M ^ Četrtek. 2. septembra 2004, št. 36, leto IX., ISSN 1408-0494. vsak četrtek, cena 550 SIT • 2.35 EUR • 36 HRK Demokracija v -B ..... •*. Jam IMa nacionalni televiziji sta se soočila predsednik ulade in LDS Anton Rop in predsednik SDS Janez Janša. Medtem ko je slednji nastopil suvereno, se je Rop med oddajo povsem izgubil. Janša zasenčil/Ropa POLITIKA «WfP Odprt lo« ^ na clnuon r • ,w "sJ na slovenske volivce SLOVENIJA SŽ oškodovane za 1,6 milijarde tolarjev I JJ,| INTERUJU « Dr. Milan Zver V,f Sproščena šola 1 za prihodnost 9771408049069 knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. IZAKHIVO^LOVENJKE POLrriČN&ffiLICIJE Janez Janša PREMIKI IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT Jan F. Triska .-.A..... . I! ■» " " 'I »! Sf ' - - !' & J-^-- —v: • tj»- ■ m w * . fi'í ' V- Janez Janša mi Pot slovenske države 1991-1994 TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT S'-»- ii i '*> a JANEZ JANŠA PREMIKI JANEZ JANŠA OKOPI Knjiga, ki je bila prodana , Politični razvoj slovenske v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 363 strani, cena 2.200 SIT 309 strani, 2.200 SIT iz mnolitncga v Kočevskem Y ' A - _ Tonnž tODROvič vzpon fiomrun pied zrrronon rvstio-ogjíke tOO LIT v »*.> % ^ feoa AL- JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACI JE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT I T R I J Z I L E V S K I DIMITRIJ ŽILEVSKI OTOK BREZ MILOSTI Informbirojevci v jugoslovanskih komunističnih zaporih Stari Gradiški, na Golem otoku, Sv. Grgurju in drugje. 256 strani, 3.996 SIT SfOBODO RDEČO ZVEZDO DUŠAN S. LAJ0VIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Avtobiografska pripoved iz časa druge svetovne vojne. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. 347 strani, 6.200 SIT VASJA KLAV0RA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT S O Č A SVETA REKA ar*»e¡. - — gjsssr' LV^ e- . a TOMAŽ BUDK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT SE M E N A RAZDORA MALINA SCHMIDT-SN0J JOSIP VOŠNJAK Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik 292 strani, 11.400 SIT PETRA SV0USAK SOČA, SVETA REKA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT VIKTOR BLAZIC SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT KNJIGE V SPODNJI VRSTI LAHKO KUPITE TUDI NA OBROKE. NAJNIŽJI OBROK IE 3.000 SIT. Janša je na neki način s svojo umirjeno držo spominjal na Janeza Drnovška, kar mu verjetno lahko samo koristi. Drugače pa smo bili priče vnovičnemu Ropovemu hvaljenju dela vlade, ki naj bi delala praktično brez napak. V ponedeljek je imela t. i. stranka upokojencev sejo sveta stranke, kar po svoje ni nič posebnega, še posebej če vemo, da gre za stranko, ki je popoln satelit liberalne demokracije in združene liste in v kateri vedrijo ostareli komunisti. Na seji je nekoliko presenetila le navzočnost predsednika borčevske organizacije Janeza Stanovnika, še bolj pa Nika Toša, predsednika Centra za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede, ki bi moral kot strokovnjak za javno mnenje delovati politično nevtralno, še posebej če bi hotel doseči strokovno verodostojnost. Tako pa se politično opredeljuje in podatke iz raziskav, ki jih plačujejo davkoplačevalci, izkorišča za pomoč in svetovanje strankam tranzicijske levice. Tako Stanovnik kot Toš sta pozvala k udeležbi na volitvah in glasovanju za stranke vladajoče koalicije. Stanovnik je v imenu zveze borcev izpostavil podporo tistim političnim silam, ki "spoštujejo tradicijo NOB", kar po njegovem velja za vse tri vladne stranke. Miko Toš pa je svaril pred nevarnostjo nizke volilne udeležbe in potrebo po kampaniji "od človeka do človeka". Volilna abstinenca namreč po njegovem mnenju lahko Slovenijo veliko stane, s čimer je strašil pred spremembo oblasti na volitvah. Po Toševem mnenju je v Sloveniji prišlo do "diabolizacije politike", se pravi do satanizacije politike, za katero naj bi bila kriva opozicija. Slednji je očital, da ustvarja podobo neuravnotežene Slovenije, družbe, ki se ne razvija, kjer institucije ne delujejo, kjer gospodarstvo stag-nira in kjer so politiki skorumpirani. Skratka, njegova poanta je bila, da je za napake kriva opozicija, ki nanje opozarja, in ne vlada, ki ima vzvode oblasti v svojih rokah in s tem možnost, da jih odpravi. Še isti dan zvečer je bilo na nacionalni televiziji v oddaji Tarča predvajano dolgo pričakovano soočenje med predsednikom vlade Antonom Ropom in predsednikom SDS Janezom Janšo. Soočenje je pokazalo precej drugačno sliko opozicije, kot jo slika Toš. Janez Janša je v oddaji nastopil umirjeno, racionalno in džentelmensko. Pohvalil je delo vlade na tistih pod- ročjih, kjer je bil narejen napredek (na primer pri zunanji politiki, profesionalizaciji Slovenske vojske), in opozoril na neizpolnjene obljube, ki jih je vladna koalicija dala v koalicijski pogodbi, vendar jih ni uresničila. Ropa je naslavljal z gospodom predsednikom vlade. Na drugi strani Rop s sogovorcem ni komuniciral neposredno, ampak se je pri ugovarjanju Janševim trditvam obračal na voditeljico. Na začetku oddaje ni želel izpostaviti niti ene svoje napake, kar počnejo ljudje, ki ne verjamejo povsem vase. Nastopil je bojevito, arogantno. radikalno, z etiketiranjem in poskusi smešenja nasprotnika, pri čemer je izrekel tudi laži. Na vprašanja voditeljice Hrenove sploh ni odgovarjal oziroma se je njenim vprašanjem izogibal. Arogantno ji je segal v besedo, kar je znova pokazalo, da se celo pred kamerami komaj obvlada. Medtem ko je Janša deloval kot državnik, se je Rop na trenutke obnašal kot nekakšen paglavec, ki bi naredil vse, da bi ponižal nasprotnika. Občasno se je celo zdelo, da je Janša predsednik vlade, ki se brani, Rop pa vodja opozicije, ki napada. Janša je na neki način s svojo umirjeno držo spominjal na Janeza Drnovška, kar mu verjetno lahko samo koristi. Drugače pa smo bili priče vnovičnemu Ropovemu hvaljenju dela vlade, ki naj bi bila praktično brez napak. Za kakšne neuresničene obljube ni želel niti slišati in je trdil, da je vladna koalicija večino svojih obljub izpolnila. Skratka, priče smo bili njegovemu sprenevedanju, kar za LDS ni nič novega. Eden izmed zelo nazornih primerov sprenevedanja v zadnjem času je sprenevedanje eldeesovega ministra za informacijsko družbo Pavleta Gantarja glede Telekoma. Gantar na POPTV18. 8.2004: "Kljub temu pa Telekom Slovenije ni več javna družba in država nima več neposrednega vpliva na delovanje uprave." Gantar v Odmevih na RTVS 19. 8. 2004: "Z razmerami, kakršne veljajo pri trženju ADSL, nismo zadovoljni. Te razmere smo lahko začeli spreminjati, šele ko smo zamenjali upravo Telekoma." Komentar tu skoraj ni potreben. Gantar se je po izjavi na POP TV o tem, da LDS nima neposrednega vpliva na kadrovanje v Telekomu, osmešil sam naslednji dan z izjavo na nacionalni televiziji. Pri tem pa je naredil še katastrofalno strokovno napako, ko je priznal, da trg regulirajo kar z zamenjavo uprave. Po evropskih direktivah sta lastniška (lastnik imenuje nadzorni svet in upravo) in regulatorna (regulator skrbi za enake tržne pogoje) funkcija nezdružljivi zaradi konflikta interesov. In če se vrnemo k soočenju Ropa in Janše, moramo zapisati, da sta oba napovedala zmago na volitvah, vendar bo zmagal le eden od njiju, in še to verjetno precej tesno. Odločali bodo številni elementi in tokratno soočenje je opozorilo na nekatere izmed njih. Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 Z arogantnostjo nad tretja stran dejstva kazalo Stanje pred volitvami Zadnje leto pred volitvami je volilno in vsak gospodarski ali politični dogodek v tem času ima velik vpliv na volivce. 11 Med kontinuiteto in spremembami 12 Odprt lov ne volivce Politične stranke, tiste, ki so že v tem mandatu imele svoje predstavnike v državnem zboru, in zunajparlamentarne, so pripravljene na predvolilni spopad. Kot kaže, bo le-ta najmočnejši med dvema največjima parlamentarnima strankama LDS in SDS. 16 Dva iste sorte Britanski karikaturist David Low je septembra 1939 takole prikazal Hitlerja in Stalina, ki sta si razdelila Poljsko. Hitler: "Izmeček sveta, kajne?" Stalin: "Prekleti morilec delavcev, kot domnevam?" Nacizem in komunizem sta bila glavna totalitarizma 20. stoletja in karikatura nedvomno to dobro pove. 24 Veliko oškodovanje železnic 31 Kam sodi Turčija? Spada Turčija v Evropo? Bolj ko se približuje letošnji december, aktualnejše postaja to vprašanje. Do takrat bo morala evropska komisija na podlagi ocene turškega napredka predlagati voditeljem evropskih držav, ali naj se državi, ki je v čakalnici dlje kot katera koli druga država, določi datum za vstop v EZ. Kakršna koli bo že odločitev, bo s sabo prinesla veliko tveganje tako za Turčijo kot za Evropo. 34 Sproščena šola za sproščeno Slovenijo 42 44 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačic; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Goste, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografiji na naslovnici: Dane Kostrič Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Pogovor z dr. Milanom Zverom Dandanašnja družina, ki je večinoma majhna, sestavljajo jo le starši in otroci, pa še starši so običajno zaposleni, ne zmore nase prevzeti vsega vzgojnega bremena. Posledic tega, da šola ne vzgaja, ne čutijo le otroci sami, ampak tudi starši in družba v celoti. Vrednote in vzgojo, ki so jo izločili iz šole, je treba na pravilen način vrniti vanjo. "Priti" do b. g. Čudež pod Krnom Sanjske olimpijske igre V sklepni ceremoniji 28. poletnih olimpijskih iger je predsednik MOK Rogge izročil olimpijsko zastavo pekinškemu županu. Lahovnikove prošnje (Stran 8) Ustanovljena Delavska zveza SDS (Stran 10) Ustavni zakon ali referendum (Stran 15) Naftna mrzlica (Stran 22) Jezero smrti (Stran 2627) Resnica in laž (Stran 28) Nove Čebelice (Stran 38) Za Valovanje (Stran 39) Aida, Amelia, Agripina (Stran 40) Mesto sanjskih žensk (Stran 48) Čudna olimpijada (Stran 55) Poplava rumenih novičk (Stran 58) Moč in prestiž (Stran 60) Rdeči orkester (Stran 62) Resnica in laž (Stran 65) Mačkova pot k Titu (Stran 66) pogovor Neuspešna znanstvena politika * Pogovarjali smo se z znanstvenikom Kemijskega inštituta dr. Juretom Zupanom. Koalicija Slovenija je v konec julija vloženi interpelaciji zapisala, da Slovenija na področju znanosti tehnološko nazaduje, ker nima ustrezne znanstvenoraziskovalne organiziranosti, ustrezne politike, ne postavljenih strateških ciljev razvoja znanosti. Se s temi ugotovitvami strinjate? Diagnoza, ki je bila postavljena, je točna. Univerze in inštituti v raziskovalnem smislu niso organizacijsko primerljivi s podobnimi ustanovami v EU in ZDA. Hkrati se univerzitetni zaposlitveni in nazivni statusi raziskovalcev ter organizacijske sheme razlikujejo od inštitutskih. To zaradi svojevoljnih in stalno spreminjajočih se interpretacij pravil (npr. imenovanja, napredovanja, odpustitve, zaposlovanje mladih itd.) povzroča trenja med institucijami, njihovimi vodstvi in zaposlenimi. Ministrstvo za šolstvo ne samo da stanja ne uredi, ampak ga celo vzdržuje, saj ne izda ustreznih in poenotenih predpisov ali navodil. Se več, ne odziva se niti na zahteve institucij, naj posamezne probleme uredi. Uspešna znanstvena politika mora razlikovati med tremi enako pomembnimi dejavniki: ustvarjanjem novih znanj, uporabo izsledkov znanstvenih raziskav in povezavo med prvim in drugim. Pomembna ni le ponudba, ampak tudi povpraševanje in prenos med obema. Mišljenje, da morajo vse tri dejavnosti opravljati raziskovalci sami, je naivno, iz njega izvirajoča politika pa neučinkovita. Podoben nesmisel bi bil od atletov zahtevati, da poleg treninga skrbijo še za nove izdelke tovarn športne opreme in hkrati organizirajo olimpijske igre. Kako se neodzivnost ministrstva kaže v praksi? Slednje se najbolje kaže v tem, da se v pomembnih določilih splošnega pomena statuti in posamezni akti različnih institucij bistveno razlikujejo, da postopki in pogoji za izvolitve v nazive med institucijami in univerzami niso usklajeni že 13 let, da je interdisciplinarnost raziskav organizacijsko praktično onemogočena in da kriteriji nagrajevanja uspešnosti direktorjev raziskovalnih inštitutov omogočajo vsakemu direktorju doseči najvišjo mogočo stimulacijo brez truda. Kdo je po vašem mnenju glavni krivec za takšno stanje? Glavni krivci so vodilni politiki, ki so pri vodenju znanstvene politike pod vplivom ozkega kroga znanstvenikov, ki so blizu kroga kontinuitete in katerih glavni cilj je imeti znanstvenike pod nadzorom, kar je mogoče edino s kontrolo delitve denarja. V sodobni družbi o smereh in prednostnih nalogah znanstvene politike odločajo državniki. Spomnimo se samo govora J. F. Kennedyja leta 1962, ko je raziskovalno delo v ZDA usmeril k vesoljskim raziskavam, ali pa ukrepov predsednika L. B. Johnsona, ki je v sedemdesetih letih usmeril raziskovalne prioritete v biomedicinsko področje. Eden izmed večjih problemov znanosti so sredstva, ki jih znanosti namenja država. Menite, da je vlada v tem mandatu znanosti zagotavljala dovolj sredstev? Pred meseci sem v časopisu Finance s številkami opozoril, da delež sredstev za znanost tako v odstotkih BDP kot v odstotkih proračuna že ves čas od leta 1993 do vključno 2004 pada. To je povsem v nasprotju z vsakokratnimi obljubami ves čas vladajoče LDS. Bistveno premalo denarja vlada namenja znanstveni infrastrukturi in spodbujanju mladih kadrov k raziskavam na tehniških in naravoslovnih področjih. Za spodbudo deficitarnih kadrov ne bi smeli uporabljati raziskovalnega denarja, ampak se morajo povečati sredstva v šolstvu. Za razvoj infrastrukture pa se v Evropi formirajo (infra)strukturni skladi. V vrh slovenske znanstvene politike se še ni prebilo spoznanje, da se sme znanstvena politika voditi samo z manjšim delom denarja, nikakor pa ne z vsem denarjem, ki je na voljo. Večina denarja mora biti namenjena stabilni rasti infrastrukture v znanosti (poslopja, laboratoriji, vrhunska oprema, redne zaposlitve ključnih raziskovalcev itd). Primerljiva "infrastruktura" in dober raziskovalni standard nista v enaki meri dosegljiva celotni znanstveni sferi. Aleš Kocjan Umetnost, da te kap V devetih od štirinajstih mrliških vežic na ljubljanskih Žalah so v nedeljo zvečer v okviru "umetniškega" projekta Incognito design razstavili fotografije ženskih aktov. Celotna scena je bila zasnovana tako, da je bilo treba na Žale vstopiti skozi krsto, fotografije aktov pa so visele na vsakem koraku. Ob tem "velikem umetniškem podvigu" se lahko vprašamo, kam smo prišli, da si lahko že vsak samooklicani umetnik v imenu umetnosti privošči skrunitev tako svetega kraja, kot je pokopališče. Oblast pa to še sofinancira! Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 O tri pike... Brez dlake na svinčniku Uradna predvolilna kampanja je tik pred začetkom in stranke so že začele predstavljati svoje predvolilne programe. Največja vladna stranka je svojo predvolilno kampanjo začela s poudarjanjem dosežkov, za predstavljanje katerih Anton Rop izkoristi vsako priložnost. Tako si denimo na ponedeljkovem soočenju ni mogel kaj, da ne bi začel znova recitirati dosežkov svoje stranke in vlade. Kot ga je bilo mogoče razumeti, je LDS oziroma njegova nekaj več kot enoletna vlada edina zaslužna za to, da je Slovenija prišla v Evropo. Neizpodbitno je zaslužna tudi za to, da je Slovenija prišla v Nato, samo njena zasluga pa je, da se je Slovenija v zadnjih letih razvijala tako, kot se je. Manjkala je le še ugotovitev, da se lahko edino LDS zahvalimo, da je Zemlja še okrogla in da sonce še vzhaja na vzhodu. Če ne bi bilo LDS, bi bil zagotovo kaos, če ne kar konec sveta. Tako je namreč mogoče razumeti vodilne eldeesovce, ki se te dni po Sloveniji hvalijo s svojimi domnevnimi zaslugami. Nekoliko bolj zemeljsko sta svojo predvolilno kampanjo začeli ZL in DeSUS. Prva se je odločila, da bo v predvolilni boj poslala realno lepoto svojega predsednika Boruta Pahorja, druga pa je vbojne vrste poklicala kar Nika Toša s FDV. Slednji sicer ni tako lep kot Pahor, je pa zbranim dedkom in babicam iz kluba 80 plus povedal nekaj tehtnih. Tako jih je posvaril, da morajo jeseni iti na volitve in na njih voliti leve stranke. Če ne bodo šli, bo na oblast prišel nevarni Janša, potem pa bo hudič. Odpravil bo privilegirane pokojnine, subvencije države za takšne in drugačne junaške pohode in brezplačne pojedine na račun davkoplačevalcev. Tega sicer ni rekel, dalo pa se je tako razumeti. Borci so seveda strnili vrste in prisegli, da bodo šli na volitve tudi po vseh štirih, če bo treba, Toš pa je odhitel na FDV, kjer je javnosti znova predstavil nekaj hudo neodvisnih in nepristranskih javnomnenjskih anket. Te za zdaj, ankete namreč, Jelinčičevi SNS ne kažejo pretirano dobro, čeprav je Zmago Jelinčič pretekli teden napovedal, da bo stranka na volitvah nastopila brez dlake na jeziku. Kaj to natančno pomeni, ni znano, mogoče pa nas bo Jelinčič tokrat le prijetno presenetil in razkril nekaj skrivnosti velikega padalca - pardon, mojstra. Tako bo mogoče javnosti brez dlake na jeziku razkril, kako ti v nekaj letih uspe vsaj trikrat zamenjati politične barve in potegniti nekaj tisoč volivcev. Zagotovo bo tudi pojasnil, zakaj so ga pred leti grde komunistične oblasti za nekaj časa postavile na hladno, slišali pa bomo tudi, kje so kipci, ki naj bi si jih bil v afektu, ko so ga za trenutek zasr-beli prst, samo "sposodil" v slovenskih cerkvah. Če bi mu to uspelo, potem bomo po koncu tokratne volilne kampanje lahko rekli, da je bila ta tako kot ta skromni sestavek res brez dlake na jeziku. Aleš Kocjan diktafon_ "Ljubljanski stadion je sramota, čas je, da pridejo buldežerji in ga podrejo." (Nogometni selektor Brane Oblak bi na preprost način rešil problem največje ljubljanske sramote.) "Pri interpelaciji gre za to, da se dvigne čim več prahu in vrže čim več pasjih bombic." (Gospodarski minister Matej Lahovnik je vznemirjen zaradi pokanja in prahu v svoji bližini.) "Za tako velik prevzem, kot je Sava, mora imeti prevzemnik določeno vizijo in izdelano strategijo." (Janez Bohorič, predsednik uprave kranjske Save, o tem, da Igor Bavčar, predsednik uprave Is-trabenza, ki se je pojavljal kot kandidat za prevzem Save, nima vizije in strategije) "Vem, kako se je naša funkcija razvijala." (Ivo Vajgl, minister za zunanje zadeve, ve, kako se je iz beograjskega slaščičarja prebil do zunanjega ministra.) "Volitve so čas setve, nikakor pa niso izgovor za mlatenje prazne slame." (Nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc zna razložiti politično dogajanje tudi po kmečko.) "Komisija se je doslej, žal, že večkrat zlorabljala." (Poslanec Rudolf Moge 'LDS' že ve, kako se to dela, saj ima s takim načinom vodenja parlamentarnih komisij bogate izkušnje.) "Sobotna priloga, go home!" (Bernarda Jeldin je na spektakularen način sklenila pisanje dnevnika za Delovo Sobotno prilogo.) "Škoda, da upokojenci nimamo dopusta, da bi znali proste dni bolj ceniti." (Upokojenec Janez Kos razkriva težave neomejenega števila prostih dni, ki jih imajo upokojenci.) "Joško Joras je norček v funkciji nekoga drugega." (Hrvaški predsednik Stipe Mesič se je končno opredelil do upornika na sloven jko-hrvaški meji v slogu lutkovnega gledališča.) "Zadnja plača: 594.867 tolarjev." (Poslanec Tone Anderlič, strojni tehnik, ima že desetletje eno najvišjih plač, pri tem pa niti s prstom ne migne.) "Od prvošolcev ne moremo pričakovati, da bodo na poti v šolo zbrani." (Za šolskega ministra Slavka Gabra se ne ve, ali govori o šolarjih ali o svojih kolegih iz vlade.) "Sam sem nekoliko več pričakoval od zdravstvene reforme." (Janez Drnovšek, predsednik države, je razočaran nad delom ministra Dušana Kebra, katerega največji domet je bil, da je ministrstvo za zdravstvo preimenoval v ministrstvo za zdravje.) "Ob atenski olimpijadi se je še enkrat pokazalo, da je reklo 'naj crkne sosedova krava' zanesljivo slovenskega izvora." (Kolumnist dr. Miha Kovač priznava, da smo bili Slovenci na olimpijskih igrah zelo prepoznavni, pa ne samo po medaljah.) @ Demokracija • 36/2004 zgodbe *¡fliinniiiHH=iiiiiiiiMi BHi m modrosti tedna "Slovenija je izrazit primer, kjer je 12-letna vladavina ene oblastne elite pripeljala do tega, da so mnogi sposobni ljudje ostali odrinjeni. Danes so na vseh pomembnih položajih v glavnem ljudje iz ene ali dveh vladnih strank." (Predsednik SDS Janez Janša ) • •• "Ne drži trditev, da zdaj upokojenci delijo usodo z zaposlenimi, saj so se plače v tem vladnem mandatu povečale skoraj za 6 odstotkov bolj kot pokojnine. Poleg tega se pokojnine še dodatno znižujejo zaradi nekaterih zank v pokojninskem zakonu." (Član DSS Marko Štrovs) Zatišje pred volitvami ■i Tik pred parlamentarnimi počitnicami so svetniki vladajoče mestne oblasti iz vrst LDS in ZLSD sprejeli sklep o prodaji deleža v monopolni družbi Geopiin, hkrati pa so sprejeli sklep o nakupu lastniškega deleža v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (Te-Tol). Povedano drugače, potrdili so sklep o zamenjavi deležev. S tem so sprejeli za državljane škodljiv sklep, šlo pa je za t. i. vezano trgovino, kjer bo mestna občina prek Energetike odkupila lastniški delež v Te-Tol Ljubljana iz lastniškega deleža, ki ga ima v sicer zelo donosni družbi Geopiin. Poleg tega je Energetika za nakup deležev že sklenila konzorcijsko pogodbo z Istrabenzom in Gorenjem, to pa ni nič drugega kot vzpostavitev monopola pri nakupu premoga in plina za Te-Tol in pri distribuciji električne energije. Sprejetju takšnega sklepa so odločno nasprotovali mestni svetniki iz vrst opozicije. Zatrjevali so, da MOL kupuje delež v podjetju, ki si niti kratkoročno niti dolgoročno ne more obetati visokih dobičkov, hkrati pa se odreka deležu v Geoplinu, to je družbi, ki ustvarja velike dobičke. Vladajoča mestna elita jim niti tokrat ni želela prisluhniti, čeprav so Draga odi Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo, je začasno ustavil dogajanje v JP Energetika, TE-Tol in Geoplinu, vendar le do volitev. opozarjali na primerljivost z dogodki v Slovenski investicijski banki (SIB). Tudi v tem primeru se je izkazalo, da je v zamenjavo deležev (podobno kot pri nakupu SIB) vpeta Metka Tekavčič, mestna svetnica in predsednica 00 ZLSD v Ljubljani. Ko je že vse kazalo, da bodo posli izvedeni še pred jesenskimi volitvami, pa smo pretekli teden iz zanesljivih virov izvedeli, da je Janez Kopač, resorni minister, nadaljevanje zgodbe začasno ustavil. Ne za zmeraj, ampak le do volitev, saj se v LDS in ZLSD bojijo vnovičnih predvolilnih razprav o korupciji, kar bi omenjena zamenjava vsekakor bila. Naši viri zatrjujejo, da za vsem tem poleg Metke Tekavčič stojita Janez Kopač in Igor Omerza, ki naj bi bila celo glavna akterja zgodbe. Zadeva se bo torej nadaljevala po volitvah. V. K. mmammmmmmmmmm Od 3. do 5. septembra bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekali 39. študijski dnevi Draga 2004 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev (DSI) iz Trsta. Prvo predavanje z naslovom Sokratovo in Kristusovo vabilo bo imel koroški slovenski publicist Tim Oltver VVuster, ki bo govoril o vprašanju odnosa med narodnostjo in svetovljanstvom. V soboto bo zgodovinar Jože Dežman v prispevku Slovenske sprave in resnice razmišljal o civilizacijskem razcepu v odnosu do političnega nasilja oz. sistemskega terorizma. Zadnji dan bo tržaški škof Eugenio Ravignani daroval mašo, potem pa bo slovenski duhovnik Mitja Bregant, ki deluje v Londonu, govoril na temo Kakšna bo prihodnost ob nastajajoči večverski, večacionalni in civilizacijsko pluralistični družbi?. Letošnjo Drago bo sklenila Barbara Brezigar, ki bo v okviru teme Slovenija v Evropi govorila o tem, ali je Slovenija že postala moderna država. Po mnenju predsednika DSI Sergija Pahorja teme niso nove, vendar ostajajo aktualne, . r T i / Na letošnji Dragi bo sodelovala tudi Barbara Brezigar, ki bo odgovarjala na vprašanje, ali je Slovenija že postala moderna država. kar velja tako za vprašanje nacionalne identitete v zamejstvu in Sloveniji kot tudi za problem sprave, vprašanje prihodnosti v globalizirani in pluralistični družbi in za vprašanje zavesti o tem, da je Slovenija postala moderna država, oz. kaj je nacionalni interes. V okviru Drage bo potekal tudi sklepni del Drage mladih, kjer se srečujejo mladi slovenski intelektualci iz matice, zamejstva in zdomstva in katere osrednji del je potekal med 8. in 11. julijem. Na okrogli mizi z naslovom Brez meja v Evropi bodo govorili umetnik in profesor na Sorboni Evgen Bavčar, teolog in antropolog Zvone Štrubelj in pisatelj Alojz Rebula. V okviru letošnje Drage pa bo v soboto zasedal Svetovni slovenski kongres ob svoji 15-letnici. M. V. Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 Na tiskovni konferenci 25. avgusta je pred dobrim mesecem ustanovljeno Društvo slovenskih seniorjev in seniork (DSS) predstavilo svoj manifest. V njem DSS poziva upokojence k združevanju za pravice, ki jim pripadajo, a jim jih sedanja vlada nenehno krči. DSS ne želi biti strankarska, temveč stanovska organizacija upokojencev, saj Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) v preteklih letih nista opravili svoje naloge. Nasprotno, popuščali sta vladnim ukrepom, ki so zmanjšali obseg pravic in kakovost življenja starejših. Pri DSS poudarjajo, da predstavljajo upokojenci več kot pol milijona volilcev, zato se prihodnja vlada, katera koli že bo, ne bo smela igrati z njimi. Med problemi, ki so bili izpostavljeni, je največji zmanjševanje pokojnin, katerih rast vse bolj zaostaja za rastjo plač. V zvezi s tem pri DSS predlagajo davčno reformo, s katero bi razbremenili mala in srednja podjetja ter zagotovili hitrejši razvoj in gospodarsko rast. Poleg tega v DSS nasprotujejo diskriminaciji starejših pri iskanju in ohranjanju zaposlitve. Namesto prisilnega zviševanja starostne meje za upokojitev v DSS predlagajo spodbujanje prostovoljnega podaljšanja delovne dobe prek izplačevanja dela pokojnine tistim, ki bi delali tudi po dopolnjenem 61. oz. 63. letu. Za DSS je nesprejemljivo, da pokojnine v nekaterih primerih znašajo manj od socialne pomoči; najnižje pokojnine bi po njihovo morale presegati višino pomoči za vsaj 15 odstotkov. Za delo zmožne brezposelne invalide je treba obravnavati kot druge iskalce zaposlitve in jih znova vpisati v evidenco brezposelnih, saj je zavod za zaposlovanje z njihovim "izbrisom" iz omenjene evidence samo umetno znižal stopnjo brezposelnosti. Med zahtevami DSS je ena najpomembnejših zagotavljanje zdravstvenega varstva vsem državljanom, pri čemer poudarjajo potrebo po med-generacijski solidarnosti. Seniorji se zavzemajo tudi za sistem zavarovanja za patronažno nego, saj imajo starejši pravico čim dlje živeti v domačem okolju, ne pa v domu za upokojence. M. V. Društvo seniorjev in seniork si želi povezati vse upokojence v boju za lastne pravice, ki jih vlada nenehno krči. pro&contra Diabolizacija politike Evropske volitve, še posebej pa njihov izid, so vladajočo nomenklaturo očitno prizadelebolj, kot je bilo videti na prvi pogled. Tako vsaj je mogoče razumeti predsednika osrednje borčevske organizacije Janeza Stanovnika, ki seje skupaj z oblikovalcem javnega mnenja dr. Ni-kom Tošem udeležil seje sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS). Stanovnik je dejal, da po evropskih volitvah zaradi nizke volilne udeležbe "ne morejo več stati ob strani" in da bodo na volitvah podprli stranke, ki "spoštujejo tradicijo NOB". Toda srž problema bržkone ni samo v nizki volilni udeležbi, ampak tudi v dejstvu, da je zmagala "napačna" stranka, ki jo vodi človek, ki je svojo mladost preživel v "fašistični" Argentini, kamor je pribežal zaradi komunističnega nasilja. Nova Slovenija torej ni stranka, ki spoštuje "tradicijo NOB" (z drugimi besedami: pridobitve revolucije), zato ne sme zmagati na volitvah, prav tako ne Slovenska demokratska stran- omenil tudi "diabolizacijo politike", s čimer je mislil na kritike opozicije, češ da so politiki skorumpirani, gospodarstvo stagnira itd. Omenjeno To-ševo sintagmo bi povprečen Slovenec lahko razumel kot poziv "desnice" k čim manjši volilni udeležbi, s čimer se samo nadaljuje že videna Toševa V času, ko nastaja to besedilo, poteka parlamentarna razprava o interpelaciji zoper delo in odgovornost zdajšnje vlade. Glede na glasovalni stroj vladajoče koalicije ne dvomimo, da bodo poslanci iz vrst LDS, ZLSD, DeSUS s pomočjo nekaterih satelitov zavrnili prav vse, kar je pred Lahovnik je pohitel na GZS in prosil za omilitev podatkov o taktika prikrite propagande. Toda kdo v resnici najbolj diabolizira politiko, če ne prav vladajoča nomenklatura, katere aroganco simbolizira aktualni predsednik vlade Anton Rop? Nerazčiščene afere, centralizem, kriza socialne in pravne države - vse to povzroča čedalje več volilne abstinence, ki se ji upirata tako Stanovnik kot Toš. Postavlja se vprašanje, ali se zagovornika socialne države Stanovnik in Toš zavedata, koga podpirata. Je sploh še mogoče po vseh koloboci-jah vladajoče elite deliti politične opcije na dobre in slabe le na podlagi odnosa do NOB? Nobenega dvoma ni, da bo tovrstna ideološka matrica lagala koalicija Slovenija. Kljub temu je prav, da še enkrat obnovimo vladne obljube in uresničitve predvsem na gospodarskem podrogu. S koalicijsko pogodbo se je vlada leta 2000 zavezala, da bo gospodarska rast v državi od 4 do 5 odstotkov na leto. Če pogledamo podatke uradnega, vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, ugotovimo, da je bila gospodarska rast v zadnjih štirih letih v povprečju le približno 3-odstotna. To pomeni, da je rast kar za 40 odstotkov nižja od obljubljene. Pri tem je treba vedeti, da je za leto 2004 upoštevana načrtovana rast, ki se lahko izkaže za varljivo. Lahko se zamisli- Kdo v resnici diabolizira slovensko politiko, če ne prav vladajoča nomenklatura? ka. Stanovnik je zato pozval k podpori strankam sedanje vladne koalicije, sicer Sloveniji grozi "demonta-ža socialne države". Z drugimi besedami: z morebitno zmago "desnice" bi pojem socialne države preprosto izginil. Dobro jutro, revščina! Da o Stanovnikovi resnici ne bi bilo nobenega dvoma, je svoj lonček pristavil tudi dr. Niko Toš, ki očitno prav tako računa na zmago tranzi-cijske levice, ki bi bila za vsak primer v parlamentu "okrepljena" s stranko upokojencev. Tošev recept za vnovični prihod upokojenske stranke v državni zbor je jasen: kampanja od človeka do človeka. Pri tem je tokrat imela precej manj vpliva kot na prejšnjih volitvah, ko je Kučan s pomočjo avnojskih sklepov skušal speljati debato v ideološke vode. Tedaj mu je uslugo naredil koroški deželni glavar Jorg Haider, tokrat pa veliko uslugo privržencem NOB dela italijanski film, ki slika slovenske partizane kot nasilneže, ki mečejo nedolžne Italijane v fojbe. Nihče se ne bo čudil, če se bo vprašanje o opredelitvi do omenjenega filma pojavilo v predvolilni kampanji kot sredstvo za diabolizacijo opozicije, čeprav poigravanje s to temo ne bo pripomoglo k vzpostavitvi socialne države in večji gospodarski uspešnosti. Gašper Blažič mo nad podatkom, s katerim nam je v zadnjih tednih "postregla" vlada, ko je v pripravljeni strategiji gospodarskega razvoja zapisala, da bo gospodarska rast v Sloveniji v naslednjih letih, vse do leta 2013, kar 6,7-odstotna. Vsako leto naj bi se povečala za toliko, s tem pa naj bi Slovenija postala ena najnaprednejših članic Evropske zveze. Ropova vlada nam torej obljublja, da bo gospodarska rast odslej, če bo na oblasti LDS, vsako leto za več kot 100 odstotkov višja, kot jebila doslej. Vsakemu ozaveščenemu državljanu je jasno, da ne more biti tako. Obljube so eno, uresničitev drugo. To je vladajoča koali- Lahovnikove prošnje cija na čelu z LDS dokazala v zadnjih štirih letih. Ker ni dosegla obljubljenega, se izgovarja na mednarodno okolje, uvodoma je bil za slabe izide kriv celo 11. september v ZDA, nato pa so na to preveliko raco pozabili. Kazalci mednarodnih primerjav kažejo, daje Slovenija nazadovala za 10 primerjavah nekaterih kazalcev. mest in je na najnižjem mestu tako glede zaprtosti nacionalne kulture kot tudi glede trgovanja kapitalskega trga z notranjimi informacijami. Učinkovitost nadzora v upravah slovenskih podjetij je nižja samo še v Rusiji. Na najnižjih mestih je na pod-ročju učinkovitosti marketinške funkcije, gospodarske infrastrukture in tehnologškega sodelovanja med podjetji pa tudi na področju ustreznosti visokošolske vzgoje za potrebe gospodarstva, pri izobraževanju na področju financ, razpoložljivosti inženirjev tehnikov in na področju sodelovanja med univerzami in podjetji. Ob vsem tem poslušamo vladnega predsednika, kako zelo odlični smo. Pri tem mu izdamo pomaga minister Matej Lahovnik. Prav zanj pa smo izvedeli, da je, potem ko je Andrej Ba-juk na eni od tiskovnih konferenc mednarodne kazalce predstavil novinarjem, odhitel k Jožku Čuku, predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije. Prosil ga je, naj podatke omilijo (beri: priredijo), hkrati pa je pred javnostjo primerjave označil za slabe. Če je Lahovnik to storil na GZS, kako potem šele podatke prirejajo v vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj? In kolikšna je potem dejanska gospodarska rast? To so vprašanja, na katera lahko iščemo odgovor. Dobili ga ne bomo vse dotlej, dokler bo na oblasti ta politična opcija. Vida Kocjan @ Demokracija • 36/2004 kolumna Stanje pred volitvami Mag. Andrej Aplenc Zadnje leto pred volitvami je volilno in vsak gospodarski ali politični dogodek v tem času ima velik vpliv na volivce. Američani so to že zdavnaj doumeli, zato pri njih volilna kampanja traja že vrsto mesecev in se bo končala šele novembra, takrat, ko bodo pri nas volitve že mimo. Naša sedanja oblast bi si seveda želela, da bi bila volilna kampanja čim krajša ali pa da je sploh ne bi bilo. Zato je vedno očitala koaliciji Slovenija, da že začenja volilno kampanjo, čeprav je ta delovala - kot vsa pretekla leta - kot kritična opozicija. Šolstvo. Minister Gaber je bil deležen številnih strokovno utemeljenih kritik, temeljna napaka pa je, da njegov šolski sistem ne uči mladine ustvarjalnega načina mišljenja. Minister je potoval na Finsko, da bi si ogledal njihovo sodobno šolstvo, ki je omogočilo Finski tako uspešen gospodarski razvoj. Vendar je to naredil več kot deset let prepozno. Vsaj toliko let namreč traja izobraževanje dijaka v industrijsko uspešnega strokovnjaka. Za primer, kakšne bedarije se dijaki v Gabrovih gimnazijah uče, pa naslednje: v roke mi je prišla učna knjiga Psihologija na maturi avtorice Mojce Logonder. Na strani 51 lahko preberete: "Uporabi znanje o konfliktih in frustracijah pri razlagi vedenja ljudi v konkretnih življenjskih razmerah. Frustracija: všeč mi je npr. prijatelj Goran, ki pa je že poročen in (ševedno!) zaljubljen v svojo ženo. Znajdem se pred oviro v obliki njegovega prstana na roki oziroma posesivne žene. Reagiram lahko različno: ker odstranitev socialne ovire (žene) socialno ni sprejemljiva, lahko odstopim od ovire in si rečem, da sem tako ali tako predobra zanj. Če me pa njegove lastnosti še vedno privlačijo, lahko izberem drugo pot, npr. poročim se z njegovim bratom, ki mu je zelo podoben, ali pa se zato, ker je že oddan, od žalosti zapijem..." Komentar ni potreben. Več izobražencev, ki sem jim pokazal ta odstavek, ni moglo verjeti, da imamo take učne knjige. Mediji. Oddaje RTVS niso politično uravnotežene in v tem smislu vodi Kocijančičeva TV nenehno pristransko volilno kampanjo. Tako je 10. avgusta v Odmevih voditeljica oddaje dovolila naslednje časovno razmerje med predstavnikom LDS in SDS: LDS približno 225 sekund, SDS približno 170 sekund, ali drugače povedano, predstavnik LDS je imel priložnost govoriti za okoli 30 odstotkov več časa. Ne glede na to, da je voditeljica jemala besedo predstavniku SDS, češ, oddaje je konec, je besedo povzel predstavnik LDS in govoril še skoraj pol minute. Nič bolje ni bilo v Odmevih 19. avgusta. Takrat je imel predstavnik LDS priložnost, da govori približno 325 sekund, predstavnik SDS pa le približno 185 sekund ali za približno 75 odstotkov manj kot LDS. Tudi tedaj so predstavniku SDS skakali v besedo. To so, ne da bi šteli sekunde, opazili tudi moji znanci, in kot sem prepričan, tudi večina gledalcev. Vsakdo, ki gleda tuje televizije, vidi, da voditelj ali voditeljica oddaje odmeri govornikoma, ki zastopata različna stališča, približno enak čas, vprašanja pa, ki so postavljena, so za oba pronicljiva in tudi mnogokrat ostra. Tega pri nas ni ne glede na to, da na TVS mnogokrat nastopa le en komentator, nasprotno mnenje pa sploh ni predstavljeno. Uspehi vlade. Vladna koalicija kot svoj največji uspeh navaja slovensko članstvo v EU in Natu. Kar se tiče EU, ima za to posebne zasluge koalicija Slovenija, ne pa vlada. Vladna koalicija je zamujala s sprejetjem vrste zakonov že pred štirimi leti in je tudi letos spom- ladi na vse kriplje lovila evropski rok. Bajukova vlada je leta 2000 odpravila takratne zaostanke in letos spomladi je koalicija Slovenija nenehno opozarjala, da se vlada ukvarja z izbrisanimi, ne pa s slovenskimi nacionalnimi prioritetami, kar EU je. Kar se Nata tiče, je zgodba še veliko hujša. Spominjamo se medijske kampanje in takratnega ministra Rupla, ki je naštel več kot 300 člankov proti Natu. Pred referendumom o EU in Natu so se nekateri predstavniki vladne koalicije zavzemali za neobvezujoč referendum, kar je bil del njihove politike proti Natu. Če bi obveljala njihova, bi teoretično lahko imeli tri (!) referendume; najprej neobvezujoč predhodni referendum, potem naknadnega zakonodajnega in potem še referendum ob ratifikaciji, vse z namenom, da bi bil, kot so upali, vsaj eden odklonilen. Njihovo spletkarjenje je pretrgala koalicija Slovenija, ki je zahtevala obvezujoč predhodni referendum, ki bi odločil o Natu. V nasprot- nem primeru je grozila z bojkotom parlamentarnih zasedanj in posledično s tem, da bo vladna koalicija prisiljena prevzeti odgovornost za vse, kar se bo potem zgodilo. To zadnje pa LDS in ZLDS ni bilo po volji - odgovornost ni njihov forte- in imeli smo en sam obvezujoč referendum. To je izključna zasluga koalicije Slovenija, ki še čaka na pravilno zgodovinsko politično ovrednotenje. Ozadje vsega prenoviteljskega spletkarjenja pa še najbolj ilustrirajo naslednje izjave nekaterih strankarskih veljakov LDS in ZLSD o tem, ali so za Nato ali pa proti njemu. Mladina, 5. 8.2002: Tone Anderlič je "NATO skeptik", Majda Širca "za in proti", Darko Štrajn "aktivno vseeno", Jaša Zlobec "težko podpre eno ali drugo", Bogomir Kovač "odločno proti", Vika Potočnik "ni pristojna za vstopanje Slovenije v NATO", Jožef Školč "mora premisliti", Slavko Gaber "ne bi odgovoril, če res ni treba". Mag, 5.2.2003: Danica Sim-čič "proti", Jaša Zlobec "razdvojen", Majda Potrata "še ne ve", Jožef Školč "nočepovedati", Miloš Pavlica "še neodločen", Silva Černugelj "ne želi od- govoriti", Bojan Kontič "ne ve". Kakšen uspeh vladne koalicije, če nekateri njeni vidni člani in poslanci ne vedo, še niso odločeni ali pa nočejo povedati (!!!), kaj si mislijo o eni izmed temeljnih zunanjepolitičnih prioritet in usmeritev Slovenije!??! To je torej uspeh koalicije Slovenija, ker je prenovljene komuniste v parlamentu prisilila, da so odločanje o tako pomembni odločitvi prepustili ljudstvu, kot zahteva demokracija. Upam, da bo v razpravi o interpelaciji tudi dogajanje ob Natu prišlo na vrsto in da bo vladna koalicija morala polagati račun o svojem politično destruktivnem početju in izigravanju demokracije in referenduma. Predstavljajte si, da bi na primer predsednik Bush ali predsedniški kandidat Kerry na novinarsko vprašanje o njegovem stališču do pomembne nacionalne prioritete odgovoril, da ŠE NE VE ali pa da NOČE POVEDATI!!! Amerika skupaj z Evropo bi se valjala od smeha in politik bi lahko odšel v ne- ko zakotno vas v pokoj. Tam je drugače, tam politični predstavniki govorijo jasno in nedvoumno. Vsak zagovarja svoja stališča, razlaga je nedvoumna, stališča so jasno opredeljena. Pri nas pa tega še ni, kar je posledica razmer v prejšnjem režimu. Takrat je ozek politični vrh odločal o vsem, odločitve pa je objavljal "oče naroda". Če nekomu nekoliko spodaj še ni bilo povedano kako in kaj, potem pač ni vedel, ali je bil za in proti hkrati, ali pa je modro držal jezik za zobmi in ni rekel ničesar. Sicer pa za to obstaja tudi psihološka razlaga. V ZDA so vsi politiki, kot pravijo tam, "služabniki ljudstva" ali "public servants". Ni predsednika ZDA, ki ne bi bil izjavil, da je "public servant". Ali ste kdaj slišali kakšnega predstavnika LDS ali združene liste, da bi dejal, da je služi ljudstvu? Tega pri nas še ni rekel nihče. Pri nas vladajoča elita razmišlja drugače, njeni predstavniki niso služabniki ljudstva, ampak so podaniki političnega vrha, kateremu naj bi po starem vzorcu sledile ljudske množice. No, v primeru Nata so ljudske množice odkorakale drugam. Pri nas vladajoča elita razmišlja drugače, njeni predstavniki niso služabniki ljudstva, pač pa so podaniki političnega vrha. kateremu naj bi po starem vzorcu sledile ljudske množice. Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 O dogodki Ustanovljena Delavska zveza SDS V okviru Slovenske demokratske stranke je bila ustanovljena Delavska zveza SDS. Njen predsednik je Drago Torej, predsednik Sindikata strojevodij Slovenije, predsednik njenega zbora pa Milan Fras. Na ustanovnem zboru se je zbralo več kot 150 delavcev in članov SDS iz vse Slovenije, ki so sprejeli poslovnik zveze, izvolili njene organe in sprejeli več resolucij, s katerimi so opozorili na probleme slovenskega delavstva in predlagali rešitve za kakovostno socialno partnerstvo. V sprejetih resolucijah so se zavzeli za pravično plačno in davčno politiko, za izboljšanje pravne varnosti delavcev, za zmanjšanje socialnih razlik, za vlaganja v izobraževanje zaposlenih, za spodbujanje zaposlovanja v nerazvitih regijah, za ohranjanje sedanjega obsega zdravstvenih pravic in za ustanovitev delavske zbornice v Sloveniji po avstrijskem zgledu. Prav tako so sprejeli resolucijo o razvojnih problemih Maribora. Po oceni Delavske zveze SDS so zaradi neustrezne po- litike sedanje vladajoče garniture in zaradi mlačne in neambiciozne mestne oblasti delavci iz Maribora in okolice plačali najvišjo ceno tranzicije v Sloveniji in so še sedaj v slabšem položaju kot večina drugih delavcev v Sloveniji. Na ustanovnem kongresu je govoril tudi predsednik SDS Janez Janša in dejal, da je delavstvo plačalo najvišjo ceno tranzicije, zato se zavzema za to, da v prihodnje pri nas ne bi bila več v ospred- ju politike skrb za kapital, temveč skrb za človeka. Janša je opozoril, da je SDS ■ zrasla iz delavskega gibanja, ki se je začelo z litostrojsko stavko konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Po njegovih besedah so nekdanji sistem najbolj zamajala množična zborovanja v podporo četverici in stavka v Litostroju, na kateri so delavci terjali uvedbo parlamentarne demokracije in večstrankarskega sistema. Zdaj ko je Slovenija v Delavska zvez SDS se bo zavzemala za pravice slovenskega delavca. Evropski uniji in Natu, so po Janševih besedah pred nami nove priložnosti. Nobenih sistemskih in zunanjih razlogov ni več, da Slovenija ne bi doživela tako stabilnega razvoja, kot so ga že in ga še doživljajo mnoge države Evropske unije. V zvezi s tem je Janša omenil, da smo v preteklosti pri nas v ospredje politike postavljali skrb za politični sistem socialističnega samoupravljanja, v novejšem času pa skrb za kapital. Zdaj je čas, da v ospredje politike stopi skrb za človeka. Janša je opozoril še na številne aktualne probleme, ki pestijo slovensko delavstvo. To so visoka stopnja brezposelnosti, prevelike socialne razlike in neenake možnosti, slabo delovanje pravne države, slabo varstvo delavskih pravic in pomanjkanje neprofitnih stanovanj. Dejal je, da bo v prihodnje treba zagotoviti dobro delovanje pravne države, spoštovanje kolektivnih pogodb, evropske plače za evropsko primerljive norme, zmanjšanje brezposelnosti, umik politike iz gospodarstva in pospešeno graditev neprofitnih stanovanj, zlasti za mlade delavske družine. M. P. 42. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je v soboto svoja vrata odprl 42. mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Na njem se na dobrih 55.000 kvadratnih metrih razstavnih površin do 3. septembra predstavlja 1.410 razstavljavcev iz 21 evropskih držav. Sejem je v skladu s tradicijo, da ga odpre eden najvišjih predstavnikov države, odprl predsednik vlade Anton Rop, slovesnega odprtja pa sta se udeležila še minister za kmetijstvo Milan Pogačnik in predsednik državnega zbora Feri Horvat. Kot je v svojem govoru dejal Rop, sodi kmetijsko-živilska dejavnost med najbolj izpostavljena področja ob vstopu Slovenije v EZ, saj je bilo na tem področju potrebnih največ sprememb in prilagajanja. Pri tem naj bi bila po Ropovi oceni Slovenija dokaj uspešna, saj naj bi bila v primerjavi z drugimi novimi članicami EZ pri nas bistveno manjša nihanja v proizvodnji. "Z uskladitvijo zakonodaje smo postavili trdne temelje enakopravnih pogojev gospodarjenja za slovenske kmete in živilsko indus- trijo na enotnem evropskem trgu s hrano, za nadaljnji razvoj pa so dobra podlaga tudi kvote in finančni okviri iz pred-pristopnih pogajanj. Prvi test je z vstopom v ELI za nami, pred nami pa je novo obdobje nadaljevanja integriranja v evropski skupni trg," je dejal Rop. Čeprav je Rop svoj nastop vnovič izkoristil za poudarjanje visokih dosežkov svoje vlade, ostaja dejstvo, da je sejem, na katerem lahko vidite celotno slo- i» vensko kmetijstvo, živilskopredeloval-no industrijo, vinarje ter industrijo opreme in strojev za kmetijstvo, ena svetlejših točk slovenskega kmetijstva. Znano je namreč, da stanje v kmetijstvu že nekaj časa ni rožnato in da so prav kmetje tisti, ki v zadnjih letih kmetijsko ministrstvo in vlado najpogosteje opozarjajo na največje težave. Tako denimo že nekaj časa opozarjajo, naj vlada vendarle ustanovi že pred časom obljubljeni MmaBTllMilw f "'"T1!.. i««»"—— Radgonski sejem je ena redkih svetlih točk slovenskega kmetijstva. sklad, v katerega bi se stekala in izplačevala sredstva za povračilo škod ob naravnih nesrečah, saj državi za izplačilo škod vedno znova zmanjka denarja. Poleg tega kmetje opozarjajo tudi na probleme prestrukturiranja, saj so najboljša slovenska zemlja in gozdovi še vedno v upravljanju kmetijskih zadrug, namesto da bi povečali velikost slovenskih kmetij. Kmetijske zadruge so sicer že nekaj časa po zakonu v rokah kmetov, vendar jih dejansko ne vodijo kmetje. Poleg omenjenega se kmetje pritožujejo nad nedorečenostjo zakonodaje, nenehnim spreminjanjem pravilnikov, finančno nedisciplino in monopoli. Kljub vsem opozorilom vlada do zdaj za kmete ni pokazala pretiranega posluha. Slednje se najbolj kaže v tem, da država kmetom, ki so v lanski suši utrpeli škodo na pridelkih, kljub nenehnim obljubam še vedno ni izplačala več kot polovice odškodnin. Na radgonskem sejmu je predsednik vlade obljubil, naj bi do konca septembra to vendarle storila, vendar je med kmeti upanje, da se bo to res zgodilo, tudi tokrat majhno, čeprav so pred vrati volitve. A. K. © Demokracija • 36/2004 naslovna zgodba Soočenje na nacionalki Kot kaže, se bo tokratni predvolilni boj osredinil na frontni črti LDS vs. SDS. Tik pred začetkom uradne predvolilne kampanje je namreč že jasno, da sta najverjetnejša kandidata za prihodnjega slovenskega premierja dosedanji predsednik vlade Anton Rop in njegov najresnejši tekmec Janez Janša, vodja največje opozicijske stranke. Vendar pa uspeh enega ali drugega ne bo odvisen le od (ne)uspeha LDS in SDS, ampak tudi od tega, koliko podpore bosta zbrala pomladni tabor (SDS, NSi, SLS) in tranzicijska levica (LDS, ZLSD). Znano je namreč, da je pomladni tabor na volitvah leta 1996 kljub relativni zmagi LDS premagal tranzicijsko levico, vendar pa je LDS s pomočjo Milana Kučana, Cirila Pucka in nato še Marjana Podobnika dobila mandat za sestavo vlade. Veliko bo odvisno tudi od t. i. satelitskih strank, kajti njihov prihod v parlament dostikrat predstavlja jeziček na tehtnici. Medtem ko vstop Jelinčičeve SNS v parlament ni več vprašanje (omenjeni stranki v vseh javnomnenjskih anketah kaže dobro), ostaja odprto vprašanje, kaj se bo letos zgodilo z DeSUS in s SMS ter ali v parlament lahko pride kakšna nova stranka (na primer Slovenija je naša). Ropova samohvala Soočenje Ropa in Janše na nacionalni televiziji je pokazalo, da bi utegnil Janša na račun Ropove samohvale dobiti precej javnomnenjske prednosti, saj je na primer pohvalil nekatere dosežke dosedanje vlade, s tem pa je zavrnil očitek, da opozicija samo kritizira in ne ponuja alternative. Pri tem je Rop želel številne pomanjkljivosti in grehe lastne vlade zaviti v celofan in jih predstaviti kot uspeh (na primer javni dolg, ki naj bi se po Ropovem mnenju zmanjševal, dejansko pa se je zmanjševal le delež javnega dolga glede na bruto domači proizvod, dolg pa je vseskozi naraščal). Samo soočenje je prineslo tudi veliko novih obljub, ki pa so dejansko potrdile, da se aktualni predsednik vlade zaveda, da se je pred volitvami znašel v veliki zagati, zato je treba ustvariti čim več megle. Nič čudnega torej, da se je Rop v soočenju izogibal konkretnim zadevam in je skušal pozornost preusmeriti k "zgodbi o uspehu". Samo soočenje je prineslo nove obljube, ki so dejansko potrdile, da se aktualni predsednik vlade zaveda, da se je pred volitvami znašel v veliki zagati, zato je treba ustvariti čim več megle. Nič čudnega torej, da se je Rop v soočenju izogibal konkretnim odgovorom, pozornost pa je skušal preusmeriti k "zgodbi o uspehu". Soočenje Ropa in Janše Da je tekma med Ropom in Janšo postala nekakšno središče predvolilnega boja, dokazujejo že dosedanja soočenja med obema politikoma. Eno izmed njih je bilo v TV-oddaji Tarča v ponedeljek, 30. avgusta, kjer je pogovor tekel v zvezi z očitki opozicije vladni koaliciji, v ospredju pa so bile teme, kot so zunanja politika, gospodarstvo, sociala itd., teme torej, ki so pomembne za prihodnost Slovenije (ideološke teme, pri katerih opozicija praviloma izgublja, so bile tokrat v ozadju). Janša je ob tem opozoril na gospodarsko rast, ki je manjša od obljubljene, visoko stopnjo inflacije in naraščanje javnega dolga. Predsednik vlade Rop pa je poudarjal predvsem dosedanje dosežke svoje vlade in dejstvo, da je Slovenija uvrščena med najrazvitejše države, pri tem pa je uporabil demagoški argument (nasedel bi mu lahko le kakšen naivnež), da se je revščina v državi zmanjšala zaradi povečanja prejemnikov socialne pomoči. Tako Janša kot Rop sta se ob koncu oddaje dotaknila tudi nizke rodnosti, ki je v veliki meri posledica zgrešene družinske politike sedanje vlade. V oči bode predvsem ukrep, ki ga navaja vlada, to je uvoz tuje delovne sile, kar smo Slovenci že doživeli v času Jugoslavije, ko so v Slovenijo načrtno naseljevali delovno silo iz južnih republik. Predsednik vlade Anton Rop se na očitke opozicije odziva precej nestrpno, namesto konkretnih odgovorov pa še vedno ponuja "zgodbo o uspehu". Kakšno bo razmerje moči? Seveda je sedaj težko oceniti, kakšno je zdajšnje javnomnenjsko razmerje med LDS in SDS oz. med tranzicijsko levico in tranzicijsko desnico. Javnomnenjska raziskava agencije Ninamedia (objavljena v Dnevniku, 30. avgusta) je sicer pokazala precejšnjo prednost LDS (17 odstotkov) pred SDS (9 odstotkov), vendar je zaradi letnega dopusta vzorec le slabo reprezentativen. Pri tem je zlasti viden visok delež neopredeljenih volivcev, kar pomeni, da bodo ti tudi tokrat imeli pomembno vlogo pri volilni tekmi. To pa pomeni, da bo zmagala tista stranka, ki ji bo uspelo pridobiti največji delež t. i. sredinskih volivcev. Za opozicijo je ugodno, da se je tokratna predvolilna kampanja vsaj za zdaj oddaljila od "velikih zgodb" (ideološke teme) in da se debata v glavnem vrti okrog neizpolnjenih Ropovih obljub, čeprav nekateri politični analitiki opozarjajo, da bi Janša utegnil z zaostrovanjem in interpelacijo izgubiti podporo sredinskega volilnega telesa. Ali so takšne napovedi upravičene, bo pokazalo razmerje moči po izredni seji DZ v zvezi z interpelacijo o delu vlade. Vsekakor bo predvolilni spopad predvsem spopad med kontinuiteto in z njo povezanimi monopoli na eni strani ter spremembami in napredkom na drugi. Gašper Blažič Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 © politika Jutri se bo uradno začela volilna kampanja za volitve poslank in poslancev v državni zbor. Politične stranke, tiste, ki so že v tem mandatu imele svoje predstavnike v državnem zboru, in zunajparlamentarne stranke, so pripravljene na predvolilni spopad. Kot kaže, bo le-ta najmočnejši med dvema največjima parlamentarnima strankama, Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in Slovensko demokratsko stranko (SDS). Vprašanje, ki se na tem mestu postavlja, je, ali bosta omenjeni stranki po letošnjih državnozbor- skih volitvah zamenjali položaje. Odprt lov na volivce Letošnje državnozborske volitve bodo prav gotovo poživile jesen. Prvič zaradi volilne kampanje, ki bo, kot kaže, precej bolj živahna od tistih, ki smo jih bili vajeni pred leti. Drugič pa zaradi morebitnih sprememb v slovenskem političnem prostoru, kajti po debelih desetih letih vladavine LDS se kažejo resne možnosti preobrata. Tega se zavedata obe strani, tako vladajoča kot opozicijska, zato je od obeh pričakovati, da bosta v tej volilni kampanji dali vse od sebe, da bi prepričali volivce in volivke, zakaj sta vredni njihovega zaupanja v prihodnjih štirih letih. V prvi vrsti bodo vse politične stranke, ki se bodo potegovale za glasove, morale volivkam in volivcem ponuditi program svojega dela in cilje, ki jih želijo doseči v mandatnem obdobju 2004-2008. Na podlagi "ponudbe" se bodo volivci lahko odločili, komu naj zaupajo oblast. Slovenija na novi poti Prva je svoj program predstavila SDS, ki velja za najresnejšo politično stranko, ki je sposobna konkurirati do sedaj najmočnejši liberalni demokraciji. Janševi slovenski demokrati so program stranke pred -staviliže 15. julija v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gre za program za prihodnost, ki ga je pripravil strokovni svet stranke, pri pripravi pa so sodelovali strokovnjaki in strokovnjakinje z različnih področij. In kaj naj bi prinesel program za prihodnost? Prvi mož stranke Janez Janša je ob njegovi predstavitvi dejal, da so se v programu zavzeli za prihodnost, ki naj bo takšna, da bodo imeli od tega koristi vsi. Tako je rdeča nit programa vlaganje v ljudi in ohranjanje zdravega življenjskega okolja. Da pa bodo lahko zagotovili sredstva za obe strateški naložbi, postavljajo v središče programa pospeševanje dologoročne gospodarske rasti, ki jo vidi jo kot temelj blaginje. V programu za prihodnost precej optimistično napovedujejo, kako bo v prihodnje mogoče doseči dolgoročno gospodarsko rast. Izboljšati bo treba kakovost izobraževanja, zmanjšati prevelik delež javnih financ v BDP, zagotoviti stabilen sistem zdravstvenega in pokojninskega varstva s konkurenčno ponudbo dodatnih zavarovanj, poenostaviti sedanji neučinkovit davčni sistem in preučiti možnost uvedbe ene same konstantne mejne davčne stopnje za vse vrste dohodka, ki pa bo hkrati progresivna, s tem da bodo vsi prebivalci imeli splošno in veliko davčno olajšavo, po- © Demokracija • 36/2004 Janševi slovenski demokrati optimistično priča-kujo spremembe na letošnjih oktobrskih volitvah. na letošnjih Bajukovo Novo Slovenijo bo zadovoljila le zmaga na volitvah. Ali lahko ponovijo izid evropskih volitev? lovenska li Ohranimo Slovenijo je volilno geslo ljudske stranke, ki ji je na pomoč priskočil njen nekdanji predsednik Marjan Podobnik. politika večati učinkovitost in kakovost storitev javne urpave, oblikovati ugodno okolje za tuje naložbe in zagotoviti plačilno disciplino ter odpraviti preobremejenost podjetništva z administrativnimi zadevami. Program za novo Slovenijo Za podobno pot kot v Janševi SDS so se odločili v Bajukovi Novi Sloveniji (NSi). V ponedeljek so predstavili strokovni svet NSi in s tem tudi ključne poudarke programa stranke za prihodnja štiri leta. Prvi mož stranke Andrej Bajuk je prepričan, da program, ki so ga ponudili volivkam in volivcem, prinaša jasne politične in programske opredelitve, s katerimi bo mogoče doseči tisto normalnost, ki vlada v razvitih evropskih državah in ki pomeni predvsem velike spremembe na področju gospodarstva, pravne države, njene uveljavitve, socialne države, ki temelji na solidarnosti in soodgovornosti. Zagotoviti bo treba stabilnost gospodarskega sistema, pravi prvi mož stranke. To pa bo mogoče doseči s tem, da se v ospredje postavi raziskovanje in znanje. Ustvariti bo treba stimulativno okolje predvsem za srednje in malo gospodarstvo. Program za novo Slovenijo govori tudi o varstvu okolja, oživitvi slovenskega kmetijstva, prihodnjem razvoju infrastrukture in informacijske družbe, delu in plačah, družinski politiki, pokojninah in sociali, zdravstvu in pravosodju. Del programa se dotika tudi notranjih zadev, zunanje in varnostne politike Slovenije. Vodstvo NSi je prepričano, da so v programu zapisane obljube, ki so ures- SDS nastopa s programom strokovnega sveta pod geslom Slovenija na novi poti. ničljive, v nasprotju s tistimi, ki so jih pred štirimi leti dale vladne koalicijske partnerice in za katere se je po štirih letih izkazalo, da niso bile uresničene. Kaj ponujata LDS in ZLSD? Če sta s konkretnim programom pohiteli SDS in NSi, pa z njim nekoliko zaostaja največja vladna stranka - liberalna demokracija. Programski kongres je sklicala za danes, dan pred uradnim začetkom volilne kampanje. Gregor Golobic je pred nedavnim izjavil, da so se v stranki odločili, da bodo na volitvah nastopili z novim programom stranke, to pa za to, ker je Slovenija končala zelo pomembno obdobje po vstopu v Evropsko unijo. Tako naj bi program stranke ponudil odgovore, kako polno izkoristiti priložnost Slovenije v EU in kako zagotoviti, da bo imelo čim več ljudi pod čim bolj enakimi pogoji možnost pridobiti čim več znanja. Priložnosti za dosego teh ciljev, o katerih Golobic govori, da jih bo stranka posku- šala uresničiti v prihodnjih letih, je imela liberalna demokracija v več kot desetih letih več kot preveč, pa jih ni znala izkoristiti. Tudi na zadnjih državnozborskih volitvah so volivkam in volivcem obljubljali vse mogoče, a tega niso povsem uresničili. Prav zato pričakujemo, da bo v programu liberalne demokracije mogoče prebrati več obljub in ciljev, ki so bili dani že pred štirimi leti, mogoče z majhnimi popravki, ki bodo za volivce in volivke privlačnejši. V nasprotju z LDS pa se v volilno kampanjo precej neopazno vključuje Pahorjeva združena lista, ki bo prepoznavna z geslom Prihodnost za vse in z norim vladnim programom za obdobje 2004-2008. Ključni poudarek programa naj bi bilo znižanje stroškov države. V združeni listi so mnenja, da bi bilo treba več denarja nameniti znanju in novim tehnologijam, da bi bilo treba spodbuditi gospodarski razvoj z novim zagonom, posebno pozornost pa nameniti socialno izključenim. Ohranjanje Slovenije!? In če smo za ZL dejali, da precej neopazno vstopa v volilno kampanjo, tega ne moremo reči za Podobnikovo Slovensko ljudsko stranko (SLS). Lahko bi rekli, da je slednja začela pripravljati teren za volitve že z izstopom njenih treh ministrov Bizjaka, Buta in Presečnika iz vlade. Po tej potezi je začela voditi kritično politiko do vlade in se vse pogosteje oglašati. Na volitvah v evropski parlament je stranka doživela hladno prho in njeno vodstvo seje začelo zavedati, da se počasi bliža njen konec. Zdaj skuša Janez Podobnik rešiti stranko iz krize s povezovanjem z Zborom za republiko, kjer se zelo rad pokaže, v izjavah, kijih daje v javnosti, pa zelo rad omeni potrebo po povezovanju t. i. pomladnih strank SDS, NSi in SLS, ki sodelujejo na ravni evropskega parlamenta. A Podobnik pozablja, da je na "domačem terenu" zadeva nekoliko drugačna, saj se je SLS v preteklosti izkazala kot stranka, ki ji ne moremo zaupati, in da mostovi, ki jih gradi, niso trdni. A Podobnik jih še vedno vztrajno gradi in skuša nadaljevati delo svojega brata Marjana, ki bo k letošnjim državnozborskim volitvam prav tako pristavil svoj lonček. Ne sicer s kandidaturo na listi SLS, temveč z izkušnjami na volitvah v preteklih letih, ko je stranka dosegla precej visoko podporo. SLS bo v volilno kampanjo stopila z geslom Ohranimo Slovenijo. Prvi mož stranke Podobnik pravi, da geslo izhaja iz programa, zgodovine in usmeritve stranke v sedanjost in prihodnost, saj želi stranka ohraniti slovensko nacijo, slovenski jezik in Antonom Ropom je stranka, ki lahko Brez Boruta Pahorja na kandidatni listi lahko zdru- DeSUS pomagata predsednik ZZB NOB Janez Sta- Jelinčičevi stranki se na vsakih volitvah us-žavnozborskih volitvah največ izgubi, žena lista pričakuje nekoliko nižjo podporo, novnik in raziskovalec javnega mnenja Niko Toš. pe prebiti čez 4-odstotni volilni prag. Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 ^^ politika kulturo, delovna mesta in kajpak tudi Piranski zaliv. Prav pri zadnjiih zapletih glede meje s Hrvaško je SLS v izjavah za javnost delovala precej odločno v primerjavi z njeno prakso v preteklosti. Razlog za to je tudi v tem, da je ključni akter zgodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško Jožko Joras kandidat na listi SLS na letošnjih džavnozborskih volitvah. Z demagogijo na jeziku "Brez dlake na jeziku" je in bo še naprej ostala Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka (SNS).Takšno geslo, s katerim bo nastopila na letošnjih državnozbor-skih volitvah, je po besedah prvega moža stranke Jelinčiča moto, ki označuje stranko od njenega samega začetka. SNS, ki bo s plakati opozarjala, da voliti druge stranke škoduje, je očitno velik del svoje energije porabila za iskanje primernih sloganov, manj pa za program, ki ga ponuja volivcem, kajti razen posameznih obljub, ki so jih na predsatvitvah dali nekateri kandidati, iz pisarn SNS še ni prišel papir s konkretnim pro- Nova Slovenija je na kandidatno listo uvrstila kar 20 kandidatov, ki so mlajši od 35 let. terimi bo le eden od sedanjih poslancev, to je Valentin Pohorec, na listi pa bosta tudi predsednik stranke Anton Rous in predsednik upokojenske zveze Vinko Gobec. Kot kaže, so na pomoč pri nabiranju glasov poklicali tudi predsednika Zveze združenj borcev NOB Janeza Stanovni-ka, ki je izrekel popolno podporo stranki, in predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja pri FDV Nika ToSa, ki med drugim pozivata volivce, naj glasujejo za stranke vladajoče koalicije (zanimivo, da takšne so tudi napovedi nekaterih analitikov, ki v mandatu 2004-2008 SMS ne vidijo v državnem zboru. Ali ovadbe Popoviču pomagajo? Na uspeh upajo tudi v stranki Slovenija je naša (SJN). Njen predsednik Boris Popovič je že dalj časa na lovu za kandidati za državnozbor-ske volitve. Uradnega seznama kandidatov stranka še ni predstavila, je pa glede na sedaj znana imana že jasno, da se bodo k Popoviču zatekli kandidati iz vseh vetrov oziroma iz mnevne utaje davkov. Popoviča sumijo, naj bi vse leto 2001 prihodekpod-jetij Food Party in BPC mimo knjigovodskih listih spravljal v lasten žep. Kandidatne liste Vsaka stranka se trudi, da bi na svoji listi imela dobre kandidate. Kako tudi ne, saj pomenijo dobri kandidati ob dobrem programu stranke večjo možnost za uspeh. Kandidatne liste, ki so že prišle v javnost, in tudi nekatere napovedi kažejo na to, da se stranke rade odločajo za vnovično kandidiranje že v prejšnjih mandatih izvoljenih poslancev. Tako bo poleg celotne sedanje ekipe poslancev SNS letos kandidiral velik del sedanjih poslancev iz vrst SDS in polovica poslancev iz NSi. Neuradno bo podobno stanje tudi pri drugih političnih strankah z izjemo DeSUS. Zdi se, da stranke na letošnjih kandidatnih listah dajejo večji poudarek mladim ljudem. Tako so se vNSi odločili, da na listo postavijo kar 20 kandidatov, ki so mlajši od 35 let. Nič ne zaostajajo v združeni listi, ki bodo imali 14 kandidatov do 33 let. Med zunajparlamentarnimi strankami ima največ SMS pred volitvami izgublja svoje člane in kaj lahko se Prvi plakati, ki spominjajo na volilno kampanjo, so možnosti za uspeh Popovičeva Slovenija je naša. zgodi, da bo na koncu ostala brez sedežev v parlamentu, bili plakati Aktivne Slovenije, ki jo vodi Franci Kek. gramom. A Jelinčič kljub temu napoveduje, da bo v državnem zboru sedelo najmanj šest njegovih poslancev, če ne osem, kar pomeni, da bi morala stranka skoraj podvojiti izid državnozborskih volitev leta 2000. Po glasove "od človeka do človeka" Če se Jelinčičevi stranki napoveduje vnovični vstop v državni zbor, pa je ta nekoliko manj zanesljiv za Demokratično stranko upokojencev Slovenije (DeSUS) in Stranko mladih Slovenije (SMS). Prva je že predstavila seznam kandidatov, med ka- je Toš upokojencem predlagal kampanjo "od človeka do človeka"). Takšen predlog bi prišel prav tudi SMS, katere vodstvo sicer optimistično napoveduje, da se bo izid stranke v primerjavi z volitvami pred štirimi leti podvojil, pri tem pa si zatiska oči pred izgubljanjem svojih članov, ki se raje kot za SMS odločajo za nekatere druge stranke. Gre za razpadanje stranke na eni strani in na drugi za ustanovitev nove stranke mladih, Kekove Aktivne Slovenije (AS). To je za Čemjakovo SMS in njen uspeh na volitvah vse prej kot dobro. In raznih političnih strank. Ali bo na listi tudi Alja Brglez, nosilka liste SJN na evropskih volitvah, še nijasno, saj naj bi se Brglezova še odločala. Njena kandidatura bi prav gotovo pomenila, da bi imala stranka večje možnosti za dosego 4-odstotnega praga za vstop v državni zbor. Samo en magnet za volilce, to je predsednik stranke Boris Popovič, bo premalo, še posebej če upoštevamo dejstvo, da se je prav v času pred volitvami začela gonja zoper njega. Gonja v tem smislu, da je pred časom koprsko sodišče uvedlo preiskavo zaradi njegove do- Sicer pa stranke stavijo tudi na izobrazbo svojih kandidatov. Tako so v SDS prepričani, da imajo zelo kakovostno ponudbo, saj je na listi kar 33 kandidatov z dokončano univerzitetno izobrazbo, 7 je magistrov in 8 doktorjev znanosti. Že 3. oktobra bo jasno, kaj je bilo tisto, kar je volilce najbolj pritegnilo; so bili to programi stranke, kandidati, njihova izvirna predstavitev, mogoče spol, mogoče simpatičnost? Mogoče pa se bodo ljudje odločili za korenite spremembe in volili tiste, ki čakajo na oblast že debelih deset let. Mihaela Praprotnik © Demokracija • 36/2004 periskop Ustavni zakon ali referendum Skupina poslank in poslancev iz Slovenske demokratske stranke (SDS), Nove Slovenije (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenske nacionalne stranke (SNS) je minuli teden vložila predlog za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona. S tem so, kot pravijo, konstruktivno odgovorili na sprenevedanje ministra za notranje zadeve Rada Bohinca oziroma vlade na njihovi tiskovni konferenci. Po besedah predsednika SDS Janeza Janše za vložitev zakona obstajata dva vsebinska razloga. Prvi je brezglavo izdajanje odločb brez zakonske podlage, s katerim Bohinčevo ministrstvo hiti pred volitvami, drugi pa je želja, da v naslednjem mandatu ne bo več razprav o izbrisanih, in zagotovitev pogojev za razpravo in odločanje o strateških vprašanjih slovenske prihodnosti. Predlagatelji so prepričani, da vloženi ustavni zakon omogoča ločevanje med upravičenimi in neupravičenimi primeri, omejuje odškodnine za materialno in izključuje odškodnine za nematerialno škodo in uvaja avtomatsko revizijo že izdanih odločb, ki jih ministrstvo za notranje zadeve izdaja brez zakonske podlage in v nasprotju z odločitvijo 94 odstot- kov volivcev, ld so na referendumu 4. aprila zavrnili vladni zakon. Dan po vložitvi predloga za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine pa je skupina istih poslancev skupaj s SMS vložila zahtevo za razpis referenduma o t. i. sistemskem zakonu. Kot so dejali, so jo vložili zato, ker je oblastna koalicija arogantno zavrnila predlog opozicije, da se t. i. sistemski zakon zavrne in se s sprejetjem že pripravljenega ustavnega zakona čim hitreje, brez dodatnih polemik ter na pravičen in pravno korekten način uredi problematika izbrisanih. Predlagatelji referenduma še dodajajo, daje referendum mogoče razpisati hkrati z dr-žavnozborskimi volitvami 3. oktobra 2004, kar ne bo povzročilo dodatnih stroškov za izvedbo glasovanja. Kot so še zapisali v izjavi za javnost, ob vložitvi referendumske zahteve znova predlagajo oblastnim strankam, da še enkrat razmislijo o zavrnitvi ponudbe o sprejetju ustavnega zakona in se odločijo za to, da že na tej ali prihodnji seji v septembru skupaj zavrnejo neustrezen sistemski zakon, ki je v postopku, in sprejmejo predlagani ustavni zakon. V tem primeru so poslanci, ki so vložili zahtevo za razpis referenduma, le-to pripravljeni umakniti. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: "Ali ste za to, da se z zakonom o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS, kiso imeli na dan 23.12.1990 in 25.2. 1992 v RS prijavljeno stalno prebivališče, vprašanje odškodnin uredi tako, kot je v njem predlagano?" Zahteva po razrešitvi Cerarjeve Trije poslanci Slovenske demokratske stranke, Jožef Jerovšek, Franc Pukšič in Rudolf Petan, so na predsednika vlade Toneta Ropa naslovili javni poziv za razrešitev ministrice za pravosodje Zdenke Cerar. Kot so zapisali v pozivu, afera pranja denarja v zadevi stečaji mariborskih podjetij že nekaj časa razburja slovensko javnost. "Kljub temu, da so praktično vsi subjekti, ki so vključeni v izpeljavo stečajev, kršili določbe zakona o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji in drugo pozitivno zakonodajo, smo pri preiskavi in ukrepanju države priče škandaloznemu ravnanju pristojnih državnih organov," je zapisano v pozivu. Podpisniki poziva so prepričani, da pojmovanje odgovornosti, ki veje iz poročila o službenem nadzoru višjega sodišča nad delovanjem stečajnih senatov, kaže na to, da je bil službeni nadzor odrejen zato, da se zamegli odgovornost in se zadeva pomete pod preprogo. Za takšno stanje nosi po prepričanju podpisnikov poziva objektivno in del subjektivne odgovornosti ministrica za pravosodje Zdenka Cerar, za katero menijo, da ni pravočasno in primerno ukrepala v vlogi generalne državne tožilke, v vlogi ministrice pa ni predlagala spremembe področne zakonodaje in drugih ukrepov, ki bi preprečili erozijo pravne države in veliko oškodovanje up- nikov in države pri upravljanju stečajev. Podpisniki poziva ob koncu dodajajo, da se ne želijo vmešavati v delovanje pravosodja, zahtevajo pa politično odgovornost resorne ministrice, zato pozivajo predsednika vlade Toneta Ropa, da takoj razreši ministrico za pravosodje Zdenko Cerar. Poziv k ureditvi financiranja programov RTV Poslanska skupina SDS poziva predsednika vlade k ureditvi financiranja lokalnih, regionalnih in študentskih programov RTV. 20.9.2004 bo začela na podlagi odločbe ustavnega sodišča učinkovati razveljavitev dela prvega in drugega odstavka 82. člena zakona o medijih, zaradi česar bo onemogočeno financiranje lokalnih, regionalnih in študentskih programov iz RTV-prispevka. V poslanski skupini SDS zato pozivajo vlado, da v zakonodajni postopek takoj vloži novelo zakona o medijih, ki bo zagotavljala trajen vir financiranja programskih vsebin lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih in televizijskih programov skladno z ustavno določbo. SDS od vladnega predloga pričakuje, da bo zagotovil dodaten stabilen vir financiranja, ki bo sorazmeren višini 3 odstotkov prispevka RTV in bo zagotavljal enak obseg sredstev za programske vsebine lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih in televizijskih programov, kot je bilo to zagotovljeno z zakonom pred omenjeno odločbo ustavnega sodišča. Mihaela Praprotnik Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 © diskurz_____ Tak naslov je dal enemu od poglavij v knjigi Hope and Memory njen avtor Cvetan Todorov. V njej obravnava izum 20. stoletja totalitarizem, ki je poleg drugega izuma - atomske bombe -najbolj zaznamoval tisto obdobje. Vendar je prvi izum povzročil približno petstokrat več žrtev kot drugi. Za Todorova so fašizem, nacizem in komunizem v bistvu ista zadeva. V omenjenem poglavju enači Hitlerja in Stalina oziroma nacizem in komunizem, za kar navaja primere, kot so npr. kult osebnosti, koncentracijska taborišča, vsemogočo in povsod pričujočo tajno policijo in podobne stvari. Oživela brezna V zadnjem času smo se tudi mi srečali s sporno zadevo, ki v enaki me- ri zajema fašizem in komunizem. To je film z naslovom Srce v breznu, ki so ga za televizijo RAI pred kratkim posneli Italijani v Črni gori. Z njim hočejo prikazati, kako kruti smo Slovenci, ki smo pobijali in v brezna (ital. fojbe) metali nedolžne Italijane samo zato, ker so bili Italijani. Pred več leti so v svojem časopisu La Repubblica pisali, da je bilo teh nedolžnih žrtev kar 50.000. Pozneje so neodvisni italijanski zgodovinarji Alberto Buvoli, Ines Domenicali, Galliano Fogar, Roberto Spazzali in Slovenca Nevenka Troha in Samo Pahor ocenili število žrtev, ki jih je takoj po zasedbi Trsta pobila jugoslovanska vojska in zmetala v brezna. V presojo so zajeli tako Italijane kot Slovence, fašiste in antifašiste in vseh naj bi bilo od najmanj 600 (dokumentirani minimum v opuščenem rudniškem jašku pri Bazovici in v breznu pri Re-pentaboru) do največ 1.500 (ocena zavezniške vojaške uprave z dne 11. aprila 1947). Število tistih Italijanov, ko so jih pobili italijanski komunisti v severni Italiji, pa ocenjujejo na najmanj 5.000 do največ 15.000. Čeprav natančno število vseh žrtev ni znano, izstopa dejstvo, da so se ti, vsega obsojanja vredni poboji v resnici zgodili, za kar so največ krivi komunisti oziroma Dva iste sorte revolucionarji: italijanski, slovenski in pošastne izmišljotine so nemškofašis- jugoslovanski. Sedaj pa njihovi nasled- tični podleži pohiteli razširjati najbolj niki trdijo, da so vse žrtve bile bodisi brezvestne in nizkotne laži z name- fašisti in/ali njihovi pomagači, nekate- nom, da bi prikrili zločin, za katerega ri drugi, domnevno tudi tisti, ki so od- je sedaj postalo jasno, da so ga zakrivili govorni za poboje, pa trdijo celo, da sami." (Mimogrede, na tem primeru gre za eno samo veliko laž. Po drugi strani nekateri predstavniki italijanske desnice poskušajo vse takrat pobite prikazati kot nedolžne italijanske žrtve slovenskega genocida. (V obravnavo lahko ugotovimo, odkod izvira retorika gospodov Biščaka in Golobica, ko odgovarjata na argumente opozicije.) Vseh poljskih častnikov, ki so jih po zasedbi Poljske septembra 1939 za- nismo zajeli drugih italijanskih žrtev jeliSovjeti, je bilo dobrih 14.000. Do- na območju, ki so ga okupirali Italijani vse do Zadra, kjer so proti koncu vojne pobijali drugi, ne Slovenci.) kumenti o poboju preostalih 10.000 so prišli na dan šele pred nekaj leti. Že leta 1993 pa je dnevnik Delo objavil poročilo s fotografijo, ki prikazuje, kako takratni ruski predsednik Boris Jelcin poljublja trak na vencu, ki ga je osebno položil k poljskemu spomeniku, na katerem je napis KATYN Stalinov zločin v Katynu Spomladi leta 1942 so Nemci poročali o najdbi množičnega grobišča v Katynu, kjer so Sovjeti dve leti prej pobili približno 4.500 poljskih častnikov. Tudi Rusi so vse do razpada ZSSR ogorčeno zanikali, da bi to storili oni. Že dva dni po nemškem odkritju je Radio Moskva poročal: "V zadnjih dveh do treh dneh so Gobbelso-vi obrekovalci začeli širiti nizkotne klevete, da so spomladi leta 1940 sovjetske oblasti množično pobijale poljske častnike na območju Smolenska. Z objavo te Prizor iz italijanskega filma Srce v breznu 1940. Že letnica sama pove, da so poboje zagrešili Rusi, saj takrat na območju Smolenska ni bilo Nemcev; ti tja niso mogli priti pred napadom na ZSSR, to je pred 22. junijem 1941. Fašistični in komunistični zločini Čeprav italijanskega filma še niso predvajali, vzbujajo poročila o njem vtis, da skušajo naši sosedje vso zadevo precej napihniti. Verjetno bi s tem radi zameglili dejstva, kako so vse od zasedbe Julijske krajine leta 1918 do svojega napada na Jugoslavijo aprila 1941 zatirali tamkajšnje prebivalstvo sprva večinsko slovanskega rodu. Pa vendar še tolikšno napihovanje italijanskih žrtev ne more zakriti naslednjih dejstev: da so Italijani aprila 1941 neizzvano napadli Jugoslavijo, da so med svojo dveinpolletno okupacijo ustanovili Ljubljansko pokrajino in jo v nasprotju s haaško konvencijo priključili Italiji; da so v tem času pri nas pobili5.750 moških,451 ženskin 1.030 talcev, poškodovali 6.138 moških, 1.618 žensk in pozaprli 36.885 ljudi v celoti za 469.417 mesecev; da so požgali ali popolnoma porušili 10.451 hiš in povzročili ogromno škodo v kmetijstvu in gozdovih. (Podatki so iz Arhiva Republike Slovenije.) Ker so pobili veliko več moških kot žensk, so najbrž upoštevali priporočilo Mussolinija, ki je marca 1942 grozil v Gorici: "Bisogna sterminare tutti i maschi di questa ma-ledetta razza!" (Treba je pokončati vse moške te preklete rase!) Če vse to omeniš kakemu Italijanu, začne tarnati, da je vojna kruta stvar, zato se take stvari pač dogajajo. Takrat ko so jugoslovanski komunisti pobijali Italijane in jih metali v brezna, je prav tako še bila vojna, kajti to se je v glavnem zgodilo v prvem tednu maja 1945, po jugoslovanski zasedbi Trsta. Takrat se je mudilo pospraviti čim več političnih nasprotnikov, da bi si tako utrdili oblast. Slovenska vlada ujetnica preteklosti Naša vlada, ki jo v pretežni meri sestavljajo ljudje s svetovnim nazorom, kakršen jebil pri nas obvezen 45 let po koncu voj -ne, je zaradi filma in nasploh zaradi italijanske protislovenske propagande v hudih škripcih. Če se začnejo takratni poboji kakor koli poglobljeno razčišče- @ Demokracija • 36/2004 diskurz vanti, potem je velika nevarnost, da se bo razprava razširila tudi na enake zločine, ki so se v še precej večji meri dogajali pri nas. V tem primeru bi se lepa zgradba o svetosti našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije, ki jo negujejo že dobrih 60 let, podrla kot hiša iz kart. Kako naj bi potem še obdržali vse spomenike Titu, Kardelju, Kidriču, Stanetu in drugim in vsa druga revolucionarna obeležja, če se ljudi iz naših vladajočih strank. Naj omenimo še, da bi lahko bili še ne-uničeni slovenski arhivi, ki so danes v Zagrebu in Beogradu, prav tako razlog za izsiljevanje naše vlade s strani Hrvaške oziroma Srbije. Slovenci ne moremo razumeti, zakaj se vlada suverene države Slovenije ne postavi za naše pravice nasproti Italiji (manjšine), Hrvaški (meje) in Srbiji (odškodnina za povzročeno škodo in za zaple- nekaj podobnega, kot je napisal Fran Milčinski v svojem eseju Beležke o kranjskem tepežu (kar je prvič izšlo kot podlistek v reviji Življenje in svet, 1929). Kot sodnik je Milčinski obravnaval številne pretepe in dostikrat so se krivci izgovatjali na pijanost. Kdor je bil pijan, se pač ničesar ne spominja. Če pa zatrjuje, da zagotovo ve, da dejanj, za katera ga obtožujejo, ni storil, potem seveda velja, da pri pretepu ni posledica njihovega vladanja. Pred kratkim je bil na kanalu Discovery film o Hitlerjevih ženskah. Tam so-rodnica Baldurja von Schiracha pripoveduje, kako je bilo na kosilu pri firerju. Ko je neka povabljenka z grozo pripovedovala o transportu Judov z Dunaja, je Hitier pri priči vstal od mize. Jezno ji je dejal, naj se nikar ne vmešava v stvari, ki j ih ne razume, potem pa je užaljen odšel iz jedilnice. Tis- Kmalu po prihodu Hitlerja na oblast leta 1933 v Nemčiji se je začelo preganjanje Judov, ki je sčasoma preraslo v genocid. Plakat, ki je opozarjal na pomor poljskih častnikov s strani Rdeče armade v Katynskem gozdu, ki je bil izvršen po Stalinovem ukazu. to mftwKk vKdtyUß Pokojni italijanski fašistični diktator Benlto Mussolini in nekdanji slovenski komunistični politik Mitja Ribičič; njuni "dediči" želijo njuna sporna dejanja pozabiti. izkaže, da so bili ti možje zločinci proti človeštvu? Po drugi strani pa precej dejstev govori za to, da so za našo vlado Italijani, če so komunisti, pomembnejši od Slovencev. So namara posredi še kake druge okoliščine, ki jih Slovenci ne smemo vedeti? Kajti nepojmljivo je, da vlada ne reče nič spričo dejstva, da je imelo na primer približno 80.000 pripadnikov slovenske manjšine na drugi strani meje lani le 208 ur televizijskega programa na RAI. Za komaj 2.500 pripadnikov italijanske manjšine pri nas je imela koprska RTV lani kar 3.100 ur, za tamkajšnje večinsko slovensko prebivalstvo pa le 540 ur televizijskih oddaj ! Celotni radijski in televizijski program za italijansko manjšino pri nas je lani povzročil dobro milijardo in pol tolarjev izgube. Se bolj nenavadno je, če primerjamo te podatke z lanskimi 100 urami televizijskih oddaj za 6.200 pripadnikov madžarske manjšine. Naša vlada vztrajno molči, čeprav Italijani ne izpolnjujejo v rimskem parlamentu izglasovanih zakonov o varstvu slovenske manjšine. Vse skupaj je videti kot izsiljevanje, ker bojda Italijani nekaj vedo o aferi tržaške banke SAFTI in še kaj drugega, s čimer bi lahko povezali pomembne njeno premoženje ob razpadu Jugo- bil pijan. In kaj ima pijanost opraviti s slavije, "izbrisani", gostovanje Mire poboji in brezni? Ima, kajti tudi naši Markovič in še kaj). Morda se bodo revolucionarji so bili takrat pijani, razmere spremenile, če bomo oktobra dobili takšno vlado, ki ji bo čisto vseeno, kaj piše v beograjskih in zagrebških arhivih in kaj vse vedo Italijani o naših politikih ter o aferi SAFTI. Zločinci brez spomina Razprava o pobijanju in metanju v brezna ni priljubljena tema za vladajoče politike. Medtem ko naše pravosodje že 13 let uspešno "tišči pokrov dol", se tisti, ki so odgovorni za poboje, sprenevedajo. Čeprav je novinar RTV Jože Možina že pred dvema letoma v svoji oddaji podrobno razkril masaker, ki seje leta 1946 (!) zgodil v Slovenski Bistrici, je vrhovna državna tožilka Zdenka Cerar vse do pred kratkim zbirala dokaze in razčiščevala. Sedaj je zadevo prepustila svojemu nasledniku, da bo še naprej zbiral dokaze in razčiščeval. Mitja Ribičič se teh pobojev sploh ne spominja. Zanj in za njegove pomočnike naj bi veljalo vendar ne od vina, temveč od zmage. V tistih časih nihče od njih ni pomislil, da se utegnejo razmere kdaj tako spremeniti, da bodo morali odgovarjati za svoje zločine. Vprašanje je, koliko časa bo lahko naše pravosodje še "tiščalo pokrov dol", če bodo na oktobrskih volitvah revolucionarji poraženi. Ali bodo takrat spet nameščali rakete na policijske tanke ...? Diktatorji in njihovi valpti neradi poslušajo pripovedi o zločinih, ld so Karikatura Adolfa Hitlerja in Josipa Visarionovifia Stalina, ki je nastala kmalu zatem, ko sta diktatorja avgusta leta 1939 sklenila sporazum o nenapadanju. te gospe potem nikoli več niso povabili. Churchill, zagovornik vojne proti Nemčiji, je obiskoval zbombardi-rana angleška mesta, Hitler, ki je to vojno začel, pa si niti enkrat ni šel ogledat grozotnih posledic anglo-ameriškega bombardiranja, da bi tako moralno podprl prebivalstvo. Tudi Stalin, kije med drugim kriv, da je dva milijona ukrajinskih kmetov pomrlo za lakoto, ni nikoli šel pogledat tja, temveč se je večinoma zadrževal v Kremlju kot čebela matica v panju. Ko so poleti 1942 Nemci tako bliskovito prodirali, da so pozimi dosegli že predmestja Moskve, so njegovi podrejeni prišli vsi obupani k njemu v Kremelj vprašat, kaj naj storijo. Stalin pa je bil še bolj obupan in je zbežal pred njimi v strahu, da ga hočejo umoriti. Tudi naš maršal je užival raj na Brionih, medtem ko so njegovi politični nasprotniki trpeli in umirali le 70 km stran v peklu, imenovanem Goli otok. Naj se spet vrnem k zločinom, ki jih opisuje film. Morda pa so naši revolucionarji upoštevali le tisto, kar je general Mario Robotti pripisal pod poročilo podrejenih častnikov o stanju operacij proti slovenskemu prebivalstvu: "Si amazza troppo poco!" (Premalo se pobija!) Dr. Peter Starič Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 gospodarstvo (ti zi-0 r _ AIJJ ¿J D S Stvari naj se od tedaj ne bi spremenile, na kar opozarja tudi Boris Popovič, župan mestne občine Koper. Naši sogovorci opozarjajo na to, da so posamezniki zaradi svojih političnih in sorodstvenih vezi z nekaterimi zaposlenimi pri policiji in v ustanovah pravosodnega sistema nedotakljivi. V zadnjem času so zanimive povezave z Markom Pavli-ho, ministrom za promet, ki je na tem mestu pred nekaj meseci zamenjal Jakoba Presečnika (SLS). Pavli-ha bo na listi LDS kandidiral za poslanca LDS na Obali. Pri vsem skupaj gre torej za svojevrsten klienteli-zem in korupcijo, povezano z vladajočima strankama LDS in ZLSD. Lokalni bogovi krojijo življenje ljudi Čedalje več informacij govori o nepravilnostih pa tudi korupciji na sodiščih, ki so na območju Primorske. Po prepričanju oškodovanih državljanov, ki svojo pravico iščejo na sodiščih, naj bi v večini sodelovali predstavniki vladajočih LDS in ZLSD. Zaradi takšnega dela ljudje doživljajo velike travme in osebne tragedije. Eden teh je Saša Konstan-tinovič s stalnim naslovom Vinjole o Zdravju škodljiva sadra Čeprav so takrat vsi odgovorni krajanom zatrjevali, da sadra, katere najnevarnejša sestavina je strupeni kadmij, ne bo bistveno vplivala na njihovo življenje, se je predvsem v zadnjih letih izkazalo, da to ne drži. Predvsem v obdobjih, ko se vodna gladina jezera zniža in ko začne veter osušeno sadro, ki jo sicer prekriva voda, raznašati po okolici, posta- @ Demokracija • 36/2004 Slovenija Cinkarna Celje je po mnenju strokovnjakov in kraja nov glavni krivec, da količine nekaterih strupenih snovi v Proseniškem in širši okolici večkrat presegajo dovo Ijene mejne vrednosti. na Teharjah in v Medlogu) res močno onesnažena, so potrdili tudi izsledki številnih analiz, ki so jih na tistem območju opravili različni inštituti in njihovi strokovnjaki. Tako je na primer na veliko onesnaženost tal s težkimi kovinami v celjski občini že pred štirinajstimi leti prvič opozoril dr. Franc Lobnik z biotehniške fakultete v Ljubljani. Slednji je takrat v svoji študiji, ki jo je opravil na podlagi meritev na tistem območju, zapisal, da je kar 45 odstotkov vse zemlje na tamkajšnjem območju močno onesnažene s kadmijem. Podobno kot takrat Lobnik danes ugotavljajo strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Slednji so v zelenjavi in pridelkih z njiv in vrtov prebivalcev Teharij in okolice (Proseniško leži le streljaj od Teharij) ugotovili čezmerno onesnaženost s težkimi kovinami. Posebej so opozorili na kadmij, katerega navzočnost je po njihovih ugotovitvah bistveno večja, kot je še dovoljena zgornja meja, ki jo lahko vsebujejo pridelki. Sanacija ali novo onesnaževanje? Kljub tem alarmantnim ugotovitvam se nihče v državi in občini ni zganil, kaj šele da bi prepovedal nadaljnje onesnaževanje območja. Tako zdaj strokovnjaki krajanom samo svetujejo, naj sadijo takšne vrtnine, ki iz zemlje črpajo manj kadmija. V tujini ob podobnih jezerih prebivalce s takega območja prej izselijo. V Cinkarni Celje so se lani začeli pripravljati na to, da bi količine sadre, ki jo bodo odlagali v jezero, celo povečali. "Že pred časom je Cinkarna Celje začela uresničevati projekt, ki so ga poimenovali 'sanacija mokrega odlagališča sadre Za Travnikom' (tako se imenuje odlagališče, op. A. K.). Seveda ne gre za sanacijo, ampak za krinko, kako bi dobili prostor za dodatne količine sadre, saj Cinkarni v zadnjem času primanjkuje prostora za odlaganje te nevarne snovi. Po sedanjih načrtih Cinkarne naj bi namreč zdajšnjo sadro v jezeru izčrpali, jo zgostili, nato pa v obliki kock odlagali nazaj, s čimer bi pridobili prostor za dodatne količine," pravi Marta Slakan. Poleg tega, da jim Cinkarna, ki na naša vprašanja, povezana s tem problemom, ne odgovarja, dela za hrbtom, krajane moti tudi domneva, naj bi Cinkarna nekatera dosedanja dela za "sanacijo" izvedla nezakonito. "Za zdaj so prestavili cesto, ki vodi do odlagališča, uredili delovni plato, na katerem bo stal za dobri dve telovadnici velik objekt, v katerem bi stiskali sadro, in naredili nekaj vrtin, vse to seveda brez gradbenega dovoljenja," pravi Slakanova. Na inšpektoratu za okolje pravijo, da Cinkarna res nima gradbenega dovoljenja, da pa kljub temu dosedanji posegi niso nezakoniti, saj je dela ustrezno priglasila na občini. No, slednje Slakanove in drugih krajanov ni prepričalo. Prepričani so namreč, da tako veliki posegi v prostor niso mogoči samo na podlagi priglasitve del in da inšpektorji pri ogledih odlagališča ne vidijo dejanskega stanja. "Ko je denimo pred nedavnim na gradbišče prišel inšpektor, ki je meril hrupnost, so tik pred tem ustavili večino del, tako da je seveda inšpektor izmeril bistveno nižji hrup, kot je v resnici. Prav tako je inšpektor za okolje v zapisniku po pregledu zapisal, da Cinkarna z gradbišča ne odvaža gramoza, čeprav smo krajani videli da ga," pravi Slakanova. Ne gre jim za odškodnine Krajani pravijo, da jim pri nasprotovanju odlagališču nikakor ne gre za odškodnine (Cinkarna jih je do zdaj izplačala le sedmim najbolj ogroženim hišam), kakor trdijo nekateri, ampak samo za to, da se stanje z odlaganjem sadre čim prej uredi. "Obstaja kar nekaj možnosti. Prva je, da se sedanje jezero povsem izprazni in da se vzpostavi prvotno stanje. Druga je, da je sadra vedno povsem pokrita z vodo, ker je tako veter ne more raznašati naokoli. Nikakor pa seveda ne moremo privoliti v to, da se odlaganje sadre v jezeru povečuje, ne da bi se stanje na odlagališču kakor koli saniralo," pravi Slakanova. Kaj jim torej pomagajo odškodnine, če bodo čez čas zaradi strupov v okolici vsi pomrli, še meni Slakanova. Kakor koli že, od večletnega smradu in okusa po sadri psihično in telesno precej načetim krajanom ob neučinkovitosti inšpekcij (eden izmed inšpektorjev je denimo ugotovil, da okolje v Proseniškem onesnažuje tamkajšnja lesarska delavnica, ki se razteza na površini trikrat tri metre) in sprenevedanju države za zdaj ostaja v uteho dejstvo, da Cinkarna za nov objekt nima zakonsko predpisanega gradbenega dovoljenja, študije ranljivosti okolja in soglasja krajanov. Brez tega pa - vsaj legalno - ne more začeti graditi. Aleš Kocjan RADIO OGNJIŠČE OD 1 . MAJA NA SATELITU Kopica hiš v Proseniškem ima zaradi sadre rdeče stre« he tudi tam, kjer bi morale biti bele ali sive. Sadra je povsod: v bazenih, sodih, na mizah ... Zanimivo je, da je neki inšpektor ta pojav pripisal tamkajšnji žagi, ki meri vsega trikrat tri metre. Od 1. maja Radio Ognjišče na satelitu HOT BIRD 3 13° vzhodno. Sliši nas vsa Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod. Frekvenca: 12303 MHz, polarizacija:vertikalna / " Vv SR: 27500, FEC: 3/4, A-pid: 255 24 ur na dan. http: //radio. ognjišče. si Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 O globus orologov za tajfunom Rananim, v katerem je umrlo 164 ljudi, drugi najhujši tajfun na Kitajskem letos. Paradižnikov festival Tajfun na Kitajskem Na Kitajskem so z jugovzhodnega obalnega območja evakuirali 460.000 ljudi, preden je območje dosegel tajfun Aere, ki je prinesel hude nalive in močne vetrove, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Aere naj bi bil drugi najmočnejši tajfun med skupno 19, ki so letos že prizadeli Kitajsko. V pokraj ini Zhejiang so evakuirali okoli 249.000 ljudi, nazaj v pristanišča pa so poklicali 31.500 ribiških čolnov. Tajfun je dosegel kopno v okrožju Pingtan in v mestu Fuqing, pričakujejo pa, da se bo ponoči pomaknil prek province Zhejiang. Močni vetrovi v centru tajfuna so uničevali ribiške ploščadi in ruvali drevesa, o žrtvah pa še niso poročali. Reševalci so v Fujianu evakuirali 210.000 ljudi, poroča dpa. Aere, kar v jeziku Maršalovih otokov pomeni neurje, je po besedah mete- Rekordno število ljudi, kakih 40.000, se je v mestecu Bunol v pokrajini Valencia na vzhodu Španije udeležilo množičnega boja s paradižniki med priljubljenim festivalom Tomatina. V tradicionalnem spopadu v središču mesta so porabili kar 130 ton zrelega paradižnika, ranjenih pa letos ni bilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Obmetavanja, ki je trajalo kako uro, so se udeležili tudi številni tuji turisti, ki so po končanem boju drčali in se kopali v potokih paradižnikovega soka. V skladu s tradicijo vsako zadnjo sredo v avgustu pet tovornjakov, polnih paradižnikov, pripeljejo v središče mesteca. Ob poku petarde točno opoldne se začnejo obmetavati s paradižniki, ob poku pištole natanko čez eno uro pa se boj konča. Festival Tomatina je nastal leta 1944, ko je prišlo do pretepa med dvema skupinama mladih, med katerim so prevrnili stojnico s paradižniki. Festival poteka vsako leto ob bla- Razveza po telefonu Neka 29-letna muslimanka iz zahodnoindijske države Maharastra je po telefonskem pogovoru z možem postala samska. Prebivalka Bom-baja Šabana Sajed je dejala, da je iz hiše svojih staršev poklicala svojega moža Rizvana Sajeda, ta pa ji je po telefonu trikrat odvrnil "talak, talak, talak" in se tako od nje razvezal, piše f časnik Asian newspaper. Šabana \ ima štiriletno hčerkico in pričakuje drugega otroka. Po muslimanskem zakonu v Indiji pomeni "trikratni talak" eno izmed številnih oblik razveze. Ženske ak- r {¡ESSf1 do oz. krivico indijskim žen- ^ i skam, ki so tako končale v revš- čini. Ministrstvo za muslimansko pravo je sklenilo, da bo spodbujalo mnenje, da se je tovrstni način razveze \ v praksi izkazal za slabega. Predsednica komisije za ženske Nirmala Sawant Pra-bhavalker pa je dejala, da trikratni talak ne velja, če ga izrečeš po telefonu. goslovu mestnih oblasti, ki po boju s paradižniki pošljejo gasilce, da očistijo mesto, s paradižniki zamazanim bojevnikom pa omogočijo ob reki umivanje pod več sto prhami, ki jih postavijo prav v ta namen, poroča AFP. Čedalje dražje življenje V zadnjem letu so se cene v Italiji močno dvignile. Letno porabi danes družina za iste stvari 1.600 evrovveč skušali najti prenočišče in iskali sledi za pogrešanim moškim, so prejeli poziv, da neki Danec išče svojo ženo. Mož seje vrnil 250 kilometrov nazaj na ne-srečno počivališče, vzel ženo in skupaj sta nadaljevala pot v Španijo. Kakšen je bil odziv žene na moževo "pozabljivost", ni znano. Podnebne spremembe Slovito toskansko vino chianti classico (trpko rdeče vino) bi lahko zaradi podnebnih sprememb v tej italijanski pokrajini postopoma izginilo, so za italijanski časnik La Repub-blica izjavili ameriški sttokovnjaki, ki se udeležujejo 32. svetovnega kongresa geologije v Firencah. "Ocenjujemo, da bi se lahko čez 50 let v vinorodnem okolišu Chianti za dve sto- kot pred letom dni, je sporočilo italijansko združenje potrošnikov Comsumatori. Največja podražitev na letni ravni se nanaša na promet in znaša 420 evrov, sledijo stroški za stanovanje (204 evrov) in prehrano (197 evrov). Zaradi nenehne rasti cen nafte pričakujejo, da bo jeseni prišlo do novih podražitev. Samo zaradi podražitve bencina naj bi Italijani porabili 240 evrov več kot lani. pinji povišala povprečna temperatura zraka, zaradi česar bodo vinogradi bolj izpostavljeni napadom parazitov," je dejal eden od znanstvenikov Gregory Jones. Dodal je, da kakovost vina potem ne bo več enaka. Po navedbah strokovnjakov bo toskansko podnebje čedalje bolj podobno podnebju Severne Afrike: vročina, suh zrak in nalivi bodo spremenili izvirni recept chiantija, ki ga je v 19. stoletju ustvaril baron Bettino Ricasso-li. Odstotek alkohola, barva in vonj vina bodo postajali čedalje bolj po- Po 250 km ugotovil, da je pozabil ženo Neki 65-letni Danec je med vožnjo po zahodni Franciji pozabil ženo na avtocestnem počivališču. Svoje napake se je zavedel šele po prevoženih 250 kilometrih, uboga žena pa je brez denarja in brez dokumentov več kot uro zaman iskala moža po počivališču, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Ko je žena obupala nad iskanjem, je o "izginulem" soprogu obvestila policijo. In medtem ko so policisti ženi po- dobni sicilijanskim vinom. "Idealne podnebne razmere za pridelavo tistega, kar danes imenujemo chianti, bodo čez 50 let v Nemčiji, kjer zdaj pridelujejo črni pinot, za pridelavo šampanjca ali vina bordeaux pa na jugu Anglije," je ocenil Jones. V zadrugo registriranih pridelovalcev vina, imenovanega chianti classico, ki vsako leto pridelajo 30 milijonov stekle- Demokracija • 36/2004 36 dni s škorpijoni Le človek, ki na smrt ljubi živali, se lahko domisli podviga, za kakršnega seje odločila 27-letna Malezijka Malena Ha-san. Mladenka seje zaprla v stekleno omaro s 6.000 živimi škorpijoni in namerava v njej preživeti 36 dni. Svoj "novi domek" naj bi zapustila le za 15 minut na dan. S tem želi Malena podreti svetovni rekord, ki gaje pred dve- ma letoma postavila Tajka Kanchana Ketkaw. Slednja je z več kot 3.000 strupenimi škorpijoni preživela 32 dni. Malezijka, ld je v svoji domovini znana kot kraljica škorpijonov, je že dokazala, da lahko prestane veliko pikov. Leta 2001 je namreč 31 dni prebivala v stekleni omari z 2.700 škorpijoni. Pri tem so jo živali pičile sedemkrat. nic tega vina v vrednosti 500 milijonov evrov,je ta čas vpisanih več kot 580 italijanskih vinogradnikov. la spominjajo na umetnost japonskega slikarja Hokusaija. Zanimanje za umetnika in iznajditelja Leonarda da Vincija z leti raste, med drugimi ga v svojem romanu Da Vincijeva koda obravnava tudi ameriški pisatelj Dan Brown, ki se v romanu še posebej posveča Leonardovi Zadnji večerji. Zaradi jajc zaprta cesta Nemško avtocesto v bližini Han-novra so morali delno zapreti po nesreči tovornjaka, polnega jajc. 15 ton jajc seje namreč raztreslo po cestišču, ki seje spremenilo v sluzasto in spolzko prizorišče. Do nesreče je prišlo, ko seje tovornjak poskušal izogniti kovinskemu predmetu, pri čemer je trčil ob ograjo. Policija je škodo ocenila na približno 100.000 evrov. Prepoved uvoza iz Malezije Evropska komisija je po nedavnem izbruhu ptičje gripe v Maleziji prepovedala uvoz perja in pernatih domačih ljubljenčkov iz te države, so danes sporočili v Bruslju. Evropska unija žive perutnine in jajc za valjenje, ki prav tako predstavljajo grožnjo za zdravje, iz Malezije ne uvaža. Gre za prvi izbruh ptičje gripe v Maleziji, potem ko so v začetku letošnjega leta virus potrdili v Kambodži, Indoneziji, Japonski, Laosu, Pakistanu, Kitajski vključno s Hongkongom, Južni Koreji, Tajski in Vietnamu. Že tedaj je EU uvedla prepoved uvoza iz omenjenih držav, ki se je nanašala na živo perutnino, noje, druge žive ptice, jajca za valjenje in perutninske izdelke. Tokratna prepoved velja do preklica, toda najmanj do 15. decembra letos, ko bo odbor za prehrambno verigo in zdravje živali pri evropski komisiji znova preučil položaj. Pred izbruhom virusa je Malezija smela izvažati neobdelano perje, žive ptice, ki niso bile namenjene prehrani, ter izdelke iz perutnine, ki so bili pred tem toplotno obdelani, s čimer je bil uničen morebitni virus ptičje gripe. "Ko gre za uvoz izdelkov ali ptic, ki bi lahko prinesle virus ptičje gripe v EU, ne smemo tvegati," je ob uvedbi najnovejše prepovedi dejal evropski komisar za varstvo zdravja in potrošnikov David Byrne. Razstava Leonarda da Vincija V italijanskem mestu Vinci so v četrtek odprli razstavo z naslovom Leonardo in Vzhod. Razstava obravnava gradiva duhovne in materialne zgodovine Vzhoda, ki je v Leonar-dovem času predstavljal zelo oddaljen svet. Risbe in skice tega velikega renesančnika so kustosi razstave izbrali med 7.000 listi njegovih zapisov, ki vsebujejo tudi skice hieroglifov in barvne študije. Leonardova de- globus Okostja so odkrili že v petek, šlo pa naj bi za posmrtne ostanke žrtev iz druge svetovne vojne, je danes sporočila lokalna policijska uprava. Posmrtne ostanke treh ljudi so našli vsega pet metrov od morske obale, zakopana pa so bila razmeroma plitko, še navaja Hina. Kako so naleteli na delno poškodovana okostja, Hina ne poroča, navaja pa, da so najdbo sedaj prevzeli reški patologi, ki bodo preučili, kdaj in kako so umrle najdene žrtve. Nakit na stojnici pomočnice Neka Nemka iz Ludwigshafna je med sprehodom po bolšjem trgu v mestu Worms naletela na lastni nakit, in sicer na stojnici svoje gospodinjske pomočnice. Kot je pojasnila lokalna policija, se je tatica počutila varno, saj je ukradeni nakit prodajala v drugem mestu. Lastnica pred obiskom na bolšjem trgu sploh ni opazila, da ji je zmanjkal nakit. Policija je ukradeno blago vrnila v prave roke, proti 53-letni tatici pa je vložila kazensko ovadbo. V poplavah umrlo 1.332 ljudi Hude poplave na severovzhodu Indije, do katerih je prišlo po nenavadno obilnem monsunskem deževju, so v preteklih dveh mesecih zahtevale 1.332 življenj, več kot 1,44 milijona hiš pa je bilo poškodovanih, je v svojem odgovoru na v petek postavl jeno poslansko vprašanji sporočila indijska vlada. Kmetje so izgubili 4.192 glav živine, prizadetih je bilo šest milijonov hektarjev obdelovalnih površin, poleg tega pa so se na poplavljenih območjih razširile različne bolezni, odgovor indijske vlade povzema nemška tiskovna agencija dpa. Močne padavine so medtem povzročile poplave v okrožju Bhihvara v zvezni državi Radžastan na severu Indije, Iger so se še pred nekaj dnevi bali suše. Kot piše časnik Indian Express, so sredstvom, pripravljenim za pomoč ob morebitni suši, spremenili namembnost in so sedaj namenjena odpravljanju posledic poplav. Trupla na Pagu Hrvaška policija je na plaži v av-tokampu v Novalji na otoku Pagu odkrila tri človeška okostja, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 THE WALL STEEET JOURNAL THE GUARDIAN TIME INDEPENDENT Pot do kupcev Že 20 let se trudijo, da bi našli zamenjavo znamenitim zgoščenkam, na trgu so že DVD in supe-ravdiozgoščenke, ki pa klasičnih niso izpodrinile. Da bi znova dvignili raven prodaje glasbenih plošč, je skupina podjetij, sestavljena iz največjih podjetij, ki snemajo glasbo, iznašla nov tip plošč, ki bodo delovale na eni strani kot zgoščenka, na drugi pa kot DVD. Prve plošče novega formata, ki jih bodo imenovali DualDisc, bodo prišle v prodajo že oktobra. Poskusno so jih spustili na trg že februarja, oktobra pa bodo postale dostopne tudi širokemu krogu uporabnikov. Morda bo novi format plošče pripomogel k rešitvi težav s piratskimi ploščami, morda pa bo hkrati tudi odgovor na pritožbe kupcev, ki menijo, da so zgoščenke glede na svojo kakovost veliko predrage. Na prvih ploščah DD bodo po vsej verjetnosti stari pa tudi novi glasbeni hiti Milesa Da-visa, Nine Inch Nails, Jane's Addiction in drugih. Cena bo odvisna od izvajalcev glasbe, v bistvu pa bo enaka ceni tradicionalnih zgoščenk. Bil je pismen Džingiskan, ki se ga drži slava najmogočnejšega in najbolj krutega vladarja na svetu, je bil pravzaprav zelo izobražen človek, ki je zelo dobro poznal filozofijo taoiz-ma. O tem je prepričan kitajski zgodovinar, ki je odkril dokument, kateri dokazuje, da je vodja mongolskih hord znal pisati in brati. Prejšnje teorije so govorile o tem, da se je veliki zavojevalec 13. stoletja ukvarjal samo z vojnimi in roparskimi pohodi in da ni imel časa za izobraževanje, da bi se naučil pisati - mongolščino so namreč začeli zapisovati, ko mu je bilo 40 let. Toda neki akademik in profesor z univerze v Notranji Mongoliji na Kitajskem zatrjuje, da je odkril zapis, ki ga je lastnoročno napisal Džingiskan leta 1219. Džingiskan se je rodil med letoma 1155 in 1167, združil je Mongolijo in v času razcveta je njegovo kraljestvo segalo celo do Sredozemskega morja. Interpretacija kitajskega znanstvenika bo zagotovo zbudila veliko veselja med prebivalci Mongolije. Kaj je res Kadar gre za neznane leteče predmete (NLP), so lahkovernejši od Američanov samo še Rusi. Obstaja pa še ena skupina ljudi, ki so še lahkovernejši od Rusov - to so novinarji. Ta banalna resnica je dobila še eno potrditev prav v tem mesecu, ko so se v medijih vsega sveta začele pojavljati novice o novih dokazih za to, da je bil v tun-guško megaeksplozijo vmešan NLP. Leta 1908 je namreč na nenaseljenem ozemlju Sibirije prišlo do orjaške eksplozije, ki je zravnala z zemljo območje, veliko več kot 2.000 kvadratnih kilometrov. To noč se je nebo nad severno Evropo in zahodno Rusijo bleščalo v skrivnostni svetlobi; v Londonu je bilo tako svetlo, da je bilo mogoče na ulici brati časopis. Nekateri ufolo-gi si na vse načine prizadevajo, da bi dokazali, da je bila eksplozija povezana z nekakšno vesoljsko ladjo, kar ne more biti res. Vsekakor je bila eksplozija posledica eksplozije meteorita ali kometa 8 kilometrov nad Zemljo, ki je imel eksplozivno moč od 10 do 15 megaton. Skrb za deklice Politika družine z enim otrokom, ki je na Kitajskem aktivna od 70. let, ima veliko posledic, toda ena od najstrašnejših potez te politike je umor več milijonov novorojenčic. Konec koncev je razmerje med spoloma močno porušeno. Leta 2000je na 119 dečkov prišlo le 100 deklic, zdaj pa je dečkov kar za petino več kakor deklic predvsem zaradi splavov, ki so jih delale ženske, ko so izvedele, da nosijo deklico. V ne tako oddaljeni preteklosti so se na Kitajskem hvalili, da jim je uspelo doseči 300 milijonov rojstev manj, predvsem deklic. Zato v nekaterih pokrajinah oblikujejo nove načrte z imenom Skrb za deklice; ki obsegajo predvsem olajšave ob rojstvu deklice. To so denarno izplačilo ob rojstvu deklice, stanovanja in delovna mesta. Družine, ki že imajo deklico, bodo oproščene plačila šolnine. Poleg tega bodo poskusno nekaterim družinam z deklicami prvorojenkami dovolili imeti še drugega otroka Pomanjkanje žensk je namreč pripeljalo že tako daleč, da v nekaterih kitajskih pokrajinah nenehno poročajo o ugrabitvah. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. v ■ feljil - \m MlMJiJ - 0 MJSifŠ MjjMMi Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija i ime in priimek: pošiljati začnite dne: i datum rojstva: datum: ! ulica: Dodois naročnika: : kraj, poštna št.: i Davčni zavezanec: □ da ; Če želite 8-odstotni popust pri n Qne aročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga ima te: □ upokoje cena: 550 SIT nec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Demokracija • 36/2004 v -iiSffi® tujina Istanbul Spada Turčija v Evropo? Bolj ko se približuje letošnji december, aktual-nejše postaja to vprašanje. Do takrat bo morala evropska komisija na podlagi ocene turškega napredka predlagati voditeljem evropskih držav, ali naj se državi, ki je v čakalnici dlje kot katera koli druga država, določi datum za vstop v EZ. Kakršna koli bo že odločitev, bo s sabo prinesla veliko tveganje tako za Turčijo kot za Evropo. Kam sodi Turčija? Vprašanje turškega članstva bo bolj kot vprašanje katere koli dosedanje kandidatke za članstvo opredelilo evropske meje, s tem pa tudi ponudilo odgovore na vprašanje, kaj Evropa pravzaprav je in hoče biti. Letošnja velika širitev Evropske zveze je v primerjavi z vprašanjem Turčije pravzaprav le samoumevna malenkost. Vse nove članice so v kulturnem, geografskem in političnem smislu nesporen del Evrope. Po drugi strani je v geografskem smislu evropskih le kakšnih pet odstotkov turškega ozemlja. Drugačne so kulturne tradicije, med katerimi je najopaznejša razlika v večinski religiji. Turčija ima poleg tega 69 milijonov prebivalcev, približno toliko kot vse nove članice skupaj, glede na njen sedanji naravni prirastek pa bi v času morebitne formalne pridružitve po številu prebivalstva postala največja članica EZ. Turške evropske ambicije Toda kljub svoji kulturni tradiciji in geografski legi se Turčija politično že skoraj sto let trudi postati del Zahoda. To dokazuje njeno članstvo v Natu, kjer že tradicionalno velja za eno najzvestejših zaveznic. Prav tako se ta turška zahodna usmerjenost - v političnem smislu - odraža v želji turških oblasti in velike večine prebival- stva po vstopu v EZ. Te težnje segajo še vse v čase začetkov Evropske skupnosti, ko je to zvezo tvorilo le prvotnih šest držav. Dilema za Evropo torej ni nova, vendar je v zadnjih mesecih dobila precej bolj zapletene razsežnosti. Do nedavnega je bila Turčija gospodarsko zaostala država brez znakov kakšnega omembe vrednega razvoja. Ključne politične odločitve so bile pod nadzorom vojske. Skorumpirana oblast ni imela pomislekov glede preganjana, zapiranja, mučenja in celo fizičnih likvidacij političnih nasprotnikov. Kurdska manjšina, ki tvori nekje med četrtino in tretjino vsega prebivalstva, ni smela do leta 1991 niti govoriti v svojem jeziku. Čeprav je turška oblast že v tistih časih obtoževala evropske države, da jo zavračajo zaradi njene večinske islamske religije, je bil to le slab izgovor turškega avtoritarnega režima. EZ je imela za zavračanje turškega članstva do nedav- iJŠ t! Recep Tayyip Erdogan: karizmatični turški premier s svojo evropsko usmeritvijo uživa veliko podporo prebivalstva. nega celo vrsto veliko bolj utemeljenih razlogov. Da bi se izognila kritikam, da Turčijo zavrača iz verskih razlogov, je EZ sprejela znane ko-penhagenske kriterije, ki ob sprejetju evropskega pravnega reda zahtevajo še stabilno demokracijo z varstvom človekovih pravic in delujoče tržno gospodarstvo. Do nedavnega je bila Turčija od izpolnjevanja teh kriterijev še tako oddaljena, da dilem praktično ni bilo. Erdoganove reforme Radikalne premike je prinesla predvsem sedanja turška vlada, ki jo tvori Stranka za pravico in razvoj (AK), vodi pa jo karizmatični premier Re<;ep Tayyip Erdogan. Kakršni koli motivi ga že vodijo, je jasno, da ni še noben turški voditelj tako resno vzel kopenha-genskih kriterijev in se tako trdno odločil, da izpolni praktično vsako evropsko zahtevo, če bo to le pripeljalo njegovo državo k članstvu v EZ. Demokratizacija in razvoj tržnega gospodarstva sta v dobrem letu, ko vodi vlado, po prevladujočem prepričanju napredovala bolj kot prej v celih desetletjih. Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 O Vojska je prvič v zgodovini sodobne Turčije prešla pod nadzor civilne oblasti z Erdoganom na čelu. Maja letos je premier vojski odtegnil 11 milijard proračunskih dolarjev, česar si ni pred njim upal storiti še nihče. Gospodarstvo se osvobaja državnega nadzora, začela se je obsežnejša privatizacija in liberalizacija. Inflacija, ki je bila še leta 2001 kar 70-odstotna, naj bi glede na projekcije letos padla na veliko bolj obvladljivih 12 odstotkov. Smrtna kazen je odpravljena. Do mučenja, ki je bilo prej običajna policijska metoda, premier Erdo-gan razglaša "ničelno toleranco". Številni politični zaporniki so bili izpuščeni, med njimi Leyla Zana, borka za pravice Kurdov in prejemnica nagrade Saharova za človekove pravice. V zaporu je bila deset let. Simbolična, vendar zgovorna je bila tudi prva oddaja v kurdskem jeziku na turški državni televiziji 10. junija letos. Tudi ta drobna pozornost do manjšine bi bila še pred nekaj leti nepredstavljiva. Vse se čez noč sicer ne more spremeniti in mnogi se težko ločijo od starih nedemokratičnih metod. Se maja letos so na zaporno kazen obsodili novinarja, ki naj bi bil "žalil spomin" na Kemala Atatiirka, utemeljitelja sodobne turške države, časopis, ki je pisal o nesposobnosti generalov, pa je moral plačati denarno kazen. Kljub tem dogodkom pa so premiki v Turčiji nesporni, kar priznava tudi Evropska zveza. Končno bi lahko nekatere pomanjkljivosti glede demokratičnosti našli tudi v nekaterih današnjih novih članicah EZ pa tudi v kakšni stari, prav članstvo v EZ pa lahko pri odpravljanju takšnih pomanjkljivosti pomaga. Evropska dilema In čim bolj Turčija napreduje pri izpolnjevanju standardov, ld jih je postavila Evropska zveza, bolj se krepi dilema, kaj storiti s turško željo po članstvu. Za zdaj se zdi precej verjetno, da bosta tako evropska komisija kot svet naklonjena turškemu članstvu nekje okoli leta 2015. V to smer se nagibajo mnenja voditeljev največjih evropskih držav. Čeprav ni nujno, da imajo pri tem vsi enake motive, so si nemški kancler Gerhard Schröder, francoski predsednik Jacques Chirac in britanski premier Tony Blair enotni v prepričanju, da bi bila Turčija v Evropi dobrodošla. Vendar velik, verjetno celo večinski del njihove domače javnosti razmišlja drugače. 60 odstotkov Francozov na primer turškemu članstvu nasprotuje (mnogo bolje sicer ni bilo, niti ko je šlo za članstvo Slovenije, toda Turčija je vseeno veliko opaznejša, posledice njene vključitve pa občutnejše). Podobno razmišlja tudi glavnina nemške politične opozicije, ki jo tvori krščanskodemokratska koalicija CDU-CSU. Tudi v ozadju britanske podpore nekateri komentatorji prepoznavajo domnevno britansko težnjo k ohlapnejši EZ, k čemur bi vključitev tako "drugačne" države zelo verjetno precej pripomogla. Med prepoznavnimi političnimi nasprotniki turškega članstva sta francoski politični veteran Valéry Giscard d'Estaing, ki je predsedoval evropski konvenciji in označuje Turčijo za neevropsko, in voditeljica nemške krščanskodemokratske opozicije (z dobrimi možnostmi za zmago na naslednjih volitvah) Angela Merkel. Ker se Erdoganova stranka AK označuje za zmerno konservativno stranko, nekakšno islamsko različico evropskih krščanskih demokracij, so letošnji pogovori med Erdoganom in Merklovo lahko potekali, kot je dejala voditeljica nemških krščanskih demokratov, med "prijateljskima strankama". Toda o predlogu nemške opozicije, da bi Turčiji pripadlo privilegirano partnerstvo z EZ, ne pa tudi pravo članstvo, ni hotel Erdogan niti slišati. Tvegana zavrnitev Prostora za takšne "vmesne" rešitve je tako žal manj, kot bi si želel marsikateri Evropejec, obe nasprotni si rešitvi - da ali ne za članstvo - pa sta tvegani. Za EZ je na prvi pogled preprosteje in ceneje, da Turčiji ne določi leta pridružitve in s tem prestavi njeno članstvo za nedoločen čas, kar bi realno pomenilo zavrnitev. Toda sporočilo, ki bi ga Evropa s tem poslala Turčiji in drugemu svetu, bi lahko imelo izrazito negativne učinke. V velikem delu sveta bi se ustvaril vtis, da je Evropa eks-kluzivističen klub, ki se družbam z drugimi verami in kulturami nesramno posmehuje, tako da jim najprej postavlja pogoje, ko te pogoje izpolnijo, pa jih arogantno zavrže. V sami Turčiji bi zavrnitev lahko pomenila predvsem krepitev dveh sil: avtoritarnih laičnih nacionalistov, ki so Turčiji vladali pred Erdoganom, ali pa - še huje - islamskih fundamentalistov. Z njihovo zmago bi se lahko Turčija odvrnila od svoje zahodne usmeritve in se iz strateškega zaveznika Zahoda spremenila v nevarnega sovražnika na samem pragu Evrope. Nevarni bi lahko bili tudi učinki v drugih islamskih državah. Zavrnitev Turčije bi namreč pomenila argument v rokah skrajnih islamistov, ki bi lahko zavrnitev označili kot dodaten znale sovražnosti med Zahodom in islamom, hkrati pa bi oslabilo položaj • Turške ambicije po članstvu v Evropski zvezi imajo dolgo zgodovino. • Turška vojska z Erdoganovo demokratizacijo izgublja svoj vpliv na politiko. Demokracija • 36/2004 tujina demokratično usmerjenih politikov v islamskem svetu. Ustvaril bi se namreč vtis, da Zahod tako ali tako zavrača muslimane, pa naj se ti še tako prilagodijo in modernizirajo. Glede na te potencialno nevarne posledice, ki lahko vključujejo tudi nov vzpon odpadniških fundamen-talističnih režimov in krepitev svetovnega terorizma, ni nenavadno, da ZDA tako odločno podpirajo članstvo Turčije v EZ. Res pa je tudi, kot ob tem radi pripominjajo komentatorji, da stroškov tega članstva seveda ne bodo nosili Američani, ampak sami Evropejci. Stroški pa ne bodo majhni. In tvegano članstvo Navzven bi Evropska zveza z vključitvijo Turčije zelo verjetno postala močnejša. Njeno vplivno območje bi se razširilo globoko v Azijo in na Bližnji vzhod. Mejila bi na države, kot so Irak, Iran in Sirija. Njena moralna avtoriteta bi bila za spremembo prvič še dodatno podprta, kot v svoji analizi ugotavlja Stephen Kinzer, s precejšnjo vojaško silo. Turčija namreč nima le izjemne geostrateške lege, ampak bi imela tudi daleč največjo konvencionalno vojsko v Evropi. Toda podobno kot v primeru ZDA lahko večja globalna moč pomeni tudi večja tveganja. Kot zahodna sila, razširjena z velikansko islamsko državo, bi bila Evropa lahko pomemben razsodnik v medcivilizacijskih konfliktih, toda hkrati bi se lahko tudi sama globoko zapletla v te konflikte. Napetosti med muslimanskimi priseljenci in lokalnim prebivalstvom so v evropskih državah že navzoče in težko je predvidevati, kakšne učinke bi RADIO U NI VOX IVI Hz Več Evrope, več islama? Zagovorniki turškega članstva na te pomisleke od-govaijajo, da seje Turčija pri-pravljena (vsaj začasno) odreči nekaterim pravicam, ki jih uživajo sedanje članice. Podobno tudi letošnja deseterica novih članic ni dobila enakovrednih oblik pomoči, kot so ob včlanitvi pri- SLOVENIJATEL N T E R MARKETING www.rumenestrani.com Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 imelo dejstvo, da bi bila največja država EZ večinsko muslimanska. Voditeljica nemške CDU Angela Merkel poudarja, da nikakor ne vidi problema turškega članstva v odnosu krščanstvo-islam, ampak vkru-tih ekonomskih dejstvih. Kljub hitri gospodarski rasti je Turčija po razvitosti daleč pod povprečjem EZ. V kombinaciji z njeno visoko natalite- padle na primer Španiji ali Portugalski, začasne omejitve pa veljajo v večini držav tudi za prost pretok delovne sile iz novih članic. Poleg tega naj bi že sama obljuba polnopravnega članstva delovala kot ključen dejavnik gospodarsko-politične stabilnosti Turčije, ki bi spodbudil val neposrednih tujih investicij, ki bi Turkom odprle nova delovna mesta doma vojni oblikoval Kemal Atatiirk, namreč temelji na strogi laičnosti, ki jo je - tudi s fizično represijo - zagotavljala predvsem vojska. Pri tem je šla oblast tako daleč, da je dejansko zatirala versko svobodo, kar je na lastni koži občutil tudi sedanji premier Erdogan, ko je bil odstavljen kot župan Istanbula in zaprt zaradi recitacije militantnih verskih verzov. Sla- to bi lahko prost pretok delovne sile Dileme vsekakor ostajajo. Ena od bitev vojske in krepitev verske svo-iz Turčije nevarno destabiliziral ev- njih je tudi odnos med islamom, de- bode- oboje od Turčije zahtevajo evropski trg delovne sile. Tak strah je mokracijo in Evropo, pri čemer ne- ropski demokratični standardi - vo-bil v starih članicah EZ močan že kateri komentatorji (na primer dita sicer večinsko globoko verne ob letošnji širitvi, v primeru turške- Christopher Caldwel za Weekly Turke, tak je tudi premier Erdogan, ga članstva pa bi bile lahko razsež- Standard in Barry Rubin za Jerusa- k očitnejšemu izkazovanju lastne vernosti še neprimerno večje. Podob- lem Post) opozarjajo na zanimiv pa- ske pripadnosti. In tu se pojavi današ-no bi lahko Evropska zveza bankro- radoks. Prav demokratizacija in ev- nji paradoks turške demokratizacije: tirala, če bi po sedanjih načelih ev- ropeizacija Turčije danes omogoča- čim bolj Turčija sprejema evropske ropske kmetijske politike poskuša- ta tudi krepitev islama v tej državi, standarde, tem bolj islamska postaja, la podpirati turško kmetijstvo. Turčija, kakršno je po prvi svetovni Gjyle Vishaj Tony Blair, Jacques Chirac, Gerhard Schräder, vaditelji največjih evropskih držav, izražajo naklonjenost turškemu članstvu. Leyla Zana: zagovornica pravic kurdske manjšine je po desetih letih spet na svobodi. Znamenje drugačnih časov? Valéry Giscard D'Estaing, nekdanji predsedujoči evropski konvenciji, je prepričan, da Turčija ne spada v Evropo. Angela Merkel, voditeljica nemške krščanskodemokratske opozicije: problem ni v islamu, ampak v gospodarstvu. intervju Vodi odbor za šolstvo , znanost in šport pri strokovnem svetu SDS, v katerem je dejavnih več kot 80 članov in privržencev SDS. Zaposlen je na Ekonom-sko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer predava sociologijo. Je predsednik sveta SDS. Ste predsednik odbora za šolstvo, znanost in šport pri strokovnem svetu SDS. Kot je razvidno iz ocene delovanja t. i. Gabrove-ga ministrstva, ki ste ga pripravili v okviru strokovnega sveta, ste kritični predvsem do premajhne avtoritete učiteljev in prevelike obremenjenosti učencev in dijakov. Ja, to, kar omenjate, je najslabša mogoča kombinacija. Učenci so preobremenjeni s sprejemanjem prevelikih količin podatkov in informacij. To povzroča vsakodnevne strese in slabo počutje, zaradi česar se pojavi odpor do šole in učenja. Eksterno preverjanje, lov za točkami, ki pa jih mnogi ne potrebujejo za nadaljnje šolanje, prinaša po mnenju učencev samih "grebatorstvo" in egoizem. Šola je torej prostor tesnobe, strahu, rivalstva. Vanjo moramo spustiti nekoliko več sproščenosti. V devedetkah so uvedli še nivojski pouk, ki deli učence na perspektivne in neperspektivne. Učenci to doživljajo drugače, kot so si zamislili šolski birokrati. Sicer pa naj šola ne bi ustvarjala enciklopedičnih robotov, ampak ljudi, ki razumevajo, osmišljajo in rešujejo življenjske situacije. Metodika urjenja spomina in učenja na pamet je mimo. V ocenah omenjamo, da je vloga učitelja zbirokratizirana do skrajnih meja. Učitelja so zožili na uradnika, ki se ukvarja z birokratskimi opravili, bi rekli s stvarjo. Zaupano pa mu je najodgovornejše družbeno delo, saj oblikuje ali vsaj sooblikuje človeško bitje. Za takšno nalogo mu mora družba dati ugleden status in avtoriteto. Učiteljevo nemoč, verjemite, prvi začutijo učenci in dijaki in to izkoristijo. Prav to sem želel vprašati. Zelo aktualen je so postali odzivnejši tudi na ministrstvu. Tik pred volitvami z zakonskimi ali podzakonskimi akti urejajo finančno avtonomijo univerz, disciplino v šolah, kupujejo računalnike, skratka, želijo se znebiti nekaterih očitkov ali neizpolnjenih oblj ub. Vendar menim, da so to le navidezni ukrepi. Discipline v šolah se ne da rešiti s tem, da limit 50 ur neopravičenih izostankov za izključitev iz šole zmanjšaš na 40. Ni stvar samo v sankcijah. Vzgoje se ne da predpisati. Je pa res, da mora obstajati tudi predpis, kodeks, ki je uresničljiv, ne pa nekaj, za kar učenci vnaprej vedo, da ni. Učenci se zavedajo, da učitelji praktično nimajo nobenega vzvoda, s katerim bi lahko kaznovali učenca, ki krši dogovor, pravila vedenja itd. Kazen je postala tabu. Poleg pravilnika je nedavno ministrstvo oziroma v njegovem imenu Podjetnik, d. o. o., organiziral drage seminarje o vzgojnem ukrepanju v srednji šoli, ki so se ga morali udeležiti predstavniki srednjih šol. Poznavalci pravijo, da so to bolj jalovi poskusi ministrstva tik pred volitvami. Večkrat omenjate pomen vrednot. V zvezi s tem se pogosto postavlja vprašanje verouka v šolah. Se zavzemate za to, da bi verouk, ki ga številni osnovnošolci obiskujejo v župniščih, priznali kot dodatni izbirni predmet? V novi Sloveniji je večji del družbenih reform vodila liberalna demokracija, tudi šolsko. Njen ideal je popolnoma sekularizirana, profa-na družba. To pomeni, da iz javnega življenja ne izločajo le religije, ampak tudi moralo, etiko. V gospodarstvu je dovoljeno vse, kar zakon eksplicitno ne prepoveduje, v politiki vstopi v ospredje lastna korist in učinek, v šolskem siste- ga bremena. Posledic tega, da šola ne vzgaja, ne čutijo le otroci sami, ampak tudi starši in družba v celoti. Vrednote in vzgojo, ki so jo izločili iz šole, je treba na pravilen način vrniti vanjo. Verouk je le ena, ne najpomembnejša razsežnost tega problema. Dikcijo verouk v šole mnogi razumejo tako, vsaj tako jim je bilo to predstavljeno, da bo župnik v črnem talarju prišel v šolske prostore in tam učil vero. In imel po možnosti palico v rokah. Takega verouka, verjemite mi, si danes ne želijo ne Cerkev ne verujoči. A to vprašanje vedno pogrevajo. To pa, da se verouk prizna kot izbirna vsebina, je popolnoma jasno. Načelo ločenosti Cerkve in države ne sme pomeniti diskriminacije nobene od njiju. Poleg večjega poudarka na vrednotah se zavzemate za večji pomen državljanske in domovinske vzgoje. Vsebine iz državljanske in domovinske vzgoje je treba organsko vključiti v učne načrte. Učni načrti so takšni, da npr. srednješolci, če niso njihovi učitelji iznajdljivi, niso deležni pouka o vrhuncu slovenske zgodovine, ki se je zgodil z osamosvojitvijo in demokratizacijo. Kako naj potem šola pripomore k dvigu narodne identitete, politične omike ipd., če v temelju zaobide te ključne teme in še mnoge druge iz slovenske zgodovine? Zadeva ni nič manj žgoča na visokošolski ravni. Z bolonjskim procesom bomo standardizirali ne le formalne šolske strukture, ampak tudi vsebine. Če bomo samo posnemali tuje programe, bomo morda uspešni delavci na evropskem trgu, a kot narod bomo izgubljeni. Dodano vrednost standardiziranim študijskim programom mora ponuditi nacionalni šolski sistem od primarne do tercialne ravni. Dopolnitev učnih vsebin je tako pomembna stvar, da prekaša vse druge nujne spremembe. Pogouor z dr. Milanom Zuerom Sproščena šola za sproščeno Slovenijo problem discipline na šolah. Se vam zdi, da bo to problematiko rešil nov pravilnik o pravicah in dolžnostih učenca v osnovni šoli in pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah? Odkar smo začeli v javnosti intenzivneje predstavljati kritična stališča do šolske in znanstvene politike ter med drugim tudi na spletnih straneh objavili svojo oceno stanja in program, mu, ki je najobčudjivejše področje, pa akumulacija podatkov in informacij, brez vzgoje. Šolski sistem je najpomembnejši socializator v sodobni družbi, in če ne ponuja jasnih kulturnih podlag, in vrednote so jedro kulture, je votel. Dandanašnja družina, kije večinoma majhna, sestavljajo jo le starši in otroci, pa še starši so običajno zaposleni, ne zmore nase prevzeti vsega vzgojne- Na področju visokega šolstva ste kritični do monopolnega položaja ljubljanske univerze, ki po vašem mnenju s tem na trgu duši zdravo konkurenčnost. Lahko to pojasnite? Taki veliki sistemi so popolnoma zbirokra-tizirani in neživljenjski. Če minister zagotovi finančno avtonomijo univerzam, se pravi, da jim da denar, s katerim potem same razpolagajo, ni Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 © intervju napravil popolnoma nič za resnično avtonomijo univerzitetnega življenja. Univerzitetne uprave so danes države v državi, npr. ljubljanska in mariborska, članice pa so odvisne od vsakokratne univerzitetne oblasti, ki deli denar, večkrat na podlagi moči tistega, ld lobira, in ne potreb. Pri tem pa se še vedno niso izvile iz političnih strankarskih krempljev. Naj navedem samo primer rektorice primorske univerze, nekdanje ministrice. Prav te dni na Univerzi na Primorskem gosti švedsko parlamentarno delegacijo. Toda v tej delegaciji so izključno predstavniki sestrske stranke, to je socialdemokratske stranke. To pomeni, da je univerzo spremenila v strankarsko areno. Osebno podpiram to, da je čim več univerzitetnih učiteljev strankarsko dejavnih, s tem bi politika veliko pridobila, strogo pa nasprotujem temu, da bi univerzo posiljevali s strankami na tak način, kot je to storila dr. Lucija Čok. Velike univerze so torej velika vaba za takšne ali drugačne lobije, ki niso le politični. Te okorne sisteme je treba razdeliti na manjše, fleksibilne, odzivnejše, ki bodo v medsebojni konkurenci izboljšali ponudbo. Preprečiti je treba dogovorno delitev dela med njimi in vzpostaviti mehanizme za tekmovalnost. Ponudba znanj bo večja, cena študija manjša, kakovost naših diplomantov pa višja. To bi bil odgovor na vaše vprašanje. Imate v mislih mesto, ki bi lahko postalo sedež četrte, morda pete slovenske univerze? Maribor in Ljubljana bibili središči z več univerzami. Tudi druga večja slovenska mesta bi lahko imela univerzo, če bi seveda izpolnjevala pogoje za to. Ne bi želel sedaj navajati mest, saj bi mi lahko kdo očital, da delam politično propagando. Smo pač pred volitvami. Ampak to bo v Sloveniji prej ali slej treba urediti. Kljub temu se je število študentov zadnja leta močno povečalo. Razvoj se čuti tudi na tem področju. Absolutno. In ko trdim, da je treba tudi kaj spremeniti, pri tem ne mislim, da bi z univerzo ravnali kot svinja z mehom. Univerza ne producirá stvari, ampak oblikuje ljudi. To je občutljiva stvar in tega se zavedam. Osebno sem bolj konservativen, zato mi je tuj radikalizem, tudi reformatorski. Vsako stvar prej dobro razmislim, preden se je lotim. Kar pa se tiče povečanja števila študentov, je treba statistiko brati tudi malo drugače. To, da je sedaj manj brezposelnih, ne pomeni, da se je povečalo število zaposlenih v gospodarstvu, ampak v javni upravi. Nezaposlenost zmanjšuje tudi povečanje študentskega vpisa, od katerih so mnogi zaradi statusa vpisani samo fiktivno. Poleg tega opažamo večje pomanjkanje naravoslovno-tehniških diplomantov. Družbo- iflh Včasih čutim situacijo, ki jo je koc bek leta 1939 dobro opisal z besedami: "Klerikalnemu Slovencu je bližji antikomunistični Japonec kakor liberalni Slovenec; temu pa je spet več za mednarodnega dandyja kakor za katoliškega Slovenca.'' Baska grapa je tipičen primer takega razdvajanja. slovci že imajo težave pri iskanju zaposlitev, nekatera slovenska podjetja vabijo inženirje iz tujine, ker jih pri nas ni. Za suhoparnimi statistikami se včasih skriva marsikaj neprijetnega. Bolonjska deklaracija - nekateri ji nasprotujejo ... Res je, a ni potrebno. Razumem jo kot priložnost, da reformiramo visoko šolstvo. Maas-trichtska pogodba ni predvidela harmonizacije na tem področju. Jo pa seveda zahtevajo razmere, zlasti gospodarsko poenotenje evropros-tora, ki potrebuje, če naj postane najkonkurenč- tako gladko ne bo šlo. To pomeni, da 2010 v Evropi ne bomo ustvarjali skupnih diplomantov na obeh ravneh, t. i. bachelor in master level. To je za nas priložnost, da si vzamemo čas in razumno, ne pa na vrat na nos pristopimo k temu. Kot vemo, je znanost nosilec razvoja. Kaj bi bilo treba na tem področju spremeniti, da bi recimo slovenski znanstveniki v večji meri koristili slovenskemu gospodarstvu? To je ključno vprašanje slovenskega razvoja. Moji kolegi z ministrstva v senci, če se tako izrazim, pravijo, da se še nismo popolnoma izvili iz sovjetskega modela znanosti. To pomeni, da država vzdržuje dva, tri močne in samozadostne znanstvene centre, npr. megainštitute. Iz sistemskega zornega kota je stvar podobna kot pri univerzah. Znanost, če naj bo vpeta v razvoj, je treba v večji meri, kot je danes, postaviti v odvisnost od družbenih potreb. Mora biti odzivna, in ko bo odzivna, bo dejavnik razvoja. Država bi pravzaprav morala podpirati zlasti tisti del znanosti, ki rabi za ohranjanje narodne identitete. Tega seveda ne moremo postaviti na trg. Poleg tega se dogajajo nepravilnosti pri dodeljevanju raziskovalnega denarja. Tisti, ki prijavljajo projekte, sedijo v gremijih, ki odločajo o tem, kateri projekt bo financiran. To insiderstvo je treba odpraviti. Kljub vsem nepravilnostim bomo morali povečati delež zasebnega in javnega vlaganja v znanost in razvoj. Še prej pa bo treba najti ustrezne organizacijske rešitve, da ne bomo metali denarja stran. Mislim tudi na to, da bo treba univerze bolj vključiti v znanstveno produkcijo, in obratno, raziskovalna spoznanja morajo biti sestavni del transferja znanj. Letošnje poletje je močno predvolilno obarvano. V ponedeljek (pogovor je bil vpetek, op. a.) se bosta na nacionalni televiziji soočila Rop in Janša, v torek pa bo izredna seja DZ, na kateri Sicer pa, šola naj ne bi ustvarjala enciklopedičnih robotov, ampak ljudi, ki razumevajo, osmišljajo in rešujejo življenjske situacije. nejši, kar zahteva t. i. lizbonski cilj, dovolj učinkovit in primerljiv izobraževalni sistem, ki bo v funkciji nastajajoče evropske družbe. Evropa potrebuje takšen visokošolski sistem, kot ga imajo ZDA. Ta potreba bo postopoma prevladala nad drugimi (nacionalnimi) interesi. Če bodo evropske države hotele biti konkurenčne na notranjem in zunanjem trgu, bodo morale iti v ta projekt. Seveda je vprašljiva dinamika tega procesa. Berlinski komunike sicer predvideva, da bi do 2005 začeli postopoma uvajati model dvostopenjskega študija, npr. 3+2, a kdor pozna visokošolske sisteme v velikih evropskih državah, ki dajo nekaj na tradicijo, bo kmalu uvidel, da bodo razpravljali o odgovornosti vlade Antona Ropa. Se vam zdi, da se bodo volivci potem laže odločili, koga naj volijo na volitvah? Čim več soočenj, čim več razprav, tem lažja bo izbira. Vsaka politična pobuda je v tem času dobrodošla. Naloga strankarske politike je, da volilcem olajša odločanje. Mediji so pri tem le orodje. SDS je veliko storila glede tega. Nenehno je imela politično pobudo. Bila je pridna opozicija, če se tako izrazim, in bil bi že čas, da je nagrajena. Vladajoča garnitura se obnaša nervozno in vzvišeno hkrati, ostro napada vsako dejanje opozicije, kar je znak občutka slabosti. Celo mladi znanstvenik dr. Lahovnik je, takoj © Demokracija • 36/2004 intervju ko je postal minister, prevzel radikalno retoriko anarholiberalcev v LDS. Videti je, da uživa in da mu je to všeč. To pa je skrajno skrb zbujajoče. Kako gledate na očitke iz vrst liberalne demokracije, da želi SDS z izrednimi sejami odvrniti volivce od volitev in da se gre politikanstvo. Naloga političnih strank je, da politično osmišljajo družbene dileme ter seveda iščejo rešitve in usmeritve. To lahko imenujemo tudi politikantstvo. Janša je na to odgovoril zelo domiselno, češ, nesmiselno je očitati avtobusnemu šoferju, da vozi avtobus. Ti, ki opoziciji to očitajo, stavijo na ljudi z nizko politično kulturo. Ta pa zavrača politiko, stranke, razprave, politiziranja torej, volilno tekmo ipd. Se na oktobrskih volitvah lahko ponovi nizka volilna udeležba z evropskih volitev? Ne, kaj takega seveda ni mogoče, verjetno pa bo nižja kot na prejšnjih državnozborskih, še zlasti ker je levica v krizi. Del njihovih razočaranih volilcev ne bo volil drugih opcij, zato bo verjetno ostal kar doma Nizko udeležbo na evrovolitvah si lahko razlagamo z dejstvom, da evropska politična struktura še ni čisto izpopolnjena in definirana. Se nižja udeležba v novih članicah pa je po eni strani lahko posledica razširjenega prepričanja, da se prav veliko ne da storiti v visoki evropski politiki, še najmanj strankarsko-parlamentarni. Deloma pa je udeležba izraz nižje politiaie kulture v tranzicijskih družbah, ki vselej bistveno vpliva na politično abstinenco. Kaj pa volilni izidi? Je mogoče, da se na državnozborskih volitvah približno ponovijo izidi, ki so jih stranke dosegle na volitvah za evropski parlament? Mislim, daje! Ne morem si predstavljati, da bi po vsem tem, kar počne aktualna oblast, LDS zmagala še enkrat. S katerimi strankami se je SDS poleg Nove Slovenije v primeru relativne zmage na volitvah pripravljena povezovati? Z vsemi, ki bi sprejele naše glavne programske smernice. Večkrat so nam očitali, da smo dis-kriminatorni, ekskluzivistični, skratka nekom-patibilni z drugimi, da z nami nihče noče ipd. Resnica pa je, da so tisti, ki so nam to očitali, imeli in še imajo težave s sodelovanjem z nami. Nikogar ne želimo izključevati. Poskušali bomo mobilizirati vse narodove potenciale za to, da se uveljavimo v Evropi podobno konstruktivno kot v tem mandatu, ko smo pri veleprojektih sodelovati celo z vlado, ki ji je zmanjkovalo energije. Če bi uvedli večinski volilni sistem, bi bilo radikalnih strankarskih vojn bistveno manj. Ta sistem sili pola skupaj, proporcionalni pa ju raz- dvaja. Včasih čutim situacijo, ki jo je Kocbek leta 1939 dobro opisal z besedami: "Klerikalnemu Slovencu je bližji antikomunistični Japonec kakor liberalni Slovenec; temu pa je spet več za mednarodnega dandyja kakor za katoliškega Slovenca." Baška grapa je tipičen primer takega razdvajanja. Lani ste v intervjuju pričakovali razcep znotraj LDS. Dejali ste, da bodo nekdanji demokrati, zlasti Rupel, Kacin in Hribar, prej ali slej prišli do točke, ko se bosta stehtali njihova osebna digniteta in pogum. In sta se stehtali, tudi pri Hribarju, Kacin pa je seveda posebna zgodba. To, da je Rupel pristal pri nas, se mi zdi logičen razplet dogod- vanja dvopolnosti, ki dolgoročno zagotavlja večjo demokratično stabilnost. Dvopolnost je čedalje manj prikrito navzoča tudi v slovenski politiki, ki se bo v prihodnje najverjetneje struktu-rirala po evropskem vzorcu, to pomeni z manjšimi strankami oplemeniten sistem omenjenih strank. Liberalnodemokratska opcija je v Evropi doživela "Fukuyamin triumf', a le kot koncept, ne pa kot organizirana "centristična" politična sila. Politični programi evropskih strankarskih združenj vse bolj konvergirajo. Tudi ideološko so postavljeni na skupne temelje, a izvorne vrednotne razlike so ostale in se kažejo v "pomenskem" obstoju con enakosti in svobode, kot to poimenujem. Vrednote postajajo osrednji "di- LDS ni tipična nosilka liberalizma na Slovenskem. Bliže so socialistični paradigmi. Prej ali slej bodo tudi oni morali spremeniti ime. kov. V zadnjem mandatu so bila v ospredju vprašanja Nata in EU, znova se je skušalo razvrednotiti osamosvajanje. Do razpoke v LDS je torej prišlo pri temah, ki so na neki način eksistenčnega pomena za slovenski narod. Kaj pa male stranke? Ljudje se sprašujejo, ali bo katera izmed teh malih strank, tudi novih, ki so se pojavile v zadnjem času, odigrala vlogo trojanskega konja in pomagala tranzicijsli levici, da obdrži oblast. Vselej so z njimi poskušali prav to, kar omenjate. Danes npr. nekdo veliko vlaga v Aktivno Slovenijo (AS). Čim stabilnejša bo demokracija, teže bo manipulirati. Seveda pa bi bilo napačno, če bi pojav teh strank gledali samo z vidika vodene manipulacije. Pobudniki imajo lahko dobre namene, to je izboljšati politično ponudbo, in ljudje se lahko naveličajo starih artiklov, če tako rečem, in izberejo nekaj novega. Vendar je v stabilnih demokracijah pač tako, da ljudje izbirajo racionalno. Tisto, kar ponudi majhna stranka, in tisto, kar ponudi velika, ki ima potenciale voditi državo, ni isto. Pred časom ste na mednarodni konferenci v Plznu razvili tezo, da bosta v prihodnje Slovenijo oblikovala dva ideološka pola oziroma da sta že oblikovana; na eni strani socialni demokrati, na drugi pa ljudski demokrati. Kje vidite SDS? Ne samo v Sloveniji, izhajal sem iz evrovo-litev in evropskega prostora. Oblikujeta se dve prevladujoči strankarski areni, to je socialdemokratska in ljudskodemokratska, centristična pa izginja, ker se omenjeni dve zbližujeta in zasedata tudi njen prostor. Zakaj ne vidim prihodnosti LDS? Ker ima ideološko-strankarska evolucija nekatere zakonitosti. Evropske volitve so potrdile trend utrje- ferencial" političnega, zato lahko govorimo o svojevrstni revitalizaciji političnih ideologij. Poleg tega LDS ni tipična nosilka liberalizma na Slovenskem. Bliže so socialistični paradigmi. Prej ali slej bodo tudi oni morali spremeniti ime. Je mogoče SDS primerjati s kakšno stranko v tujini? Morda s Stoiberjevo CSU? Da, je! Vendar nisem prepričan, da tako mislijo tudi moji kolegi. Dejstvo je, da Slovenija spada v politično-kultumi krog Srednje Evrope, ki se je v svoji zgodovini uveljavil kot entiteta, kot nekaj posebnega. Tu so se oblikovale strankarske cepitve, ki jih na Zahodu ne najdete. Konservati-vizem je npr. tukaj precej drugačen od tistega v anglosaksonskem svetu. Enako liberalizem. Desne stranke so tu v kulturnem smislu morda manj sekularizirane, leve pretirano. In še bi lahko našteval, da bi utrdil tezo, da je slovenska desna sredina bliže Stoiberjevi kot desni sredini Merklove. Govorim seveda o niansah, ki pri koncipiranju slovenske strankarske arene niso nebistvene. Pripravljate zbornik o Pučniku. Kdaj bo prišel med bralce? Ne spadam med tiste, ki o Pučniku le govorijo, kadar jim to paše. Čutim dolžnost, da obujamo spomin na Pučnikovo delo, politično in znanstveno. Kar trinajst vrhunskih referentov v zborniku objavlja prispevke, le dva ali trije so sodelovanje zavrnili. Prepričan sem, da to m zadnji zbornik, ld smo mu ga posvetili. Se bo treba obdelovati Pučnikovo politično filozofijo in sociologijo, ld ju gre razumeti kot podlago za njegov politični angaž-ma. Posebej so zanimivi nekateri spominski prispevki, ki smo jih prav tako objavili, saj kažejo na Pučnikove značajske lastnosti, na njegove vrline in kreposti, ki jih težko najdemo v slovenski politiki. Septembra ga bomo lahko že brali! Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 bistvena likovna podoba. Zanjo je poskrbela Jelka Godec Schmidt. Rdeča hiša Rdeča hiša je prvenec Cvetke Sokolov, ki ga je ilustriral Peter Skerl. Zgodba govori o Juretu, ki živi v rumeni hiši z mamo, očetom in bratom, poleg tega pa ima še čisto svojo domišljijsko rdečo hišo, v kateri je vse tako, kot bi si mali junak želel. Skerl je ilus-triranje Rdeče hiše označil za precej zahtevno delo, saj je besedilo vse polno domišljijskih domislekov, ki jim je težko najti slikovno ustreznico. Uc je z delom Sokolove in Skerla zadovoljen, zato je pričakovati, da bosta čez približno leto dni ustvarila še eno ilustrirano knjižico za Čebelico. B. K. popkultura Ob vstopu v novo šolsko leto je Mladinska knjiga naše najmlajše bralce znova razveselila z novostmi iz zbirke Čebelica, zbirke, ki je lani praznovala 50 let izhajanja. Najkakovostnejša slovenska revija za otroke je prav gotovo Ciciban. Ob njem je tokrat izšla knjiga zgodb Cicido, Ciciban, dober dan. V njej je zbranih 25 zgodb, poprej objavljenih v revijah Ciciban in Cicido. Velika knjiga zgodb Cicido, Ciciban, dober dan je uvod v praznovanje 60 let revije Ciciban. Petindvajset zgodb iz Cicibana in Cicidoja sta izbrali in OD 1 . MAJA NA SATELITU uredili Irena Matko Lukan in Slavi-ca Remškar, ki sta na tiskovni konferenci ob izidu dejali, da sta imeli pri izbiranju zelo preprost kriterij: zgodba jima niti po mnogih branjih ni smela presedati. V knjigi lahko najdete ljudsko slovstvo, slovenske moderne klasike in dela najnovejših priznanih pisateljev in ilustratorjev. Zgodba o Pedenjpedu Pedenjhišica je po knjigah Pe- denjped in Možbeseda Pedenjped dolgo pričakovana slikanica že ubrane ekipe Nika Grafenauerja in Marjana Mančka. V Pedenjhišici so zbrane pesmice (nekatere so prvič objavljene), ki jih spremljajo tipične Mančkove ilustracije. Grafena-uer je opozoril, da junakovo ime izvira iz otroške poezije Frana Levstika; ta je uporabil ime Pedenj, Gra-fenauer pa je k temu dodal še sopomenko "ped". Avtor Pedenjpeda, ki RADIO OGNJIŠČE je več kot dvajset let urednikoval Čebelici, je izrazil veselje, da se je v tej zbirki končno pojavil tudi kot avtor. Basni Andrej lic, urednik zbirke Čebelica, je dejal, da vanjo že zelo dolgo niso uvrstili basni, zato je izbor zaupal Anji Štefan. Ta je priznala, da nad ljudskimi basnimi ni najbolj navdušena, saj navadno niso dovolj iskrive, njihov nauk pa je preveč abstrakten. Številne zgodbe je nato "preizkušala" na svojih potomcih in spremljala njihov odziv. V Zajcu in lisici so tako zbrane basni s tehtno, prečiščeno zgodbo, ki bralcev ali poslušalcev ne poneumlja. Za basni, ki so po oceni Štefanove precej zahteven žanr, je Od 1. maja Radio Ognjišče na satelitu HOTBIRD3 13° vzhodno. Sliši nas vsa Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod. Frekvenca: 12303 MHz, polarizacija: vertikalna SR: 27500, FEC: 3/4, A-pid: 255 24 ur na dan. http://radio.ognjisce.si o Demokracija • 36/2004 kultura na kratko Stolp v Pisi je rešen! Znameniti poševni stolp v Pisi je po spektakularni obnovitveni akciji izpred dveh let zavarovan za nadaljnjih 300 let - tako so ugotovili strokovnjaki "Stolp je resnično varen," je dejal profesor Carlo Viggiani z Univerze v Neaplju. Po njegovih besedah je najhujše, kar se lahko zgodi, to, da bo čez 300 let ta 58 metrov visoki stolp znova v takšnem stanju oziroma tako močno nagnjen, kot je bil pred začetkom obnove konec 90. let. Stolp v Pisi, ki je sicer star celih 800 let, se od septembra 2003 praktično ni več premaknil. Znameniti zvonik so za javnost zaprli leta 1990, potem ko so ugotovili, da se pospešeno nagiba, in sicer s hitrostjo enega milimetra na leto. Obnovitvena dela, s katerimi so poskušali preprečiti, da bi se stolp dokončno prevrnil, so trajala skoraj dvanajst let. Med zadnjo fazo obnove, ki je stala 28 milijonov evrov, so strokovnjaki zavarovali stolp z ogromnimi železnimi oporniki, medtem pa so utrdili njegove temelje in zmanjšali njegov naklon. Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 Veronikino nagrado, ki jo vsako leto za najboljšo pesniško zbirko podeljujejo v Celju, je prejela pesnica in prevajalka Erika Vo-uk za pesniško zbirko Valovanje, ki je izšla pri mariborski založbi Litera. Prireditev s podelitvijo je v knežjem mestu potekala na Starem trgu, in sicer pod naslovom V mojem srcu sanjaš. Veronikina nagrada je letos znašala 700.000 tolarjev, poleg nje pa je Voukova prejela posebno listino mestne občine Celje in Veronikin Utemeljitev Žirija je v utemeljitvi Veroniki -ne nagrade zapisala, da poezijo Vo-ukove odlikuje skrajna zgoščenost pesniškega izraza, ki ob intenzivni pesniški pripovedi ne dovoljuje vdora poljubnih in nefunkcionalnih elementov v besedilo. "S tem Erika Vouk najbolj nazorno kaže, da je ¡zbrušena pesniška osebnost, ki je v zadnjih letih povsem ujela in obvladala svoj pesniški občutek. S tem občutkom pa lahko med ustvarjanjem poezije suvereno od- drej Medved z zbirko Rimske elegije. zlatnik. Predsednik žirije za podelitev nagrade pesnik Alojz Ihan je pojasnil, daje bila Voukova letos že tretjič nominirana za Veronikino nagrado, kar potrjuje njeno veliko pesniško produkcijo in kakovostno ra- ven pisanja. Pesnica je leta 2000 izdala pesniško zbirko Belo drevo, dve leti kasneje Opis slike, lani pa Album. Žirija za podelitev Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je delovala v sestavi Darja Pavlic, Andrej Arko in Alojz Ihan in se je v svojem mandatu sešla trikrat. Letošnjo nagrajenko je izbirala med približno dvesto deli, ki so bila v konkurenci za nagrado. Po prvem pregledu pesniške produkcije od lanskega do letošnjega junija je žirija izbor skrčila na okrog 30 naslovov, v nadaljnji fazi pa je izbrala pet nominiran-cev. To so bili poleg Voukove Ivan Dobnik z zbirko Zapreš svoje oči, Brane Mozetič z zbirko Banalije, Jaka Košir z zbirko Nežnosti in An- loča, koliko ritma, zvoka, podob in pomenov potrebuje zvariti skupaj, da pesem odzveni in odslika tisto, kar se ji je v notranjosti zgodilo." Po mnenju žirije Erika Vouk zaradi svoje zrele osebnostne suverenosti ne napiše niti verza več, kot je treba -vsako podobo opiše z eno jasno, iz-brušeno potezo in nikoli negotovo ali z dvomom vase ne nalaga podobe na podobo. "Predvsem pa ustavi ritem tisti hip, ko pesem pove, kar je bila njena naloga. In to, da pesnik ne le zna povedati veliko, ampak tudi natančno začutiti, kdaj je povedal dovolj, je lastnost zrele poezije, med katero nedvomno spada poezija Erike Vouk," je zapisano v utemeljitvi nagrade. Nagrada je dobila ime po Veroniki Deseniški. popkultura V Cankarjevem domu (CD) so pretekli teden predstavili tri abonmaje, ki bodo do prihodnjega maja močno določali program največje slovenske umetniške hiše. Umetniški dogodki si po besedah vodij zaslužijo geslo AAA-kategorija umetnosti. Napovedane so Aida, Amelia in Agripina. Ali si napovedani dogodki resnično zaslužijo svoje poveličevanje, bodo lahko obiskovalci presodili na 12 predstavah, razporejenih v omenjene abonmaje. Le-te sta na konferenci za novinarje predstavili voditeljica gledališkega in plesnega programa Uršula Cetinski in voditeljica programa resne glasbe, opere in baleta Ingrid Gortan. Bogata paleta Trije "A-kategorni" abonmaji ponujajo precej različne dogodke: Wim Vandekeybus in Ultima Vez 24. septembra prihajajo z Rdečico (Blush), sledijo Saburo Teshigawara & Karaš s predstavo Kosti med stranmi (Bones in Pages), nato je na vrsti Haendlova operna uspešnica Agripina v izvedbi Combattimento Consort Amsterdam, Eifmanovo baletno gledališče iz Sankt Peterburga pa se bo predstavilo z baletom Rdeča Giselle (Red Giselle); 99% neznano (99% Unknown) nosi naslov predstava švedske zasedbe Cirkus Cirkor, ki odkriva izrazne možnosti sodobnega cirkusa, Neskončna pa je nova predstava Iztoka Kovača in En-kna-pa, ki je nastala v Seulu. Kovačeva ko- Aida, Amelia, Agripina reografija je tudi edina slovenska suke Godžo. Predstavi bosta izvede- zasedba The Stroj, ki prav zdaj sku-abonmajska predstava. Offenba- ni v okviru Festivala japonske kul- paj s koreografom Matejem Kejžar-chove Renske nimfe, opera v štirih ture v CD. S predstavo Sanje (Su- jem in Aldom Ivančičem ustvarjajo dejanjih, bo osrednji operni dogo- enos) v Ljubljano prihaja velika zvez- predstavo Začasna avtonomna co-dek te sezone. Ljubljanska operna da flamenka Sara Baras, zadnja pred- na. Primož Oberžan iz zasedbe The hiša in CD pripravljata v mednarod- stavaabonmajevAAApaboPoulič- Stroj je na tiskovni konferenci de-ni koprodukcijski navezi znova upri- na opera (The Buskers Opera) filmar- jal, da je sodelovanje v predstavi svo-zoritev opere. V CD bo tako "sve- ja in gledališčnika Roberta Lepagea. jevrstna izkušnja, ki je glasbenike tovna premiera", ki bo gotovo pri- Poulična opera bo tudi prva pred- prisilila v nov premislek glasbenih tegnila pozornost širše javnosti. stava mednarodnega festivala so- premis. Za potrebe predstave so mo-S predstavo Joe v CD prihaja tu- dobnih odrskih umetnosti Exodos, rali pri The Stroj izdelati tudi nove di Fundacija Jean-Pierra Perreaul- inštrumente, v ustvarjanju pa so zata, ki jo je ta zdaj že pokojni kanad- znali "novo senzibilnost", ki si jo deski koreograf ustanovil pred 20 leti. Na konferenci se je predstavila lijo s Kejžarjem in plesalci najmlaj-Sledil bo japonski umetniški paket: tudi ekipa predstave Začasno avto- še generacije. In tema predstave? glasbeni in plesni ansambel Gaga- nomna cona The Stroj, Matej Kej- "Minljivost, androginost in seks," je ku s predstavo Nihon gagaku doši žar in Aldo Ivančič. Predstava je pojasnil Kejžar, ki je Začasno avto-kjokai, gledališče kabuki pa bo slo- koprodukcija CD in zavoda Exodos, nomno cono primerjal z mikroskop-venskim gledalcem predstavilo na- Sodobno slovensko umetniško sce- skim opazovanjem sodobne družbe, vezo Kjozo Nakamura & Masano- no namreč že nekaj časa zaznamuje Barbara Kavtičnik o Demokracija • 36/2004 Dramatikon 4 Študentska založba Beletrinin Dramatikon prinaša vrhunce moderne svetovne dramatike. Izbor dramskih besedil različnih avtorskih pisav, konceptov, usmeritev, obdobij, jezikovnih in kulturnih prostorov sega od klasikov z začetka moderne drame pa vse do danes. Številne igre so prvič prevedene v slovenščino. Vsaka drama je pospremljena z aparatom, ki prinaša najpomembnejše podatke in skuša v glavnih po- "pravega" Fausta. Založba bo za Pra-faustom izdala še oba dela Fausta. Oba je prav tako prevedel Janko Moder, ki letos praznuje svojo devetdesetlet-nico in ima za seboj orjaški prevajalski opus (400 romanov in 200 dram). Slovenska literatura Cankajeva založba MatjažKmed je pod naslovom Tisoč let slovenske literature napisal drugačen pogled na slovensko literaturo in slovensko preteklost. Prvotni namen tega pregledovanja slovenske literature in slovstva je bil poskus gledanja na slovensko literarno preteklost; včasih mogoče samo glasnejša pritegnitevtem ali onim ocenam, ki so bile sicer že kdaj izrečene, vendar so ostale manj samozavestne in tišje. Potem se je takšno pregledovanje razmeroma Jutro spremi- tezah orisati specifike in umeščenost avtorja in dela v čas in prostor. Beletrinin Dramatikon pomembno zapolnjuje vrzel pri prevajanju tujih dram v slovenščino in je nadvse pomemben za vse, ki jih zanima dramska magija. V četrti knjigi je na 488 straneh objavljenih šest dramskih besedil: Ameriški bizon (DavidMamet), Vemisažm Avdienca (VaclavHavel), 67 futurističnih tez (FilippoTomma-so Marinetti in drugi), Roberto Zuc-co (Bemard-Marie Koltes), Beograjska trilogija (Biljana Srbljanovič). Prafaust Založba Sanje Prafaust je mladostno delo Johan-na Wolfganga Goetheja, nastalo v letih (1768—1775). Nedokončana drama (v slovenskem prevodu Janka Modra ima 111 strani), kije bila nekoč precej uprizarjana, je nato rabila kot podlaga za obsežnejši prvi del Fausta (nekateri odlomki so ostali povsem enaki), medtem ko se drugi del od obojega precej odmika. Pra/ausfzlastimlaj-šim bralcem omogoča lažji dostop do TISOČ LET SLOVENSKE LITERATURE drugačni pogledi na slovensko literarno In slovstveno preteklost £"S8? njalo v nekaj, čemur bi laže rekli zgodba slovenske literature in slovstva. Od privajene literarne zgodovine se je oddaljilo že po tem, da se ni utemeljevalo na sistematičnem in pozitivistično izčrpnem nabiranju in popisovanju slovenskih literarnih besedovalcev in tudi ne na zbirki hermenevtičnih pa-rafraz, temveč na opazovanju dogajanja in spreminjanju literature kot nečesa, kar se oblikuje sinergetsko, z neprestanim povratnim učinkovanjem novih in starih izkušenj, iznajdb in dosežkov, s spreminjanjem družbenega sveta in celo bizarnih, nepričakovanih prigod v osebnih usodah. Vzpon Bohinja Mohorjeva založba Celovec Tomaž Budkovič je kot geolog so- deloval pri številnih pomembnih projektih od uranovega rudišča Zi-rovski vrh do raziskav za številne avtocestne predore. Leta 1999 je objavil knjigo Bohinj 1914—1918, kjer je opisal fronto in zaledje med Bohinjem in Krnom. Najnovejše delo Vzpon Bohinja pred zatonom Av-stro-Ogrskeje plod raziskovanja zadnjih let. V njem skuša zapolniti vrzel v poznavanju zgodnjih let bohinjskega turizma, bogato slikovno gradivo pa namenja tudi graditvi bohinjskega predora in živahnemu utripu kraja v tistem času. Zgodovinska dejstva spremlja in osvetljuje tudi s pogledom njihovega sodobnika, svojega deda Gašperja Budkoviča, ki je bil trgovec, hkrati pa eden zavzetih turističnih delavcev v Bohinju. Snov je razdelil na pet poglavij: Habsburška monarhija in Vojvodina Kranjska od marčne revolucije do konca pnv svetovne vojne, Mladost in učna doba Gašperja Budkoviča, Bohinj v času gradnje bohinjske proge, Bohinj od odprtja bohinjske proge do začetka prve svetome vojne in Bohinj med prvo svetovno vojno. Vegov spomenik Turistično društvo Dolsko Pred kratkim smo praznovali 250 let rojstva Jurija Vege, slovenskega matematika in topničarja, rojenega leta 1754 v Zagorici pri Dolskem. Bil je topničar v avstrijski vojski, sodeloval na več bojiščih, pomemben pa je predvsem kot pisec učbenikov in znanstvenih razprav. Največjo slavo so mu prinesle logaritemske tablice, ki so jih ponatiskovali vse do uvedbe žepnih računalnikov v drugi polovici 20. stoletja. Sandi Sitar, naš naj- recenzije večji poznavalec Jurija Vege, je zdaj o njem napisal še eno knjigo. V njej je sicer povzel vsebino svojih prejšnjih del o Vegi, novost pa je predstavitev predloga za veliki Vegov spomenik, ki naj bi stal pri Dolskem. Slovenščina 7 Založba Mladinska knjiga Slovenščina 7. Učbenik za jezik v sedmem razredu devetletne osnovne šole (avtorji so dr. Jerica Vogel, Marta Pavlin in Jože Skaza) odlikujejo izvirnost, raznovrstnost in izčrpnost. Poglavja se začenjajo z zanimivo sporočanjsko tehniko, na katero se navezujejo ustrezne slovnične, pravopisne in pravorečne teme. Snov je v posameznem poglavju razložena s pravili ali pa je privlačno oblikovana v obliki preglednic. Vsebino dopolnjujejo hudomušne ilustracije Damijana Stepančiča. Pot pod noge Založba Mladinska knjiga Janez Mihovec v priročniku Pot pod noge 1 predstavlja 37 zanimivosti in doživetij, ki se ponujajo popotniku POT POD NOGE » Janez Mihovec % 37 izletov v neraziskane kraje Slovenije • več kol 70 fotografij • 6 razglednic po Sloveniji, pa jih marsikdaj prezre ali ne ve zanje. Med njimi so stare cerkvice, slapovi, podzemski svet, kamnite tvorbe, potepanja in spomeniki človeškega truda. Vsaka zanimivost je predstavljena z zemljevidom, opisom in barvnimi fotografijami. V ščitnem ovitku so dodane še razglednice. I. Z. Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 O revolucija "Priti" do čistili področje med dolenjsko železnico in nemško mejo (vasi Polica, Brezovo, Dedni Dol, Blečji Vrh itd.). Razorožene so belogardistične 'vaške straže' v nekaj vaseh, aretiranih nekoliko belogardističnih kolovodij /.../. Na Polici smo bili prisiljeni zažgati tri gnezda belogardističnega odpora. Razen neznatnega odpora v Brezovem niso nikjer dajale vaške straže oboroženega odpora. Udarna brigada Toneta Tomšiča: Oddelki naše brigade so 22. X. napadli belogar-distična gnezda v Bizoviku in Dob-runjah. Zažgana so bila 3 gnezda belogardističnega odpora, pobitih okoli 30 belogardistov, a nekaj aretiranih in postavljenih pred partizansko sodišče. Zaplenjeno je bilo nekaj orožja. Naš 1. bataljon je 25. X. ponoči zalotil v vasi Perovo pri Grosupljem sestanek vaške zaščite, ki ga je vodil kaplan iz Stare vasi. Aretirali smo kaplana in še enega znanega belogardističnega agitatorja, vsem ostalim pa smo razložili vlogo bele garde ter jih izpustili. Zaplenili smo ves material vbelogardistični delavnici čevljev in nahrbtnikov." Povojna proparti-zanska publicistika je ta poročila obravnavala kot nekaj najbolj normalnega. Zločinci so bili "dobri možje", kar so počeli, so počeli prav, njihove žrtve pa so bili izraziti negativ-ci. Krivi so bili domala že zato, ker so sploh obstajali. Zločinskost partizan-stva in njihovega vodstva je ob branju teh besedil seveda več kot očitna. "Naučiti prezirati" 5. novembra je Edvard Kardelj poslal Francu Leskošku, sekretaiju CK KPS, in Ivanu Mačku, komandantu glavnega partizanskega poveljstva, po- ročilo (vsako Kardeljevo besedilo je hkrati pomenilo smernice za ravnanje oziroma kar ukaz) položaju v Ljubljani, kjer se je med drugim ostro odzval na razmere: "Toda hudič je v tem, da je UBTT /Udarna brigada Toneta Tomšiča, op. I. Z./ s svojim polomom ob Ljubljanici hudičevo ohrabrila belogardistične pokovce, ki navdajajo ljudi s takim strahom, da ga komaj premaguješ. Ne smete več dopustiti takih strahopetnih akcij, kakor je bila ta! /.../ Glede bele garde se v glavnem strinjam s Tvojim stališčem, vendar se te stvari ne sinejo postavljati šab-lonsko. Treba je pač delati po konkretni situaciji. Sicer pa sedaj niti ni več vprašanje v tem. Gre za to, da bi naši partizani sploh prišli do b. g. V tem pogledu je neverjetna počasnost in pasivnost, medtem ko se b. g. postopno utrjuje. Midva s Petrom /Bo- usmerjal in kako brezobzirno jih je pošiljal v revolucionarno dejavnost, pri čemer mu ni bilo prav nič mar za človeška življenja ne nasprotnikov ne svojih borcev in za posledice komu-nistično-partizanskega teroija. 5. novembra je Kardelju in Kidriču pisal Ludvik Smrekar, komandant III. bataljona Zapadnodolenj-skega odreda: "Danes je naša zaseda na vzhodu imela veliko smolo, čeprav bi lahko imeli velike uspehe v boju z begi. Begi so prišli čisto iz nasprotne strani, kot smo jih pričakovali, tako da so bili naši zasedi za hrbtom. Naši so mislili, da so že izdani, pa so se umaknili proti svojemu taborišču. /.../ Ko so naši opazili /v vasi Dole pod Pancami/ gruče begov, ki jih je bilo okog 60, so se jim neopazno približali na 150 metrov in čakali priložnost, da so se odmaknili od Edvard Kardelj je 4. novembra 1942 pisal Karlu Poljanšku: "Rekvirirajte belogardistom. Toda zares belogardistom, da ne bo prišlo do kakih pretiravanj." Kardelj je 4. novembra v Slovenskem poročevalcu objavil vojaška poročila Z naših bojišč, v katerih je med drugim pisal: "30. X. 1942. Na vsem področju 'Ljubljanske pokrajine' opravljajo naše partizanske čete uspešno akcijo čiščenja belogardističnih tolp in raz-oroževanja vaških straž. V teku meseca oktobra je bilo očiščeno obsežno ozemlje ter ubitih, ujetih in aretiranih okoli 300 belogardistov oziroma članov 'vaške straže'. Justiiicirani so bili belogardistični kolovodje in agitatorji /.../. Zahodnodolenjski odred: V začetku oktobra je manjši naš oddelek izvršil nekoliko napadov na belogardistične patrole na področju Bizovika, Dobrunj in Sp. Kašlja. Ubitih je bilo 11 belogardistov, 2 ujeta, zaplenjenega nekaj orožja in municije. /.../ Udarna brigada Matije Gubca: Deli naše brigade so sredi oktobra risom Kidričem/ sva pisala Cirilu, Do-retu /Edu Mihevcu/ in Jaku /Jaki Av-šiču/ pisma, v katerih jih opozarjava na te stvari. Kopije pošiljam vama. Prav tako je Peter napisal priloženo okrožnico za brigade in odrede in vam jo pošiljam, da jo razmnožita in raz-pošljeta. Sedaj je glavno vprašanje, pripraviti našo vojsko do nove taktike, do jurišanja na utrjene pozicije. Letak, o katerem pišeš, bom napisal jaz in Ti ga pošljem prihodnje dni /šlo je za poziv "zavedenim in prisilno mobiliziranim", kot se je glasil, op. I. Ž./. Sicer je pa naše stališče itak že pojasnjeno v proglasu /proglas IOOF 27. 8. 1942/. Bolje je, da ljudje izdajajo lokalne letake. /.../ V okolici se utrjujeje b. g. OS /obveščevalna služba/ nas obvešča, da na široko mobilizirajo b. g. za belogardistično ofenzivo na polhograjski sektor, vse od Ljubljane do Vrhnike. Torej na celi črti. Mobilizirajo vsake sorte pokovce. Treba je naše partizane naučiti prezirati b. g. kot vojsko, zares je sramota imeti te smrkovce za vojake." Cena življenj Tudi iz tega besedila se vidi, kako intenzivno je Kardelj neposredno vodil slovenske partizane, kako jih je o Demokracija • 36/2004 revolucija civilnega prebivalstva in nato vžgali z mitraljezi in puškami po njih. / .../ Begi so imeli, kakor smo ugotovili, 5 do 7 mrtvih in nekaj ranjenih, ostali pa so se razbežali, da sploh niso utegnili streljati. /.../ Zasedi na zahodu se ni posrečilo pričakati bega." "Trebiti s puško" 5. novembra je v Delu Boris Kidrič objavil članek Poslednji korak bele garde, kjer je med drugim zapisal: "Medtem ko je petokoloncem drugod v Jugoslaviji uspelo zanetiti državljanske vojne že v zgodnjih razdobjih osvobodilnega gibanja, se je slovenski beli gardi posrečilo tako najhujše izdajstvo šele tedaj, ko prehaja slovensko osvobodilno gibanje z vsem svetovnim razvojem vred v svojo odločilno fazo. Naštete tri posebnosti v razvoju bele garde so nedvomno beli gardi v škodo in Osvobodilni fronti v korist. V bistvu so rezultat pravilne politike Osvobodilne fronte v splošnem, naše partije pa še prav posebej. Pravilna politika OF in KPS je namreč belo gardo prisilila, daje svoj poslednji, zgodovinsko seveda neogibni korak, napravila šele v okoliščinah, ki so zanjo najneugodnejše, čeprav so hkrati za slovenski narod najtrše. /.../ Ko organiziramo politični boj za srednje sloje, moramo hkrati napovedati oboroženim belogardističnim tolpam in njihovim organizatorjem neizprosen oborožen boj - preračunan na njihovo fizično uničevanje. Mnenje, da se je proti državljanski vojni mogoče boriti zgolj z agitacijo in propagando, je napačno v svojih temeljih, ker ne upošteva družbenih korenin, iz katerih poganja izdajsvo nad narodom. Danes, ko je bela garda naperila puške proti slovenskemu narodu /skrivanje svoje zločinske klike za terminom "slovenski narod" je bilo za komuniste tipično; z vso tovrstno umetno terminologijo so zakrivali, kdo je v resnici začel "državljansko vojno" oziroma kdo je v resnici "naperil puške proti slovenskemu narodu", op. I. Z./, je treba njene tolpe trebiti s puško. Taka je njena prva zapoved aktualnega boja proti državljanski vojni. Druga zapoved, s prvo kar najbolj logično povezana, pa se glasi: ni dovolj, če uničimo samo be-logardistične vojake državljanske vojne; hkrati z uničevanjem bratomoril- skih tolp je nujno potrebno uničiti organizatorje bratomorilske vojne." Sprevržena "logika" Kidrič je govoril o "pravilni politiki Osvobodilne fronte" in dodal "naše partije pa še prav posebej". Hierarhija je bila jasna, Kidrič pa je tudi v tem besedilu, katerega namen je bil uveljavljanje terminologije, demoni-ziral nasprotnika in opravičeval svojo (zločinsko) politiko oziroma dejavnost. Opravka imamo s sprevrženo "logiko": najprej so (komunisti) s pobijanjem povzročili samoobrambno reakcijo oziroma organiziranje vaških straž, proti njim so se potem bojevali, jih uničevali z orožjem in tako "preprečevali državljansko vojno". 6. novembra 1942 je bil v Ljubljani peti plenum Osvobodilne fronte, kjer so razglasili OF za edino zakonito oblast na Slovenskem in napovedali boj "beli gardi". Se en jasen dokaz torej, da OF in t. i. ustanovne skupine OF niso bili nič drugega kot drugo ime za komuniste. Isti dan je vrhovni plenum OF izdal razglas z naslovom Slovencem!. Osnutek je sestavil Edvard Kardelj, ki je izšel v posebni številki Slovenskega poročevalca. Za "državljansko vojno" (v resnici seje za tem terminom skrival revolucionarni teror) je obdolžil kar okupatorja: "Zato je v razdobju, ki postaja odločilno za bodočnost Slovencev, okupator posegel po novem sredstvu; po državljanski vojni med Slovenci samimi. /.../ Hkrati poudarja plenum SNOO naslednje: Če hočemo zares preprečiti razmah državljanske vojne med Slovenci, tedaj je treba Kajna, ki je dvignil roko proti svojemu bratu, Efijalta, ki se je ves prodal našim narodnim sovražnikom, notranjega sovražnika, ki uspeva zgolj s pomočjo in v korist okupatorja -pravočasno uničiti. Izdajalski zaroti bele garde proti slovenskemu narodu, njegovemu obstoju in njegovi svobodni bodočnosti je treba napovedati nepomirljivo politično in vojaško ofenzivo slovenskega naroda." Revolucionarni teror "Apel" je lep primer uporabe vznesenih besed in besednih zvez, ki so temeljile na sprevračanju pojmov, Zdenka in Boris Kidrič, zakonca, ki sta bila Kardeljeva najožja pomočnika predvsem pa resničnosti dogajanja. Najprej so komunisti, skriti za terminom "vrhovni plenum OF", za "državljansko vojno" okrivili okupatorje in "Kajna", nato pa so govorili o preprečitvi "državljanske vojne", to pa naj bi preprečili z uničenjem notranjega "političnega sovražnika". Navedena navodila kažejo, kako veliko je partizanskemu in komunističnemu vodstvu pomenil boj proti protirevoluciji. Tako kot danes vsi tisti, ki jih zanimajo dejstva in resnica, tako so tudi že leta 1942 vsi odločilni ljudje vedeli, kaj se dogaja in kaj je res. Komunisti so praktično od vsega začetka, ko je bila dežela okupirana, uničevali svoje politične nasprotnike in jih do neskončnosti de-monizirali z najbolj lažnivimi oznakami. Potem ko so že samo do konca leta ubili najmanj 68 Slovencev, ko so do srede poletja 1942 umorili okoli 400 Slovencev, ko so leta 1942 umorili vsaj 28 "kompletnih" družin in še vsaj 45 "nekompletnih", ko so umorili 16 duhovnikov in vrsto uglednih ljudi, potem ko sta se jim tako rekoč cela Dolenjska in Notranjska, kjer so ti poboji prevladovali, morali (!) postaviti po robu, so komunisti, da bi prikrili svoje zločinsko početje, v svoji propagandi krivili svoje žrtve, da so nosilci "državljanske vojne", da so Kajn, da so Efi-alt, ki da seje "prodal" narodnim sovražnikom, oni pa da bodo - z na-daljnim - pobijanjem "preprečevali razmah državljanske vojne". Naj se slišijo te besede še tako "ostre", v resnici so le povsem jasne, jih je treba zapisati: komunisti so se za dosego svojih zločinskih ciljev neizmerno lagali. Tudi glede termina "državljanska vojna" je treba poudariti naslednje. Za dogajanje v Sloveniji pred letom 1944 gotovo ni mogoče uporabljati termina "državljanska vojna", pa še od takrat in do konca vojne je to mogoče le pogojno. Do konca leta 1943 so bili komunistični partizani v izraziti ofenzivi, protirevolucija pa se je morala organizirati v največji eksistenčni stiski, v primežu med okupatorjem in komunističnim terorjem. Eni so napadali in uničevali, drugi pa so se branili. To pa niso prvine državljanske vojne, ampak "navadnega" revolucionarnega terorja. Nadaljevanje prihodnjič Ivo Zajdela Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 zgodovina tnjj _ Drežnica. dvakrat razglašena za najlepšo hribovsko vas Slovenije. je visoko nad dolino Soče in v zavetju pogorja mogočnega Krna ter z veličastno cerkvijo sv. Srca Jezusovega resnični in pravi slovenski Heiligenblut. Mogočna naravna kulisa gora, prava pravljična kombinacija moči in lepote, nam zlasti ob jasnini neba jemlje sapo in pospešuje utrip srca. Svet v okolici Soče je tako in tako prostor, kjer se iz njegovih nedrij iztisne pesnikova "krasna hči planin" Soča. tekoči dragulj. Podkrnski svet pa ni samo lep, marveč tudi skrivnosten in enkraten v pomisli, da tudi naravne sile njegovi veličini in lepoti prej koristijo, kot škodujejo. Domačinu, še bolj pa gostu se dozdeva, da so tudi mogočne, divje in nevarne naravne sile, ki jih predstavljajo potresi in plazovi, le popravki narave in njenih sil, ki s temi dejanji ta čudoviti svet le še dopolnjujejo. Biseri, ki jih brusijo naravne sile, na žalost niso vedno brez bolečih posledic za ljudi. Kje pa so? Ko pa se sile večnosti začasno umirijo, ko mir in tihota zavladata v sve- tu drežniških vasi in polj, potokov, grap in gora, domovanj in src, takrat veljajo za pokrajino in ljudi, ki tu živijo, misli iz pesmi Simona Gregorčiča: Naj drugi okoli po sveti si iščejo slave, blaga, jaz hočem na gori živeti, tu sreča, tu mir je doma. Ne prej ne kasneje ... Vendar v obsoških krajih ni bilo vedno miru in sreče. Med pivo svetovno vojno so se tu bili boji, ki jih slovenski svet ni doživel ne prej ne kasneje. Območje od Bovca preko Krna do Tolmina in še naprej je bilo takrat središče sveta. O tem koščku zemlje so se v letih od 1915 do 1918 pogovarjali generali in vladaiji, kralji in cesarji. Na te senožeti in gozdove, jase in parobke so potovale misli žena in deklet, ko so objokovale svoje može in fante. Ta mali, prekrasni košček zemlje je postal kraj, kjer sta se pretepala dva požrešna naroda, laški in švabski, tu so svoje bolestne ambicije uresničevali vladarji in generali. Tu je tekla kri mladih fantov in mož in napajala zemljo in skalovje naših gora. Na tiste, zdaj že precej oddaljene tragične dogodke nas spominjata edinstvena muzeja, eden je v dolini, drugi pa nad njo, na planoti, eden v Kobaridu, ta je bil pred leti razglašen za najboljši evropski muzej leta, lastnik drugega pa je Mirko Kurinčič in si ga lahko ogledamo sredi Drežni-ce. Iz niča, z zvrhano mero navdušenja in s slutnjo, kaj hoče, je v tridesetih letih dela zbral obsežen in dragocen material: predmete in opremo iz prve svetovne vojne, orožje, številne dokumente vojakov in domačinov pa tudi dokumentacijo takratne lokalne uprave in pisne dokaze o bogatem kulturnem življenju v drežniških vaseh. Najbolj so mu pri srcu dragoceni spomini posameznikov, vojakov in domačinov, ki v svojih pi- smih nakazujejo mnoge stiske preprostih ljudi - topovske hrane "velikih vodij". Zbirka prikazuje tudi dokumente o življenju na Drežniškm v času Avstro-Ogrske in v času med obema vojnama, ko je Italija s svojim fašizmom kazala drugi obraz svoje tako opevane kulture. Precej prostora je namenjenega tudi etnografskim značilnostim območja, predmetom, ki so jih izdelovali in uporabljali domačini. Poudarjena so dela in prizadevanje pri graditvi cerkve sv. Srca Jezusovega. Tu pa je tudi večina znanih drežniških pustnih likov in obilica drugih pred- © Demokracija • 36/2004 zgodovina Drežnica z okoliškimi vasmi metov in fotografij, povezanih z deli in običaji ljudi v drežniških vaseh. Dva velikana nad Sočo Iz doline Soče se nam komaj na kakšnem mestu odstre pogled na Drežnico, saj jo skrbno zakrivajo okoliške vzpetine. Ko pa se po cesti iz Kobarida dvignemo na drež-niško planoto, se nam nenadoma izza ovinka odstre razgled na mogoč- ¡Ffe 1 V 210 WWW.KAOtO.SJAJnSKI-VAL.SI promet Mesto brez avtomobilov se glasi pobuda evropskega prometnega tedna 2004, ki bo septembra letos. Ugotovitve meritev v Evropski zvezi kažejo, da nastane skoraj 40 odstotkov emisij CO, transportnega sektorja v produktih izgorevanja zaradi rabe osebnih avtomobilov v mestih. Glavne teme tega tedna so: varne ceste za otroke, uporaba javnega prevoza, • vožnja s kolesi, življenju meščanov namenjena raba cest, zelene površine. j Onesnaževanje zraka in problem prometa v mestu so velika skrb evropskih državljanov. Raziskave kažejo, da je bilo zaradi onesnaževanja leta 1999 70 odstotkov Evropej -cev bolj zaskrbljenih kot leta 1994. Vožnja z avtomobili je glavni razlog za neskladje med željami in tem, kar ponuja življenjsko okolje. Teden prometa v Evropi usmerja opozorilo na negativen vpliv avtomobilskega prometa na okolje in kakovost življenja v mestih (hrup, stres, onesnaževanje zraka itd.). Odziv na obstoječe stanje Iniciativna skupina Ljubljana je zaznala ne dovolj učinkovito odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti prometa v Ljubljani zlasti v smeri, ki je tema evropskega prometnega tedna 2004, in je za središče mesta predlagala sodobno rešitev problema. Predlagane teme tedna bi se trajno uresničevale, čeprav je središče Ljubljane stisnjeno med Grajski hrib in park Tivoli in to ožino še dodatno zožujejo Ljubljanica, glavna železniška proga z Balkana, Madžarske, Ukrajine in z vzhoda proti Italiji. Zaradi te ožine in zgradb ob prometnicah v središču mesta so imeli načrtovalci električnega tramvaja v Ljubljani že nekdaj težave. Leta 1901 je Ljubljana dobila električni tramvaj. Njegova proga je bila speljana da je podzemni tramvaj potniku in meščanu zelo prijazen, na postajališčih zavarovan pred vremenskimi neugodnostmi, dežjem, snegom, mrazom, vročino, vetrom, cestnim prahom, in ni hrupen za uporabnike. Iniciativna skupina Ljubljana je tako za ureditev prometa v ljubljanskem mestnem jedru predlagala podzemni tramvaj. Z umikom mestnega tirnega prometa v središču mesta pod zemljo bi se sprostile cestne površine za druge potrebe: za pešce, kolesarje, ozelenitvene površine, razne prireditve, intervencijska vozila... Delovanje tramvaja pod zemljo ni moteno zaradi snega, prireditev ali drugih akcij na prometnih površi- n< po površini (slika 1), kar je še bolj zoževalo cestišče za druge vrste prometa, predvsem za avtomobilskega, ki seje čedalje bolj uveljavljal. Tramvaj je bil počasen, ljudje so nanj čakali na prostem, notranjost je bila neudobna, na ovinkih so kolesa tramvaja cvilila, strmine je zlasti pozimi zmogel le, če so posipali tirnice s peskom oz. soljo. Zaradi prenizkega vlaganja v tramvajski promet je ta tehnično zaostajal. Nekaj je bilo treba storiti, ker ga je prehitel čas. Leta 1968 so mestni možje sklenili, da je treba promet spremeniti tako, da ne bo več tramvajskih tirov, ki bi zasedale površino cest, zrak pa se ne bi onesnaževal z izpušnimi plini avtobusov, zato so uvedli trolej-buse. Ti so omogočali vožnjo po cestišču in so se lahko izogibali oviram na cesti. Imeli pa so toliko pomanjkljivosti, da se je Ljubljana nazadnje odločila za uporabo avtobusov. Uvedba podzemnega tramvaja Ob predstavitvi idej pod pokroviteljstvom MOL za vnovično uvedbo tramvaja v Ljubljani v maju in juniju 2002 je bila predstavljena nadzemna (TTK- Karlsruhe) in podzemna (Iniciativna skupina Ljubljana) različica tramvaja v središču Ljubljane. Javni mestni tirni promet pod zemljo ima v mestnem središču nesporne prednosti pred nadzemnim. V tehnološkem pogledu je podzemni sistem javnega mestnega tirnega prometa popolnoma samostojen in ga druge vrste prometa ne ovirajo, zato je hiter in časovno zanesljiv. Podatki kažejo, S podzemnim tramvajem, ki naj bi v prvi fazi peljal od Železne ceste do Tobačne tovarne, bi bile uporabnikom tramvaja dostopne javne ustanove v središču Ljubljane. nah nad njim. Ni pa zanemarljivo niti izboljšanje zraka in uvedba pešpoti na območjih, ki jih sedaj onesnažujejo vozila z notranjim zgorevanjem, kar bi pozdravili zlasti astmatiki in tudi starši majhnih otrok. S podzemnim tramvajem, ki naj bi v prvi fazi peljal od Železne ceste do Tobačne tovarne, bi bile uporabnikom tramvaja hitro dostopne nekatere pomembne javne ustanove v središču Ljubljane, npr. železniška postaja, sodišče, v povezavi z nadzemnim tramvajem pa tudi stadion za Bežigradom, BTC... Ljubljana bi najprej zgradila podzemno povezavo sever-jug s 5 podzemnimi postajami. Ob izkušnjah, ki bi si jih pridobila, bi se nadaljevala graditev v prečni smeri. Omenjena iniciativna skupina je izdelala več rešitev poteka prog podzemnega tramvaja v Ljubljani, vse pa imajo isto podzemno progo sever-jug vsredišču mesta po tirih normalne širine. Če hočemo čez 8 do 10 let uresničiti projekt, moramo že sedaj nadaljevati z delom. Upoštevati je treba naraščanje cen pogonskega goriva in nujnost, da imajo ljudje, ki imajo opravke v središču mesta, na razpolago cenen in kulturen prevoz. Izkušnje drugih mest kažejo, da je tudi središčni promet v Ljubljani mogoče urediti na ljudem prijazen, varen in zdravju neškodljiv način s podzemnim tramvajem. Dr. Vladimir Drusany Romantična fotografija nam pričara Ljubljano pred drugo svetovno vojno, hkrati pa dejstvo, da tramvaj potrebuje rosto površino, po katerivozi. Demokracija • 36/2004 mejniki Srednjeveške goriške študije Celeia Peter Štih, naš vodilni zgodovinar za srednji vek, je napisal že veliko Arheologinja Irena Lazar dela v Pokrajinskem muzeju v Celju prispevkov, ki pomembno bogatijo vedenje o naši preteklosti. od leta 1992 kot kustodinja za rimsko arheologijo. Potem ko je leta 1999 izšla njegova izjemna monografija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001, v katerih se prvič omenjata Gorica in Solkan, je Goriški muzej poskrbel za izdajo še drugih Stihovih raziskav, ki so bile raztresene po različnih publikacijah. Nastala je knjiga Srednjeveške goriške študije s podnaslovom Prispevki za zgodovino Gorice, Goriške in goriških grofov. Trije se ukvarjajo z zgodovino Gorice: Gorica in njeno zaledje ob vstopu v zgodovino okrog leta 1000, Lastniki in posestniki Gorice do nastopa goriških grofov in Podelitev tržnih pravic Gorid 1210. Sedem prispevkov obravnava goriške grofe: Goriški groije, Goriški grofje in oblikovanje pokrajine ob Soči in na Krasu v deželo Goriško, Goriški groije in geneza Pazinske groGje, Goriški grofje in dežela GroGja v Marki in Metliki, Goriški groije kot deželni gospodje na Goriškem, Kranjskem in v Istri, Vloga ministerialov pri izoblikovanju in upravljanju dominija goriških grofov in Goriški grofje in devinski gospodje. Dodani so še štirje prispevki v rubriki Miscelanex Institucija viceco-mesa v upravni strukturi Pazinske großje v času goriških grofov, K zgodovini nižjega plemstva na Krasu in v Istri, Ob konceptu, predlogah in goriških grofih v Zgodovini Norika in Furlanije Martina Bavčerja in Obisk cesarja Leopolda I. v Gorici leta 1660 in govor jezuita Martina Bavčerja. Zgodovinski časopis Izšla je nova številka Zgodovinskega časopisa (1-2, 2004), ki ga izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije. V prvem delu je objavljenih sedem razprav: Alešovčev Brencelj - prvi slovenski sa tirični list (Damir Globočnik), Občinske volitve v Dravski banovini 15. oktobra 1933 in nekdanja Slovenska ljudska stranka (Jure Gašparič), Tisova Slovaška - "priljubljeni sen slovenskega klerofašizma"? (Bojan Godeša), Zavarovalništvo v Sloveniji med drugo svetovno vojno (Žarko Lazarevič), Se o zavezniških misijah ali kako in zakaj je moral umreti britanski major Cahusac (Marjan Linasi), Tito u novom srpskom pokretu sečanja (Todor Kuljič), Ambi-valentnost kolektivnega spomina v Centralni Evropi. Moderna in/ali postmodema razpoloženost (Moritz Csáky). V poglavju Zapisi je objavljenih pet prispevkov: Na poti k zgodovini onstran koncepcije družbe (Igor Grdina), O pojmovanjih znanja v gimnazijskem učnem načrtu in zgodovini na maturi (Vilma Brodnik), Značilnostim primerjava zunanjih srednješolskih izpitov iz predmeta zgodovine v Republiki Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in mednarodnih šolah (Danijela Trš-kan), Muzej kot vir za poučevanje zgodovine (Dragan Potočnik), Je stal pranger tudi pri gomjelendavski župnijski cerkvi? (Jožef Smej). Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 Vodi oddelek za antično arheologijo, epigrafiko in numizmatiko. Vodila je arheološke raziskave v Celju in na Vranskem, pripravila je topografijo rimske Celeje, njena ožja specialnost pa je predvsem rimsko steklo. V knjigi Celeia je podala poljudno arheološko podobo mesta. Kratkim in preglednim poglavjem je dala naslednje naslove: Zgodovina raziskav, Lokacija in teritorij, Literarni in epigrafski viri, Ostanki rimskega mesta, Ceste, Kanalizacija in oskrba z vodo, Javne zgradbe in forum, Obrti, Grobišča, Severna nekropola, Južna nekropola, Zahodna nekropola, Prebivalstvo, Obzidje, Religija, Rimska in predrimska božanstva, Krščanstvo. Knjiga, izdal jo je Pokrajinski muzej Celje, je zelo lepo ilustrirana in oblikovana. V knjigi med drugim izvemo, da so meščani Celje zaradi obilice antičnih ostankov poimenovali kar mala Troja, da je po nekaterih ocenah mesto štelo okrog 10.000 prebivalcev in da Celeja ni bila kolonija, v kateri so bili prebivalci pretežno priseljeni iz Italije, ampak municipij, mesto, v katerem so prevladovali domači prebivalci. Pravljične poti Slovenije Irena Cerar Drašler je napisala, založba Sidarta pa izdala vodnik z družinskimi izleti Pravljične poti Slovenije. Knjiga Pravljične poti Slovenije se precej razlikuje od drugih pohodniš-kih in planinskih vodnikov, saj je kombinacija ljudskih pravljic in pripovedk ter izletov, ki nas popeljejo do krajev, omenjenih v zgodbah. Gre za praviloma lažje in krajše poti oziroma sprehode, ki so primerni za družine z otroki in tudi tiste, ki v gore ne zahajajo redno. Tudi pri zahtevnejših ciljih je skoraj vedno izbran najlažji dostop. 70 izletov vodi k različnim naravnim znamenitostim po vsej Sloveniji, k rekam, izvirom, lažjim jamam, slapovom, znamenitim ali redkim drevesom, jezerom, močvirjem in barjem ter na lažje dostopne in razgledne vrhove. S pomočjo knjige lahko tako spoznavamo našo naravno dediščino kot ljudsko pripovedništvo s številnimi slovenskimi bajnimi bitji vred. Pomembna obogatitev knjige je sodelovanje vrhunskih ilustratoijev in fotografov. Gre za nekakšno sočasno popotovanje in prepletanje fotografije in ilustracije, ki vsaka na svoj način in s svojo govorico bistveno pripomore k temu, da bomo magijo narave, ki je nekoč davno navdihovala naše prednike, tudi zares začutili. Uvod in posebnosti slovenskega ljudskega pripovedništva je prispevala strokovnjakinja dr. Monika Kropej. V kratkem in natančnem tehničnem delu opisa je podana zahtevnost vsakega izleta, njegova dolžina in morebitne nevarnosti, na katere moramo biti pozorni, kadar se na pot podamo z majhnimi otroki. I. Ž. ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW film Stepfordske ženske režiserja Bryana Forbesa so ostale v spominu kot eden kultnih filmov sedemdesetih let. Na naša platna prihaja predelava triler-ja, s katerim se je leta 1975 proslavila Katherine Ross. Joanna Eberhart, igra jo priljubljena avstralska igralka Nicole Kid-raan, je prepričana, da njeno življenje ne bi moglo biti boljše. Kot najmlajša predsednica v zgodovini televizijske mreže EBS ima cvetočo kariero, poleg tega pa še ljubečega moža in dva čudovita otroka. Nenadoma in popolnoma nepričako- vano pa se njen svet podre. Izgubi službo in doživi živčni zlom. Kot kaže, je prišel čas, da Joanna in njen mož Walter (Matthew Broderick) dodobra razmislita, kaj je za njiju v življenju pomembno. In tako se družina preseli v idilično mestece, pravi mali raj, imenovan Stepford. A v Stepfordu se dogaja nekaj čudnega in Joanna je zelo sumničava. Da v paradižu nekaj smrdi, je jasno tudi pisateljici Bobbie, igrajo Bette Midler, in arhitektu Rogerju, ki se je s svojim ljubimcem nedavno priselil v Stepford. Tisto, kar v mestu na jbolj izstopa in moti, so ženske. Vse so lepe, srečne in neverjetno spretne pri ročnih delih. Vsaka zna kuhati, peči, urejati hišo, ki je vedno brez- 8 The Stepford Wives Režija: Frank Oz Scenarista: Paul Rudnick po romanu Ire Levina Igrajo: Nicole Kidman, Glenn Close, Christopher Walken, Joan Cusack, Matthew Broderick, Bette Midler Premiera: 2. 9. 2004 Distribucija: Karantanija Cinemas hibno pospravljena, kositi travo, se igrati z otroki, zvečer pa še vedno vse pozdravijo svoje može v čipkastem spodnjem perilu in jim privoščijo nepozabno noč! Joanna se v novem domu počuti čedalje slabše, Walter pa - razumljivo - uživa. Družinsko življenje njegovih novih sosedov se mu zdi preprosto sanjsko. Potem pa mu Joanna, taka kot je, nenadoma postane v napoto. Popolne žene Stepfordske ženske so posnete po istoimenski knjigi Ire Levina, ki je kmalu po izdaji postala uspešnica in leta leta 1975 doživela prvo filmsko upodobitev. Ko je zgodba prvič prišla na filmski trak, je Ameriko žalil prvi val feminizma. "Stepford Wives" v ameriškem žagonu pomeni histerično, malo umetno "kokoško", obsedeno z urejenostjo in popol- Hellboy Iz onostranstva med nacističnim eksperimentom ob koncu druge svetovne vojne prestopi majhno rdečekož-no bitje s hudičevimi rožički in vražjim repom. To je Hellboy, hudičev potomec, ki se desetietja kasneje na strani oddelka FBI za paranormalne raziskave in obrambo bojuje z nenaravnimi pošastmi in tudi proti okultnemu vodji Grigoriju Rasputinu, ki želi zavladati svetu. Rojen je bil pred šestdesetimi leti v peklenskih plamenih druge svetovne vojne. Na Zemljo ga je pripeljal zlobni blaznež Grigori Rasputin (Karel Roden), da bi širil zlo. Hellboyu (Ron Perlman) je bilo usojeno postati glasnik apokalipse. Rešile so ga zavezniške sile pod vodstvom profesorja Brooma (John Hurt), ustanovitelja tajne organizacije B.P.R.D. (Biro za paranormalne raziskave in obrambo), ki gaje vzga- Demokracija • 36/2004 film nostjo do te mere, da nad družino izvaja teror harmonije. A tedaj razlike med realnim življenjem in idealnim mestecem v zgodbi še niso bile tako zelo izrazite kot danes, ko so mnoge ženske izjemno pomembne in močne. Zaradi tega je danes zgodba Se veliko bolj zabavna, kot je bila pred tridesetimi leti. Film ne predstavlja le želje vsakega povprečnega moškega, da bi bil kralj v svojem domu in imel popolno ženo, ampak tudi obsedenost sodobnega sveta s spremembam, naj bodo še tako drastične, da bi dosegli popolnost. jal kot sina in razvijal njegove izjemne paranormalne darove. Kljub temačnemu izvoru Hellboy postane nenavaden junak dobrega in se bojuje zoper sile zla, ki ogrožajo naš svet. Pri B.P.R.D. Hellboy postane član nenavadne družine, katere del sta tudi telepatska Mer-Man Abe Sa-pien (Doug Jones) in Liz Sherman (Selma Blair), ki obvlada pirokine- A bistvo zgodbe je odnos med partnerji. Joanna in Walter prideta v idealen, popoln kraj, kjer živijo popolne ženske, neskončno srečni moški in kjer stojijo čudovite hiše. A nazadnje ugotovita, da popolnosti ni le nemogoče doseči, ampak tudi, da smo ljudje lahko dobri partnerji le takrat, ko sprejmemo, da naš partner ni popoln. Zgodba je mešanica satire in trilerja. Poigra se z mnogimi temami, ld so danes močno izpostavljene: bitka med spoloma, premagovanje ste-reotipov in potreba po individualnosti. Da bi prikazali bogato, veličastno življenje stepfordskih parov, je morala snemalna ekipa najti primerne hiše, ki bi ustrezale življenjskemu slogu ljudi, ki imajo vse in se tega ne sramujejo. Največji podvig je bil reno-vacija muzeja Lockwood-Mathews Mansion v Connecticutu, 140 let stare stavbe, ki jo je ekipa dobila v najem pod pogojem, da jo korenito popravi in obnovi. Monika Maljevič zo. Skriti pred pred očmi družbe, ki jo imajo nalogo varovati, so ključna obrambna črta pred Ras-putinom, ki skuša znova pridobiti Hellboya na stran temnih sil in z njegovimi močmi povzročiti ar-magedon. Broom takole opiše B.P.RD.: "Nikar se ne slepite, v noči obstajajo stvari, ki uidejo z vajeti. Mi smo tisti, kijih znova ujamemo." i■hmh Hellboy Režija: Guillermo Del Toro Scenaristi: Guillermo del Toro, Peter Briggs, Mike Mignola (avtor stripa) Producenti: Lawrence Gordon, Mike Richardson, Lloyd Levin Igrajo: Ron Perlman, David Hyde Pierce, Doug Jones, Karel Roden, Victoria Smurfit Premiera: 2. 9. 2004 Distribucija: Continental film na kratka Temnopolta igralka Christina Milian bo zaigrala v filmu Be Cool, nadaljevanju filma Get Shorty iz leta 1995. 22-letna igralka bo upodobila pevko s slabo založniško pogodbo, ob njej pa bodo zaigrali še John Travolta, Uma Thurman, The Rock in Vince Vaughn. Milianova je v filmu Linda Moon, članica ženske skupine Chicks International, ki samo predeluje pesmi, medtem ko si Linda želi ustvarjati svoje. Spotoma sreča Travoltovlik, Chilija Palmerja, ki opazi, daje nadarjena, in ji želi pomagati. Milianovo smo do sedaj videli v filmih Charmed in Sister Sister. Ameriški režiser in pisatelj Michael Moore načrtuje po odmev nem filmu v času ameriških predsedniških volitev na trg poslati še dve knjigi, ki bosta kritizirali ameriško vlado. V eni od njih z naslovom Will They Ever Trust Us Again bo Moore objavil pisma, ki jih je prejel od ameriških vojakov v Iraku. "Ponosen sem na to, da bom postal glas vojakov, ki so mi pisali," je dejal režiser velike uspešnice, dokumentarca Fahrenheit 9/11. Spremljevalna knjiga k filmu z naslovom The OfEcial Fahrenheit 9/11 Reader bo izšla oktobra, v času, ko bo Fahrenheit 9/11 na voljo tudi na DVD. Založnik upa, da bosta knjigi na prodajnih policah še pred volitvami 2. novembra. Moorov Fahrenheit 9/11 podaja kritičen pogled na Bushevo vodenje države po terorističnih napadih 11. septembra in na ameriške posege v Iraku. Moorov film je postal najuspešnejši dokumentarec vseh časov, saj se je v blagajne steklo kar 115 milijonov dolarjev. Tisti, ki branijo politiko Georgea Busha, ameriškemu režiserju očitajo predvsem selektivnost pri navajanju predsednikovih izjav. Režiser Eli Roth se pripravlja na snemanje nove različice filma groze iz leta 1956 The Bad Seed. Izvirni film o vseameriški družini, ki ima navzven popolno življenje, vse dokler njihova osemletna hči ne začne ubijati ljudi. Filmar Cabin Fever si je s tem krvavim filmom pridobil svetovno slavo, za novo različico pa obljublja novosti in tehnološke izume, kot jih še nismo videli. Izvirnik je bil enkraten psihološki triler, nova ekipa pa bo film ustvarila prav na teh temeljih in razširila horizonte. Veliki prijateljici Salma Hayek in Penélope Cruz (pogosto skupaj nakupujeta) sta končno dobili priložnost, da skupaj nastopita pred kamerami v komičnem vesternu Bandidos. Producent filma je slavni francoski filmar Luc Bresson, ki se je proslavil s serijo Taxi, lokacija snemanja pa je mehiški Real de Catorceu, ki je pred tremi leti gostil ekipo filma Mexican z Julio Roberts in Bradom Pittom. Ena najbolj priljubljenih in najbolje plačanih igralk na svetu Julia Roberts je v pogovoru dejala, da se namerava umakniti iz sveta filma in se posvetiti materinskim obveznostim. Dobitnica oskarja, čez dva meseca bo dopolnila 37 let, bi morala letošnjo zimo roditi dvojčka. Njun oče je njen šarmantni mož Danny Moder. V pogovoru za Newsweek je hollywoodska zvezda še dejala, da v času do božiča, ko naj bi rodila, ne sprejema ponudb za nove vloge in da se bo do nadaljnjega ukvarjala samo z otrokoma in družino. Moder in Roberstova sta se poročila pred dvema letoma na ranču pri mestu Taos v Novi Mehiki. Zlobni jeziki so zvezi napovedali kratkek čas trajanja, vendar se zdi, da je v privlačnem kamermanu po mnogih ljubezenskih brodolomih zares našla pravega. 106.6 MHl Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 © tv program PETEK, Slovenija 1 ŽMM a 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VESELA HIŠICA: BUBULINEK IN BUDULINEK, LUTKOVNA NANIZANKA, 10/23 9.20 RISANKA 9.25 jURIj DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 2/26 9.50 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 9/26 10.05 IGRAJMO SE V ALŽIRIJI, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 9/13 10.15 NA LINIJI: ALYA, ODDAJA ZA MLADE 10.50 JASNO IN GLASNO: EVROPA, PRIHAJAMO! 11.30 30 LET ORKESTRA MANDOLINA, 1/3 11.55 HUMANISTIKA: RIMLJANI NA ŠTAJERSKEM 12.25 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 20/24 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 OSMI DAN 13.55 MILAN JESIH: NASMEHI, IZVIRNA TV IGRA 15.00 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER 2004, 1. DEL, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI • HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 VRNITEV SREBRNE SENCE, AVSTRALSKA NANIZANKA, 9/13 (VPS 16.50) 17.10 IZ POPOTNE TORBE: STOPALA IN ŠAPE (VPS 17.15) 17.35 VOJNE LADJE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4., ZADNJI DEL (VPS 17.40) 18.30 ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.35) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SAGA O FORSYTIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 9/10(VPS 20.00) 21.10 SLAČENJE, NOVOZELANDSKA NADALJEVANKA, 18/20 (VPS 21.10) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) 0.05 NOČNI IZBOR 0.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.05) 1.20 VOJNE LADJE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4, ZADNJI DEL 2.15 ZMEDA, NEMŠKI FILM (VPS 02.20) 3.50 POLNOČNI KLUB 5.00 INFOKANAL 9.40 Felicity, 4. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Simpatije, 6. sezona, 19. del ameriške nanlz. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 224. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 119. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Felicity, 4. sezona, 5. del ameriške nanizanke 17.00 Sami doma, 3. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Priča groze, ameriški film 22.00 Midve z mamo, 2. sezona, 15. del ameriške nanizanke 22.55 Moške zadeve, 3. sezona, 1. del ameriške nanizanke 23.50 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Slovenija 2 6.30 9.35 9.35 10.05 10.30 11.00 11.30 16.10 16.40 17.15 17.50 18.00 18.25 22.15 0.10 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZ., 146/158 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 17.10) SKOZI ČAS (VPS 17.40) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 147/158 (VPS 17.55) VETER NARODA, ŠPANSKA NADALJEVANKA, 1/2, PONOVITEV (VPS 18.20) BRUSELJ: ATLETIKA - ZLATA LIGA, PRENOS (VPS 19.55) INDIJA KOROMANDIJA, NEM. FILM (VPS 22.35) SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZON 2004 -KONCERT NOVE SLOVENSKE JAZZ GLASBE, 1. DEL (VPS 00.25) INFOKANAL Kanal A Pop TV RP TV 7.05 7.30 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.20 23.15 23.20 1.50 2.50 Dragonball Z, risana serija Beyblade, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 159. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 103. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 98. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 31. dela mehiške nadaljevanke Alias, 2. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 32. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 99. del španske nadaljevanke Klon, 104. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 160. del španske nad. 24UR Akcija: Jurski park, ameriški film ^ Nevihta stoletja, ameriška nadaljevanka, 5/6 XXL premiere Dune - puščavski planet, ameriški film ^ 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika Kanal III 8.45 TV prodaja 8.50 Simpatije, 6. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke 06.00 Videostrani 07.00 Pokemonl, sinhronlzirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Automobille 08.50 TV prodaja 09.10 Policaj s petelinjega vrha, 4. del jugoslovanske nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 9.35 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 10.05 INFOKANAL 15.00 Nogomet 11.00 TV PRODAJA 17.00 Sijaj, ponovitev 11.30 INFOKANAL 17.30 Sto izložb, sto strasti, 263. del italijanske 12.30 TV PRODAJA telenovele 14.55 VAŠKO ATANASOVSKI QUARTET, ODDAJA TV 18.00 llirika - turistična TV prodaja KOPER-CAPODISTRIA (VPS 14.55) 18.30 Pokemoni, risani film 15.50 SKOZI ČAS (VPS 15.50) 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 16.00 ATLETIKA - ZLATA LIGA, POSNETEK IZ 20.00 Krog smrti, am. kriminalna drama, 2001 ^ BRUSLJA 21.50 Oktober Fest, jugoslovanski film 18.20 MOJ MALI IDAHO, AMERIŠKI FILM 23.30 Potovanje okoli sveta, potopisna reportaža (VPS 18.30) ^ 00.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev 20.05 CELJE: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA ŠP 00.30 TV prodaja 2006, SLOVENIJA - MOLDAVIA, PRENOS 01.00 Videostrani 22.05 (VPS 20.05) THIBAULTOVI, FRANCOSKA LITERARNA SOBOTA, 22.50 NADALJEVANKA, 7/8 (VPS 22.05) KONEC POLETJA, AMERIŠKI FILM (VPS 22.55) Slovenija 1 4.9.2004 a n» 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Computer Line, pon 10.00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 10.30 Sončnica oddaja o pozitivni oddaji življenja, vodi: Jana Debeljak, pon 11.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 12.00 Glasbeni mozaik 18.00 Do zdravja tudi tako, gost; dr. Peter Gregor, vodi: Jana Debeljak, pon 18.30 Sanjska poroka, 15 del, pon 19.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 4 ASA - posnetek koncerta v Zagrebu, stadion Šalata, pon 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Martin Krpan, tekmovanje za najmočnejšega Slovenca, pon 23.00 Trenja, POP TV, prvič 00.00 Glasbeni mozaik i/3 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 TEDENSKI IZBOR 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 7.30 K. KOVIČ: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB: VELIKA MEDVEDNICA, OTROŠKA NANIZANKA, 7., ZADNJA EPIZODA 7.50 POD KLOBUKOM 8.30 KINO KEKEC: CIRILKA: MILKA, RADI TE IMAMO, DANSKI ANIMIRANI FILM (VPS 08.30) 9.30 TEDENSKI IZBOR 9.30 POTOVKA, PORTRET NEŽE MAURER 10.20 DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11/13 10.45 POLNOČNI KLUB 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 KO ULICE SPREGOVORIJO - LJUBLJANSKI ŠNAJDERJI (VPS 13.25) 13.35 RAD IMAM LUCY, AMERIŠKA ČB NANIZ, 179., ZADNJA EPIZODA (VPS 13.35) 14.00 TARZANOV POBEG, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 14.00) 15.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) 15.55 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) 17.10 OZARE (VPS 17.10) 17.15 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 9/21 (VPS 17.20) 17.50 ALPE-DONAVA-JADRAN: OŽIVLJENI VODNJAKI IN IZVIRI (VPS 17.50) 18.20 COFKO COF, RISANA NANIZANKA, 26, ZADNJA EPIZODA (VPS 18.20) 18.45 RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 POLONA FLERE: MO|A NAJLJUBŠA TETA -LITERARNI VEČER, 2.EPIZODA (VPS 20.00) 20.35 ČEZ PLANKE: IAPONSKA (VPS 20.35) 21.50 PRVI IN DRUGI (VPS 21.45) 22.15 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.10) 22.45 UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 13/17 (VPS 22.45) 23.40 NOČNI IZBOR 23.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.20) 0.40 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR 1.05 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 9/21 1.35 ALPE-DONAVA-JADRAN: OŽIVLJENI VODNJAKI IN IZVIRI 2.05 NOR NA OROŽJE, AMERIŠKI FILM (VPS 02.00) 3.30 PRVI IN DRUGI 3.50 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.10 GLASBENO JUTRO: TRIO PSALTERIA: S CITRAMI OD RENESANČNE GLASBE DO JAZZA, 1/3 _(VPS 09.10)_ 0.25 2.00 POLETNA SOBOTNA NOČ (VPS 00.25) INFOKANAL Kanal A 9.20 TV prodaja 9.50 Vsi moji otroci, ponovitev 115. dela am. nad. 10.40 Vsi moji otroci, ponovitev 116. dela am. nad. 11.30 Vsi moji otroci, ponovitev 117. dela am. nad. 12.20 Vsi moji otroci, ponovitev 118. dela am. nad. 13.10 Vsi moji otroci, ponovitev 119. dela am. nad. 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Mladi Indiana Jones: Moja prva pustolovščina, ameriški film 17.30 Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka 18.00 E+ 20.00 Kriminalka: Izterjevalec ameriški film ^ 21.50 Najdrznejši ropi sveta, dokumentarna oddaja 22.45 Primer whitechapelskega vampirja, kanadski film 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Najlepše pravljice bratov Grimm: Žabji kralj, risani film 8.45 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 8.55 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 9.15 Palčiča, sinhronizirana risana serija 9.40 Pujske Zlatko, sinhronizirana risana serija 9.50 Jernej in pračlovek, sinhronizirani risani film 11.05 Zenki, risana serija 11.30 Lepo je biti milijonar, ponovitev 13.10 Krivi za ljubezen, ameriška nadaljevanka, 4/4 14.00 Bolnišnica Presidio, zadnji del ameriške nanizanke 14.55 Morski pes zunaj kletke, angleška dokumentarna oddaja 16.00 Vrnitev v Alpe, angleška dokumentarna oddaja 17.10 24UR-vreme 17.15 Mladi kralj Arturt, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Moja obilna grška poroka, ameriški film 21.45 Mothmanova prerokba, ameriški film 23.55 24UR, ponovitev 0.55 Nočna panorama TevePika EE 09.30 Do zdravja tudi tako, gost: Maxim Krylov, pon 10.00 Avto šok, rally Koper in CHD Maribor, pon 10.30 Kulinarika 4 del, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: alkoholizem, 4 del, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Pazi kamera, POP TV 12.30 Bogračijada, 1 del, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Glasbeni mozaik 18:30 Neskončna modrina, pon 19.00 Iz Lenta 2004 20.00 Kdor zna pozdraviti kožo, zna pozdraviti celo telo, pon 21.00 Sanjska poroka, 6 del 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Ekstra magazin, Kanal A, pon 23.40 Odbojka na mivki, Koper 2004, prvič 00.00 Glasbeni mozaik © Demokracija • 36/2004 tv program Kanal III ......... srn i/3 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 259. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 260. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 261. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 262. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 263. dela 11.00 Risanke 11.30 Za vas In mesto, ponovitev 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 Koncert 15.00 Risanke 15.30 Vroči veter, 8. del jugoslovanske nanizanke 16.30 Policaj s petelinjega vrha, 5. del jugoslovanske nanizanke 17.30 llirika - turistična TV prodaja 18.00 Štiri tačke, ponovitev 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.15 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Festa Dubrovnik 2003, ponovitev 21.40 Supernova Multltalents Show - polfinalna oddaja, ponovitev 00.20 TV prodaja 00.50 Videostrani NEDELJA, 5.9.2004 Slovenija 1 7.30 10.50 11.20 11.30 12.00 13.00 13.20 14.55 16.30 16.50 17.20 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 21.00 22.50 23.20 1.10 1.10 1.50 2.15 3.25 3.50 5.05 5.35 živ žav: metka in zverinko zver, risana nanizanka, 20/26; bine, čuvaj parka, risana nanizanka, 1/4; pika nogavička, risana nanizanka, 25/26 (vps 07.30) o živalih in ljudeh, oddaja tv maribor, ponovitev ciciban poje in plese, odda|atv maribor (vps 09.50) afrika - pogled s tal, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/13 (vps 10.50) ozare, ponovitev obzorja duha (vps 11.30) ljudje in zemlja, oddaja tv maribor (vps 12.00) poročila, šport, vreme (vps 13.00) folkart 2003, oddaja tv maribor (vps 13.20) čari začimb: pašta z opečenimi paradižniki (vps 14.25) robbie williams, koncert na knebworthu (vps 14.55) poročila, šport, vreme (vps 16.30) nove zvezde evrope, 7/8 (vps 16.50) vsakdanjik in praznik - alpski večer 2004,2. del (vps 17.20) žrebanje lota (vps 18.30) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik zrcalo tedna vreme šport popevka pod slovenci, oddaja pred slovensko popevko (vps 20.00) slovenska popevka, prenos iz križank (vps 21.00) poročila, Sport, vreme (vps 23.05) dekameron, italijanski film (vps 23.35) nočni izbor dnevnik, vreme, sport dnevnik zamejske tv (vps 02.05) folkart 2003, oddaja tv maribor čari začimb: pašta z opečenimi paradižniki jani kovačič in godalni kvartet bazilio, koncert nove zvezde evrope, 7/8 infokanal Slovenija 2 11.30 14.00 14.30 15.00 17.50 18.00 19.05 20.50 INFOKANAL TV PRODAJA 30 LET ORKESTRA MANDOLINA, 1/3, PONOVITEV (VPS 12.30) RDEČI BOOGIE ALI: KAJ TI JE DEKLICA?, SLOVENSKI FILM (VPS 13.00) SPEEDWAY ZA GRAND PRIX, POSNETEK IZ KRŠKEGA (VPS 16.20) SKOZI ČAS (VPS 17.50) PREČUDEN CVET JE V GRAPI ČRNI, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 18.00) TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE- MLADI NOVINAR, TOLMUN, NAGRADA, TV NADALJEVANKA, 1/7 (VPS 19.00) POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11/ 13 (VPS 20.05) UČITELJI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1/8 (VPS 21.00) IZ BALETNEGA ARHIVA: A. ADAM - A. DOLIN: GISELLE, BALET SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA (VPS 21.55) INFOKANAL Kanal A a 9.20 9.50 12.20 13.10 14.00 15.00 15.50 17.30 18.00 20.00 21.45 22.40 0.25 TV prodaja Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 220. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 221. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 222. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 223. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 224. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Dr. Phil, pogovorna oddaja Mladi Indiana Jones: Življenjska sla, ameriški film Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka E+ Družinski film: Matilda, ameriški film Odvetnik z ulice, 3. sezona, 2. del ameriške nanizanke Močni občutki, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Najlepše pravljice bratov Grimm: Rdeča kapica, risani film 8.25 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.35 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 8.45 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 8.55 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 9.15 Palčiča, sinhronizirana risana serija 9.40 Pujske Zlatko, sinhronizirana risana serija 9.50 Beli kit, sinhronizirani risani film 10.40 Dogodivščine jackieja Chanas, risana serija 11.10 Zenki, risana serija 11.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 12.45 Diagnoza: umor, 6. sezona, 19. del ameriške nanizanke 13.40 Mestece za vedno, 1. sezona, ameriška nanizanka 14.35 Nedolžni učitelj?, ameriški film 16.20 24UR - vreme 16.25 Umori v Atlanti, ameriški film 18.20 Ainsleyjeva kuharija - vse o žaru, angleška dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Nedeljski film: Strele uničenja, ameriški film 21.45 Športna scena 22.45 Posvečeni, ameriški film 1.15 24UR, ponovitev 2.15 Nočna panorama TevePika 12.00 V harmoniji z naravo, pon 12.30 Koncert Jana Plestenjaka, pon 14.00 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi Informacijami 16.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: bistvo faliranosti, pon 17.00 Neskončna modrina, pon 17.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prepričanost v slovenski uspeh, pon 18.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show 20.00 Koncert Željka Jokslmoviča 21.15 Greh s Tabuji 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Preverjeno, POP TV, pon 00.00 Predah v gibanju, gostja: Nada Rotovnik - Kozjek, vodi Jana Debeljak, pon 01.00 Glasbeni mozaik 20.55 21.20 22.00 22.50 0.35 0.35 1.05 2.00 2.25 3.15 3.40 5.15 DUŠNI PASTIRJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 10, ZADNJA EPIZODA (VPS 20.55) UMETNOST IGRE (VPS 21.20) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GOVOREČA MUZA, DANSKI DOKUMENTARNI FILM (VPS 22.50) NOČNI IZBOR POLONA FLERE: MOJA NAJLJUBŠA TETA-LITERARNI VEČER, 2.EPIZODA DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.05) ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/10 UMETNOST IGRE KONEC POLETJA, AMERIŠKI FILM (VPS 03.45) INFOKANAL Kanal III 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Popotovanja z Janinom 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 TV prodaja 14.00 Koncert 15.50 Originali, 8. del jugoslovanske serije 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 llirika - turistična TV prodaja 18.00 Ekskluzivni magazin 18.30 Štiri tačke 19.00 Risanke 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Na poti v Katango, jugoslovanski film, 1987 22.20 Katafatični TV butik ND TOfTALKA - samo za dozorele 22.50 Reporter X 23.20 KI, športni program 00.10 TV prodaja 00.40 Videostrani ¡¿■j Slovenija 2 POf> . T\/ PONEDELJEK, 6.9.2004 Slovenija 1 EE 6.30 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 9:20 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi, pon 9.30 Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno informat.oddaja, pon 11.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, 6 del, pon 6.45 7.00 9.00 9.05 9.05 9.25 9.40 11.25 12.25 13.00 13.15 13.15 13.45 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.00 17.35 18.25 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 ZRCALO TEDNA, PONOVITEV DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: STOPALA IN ŠAPE JONAS IN VIKING, KRATKI IGRANI FILM ZA OTROKE AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAJA, 12., ZADNJI DEL VRNITEV SREBRNE SENCE, AVSTRALSKA NANIZANKA, 9/13 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA FANTASTIČNO POTOVANJE: ČUDOVITI SVETOVI, DOKUMENTAREC O VIDEOSPOTIH PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER 2004, 2. DEL, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: KOSTANJ (VPS 16.50) OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 11/13 (VPS 17.00) ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/10 (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT VEČERJA IZ ZELIŠČ, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3/6 (VPS 20.00) 6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDA|A TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV 10.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 147/158 10.25 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 15.20 TV PRODAJA 15.50 TEDENSKI IZBOR 15.50 ČARI ZAČIMB: PAŠTA Z OPEČENIMI PARADIŽNIKI 16.15 JANI KOVAČIČ IN GODALNI KVARTET BAZILIO, KONCERT 17.30 NOVE ZVEZDE EVROPE, 7/8 18.00 SKOZI ČAS (VPS 18.00) 18.15 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 148/158 (VPS 18.15) 18.45 LJUDJE MAČKE, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.45) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 CIRCOM REGIONAL-UMETNOST, KI ZDRUŽUIE LJUDI, 1/3 (VPS 21.55) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.25) ^ 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.25 INFOKANAL Kanal A a 8.45 TV prodaja 8.50 Simpatije, 6. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke 9.40 Felicity, 4. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Simpatije, 6. sezona, 20. del ameriške naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 225. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 120. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Felicity, 4. sezona, 6. del ameriške nanizanke 17.00 Sami doma, 3. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Oblegani, ameriški film ^ 21.50 Mladi zdravniki, 2. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 22.20 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 22.50 Radijska postaja, 3. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 23.20 Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 160. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 104. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 99. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 32. dela mehiške nadaljevanke Športna scena, ponovitev TV prodaja_// Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 © tv program 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.50 22.55 23.50 0.50 Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 33. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 100. del španske nadaljevanke Klon, 105. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 161. del španske nad. 24UR XXL komedija: Očka po sili, ameriški film Resnično življenje pritlikavcev, dokumentarna oddaja XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 3. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EZB 9.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 9.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 11.00 Koncert Željka joksimoviča, pon 12.15 Greh s Tabuji, pon 12.30 Predah v gibanju, gostja: Nada Rotovnik - Kozjek, vodi jana Debeljak, pon 13.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 14.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 14.30 V harmoniji z naravo, pon 15.00 Trenja, POP TV, pon 16.30 Glasbeni mozaik 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Znani in zanimivi, gost: Taiyl Tokohisa, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo 19.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: alkoholizem, 4 del, pon 19.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, 6 del, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, ali znamo ohraniti Slovenijo? 21.00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.00 Pazi kamera, POP TV 23.30 Glasbeni mozaik Kanal III v3 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.25 9.50 10.15 11.05 12.20 13.00 13.15 13.30 13.30 13.55 14.50 15.15 16.30 16.50 17.30 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 23.40 1.05 1.05 2.00 2.20 2.50 3.10 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: KOSTANJ RISANKA OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 11/13 ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 6/26 ŽIVL|ENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/10 ČEZ PLANKE: JAPONSKA ALPE-DONAVA-JADRAN: OŽIVLJENI VODNJAKI IN IZVIRI POROČILA, ŠPORT, VREME ZABAVNI INFOKANAL TEDENSKI IZBOR UMETNOST IGRE POPEVKA POD SLOVENCI DUŠNI PASTIRJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 10, ZADNJA EPIZODA VEČERJA IZ ZELIŠČ, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3/6, PONOVITEV LYNX MAGAZIN: EKOLOGIJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 16.05) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 11/26 (VPS 16.50) ZLATKO ZAKLADKO: POHAJKOVANJE POD GORIANCI (VPS 17.15) ODPETI PESNIKI (VPS 17.30) OB BISTREM POTOKU JE (BIL) MLIN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1/2 (VPS 17.45) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.15) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT IZGUBLJENI ZAKLAD TIBETA, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 6/13 (VPS 22.50) TELO IN KRI, ANGLEŠKA DRAMA (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) OB BISTREM POTOKU JE (BIL) MLIN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1/2 DUHOVNI UTRIP IZGUBLJENI ZAKLAD TIBETA, 06.00 Videostrani AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 4.05 POD ŽAROMETOM 07.30 Risanke 5.00 INFOKANAL 07.55 TV prodaja 08.25 08.50 Risanke TV prodaja Slovenija 2 09.10 Automobille 09.25 Risanke 6.30 INFOKANAL 10.10 TV prodaja 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 9.35 TEDENSKI IZBOR 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA 12.00 TV prodaja 10.05 DICK VAN DYKE, 12.25 Videalisti, glasbene lestvice AMERIŠKA NANIZANKA, 148/158 13.15 TV prodaja 10.30 OTROŠKI INFOKANAL 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11,00 TV PRODAJA 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 16.00 TV PRODAJA 15.15 Življenje ob jezeru, italijanska telenovela 16.30 TEDENSKI IZBOR 16.45 Katafatični TV butik ND TOfTALKA - samo za dozorele 16.30 CIRCOM REGIONAL-UMETNOST, KI ZDRUŽUJE LJUDI, 1/3 17.15 TV prodaja 17.00 STUDIO CITY 17.30 Sto izložb, sto strasti, 264, del Italijanske 18.00 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ telenovele 18.35 SKOZI ČAS (VPS 18.35) 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.50 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 149/158 (VPS 18.50) 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.15 THIBAULTOVI, 19.30 EkoSola: Nova znanja za nove dejavnosti FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 20.00 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 7/8, PONOVITEV (VPS 19.15) 21.00 Miss, jugoslovanska komedija, 1986 20.00 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA 22.30 KI, Športni program NANIZANKA, 21/24 (VPS 20.05) 23.30 Dokumentarni film 20.25 JEAN MOULIN, FRANCOSKA DRAMA, 00.00 TV prodaja 2, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 20.25) 00.30 Videostrani 21.50 23.25 0.00 OSNOVNA ŠOLA, ČEŠKI FILM (VPS 21.55) VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 23.30) ^ INFOKANAL TOREK, Slovenija 1 7.9.2004 a Kanal A 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 226. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 121. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Felicity, 4. sezona, 7. del ameriške nanizanke 17.00 Sami doma, 3. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Akcija: Bojevniki senc, ameriški film ^ 21.45 Mladi zdravniki, 2. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 22.15 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 22.45 Radijska postaja, 3. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 23.15 Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.40 0.40 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 161. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 105. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 100. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 33. dela mehiške nadaljevanke Mestece za vedno, 1. sezona, ponovitev ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 34. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 101. del španske nadaljevanke Klon, 106. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, zadnji del španske nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Pomoč za najstnico, ameriški film XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 4. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Življenje ob jezeru, italijanska telenovela 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 265. del italijanske telenovele 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 19.30 Štiri tačke 20.00 Leteči štart s Špelo in Mikijem, zabavna oddaja 21.00 Boksarski klub Tomohavvk, reportaža 22.00 Od slovenske ničle do evropskega vrha, dokumentarna oddaja 22.30 Automobille 22.45 KI, športni program 23.45 TV prodaja 23.45 Videostrani TevePika BE 9.00 10.00 10.30 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 16:45 17.00 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.00 00.15 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: bistvo faliranosti, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon Znani in zanimivi, gost: Taiyi Tokohisa, pon Kulinarika 4 del, pon Pazi kamera, POP TV Kdor zna pozdraviti kožo, zna pozdraviti celo telo, pon Glasbeni mozaik Knjiga na muhi, oddaja o knjigi Glasbeni gostje IDOLA 2004 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja Na piki, aktualna pogovorna oddaja, ali znamo ohraniti Slovenijo?, pon Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, 7 del V harmoniji z naravo Jana, oddaja o sončni strani življenja, bivši psihični bolniki 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Koncert Željka Joksimoviča, pon Glasbeni mozaik Kanal III SREDA, 8Š9.2004 Slovenija 1 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 2/45 9.25 RISANKA 9.35 PLIŠASTI ZAJČEK, RISANI FILM 10.00 OKO MODREGA VOLKA, RISANI FILM 10.25 ZLATKO ZAKLADKO: POHAJKOVANJE POD GOR|ANCI 10.40 ODPETI PESNIKI 10.50 CICIBAN POJE IN PLEŠE, ODDAJA TV MARIBOR 11.55 OB BISTREM POTOKU JE (BIL) MLIN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1/2 12.25 DUHOVNI UTRIP 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 ZABAVNI INFOKANAL 13.30 TEDENSKI IZBOR 13.30 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 9/21 14.00 IZGUBLJENI ZAKLAD TIBETA, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 15.00 POD ŽAROMETOM, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.45) 17.45 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJEN|E: SLADKORNA BOLEZEN (VPS 17.45) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT: ZA ŠALO, FRANCOSKI FILM (VPS 20.00) 21.40 RITEM DELA, SLOVENSKI KRATKI DOKUMENTARNI ČB FILM (VPS 21.40) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 SVETO IN SVET (VPS 22.55) 0.00 NOČNI IZBOR 0.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) 1.15 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE: SLADKORNA BOLEZEN 2.10 TRENUTEK SREČE, FRANCOSKI FILM (VPS 02.10) 3.30 SVETO IN SVET 4.30 INFOKANAL Slovenija 2 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 06.00 Videostrani 8.45 TV prodaja 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 6.30 INFOKANAL 8.50 Simpatije, 6. sezona, ponovitev 20. dela 07.30 Risanke 9.45 TEDENSKI IZBOR ameriške nanizanke 07.55 TV prodaja 9.45 LYNX MAGAZIN: EKOLOGIJA, 9.40 Felicity, 4. sezona, ponovitev 6. dela ameriške 08.25 Risanke ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA nanizanke 08.50 TV prodaja 10.05 DICK VAN DYKE, 10.30 E+, ponovitev 09.10 EkoSola: Nova znanja za nove dejavnosti AMERIŠKA NANIZANKA, 149/158 12.30 TV prodaja 09.40 Risanke 10.30 OTROŠKI INFOKANAL 13.00 Simpatije, 6. sezona, 21. del ameriške naniz. 10.10 TV prodaja 11.00 TV PRODAJA © Demokracija • 36/2004 tv program 11.30 16.35 17.05 17.40 18.15 18.30 19.00 20.05 20.55 22.50 23.20 zabavni infokanal tv prodaja na vrtu, oddaja tv maribor, ponovitev videospotnice: mono, ponovitev ^ skozi čas (vps 18.15) dick van dyke, ameriška nanizanka, 150/158 (vps 18.30) končnica, ponovitev Sport (vps 20.05) glasgow: kvalifikacije za sp v nogometu 2006, škotska ■ slovenija, prenos (vps 20.55) videospotnice: top (vps 22.50) brane rončel izza odra, ponovitev (vps 23.20) infokanal Kanal A 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 20.50 21.50 22.20 23.20 Pop TV PCP ¿^...TV'""! 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 23.40 0.40 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev zadnjega dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 106. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 101. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 34. dela mehiške nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 35. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 102. del španske nadaljevanke Klon, 107. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 1. del mehiške nadaljevanke 24UR TV kriminalka: Dvojčka, ameriški film Monk, 1. sezona, 1. del ameriške nanizanke XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 5. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 13.30 NSM KANAL A 14.30 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 14.45 Glasbeni mozaik 17.00 Kdor zna pozdraviti kožo, zna pozdraviti celo telo, pon 18.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, bivši psihični bolniki, pon 20.00 Neskončna modrina 20.30 Odbojka na mivki, Koper 2004 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno, POP TV, prvič 0.00 Glasbeni mozaik TV prodaja Simpatije, 6. sezona, ponovitev 21. dela ameriške nanizanke Felicity, 4. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Simpatije, 6. sezona, 22. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 227. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 122. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Felicity, 4. sezona, 8. del ameriške nanizanke Sami doma, 3. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke E+ Ekstra magazin ^ Lepotni čarovniki, ameriška dokumentarna oddaja Mladi zdravniki, 2. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radid, 6. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 3. sezona 20. del ameriške humoristične nanizanke Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Kanal III i/3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Ekskluzivni magazin, ponovitev 08.50 TV prodaja 09.10 Risanke 09.40 Videalisti, glasbene lestvice 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.15 Ekskluzivni magazin, ponovitev 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Življenje ob jezeru (Vivere), italijanska telenovela 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 266. del italijanske telenovele 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 SuperNov@ Multi Talents, nova sezona - avdicija Koper 21.00 Intervju z Zdravkom Čoličem 21.40 Sijaj 22.10 Reporter X 22.40 Anikino obdobje, jugoslovanska drama, 1954 00.10 TV prodaja 00.40 Videostrani SREDA, 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 22.50 23.25 0.10 0.10 1.05 1.25 2.05 2.35 3.30 4.00 4.45 5.40 VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - HUIZINGA-CAILLOIS-FINK: TEORIJA IGRE, PONOVITEV (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER TERRA MUSICA SLOVENICA, ČEŠKO-SLOVENSKA GLASBENA ODDAJA (VPS 22.50) SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, IAN FOUNTAIN IN EN SHAO (P. ŠAVLI, O. RESPIGHI) (VPS 23.25) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.10) ŠTAFETA MLADOSTI RESNIČNA RESNIČNOST TEDNIK OSMI DAN PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA POPEVKA POD SLOVENCI INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 9.35 10.05 10.30 11.00 11.30 15.10 15.50 15.50 16.40 17.30 18.05 18.20 18.45 20.00 23.10 23.40 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR MOSTOVI • HIDAK DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 150/158 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRAL. DOKUMENTARNA SERIJA,10/13 POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRAL. DOKUMENTARNA SERIJA,11/13 VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.05) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 151/158 (VPS 18.20) MOJI NEČAKI, DANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.45) NEW SWING QUARTET IN THE LADIES OF SONG, POSNETEK KONCERTA 52. LJUBLJANSKEGA POLETNEGA FESTIVALA (VPS 20.05) POSEBEN POGLED: PAPIRNATI ZMA|, LIBANONSKO-FRANCOSKI FILM (VPS 22.10) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.25) INFOKANAL 8.9.2004 Kanal A Slovenija 1 a EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Znani in zanimivi, gost: Taiyl Tokohisa, pon 10.30 Srečanje harmonikarjev v Starem Velenju - posnetek 1 del 12.00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 12.30 Kulinarika 4 del, pon 13.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, 7 del, pon 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 10.00 10.35 11.30 11.55 13.00 13.15 13.30 15.00 16.30 16.50 17.30 18.10 18.40 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE, KVIZ ZGODBE IZ ŠKOLJKE RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE: SLADKORNA BOLEZEN AFRIKA - POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 5/13 OPISNI POŽELJIVEC: PORTRET DRAGA JANČAR|A, 1. DEL DOKUMENTARNE ODDAJE POROČILA, ŠPORT, VREME ZABAVNI INFOKANAL REGINA, ISLANDSKI FILM, PONOVITEV (VPS 13.30) SKRIVNOSTI VO|NE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 6/13, PONOVITEV MOSTOVI ■ HIDAK: POTEPANJA -BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.30) RESNIČNA RESNIČNOST (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40)_ 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 1445 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 21.55 22.55 23.35 TV prodaja Simpatije, 6. sezona, ponovitev 22. dela ameriške nanizanke Felicity, 4. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Simpatije, 6. sezona, 23. del ameriške naniz. Mladi in nemirni, 3. sezona, 228. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 123. del ameriške nad. TV prodaja Felicity, 4. sezona, 9. del ameriške nanizanke Sami doma, 3. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke E+ Krimič: Umori na podeželju: Umori na Jazbečevem zametu, angleški film Mrtve priče, 2. sezona, angleška nanizanka Samo bedaki in konji, 5. sezona, 3. del angleške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV KP 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 0.05 1.05 Klon, ponovitev 107. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 102. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 35. dela mehiške nadaljevanke Monk, 1. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 36. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 103. del španske nadaljevanke Klon, 108. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 2. del mehiške nadaljevanke 24UR Volitve 2004 Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 2. del ameriške nanizanke Alias, 2. sezona, 2. del ameriške nanizanke XXL premiere Zahodno krilo, 5. sezona, 1. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Neskončna modrina, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, ali znamo ohraniti Slovenijo 11.00 Glasbeni gostje IDOLA 2004, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Predah v gibanju, gostja: Nada Rotovnik - Kozjek, vodi jana Debeljak, pon 14.00 Preverjeno, POP TV, pon 15.00 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 15,15 Glasbeni mozaik 17.30 Bogračijada, 2 del, prvič 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Prešmantane citre, Johannes Rohrer in Janja Brleč, posnetek koncerta 20.00 Srečanje harmonikarjev v Starem Velenju - posnetek 2 del 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, erektilna disfunkcija 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin, Kanal A, prvič 23.40 Glasbeni mozaik Kanal III T73 7.55 8.45 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 1. dela mehiške nadaljevanke 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Videalisti, glasbene lestvice 09.50 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Ekošola: Nova znanja za nove dejavnosti 11.25 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 SuperNov@ Multi Talents, nova sezona - avdicija Koper, ponovitev 15.30 Življenje ob jezeru, italijanska telenovela 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 267. del italijanske telenovele 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Popotovanja z Janinom 20.00 Resnična gospa McCartney, dokumentarni film 21.00 Hočeš nočeš s Sašom, zabavna oddaja 21.30 Kranfest, reportaža 23.00 Automobille 23.15 Vagabundi, humoristična oddaja 23.40 Boksarski klub Tomohawk, reportaža 00.40 TV prodaja 01.10 Videostrani Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 C V v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovenc' Slovenca vabi Poročila, VaSa pesem NaS gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovenc' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se Sobotna iskrica Poročila, Vaša pesem Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Glasbena voščila 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duto 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSčllo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu In domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 , 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo Voičilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče l. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2. 4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora In narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12,00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voSčila 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. DijaSka oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 Poročila 20.00 Radio Vatikan 05.45 Napovednik programa 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 06.00 Svetnik dneva 20.30 Karavana prijateljstva 1. 06.10 Biser za dušo 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva II. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 36/2004 športna kolumna Esad Babačič Ne vem zakaj, toda letošnja olimpijada se mi je zdela precej čudna. Pa ne samo zato. ker so vsakih dvanajst ur ujeli kakšnega atleta, ki se mu ni uspelo očistiti do nastopa. Morda tiči razlog v preveliki nasičenosti s športom, za kar je krivo tudi evropsko prvenstvo v nogometu pa še vse tiste silne kvalifikacije za vse tiste silne pokale vsemogočne nogometne zveze, ki se ravna izključno po tržnem načelu, pri tem pa pozablja, da imamo tudi športni navdušenci svojo mero. Čudna olimpijada Naj bo tako ali drugače, pravega naboja tokrat ni bilo, čeprav je bilo odprtje zares spektakular-no. Se preden pa so se športniki dobro pojavili na prizoriščih, je že počil prvi škandal. Zakrivila sta ga grška atleta, ki nista hotela priznati, da njuna kri ni bila povsem čista. Tako vsaj smo lahko sklepali iz malce zapletene zgodbe, ki smo jo zadnje dni dobivali po kosih, tako da spet ni bilo jasno, kaj je res in kaj ne. Toda s stališča antidopinške komisije je vse jasno: tisti, ki se ne odzove za test, je kriv in pika. Naša Jo-landa Ceplak je pokazala, da gre lahko na turbo pogon tudi brez poživil, čeprav je bila taktično precej skromna. Pogled na semafor včasih ni dovolj, posebej če je v igri olimpijsko zlato, ki ga je naša atletska kraljica imela. Morda bi lahko prekršila pravilo in kljub vmesnem času potegnila že prej. A kdo ve, kaj bi bilo potem. Morda bi končala tako kot Mutola, ki je ostala brez medalje. Ali pa tudi ne, saj bi imela ob hitrejši reakciji pred seboj veliko čistejšo pot. Tako je morala naokrog, preden je našla svojo stezo, pri čemer je porabila tudi nekaj energije. Sicer pa je po bitki lahko biti general. Treba je biti tam, na stezi in se bojevati s tekmicami, ki imajo v glavi en in isti cilj. Jolanda se je bojevala do konca in izpolnila svoje olimpijske sanje. Premagala je samo sebe in to je največ. Nobenega dvoma ni, da sta šla do konca svojih moči tudi naša veslača, ki nista mogla skriti razočaranja, potem ko stajupre-magala Francoza. Toda srebrna olimpijska medalja za tako majhno deželo je enaka zlati. Olimpijadi pa sem vendarle hvaležen, ker mi je približala nekatere športe, za katere radi rečemo, da so v ozadju. Se najbolj me je navdušilo skakanje v vodo, kjer zmaguje popolna dovršenost, kar velja tudi za ritmično gimnastiko. Verjamem, da je čedalje več ljubiteljev, ki spremljajo omenjena športa. Tisti, ki so mnenja, da so olimpijske igre zavetišče eksotičnih športov, imajo seveda prav. Vendarle pa je prav v tem dejstvu nova moč tega spektakla, ki je še vedno naklonjen individualnim športom. Nogometa na olimpijskih igrah nihče ne gleda, še najmanj najbolj vneti nogometni navijači. In prav tu se je od nekdaj rušil mit olimpijskih iger. Zato kovosti igre zaslužil košarkarski del tekmovanja. Morda bi bilo v prihodnje bolje, če bi Američani ostali kar doma, saj je več kot očitno, da se ne morejo ustrezno motivirati za tekmovanja zunaj lige NBA. Sicer pa je vprašanje, ali so res tako dobri, kot se nam je doslej zdelo. Se dobro, da nimamo priložnosti pogosteje gledati srečanj rednega dela v ligi NBA. Po drugi strani nas je znova navdušil rokomet, ki je naredil korak naprej, saj kažejo Hrvatje povsem novo igro, o kateri lahko nekateri samo sanjajo. Nemci so bili trdi, neizprosni in grobi, pa jim vseeno ni uspelo premagati duhovitih in razigranih varovancev Lina Cervarja. Morda je vse skupaj še toliko bolj čudno, ker smo nekje pri vrhu pričakovali tudi naše, toda zdaj je jasno, da za olimpijske igre še nismo zreli. Na olimpijadi pač zmagujejo samo najbolj mirni Favorizirani Američani so bili spet prelahek plen evropskih in južnoameriških moštev, zato tudi ni bilo prave napetosti, ki bi si jo po kakovosti igre zaslužil košarkarski del tekmovanja. Morda bi bilo v prihodnje bolje, če bi Američani ostali kar doma. pa so toliko močnejši drugi športi z žogo, če začnemo pri odbojki, ki se mi zdi še najbolj olimpijska. Na drugem mestu je gotovo košarka, a ta je imela letos velik problem. Favorizirani Američani so bili spet prelahek plen evropskih in južnoameriških moštev, zato tudi ni bilo prave napetosti, ki bi si jo po ka- in odločni. Težko si predstavljam, kako bi bili naši rokome-taši kos psihičnemu pritisku polfinala ali celo finala. Kako bi se šele takrat tresle roke? Zal mi je, toda to je dejstvo. Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 © šport_ Zastor je padel. V zadnjem dejanju - sklepni ceremoniji 28. poletnih olimpijskih iger je predsednik MOK Jacques Rogge izročil olimpijsko zastavo pekinškemu županu Wangu Qishanu, atensko prireditev pa zapečatil z besedami: "Zmagali ste! Igre so bile nepozabne, sanjske!" Igre pa si bomo zapomnili tudi kot megalomansko medijsko podprt spektakel, glede na prirediteljeve težave pri graditvi (športnih) objektov pa tudi kot presenetljivo uspešno opravljen projekt, ki so ga začinili še izjemni športni dosežki in ne nazadnje slovenska bera štirih odličij. Milijardni stroški Jacques Rogge se je odločil, da ne bo šel po stopinjah svojega znamenitega predhodnika luana Antonia Sa-marancha, ld je vsakokrat igre pospremil s standardnimi in že malce izrabljenimi besedami: "To so bile najboljše igre do sedaj!" Tu namreč ne gre za tekmovanje med olimpijskimi prireditvami, temveč naj bi šlo v samem bistvu za izključno športne boje. Le-ti pa so danes zanesljivo prerasli še v marsikaj drugega, skorajda abstraktnega, saj je samo organizacija iger Grčijo kot najmanjšo državo prirediteljico doslej stala 1,8 milijarde ameriških dolarjev. S preostalimi stroški vred, ki so ali pa še bodo nastali zaradi graditve in vzdrževanja predvsem športne infrastrukture, pa bo cena olimpijskih iger narastla do neslutenih desetih milijard dolarjev. Številka, ob kateri se lahko zvrti marsikateremu državnemu proračunu in ki hkrati predstavlja "sanjske" olimpijske igre. Grki sicer zdaj upajo, da se jim bo vloženi denar - s smiselno uporabo najsodobnejše športne infrastrukture - čim prej povrnil. Presenetljiva organizacija Igre so bile "sanjske" tudi zaradi nenadejano uspešne organizacije. Le malokdo izmed zunanjih opazovalcev je pred začetkom iger namreč verjel vtako privlačne in brezhibne olimpijske igre. Le nekaj mesecev pred uradnim začetkom je bilo še vse v raz-sulu. Pospešeno se je gradilo prav do zadnjega, komunalna (olepševalna) dela pa so se izvajala še po odprtju. Ob tem je bilo treba izpeljati še največji varnostni sistem doslej, vzpostaviti obsežne informacijske zmogljivosti ter urediti žgoč in zgoščen atenski promet. V slogu sirtakija: počasen in lagoden začetek, stopnjevanje ritma ter silovit konec, pa je Grkom naposled uspelo. Gi-anna Angelopoulos Daskalaki, predsednica organizacijskega komiteja OI v Atenah, je nemara celo taktizirala. Zaskrbljene opazovalce je namreč vseskozi mirila in opogumljala, za nameček pa jim večkrat prišepnila: "Vse bo v najlepšem redu! Nejeverneži naj kar mislijo, da jih bo v Atenah pričakala katastrofa. Na koncu bodo še prijetno presenečeni!" In zares so bili presenečeni! Nemara tudi zato, ker so pričakovali precej manj in so bili zatorej kriteriji postavljeni veliko niže. Osebna izkaznica "Sanjska" je tudi osebna izkaznica atenskih olimpijskih iger. 10.500 športnic in športnikov (vključno s 5.500 spremljevalci) seje namreč 16 dni merilo v 28 športih oziroma 301 športni disciplini, kolikor je bilo tudi podeljenih kompletov medalj. Zastopali so barve 201 države, na pomoč pa jim je priskočilo kar 60.422 prostovoljcev. Uradno je bilo zaradi do-pinga osramočenih 22 športnikov. Za varnost je skrbelo 45.000 varnostnikov, 25.000 policistov, 7.000 pri- Gianna Angelopoulos Daskalaki: "železna lady" je zahtevno misijo Atene 2004 opravila z odliko in patriarhalni svet postavila na glavo. Predsednik MOK Jacques Rogge: pred začetkom 01 v Atenah je malce posmehljivo obljubil, da bo zaplesal sirtaki, če se bodo Igre srečno razpletle. Ali bo zdaj obljubo izpolnil? padnikov vojske, 3.000 pripadnikov obalne straže, 1.500 gasilcev, 3.500 osebnih stražarjev in 5.000 usposobljenih prostovoljcev. Olimpijska vas (na več kot 5.000 kvadratnih metrih je zgrajenih 366 zgradb) je predstavljala največji gradbeni projekt iger, ki je stal 400 milijonov ameriških dolarjev oziroma štiriodstotni delež celotne vrednosti. Od Moskve leta 1980 se je število poročevalcev početverilo. Tokrat jih je iz Aten poročalo že 21.500; najbolj "sanjsko" poročevalsko medijsko moštvo pa je predstavljal ameriški NBC, za katerega je iz Aten poročalo kar 3.000 fotografov ter pišočih in elektronskih poročevalcev. Sanjski televizijci "Sanjski" pa so bili tudi naši televizijski športni komentatorji, ki so bili še enkrat navzoči ob najodmevnejših slovenskih uspehih in mi z njimi. Najbrž bi bilo teh uspehov manj, če bi bili le-ti tiho ... pa čeprav je tišina pogostokrat močnejša od besed. Tedaj namreč ne bi slišali iskrivih domislic in poglobljenega analitičnega znanja, ki pa vseeno ne more prikriti temeljne napake: nepoučenega gledalca obsuti s podatki (vse prevečkrat rumene barve), ne pa ga vpeljati v ekstazo, ki jo v tekmovalnem smislu ponuja sleherna športna panoga. Smiselno bi bilo namreč samo tankočutno odmerjati (povečevati) gledalčevo zanimanje oziroma pihati na njegovo športno dušo. Ob koncu bi moral TV-gledalec za trenutek ka-tarzično obstati, ne pa se sesesti pod © Demokracija • 36/2004 težo brezčutnih argumentiranj, zaradi katerih ga prenos nikakor ni sprostil, kaj šele da bi ga navidezno popeljal v samo tekmovalno areno. Urška Žolnir Igor E. Bergant, urednik športnega programa na nacionalki, je sicer najduhovitejši TV-reporter in izjemen govorec, ki prenaša tudi zvrhan koš (samo)ironije. Vendar pa mu ti atributi niso nič pomagali ob komentiranju juda in prve osvojene olimpijske medalje Urške Žolnir. Ali nacio-nalka ni bila pripravljena na morebiten judoistični uspeh? Povprečen gledalec oziroma judoistični analfa-bet je bil namreč pahnjen v globoko morje in mu ni uspelo razvozlati, kje in čemu je bila tista ključna Urškina napaka v odločilnem polfi-nalnem obračunu z Avstrijko Heil-lovo. Zatorej je svojo nevednost moral potešiti ob tipičnih (slovenskih) vprašanjih naših reporterjev, ki navadno izkrivijo realno sliko o doseženem: ali ste razočarani ob osvojenem bronu, kje je bila ključna napaka in podobno. Slovensko reportersko druščino vse prepogosto zajame val pretirane evforije, malone histerije, ki potem iz trenutka v trenutek precenjuje in podcenjuje tekmovalčevo vrednost oziroma tekmovalne razmere. Vasilij Žbogar Jolanda Bertole, vselej z ozkim poudarkom na o, je denimo Vasilija Žbogarja v jadralnem razredu laser kriče okitila z bronasto kolajno že na kratko Vasilij Žbogar je dosegel zgodovinski uspeh slovenskega jadranja. Dvojni dvojec Čop-Špik: ob vestnem zbiranju najrazličnejših kolajn ju je marsikdo krivično označil za samoumevna dobitnika srebrnega odličja. približno dve uri pred dejanskim razpletom. Nerazsodno komentiranje je nemudoma zameglilo pomen angleške besedice "abandoned" (op. opustitev) in tekmovalnega pravilnika, ki omogoča v doglednem času prestavitev tako regate kot tudi re-gatnega polja. Želja po medalji je bila torej večja od trenutnih razmer, a se je moral Vasilij Žbogar ldjub dobronamerni telepatiji naše reporterke še enkrat pognati na regatno polje, kjer je z unikatnim manevrom prelisičil neposrednega tekmeca za bronasto odličje Britanca Goodisona. Jolanda Čeplak Tretje bronasto odličje je pripadlo Jolandi Čeplak, ki je s podaljšanim finišem, ki bo zanesljivo postal legendaren, obglavila skorajda vse tekmice na 800 m. Le za nekaj centimetrov oziroma tisočink sekunde sta ji ušli edino britanska kraljica srednjih prog Kelly Holmes in Maročanka Benha- sijeva. Zal pa se ji je v odločilnem finalnem teku zoperstavil tudi dr. Andrej Stare, ki je za TV komentiral njen tek. Čeplakova se je namreč odločila za nekoliko nenavadno taktiko (namesto diktiranja tempa tek na zače-lju), ki je docela zmedla našega repor-terja. Tek je nemudoma označil za počasen, pa čeprav je Američanka Miles-Clarkova narekovala silovit tempo, ki naši ni ustrezal. Čeplakova seje zatorej pomaknila na začelje in v ozadju (s sedmega mesta) prežala na najprimernejši trenutek za sklepni sprint. Andrej Stare, očitno nevajen takšnega Jolinega teka, je nemudoma pogled in komentiranje preusmeril k tedaj najboljšim. Tik pred ciljem pa šok - že odpisana Jolanda je v cilj pritekla kot tretja. Stare je pred osmimi leti v Atlanti videl zmago Brigite Bukovec, tokrat pa Jolandin poraz. Kaj bi šele bilo, če Jolandi ne bi uspel takšen konec? Ali bi potem proti njej poletele puščice in vsesplošno pridiga- deset let zapora in denarna kazen v višini 250.000 dolaijev. Zahovič za McDonald's? šport nje o drugačni taktiki teka? Radijski reporter Boris Ljubic je v nasprotju s televizijskim kolegom ves čas spremljal le Jolandin tek ("Dajmo Jolanda ... prehiti še to tekačico... pa še to... in Jolanda je na stopničkah!") in je zatorej poslušalec skupaj z njim lahko (po)trpel prav do bronastega konca. Dvojni dvojec Tako kot je bil suveren dvojni dvojec Čop-Špik, ki si je priveslal srebrno odličje, je bil suveren tudi vselej objektivni Miha Žibrat. Njegov slog komentiranja nima pretiranih vzponov in padcev, zatorej lahko ob njem tudi gledalec konstantno po-doživlja športne boje. Postopoma vzhaja tudi reporterska zvezda z imenom Peter Kavčič, ki lahko več kot korektno opravi z marsikatero športno panogo od gimnastike (s pomočjo dr. Ivana Čuka), atletike prek nogometa do smučarskih skokov. V višji razred sodijo še Fortin, Kovšca, Vilfan, medtem ko so na drugi strani čedalje teže prebavljivi komentarji Milovanovičevega tipa: "Zorman... Kavtičnik... Vugrinec... Pajovič... iiiin mimo vrat." To pusto naštevanje se namreč ponavlja v nedogled, ob pomanjkanju kritične distance pa je preprosto dolgočasno. Olimpijske igre so torej uspele, Slovenija je osvo-jila rekordno bero: srebrno in tri bronaste, nekateri TV-komentatorji pa se bodo soočili s popravnim izpitom že ob nasledn jih bližajočih se prenosih. Vsa čast Grkom in radijskim reporterjem! Lovro Kastelic Fotografiji: Reuters Fischer bo moral zapustiti Japonsko. Fischer bo izgnan iz Japonske Japonske oblasti so se odločile, da bodo nekdanjega šahovskega svetovnega prvaka Bobbyja Fi-scherja izgnale iz države. Tamkajšnji pravosodni minister Daizo No- zava je namreč že zavrnil Američano-vo prošnjo za status političnega begunca. V dramatični bitki s časom so Fischerjevi japonski odvetniki s pritožbo skušali preprečiti izgon ša-hista, ki ga sodni organi v Združenih državah Amerike preganjajo zaradi kršitve ameriških sankcij proti nekdanji ZR Jugoslaviji leta 1992. Takrat je namreč Fischer v Črni gori igral ekshi-bicijski dvoboj z nekdanjim velikim šahovskim tekmecem Borisom Spaskim iz Rusije. Sa-hista v primeru izročitve njegovi domovini čaka Nemška revija Der Spiegel je v zadnji številki objavila celostranski oglas za verigo restavracij s hitro prehrano McDonald's. Posebnost oglasa je v tem, daje na njem upodobljen moški, ki zelo spominja na našega nekdanjega repre-zentanta in igralca portugalske Benfice Zlatka Zahoviča. Ali je moški, ki v oglasu bralcem revi- SB je sporoča, da rad je pri McDo- Je moški" °siasu zlatko Zahovie? nald'su, dejansko Zahovič, ni znano, je to Zahovičev odgovor na odloči-je pa dejstvo, da je našemu nogomet- tev trenerja Braneta Oblaka, da ga ne nemu asu zelo podoben. Mogoče pa uvrsti v slovensko reprezentanco? Demokracija • Četrtek, 2. septembra 2004 popkultura Slovenska popevka 2004 V nedeljo, 5. septembra, bodo na 1. programu Radia Slovenija in na 1. programu Televizije Slovenija ob 21. uri neposredno prenašali tradicionalni izbor Slovenska popevka 2004, ki ga že drugo leto zapored pripravljajo v ljubljanskih Križankah. Nastope bosta povezovala Nuša Derenda in MarioGalunič. Režiser prireditve je Samo Milavec, scenarij je napisal Marko Radmilovič. Pred neposrednim prenosom, ob 20. uri, nas bodo znani Slovenci v 50-minutni oddaji popeljali v zlato dobo Slovenske popevke. Na razpis za Slovensko popevko so se letos prijavili izvajalci 86 skladb. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo glasbeni kritik Miroslav Akrapovič, sodelavec glasbenega programa Radia Slovenija Jure Longyka, vodja Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Ivo Umek, glasbeni producent Radia Slovenija Hugo Sekoranja, predstavnik slovenskih književnikov Aleš Car in predstavnik Društva slovenskih skladateljev Aldo Kumar, je izbrala 14 finalistov, ki se bodo 5. septembra v Križankah potegovali za laskavi naslov slovenska popevka 2004. Nastopajoči bodo prepevali ob spremljavi revijskega orkestra RTV Slovenija, sestavljenega iz članov Big Banda RTV Slovenija in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki v tovrstni zasedbi igra le še na Slovenski popevki. Rok Golob in Patrik Greblo bosta za svoja avtorska dela prijela taktirko v svoje roke, sicer pa bo revijskemu orkestru dirigiral Lojze Krajnčan. Na izboru Slovenska popevka 2004 se bodo občinstvu s skladbo Arena pni predstavili Žana&RnBWan-nabes, druga bo na vrsti Maja Slatinšek, ki bo zapela Odmev srca. Diona Dim se bo predstavila s popevko Otroške o Demokracija • 36/2004 oglasi oči, Jadranka Juras s skladbo Nad vse. Ti boš vedno z menoj bo zapel Slavko Ivančič, za njim se bo s skladbo Nežna pajčevina predstavil Mare. Skupina Dežur bo poletela Na vrh sveta, skupina Edina beseda nam bo zapela pesem Ognjeno rdeče, Frenk Nova pa se bo predstavil s skladbo Kam so izginile drobne stvari. Kalamari nam bodo zapeli pesem z naslovom Kup besed, Eva Hren bo prepevala skladbo Vzhod Zahod, Mislim, kar ne smem bo zapel Mister "S", zadnja pa bo s pesmijo Samo na oder stopila Ylenia Zobec. Demokracija K sodelovanju vabimo inovativne zunanje sodelavce za samostojno trženje oglasnega prostora in pridobivanje novih naročnikov za revijo Demokracija. Ponujamo stimulativno nagrajevanje. Podrobnejše informacije na tel.: 01/43 45 463 ali na elektronskem naslovu obzorja.direktor@siol.net. horosko Škofijska karitas Koper 5250 SOLKAN, Skalniška 1, tel. 05 33 00 233 POMAGAJMO LJUDEM V STISKI! ŠKOFIJSKA KARITAS KOPER je tudi tokrat pripravljena pomagati ljudem v Posočju, ki jih je prizadel potres. Zavedati se moramo dejstva, da se prebivalci še vedno soočajo s posledicami potresa, ki jih je prizadel pred šestimi leti. Karitas zaradi odplačevanja visokih anuitet pomaga družinam in posameznikom s hrano, vključitvijo otrok v program posvojitev na razdaljo' in odplačilom zapadlih položnic. Potres, ki je prizadel Posočje 12. 7. 2004, ni povzročil samo gmotne škode na objektih, temveč in predvsem zmanjšal možnost zaslužka vsem prebivalcem, kar bo njihovo gmotno stisko še povečalo. Nedvomno lahko računamo tudi z izpadom turizma. Pomembno je, da ljudje tudi tokrat čutijo, da smo jim pripravljeni moralno in materialno pomagati. Svoj prispevek lahko nakažete na TRR Škofijske Karitas Koper 24500-9004155438 s pripisom: Posočje 2004. Pregled dosedanje pomoči Karitas prebivalcem v Posočju je na spletni strani http://www.karitas.si/akciie/posocie.htm. Jožica Ličen, namestnica ravnatelja Škofijske karitas Koper, Brezplačni oglas__gsm 041429 713 IC lil L- IVal 1 Id lo % F Devica (22. avgust - 21. september) Spet si nakopavate kup težav na vrat. Tokrat pa resnično ne boste mogli kriviti nikogar za vse kar, se vam dogaja. Ne pozabite, da ste tudi sami mnogokrat nadvse neprijazni do vseh, ki vas obkrožajo, celi do najbližjih. Poskusite se malo vživeti v druge. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Pretirano razmišljanje vam v tem primeru ne bo pomagalo. Se zlati ne zato, ker boste morali prav na hitro ukrepati in se osvoboditi naloženega dela. Bodite pripravljeni, da se vam ne bo zgodilo kaj nepričakovano slabega. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Ljubezenske težave vas bodo morile kot že dolgo ne in ne boste se mogli postaviti pokonci. Poskušali boste narediti vse, kar je v vaši moči, da bi neko osebo obdržali ob sebi. Morda bi se le malo ustavili, preden naredite odločilen korak. Strelec (22. november - 20. december) Počutili se boste izmozgane in utrujene. Toda zato boste prihranili kar precej sredstev in boste konec koncev zadovoljni. Delo, ki ga opravljate, tako ne gre v nič. Imeli boste odlično priložnost za dobre in donosne naložbe. Kozorog (21. december - 19. januar) Dandanes se vse odloča precej na hitro in tudi vi se boste morali. Posebej ker bo dilema prišla nepričakovano. Odločite se tudi glede na udobje in ne samo glede na zaslužek. Ob koncu tedna si privoščite krajši izlet v okolico svojega kraja. Vodnar (20. januar - 18. februar) Veliko dela bo prineslo tudi obilico sadov, s katerimi boste nadvse zadovoljni. Tudi zato, ker je že jesen. Nekoliko bolj se posvetite svojim sodelavcem - dobro je, če se kdaj udeležite tudi katerega od skupnih srečanj. Ribi (19. februar - 20. marec) Občutljivost vam včasih škodi, tokrat pa vam bo koristila, ker se ravno zaradi nje ne boste podali v neko nevarno situacijo. Bodite dobre volje in uživajte lepoto prihajajočih jesenskih dni. Konec tedna bo izjemno barvit. Oven (21. marec - 20. april) Še malo, pa boste zmagali! Trud, ki ga pridno vlagate že nekaj mesecev, se vam bo končno izplačal. Zadeva bo vredna proslavljanja, zato začnite premišljati, koga boste povabili na slavje. Ne bo odveč, če boste obnovili svoje zaloge žlahtnih pijač, s katerimi se ponavadi nazdravlja. Bik (21. april - 21. maj) Finančno se vam bodo zadeve dobro iztekle, še preden se boste zavedeli, da ne morete več ničesar spremeniti. Predelati boste morali nekaj potlačenih čustev, da boste lahko šli naprej. Nove dogodivščine vas bodo presenetile. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Ne dajte se prepričati o nasprotnem od vašega mnenja, ker imate tokrat več kakor prav. Bolečina zardi očitkov se bo kmalu pomirila in lepše se boste imeli. Kmalu bo prišla dolgo pričakovana zamenjava. Ko boste odšli na počitek, vam bo neizmerno lepo. Rak (22. junij - 21. julij) Dobro je, da se nikoli ne ustrašite nobenega dela. To je tista rešilna bilka, ki vas bo rešila tudi tokrat pred neizogibnim. Naučite se ceniti vsak dan posebej, ki ga preživite brez posebnih nezgod, saj bodo takšni postali zelo redek pojav. Lev (22. julij - 21. avgust) Vaše težave se bodo omilile, ko boste naposled poznali vse datume, kdaj se bo kaj dogajalo. Bodite pripravljeni na marsikatero pikro, ki jo boste seveda junaško prenesli, sicer pa se bo prav vse, kar ste si zastavili, dobro izteklo. Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 © Moč in prestiž letih prejšnjega stoletja, ko je Enzo do danes iz majhne tovarne v Ma- Maranellu poimenovali po svojem tuje do zadka in hladi motor. Moč leta 1918, star je bil 20 let, iskal pr- ranellu v bližini Modene prišlo že ustanovitelju in je tudi zaradi tega in navor avtomobila se na cesto vo zaposlitev. V Fiatu so ga zavrni- več kot 170 modelov avtomobilov, nekaj posebnega. Tako je njegovo prenašata prek zadnjih koles in li, ker v njem niso videli obetavne- ohišje po zgledu formule ena nare- šeststopenjskega menjalnika. Tega ga dirkača, boljši nos pa so imeli Vsak je unikat jeno iz ogljikovih vlaken in alumi- voznik ne upravlja s klasično pre- pri Alfa Romeu, kjer so ga vzeli v Ferrarijevi avtomobili imajo dve nijastega satovja, ki vozilu daje stavno ročico, ampak kot pri for- službo in kmalu ugotovili, da se ni- večji značilnosti; prva je, da je vsak manjšo težo in izredno trdnost. V muli ena z gumboma na volanu, so zmotili. Enzo je namreč kmalu unikat (narejen je namreč ročno), slogu formule ena je tudi njegov 12- Tako kot pri drugih Ferrarijevih postal vodja njihove dirkaške eki- druga pa, da v tovarni naredijo ved- valjni motor, ki s šestimi litri delov- modelih se bo tudi v tem seveda lah- pe, hkrati pa je ustanovil podjetje no le nekaj sto pregrešno dragih pri- ne prostornine zmore kar 660 ko- ko vozila le peščica srečnežev, saj jih Scuderia Ferrari, kjer je predeloval merkov vsakega modela. Tako kot njev. Sto kilometrov na uro doseže nameravajo vMaranellu do konca le- alfe za dirkaške namene. Ko je ugo- pri drugih avtomobilih je tudi pri v vsega v 3,65 sekunde, 200 kilomet- tošnjega leta izdelati le 349, za enega tovil, da ima smisel za to, je skupaj teh nekaj modelov še posebej legen- rov pa v manj kot 11 sekundah. Naj- pa je treba odšteti čedno vsotico de- s kolegom Enricom Nardijem us- darnih. Spomnimo se ferrarija F 50, večja hitrost avtomobila je 350 ki- narja - 696.000 evrov. No, tiste, ki si tanovil lastno avtomobilsko znam- ki ga odlikuje izrazita športnost. Ne- lometrov na uro, za dobro lego na takšnega razkošja ne morete pri- ko in jo poimenoval Ferrari. Prvi koliko manj vpadljiv je model fer- cesti pa skrbi tudi aerodinamika av- voščiti, naj potolažimo, da bo Ferrari dirkalnik iz tovarne je zmagal že rari 575 maranello. Drugi prisegajo tomobila. Nos namreč tako kot pri na letošnjem pariškem salonu pred- na prvi dirki, zmaga in veliko za- na ferrari F 100 in oblikovno zelo dirkalniku formule 1 ni oblikovan stavil nov model - ferrari 430ki bo nimanje zanj pa sta Enza spodbu- posrečen ferrari FX. Seveda ob vseh le zaradi ugleda, ampak pomaga bistveno cenejši. Stal bo nekaj manj dila, da se je začel ukvarjati z raz- omenjenih modelih ne moremo usmerjati zrak pod dno avtomobi- kot 500.000 evrov. Pa naj še kdo reče, vijanjem novih modelov. Tako je mimo modela enzo ferrari, ki so v la, ki skozi posebne kanale nato po- da ferrari ni legenda. Aleš Kocjan Demokracija • 36/2004 avtomobili govi avtomobili še naprej ostajajo sanje vsakega ljubitelja jeklenih konjičkov. • Zaščitni znak ferrarija je črn konjiček na rumeni podlagi. Konjiček je prvotno krasil letalo slavnega italijanskega vojnega pilota Francesca Baracce, nato pa ga je njegova družina odstopila Ferrariju. Ferrari je avtomobilska znamka, ki je vedno burila našo domišljijo, čeprav je večina njenih avtomobilov navadnim smrtnikom skoraj nedosegljiva. Mogoče pa je prav zaradi tega ferrari v zadnjih desetletjih postal znamka, ki se je vpisala med legende. Ime in razvoj Ferrarija sta tesno povezana z imenom in osebnostjo njegovega ustanovitelja in dolgoletnega direktorja Enza Ferrarija. Njegovo ime se je v avtomobilski industriji prvič pojavilo v dvajsetih Najslavnejši Ferrarijev model je enzo ferrari (ohišje je narejeno Iz ogljikovih vlaken In aluminijastega satovja), poimenovan po svojem ustanovitelju. nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG SESTAVIL: MIRAN ERCEG GESLO SPREDNJA STRAN KOVANCA DRAMATIK IN REŽISER TAUFER LETNI POSEK GOZDA BOSANSKI |''I* j PRIPOVEDNIK ■(BiH (MEHMED) KM Dalmatinova 1,1000 Ljubljana K N j ^F flULjI« .AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (DELMER) SORTA FIŽOLA ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU PREDMET, KI ŠČITI KNJIGO i CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH i AVION Š I «Sa^ÄÄätet--., r POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% F 1 . PISEC LJUBEZENSKIH PESMI NADJA ZGONIK PLINAST OGLJIKOVODIK MURSKA SOBOTA telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com ANTON SOVRE GLASBENIK SHANKAR P POKRAJINA NA HRVAŠKEM STALNI TROPSKI VETER DELAVEC PRIMARII-N0VKI DESNI PRITOK SAVE POLJSKI SLIKAR (BR0NISLAV) KRAJ NA SEVERU FINSKE ANDREJ JEMEC HERCE-GOVEC POŽELENJE ANTON ČEHOV HRVAŠKI ADMIRAL (BRANKO) DEL MOŠTVA KRAJ PRI POREČU MOŠKI, KI 0NANIRA ODEBELJENI KONEC PALICE ČAČAK KLIENT MOŠKO IME, HRANIMIR HOMERJEV EP LITOVSKA DENARNA ENOTA SL, N0G0M, (AMIR) BOGINJA CERERA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (JAMESI TINA TURNER FRANCOSKA IGRALKA AIMEEJEVA FRANCOSKI NOGOMETNI FUNKCIONAR (JULES) B MESTO V ITALIJI (IZ ČRK EPICA) PETE SAMPRAS IZDELOVALEC LESCTA LUKNJAČ INDIJSKA MEŠANICA ZAČIMB POLITIK G0ŠNIK ZASEBNIK DESNI PRITOK DONAVE V NEMČIJI HLEV NA PLANINAH ST.ARA MATI KAREL 0ŠTIR ■ANTON AŠKERC DIKTAT NEMŠKI POLITIK (KONRAD) ALBERT0 T0MBA SLAVKO 0STERC 4. IN 1, ČRKA A ANICA 1 ČERNEJ POLOTOK V GRČIJI (IZ ČRK KITA) rešitev prejšnje križanke DALIN, OMARAR, LATINA, EROTIK, NN, IZ, EJA, SAN, MAKA, ORNE, NE, ANAN, BING, AKKA, KORENINAR, VOAL, AMARELA, ADEN, RA VASI, DE, SAK, OLA, SC, TINKARA, NINA, ALEŠ VALIČ, AJANT, PEČENICA, RA, KO, SER, KAR naaraienci 34. številke 1. nagrada: TOMAŽ CIBEJ, Slovenska cesta 14, 5281 Spodnja Idrija 2. nagrada: LJUBAN OMLADIČ, Kvedrova 14, 6000 Koper 3. nagrada: JOSIP ŠKODA, Poštno ležeče, 1353 Borovnica Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naorade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog r~ — ~ — ~ — — — — — — — ____ — — _ — — — — — — - i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 9. 9. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 O kronika časa včeraj, danes, jutri... • 30. 8.1870 je Kranjsld deželni zbor v posebni spomenici zahteval združenje vseh pokrajin, v katerih živi slovenski narod, v eno samo administrativno in kolikor mogoče državno pravno celoto. Tu se prvič v ustavni dobi omenja potreba po združeni Sloveniji. • 30. 8.1878 se je v Trstu rodil slovenski politik Josip Vilfan. Bil je predsednik političnega društva Edinost v Trstu, poslanec v italijanskem parlamentu, 14 let pa je bil tudi predsednik stalnega komiteja Kongresa evropskih manjšin na Dunaju. • 31. 8. 1908 se je rodil ameriški pripovednik William Saroyan. Njegovo najbolj znano delo je roman Človeška komedija. Ko so ga vprašali, katero knjigo bi vzel s seboj na samotni otok, je odgovoril: "Mali učbenik plovbe, priročnik za graditev čolnov in knjigo, v kateri je opisana tehnika jadranja." • 31. 8. 1927 je bila z namenom, da bi branila ogrožene kraje pred italijanskim iredentiz-mom, ustanovljena ilegalna protifašistična organizacija TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka). • 31. 8. 1941 so predstavniki nemškega in italijanskega zunanjega ministrstva v Rimu podpisali sporazum o preselitvi Nemcev iz Ljubljanske in Reške pokrajine na območje "nemškega rajha", v resnici pa v Posavje in Obsotlje. • 1.9.1782 je avstrijski cesar Jožef II. ukazal izvesti popis prebivalstva. S tem popisom so postali na Slovenskem obvezni priimki. • 1.9. 1854 se je rodil nemški skladatelj Engel-bert Humperdinck. Slovi po pravljični operi Janko in Metka in nima nobene zveze z istoimenskim angleškim pevcem popa. • 1. 9. 1906 so dokončali železniško povezavo pod Karavankami - Karavanški predor. • 1. 9.1930 so na prvem tržaškem procesu obsodili na smrt štiri člane organizacije Tigr: Zvo-nimirja Miloša, Ferdinanda Bidovca, Frana Va-lenčiča in Frana Marušiča. • 2.9. 1945 so na palubi vojaške ladje Misouri podpisali popolno kapitulacijo Japonske. • 3.9.1869 se je v Ljubljani rodil kemik in zdravnik Friderik Pregl, edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je prejel Nobelovo nagrado. • 3. 9.1966 je Društvo slovenskih izobražencev v Trstu prvič organiziralo v vasi Draga pod Bazovico dvodnevne študijske dneve. • 4. 9. 1844 je uvodničar v Novicah prvič imenoval Ljubljano za glavno mesto Slovenije. • 4. 9.1859 je v Mariboru svojo službo nastopil škof Slomšek. • 5.9. 1902 se je rodil ameriški filmski produ-cent Darryl Francis Zanuck, eden od ustanoviteljev družbe 20th Century-Fox. Rekel je: "Kdor se ukvarja s kakšnim podjetjem in ne dela reklame za svoje izdelke, je tak kot moški, ki v temi mežika dekletu." ■ 11IIIIII11 !■■— Ribniški graščaki Seveda se avantgarda, ki se je prelevila v kapitaliste brez človeškega obraza, ne hvali več z osiromašenim delavskim razredom. Ni pa dolgo, ko so nam dopovedovali, da smo bili Slovenci vedno samo narod zatiranih reve-žev. Pogled v preteklost nam govori drugače. Anton Rudež, začetnik slavne rodbine slovenskih graščakov iz Ribnice v 19. in prvi polovici 20. stoletja, uslužbenec grofov Co-benzl, je kupil več manjših posestev: Stango, Mengeš, Dragomelj, Vič, leta 1810 pa od zadolženih lastnikov tudi Ribnico, vključno z Bregom, ter leta 1821 še Gracarjev turn. Zoisov krog ga je navdušil za zbiranje ljudske dediščine in tako je Ribniški grad kmalu postal najpomembnejše shajališče uglednih literarnih in kulturnih delavcev zunaj Ljubljane. 30. avgusta 1793 se je rodil njegov sin Jožef Anton Rudež. Zaslovel je z razpravo o Kočevarjih, ki je postala temelj za študij o njih. Antonov sin Karel Dragutin je bil še posebno znan kot prijatelj in gostitelj Janeza Trdine na Gracarjevem turnu. Bil je deželni poslanec in je veljal za zmernega politika, ki je izkazoval narodno pripadnost s podpiranjem slovenskih gospodarskih akcij. Ru-deži so leta 1937 grad z okolico prodali jugoslovanski vojski, med drugo svetovno vojno pa je bil bombardiran in uničen. Rdeči orkester Nemški agenti so 31. avgusta 1943 v Bruslju odkrili skupino vohunov, ki jih je pripeljala na sled Rdečemu orkestru. To je bila najbolj razširjena in najučinkovitejša sovjetska vohunska mreža med drugo svetovno vojno. Sestavljalo ga je 290 glasbenikov enajstih narodnosti. Pod mojstrsko taktirko Leopolda Trepperja so delovali po Zahodni Evropi, dirigent pa je od leta 1939 do 1943 poslal v Moskvo okoli 2.000 sporočil. Nemci so dirigentu Rdečega orkestra ponudili, da bi ostal na čelu orkestra in da bi pošiljal v Moskvo podtaknjene podatke. Po njegovem pripovedovanju je preslepil gestapovce, vendar ga je šef francoske obveščevalne službe takoj po vojni postavil pred sodišče. Dokazi so bili pomanjkljivi in sodišče ga je oprostilo. Slovenski zamorčki Ljubljanska Zgodnja danica je 1. septembra 1845 poročala o tem, da so takrat pri nas dobrodelno nakupovali in skrbeli za majhne zamorčke. Na pobudo Luke Jerana so sprožili dobrodelno akcijo za odkup črnskih otrok. Za petdeset goldinarjev je bilo mogoče kupiti lastnega "kerščenčika" in mu dati poljubno, recimo kar svoje ime. Ljudje so se nad tako dobrodelnostjo silno navdušili. Že čez kratek čas je bilo v Ljubljani (in tudi drugod na Slovenskem) mogoče srečati zamorčke z dokaj čudnimi imeni, na primer Stanislav Kostka Ljubljanski, Maksimilijan Celjski, Luka Kranjski, Alojz Latinski pa celo Pavel Čermelabram - pač po gospodih Čermelu in Abramu, ki sta pridala vsak za pol zamorčka. Svojega zamorčka si je privoščil tudi Stritarjev gimnazijski razred in sam Stritar mu je kot razredni prvak izbral "lepo in imenitno, četudi ne prav zamorsko ime" - Jožef Slovenski. Usoda tako "posvojenih" zamorčkov je bila največkrat tragična. V Slovenskem narodu so 5. marca 1874 zapisali: "V Ljubljano se vsako leto pritepe razcapan zamorec, ki po ljubljanskih krčmah goreče predivo žre, ko- zarce grize... Govori slovensko precej dobro, tolče nemško, laško in francosko... Ta zamorec je gospod Janez Jeran Kranjski, ki ga je naš pobožni Luka Jeran v Afriki kupil, da bi se v Ljubljani izšolal in se kot katoliški misijonar vrnil v Afriko črne duše past. Krstil ga je Slovencem na čast za Janeza Kranjskega. A sedaj ta noče več slišati ne za gospoda Luka Jerana ne za Afriko in se od mesta do mesta potepa." © Demokracija • 36/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, dljfe£')ku\( 'i j a .Jr Ropov mim Rasputin HP V '')I< Ijamo v skladu z načelom profesi- onalne novinarske f :'|B||' etike, katere na- IlJmE men je služiti inte- ¿HŽ resom javnosti ne a ^^K glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. j-™ Gibanje za spremembe V prispevku na nedavni javni tribuni Zbora za republiko v prepolni dvorani koprskega Koloseja sem poudaril, da doživljam zbor kot gibanje, ki nam vrača upanje in ki bi lahko pomembno pripomoglo k političnim spremembam v Sloveniji, to je k premiku volilnega telesa na pomladno stran, saj združuje skoraj vse tiste družbene sile, ki so odločilno vplivale na demokratizacijo Slovenije in ustanovitev slovenske države. Mediji nas namreč dnevno bombardirajo s podatki o moralni in drugačni krizi, v katero je zašla mlada država, ter o njenem slabem upravljanju. Kako se to odraža v vsakdanjem življenju ljudi, si lahko ogledamo na primeru zloma hranilno-kreditnih služb s poudarkom na Sicuri, kjer sta neustrezna zakonodaja in neodgovorno ravnanje Banke Slovenije omogočila nekaznovan brezvesten rop varčevalcev in s tem povzročila na stotine nevidnih družinskih tragedij na Koprskem in drugje. Nobena družba ni in ne bo nikoli popolna, vendar je to, kar imamo danes, daleč od tega, kar zmore narod v tem trenutku. Krivec za to so predvsem sile kontinuitete, ki so se v tranziciji povzpele na oblast v nepošteni volilni tekmi, v kateri je na eni stezi stal tekmovalec, ki je bil prisiljen pol stoletja ždeti v mavcu, odrinjen na družbe- no obrobje, na drugi pa tekmovalec, ki ni le dobrega pol stoletja intenzivno treniral svoje politične obrti, ampak je že na štartu držal v rokah vse glavne vzvode družbene moči, to je kapital, medije, represivne organe itn., in jih drži še danes. Tako že sam začetek slovenske demokratične zgodbe sloni na nepošteni igri, ki jo pohojena stran doživlja kot tiho prevaro in nasilje hkrati. V primeru zdajšnje oblastne strukture bi morali dodati le še to, da se je s pomočjo botrov iz zakulisja zavihtela na oblast skupina nadutih in od oblasti opitih mladcev, ki z nekaj izjemami v svojem življenju niso še ničesar ustvarili in nam tudi nimajo kaj dosti povedati. Saj sta njihov domet in njihova raven močno pod kulturno ravnjo naroda. Pogosto uporabljeni slogan, da ima Slovenija političnih elit koma j za eno ekipo in pol, predstavlja predvsem poskus beganja ljudi pred spremembami. Ne vem, zakaj bi prav v Sloveniji tako primanjkovalo političnih kadrov, če zmorejo skoraj redno menjavo elit na oblasti celo take države, ki premorejo komaj kak stoti-sočak prebivalcev, npr. Malta, Luk-semburg, Island idr. Končno, mislim, da je za državo manjše zlo nova, manj izkušena vladna ekipa kot pa od virusa oblasti načeta in od neomejene moči zaslepljena oblastna struktura, ki je dopustila nekaznovan in celo z zakoni podprt grabež družbene lastnine in s tem usodno razklala družbo na hitro in pretežno nemoralno obogateno elito in na nemočno, prevarano in oropano rajo. Hismo Tiajpcčji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _ ___ _ Tako spremembe niso nujne samo zaradi zame-njave ekip na oblasti, ampak predvsem zato, ker na nepošteni politični igri in nemorali sloneča družba nima moralnega naboja za kakovosten skok naprej, ker ostaja velik del družbenih sil odrinjen in neizkoriščen. Milan Gregorič, Koper Hrvate je treba ustaviti! Sedanja vlada verjetno tega ni sposobna, preveč je neresna. Hrvatje pa ne bodo odnehali, četudi jim tako početje škoduje. Prišel bo čas, ko bodo tudi Hrvatje vstopili v Evropsko skupnost, vendar bo do tedaj preteklo še veliko vode. Kar nekaj Slovencev razmišlja, da je vse, kar se sedaj dogaja na področju politike LDS do hrvaških oblasti, v smislu predvolilne kampanje; ker hoče LDS za vsako ceno vladati, ji prav pride tudi igra z mejo na morju. Že od nekdaj je v zemljepisnih knjigah in zgodovini tega ozemlja zapisan Piranski zaliv, Hrvatje pa so ga zadnja leta na silo spremenili v Savudrijsko uva-lo. Savudrija je vedno bila pod juris-dikcijio Pirana. Hrvaški nacionalisti, kot so med prvo in drugo svetovno vojno prav tam poudaijali pripadnost Italiji, sedaj trdijo, da je Savudrija hrvaška. Spreminjan je imen je zelo prefinjena praksa posebno nekdanjih fašistov, ki so tudi v tem predelu zganjali genocid. Nasilno spreminjanje imen krajev, vasic in priimkov je bila posebnost fašistične Italije. Kot otrok sem se znal podpisati pravilno, torej Stokelj, ko pa sem moral v šolo, kjer se ni smelo govoriti slovensko, sem se moral na silo podpisovati Sto-cheli, ker italijanska abeceda ne premore nekaterih črk, vendar je bil to le izgovor za nasilno spreminjanje ali pačenje priim- iPUTtP.radiodur.si kov. To je bilo pred več kot 60 leti, kaj pa sedaj počnejo Hrvatje? To ni podobno demokratični ureditvi Evropske unije, zato se bodo morali otresti balkanizma in nacionalizma. Že drugi dan po nastopu novega zunanjega ministra g. Vajgla so začeli Hrvatje nameščati nova školjčišča pred kopališčem v Kanegri. Hrvaški časopisi so bili tiste dni polni nekakšnih veselih novic o novem zunanjem ministru in zapisali so, da bodo z njim dobro shajali, kar se je pokazalo, da je res, saj je školjčišče ostalo tam, kamor so ga postavili. Prav nič od tistega torej, kar je napovedal Vajgl, češ da v Piranskem zalival vlada olimpijsko premirje. Hrvatje s školjčiščem še sami sebe ovirajo, saj sega v samo kopališče, a nič zato, samo da nagajajo "Slovencima". Podobno so delali fašisti v Italiji in prav v tistih krajih. Samovolje Hrvatov Slovenija ne more in ne sme toleri-rati. Piranski zaliv bo ostal celovit, nihče nima pravice spreminjati imena zaliva, kar sedaj počnejo Hrvatje. Hrvaška vlada se v večini primerov dela gluha, novinarji pa razpihujejo sovraštvo do Slovenije in Slovencev in hujskajo svoj nevedni narod proti Sloveniji, kar je zelo bedno. V hrvaških turističnih krajih je čedalje manj Slovencev in tudi drugih tujcev bo manj, saj napuha nihče ne mara. Možnosti za letovanje je iz dneva v dan več, npr. Tunizija, Turčija, Grčija, Bolgarija, Egipt itd., navadno za manjši denar in z veliko več spoštlji-vosti do turistov, kot je premorejo Hrvatje. Vendar sem ponosen na našo himno, kjer je med drugim star vek: "Ne vrag, le sosed bo mejak." Sedaj je mejak bolj podoben vragu. Silvan Stokelj, Ljubljana Ropov Rasputin v krilu (1) V prejšnji številki Demokracije se mi je v članek Ropov Rasputin v krilu prikradla napaka, v kateri sem izvršnega direktorja Bogdana Demokracija • Četrtek. 2. septembra 2004 poštni predal 4315 Biščaka preimenoval v generalnega sekretarja LDS. Biščak je seveda nekdanji generalni sekretar LDS. Aleš Kocjan, Demokracija Visoka odlikovanja (1) V Demokraciji je bilo 26. avgusta objavljeno pismo g. Iveta A. Staniča iz Kočevske Reke z naslovom Visoka odlikovanja, v katerem piše o podelitvi visokih priznanj Republike Francije najvišjim častnikom Slovenske vojske. V zvezi z navedbami g. Staniča bi želeli poudariti, da je visoka vojaška odlikovanja podelila Republika Francija. Ministrstvo za obrambo ni bilo naprošeno za predloge kandidatov in tudi ne more predlagati kandidatov za vojaška odlikovanja, kijih podeljujejo Ulje države. Soglasje za podelitev vojaških odlikovanj na prošnjo tuje države da predsednik Repub-l ike Slovenije, ki pred tem pridobi mnenje vlade oziroma pristojnega ministrstva. Ministrstvo za obrambo je v tem primeru soglašalo s podelitvijo francoskih državnih odlikovanj trem visokim častnikom Slovenske vojske. Darija Dolenc, Služba za odnose z javnostmi, Ministrstvo za obrambo Alojzu Pisancu v zahvalo Za tipično celjsko boleznijo - rakom je umrl g. Alojz Pisanec, upokojeni uslužbenec nekdanjega Mestnega pokopališča Celje, sedaj Vekinga. Njegovo poklicno delo je bilo soočeno s tistimi dejanji tovarišev partizanov in tovarišic partizank, ki so jih pod krinko OF revolucionarno izvajali, v imenu naroda desedetja prikrivali, v imenu prihodnosti pa do danes sistemsko zamolčevali. V imenu tisočih zločinsko pobitih žrtev in njiho- RADIOJ 96,4 MHz Slovenske gorice Ig (Mtodte 5,2230 [enot. ti: 02/729 02 20, /20 /3 24, k 02/720 73 22 HHIHWH POŠTA; mM ateist J, INTERNET STRAN: m radiom si rfaoarb» vih svojcev, v imenu evropske civilizacije in slovenskih kristjanov Vam gre zalivala, da so zadnja počivališča teh žrtev postala znana in registrirana. V Celju, ki je prometno vozlišče in ga je nacistični okupator hotel braniti z razsežnimi zemeljskimi utrdbami, je polvojaški vadbeni center Teharje ponujal idealno možnost za zbirni center navideznih sovražnikov revolucionarne nove Jugoslavije, ki se je nato spremenilo v vsesplošno obsežno morišče in grobišče. Posebno dragocena so bila Vaša pričevanja o množičnih grobiščih na Celjskem, sedaj elitnem hribu Golovec, kjer so si celjski boljševiki kar na kosteh žrtev postavljali svoje vile in osnovne šole, njihovi somišljeniki in sim-patizerji pa v sedanjem času Merca-tor centre in športna igrišča. Tudi grobišča komunističnih žrtev na celjskem mestnem pokopališču in v okolici Jo-žefovega hriba ter Jalovega grabna (spominska pot Prve celjske čete) so zdaj po Vaši zaslugi znana in registrirana. Vsi napori in podarjeni bogati privilegiji za polstoletno prikrivanje zločinov so bili zaman. Gospod Alojz Pisanec, ob Vaši smrti, ki me je prehitela, ne pa presenetila, se Vam v imenu institucij, ki sem jih vodil ali bil njihov član, kot človek človeku iz srca globoko zahvaljujem. Člani komisije Demos, teharske komisije, vladne komisije za evidentiranje in označitev prikritih grobišč ter vladne komisije za izvajanje zakona o popravi krivic na Vašo izrecno željo niso vedeli, da podatki in dejstva o velikih celjskih grobiščih izvirajo iz Vaših pričevanj. Vaši delovni zapiski bodo arhivsko varovani! Janez Cernej, Celje "Tito spet razburja" Tak je bil naslov članka, ki se je 3. avgusta pojavil v Primorskih novicah. Napisal ga je tržaški časnikar Marjan Kemperle. Kot ponavadi ima ta časnikar poseben pogled na današnjo Slovenijo, ker mu je očitno zelo pri srcu pretelda Titova jugodiktatorsaka država. Osamosvojitev Slovenije je bila in je še sedaj za slovenske medije (razen redkih izjem) v domovini in zamejstvu hud greh. Iz njihovega pisanja se vidi tito-jugo-nostalgija. Zadnje čase (z vstopom v EU in NATO) je ta nos-talgična težnja še prepoznavnejša. Kemperle nas obvešča, da je predsednik tržaške pokrajine Fabio Scoc-cimarro pisal slovenskemu konzulatu, naj posreduje pri slovenski vladi za odstranitev napisa TITO na Kokoši pri Bazovici. Po mojem mnenju je to legitimna in poštena prošnja (ali zahteva?) in v posebno korist Slovenije, saj nas taki napisi preteklega sovraštva samo oddaljujejo od civilizacijskega napredka. Celo somišljeniki Mus-solinija, Hiderja in drugih diktatorjev si dandanes ne bi upali pod pokroviteljstvom države poveličevati Titu podobnih diktatorjev. Nadalje člankar pravi, da je kon- 7 i r L i