POROČEVALEC GLASILO KOLEKTIVA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Glasilo »Poročevalec« KK Ptuj izdaja delavski svet. U-rejuje uredniški odbor .'predsednik Ciril Kolarič; člani:-Starki Milan, dipl. inž. kmet., Valentin Viktor, Glušič Miran, inž. kmet., Mlakar Jurij, Grabrijan Maruša in Guštin Stane, dipl. inž. kemije Odgovorni urednik: Oton Polič Uredništvo in uprava: Ptuj, Muzejski trg 2 PTUJ, SEPTEMBRA 1964 LETNIK I. List izhaja mesečno Tisk: Ptujska tiskarna, Ptuj Rokopisov ne vračamo Polletni obračun in gospodarski rezultati Prva polovica leta 1964 je za nami. O izdelanem polletnem obračunu je razpravljal in ga tudi odobril delavski svet podjetja na seji 22. avg. 1964. Poročal je direktor FRS podjetja. — Z večjo proizvodnjo in realizacijo tudi večji dohodek. — Delež kmetijske dejavnosti v celotnem dohodku 40%. —Z namenom, da bi seznanili z rezultati našega polletnega gospodarjenja najširši krog naših proizvajalcev, ga bomo nekoliko podrobneje prikazali. Posebne periodične obračune smo izdelali za naslednje naše obrate in dejavnosti: kmetijstvo, mizarstvo, klavnico z mesnicami in lesno predelavo. Posebej je bil izdelan periodični obračun za podjetje kot celoto. Prispevek iz dohodka je bil ob. računan od obrata mlekarna (kemična dejavnost), od obrata mizarstvo in od gradbene dejavnosti. Bistvena značilnost pri izdelavi periodičnega obračuna je v tem, da so prejeli obrati in dejavnosti za del svoje interne realizacije v okviru podjetja nazaj od obratov ali dejavnosti, ki so eksterno realizirali svoje proizvode ali storitve, iz te realizacije izhajajoči dohodek z deležem stroškov. V podjetju kot celoti je bilo medobratne (interne) realizacije iz naslova materiala v višini 195,351.926 din in uslug za din 27,321.277. Zelo močno interno realizacijo izkazujejo predvsem kmetijstvo, gozdarstvo in lesna predelava. V prejemu materiala In uslug iz interne realizacije je na prvem mestu mlekarna, nato pa sledijo: lesna predelava, klavnica z mesnicami in kmetijstvo. Značilno je za naše podjetje, da ima vsak obrat ali dejavnost interno realizacijo ter da vsak prejema isto tudi od drugih obratov ali dejavnosti. CISTI DOHODEK SMO POVEČALI ZA 16 % Poslovni rezultati so dobri, saj izkazuje podjetje kot celota zadostno višino čistega dohodka; ta je za celih 16 °/o višji od istega v istem razdobju leta 1963. Nobena dejavnost in noben obrat po polletnem obračunu ne izkazuje izgube, temveč vsi le čisti dohodek. Celotni dohodek kombinata, izhajajoč iz plačane realizacije se je povečal napram istemu razdobju lanskega leta za 1,6 %, medtem ko so se zmanjšali poslovni stroški napram istemu obdobju lanskega leta za 7 %. Iz teh dveh nasprotnih si komponent izhaja namreč povišanje čistega dohodka za omenjenih 16 %. V kolikor bi prikazali gibanje celotnega dohodka, izvirajočega iz plačane realizacije, dohodka in čistega dohodka po posamenzih obratih in dejavnostih s statističnimi pokazatelji, s tem da bi vzeli polletne rezultate iz lanskega leta za bazo in bi iste označili s 100, bi dobili za letošnje leto sledeče indekse: Celotni dohodek je napram celotnemu dohodku v istem razdobju preteklega leta manjši v kmetijstvu zaradi tega, ker smo v obračunu izločili iz kmetijske dejavnosti gradbeno dejavnost. Precej manjši je tudi v obratu klavnica z mesnicami, vendar pa sta tukaj kljub temu močno povečana dohodek 'in čisti dohodek. Pri lesni predelavi je manjši celotni dohodek zaradi tega, ker je v tem obračunu poslovanje žage Rogoznica do 31. 3. 1964, višji dohodek pa izhaja iz realiziranih celotnih polietnih zalog. Zmanjšani poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, založno klet »Slovenske gorice« in mehanično delavnico v 11 obračunskih obratih. Izračunani čisti dohodek iz kmetijske dejavnosti je udeležen v celotnem čistem dohodku podjetja s 40 %, kar je zelo dosti kljub zmanjšanju napram preteklemu letu. Celotni dohodek kmetijske dejavnosti je v polletnem periodičnem obračunu ugotovljen po doseženih prodajnih cenah, povečanih za prejete premije, medtem ko so izračunani stroški v plačani eksterni realizaciji vsled objektivnih razlogov lastne cene niti ocenili nedovršene proizvodnje. Verjetno je, da se bo v kmetijstvu izkazan čisti dohodek ob končnem letnem obračunu nekoliko znižal. V nasprotju s panogo kmetijstva je treba vzeti višino izkazanega čistega dohodka v ostalih dejavnostih in v obratih za povsem realno in pričakovati do konca leta le še njegovo določeno povečanje. Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da smo v preteklem polletju letošnjega leta dobro gospodarili. V kolikor bomo pridelke v redu pospravili ter enako proizvajali tudi v ostalih obratih, se nam ni treba bati negativnih presenečenj. Računati moramo sicer v precejšnji meri s primanjkljajem, ki nam ga je povzročilo povečanje cen v mesecu juliju. Zvišanje cen določenim kmetijskim pridelkom namreč ne odtehta stroškov, ki se nam povečajo zaradi zvišanja cen reprodukcijskemu materialu, zaradi ukinitve regresov in zaradi povečanja osebnih do- Obrat - dejavnost Celotni dohod. Dohodek Čisti dohod. Kmetijstvo 98,1 100,0 69,0 Gozdarstvo 158,7 179,0 212,2 Klavnica 80,4 268,7 485,7 Mizarstvo 206,2 227,1 191,8 Mlekarna 132,5 186,0 205,8 Lesna predelava 40,1 104,6 267,8 Kombinat - celota 101,6 123,4 116,4 ^ » . trgatev veleva, spet pojdemo bral«. — že v naslednjih dnevih bo ponovno odmevala med vriskanjem brentarjev pesem trgačev na gričih Haloz in Slovenskih goric. Sočno grozdje je dozorelo. Posnetek: I. Skočir Pet zlatih medalj, ki smo jih dobili na 10. jubilejnem vinskem sejmu v Ljubljani. Posnetek: O. Polič čisti dohodek izhaja pri kmetijski dejavnosti napram lanskemu letu izključno iz naslova povečanih osebnih dohodkov, ki kažejo indeks 117,1 napram istemu razdobju lanskega leta. USPEŠNO KMETIJSTVO Dejavnost kmetijstva obsega po planskih cenah prodanih proizvodov in storitev, razen za prodane zaloge iz leta 1963, ki so obračunane po dejanskih lastnih cenah. Zaradi tega je potrebno jemati izkazan čisti dohodek te dejavnosti z določeno rezervo predvsem glede na to, ker nismo preračunavali hodkov. Kljub temu pa moramo vpreči vse sile, da bomo ob obravnavanju naslednjih periodičnih obračunov in predvsem zaključnega računa za tekoče leto ugotavljali vsaj sedanje, če ne še boljših rezultatov našega gospodarjenja. Vinko Trplan 174 zlatih medalj za naša vina Od leta 1952, odkar so začeli ocenjevati na raznih sejmih doma in v tujini razstavljena vina, smo prejeli za naše razstavljene vzorce laskava priznanja. Tako smo dobili na vinskih sejmih v Ljubljani 123 zlatih in 47 srebrnih medalj, na ostalih sejmih v državi pa 42 zlatih in 10 srebr- nih ter v tujini 14 zlatih in 4 srebrne. Skupno imamo tako 174 zlatih ter 60 srebrnih medalj. Kvaliteta haloških in slo-venjegoriških vin je tako tudi uradno priznana. Danes zahteva tržišče vedno kvalitetnejša vina s stalnim priznanim izvorom. Tudi mi bi lahko dosegli za naša vina stalno priznanje v obliki provenienčnega certifikata, to je spričevala o izvoru (poreklu) vina. Tako bi si zagotovili redne kupce našega vina na domačem trgu in na tujih tržiščih, ki je zaslovelo v domovini in po svetu. /j Vt 1 IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV | Potrdili so polletno bilanco Predsednik zbora delavcev delovne enote »Tehnoservis« Adolf Ačko pri stružnici. Posnetek: O. Polič Prebrodili smo začetne težave Mehanična delavnica dosegla zadovoljiv finančni uspeh Na svoji 2. seji dne 22. 8. 1964 je delavski svet podjetja: — sprejel poročilo direktorja FRS in potrdil polletno bilanco podjetja; — sprejel predlog odbora za osebne dohodke ter določil, da se zvišajo zaradi povečanja ži-vljenskih stroškov vsem zaposlenim osebni dohodki za 3.000,-din mesečno, začenši od 15. 7. 1964; — sprejel poslovnik delavskega sveta; — sprejel predračun dohodkov in izdatkov za strokovno izobraževanje v letu 1964 (po predlogu, ki je bil objavljen v 1. številki »Poročevalca«) s tem, da se vnesejo še stroški izdajanja našega časopisa; — sprejel sklep, da se izrednim študentom visokih in višjih šol odobri 3 dni izrednega dopusta za pripravo za vsaki izpit ter 1 dan za sam izpit, skupno pa dopust ne sme presegati 30 delovnih dni v letu. Za izredne dijake srednjih šol pa je odobreno letno 12 dni študijskega dopusta in sicer 6 dni za vsako polletje; — potrdil potovanje glavnega direktorja in direktorja komerciale v Avstrijo ter v Zapad-no in Vzhodno Nemčijo; — odobril nakup dveh plemenskih žrebcev noriške pasme. V ta namen je odobreno potovanje v Avstrijo veterinarju dr. Štefanu Baumanu; — tudi odobril potovanje potrebnemu številu članov zaradi sejmov v tujini, kjer sodeluje naše podjetje; — odobril nabavo 3 pisalnih miz in razmnoževalnega stroja »Cyklus« za upravo, v skupni vrednosti 480.000,- din, 742.000.-din za opremo pisarn mehanične delavnice ter nabavo kombija za farmo prašičev in tehtnico za obrat Pragersko; gozdarskemu obratu se dodeli seštevalni stroj iz komer- Na prvi seji, ki je bila 20. avgusta 1964, je razpravljal upravni odbor o polletni bilanci, predlagal DS nabavo raznih osnovnih sredstev ter ugotovil potrebo po ustanovitvi specializirane delovne enote svinjereje. Dokončne sklepe o tem je sprejel delavski svet podjetja. Razen navedenega je upravni odbor še: — odobril popravilo strehe na upravni zgradbi, ker pronica za. radi premajhnega nagiba voda skozi strop; — imenoval predstavnika družbene skupnosti veterinarske postaje Ptuj, tov. Dragana Bos-niča, dipl. ing. kmetijstva; — odstopil prošnjo za pomoč pri gradnji stanovanjskih blokov odboru za družbeni standard; — sklenil, da se da kmetijski sredji šoli Maribor oglas za šolsko poročilo v vrednosti 20.000 din; — prošnjo Jožefa Fuksa za brezplačen prevoz lesa na žago in nazaj se odstopi obratu O-sojnik, da jo reši v svoji pristojnosti; — Vinku Trplanu je odobril nabavo lesa po znižani ceni za novogradnjo; — sklenil, da se odpiše obre-' sti v znesku 26.140 din tov. Antonu Svenšku; — odobril službeno potovanje na Poljsko za tov. Milana štar-kla, dipl. ing. kmetijstva; — odobril službeno potovanje za tov. Vinka Trplana in Jožeta Gašperšiča v Graz (Avstrijo); — odobril sistemizacijo delovnega mesta za tehnologa, vodjo porodnišnice in vzrejališča; cialnega sektorja; obrat Osojnik lahko nabavi 1 štedilnik, 5 miz ter 20 stolov za obratno menzo, ko bodo sredstva; — sklenil, da v bodoče ne bo več potrjeval že izvršenih nabav in prodaj osnovnih sredstev, ki ne bodo opravljena v okviru naših veljavnih določil; j — ustanovil novo specializirano delovno enoto »svinjereja«, ki obsega redno proizvodnjo farme prašičev ter vso svinj e-rejo, ki je bila dosedaj priključena obratom Dornava, Turnišče in Kidričevo. Enota se organizira s 1. septembrom, finančno poslovanje se začne s 1. oktobrom 1964; — odobril štipendije študentom, ki so se prijavili na naš razpis; — črtal Alojzu Svenšku polovico odškodninskega zahtevka din 116.800,- za posekano drevje v Staršah; — razpisal volitve za svet de- . lovne enote za delovno enoto mehaničnih delavnic, kjer je sedaj zaposlenih več kot 40 ljudi. Volitve bodo 25. septembra 1964; — sprejel predlog delovne enote mehaničnih delavnic, da se imenuje odslej »Tehno-servis«; — imenoval za člana upravnega odbora sklada za šolstvo Ptuj Marušo Grabrijan; — sklenil, da dobijo nadomestila za dopuste tudi člani kolektiva, ki so letovali izven počitniških skupnosti v Poreču in Biogradu na moru; — obratu gozdarstva dodelil 7 tonski buldožer od krčitev; — odobril predlagani osnutek mehaničnih delavnic za obračun montažnih del in kritje stroškov delavcev za premike med obrati v teku enega delovnega dne; — sprejel odpoved delovnega razmerja upravnika delovne e-note Starše Štefana Erjavca, dipl. ing. kmetijstva. — delavskemu svetu predlagal, da bi krili stroške za vence preminulim članom kolektiva iz sredstev podjetja; — odločil, da se udeležita seminarja v Italiji dva uslužbenca kmetijskega kombinata in to: Jurij Mlakar, komercialist, uprava, Miran Glušič, upravnik obrata Osojnik; — mednarodnega kongresa za reprodukcijo (osemenjevanja) živine v Italiji se udeležita Cvetko Doplihar, veterinar na farmi bekonov in veterinar dr. Štefan Bauman. 3000. - din dodatka Na prvi seji odbora za osebne dohodke, ki je bila 19. avgusta 1964 v sejni dvorani podjetja, so člani — razpravljali o dodatku na osebne dohodke zaradi podražitve. člani so predlagali povišico za 1.500 din, za 2.000 din in za 3.000 din. Po razpravi so se zedinili, naj se delavskemu svetu predlaga povišica 3.000 din za delavca od 15. julija 1964 s tem, da se ta obračunava za polni delovni čas za sezonce in ostale zaposlene; — razpravljal o raznih pritožbah na osebne dohodke; — zavrnil pritožbo Marije Törin, Jožice Gobec, Zinke Korošak, Justike Janežič iz delovne enote mlekarna, kar je utemeljil s tem, da bi dodatno povišanje porušilo razmerje med uslužbenci; — vrni prošnjo oddelka za imovinskopravne zadeve za zvi- Že z ustanovitvijo Kmetijskega kombinata Ptuj je bil postavljen temelj družbenega u-pravljanja v delovnih enotah oziroma obratih. Vendar ni imelo to družbeno samoupravljanje take podlage, da bi bil zanj zainteresiran vsak član kolektiva kot proizvajalec in upravi j alec družbenih sredstev in dobrin. Zato so bile sklicane čestokrat seje in sestanki obratnih delavskih svetov le zaradi potreb po sestankih. Sklepi obratnih delavskih svetov niso imeli zakonitih sklepov, ker je bil pristojen za to določanje le takozvani centralni delavski svet. Obratni delavski sveti v mnogih primerih niso obravnavali zadev, ki so se nanašale na delo in razvoj samega obrata in podjetja v celoti. Tako ozko upravljanje podjetja kot je bilo naše bi zaviralo prav gotovo nadaljnji vsestranski razvoj. Zato so začeli vsi člani kolektiva prek političnih organizacij, sindikata m ZK ter organov upravljanja močneje razpravljati o družbenem samoupravljanju podjetja. Nadaljnje samoupravljanje podjetja nam je zagotovil statut, ki smo ga sprejeli letošnje leto. V njem je zagotovljen trden temelj razvoja podjetja. V njem so začrtane temeljne dolžnosti in pravice delovnega človeka ter družbeno samoupravljanje. Delo organov samoupravljanja še ni s tem končano. Statut vsebuje le temeljna določila u-pravljanja. Nadalje se bo treba zato boriti, da bodo izvajali načela Statuta proizvajalci, organi upravljanja delovne note in delavski svet podjetja. Glede na specifičnost, dejavnost podjetja in sorazmerno veliko medsebojno oddaljenost obratov bo odigral prav gotovo veliko vlogo naš interni časopis. Prek njega bo mogoče seznaniti člane kolektiva z vsemi problemi pa tudi z uspehi posamezne delovne enote. Povedati moramo tudi, da še razvija samoupravljanje na o-bratih oziroma na delovnih enotah Kmetijskega kombing^a Ptuj pod različnimi pogoji. Razumljivo je, da je samoupravljanje na obratih, kot so mlekarna, gozdarstvo, Pdlehnik itd., ki so priključeni h kmetijskemu kombinatu že s svojo organizacijsko strukturo, delovno tradicijo in razvitim družbenim samoupravljanjem uspešnejše kot pri ostalih obratih. ________________________ : J šanje osebnih dohodkov aron-derjem, ki naj dostavi nodatke, s katerim bodo dokazali, za koliko se je stimulacija znižala, ker so se dvignile cene nakupljeni zemlji; — prošnjo tov. Ivana Vrečarja vrnil na obrat Dornava, ravno tako prošnjo Jožeta Eržena. Seveda je potrebno upoštevati notranje politične in druge činitel je v delovni enoti, ki neposredno vplivajo na krepitev samoupravljanja. Upoštevati je treba delovne enote, ki so bilo ustanovljene spričo naglega razvoja podjetja prav glede na potrebe. MEHANIZIRALI SMO DELOVNE OPERACIJE Zaradi naraščanja potrebe po kmetijskih pridelkih in po izboljšanju življenskega standarda delovnih ijudi, posebej pa kmetijskega proizvajalca, je bilo nujno potrebno mehanizi-zirati delovne operacije. Po nabavi in rabi mehanizacije se je izkazalo, da jo je potrebno vzdrževati in da je osnovni činitelj napredka kmetijske proizvodnje na območju ptujske komune. Glede na to je ustanovil Kmetijski kombinat Ptuj specializiran obrat za vzdrževanje kmetijske mehanizacije; ta obrat spada med najmlajše delovne enote podjetja. Da bi lahko opravljali naloge, prevzete ob ustanovitvi obrata mehanične delavnice, smo potrebovali strokovni kader, delovne prostore in strojno opremo. Maloštevilni kolektiv se je začel širiti iz leta v leto in šteje danes 46 članov. Razumljivo je, da je bilo v začetku razvoja obrata precej organizacijskih težav, težav pri pridobivanju strokovnega kadra in tudi težav v družbenem samoupravljanju. Saj smo bili v tem razvoju brez organov upravljanja in brez politične organizacije. Šele pozneje smo ustanovili pododbor sindikalne podružnice in izvolili svoj prvi obratni delavski svet. PRVI VEČJI USPEHI V LETU 1962 Tudi mi smo imeli začetne težave. V času razvoja obrata je pričelo dobivati delavsko samoupravljanje jasne obrise nadaljnjega dela in to predvsem zaradi prespektive in večjega zaupanja v sam razvoj. Ob koncu leta 1962 smo se selili v nove delovne prostore. Dobili smo nekaj osnovnih strojev. Že v poslovnem letu 1962 smo ugotovili pomembne uspehe tudi pri finančno ekonomskem poslovanju. V ilustracijo naj navedem, da smo imeli iz obrata mehanične delavnice in avtoparka 40,466.881,- din stroškov in 48,279.496,- din realizacije; 8,167.415.- din predstavlja čisti dohodek. Tako uspešen finančni rezultat je prav gotovo vplival na člane kolektiva obrata, še posebej pa na organe upravljanja podjetja. V letu 1963 smo začeli z nadaljnjo gradnjo delovnih objektov in z nabavo strojnih naprav kakor tudi s sprejemanjem strokovnega o- Sklepi upravnega odbora sebja. Ob tem je rastla pri slehernem članu kolektiva družbena samozavest, zavest proizvajalca ter upravljalen. Tudi v letu 1963 smo dosegli na vsem področju pomembne uspehe. Imeli smo 35,501.927,-din stroškov, realizacije, oziroma dohodkov 42,816.238,- din ali čistega dohodka 7,314.311,- din. Padec dohodka ugotavljamo po opustitvi avtoparka, ki je imel v letu 1962 23,851.511,- din dohod- > kov in čistega dohodka 7,039.268,-din. Na vprašanje, kako to da je bil avtopark aktiven še danes nimamo ekonomskega odgovora in opravičila zakaj smo razdelili avtopark na druge delovne enote. Za ilustracijo našega poslovanja naj bo pregled gibanja stroškov in dohodkov za prvo polletje 1964 v primerjavi z letom 1963. v 000.- din Stroški Realizacija Rezultat 30. 6. 1963 29,815 34,590 4,775 Od tega samo remont: 23,263 23,926 663 30. 6. 1964 37,978 40,463 2,485 Od tega samo remont: 32,120 33,547 . 1,427 -----------------7----------- Iz gornjih pokazateljev sledi, da je dosegel obrat oziroma delovna enota mehanična delavnica zadovoljive uspehe v eko-nomsko-finančnem potovanju obrata in da je pomemben tudi za dejavnost v okviru podjetja. To potrjuje tudi uspešno vzdrževanje in efektivna sposobnost obstoječe kmetijske mehanizacije v podjetju in izven podjetja. Šele letos v drugem polletju smo se vselili v nove delovne prostore in smo šele dobili novo strojno opremo. Po povečani strokovni kadrovski zasedbi na obratu bomo v naslednjih dneh izvolili svoj prvi svet delovne enote mehanične delavnice. Ta organ u-pravljanja bo prav gotovo važen za nadaljnje uspehe samo- L Adolf Ačko Ugodno fobslovanje klavnice Zbor delavcev delovne enote klavnice z mesnicami v Kidričevem je razpravljal o polletnem poslovanju. Imeli so težave pri nabavi živine, posebno pa pri nabavi suhomesnatih izdelkov. Kritizirali so tudi nerazumljiv odnos nekaterih kmetijskih obratov, ki prodajajo živino tujim kupcem ceneje kot pa jo plačuje njihov obrat. Povprečno so plačevali živino 25% dražje kot v istem obdobju lanskega leta. Odkupili so 811 glav razne živine v skupni teži 134.000 kg ter so plačevali povprečno za 1 kg 317.— din, lani pa samo 254.— din. Neto produkt je bil 30. 6. 1964 9,221.000,-din, kar je 2,7 krat več kot lani, medtem ko je ostanek čistega dohodka za cca 400% večji. Osebni dohodki 12 zaposlenih so večji za 29%. Nadalje so kritizirali nekatere nepravilnosti šoferja Vince-ka, predlagali DS podjetja nabavo prodajnih miz v mesnici Ptuj, odobrili Dijaškemu domu Ptuj 2% rabat na sveže meso ter nagradili vajenca Viktorja Meznariča z nagrado 10.000 din. upravljanja. W J 20.000 LITROV MLEKA DNEVNO Iv/ Na obratu »Mleko« agrokom-V binat »Emona« Ljubljana redijo: sedaj cca, 2.000 krav molznic/ od tega 1.500 krav jersy pasme. Po kravi pričakujejo 3.200 1 mle- ka. it/ j Novoizvoljeni odbor za kadre je razpravljal na svoji prvi seji 19. 8. 1964 o prošnjah za štipendije, ki smo jih prejeli po našem razpisu v »Tedniku«. Po širši obravnavi je sklenil odbor za kadre predlagati DS podjetja, da bi odobril štipendije sledečim dijakom in študentom za študij v naslednjih šolah: 1. na agronomski fakulteti: Plohf Mariji iz Nove vasi 80 pri Ptuju 2. v gozdarski srednji šoli: Šafranko Vladu iz Ptuja, Na hribu 2 Novi štipendistK Kolar Janku iz Stoperc Kovhčič Andreju iz Ormoža, Žigrova 6a 3. v polj edelsko živinorej ski šoli Homec Darinki iz Zg. Hajdine 25 Cafuta Anici iz Podlehnika. 35 4. v vinarsko sadjarski šoli: Kmetec Martinu iz Dravinjskega vrha 49 Kodrič Francu iz Stojne 42 Mohorko Anici iz Gorce 40 5. v mlekarski šoli: Kramberger Mariji iz Žabja-ka 35 pri Ptuju 6. na višji tehn. šoli —kemični oddelek: Krajnc Borisu iz Ptuja 7. v ekonomski srednji šoli: Zorec Anici iz Turnišč 35 8. v kmetijski srednji šoli: Kordun Mariji, dijakinji III. letnika KSŠ Zagoršek Francu, dijaku III. letnika KSŠ Pravdič Francu, dijaku L letnika KSŠ Struna Lidiji, dijakinji III. letnika KSŠ 9. na veterinarski fakulteti: Pelci Borisu iz Majšperka, Breg 9 Delavski svet podjetja je na svoji seji 22. 8. 1964 predlog odbora za kadre v celoti potrdil in odobril vsem omenjenim dijakom in študentom štipendije. V šolskem letu 1964/65 bo štipendiralo podjetje skupno z dosedanjimi štipendisti 32 rednih dijakov in študentov in to: na agronomski fakulteti 6 na ekonomski fakulteti 2 na veterinarski fakulteti 1 na višji agronomski šoli 1 na višji ekonom, komer c. šoli 1 5 1 3 1 6 3 1 Letos bogatejša žetev Z melioracijami so povečali površine za 160 ha Z na višji kemični šoli v kmetijski srednji šoli v mlekarski srednji šoli v gozdarski srednji šoli v ekonomski srednji šoli v vinarsko sadjarski šoli v poljedelsko živinor. šoli v mlekarski šoli Kot je razvidno iz navednih podatkov, je bilo premalo interesentov zlasti za vinogradniško sadjarsko šolo, tudi za njo smo razpisali 10 štipendij, za štipendije pa so zaprosili le 3 dijaki. Nihče ni zaprosil za štipendijo za študij na ekonomski fakulteti, za kar smo razpisali 1 štipendijo. Premalo interesentov je bilo tudi za mlekarsko šolo in za gozdarsko srednjo šolo. Odbor za kadre želi vsem novim štipendistom, kakor tudi vsem dosedanjim dijakom in študentom, ki jih štipendira naše podjetje, v novem šolskem letu mnogo uspehov pri učenju. SPECIALIZACIJA V AGROKOMBINATU »EMONA IV Z letošnjim letom so prešli v agrokombinatu »Emona« Ljubljana na novo organizacijo. Ustanovili so 14 specializiranih obratov. Samostojni obrati so: Obrat 1. »Poljedelstvo«, 2. »Mleko«, 3. »Plemensko govedo«, 4. »Pitano govedo«, 5. »Prašičereja«, 6. »Perutnina«, 7. Močna krmila«, 8. »Kooperacija«, 9. »Mesna industrija«, 10. »Maloprodaja«, 11. »Projektivni biro«, 12. »Gozdarstvo«, 13. »Družbena prehrana« in 14. »Uprava«. H V delovni enoti Kidričevo so izvolili za predsednika sveta delovne enote Marjana Vogrinca. Imenovali so komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, katere člani soprane Rihtarič, Drago Moge in Janko Kodrič, disciplinsko komisijo pa sestavljajo: Simon Zajc, Karel Škrlak in Cilka Vidovič. Člani sveta so poslušali poročilo upravnika o gospodarjenju . v prvem polletju. Posebno zadovoljni so bili z žetvijo, ki je mnogo boljša od lanske. Pridelek pšenice je bil tudi do 56 q po ha, medtem ko je povprečen pridelek cca 35 q. Tudi molznost je večja od planirane. Goveji pitanci so priraščali v drugem četrtletju za 1,2 kg na krmni dan. S končanimi melioracijami so v k. o. Mihovcih Imenovali so komisije ✓ Po poročilu o izidu volitev je svet delovne enote Starše izvolil za svojega predsednika Stanka Žunkoviča. Imenovali so tudi komisije in sicer: — v komisiji za sprejem in odpoved delovnega razmerja so: Anton Trstenjak, Marija Gornišek, Mirko Petrovič, Štefan Vegič in Franc Planinc; — v disciplinski komisiji so: Stanko Zorec, Rozika Lovrenc in Martin Pernek; v komisiji za ocenitev in odpis osnovnih sredstev so: Ivan Hliš, Danilo Klajdarič in j Martin Pernek; — v komisiji za obratna sred-j stva pa so: Franc Planinc, Stan- y ko Zorec in Dragica Tomart. USPEH LJUTOMERSKIH VIN Na 10. jubilejnem vinskem sejmu v Ljubljani je dobil vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer največ priznanj. Od razstavljenih 16 vzorcev vina je dobil 12 zlatih in 4 srebrne medalje. Vsekakor lep uspeh. NOV DOMAČI TRAKTOR Industrija motorjev in traktorjev IMT Beograd bo izdelala do konca letošnjega leta okrog 1.000 traktorjev IMT - 555. Traktor je delo domačih konstruktorjev ter bo imel 50 KM ter več kot 60 raznih priključkov. V prihodnjih letih bodo proizvajali v IMT Beograd traktorje s 25, 35, 50 in 70 KM. Prvi prebivalci w rmve farme Po 16. mesecih gradnje farme prašičev so bili 15. 9. 1964 zgo-tovljeni prvi hlevi. V prve 4 hleve smo spustili 700 plemenskih svinj k, od katerih je več kot 100 sposobnih za pripust. Plemenske svinjke so domače vzreje iz obratov Turnišče in Dornave. V oktobru bodo dograjeni še štirje hlevi. Tako bomo imeli v letošnjem letu na farmi že 1.609 svinjk. Preostali 4 hlevi za plemenske svinje bodo zgotovljeni spomladi 1965. Z napolnitvijo teh hlevov bomo imeli na farmi 2.800 plemenskih svinjk. Prve porodnišnice bodo gotove v decembru letošnjega leta, med tem ko bodo dograjena prva pitališča za vselitev v marcu prihodnjega leta. Kompletna farma prašičev bo gotova avgusta 1965. Njena kapaciteta pa bo 2.800 plemenskih svinj ter 50.000 pitancev letne proizvod- nie' tG/ pridobili 160 ha novih površin. Zato bodo nujno potrebovali še 1 buldožer, 1 super zetor, 2 traktorja ferguson Fe 35 in Fe 65. Ker predvidevajo Za jesensko žetev 270 ha žit, bodo potrebovali še 1 žitni kombanj. Za spravilo silažne koruze so dobili nov dvoredni kombanj new holland. V nadaljevanju seje je svet sprejel še naslednje sklepe: — Tončki Zajšek, kmet. tehniku in Romanu Zavcu, inž. kmetijstva je s 1. avgustom ukinjen 5 % odbitek od osebnega dohodka; — Albina Gajserja so zaposlili na delovnem mestu v živinoreji z osnovno postavko 46.000.- din mesečno. Ker ne izpolnjuje vseh pogojev, se mu odbije po sistemizaciji 10 %; - — zaposlili so dva traktorista. Martin Lozinšek se razvrsti v I. skupino, Franc Jako vi jev, kije začetnik, pa v III. skupino. — ker je mnogo prošenj za dodelitev stanovanj in drvarnic, so imenovali komisijo za dodelitev. člani te komisije so: Karel škerlak, Janko Holc in Ernest Dobrajc. — predlagajo nakup 4 stanovanjskih hiš v Ravnem polju, ki so na sedaj arondiranih zemljiščih; — nadure se izplačajo za mesec julij 1964 tudi delovodjem in ostalemu tehničnemu osebju. Na koncu so se še pogovorih o obračunu traktoristov, če delajo druga dela, o plačilu kazni za prometne prekrške ter o deževnih urah. l Polnilnica v novih prostorih Bo tetica avgusta prodano 282 vagonov vina V novih prostorih za vstekleničenje vin v delovni enoti »Slovenske gorice« je sedaj delo prijetnejše. " i",'‘ n-1** Na svoji prvi seji je izbral svet delovne enote »Slovenske gorice« soglasno za svojega predsednika Janija Gönca, za njegovega namestnika pa Iva-vana Ilovarja. Imenovali so tudi komisije: — za sklepanje in odpovedo- Posnetek: Ö. Polič vanje delovnega razmerja: predsednik Franc Malek, člana Franc Fišinger in Zora Jelinek; — disciplinska: predsednik Franc Medved, člana Franc Ma-lek in Ivan Ilovar; — za odpis osnovnih sredstev: predsednik Franc Malek, člana Franc Habjanič in Franc Vršič; — za odpis drobnega inventarja: predsednik Aleksander Rajh, člana Franc Malek in Ivan Zorec; — požarno-varstveno: pred- sednik Jože Fišinger, člana Ignac Bombek in Viktor Hedžet. Ob pregledu dosedanjega poslovanja so ugotovili, da so prodali do 30. 8. 1964 282 vagonov ' vina, od tega v druge države 92 vagonov vina v skupni vrednosti 494 milijone din. S še predvideno prodajo do oktobra bodo pripravili prostor za cca 200 vagonov novega mošta. Pričakujejo, da bo lastnega pridelka okrog 80 vagonov mošta; od zadrug bodo odkupili 60 vagonov, od kupljenega sortnega grozdja pa bodo predelali cca 60 do 70 vagonov mošta. Na novo so uredili oddelek za ustekleničenje vin. Polnijo v dveh skupinah in sicer v skupini za 2 literske steklenice, kjer napolnijo cca 4000 steklenic v 8 urah ter v skupini za 1 in 0,7 1, kjer dosegajo tudi do 6000 steklenic. Novi prostori so veliki, svetli in čisti. Ko bodo uredili še tekoči trak, od pranja preko polnilnice do etiketirnice, bodo lahko z manjšim številom ljudi dosegali še večje rezultate. Finančni rezultat je bil ob I. polletju ob upoštevanju planskih stroškov režije: 18,5 mili. j ona din čistega dohodka. Dp konca leta bo dohodek še večji, posebno še, če bo vrnjen že plačan prometni davek od zalog vina, ki je bil ukinjen v drugem polletju. Normalno poslovanje ovira tudi pomanjkanje vseh vrst steklenic. Za 10 vzorcev, s katerimi so sodelovali na jubilejnem vin-. skem sejmu v Ljubljani so dobili 5 zlatih in 5 srebrnih medalj. Sprej'eli so tudi naslednje sklepe: — predlog za oglas v vrednosti 75.000.- din za knjigo »Vinarstvo«, ki bo izšla koncem tega leta, se odstopi upravi podjetja; — uvedejo se nove etikete za rdeče in beio namizno vino, etikete »Collos« in »Zlata trta«; — pospešiti se mora popravilo transportnih in ležalnih spdov; obojih bo namreč primanjkovalo ob bližajoči se trgatvi; — disciplinska komisija naj razišče nediscipliniran adnos do dela H. M. ter naj jo kaznuje z ustrezno kaznijo; — vlogi za zaposlitev: za Levanič in Bolcar se zavrneta. ?V Neurejeni odnosi s kobilarno V zimskih mesecih bodo organizirali tečaje za kvalifikacije delavcev Svet delovne enote Turnišče je izbral za svojega predsednika Franca Lončariča, za njegovega namestnika pa Alojza Viharja. Anica Rogina, Anton Trop in Anica Šeruga so imenovani v komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja, v disciplinsko komisijo pa Alojz Vihar, Jože Murko in Antonija Širovnik. Upravnik obrata je poročal na seji sveta o dosedanjem gospodarjenju. Imeli so nekaj težav pri spravilu sena, posebno na Vidmu, kjer je bilo zaradi neodgovornosti poedincev seno slabe kvalitete. Težave so s popravili strojev. Mehanična delavnica je oddaljena, težko prideš pravočasno na vrsto, stroj popravlja vajenec, prihaja do ponovnih. okvar. Zato bo potrebno opremiti obratno kovaško delavnico. Težave so tudi zaradi neurejenega razmerja med obratom in kobilarno. Ta neurejenost je prevzela tudi zaposlene. So celo primeri fizičnih medsebojnih obračunavanj med delavci. Nato so člani sveta še sklenili: — da se povrnejo po možnosti Martinu Zupaniču stroški traktorskega tečaja, Jožetu Mur- ku pa potni* stroški varilnega tečaja; Ivana Krušiča bodo poslali na traktorski tečaj; — da se organizira v zimskih mesecih tečaj za kvalifikacijo delavcev; — da bodo predlagali spremembo nekaterih norm v rastlinski proizvodnji; — da se odobrijo nadure za žetev in obiranje hmelja; — da se vsi pridelki prevzamejo komisijsko. Člani komisije so: Franc Lončarič, Anton Trop, Anica Šeruga in Zofka Poljšak; — da se delovodji poljedelstva na Turnišču odobri nakup goriva v breme obrata za uporabo mopeda v službene namene, skladiščniku Lončariču pa se prizna kilometrina. Na svoji drugi seji je svet razpravljal po poročilu upravnika o proizvodnji ter je poslušal poročilo člana delavskega sveta podjetja Maruše Grabrijan o delu tega organa. Nato je svet delovne enote imenoval komisijo za pregled stanovanj zaradi popravil. Člani komisije so: Anton Trop, Maks Vaupotič in Alojz Vihar; Ob spravilu krme je prišlo do zaostritve odnosov s kobilarno. Vprašanje kobilarne bo v kratkem rešeno, zato poziva upravnik na strpne odnose. Svet je razpravljal še o inventurnih viških in manj kih ob primopredaji delovišča Videm ter je sprejel sledeče sklepe: — komerciala naj obvešča o-brate o dnevnih cenah pridelkov; — prošnjo skladiščnika Lončariča za dodelitev stanovanja, ki je bila poslana upravnemu odboru podjetja, naj ta čim prej resi; — Ludviku Zeleniku se odobri črtanje dolga v znesku 7.560.— din za nabavljeno hrastovo hlodovino; — izda se naj pismeni sklep o razmejitvi območij posameznih delovnih enot; — da se predlaga začasna sprememba norme za prebiranje krompirja na 150 kg na uro; — da se sprejme administratorko z ustreznimi pogoji; — da se čim-prej razproda staro pohištvo in inventar, soba pa naj se dodeli Francu Lončariču za začasno stanovanje. NAŠE IZKUŠNJE T olmačenfai Kako bo letos ob trgatvi i/ Čistoča je osnovni pogoj za pridelovanje dobrega in zdravega vina. vinifihacije ne zagotavlja kvalitete Trgatev je svečano opravilo, žetev po celoletnem delu In skrbeh vinogradnika, zato se bomo na njo dobro pripravili in jo čim vestneje opravili. PRIPRAVA ZA TRGATEV Na trgatev se moramo vestno pripraviti. Napake pri trgatvi se maščujejo ves čas pri vzgajanju in šolanju vina. Zaradi slabo opravljene trgatve nam pogosto pozneje delajo preglavice razne bolezni in napake v vinu. Pred trgatvijo moramo o-praviti naslednja dela: Klet in predelovalne prostore moramo očistiti, prezračiti in razkužiti. Za razkuževanje zraka, sten in vseh predmetov, ki so v kleti in predelovalnici, najpogosteje uporabljamo apno, modro galico, v novejšem času pa tudi organske fungicide in žveplen dioksid, ki ga dobivamo z izgorevanjem žvepla. Priprava prostorov, naprav, strojev itd. je bistvene važnosti za nemoteno trgatev in predelavo. čistoča je osnovni pogoj za pridelovanje dobrega in zdravega vina. Vino je zelo občutljiva snov, ki ga lahko pokvari ne le dotik, temveč tudi bližina predmetov ali snovi, ki imajo kakršenkoli tuj duh. Za vzdrževanje čistoče mora biti na razpolago dovolj zdrave vode, po možnosti iz vodovoda ali pa iz studenca, da je omogočeno hitro in temeljito pranje. Z nečistih tal, kadi in naprav se dviga prah s klicami raznih bolezni, kakor vlečljivost, kislost, plesen, cik itd. in pada v mošt. Očistiti moramo vso vinsko posodo. Zdrave sode, ki so bili med letom prazni in so bili večkrat žveplani, moramo temeljito umiti s čisto, hladno vodo, ki ji dodamo po potrebi 2% raztopino sode, nakar jih z vročo vodo ali paro razkužimo in jih nazadnje zopet s hladno vodo isplakujemo tako dolgo, dokler voda ni popolnoma čista. \0 Kadi in drugo posodo za prevoz grozdja ali drozge moramo pravtako dobro očistiti. Kadi večkrat izperemo z vodo, ki smo ji dodali 2%raztopino sode in jih oribamo s krtačo. Najuspešnejše je pranje in čiščenje s paro. Vso leseno posodo, škafe, brente, kadi in drugo moramo popraviti, ji nabiti obroče in jih zamočiti, da ne bodo puščale. Velikokrat je vzrok raznim boleznim in napakam vina zlasti vonj po plesni nečiste posode. Opozoriti moramo na to, da ne smemo uporabiti posode za trgatev med letom za druge namene n. pr. za žganjekuho, škropivo itd. Posode, ki je namenjena za belo grozdje, ne smemo uporabljati za črno. Posodo za trgatev moramo ob trgatvi vsak dan očistiti. Vse železne dele v stiskalnici in kovinsko posodo, ki pride v dotik z moštom, je treba po-loščiti. Vino ali mošt ne sme priti v dotik s kovinami, zlasti pa ne s svincem, cinkom ali antimonom. Te kovine se vežejo s kislinami v moštu ali vinu v zdravju škodljive soli. Železo skvari barvo vina, ker se vinska barvila spajajo z železom in vino obarjajo. Vse lesene dele umijemo z vodo, ki smo ji dodali natrijevega bisulfita. TRGATEV Navadno trgamo najprej rdeče in črno grozdje, potem šele belo. Belo grozdje mora bolj dozoreti, oziroma celo prezo-reti. Trgamo po možnosti ob suhem vremenu; ob močni rosi ali dežju se sok preveč razredči in dobimo manj kvalitetno vino. V veliki vročini pa zopet ni priporočljivo trgati, ker začnejo razne glivice takoj delovati in je nevarnost, da se mošt pokvari. Zato bomo v vročih dneh trgali rano zjutraj in popoldne. Skrbeti moramo, da pride grozdje v predelovalnico čimbolj hladno. Trgamo oziroma režemo grozdje tako, da ne stresemo trsa, sicer odpadejo prezrele jagode. V ta namen uporabljamo dobre ozke in ostre škarje. Z nožem trgano grozdje se rado osiplje. Da ne bi padale jagode na zemljo, jih prestrežemo z levo roko, medtem ko z desno režemo. Grozdje lahko režemo tudi nad posodo ali škafom ali pa tako, da pridržimo pod grozd majhen pleten krožnik, na ka terega odrežemo grozd in ga s krožnika odvržemo v posodo za grozdje. Ponovno je treba poudariti, da mora biti posoda za trgatev lesena ali pološčena ter čista in vsak večer ali pa po daljšem preš tanku očiščena razne nesnage in umita. Grozdje trgamo po vrsti od trsa do trsa in ga spravljamo v škafe ali v pološčeno kovinsko posodo, iz katere ga sipamo v brente ali kadi. Za poškodovano in gnilo grozdje pletene košare ali zabojčki niso primerni, ker se izgubljata grozdje in sok v šibju košar, med deščicami pa se razvija škodljiva mikroflora. OCUVATI MORAMO CELO GROZDJE Pri nas, na visoko kvalitetnem območju, mora veljati pravilo, da dovažamo iz vinograda do mesta predelave le grozdje in he drozge. Za izboljšanje predelave je torej nujno potrebno, da prevzame predelovalnica le celo grozdje. Zmečkano grozdje je manj vredno za kakovostno predelavo. S sedaj škodljivo prakso tlačenja grozdja v brente, škafe in kadi je treba prenehati. Sladki sok je hranljiv supstrant za vinske kvasnice, patološke glivice in bakterije, ki so na površini jagod in grozdnih pecljev. Ko pa grozdje zmastimo, se prično pri počasni predelavi ali morebitnem zastoju najprej burno razmnoževati zlasti škodljive glivice in bakterije. Pri sedanjem načinu vinifika-cije je zelo prizadeta kakovost vina prav zaradi celodnevnega izpostavljanja gnilega, nagnitega in stlačenega grozdja in delovanja škodljive mikroflore. V Sedanji načini primernih, kjer ni možna takojšnja predelava, sulfitiramo tudi grozdje in sicer s kalijum metabisulfitom; 10—15 gramov na 100 kg grozdja po možnosti potrosimo v plasteh in povrhu. Sodobna predelava zahteva takojšnjo predelavo in sulfitacijo drozge neposredno po mastenju grozdja. Pri po toči ali po peronospori in po drugih boleznih močno poškodovanem grozdju bomo morali skrbno odbirati suhe jagode in peclje od zdravih. V nasprotnem bodo te suhe jagode in peclji popili ves sok, ki bi ga dale še zdrave jagode. To grozdje se poškoduje pri odpiranju suhih jagod, zato ga mo-moramo takoj predelati ali pa vsaj močno sulfitirati. Če bomo upoštevali vse zgoraj navedeno, bomo lahko pridelali res kvalitetno, zdravo, bu-ketno in lepo zelenkasto barvo, za katero lahko dosežemo na domačem in tujem tržišču ugodne cene. Zavedati se moramo, da je v kg grozdja vloženega panogo truda, pri katerem so se naši vinogradniki pošteno znojili, zato bi bila velika škoda, če bi si z nekvalitetno trgatvijo pokvarili vsa naša prizadevanja. IVAN SKOČIR Večkrat ugotavljamo, da zaposleni ne poznajo predpisov. Razen tega slišimo na raznih obratih različna tolmačenja o istih zadevah. Največ nejasnosti in dvomov je pri obračunih osebnih dohodkov, dnevnic, terenskega dela in slično. Zato smo se odločili, da bomo objavljali v našem »Poročevalcu« tolmačenja nejasnosti. Pošiljajte zato svoja vprašanja, mi pa bomo odgovarjali. NI NADOMESTILA ZA LASTNO ORODJE \y Siliranje tflJY O ozlco grlo KombaJnislI so zalnierasirani xa boljšo organizacijo razkladanja Obrati našega kombinata bodo letos silirali okrog 1.720 vagonov zelene koruze. Ako primerjamo spravilo pridelka žit, ki je bil 178 vagonov, z ogromno količino silaže, vidimo, da je siliranje večje ter zelo odgovorno in zahtevno delo. Zato smo hoteli izvedeti, kaj menijo o tem na obratu Kidričevo, ki ima levji delež pri siliranju. VRSTA SILAŽE IN SISTEM SILIRANJA NISTA NAJBOLJŠA V Kidričevem silirajo na prostem v kupe po cca 150 vagonov silaže. Pri tem načinu siliranja V Kidričevem je siliranje v polnem teku. Imajo 2 skupini. Ena dela z enorednim silaž-nim kombajnom new holland, druga pa z novim 2 rednim kombajnom iste znamke. Upravnik obrata Milan Makoter ni najbolj zadovoljen s potekom dela. Kljub skoraj popolni mehanizaciji žetve in 'spravila pšenice ter ostalih žit je ob času žetve prava kampanja, ki se je udeležujejo poleg strokovnjakov kombinata tudi družbene in politične organizacije ter oblastveni organi. Zato smatra, da je po-trbena kampanja tudi ob 10 krat večjem obsegu okrog silaže. Žetev z dvovrstnim kombajnom je zadovoljiva, nastane pa zastoj pri odvažanju in pri ročnem razkladanju. Kombajnist, ki upravlja z new hollandom, pravi, da napolni prikolico v 4 do 5 minutah. Ob polni storilnosti lahko nažanje v 8 urah 'VV cca 180 ton silaže. Ker čaka večkrat na prevoz in mora stati ob preklapljanju prikolic, ne dosega polnega efekta. Plačan je po toni zato želi tekoče delo. Ob normativu 5 ton silaže pri ročnem razkladanju bi potrebovali za celotno kapaciteto 36 ljudi. Na prikolici lahko delajo največ trije, zato ni mogoče organizirati boljšega dela. NE NAJDEJO ZAINTERESI RANE TOVARNE Na obratu trdijo, da so predlagali nekaterim tovarnam izdelavo ustreznih prekladalcev, vendar tovarne niso pokazale zato potrebnega zanimanja. Sedaj preizkušajo nakladalca gnoja (Carlo Pešci), ki ima preurejeno nakladalno košaro. Ta lahko naenkrat zajame do 3/4 m3 silaže. V Kidričevem so prepričani, da jim bo poizkus ob nekaterih popravkih uspel. Nekateri delavci in tudi nekatere delovne enote želijo denarno nadomestilo za uporabo lastnega orodja za delo v podjetju. Naše podjetje ne predvideva sličnega nadomestila. Citiramo tudi tolmačenje Zveznega sekretariata za finance: »Uporaba lastnega orodja delavcev, ki so zaposleni v družbenem sektorju proizvodnje, ni določena z našimi pozitivnimi predpisi ter ni v skladu z obstoječimi predpisi našega gospodarskega sistema«. KAZEN PLAČA VSAK SAM V smislu določb Uredbe o materialnih in ostalih stroških poslovanja gospodarskih organizacij je v 10. točki izrecno določeno, da se kazni za gospodarske prestopke in prekrške ne morejo pokrivati v breme materialnih stroškov. Analogno temu je nemogoče povrniti kazni za prekrške v cestnem prometu, katere stori upravljalec prometnega sredstva in bremeniti poslovne stroške. Za prekrške, ki jih store šoferji med opravljanjem svojega posla, ne more nositi podjetje nobene odgovornosti in mora zato vsak sam plačati tudi ustrezno kazen. mi'f Vsakih 5 minut nažanje dvovrstni silažne koruze. silos Večji učinek žetve koruze za silos ovira ročno razkladanje silažne koruze. Tudi tukaj bo potrebna čimprejšnja mehanizacija dela. Posnetek: O. Polič je okrog 8 do 11% odpadka, kar znaša pri njih cca 70 vagonov ali 4,2 milijona din. Prepričani so, da amortizacija zgrajenih silosov ne bo večja, odpadek bo manjši ter bi sprostili tako tudi cca 8% površin za druge renta-bilnejše kulture. Nujno je tudi, prav tako pa še upravičeno, da pričnemo postopoma opuščati tradicionalno drago koruzno silažo v korist silaže iz travnih mešanic in detelj, posebno iz lucerne. Na obratu si zelo težko predstavljajo specializacijo, popolnoma nemogoča pa se jim zdi, da ne bi uspeli organizirati kontinuirane proizvodnje silaže. To pa dosežemo z deteljami ter z ustreznimi silosi. Taka silaža je bogata z beljakovinami ter lahko uspešno nadomesti draga močna krmila. Ih kombajn new holland 5 tonsko prikolico Posnetek: O. Polič lOOO sadiovnjailca V Vidikovcu blizu Vinkovcev urejajo na 1.000 ha sadovnjak jabolk, pretežno sorte jonatan. Doslej je že posajenih 618 ha, med tem ko bodo preostale površine zasadili prihodnje leto. V polni rodnosti bodo imeli letno 7.200 vagonov jabolk. Vzporedno bodo zgradili tudi potrebne hladilnice, ceste, predelovalne obrate ter nabavili transportna sredstva. Skupno bodo porabili okrog 5,5 miljarde din, letna proizvodnja pa bo znašala cca. 4 miljarde din. /| f Domači intervju .. V našem kombinatu je zaposlenih 350 mladincev. Od teh sta 2 v delavskem svetu podjetja, eden v upravnem odboru ter 17 v svetih delovnih enot. Zanimalo nas je, kako deluje mladinska organizacija na upravi. Zato smo naprosili predsednico aktiva Albino Širec, da nam je odgovorila na nekatera vprašanja. Vprašanje: Kaj obsega program dela vaše mladinske organizacije in kakšne možnosti so, da ga boste izvedli? Odgovor: Predvsem pripravljamo razna strokovna in poljudna predavanja. So tudi možnosti, da bomo ta predavanja spremljali z diapozitivi. Predvidevamo še poživitev športnega udejstvovanja, posebno v namiznem tenisu, šahu in morda celo v strelstvu. Ker se zanimajo za navedene športne igre tudi člani našega sindikata, sem prepričana, da bi lahko izvedli s skupnimi močmi ta program. Želeli smo še organizirati ogled obratov našega kombinata, ker vseh ne poznamo, vendar za to ni potrebnih sredstev niti nam jih ne more zagotoviti podjetje. Bomo pa organizirali skupno s sindikalno organizacijo uprave trgatev na Vurbergu. Vprašanje: V vaši organizaciji je mladina iz raznih obratov. Kje so ti obrati? Odgovor: V naši mladinski organizaciji sodelujejo mladinci in mladinke iz obratov mizarstva, mehanične delavnice, »Slovenskih goric« in uprave. Vsega nas je 49 mladincev in mladink. Vprašanje: Kaj je krivo trenutne nedejavnosti v organizaciji? Odgovor: Mladino zelo težko dobimo na sestanke. Ne bi mogla reči, ah so tega krivi dnevni redi sestankov ali kaj drugega. Delna ovira je tudi to, da delajo mladinci iz dveh obratov od 6. do 14. ure, iz dveh pa od 7. do 15. ure; prvi nočejo čakati več kot eno uro na sestanek. u Albina Širec Vprašanje: Kako so seznanjeni mladinci s statutom in kako sodelujete z organi upravljanja? Odgovor: Mladinci posebej nismo razpravljali o statutu. Obdelovali smo ga skupno z delovno enoto, kjer smo zaposleni. V samoupravnih organih, razen enega mladinca v delovni enoti mizarstva, ni naših članov. Zato želimo, da bi nas vabili včasih samoupravni organi na svoje seje. Tako bi se seznanili z načinom in vsebino dela teh organov. Vprašanje: In predsedničine želje in pripombe? Odgovor: Moja želja in želja našega mladinskega sekretariata je, da bi uspel naš program ter da bi se mladinci aktivneje udeleževali sestankov. M V tesnih prostorih mizarske delavnice ustvarja kolektiv mnoge izdelke. Material, polizdelki in izdelki se tiščijo v delavnicali in onemogočajo pravilno organizacijo dela. Posnetek: O. Polič Pridelki žit niso razočarali Rekordni pridelek pšenice je bil 56,3 q/ha na obratu v Kidričevem Še eno leto proizvodnje žit je za nami. Pridelki niso tako razočarali kakor v nekaterih drugih žitnih območjih naše države, vendar tudi mi ugotavljamo posledice nenavadne vročine in suše v prvi polovici junija, ko je bilo potrebno za formiranja zrna več vlage, kot je te bilo na razpolago. Poleg tega so bile letošnje vremenske prilike zelo ugodne za razvoj bolezni, kot n. pr. snežne plesni na ječmenu, žitne pepe-laste plesni, septorije, razne rje, odmiranje žitnih biljk in druge. Na koncu pa nas je obiskalo še dvakrat močno neurje, delno tudi s točo (Pragersko, Kidričevo), kar je povzročilo izgubo zrnja in močno poleganje žit. Vsi ti neugodni činitelji so se morali seveda končno odraziti na pridelku, predvsem na kakovosti, kajti hektoliterska teža je nižja kot normalna. Zato so letos ha donosi zelo različni že na posameznih parcelah istega obrata in pri isti sorti. Pri pšenici smo dosegli višje povprečje od lanskega leta, med tem ko je donos ječmena in ovsa nižji. Nižji donosi so bili predvsem na odkupljenih in arondiranih njivah; teh še nismo mogli tako obdelati, predvsem razpleveliti, da bi nam že prvo leto dajale visoke pridelke. Iz tabele je razviden rezultat letošnje žetve: Skupaj je bilo posejanih 442 ha pšenice (požeto 440, ker sta 2 ha izpadla zaradi regulacije Pesnice), 109 ha ječmena,4,5 rži in 26,3 jarega ječmena ter smo pridelali 142 vagonov pšenice, 26,4 vagone ječmena, 13.000 kg rži in 38.850 kg jarega ječmena. Posamezne sorte pšenice smo pridelali v sledečih odstotkih: 1. San pastore 2. Etoil 3. Leonardo 4. Fonone 5. Bezostaja 35,5% 32 % 24,5% 4,7% 3,3% Iz tabele vidimo, da je vodilna pri pšenici po donosih sorta leonardo in to na vseh obratih, kjer smo jo posejali. Poleg te sorte je gotovo perspektivna ruska pšenica sorte bezostaja. Rekordni pridelek je dosegel obrat Kidričevo na površini 12,5 ha s sorto leonardo in sicer do ha 56,3 q. Kdor pozna to zemljišče, njivo, imenovano »Kisverk«, ki je zelo prodnata, bo potrdil, da je to svojstven uspeh. Ta uspeh pa ni nastal sam od sebe, ampak je glede na slabo stanje po prezimljenju rezultat posebne skrbi in brige okrog prihranje-vanja in ostalih agrotehničnih ukrepov na posevkih. Povprečen pridelek, ki ga je dosegel kombinat, je pri pšenici 34,5 q/ha, pri ozimnem ječmenu pa 27,4q/ Slabši rezultati so pri ozimnem ječmenu; ta nam že več let ne daje večjih donosov in bomo zato v bodoče raje zasejali na račun ječmena več pšenice ali pa mešanico ječmena in pšenice. Tudi jari ječmen ni zadovoljil; tega je predvsem kriva močna rja, septorija in druge bolezni, delno pa siromašno odkupljeno zemljišče, na katerem je bil posejan. Isti slučaj je z ovsom. pridelek na vseh posejanih površinah s pšenico v Vojvodini malenkost čez 18 q/ha. Iz teh primerjalnih podatkov vidimo, da smo z letošnjo žetvijo, predvsem s pšenico, lahko zadovoljni, čeprav bi lahko bili na nekaterih obratih poleg vseh naštetih neugodnih činiteljev višji pridelki. Vse negativne vplive bo potrebno odpraviti pri S Obrat Vrsta žita Sorta Površina v ha Sortno povprečje po ha/q Skupno povprečje obrata po ha/q Doseženo po planu 1 Dornava oz. ječ. dea 13 24,7 24,7 91,7 Kidričevo ” dea 18,5 29 Kidričevo ” platten 4,5 26 25,2 75,5 Kidričevo raz. sorte 13 20 25 Sobetinci dea 22 22,1 22,1 77 Turnišče trias 20 23,3 23,3 96,7 Starše ” raz. sorte 10,9 28,9 28,9 112,7 Osojnik trias 8 22 22 78,5 Dornava pšenica s. pastore 16 32,1 Dornava leonardo 13,5 36,5 32,3 96,1 Dornava etoil 33,5 30,5 Podlehnik - tt leonardo 6,7 33,9 33,9 102,1 Kidričevo s. pastore 67,7 29,3 Kidričevo leonardo 30,7 44,3 36,2 108,9 Kidričevo ” etoil 30 35,5 Pragersko s. pastore 12 27,4 Pragersko leonardo 30,1 39,4 39,7 110,1 Pragersko funone 21 42,2 Pragersko bezostaja 8 40,7 Sobetinci ” leonardo 2,6 41 Sobetinci ” etoil 12,7 32,4 33,9 103,1 Starše ” s. pastore 10,9 29 Starše leonardo 12 29,2 30,6 97,3 Starše etoil 17 30,9 Starše bezostaja 1,5 49,6 Turnišče s. pastore 29,5 34,2 Turnišče ” leonardo 8 43,2 35,8 111,3 Turnišče ” etoil 28,8 36 Osojnik s. pastore 17,6 26,6 Osojnik leonardo 9 29 27,2 75,1 Osojnik etoil 16 28 Osojnik bezostaja 5 24 Kidričevo rž petkus 2,5 34,5 34,5 138 Starše starška 2 22,2 22,2 90 Kidričevo j-ječ. kleinwanz- leben 12 12,8 12,8 Turnišče ” 11 16,5 16,5 Starše ceres 1,6 19,1 Starše union 1,7 19,9 19,3 y i Če primerjamo naš povprečni pridelek pšenice s povprečjem na družbenem sektorju v Vojvodini, smo pridelali po ha 11,2 q/ha več pšenice. Za ilustracijo še to, da je povprečni bodoči jesenski setvi, ki je že pred nami, kakor pri celotni oskrbi posevka, da bo prihodnja žetev še bolj bogata. Matko Zemljič kmet. ing. V'v ______U- j Novi kmetijski stroji na preizkušnji Letalo ameriške tovarne »Piper« na ptujskem letališču. Posnetek: ing. A. Kravos Še nekaj o letošnjem letovanju ob morju Dne petega septembra tega leta se je kolektiv obrata Dornava poslovil od uslužbenke Lizike, ki je premeščena na drug obrat. Lizika je službovala v Dornavi 19 let, to se pravi od leta 1945 dalje ter je preživela vse spremembe v tem času. Ko smo se pogovarjali, nam je lahko naštela vse organizacijske spremembe, pod katerim naslovom je poslovalo prej V slovo samostojno podjetje in tudi, kako se je iz leta v leto večal obrat po obsegu in po proizvodnji. Po njenem pripovedovanju bi lahko napisali za obrat Dornava vse zgodovinske podatke, saj je bila ena izmed prvih uslužbencev na tem posestvu. Lizika Herga Ko so se zbrali petega septembra t. 1. v pisarni izpostave Dornava člani obratnega delavskega sveta, sindikalnega pododbora ter vsi uslužbenci, se je upravnik obrata zahvalil Liziki za sodelovanje in za vestno izvrševanje vseh nalog. Nadalje je dejal, da bi si vzeli Liziko za vzgled ne samo po delu, ampak tudi po odnosu, ki ga mora imeti vsak član kolektiva do svojih sodelavcev ter kako naj razvija v kolektivu tovarištvo, da bo v njem popolno zadovoljstvo. Nazadnje je zaželel Liziki na novem delovnem mestu o-bilo uspeha ter ji je izročil v imenu kolektiva Dornava in Sobetinci spominsko darilo. F-F- Postanite naš reden dopisnik SODOBNA PRAVLJICA BREZ KONCA Nekoč so izvolili svet delovne enote uprave. Počasi, vendar vztrajno ga je zakrivalo trnje. Brezuspešno so poskušale prodreti skozi trnjev živ zid zahteve po sestanku in konstituiranju. Zato sveta niso uspele zbuditi iz mučnega spanja. Nekega dne pa je.......... V dvorani izobraževalnega centra kombinata v Ptuju so se sestali člani mladinske organizacije uprave. Posnetek: O. Polič Sestanek mladine V dvorani izobraževalnega centra kombinata Ptuj je bil 14. septembra sestanek mladinskega aktiva, žal je bilo prisotnih samo 15 mladincev in mladink. Razpravljali so o aktivnejši dejavnosti mladine in o njenem sodelovanju pri našem »Poročevalcu«. Adolf Ričnik, predsednik občinskega komiteja ZMS, ki je prisostvoval sestanku, je ugoto. tovil, da je tudi pri drugih aktivih glavna teža v tem, kako pridobiti mladino za razne dejavnosti in na sestanke. V na- Koristna naložba Zagrebška tovarna olja povečuje svoje zmogljivosti. Že doslej so imeli nenehne težave zaradi pomanjkanja suro vin. Zato so se odločili za svojevrstno akcijo. Manj sposobnejšim pridelovalcem sončnic so posodili 150 miljonov din, ki jih pa ne bo potrebno vračati. S tem »posojilom« - so o-mogočili kmetijskim organizacijam v Vukovaru, Novski in Vinkovcih nakup novih zemljišč in potrebne mehanizacije ter gradnjo skladišč za sončnice. Tovarna v Zagrebu si je tako »kupila« pridelovalce, ki so se obvezali, da bodo v naslednjih letih prodali tovarni ves pridelek sončnic. Predvidevajo, da so si tako rezervirali za se okrog 7.000 ha zemlje s pridelkom kakih 20.000 ton sončnic. daljevanju sestanka so razpravljali o možnosti razpisa ankete, ki bi pokazala, zakaj se zanima mladina. Z dobro voljo in s skromnimi sredstvi bi lahko u-stanoviii sekcije za šah, strelstvo in namizni tenis, organizi-zirali oglede obratov, sedaj v jeseni trgatev ter razna predavanja, posebno iz dela in organizacije podjetja ter proučevanje raznih samoupravnih aktov, statuta ter vrsto pravilnikov. Mladinci so se razšli z obljubo, da bodo sodelovali v vseh akcijah, ki jih bo pripravilo vodstvo organizacije. Skrbimo za Zdravstvena preventiva nas varuje s primernimi ukrepi pred obolenji. Ena izmed glavnih nalog je nadzor nad pitno vodo. Z zakonskimi predpisi je določena kvaliteta pitne vode, to je maksimalno število bakterij v litru vode, anorganskih primesi, stanje vodooskrbnih objektov in njih okolice. Glede na porabo vode po osebi se morajo občasno jemati vodni vzorci za kontrole analize. Vodni objekti se morajo po potrebi tako asani-rati, da se doseže naj višja možna kvaliteta vode. Pregledi vodnjakov in vodo-skrbnih naprav po obratih in deloviščih našega kombinata ne pokažejo razveseljive slike. V vodnjakih na obratih Podlehnik, Dornava, Pragersko in Osojnik je zelo slaba voda, tudi na deloviščih in obratih Sobetinci, Ravno polje, Lovrenc, Placar, Bori, Vumpah in drugod nimajo dobre vode. Primerno vodo imamo le v Staršah, Kidričevem, v Ptuju in Zavrču; v tej je nekaj višji %o železa, kar pa ni zdravju škodljivo. Kritično je s pitno vodo 1 IM A 0 Humor PRETIRANA DOMIŠLJAVOST Odkar jc zvedel, da smo gojenci prve specializirane delovne enote, je postal strašno domišljav. 'premem L V NAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU V mesecu avgustu 1964 so prišli v podjetje: Jožica Prah, čistilka in Stanko Molnar, mehanik v delovni enoti mehanična delavnica; Franc Planinc, Jakob Kolednik, nekvalificirana delavca in Drago Cafuta, Anton Cafuta polkvali-ficirana delavca v delovni enoti gozdarstvo, Matilda Kirbiš, Alojzija Mohorko, Jožefa Emeršič, nekvalificirane delavke v delovni enoti farma bekonov; Alojz Rozman, nekvalificirani delavec v delovni enoti Kidričevo; Anton Ilec, kmet. tehnik in Martin Stajnko iz delovne enote Osojnik; Martin Tetičkovič, Marija Lačen, nekvalificirana delavca iz delovne enote Slov. gorice; Marija Jurančič, korespodent v delovni enoti uprava Ptuj, Edvard Kupčič, kmetijski tehnik v delovni enoti Podlehnik; Viktor Ovčar, mesarski vajenec v delovni enoti klavnica z mesnicami. Novim članom delovnega kolektiva želimo, da bi se na svojih delovnih mestih dobro počutili in da bi z zadovoljstvom opravljali svoje naloge. Odšli iz podjetja: Jože Bele, Alojz Kodrič, Ivan Novak, Jože Vivola, delavci iz delovne enote gozdarstvo; Marija Šibila, Marija Domine, delavki iz delovne enote Kidričevo; Alojz Vinko, delavec iz delovne enote Osojnik; Franc Njivar, delavec iz delovne enote Pragersko; Verona Smej, Franc Smej, delavca iz delovne enote Starše; Franc Sakelšek, delavec iz delovne enote Turnišče. Vsem, ki so odšli iz podjetja, želimo mnogo uspehov v delovnih kolektivih, kjer so sedaj zaposleni. OBVESTILO V naši strokovni knjižnici imamo razne domače strokovne knjige, brošure in časopise z zelo zanimivo strokovno vsebino. Kdor si bo želel izposoditi strokovno literaturo, naj se zglasi pri referentu za kadre Fracu Golobu v našem oddelku. Kadrovsko socialni oddelek pitno vodoi/ v haloškem predelu, kjer je voda deževnica v cisternah. Povsod, kjer uporabljajo to vodo za pitje, še nihče ni pohvalil kvalitete ali čistoče te vode. Ni-kdo se ne spominja, kdaj je bila cisterna zadnjič očiščena in razkužena. Marsikje bi lahko brez posebnih denarnih izdatkov lepše vzdrževali vodnjake, njihovo okolico in vodne cisterne. Tako bi imeli dosti kvalitetnejšo vodo kot jo imajo. Referent za higiensko tehnično varnost pri upravi kombinata ugotavlja dejansko stanje z vodo, predlaga ureditve in izboljšave v smislu higienskih preventivnih predpisov; po potrebi odredi kloriranje in drugo. Glavna skrb in naloga za preskrbo s pitno vodo, ki je primerna za zdravje, odpade na obrate, ki morajo urejati preko svojih samoupravnih organov te probleme na sejah obratnih delavskih svetov, kamor naj povabijo referenta za higiensko varstvo, da bo poročal o stanju ih bo predlagal asanacijske ureditve. UREDILI BOMO AMBULANTO Vse kakor dalje v smeri povečanje zdravstvene preventive bomo z otvorivijo obratne ambulante v Ptuju. Naša ambulanta bo imela sledeče naloge: uvesti mora centralno evidenco o bolniških staležih s poročili, ki jih bodo dostavljale vse zdravstvene ambulante na območju obratov in delovišč kmetijskega kombinata. S pomočjo te evidence si bomo lahko ustvarili sliko zdravstvenega stanja vseh zaposlenih. Še letos bi moral biti pregled vseh zaposlenih, ki delajo na zdravju bolj ogrožajočih delovnih mestih. Dnevno bi poslovala ambulanta, da ne bi bilo nepotrebnega čakanja. Tu bi bil vsi pregledi novo-zaposlenih delavcev. Tukaj bi ugotovili ali je zdravstveno stanje novozaposlenega primerno za delo, kakršnega bi naj opravljal. Po naročilu kmetijskega kombinata naj bi bili občasni pregledi delovišč, kjer so za zdravje neprimerni delovni pogoji. V okviru programa izobraževalnega centra bi bila predavanja zdravstvenega prosvetljeva-nja in tečaji prve pomoči. Dodatno bi še določili čas ordinacije v zobni ambulanti, da bo omogočena članom kmetijskega kombinata tudi zobna kurativa. ČUČEK MARJAN, varnostni tehnik POMOTA N ' Ne, to nt on; glfivnl sc voii s svojim kolesom.