vsak petek izide TFV^OKIVO GfiD Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 041280 10 40, 2801017, 280 10 30 faks: 041280 10 12 www.gbd.si, infoOigbd.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Mtrimsi ïtrokomtosí ■ donosnost UGODNI KREDITI Gorenjska y Banka Banka j posluhom Če imaš cilj, boš našel tudi pot. Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 21 - CENA 290 SIT (14 HRK) OGLAS Kranj, petek, 14. marca 2003 Foto: Tina Doki Udarec "folklori" Zakon o omejevanju porabe alkohola ali "Kebrov zakon", kot mu mnogi pravijo, ki bo začel veljati v nedeljo, naj bi udaril po prodajalcih, ponudnikih in pivcih alkoholnih pijač. Zarezal prav v srce pretiranemu pijančevanju, ki je tradicionalna slovenska folklora. Pijemo ga namreč, ko je čas za to in ko ni; na veselicah, mladinskih žurih, športnih prireditvah, med delom, za volanom pa tudi kar tako. Si že i/ mislimo razlog. Starejši in mladi. Kot da se trezni ne znamo sprostiti, uživati v redkih radostih življenja. Roko na srce. pivska kultura je pri Slovencih še vedno precej na psu. Se vedno sočustvujemo z voznikom, ki ga policisti ujamejo na alkotestu, sodišča obtožencem, tudi za najhujše zločine, kot so umori, pijanost štejejo za olajševalno okoliščino, saj gre pač za bolezen; še vedno se premalo bojimo za svoje sicer dragocene službe, se ne menimo za trpljenje najbližjih, prav po ma/ohistično najedamo celo lastno zdravje. Alkohol je med Slovenci neprimerno bolj uničujoč kot prepovedane droge, čeprav se o njih veliko govori. Povzroča nasilje v družinah in družbah, razpade družin, smrtne prometne nesreče, prazni socialno, zavarovalniško in zdravstveno blagajno, le pokojninska morda nekaj prihrani. "Kebrov zakon" problemov, povezanih z alkoholom, gotovo ne bo odpihnil. Kdor hoče piti, bo pil tudi naprej. Si bo pač alkohol kupil prej, preden bo ura odbila deveto zvečer ali preden se bo začela športna tekma. Tudi mladi se ga bodo še nažirali, le bolj na skrivaj in bolj po ovinkih bodo prihajali do alkohola. Zakon ustvarja plodna tla za prohibicijo. Zgolj s prepovedjo in kaznovanjem se namreč ne pride do želenega cilja, tudi v tem primeru brez pivske vzgoje, vzgoje /a zdrav način življenja in aktivno preživljanje prostega časa, kar pa je seveda dolgoročnejši proces, ne bo šlo. Poglejmo samo protitobačni zakon. Statistika kaže, da se prodaja cigaret spet povečuje, v gostinskih lokalih pa skoraj neopazno izginjajo pregrade med kadilci in nekadilci. Zakon očitno pada na izpitu. Protialkoholnemu želimo več sreče. Helena Jelovčan Gregorjevo napoveduje pomlad Kranj - Ljudski običaj "spuščanja luči v vodo", ki oznanja premoč sonca in svetlobe nad mrazom in temo zime, seje ohranil tudi na Gorenjskem. Po starem (julijanskem) koledarju seje namreč 12. marca, na sv. Gregorja, začela pomlad. Ker si pri jutranjem delu ni bilo več treba svetiti z. leščerbami, so obrtniki večer poprej simbolično vrgli luč v vodo. Nekdaj so prižigali stare koše, jerbase, cokle in druge predmete, ki so jih spustili po vodi. Sedaj v več krajih izdelujejo razne hišice, ki jih ponekod imenujejo "gregorčki" in drugod "barčice". Več o tem Pišemo na zadnji strani! Stojan Saje, foto: Gorazd Kavčič Vse o dohodnini 2002 Strani 23, 24 Kurilno olje evropske kakovosti * Z Magno nakup celo do 9 obrokov! Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli! 080 22 66 Hitro, enostavno in ' brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več . možnost plačila do 9 obrokov. PETROL Nova dvorana v Cerkljah Dve koledarski leti je trajala gradnja večnamenske športne dvorane, drevi ob 17. uri pa jo bodo slovesno odprli. Cerkve - Septembra 2000 so v Cerkljah položili temeljni kamen za gradnjo večnamenske športne dvorane, dve leti zatem je bila dokončana, danes popoldne pa jo bodo slovesno odprli. Kot je pred OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA JESENICE VAS VABI NA 11. TEDEN OBRTI IN PODJETNIŠTVA Od sobote, 15. marca, do četrtka, 20. marca, od 8. do 19. ure predstavitev izdelkov in storitev članov v predprostorih Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah SOBOTA, 15. MARCA, OB 11. URI Skupna otvoritev 11. Tedna obrti in podjetništva in tradicionalnega Jožefovega sejma s kulturnim programom na prireditvenem prostoru na Trgu Toneta Čufarja na Jesenicah. NEDELJA, 16. MARCA, OB 19.30 URI V dvorani Kina Železar komedija Branko fiurič fiuro - ČAS ZA SPREMEMBE. Vstopnice v prodaji v blagajni Gledališča Tone Čufar. SREDA, 19. MARCA, OB 17. URI: PRVIČ NA JESENICAH Dražba razstavljenih izdelkov članov zbornice - avla Gledališča Toneta Čufarja - posebej vabljeni! V ponedeljek, 17., in torek, 18. marca, od 11. do 13. ure brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Sponzorji Gorenjska banka, d.d„ Kranj, Adriàtic, zavarovalna družba Koper slovesnim odprtjem povedal župan občine Cerklje Franc Čebulj, je skupna investicija 3048 kvadratnih metrov velike športne dvorane znašala 543,5 milijona tolarjev, kar pomeni, da jih je kvadratni meter veljal 178.314 tolarjev ali 768 evrov. Kot trdijo gradbeniki, je tolikšna cena več kot ugodna, saj se danes cene za podobne objekte gibljejo okoli 1200 evrov za kvadratni meter. Dvorana s tisoč sedeži ustreza evropskim normativom za vsa vrhunska Športna tekmovanja v dvoranskih športih. Poleg igrišča za rokomet, mali nogomet in košarko sta dve manjši dvorani na voljo tudi za druge športe, od namiznega tenisa do borilnih veščin in litnesa. Poleg dvorane, ki bo služila potrebam športne vzgoje v bližnji osnovni šoli in domačim športnikom (seveda jo bodo tudi tržili), pa so zgradili tudi vezni del, ki dvorano povezuje s šolo. Občina je 20 milijonov za investicijo dobila od fundacije za šport, 28 milijonov pa od ministrstva za šolstvo, levji delež. 543 milijonov vredne naložbe pa je nosila sama, kar predstavlja več kot polovico letnega proračuna občine. Na dosežek so v Cerkljah zelo ponosni, kar bodo pokazali na drevišnji otvoritvi, ki se je bo udeležil tudi predsednik slovenske vlade mag. Anton Rop. Zanimiva pa bo tudi tekma, ki jo bosta v novi dvorani odigrali moštvi poslancev Državnega zbora na eni in lokalno politike na drugi strani. Danica Zavrl Žlebir,Toto: Tina Doki * 0 O t^9* 9770352666025 Mrtvim znamenja, čast in mir SYetniki za Un«°in Nat0 ' x I i 11 hI i :i n;i - Državni svetniki so in seinino. ki nai hi znašala Ki V državnem zboru so se predstavniki strank vladajoče koalicije dogovorili, da bodo poskušali še pred parlamentarnimi počitnicami sprejeti zakon o vojnih grobiščih. Ljubljana - Zgodba o odkrivanju in označevanju grobišč povojnih usmrtitev je dolga. Pred leti se je začela razpletati s predlogom novega Zakona o vojnih grobiščih. V dosedanji razpravi, ki seje prekinila lani, sta se politika in ideologija znova postavili na dva bregova in ponavljali, kaj je bil kdo med drugo svetovno vojno, zakaj je kdo kaj počel in kaj seje dogajalo po vojni. Mnenja, daje treba grobove odkriti in dostojno označili, so bila enotna, različna pa so bila stališča, kaj napisati na znamenja. Ali zgolj napis, ki so povedal, da so tu umrli med vojno ali po njej. ali tudi dodatek, na kateri strani je kdo padel in žrtev katere vojskujoče se strani je kdo bil. V Sloveniji je veliko vojnih grobišč iz druge svetovne vojne in po njej. Strokovnjaki so ugotovili, da so bile povojne žrtve pokopane v 200 do 300 bolj ali manj znanih grobiščih, med katerimi vsa še niso odkrita. V njih niso pokopani Slovenci, ampak je veliko pripadnikov tujih vojaških formacij, ki so delovale ali pa so se po koncu druge svetovne vojne umikale preko Slovenije. Vlada je tudi ustanovila komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Peter Kovačič - Peršin. Predlog zakona o vojnih grobiščih, ki bo uredil označevanje teh grobišč, je lani zaradi spora o napisu na grobiščih ostal v drugi obravnavi. Predsednik odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide Stanislav Breneie (Sloven- Ljubljana - Državni svetniki so na sredini seji razpravljali tudi o vključevanju Slovenije v Nato in Evropsko unijo. Članstvo v Evropski uniji je dobilo prepričljivo večino, članstvo v Nato pa je bilo za nekatere sporno. Vendar je bilo na glasovanju več svetnikov za vključitev v Nato kot nasprotnikov. Državni svet je imel na dnevnem redu tudi razpravo o plačah državnih svetnikov. Računsko sodišče je ugotovilo, da izplačevanje nadomestil državnim svetnikom v prejšnjem mandatu ni bilo zakonito, prav tako pa naj bi bilo sporno tudi poklicno opravljanje funkcije predsednika, o čemer bo sedaj odločalo ustavno sodišče. Svetniki so v prejšnjem mandatu prejemali tretjino poslanske plače, po novem pa bodo dobivali pavšalno 80.000 tolarjev mesečno in sejnino, ki naj bi znašala za sejo državnega sveta 26.000 tolarjev in za sejo delovnega telesa sveta 16.000 tolarjev. Predsednik in sekretar državnega sveta naj bi še naprej opravljala svoji funkciji poklicno s 5 odstotkov nižjo plačo, kot jo imata predsednik in sekretar državnega zbora. Tako ureditev bo veljala do sredine leta. Če pa bo ustavno sodišče odločilo, da je funkcija predsednika nepoklicna, bo prejemal nadomestilo v višini 60 odstotkov plače, če bi bil poklicni predsednik. O položaju državnega sveta in sodelovanju z državnim zborom se je predsednik Janez Sušnik pogovarjal z vodji poslanskih skupin Nove Slovenije Janezom Drobni-čem, Liberalne demokracije Slovenije Tonetom Anderličem in Združene liste socialnih demokratov Miranom Potrčem. J.K. Planinci imajo uglednega člana ska ljudska stranka) je uspel pregovorili predstavnike strank vladajoče koalicije, da bodo nadaljevali razpravo o predlogu zakona in ga sprejeli še pred parlamentarnimi počitnicami. Na enotno urejenih spomenikih medvojnim in povojnim žrtvam bi lahko, pisalo "Umrli kol žrtve vojne in povojnega nasilja". Komisija vlade za vprašanja prikritih grobišč pa je predlagala napis "Žrtvam vojne in povojnih usmrtitev". O obeh napisih bo mogoče še razpravljati. Za predstavnike strank in tudi vladne komisije sta oba sprejemljiva, saj nista ideološka in ne obsojata ali opravičujeta kogarkoli, povesta pa bistvo. Tak napis ne bi smel biti razlog za nove spore, nove vojne in novo pisanje zgodovine, kot je dejal predsednik poslanske skupine Liberalne demokracije Tone Anderlič. Edini cilj tega zakona je spoštovanje mrtvih in njihove pravice do imena in groba, kar mora storiti vsaka civilizirana družba, ne pa vrednotenje zgodo- vine. Sprejem tega zakona in njegovo uresničevanje bo velik prispevek k narodovi spravi. Slovenska nacionalna stranka je sporočila, da zakona, ki bo izenačeval udeležence vojne in izkrivljal zgodovino, ne bodo podprli. So pa za sprejem zakona, ki ne bo enakopravno obravnaval žrtve ne glede, na kateri strani so padle. Vodilo pri sprejemanju zakona bi moralo biti "mrtvim v spomin, živim v opomin". Jože Košnjek Državi gledajo pod prste Civilno združenje za nadzor nad institucijami deluje tudi na Gorenjskem, njegova naloga pa je zaščita državljana pred samovoljo države in njenih organov. Ljubljana - Jože Urbane, predsednik odbora /a Gorenjsko, Zdravko K resi in in Ljubica Jan- čič, predsednik in tajnica Civilnega združenja Slovenije, Boris Kurent, predsednik ljubljanskega odbora, in Marta Jelačin, sodelavka /druženja, so predstavili delovanje združenja, ki ima že svoje odbore v osrednji Sloveniji (Ljubljana), na Štajerskem (Maribor in Celje), v Prekmurju (Murska Sobota) in na Gorenjskem. Glavna naloga združenja je nadzor nad delovanjem državnih in nekaterih drugih ustanov, s katerimi imajo državljani več opravka. Opozarjanje na pomanjkljivosti pri sprejemanju in kasnejšem izvajanju zakonov. Veliko zakonov je nelogičnih. Z njimi se preveč nadzira le državljan in premalo država, ki ni sposobna zagotoviti več reda in varnosti ter preprečiti naraščajočo korupcijo. Zdi se, da so nekateri zakpii pisani le za elito, so povedali predstavniki združenja, ki želijo svoje civilno delovanje predstavljati tudi v državnem svetu. Sodstvo, policija, občinske uprave, upravne enote, najrazličnejše zbornice, banke in zavarovalnice SO institucije, kjer sta državljanov položaj in interes najbolj ogrožena. Predstavniki združenja poudarjajo, da državljani delovanja teh institucij ne plačujejo zato, da bi delale slabo v njihovo škodo, ampak v njihovo korist. obvezno članstvo v raznih gospodarskih, obrtnih in drugih zbornicah, čeprav je po ustavi združevanje svobodno in prostovoljno. Obvezno članstvo z. obvezno članarino je zato neupravičen privilegij. Prav tako je po mnenju Združenja za nadzor nad institucijami nedopustno, da neplačano članarino terja davčna uprava. Njena naloga je pobiranje davkov in polnjenje državne blagajne, ne pa pobiranje članarin. Glavni krivec za plačilno nedisciplino je država sama, saj neredno plačuje ali sploh ne plačuje računov, od državljanov pa to zahteva. Jože Košnjek Ljubljana - Minulo sredo je predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar sprejel vodjo Delegacije evropske komisije, gospoda Etvvana Fouereja. To je bilo že drugo uradno srečanje uglednega gosta z vodstvom PZS. Tokrat so veleposlaniku EU, ki je tudi sam velik ljubitelj gorske narave, izročili izkaznico člana PZS s članarino "A" in brošuro slovenskih planinskih koč. Med bivanjem v Sloveniji si namreč rad vzame čas za krajše ali daljše izlete v naravo in vzpone na vrhove. Med drugim je že bil na Triglavu, za april pa sta se s predsednikom Ekarjem dogovorila za obisk Storžiča. Srečanje v Ljubljani sta izkoristila tudi za pogovor o dejavnosti PZS in prizadevanjih za varstvo gorske narave. Tako naj bi Evropska unija zagotovila denar za ekološko sanacijo še osmih koč. Stojan Saje, foto: Gorazd Kavčič Slovenija in Nato Kranj, Škof ju Loka - Javno razpravo s tem naslovom pripravljata v ponedeljek, 17. marca, ob 17.30 v dvorani mestne občine Kranj občina in vladni urad za informiranje. Gostje bodo uvodoma predstavili vladne poglede na vstop v Nato. nakar bodo o posledicah nameravanega vstopa lahko spregovorili zagovorniki in nasprotniki vključitve Slovenije v zvezo Nato. Razprava o Natu in EU bo tudi v torek 18. marca ob 19. uri v restavraciji Nama v Škofji Loki. Sodelovali bodo priznani strokovnjaki. H.J. Predstavniki združenja od leve Boris Kurent, Zdravko Kreslin, Ljubica Jančič, Jože Urbane in Marta Jelačin V sodstvu še vedno prihaja do napak in do povezav s politiko, ki so težko dokazljive. Postopki so predolgi. Pravna zaščita in varnost sta preveč odvisni od premožnosti posameznika, pravna pomoč za revnejše ni ustrezno organizirana, strokovnost sodnikov pa bi morali kljub trajnemu mandatu pogosteje preverjati. Organizirana civilna družba mora dobiti možnost sodelovanja pri ocenjevanju dela državnih in drugih za ljudi pomembnih organov. V pogovoru so predstavniki Civilnega združenja opozorili na probleme v prepolnih zaporih, na slabo plačano delo zapornikov, na možnosti trgovanja z drogo in na nemoč številnih zapornikov, ki po kazni pridejo na svobodo, kjer so osamljeni in brez. možnosti preživetja. Gorenjski del združenja je po besedah Jožeta Urbanca dejaven pri reševanju problematike varčevalcev propadle Slovenske hranilnice in posojilnice v Kranju, pri čemer so pripravljeni sodelovati s stečajnim upraviteljem in sodiščem. Računajo na njihovo korektno delo v dobro ljudi, ki so bili brez svoje krivde oškodovani. Za združenje je nesprejemljivo tudi Strankarske novice Bolj okusni. Bolj zdravi. Bolj prepoznavni Sadni jogurti v novi, zeleni embalaži Ljubljanskih mlekarn odslej s še več sadja, z novimi okusi in v različicah z manj maščobe. LJUBLJANSKE MLEKARNE Tradicija. Skrb. Zanesljivost. Ljubljanske mlekarne, d.d.. Tolsto V Škofji Loki o Uniji in Natu - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Škofja Loka bo v ponedeljek, 17. marca, ob 18. uri v Mihe-ličevi galeriji v Kašči organizirala okroglo mizo z naslovom Zakaj je prihodnost Slovenije v Evropski uniji in Natu. Na pogovoru bosta sodelovala minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Di-movski in vodja poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov Miran Potrč. Alarmantno stanje v občini Tržič - Takšen naslov ima izjava za javnost občinskega odbora Liberalne demokracije Tržič, v kateri je zapisano, da je izvršni odbor stranke obravnaval stanje v občini Tržič. "Ugotovili so, da se stanje še naprej poslabšuje na vseh, za življenje občanov pomembnih področjih. Slabo gre gospodarstvu, brezposelnost se ne zmanjšuje, stanovanjska gradnja je daleč pod potrebami, sredstva za socialo se zmanjšujejo, šolstvo, šport in kultura so v resni krizi. Kot glavni vzrok za tako stanje so označili neaktivno, ter brezidejno občinsko upravo, ki nima programov ter slabo sodeluje s stroko, kije prisotna v občini, v regiji in državi. Se posebej so poudarili, daje tudi Liberalna demokracija kljub drugemu najvišjemu rezultatu na volitvah povsem izključen pri odločanju o razvoju občine," so zapisali v izjavo. Občni zbor Slovenske ljudske stranke Radovljica - V nedeljo, 16. marca, ob 10. uri bo v restavraciji Center v Lescah občni zbor Slovenske ljudske stranke v občini Radovljica. V imenu državnega vodstva stranke se bo zbora udeležil podpredsednik stranke in minister za pravosodje Ivo Bizjak. Zveza ekoloških gibanj Slovenije za Evropsko unijo - Zveza ekoloških gibanj Slovenije kot nevlad- na okoljska organizacija pozdravlja uspešen zaključek pogajanj o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in podpira naše članstvo, s katerim so tudi v Sloveniji obetajo boljši časi za varovanje okolja. Ker pripadnost kateremukoli vojaškemu paktu povečuje nevarnost vojne, je Zveza ekoloških gibanj Slovenije proti članstvu Slovenije v Nato. Slovenska vojska naj varuje Slovenijo in ne sodeluje v vojnah, ampak v mednarodnih reševalnih in drugih humanitarnih akcijah. Za demokratično ravnotežje in prihodnost Slovenije - Na drugem zasedanju konference Nove Slovenije, kije bilo v Škofji Loki, so pozvali članice in člane stranke, naj na referendumih 23. marca glasujejo za članstvo Slovenije v Evropski uniji in Nato. Sprejeli so resolucijo Za vključitev Slovenije v Evropsko zvezo in zahteve Koalicije Slovenije za povečanje stopnje demokracije v Sloveniji, ki so zapisane v resoluciji Za demokratično ravnotežje, za prihodnost Slovenije. Stranka načrtuje pred referendumov še posebne propagandne akcije. Mladi forum opozarja Slovence - V Mladem forumu Združene liste socialnih demokratov so sporočili, da podmladek podpira članstvo Slovenije v Evropski uniji, članstvu v Nato pa nasprotuje. Pred referendumom bodo po Sloveniji obesili 4500 letakov z geslom Nato vam bo gotovo žal. Menijo, da bo članstvo poslabšalo politični in varnostni položaj Slovenije. Mladi forum gre v akcijo samostojno, brez sodelovanja in pomoči matične stranke. Generalni sekretar Nata je po njihovem mnenju med obiskom pri nas ustrahoval Slovence. Zbral J.K. V nedeljo začne veljati zakon o omejevanju porabe alkohola Jutranje šilce pred "šihtom" odpade Tako imenovani Kebrov protialkoholni zakon bo že v nedeljo "udaril" gostince in njihove goste, trgovce tri mesece kasneje, medtem ko imajo proizvajalci za prilagoditev zakonu leto dni časa. Kranj - Zakon o omejevanju porabe alkohola, ki ga je parlament sprejel 28. januarja 2003, v Uradnem listu je bil objavljen 14. februarja, veljati pa začne v nedeljo, 16. marca, to je trideset dni po objavi, je v primerjavi z večino drugih zakonov kratek, jedrnat in razumljiv. Obsega vsega devetnajst členov, večidel pisanih v slogu zapovedi oziroma prepovedi. Uvodoma razlaga osnovne alkoholne pojme: alkoholna pijača je tista, ki vsebuje več kot 1,2 odstotka alkohola, žgana tista z več kot 15 odstotki, alkoholna živila pa tista, ki vsebujejo več kot pol odstotka alkohola. Zakon prepoveduje prodajo in ponudbo (mišljeno je brezplačno ponujanje) alkoholnih pijač mlajšim od osemnajst let in takim, ki že kažejo očitne znake opitosti. Pod alkoholnimi pijačami so razumljene tudi pijače, ki jim je alkohol le dodan, pod prodajo in ponudbo pijač pa zajeti tudi tisti, za katere se upravičeno domneva, da bodo alkohol ponudili mladoletnikom ali že pijanim. Prodajo alkohola in pijač z dodanim alkoholom iz avtomatskih samopostrežnih naprav zakon prepoveduje. Kdo je mladoletnik, kdo ga že ima pod kapo? Kako vedeti, kdo je že opit in se mu ne sme prodati ali ponuditi alkohola? Zakon pravi, da so očitni znaki opitosti prepoznavni bodisi iz splošnega videza, vedenja, hoje, načina govora in motenj ravnotežja, in da te znake lahko prepozna tudi nestrokovnjak. Za mladoletnika se seveda ve, kdo je: vsak, ki še ni dopolnil osemnajst let. Vendar pa gostince in trgovec, s katerimi smo se pogovarjali, najbolj skrbi, kako bodo polnoletnost ugotavljali. Zakon je sicer jasen, ko pravi, da vsak prodajalec ali ponudnik alkohola v dvomu lahko zahteva, da mu kupec oziroma pivec pokaže veljavni osebni identifikacijski dokument in da tistemu, ki ga ne bo hotel pokazati, pijače ne sme prodati ali ponuditi. Vendar pa v praksi v zvezi s tem pričakujejo preglavice. Če ne drugega, bo gostincem, ki morajo biti z gosti čim bolj prijazni, zoprno od njih zahtevati osebno izkaznico ali vozniško dovoljenje. Ocenjevanje starosti na oko pa je zlasti v današnjih časih, ko mladostniki fizično izgledajo odrasli, problematično zaradi visokih zagroženih kazni in nedvomno tudi finančno tvegano. Se bo pač treba navaditi, tako prvim kot drugim. Prvi pa bodo najbrž morali "požreti" tudi kakšno krepko na svoj in Kebrov račun. Po deveti zvečer samo še v gostinskih lokalih Prodaja alkoholnih pijač je po zakonu prepovedana med 21. uro zvečer in 7. uro zjutraj, razen v gostinskih lokalih, kjer je dovoljena do konca obratovalnega časa, določenega v skladu / zakonom. Vendar pa bodo bifeji, gostilne, klubi in podobni gostinski obrati za prodajo žganih (nad 15 odstotki alkohola) pijač in pijač z dodatki žganih prikrajšani do 10. ure zjutraj. Pomeni, da jutranje šilce pred odhodom na delo ali ob vračanju z nočne izmene odpade. Oziroma, da se bodo morali pivci zadovoljiti z blažjim pivom, vinom ali kakšno drugo manj hudo pijačo. In jih zvrniti toliko več, da bodo dosegli "merico" enega šil-ca. Prepoved prodaje in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač bosta morali biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se prodaja alkohol. Razen tega bodo morali imeti prodajalci alkohola v prodaji tudi najmanj dve brezalkoholni pijači, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne. Prepovedana pa je po zakonu prodaja alkoholnih pijač v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja vzgojna, izobraževalna in zdravstvena dejavnost (v vrtcih, šolah, ambulantah, bolnišnicah in pred njimi), kot tudi v športnih objektih, v katerih se odvija športna prireditev, in to eno uro pred začetkom prireditve in med samo prireditvijo. Prepoved pitja alkohola velja tudi na delovnem mestu v delovnem Nadzor v rokah inšpekcij in policije Za nadzor nad spoštovanjem zakona o omejevanju porabe alkohola so, razen policije, zadolžene različne inšpekcije. Tako bo zdravstvena inšpekcija preverjala označevanje živil, ki vsebujejo alkohol, prodajo in ponudbo alkoholnih pijač mladoletnim in opitim ter žganih pijač in mešanic do 10. ure dopoldne v gostinskih obratih, ponudbo in cenike brezalkoholnih pijač, objavo prepovedi in časovne omejitve prodaje in ponudbe v gostinskih obratih, prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v stavbah, namenjenih vzgoji, izobraŽevanji] in zdravstvu, kot tudi na njihovih zemljiščih. Inšpektorat za delo bo bdel nad alkoholom na delovnem mestu v delovnem času, tržni inšpektorat nad prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in mešanic v prodajalnah in samopostrežnih avtomatih, časovno omejitev prodaje in ponudbe v prodajalnah med 21. in 7. uro naslednjega dne, objavo prepovedi in časovne omejitve prodaje. Policija bo po zakonu zadolžena za nadzor prodaje in ponujanja alkoholnih pijač v gostinskih obratih mlajšim od osemnajst let ter očitno opitim, inšpekcija za šolstvo in šport pa za prodajo in ponujanje alkoholnih pijač v športnih objektih uro pred začetkom in med športno prireditvijo. Za kršitve določil zakona so zagrožene razmeroma visoke denarne kazni; od 500.000 do osem milijonov tolarjev za pravne osebe, od 250.000 do pet milijonov tolarjev za samostojne podjetnike, od 100.000 do 500,000 tolarjev /a odgovorne osebe pravnih oseb. 50.000 tolarjev kazni čaka posameznika, ki na javnem mestu mladoletniku omogoči pitje alkohola; kazen izreče in izterja zdravstveni inšpektor ali policist. Medtem ko se morajo gostinci zahtevam novega zakona o omejevanju porabe alkohola prilagoditi že do nedelje, ko zakon začne veljati, imajo trgovci tri mesece časa, proizvajalci pa bodo morali živila, ki vsebujejo alkohol, v enem letu na embalaži označiti z vsebnostjo alkohola in opozorilom, da živilo ni primerno za otroke. Zavese pred policami z alkoholom Trgovci, še posebej pa gostinci nad "Kebrovim zakonom", razu- Tudi v trgovini Živil 24 ur bodo morali ponoči alkohol umakniti z dosega rok. mljivo, niso ravno navdušeni. Tako so v združenju Gospodarske zbornice Slovenije za turizem in gostinstvom, denimo, že med sprejemanjem zakona neuspešno poskušali nekatera določila omiliti, tudi zdaj, ko zakon praktično že velja, pa apelirajo na svoje člane, naj posredujejo utemeljene argumente "proti", s katerimi nameravajo ponovno stopiti pred poslance in izposlovati spremembo zakona. Kot smo se na lastne oči in ušesa prepričali v nekaterih prodajalnah in gostinskih lokalih v Kranju ter okolici, pa zakon vendarle ne bo tako velik "bavbav", kot se zdi na prvi pogled. Še najbolj problematična znajo biti soočenja s kupci, od katerih bodo zahtevali osebni dokument za potrditev polnoletnosti in z že opitimi, ki bodo hoteli še. Prejkone bo v marsikateri zagati, vsaj v začetku, dokler se novost ne bo malce postarala, morala pomagali tudi po- Spor zaradi obvoznice ali kanalizacije? Gradnja Poslovno trgovskega centra Gorenja vas se bliža koncu, svečano pa naj bi ga odprli konec aprila. V pogojniku zapisano zato, ker občina zaenkrat še ni dosegla dogovora za vkop kanalizacije. Župan zatrjuje, da bo vkop do konca meseca končan. (iorenja vas - V lanski aprilski številki Ločanke je župan občine Gorenja vas - Poljane pri vprašanju o investicijah v kanalizacije poudaril težave pri vkopavanju glavnega povezovalnega kanala prek zemljišč Klemenčičevih in Ferlanovih. Njihov odpor naj bi nastajal zaradi pred leti sprejetega koridorja obvoznice (iorenja vas, kjer novogradnje niso dovoljene. Dogovora z omenjenimi do sedaj še vedno ni. Franc in Antonija Ferlan, po nasvetu odvetnikov, v ponedeljek nista želela dajati izjav, saj še vedno upata, da se bo nepotrebni spor rešili kmalu in brez večjih zapletov. Predlagata, da jima občina takoj zagotovi pisno soglasje oziroma dovoljenje za gradnjo večnamenskega poslovnega objekta na sedanji lokaciji. Družina Ferlan želi na mestu obstoječega kozolca urediti avtopralnico z bifejem in vulkanizersko delavnico, prav tako bi radi obnovili hišo. Gradbenih dovoljenj v te namene zaenkrat ne morejo pridobiti zaradi rezerviranega koridorja obvoznice Gorenja Vas, ki je bil sprejet pred približno 30 leti. Sami najbrž menijo, da je to edina možnost, kjer še lahko naredijo premik naprej. V pismu občini so namreč podvomili, da se bo gradnja obvoznice začela prej kot v 30 letih, njihov razvoj pa zaradi l^ga ne pozna napredka. Boris Klemenčič, najbližji sosed Ferlanovih, nam je kronološko Predstavil vkop kanalizacije na njihovem območju. Že novembra 1995 so podpisali soglasje h gradnji kanalizacije, posedujejo pa tudi CnOtnO gradbeno dovoljenje iz leta '999, ki gaje izdala Upravna eno-li> Skofja Loka. "Za nas je bilo vse Jttejéno, dokler nas ni presenetila županova izjava v Ločanki aprila 'ani. To je bil za nas šok, saj se pri nus v vmesnem obdobju ni nihče Ul"adno oglasil," pravi Boris Kle-rnenčič, ki je skupaj z ženo tudi So'astnik hiše in zemljišča okoli nle- Zaradi predvidene gradnje ob- voznice niso dogradili hiše, v zadnjih letih pa zaradi napovedanega prekopa tudi vrta in okolice hiše niso dokončno uredili. "Vsako pomlad in jesen smo čakali na prekop, ki pa ga ni in ni bilo," pojasnjuje Klemenčič, ki je bil dva mandata in tudi v času objave članka v Ločanki občinski svetnik, a se o morebitnih prekopih niso dogovarjali. V dokumentih, pravi Boris Klemenčič, ki obstajajo, in na osnovi soglasja naj bi vod potekal ob Sori, po brežini. Kadar pa nastanejo odstopanja, kakor naj bi tudi v tem primeru, pa bi se moral postopek obnoviti. Potrebno bi bilo celovito reševanje problema, dodaja. "Aprila lani nas je zelo vznemirila izjava župana v Ločanki, saj smo bili brez potrebe izpostavljeni. Zupan pravi, da so bili nekajletni dogovori neuspešni. Toda dogovorov ni bilo! Jože Bogataj je bil pri nas le leta 1995 in pred dnevi, vmes pa je vladala tišina. Nikoli nismo nasprotovali vkopu." trdi Klemenčič. Lani novembra jih je župan povabil na sestanek, ki pa ni rodil sadov. Skupaj so pregledali gradbeni načrt in lokacijsko dokumentacijo. Takrat je Bogataj zatrdil, da po predvideni trasi ni mogoče rešiti problema. Ob koncu so se pogovarjali o drugih možnih rešitvah, kar pa naj bi si ogledali na terenu 26. novembra. Takrat so skupaj z občinskim uslužbencem župana čakali zaman. "Zupan seje oglasil šele 8. marca letos. Sedaj smo zahtevali pisni dopis o namerah ob- čine. Kmalu smo ga dobili, a je za nas žaljiv, saj tu ni možnosti dogovarjanja, ampak kar ultimat. Zal nam je, da se nas obravnava kot zaviralce razvoja kraja, vendar to ni res!" so razočarani Klemenčiče-vi. Rešitev vidijo v kulturnem in strpnem dialogu, kjer bi lahko skupaj poiskali rešitev. Na koncu so tudi omenili, da bi bili posegi mimo gradbenega dovoljenja črna gradnja. Klemenčič še dodaja, da bi Vkop na obeh sosednjih parcelah morali reševati vzporedno ter se skupaj dogovarjati z vsemi lastniki in na tak način iskali ustrezne rešitve nastalega problema. Sprenevedanje lastnikov zemljišč? Župan Jože Bogataj je Klemen-čičevim pred dnevi poslal dopis, v katerem jim sporoča, da po večkratnem ogledu z izvajalcem ugotovili, da pod opornim zidom vkop kanala ni možen, saj ni dostopa za stroj in ne morejo postaviti cevi v vodo. Kanal želi občina vgraditi 1,5 metra od opornega zidu, na parceli Klemenčičevih pa bi bila tudi dva jaška, ki pa bi bila nevidna. Glede odškodnine župan v dopisu še sporoča, daje ne plačujejo, le kmetom so do sedaj plačali odškodnino za zmanjšan pri delek. Na trditve Borisa Klemenčiča, da se niso nikoli dogovarjali in zato tudi nikoli ni bil problematičen vkop po njihovi parceli, je župan Bogataj odgovoril: "To ni res. Zè dolgo časa se pogovarjamo o tem. Borisa Klemenčiča sem večkrat vprašal o tem. a je vedno rekel, da nima nič s tem, češ da ni lastnik oziroma solastnik. Večkrat smo si tudi skupaj ogledali teren." Kot smo že navedli zgoraj, je občina Klemenčičevim poslala do pis, na katerega pa na občini še niso prejeli odgovora. Odškodnin ne moremo dati samo Klemenčičevim in Ferlanovim, saj bi jih potem morali dati vsem, pravi župan in dodaja: "Čakati ne moremo več, saj bo Stanovanjsko poslovno trgovski center Gorenja vas konec aprila odprt. Do takrat pa mora biti vse narejeno." licija. Sicer pa so nam v Petrolovem servisu na Zlatem polju, ki je odprt tudi ponoči, povedali, da bodo pred police z alkoholnimi pijačami med 21. uro zvečer in 7. zjutraj preprosto potegnili rešetko ali zaveso, kakršno imajo že v najnovejšem Petrolovem servisu na Primskovem, podobno rešitev pa, kot nam je potrdil Stane Udir iz Živil, načrtujejo tudi v prodajalni 24 ur na kranjski osrednji avtobusni postaji, ki je odprta podnevi in ponoči. V gostinskem lokalu I .ager v Šenčurju je Primož Šu-bic povedal, da zakon poznajo, da so jih z novostmi seznanili tudi v obrtni zbornici, in da posebnih težav ne pričakujejo. Tako kot ne v drugih lokalih, s katerimi so usklajevali ravnanje po novem zakonu. Republiški zdravstveni inšpektor Gaber Su.staršič je potrdil, da so inšpektorji pripravljeni in da bo ena prvih resnejših preizkušenj tako za prodajalce, ponudnike in uživalce alkohola kot tudi za inšpektorje nedvomno bližnja plani ška prireditev, ki je že po tradiciji tudi slovenski pivski praznik. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki GLAS Boris Klemenčič na mestu, kjer so se dela ustavila - tik pred družinsko hišo. Ker je za Bogataja kanalizacija tik ob Soii utopija (tako naj bi trdil tudi izvajalec del, naredili pa bi morali tudi oporni zid), ponuja dve drugi rešitvi. Prva je le meter od zarisane poti, kar za gradbeno dovoljenje ni sporno, in za to, trdi župan, Klemenčičevi dobro vedo. "Če se v prihodnjih dneh ne bomo dogovorili, bo trasa kanalizacije potekala po občinski cesti pod Zadružnim domom in pod državno cesto. Za ta dela že imamo dovoljenje. Najbrž bo ta varianta obveljala, saj so nam lastniki zemljišč postavili takšne poboje, ki jih ne moremo sprejeti," ponuja rešitev župan. Na naše posebno vprašanje, kako si župan predstavlja življenje Ferlanovih in Klemenčičevih ob že 30-letni grožnji selitve doma, nam je odgovoril: "Obe družini razumemo, da takšnih odločitev ni lahko sprejeti. Vendar je to dejstvo, si cer pa mene za to ne morejo obtoževati. Odločitev je bila sprejeta že davno pred mojim županstvom. Prizadete so 4 družine, vendar se s traso obvoznice niso sprijaznili le Ferlanovi, čeprav smo jim ponudili že nekaj parcel." Župan Bogataj dodaja, da so do sedaj vkopali 25 kilometrov cevovodov v Poljanah in Gorenji vasi, razen pri pridobivanju soglasij pa nikoli niso hodili v hišo, ampak so se vedno pogovorili na vrtu in pokazali, kje naj bi kanalizacija potekala. Zato se nevednosti Klemenčiča čudi in meni, da gre le za sprenevedanje. "Z izjavo v Ločanki aprila lani nisem mislil nič slabega. Vendar moram poudariti, da so pred menoj obveznosti na področju komunale. Nisem vsemogočen! S takšnim odnosom lastnikov bomo težko zagotovili novih 300 priključkov iz Gorenje vasi proti Trebi j i," je na koncu povedal župan. Boštjan Bogataj Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič__ GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). V nedeljo na Jesenicah Jesenice - V nedeljo, 16. marca, ob 15. uri, bo na Jesenicah na prireditvenem prostoru Jožefovega sejma, ki ga s Turističnim društvom organizira Zavod za šport Jesenice, druga od prireditev Gorenjskega glasa Veselo v pomlad. Nastopili bodo ansambli Tulipan, Ajda, Krila, Besniški kvintet, harmonikarja Kristina Pahor in Jernej Arh ter pevci Tjaša, Nena, Valentin, Andrej in drugi. A.Ž. Gradnja kanalizacije zastala V ponedeljek so delavci Cestnega podjetja Kranj zaradi ovire - traktorja, ki jim ga je nastavila mejašica skakalnice na Gorenji Savi Marija Sušnik - prekinili gradnjo kanalizacije. Občina želi nesporazum rešiti po mirni poti. Marčetič direktor radovljiške uprave Radovljica - Konec je ugibanj o tem. kdo bo postal direktor radovljiške občinske uprave. Dosedanjega direktorja Jožeta Rebca, ki seje upokojil, bo nasledil Boris Marčetič. Ob izbiri novega direktorja so se lomila strankarska kopja in po 'zaslugi' enega od občinskih svetnikov, seje z izbiro novega direktorja ukvarjal celo Urad za prepreče vanje korupcije. Sredi minulega tedna je potekel rok za oddajo prijav za omenjeno delovno mesto, prijavili pa so se trije kandidati. Dve prijavi nista bili popolni in radovljiški župan Janko S. Stušek seje odločil za Borisa Marčeliča (slednjega je predlagala stranka LDS), ki so ga nekateri v tej vlogi videli že pred županovo dokončno odločitvijo. Marčetič je bil že direktor občinske uprave na Bledu. R.S. Kranj - Janez Valjavee iz Komunale je povedal, da gre za gradnjo kraka kanalizacije, ki bo z nove smučarske skakalnice odvedla odpadne vode, kar je nujno predvsem zaradi zaščite bližnjega črpališča pitne vode. Glavni kanalizacijski kolektor sicer Cestno podjetje Kranj, ki je bil na razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik, gradi iz. Struževega. Komunala gradi kanalizacijo, ki se začenja pri domu krajevne skupnosti v Štruževem, nadaljuje ob robu stare železniške proge in prek železnega mostu prečka Savo, kjer gre ob makadamski poli za robom dvorišča Aquasave Pomembna je poštenost Teodora Jurgele iz Kranja danes praznuje 90 let. V svojem življenju je izkusila tri vojne, različne življenjske razmere, vzgajala otroke, gobarila in marsikaj doživela. Kranj - Teodora Jurgele se je rodila v Poljanski dolini, v Dolenjih Brdih nad Skotjo Loko kot celiti otrok od devetih. Vsi so preživeli, kljub temu da so imeli majhno kmetijo. Danes so ostale le še tri sestre, ampak vse "fejst" in trdnega značaja. Ona je šla od hiše prva. Teta Ivanka iz. Lučin, ki je imela trgovino in gostilno, pa nič svojih otrok, jo je vzela kot svojo in na "preizkušnjo"", a zaradi majhnih potreb je niso vzeli. Vrnila se je domov, klekljala je -zadnji prtiček je nastal še pred leti. - nabirala gobe, jih prodajala, da so doma lahko kupili obleko in obutev. Gobarjenje je ostalo njena velika sli ast, vse dokler soji noge dobro služile. V okolici Kranja je poznala odlična gobja mesta. Pri štirinajstih je služila še v eni gostilni, ko pa so v Inteksu in Ju-gobruni v Kranju rabili mlade delavke, se je Teodora s 50 dinarji, od katerih je 30 dala za vožnjo, odpravila v Kranj. Živela je pri sošolki, zaslužila pa dinar na uro. Zaradi izkoriščanja so septembra 1936 "štrajkali" in si izborili 8-urni delovnik. Kljub skromnim razmeram je hodila plesal in tako je spoznala tudi bodočega moža Francija z Brezij, ki je imel čevljarsko obrt. Leta 1938 sta se po- do bivšega Tekstilindusovega dvorišča pred vhodom v stari del tovarne. Tam se priključi na že zgrajen vod do čistilne naprave v Zarici. S to gradnjo bo Komunala zajela odpadne vode iz Naklega in Struževega. Hkrati pa bo potegnila priključek še do novega skakalnega centra na Gorenji Savi ter omogočila kasnejše nadaljevanje gradnje kanalizacije proti Rakovi-ci in Besnici. Po besedah Janeza Valjavca iz Komunale naj bi bila gradnja sklenjena aprila. "Imamo gradbeno dovoljenje. Cestno podjetje priključek na Gorenji Savi gradi po cesti tesno ob pločniku, tako kot v večini podobnih gradenj drugje, in z ničemer ne posega na pločnik, ki ima se- veda status javnega dobra. Kaže pa, da pred desetletjem, ko so širili cesto, na meji s Sušnikovo lastniški odnosi niso bili pogodbeno dorečeni, tako kot z drugimi lastniki. Na silo seveda ne bomo nadaljevali, čeprav predolgo čakanje lahko povzroči nepredvidene do- datne stroške. V upravi mestne občine Kranj pravijo, da želijo očiten nesporazum s Sušnikovo zgladiti po mirni poti. Trenutno preverjajo dejansko lastništvo in meje. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Graje centru za socialno delo Vodstvo občine Tržič slabo ocenjuje delo direktorice centra, ona pa zavrača vse očitke. V ozadju nesoglasij naj bi bil denar. ročila, preselila v Kranj, čez lelo se jima je rodil sin Franc, po vojni pa še hči Tatjana. Teodora pa je vzgajala tudi otroke svojih sester in lujih žensk, /a katere je bila njihova hiša na Prešernovi ulici vselej odprla. Dolgo časa je pomagala možu pri obrti, do upokojitve pa je delala pri telefonski družbi. Danes živi v stanovanju sama. pomagajo pa ji domači in gospa i/ bloka. Meni. da mora tašča za dobre odnose otroke pustiti pri miru. Ko je izgubila moža, je ostala samostojna, dokler se je lahko "rih-lala"' sama. Ko so popustile fizič- ne moči, je vestno delala vse predpisane vaje. Ko ni Slo več zunaj, pa znotraj. Vsak dan vsaj 100 ali 200 korakov. Kljub visoki starosti je Teodora umsko čila. Njena budnost in dober spomin človeka res presenetita. Vselej je bila trdna, močna, bližnjim bolečin ni kazala, spremenila jih je v blag nasmeh. Meni, da je potrebno vse odločitve prespali, predvsem pa biti pošten, vesten, brez zavisti in dobrega srca. Kljub temu da se že vse življenje razdaja, ima še vedno veliko za oddati. Katja Dolenc Tržič - Tržiški župan Pavel Rupar je med ponedeljkovo tiskovno konferenco okrcal dva zavoda. Po njegovi oceni direktorica Centra za socialno delo Tržič Silva Košnjek ni primerna za ponovno potrditev mandata. Centru očitajo vrnitev stanovanja, ki je namenjeno žrtvam nasilja. Moti jih tudi angažiranost direktorice pri Varni hiši Gorenjske, zaradi česar naj bi trpelo delo v Tržiču. V občini Tržič je socialno stanje prebivalstva zelo slabo. Takim razmeram je prilagojen tudi občinski proračun. Sedaj namenijo že 66 odstotkov vsega denarja i/ primerne porabe za reševanje socialnih problemov, kar presega 800 milijonov tolarjev na leto. Glede na to je zelo pomembno, kako svoje naloge izpolnjuje Center za socialno delo Tržič, je ugotovila direktorica občinske uprave Marta Jarc. Pojasnila je, da je prišlo do zapleta pri obnovi dogo- Začetek obnove Blejskega otoka Podpis protokola obet za dobro sodelovanje. Poleti bo ministrstvo za kulturo začelo obnavljati stopnice, blejski župnijski urad pa cerkev. Ljubljana, Bled - Blejskemu otoku se obetajo lepši časi. Za to sta s ponedeljkovim podpisom protokola o obnovi Blejskega otoka poskrbela ministrica za kulturo Andreja Rihter in ljubljanski nadškof in metropoli! dr. Frane Rode ter prekinila večletno propadanje tega kulturnega spomenika. Dogovorila sta se, da bo država financirala obnovo dotrajanih stopnic na otoku, blejski župnijski urad pa bo poskrbel za cerkve. Blejski otok zadnje desetletje pospešeno propada. Nedokončana denacionalizacija je še dodatno zavrla obnovo kulturnega spomenika. Kamnite stopnice na otoku so prava sramota, obnove pa je nujno potrebna tudi brežina. Po besedah nadškofa Rodeta naj bi otok v naslednjih mesecih začel dobivati podobo, kakršno mora imeti, o njegovem lastništvu pa je dejal, da odločitev o njem prepuščajo sodišču. Pobudo za začetek obnove otoka je dalo ministrstvo za kulturo, ki bo najprej poskrbelo za obnovo stopnic. Slednjih po nacionalizaciji niso redno vzdrževali, zadnje desetletje pa je denacionalizacija ustavila njihovo obnovo, za katero je bilo kar nekaj načrtov, med njimi tudi predlog. da bi bile stopnice iz. domačega slovenskega kamna, vendar nobenega niso uresničili. Kranjski zavod za varstvo kulturne dediščine bo sedaj pripravil restavratorski program, stopnice pa bodo začeli obnavljati poleti. S podpisom protokola je zadovoljen tudi blejski župnik dr. Janez Ambrožič. ki je sodeloval pri pogovorih med ministrico in nadškofom. "Zadnji čas je že, da so se stvari premaknile z. mrtve točke in se bo otok začel obnavljati. Nenazadnje se bližata 1000. letnica prve pisne omembe Bleda in vstop Slovenije v EU, ko lahko pričakujemo tudi obiske uglednih gostov in stanje, v kakršnem je otok sedaj, nam ne more biti v ponos. Župnijski urad bo poskrbel Pavel Rupar Stopnice na Blejskem otoku bodo poleti končno začeli obnavljati. za cerkve; poleti bomo obnovili cerkvene klopi in razsvetljavo, cerkev je potrebna tudi pleskanja," je pred dnevi dejal Ambrožič ter dodal, da si želi otok čim bolj odpreti ljudem, trenutno že ima 18 prijav za poroko na otoku. Tudi blejski župan Jože Antonič ni skrival zadovoljstva. Povedal je, daje podpis protokola zelo pomemben za Bled. "Vesel sem, da je modrost prevladala in bodo otok, kljub nerešeni denacionalizaciji, začeli obnavljati, saj so bile stopnice sedaj res prava sramota. Dobro pa bi bilo. da bi bil čimprej znan tudi lastnik." Renata Skr-janc, foto: Gorazd Kavčič VÓra s centrom za uporabo občinskega stanovanja, kije namenjeno žrtvam nasilja. Januarja letos je direktorica centra obvestila občino, da niso več pripravljeni izvajati programa Osebna pomoč žrtvam nasilja, stanovanje pa vračajo občini skupaj z nastanjeno družino. Občina želi to stanovanje še naprej ohraniti za iste namene in namerava cenlru zagotoviti tudi denar za materialne stroške tega stanovanja. Se večjo kritiko centru in njegovemu vodstvu je izrekel župan Pavel Rupar. Direktorici je očital, da ni seznanila občine Tržič z vsemi dejstvi pred podpisom pogodb o pristopu k projektu Varna hiša Gorenjske. Kot predsednica Društva za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja naj bi namenjala preveč službenega časa za ta projekt, zaradi česar pa so bolj obremenjeni drugi delavci centra. Ob tem že nekaj časa ne prejemajo stimulacije pri plačah. Ker se bo center letos preselil na novo lokacijo, se bojijo tudi večjih materialnih stroškov zavoda. Zato so pred nedavnim obiskali ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer so jih seznanili z opisanimi težavami. Ministru Dimovskemu so tudi predlagali, naj ne potrdi ponovnega mandata direktorici centra, je še povedal župan Rupar. Očitke občinskega vodstva je odločno zavrnila direktorica Centra za socialno delo Tržič Silva Košnjek. Občinsko stanovanje, ki je namenjeno za izvedbo programa Varstvo, kratka oskrba in osebna pomoč žrtvam nasilja, je le majhna soba (11 kvadratnih metrov s sanitarijami vred). Ker ni zagotovljeno varovanje, je bilo v stanovanje že vlomljeno. Boljši pogoji bodo v Varni hiši Gorenjske, kjer bodo na- «i> It Silva Košnjek šli zatočišče tudi ogroženi prebivalci iz tržiške občine. Z Občino Tržič so se pogajali za pristop k projektu od jeseni; čeprav je pristala na plačilo 2,75 milijona SIT do konca februarja letos, denarja še ni dala. Po navedbah direktorice Košnjekove. občina dolguje zavodu 349 tisoč tolarjev za lansko redno dejavnost in 498 tise čakov celo za leto 2000. Za letos sojini za tri preventivne programe namenili dobrih 247 tisočakov, kar je odločno premalo. Če bi cenlru zagotovili vsaj še 180 tisočakov dodamo za stroške stanovanja za žrtve nasilja, bi ta program lahko nadaljevali tudi v Tržiču. Center za socialno delo Tržič je lani obravnaval 905 novih vlog za denarno pomoč in 85 vlog za izredno socialno pomoč. Lani je imel kar 2423 novih vlagateljev za otroški dodatek oziroma 390 več kot leto prej. Za dodatek za veliko družino je zaprosilo 178 vlagateljev. Ob tem je center poskrbel za urejanje odnosov v 22 družinah zaradi nasilja ali ogroženih otrok. Obravnaval je tudi 23 mladostnikov, ki so jim sodišča izrekla vzgojne ukrepe zaradi kaznivih dejanj, pa 53 otrok zaradi težav v odraščanju. Sodeloval je z dvema rejniškima družinama, ki skrbita za 7 otrok iz tržiške občine. Center se bo sredi aprila res piv selil v obnovljene prostore nekdanje tovarne Modena, kjer pa sueški najema ne bodo nič večji. S tem bodo odpadle vse težave, ki so jih imele stranke centra ob Vstopu na dvorišče tovarne BPT. Očitki glede zanemarjanja službenih obveznosti se zdijo direktorici smešni, saj ima vsak mesec tudi prek sto ur presežka. Tudi odločanje o dodelitvi stimulacij so zgolj njena pristojnost. Gre za pritožbo ene same delavke od osmih zaposlenih, je še povedala Silva Košnjek iz. Centra za socialno delo Tržič. Stojan Saje Natofon 080 21 22, http://nato.90v.si Natonabiralnik, Slovenska 29,1000 Ljubljana DOMA V EVROPI, VARNI V NATU http l//taciioy0088 siol .corn MahKovcc Š&D. dno. Valvasmiev trg 3, Litija Soglasno odločanje v zvezi NATO daje majhni dižavi velik vpliv na mir v svetu. mag Hnlon flop Nov most na Gmajnici Težko pričakovana gradnja se je začela, rok je 45 dni. stari most vendarle podrli in začela seje gradnja novega. Oddahnili so si vozniki, domačini in oddahnili so si nenazadnje tudi na občini skupaj z županom. Občina, ki je edini investitor, v občinskem proračunu predlaga za letos za most 35 milijonov tolarjev, izvajalec del, ki ima nalogo, da most zgradi v 45 delovnih dneh, pa je Hidrotehnik Ljubljana. Most bo dolg slabih 21 metrov, vozišče bo široko 5,5 metra, enostranski pločnik pa 1,20 metra. Pod mostom oziroma pločnikom bo potekala tudi vsa komunalna infrastruktura: vodovod, električna napeljava, kabelska TV in telefonija. Promet bo med gradnjo potekal po obvozu, ki je že do zdaj veljal za tovorni promet, le kmetovalci, ki oddajajo mleko, bodo zjutraj med 6. in 7. uro lahko vozili po Šolski poti. Prvi dan, ko se je začela gradnja, je župan občine Komenda Tomaž Drolec poudaril, da bo vztrajal, da bo most zgrajen in odprt za občinski praznik, to je najkasneje sredi maja letos. Izvajalec pa očitno tega roka ne bo težko uresničil, saj je ob lepem vremenu že prvi dan delal samo do treh popoldne, je začetek gradnje pokomentiral župan. Andrej Žalar Srečanje turističnih podmladkov Trzin - Osnovna šola in Turistično društvo Trzin sta v okviru 17. festivala Turizmu pomaga lastna glava pripravila dramske uprizoritve turističnih podmladkov z osnovnih šol na vzhodnem delu Gorenjske. Na območnem tekmovanju v kulturnem domu v Trzinu se je predstavilo sedem osnovnih šol. Letošnja dramska tematika je biki navezana na naslov Bili so in ostajajo veliki ljudje. A.Z. Veselo na Jožefovo v Cerkljah V Cerkljah bodo danes, petek, 14. marca, slovesno odprli novo športno dvorano. V njej bo že naslednji teden, v sredo, 19. marca, točno ob 19. uri in 19 minut prireditev v organizaciji Rokometnega kluba Cerklje s sodelovanjem Gorenjskega glasa in občine Cerklje pod naslovom VESELO NA JOŽEFOVO. Na prireditvi bodo nastopili: Alpski kvintet. Bratje Poljanšek, Nagelj, Razpotniki, Storžič in Štajerskih 7. Prireditev bo povezoval Franc Pestotnik, za smeh pa bo poskrbel humorist Mama Manka. Vstopnice so v prodaji v Gorenjskem glasu (mali oglasi). Papirnica Papirček Cerklje. Aligator Kranj. Bar Marjana Vodice, Bife Megi Komenda, Avlopralnica Pelko Visoko. Loterija Mengeš, Bar Alo Alo Šenčur, Supermarket Živila Cerklje in na poštah Cerklje, Šenčur. Visoko in Preddvor. Čisti izkupiček s prireditve Veselo na Jožefovo bodo prireditelji namenili za razvoj rokometa v občini Cerklje. A.Z. Komenda - Že pred skoraj dvema letoma so se v občini Komenda začeli resno pripravljati na gradnjo novega mostu čez. Pšato na Gmajnici. Sedanji, okrog sto let star most, namreč ni več do- puščal tovornega prometa čezenj in je bil zato potreben za vse težje tovore obvoz preko Križa. Promet pa je bil otežen tudi za osebne avtomobile. Po daljših pripravah in usklajevanju so ta teden Občinsko glasilo razburilo Trzin - Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli zaključni račun proračuna za lansko leto. Ob koncu leta jim je v občinski blagajni ostalo še dobrih 425 milijonov tolarjev, predvsem na račun prodaje plinskega omrežja. Sprejeli so tudi regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje do leta 2006 in določili višino dotacij političnim strankam. Svetnike pa je posebej razburilo imenovanje članov in članic uredništva občinskega glasila Odsev. Občina Jesenice praznuje Jutri, 15. marca, se začenjajo prireditve v počastitev občinskega praznika, ki ga praznujejo 20. marca. V občini Trzin so v minulem letu ustvarili za dobrih devetsto milijonov tolarjev prihodkov, medtem ko je bilo odhodkov za 482 milijonov tolarjev. "Ponovno smo dosegli proračunski presežek, ki je višji od načrtovanega. Bistveni razlog je prodaja plinskega omrežja," je pojasnil svetovalec župana za finance in proračun Jorg K. Petrovič. To jim je v občinsko blagajno prineslo dobrih tristo milijonov tolarjev, prihranili pa so tudi pri nakupu zemljišč, saj se je eden od ponudnikov odločil zemljišče prodati šele v letošnjem letu. Razen tega so bili prihodki višji še na račun višje dohodnine in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Stroške pa so presegli pri stroških za lokalne volitve in subvencioniranju najemnin, več, kot so načrtovali, so morali odšteti še za sanacijo okoljskih bremen in pomoč ostarelim na domu. Svetnik Romeo Podlogar jim je ob tem očital, da so posamezne postavke pri realizaciji proračuna premalo jasne, zato naj bi bila poraba sredstev netranspa-rentna. Jorg. K. Petrovič je pojasnil, da je realizacija realen odsev stroškov in obljubil, da bodo pripravili natančen izpis. V nadaljevanju so sprejeli regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije (LUR). Direktorica regionalne razvojne agencije LUR Lilijami Resinovič je razložila, da sprejem regionalnega razvojnega programa pomeni vstopnico za pridobivanje sredstev iz strukturnih in drugih skladov Evropske unije. V občini Trzin so nied projekti posebej izpostavili reševanje javnega prometa,' čistilno napravo in ravnanje z odpadki. Pri čemer je Lilijana Resinovič opozorila, da finančne obveznosti Prinese šele odločitev za posamezen projekt. Svetniki so ob potr- barcaffe ditvi programa dodali še sklep, da se pri načrtovanju proge tako imenovanega tram-traina od Kamnika do Ljubljane upoštevajo tudi nekatera športna in druga prizorišča. Svetniki so določili še višino dotacij političnim strankam, in sicer jim na leto pripada 480 tolarjev na volivca. Razprava pa se je posebej razvnela ob imenovanju glavnega in odgovornega urednika ter članov uredništva občinskega glasila Odsev. Svetnike je zmotilo, daje med člani uredništva naštetih tudi 12 stalnih sodelavcev glasila. Župan Tone Peršak seje strinjal, da občinski svet lahko imenuje zgolj pet članov uredništva, ki so odgovorni za posamezna področja, za ostale sodelavce pa je predlagal drugačno poimenovanje. Ob imenovanju urednika in članov uredništva pa so dodali tudi sklep, da bodo zaradi očitkov o nepravočasnem izhajanju glasila po enem letu preverili delo uredništva. Mateja Rant Jesenice - V sobotnem dopoldnevu (če bo le vreme zdržalo) se bodo ob 9. uri s Kresa nad Koroško Belo po novomarkirani Gaj-škovi poti najprej odpravili planinci. S Koroške Bele je po tej ne preveč zahtevni poti, speljani po levem bregu nad potokom Javor-nik, do Javorniških Rovi približno uro in pol hoda, vzpona pa je okoli 400 metrov. Pohod organizira Planinsko društvo .lavornik-Ko-roška Bela, zaključil pa se bo v planinski postojanki Pristava. Ob 11. uri bodo na Trgu Toneta Čufarja slovesno odprli 11. Teden obrti in podjetništva od Rateč do Rodin in Jožefov sejem. Odprtje bo pospremil nastop pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, lajnarja in požiralke ognja, delovala pa bo tudi tiskarna Mojstra Janeza. Šestdeset obrtnikov jeseniške, kranjskogorske in ži-rovniške občine bo tretjič zapored izdelke in storitve predstavilo v preddverju Gledališča Tone Čufar in Kina Železar. Na Jožefovcm sejmu prav tako pričakujejo okoli šestdeset ponudnikov iz vse Slovenije, ki bodo stojnice postavili na parkirišče za gledališčem, medtem ko bo za suho robo prostor pred gledališčem. Tudi za otroke bo poskrbljeno v zabaviščnem parku na parkirišču pod tržnico. Teden obrti in podjetništva ter sejem bosta ob vsakodnevnih glasbenih in komedijantskih nastopih živa do srede, 19. marca, vse dni med 8. in 19. uro. Organizatorja sta Območna obrtna zbornica Jesenice in Zavod za šport. Osnovnošolci in srednješolci se bodo, tudi tretjič zapored, na kvi-zu pomerili v poznavanju zgodovine mesta. Gradivo za letošnjo temo Planina pod Golico skozi čas je pripravila Zdenka Torkar Tahir iz Gornjcsavskega muzeja. Predtekmovanja, v katera je vključenih 420 učencev štirih osnovnih šol in dijakov dveh srednjih šol. se končujejo jutri. V ponedeljek, 17. marca, ob 18. uri bo v Kinu Železar zaključno tekmovanje najboljših ekip. Najbolj uspešne čakajo lepe nagrade -prvo uvrščene polet z lahkim letalom nad območjem Občine .lese niče. druga mesta prinašajo brez- plačno mesečno vstopnico /a let no kopališče Ukova in tretja knjižno nagrado ter kino vstopnici. Po besedah Zorana Kramarja iz Zavoda za šport z enodnevnim izletom na Ogled enega od slovenskih muzejev v maju nagradijo še 50 sodelujočih, ki jih izberejo mentorji po posameznih šolah. Vsem tekmovalcem pa bo takoj po kvizu namenjen koncert skupine Game Over. Mendi Kokot Tretjino denarja obljublja država Preddvor - Župan občine Preddvor Franc Fkar je v torek, II. marca, v navzočnosti članov krajevnega odbora Preddvor, komisije za obnovo osnovne šole in predstavnikov občine Jezersko podpisal pogodbo za izdelavo idejne zasnove, idejnega projekta in izdelavo projektov za adaptacijo, preureditev prostorov in nadgradnjo obstoječe stavbe Osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru. Vrednost del, ki jih bo izvedel na javnem razpisu izbrani projektant Renato Repše iz Kranja, skupaj z davkom znaša 11,5 milijona tolarjev. Projektant in glavni koordinator projekta (to vlogo je prevzel Franc Bizjak) sta predstavila zasnove projekta in terminski plan izdelave projekta. Pri projektu, kije ocenjen na 550 milijonov tolarjev, gre za zagotovitev prostorskih pogojev za nemoten prehod na devetletko in enoizmenski pouk. Idejna zasnova je usklajena z normativi ministrstva za šolstvo, zna- nost in šport, o čemer je ministrstvo Že izdalo sklep. Občinska uprava seje v zvezi z obnovo šole prijavila na javne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev, nekateri od teh so že ugodno rešeni. Investicija je uvrščena v državni proračun, država jo bo sofinancirala v višini 30 odstotkov, prvi od teh obrokov je načrtovan že za prihodnje leto. Šola bo deležna obnove kletnih prostorov, kjer bi namesto stare kurilnice in deponije za trda goriva pridobili sodobno multimedijsko učilnico in knjižni co, obnovili bodo prostore v pritličju in prvem nadstropju, predvidena pa je še nadzidava drugega nadstropja, kjer naj bi pridobili skoraj tisoč kvadratnih metrov uporabne površine. Kol sporoča župan občine Preddvor brane Fkar, je terminski program zelo optimistično zastavljen in predvideva dograditev dveh začasnih učilnic v kleti že do začetka novega šolskeua leta. D.Z. Danski študentje v Kranju V torek so bili študentje iz Naestved Bussiness Collegea gostje v srednji trgovski šoli. Zanimale so jih zlasti možnosti nadaljnjega izobraževanja in kasnejše zaposlitve. Kranj - Skupina bodočih danskih poslovnežev, ki je na praktiku-nui v avstrijskem Beljaku, je želela pobliže spoznati tudi kulturo treh dežel: Avstrije, Italije in Slovenije. Torek so izkoristili za obisk Slovenije. Najprej so se ustavili v begunjskem Elanu, opoldne pa prišli v kranjsko srednjo trgovsko šolo. Tu sta jim izrekla dobrodošlico kranjski podžupan Štefan Kadoič in ravnateljica Jožica Bavdek. učenci pa so jim v sliki in besedi predstavili Slovenijo, Gorenjsko in Kranj ter poudarili zlasti njihove kulturne, turistične, športne posebnosti. Ponazorili so jim tudi slovensko ljudsko pesem in plese, pri katerih so se jim gostje rade volje pridružili. Resnejši Danski študentje so sodelovali tudi na hospitacijah angleškega in nemškega jezika ter'računal- ništva, nekaj časa pa je ostalo še za pogovore z dijaki višjih Razpisujemo prosto delovno mesto PRODAJALCA 2a polni ali polovični delovni čas pogoji: * srednješolska izobrazba oz. triletna šola trgovske, komercialne ali tehnične smeri ~ Poznavanje osnov za delo z računalnikom Začetek delovnega razmerja je takoj. Pisne prijave z obveznim pripisom telefonske številke pošljite na naslov: SlNT- sodobni interieri, d.o.o., Kidričeva 16 a, 4220 Škofja Loka. del obiska, ki bo po besedah ravnateljice Jožice Bavdek predvidoma prerasel v trdnejše sodelovanje med kranjsko šolo in danskim kolidžem, je bil namenjen ogledu šole in spoznavanju slovenskega šolskega sistema. letnikov kranjske šole. Gostje je predvsem zanimalo, kakšne so možnosti šolanja in kasnejše zaposlitve pri nas. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki W Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka tel.: 04/5112 439, fax: 04/512 44 23 Smo organizacija državne uprave, ki se trudi za prijazen odnos do naših strank. Iščemo nove sodelavce in sodelavke, ki so strokovni in sposobni s timskim delom dosegati najboljše rezultate za delovno mesto: 1. SVETOVALEC/SVETOVALKA NAČELNIKA ZA SPLOŠNE ZADEVE v Službi načelnika Pogoji: * univerzitetna izobrazba pravne ali ekonomske smeri ter 3 leta in štiri mesece delovnih izkušenj ali * visoka strokovna izobrazba upravne ali organizacijske smeri ter 5 let delovnih izkušenj, * strokovni izpit za delavce v državni upravi ali * strokovni izpit iz upravnega postopka, * znanje uporabe računalnika, * znanje slovenskega jezika, * potrdilo o nekaznovanosti, * državljanstvo Republike Slovenije. Vsem kandidatom/kandidatkam nudimo: - možnost funkcionalnega izobraževanja - možnost opravljanja preizkusa znanja iz zakona o splošnem upravnem postopku ali - možnost opravljanja strokovnega izpita za delavce v državni upravi. Izbrani kandidat/kandidatka bo sklenil/-a delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in tri mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi Javnega natečaja na naslov: Republika Slovenija, UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA, Poljanska c. 2, 4220 Škofja Loka. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali! Kandidate, kandidatke bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi. GORENJKA - GORENJEC MESECA FEBRUARJA 2003 Povedla je Jolanda Alenka Bole Vrabec Jolanda Prešeren Začenja se i/bor Gorenjke meseca februarja. Odločali se boste med Alenko Bole Vrabec in Jolando Prešeren. Obe sta nam minuli mesec na straneh Gorenjskega glasa vzbudili pozornost. Po predlogu danes teden, ste se kar številno odzvali v prvem glasovalnem krogu. Jolandi ste namenili 98 glasov, Alenki pa 27. Povedla je torej učiteljica, v naslednjih tednih bomo nestrpno čakali vaše glasove in beležili rezultat. Že vnaprej hvala za vaše sodelovanje. Alenka Bole Vrabec praznuje letos 40-letnico umetniškega ustvarjanja. Uvrstili smo jo med tiste ljudi, ki so ustvarjeni za to, da znajo delati sto in sto različnih stvari. Alenka je svoj jubilej obeležila z mono-dramo Osama, Berte Bojetu. V pogovoru je med drugim rekla, daje vse skupaj kot arhipelag ustvarjalnih otokov, po katerem ji je vsa leta uspelo pluti brez brodoloma. Njeno delo se je prepletalo, barka je plula po istem kanalu, se enkrat ustavila ob enem, drugič ob drugem otoku. Jolanda Prešeren, učiteljica osnovne šole Toneta Čufarja, je februarja rešila avtobus in 50 prvošolčkov. Ko so se z avtobusom vračali z izleta v Tamar, je na ravnem delu ceste pri Hrušici vozniku avtobusu nenadoma postalo slabo, onesvestil seje in padel po stopnicah. Jolanda je ravnala zelo prisebno in pogumno: v hipu je skočila za volan, avtobus spravila spet na desni pas, pritisnila na nožno zavoro in potegnila ročno zavoro. V nekaj sekundah je pogumna Jolanda preprečila tragedijo, za kar je bila deležna številnih zahval šole, še posebej pa staršev. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: infoC^g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu decembru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DÒLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska števil ka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Ana Šilar, Srednje Bitnje 102, 4209 Žabnica. Vrednostna pisma prejmejo: Zmago Stanonik. Sorska 34, 4220 Škofja Loka; Rasta Šuligoj, Kidričeva 9, 4270 Jesenice; Mirko Galičič, Trata 34, 4224 Gorenja vas. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Danica Oblak, Dolenja Dobrava 13, 4224 Gorenja vas; Helena Resman, Gorenjskega odreda 8, 4000 Kranj; Ana Rozman. Zadraga 18, 4203 Duplje; Smid Bogomir, Spodnja Luša 17, 4227 Selca; Marinka Jenko, Zgornji Brnik 75, 4207 Cerklje na Gorenjskem in Štefka Teršan, Valburga 42/A, 1216 Smlednik (pri blagajni pokažite le osebni dokument). DIFA, d.o.o. Tlačna livarna in obdelava ulitkov Kidričeva c. 91, 4220 Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta. Smo tlačna livarna in obdelava ulitkov, pretežno za avtomobilsko industrijo. Zaradi povečanja proizvodnje vabimo k sodelovanju nove sodelavce z zaključeno šolo strojne smeri IV. in V. stopnje za naslednja dela za delo v 3 izmenah: 1. LITJE NA TLAČNOLIVARSKIH STROJIH 2. OBDELAVA ULITKOV NA NAMENSKIH IN CNC STROJIH Pogoji: - starost od 20 do 30 let - odslužena vojaška obveznost - odgovoren odnos do dela - pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - poznavanje osnov računalništva Pisne prošnje z dokazili izobrazbe sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidate bomo pisno povabili na razgovor. SEDMICA Če bo šlo tako naprej, lahko kriminalistično policijo razpustimo. Kot kaže, je v zadevi SIB njihovo vlogo prevzela kar Energetika, lastnica zavožene banke Vlada Klemenčiča. Pri Cati je namreč Energetika naročila anketo, v kateri so okradene Ljubljančane in Ljubljančanke spraševali, kdo po njihovem mnenju je za afero kriv. Ce je že tako, da lastnike banke zanima, koga narod sumi, bi morali akcijo razširiti na območje upnikov propadle kranjske hranilnice, s katero ima SIB še neporavnane račune. Ni mi pa čisto jasno. Tri ribice kaj bodo pri Energetiki z rezultati preiskave počeli. Javno jih vsekakor niso objavili, čeprav bi bilo čisto zanimivo videti, kdo je zbral največ črnih pik. Po drugi strani pa akcija Energetike po modelu "ozna sve dozna" (kolikor imam sama vpogled v zadevo, je bil ustanovitveni kapital SIB vzet iz. črnega fonda nekdanje Udbe) le ni čisto butalska. Direktor policije Marko Pogorevc je na televiziji javno izjavil, da so njegovi kriminalisti po čistem umu oziroma izobrazbi daleč za kriminalci. Kar so imeli upniki Sicure priložnost preveriti na lastnem primeru. Kriminal, ki se je dogodil v ljubljanski Sicuri, preiskujejo postojnski kriminalisti. Pravzaprav ga preiskuje praktikantka, ki menda nadomešča neko drugo praktikantko, ki je na porodniškem dopustu. Namesto, da bi kri-minalistka zasliševala oškodovance, oškodovanci zaslišujejo krimi-nalistko. Nobena stran ne ve nič konkretnega, kriminalci pa še naprej ribarijo v kalnem. Pri ribarjenju v Piranskem zalivu pa se je spet zapletlo. Hrvaška policija je z. orožjem pod pazduho in v mednarodnih vodah - tako vsaj trdijo slovenski ribiči - ugrabila ribiški ladji Riba l in Riba 2, last izolskega podjetja Riba. Poveljnika sta morala ladji zapeljati v puljsko pristanišče, zunanji minister Dimitrij Rupel pa še ne ve, komu bi verjel, hrvaški ali slovenski strani. Direktorja izolske Ribe Loredana Glaviča je najnovejša (domnevna) gusarska plovba hrvaških policistov drago stala: šest ton sardel in sardončkov, šestin-šestdeset tisoč kun kesa plus ena povlečena ribiška mreža, vredna štiri milijone tolarjev, kar suma sumarum znese deset milijončkov tolarjev za eno noč. Profit od zadnjega pomorskega incidenta je imela puljska Riba. čeprav je (domnevni) gusarski ulov od puljske pomorske policije odkupila po tržni ceni. Na zaostrene tržne razmere in izropano morje se je puljska konkurenca v Piranskem zalivu dobro pripravila. Tudi s policijskim čolnom P 111, ki je, za razliko od našega, uporaben. P lil koprske obalne straže, ki ga je izdelala neka propadla italijanska avtome-hanična delavnica, pa je že sedem mesecev na popravilu. In nič ne kaže, da bo še kdaj plul. Najbolje bi bilo. če bi ga slovenski ribiči odvlekli v hrvaške teritorialne vode, kjer bi ga hrvaška obalna straža zaplenila in uporabila za rezervne dele. Če je na Slovenskem P 111 še kar koli uporabnega. Tako bi se čolna in afere, ki je okrog njega nastala, za vse večne čase znebili. Da bi policija, ki je čoln kupila, prišla aferi do dna, ni tako ali tako nihče pričakoval. Vendar vse le ni tako črno. Kranjski kriminalisti so, denimo, ujeli ribo, težko dvainštirideset milijonov tolarjev utajenih davkov. Neuradno je ribi ime Milan, piše pa se Podgoršek. Trenutno naj bi bil Podgorškov Milan na službeni poti. Med ribiči, ki ribarijo v kalnem, ni Podgoršek nobena posebnost. Razen morda v tem, da je davke, ki jih je davkariji ukradel leta 1997 in Í999, že vrnil. Je pa primer sam po sebi zanimiv že zato, ker je Podgoršek predsednik odbora za gospodarstvo in podpredsednik kranjske LDS. Pa naj še kdo reče, da v slovenski politični smetani ni smeti. Marjeta Smolnikar PREJELI SMO Ponovni vzpon rokometa v Železnikih V petek, 7. marca 2003, je bilo v Gorenjskem glasu lepo prebrati o rokohietu v Železnikih. Vendar pisec, ali kot se uradno imenuje gospod Janez Ferlan, tiskovni predstavnik rokometnega društva Al-ples ni mogel iz svoje kole, da vedno nekoga oblati in užali. Zapisalo se mu Je, da uprava športne dvorane Železniki nima dovolj posluha z« rokomet in da se niti ne zaveda, kaj rokomet v Železnikih pomeni. Gospod Janez, ne bi se ti bilo treba pretvarjati in bi lepo napisal namesto uprava dvorane: Jože Rakovec, edini član uprave in obenem tudi član uprave rokometnega društva Alples (tehnični vodja). S tvojimi izjavami si mi žebljiček zabil točno v mojo športno in rokometno dušo. Resnično rad ga bi ti zabil nazaj, a kaj, ko tvoja duša z rokometom nima zveze. Vzel si si pravico ocenjevati zgodovino in današnje stanje rokometa, čeprav v rokometu deluješ šele 10 mesecev. Vsi v Železnikih pa dobro vemo, po kakšni "liniji" si prišel med nas rokometa-še. Od leta 1963 pa vse do danes je v tej rokometni zgodovini tudi moje ime, tako kot igralec in kot trener moške ekipe ali, če hočeš, kot trener najboljše ženske rokometne ekipe v Sloveniji v letih /976 - 1980. Skupaj s prijatelji, rokometnimi navdušenci, smo 2. avgusta 1996 s podpisom sodelovanja s takratnim vodstvom Alplesa po 20 letih ponovno začeli aktivno nastopati v ligaških tekmovanjih z moškimi ekipami. Gospod Janez, verjetno ne veš, da smo v teh letih že nastopali v 2. ligi, za katero se danes bori članska rokometna ekipa. Sedaj pa še odgovor na posluh in sodelovanje uprave športne dvorane. Vsi točno vemo, kje je jedro spora med rokometaši in vodstvom dvorane (Jože Rakovec). Jedro spora je rokometna smola, ki je največji onesnaževalec športnih dvoran, seveda tam, kjer so rokometaši navzoči. Dobro si seznanjen, tudi kot občinski svetnik, da je lastnik športne dvorane Občina Železniki, ki določa pravila igre v športni dvorani Železniki. V želji, da ohranimo dvorano čisto in lepo, da stroške čiščenja spravimo va minimum, smo zahtevali od rokometnega društva, naj bo uporaba smole minimalna. Tu ni problem samo onesnaževanje parketa, ampak vsega, kar je na dosegu rokometnih žog in rok: kljuke, telovadne klopi, držala, športno orodje, pipe, sanitarije ... Dnevno opozarjamo na problem rokometne smole, vendar smo žal neuspešni. Vidiš, gospod Janez Ferlan. zakaj nisi navedel jedra resničnega problema. Prefinjeno in zvito uporabljaš ime uprava športne dvorane Železniki. Zagotavljam ti, da bom ta boj nadaljeval in se kot upravnik športne dvorane Železniki maksimalno prizadeval, da ostane naša dvorana čim dlje lepa in čista. Za uspešno funkcioniranje športne dvorane sta vendar najpomembnejša red in čistoča. Gospod Janez, današnje rezultate in uspehe rokometnega društva Alples (vseh selekcij) pa doživljam z veseljem in ponosom, ker vem, da je v vseh teh uspehih tudi del mojega dela, kot igralca, trenerja ali predsednika društva zadnjih 6 let. Janez, kaj pa ti? Spoštujem te kot dobrega gospodarstvenika, a še enkrat te prosim, ne razlagaj mi od rokometa v Železnikih. Tu sem s tabo pripravljen razpravljati in se o rokometu dopisovati v neskončnost. Kjerkoli hočeš. Iz roda v rod smo si bili rokometaši v Železnikih prijatelji, želim si, da tako ostane tudi v prihodnosti. Uprava športne dvorane Železniki Otoki 9 A, ŽELEZNIKI Diagnostični center Bled V časopisu Gorenjski glas sem prebrala članek uprave Diagnostičnega centra Bled. V primeru, da bo napisano tudi v praksi tako izvedeno (vkop v zemljo z. zatra-vitvijo ploščadi objekta, brez novih parkirnih prostorov oz. posegov v park), predvidevam, da se bomo tudi občani Bleda s posegom v ta prostor več ali manj strinjali. Parkirna hiša pa v strogi center naselja Grad ne sodi-Urbanisti naj lokacijo poiščejo drugod. Predlog: propadajoča telovadnica Partizan. "Terme" Bled: Vprašanje je, ali "Terme" s tako veliko kapaciteto sodijo v območje hotela Golf (povečana prometna obremenitev, Z dnevnimi gosti je intimnost in domačnost hotelskih gostov zmanjšana). V alpskem prostoru, kjer kopanje ni prioriteta gostov, tem' več je še mnogo drugih rekreoti^' nih dejavnosti, se gradijo Terme izven neposredne okolice hotela. V sestavi hotela pa le bazene za potrebe svojih gostov. Predlog-Lokacija Terme za potrebe Bleda naj bo Grajsko pokopališče. Utemeljitev: Sončna lega. odprtost Term na jezero. S tem pa neposredna uporaba jezera v poletnem času. Zasteklitev Term z jezerske strani pa omogoča velik prihranek pri ogrevanju Term. Francka Baškovič, Bled radiÀdmev 90.9, 97.2, 99.S, IQ3.7 MHZ_ UKV, STEREO, RDS Piše Milena Miklavčič Usode 364 Sram me je Nikoli si nisem mislila, da jih bo toliko, ki se bodo prepoznale v "moji" Urški. Ne mine dan, da ne bi zazvonil telefon in včasih je zgodba kratka, včasih malo daljša, vse po vrsti pa povedo, da jim je kar odleglo, ko se je ena skorajžila in na glas povedala svojo zgodbo. Tega. kar preživljam za štirimi stenami, se ne da opisali, sem slišala od ene in druge. Sram nas je pred ljudmi, kaj bodo rekli, posmehova-li se nam bodo, privoščili nam bodo, izolirali nas bodo..., vse to in še marsikaj drugega je razlog, da ženske o nasilju, ki so ga deležne, ne govorijo na glas. Velikokrat niti pred lastnimi otroki, kaj šele pred sosedi in sodelavci. Že prvič, ko moški dvigne roko nad žensko, bi ga morale ustaviti tako, da bi povedale vsem in to na glas, je tisto mnenje, ki si ga delijo vse, z Urško vred. Pa naj bo to samo za uvod, mimogrede, da bi se o tem problemu, ki postaja vedno bolj pereč, več pogovarjali in da si ne bi zatiskali ušes in si rekli, "saj nič ni", ko iz sosednjega stanovanja zaslišimo tope udarce in butanje z glavo ob steno. Ko je Samo prišel na obisk v porodnišnico, je bil jezen in prej. preden jo je objel, ji je očital, da ga ni poklicala. Urška se je začela tresti od strahu, ko je videla njegov pogled, potem pa mu je razložila. da se je vse zgodilo tako hitro, da niti pomislila ni. kaj bi bilo prav in kaj narobe. Toda njene besede so bile bob ob steno. ' "Ko je odšel, meje postalo strah, kaj bo, ko se vrnem domov, " pripoveduje Urška in ne pozabi dodati, kako je bila tašči hvaležna, ko ji je ta obljubila, da bo pri njej, da ji ne bo potrebno ponoči vstajati. "Vedela sem, da se za njenimi besedami skriva velika skrb zame. Toda takrat si tega še nisem upala povedati na glas. Res mi je sledila kot senca, da je začel Samo godrnjati, da nima nobenega miru. Toda tašča se je takoj prikazala na vratih, da je le zaslišala malo preveč povzdignjen glas. Začela sem seje podzavestno oklepati in počutila sem se izgubljeno, kadar je ni bilo v bližini. Samo mi še zmeraj ni odpustil, da ni prvi izvedel za otroka..." Ko je nekoč poslušala glasbo in brala na kavču, otrok je spal, je privihral v kuhinjo in z vso ihto potegnil za radio, da je zgrmel po tleh, z vtičnico vred. Urško je zagrabilo pri srcu in stisnila je k sebi blazino, ker ni vedela, kaj še bo. "Začel je kričati name, da se bo otrok prebudil, da sem lena, da nisem za nobeno rabo, da je kuhinja zasvinjana, jaz pa ležim kot krava na kavču, da sem debela kot svinja, da se po porodu samo redim, da me take ne bo gledal, da mu gre na bruhanje, ko me vidi. Glas se mi je zadrgnil v grlu in molila sem, da bi ga tašča slišala in pritekla, toda ni je bilo od nikoder. Nenadoma me je prijel za glavo in me povlekel za ušesa. Na, kurba tolminska /tolminska zato, ker je bila njena mama doma v Tolminu/ kdo je zate važnejši, stare babe ali jaz???!. Niti zakričati nisem mogla, samo trepetala sem in molila, da se otrok ne bi prebudil, da bi prišla od kjerkoli tašča in me rešila. Potem je tako hitro, kot je začel tudi nehal, meni je iz ušesne mečice tekla kri, ker mi jo je raztrgal s sponko od zapestnice. Pogledal me je, kot bi se zbudil in potem zaloputnil z vrati za seboj. Čez nekaj časa sem ga zaslišala, ko se je prepiral z mamo. njen odločni glas je preglasil njegovo vpitje in potem seje vrnil k meni, pokleknil pred menoj, se razjokal in me prosil odpuščanja, da ga je zaneslo, da ni tako mislil, da se je jeza v njem nabirala zato, ker so ga vsi zafrkavali, da je zadnji izvedel, da se mu je rodil dojenček. Roka mi je kar sama segla v njegove lase in potem meje ljubkoval in objemal in oba sva jokala in v tistem popoldnevu se je začelo Življenje še najinega drugega otroka..., " Tako Urška sploh ni šla v službo, ampak se ji je porodniška podaljšala in Samo je ob rojstvu drugega otroka šel z njo v porodnišnico, nekaj časa stal ob njeni porodni postelji, potem pa ga je zvilo in se je moral umakniti, ker so rekle babice, da se ne bodo ukvarjale še z njim. To da ga tako razkurilo, da je Urški zažugal s pestjo, češ boš že videla, ko se nisi postavila zame. In tako je namesto na porodne bolečine začela misliti na to, kaj jo bo spet čakalo doma, in bilo jo je tako strah, da ni več mogla sodelovati pri rojevanju in so morali nazadnje poklicati zdravnika, ker je prišlo do resnih komplikacij. "Pa sva imela v mesecih pred rojstvom drugega otroka dokaj lep zakon. Jaz sem se držala bolj doma, skrbela zanj, da je imel vse "pošlihtano", in to, da je glavni, mu je godilo. Večkrat so mi prijate- ljice omenile, kako se naokoli hvali, da delam z njim kot s kraljem, da so druge ženske eno figo vredne, ker jim možje "vse prinašajo k riti", pri njemu doma je pa tak red, kot pri hiši mora biti, da se ve, kdo je gospodar. Potem je Urška pripovedovala predvsem o strahu, ki je bil prisoten sleherni trenutek njunega skupnega življenja. Tudi takrat ko ji je prinašal rože, ji kupoval darila in se z njo ponašal pred drugimi. Nikoli ni vedela, kdaj se bo obrnila narobe, da jo bo pogledal s tistim njegovim "čudnim " pogledom, ki nikoli ni obetal nič dobrega. "V bistvu sem se šele po drugem otroku začela spraševati, kaj sploh delava skupaj. Kakšen zakon je to, kaj naju veže in podobno. Saj je bilo na zunaj vse lepo in prav, veliko ljudi nam je bilo celo nevoščljivih, ker smo se "tako lepo imeli". Kadar je bil z menoj dober, sem sama sebe prepričevala, da sem sama kriva, če se mu kdaj pa kdaj "zrola " in resnično sem bila hvaležna za vsak "normalen " trenutek-V podzavesti pa je nenehno tlela skrb, kaj bo, če se tašči kaj zgodi, ker potem ne bo nikogar več, ki bi ga držal nazaj in krotil. Sama nisem bila tega sposobna, pa ne vem več, zakaj ne. Nisem imela take avtoritete ali pa je Samo "vohal" strah, ki je, po mojem, kar vel od mene. Kolikor mi je znano, tudi za pse pravijo, da ne napadajo ljudi, ampak da napadejo strah, ki ga pri človeku zavohajo. " Potem pa je Urška nekoč, povsem slučajno, srečalo svojega bivšega fanta in njegovo ženo. S Somom sta ravno kupovala otroško spalnico in so trčili skupaj. (konec prihodnjič) Otroška likovna galerija v Khislsteinu Galerija najmlajših pogledov Z odprtjem razstave ilustracij akademske slikarke Maje Šubic, so včeraj zvečer odprli tudi Otroško likovno galerijo Lutkovnega centra Kranj. Želja po širitvi dejavnosti. Kranj - "Ko govorim o galeriji Lutkovnega centra Kranj, sicer nekoliko prehitevam dogodke, a vsekakor želim predstaviti vizijo prostora v gradu Khislstein, v katerem že več kot 20 let deluje Lutkovno gledališče Kranj," razlaga Cveto Sever, saj naj bi na tem mestu v prihodnosti nastal neke vrste center kulturnega dogajanja za najmlajše. Lutkovnim predstavam in številnim drugim prireditvam, ki so jih v Lutkovnem gledališču Kranj v vseh teh letih pripravili, se je včeraj pridružila še galerija. Kot prva, se v njej z obsežnim opusom ilustracij predstavlja akademska slikarka Maja Šubic. Prizadevna ekipa sodelavcev Lutkovnega gledališča Kranj je malo dvoranico v sosedstvu njihovih pisarn in delavnic v pritličju nila našemu Lutkovnemu gledališču," pripoveduje vodja gledališča, lutkar Cveto Sever, ki je bil pri tem ves čas prepričan, da bolj kot Ilustracija Maje Šubic iz slikanice Tomaža Vrabiča Žlobudrave bolhe. gradu Khislstein v zadnjem letu uredila v simpatičen razstavni prostor. "Prostore je s selitvijo v stavbo na začetek Tomšičeve ulice sprostil Zavod za varstvo kulturne dediščine. Na naše prigovarjanje je tako nekdanjo restavratorsko delavnico občina name- nove pisarne, v ta prostor sodi neka živa dejavnost. O tem je že leta 1978, ko je bil v gradu še dijaški dom, pisal dr. Peter Fister, ki je poleg muzeja v kompleksu Khislsteinu videl tudi gledališko, galerijsko, na vrtu pa tudi "kulturno - rekreacijsko" prireditveno dejavnost. Razstava Zmaga Puharja se izteka Kranj - Februarja in marca na povabilo Fakultete za organizacijske vede Kranj v tamkajšnjem razstavišču svoje slike razstavlja akademski slikar Zmago Puhar. Na otvoritvi je kranjskega umetnika pozdravil dekan fakultete prof. dr. Jože Florjančič, umetnikova deja pa je visoko ocenila umetnostna zgodovinarska Anamarija Stibilj - Šajn. Slikarska razstava se izteka, prihodnji teden bodo na fakulteti odprli razstavo karikatur znanih osebnosti avtorja Jožeta Trobca. Na sliki: Zmago Puhar z dekanom fakultete in umetnostno zgodovinarko. D.Z. O novi galeriji in prvi razstavi sta spregovorila lutkar Cveto Sever in umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj. "Če nam je občina že namenila prostore, moramo to tudi opravičiti in jih oživeti, smo razmišljali v našem gledališču, in prišli na idejo o otroški likovni galeriji. V Sloveniji takšnih specializiranih galerij, razen tiste v poslovni stavbi Mladinske knjige v Konzorciju v Ljubljani, tako rekoč ni," je povedal Sever in dodal, da galerija s tako usme- Razstava aktov v Skaručni Skaručna - Preteklo soboto so v vinski kleti gostilne Skaručna pripravili prodajno razstavo slik mlade slikarke Ines Pušice, po rodu Sarajevčanke, ki zadnjih nekaj let živi in dela v Ljubljani. Ob izbruhu vojne na tleh bivše Jugoslavije, je leta 1992 emigri-rala v Moskvo, kjer je študirala slikarstvo na akademiji likovne umetnosti. Tokrat se predstavlja s petnajstimi akti, od katerih sta bili dve tretjini prodani Še tisti večer. Razstava je na ogled še do te nedelje. I.K. ritvijo na neki način tudi sovpada k njihovi siceršnji dejavnosti, lastni produkciji lutkovnih predstav za otroke in odrasle, hkrati pa tudi organiziranju gostovanj drugih tovrstnih ustvarjalcev iz Slovenije in tujine. Pri urejanju galerije jim je na pomoč priskočilo podjetje Flita Kranj, ki je odstopilo kompleten sistem razsvetljave, pred nedavnim pa je milijon tolarjev dodala tudi kranjska občina. V Lutkovnem gledališču so denar uporabili predvsem za galerijsko opremo, stenske okvirje, stole, mizo... Prijazna galerija je tako včeraj zvečer dočakala prvo razstavo, ilustracije akademske slikarke Maje Šubic. Kot je povedala umetnostna avtorica uvodnih besed k razstavi, zgodovinarka Petra Vencelj, ki naj bi tudi v bodoče po strokovni plati bdela nad razstavami, je prvotni namen galerije predvsem predstavljati ilu-stratorstvo v vseh svojih razsežnostih, saj je slednje kljub množici kvalitetnih in tudi širše priznanih ustvarjalcev, pri nas po krivici zapostavljeno. Seveda bo galerija odpirala vrata tudi avtorjem stripov, izdelovalcem lutk in podobno ... Maja Šubic se tokrat predstavlja z ilustracijami, ki jih je ustvarila za otroški slikanici avtorja Tomaža Vrabiča Žlobudrave bolhe in Poredni volk (razstava se širi v sosednjo dvorano LGK), na ogled pa so tudi ilustracije, ki jih objavlja v otroškem rcvijalnem tisku (Ciciban, Cicido, Pil, Ke-kec...), tu gre predvsem za cikel zodiakalnih znamenj. "Maja je pri svojem delu zelo natančna, kar tehniki s katerima se največ ukvarja, freska in akvarel, od slikarja tudi zahtevata. Pri tem namreč ni popravkov. Predstavlja nam tako mikrokozmos bolh kot makrokozmos zodiakalnih znamenj," je povedala Petra Vencelj. In res. Natančna risba in kompetenten barvni spekter sta podvržena realnosti narave, živalskega in rastlinskega sveta, ki je Maji tako blizu. Menda si je bolhe, preden jih je narisala, natančno ogledala pod mikroskopom. Da je galerija res namenjena otrokom, nam da vedeti tudi nižja postavitev stenskih okvirjev z ilustracijami, saj so tako dostopnejši njihovim pogledom. Galerija bo odprta od torka do petka med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob sobotah pa med 10. in 12. uro. Ob nedeljah in ponedeljkih bo zaprta. Razstava ilustracij Maje Šubic bo predvidoma na ogled dva meseca, v času 13. otroškega poletnega festivala pa naj bi pripravili novo. "Vrt pred Khislsteinom ni začaran vrt, ampak je vrt vseh Kranjčanov, zato mora na in ob njem vedno biti čim bolj živo," je prepričan Cveto Sever, ki še vedno razmišlja b tem, da bi v poletnem času pri njih vsak dan beležili vsaj en dogodek. Ne. To res ne*bi bilo slabo. Igor Kavčič V maju razstava Zorzija Venture Ljubljana - Z oblikovanjem častnega odbora so se pred nedavnim tudi formalno začele priprave na razstavo Koprski slikar Zorzi Ventura in me-niera v Istri na prehodu v 17. stoletje, ki bo v Ljubljani na ogled od 15. maja naprej. Jeseni bodo razstavo selili v Koper in nato še v Poreč. Gre za meddržavni projekt med Slovenijo in Hrvaško, zasnovan je bil že v času bivše Jugoslavije, pa ga je vojna prekinila, katerega cilj je raziskovanje kulturne dediščine, pa tudi slikarstva 17. stoletja. Po razstavi del Zorzija Venture, je v prihodnje v načrtu še razstava o novomeškem slikarju Georgu Gaiger-ju, katerega dela prav tako najdemo na področju današnje Slovenije in Hrvaške. Nekdanje meddržavno sodelovanje danes Pokrajinski muzej Koper nadaljuje s sorodnimi ustanovami na Hrvaškem in v Italiji. Slikar Zorzi Ventura imenovanega Brajkovič je v Kopru deloval v času med letoma 1590 in 1610, s svojimi deli pa je izpolnjeval naročila cerkvenih naročnikov v večjem delu Istre. Poznal je umetnostne tokove severa in Italije, osebno pa naj bi poznal tudi umetnine na Beneškem, kar se znal spretno vplesti v svoje kompozicije. Raziskave potrjujejo, da je v svoji delavnici izdeloval tudi lesene oltarje s kipi. Vodja projekta je Ferdinand Šerbelj, avtor kataloga in razstave pa kustos koprskega pokrajinskega muzeja Edi Gardina. RAzstava obsega 14 slik, zvečine oltarnih podob, dopolnili pa jo bodo z 18 velikimi grafičnimi listi, ki jih bodo dobili v Italiji. Prvo razstavo bodo odprli \5. maja v Narodnem muzeju v Ljubljani, kjer bo na ogled do konca avgusta, nato pa jo bodo selili v Koper in Poreč, saj kar enajst od štirinajstih slik prihaja iz hrvaškega dela Istre. I.K. Mati božja z detetom in svetniki, 1602, o. 270 x 190 cm (Vabriga pri Taru, Poreč). Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, Po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Kdo je kdo med freisinškimi škofi Dr. Pavle Blaznik je v svojem življenjskem delu k°jj(i U)ka in loško gospostvo objavil tudi seznam Vseh freisinških škofov za čas od 973 do 1803, ko je hila Loka v njihovi posesti. Imena so sledeča: Abraham 957-994, Goteskalk 994-1006, Egilbert 1006-i()39, Nitger 1040-1053, Ellenhard 1053-1078, Me-Zinvard 1078-1098, Henrik 1098-1137, Oto 1138-1158, Albert 1158-1183, Oto 1184-1220, Gerold l220-1230, Konrad 1231-1258, Konrad 1258-1279, hriderik 1279-1282, Emiho 1283-1311, Gotfrid '311-1314, Konrad 1314-1322, Janez 1323-1323, K<>nrad 1324-1340, Janez 1341-1349, Albert 1349-1359, Pavel 1359-1377, Leopold 1378-1381, Bertold I381-14KI Konrad 1410-1412, Herman 1412-1421, NJkodem 1422-1443, Janez 1443-1452, (protiškof Henrik 1443-1448), Janez 1453-1473, Sikst 1473-l4g4, Rupert 1495-1498, Filip 1498-1541, Henrik I54l-I552, Leo 1552-1559, Mavricij 1559-1566, Er- nest 1566-1612, Štefan 1612-1618, Vid Adam 1618-1651, Albert Sigmund 1652-1685, Jožef Klemen 1685-1694, Janez Frančišek 1695-1727, Janez Teodor 1727-1763, Klemen Venčeslav 1763-1768, Ludo-vik Jožef 1769-1788, Maksimilijan 1788-1789, Jožef Konrad 1790-1803. Vseh skupaj je bilo torej v 830 letih 46 škofov in en protiškof. Seznam je na prvi pogled dolgočasen, a če ga znamo brati, je lahko tudi z.elo zanimiv. Povprečna doba škofovanja znaša 17 let in pol. Vendar vidimo pri škofu Janezu 1323-1323, da je umrl še isto leto, ko je postal dostopna pisma in druge listine, ki so jih škofi pošiljali svojim loškim oskrbnikom ali jih od slednjih dobivali. Največ jih najdemo povzetih v Kosovih Doneskih. Škofje ne pišejo o kakih duhovnih, ampak o zelo posvetnih zadevah, o nepobranih dajatvah in raznih dobrotah, ki naj jih skupaj z denarjem čimprej pošljejo v Freising. Takšno je, denimo, pismo škofa Vida Adama loškemu svetovalcu in oskrbniku Ivanu Jakobu Wagnereckhu, poslano iz Gradca 4. oktobra 1628. Piše, kako mu je všeč, da je oskrbnik "pripravljen poizvedel i, koliko bi bila vredna graščina v Stari Loki in škof škof Ernest \ 1566-1612 pa jefrei-sinško stolico zasedal kar 46 let. Najbolj pogosto škofovsko ime je bilo Konrad, ki se pojavi petkrat, zadnji je bil Jožef Konrad. Če bi hoteli zvedeti kaj več o vsakem od imenovanih, bi morali seveda pogledati v stare freisinške škofovske kronike. Še bolj zanimivo pa je prebirati nam Freisinška Loka okrog leta 2000 kaj vse k njej spada. Tudi naj mu pove, kar bi zvedel o prodaji graščine v Pu-štalu. Zastarike naj kmalu izterja ter skrbi, da ne bodo v prihodnje več naraščali. Nasproti vtikanju nadduhovnika (za Gorenjsko) naj ostane (oskrbnik) pri svojem nasvetu. " Kot gorenjski nadduhovnik je mišljen arhidiakon, ki je bil nekakšen na- mestnik oglejskega patriarha za to območje in mu je bila podrejena tudi duhovščina v loškem gospostvu freisinških škofov. V tem delikatnem odnosu med oglejskim nadduhovnikom in freisinškim škofom, ki je bil v teh krajih posvetni gospod, so verjetno nastajali določeni nesporazumi in konflikti. V nadaljevanju se škof čudi ravnanju fuž.inarja Jurija Plavca, cerkvenega ključarja podružnice sv. Antona v Železnikih, kije neko dajatev nakaz.al kar deželnemu vi-cedomu, namesto da hi jo na loški grad. Naslednje ohranjeno pismo med obema dopisovalcema je napisano 28. decembra istega leta v Frei-singu. Škof "naznanja " oskrbniku, "daje prejel poslano vino, ribjo mast in pa denar. Dobil je tudi platno in druge reči. katere je poslal loški župnik namesto 50 cekinov, ktere bi bil moral že davno plačati. Skrbi naj, da odrajta župnik dotične cekine vsako leto o pravem času." Potem pa okara škof še oskrbnika samega. "Kar se tiče njegove (oskrbniko-ve) želje, da bi šel v Freising, pravi mu škof da to lahko stori, vendar na svoje stroške. Omenja mu, da mu je skazxil dovolj milosti, ker mu je izročil (»skrbništvo; zato naj nikar ne misli, da dobi od njega kako drugo službo. Njegove (oskrbnikove) bolezni ni povzročila kaka ženska, temut neprestane gostije in pa predobro življenje. To ga je tudi spravilo v dolgove. Zato naj nekoliko manj je in pije. Akp mu služba ni všeč, poišče naj si drugo: a nikar naj ne misli, da mu jo bo on (škoj) preskrhet. " GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Petek, 14. marca 2003 Obisk beograjskih študentov iz pobratene Fakultete za organizacijske vede v Beogradu Mladi iz Beograda Vsak ponedeljek na GTV ob 20.30 Ne prezrite ŠO FOV Organizira Mini referendum o vstopu v NATO in EU države FOV. Pet dni pred »pravim« referendumom, 18. marca, 2003 se bodo študentje Fakultete za organizacijske vede lahko predhodno opredelili o vstopu v NATO in EU. Vsi študentje FOV-a imate tako možnost izraziti svoje mnenje in s tem oblikovati stališče države FOV. 22. Mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved Namen vsakoletnega izleta v Portorož je ogled otvoritve znanstvene konference o razvoju organizacijskih ved in skupna večerna zabava študentov. Rdeča nit letošnje konference, ki bo potekala od 26. do 28. marca, 2003 v Portorožu je » Management in razvoj organizacije«. Na konferenci bodo sodelovali gostje iz desetih različnih držav, prijavljenih pa je preko 230 referatov. Študentje FOV-a se bodo udeležili svečane otvoritve, ki bo 26. marca 2003 ob 14. uri v Grand hotelu Emona v Bernardinu, temu pa bo sledila večerna zabava v enem od portoroških lokalov -druženje študentov s profesorji, ples, glasba,... Več informacij za zainteresirane na INFO točki FOV-a. Pripravlja se tudi predavanje na temo Premoženjsko svetovanje, ki bo 19. marca 2003 od 14. do 16. ure. Predavanje bo potekalo v predavalnici 303, vsi vabljeni. Vsak petek v Gorenjskem Glasu Klub študentov Kranj V sredo, 19. marca 2003 bo ob 20. uri potopisno predavanje o Zahodni Afriki, ki ga bo vodil Matjaž Lapan. Več informacij na KŠK Kranj. Klub Radovljiških študentov Vabi v soboto, 15. marca 2003 ob 16. uri na Tarok turnir, ki bo v BMC-ju. V simbolično ceno 500 SIT je všteta ena pijača, za najboljše pa tudi praktične nagrade. Klub študentov Bled Vas v petek, 14. marca 2003 ob 20. uri vabi na koncert Brut Arta. te dni v Kranju Ekipa zadetka se je minuli teden pogovarjala z organizatorjem srečanja Primožem Novakom in pomembnejšimi beograjskimi udeleženci tega srečanja. Kakšni so njihovi vtisi o Sloveniji in ó Fakulteti za organizacijske vede ter ostale občutke pa so vam zaupali kar sami. Kranj Pred kranjsko Gimnazijo, bo v torek, 18. marca, 2003 javni shod proti NATU in proti vojni, ki se bo pričel ob 14. uri. Shod organizirata Mladi forum in AKD izbruh. Vsi ki ste proti vojni in NATU pridite na največjo anti-NATO žurko na prostem. Klub Tržiških študentov Prireja v soboto, 15. marca, 2003 ob 20. uri v dvorani Tržiških olimpijcev koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande. Cena vstopnice v predprodaji znaša samo 1000 SIT. Dobite jih na Info Točki ŠO FOV. Na vprašanje zakaj je prišlo do srečanja dveh fakultet iz Kranja in iz Beograda, je Primož povedal: »Študentje smo že preteklo leto dvakrat obiskali svoje kolege v Beogradu. Tam smo jih tudi povabili, da obiščejo našo fakulteto. Nekaj časa je trajalo, da je do srečanja dejansko prišlo. Zanje imamo pripravljen lep program. Opravili smo že ogled Fakultete in imeli srečanje na Občini. Pričakujejo nas tudi na Univerzi v Mariboru, tekom obiska si bodo ogledali tudi nekaj slovenskih naravnih lepot, Postojnsko jamo, Kras z okolico in Bled. Udeleženci tega srečanja so študentje pobratene Fakultete za organizacijske vede v Beogradu. Študente spremljajo tudi asistenti, ki se bodo srečali med seboj, torej beograjski in slovenski. Profesorji iz beograjske Fakultete pa se bodo z našimi profesorji in dekanom srečali na vsakoletnem srečanju oziroma znanstveni konferenci o razvoju organizacijskih ved, med 26. in 28. marcem, v Portorožu. Ob obisku profesorjev iz Beograda pričakujemo, da bodo potekali dogovori o novem sporazumu, ki bo določal izmenjavo študentov, tako, da bodo tudi naši študentje lahko študirali tam in obratno. Sicer pa je med Mariborsko in Beograjsko fakulteto že sklenjena pogodba o sodelovanju. Študentom je pri nas zelo lepo, vsi so dobili pozitivne vtise o naši deželi. Zanimali so se o samih študijskih programih in pogojih za študij pri nas. Navdušeni so bili nad opremljenostjo fakultete in samimi prostori, ker je pri njih fakulteta opremljena nekoliko skromnejše, upajo pa, da se bo tudi to sčasoma uredilo.« Na vroč stolček je naslednji sedel predsednik zveze študentov FON-a, Dejan Markovski. Opisal je razlike med našo in njihovo fakulteto. Povedal je, da je slovenščina zelo lep jezik in se opravičuje, ker ne zna slovensko. Fakulteta za organizacijske vede v Kranju in Beogradu, sta edini, tega tipa in v teh desetih letih ni bilo sodelovanja med njima, kot bi oni želeli. Vrata so odprli slovenski študentje, ki so prvi prišli v Beograd, kjer so se pobliže spoznali. »Ugotovili smo, da smo generacija, ki je pripravljena medsebojno sodelovati, ki Na vročem stolčku predsednik študentov FON-a Zgodilo se je... Grumova nagrada drami Hodnik Na sobotni večer se je v Prešernovem gledališču Kranj, pričel 33. teden slovenske drame. Namenjen je predstavljanju, preverjanju in populariziranju izvirne slovenske dramatike in to natisnjene in uprizorjene. Teden slovenske Drame poteka v Kranj- skem gledališču tradicionalno že vsako leto, zato so s priložnostnimi nagovori vse navzoče pozdravili direktor PG Borut Veselko, župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj in državni sekretar z ministrstva za kulturo Vojko Stopar. TSD je letos v znamenju izredno bogatega spremljevalnega programa z uglednimi gosti iz Britani- je, Nemčije, Slovaške, Hrvaške. Iz rok predsednice žirije za podelitev Grun-Filipičevega priznanja za dosežke v slovenski dramaturgiji, ki ga podeljujejo vsake tri leta g. Vilme Štritof Čratnik je prejela priznanje dramaturginja v ljubljanski SNG Drami Diana Koloini. V imenu druge žirije, ki je med 31 novimi besedili in 7 finalisti razglasila za najboljšo dramo 24. razpisa za Grumovo nagrado - Hodnik Matjaža Zupančiča. Podelitvama tradicionalnih priznanj je sledila v konkurenci za veliko nagrado krstna uprizoritev komedije Blok avtorja pod psevdonimom Rokgre, v režiji Matjaža Latina in izvedbi nasam-bla PG. Okrogla miza NATO ZA / PROTI Minuli teden je v dvorani Primsko-vo potekala okrogla miza o NATU, katere so se udeležili predvsem mladi poslušalci in nekoliko starejši strokovnjaki (J. Kacin ter M. Jazbec - ZA in G. Kovačič ter T. Kuz-manič - PROTI), ti so spodbijali trditve nasprotnikov NATO ZA ali PROTI. rada potuje, se skupaj veseli in tako smo tudi mi prišli v Slovenijo Kranj. Navdušeni smo in bi želeli prihajati vsako leto, če bi bilo mogoče. Sporazum o sodelovanju že obstaja, ker je bil podpisan lani v marcu na konferenci v Portorožu. Ideja je sodelovanje, izmenjava študentov, opravljanje prakse v Kranju in v Beogradu. Vsi imamo voljo do tega in upamo, da bo vse izpadlo tako kakor mora.« Je povedal zgovorni Dejan. Razlika med obema fakultetama je predvsem v programu, ki je pri Pogovor z organizatorjem Primožem Novakom. nas bolj podoben Bolonjski deklaraciji, ki si prizadeva, da bi po celi Evropi potekal univerzalen študij. Po njegovem mnenju smo zelo dobro opremljeni z informacijsko tehnologijo, čeprav oni ne zaostajajo veliko za nami, razlika je le v boljšem finančnem položaju. Dejan smatra, da smo mi že dosegli evropski nivo tako v šolstvu kot na ostalih področjih. O Sloveniji je dobil najboljši vtis že ob prehodu meje in opazil veliko razliko. »Kar smo o Sloveniji slišali že prej, ni nič v primerjavi z resničnostjo, ki jo vidimo tukaj. Težko je opisati kako je lepo, vsaka stvar stoji na svojem mestu, kakor bi to planirali. Vse je urejeno na visokem nivoju, počutimo se kakor doma, ker ste Slovenci zelo gostoljubni. Če bi lahko, bi sigurno živel tu ker ste super narod in sploh država« Dragoslav Slovič asistent na FON-u (Katedra za proizvodni in operacijski management), je opazil, da je FOV v Kranju zelo podobna njihovemu FON-u, ampak obstajajo razlike. Njihova fakulteta spada pod naravoslovne, kranjska pa je družboslovna. Pri programu se opazi, da imata obe Fakulteti skupno zasnovo. Na vprašanje izven strokovne tematike, če je tudi pri njih tako popularen TV Pink, kot pri nas, je povedal, da je v Vzhodni Evropi nasploh ta program zelo popularen, če pa vprašate kakega Jugoslovana, če gleda ta program, odgovori negativno, čeprav anonimne raziskave kažejo drugače. Sladana T. Miloševič, tudi asistentka na FON-u (Katedra za management). Je za razliko od ostalih beograjskih študentov tu že četrtič in ji je vsakič lepše. V Beogradu se trudijo, da za redne študente priskrbijo dobre na- Asistenta FON-a Sladžana in Dragoslav. mestitve in pogoje za študij. Študentje se delijo na tiste, ki študirajo na državne stroške in tiste, ki si plačajo precej visoko šolnino za njihove razmere. Študij Manage-menta je sedaj zelo v modi, tako, da se vsi, ki si to lahko privoščijo odločijo za ta študij. Na fakulteti imajo štiri študijske smeri in tako kot pri nas je tudi v Beogradu na trgu delovne sile največ povpraševanja po tistih, ki študirajo Informacijske sisteme. Tudi za druge tri katedre se v zadnjem času izboljšujejo pogoji zaposlovanja, čeprav je v državi visoka nezaposlenost. Nočnega življenja v Kranju se veseli, ker pričakuje od gostiteljev, da jim bodo pokazali najbolje. Želi si, da bi študentje poglobili sodelovanje. Konec marca prihaja na posvetovanje v Portorožu in upa, da si bo tudi vodstvo prizadevalo za nadaljnje sodelovanje. Uršula Hafner Tekoči izziv Država Fakultete za organizacijske vede napoveduje referendum za vstop v EU in NATO. Glasovali bodo lahko vsi; vpisani, izbrisani, skratka vsak, ki bo imel kakšen opravek na fakulteti tisti dan. Dan D je prihajajoči torek. Prav lahko se zgodi, da bo šla država po svoje, mi pa po svoje. No, Kranj in Gorenjska se bosta pa morala odločiti ali gresta skupaj s fakulteto ali pa Slovenijo. Fakulteta je vsekakor manj zadolžena. Med tem, ko se v vseh medijih lomijo kopja o »ključnem vprašanju« za prihodnost države Slovenije, je v Kranju vroča tema sprejetje proračuna za leto 2003. Glede na tolmačenje proračunskih postavk je gradnja mladinskega centra in ustanovitev in razvoj univerze v Kranju regijskega značaja. Verjetno bom moral na mestnem svetu predlagati, da se začne uradno uporabljati »Gorenjska - univerzitetna regija«. V Kopru dobro vedo, da se splača imeti univerzo v svojem mestu. Evropsko vaterpolsko prvenstvo je pred vrati in organizator zatrjuje, da je mesto pripravljeno za tako velik projekt. Nihče v mestu pa se ne vpraša, zakaj bodo ekipe samo igrale v Kranju, nastanjene bodo pa vsepovsod drugod. Pa adijo Gorenjska. Beno Fekonja Uros in Elvis sta specialna olimpijca Letos junija bodo na Irskem 11. letne igre Specialne olimpiade, namenjene tekmovalcem z motnjami v duševnem razvoju. Tea Beton Kranj, Radovljica, Škofja Loka - "Letne igre Specialne olimpiade so prvikrat v Evropi, letos pa sovpadajo tudi /. evropskim letom invalidov," pravi članiea izvršnega odbora Specialne olimpiade Slovenije in vodja za Gorenjsko Tea Beton. Slovenija se je v gibanje Specialna olimpiada, ki seje začelo v 60-ih letih v Ameriki na pobudo družine Kenne-dy, vključila leta 1991 in med pionirji je bila tudi Tea, ki je doslej že dvakrat spremljala športnike na svetovne igre, leta 1991 in 2001, slednjič na Aljasko, od koder sta se njena varovanca Slavko Ovsenik in Vesna Potočnik vrnila z odličji. "Telesna aktivnost je za ljudi z motnjami v duševnem razvoju zelo pomembna, ne le za razvoj funkcij, pač pa tudi za njihovo socializacijo in samopotrditev. Dosežki na različnih tekmovanjih tem ljudem veliko pomenijo, prav tako njihovim družinam, ki bolj ponosno pokažejo, da imajo otroke s posebnimi potrebami. Gibanje specialne olimpiade je postalo v dobrem desetletju pri nas tako znano, da njihove udeleženec po- zitivno sprejema tudi okolica. Ko sta se Slavko in Vesna predlani / Aljaske vrnila z medaljami, je občina dala denarne nagrade, kar kaže, da ceni dosežke tudi teh športnikov. Gorenjska je v tem desetletju dala več olimpijcev, naši športniki pa se udeležujejo tudi evropskih iger, izmenjaje pa vsaki dve leti prirejamo tudi državna prvenstva, vsako leto pa regijske igre Specialne olimpiade. Rezultati z državnih prvenstev in s turnirjev na državni ravni se točkujejo in štejejo kot merilo za izbor tekmovalcev, ki se bodo udeležili svetovnih iger." Igre Speeialne olimpiade, zimske in letne, vključujejo blizu osem tisoč športnikov iz 152 držav, na zadnjih letnih igrah pa so nastopili v 19 športih. Slovenski športniki tekmujejo v atletiki, plavanju, kolesarjenju, namiznem tenisu in košarki. Letos jih na Irsko odhaja 21, razen njih pa še 7 trenerjev in dva delegata. Posebnost letošnjih iger je tudi družinski program in tudi staršem tekmovalcev omogoča, da se udeležijo dogodka in navijajo za svoje otroke. V olimpijski reprezen- Elvis Čauševič Uroš Rot tanci sta tudi dva Gorenjca: Uroš Rot iz Kranja, ki bo tekmoval v namiznem tenisu, in Elvis Čauševič iz Škofje Loke, ki bo kolesaril. Uroš Rot, 274etni varovanec Varstveno delovnega centra v Kranju, je zelo ponosen, da je uvrščen v ekipo Specialne olimpiade za Irsko: "Že od otroštva se ukvarjam s športom, najraje z atletiko in namiznim tenisom. Ta je tudi moja olimpijska disciplina. Pri atletiki me trenira Peter Sleme, trener za tenis pa je Ferdo Nemec. Pred svetovnimi igrami na Irskem vsak torek treniram v telovadnici osnovne šole Helene Puhar, sicer pa imamo teniško mizo tudi v VDC. Moja posebnost so "rezane žogice". Na tekmovanjih sem že velikokrat zmagal. Imam polno vitrino medalj, ki jih doma rad pokažem svojim prijateljem. Z veseljem treniram namizni tenis, čeprav me včasih zgrabi tudi trma, kar ga mentorju ni preveč všeč. Ko sem izgubljal, sem se enkrat tako razjezil, da sem zlomu lopar-ček. Mentor mi je dejal, da se športnik tako ne obnaša in tudi jaz vem, da to ni prav. Ko sem to do- jel, sem igral naprej in tudi z zlomljenim loparjem zmagal. Na Irsko me bo spremljala mamica, z menoj pa gre trener Ljubo Mili-čevič iz Maribora. Obljubim, da bom poskusil na olimpiadi zmagati." Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu, pravi olimpijska prisega, ki jo Uroš zna na pamet in bo v skladu z njo tekmoval na Irskem. Na svojega olimpijca so zelo ponosni v VDC Kranj, češ da morajo tako športniki kot njihovi trenerji v šport vložiti veliko truda. Direktorica Ivica Matko je vesela, da sta tekmovalca z Gorenjskega prodrla v disciplinah, ki so pri ljudeh z. motnjami v duševnem razvoju redke, "Vesela sem uspeha obeh naših varovancev in jima tudi na Irskem želim veliko uspeha," pravi direktorica. Tudi Elvis Čauševič je varovanec VDC v škofjeloški enoti, na svetovne igre pa odhaja kot športnik Sožitja iz Škofje Loke. Star je 19 let, v kolesarstvu pa ima že vrsto lepih dosežkov. Elvis je redkejših besed kot Uroš. pove le. da veliko trenira, zlasti okoli domačega bloka in na šolskem igrišču, da se veseli odhoda na Irsko in da je njegov trener Pajo Cakiči. Slednji že od 1993. leta trenira športnike, s katerimi se udeležuje Elvis s sotekmovalko na kolesu. tekmovanj Specialne olimpiade. "Hkrati prepričujem njihove starše, kako pomemben je šport in da so tudi ti otroci sposobni dosegati lepe rezultate, prek športa pa navezujejo tudi poznanstva in pridobivajo nove prijatelje. Treniramo atletiko, kolesarstvo, plavanje, alpski) in nordijsko smučanje in balinanje, tekmujemo na vseh ravneh specialne olimpiade, med njimi so najbolj množične regij ske igre. Naši člani sodelujejo na državnih tekmovanjih, člani škofjeloškega Sožitja pa so sodelovali tudi na več evropskih igrah Speci alne olimpiade. Leta 1996 nas je v Grčiji zastopal Robi Kenda, leta 2000 na Nizozemskem Robi Cakiči, 2001 na Madžarskem Marta Fortuna, vsi so dosegli lepe uspehe, s čimer se najlepše obrestuje vloženi trud. Obrestoval pa se je tudi tako, da sva na moje veliko zadovoljstvo z Elvisom Čauševi-čem člana v reprezentanci Slovenije /a svetovne igre Specialne olimpiade junija na Irskem. Elvis je bil v reprezentanco izbran zato, ker je v zadnjih letih na igrah Specialne olimpiade v svoji kategoriji zasedal prva mesta." O naših športnikih na svetovnih igrah Specialne olimpiade bomo še pisali, za sedaj pa naj jim zaže-limo uspešne priprave. Danica Zavrl Žlebir Tisoč otrok na brezplačne počitnice Zveza prijateljev mladine Slovenije se že petič zapored pojavlja s humanitarno pobudo "Pomežik soncu", ki mogoča brezplačne počitnice otrokom iz socialno šibkih družin. Kranj, Ljubljana - Lani so uspeli zbrati več kot 43 milijonov tolarjev in s tem omogočili brezplačno letovanje 928 otrokom iz socialno šibkih družin. Letošnji cilj je omogočiti počitnice 1000 otrokom. Zveza prijateljev mladine Slovenije se je s ciljem zmanjševanja socialne izključenosti otrok, ki živijo v revnejših družinah, in zagotavljanja enakih možnosti za kvalitetno preživljanje počitnic odzvala s pobudo Pome- žik soncu - odprimo počitnice vsem otrokom. Prvič sojo izpeljali leta 1999, ko so slovenska gospodinjstva in organizacije za letovanje otrok prispevala 65 milijonov tolarjev, na popolnoma brezplačno letovanje pa je odšlo 1650 otrok. Naslednje leto so letovanju otrok namenili II milijonov, letovalo je 281 otrok, leta 2001 je bilo zbranih skoraj 30 milijonov in brezplačno je odšlo na počitnice 712 otrok. Skupaj je v treh letih s pomočjo darovalcev odšlo na morje kar 3643 otrok, ki bi sicer zaradi slabega gmotnega stanja v družini ostali doma. Tudi lani so bili organizatorji zadovoljni z rezultati. Letošnji cilj je torej znova doseči število tisoč, častni pokrovitelj letošnje pobude Pomežik soncu pa je Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Kakovost preživljanja prostega Časa otrok je eno od temeljnih načel delovanja Zveze prijateljev mladine Slovenije, saj se zavedajo, kako pomembno je za zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Tudi 31. člen Konvencije o otrokovih pravicah določa, da ima vsak otrok pravico do kvalitetnega preživljanja prostega časa, o tej temi pa so razpravljali tudi otroci sami na II. otroškem parlamentu. Žal vsem ni dana možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa, otrokom, ki živijo v pomanjkanju, že ne. Za zmanjševanje socialne izključenosti teh otrok je bilo v preteklosti poskrbljeno s sistemskim sofinanciranjem letovanja (iz občinskih proračunov), danes pa sofinancirajo zlasti letovanja otrok z zdravstvenimi težavami, in sicer iz virov zdravstvenega zavarovanja. Tako ostaja vse več otrok iz socialno šibkih družin med počitnicami doma in so ponavadi prepuščeni samim sebi in ulici, razmišljajo v Zvezi prijateljev mladine. Med otroki, ki so v zadnjih letih preživljali brezplačne počitnice na morju, so bili tudi taki, ki so prvič videli morje, organizatorje pa je presunilo tudi dejstvo, da številni otroci iz rev- nih družin nimajo niti primerne obleke in obutve. To jih utrjuje v prepričanju, da je treba s tovrstnim počitnikovanjem nadaljevati. Tudi slovenska družba se vse bolj razslojuje, revnih je že 17 odstotkov slovenskih prebivalcev, otroci niso prav nič krivi, da so rojeni v skromnih socialnih razmerah in si zaslužijo vesele in brezskrbne počitnice. Zveza prijateljev mladine Slovenije se že 45 let ukvarja z organizacijo letovanj, vsako leto tako letuje 60 tisoč otrok. Letovanje organizirano poteka v otroških letoviščih v Savudriji, Paeugu, Nerezinah, Poreču, Zambratiji, Piranu, Baski, Umagu, Puntiželi, Kranjski Gori, Gorjah pri Bledu in na Pohorju, organizatorji letovanj pa so občinske zveze prijateljev mladine. Danica Zavrl Žlebi r, foto: Tina Doki Dobrodelna akcija GORENC GORENCU Pomagamo trem gorenjskim družinam z invalidnimi otroki. Vse dobre stvari so tri, naredimo nekaj dobrega vsi. Gorenjski glas je že prispeval 300 tisoč tolarjev, vsaki po 100 tisoč tolarjev. Dobrodelna akcija Gorenc Gorencu bo potekala tri mesece, prosto voljne prispevke zbiramo za invalidne otroke, ki smo vam jih predstavili v Gorenjskem glasu 31. decembra 20Ò2. Dobrodelno akcijo vodi naša novinarka Danica Zavrl Žlebir, ki je bila pred leti uvrščena med ljudi odprtih rok. "Mislim, da ima posluh za človeka v sebi veliko ljudi, le impulz rabijo, da ga potegnejo na piano." Z nami je Sladžan Umljenovič z Jesenic, ki je bil lani uvrščen med ljudi odprtih rok: "Darovati je posebna sreča, listi, ki niso še nikomur pomagali, zamujajo najlepše trenutke v življenju. Občutek, da si nekomu pomagal, je nepopisen." Z nami je tudi Aleksander Mežek i/ Žirovnice, živi v Londonu, ki je bil izbran za dobrotnika leta 2002: "Daš, kar lahko. Pomembno je le, da daješ." Svoje prispevke lahko nakažete: - za Žana z Bo-dešč pri Bledu, ki potrebuje transportni invalidski voziček, na transakcijski račun OZ Rdečega križa Radovljica 07000-0000487321 (sklic 00 2900) - za Aleksandra, Kmino in druge otroke s posebnimi potrebami z Jesenic na TR OZ Rdečega križa Jesenice pri Abanki 05100-8010106034 (sklic 555) - za Zorana iz Škofje Loke, ki potrebuje dvižno ploščad, na TR Društva paraplegikov Gorenjske 07000-0000108633 (sklic 555 s pripisom: dvigalo Komljen). Za Žana so od zadnje objave prispevali naslednji darovalci: Darko Mulej (5000), Luznar (15.000). Marija Simič (10.000), KO Rdečega križa Gorje (10.000). Pesjak (5000), Dukič (10.000), Tine Strgar (5000). Pesrl (3000), Valant (10.000). Za otroke s posebnimi potrebami iz. šole Toneta Čufarja na Jesenicah ni bilo prispevkov, za Zorana iz Škofje Loke pa so prispevali še: Nastran (15.000), Tomaž Rant (5000) in Občina Školja Loka (682.724). Razstava in dražba za mlade mamice V ponedeljek so v prostorih Mestne občine Kranj odprli razstavo likovnih del, ki bodo prodana 25. marca na dobrodelni dražbi. Dobrodelna razstava fotografij Kranj - Veseljko Simonovič, Kranjčan, ki je četrt stoletja živel v Londonu, najprej kot novinar, pozneje pa kot vodja slovenske sekcije BBC , seje med drugim ukvarjal tudi z umetniško fotografijo. Opus del x-a pokojnim možem (umrl je za rakom leta 2001) sedaj hrani Ifigeni-Ja Zagoričnik Simonovič, literarna in likovna umetnica. Po moževi srrirti je skupaj z. društvom Dar iz Nove Gorice osnovala Veseljkov sklad, namenjen izobraževanju na področju celostnega pristopa k zdravljenju raka. Razstava fotografij, ki sojo letos že prikazali na slo-Vl-'nskem veleposlaništvu v Londonu, sedaj prihaja v Slovenijo. V po-"edeyek, 17. marca, jo bodo ob 18.30 odprli v Varstveno delovnem centru v Kranju. V otvoritvenem programu bo Ifigenija predstavila Gelo pokojnega moža, o delu dobrodelnega društva Dar bo govorila nJegova predsednica Darinka Zupan, predstavitev pa bo še posebej popestrila Stanka Kuhar, varovanka Varstveno delovnega centra Kranj, ki ho igrala na električne orgle. Razstava, ki jo odpirajo prav na rojstni ^an pokojnega Veseljka Simonoviča, ne bo le umetniški dogodek, pač f*a tudi priložnost, da kaj več slišimo o celostnem pristopu k zdravlje-n.iu raka in obenem razvijamo strpne in spoštljive medčloveške odno-Se- Varstveno delovni center Kranj, ki skrbi za odrasle ljudi z motnja-J^1 v duševnem razvoju, je gostitelj dobrodelne razstave fotografij v CuJ, ki so ga razglasili za evropsko leto invalidov. D.Ž. Kranj - "Sošolka na fakulteti je bila med najboljšimi v letniku, vzor za vse nas. Leto nazaj sta s fantom povila ljubkega dojenčka. Od takrat je ni več na predavanjih in zadnjega letnika ni naredila. Tudi na izpitnih rokih se ne pojavlja. Pravi, da ob današnji draginji vzgoja otroka pomeni tudi velik finančni zalogaj. Zato v prostem času, kolikor ga pač ima, dela in si težko vzame še kaj časa za študij. Vem, da ji lahko pomagam, da dokončna šolo in z veseljem stopi na samostojno življenjsko pot," je sošolkino izkušnjo opisal Darko Vidakovič, predsednik Kluba študentov Kranj. Mladih, ki že v študentskih letih postanejo starši, ni malo. Študirajo, zraven delajo za preživetje svoje na novo ustvarjene družini-ce, vzgajajo otroka. Ni jim lahko, zato so se pri Klubu študentov Kranj že pred leti odločili, da jim pomagajo. Zbirajo denar, kupijo bone v trgovinah z otroškimi potrebščinami in jih podarijo mladim študentskim družinam. Tretje leto zapored denar zbirajo na dobrodelni dražbi likovnih del. Ta bo letos 25. marca zvečer v dvorani Mestne občine Kranj, ta pone- deljek pa so na občini odprli razstavo del. ki bodo prodana na dražbi. Študentje, ki dražbo organizirajo skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Kranj, so jih dobili od 37 slikarjev. Prodali bodo 48 likovnih del. dodat- nih 13 pa zaradi prostorskih in časovnih omejitev niso uspeli uvrstiti ne na razstavo ne na dražbo. S svojimi deli sodelujejo: Karol Kuhar, Vinko Železnikar, Franc Be-šter, Franc Feldin, Stane Kolman, Nora De Saint Picrnan. Klavdij Tutta. Klementina Golija. Zmago Puhar, Jože Trobec, Janez Hafner, Janez Ferlan, Berko, Marjan Prevodnik, Irena Jeras Dimovska. Nejč Slapar, Miha Perčič, Boge Dimovski, Dušan Premrl, Oskar Kogoj, Bernarda Šmid, Jože Eržen, Blaž. Šeme, Vinko Tušek. Nika Oblak. Nataša Jan. Barbara Demšar, Agata Pavlovec, Andreja Čufer, Franc Vozelj, Anton Ple-melj. Maja Šubic, Janez Ravnik, Vinko Hlebš, Gregor Čeferin. Simon Mlakar, Alenka Kham Pič-man. Na sliki: otvoritev razstave likovnih del za dobrodelno dražbo pod naslovom Mlade mamice. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Za vas izbira Danica Dolenc VSEENO, CE NI VSAK DAN POTICA Fižol naš vsakdanji Tako kot krompir, jo tudi fižol jed, ki seje nikoli ne naveličamo. Le prepogosto ne sme biti na krožniku, ker velja za bolj težko jed. Vendar pravi jedci prisegajo na fižol, če drugače ne. pa vsaj v solati, s čebulo, česnom in bučnim oljem. Ob njem lahko povsem pogrešimo meso, saj vsebuje veliko beljakovin. V sred- njem veku so mu rekli "meso ubogih". Fižol je prišel od Indijancev iz Amerike, v Srednji Ameriki ga imajo zelo v čislih še danes. V Mehiki, na Kubi, pravzaprav v vsej Srednji Ameriki, ni svatbe ali boljše gostije brez različno pripravljenega fižola. V tem postnem času pride fižol kot nalašč. Pripravimo si ga v juhi, v Tedenski jedilnik Ponedeljek: Kosilo: ričet s fižolom in kislo smetano, zelnata solata s krompirjem, ajdov kruh. Večerja: ocvrte kruhove "šnite" z jajcem, bela kava. Torek: Kosilo: paradižnikova juha, tuna s krompirjem v koščkih, zelena solata. Večerja: črn kruh z zelenjavno skuto, kakavovo mleko. Sreda: Kosilo: česnova juha, puranov zrezek v smetanovi omaki, zelenjavni riž, fižolova solata z majonezo. Večerja: pražena piščančja jelrca, zelena solata z. ješprenjem, kruh, bela kava. Četrtek: Kosilo: kremna fižolova juha, rezine puste šunke, ohrovt v solati s krompirjem. Večerja: špageti s skuto, sladki ali slani, bela kava ali pivo. Petek: Kosilo: zelenjavna juha, postrvi po tržaško, bela polenta, radič s fižolom. Večerja: palačinke z lešnikovim čokoladnim namazom, mleko. Sobota: Kosilo: fižolova enolončnica s kračo in zeljem, kruh, pivo. Večerja: ajdovi šlruklji s orehi, kompot iz suhih sliv. ješprenju, v matevžu, kot preprosto prikuho, v fižolovem golažu in v vseh mogočih mineštrah, najraje pa v solati. Nekateri ga pripravljajo s stolčenim janežem. Kakorkoli ga že boste pripravili, bo odlično del vaši prebavi, kajti fižol vsebuje tudi veliko tako potrebnih balastnih snovi. Ričet s fižolom Za 4 osebe potrebujemo: 20 dag ješprenja, 20 dag rjavega fižola, jušno zelenjavo, sol, kislo smetano. Fižol namakamo čez noč. Ješprcnj dobro operemo, ga pristavimo skupaj z namočenim fižolom ter z malo sesekljane jušne zelenjave in skuhamo do mehkega. Preden jed postrežemo, jo zabelimo z nekaj žlicami kisle smetane, na mizo pa postavimo še lonček kisle smetane, da si vsak po želji zboljša svoj ričet. Kremna fižolova juha Za 4 osebe potrebujemo: 800 g kuhanega belega fižola, lovor, timijan, peteršilj, 1 korenček, 1 čebulo, pol lončka sladke smetane, 1 jušno kocko, 30 g margarine, četrt litra mleka, peteršilj, sol, poper. V kožico damo odcejen, kuhan fižol (kuhali smo ga z jušno zelenjavo). Na fižol stresemo nasekljano čebulo, na kolesca narezan korenček, dodamo list lovora, timijan in sesekljan peteršilj. Zalijemo z. mrzlo vodo in kuhamo na malem ognju 20 minut. Odstranimo dišave in pretlačimo juho skozi cedilo ali pa jo sesekljamo v mešalniku. Z jušno kocko in tri četrt litra vode pripravimo mesno juho. Pret-lačeno fižolovo juho damo v lonec, zalijemo z mesno juho in z mlekom. Solimo, popramo in kuhamo 10 minut. Nazadnje prili-jemo smetano in dodamo margarino. Mešamo z. metlico za stepanje, da se sestavine enotno pomešajo. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo. prednost je v sistemu Hiše so kot ljudje. Samo nečesa ne morejo - zamenjati svojih oblačil, kot to narekujejo vremenske spremembe. Zato je tu Baumit, ki s svojimi fasadnimi sistemi skozi vse leto skrbi za vaše dobro počutje in odlično izolacijo. ■ toplotno izolacijski ometi in malte m strojni ometi in malte ■ sanacijski fasadni sistemi ■ zaključni plemeniti ometi in malte ■ gradbena lepila ■ toplotno izolacijski fasadni sistemi fasade • ometi • malte 30U hI Baumit Fižolova enolončnica s kračo in zeljem Za 4 osebe potrebujemo: 250 g belega suhega fižola, 1 suho kračo s kostjo (ca 1,2 kg), 1 glavo belega zelja, 2 čebuli, nekaj lističev žajblja, 2 krompirja, 2 korenčka, sol, poper, 1 žlico olja. Fižol dobro operemo in namočimo čez noč. Nato ga pristavimo s suho kračo in z ž.ajbljevimi lističi. Kuhamo ga v pokriti posodi na majhnem ognju do mehkega. Zelje narežemo na rezance, krompir na kocke, korenje na kolesca. Zelenjavo kuhamo v 2 del vode 15 minut, da se zmehča. Kračo vzamemo iz fižolove juhe, meso oberemo s kosti in ga narežemo na kocke. Zelenjavo in meso damo k fižolu, še malo prevremo, po okusu dosolimo, popramo in ponudimo s kruhom. Jed naj bo gosta. Pa še to: Kadar dajete kuhat fižol, skuhajte ga cel lonec hkrati, nato pa ga po porcijah zamrznite. V zamrzovalniku se kuhan fižol dobro obnese in nam zelo skrajša priprave fižolov i h jedi. Fižol zdravi kri Fižol vsebuje beljakovine, ki so pomembne za naše živčevje, šc bolj pdmembna pa je velika vsebnost fosforja, magnezija, precej žvepla, cinka, molibdena, selena in drugih rudnin, vitaminov B skupine, nekaj beta karotenov in drugih vitaminov. Fižol vpliva na zdravo kri, čisti ožilje ter zmanjšuje vsebnost trigliceridov in holesterola v krvi. Znižuje previsok krvni tlak, zdravilno vpliva na jetra in žolčnik, uravnava njihovo delovanje in tako pomembno prispeva k učinkovitejši presnovi. Olajša delovanje slinavke, uravnava raven sladkorja v krvi in presnovo ogljikovih hidratov nasploh. Dobro vpliva na zdrave sečne poti in lažje ledvice. Spodbuja izločanje sečne kisline, kar pomaga pri revmi in artritisu. Skupaj s primerno zelenjavo spodbuja zdravo in hitro prebavo, preprečuje pa tudi rak na debelem črevesu. Zaradi zaviralcev proteaz sploh velja za splošno proti-rakavo hrano. Dario Cortesc svetuje, da za še večji in bolj živ učinek delovanja vsebnosti fižol pred prebavo na-kalimo. Problem pri prebavi fižola predstavlja predvsem kombinacija beljakovin in ogljikovih hidratov v jedi, ki pa pri normalno zmogljivih prebavilih in gladki prebavi ne povzročata večjih težav, problem nastopi pri oslabljenih prebavilih, kjer imajo prebavne žleze z njimi več dela. In večje neprebavljenih ostankov, več "ostane" zabave za bakterije v debelem črevesu. In če prevladujejo, postane za osebo napenjanje moteče, za okolico pa vonjave. A čim večkrat boste jedli fižol, tem manj bo teh težav. Amazonit Amazonit je lep moder kamen, ki so ga poimenovali Indijanci ob reki Rio Negro, levem pritoku Amazonke. Govorili so, da prihaja kamen iz dežele žensk brez. moških, pravi poznavalec Tadej Pretner v knjigi Minerali. Po njegovih podatkih amazonit ugodno vliva na ledvica, ima zelo sproščujoč učinek in deluje proti krčem. Zaradi teh lastnosti je priporočljiv pri porodih. Poleg tega harmonizira hipofizo, timus in avtonomni živčni sistem. Ob stresnih situacijah, ko se srčna čakra zapre, ugodno deluje na srce. Uporablja se zlasti kot ročni kamen in kot nakit. Če ga položimo na mesta kožnih vnetij ali pa ob vročinski stanjih na vroče dele telesa, deluje hladilno. Na energijskem nivoju usklajuje racionalno mišljenje z intuicijo, spodbuja samoodloča- nje in raztaplja miselne vzorce, ki nas gradijo v prepričanja, da smo žrtve usode. Katja Dolenc Modro senčenje Letošnjo pomlad prihaja zopet trend modro senčenih oči. Nežne, "mačje" barve se prelivajo od mat do metalnih barv in od jeans modre do polne turkizne. Ampak v vsakdanjem življenju je pravilo modra. Da bi poudarili odtenek barve, ki ga nosite, je tekstura ličila veliko bolj pomembna kot barva. Če je mehka, lepo mazljiva in lahko nanosljiva, lahko veko samo "operete". Bolj ko bo odtenek modre blizu barve vode, bolj bo laskav. Ognite se mat modre, saj lahko delujejo težko in zaviralno. Kakor vsaka druga svetla barva, je modro senčenje najbolj modno, ko je nanošeno na goli obraz. Ob tem je za ostale dele obraza primerna in zadostna uporaba rjave maskare, malo bronaste na ličkih in koži nevtralna barva na ustnicah. Katja Dolenc Kratko in vzorčasto Letošnjo pomlad in poletje bo moderno kratko in vzorčasto. Vzorci so lahko potiskani ali izvezeni, kakor v tem primeru. S pridihom etna, glamurja, romantike, denima, rožnatih ženstvenih vzorcev, trdih "delavskih plaht", roza, svilnate, kaki, vzorčaste barve, spranega jeansa. Čim krajše bo, bolj bo moderno, tako kot minike, a o njih enkrat drugič. Zraven seveda spadajo primerni topi. Od športnih enobarvnih, lepo padajočih, oprijetih, do kratkih z. naramnicami ali samo vrvico okoli vratu. Prevladujoče barve so zopet jeans, bela, turkiz, siva, črna, drobno rožnata, limonasta rumena ali pa samo prozorna, če si upate. Še primerni čevlji in torbica, ki so letos napravljeni iz naravnih ali pa iz naravnim podobnih materialov, pa ste "in"! Katja Dolenc Katja Dolenc KfflUM PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA, d.0.0. Koroška 35, 4000 KRANJ, tel.: 04/2360 750 KDOR RAD VARČUJE OB SOBOTAH PRI KARUNU KUPUJE! JA RES JE. PRI VSAKRŠNEM SOBOTNEM NAKUPU IN TAKOJŠNJEM PLAČILU BOSTE DELEŽNI 10% POPUSTA. VABLJENI V PAPIRNICO KARUN NA KOROŠKI C. 35 V KRANJU. Strokovnost in toplina, most do bolnika Tudi medicinske sestre in zdravstveni tehniki naj bi bolnika obravnavali celostno. Dobro vzdušje v kolektivu se zrcali v bolnikovem zadovoljstvu in kakovostni negi. Pogoj za dobre odnose je razumevanje drugačnosti. Bled - Je človek in pol. Vsestranska. Kultura srca ji je lastna. In ima tudi potrebno strokovno znanje. Naštete lastnosti naj bi bile lastne medicinski sestri in zdravstvenemu tehniku, ki premorejo čedalje več znanja. Njihovo vodilo je obravnavati bolnika celostno in se znati vživeti v njegove želje in potrebe. Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Gorenjske (DMSZT) je minulo soboto na Bledu pripravilo strokovni seminar z naslovom Strokovnost in toplina z roko v roki, na katerem so govorili prav o odnosu medicinske sestre in zdravstvenega tehnika do bolnika. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj se je seminarja udeležila dobra stotnija gorenjskih medicinskih sester. "Zavedati se moramo, da so bolniki čedalje bolj razgledani in zahtevnejši, kar od nas zahteva ne le večjo pozornost, ampak tudi več znanja. Če si priznamo ali ne, celo kakovost odnosov v delovnem kolektivu zelo vpliva na zadovoljstvo in dobro oskrbo bolnika. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki moramo znati prepoznati bolnikove potrebe in se nanje odzvati. Ni dovolj le prevezana rana, pozorni moramo biti na njihove osebne potrebe. Za sestre uporabljamo slogan, daje človek z dvema srcema, človek in pol, ki je ob bolniku 24 ur dnevno, vendar mora ob skrbi za bolnika vseeno paziti, da ne izgori, " je dejala predsed- Monika Ažman Rak ogroža zdravje žensk Kakšno je zdravje žensk v Sloveniji? Ni razloga za optimizem. Ljubljana - Slednjega ne dajejo niti podatki, ki so jih minuli teden, dan pred dnevom žena, predstavili na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Med dejavniki, ki ogrožajo zdravje žensk so izpostavili predvsem srčno-žilne bolezni in raka ter (pre)visoko samomorilnost. Minister Dušan Keber, dr. med., je govoril o srčno-žilnih boleznih pri ženskah in dejal, da ženske tudi po pogostosti teh bolezni postajajo čedalje bolj podobne moškim, saj po 60. letu starosti umre zaradi teh bolezni več žensk kot moških. "Gre za starostni preskok, za sedem let razlike, glede na to, kdaj se te bolezni pojavijo pri moških in kdaj pri ženskah. Srčno-žilne bolezni pri ženskah v starejši skupini napredujejo predvsem zaradi različnih oblik nezdravega načina življenja, kot je na primer kajenje," je še dodal Keber. Ženske še vedno zelo ogroža rak; do 50. leta starosti zboli za rakom ena od 20 žensk, do svojega 75. leta starosti pa ena od štirih žensk. Najpogostejši je rak dojk (22 odstotkov), letno v Sloveniji zboli okrog 900 žensk, sledijo rak kože (14) odstotkov, materničnega telesa in debelega črevesa (vsak s 6 odstotki) ter rak jajčnikov (5 odstotkov), zaradi slednjega je leta 2000 umrlo 111 žensk. Rak dojk je povezan tudi s čezmernim pitjem alkoholnih pijač, rak debelega črevesa in danke z nepravilno prehrano, kožni rak s čezmernim sončenjem, zadnja leta pa se med ženskami veča tudi število pljučnega raka, ki je povezan s kajenjem. Ženske premalo pozornosti namenjajo preventivi, saj analize kažejo, da v Sloveniji približno polovica žensk ne hodi na redne ginekološke preglede. Prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., je ob tem povedala, da Slovenija izvaja Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA, s katerim naj bi najmanj 70 odstotkov žensk, starih od 20 do 64 let, opravilo pregled celic v brisu materničnega vratu enkrat v treh letih. Ženske, ki v zadnjih treh letih ne bodo imele pregledanega brisa, bodo dobile pisno vabilo. Mag. Irena Kirar Faza rine. dr. med., je govorila o reproduktivnem zdravju žensk, direktor Inštituta za varovanje zdravja doc. dr. Andrej Ma- DRUŽINSKI NASVETI Kdo nam krade čas? (4) Damjana Šmid "Si že slišala, da je Mici zapustila svojega dedca in da so pri Načelu vlomili v garažo in odpeljali čisto nov avto ... si že slišala, da si je Francka pogrizla vse nohte od togote na svojega sina, ki ji dela sramoto ... si že slišala ..." (izjave zgovorne gospe) Prav ste uganili. Eden izmed kradljivcev časa je tudi obrekovanje, opravljanje, ukvarjanje s problemi drugih ali kakorkoli že temu rečemo. Dejavnost, ki je postala že skoraj narodni šport in ki jo srečamo povsod. Je priljubljena med vsemi, nekateri ne morejo živeti brez nje, drugi pa si jo občasno privoščimo, ko imamo slab dan ali pa je kriva polna luna. Dati si duška na tuj račun, je škodljiva navada, ki uničuje medsebojne odnose in ukrade veliko časa. To je čas, ki je dobesedno vržen stran in izgubljen za vedno. Poleg tega ta navada ne reši nobenega problema in ne koristi nikomur. Zakaj bi jo torej tako pridno negovali naprej? Namesto tujega življenja si rajši izberimo za vsebino pogovora svoje lastno življenje, saj imamo dovolj dela z njim, kajne? Saj poznamo tisto staro modrost o pometanju pred svojim pragom. Poleg obrekovanja je tu še kritiziranje, iskanje krivca, šopirjenje pred drugimi, kdo je boljši in kot radi rečemo v pogovoru "mlatenje prazne slame". Po tem so znani tudi udeleženci raznih sestankov, ki vsem prisotnim kradejo čas. Če ne želimo biti oškodovani za čas, ki ga lahko bolj koristno uporabimo, potem naj bodo sestanki napovedani, z dnevnim redom, in kar je najvažnejše, časovno omejeni. Le kdo je lahko Pozoren na sestanku več kot tri ure? Na sestankih se pišejo zapisniki (takrat bolj skrbno izbiramo besede) in sklepi. Tako se izognemo neplodnemu Zapravljanju časa. Med kradljivce časa in energije štejemo bJdi iskanje izgubljenih ali odloženih stvari, ključev, dokumentov ... Tega tatu ukrotimo še najhitreje, če mu nastavimo past - košarico za ključe, Škatlo za dokumente, priročno malo tablo, na kateri najdemo °pomnike za najnujnejše opravke in datume. Datumi, kijih obkrožimo na koledarju, nas tako spomnijo na obisk pri zobozdravniku, na obletnico poroke, na dan mučencev:)... Kaj pa vsakdanji opravki, nakupo-Vi»nje, likanje in podobna opravila, ki nam vzamejo veliko casa? Za ^kupovanje že nekaj časa velja, da je koristno opravljati večje nakupe enkrat na teden ali vsakih štirinajst dni, odvisno od prehranjevalnih navad v družini. Tako lahko vsak dan prihranimo nekaj časa. Za °stala gospodinjska dela pa v čim večji meri zaposlimo otroke, SaJ bodo radi sodelovali, če bomo zato starši bolj spočiti za igro in P°govor. Kdaj pa bomo, če nc danes? Kdaj pa bomo, če ne sedaj? obotavljanje je kradljivce časa ... in življenja... rušič, dr. med., pa o samomoru med slovenskimi ženskami. Pred dvema letoma je bilo v Sloveniji 122 samomorov žensk (od skupaj 581 samomorov), lani seje obesilo kar 57 odstotkov žensk, kar je visoko nad evropskim povprečjem. Največ samomorov med ženskami je v Ljubljani in Kranju, sprejetje nacionalnega programa za preprečevanje samomora v Sloveniji pa naj bi po Marušičevih besedah vplivalo na zniževanje smrti zaradi samomora med ženskami. Renata Škrjanc niea DMSZT Gorenjske Monika Ažman. Omenjeno društvo ima 856 članov in spada med večja tovrstna društva v Sloveniji, kjer je okoli 13.000 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Profesorica Nadja Flajs je v svojem predavanju o samopodobi in razumevanju drugačnosti med drugim opozorila na dejstvo, da se pričakovanja ljudi, ki opravljajo delo, ki vključuje tudi druge ljudi ali jim je celo namenjeno, na primer medicinske sestre, v večini primerov razlikujejo od pričakovanj teh ljudi in redko so ljudje povsem zadovoljni z njihovim delom in ga sprejemajo brez. zadržkov. "Vse je odvisno od naše sa-mopodobe in podobe, ki smo si jo ustvarili o sogovorniki. Erich Bern je ugotovil, da so v vsakem izmed nas skriti različni deli osebnosti, ki so Nadja Flajs med seboj pove-zam m drug od drugega odvisni. Človekovo osebnost si lahko predstavljamo kot krog, ki predstavlja celoto. Razkrivanje nam pomaga spoznavati druge in tudi sebe. Svojo samopo-dobo gradimo sami. Pri tem nam pomagajo okolje, vzgoja in dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo. Temelji na primerjavi z drugimi ljudmi," je poudarila Flajsova. Prole- Na psihiatriji pogosta nasilna dejanja Ljubljana - Združenje psihiatrov Slovenskega zdravniškega društva in Evropska skupina za raziskovanje in preprečevanje nasilja v psihiatriji, ustanovljena je bila v Londonu in povezuje priznane strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in preprečevanjem nasilja v psihiatriji, sta minuli petek pripravila strokovno srečanje, na katerem so govorili o preprečevanju nasilnega vedenja bolnikov v psihiatriji. Nasilna dejanja so najpogostejša pri shizofrenikih in osebah, ki uživajo psihoaktivne snovi, saj se štirikrat pogosteje vedejo nasilno kot bolniki z drugimi diagnozami. Raziskave so pokazale, da imajo duševni bolniki več možnosti za kriminalizacijo duševnih motenj (da so aretirani ali zaprti). Nasilna dejan psihiatričnih oddel- kih poj ečina nasilnih bol- nik' renikov, imajo nev- rol ali pa so bili pod vplivom ali ola. Nasilno vedenji i . i|i je pogostejše v Ameriki kol v Evropi, slovenska raziska.i '■/ leta 2000 pa je poka- zala, da je bilo od 356 bolnikov sprejetih v Psihiatrično bolnišnico v Ljubljani in v Begunjah, nasilnih dobrih 13 odstotkov bolnikov. Nasilna dejanja so pri bolnikih, ki so hospitaNzirani več kot mesec dni, petkrat pogostejša kot poskusi samomora ali drugih samopo-škodb. Največ nasilnih dejanj je v varovanih oddelkih, na strokovnem srečanju so poudarili, da prav pomanjkanje zasebnosti na večjih oddelkih, pri nekaterih bolnikih vzbuja napetost in vodi v nasilno vedenje, nasilno vedenje pa je pogostejše med mladimi bolniki. Renata Škrjanc GENERALI Zavarovalnica Generali d.d., Ljubljana je del mednarodne zavarovalniške skupine Generali, ki je ena najmočnejših in najuglednejših evropskih zavarovalniških hiš. Naši partnerji so ljudje, posamezniki. Vsakemu želimo ponuditi kar je zanj najboljše. Zato širimo lastno prodajno mrežo na področju GORENJSKE. Če ste dinamični, vztrajni, urejeni, odgovorni, imate lasten prevoz ter najmanj srednješolsko izobrazbo, vas vabimo, da se nam pridružite kot ZASTOPNIK Vloge za sodelovanje skupaj z življenjepisom pošljite na naslov: Generali Zavarovalnica d.d., Mlekarska 13, 4000 Kranj, za "Razpis-Gorenjska". Brezskrbni pod okriljem leva. Prof. sonca Klara Ramovš pa je izpostavila pomen besede kot zdravila, ki se še posebej potrjuje v bolnišnicah, v vsakodnevnem odnosu medicin- Klara Ramovš ske sestre in bol- nika. Poleg strokovnosti bolnik od zdravstvenega osebja pričakuje tudi toplino. Razumevanje pa dosežemo takrat, ko uspemo skleniti komunikacijski krog in ga zaklju-čimo s povratno informacijo. Strpnost in priznavanje pravice do drugačnosti sta v veliko pomoč. Renata Škrjanc, foto: Samo Vidic Selitev trnovskega oddelka za ožilje Ljubljana - Klinični oddelek za žilne bolezni (KOŽB) Trnovo bodo preselili v centralno stavbo Kliničnega centra (KC) Ljubljana, njegovo ambulantno dejavnost pa na Polikliniko. Minuli ponedeljek so začeli seliti ambulante, v ponedeljek. 17. marca, pa bodo začeli seliti tudi hospitalni oddelek. Selitev naj bi bila predvidoma končana 24. marca. Med selitvijo bo moteno delovanje ambulant in hospitalne obravnave žilnih bolnikov, ostale internistične bolnike pa bodo sprejemali drugi interni oddelki SPS Interne klinike KC. Ta teden sta delovali le urgentna angiološka ambulanta in dispanzer za tromhotičhe bole/ ni, ostale ambulante pa bodo začele delati v ponedeljek. Klinični oddelek za žilne bolezni bo po novem deloval: angiološke ambulante na Polikliniki, 2. nadstropje, hodnik A, ambulante za preventivno kardiologijo pa na Polikliniki, 2. nadstropje, hodnik C. Omenjene ambulante bodo začele delati v ponedeljek, 17. marca. Hospitalni oddelek Kliničnega oddelka za žilne bolezni bodo preselili v 6. nadstropje centralne stavbe KC in bo začel delati 24. marca. R.Š. Zazrti smo v prihodnost. Pridružite se nam! t bolnišnica ^GOLNIK Za vodenje sodelavcev v tehničnem oddelku, koordinacijo nalog pri investicijah in vzdrževanju, sodelovanje z dobavitelji in pripravljanje vsebin za naročila ter odločitev za oskrbo z energenti iščemo VODJO TEHNIČNEGA ODDELKA Če imate * VII. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (gradbeništvo, strojništvo, elektrotehnika) in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na vodstvenem mestu ali * VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri ali organizacije dela in vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenem mestu tehničnega področja, * opravljen strokovni izpit s področja investicij, poznate predpise s področja varstva pri delu ter strojnih in elektrotehniških standardov, aktivno obvladujete en tuj jezik, zaželeno angleški in ste dinamična, prilagodljiva in odločna oseba, Vam nudimo številne delovne izzive za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo ter strokovno in osebnostno izpopolnjevanje. Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejemamo v roku 15 dni na naslov BOLNIŠNICA GOLNIK - KOPA, Enota za razvoj ljudi pri delu, Golnik 36, 4204 Golnik ali na e-naslov helena.stern@klinika-qolnik.si. Veselimo se srečanja z vami! Moj zdravnik Kranj - Drage bralke in dragi bralci, pet stolnij vas je dosedaj sodelovalo v akciji Moj zdravnik 2003, v kateri izbiramo najbolj priljubljenega zdravnika/zdravnico. Minil je deseti teden glasovanja in do zaključka akcije je le še teden dni, kajti prihodnji petek se bo glasovanje končalo. Od začetka akcije smo izžrebali deset nagrajencev, ki bodo pol leta brezplačno prejemali revijo Viva, ta teden pa smo med prejetimi kuponi izžrebali Francko Pintar, Mlakarjeva 9,4208 Šenčur. Nagrajenki čestitamo! Vsi, ki boste naslednji teden še sodelovali v akciji, pošljite izpolnjene kupone na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj, ali glasujte po telefonu na tel. številki (04) 201 42 (M). R.S. KUPON Glasujem za: Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra IME: PRIIMEK: NASLOV: KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA: TELEFON: HI Glasujete lahko tudi na tel. št: 04/20142-00 Soodel podpisani. dovoiuiem. da Studm Modam« d 0.0 mo|e igorsi navedene osebne podatke hrani m uporabila a statistične obdelave, upolnpvanie pogodbenih obvemosu. obvesianp o morebilr.fi napakah na lideMi. aunanjanjem a posebnimi ponudbami in ugodnostmi ter 28 telefonsko, psno ti elektronsko ankauranie Moje osebne podatke Ishko Studn Modema obdsksB do pisnega prekkca moie privolitve Podpis: Izpolnjene kupone pošljite na naslov: (GLAS Zoisova 1, 4000 Kranj "Orli" 7Q nhctaiipk Tudi Termo zmagal W j Jj %W \W wL9 kJ %y d< » * ^y Če smo za pretekli rokometni vikend rekli, da bi ga V spomladanski del 2. slovenske nogometne lige starta edini gorenjski drugoligaš Triglav Kranj s štirinajstega mesta. Cilj: čim prej zagotoviti obstanek v ligi. Če smo za pretekli rokometni vikend rekli, da bi ga gorenjski ligaši radi čimprej pozabili, za minulega velja nasprotna ugotovitev. Naj jih bo čimveč. Piko na i uspešnim nastopom so v torek dodali še rokometaši Terma. Kranj - Hude krize, predvsem finančne, v edinem gorenjskem drugoligašu - nogometnemu društvu Triglav 2000 - sicer še niso uspeli povsem prebroditi, kljub temu pa triglavani smelo gledajo na svojo prihodnost. Stari dolgovi v višini 25 milijonov tolarjev šc niso poplačani, toda i/ najhujšega brezna so se očitno le izvlekli, tako da morajo "orli" z dobro igro v spomladanskem delu 2. slovenske nogometne lige le poskrbeti, da v njej obstanejo. HOKEJ "Smo v obdobju sanacije kluba, z našimi upuiki se dogovarjamo, kako odplačati dolgove, važno pa je, da smo zagotovili financiranje do konca letošnje sezone," je pojasnil povratnik v kranjski klub in sedaj v.d. direktor Miran Šubic. Prejšnji direktor Marko Trebeč je po novem poleg treniranja prevzel še klubsko logistiko. Prav neverjetno je, da na Gorenjskem ni podjetja, ki bi bilo pripravljeno v večji meri podpre - Izničili prednost domače tekme Ljubljana - Dvorana Tivoli, gledalcev 1300,1. tekma finala I)P: Zavarovalnica Maribor Olimpija : Acroni Jesenice 2:3 (1:1, 1:0, 0:2) Hokejisti Acroni Jesenic so v prvi finalni tekmi letošnjega državnega prvenstva v hali Tivoli z 2:3 premagali Zavarovalnico Maribor Olimpijo in s tem izničili prednost Ljubljančanov tekme več na domačem ledu. Rezultat sinočnje druge finalne tekme pred oddajo današnjega izvoda Gorenjskega glasa v tisk še ni bil znan. Dvorana Tivoli v torek ni spominjala na prva leta po osamosvojitvi Slovenije, ko je veliki derbi med večnima tekmecema do zadnjega kotička zapolnil hokejski dvorani Tivoli in Podmežakla, saj sije tekmo ogledalo le okoli 1.300 gledalcev. K sreči pa so se Ljubljančani le premislili in veliko več navdušencev je začetek finala 12. DP v hokeju na ledu spremljalo preko TV sprejemnikov. Zmago ž.elcz.arjev sta v največji meri zrežirala vratar Gaber Glavič in napadalec Tomaž Razingar. Prvi z odličnimi obrambami, drugi s svojo učinkovitostjo. Povedli so Ljubljančani v 8. minuti, ko je Udar Rahmatuljin najprej zadel vratnico, že v naslednjem napadu pa je z obrata premagal Glaviča. V 15. minuti, ko je imela Olimpija igralca več, jc Ivo Jan slabo izpeljal samostojni prodor, kar so gostje takoj kaznovali. Plošček po strelu Borisa Pretnarja sicer ni našel svojega cilja, je pa zato Razingar odbiti plošček potisnil v prazni gol. V drugi tretjini sta ekipi zaigrali v počasnejšem ritmu, v prvih desetih minutah skorajda ni bilo prave akcije, razen v 29. minuti, ko je jeseniški vratar odlično ubranil izvrstni strel Luke Žagarja. V 37. minuti, ko je imela Olimpija številčno premoč, je domače v vodstvo povedcl Ivo Jan. V zadnji tretjini so Jeseničani hitro poravnali izid, tokrat so bili oni v številčni premoči. Tekla je 44. minuta, ko je v gneči pred ljubljanskim golom uspel plošček potisniti mimo vratarja Roberta Kristana. Sledila je pobuda domačih, ki ni obrodila sadov, je pa bil zato na drugi strani odločnejši Razingar, kije v 55. minuti odvzel plošček ljubljanskim branilcem in z eno potezo matiral Kristana. Tretja in četrta tekma finala sta na sporedu v nedeljo, 16. marca, ob 17.30 uri in v torek, 18. marca, ob 17.45 uri v dvorani Podmežakla na Jesenicah. S.Š. ti nogomet. Celo največjemu klubu Triglavu še vedno ni uspelo pridobiti generalnega pokrovitelja. Še vedno jim precej stoji ob strani nekdanji pokrovitelj Živila, kar je bilo tudi ena od rešilnih bilk za kranjske nogometaše, ki jim je pred sezono zaradi prazne blagajne celo grozil izpad v najnižji rang tekmovanja. Za sodelovanje so se dogovorili tudi s koncernom Goodyear, eno njegovih podjetij pa tako ali tako že čvrsto podpira mlade Triglavove ekipe v državnih ligah. Pri opisovanju finančne slike je potrebno še omeniti, da Triglav še vedno čaka, da mu celjski Publikum izplača odškodnino za Dejana Robnika, o kateri se kluba še usklajujeta. Člansko moštvo je prevzel Robert Mišja, ki je prej treniral mladince, tehnični vodja pa je Gorazd Kužnik. Ekipo so v prestopnem obdobju okrepili trije mladi nogometaši, ki so v Kranj prišli brez odškodnine: Darjan BALINANJE PLAVANJE Savnik spet v Triglavu Kranj - Sandi Savnik je trenersko pot začel v kranjskem plavalnem klubu Triglav, kjer je treniral vse do spora med njim, Branko Pire in takratnim vodstvom. Potem sta se Savnik in Pirčeva s približno desetimi plavalci preselila v Radovljico in v Kranju je v plavalnem športu zazijala velika luknja, čeprav so prav takrat dobili prelep športni objekt. Kar nekaj let je moralo preteči, da so se ponovno prebili med vodilne slovenske plavalne kolektive, za kar je prav gotovo zaslužno sedanje vodstvo pod predsednikom Darjanom Petričcm. Da bi držali korak s kvaliteto slovenskega, evropskega in svetovnega plavanja, so v zadnjih letih uvedli nekatere kadrovske spremembe. Tako so pred dvema letoma začeli sodelovati s Sjepanom Jelačičem, s katerim so se po letu dni razšli. Lani so sc zahvalili za sodelovanje Igorju Veličkoviču, ki sedaj vodi nov plavalni kolektiv v Kranju - Zvezdo, katerega predsednik je Borut Petrič. Triglav je tako sedaj medse povabil Sandi-ja Savnika, ki je prevzel vodstvo strokovnega dela ter z delom takoj pričel. • J.M. VATERPOLO_,_ V Mariboru tesno Kranj - Rezultati predzadnjega kroga so bili pričakovani. Kranjčani so svojo premoč tudi tokrat dokazali in to prav proti moštvu, s katerim se bodo po prekinitvi državnega prvenstva pomerili v boju za naslov državnega prvaka. Tokrat pa so Mariborčani že pokazali, da bo še kar vroče v finalu, kajti Kranjčani so dosegli zmago le z dvema zadetkoma razlike. Drugače pa je bilo v Ljubljani, kjer sta Olimpija in Koper igrala derbi kroga. Zmaga, ki jo je Koper dosegel v Ljubljani, jc že dala vaterpolistom z Obale prednost igranja v domačem bazenu. 4. krog: Olimpija : Koper 8:9 (1:4, 3:1, 2:1, 2:3), Branik : Triglav Živila 7:9 (1:3, 2:3, 2:3, 2:0). Vrstni red: Triglav Živila 14, Branik 9, Koper 5, Olimpija 2. 5. krog - sobota, 15. marec: Ljubljana - bazen Tivoli ob 20.30 Olimpija - Triglav Živila. J.M. KEGLJANJE_ Tri zmage domačih Kranj - Kranjska Gora je z neprepričljivo igro dosegla osemnajsto zmago v gorenjski kegljaški ligi, Polet seje s tesno zmago prebil na 3. mesto, Ljubelj pa je drugič v tej sezoni slavil doma. Rezultati -KRANJSKA GORA : FOTO BOBNAR ADERGAS 7:1 (3003:2938), THRMO POLET II : JESENICE III 5:3 (3080:3038), LJUBELJ III : ŽELEZNIKI II 5:3 (3087:3050 ). Lestvica: 1. Kranjska Gora 36, 2. Foto Bobnar Adergas 20, 3. Termo Polet 17 .... Pari 19. kroga: v soboto, 15. 3., ob 17. uri v Tržiču LJUBELJ III : KRANJSKA GORA, v soboto, 15. 3., ob 19. uri v Škofji Loki ŽELEZNIKI II: TERMO POLET II. v nedeljo. 16. 3., ob 9. uri na Jesenicah JESENICE III : FOTO BOBNAR ADÈRGAS. Matic (Viator&Vector Ljubljana), Boštjan Miklič (Slovan) in Primož Jere (Livar Ivančna Gorica). Z "orli" ponovno vadi tudi nekoč nadarjeni Saša Kostič. Ostalo okostje ekipe ostaja skoraj nespremenjeno, saj sta ekipo na lastni želji zapustila le Klemen Konc (Velesovo) in Elvis Dura-kovič (Zarica). Cilj ekipe je čim prej zagotoviti obstanek v 2. ligi (trenutno je Triglav 14. s 15 točkami, do sredine lestvice ga ločijo le tri točke) in začeti z bolj pogumnimi cilji. Za svoje navijače so v Triglavu poskrbeli še z dvema novostma. Najbolj razveseljiva jc, da so ceno vstopnice znižali kar za polovico (na 400 tolarjev), kar jc omogočil Goodyear, zato bodo zaposleni v tem koncernu prejemali brezplačne vstopnice. Druga novica pa je, da bo Radio Bel-vi kot medijski pokrovitelj kluba odslej vsak ponedeljek pripravljal cnourno oddajo o nogometu. Simon Šubic Z najtrofejnejšim evropskim klubom Trata - Ze v prejšnji izdaji časopisa smo napovedali jutrišnjo (sobotno) prvo tekmo evropskega pokala med Centrom pekarno Vrhnika in francoskim prvakom Montpelleirom. Seveda v prvem krogu evropskega pokala igra tudi aktualni slovenski prvak Trata Lokateks, ki mu je žreb za prvega nasprotnika določil podprvaka Italije - C.R. Ferrero. Tračani svojega nasprotnika ocenjujejo za zelo neugodnega, saj v C.R. Ferreru igrajo tekmovalci, ki so vrsto let krojili vrh italijanskega in s'tem svetovnega balinanja, za nameček pa gre za naj trofej nejši evropski klub. V jutrišnji tekmi v Torinu je zato italijanski klub favorit, kar pa ne pomeni, da so se slovenski državni prvaki predali že vnaprej. Kot pravijo: "V povratni tekmi je vse mogoče." Povratna tekma bo 12. aprila. V predtekmovanju evropskega pokala v skupini,"v kateri igrata naša predstavnika, nastopa osem klubov, poleg slovenskih še po dva kluba iz ostalih balinarskih velesil Italije, Francije in Hrvaške. Iz. te skupine izpade samo en klub, ki bo imel najslabši rezultat predtekmovanja, v nadaljevanju pa se igra na izpadanje do najboljših štirih, ki se bodo pomerili na finalu v Italiji. Trata Lokateks, kije bila pred tremi leti že finalist evropskega pokala (nazadnje tretja), bo sicer v letošnji sezoni nastopila v skoraj nespremenjeni postavi: Damjan Sofronievski, Uroš Vehar, Hasan in jasmin Čauševič, Dejan Mlinar, Danilo in Roman Bence, Simon Možina, Dejan Smeh in trije prišleki iz. traške mladinske vrste - Jani Bence, Jan Štancar in Matjaž Klemenčič. Dolgoletni steber ekipe Jure Štancar seje preselil v Planino. Jutrišnja tekma med Centrom pekarno Vrhniko in Montpelleirom bo v Kranju, v primeru slabega vremena pa na pokritem balinišču na Jesenicah, v obeh primerih pa se bo začela ob 14. uri. Simon Šubic AKROBATSKI PLES _> Zmaga tržiškega plesnega para Kranj - Ločani so namreč dobili preloženo tekmo z Inles Rikom. Ker letos za Termo kot posojen igralec igra Urban Šile, Urban pa je odpotoval na povratno tekmo Prul-čanov v Kiel, je bila tekma prestavljena. Torkova zmaga (30:19) je štela dvojno, saj so Ribničani konkurenti Ločanom za sredino lestvice. Po dolgem času je ena od ženskih prvoligaških ekip osvojila točko. To je uspelo Loka kavi Jelovici, ki je remizirala z letos odlično Burjo. Lani so se Primorke borile za obstanek, letos je vloga zamenjana. Drugi gorenjsko-pri-morski obračun, med Savo in Piranom, so z lahkoto dobile slednje. Pozornost gorenjskih rokometnih navijačev bo iz. kroga v krog bolj namenjena tekmam "krompirčkov" in njihovim tekmecem za vrh lestvice: Ormožu, Novolesu in Sevnici. In kaj seje dogajalo to soboto? Kranjčani so brez težav odpravili Izolane, glavnino posla pa so opravili že v prvem polčasu. Dolenjsko-belokranjski derbi so dobili Novomeščani in se na vrhu lestvice pridružili Kranjčanom. Drugi derbi, še pomembnejši, je bil v Sevnici. Slednja je morala priznati premoč Štajercem in tako nazadovala na četrto mesto. Ormož je zmagal za gol in zdaj za vodilnima na lestvici, Kranjčani in Novomeščani, zaostaja točko. CHIO Kranj in Novoles sta jih zbrala 21, tretji Ormož eno, Sevnica dve točki manj. Rokometašice Planine G. Radojevič so dosegle BIATLON _ Tržič - V francoskem mestu Nimes je potekalo začetek marca prvo letošnje tekmovanje za svetovni pokal v akrobatskem ročk and rollu. Za Slovence je bilo uspešno, saj so Gorenjci blesteli v kategoriji starejših mladincev. Najbolje uvrščeni plesni par na svetovni lestvici Jure Markič in Melanija Kogoj je ponovno dokazal svojo veljavo s 1. mestom v konkurenci najboljših svetovnih parov. Veselje ob zmagi je dopolnil drugi par iz. Plesnega kluba M Tržič; 2. mesto na tekmi sta namreč osvojila Uroš in Spela Mandelc, ki sta si tako močno izboljšala uvrstitev na svetovni lestvici. Članski B pari so se na tem tekmovanju potegovali za uvrstitve v Evropskem pokalu. Za Slovenijo je priboril 6. mesto plesni par Brčič - Behin, 10. mesto pa par Jakopin - Kuhelj. Na sliki: levo zmagovalca, desno pa drugi najboljši par na tekmi v Franciji. S.S. ALPSKO SMUČANJE_ Dabičeva zmagala v superveleslalomu Piancavallo - Na finalu evropskega pokala v alpskem smučanju v italijanskem Piancavallu je 21-letna Lea Dabič iz Bohinjske Bistrice (SK Bled) včeraj zmagala v superveleslalomu za ženske. Urška Rabič je bila 12., ostale naše smučarke niso bile v najboljši trideseterici. S.Š. prvo zmago v končnici. Z dvošte-vilčno razliko so slavile v Sevnici. Uspešna sta bila tudi drugoliga-ša. Radovljica se z "zoprnega" gostovanja v Krškem vrača s točko, Cerkljanci so imeli veliko več dela, kot je bilo pričakovati, da so posegli pomembno zmago. Namu-čili so jih Ižanci. Rezultati: Siol liga: Cimos Koper - Slovan 44 - 30; Pivka p. Gorenje 22 - 32; V. Nedelja - Trimo Trebnje 22 - 24; Mobitel Prule 67 - Prevent 34 - 28; Državnim prvakom iz Ljubljane je uspel neverjeten podvig. Na povratni tekmi četrtine finala pokala prvakov so z 28 - 26 premagali Kiel in se uvrstili v polfinale. L liga - ženske: Žalec - Olimpija 31 - 25; Sava - M-Degro Malizia Piran 18 - 32; Celeia - Krim Eta Kotex 17-45; Loka kava Jelovica - Burja 25 - 25; 1. B liga - moški: CHIO Kranj -Istrabenz plini 38 - 28; Novoles -Črnomelj 32 - 27; Dobova - Pekarna Grosuplje 29 - 27; Sevnica -Ormož 22 - 23; Mitol Pro Mak Sežana - Gorica - Leasing 20 - 26; L B liga - ženske (od 7. - 15. mesta): Sevnica - Planina G. Radojevič 19 - 33; Celje - Škocjan 27 - 27; Jadran Hrpelje - Millenium 24 - 22; Novo mesto - Branik 24 -22; 2. liga - moški: Krim - Drava 23 - 20; Cerklje Mokerc KIG 34 - 33; Arcont Radgona - Šmartno 99 41 -30; Ajdovščina - Grča Kočevje 21 - 25; Razkrižjc - Sviš 23 - 29. M.D. Grašičeva vendarle v Rusijo Ljubljana - Biatlonska reprezentantka Andreja Grašič seje premislila v zadnjem trenutku in bo sedaj vendarle odpotovala na SP v biatlonu v ruskem Hanti Mansijku, ki se začne jutri. Novica o tem je iz bi-atlonske reprezentance pricurljala šele v ponedeljek zvečer. Kot sedaj kaže, bo Grašičeva nastopila v štafeti in posamični tekmi na 15 kilometrov, kjer ima še največje možnosti za dober rezultat. S.Š. Vabila, prireditve Odbojkarski spored - Odbojkarji Calcita se bodo v drugi tekmi pol- finala ob 19.00 v Šp. dvorani v Kamniku pomerili s Fužinar Metalom z Raven. Zadnjo tekmo v prvoligaški konkurenci (vsaj za eno sezono) bodo igralke Varstva Broline odigrale v Ljutomeru. V moški konkurenci 2. DOL je na sporedu gorenjski derbi - v OŠ Žirovnica se bosta ob 19. uri pomerila Flycom Žirovnica in Termo Lubnik. Blejke sc bodo ob 17. uri v OŠ Bled pomerile s Piranom in bi si morale zanesljivo priigrati tudi teoretičen obstanek v 2. ligi. V 3. DOL se bodo Kamničani pomerili z MOK Kočevjem za drugo mesto na tabeli. Tekma bo v Starem ZD v Kamniku ob 14.30. Pri ženskah pa igrajo doma - Pizzeria Morena : ŽOK Partizan Šk. Loka (OŠ Žirovnica ob 17:00) in Mladi Jesenice : Italijanska skupnost (OŠ T. Čufar ob 19.00). B.M. Nogometni spored - 2. SNL, 16. krog (nedelja, 16. marca, ob 15:00) - Triglav Kranj : Križevci, Nafta : Domžale. 3. SNL - center, 14. krog (sobota, 15. marca, ob 15.00) - Factor Šmartno : Kamnik, Vrhnika Blagomix : Šenčur ProtectGL, Britof : SLT Center Slovan, Zarica : Slaščičarna Šmon, Alpina : Rudar Trbovlje. Košarkarski spored -1. A SKL, člani, 22. krog (sobota, 15. marca) - Savinjski Hopsi : Triglav (ob 20:00), Alpos Kemoplast : Helios Domžale (ob 19:00). l.B SKL, člani, 21. krog (sobota, 15. marca) -ŽKK Maribor: Loka kava (17:30), Union Olimpija mladi : Radovljica (16:00). 1. SKL, članice, II'. del - 7. krog (petek, 14. marca, ob 20.00) Legrand Terminal Sežana : Jesenice, (sobota, 15. marca, ob 18.00) Merkur Celje : Odeja. 2. SKL, članice, 5. krog (sobota, 15. marca, ob 17.00) - Slovenske Konjice : Domžale. Rokometni spored - Liga Siol, 12. krog (sobota, 15. marca, ob 19.00) - Prevent : Termo Škofja Loka. l.B državna liga, člani, 16. krog (sobota, 15. marec, ob 19.30) - Dol TKI Hrastnik : Chio Kranj. 2. državna liga, člani, 16. krog (sobota, 15. marca) - Grča Kočevje : Cerklje (ob 14.30), Radovljica : Arcont Radgona (ob 20.00), 3. državna liga, člani, 10. krog - Jezersko : Alples Železniki (nedelja, 16. marca, ob 11.00), Radeče : Duplje-Tržič (sobota, 15. marca, ob 19.00). l.A državna liga, članice, 13. krog (sobota, 15. marca) - Gramiz Kočevje : Sava Kranj (16:45), M-Degro Malizia Piran : Loka kava - Jelovica. l.B državna liga, članice, od 7. do 15. mesta - Planina Gradbeništvo Radojevič prosta. 1. pokalna tekma v karateju - V soboto, 15. marca, bo v športni dvorani v Šenčurju potekala 1. pokalna tekma za osnovne šole v karateju (malčki, malčice, mlajši dečki, mlajše deklice, starejši dečki in starejše deklice), in sicer v katah posamično in ekipno ter v športnih borbah. Športne borbe pri malčkih in malčicah bo potekala z izvedbo KIHON IPPON KUMITE, pri mlajših dečkih in deklicah pa z izvedbo JIYU IP-PON KUMITE. Tekmovanje v katah se začne ob 10. uri, v športnih borbah pa ob 12.15 uri. 13. Pokljuški maraton - ŠD Gorje v sodelovanju z OK Pokljuka in občinama Bled in Bohinj v nedeljo, 16. marca, organizira množično tekmovaftje v teku na smučeh na 21 km ali 42 km - 13. Pokljuški maraton. Tekmovanje bo potekalo na stadionu Športno rekreacijskega centra Pokljuka - Rudno polje. Skupinski start je ob 10. uri. Prijave so možne še na dan tekmovanja od 7.00 do 9.30 v prijavni pisarni na Rudnem polju. Namiznoteniški spored - 1. SNTL za moške: Lisk Križe - Vegrad Tempo, 1. SNTL za ženske: Edigs Mengeš - Rakek, Merkur - Ilirija (nedelja ob 10.00). S.S. Milan Podgoršek naj bi državno blagajno prikrajšal za 42 milijonov tolarjev Kranjska "fovšija" je nepopisna Javna skrivnost, ki so jo že v sredo razblinili radijci, včeraj pa tudi dnevniki, je, da je z ovadenim 51-letnim podjetnikom mišljen Milan Podgoršek, podpredsednik kranjske LDS, mestni svetnik in predsednik odbora za gospodarstvo. Kranj - v sredinem poročilu Policijske uprave Kranj je zapisa mi. tki so kriminalisti 51-letnega podjetnika, doma iz okolice Kra oja, ovadili dveh kaznivih dejanj davčne /utajitve. \ katerih gre /a skupaj dobrih 42 milijonov tolarjev. Kot direktor enega od klanj skih podjetij /a komercialno de javnost naj hi namreč marca 1998 davčnemu uradu Kranj predložil obračun davka od dobička pravnih oseh za leto 1997. v katerem pa naj hi hili navedeni neresnični podatki. Na ta način naj hi se i/ ognil plačilu davka \ znesku 16,4 milijona tolarjev. Neresnične podatke naj bi \ ob računu da\ ka navedel tudi naslednic leto. marca 1999, s čimer naj hi se njegovo podjetje ponov no izognilo plačilu davka od dobička pravnih oseb, tokrat v višini 26 milijonov tolarjev. Toliko i/ skopega poročila kranjske policijske uprave, na podlagi katerega sc je v sredo po mestu bliskovito raziirila novica, da se /a ovadenim podjetnikom skriva dobro poznano ime. Milan Podgoršek je namreč eden od podpredsednikom odbora LDS s Kranju, že v drugem mandatu član mestnega sveta in predsed ii i k odbora za gospodarstvo. Kot Sel volilnega Štaba na prejšnjih lokalnih volitvah je pomaga] prej razmeroma anonimnemu Mohor ju Bogataju sesti \ županski siol Z županom Bogatajem sta tudi sicer dobra osebna prijatelja. To seveda s kazensko ovadbo nima zveze, dejstvo pa je, da ovadba proti vidnemu politiku \ ladajoče politične struje v Kra nju in izvoljenemu funkcionarju meče senco tudi na tovrstna razmerja. Predsednik LDS Sašo Govekar pravi, da bodo na se stanku stranke primer ohrav nav a li, o kakršnih koh morebitnih ukrepih proti Podgoršku kol po sledici kazenske ovadbe pa ne more govoriti, saj niti predkazen skd postopek se ni zaključen Za komentar o ovadbi smo želeli zaprositi tudi Milana Podgorška, vendar so nam v podjetju PrO (ommerce na Stritarjem i s v Kranju prijazno pojasnili, da je V Ljubljani nagrada, v Šenčurju pa batine Oblečen v severnega volka je 21-letni Posavčan podnevi pobiral nagrade za dobro masko, na pustni večer pa je v Šenčurju prejel udarec v usta. Šenčur (ki pustnega torka je minilo /e kar precej casa. a neka terim spomin na rajanje Se odzvanja \ glavi, Ob vsesplošnem veseljačenju se (tudi ob podpori alkohola) kaj hitro pripetijo tudi neprijetne stvari. Nekaj podobnega sc naj bi /godilo tudi 21-letne mu Andreju Zupančiču s Posav ca. ki trdi. da je bil \ noči s pust nega torka na sredo Fizično napaden v gostinskemu lokalu Nau-tilus v Šenčurju. Andrej Zupančič se je ob lelošn jem pustu oblekel \ masko sev ernega volka. Z njo jc požel kar nekaj nagrad. Na pustni torek je bil tako podnevi v City centru \ Ljubljani, b svojo masko pobral nagrado, po celodnevnem obhodu po Ljubljani pa se je v po/nih večernih urah s punco ter bratom in njegovo punco ustav il v Šenčurju. "V polnem lokalu sem hodil od mi/e do mize, gostu.- so me pozdravljali, plesal sem tudi / neko punco v maski. sa| je bil ta večer ples v maskah. Ko sem tako prišel do enega izmed gostov, ime mu je Bojan, me je kar naenkrat s pestjo udaril v usta in nu poskušal / glave potegniti masko. Tedaj sem se Začel braniti, nakar je vmes vskočil šel lokala Sinovo me je zagrabil za desno roko in me začel vabiti ven. da bi sc zunaj stepla. (Klgovoril sem mu, da se nisem priSel sem tepst, in sam odšel / di UŠČinO ven. k|cr sem poklical policijo, ki je kasneje pobrala i/ jave od mene, brala in obeh punc, nato pa smo odšli, kasneje sem obiskal zdravnico v Radovljici, ki je Ugotovila, da imam prebito usl- nico, bolečine v zobu in podplul bo na desni roki," je povedal Zupančič in napovedal, da bo opisani primer svoj epilog doživel na sodišču. Lastnik gostinskega lokala Aleksander Dermastja je dogodek osvetlil v nekoliko drugačni luči. "Zupančič je objel /eno ali sestro. ne vem točno, gosta Bojana, zato ga je ta odrinil. Nato sta Zupančič m njegov brat skočila vanj in tedaj sem posredoval. Zagrabil sem ga Andrej Zupančič kot severni volk na pustno soboto v Tržiču. in mu dejal, naj odide i/ lokala. Ko sva prišla dO stopnic, pa mi je že dal vedeti, da me bo dal v medije. Lahko le še rečem, da se je Zupančič nesramno obnašal, tudi do policistov. Nobenega na mena nisem Imel, da bi ga topol. Ic preprečiti sem hotel pretep v lokalu." kot smo uspeh izvedeti, je kranj ska polic|ja v omenjenem primeru /oper clv a gosta lokala napisala predlog za postopek pri sodniku Za prekrške, enaka usoda pa je dO letela se nič ki iv o natakarico, ker da je stregla alkoholno pijačo v m jenim osebam. S.Š. Podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj, zamenjava orožnih listin Kranj - lani je minilo deset let, odkar so v Sloveniji začeli izdajati slovenska vo/niška dovoljenja. Njihova veljav nost je bila omejena na de set let. V upravni enoti Kranj pa rodi v drugih upravnih enotah po Gorenjski svetujejo voznikom, naj preverijo čas veljavnosti svojih vozniških dovoljenj, sc oglasijo v uprav ni enoti in podaljšajo veljav nosi 6, januarja letos se je iztekel dveletni Zakonski rok za zamenjavo orožnih listin, ki so bile izdane na podlagi zakona 6 orožju i/ leta 1981. V kran jski uprav ni enoti ugotav Ijajo. da štev ilni lastniki OTOŽja orožnih listin še niso zamenjali, kot zahteva zakon o orožju i/ leta 2000. Zato apelirajo na vse. da to storijo takoj. Vlogo za zamenjavo orožne listine morajo vložiti pri upravni enoti, kjer imajo stalno prebivališče. Obrazce vlog pa dobijo v upravni enoti, kjer jim bodo postregli tudi / odgOVOli na morebitna vprašanja in pojasnili glede zamenjave orožnih listm. H.J. KRIMINAL Prenarejanje ukradene škode octavia Cerklje - 23 letnega D.S. i/ cerkljanske občine so kriminalisti Ovadili kaznivih dejanj velike tatvine m ponarejanja listin. D.S. naj hi * noči na 22. januar letos v Tolminski ulici v Ljubljani ukradel parki ran osebni av to Skoda oetav ia 1,6. Av to naj bi v svoji "delav niči" razstavil, odstranil požarno ploščo nad motorjem s številko Sasije in na "leno mesto privaril drugo neke druge, v nesreči povsem uničene. Škode octavie, ki jo je od lastnika kupil za majhen denar. f\> Ugotovitvah kriminalistov naj bi D.S. med lanskim februarjem in letošnjim januarjem podobno storil tudi / osebnim avtom audi A4; v "ločno poškodovano vozilo, odkupljeno od udeleženca * prometni "osreči, naj bi namestil drugo številko karoserije. Vlomi in tatvine Škofja Loka - Med S. in 10. marcem je nekdo prišel v priročno skladišče gospodinjskega plina na bencinskem sei v tsu Petrola v Škofji L»>ki. Ukradel je več desetkilogramskih jeklenk, polnih gospodinjskega plina. Petro! je oškodoval za okroglih 700.000 tolarjev. Dovje - V istem času je ne/nani lump "obiskal" tudi skladišče ti Bovine Živila, vlomil je vrata v skladišče in od tam prišel v trgovino. Odnesel je več prehrambnih izdelkov, več paketov različnih znamk tigarel in alkoholne pijače, vsega skupaj /a 200.000 tolarjev. Srečanji zdravnikov, ki rešujejo v gorah Kranjska Cora GorSka reševalna služba Slpvertije gOS^j redno SreČahje .Medicinske komisije [KAR, mednarodne zveze gorsko rese valnih organizacij, ki poteka <>d Iv do 16. marca 2003 v Erjavčevi koči na vršiču. Ta komisija skrbi za medičino v posebnih pogojih po strokovni in organizacijski plati, sestavljajo pa jo delegati vseh članic IKAR. V mej sodelujejo /dravmki ra/nih specialnosti, mnogi med njimi /do izkušeni tako v reševanje kol gorski In uirgentni medicini Zato je izvedba tako pomembnega srečanja veliko priznanje in h kra ti obveza za celotno (iRS Slovenije in posebej njene zdravnike. Organizator tokratnega srečanja je Podkomisija za medicino GRS Slovenije, ki jej vodi Eva Pogacar, di medicine Za izvedbo skrbi mag. Iztok Tomazin. dr. meti., ki je tudi delegat Slovenije v Medicinski komisiji IKAR. Osnovni namen sicčania je priprava enotnih strokovnih priporočil in smernic / la/ličnih področij gorske in ur-gcnlnc medicine, i/menjava i/kušen|. sestava ra/nih publikacij m priprava strokovnih srečanj. Del srečanja bo tudi praktično delo. Vključno / v/[ionom na eno od gora nad Vršičem. Danes. 14. maica. bodo imeli udeleženci srečanja skupni večei s slovenskimi zdravni ki, ki sc Se jutri mudijo na 11. A/ manovih dnevih v hotelu Kompas v Kranjski Gori. Gre za redna strokovna siecania /dravnikov v (IRS in drugih, ki jih zanima tematika gorske, potovalne in ur gentne medicine, obe srečanji sta pomembna strokovna dogod ka, ki ponujata tudi priložnost /a predstavitev dela in dosežkov slovenskih /dravnikov. gorskih reševalcev tei gorske medkine v svetu. Stojan Saje že od srede na službenem potO vanju v tujini, m obliubih. da nas bodo skušali povezati / njim. Včeraj opoldne se nam |C Oglasil po telefonu. Res je, pred dvema letoma smo v podjetje dobili davčno inšpekcijo, ki je pregledala naše poslovanje za pel let nazaj, ugotovila določene nepravilnosti m i/dala odločbo. Z ugotovitvami inšpekcije sc nismo strinjali in smo se na odločbo pritožili. Na di ugj sto|iii|i pritožba Se ni rese na. I Klločha torej Se ni prav no močna, kljub temu pa smo v se domnev ne obve/nosti do drŽav nc blagajne lani poravnali, saj pri tožba ne zadrži izvršitve odloč be, oderuške obresti pa bi podjet je zagotovo potopile," nam je P" Veda! Milan Podgoršek. Pojasnil je, da m podjetnik, pač pa je bil v obravnavanem obdobju direktor Pro Commcrca 1'iav za obdobje, ki naj bi bilo zà davčno inšpekcijo sporno, je njihovo poslovanje temeljito pregledala ljubljanska rev i/i|ska hiša PodborSek in ugotov ila. da so po slovali zakonito. "Ni res. da bi ponaredil bilance, vse finančne posle nam vodi računovodski sei v is m računovodkinja. Gre iz ključno za politične spletke, naperjene proti meni. vem tudi. kdo me želi izriniti iz kranjske politike. V Kranju je "lovšarija" tako velika, da nihče ne sme narediti nič dobrega, se dvignili nad pOV prečje, uspeti, če hoče, da ga pustijo pri miru " Ne da bi kakorkoli hoteli zagO valjati Milana Podgorška, sta stav bi na Slnlai jev i. ki |ii je od kupil od Živil in župnijskega urada ter lepo obnovil, dejanski) zbodli marsikoga, ki se je začel spraševati, od kod neki Podgoršku denar. No, druga stavba, nekdanje mai ijanišče, v katerem jc dolga leta domova! kranjski vai stveno delovni center, je prodana, bojda za poplačilo državni davčni blagajni. /nano pa je tudi, da se dacarji najraje spuščajo v lov za tistimi podjetji, ki prikazujejo dobiček in ne tistimi, ki ga nimajo oziroma ga uspejo prikriti. Zaradi "davčnega terorizma", kot je /a Finance razmere v Kranju opisal eden od uglednih direkuvjev. seje v Ljubljano preselilo že 46 podjetij, napovedane pa so se nove selitve Helena Jelovčan Sojenje Matevžu Proju, obtoženemu 13,3 milijona tolarjev utajenih davkov za leto 1994 Pričala Projeva šoferja Na včerajšnjem nadaljevanju sojenja Matevžu Proju sta pričala njegova nekdanja voznika. Kranj - Tričlanski senat okrožnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnik Igor Mokorel. Je včeraj prisluhnil dvema od sicer štirih vabljenih prič. Prvi je pred senat stopil Marjan Slapšak, ki je /a Proja vozil v letih od 1992 do 1997. Marjan Slapšak jc med di ugim povedal, da je vozil izključno v tujino, najprej s Štiri leta starim tovornjakom, nato pa Z novim mercedes benzom, ki je porabil od 35 do 45 litrov goriva na sto prevoženih kilometrov, odv isno Od teže lovora, dolžine poli m razgibanosti ceste. Na leto je Slapšak prevozil od 120 do 140 tisoč kilometrov, tovornjak je bil na cesti neprekinjeno, razen med božično-novoletnimi prazniki, redkeje pa tudi med letnimi do pusti julija in avgusta. Proj je plačeval po prometu, "na roke". sprva deset in nato dvanajst odstotkov, v tujino je v selci peljal poln tovornjak, ga razložil in nazaj spel pripeljal polnega, Pogosto je imel tovor za več strank hkrati, za vsako posebej je na meji potreboval svojo carinsko listino. Druga priča. Miha Šeško, je povedal, da ima po lanski bolezni prizadel spomin, tako da je bila Včerajšnja glavna obravnava, v kalen je sodišče od vo/nikov očil no skušalo izvedeti, koliko goriva so Projevi tovornjaki dejansko porabili, koliko so bili zasedeni z mM Jjgèw i. i I Matevž Proj vožnjami, kakšen promel so ust valjali in podobno, kar vse naj bi bilo pomemben doka/ za očitano kaznivo dejanje utaje davkov, okrnjena. Sojenje Matevžu Proju se bo nadaljevalo 17. aprila. Helena Jelovčan. loto: Gorazd Kavčič Umrla v bolnišnici Kranj - Zaradi posledic hude prometne nesreče, ki se je 5. marca letos /godila na regionalni cesti Kranj-Jeprca v Prašah, je v gre do. 12. marca, v Kliničnem centru v Ljubljani umrla 26-letna VOZnl ca M.S. i/ Kranja. H.J. OSMRTNICA Srce tvoje je zaspalo, zvon ti bo v slovo zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo tivel. Z Žalostjo v srcu sporočamo, da nas je \ 61. letu starosti nenadoma zapusti] naš dragi mož, oče, brat, stan oče, tast in stric C ] ANTON LOGAR iz Milj pri Šenčurju r íalBr^t''' ()d njega se bomo poslovili jutri, \ soboto. 15, marca 200 v ob 14. uri na šenčurskem pokopališču. Do pogreba leži V mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. VSI NJEGOVI Šenčur - Mige, 12. marca 2003 Upokojencem po kapljicah, izjemam na velika vrata Vinko Gobec: "Nekdo se odreče lastnini v korist partnerja in dobi državno pokojnino? Lani kar 13.800 državnih pokojnin - Samo leta 2000 je bilo podeljenih 69 izjemnih pokojnin - 1,7 odstotka zaposlenega na upokojenca ni izjema, ampak evropsko povprečje." Ljubljana - Vinko Gobec je že drugi mandat predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, ki šteje 250 tisoč članov, medtem ko je vseh slovenskih upokojencev blizu pol milijona. Vsa leta je aktivno sodeloval pri oblikovanju pokojninske zakonodaje in bil glasni zagovornik postopnega uveljavljanja pokojninske reforme. Danes ocenjuje, da je Slovenija sprejela dobro pokojninsko zakonodajo, zavzema se za višji regres, za dosledno preverjanje državnih pokojnin in je med drugim proti podeljevanju izjemnih pokojnin brez kriterijev... Kako so se v zadnjih letih pokojnine usklajevale z rastjo platin inflacijo? "Leta 2001 smo upokojenci podprli spremembe zakona in metodologijo usklajevanja pokojnin, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo, čeprav nekateri pisci po časopisih danes menijo drugače -kako da smo reveži in kako da nas država goljufa. Statistika kaže naslednje: leta 1994 in 1995 so se bruto plače povečale za 18,4 odstotka,-inflacija za 12,6 odstotka in pokojnine za 19.8 odstotka; leta 1996 so se povečale bruto plače za 15,3 odstotka, inflacija za 9,7 odstotka in pokojnine za 12 odstotkov, leta 1997 so se bruto plače povečale za 11,7 odstotka, inflacija je bila višja za 9,1 odstotka in pokojnine za 11 odstotkov. Leta 1998 so bile plače višje za 9,8 odstotka, inflacija za 7.9 odstotka in pokojnine za 9,8 odstotka, leta 1999 so bile plače višje za 9,6 odstotka, inflacija za 6,1 odstotka in pokojnine za 11,3 odstotka. V letih 1999 in 2000 so bile plače višje za 10,6 odstotka, inflacija za 8,9 odstotka in pokojnine za 9,8 odstotka, naslednje leto so plače porasle za 11,9 odstotka, inflacija za 8,4 odstotka in pokojnine za 8,6 odstotka. Podatki za leto 2001 in 2002 pa so naslednji: plače za 9,7 odstotka, inflacija za 7.5 odstotka in pokojnine za 9,7 odstotka." Kaj to pomeni? "Pomeni, da so pokojnine rasle hitreje od inflacije in v dveh letih hitreje od rasti plač. Drugače pa pokojnine zaostajajo za rastjo plač, kar je normalno, ker so rezultati plač ugotovljeni z dvomesečnim zamikom. Iz tega tudi sledi, da smo upokojenci leta 2001 imeli samo 0,2 odstotka pokojnine nad inflacijo, medtem ko je bila lani 2,2. Prav je bilo zatorej, da smo menjali sistem. Nimajo prav tisti, ki menijo, da je bilo to slabo. In rekel bi, da smo prav s tem sistemom upokojenci v enakem položaju kot zaposleni, kajti naše geslo je: dobro zaposlenim, dobro upokojencem in skrb za razvoj, kajti brez razvoja ni prihodnosti. Zdaj želimo, da bi ta sistem nekaj časa veljal - da nas ne bi vsako leto pristojni spravljali v psihične stiske, kaj se bo spet zgodilo v pokojninskem sistemu. Sistem je zdaj v redu in naj kar nekaj časa velja. Res pa je nekaj: da morajo državni organi malo bolj aktivno spremljati, kaj se dogaja na področju plačne politike. Če nekdo plače izplačuje v bonih, kar ni zakonito, mora zato biti sankcioniran. Mi smo opozorili vlado, da bi bilo prav, da ukrepa. Če nekdo ne izplačuje prispevkov, bi se to moralo upoštevati pri usklajevanju pokojnin." Ali se državne pokojnine zlorabljajo? Upokojenci se pogosto počutijo kot največje žrtve tranzicije oziroma sprememb družbenoekonomskih razmer? "Mislim, da smo upokojenci kar uspešno prebrodili težke čase. Avstrijski upokojenci se z. nami želijo pogovarjati o reformi našega pokojninskega sistema, saj ocenjujejo, da pri nas reforma uspešno poteka. Reforma daje rezultate tako, kot je bilo pričakovano: postopno. Borili smo se, da reforma ni bila izvedena čez noč. Podatki kažejo, da smo upokojenci leta 2000 resnično izgubili 23 milijard tolarjev - in prav toliko prispevali k razvoju družbe - ker so bile za toliko manjše pokojnine, kot bi bile po starem zakonu. Ampak reforma je predvidevala iz leta 1996 kar 50 milijard tolarjev! To pomeni, da smo uspešno ubranili svoj položaj, reforma je uspela zaradi naše aktivnosti in je bolj v prid upokojencem, kot je bilo prvotno predvideno. Drugo pa je zdaj vprašanje, ali smo upokojenci s svojim socialnim položajem zadovoljni ali ne. Vsi nismo zadovoljni, ampak delimo usodo družbenoekonomskega položaja države, v kateri živimo." Kakšne so pri nas povprečne pokojnine in kako je z državnimi pokojninami? "Povprečna starostna pokojnina pri nas je bila lani 108 tisoč tolarjev, invalidska 74 tisoč, družinska 68 tisoč ali povprečna 98 tisoč tolarjev. Razmerje med najvišjo in najnižjo je 1 proti 4, kar smo podprli. Pri nas je potrebno na zakonodajnem področju storiti predvsem to, da se pri državnih pokojninah upošteva dohodek na družinskega člana. Nelastnina ne sme biti pogoj za državno pokojnino, ki znaša 28.900 tolarjev, ampak je dosledno potrebno upoštevati dohodek na družinskega člana, kar je sicer v zakonu predvideno. Vendar ocenjujem, da se državna pokojnina malo zlorablja. 13.800 izplačil teh pokojnin v lanskem letu Vinko Gobec je po moji oceni nekaj nenormalnega. Koncept jc bil tak: državno pokojnino naj dobi tisti, ki nima nobene lastnine, nobenega dohodka, to pomeni: klošar. In mi Nevarna gneča na cesti skozi Dolenjo Dobravo Zapiranje Rudnika Žirovski vrh je v zaključnih fazah in, v grobem rečeno, manjka le še zasutje rovov in sanacija jalovišč Boršt in Jazbec. Prav to pa je zbodlo predvsem prebivalce vasi Dolenja Dobrava, skozi katero naj bi do leta 2006 prepeljali 91.000 kubičnih metrov nasipnega materiala. Gorenja vas - Iniciativni odbor vasi Dolenja Dobrava je zaradi bojazni, kaj bo veliko število tovornjakov, ki bodo vozili material v RŽV. pomenilo za vsakdanje življenje, v ponedeljek, 24. februarja, sklical zbor krajanov omenjene vasi. Krajani s tem, kot mu pravijo, "opozorilnim sestankom" želijo opozoriti na problem, saj je cesta, po kateri naj bi vozili težki tovornjaki, povsem neustrezna in ogroža varnost krajanov. "Cesta je preozka in moslič-ki premajhni, da bi se na njih lahko srečala tovornjak in osebno vozilo, poleg tega pa tudi bankinc niso urejene. Tovornjaki naj bi vozili mimo pomembnih objektov, kot so osnovna šola, vrtec in cerkev, kjer je na cesti še posebej veliko otrok," je en del problema izpostavila pobudnica zbora Irena Selak. Drugi del problema pa je hrup, prašenje, uničevanje ceste in zaradi tresljajev možno tudi poškodovanje hiš. Na zbor so povabili predstavnike RŽV, d.o.o., župana občine Gorenja vas - Poljane Jožeta Bogataja, predsednika krajevne skupnosti Miha Bizjak ter člane občinskega sveta in sveta krajevne skupnosti, na žalost pa ni bilo nikogar z Direkcije za ceste RS. Najprej je direktor RŽV Marko Požun predstavil potek sanacije Rudnika ter jalovišč Boršt in Jazbec. "Zasuli bomo rove in vse vstope v jamo ter povečali stabilnost na jaloviščih. To nameravamo doseči z dodatnim nasutjem in s pre-kritjem s travnato površino, kar bo preprečilo izpiranje in sevanje radona." Po besedah vodje tehničnega oddelka v RŽV Borisa Likarja naj bi do leta 2006 47.000 kubičnih metrov zdrobljene jamske jalovine pripeljali iz Žirov-skega vrha, kamor so jo iz. jam zvozili med obratovanjem Rudnika. Preostali potrebni material, 91.000 kubičnih metrov za nasutje jalovišč, pa naj bi pripeljali od drugod. Boris Likar je predstavil tudi možne rešitve glede problemov, ki so jih krajani Dolenje Dobrave naslovili na vodstvo RŽV na prejšnjem zboru. Tako bi ob izvozu iz. Rudnika prali podvozja tovornjakov in bi od prevoznikov zahtevali, da vozijo s ponjavami, s čimer bi omejili prašenje. Na hitrost vožnje v vodstvu ne morejo vplivati, lahko samo pozivajo voznike tovornjakov k upoštevanju cestnoprometnih predpisov. "Ob kršitvah oziroma problemih pa se lahko krajani obrnejo na vodstvo RŽV-ja," je še dodal. Prebivalci Dolenje Dobrave pa niso zadovoljni z golobom na strehi, ampak hočejo vrabca v roki. Zato je predsednik krajevne skupnosti Miha Bizjak predlagal, da bi z občino, RŽV in državo sklenili pogodbo, kaj se bo naredilo pred začetkom prevažanja materiala, kaj med in kaj po končanem saniranju. Tako se krajani ne bodo spraševali, kakšna bo cesta leta 2006 in kdo jo bo popravil. O problemu vožnje mimo šole se je direktor Marko Požun že pogovarjal z ravnateljem osnovne šole Ivana Tavčarja Valentinom Ko-kaljem. Kot je povedal na zboru, sta se dogo- vorila, da izvajalci ne bi začenjali s prevozi pred 8. uro zjutraj, ko otroci prihajajo v šolo. Vendar to vseeno pomeni, da se bo promet odvijal tudi takrat, ko bodo otroci odhajali domov. Zato krajani od občine in RŽV zahtevajo ureditev pločnika in razsvetljave od Gorenje vasi do Dolenje Dobrave, o pločniku od šole do brvi preko reke Poljanske Sore pa razmišlja župan. O odškodninah 350 prebivalcev, ki naj bi bili izpostavljeni vplivu radona, ne sanja več. Po pojdatkih vodje službe za varnost pri delu v RŽV Jožeta Rojca dovoljena vsebnost plina, ki se po grapi potoka Brebovščica širi z vetrom, ni bila nikoli presežena. Denarne odškodnine bodo dobili le tisti lastniki zemljišč, za katere RŽV načrtuje oziroma je že izvedel posege v prostor. Ostali pričakujejo, da bo RŽV uredili vodovod in kanalizacijo. Požun pravi, da so z občino že izdelali predlog tovrstnih odškodnin, vendar ga vlada še ni potrdila. Tovornjaki naj bi začeli voziti, ko bodo vremenski pogoji ustrezni, to je po mnenju Požuna enkrat aprila. Do takrat imajo prebivalci Dolenje Dobrave pa tudi drugi, mimo katerih bodo vozili težki tovornjaki, čas, da še kaj dosežejo, potem bo prepozno. Zato so ustanovili odbor treh - Miha Bizjak, Milan Čadež, župan Jože Bogataj, ki bodo lobirali na ministrstvih in se pogovarjali z RŽV. Pred začetkom del bodo ponovno sklicali zbor. Tina Čadež smo to podprli. Zdaj pa se dogovor očitno izigrava. Nekdo se pač odreče lastnini v korist partnerja in tako nima nič, pa dobi pokojnino. Krivica: ženska, ki je delala v Tckstilindusu 15 let ima pri 61. letu starosti 35 tisoč tolarjev pokojnine. To je majhna razlika in tu nekaj res ni v redu." V zadnjem času je v Sloveniji veliko polemik zaradi izjemnih pokojnin. Kakšno je vaše mnenje? "Zdaj smo v veliki akciji ukinitve zakona o izjemnih pokojninah. Ta zakon je bil popravljen leta 1992. Ne gre za to, da so meni v oddaji Trenja očitali, češ da sem pravi Slovenec po načelu: meni naj koza crkne, sosedu pa dve. Ne. Vinko Gobec je za to, da ima sosed še lepši vrt, kot je moj. Upokojenci smo proti izjemnim pokojninam zato, ker ni bilo vplačil prispevkov, drugi razlog pa je pretirano podeljevanje teh pokojnin. Leta 2000 ali 2001 je bilo podeljenih več kot 69 izjemnih pokojnin! Tretjič: ne upošteva se so-cialno-ekonomski status prejemnika. Zame je logično, da nekdo dobi Prešernovo nagrado ne glede na materialni položaj, ampak izjemna pokojnina - te pa naj dobi zelo malo ljudi. Res le tisti, ki je uveljavil Slovenijo in nima nič, tak, ki je revež. Izjemna pokojnina ne more biti nad normalnimi pokojninami. Danes pa so vse izjemne pokojnine od 250 do 300 tisoč tolarjev in ne kakšnih 120 ali 130 tisoč tolarjev. Izračunal sem, da posameznik dobi izjemne pokojnine za milijon 100 tisoč povprečno na leto. To pomeni, da je tekstilna delavka morala za to delati 33 let in 6 mesecev, moški pa 38 let in 2 meseca. Vrh vsega -prispevki niso bili plačani. Z zakonom o reformi so se pogoji zaostrili. Zdaj pa enim zaostriti pogoje, drugim pa na velika vrata daješ denar, ne glede na njegov socialno-ekonomski položaj in brez vseh kriterijev." Kam gre 200 milijard iz blagajne? Zdaj bo kmalu izplačan upokojenski regres, kije bolj nizek. Kaj menite o njem? "Slovenski upokojenci smo sredi velike akcije povečanja regresa za upokojence. Tu bi upokojence prosil za podporo: s predsednikom vlade in ministrom za delo se dogovarjamo, da bi se v štirih, petih letih postopno sedanji skromni regres, ki znaša 40 odstotkov regresa zaposlenega, leta 2007 povzpel na 70 do 75 odstotkov zaposlenega in bi bil izplačan v enaki višini za vse, tako kot za zaposlene." Na pokojninsko blagajno je "obešenih" kar veliko izdatkov, ne le pokojnine. Po drugi strani pa se pojavljajo očitki, da državo upokojenci veliko stanejo in da je razmerje neznosno: že kar en zaposlen na enega upokojenca. "Zavod za pokojninsko zavarovanje je imel lani 732 milijard tolarjev prihodkov, od tega je za pokojnine izplačanih 500 milijard. 200 milijard tolarjev pa je izdatkov, ki niso vezani v celoti na pokojnino. To pa so: varstveni doda-tek, državne in izjemne pokojnine, razne socialne podpore, prispevek za zavod za zdravstveno zavarovanje, ki znaša 57 milijard ... Skratka: 29 odstotkov sredstev ZPIZ-a ni vezanih na pokojnine, zato jc ocena, da smo upokojenci Slovenije nekaj posebnega v tej Evropi, hudo napačna. Napravil sem študijo in ugotovil, da v Evropi povprečno 12,7 odstotka bruto domačega proizvoda dajejo za pokojnine. Slovenija namenja 12 odstotkov, če upoštevamo pokojnine. Če pa upoštevamo vse trans-ferje, pa znese 14,5 odstotka. Toda: Danska daje 16 odstotkov, Italija okoli 16 odstotkov, Francija 12,5, Nemčija 12,5 odstotka. Očitek, da pride v Sloveniji 1,7 zaposlenega na enega upokojenca in da je to izjema, ne drži. Smo na povprečju Evrope, kajti 1,7 je evropska zaposlenost na upokojenca, Amerika ima 3,2, Anglija 2,2, Nemčija 1,9, Francija 1,8 in tako dalje. Tudi tu torej nismo nobena izjema." Pojavljajo se špekulacije, naj bi rast pokojnin v prihodnje vezali na evropsko inflacijo. Kaj menite o tem ? "Izkazali bomo vso državljansko nepokorščino, če bo kdo kaj take-, ga samo namignil! Ko bomo v Sloveniji prišli na evropsko inflacijo in bomo imeli evropske pokojnine, bomo na to lahkega srca pristali. Tako pa ne. Tisti, ki tako razmišljajo, naj se raje posvečajo rasti družbenega proizvoda. Pri nas je povprečna pokojnina 900 nekdanjih nemških mark, v Nemčiji pa 2000 mark. Tudi švicarski model, kjer usklajujejo pokojnine - 50 odstotkov rast plač in 50 rast inflacije - za nas ni sprejemljivo, ker plače vedno hitreje rastejo od inflacije." Ali ni zanimivo: kadarkoli pri javnih financah zaškriplje, takoj pomislimo in seiemo v upokojensko blagajno... "Nič čudnega, kajti v tej blagajni samo 5 odstotkov pomeni 35 milijard in toliko se lahko brez vsakega dela odvzame ali prihrani. Lahko je vzeti, težje ustvariti. Tako razmišljanje ni razmišljanje razumnikov. Vendar moram povedati, da smo v minulih letih zelo težko prišli do predsednika vlade, leta 2001 in 2002 pa smo zadovoljni, ker smo dosegli, da nas ima vlada za enakopravnega partnerja in upošteva naša mnenja." Darinka Sedej Žalitev zdravega razuma V kmetijskem ministrstvu naj bi prevetrili spiske prejemnikov kmetijskih subvencij in tako morda prihranili kakšno milijardko tolarjev. Tako je bil finančnemu ministru v zahvalo obljubil kmetijski minister, ko je dosegel sporazum o subvencijah kmetom po evropskih merilih. Kaj takega - je resignirano zavzdihnil pronicljivi slovenski komentator. Kakšna iluzija, kakšna utopija! V državi, je hi I nadalje zapisal, kjer ; javnim denarjem nekaznovano preplačujejo delnice t SIB). je taka izjava žalitev zdravega razuma. Ne gre le za prevetritev spiskov v kmetijskem ministrstvu, tudi marsikje drugje hi lahko uvedli svež prepišni veter skozimpiske prejemnikov javnega denarja, da ne govorimo o tem. da so pred leti ugotovili za 80 milijard tolarjev kraje družbenega premoženja, pa niti en sam lump še ni bil kaznovan. Iz moje kuhinjske perspektive je nepredstavljivo, kaj pomeni 80 milijard, verjetno pa je to gromozansko velika vsota. In najbrž še krepko višja, saj so kopali domala vsi in vse po vrsti. Obubožano delavstvo se danes le bridko spominja, kako so jih puščali v zapu-fanih matičnih podjetjih, mened-ž.erji pa so cveteli v raznih hčerinskih in sestrskih podjetjih. Nazadnje so bili na zeleni veji. raja pa na borzi dela. Ti kvazi menedž.erji puhlih glav in predpotopnega ekonomskega neznanja so se nato znašli v raznih javnih službah, predvsem pa so se priklanjali v številnih nadzornih organih. Za lepe denarje so sc Sli in se še gredo nadziranje podjetij. Ko Se jim je mandat iztekel. So se spet udinjali drugod in spet za dobre sejnine. In tako dalje in tako naprej vse do njih bridke smrti oziroma upokojitve. Že najmanj deset let bi moral pihati HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 l \\ i ALEMARSsp..252,10SIT/m Oven (21.3. - 21.4.) Prihodnje dni si boste naložili precej raznolikega dela. K sreči se vam bo kljub naglici vse dobro izpeljalo in lahko boste delali načrte za naprej. Z ljudmi iz vaše bližine boste prišli navzkriž, saj se bodo v določeni temi preveč razhajala. Vztrajali boste pri svojem. Bik (22.4. - 20.5.) Precej se boste ukvarjali z mislijo "kako naprej". Res da so ob vaših načrtih določene blokade, a če si to zares želite, boste tudi uspeli in sanje se' bodo uresničile. Pred časom ste se zapletli v niz laži in sprenevedanja, če hočete zadevo rešiti, je sedaj ravno pravi čas. Iskrenost! Dvojčka (21.5. - 21.6.) V ljubezni se vam obeta več nepričakovanih presenečenj. Sprva boste to sprejeli kot breme in šele kasneje spoznali, da je bilo vse to dobrodošlo, pa tudi neizogibno. Finance se vam bodo močno popravile in končno boste lahko uredili zadeve, ki so vas bremenile. Rak (22.6. - 22.7.) Kolebali boste med pametjo in čustvi. Kakor koli boste izbrali, se morate zavedati posledic, ki bodo v vsakem primeru. Če boste poslušali pamet, se boste res nehali bremeniti, a boste kljub temu nesrečni. Če pa se odločite za ljubezen, je sama pot res težja, a na koncu je sreča.. Lev (23.7. - 23.8.) Odpirati se vam bodo začele možnosti za dodaten zaslužek. Ker dobro veste, da vam denarja vedno primanjkuje, želje pa so kljub vsemu velike, se boste hitro odločili za akcijo. Na čustvenem področju ste in še nekaj časa boste razpeti in malodušni. Devica (24.8. - 23.9.) Nekdo vam bo dal jasno vedeti, da mu pomenite veliko več, kot ste si predstavljali. Ta izpoved bo ravno ob pravem času, saj je vaš ego čisto na dnu in nujno potrebujete zdravilo, ki je v tem primeru samo ljubezen. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Poti do uspeha vam zapirajo črne misli. V družbi, ki vam sprva ne bo ugajala, bo nekdo, ki vam bo te misli odgnal in dobili boste nov pogled na kompletno situacijo. Pri nekom, ki vam veliko pomeni, boste skušali popraviti vtis, saj vam ne da miru, da se niste pokazali v pravi luči. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Mlajša oseba vas bo spravila v dvome. Obljublja se vam lep zaslužek in morali boste trezno razmisliti, na kakšen način boste delali poteze. Oseba, od katere drugače veliko pričakujete, vas bo pustila na cedilu in šoka se še nekaj dni ne boste znebili. No ja, vsaka šola nekaj stane, učimo pa se tako ali tako vse življenje. Strelec (23.11. - 21.12.) Če bi se še tako radi posvetili svojim bližnjim, vam zopet ne bo uspelo. Začenja se vam nov posel, z informacijami boste v prednosti in finančno se boste lahko močno podprli. Ker se vam bodo sestanki vrstili drug za drugim, se vam zna zgoditi, da pride do rahlega nesoglasja, ki pa ne predstavlja težave. J$ Kozorog (22.12. - 20.1.) Pri nekem dogovoru vam bo uspelo imeti zadnjo besedo. Občutek samozavesti vam bo dal med drugim tudi novo energijo in postorili boste lahko še marsikaj za nazaj. Na čustvenem področju boste razpeti med starim in novim, brez pogovora ne bo šlo. Vodnar (21.1. - 19.2.) Na račun darila boste zelo presenečeni in tudi vi si boste zaželeli nekomu polepšati dan. Dobre novice se vam odpirajo v obliki sporočila, ki ga že nekaj časa pričakujete. Čeprav bodo občutki prijetni, boste nemirni in si vedno znova postavljali vprašanja. Ribi (20.2. - 20.3.) Kot ponavadi vas bodo tudi tokrat nekateri razočarali, spet drugi prijetno presenetili. Tistim, ki vam povzročajo slabo voljo, se boste umaknili in s tem naredili več prostora ljudem, ob katerih se dobro počutite. Zabava, ki jo prirejate, bo uspela. t TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOG GORENJSKEGA GLASA GREGOR! drugačen tranzicijski veter, tako pa ni bilo nobene volje za kakšno pametno zakonodajo, ki bi preprečila korupcijo vseh in vsakogar. Baš me briga je rekla oblast in tako tudi ravnala. l'o zgledu bivšega socializma ali komunizma je brezbrižno in mlahavo ustanavljala raznorazne državne pre ventivne urade, ki iuso mogli in ne morejo nič. Kaj le more urad z.a preprečevanje korupcije, če do zdaj nihče v sferi gospodarskega kriminala ni bil obsojen na sodišču? Vrti svinčnik in dela statistike? Naj raje v svoj delokrog sprejme beleženje kurjih tatov, da ho vsaj nekaj pozitivnih kljukic, ne pa sami vprašaji in minusi. Družbene neenakosti so v Sloveniji večje kot v Avstriji. V Sloveniji ima najbogatejša petina prebivalstva štirikrat večje dohodke kot najbolj revna petina, medtem ko je v Avstriji ta faktor manjši: 3,2. Neenakosti so manjše tudi na Japonskem, medtem ko je seveda v Ameriki čisto drugače, lam je ta faktor H, 9, tam je nizka povprečna pričakovana življenjska doba. enaka dobi na Kubi in tam 12 odstotkov Američanov ne more pričakovati, da bo doživelo 60 let -toliko kot v Albaniji. lakih podatkov, ki so za Slovenijo - v primerjavi z Avstrijo - že prav strašljivi, ne pove nobena domača statistika in noben radio in nobena televizija. Koliko podobnih analiz je še. ki govorijo o tem, kar izza svojega štedilnika in S svojo preprosto pametjo vidi še tako g lupa in slepa gospodinja, le naša oblast se ven m ven spreneveda, kako socialna in pravna drŽava da smo. Niti socialna, pravna pa niti v tisočletnih sanjah ne. Ne žalite vendar zdravega razuma zadnje slovenske gospodinje' Ko smo že pri sociali in pri Avstriji. Ravno v Avstriji morajo podjetja na vsakih 24 zaposlenih delavcev zaposliti enega delovnega invalida, sicer plačajo grozno kazen. Tako se je država elegantno rešila delovnih invalidov, sami pa tudi niso ostali hrez dela in se počutijo družbeno koristne. Navsezadnje: ukrep je human. In kaj berem doma dan za dnem? Sami naslovi: podjetje delovnih uivididov je šlo v stečaj. Pri nas so v firmah vodilni celo tako balkansko netaktni furmani, da javno povedo, da jih ne marajo in jih tlačijo v invalidska podjetja, ki jih potem pošljejo v stečaj. Ne le nehumano, bridko neumno in drago, saj invalidi takoj postanejo odvisni od dr žavne pomoči. Zato je prihajajoča Evropa kar dobrodošla - nunsikaj bodo evropski zakoni obrnili na glavo in postavili na bolj socialna tla, čeprav kakšnega sladkega medu in mleka ni ravno pričakovati. Bo pa zanesljivo manj takih neumnosti, kot je v prazen veter obljubljen pregled državnih statistik. Navsezadnje se birokratom kaj takega niti približno ne ljubi. Darinka Sedej Tina Senčar iz Ljubljane. Foto: Janez Pipan ŠTIRI TAČKE ■ Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 7. do 14. marca 1903 Skupaj v boj proti jetiki Kranj, 7. marec 1903 - Ministrstvo notranjih dol pripravlja obvezne uredbe za ustavitev Širjenja jelike. saj je'ta v zadnjih letih poslala najhujša bolezen v državi. Kakšne bodo uredbe, bo kmalu objavljeno, zna no pa je. da bodo predvsem organizatorji množičnih prireditev, lastniki gostiln, trgovin in ostalih prostorov, kjer se /hira veliko ljudi, med drugim tudi v cerkvah, morali bolj paziti na splošno čistočo. Predvsem bo potrebno v vseh teh prostorih postaviti pljuvalnike. saj je prav pljuvanje po tleh eden glavnih virov širjenja nalc/ljivosti. A to bo le eden izmed ukrepov za uničenje te smrtonosne bolezni. Jetika je pri nas postala vzrok za skoraj vsako tretjo smrt, zanjo umre več ljudi kakor za da\ ico, škrlatico, dušljivim kašljem in legaijem skupaj. V 618 avstrijskih bolniških zavodih je približno šest odstotkov bolnikov j e t i č n i h in najmanj četrtina jih tudi umre. Vse to jasno priča, da se moramo z vsemi silami boriti proti jetiki prav vsi; zdravniki, državna uprava, zakonodajalstvo in tudi preprosti) ljudstvo, saj lahko bole/en napade prav vsakega. V prometni nesreči je izgubil življenje znan Blejec Bled, 14. marec 1903 - V nedeljo seje pet znanih Blejcev odpeljalo na izlet v Bohinjsko Bistrico. Ko so se vračali / nedeljskega izleta, je VOZnik kočije tako hitro priganjal konja, da se jc voz na ovinku prevrnil in pod seboj pokopal g. Antona VVesterja. sina posestnika Daneja iz Zagone. Nesrečnež je dobil tako močan udarec \ glavo, da je uro zatem umrl. Pokojnik je bil star le 35 let in še samski. Na Bledu je bil zelo spoštovan in aktiven občan, bil je načelnik tukajšnje c.kr. kmetijske podružnice, podnačelnik gasilskega društva, odbornik posojilnice ter bralnega društva. Za kraj je smrt tako uglednega moža velika izguba. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (marec 1903) PRVI GLAS GORENJSKE 2003 * Radio Triglav prireja v soboto, 22. marca 2003, ob 18. uri, v Festivalni dvorani na Bledu tradicionalno prireditev PRVI GLAS GORENJSKE. * Letos bodo mlade pevke in pevci nastopili ob spremljavi orkestra Bid Bang. Gostja večera bo Nuša Derenda. Prireditev bosta povezovala Suzana Adžič in Robert Svetina. GENERALNI POKROVITELJ PRIREDITVE JE: SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME KAPLJA, PREŠERNOVA 6, RADOVLJICA NAJ VAM PREDSTAVIMO ŠE NEKAJ NASTOPAJOČIH: Špela Pančur, ki se z glasbo ukvarja že od 8. leta, pravzaprav prihaja iz glasbene družine. Na tej poti ji pomagata oče in brat Damjan, ki skrbita za nastajanje pesmi in snemanje, najljubša pa ji je zvrst nekje med popom in rokom. Obiskuje srednjo ekonomsko šolo v Radovljici, od prireditve Prvi glas Gorenjske pričakuje predvsem to, da jo bodo ljudje spoznali. Manca Špik v glasbi zelo uživa, tudi ona prihaja iz glasbene družine, saj ima mamica svojo skupino. Sicer pa obiskuje filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer študira južnoslovanske jezike. Zna igrati klavir, vendar raje poje. Pravi, da je peti skupaj z revijskim orkestrom res nekaj posebnega. Teja Brezovec si izkušnje v glasbi šele nabira, po večini pa poje za domače. Preizkusila se je tudi na avdiciji za Pop starš. Najraje ima ritmično glasbo, saj zelo rada tudi pleše. Obiskuje srednjo turistično šolo v Radovljici in letos jo čaka še poklicna matura. Mojca Ribič Amenda prihaja iz Tržiča, s prireditvijo Prvi glas Gorenjske pa se je seznanila že lani, ko se je prav tako pomerila na odru Festivalne dvorane na Bledu. Poleg tega, da zelo rada poje in je že snemala v studiu, ima zelo rada tudi ples. Tako zelo, da ples tudi uči, ima pa tudi svojo skupino za aerobiko. Blizu ji je vsa glasba, zelo rada ima tudi narodno glasbo iz različnih okolij. Maruša Kobal je dijakinja 3. letnika jeseniške gimnazije, prihaja pa iz Gorij. Igra piecolo in klavir, večkrat poje skupaj z Godbo Gorje, solo petja pa jo uči operni pevec Jaka Jeraša. Meni, da samo od çjlasbe ne bi mogla živeti, zato pravi, da se je v življenju treba zanimati za več stvari hkrati. Ali pričakuje zmago? Na prireditvi bo dala vse od sebe! Vstopnice po 2.000 SIT so v predprodaji na Radiu Triglav od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Ana Bešter Whippet Mnogim nepoznan pes, ki s svojo postavo vedno vzbudi zanimanje, je whippet. V Sloveniji jih je malo, vendar pa priljubljenost pasme raste. Whippet je srednje velik pes, visok od 44 do 52 cm, ima kratko in mehko dlako. Ustvarjen je hil za lov na zajce, kjer mu zlepa ni para med vsemi pasjimi vrstami. Najbolj pa se /anese na svoj vid. Zaradi svoje zgradbe, moči in obenem lahkotnosti, je whippet i/reden tekač na kratke proge, saj lahko doseže hitrost če/ 50 km/h. Po drugi strani pa je to pes, ki je s svojo ravno pravo kombinacijo elegance in mišične mase in ob množici dovoljenih barvnih nians. odličen in zanimiv razstavni pes. Hitro sc prilagodi na nove življenjske pogoje, jc inteligenten, učljiv in čist pes. Pomembno je to. da ima whippet malo genskih napak in je brez nagnjenosti k določenim boleznim, /alo lahko dočaka viso- ko starost, tudi če/ 15 let. Po naravi je ljubeč in predan prijatelj, ki ima nadvse rad otroke in svojo družino. Težko prenaša mraz, zato nika kor ni primeren za življenje v zunanjem pesja ku. Z whippetom boste na sprehodih spoznali veliko novih znancev, saj je to pes, ki s svojo eleganco, prijaznim izrazom in samozavestnim nastopom skoraj nikogar ne pusti ravnodušne ga. Whippeti so lahko različnih barv, najpogo stoj še pa so bela, siva, bež, črna in progasta, dovoljene pa so tudi dvobarvne kombinacije Pri nas whippetov ni veliko, tudi legla so relativno redka. Največ psov te pasme na enem mestu seveda srečate na razstavah. Sicer pa je domovina whippetov Anglija. Od lam prihajajo najboljši razstavni psi in plemenjaki. Če se boste odločili, da je to pes, ki se sklada z vašimi predstavami o Zelenem štiri-nožnem prijatelju, z vašimi razmerami in z vašim življenjskim stilom, se morate še odl.ičiti, kakšnega whip- peta želite, ali želite psa kot družinskega člana, psa Za v/rejo, /a razstavljanje ali dirke, saj se psi med seboj razlikujejo. Sliko, na kaleri so mladi whippeti. nam je že pred kar nekaj časa poslala gledalka naših te-levi/ijskih Štirih tačk. prepričana pa sem, da so imeli / njimi veliki) veselja, pa tudi nekaj dela. saj \ /gojiti 9 nadobudnih whippetov nikakor ni lahko delo. Vsak v/oren \'/roditelj, ki / veseljem VZgajà svoje mladiče, pa seveda želi. da pridejo v dobre roke. Zato se morate tudi bodoči lastniki zavedati, da bo ku/a te. ali pa kakšne druge pasme, z. vami lahko tudi deset ali več let, zato je treba dobro razmisliti, če imate ustrezne pogoje zanj in če imate dovolj časa. Vsak dan je namreč treba ku/ka peljati na sprehod, ga v/ga jati. se / njim igrati, ga hranili in mu posvečati veliko pozornosti. Le lako ho lahko ku/a /rasel \ zvestega prijatelja, ki bo / vami delil veselje in ljubezen. Jama bi bila odlična za promenadno produkcijo V ponedeljek, 10. marca, so se Nick Hern, Tobias Philippen in Juraj Šebesta, gostje 33. Tedna slovenske drame, ki so v nedeljo na okrogli mizi govorili o promociji dramatike, podali na izlet v Postojnsko jamo. Presenečeni so bili nad njeno veličino in fantastično notranjostjo, ki bi jo zlahka spremenili v edinstven gledališki avditorij. Teden slovenske drame je letos drugič gostil strokovnjake i/, tujine, ki so s svojega vidika in izkušnjami predstavili objavljanje in promocijo dramatike v svojih deželah, s tem pa pomagali osvetliti in približati tovrstno dejavnost tudi slovenskim založnikom, dramatikom in vsem, ki se ukvarjajo z. gledališčem. Letošnji gosti so bile pomembne osebe, ki bi omogočile slovenskim dramam, da se predstavijo tudi v tujini. Nick Hern ima že jpd leta I988 lastno založniško hišo Nick Hern Books, ki je na področju dramatike in literature o gledališču v Veliki Britaniji danes vodilna. Vsako leto izdajo okrog štirideset novih knjig, med njimi dela Caryla Churchilla, Davida Edgarja, Ariela Dorfmana, Co-norja McPhersona in Tonyja Kushnerja, britanska klasična besedila ter prevode. Pred tem je štirinajst let delal kot urednik dramatike pri založbi Methuenu, za katero je izdal najuspešnejše publikacije, med njimi avtobio-gralija Arthurja Tobias Millerja Time- phi,ippen oertds, The Shif- ting Pen Petra Brooka, Being an Avtor Simona Calowa in The Or ton Diàries. Tobias Philippen dela od leta 1997 kot predstavnik za gledališče in dramaturg pri založbi Hartmann & Stauffacher v Kblnu. Odgovoren je za nemško in tujo literaturo o gledališču ter radijske igre. Nick in Tobias izdajata vodilno angleško in evropsko dramatiko. Juraj Šebesta iz Slovaške dela od leta 1999 kot pomočnik ravnatelja in predstojnik oddelka za založništvo na i Juraj Šebesta nje na Gorenjskem predvsem sproščene narave, polno duhovitih in lahkotnih pogovorov. Vodstvo Prešernovega gledališča iz Kranja je poskrbelo, da so gostje spoznali tudi nekaj naših lepot. V nedeljo so videli Bohinj, ki jih je prevzel s svojo skrivnostnostjo in neokrnjenostjo ter bolj turističen Bled. ki ga je Nick v šestdesetih letih že videl in bil zato danes presenečen nad njegovo spremembo. V gostilnah Lectar v Radovljici in Zala na Britolu so po-kusili značilne slovenske jedi: prazen krompir, nadevane telečje prsi, odlično gobovo juho, prekmursko gibanico, pivo Laško in Union, v "dobrem" pa so imeli še potico in štruklje. Se posebej pa so se veselili srečanja dramatikov in degustacije vin v ljubljanski vinski kleti, saj so bili nad primorskim teranom, ki so ga dobili v dar od Prešernovega gledališča, zelo zelo navdušeni. V ponedeljek pa so se podali na ogled Postojnske jame. Pot jih je vodila od hotela Kokra na Brdu pri Kranju skozi Ljubljano, kjer je šofer Martin Frelih iz Žirov mimogrede "pobral" še Petro Pogorcvc, Amalio Kraigher in "ekskluzivno" poročevalko za Gorenjski glas. V lepem sončnem dnevu in v dobrem vzdušju, kjer duhovitih šal ni manjkalo, smo se podali proti Postojni. Nick jc želel lepote Slovenije dodobra spoznati, zato je s seboj vzel vodnik Lo-nely Planet za Slovenijo in prebral vse o krajih, ki so bili v planu obiska. Vsi skupaj so se pravilno naučili tudi imena slovenskih krajev in nekaterih besed, ki so jih prav radi uporabljali. Vožnja je minila v pogovoru o lepotah Slovenije, ki jim je bila zelo všeč, o vojni v Jugoslaviji. Nick in Tobias sta bila nad deželo še posebej presenečena, saj sta jo povezala skupaj z. drugimi republikami in mislila, da je bila v vojni zelo poškodovana, medtem ko je Juraj, ki jo je večkrat prečkal ob potovanju na morje, vedel, da nam med vojno ni bilo hudega in da smo bolj razviti od drugih republik. Prvi postanek smo napravili v Postojni, kjer smo sedli na toplega sončka Toplo vreme v Postojni je zbudilo spomin na poletje. Privoščili smo si prvi sladoled in ledeno kavo. Gledališkem inštitutu v Bratislavi. Med drugim je tudi urednik knjižne serije Contemporary Slovak Drama ter številnih drugih knjig in publikacij, na primer zbirke dram Sama Shepherda. V času gostovanja so opravili številne uradne in neuradne pogovore ter se seznanili s slovenskimi gledališkimi ustvarjalci, v branje in obravnavo pa so dobili tudi tekste Grumovih nagrajencev v angleščini. Njihovo poročilo in mnenje ter morebitno izdajo knjige kakšnega od njih pričakujemo v prihodnosti. Ob strokovnih pogovorih pa je bilo njihovo srečanje in gostova- ob prvem primernem lokalu, se začeli razpravljati, privoščili sladoled in ledeno kavo in počakali na čas, predviden za obisk jame z organiziranim vodstvom. Beseda je kmalu stekla o Primorski, obmejnih odnosih z Italijo, dvojezič-nosti, "Trst je naš" in podobnem, nakar smo se podali proti jami, ki jo razen Petre in Amalije ni videl še nihče. Le na prospektih in TV seveda. Nad jamo s(m)o bili navdušeni vsi po vrsti. Juraj: "Jama mi je bila zelo všeč. Mislim, da je dobra ideja, da je dostopna za turiste. Res je nekaj nenavadnega. Tako velike jame še nisem videl. Na Slovaškem imamo.kar nekaj jam in nekatere so zelo posebne, saj je v njih led, ampak tako velikih ne. Imamo eno podobno jamo Domico, vendar še ni "civilizirana". Poleg jame me je zelo prevzela človeška ribica in "cvetača" - najlepši med kapniki. Mora pa biti to zanimivo področje za numizmatike, saj je v vodi veliko kovancev, jamo pa so za javnost odprli že leta 1819. Ne vem sicer, kako dolgo časa kovanci lahko obstoj ijo v vodi, ampak tukaj utegnejo biti zelo stari kovanci. Jama je res vredna ogleda in bi jo rojakom priporočil. Ko si enkrat v svež vtis, da si nekaj odkril, ker jezero deluje tako nedotaknjeno, medtem ko tu sicer urejeno vse v popolnost: odpelje te vlakec, ogíed je urejen. To me včasih zavira, da bi v stvareh užival. Čeprav je bilo zdaj zelo malo ljudi in je bila tišina, sem užival in srečen sem, da sem jo videl." Tobias je med sprehodom po jami pripomnil, da jama deluje zelo moško in možato, saj je v njej bilo res veliko pokončnih kapnikov, in nič čudnega, da je nad takšnimi številnimi kapniki znotraj votline bil navdušen Sigmund Freud, ki je jami nato posvetil obsežen esej, ki Polni pričakovanj smo se podali v podzemlje "Gospodarja prstanov". Sloveniji, jamo moraš videti." Tobias: "Kako mi je biki všeč jama? Ha, ha, ha ... Kot bivši jamski človek sem bil zelo srečen, da sem zopet prišel domov ... ha, ha. Saj ne, no. Res je bilo zelo, zelo impresivno in zelo mi je bilo všeč, čeprav je bilo "človeško" in mrzlo. Na koncu sem bil srečen, da sem prišel ven. Takšne stvari sicer poznaš iz televizije, ampak še zdaleč niso tako gromozansko velike ... Najbolj so mi bile všeč figure, podobe kapnikov, stalagmitov in stalaktititov. Presenetil meje podatek, da stakatit rabi kar trideset let, da zraste za en milimeter, kar je nepredstavljivo. Res je bilo izjemno. Zanimive so bile tudi "uboge" živali, tako slepe in gole ... Res so bile dobre. Različne dvorane, različne barve kapnikov, različne oblike. Svojim prijateljem bi vsekakor priporočil ogled, čeprav moram priznati, da imam določen odpor proti množičnim turističnim krajem. Recimo, jezero v Bohinju, tam si imel ga je Matjaž Berger uporabil za predstavo Interpretacija sanj, ki jo je Slovensko mladinsko gledališče v Postojnski jami pred leti tudi odigralo. Nickov prvi komentarje bil: Kot da bi bili v Gospodarju prstanov! Izza vsakega vogala si lahko pričakoval Goluma ... Sicer pa: "Bil sem začuden in osupel nad vsebino in pripovednostjo jame. Kar naprej sem videl zgodbe, mesta in ljudi, kar je čudno in skrivnostno, saj kamni ne služijo ničemur. Bilo je zelo navdihujoče, impresivno. Bilo je kakor test pri psihiatru, v katerem so s črnilom narejeni vzorci, v katerih ljudje, ki so psihično moteni, vidijo recimo moža s sekiro. Nenavadno je, kaj vse lahko vidi človeški razum v raznih vzorcih, podobah. Imamo celo obsedenost, da v vzorih vidimo zgodbe. Jaz pa vidim drame. Vsi smo iz gledališča in vidimo drame v akciji. Najbolj je bil presenetljiv kapnik "stolp pice", oh, oprostite, "stolp iz Pise" ... Tobias je bil tako lačen, daje v stolpu videl pizze, ha, ha... Zares meje pa prevzela človeška ribica. Še vedno si nisem z njo na jasnem in sem zanjo zelo zaskrbljen, saj ne verjamem, da jo po dveh mesecih "zaporništva" v majhnem bazen-čku in pod močnimi reflektorji res dajo nazaj v njeno naravno okolje. To je res kruto, uboge ribe. In če pronica voda s povrhnjice, prinese s seboj tudi odpadne snovi in kemikalije s površja, ki vodo spodaj onesnažijo. Tudi v Angliji imamo jame, ampak nobena sc s tem ne more primerjati." Nicka pa sem vprašala tudi, ali bi v jamo postavil kakšno dramo: "Povedal ti bom, kaj bi naredil ... Na misel mi je prišla promenadna produkcija, v kateri pelješ publiko skozi predstavo s seboj. Zdi se mi, daje tako bolje, kakor biti na miru v koncertni dvorani. Če publiko vodiš skozi jamo, imaš glede na vzdušje posameznih dvoran lahko različne scene. To bi res naredil. Sem odprt za organizacijo, če bi mi kdo kaj v pravem letu omenil ... Recimo, ministrica za kulturo ... Ja, res bi napisal in režiral igro za v to jamo in zelo srečen bi bil. če bi sodeloval s slovenskim pisateljem. Tile moji prijatelji (pokazal je na Juraja, Tobiasa, Petro in Amalio) bi bili pa seveda moji glavni igralci. Imenoval bi jo Tro-glcditi - Jamski ljudje." Navdušeni nad jamo smo se podali k Predjamskcmu gradu - najbolj dramatičnemu gradu, kar ste jih kdaj videli, kakor je pisalo v Nickovem Lonely Planetu in to se jim je zdelo zelo obetavno. Še en Jama je navdihnila vse. Nick je v mislih že pletel sceno za promenadno predstavo. "teren" za postavitev drame? Zgodbi o smrti Erazma Predjam-skega so se seveda od srca nasmejali, malo pa so bili začudeni nad primerjavo Erazma z Robin Hoo-dom. Kakorkoli. Grad je bil zanimiv, pomladni zvončki tudi. Lačni in z zadnjimi močmi smo se odpeljali na Vrhniko, pozdravili Ivana Cankarja in se najddli pri Močilniku. Tudi nad čevapčiči, pleskavicami, ražnjiči in mesom na žaru so bili gostje navdušeni. Tobias pa nad pisanim vegetarijanskim krožnikom. Okrepljene in zadovoljne sem na koncu še povprašala o njihovem mnenju o tednu slovenske drame v Kranju. Tobias: "Kolikor sem razumel, je očitno zelo pomemben, da se slovenska drama razvija. Zato ga lahko samo pozdravimo in pohvalimo. Mislim, daje za narod vselej pomembno, da je v literaturi in dramatiki odprt /a ustvarjalnost drugih narodov. Tudi v Nemčiji imamo festivale, vabimo goste in podobno. Mislim, da je tak festival tudi najboljša priložnost za navdihujoče izmenjavo." Juraj: "Počaščen sem, da sem tukaj in tudi mislim, da ima festival sistematične korake, ki so potrebni za razvoj drame vsakega naroda. Mogoče bo v prihodnost priložnost prevajati slovenske drame in jih predstaviti. Lani junija sem na Bonnskem bienalu, ki je eden najbolj pomemben evropski festival, kjer se predstavlja sodobna dramatika, videl Golega pianista, avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča ter v izvedbi Mestnega gledališča, za katero jc dobil Grumovo nagrado. Gotovo je pot, da se slovenska drama predstavi tudi mednarodnemu občinstvu." Nik: "Sem kar malo nevoščljiv, saj nečesa takega v Angliji ni in si res želim, da bi imeli kaj podobnega. Imamo res čuden odnos do svojega naroda. Obnašamo se brezbrižno, kot da nismo dovolj samozavestni kot narod. Imamo posamezna gledališča, ki imajo svoja osebne zasluge. Mislim, da takšen festival ali kateri koti umetniški festival zelo pritegne pozornost ljudi, kar je zelo koristno. Preden sem prišel, sploh nisem poznal nobene slovenske igre. Tu sem videl dve." Mislim, da bomo o naših gostih čez čas še slišali. Katja Dolenc Matjaž Zupančič o Grumovi nagradi Na temo Velikega brata Dramatik in režiser Matjaž Zupančič je nedvomno eden najuspešnejših slovenskih avtorjev dram v zadnjem času. Po Grumovih nagradah za drami Vladimir in Goli pianist ali Mala nočna muzika, je prestižno nagrado za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo odnesel že tretjič doslej. Tokrat za dramo Hodnik. Letos je bila vaša drama izbrana v konkurenci kar sedmih nominiranih besedil. Prepričan sem, da ste zelo zadovoljni... "Ne glede na to, kaj se z mojo dramo dogaja kasneje, doma ali po, svetu, je Grumova nagrada zame vedno dragocena in mi veliko pomeni. Predvsem zato, ker je izraz oziroma priznanje nekega okolja, brez katerega pravzaprav moje dramatike ne bi bilo ali pa vsaj ne bi bila takšna, kot je. V tem smislu je zame ta nagrada vedno imela najvišjo oceno." To je v zadnjih nekaj letih že vaša tretja Grumova nagrada. Pravzaprav ime Matjaž Zupančič postaja že nekakšen kanon za dobro dramsko delo... "Zadovoljen sem, da sem tri nagrade dobil v različnih obdobjih od treh popolnoma različnih komisij. Res pa je, da so bili v vseh komisijah dramaturgi, kritiki, umetniki..., kijih cenim in to daje nagradi tisto pravo vrednost." Kakšna je tematika Hodnika? "Je zelo sodobna, da ne rečem urbana. Sedem ljudi se podvrže medijskemu eksperimentu. Zaprejo jih v neko bivališče in jih podredijo zakonom razvpite televizijske oddaje, kjer se snemajo njihova zasebna življenja in se potem predvajajo. Publika glasuje za svojega favorita." Nekakšen "reality show"? "Lahko bi tako rekli. V ozadju je misel, da jc človeška samopodoba vedno bolj nerealna aH fiktivna, vse od preprostega in banalnega "reality showa" do vojne katastrofičnih razsežnosti. Vse skupaj postaja virtualna predstava, kjer je število trupel odvisno od številke gumba na daljincu." iMniso v Avignonu v Franciji "koncertno' brali enega vaših tekstov, letos s takim načinom predstavitve dramskega besedila začenjajo tudi na TSD. Se boste branja vašega Hodnika udeležili? "Seveda bom prišel, če le ne bom imel vaje v matičnem gledališču. Mislim, da je tak način prvega branja teksta zelo dober in je tudi neki način za popularizacijo dramatike nasploh." Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Dragica Potočnjak, gledališka in filmska igralka, pisateljica dramskih tekstov ter mentorica dramske igre Največji uspeh je zadovoljstvo s samim seboj Rodila se je'29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem. Ko je bila stara šest let, se je s starši preselila v Ljubljano. Leta 1981 je na Akademiji za gledališče, film in televizijo končala študij dramske igre, sedem let za tem pa tudi diplomirala. Kot igralka je zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču, zadnjih deset let pa se ukvarja tudi s pisanjem dramskih tekstov. In to uspešno, saj so bile štiri njene drame - Sanje in strah, Metuljev ples, Alisa, Alica, Kalea - nominirane za Grumovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za dramatiko. V preteklih tlesetih letih ste s svojimi dramskimi teksti prodrli ne le na slovenski oder, ampak tudi na odre drugih evropskih kulturnih prestolnic. Poleg dramskih del, nominiranih za Grumovo nagrado, ste soavtorica drame Noč s Casandro, prvič uprizorjene v madridskem gleda- na, da se nekje mora izpisati. Pišem pa zato, ker je to neki izraz, s katerim lahko govorim in komuniciram s svetom. Čutim namreč potrebo, da svoje mnenje, mišljenje, zamisli, predvsem pa občutja o tem svetu sporočam drugim." Se morda vidite v vlogi junaka ali junakinje zgodbe, ki jo pišete? ra, v kateri so besede morda najmanj pomembne. Pomembneje je vse tisto, kar za besedami živi; vsi tisti pomeni, ki naj bi jih igralec odkril in tudi razumel. Kot avtorica drame zapisujem dialog, ki naj bi to govoril in na ta način na odru živel. Na drugi strani pa kot igralka vzamem te iste besede ali be- hšču Garcia Lorca, avtorica drame Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen, ki je bila premierno uprizorjena tO sredo v Gradcu in groteske Smer Zahod, ki bo prvič uprizorjena 19. marca letos v tju hI jan s k eni Cankarje vem domu. Kaj si želite v naslednjih desetih letih? 'Hvala za vaš poklon, vendar tako zelo opazna spet nisem. Za velik uspeh bi štela Koyal Court v Londonu. Je pa res. da je prišel trenutek; ko imam možnost svoje stvari pokazati zunaj Slovenije, "je. navsezadnje, tudi uspeh. Sicer pa menim, daje največji uspeh zadovoljstvo s samim s seboj; zadovoljstvo s tistim, kar narediš. 'n v tem smislu sem zadovoljna. drugi strani pa moram prizna-''• da jemljem svoje stare tekste vedno znova v roke in jih popravami. Na neki način je to nikdar ■tončana zgodba." Kar se vaših uspehov v tujini ',('e načine. Nemogoče se je ne-"t'/Vali na družbo in dogajanje v nJeJ. Dejstvo je. da je gledališče JSledalo resničnosti, čeprav je na -Sled postavljeno zelo redko, jj^pdališče naj bi bilo celo pred ^anskostjo, se pravi, naj bi se f vari, ki so uprizorjene na odru. v ^S|nčnem življenju šele /godile. " yiv za napovedovanje prihod- '1(>sli- ampak za občutenje časa. |r*egà širšega občutka, ki ga ži-"iio. Pomembno je, kdaj se ki* 3 IU|SC'' vame a'' v pisatelja, 1 P//VWV.SVtMK.I MEGANE COUPE 1.6 DYNAMIQUE , I.02 metalik , nov model ASP Lesce 53 53 450 KIA SEPHIA 1.5, L98, 1.LASTNIK, SREBRNA ASP Lesce 53 53 450 MASTER 2.5 dCi , 1.2002, povišan , podaljšan, ABS, bela barva ASP Lesce 53 53 450 VW SHARAN 2.0 CL, LETNIK 1996, 180.000 km, METALIK MODER, ABS, DCZ, ES, STREŠNO OKNO, LEPO OHRANJEN. CENA: 1.870.000,00 SIT. KREDIT DO 5 LET! AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 Fiat tempra 1,6 mpi, letnik 1995, 160.000km, zelene barve, cz, es. Cena: 460.000,00. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308 FIAT BRAVA 1,2 SX, LETNIK 2001, METALIK SREBRNA, 16.000km, AIR BAG, DCZ, ES. CENA: 1.690.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308 FORD ESCORT 1,4, LETNIK 1990, METALIK MODER 90.000 km. CENA: 180.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 RENAULT MEGANE 2.0 RT CLASIC, METALIK MODER, 90.000km, RADIO Z CD IZMENJEVALCEM, CZ, ES. CENA: 1.290.000,00' SIT. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308 LAGUNA 2.2 dCi GRANDTOUR, L.2002, ZLATA BARVA, PANORAMSKO OKNO, AVT.KLIMA, ALU, XENON ASP Lesce 53 53 450 MAZDA 626 1.8 1.2001, klima, srebrna, garancija 12 mesecev 2.880.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 HONDA ACORD L.92, m.zelena, ohranjen, 620.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 SCENIC 1.9 dCi FAIRWAY .12002, avt.kli-ma, alu, 6xairbag, ASP Lesce 53 53 450 SAFRANE 2,5 1.97, usnje,1.lastnik,servisna 2.450.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 PASSAT 1.6 GL 1.96, KLIMA, 1.LASTNIK, METAL SIVA 1.200.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 OPEL CORSA 1.0 , L.98, M.RDEČA, 1.LASTNIK ASP Jesenice 58 33 330 LAGUNA 1.8 16V RXT L.99, 1.LASTNIK, AVT.KLIMA, ASP Jesenice 58 33 330 AUDI A4 1.8 ,1.95, avtomatska klima, alu, 1.lastnik, servisna knjiga ASP Lesce 53 53 450 TWINGO 1.2 16V DYNAMQUE L.2002, SERVO,METAL ČRNA, MENJALNIK QUICKSHIFT ASP Lesce 53 53 450 dom pla n družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj.bleiweisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO • na Planini III v Kranju prodamo enosobno stanovanj v IV nadstropju, izmere 38.3 m2; ' v Tržiču prodamo enosobno stanovanje v III nadstropju, izmere 32 m2; Kranju pn Vodovodnem stolpu prodamo dvosobno stanovanje v I. nadstropju, 2mere54,5m2; Na Planini III. v Kranju prodamo obnovljeno dvosobno i kabinet stanovanje s hobi sobo v klel samostojnim vbodom m dvema atrijema, Kmere 94,50 m2; na Planini I, v Kranju prodamo 2 * 2 kabineta stanovanje v VI nadstropju, izmere 91 m2; " v Kranju na Planini I prodamo isobno * 2 kabineta stanovanje. III nadstropje, v izmeri 103,7 m2; ' v Kranju na Planini I, prodamo dvosobno 12 kabineta stanovanie v IV nadstropju, izmere 88,6 m2; starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosobno stanovanie brez centralnega ogrevanja v I. nadsstropju, izmere cca 130 m2 ' na Planini I v Kranju prodamo obnovljeno garsonjero v XI, nadstropju, izmere 21 m2, Škofji Loki prodamo enosobno stanovanje v III nadstropju, v izmeri 33 m2 - nizek blok - klasično ogrevanje; ' na Planini III, v Kranju prodamo dvosobno * kabinet stanovanje v II, nadstropju, izmere 75 m2; ' na Planini I v Kranju prodamo garsonjero v V. nadstropju, 28 m2; HIŠE - PRODAMO Čirčah pn Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom, Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonadstropno hišo z 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je prenovljena); Podbrezjah prodamo visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2 ' v bližini Cerkeli na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlonsa 12x11 m2. na parceli velikosti 572 m2; ' v Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt; Zmincu pn Škotji Loki prodamo visokopritlično hišo v III gradbeni fazi. na parceli velikosti cca 600 m2; • z Bleda, 10 km proti Bohinju, prodamo starejšo hišo na parceli velikosti 520 m2; ' na Kokrici pri Kranju prodamo novozgrajeno hišo v IV gradbeni fazi, na parceli velikosti 541 m2; ' v bližini Naklega prodamo visokopritlično hišo v III, gradbeni fazi, na parceli 500 m2; • v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikosti 160 m2, " na Pnmskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; ' Brezje nad Tržičem - vas Leše - prodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pritličju na parceli velikosti 80 m2; • v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo, tlonsa 13 x9m2 na parceli velikosti 685 m2; ' na Kokrici pri Kranju prodamo starejšo visokopntlično hišo, tlorisa cca 10 x 8 m, na parceli velikosti 460 m2; ' na Drulovki pri Kranju prodamo vrstno atrijsko hišo, tlorisa 17 x 6 m2 na parceli velikosti 182 m2; POSLOVNI PROSTOR - prodamo ' na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore primerne za pisarne, v II nadstropju, v izmeri 307 m2; ' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih; ' na Planini III v Kranju prodamo gostinski objekt, delno opremljen, ve-(kostj 78 m2; ' v Kranju blizu avtobusne postaie prodamo poslovne prostae nadstropju, v izmeri cca 135 m2, primemo za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur); ' v Kranjski gon prodamo poslovni prostor v (V, gradbeni fazi, pritličje, v izmeri 136 m2; ' v Kranju na Pnmskovem prodamo v mansardi poslovne prostore mericca 150 m2; • v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2; ' v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmen 552 m2 (bivši Comming); • v Kranjski gon prodamo poslovni prostor v izmeri 125 m2 v pritličju stanovanjsko preskrbovalnega centra; ' v Hrastju pri Kranju prodamo poslovni prostor v izmeri 400 m2, pnmeren za trgovino ali skladišče in v mansardi izdelanim dvosobnim stanovanjem, velikosti cca 60 m2; ' v Knžah pn Tržiču prodamo poslovni prosta (primeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m2 - parkirišče urejeno; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem • v Čirčah oddamo v najem skladiščni prostor, izmere cca 50 m2, višine 4 m; ' v Čirčah pn Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmen 80 m2; ' v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v II, nadstropju; • v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovni prosta v pnKju, izmere cca 32 m2 - samostojni vhod, ' na relaciji Kranj - škofja Loka - Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prosta (pritličje + etaža) v onen cca 150 m2; ' bloi Kranja oddamo v najem večje parkirišče, na parceli velikosti m2; ' v Kranju na Cesti Staneta Žagana oddamo v najem poslovni prostor v izmen cca 40 m2; " v Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmen cca 130 m2 (višh na 3,30 m); ' V Čirčah pri Kranju oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri 50 m2. ' v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prosta v izmen cca 30 m2 pnmeren za trgovino ali psarno, PARCELA-PRODAMO: ' v Kranjski gori - Podkaen prodamo zazidljivo parcelo v izmen 2,500 m2; ' na Zg Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m ' v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3000 m2, možnost delitve tudi na manjše; ' v Bitnjah pri Kranju prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1800 m2, ' v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2, za poslovno dejavnost ' na Planini v Kranju prodamo cca 8 000 m2 zazidljive parcele za poslovno - stanovanjski objekt; VIKEND PRODAMO ' na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši wkend na parceli velikosti 460 m2; ' na Bledu prodamo vikend, tlorisa 46 m2, na parceli velikosti 1400 m2; VIKEND PARCELA ' pod Joštom nad Kranjem-Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. LAGUNA GRANDTOUR 3.0 INITIALE, 1.01, VSA OPREMA TUDI NAVIGACIJA cena 4.880.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 TWINGO 1.2 expression , I2002. el.oprema,cz, 1.590.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330_ NISSAN TERRANO L.95, 1 L.ASTNIK, 1.650.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330 IBIZA 1.6 GLX, L.95 98.000 KM, 770.000 SIT ASP Lesce 53 53 450_ FIAT BRAVA 1.2 16V STEEL, L.2001, KLI-MA,1.LASTNICA, 31.000 km ASP Lesce 53 53 450_ FIAT BRAVO 1.6 SX L.99, AVT.KLIMA.1.LASTNIK ASP Lesce 53 53 450_ VW TRANSPORTER 1.9 TDI L.96, 1L.AST-NIK, 1.250.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 XANTIA 1.8 L.98, KLIMA, 1.LASTNIK 1.590.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 CLIO 1.4 16v DYNAMQIUE L.2001, 31.000km, KLIMA.1.LASTNICA 1.849.000 SIT ASP Lesce 53 53 450_ TWINGO 1.2 PACK, L.98, 1.LASTNIK ASP Lesce 53 53 450_ FIAT UNO 1.0 IE, L.93, RDEČA 187.000 SIT ASP Lesce 53 53 450_ PARTNER COMBI PLUS 1,8 L. 99, Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDI L.95, klima, ABS, Avtohiša Kavčič, tel 04/275-93-93 OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246,041/703-839 PEUGEOT 206 XS 1.6 16V L.01. Avtohiša Kavčič, tel 04/275-93-93 SUZUKI SWIFT 1.3 GLS L.95 3V. Avtohiša Kavčič, tel 04/275-93-93 GOLF 1.8 EUROPE, LET 96, MET RDEČ, 5V, SERVO, EL STREHA, OHRANJEN, 1.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MONDEO 1.8 TDI GLX, LET 97, MET SVETLO MODER, 5V, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, REG 8/03, 1.770.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PASSAT 1.9 TDI VARIANT 115 KM, LET 99, 129.000 KM, SERVISNA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, POTOVALNI RAČ, OHRANJEN, 2.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118 ACCENT 1.3 LS, LET 96, MET SREBRN, 690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_. PASSAT 1.9 TDI KARAVAN AVTOMATIK, LET 99, AVT KLIMA, AR, EL OPREMA, ROLO, SANI 4X AIR BAG, 2.670.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 _ PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 2000, BEL, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR, EL OPREMA, 2.880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 KANGOO 1.4 RT, LET 2001, 12.000 KM, MET SREBRN, 5 SEDEŽEV, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 I C| 3ratov Praprotnil« 1 0, NAKLO ^^-J Tel./fax: 04/25-76052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^J*&> AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV POLO 1.6 CLÀSSIC, LET 98, 35.000 KM, MET SIV, 2X AIR BAG, 1.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118 TRANSPORTER 2.5 TDI FURGON, LET 2000, BEL, PODALJŠAN, KLIMA, 1. LASTNIK, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ A4 1.9 TDI AVANT, LET 98, ČRN, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, ALU, EL OPREMA, 2.760.000 SITAVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 _' BMW, 318 I, LET 98, MET ZELEN, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ NAJVEČJA IZBIRA RABLJENIH DIESEL VOZIL PO UGODNIH CENAH, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 HONDA, HRV 1.6 GRANDE 4WD, LET 2000, MET MODRA, 55.000 KM, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, REG 2/04, 5V, V GARANCIJI, 3.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI_ ŠKODA FELICIJA GLX 1,3 L.95 5V. Avtohiša Kavčič, tel 04/275-93-93_ DAIHTSU CHARADE LS 1.0 3V L.90. Avtohiša Kavčič, tel 04/275-93-93_ Prodam R MEGANE 1.6,1.96, elek.paket, Klima, Ti 23-23-291_2894 Zelo ugodno prodam OPEL ASTRA 1.6 i karavan, 1.95, klima, CZ, ES, radio, kovinska barva, garažiran, odlično ohranjen. T? 040/642-693 2977 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik ^ugodno. Ti 040/284-782 3121 Prodam HYUNDAI PONY, I. 90 + 4 letne 9ume. iT 031/504-658 3125 Ugodno prodam OPEL VECTRO, L. 96, Prevoženo 62000 km. Ti 2311-057 3196 ASCONA 1.3, 1.1988, dobro ohranjena, rnodra, ugodno prodam. IT 041/366-772 3206 Ugodno prodamo TWINGO 1.2 I, 97, THALIA 1.4 RT L. 2001, THALIA DYN 1.4 16 V L 2002, MEGANE CLÀSSIC ALIZE 1.98, MEGANE 1.6 16 V EXP.CONF I. 2002, ^EGANE COUPE EXP .CONF 1.6 I. 2002, laguna break 1.8 i. 98, trafic fur- QON I. 98, VW TRANSPORTER 1.9 FUR-QON |, 95, FIAT MAREA 1.8 I. 95. Za vsa v°zila možen kredit brez pologa. Vozila so ^rvisirana. T? 281-5711 ali 281-5712 RE-J^AULT PREŠA, d.o.o., Cerklje_3217 MERCEDES E 240 AVANTGARDE, letnik 92 000 km, cena 4.390.000 SIT. TT 2^/413-413_3236 ŠKODO FAVORIT I. 91, registrirana 9/03, i^apo dogovoru. TT 2025-057 3247 Ugodno prodam OPEL KADETT I. 86. TJ 211/822-585_3267 Prodam FIATTIPO 1.4, £40/296-345 Prodam MEGANE RN 1,6 letnik 96, 1. lastnik. T? 515-43-40 3285 Prodam R CLIO 1,2 RN, 1.94, 109 000 km, kovinsko zelen, cena po dogovoru. TT 23-26-421,040/303-957 3301 ŠKODA FAVORIT GLX, I. 94, metalno modre barve, 70.000 km, cena 250.000 SIT. TS 041/697-492 3303 Prodam R 4 GTL, I. 92, rdeč, 110.000 km. Ti? 041/540-014 3306 HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, I. 96, ohranjen, 75000 km, prvi lastnik, prodam. TT 031/561-687_3311 Prodam R 4, reg. do 10/2003,1. 1988. TT 040/625-795 3325 Prodam FORD MONDEO 1.8 16 v, L. 95, KLIMA, abs, SERVO VOLAN, cz, L. 95, 830.000 sit, OHRANJEN. T? 041/473-231 3337 Prodam ŠKODA OCTAVIA, l.98/decem-ber, z vso opremo, ohranjena...cena 2.3 mio SIT. TS 040/319-835 3344 Prodam LADO NIVO 1.7, I. 95, solidno ohranjeno, 82000 km, 330.000 SIT. Ti 041/704-578 3349 Prodam HYUNDAI PONY 1,3 L, letnik 1991, na novo registriran, cena po dogovoru. TT 031/743-107 3356 Prodam MERCEDES 300 E, I. 91, klima, usnje, ostala oprema, ugodno. Ti 041 /725- 2 2 5 3366 VOLVO 440 GLE, I. 94, ABS, klima, alarm naprava, 2 x AB. Avtohiša Kavčič, 275-93- 93 3377 Prodam GOLF diesel, 1.90, 5 V, kovinske barve. Ti 041/657-112 _3381 Prodam UNO 45 S FIRE, 1.91, 130 000 km, reg. do 13.4.03, bordo rdeče barve, el. pomik stekel, CZ. Ti 01 /723-58-90, po 16. uri 3391 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, I. 93, 117.000 km, bela, odlično ohranjena, garažirana, reg. 7/03. Cena 160.000 SIT. Ti 041/531-379 3397 Prodam terenski avto HONDA CR V 2.0 i, I. 98 (4 kolesni pogodn, klimatska naprava, 50.000 km, metalik bež barve) za 2.800.000 SIT. Ti 041 /756-751 3409 GOLF II diesel, 1.88, 10 000 km po generalni. Ti 041/748-868 3413 Prodam VW HROŠČ, 1.75, dobro ohranjen, ima člansko izkaznico VW HROŠČ klub Slovenije. Ti 25-11-031 3420 SUBARU JUSTY 1,2 4 WD, klima, I. 91, lepo ohranjen, 650 000 SIT. Ti 041/736-290 Iščemo izkušene ŠIVILJE za šivanje sobnih copat. Pričetek dela takoj. Ti 23-54-54, Naveršnik Monika.s.p., Cankarjeva 16, VIKENDI 92, ohranjen. Ti 3268 . Prodam JUGO 45 za dele, I. 87 pločevina ln motor sta dokaj solidna, ni registriran, cena 10jDOO SIT. Ti 041 /694-615 3280 ŠMARJEŠKE TOPLICE - 15 km; 100 m2, 30 let, zidan objekt, asfalt, sončno, razgled, vinograd, 800 trsov, 430 m2+3500 m2 vinograd-pašnik, cena 5,5 mio SIT. PV00973MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. BOH. BISTRICA; 22 m2 do 51 m2, prodamo več obnovljenih apartmajev v neposredni bližini smučišča, cena od 6,3 mio SIT dalje. PV00966MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. Bohinj, Jereka - odlična lega; počitniško stanovanje 40 m.2, 1071 m2 zemljišča z leseno lopo. CENA: 12.1 mio SIT Int.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si GOZD MARTULJEK, POČITNIŠKA HIŠA, sončna lega, razgled, 102 m.2 stan. površine, 625 m2 zemljišča, kletni del zaseden. CENA: 21.2 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si BLED, počitniški objekt 40 m2 stan. površine , na zemljišču v izmeri 1420 m2, nad jezerom, sončna in razgledna lega. CENA: 44.023.000,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si PODČETRTEK - Hrastje: Vikend - brunarica v treh etažah po 35 m2, parcela 1400 m2, lepa sončna lega, vinograd, urejen dovoz, 10 km od Podčetrtka, vsa veljavna dokumentacija, ugodno prodamo. Cena: 9,2 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZAPOSLIM Za čas poletne planinske sezone iščemo delavke oz. delavce za delo v naših planinskih postojankah: PRODAJALKO v kiosku na Vršiču-predvidoma od maja do septembra, DELAVKO za pomožna dela v Tičarjevem domu na Vršiču od 15.7.do 31.8., DELAVKO za pomoč v Erjavčevi koči na Vršiču-predvidoma od julija do septembra, OSKRBNIŠ-Kl PAR za Kočo pri izviru Soče od srede aprila do oktobra, PRODAJALKO v kiosku v Koči pri izviru Soče od srede aprila do oktobra. Delo je primerno tudi za mlajše upokojenke-ce. Od kandidatov pričakujemo usposobljenost za to delo, zaželjeno pogovorno znanje nemščine, italijanščine. Ti 586-60-70, PDE Jesenice, C. železarjev 1, 4270 Jesenice 2588 Redno zaposlimo 3 ZASTOPNIKE za direktno prodajo tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje v delo, redna izplačila in možnost napredovanje. Tf 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 2695 Zaposlimo KV MIZARJA in mlajšega DELAVCA za priučitev. Smolej.d.o.o, izdelovanje pohištva in notranje opreme, Kovor, Pod gozdom 30, Tržič. Informacije med 8-18 uro na Ti 595:88-02 ali 041/619-302 2700 Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite Ti 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 2706 Kranj 2817 MEPMJEIMKCIVIME Irt.iii«* .tarot» ..n. Gex)eèi4 83 . 4220 Škofja U*j Trt.l 04 513 78 90 _________ GSM: 041 860 938 www tridanepremicnine-ij.si Zaposlitev nudimo za trženje elektrome-hanične dejavnosti, vodenju razgovorov s poslovnimi partnerji komunikativni osebi z visoko strokovno izobrazbo tehnične smeri. Eldro.d.o.o., Gosposvetska c. 13, Ljubljana, Ti 01/426-60-97, 041/617-738 28?? PEKA ali DELAVCA z izkušnjami zaposlimo. Ti 580-31-05, 8-12 h Zevnik Aleksander s.p, Rodine 5, Žirovnica 2832 Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, ki bi bili zainteresirani za franšizno prodajo zelo uspešnega programa metražnega blaga. Informacije ob delavnikih po tel.: 041/281-959, BEMA TRADE, d.o.o., Knezov Štradon 80, 1000 Ljubljana. NATAKARJA-co zaposlimo. Gostilna Kun-stelj, Radvoljica, Gorenj, cesta 9, Ti 5315- 178 2850 Picerija ORLI pogodbeno ali preko študenta zaposli simpatično dekle z izkušnjami za pomoč v srežbi. Ti 040/307-277 ORLI d.o.o., Tenetiše 70, Golnik 2983 Iščemo GOSPODINJSKO POMOČNICO za tedensko pospravljanje stanovanjske hiše na Bledu. Inf. na Ti 041 /756-206 3103 Iščemo KUHARJA za 1 leto in NATAKARJA za 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Inf. na Ti 574-16-07 Restavracija Blejski grad, Grajska 61, Bled 3120 Iščemo ČISTILKO za jutranje čiščenje manjšega lokala. Ti 040/776-769 Jura-jevčič Bogdan s.p., Golniška c. 30, Kranj 3146 Vabimo računovodkinjo do 80 ur na mesec. Inf. 20 25 204. Hribar blesk, Kranj d.o.o. Iščemo KUHARJA z izkušnjami in DELAVCA v strežbi, z izkušnjami. Pokličite Ti 031/620-356 PIRANHA d.o.o., Podlubnik 99, Šk. Loka 3190 Zaposlim v redno delovno razmerje 3 DEKLETA za strežbo v novem lokalu v Kranju. Ti 041/618-417, Prevozništvo Lipar, Lahovče 77, Cerklje 3197 Iščem MOJSTRA, ki bi mi adaptiral balkon. Ti 031/870-362 3245 Iščemo upokojenko brez kakršnihkoli obveznosti, staro okoli 60 let za pomoč v hiši za oskrbo ene osebe. Nudim eno sobo s kopalnico, televizijo in telefonom, plačilo po dogovoru. Ti 031/303-977 3246 Iščem osebo za pomoč pri gradnji garaže. Ti 233-15-64 3251 Iščem pomoč v gospodinjstvu, ženko ali moškega, da je pošten in zna kuhati. Šifra: KUHAR 3254 Honorarno zaposlim dekle v strežbi. Sirena Pub, Kidričeva 67, Šk. Loka, 041/719-018, 04/513-26-01 3274 Dekle za delo v okrepčevalnici zaposlim. Ti 041/570-937 Okrepčevalnica Klane, Klanec 38, Komenda 3289 Zaposlim KV ZIDARJA. TP 530-29-40, 041 /623-835, GVT, Selo 43 A, Bled 3305 Zaposlim MIZARJA za nedoločen čas. Inf. Ti 01 /361-86-09 Teraž Franc s.p., Žlebe 1, Medvode 3312 Zaposlimo STROJNIKA težke gradbene mehanizacije, redna zaposlitev. Ti 041 /744-701, Roblek Franc,s.p., Bašelj 25 C, Preddvor 3350 Izkoristite priložnost dobrega zaslužka in se pridružite kolektivu Prešernove družbe. Na področju Gorenjske iščemo sodelavce za prodajo na terenu. Za inf. pokličite Ti 201-06-85 Prešernova družba d.d., Opekarska 4 a, Ljubljana 3353 Za terensko prodajo zdravilnega programa zaposlimo več oseb. Bajk Badalič in drugi d.n.o, Medvedova 28, Ljubljana, 031/801- 96 9 3358 KLEPARSKA DELA, izolacija cevi z AL pločevino (tudi manjša popravila in vzdrževanje), cene ugodne. Ti 5958-347, 040/682-807, Špendal Anton.s.p., Seben-je 64, Križe 3375 V prodajalni z žensko konfekcijo zaposlimo PRODAJALKO z izkušnjami. Delo je za določen čas. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: KRIM.d.o.o. Visoko 130, 4212 Visoko 3378 PIRŠ - poslovni imenik Slovenije - zaposlimo komercialista svetovalca na terenu na področju Gorenjske. Zupan Marjana s.p., Senično 18, Križe, 031/669.245 3392 Zaposlimo AVTOMEHANIKA, AVTOELEK-TRIČARJA ali ELEKTROMEHANIKA. Nastop dela možen takoj. Kasnejša možnost zaposlitve za nedoločen čas. Ti 041 /631 -795 Jakopič Franc s.p., Mošnje 6 D, Radovljica 3426 Iščemo mlado, prijetno dekle za delo v šanku. Redno ali honorarno v okolici Ljubljane, Ti 041/756-367, Okrepčevalnica Kongo, Savlj» 101, U 3429 Iščemo dekle ali žensko srednjih let za samostojno delo v kuhinji v okolici Ljubljane, redno ali honorarno. Ti 041/756-367, Okrepčevalnica Kongo, Savlje 101, Lj 3430 Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA. Ti 041/452-940, Slikopleskarstvo Čibej, Ble-goška 24, Gor. vas 3431 Zaposlim KROVCA ali DELAVCA za pomoč pri krovsko-kleparskih delih. Ti 041/597-934, Kos Jože,s.p., Poljče 38, Begunje 3433 Iščemo pomoč pri delu na kmetiji za daljše obdobje. Ti 031/574-970 3437 Iščem resnega, samostojnega DELAVCA z znanjem v suhomontaži (Knauf). Ti 041/713-110, Pogačar Andrej,s.p., Čopova 25, Lesce ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - inštrukcije angleščine in matematike za srednje šole. Ti 040/775-462 28ii Iščem zaposlitev pomoč v gospodinjstvu. Ti 041/256-872 3068 Iščeva delo - duo ali trio igra na ohcetih, obletnicah. Ugodno! Ti 533-10-15 3151 Iščem delo - zidarska in keramičarska dela. Ti 041/845-792 3152 Absolventka angleščine išče delo - inštrukcije angleščine + prevodi. Ti 041/855-382 3221 Iščem delo - inštrukcije MATEMATIKE za osnovno šolo. Ti 031 /468-615 3232 Inepremicnine| i—v r~\ (7\ k mike-co.si d.o.oV 2026-172 Iščeva delo - igrava na ohcetih, obletnicah in drugih prireditvah. DUO BON-BON Ti 041/582-367,041/596-277 3234 Sprejmem kakršnokoli delo na domu - sestavljanje, pakiranje... TS 041/847-500 3239 Iščem zaposlitev inštruiranje računalništva, začetni tečaj Corel draw (tudi na domu. Ti 031/417-576 3258 Zaposlitev išče GLASBENIK ali DUO. Igranje na obletnicah, ohcetih in zabavah. Zelo ugodno!'Ti 252-14-98 ali 031/595-163 ŽIVALI JAGENJČKE, mesnate, 3 mesece stare, ugodno prodamo. KMETIJA PRINC, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič TS 041 /747-623 2844 Prodam 1 mesec stare BELE PIŠČANCE za dopitanje. Cegelnica 1, Ti 25-72-648 3066 PSIČKI mladiči gladkodlaki prinašalci z rodovniki, cepljeni, naprodaj. Ti 031/389- 181 3080 RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo prodam. Globočnik, Letališka 14, Voglje, 041/644-221 * sns Prodam PUJSKE rezlične teže, za nadaljno rejo. Škofjeloška c. 92 3131 Prodam brejo KRAVO. Ti 594-54-54 3137 Prodam visoko brejo TELICO simentalko. Ti 5876-151 3193 Prodam eno leto staro TELICO simentalko. TS 250-30-60 3198 Prodam 10 dni starega TELIČKA bikca čb. Ti 25-31-806 3211 Slikopleskarstvo Janez Remlc, s.p. Tel./fax: 04/23 60 380 GSM: 041/320 713 C. Kokrškega odreda 34,4000 Kranj E-mail: janez.remlc@slol.net Izvajamo vsa slikopleskarska dela: • beljenje • kitanje • pleskanje oken, vrat • pleskanje napuščev • beljenje fasad • manjša dela iz programa knauf • bandažiranje knaufa • izdelava dekorativnih ometov marmorin, artkolor, valit, sigmulto mozaik, jager mozaik • protiprašni premazi tal . liti tlaki • peskanje Rok plačila po dogovoru! Prodamo rj./čb BIKCA, teden dni starega in kupimo 4 CVERGLE in PETELINČKE. Ti 041/515-724 3220 Prodam BIKCA simentalca in dva čb BIKCA. Debeljak, Podbrezje 150 Ti 040/33-06-06 3222 Prodam 30 kg težka JAGNJETA, živa ali očiščena, možna dostava. Ti 514-77-21, 041 /248-445 3227 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Ti 031 /259-730 3248 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mese-cev. Ti 252-55-60_ 3269 Prodam BURSKEGA KOZLIČKA. Ti 041 /356-092 3270 Prodam BIKCA simentalca, 200 kg in OVES, 200 kg. Ti 259-15-25 3272 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Ti 031/513-678 3276 Na območju od Kranja do Ljubljane iščem osebo, ki bi sprejela v oskrbo PSA BERNARDINCA. Zagotavljam vse materialne stroške oskrbe in dogovorjeno nagrado. Ti 595-75-68, 040/344-399 3286 Ugodno prodam 7 dni starega čb BIKCA. TT 041/347-475 3287 Ugodno prodam mladega OVNA in 4 RACE. Ti 031 /445-987 3288 Prodam več vrst pritlikavih račk in okrasnih golobov. Tf 041/676-251 3290 TELIČKO simentalko, 7 dni staro, prodam. « 252-11-82 3292 Prodam dva črna BIKCA, stara 7 dni in PUHALNIK Grič. Ti 25-91-218 3297 KOKERŠPANJELE mladičke z rodovnikom, prodam. TP 041/502-949 3299 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. TS 041/607-467_331 a Prodam BIKCA, čb, starega 10 dni. Ti 041/357-944 3320 Prodam ŽREBIČKA, starega 10 mesecev. Ti 040/250-297 3339 Prodam KOBILO kasač z rodovnikom, brejo. Ti 031/859-072 3348 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Ti 572-10-39 3352 Prodam mlado brejo KOZO, dobro mlekari-co, 14 dni do poroda. Ti 23 28-858 3355 Prodam BIKCA čb, starega en teden. Ti 533-0054_3368 Prodam dve KRAVI. TS 533-82-44 3372 Prodamo mlade rodovniške ZLATE PRI-NAŠALCE. Ti 041/264-932 3379 Prodam BREJE ZAJKLJE, mešane pasme in KOTEL za žganjekuho. Ti 531-86-64 Prodam čb BIKCA. Gorice 11, Golnik 3335 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. Ti 041/724-144 ŽIVALI KUPIM Kupujemo MLADO PITANO GOVEDO, krave, jančke. Ti 041 /650-975 2013 Kupim mlado KRAVO molznico po teletu (15L). Ti 24 26 463 ' 3199 Kupim BIKCA ali TELIČKO staro en teden. Ti 01 /832-54-00 3241 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. Ti 250-14-50 3257 Kupim plemenskega OVNA, star do 2 leti, pasma JS. Ti 041 /945-582 3255 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS Kupim TELIČKA simentalka, starega do 14 dni. Ti 518-80-62_33£i_ BIKCA za nadaljno rejo, kupim. Ti 5132-877 _3351 Kupim visokobrejo TELICO ali KRAVO simentalko. TS 533-00-12 3355 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. TS 5122-877 3360 Kupim BIKCA simentalca od 150 - 300 kg. Ti 01/834-11-08 3425 mdto K Goma mm -_MM/m ■ najbolj športna frekvenca Gum Obnova gum to lovoma vozila Tržaška 133 1000 LJUBLJANA Tel.: 01/242-72-80 Fax: 04/242-72-82 Zaposlimo komercialista na terenu - 2 delavca. Delovne izkušnje 3 leta. Delovno mesto je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. V SPOMIN 17. marca 2003 minevata dve leti, odkar si nas zapustil dragi mož, oče in deda VID DEMŠAR Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete ANGELE KERN roj. Dolžan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Prisrčna hvala g. kaplanu Sebastijanu Cerku za poslovilni obred, bolniškemu osebju bolnišnice Golnik, pevcem Kranjskega kvinteta za zapete žalostinke in pogrebnemu zavodu Komunala Kranj. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi. VSI NJENI Kranj, 10. marca 2003 AVTOHIŠA KAVČIČ d.o.o. Milje 45, 4212 Visoko, tel.: 04 275 93 00 PEUGEOT Sanjate o tem, da bi v svoje življenje vnesli novo dimenzijo? Da bi sanjali, je dovoli, da odprete oči... Novi Partner Vagabund je vselej pripravljen iti dlje, proč od uhojenih poti in preko meja. Namenjen je vsem tistim, ki potujejo drugače, je vozilo, s katerim se boste tam nekje daleč stran od mestnega vrveža približali naravi. Da boste potovali še dlje, smo vozilo Partner Vagabund opremili s polzaprtim diferencialom ter tako zagotovili večjo pogonsko moč koles na cestiščih s slabšim oprijemom. Tovrstna oprema že omenjeni izvedenki vozila omogoča stabilnost na cestišču tudi v primeru spodrsavanja ali razbremenitve enega od pogonskih koles. In če iti drugam pomeni iti na konec sveta? Nagrade za izžrebane reševalce: 1. nagrada: brezplačno pranje avtomobila 2. nagrada: dežnik 3. nagrada: dežnik Tri nagrade prispeva tudi Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 26. marca 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Rešitve nagradne križanke BLANKA Izmed zajetnega kupa kuponov pravilno rešene križanke, katere geslo se je glasilo OD VOLNE DO IGLE DO OBLAČIL NA ENEM MESTU, je naša komisija izžrebala: 1. nagrada: Milka DEMŠAR, Dašnica 70, 4228 Železniki 2. nagrada: Fani JEREB, Sp. Brnik 74, 4207 Cerklje 3. nagrada: Marija KUNC, Mladinska 19a, 4260 Bled Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Marija LUKANC, Orehovlje 20, 4000 Kranj; Slavko ŠALAMON, Ul L Hrovata 5, 4000 Kranj in Miloš VEBER, Delavska 8, 4281 Mojstrana. Nagrajencem čestitamo! ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta , IVANA ROPRETA iz Hotemaž 47 18. 5.1928 - 8. 3. 2003 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se ZB Visoko za lepe poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Mirni, hči Irena, sinova Ivo in Bojan z družinami, sestra, Tončka z možem, sestra Manca in Julka ter bratje Lojze Ciril in Andrej z družinama OBVESTILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest. da je umrl JOŽE KRAMARIČ analitik v pokoju Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v petek, 14. marca 2003, ob 15.00 uri, na pokopališču na Bledu. OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU! Sodelavci iz Gorenjskih lekarn V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, Z nami kakor prej živiš. (Vojan T. Arhar) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, tasta, brata in strica FRANCA SMOLETA st. iz Glinj pri Cerkljah, p.d. Gujžanovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste našega dragega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, zvonarjem in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ga boste ohranili v trajnem spominu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Glinje, 9. marca 2003 ZAHVALA V 101. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica, prababica, tašča in sestra MARIJA HRIBAR iz Srakovelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem za pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi bolnišnici Golnik, odd. 300 in dr. Bajrovičevi za skrbno nego v zadnjih urah. Hvala g. /upniku Levstiku in sestri Vidi, pevcem iz Predoselj in pogrebni službi Navček. Iskrena vam hvala! Žalujoči: hčerki Julka, Mara, sin Jože z družinami ter sestra Mana Srakovlje, Šenčur, Kokrica, Brnik, 8. marca 2003 ZAHVALA Skromnost, delo in poštenje, tvoje je bilo življenje. Kogar rad imaš, nikoli ne umre, samo daleč gre. V 53. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat; stric, svak in prijatelj MIRKO PAVLIN iz Podbrezij Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku, pevcem Zupan in pogrebni službi Navček ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Podbrezje, 6. marca 2003 ZAHVALA Ob smrti našega brata, svaka in strica ALOJZA DEŽMANA Grilčevega Lojza iz Lancovega se iskreno zahvaljujemo Damjanu in Petri Korošec, sosedom Ankerštovinf in Dežmanovim, vsem znancem in sorodnikom za pomoč, podarjeno cvetje in sveče, župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Novak in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Ne jokajmo, ker nam je odtrgano, veselimo se, ker nam je bilo dano. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JOŽE OKORN Podroštarjev ata, iz Spodnje Sorice 1 Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom in sodelavcem Zavarovalnice Triglav za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravnici dr. Špeli Peternelj, župnikoma Francu Dularju in Ivu Kožuhu za poslovilni obred, pevcem ter pogrebni službi Hipnos. Vsem imenovanim in neimenovanim, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Spodnja Sorica, 26. februarja 2003 ZAHVALA Ob smrti drage mame ■'^f' JÉÈt' 1*11. jjft URŠKE OBLAK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, darove in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodom duhovnikom za lep pogrebni obred, godbi in pevcem za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala. Sinova Franci in Tone z družinama ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric IVAN VALJAVEC iz Struževega pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke, praporščakom, zdravnici dr. Pavlinovi in njeni medicinski sestri za vso skrb v času bolezni, KS Struževo, pogrebni službi Navček in Komunali Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Marec 2003. OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je mnogo prezgodaj sklenila naša sodelavka GENKA KOCEVA Ohranili jo bomo v lepem spominu. SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK SOBOTA NEDELJA od -4 °C od -2 °C od -1 "C do 4 "C do 6 °C do 8 °C Danes, v petek bo spremenljivo do pretežno oblačno, jutri, v soboto pa bo postopno več sončnega vremena. V nedeljo bo pretežno jasno. Postopno bo spet topleje. Daljši dan, zato so vrgli luč v vodo Na predvečer sv. Gregorja so v več gorenjskih krajih spuščali "gregorčke", "barčice" in "hišice". Na ta način so se veselili prihoda pomladi in z njo tudi daljših dni. Tržič, Kropa, Kamna Gorica - K svetnikom, ki napovedujejo pomlad, ponekod štejejo že Gregorja. Na Gorenjskem so kmetje in obrtniki že v preteklosti pričakali pomlad 12. marca, večer prej pa so "vrgli luč v vodo". Ta običaj se je ohranil do danes, zato prireditve ob spuščanju osvetljenih hišic po rekah in potpkih privabljajo tako spretne izdelovalce kot radovedne obiskovalce. Kakšne "gregorčke" izdelujejo v Tržiču, je moč videti v Kurnikovi hiši. Tam so II. marca odprli razstavo izdelkov i/. OŠ Bistrica, ki sei jih naredili učenci 3. in 5. razredov ob pomoči Majde Fiksl, Petre Smolej in Jožice Ropoša. Direktorica Tržiškega muzeja Melanija Primožič je posebej vesela, da prvič predstavljajo izdelke Ljudske šole iz Železne Kaple. Gre za makete cerkvic, ki jih nosijo na predvečer svečnice po kraju in jih spustijo v vodo. Jan Lombar (levo) in prijatelj Tilen z nagrajenim izdelkom ob bajerju v Kropi. Staro šego imenujejo ANTE PANTE POPULORÉ, preganjala pa naj bi poplave. Obe razstavi bosta na ogled do ponedeljka. Pred Kurnikovo hišo so stanovalci Centra Dolfke Boštjančič s Škofljice prodajali "jerbaščke" z lučkami. Veliko dela je imela komisija, ki je v atriju občine ocenjevala "gregorčke". Kot je povedal predsednik TD Tržič Lado Srečnik, je priznanje za najlepšo hišico dobila 5-letna Dora Mar-kun iz Tržiča, kateri sta pomagala ded in babica. Po Tržiški Bistrici je tokrat zaplavalo več kot sto osvetljenih hišic, gorel pa je tudi kres. "V Kropi vsako leto spustimo po bajerju do 150 "barčic". Tudi letos so jih prinesli približno toliko. Komisiji je bil najbolj všeč izdelek, ki spominja na Bertonclje-vega kovanega zmaja. Za nagrado je lastnik prejel izdelek UKO Kropa, vsi drugi pa so dobili čokolade. Tudi obiskovalci niso ostali lačni in žejni, saj so domačini na stojnicah ponudili dobrote s kmetij. Ob ohranjanju starih običajev je namreč glavni namen prireditve druženje ljudi," je ugotovil predsednik TD Kropa Bojan Gašperšič. Nagrade se je tokrat veselil učenec I. razreda Jan Gregorjeve lučke v Železnikih Na predvečer sv. Gregorja so se v Železnikih pred Plnado ob bajerju družile generacije in pozdravile pomlad. Predvsem najmlajši so prišli na svoj račun s spuščanjem "Gregorjeve lučke". Tega dneva so se včasih najbolj veselili kovači in žeb-ljarji, saj jim ni bilo treba več svetiti z umetno lučjo. Za Železnike pa velja, da je sonce posijalo v prav vsak kotiček kraja. Učitelj Josip Levičnik je v časopisu Šolski prijatelj pred skoraj 150 leti napisal: "Na predvečer sv. Gregorja o zdravamariji napravijo fantje na malo diljco nekoliko smole, jo zažgejo ter jo na vodo postavijo, da goreča odplava. To je slika pregovora "Sv. Gregor luč v vodo verze", ker od zdaj do Sv. Mihaela čevlarji, krojači in muš-kre, ki po šterah šivat hodijo, ne šivajo več pri luči, ampak le pri dnevni svetlobi, od jutra do večera. Sv. Gregorja štejejo v naših krajih za prvi pomladanski dan. Ljuba pomlad!..." Vse generacije na gregorčke , predvsem pa najmlajši, so uživali ob pogledu V kratkem kulturnem programu so sodelovali otroci iz vrtcev in Osnovne šole Železniki, citrar Slane Bončina s pevko Elico Freiih ter harmonikar Oto Demšar. Organizator, Turistično društvo Železniki, je v nagovoru obisko- valcem zaželel da bi po vodi odplavale tudi skrbi, slabe misli in težave, da bi v deželo prišla prijetna pomlad, razigranost, nova svežina in več prave luči. Boštjan Bogataj ipoio, Igra štirih številk Izžrebane številke 13,03.2003 12:00 [jÉ'^jZJS' 12 03'2003 12:00 [41IŽŽ 11.03.2003 12:00 [^ift »i i é Iti! Za4p/taevvS 1.251.010 pel NAé poauiAaho à> 97,3 MHZ RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta. radiokranj@radio-kranj.si (jOMNttSM HtfASRtik spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM V Kamni Gorici so spuščali barčice po stranskih rokavih potoka Lipnica. Lombar, ki sta ga spremljala oče Sebastjan in sošolec Tilen. Kot so zaupali, njihov zmaj ni iz žele- za, ampak iz siporexa. Upokojeni kovač Janez Peternel je kar tri leta izdeloval maketo "vigenjca", V Kurnikovi hiši v Tržiču so razstavili tudi makete cerkvic iz Železne Kaple ki jo jc v vodo spustil vnuk Anže Fister. Prvič sta svojo barčico i/ lepenke prinesli tudi sestrici Neja in Nika Fister; kot sta obljubila mama Nataša in teta Manca, ne bo zadnjič. Precej več ljudi kot običajno sc je zbralo ob Lipnici v Kamni Gorici. Našteli so 142 barčic. Ko so končali spuščanje po vodi, so jih odnesli na razstavo v dom krajanov. Kot j c povabil Valentin Spa-rovec, bo tam v soboto ob 18. uri sklepna prireditev. Med njo bo vodstvo KS nagradilo tri najboljše izdelke in podelilo praktične nagrade 15 izdelovalcem. Kulturni spored pripravljajo glasbeniki Blaž, Liza in Rok Šparovec ter otroška folklorna skupina z Bre/ij- Gregorjev običaj spuščanja barčic po Tržiški Bistrici so tudi letos pripravili v Dupljah pri Tmovcu. Stojan Saje Tradicija Antona Kosca Mengeš - Tradicijo spuščanja luči v vodo oživljajo tudi v Mengšu. Zadnji obrtnik, ki je na ta način vsako leto simbolno pokazal, da pri delu ne rabi več nadležne umetne svetlobe, je bil tesarski mojster Anton Kosec. Luč je vrgel v vodo pri Bognar-jevem mostu v Pristavi, običaj pa se že nekaj let trudi obuditi tamkajšnje kulturno društvo Franca Jelovška. Pri izdelavi ladjic oziroma tako imenovanih gregorčkov so se številni izdelovalci nadvse potrudili in pri tem pokazali precej domišljije. "Izdelovanje prepustimo ustvarjalnosti vsakega posameznika, pri ocenjevanju pa smo posebej naklonjeni naravnim materialom in izvirnosti same ladjice," je razložil predsednik društva Janez Škrlep. Med vsemi je najbolj izstopala velika hiša iz ;,tiropora in pisanega kartona, ki jo je s skupnimi močmi izdelala družina Zadr-gal iz Komende. "Naša ladjica se letos ni potopila. Smo se namreč namesto za les odločili za karton," so povedali Luka, Vesna in Iztok Maver. Nadvse ponosna je bila na svojo ladjico tudi Mojca JanežiČ, ki jo je okrasila s ptičkom iz srebrne folije. "Danes se namreč ženijo ptički," je pojasnila. Mateja Rant