1st za koristi tU*lav l«fal|ud«iv». Delav-ao opravičeni do vssga kar producira|o.
Thi* paper is devoted to the Interests of ffie Kro/king t	VVotk-
•rs are entitled to ali what th©y produce.
Kuur*d a« afcood-oiaaa matt.r, LMc. i, 1W07, »t t h« pom offi ■• at Chicago III. undr< t|)e JUM of Cougrt t* of March trd. l*?V
Office: 1802 So. Centre
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE1
na številko v oklepaju ki
ae naHa)a pole« vašega naalova. prilepile, nega spoda) ali
na ovitku. Ako ( 1 16 v )e številka .	)
ledni vam s prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako).
Ste v. (No.)
uZ
Chicago, III., 23. novembra (November), 1909.
Leto (Vol.) IV.
Po kapitalističnem umoru v Cherry, III.

lizirani premogarji zahtevajo najstrožjo preiskavo in kasen za kapitaliste, ki so Mr odgovorni za tristo-kratni umor.
v i grozote in tuge vladajo v jerry odkar je 13. nov. kapitali-ičin inoloh zadušil in spekel nad Ko premogarjev v gorečem n> St. Paul, Coal kompanije. Ne-ni pretnogokOp so že večkrat pili iu zopet zaprli, kajti ogenj Se zdaj dokraja zadušen; delo ■ovoljcev, ki se trudijo, da bi frodrli v rov in spravili mrliče »površje, napreduje jako poča-
Natančno štovilo umorjenih de-SVcev ni še sedaj znano. Štetje k! hiše jih je ostalo v jami, je foer dognalo, da je mrtvih okrog fcO, a tudi to število je dvomljivo. Najlažje bi to vprašanje reals kompanija, ki ve, koliko de-avcev se je v soboto 13. nov. po-alo na delo, — toda kompanija kolči.
Kompanija molči in se skriva v meč — pušk in bajonetov. Takoj btrti dan po umoru so lastniki remogokopa pozvali po okraj-jera šerifu četo tojakov v Oher-y. Čemu je bilo treba vojaštva amkajf Tako se je vprašal mar-teri pameten Človek. Lastniki a se izgovarjajo, da se je bati redov. Izgredov? <>d koga? Mar se Mr. kapitalist boji nesrečnih vdov in sirot, kterim je po-»oril soproge in očete, da prireje izgrede?
I 4 Kozaki" na licu morišča jn Iruga sumljiva kretanja na strani tompanije Ukazujejo jasno, da i-najo kapitalisti prokleto slabo rest. Premogarji, ki so se še zad-nji*hip rešili iz peklenskega žrela, zatrjujejo odločno, da je bil dotični rov prava smrtna past; da je kompanija operirala premogovnik v velikem protislovju z zatoni n da je ona naravnost odgo-rorna za smrt vseh delavcev, ki;e-ri so ostali v goreči jami. Tukaj |o nektere naravnost vpijoče ob-ložbe:
[ Konstrukcija glavnega "shaf-a" je bila iz smrekovega lesa — b ta les je še posebno gorljiv — ae pa železna kakor zahteva zakon. Ko bi bila konstrukcija iz železa, nikdar bi ne bilo te ne-reče.
Lesena konstrukcija v 'shaftu' bila vedno suha kot goba, dasi-•avno zahteva zakon, da se ima M v rudnikih vsak dan škropiti vodo. Ako bi bil les zadosti mo-ttr in vlažen, bi se ne bil vnel ta-bo hitro.
V rovu so hranili seno za mule, Ear bi ne smelo biti. Sena se bi imelo jemati v jamo le toliko, ko-Ikor se ga sproti porabi. V tem lučaju je pa bilo ravno seno, kte-ro se je vnelo najprvo in tako po-iročilo smrt stoterih premogar-
glavni "shaft" že ves v plamenu in vsaka rešitev več nemogoča 1 ?remog je bil več vreden kot pa človeška življenja 1
^li vam je zdaj jasno, zakaj je toliko mož storilo nasilno smrt t Ali spoznate sedaj, koliko je kapitalistom na varnosti in življenju delavcev!
Pretnoga^taka organizacija United Mine Workers je poslala na' lice umora stfc>jo posebno komisijo, ktera ima na svojo pest preiskati vse podrobnosti omenjenih obtožb, nakar bo organizacija zahtevala neizprosno prosekucijo lastnikov rova, ako je še sploh kaj pravice pri sodiščih. V ječo z morilci!
• ♦ #
Od društva Gora št. 45 spadajoča k N. P. »J. so zadušeni sledeči člani: Jernej Lindič, Jos. Ermakora, Math Grill, John Forges, Ant. Kravanja, Anton Paulin, John Kaus, ,nk £etelj, rank laks, osip Repselj, ar^ Kepselj. .Kravanja. To poročilo smo dobili v uradu S. N. P. J. in je zanesljivo.
Olas Svobode, ki že nad dve leti laže, kadar nje gospodarji vidijo, da bi njih laži lahko škodile Jed noti, so pa v zadnjem listu pisali, da je 20 mrtvih, ki spadajo v S. N. P. J. To so storili namenoma, da ostrašijo člane S. N. P. J. Po drugi strani je to jasen dokaz, da nimajo rešpekta niti v slučaju "katastrof, ki zahtevajo človeških žrtev, če kaže, da njim pride laž prav. Resnica je, oni so se tako privadili lažem, da brez njilf sploh nemorajo izhajati. — Feji
V delu rova, kjer so hranili se-io, so rabili odprte goreče baklje, je direktno proti zakonu. Titi rov je bil poprej električno jretljen, toda pred par tedni je pokvarila električna žica in »mpanija je ni hotela popraviti larveč je uvedla odprte aklje, d so bolj poceni — in ravno bak-Ija je bila, Id je vžgala seno in o povzročila smrt stoterih pre-togarjev.
Ko se je vžgal rov 13. nov. ob 1 nri pop. in so delavci v bližnjih rielkih zavohali dim ter hoteli be-iti na povTŽje, gonili so jih boss-i nazaj s krikom: "Kaj vam mar igenj; zanj bomo že mi p oskrbe Vi izvažajte premog!" In od ur«, ko je pričelo goreti, pa do reh spravili so delavci ^a površje 100 ton premoga! 400 tcii premoga Je bila cena njih življenja — j ti med tem Časom, ko so izva-premog. in ko so bossje tako "skTbeli" za ogenj, bil Je
Zadnjo soboto popoldne — ravno osem dni po katastrofi — je buknila iz Che-rv vesela vest, da je moštvo, ki prodira v razdjani rov, našlo poleg kupov mrliče v 22 še živih premogarjev. Spravili so jih takoj na površje, in razen par mož, kteri so jako slabi, bodo o-stali vsi pri življenju. Našli so jih v najoddaljenem delu prvega rova, kjer so se reveži rešili smrti od dima in plina sUem. da so zamašili rov in tako preživeli jeden teden v groznem stirK^u. Hranili so se z jedno mulo, ktcnN*o ubili in surovo meso pojedli. Jeden rešenih junakov pripoveduje, da si je grozno lakoto todažil s tem, da pojedel kos usnjenega rokava od svoje suknje. Rešeni delavci so sami Itrlijani in Angleži. Rešilno moštvo dela zdaj z vsemi silami, da najde še. kterega živega z premogarja v jami, toda kfjub napornemu delu ves čas v nedeljo in včeraj sr jim ni posre čilo. Obenem so prinesli iz rova do včeraj 75 trupelj mrtvih de laveev.
Splošen pregled.
————— ,
— Dne 14. nov. t. 1. je bil res krasan dan gospodov za vdove in sirote rudarjev v Cherry. 111. To je bila nedelja, ki je sledila sobo ti po grozni in strašni katastrofi. To je bil "dan gospodov", kakršnega zamore le provzročiti sam peklenski satan — kapitali zem. Kakor podgane v pasti, tako so pekli in cvrli nad 300 vrlih lyrmogarjev dft Starti/
"Božja previdnost" se je zopet enkrat pokazala v pravi luči, posvetna previdnost se pa ni skazala nič boljšo. Noben človek ne more dvomiti o tem, da je hudodelska nepaznost vodstva premogokopa zakrivila grozno nesrečo.
V nobeni deželi ali državi na svetu ne pomorijo toliko premo garjev kot v ameriški republiki. Pred dvema leti je bilo okoli Bo 2iča umorjenih 550 prenogarjev v W. Va., pred letom dni pa v Pen
8>lvaniji «134. Vmes se pa vrše mesec za mesecom nezgode, pri kterih poneareČi od 1—20 premogarjev. Varstvene naprave v pre-mogokopih niso v tej deželi vredne piškavega oreha, nadzorništvo je za nič, podjetnik in država se pa ne brigata za življenje premogarjev. Delavec je v tej "blaže-
•	ni" deželi res najcenejše blago.
*	Kapitalisti bodo skušali s pripo-močjo izpovedb veščakov tudi to nezgodo otresti raz sebe. Vsa zavijanja ne bode pomagala nič. Tudi ta umor na debelo je pro-vzročila kapitalistična profita-željnost. Do danes se vč, da je bil glavni vhod mesto iz opeke, kamna ali železa zgrajen Iz lesa, da so delavci rabili že 14 dni baklje v jami, ker je bila pokvarjeno električna razsvetljava, da je bila zračna ventilacija pomanjkljiva, da ni bilo zadosti vode v pre-mogokopu, da je povsod na debelo ležal premogov prah. Ako bi, to ne bila gola in Čista resnica, bi bilo nemogoče, da bi sveženj seipi ali otep slame provzročil požar v jami, vsled kterega je zgubilo nad 300 pridnih delavcev svoje življenje.
Za delavce pa ostane odprto vprašanje, koliko časa bodo še kapitalisti morili na debelo pre.mo-garje, ne da bi bili* kapitalisti kaznovani za ta zločin? Delavci so sami zakrivili t« položaj, ker volijo v postavodajne zastope svoje nasprotnike — kapitaliste in njih privrženec.
Delavci! koliko tovarišev naj še pogine globoko pod zemljo, v tvomicah, na stavbiščih in železnicah. predno se bomo organizirali kot razred v socialistični stranki in zastopali svoje lastne koristi? Koliko?
Delavci! Tovariši! Ali živite res brezbrižno? Ali ne razmišljate o tem, da vsakega iz med nas že lahko jutri doleti nezgoda. Ali se vam ne smilijo vaše žene in otroci, da tako tono nosite suženjski jarem kapitalistov, da umirate za tujce, kapitaliste? , *
—	Mule j Hafid, sultan v Maroku je res fin satirik. Priznati moramo to odprto. Protestirati hoče proti umoritvi Ferrera, kot so svojedobno protestirali proti njemu zastopniki velesil, ker je mučil zajete puntarje.
Svoj protest vtemeljuje ironično. "Vsa Evropa", tako je baje govoril." je bila ogorčena, ker sem dal odrezati puntarjem palce, ki so bili zajeti z orožjem v roki, in ki so provzročili strašna grozodejstva. In vsa Evropa je občutila potrebo, da mi povč svojo o-gorčenost. Danes je zopet vsa Evropa ogorčena, ker je španska vlada dala usmrtiti Ferrera, ki ni bil bojevnik in kterega nedolžnost je jasna kot beli dan. Ali do danes še nisem cul, da so velesile protestirale radi tega umora. Španija ni še toliko civilizirana kot Maroko, kar se priznava odprto v Evropi. Ali je.mar bilo ogorčenje Evrope napram meni bolj političnega značanja kot moraličnega ?"
To je res krasna ilustracija za pregovor, da so divjaki boljši ljudje, kot smo mi.
S -	S
- *
—	Lahko je bilo uganiti, da od-
slovljenje njipi-sterskega predsednika Mavre ni imelo druzega namena, kot potolažiti vihar, ki se je vzdignil po celi Evropi proti posvečeni in blagoslovljeni sodr-gi na Španskem in vobče. * X Barceloni še danes sodijo vojna sodišča, kot bi se ne bilo zgodilo nič. O tem še govora ni, da bi dobili prostost jetniki, ki so zaprti po nedolžnem na trdnjavi Montjuich. Zasedanje državnega ybora se je preložilo. Klerikalno Časopisje pa nadaljnje s priobee-njem izjav — med temi so izjave opičjega kralja in njegove rodbine — ki blatijo spomin na Ferrera. Tudi Mavra je govoril političen govor in se jezil, da ne sedi več na ministerskem stolen.
-i
Pravljica, da se je papež, "sveti oče" v Rimu potegnil za Ferrera, in da je španska vlada vrgla njegov ugovor v koš, se je skazala koti izmišljotina, gola in prosta laž. Ako bi Pij X. hotel rešiti Ferrera, bi mu bi1 o to igrača. Njegov glas še ved^o odločuje pri šrpaiiski vladi iu kronani opici. Merv Del Val privatni tajnik idiota Alfonza je jezuit in zaeno brat tajnika za zunanja dela na papeževem dvoru. To pove vse! Tu se ne da zavijati in odvzeti krivdo oil absolutnega in neizmot-jivega poglavarja katoliške cerkve.
Mednarodno klerikalno časopisje samo priznava, da je bila | goreča želja papeža, tla španska vlada umori Ferrera. Ako bi to ne bila resnica, bi klerikalno časopisje ne skušalo . oprati zločin španske vlade.
Kleriknlci so sami zakrivili, če se bo ost gibanja, ki je bilo le časno in moralično, zdaj obrnila proti njjm, da pojdejo vsi, ki ljubijo luč in resnico s podvojeno silo,v boj proti klerikalizmu, ki je neizprosen sovražnik vsakemu | napredku.
s	•
*
—	Iz kapitilističnih listov je doznal svet, da v njujorškem „o-kraju. kterega meji na severu 125 ulica, na jugu pa 110., igra vsako popoldne kakih 5000 žensk na karte za denar ali druge dragocene dobitke.
V današnji človeški družbi se priznava te damo kartopirke za visoko spoštovane gospe in gospi-ce bogatega in lenuškega razreda. Te gospe in gospice ,ki zapravljajo zlati čas z igro na karte, gledajo zaničljivo na žene in dekleta, ki morajo z delom služiti vs»k danji kruh.	\
Ta kvartopirska ženska briea-da, ki nima najmanjše želje/do koristnega dela, priča, kako jnilo-vredna je kapitalistična človeška družba. Te žene imajo samo eno željo: uživati, hiteti od zabave do veselice 1
Tudi soprogi teh žena, tega trotovskega postopaškega razreda niso nič boljši.
Na tisoče delavcev dela in vaga vsaki dan svoje 'življenje, na-obratno pi^ostonaška s<xlrga u-živa po znanem reku: Za nami vesoljni potop.
s	s
*
—	Vsi narodi na pvetu bi morali zdaj protestirat j J Seveda ne proti Španiji, ne Rrisiji, pa tudi ne proti Turčiji. Gre se za ameriško republiko, pravzaprav za Spokane, Wash.
Tam je župan, kreatura v službi ameriških plutokratov, v zvezi z občinskim svetom, ki tudi ni nič druzega kot golo orodje milijonarjev, konfisaral kot kak ruski činovnik svobodo govora vzlic jasni in določni ameriški konsti-tucijl.
"Milosti ji vi gospod" župan se je razljutM, ker so mu člani 1. W. of W. očitali, da igra igro sporazumno z brezvestnimi in tolovajskimi posredovalci za delo pod kupnim klobukom. Mesto, da bi dokazal, da lažejo organizirani delavci, je pa človeče, ki je po milosti bankirjev in drugih pijavk postalo župan, konfisciralo svobodo govora, da organiziranim delavcem zamaši usta, da ne zazna ves svet, da v Spokane, Wah., dobro organizirana kapitalistična in lupežka petorica ali dcsetorica obira in dere delavce, kot so svoječasno drli sužnodržci ttyjjno-poltne sužnje.
Povedati je treba o«>prto, da sf dandanes domišlja vsaka smet v človeški koži, ki se prišteva samo sebe vi ado joči m. da ima pravo poteptati v prah pravice, jasno in določno zapisane in zajamčene pravice, ktere si je narod pripo-ril po dolgotrajni borbi z nešte-vilnimi žrtvami. Ljudje s slamo v glavi, bedaki, ki so prenenmni da bi poznali zgodovino republike, tepci, kterim je debela denar-
na mošnja ideal, pa hočejo v imenu protizakonitega zakona v imenu zakona vničiti zakon, da bi ne-kaljeno nadeljevali svoje idiotsko življenje na raf-uu delavcev.
No, za take idiotske špase so pa žunan v Spokane, Wash, in njegovi malopridni kapitalistični privrženci pričeli z njih delom vendar malo prepozno.
Ni treba, da bi prostiral ves svet. s temi puhoglavci bodo ameriški delavci tiidi še pometli.
•	s
s
— Cairo, 111, se je splošna ameriška naob'razba, pravzaprav surovost zopet pokazala v pravi luči.
Linčali so nekega zamorca, kterega so obdolžili, da je umoril neko žensko. Na k rat se je pa ur mora željna množica, ki ob nedeljah prepeva psaime bogu na višavah, »pomnila, da v ječi sedi še nek drug hudodelec, ki je tudi obdolŽen umora. Množica je tudi tega nesrečneža hitro poslala na drugi boljši svet k ljubemu bogu, da mu pove kako visoko stopnjo naobrazbe so dosegli Američani kmečkih mestih.
Dežela, v kteri se vrše taki dogodki, je zgubila pravo "menovati se kulturno in bahati se napram inozemstvu, da stoji najvišje v moralnem oziru.
Zdogovina nam pripoveduje, da so kmetje, delavci in obrtniki na severu zagrabili za orožje, če so prijeli črnega sužnja z juga in jja hoteli izročiti sužnodržcu, da so zabranili izročitev. Tudi Košuta je smatrala ta republika junakom.
Kako so se spremenili čaai!
V republiki iiuamo danes pro-»t it u i rano kapitalistično časopisje, ki dela javno mnenje le za dolar. Radi tega je umevati lahko, zakaj niehikanski morilec Diaz steza oholo svoji okrvavljeni roki po odkritosrčnih prijateljih mehi-kanskega ljudstva, ki so prišli iskat zavetje, v Zdr. drž.
Danes ni treba zagrabiti za orožje, ako se hoče preprečiti izročitev mehikanskh rodoljubov bestiji Diazu. V to zadostujejo že protestni shodi in protestne rezo-lucije.
Za to priporočamo: Protestirajte !
s	s
*
—	Poštar v Redfieldu, neki zakotni vasi v Kansas je vrnil zavoj angleškega socialističnega tednika "Appeal to Reason", ki izhaja skoraj v polmilijona izti-sih, s pripombo izdajetdjU: "Vsi so odklonili sprejeti list."
Izdajatelj lista se je obrnil do naročnikov in vsi so odgovorili, da radi čitajo list in da niso pooblastili poštarja vrniti list. ^
Kdor sanja, da bodo poštarja kaznovali ali spodili iz službe, se moti. V ti obljubljeni deželi so odkrito srčni časnikarji doživeli že druge hujše šikane.
s	s
*
—	Za red vzdrževalne zveri se povsod izreka milostna sodba, če se tudi s pričami dokaže pred sodiščem. da so navadni morilci in vbijalci. Še marsikteri Čitatelj se spominja na k r volitve med delavci v majhnem talijanskem mestu Olivadi. kterega so provzročili orožniki. Tem vbijalcem se ni skrivil las na glavi, državni pravdnik je umaknil obtožbo, da-si so izpovedale priče obtežrlno stražmojstru.
Uniformirani morilci so stre-' ljali na bežeče in še predno je pričela demonstracija, je straž-mojster brcal ljudi na ulici in izjavil: "Danes mora teči kri."
Ko so njegovi podložni morilei-tovariši vprašali, ali naj streljajo v zrak, je odgovoril ta zverski človek: "Streljajte, da bodete zadeli, da se nam nič ne zgodil"
Nekegiyielavcn so ustreli, ko se je vračal? dela domov. Krivi o-rožnik je priznal cinično pred sodiščem, da dotični delavec ni
bil med demonstranti, da sploh takrat ni bilo demonstracije.
Vzlic temu so pa bili * morilci oproščeni. Ta dogodek, ki se je završil na Talijanskem priča, kako visoko cenijo kapitalistična sodišča življenje delavca.
»
' S	S
s
—	Delavci 1 Tovariši I Siromaki
in reveži smo. Zakaj?
Ker ogromna večina siromakov delavcev ob volitvah glasuje za
bogatine kapitaliste.
e	e
s
—	Kmetje pridelujejo in .prodajajo individualno. In rezultat tega je, da ne <lobe polne cene za vrednost svojih produktov.-
Kapitalisti pa producirajo ko-lektivistično. Naj bo število delničarjev še tako veliko dobiček od produktov imajo vsi kapitalisti po razmerju delnic enak. Za vsako delnico je določen enak dobiček.
Ako bi kmetje znali tako ceniti svoje delo, kot kapitalisti svoje delnice, potem ne bi imeli Amour-jev, Paltonov in druzih enakih človeških trotov.
-- e	e
s
—	Kmet, ki rabi moderne stroje za obdelovanje, lahko obdela SO a k rov zemlje za pšenico, ne da bi mu bilo treba delati skozi celo leto, ali da bi potrebovali hlapce in dekle.
Danes imamO zemljišča, na kterih se pridela 15—G0 bušljev pšenice na a ker. Recimo, da se pridela le 40 bušljev pšenice na aker, kjer se umno obdeluje polje. Kaj to pomeni!
To pomeni 3.200 bušljev ali 192,000 funtov pSenice na leto, da bi kmetu ne bilo treba delati kot črna živina, "če bi v današnji človeški družbi imeli zdrave gospodarske razmere, da je kmet pridelal kruh za 60 let za svojo družino, če družina obstoji iz petih glav in če vsakdo vsaki dan pojč funt kruha.
Ali danes je narobe. Kmet, ki prideluje živež mora istotako delati trdo kot delavec za bogate po stopače.
Kmet si domišlja, da mu bo socializem vzel kmetijo. Kaj še?
V	socialistični družbi bo kmet štirikrat boljše živel kot živi dandanes, ker bo za pridelke — za delo dobil polno vrednost.
e	s
*
_ Ako bi delavci dobili polno
vrednost za svoje delo mesto četr-tinke in bi se ne vporabljalo druge tri četrtine za usvaritev milijonarjev,. ali bi potom to porušilo intenzivno delo?
N/ pr.: Milijoni, ki se osredotočil je jo v rokah posameznikov, naj bi prišli v podobi plač med delavce, ali bi mar delavci ponehali potem z delom?
Statistika dokazuje, da delavec v ameriški republiki poprečno za^ služi 600 dolarjev na leto, vrednosti pa izdela za 2.400 dolarjev.
Ali mislite, da bi delavci ne delali, ako bi na leto zaslužili 2.400 dolarjev?
Da bi delavci ne delali tako intenzivno, je navadna kapitalistična laž.
Skušnja nas uči, da vsak delavec dela intenzivnejše v razmerju s povišanjem plače.
V	socialistični človeški družbi bo vsakdo za svoje delo prejel polno plačilo. Zakaj delav-cTne~proučavnte socializma, zakaj se ne pridružiti socialistični stranki, ki imam namen zakonitim potom strmoglaviti današnjo kapitalistično družbo in zgraditi socialistično, *da bo vsakdo, ki dela z umom ali rokami prejel za svoje delo vse štiri ^četrtinke vrednosti svojega produkta.
Zakaj ?
—	V Frankobrodu so priredili socialisti veliko demonstracijo pred spomenikom Bismareka. "Do*i z Bismarckom in pruskimi junker ji!" so klicali demonstranti.


■ ■
Pf^OL E T AREO preje poučeni o interesih delav-
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
v LJUDSTVA.
cev.
Prav /.ji t o pa vse kaže, da se vzhodno delavsko gibanje že iz navedenih razlogov: — vsled naraščajočega pritiska naseljencev, kar provzroča v današnji formi
in

IZHAJA VSAKI TOREK.
LMtaik in izdajatelj:
Japiliuiika delattkf tiskovna družba v Chkaj^4H
Maršala«: Za Am»ncof» «• celo leto. 75c sa drilibe lliezdnO kouklirenco \>o i leta. Za Evropo 14 carTelo leto. $1 aa pol leta. v . _ ..	.	. ,
+ večje žvljenske potrebščine. vsled
OfU* pe 4t*—oru pri tpruvmki bivaUHm	*	,	'	»
JtpaUp aoeepa waewaw<M tudi STA Al mmsiov. Čeaar ZAtloblVa konsuiliacija Visok
------------ standard — delo, jjtroducent pa
ITT A PI A M nizki — ne bo postavilo na svoje ^ KULEi 1 riKl/llM lastna noge, brez kake druge, bo-
OwMd —d pvbiiesed Evsar tubsoay bf disi moralne ali dejanske pomoči, Ssstfe Stavk Workmen's Psbiishisg Compasy ki ima priti skI nekod. Ta moč bo _Ckkafo. iiltaok._ prišla. Prišla bo vsled združenja
Glasilo Slovenske socialistične dyeh v,likih organizacij, t. j. U-
organizacije v Ameriki._ nit*d Mine Workers of Am. z
Joe Jssih, ProsiJsnt^-, Western Federation of Miners,
John Petrich, Secretary; , fctere obe ste prav sedaj na potu _^ MUdi*'	združitve - po eni strani, in na
UmZ^^uMj^. SFo"£dcoC"tMM Potu organiziranja delavcev vseh t2 a year, $1 for has year.	narodov, v mogočno industrijel-
aBVSBTMiNO aaras oa agreement.	Ilir .. ,,	, . .	v
- - __no Unijo " po drugi strani. Ko
maslcfv <address»j	se bodete združile ti dve moder-
"PROLETAREC"	'ni organizaciji, takrat šele bo
2146 Blue Island ave. Chicago, 111. konec vshodne kapitalistične a-
narhije in takrat šele bo zasijalo w	' svetle je Holnce vshodnemu delav-
cu, kterega sedaj izkorišča kapitalizem <— kot producenta in
POROČILA 8 POTA.
konsumenta.
Cleveland. - To je nest* vele- v tlstl «44 bo govoril tifeftd,
industrije- , Po svoji notranjosti	kakor Je «ovonl Sever' ko J® na;
se ne razlikuje od druzih bratskih	P0VedaI ;Tugu vojsko, ker ni hoted
mest kakor Chicago, Pittsburg,	odpustiti črnih sužnjev na royal
Philadelphia itd. prav nič. Zato	naprednejšemu v konkurenci bo-
pa človek, ki prihaja iz enega 'teh	Jnjočemu se Severu.
krajev v dnigega, ne vidi po no trajni — in čestokrat tudi ne zu-
Znano je namreč, da je zapad-ni kapitalizem tisti faktor,- k%
najni obliki-nobene principled- popravlja surovine, kakor železne razlike, kar se industrije tiče; no ™do» bak*r' cln< «rebro, zla o pač pa vladajo v teh mestih sem- m	P""« '»merah,e, k«
tertje zelo različne življenske razmere, zlasti različne razmere glede-delavskega gibanja, plat* *in boja napram kapitalističnemu sistemu.
Vzeto od zapada proti vshodu,
omogučujejo izvrševanje obrti na Vshodu.
SplošnavStavka na Zapadu —, ki bi pomenilo izprfje vseh rudnin in potrebnih pripomočkov za nadaljevanje obrata na Vshodu—
- se že opaža te razlike med Chi- bl paraliziralo ves promet na cago in Clevelandom; še dalje |V"hod« v enem tednu; kapitalisti proti vshodu pa zopet v drugačni Pa> ki bl hoteh zgubit, nnljard,
meri med Clevelandom in Pitts-burgom, pa tako naprej do Oceana.
Zelo zanimivo je študirati, kako mogočno se razvija kapitalizem ne moteno (vsaj do zadnjih časov) gori po vshodu.
Ne razvija se samo vsled svojih investiranih kapitalij v jeklenih topilnicah, plavžih, rudotopil-
nicah, premogokopih, za ktera	...
dela plačujejo kapitalisti vsled,k* novih delavnih moei iz možem pomanjkanja delavskih organiza- «*va - na tuk. življenske razme
bi si gotovo preje premislili nego bi skušali zoperstavljati se tako ogromni organizirani sili.
Z uresničenjem združitve teh dveh "Unij" se bo na Vshodu in Zapadu doseglo mnogo. V tem slučaju naravno tudi, da se bo zahtevalo za priznanje "Unije" v vseh strokah na Vshodu.
Steni bo pa zajedno padla tudi vsa pomembnost ozir. vpliv doto-J$j \7 mezdne sužnosti, iz suinosti
teme in robstva. — do zmage, ki bo prinesla njim in njihovim o-
in zmožnosti in da jim je treba le nekaj navodil pa bodo prijeli za vesla tinte barke, ki jih bo rešila tudi iz gospodarskega in političnega viharja, kteri vseh naš še čaka v bodočnosti.
Kakor reečno, v Clevelandu so dobre moči; treba jih je le posta viti v službo, da bodo služile tisti ideji, ki zagotavlja nam in našim potomcem boljšo bodočnost
T'o je; da se organizirajo go spodarsko in politično.
Po dokončani konvenciji SNPJ je sploh upati, da se bodo <?le-velandski Slovenci začeli zanihati poleg drugih kulturnih zavesti tudi za razredno zavest, da bodo, ko čas pride, tudi oni pripravljeni pristopiti v vrsto idoče delat-ske množice, ki koraka roka rokirtiv boj proti nenasilnemu ma-lohj—kapitalizmu, ki izbija gmot n& in duševno vse nafode, kteri so bili primorani izseliti se in služiti si svoj vsakdanji kruh v tujini.
- e	•
*
Po Pennsilvaniji, t. j. Willock, Broughton, Sygan, Hackett,, itd., so premogarji organizirani. Po e-nih krajih pa še ni organizacij. Naravno je, da je vsled agitacije za Unijo izgubilo delo tudi precej slovenskih premogarjev. Raz ni premogarji so mi pravili, kako je Companija šikanirala tiste, ki so šli na roke "Uniji." Toda vstrajna požrtvovalnost je zmagala in sedaj se počasi a sigurno ustanovljajo "Unije" po raznih p r e mo gar s k i hHmse 1 b i n a h
Na Sygau-u, Va., se je dne 6 nov. ustanovil tudi slovenski soci-jalistični klub z 19 člani. Sygan čanje imajo Večinoma svoje hiše in so v rentalnem oziru popolnoma neodvisni od Companije. Po leg podpornih društev imajo tudi dobro urejeno čitalnico nazivano Mladi Vrh.
Veselo znamenje med premogarji po Pensilvaniji in Ohiji pa je to, da se večina zaveda pomembnega koraka o združenju U. M. \V. A. z W. P. of M.
Vsekakor je to znak, da sO ro jaki v enih krpjih pripravljeni na eventiieleir|)Oz!v, da izkažejo svojo solidarnost in zavednost z ostalimi narodi, ki gredo naprej, naprej do zmage, ktera jih re-
cij zelo nizke plače produeentom.
re med delavci na Vshodu in vse-
ampak razvija se tudi vsled viso- j Povs°d. ^	^
ke nastavljene cene živilim, kte-	*
re kupuje producent, kot konsu-( Poleg splošnih življenskih raz-ment nazaj.	, mer v mestih, so za nas važne še
Človek bi na prvi mah dobH u- neke druge razmere, to so razme-tis, da ustvarja cvetoča industri- re, ki se tičejo direktno našega ja takozv. male podjetnike, male naroda.
kapitaliste, ki so nekaki drugi iz-j Vprašanje namreč nastane, če koriščevalci delavcev v konsum- se naš narod v Ameriki, ki si je nem momentu, kar je relativno prišel, iskat tistega, kar mu rod-res; toda principijelno temu ni na zemlja ni nudila, tudi zaveda tako; kajti obče je znano, da so' razmer v kterih živi in če zasle-delničarji velikih tovarn za jest- (duje vse i>ojave. ki se vrše v o-vine in špecerijo sploh vedno le krožju njega in, ali naj ostane za
trokom boljšo bodočnost . . .
Naprej fantje! naprej do zmage!
Frank Petrič.
KAKO?
Z gentlemanom po gentleinansko a z gorjačarjem po gorjassko.
Oton Zupančič.
Že večkrat so nam rahločutni ljudje rekli: Vaša kritika je dobra. le greava je. Zakaj bi ne povedali s finimi besedami svojih
tisti trnstovci, ki imajo svoje de-, vse indiferenten, pa naj prožve- msli, mesto da pokličete otroka leže že po drugih podjetjih in da kuje stare tradicijonelne fraze, ki kar po imenu, so mali odjemalci trustov le ne- so mu jih dali na pot »labo svet Dobro!
kaki agentje, izročeni na milost poznavajoči njegovi očetje?	\ko delavec'ukrade le en cent,
in ne milost kapitalističnim mo-j Malo prej smo rekli, da ste na (jH gebi ali svoji gladili deei gotcem. V splošnem, zlasti na zu- potu za ztlmženje dve mogočni kupil kruha, piše vse kapitalistič-nanje tega ni mogoče zaslediti organizaciji, ktere h očeti ustvari- j |K) j;a8„pi8j(.f da je dotični delavec človeku, ki se ne bavi s socijalno.ti inog,<w no induMrijelno **ITni-1 kriulel in imenuje ga tatu. vedo, vendar je pa temu tako daj jo", ktera bo pometla sedanje Afco	<)b ^ BtRvke y
sUi delavec in mali obrtnik oba, slabe delavske razmero za prvi Hilobranu VKtreh ali Pani 6iOVeka, vsak po svoje odvisna od kap.ta- č«s vsaj deloma s površja. Sedaj j kUwregh so nnjt,U a^odajalci z
lizma-....... nAn\ ,,RilJJ,!Jft m,So1 ^ j namenom, <iA bo streljal na ukaz
To ilustruje se najjasneje on na-ši rojaki — delavci tega sploh
ljubezni do kapitalistov umreti počaui gladu.
Že ti kratki dokazi pričajo, da kapitalisti in kapitalistični časni karji niso žentlmani, pač pa so gorjačarji,- s kterirni je treba go Voriti po gorjansko.
Ali ni kapitalist navaden tat ako delavcu za zvršen produkt plača komaj šestino vrednosti? V čim se pa loči kapitalist od tatu Oba okradeta ljudstvo, le forma je različna. '"
Ali niso kapitalisti navadni lenuhi, postopači in barabe? Ne delajo nič — ne z rokami ne : .umom, poleg pa zapravljajo raz sipno denar. Po noči pohajajo oc veselice do veselice, od užitka do užitka, ob jutranji zori, ko vata j A jo drugi ljudje za delo, pa hodijo k počitku in spijo po dnevu
Ali niso žene kapitalistov hije net ".ftm in mačkam prirejajo bogi U pojedine, oblačijo jih v svilo m bar/.un grade posebna pokopališča in postavljajo jim spomenike. Naobratno pa dojenčki, ki so bili tako neprevidni, da so svojim starišem zbrali delavce, umirajo gladu, vročine in mraza da si njih stariši delajo kot tovorna živina, da imajo žene kapi tal isto v vse udobnosti nebesa na tem svetu.
Ali niso kapitalisti navadna poulična druhal? Kedarkoli zastav kajo delavci, takoj najamejo ka pitalisti morilce in vbijalce, da bi s silo primorali mirne delavce po nižno nositi tlačansko breme. Doživeli smo, da- so kapitalisti zapa lili nalašč ob času stavke svoje tvorniee, železniške vozove ali poškodovali na drug način svoj ime-tek, da so tem ložje zahtevali vojaško pomoč ali pa da so dali najetim morilcem v civilni obleki povelje streljati na stavkujoče delavce.
Ali niso kapitaJisti tista svojat in golazen, ki se ninič učila in ki nkdar ne bo tud nič znala, ki vedno vpije: na vešala ž njim, v ječo, tamnico ž njim, če kdo delavce uči, da so delavci ljudje, ki imajo iste pravice do življenja kot kapitalisti?
Ali mar niso kapitalisti morilci? Ali ne vbijajo in morijo dan danes delavcev zavoljo svetega profita v tvornieah, rudnikih in železnicah. Tehnika je dandanef tako napredovala, da bi se dalo z varstvenimi napravami skrčiti nesreče na najnižje število, če že ne popolnoma zabraniti. Varstvene naprave stanejo denar in krčijo profit; kapitalisti pa hočejo profit in nočejo varstvenih naprav za delavce.
Mar cestni tolovaj in ropar ne mori in ropa zavoljo profita?
.....Razlika je ta le: Cestni tolovaj
rizkira svoje življenje in prostost, kapitalist pa nič, kedar se gre za profit.
Kapitalisti so gorjaČarji, za to govorimo ž njimi po gorjansko. Neverno, zakaj bi za te vrste ljudi rabili fine izraze, ko vendar vsaki dan nastopajo brezobzirno z gorjačo v roki.
Kakor si kdo postelje, tako tudi leži.	J. Z.
DOPISI
na stavkujoče delavce, ga kapita-|
Morgan, Pa., 13. nov. Cenjeno uredništvo Proletreal Sprejmite iz naše naselbine v
času gospodarskih in financijo- zavedajo, da se kaj taeega snuje	j ii|je ifm,nujo moril,R Sygan-u nekaj vrstic v našega
nelnih kriz. V teh časih mali špo- — in, če vedo, če niso tem načr- . , .	'Prolctarca . Beležiti imam va-
.	.	.	% *	.	i m ra znoj ni Ka.	.	.	....
kulantje prepadajo, veliki . pa toni sploh nasprotni? I »T ".....T , ... .	žen korak, ki smo ga naredili na
profitirsjo. . j V kolikor je meiVr znano iz A ^'poege prt	p()fu k <1|tjHVski zavC(ln<k8ll
Vsekakor se pa ta stran laglje Clevclanda. in kolikor sem imel j , pndapolm m delu. tedaj du-	pn,(1 j)nr Jo1j Hv jt, lmmm:,
opaža V Pittsburgu in okolici ne- priliko občevati z rojaki,' sem se h*,vmk' d^av.-e,, ,,tak ti« lav«-«»	0Jrit»nilo za ustanovitev politič-
go v devi-landu. Čim bolj proti , pričal, da "Uniji" ne naspro-j ,|krn'1 1 o^'j.iia! svojega d.-lo-	r;) hlnh;i knr j(1 ,)ilo ]m Vsln,
vshtxlu, tembolj jasne črte tu je jo; to vsaj poprečio ne- 'ia.i:i!'M. sinrten trre»i. ^	-aznih homat\j in sl.-.b h »'asov o
ker so tam delavske razmere sla- Toda* posebne-ja zatiimanjs v Kapitalistieno e:isopisje imenu-	nemogoceoo, dasi smo -vsi
be je. v flic t«mu, da industrija splošnem ni taeega..da bi človek; i«' vsakega delavca, kterega poti oho /nuj.---
cvete bujno.	lahko sklepal. <la go je, nasi roja-
- -44+f s« ii.i ^krujueui vah^du d.c.-..ki. razrerno zavednost, ali zavest, lavslte razmere se slabše nego na da je treba vo liti delavski boj na srednjem, je pripisati t 'di dotoč- gospodarskem in političnem poni delavski sili, ki prihaja od. lju. To treba povedati odkrito-
V nedeljo, dne 21. novembra popoldne ob 2 ^uri bo seja slov soe. kluba v dvorani L. Kaučiču Na to sejo s« vabijo vsi napredni slov. delavci z okolice, ker na tej seji bo dana vsakemu prilika vpisati se v soc. klub in stopiti v na ^e bojne vrste.
Naprej za gospodarsko in poli tično emancipacijo.
S soeijalističnim pozdravom
Odbor.
Kansas.City, 15. nov. 09. t en jen i " Proletarec ": -1-
Oprostite, ker sem tako dolgo odlašal s pošiljatvijo inoje naroč nine. Vedno ftem se pripravljal — in izvršiti mi je to mogoče šele danes. Zato Vam pošiljam $1.50 za celoletno naročnino.
To je edini slov. list, da ga je vredno čitati in naročiti, če je člo vek socijalist. Jaz čitam in sem naročnik štirih angl. soc. Časopisov. Treba je bilo torej, da čitam tak list tudi v materščini.
V nedeljo, dne 14. nov. smo imeli tukaj v Auditorium velik protesten shod v prilog Warrenu, uredniku Appeal to Reason iz Girard, Kans., ker ga je kapitalistična justica po nevrednem obsodila v zapor in na denarno globo.
Govoril je na shodu Evgen V. Debs, ki je dobro očrtal kapitalistične stranke t. j. demo-republi ko in njih hlapce-soduike, ki imajo nalogo varovati v imenu justice kapital.	^
Navzočih je bilo nad 2000 lju di. Radoveden sem bil, če je bil med množico še kak drug Slovenec poleg mene. Jaz upam da. Ne vem pa, kje se naši ljudje drže, ker ne pridem ž njimi v dotiko. S soeijalističnim pozdravom Josip Snoj.
Peru, 111., 21. nov. 1909. Cenjeno uredništvo!
Povodom strašnega kapitalistič nega umora v Cherry, 111., sem se podal sam na lice mesta, da Vam poročam v izvirniku, kako sem našel razmere v tej nesrečni pre-mogarski naselbini. V koloniji sem bil dvakrat in vsakokrat sem popraševal na drobno, kako je nastal ogenj in kakšen je rov.
Povedalo se mi je, da je pričel ogenj na jedni kari, ktera je bila naložena z mrvo za mule. Ko so rintfi — opazivši mrvo v plamenu — karo nazaj, je pa padel goreči povezek mrve doli v rov, v bližino staje, kjer se je potem začel ogenj, kteri se je razširil dalje.
Ko bi bili premogarjem takoj alarmirali v vse rove, bi se bili rešili do zadnjega moža; to se pa ni zgodilo, pač pa so vozili prav pridno na pOTrsjr premog. Šele potem, ko se je dim razširil na vse strani, so alarmirali v rove in sporočili, da gori.
Eden rojakov mi je pravil na-*fl«Mlnje: "Ravno smo razstrelili naboje, ko me je spomnil gost ilin, da je treba zapustiti .rov, in da nekaj ni vredu.
Naglo pospešim korake proti odprtini in ko sem prišel blizo, sem se že skoraj onesvestil, kajti pritisk gorečih plinov je bil že hud. Vse kar vem je to. da sem se splezal čez ljudi in mulec do vzdigače (geča), toda, tako slab, la nisem mogel gori. Na moje znamenje z roko in proseči m po-gledpin na človeka, ki je stal še
Sopoluomv čvrst na vzdigaei, se	^^
me je usmilil in me potegnil gori krst. Mesto, da bi dajal natffsl*' To j«1 bilo zadnjikrat. <h je sla. p;) raje dokazi, da «o te v rt|H vzdigaea gori." Nato že ni vozila 3 društva poslala v 'Chi
doli v globini - črnem grob Utis je bil grozen, žalosten, se pogrebe i žurijo, da bodo i pali dovolj jam, kamor bodo žili nesrečne žrtve k zadnj počitku.
Toliko za danes.
S soc. pozdravom,- v I Ivan Puček.
P. S. Tukaj Vam pošiljam i na Slovencev, kteri so v rov* suti, ker se še ne ve, so li mrtvi ali ne. Ti so: Grill, V Retelj, Oseka (dva), Oermel Pirh, Lindič, Pavlin, Jakše, Zaje Rebsel (dva), Kravanja (dva) Bregor, Kenik, Ermakora. Viel 18, — n od teh so člani SffF*
J. P.
_
UMAZANCU V ALBUM.
Kenosha, 20. novi U

909
Nisem mislil, da se mi bo trebi kdaj pečati v javnosti s kako fi sobo, zlasti ne, ker se dozdaj U sploh nisem. Ker sem bil pa prsd kratkem napaden javno v 4G. S.1 sem primoran dati nekaj odgovora, ne toliko radi mene, pa{ pa radi tuk, društva, kterega sem a* konvenciji zastopal.
Neka duševna mizerija, neki revček na duhu se že en par let "turna" z gnojnico, sedaj si jo je pa enkrat prevrnil na lastne glavo, ih sicer v toliki meri, da nj« duh veje malone po vsi Ameriki
Ta revček čuje na ime M. Ki-rar; kdor ga pozna, ta že ve, ds je vreden kumpane pri kliki okoli "G. S.".
V štev. 45. "G. S." se javno z* letuje vame, ker sem ga na konvenciji razkrinkal, kako je mi-slil spel juti društvo II i rja št. 38 na led, da ga nismo Člani preje pogrutali in mu obrnili hrbet. |
Možicelj je sila domišljav, zaradi tega je pač mislil, da bo kartakole "ronal" društvo Ili^ ja, kakor se mu bo poljubilo. S* veda vedno na komando od klike pri G. S. Ker je pa možicu vse-skupaj, spodletelo, — kakor kliki sploh — je pa začel delati zgago in trositi laži v svet. Ampak tudi za trošenje laži je treba imeti ljudi okrog sebe, sicer ni nič; teh pa nibilo več, kakor hitro se je spoznalo, da možicelj ne nosi svojih možganov in da je le nekako umazano orodje neke umazane is lažnjive klike.
Vse to je prišlo po pregovoru: "kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pad«-.' In tako je mofl cel j sfinišal za Kenošo svojo kari-jero.
Na očitanja glede moje bolens in <lni«;.l! reei ne bom odgoVfl^L
v	javnosti možicu, ker to j^f^-polnoma moja privatna 7#meva. j
Kar sem potrosil, je šlo z moje-* ga žepa in nisem prosil niees® zastonj. Sramota je, če kdo kaj podobnega čveka. Gotovo najbolji dokaz. <la v možieevi ||
vi	ni vse v redu.	^^^ Glede društva se možic usti, d*
je bil soustanovitelj. Knjige ps izkazujejo, da je pristopil šele po štirih mescih potem, ko je bfl že društvo ustanovljeno. ima mož.ie res obilno, toda nfll no\ ne ho notri za. •'! ' fingttlJ|H ker fasade bi ne kvasil bndaldl V SV«'t.
Revšc razpisuje tudi nflgriJI Oh, kakšna ironija! Le pamet, fante pamet, da se ti ne bod<> vrabci smejali: sij veš. da ttf s t \ ;> ri O nairra nevrjame
vee. izvzemsi tistikrat, ko so poslali 12 najboljših mož. da rešijo
poslala v i hieagf informacije, kakor rad trdiš. To
ralj
ostale z rova. kar ,pa žal nT hilo Uuj nagradi*. '	-1
mogoče in so vsi storili tragično Toliko'v pojasnilo tistim, kiji sni rt	dn -;o / vsi'spi k« •• fr za dnTJiio^ in	**
u'tilil ni t)il>i
\>« h stv>ni nezavarovana in osj^- srčno. Anip.il; povedati ja tamkaj. To s i naselj'enei. Kapi- tudi odkritosrčno, o*». je
vrgli kapitalisti na cesto vnga4 hunda. barabo, postopača, lenuha.
Kapitalisti > č .Isopisjr vsakem delavcu, ki je po truda-polnem delu i/}»il eašieo ali dve žganja pijanea in žganjarja.
*Na4eli bi' Tahko - ■ celo .veslo gre a vi h izrazov, ktefe rabi kapljanje podlago anarhije, je tudi v či, ki so v kulturnem ozirii sto- talistieuo časopisje, s ko je treba tem — t. j. naselniškem oziru — rili le mnogo za napredek/clevc-1 vda rit i po posameznem delavcu anarhistična; zato ji re/ervna del. land.skih ^lovcneev. 'Tam /imajo ili skupini delnvcev Kedar piše masa prihaja le k dobrem, da mo- dober pevski zbor 'Triglav*. 'So- kapitalistieno časopisje «) delav-ralno uničuje moč organizacij in ko-le', slov..čitalnico, v kteri ima-'ih, takrat temu časopisju ni no-klubsje stemi kot strašilo proti jo vse. napredne slov. Časnike in bena beseda prerobata in preko-»a h te vam delaveev na splošnem knjige; sploh so v narod, oziru smata.
vshodu, n<» <la bi jo to kaj stalo, dobro otganizlrani. — Stem, da Žene delavcev so ob času stav-
na?
\e o oi
talistična doba, ki ima za proizva- elevelandskimi rojaki dobri!
Vsekakor imajo delavske orga- so si uredili svojo kulturno pošto-nizacije vsled tega dotoka novih janko pa so le pokazali, da so del« moči zelo težko stališče, če. zmožni tudi razumevati kaj drn-prihajajoči delavci niso bili že zega; pokazali so, da imajo voljo
ke podivjane hijene, ker branijo svoj dom napram kapitalistom. Delavci so brezvestna in povdija-na poulična druhal, ker nočejo iz
«i«I pojasni socialistic« i In res, pi v or ju sodr. se je takoj dcuštvn v
naj »rga
in m na go-
«•:	v I "	. , ' '
mesinTriif vee vo<le_ dalr.nr<» je U rar t.i'co t k) ■ Trv je 1M
'	* ju
': 11 ! i e . H • O i • J 7 ] '.' te',!! | i. i i ! * . .	' '
T' * ' v
na
-frr-
19 elanov bralnega »eijalistieen klub, za kterega prijavo pri stranki se je poskrbelo takoj . na pristojnem mestu. Vsekakor pa mislimo, da bo število članov v kratkem na rastlo na še enkrat toliko. To je torej znak. da se Slovenci v naši koloniji zavedajo in da je na všeh koncih čuti probuje. '

JAVNS /ATtVJOM
91,
n i moj OSf.lUwSO
nil pope Vr fea v««! med množit Pri vivl ju.' -vali. .kako so se zadelali in kako so^ pili svojo vodo in olje iz s\o-jih lcšeerb. Jedli so skorjo od lesa in usnje. Eni so bili zelo mIs-Hi, le trije« sy h Hi popofhomH pw
i
. jI
■ , l.
V .pild
fu
trn iS
sebi. Na eni strani je lujo to fl,gp^ncjga
v V dol .r est. Bi £t člo-. tem mestu- vj^tn-.ti n<:t*T>omc'fll v.materi laji;| |elnem ali drugač: >4o-Upešnejlo agitacij; 'ProleiarrV;. ' . najiSkrSlK Nada1 taji vala vsem, kfj| Si m^ne varovali? na, ff^ kredstvih. da Js WlS agitscijsH
velik d veselje m ed ljudstvom, <la so se pojavili*ljudje pri živl jenju, po drtigi pa nepopisna .žalosf za tiste, kterih ljubljenci so bili še.
r>0 zf
1
Pozdrav in roko vsem!"
*
fRANK PETRlO,;|
zastopnik 4'Prol
**. "'


it. t, . ^
P KO LETARBO -
RESOLUCIJA,
leta 1908 naprej p. do 4-, Kon{no ^ odboru, d« konvencije S. N. P. ^J. vi
te organizacije, da bi ne za v novi odbor, ki je prevzel ino račune in posle starega
tega, ker je metal ljud-
ki ; kajti le na potil svobode, pravičnosti in resnica je mogoče de-_ . . . lati v bratski ljubezni do vseh za-
ilT;.,	»loveuskih delavčevi*
tat Glas Svobod." še od mtlih obrtnikov.
a«Wg
l , „ . .	pride ta reaowcija v "Glasilo"
ndu. O., pisal neare»nico o « R p j m ,|r 8e ,.„ jaig
um »tanju S- N. P J. * ^ na vge 8,ovenl)ke v
da )i ikoduje; uplival, Amrriki „ to svrh (U jo ^j,.
pisavo na čitatelje, ki so v«.
Slednjič izreka zbor listu "Pro-letarcu" iskreno zahvalo in zaupanje za njegovo podporo, ker je bil na razpolago vsem tistim,
® ^^	P ., ki so stsli na braniku za koristi in
e.ek v 06., da on n« prot. ^ g N p } ^ ^ j(j
P J. pa« pa le proU «1. M Hgt i l8tavljen javnim B.
ki tira jednoto v pogu- dom
in blatenju od strani onih, ' proti katerim je ta resolucija naperjena.
Sklenjeno na 4, rednem zborovanju S. N. P. J. v Clevelandu, O., dne 27. oktobra 1909. JOSIP BRATKOVIČ, 1. r.
predsednik konvencije.
BARTL VERTAfNIK, 1. r.
FIL. GOtflNA, 1. r.
zapisnikarja.
a po drugi strani je s po-1 jsvne agitacije pomagal ,vljati drugo organizacijo, začetniki so — kakor je bi-Jasnjeno zboru po delegatih odboru — oškodili S. N. stem, da so se pustili suspen-i in izključiti, ne da bi popri S. N. P. J. svoj dolg; i tega, ker se je zboru po tu društva Ilirija št. 38 v hi, Wis., pojasnilo o načr-so se sklepali po La Sallski enciji zahrbtno, s pomočjo in tfijo lista "Glas Svobode" za ovitev posebne Zveze, na naj bi društva S. N. P. J.
IZ STRANKE.
SODRUGI V CHICAGI POZOR!
Vse tajnike krajevnih klubov
se prosi, da pošljejo v najkrajšem
.	,	času svoje naslove, kajti drugi
■lala svoj asessment in take	ge j^p^j, gla80Vnice s
novemu odboru iz rok de o, kandidati ^ eU8eklltivni odbor
»eno mu od La Sallske ^ ^ ^^ v AmepiUi.
(Vencije — zakar prosi dele-	. , . .,
dr. Ilirija št. 38 v Kenoshi,	John Petnch' taJmk'
^ oproščenja, ker je bilo 4316 W. 31st St., Chicago. 111.
Dštvo zahrbtno zapeljano — t konvencija oprosti; nadalje vsled tega, ker je list las Svobode" še teden pred ivencijo pisal, da je razvidno ačunov, ki jih je poslal gl- taj-[ v pogled drž. tajniku, da je \ $6000 primankljaja, o ktcri ti pa je bilo na 4. redni kon-iciji pojasneno ,da je tisti , rain sestavljen pravilno na podla-I dohodkov in izdatkov tiste do-ko je novi odbor prevzel delo n jed. blagajne; dalje, ker je list "Glas Svobo-" sploh pisal vedno laži in za-1 resnico glede stanja S. N. J. —
KONŠTATUJEMO
delegati društev S. N- P. J., ani na svoji 4. redni konvenciji Bvvelandu od 18. do 27. okto-
1909. — na podlagi neizpodbitnih doka-r od izvedencev v knjigovods-R in ™ rl^jh pojasnilih
e "Glas Svobode" ruval f le iz škodoželjnega namena t proti gl. odboru S. N. P. J. In
[ pisal neresnico samo zato, da t bi omajal zaupanje v njegovo r delo — in da bi gospodar te-I ga lista zopet prišel na kr-[ milo.
jz ozirona na vse navedeno, pri-tena zbor 4 redne konvencije IN. P. J., da se je delala odbo-[S, N. P. J. od strani lista 'Glas robode' velika krivica, ktero ta pr obsoja najstrožje; odboru pa reka polno zaupanje in zahvalo, r je vztrajal na svojem mestu .koristi S. N. P. J. Dalje obsoja zbor najstrožje vse pe , ki so vedoma podpirali — disi z besedo ali dejanjem — niskotno agitacijo, ki je imela mien škoditi S. N. P. J., vzbu-ti z napačnim javnim mnenjem
V soboto dne 27. nov. se vrši seja slov. soc. kluba v navadnih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. Pridite vsi, ker se bo postavilo kandidate za volitve v izvr-ševalni odbor.
Frank Podlipee, taj.
Okrajni tajnik soc- stranke G. T. Fraenckel naznanja, da se vr-še v bližnji bodočnosti od strani soc. stranke v Chicago sledeče veselice:
V	soboto 11. decembra zvečer bo v dvorani 2. polka na vogalu Curtis ceste in Washngton Boule-varda velika letna veselica.
V	nedeljo 13. marca 1910 priredi veliko slavnost komune v \Vj cker Parks Ilalli, North AjK<in Robej st.
Dni ji i|i iiiniPtTn i ju ali majni-
nost dne 1. maja 1910. Za vstopnice vseh priredeb naj se vsak aglasi pri tajniku soc. kluba Francetu Podlipcu.
je vprizorjeu zaradi brutalnega gi izkaz. Poslali sodrugi istotam. nastopanja proti uuijcem Indu- Ker smo šli v megli 5c \ ker smo atrial Workers of the World, ki jih čakali 5c; ker so drva lomili se bore za svobodo govora. Pre- 10c; ker sem bežal 55c; ker srno mogarji so odobrili resolucijo, da. dobro došli 5c; za Taftovo kum-se takoj prcueha pošiljati premog rengo 25e; ker nima vsak svoje v Spokane, Wash., [z Coeur d' sodišče v Conem. 5e: za zamudo Alene, premogarskega distrikta, 2()e; želeČ srečo v bodošem stanu kateri je preskoboval to mesto s 10c; Oh! 5<>c; debi dobil družico premogom. Poročilo javlja, tla je s Clevelanda 10c; da se izpolnejo 7000 preuiogarjev iz severnega besede 25c; opustitev f>0c; 01.
dela drž. Utah in British Coluin-bije pripravljenih za pomoč I. W. W. v njih boju. Spokanski mestni svet je (tajno) določil $1000 za "narodno stražo" v slučaju, da se potrebuje, in če bi bilo mogoče zatreti lokal I. W. W. v Spokane.
'I. \V. W. nadzorniki upaj, da jim priskoči 20.000 mož na pomoč v različnih sredstvih v njih boju za svobodo govora, ter da so pripravljeni vzdržati celo leto, če treba. Člani I. W. W. nameravajo dobiti za njih boj več ženstva, ker ženske aretirane vzbude več pozornosti in simpatije mej delavstvom in javnosti. Tri govornice, ki so bile že aretirane, so jih izpustili iz zapora, vse druge govornike obsodijo na 30 dni v prisilno delavnico, če bi pa ne hoteli delat, se jih obdrži v ječi 30 dni ob kruhu in vodi. Obsojenci so vsi odklonili oboje, delo in suh kruh; vsi so zaštrajkali v ječi za zados-no hrano. Čez 1000 aretirancev že 8 dni nič ne je, mnogi so že tako oslabeli, da so jih prejeljali v bolnišnico, kakih 100 niso zamogli vzdrževati .takega posta, in so sprejeli kruh in vodo. Mestna avtoriteta je . večkrat poslala ogujegasce z brizgalnicami na mimo ordinanco prirejenega shoda. To sredstvo so sedaj opustili, ker nimajo dovolj brizgalnic, in je preveč zamudno. Šef policije pravi, da imajo za 5000 oseb prostora v dveh ječahr natlačene imajo pa tako po eelieah, da morajo kaznenei biti do nazega slečeni, radi neznosne vročine, O, tiranija razsvetlenega časa v svobodni (T) Ameriki.
vino 30c; da se zmešajo črno sukneži 10c; podpora 10c; za konec vseh maš lOe; podpora 10c; predlog O. K. 10c; da bi zmagali 30©; ker stik) sinovi kraške burje 20c; ker se je odstranil 20e; za soc. lOe; dober sklep 5c; Živela svoboda! 10e; podpora 20c; ker smo obedvali pri sodrugih 50c; ker se nestrinjam s P. 5c: da se bo kaj storilo za delavce 25c; ker se zavedam del. boja 25c. — Skupaj $5.65 — lOe za pošiljatev denarja.
Nabrano pri Fr. Mladiču in izročeno po ftavsu $1. Hvala!
John Podboj, trgovec v Canon-sburg, Pa. 30c. —- Vsem prispeva-teljem iskrena zahvala!
Listnica upravništva.
Repovš in Peršin-v Olevelandu: pošljita vajine prave naslove, ker se je urnila nekje pomota, da nam pošta vrača liste.
Mm gi I Priperoftajte hrvatskim de l* v rem "RadnlCko Straio", edini hr vatski socialistični list ▼ Ameriki. Na rotnina $2.00 na leto. Naslov: «06 So. Centre Ave., Chicago, 111.
Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Importo starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-
w..... v . f ___________________portirane cigare in cigarete. Vse
. Dve tvrdki sta nonudile mest-j pristno in po zmernih cenah.
ni avtoritet i 1<M K^kranipovih to- trs/i KROIIPA poriše, da ž nj^h požene iz me-J »At« IIIIUtr/1) sta, ali po potojjfC*. vse člane I W. 1243 W. 18th St. Chicago, 111.
of Um Worldfv Spokane. Bsli|l* ___
ozni Spokytfanje se še morda po-t luži jo iud^vizicije
župane z dušo in telesh	>j Podpisani naznanjam roja-
kspitalistom, Emp>	^kom y Chicagi in okolici, da
agentom in verskim popom. Živeli I. W. W.l
POZOR!
Mogoče kdo misli, da v Chicagi ai <iobtli tae«ga uiesa kot v stari domovini. Ampak fc
je zntota! •	" •• '
Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, live kokoto
čiste kokoil in meeo vse vrste. Cene najniije, blago najbolje.
MIHAEL LACKOVIČ, 376 W. 18th 8t, Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
aaananjeano, da balela>«tno iwiiimni
Ohlpkt4 ^ naJrvuTeJ*eln kroj*. Unijsko delo; ferpeSno in Utee UUIC R	V udogi imamo tudi rame drage potrebščine, k
da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite la oglejte ei našo ialotbo. Z veecD epokovasjeiB
Ali ste že
opazili, da je fotografična slika najboljii spomin na vato poroko. Zakaj ne greste tja, kjer dobite najboljče in finejto slike. To je pri
Htaremu in itku&eiieinu fotografu. Že 25 let ima svoj atelier na eneui in iHtem prostoru. Se fitevilka je nova
1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACE.
TELEFON CANAL 287.
U8TANOVLJBNO 1883.
obleke po meri po $20. $22, $25.
sem odprl novi salooti na 825 Blue Island Ave. Točim
RESOLUCIJA
Conemauški slov. soc. klub je na svoji seji s prejel v prilog Fererju sledečo resolucijo:
Mi, člani slov. soc. kluba v Conemaugh, Pa., zbrani na svoji redni mesečni seji dne 7. nov. 1909 protestiramo kar najodločneje proti krutem umoru, katerega je izvršila klerikalna aristokracija — španska vlada na .čelu ji
Danes le odšlo iz Seattle 100	. . ...
v .J .	., ... 'dobro pivo, vino in dobro wi-
prostovolcev, da se jim pridružijo	v r »
v boju za." free speech". -Tudi i« "«■	be P"f>oroCa
družili krajev-iiprtnr^in o vsak dan.] « *	Ml A At A
Danes 14. k m. prTfcsli Seattle) JOllll .niafllC lokal soc. strank?^i¥Hk^i>r()testni 825 Bine Island Av. Chicago, shoil, in da se nakolektira prepo-trebnjega denarja za ta namen.
Ivan Solar,
Listu v podporo.
Frank Knafcljc 25c; .Joe Svei-ger 2.)c; elevelandska terna 2&c; vseh 75c iz Clevelanda, O.
Iz Conemaugha, Pa., so poslali sodrugi z veselice soc. kluba sledeče svote;
Boril si se za ne zavedno ljudstvo za padel si; duh Tvoj živi
Halo, Johtiy!
Kje si pa bil včeraj! Saj ve5 kje, tam kjer je največ sabave. Ali *e ne veš da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
590 So. Centre Ave., Chicago, III.
okrvavljeni Alfonzo na.l profe- namj u njgj 8|||rti b„, kot sorjem Franciskem Ferrer jem.
Kot zavedni delavci, ki poznamo njegova dobra dela, ki ga je storil za ljudstvo, čutimo s celim
svobodomišljenim svetom, da j< bil umorjen naš sodrug zato, ker
Aka hočeš dobro naravno vino piti, oglati se pri
JOS. BERNARD-U
mueenik svobode nam'dal si meč v obrambo za napredek 10e; radi ne prihoda Bonav,enture 5c; zbali
se je zavednega ljudstva 5c; zato!Pri njemu dobiš najbolja kaiifomij
620 Blue Island Avenue
Telefon Canal H42	CHICAGO
kep se je A A. G. spreobrnil ">c; ker je to laž 10e; radi pripravru
ska in importirana vina.
ranizaeiji hi dokazale- —	mmerstieiie	n
fcavednjoc se moči, kU-ro ima J velik učitelj in ljubitelj!^	^ p'TrM- - 1010 W. 18th St.
bikarstvo v^ javnosti o^i«'zatiranega ljudstva je umrl sodr j f '	^ S(im\lnHrmlošei
pr — na podlagi dosedanjih iz-	kot žrtev in mueenik pod
fienj. z ^torn J'Olas Svobode", pritiskom klerikslizma in njene-	tVt_
[ knr najostreje zlorabo časni* zavezTiil<;» kapitalizma in *ari-ht^a'fe vrste, ki služi zgolj j st0kraeije.. Pi>amo, da bo ta stra-piiiifi 'iij. sebičnim namenom, honetni umor ki se zvrnil 15.
I. STRAUB
URAR
Chicago, 111.
nja:
med Conem. sodruge ^Oc; Keime-Kocjan: ker mi poleg popov 25e; S. Zabrie : za iti-
tia ta način 0i
picer itfi. ker
ba, pomen in zn»is"l časnikarske ; IbSdo. oKpri-iii pa tudi zaatrup-' ,, Ujudsk'i dnsfr-tnr seje prepir in r peliojno so\ raštvo, tii£prft>or<w zbor 4. red..-tovencija S. N\,l\«f. v Clevelnn-10 , svojim 2Uno'n,#da v bodo- » >podpirajp le ^M^e 5r"snije, Tci j lejo resnico, poIlpiVajo nnšo(' ri eno nalogo in varitjVjo inte-le naše gospodarske ofganiza-, R S. K P. J..^' ktef-i se združil-o v -Ameriki živ^i naprej i
iirr lii
Španskem	zrevoluci	
elemente, l	a se tlaČr	
s« po dvoje	no moi'.p	( litri
ide ens ZJito	— in vrh	
vlade ob tla		
it je je hn\\ vvlctl rnn	l>ri vseh iki'h gonji	' ' * den i ,
so zaprte p<	r> španskil	i j
naeije drill 2.'
I m enih namenov o(l
Ima večjo talogo ur, veriftie, prsta nov in drugih drngotin. Izvršuje tu<i vsakovrstna popravila v tej stroki p zelo nizki eenL
Obiščite jpil
ao van
.T. Bricel.i : A. (liibr
<kof '"ic
Ni
»nja T\
Društvene regalie, kape, prekoranmlce. bnndera itd.
i
pr
•t ve. k t ere ičah.
Živela moderna šola! živela soctjnlns evolucija 1
Odbor.
c: »lonn ller 25e: Mn pintar ■ Skupaj

>nnk
nštva najbolje presl
V
l/.netia — Dr u
Emil Bach m an
1719 So. Centre nve., (fbie:igo, lil
To
najboljše In tiajhitn preskrbi
Rabite drva?
venski delavci .in mah obrtni- Unijski premogarji bojkotirajo
- >	Spokane, t	»Ij „ cplltp?
Ta ResoWija je bila sprej. te Mesto Spokane je /boikobifj.no I nil iJV OVlllVe flssno na IV. redni konvenciji fld Western-Federate
FRANK UD0VI0
EKSPRESMAN
1343 W. 18tli Street
^ CHICAGO, ILLINOIS
K-iP. J. in tddi nam izročena | od lokala Budke. Idaho, ker za-objavo <>p. n fed ništva • * tlrft in preganja delavce. Bojkot
Prevaia pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri njfrm.
Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. . , •

Izdelujemo
Prodajemo ^o?7i2°bme, S«.
Imamo	zalogo modernih klo-
Uiiaiiiu bukov v najraznovrstnih bojah..
V ZalOfli ^mamo veliko zalogo srajc, kra-™ vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
?
Za mno^obrojna naročila se priporoča TI JOT lili H liffTT/
PRVA HRV, TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI IflAJVlth^
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
|| ZEMANOVO "GRENKO VINO", j
;;	je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- !
o	nim želodca, črev in letlvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGL.TIV !
o	LEK ZA MALOKKVNE ŽENE IN DEVOJKE. " Iz«lelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
J[ želodečni grenčec.Tatra je izdelans iz zdravilnih zelišč tatran-
j; skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpirs lshko prebavr o ][ želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. j j Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu o teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. J
^ R 7 F M A IV 777 A'P°rf Street,
o D. ZrfCrlUAIll, Chicago, III.
=
Zdravljenje v 5
brez noža in bolečin
n	|
Varicocele, Hydrocele
Oz<Jr»\oi> vitega, kdo* trpt nS. Varleo(?eU, Sfrioturi. Dalje ozdravim jnalozjjivu zastiruptenje, iiv£nc nexnuj^nosti, vole-nieo in bolezni ti?f>£ih se možkih.
dneh
(RAZBIRANJE
tiu •
Ta y I r« v n
lik.1 je dana T' n
M J^ili
thu, so ir^inyi'fe velike svou
,-ljonl
k.itaff-^Vrf'.Mi. i * ti> 1» • i /.l'r;tv! i' i o.f f;< orrxftftpCMin, «!?»	1p j tr ejlno hi
vljenjo "nT tr^ba. pl;
>in lr<l v > i h a
Tajanj moike bblezui 'r'v*m
ibr»-t, rgnba krepftsti, .oipor.
k!	•	^ f •. j ' j1	^
S*

, . žetmk#>m>l'
n v*;*f i!t .**•■ ku/nc bT> t i ^ • -'n lb. < -«o * Vre i in 5v^tuje*t.istonJ
DR. ZIN8, 41 ^SO. CLARl^ST^ CHICAGO
iure,
liM *
Moll. Randolph in L
t'r.vluje: o<i S nre zjut. do S. ure sve€<-r. V nodrljo: od 9 »re zjnt. <lo * ui
■'■.r'.*1.!111,-. 11/l" 1 — J-'jtZ■. ■■
i narrifh je, i«v zdravnika* iatva. s kt^rias
lo sa vspoftno.
•nh
^rlostl, ^ T« ho,
Ijcnjs i«
v .
St.) p pftp

f-r—■
ALOIS VANA
m	«
t— izdelovatetj — ...
»
sodovice, mineralne vode. In rti-> nih neopojnlH pijač.
82-H4 PUH St.
Tel. Canal 1405
I>R. F. J. PATERA
Ordinate: na sevrotap. vogla
in Milwaukee Ave.' , «

■ - '



Delavec Ševlrjov.
■ m
Povest izza dobe ruske revoluoljfe.
Spisal M. Arcibasev. Poslovenil Jože Zavertnik.
(Dalje).
"Maksimova . . • počakaj jutri. Boli mte glava 1"
f Iz njenega naivnega glasu ste odmevali plaanost in presunljiva tožba tako jasno, da je Šcvirjov obrnil glavo in poslušal pozneje.
Maksimovna je molčala.
"Ah sirota!" je rekla v joku. "Kaj boš počela . . . Sama ne-vem . . s"
"Kaj te pričakuje!" je hotela Teči, pa je obmolknila in rekla:
"Ti ne boš storila nič!"
"Maksimova," je zaihtela Oljenka in sklonila roki kot k molitvi" /. . rajše delam . . ."
"Boš dosti zaslužila!" jo je karala Maksimova. "Zakaj pa si T Gluha si in neumna. Nehaj, sla-bejše ne more biti. Oe umrjem ali oslepim . • . kaj bo s teboj!"
"Maksimovna, v samostan po-
•	jdem. Postala bi rada nuna; v aamostanu je krasno . . . mirno." Nakrat, nepričakovano je Oljenka odprla svoje sanjave oči in gledala zamišljeno in navdušeno nekam, daleč za zidovje.
"Bila bi rada velika bela ptica, da bi poletela daleč — daleč! . . . Da bi pod menoj bile cvetlice, travniki in od zgoraj nebo . . . . Tako kot sanjam."
Maksimovna je zdihnila.
"Neumnica! ... V samostan te ne sprejmejo . . • V samostanu je treba deponirati denar ali pa delati težka dela. Kakšna delavka si tit"
Starka je napravila ponižujoč miglej z roko.
. "Kaj še govoriš . . . Pojdi z Va-zilijem Stefanovičem. Boš vsaj aama svoja gospodinja in morda me boš tudi podpirala. Vazilj Ste-fanovič ima sedem tisoč rubeljev v hranilnici Tako govore ljudje."
"To je strašno, Maksimova," je proseče šepetala Oljanka, kot bi prosila za odpuščanje: "Sirov je navaden kmet!" •
"Za tebe je milosti j i vi gospod? Gospodje niso za nas, Oljenka. . . Da bo le dober človek in zahvali boga."
"Nič ni čital, Maksimova. Nekoč sem ga vprašala, kako se mu dopade Cehov! in odgovoril je: Pri našem delu ni časa za otročarije ..."
Oljenka je posnemala top jn sirov bas. Posnemala ga je in pla-kala: njene velike oči so se na-polnile z debelimi solzami in roke so se ji pričele tresti..
"Govori pametno!" je zaklicala zbadljivo Maksimova- Poznati je bilo, da bi se rada razjezila. "No, nič čital! . . . komu je pa treba či-tati. On je trgovec, pa ne neumna stvarica, kot si ti."
Oljenka je nehala plakati in odprla na široko in sanjavo svoje oči.
"Ah, Maksimova. ti nerazumeš nič o tem, pa 'le govoriš. Edino dobro na svetu so knjige. Čehov n. pr. . . . Če ga človek čita — tako navadno — da bi jokal. Nekaj krasnega!"
*	Oljenka je pritisnila rolri na obraz in tresla glavo.
"Ah, pojdi s tvojimi knjigami!" je nadaljevala starka jezno vin obžalovalno. "Morda je krasno, a ne za nas. Ti — vid mi peša vsaki dan . . . včeraj sem pospravila mezo in vbila eno čašo- Po enem .mesecu bom morala že baje v u-. božnico . . , Šivala in šivala sem — danes sem pa tu s svojim šivanjem . . ; Pa nisem bila taka kot ti, če zaslužiš pet rubeljev, pa že 'r - dva potrošiš. Nimaš cunj, pa ku-;-puješ knjige!"
Zdaj je &tarka stopila tiho v sobo. Njeni 'mali očesci sta gledali zvedavo.
"Maksimova, to je hujše kot smrt ,v* On je kmet ... me bo. še pretepanje zaklicala Oljenka * obupno.	V .
„ "No, zakaj b* te pretepali . . . Pa kaj če te udarit . " ^ 01ga^v%-novna naj se .podvrže!" - "Kaj!" je plaho zakričala O 'ljcna. ' "	.
^•"Podvreči se?-ukloniti se mora £ te ... . pravim jaz . . ."^e ponav-* ^>T\ljala starka. "Ako te bo enkrat ^Šli dvakrat pretepel, potem bo nehal .. . Taki so vsi. Poznajo le po«\ ' koričino. Tiho bmli in trpi . , bo Se neial." \
Oljenka jo je gledala S strahom, kot Bi iz hodnika prihajala pošast
in se ji bližala. Poprijela je krilo in se pritisnila k mizi. Ali starka jv je že pozabila in se obrnila k Maksimovi.
"Našega učitelja ao že zopet spodili iz službe."
"Kaj!" je zaklicala Maksimova. "Zakaj so ga odslovili!"
"Ker se je sirovo obnašal napram gospodski. Predstojnik je zarezal nanj, on je pa postal sirov. Vrgli so ga na cesto. Grozno . , . kako je bila danes Marja Petro vna huda," je poroČevala starka na pol tiho in požirala besede, zaeno se pa plaho ozirala proti vratom.
Maksimova jo je gledala prestrašeno.
"Dolžni so mi stanarino za tri mesece.-Ona mi je obljubila, da mi dimes plača del stanarine . . . Kftj bo pa sedaj!"
"Ne bodo plačali • . . Kje naj pa vzamejo! snj bodo še stradali.
"Kaj mislite ... Ali jih bom imela mar zastonj v stanovanju! Našli so dobrotnico . . . Nima sama kaj jesti!"
"Nekaj časa je premišljala, obrnila se. je naglo in zapustila sobo.
Oljejika, ki ni razumela pogovora, je gledala plaho za njo; starka je pa lezla bojazno v hodnik in zginila za zastorom, kjer je bil čuti takoj šepet.
V sobi učitelja je bilo tiho. Otroci so se poskrili po kotih in ni jih bilo slšati. Učitelj in žena njegova sta sedela pri oknu. V čepi je pa bilo videti dvoje žalostnih in brezupnih obrazov.
"Marja Petrovna!" je zaklicala Maksimova samozavestno pred vrati.
Učitelj in njegova soproga sta dvignila glave. Obraza sta bila nejasna, gibljeji pa ponižni in pobiti.
"Ali lahko dobim stanarino, ktero ste objubili za danes!" je vprašala starka.
Dve temni senci ste za gibal i in molčali. V njima se je zrcalil žalosten in tužen človek* ki ne ve kaj odgovoriti.
"No, no . . • ." je rekla starka glasneje. "Jutri poberite svoje reči, jutri oddani sobo. Kar sem zgubila v treh mesecih, naj ostane na vaši vesti . . . Sama sem zakrivila, bedakinja sem, ker sem zaupala vam. Nadalje pa nimam veselja igrati to ulogo. Kakor hočete!"
Soproga učitelja ni genila, ali učitelj je vstal in šet proti hodniku, kamor je potisnil tudi Maksi-movo.
"Glejte,. . . Hotel sem vas vprašati ... Ali bi ne bilo mogoče na kakšen način . . . Poiščem si službo. Ponuja'li so mi že različne. Torej • . ."
Gledal je okoli sebe in jetična rdečica se mu je prikazala na o-brazu. Maksimova je vzdihovala.
"Res. res . . . obljubilo se je!" je ponavljal učitelj, mejtem je pa rdečica zalivala njegova lica. Z rokama je mahal po zraku. "Sploh bom izskal. Ne gre. To vendar razumete."
"Ne morem, gospod." je odgovorila Maksimova. Stopila je nazaj in razgrnila roki. Če bi imela odločiti sama. Ali dvornik, ne da miru. Še sama pojdem na cesto..-Na vas sem raeunila zdaj je pa..,."
"Maksimova," je pričel učitelj; naglo šepetajoč, in pogledal na vrata. ' "Pomislite, kam naj gremo. Zgubil sem službo . . . Danes sem hotel prositi za predujem, ker sem že dobil svojo plačo .. . otrokom je bilo treba čevljev ... pa tudi ženi je bilo treba nekaj . . • Vi veste, da smo imeli mrzlo vreme in ona kašlja . . . Tudi kopejke nimam. Kdo nas bo sprejel. Povsod zahtevajo, da se plača stanarina naprej, vi nas pa kže poznate . . . Mak >imova. pomislite, če bi bili v mojem položaju . . . Maksimova, za voljo božjo!"
"Ne, ne morem. Človeku je bli-"ž}e srajca kot jopič . . . Kakor h6č.ete . . i Smilite se mi, pa ne mrtrem pomagati • . . Imeli ste i^nžbo, zakaj se je niste držali. Zd&j pa imate, sami ste krivi."
"Seveda .' . . sam sem zakrivil. AH zakrivili niso tega otroci." '"Otroci so vaši. Zakaj niste potrpeli radi otrok!"
"Vidite,. Maksimova, takole..."
"Kaj naj vidim," ga je sirovo prekinila starka. "Zakaj se ponižujete"pred menoj. Pomagati vam ne morem. Govorili bi tam."	(Dalje prih.)
Svetoven pregled.
—	V Meksiki je 14 milijonov peonov — domačih sužnjev. Taft pa študira, če bi se ne dalo tudi ..meriške delavce potisniti na isto
življensko stopinjo. ;
• •
—	Delavci 1 Delati morate za plačo. Ne lastujete hiš in zemljišč. Plačujete visoko stanarino in prodati juorate svojo delavno moč kapitalistu, da
se siromašuo preživite.
Ka£pa zahtevate? Večje plače za svoje izdelke!
Delavci! Zakaj pa ne zahtevate vse—vso vrednost produkta, kte rega ste izdelali! Zakuj ne vsto pite v vrste socialistov in se borite za uresničenje socialistične človeške družbe*!
Delavci! Bitke ne bomo nikdar dobili, če ne bomo kot razred organizirani v politični stranki. Ka pital isti nas danes vladajo, izže-majo in dere jo, ker so politično organizirani kot razred.
Učimo se pri kapitalistih, posnemaj m'o jih v. organizaciji, in igrača nam bode podreti kapitalistično družbo v prah-• •
*
—	Bil je le tesar. Kapitalistična časnikarska nota z Kalamazoo, Mich., se glasi: John C. Emerya so našli mrtvega ob reki. Star je f>5 let in dozdeva se. da je umrl vsled lakote. Bil je le tesar."
Delavci!. Ali ne čitate moralič-no žaušnico iz te kapitalistične notice!
Po kapitalističnem poročilu je bil siromak tesar, torej delavec, zategadel sme po kapitalističnih načerlih poginiti kot star pes na ulici, ker je vsled starosti nesposoben za delo.
Kdor ima zdravo pamet, razume to notico!
• •
*
—	Med Slovenci iijiamo stotine, ki ponosno izjavljajo, da so svo-bodomisleci. Ali vsi ti svobodomi-sleei glasujejo za republikance in demokrate. Izjema so le socialisti-svobodomisleci, ki se zavedajo, da bo misel svobodna vspela in vzklila še le v socialistični človeški družbi.
• •
*
—	Po tržnih poročilih je kava kvotirana od 7 do 9 centov funt, kar se lahko prepričate vsak dan. Če pogledate v angleške časopise. Vi pa plačujete za kavo v groceri-jah navadno od 10 do 20 centov funt. Vidite, tako vas odira kapitalizem pri vsaki stvari. Ampak vi, delavci, vedno sedite na ušesih, kadar se vam govori o oderuških kapitalistih! Kako dolgo
bote še slepi in gluhi!
• •
*
—	Iz Buenos Ayres, Argentini-ja se poroča, da je nekdo vrgel bombo pod kočijo, v kteri sta sedela policijski načelnik in njegov tajnik. Bomba je ranila oba smrtno. Prepeljali so ju v bolnico, kjer sta umrla kmalu. Napadalec je vbil samega sebe s samokresom.
• •
*
—	Turški sultan Mahomed V. je v spremstvu prestolonaslednika in princezinje odprl drugo zasedanje državnega zbora. Prcatolni nagovor je govoril veliki vezir Hilmi paša. Govoril je zelo konzervativno in se dotikal le notranjih zadev. Povdarjal je prijateljsko razmerje z inozemstvom in se ni dotaknil kretskega vprašanja.
• •
*
—	Lord Minto, podkralj Indije in njegova soproga sta utekla komaj smrti: Nekdo je zalučal dve bombi proti kočiji, a padli ste na pesek in niste razpočili. Napadalci so ušli.
V Indiji so že ponovno zvršili napade na lorda Minta, lorda Kitchenera in Andrew Frascra. pod gube rn at or.f a v Bengal ji in druge uradnike. Anglija se že leto dni boji, da vaplamti kmalu
vstaja v Indiji.
• •
*
—	Eksekutiva slovanske parlamentarne zveze je odklonila ponudbo ministerskega predsednika Bienertha. da bi pričela pogajanja glede opustitve obstmkcijc.
Slovanska parlementarna zveza zahteva odstop vseh ministrov in Se le pod odstopu misli opustiti obstrukcijo, ki je že toliko časa
ovirala vsako parlamentarno delo. • •
*
—	V talijanski zbornici je so-
■ ■ '■
drug Cabrini interpeliral zavoljo! nezgode v Cherry, 1H. Tittoni mi-niter za zunanja dela je odgovoril, da je dal talijanxkeinj) konzulu nalog, da poizve natančno o vzrokih nezgode. Predseduik zbornice je izrazil željo, da bi ta-lijanski delavci morali imeti isto varstvo v ameriški republiki kot doma.
Kaj pa je z Avstrijo!
Soe. poslanci kje ste! • * #
—	Ruska vlada je razpustila finsko dežel no zbornico, ker je odklonila prispevati $4,000,000 na leto za vojaške troške.
Prihodnje volitve se bodo vrši
le v mesecu februarju.
• •
—	Predsednik Nicarague je dal
ustreliti dva Američana, ker so ju zajeli z orožjem v roki na strani vstašev. Ko je ameriški konzul zaznal za smrtno obsodbo, je protestiral pri vladi, a Zelaya se ni zmenil za protest. Ameriška vlada je odposlala bojne ladije v obrambo koristi ameriških državljanov.
Listnica uredništva.
J. Z. v B. TT.: Dopis je premalo važen za v javnost. Pošljite kaj stvarnega.
ZA JOLIET.
POZOR!	POZOR!
Cenjeni sobratje S. N. P. J. v Jolietu in. okolici! Kam se podamo na starega leta večer!
Vsi v Joliet! na veselico, ktero priredi društvo Jolietska Zavednost št. 115 S. N. P. J. v korist društvu.
V ta namen se najuljudneje vabi vse naše brate in prijatelje v bližini, kakor Chicagi, Aurora, La Salle, Waukegan in druzih bljižnjih naselbin, da se tega večera udeleže.
Začetek bo ob 7. uri zvečer dne 31. decembra t. 1. Kraj. kjer se bo vršila veselica, se naznani pozneje.
Za dobro zabavo, kakor za dobro pijačo vse vrste in okusen prigrizek bo skrbel odbor. Ustop-nina bo samo 25c od moških, ženske in dekleta so proste.
Na Sil vest ro večer torej v Joliet!
Za odbor:
Math Požek, John Andlovar, 5x	Martin Plut.
V starem Egiptu.
Ljudje v starem Egiptu so mislili, da večino bolezni povzroča neprimerna hrana in da je potrebno zdržati se hrane tri dni vsaeega uieseea, da ima telo priliko ozdraveti. Dandanes ne potrebujemo taeega zdravljenja. Če zapazimo, da naša prebava ni v redu, začnimo takoj uživati Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince ti hitro okrepi onemogle organe m jih pripravi k pravilnemu delovanpu. Potem bodo vstanu prejemati in prebav-ljatT več hrane ter večati telesno moč. Prebava postane popolna in nova kri kmalu napolni vse žile. To zdravilo bi morala poskusiti vnaka družina. Nobenih škodljivih primesi ne vsebuje. V lekar nach. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
P*pTIt$
I EXPELLER'
Kaj ti korittijo močne mi) * trpi! na revmafizmu,
PAIN-FXPLLLER
dobro vdrf ul«n, ti taknj oUti« bolt&« luUiraui tijib »»roke. Po 25n in IbOc v v»ob lok »mah
\ F. Ad Richter k Co., 216 Petri
I NEW YORK
Paalt« n« v»r»l>ano zotiuko * »iilrom.
Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike.
Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobrojgostiltio in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center Al	Chicago, III.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago.
Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev,-dobi darilo.
Ste že obnovili naročnino "Proletarca"! — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
Jako važno vprasao|e?
"Ali sem že poslal zaostalo naročnino na "Proletarca"t Šo ne! —
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
JOHN HORVAT, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratf* ter v prsih minejo takoj, Če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
SLOVENSKI DELAVCIl Naroča|te knjigo Upi. Sinclair*
"DŽUNGEL"
največji socialni roman 20. stoletja. Knjiga je , pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja.
Cena s poštino vred $1.20.
Naroča se pri upr. "Proletarca", 2146 Blue Island ave., Chicago, Illinois.
M. A, Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
885 So. Ashland Ave.
?el. Canal 476 Chicago. 111.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.. La Salle. Ill
Toči vac, goetilni podrejeue pijač* inae priporoča rojakom za obilen ob ink.
Joseph Kratk;
575 W 17th St.. Chi. sto. Ill
Izdelovalec najfinejših vsake vrste.
Na debelo in drobno.
Sveti kruh in fino pecivo dobita v hrvatako slovenski pekarni
Curiš i RadakovK
623 So. Throop Street Vosi tndi na dom	CHH

POZOR! SLOVENCI! P
SALOON
s modernim kegljl&ea
Sveie pivo v eodčkih in in druge raznovrstne pijače ter smodke. Potniki dobe čedno p ZfMe za nizko ceno.
Postrežba točna in liborna.
Vtem Slovencem in drugim Slovaka se toplo priporoča
MARTIN POTOK AR,
564 SO. CENTER AVE.,
CHIOAflJ
G. VnknifR
559 W. 18 St. Chicago.
Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah.
Kadar ae brijete stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri
Louis Polka,
461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg.
CHICAGO, ILL.
Naročite
se na
Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleški tolmač in Angleško-slovenski slovar..
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO. 538 W. 145. St. New York, N. Y.
Primemo delo dobiš le, ako si zmožen angleščine.
M. Lackovič
J78 West lBth St.,	Chic«£
MODERNO OPREMLJENA SLUv|i 8KA TRGOVINA Z J EST VIN A«
(GttOCERIJAi) Najboljši rii, kava, čaj, moka sploh vaakovratno domače in pr ako blago vedno aveie po najai^Jllai na pro da,i
Na zahtevo razvai&m blago dom, za kar nič ne račun i m.
Leopold Saltlel
ODVETNIK
. v kazenakih in civilnih Auto Phone 6065.
Office Phone Main 5065 Residence Phone Irwiag
UKAD: 27 METROPOLITAN
Severozap. ogel R&ndolpk in La Salle uliee
Stanovanje: 1217 Sheridan _
--------
HALO! HALt
Kam paf — Na sveže pivo la I dobrega vina k
Frank Mladiču
i i
611 S. Center Ave.,
tam se bomo imeli po domaČe."
To je pogovor s ceste, ki priča t a jem saloonu.	^^
Frank MlaJflf
611 S. Center Ave.,
Dr. W. C. Ohlendotf, IH.
Zdravnik za notranja bolessl|j
in ranocelnik.
(zdravniška preiskava brezpli čati je le rdavila, 647 in 649 BloaL
Ave., Chicago. Za «ln« ur« Od X___
po pol. Od 7 do 9 zvečeT. Izven Cliafl liveči bolniki naj piielo alovenakL
SE LI BRIJETE SAMI ?

Mi Vam oferiramo britev ta $2.00 izdelati nnjltoljftcga materijala, ki te prodaja ta $4.01 nam zagotovi in prineae 100 novih odjeasl k tisočem druzih, kterim smo prodajali o4fl 1876—to je 33 let pod tvrdko Jos. Kralj, so iznaftli, da so naše britve it najboljtya rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka britev je garantirana in mi damo v slučaju, komu britav po volji, damo popolno tal ' dotičniku. Nihče ne more oceniti brit) je ni rabil. Ker vemo, da ao nafte brlUe' dol lahko tndi garantiramo. Cena tem Drli $2.00. Brusimo tudi stare britve, za kar za Chicago. Za icveo plačati 5c več ta poitnino.
JOS. KRALJ
417, 419, 421, 423 W. ISth CHICAGO, ILL.
Dp. Wm. A. Luric, j
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinuje: Auda'a TVugStore, <»31« Centre ave., od 11 12 po dn«1 Drugi urad: 100 State 8t., Room 210, od 4—5 ure popoldne, izvreml
nedelje,
Stanovanje: 2757 W. 22nd Stmt,	Telephone, Canal 859.