GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavkioa Ljudstva.	Glas	Svobode.	GLAS SVOBODE SLOVENIC WEEKLY Devoted To Tum Interests Or
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.		
‘OD BOJA DO ZMAGE”!
‘KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 33.
“Entered as Second-Class Matter July 8/03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 14. augusta 1908.
Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto.
Leto VII.
Zopet eno novo društvo.
SOMIŠLJENIKI, NAPREJ DO ZMAGE !
Pregovor pravi, da prerok v domačem kraju nima. uspeha; toda v našem ¿slučaju se ta pregovor ni uresničil. Pripravljeni smo bili na razne zapreke pri našem podjetju, da jih zamoremo pravočasno odibiti, a zaprek ni, kalkoršne smo pričakovali, temveč neovrgljiva dejstva se pojavljajo, katera nami nehote pot gladijo. So, poisamesne oseibe. katerim je naše društvo in njega razvit ek. trn v o-čeh; poznamo tudi obrekovanje teli mračnjakov im vemo, da jim je zavist in obrekovanje, takore-koč nekaik zivljenski pogoj ; toda vse to početje o našeim delovanju, mi smo zvesti našemu geslu: ‘Somišljeniki na plan, naprej do zmage!”
Naš poziv, na naše rojake ni bil in ne sme biti brezuspešen. Odzvali so se možje, katerim je svobodni napredek nad vse! im ako se «takimi boritelji bok ob boku deluje. čigava je potem zmaga? — V naših vrstah ne trpimo nikake hinavščine, nikakega terorizma in nikako izdajstvo! Mi smo si bratje eden za vse, vsi za jednega, in tako mora ostati.
Naši rojaki, katerim je ¡¿napredek pri srni, se iakok -sii^evidli. kaj da je' maš -nili^'f'itjfoStevali so koristi in prevaranost “ Slovenskega Narodnega Podpornega Društva” na neomejenih liberalnih soLujalističnih. enakopravnih in svoibodnomiselnih principih, ter takoj v akcijo pristopili, kateri delajo v prospeh in blagor trpečemu ljudstvu. In. ko vidimo, da naš trud olbiln sad rodi, je naša vztrajnost- toliko trdne ja, ter korakamo. neoziraje se' ne na desno, ne na levo, temveč po začrtani poti, do cilja — in še naprej!
V “Glas Svobodi” z dne 7. t. m. št. 312 smo objavili stanje našega društva, in danes konštatu-jemo, da se je zopet eno društvo ustanovilo in se za sprejem v našo zvezo prijavilo.
To nam zopet s vedoči, da se ljudstvo zaveda, imstremi. po napredku in svobodi, kar se le v jedinstvu doseči zamore.
Da se kake pomote preprečijo, ponovimo sklep odbora “Slovensko Narodno Podpornega Društva št. 1.” v Chicage. 111., iz seje dne 23. julija t. 1. sledeči
V. odstavek, kateri se glasi: Kakor hitro je zadostno število članov prijavljenih, kakor tozadevni zakon zahteva, se bo takoj glavno zborovanje sklicalo, h katerem bojo društveni zastopniki povabljeni, da se pravila in vse potrebno vkrene, in da se zveza inkorporira.
Na več vprašanj, opozarjamo cenjene ¡somišljenike na. III. in IV. odstavek sklepa tiste društvene seje, kateri se glasijo:
III.	Nova društva naj se takoj ustanovijo in sicer je začetno dovolj, ako je 8 ali 10 članov, ter se naj to podpisanemu tajniku takoj naznani.
IV.	Vsak član ima 50c vstopnine pri upis o vanju plačati, kateri se mu v slučaju nesprejetja, vrnejo.
Opozarjamo cenjene organizatorje, da naj bojo pri vstanovitvi društev in sprejetju* članov previdni, dia. se kaki' reakcijonami mračnjaki ne utihotapijo, ‘ter naj talke takoj zavrnejo, kar bo nam delo in poizvedovanje olajšalo. Zdražbarje in koristolovce proč! Naša miza se zanje ne pogrinjal!
Prihodnja redna seja bo dne 18. t. m., čas in kraj po navadi.
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj. — V državnem zboru se je sklenilo, da se število podpredsednikov od sedanjih dveh na pet pomnoži in sicer zaradi tega, da bodo v bodoče Socijaldemokratič-na stranka, Nemškonacijonalna zveza in pa Jugoslovani v predsedstvu zastopani.. Opravilnemu odboru se je naročilo, da tozadevni zakon izdela iij v jesenskem zasedanju državnemu zboru predloži, da se sedanji opravilnik predrugači oziroma dopolni.
—	Dunaj. V Zillerthal na Tirolskem je povoden velikansko škodo naredila; ceni se na več milijonov kron. Tudi v drugih krajih Av-streje so preplovbe veliko škodo povzročile.
-— Din Kij. V Szeged inu se je dimnik neke tovarne vsled nevihte porušil ter nad 100 oseb zasul. 7 mrtvih iu 14 teško ranjenih so takoj izkopali, a ostali so še pod razvalinami.
Nemčija.
Berolin, Mesto Donaueschingen je pogorelo. 160 hiš je popolnoma uničenih; 1500 ljudi je brez podstrešja in neposredna denarna škoda znaša nad 2 milijona mark.
—	Berolin, Velikanski zrakoplov grofa Zepperlin, je vsled nevihte domalega uničen. Zrakoplov je bil neki Izvanredno fino zgrajen in se je z lahkoto po zraku kretal. Nemški cesar, kralj W üTteriberskf* in drugi poten tat i, so grofu Zepperlinu sožalje k njegovi nezgodi izrazili, ter mu gmotno pomoč obljubili. Pod protektoratom prestolonaslednika Wilje-ma se je osnoval pomožni odbor, kateremu je v* par dneh 1.600.000 mark prispevkov došlo. Grof Zep-perliin je odredil, da se dva zrakoplova ob jednem zgradita, katerima -bo mašinarija popolnejša, ker bo dosedanje izkušnje uporabil.
Grof Zepperlin je baje iz Amerike dobil ponudek 20 milijonov mark za vso njegovo podjetje, toda je ponudbo odklonil. Tudi so Nev Yorški kapitalisti višjem in-žinirju in glavnemu vodju Zep-oeriinovemu podjetju Dürr 2 milijona mark ponudili, ako vodstvo zgradbe zrakoplova v Nev Torku prevzame, a tudi Dürr ni ponudbe sprejel.
Turčija.
'Carigrad, 6. avgusta. Veliki vezir Said Paša. se je odpovedal in Sultan, je Šeikul Izliaui, Jemalle-din. Effe.n di in Ivi amil Pašami zapovedal, da novo ministrstvo sestavijo.
Časniki poročajo, da je Mehe-med Ali Bey. poslanik v Združenih državah od njegove službe odstavljen. On je sin Izzet Beya, sultana, koji je pred nedavnem na nekem angleškem parniku iz Carigrada pobegnil. .
Poroča se, da so zloglasnega Pehmi Paša. bivšega predsednika državnega sveta, v Wilajet Brusa, v Maliaziji, umorili.
Bivše ministre -Medlih Pašo, Hassan Rami Pašo in Rechid Pašo. so pod velikanskem ljudskem zasmehovanjem, zaprli; tudi druge višje uradnike 'zapirajo.
Vabimo naše somišljenike, da -se našemu društvu priklopijo, ter da k našem plemenitem namenu izdatno .pripomorejo.
Bratski pozdrav.
Jos. Ivanšek, tajnik.
1517 S. 43rd Ave.
Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je čitaJ, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res. •
Italija.
Rim, 8. avgusta. Papež je danes, povodom njegove mašniške slavnosti, na vse katoliške duhovnike pismo razposlal, v katerem duhovnike poživlja, da “bogo-ljubno živijo in da bojo za zgled” vsemu ljudstvu.
—- Rim, 8. avgusta. Marki di Rudini, 'bivši ministrski predsednik je za jetrnim rakom sinoči u-mrl. Ko se je o njegovem brezupnem stanju zvedlo, je italijanski kralj svojega dvornega kaplana. Mgr. Becearia, k Rudiniju poslal, da mu kraljevo sočutje izrazi. Ko je dvorni kaplan svoj posel opravil, pričel je v bolnika siliti, da naj se izpove in zadno popotnico sprejme. Marki zbere poslednje moči, ter se v postelji kvi-ško zravna in s povdarkom reče: “Ko Vi niste bili pozvani, tako ne more biti to del Vašega poslanstva. Z ozirom na zgodbo mojega življenja nemorem v moji starosti in v tem žalostnem trenutku moje agnostično prepričanje preklicati.” Potem je od njegovih ljudi vzel slovo, ter jim zabičal, da naj do smrti domovini zvesti ostanejo.
Rusija.
Petrovgrad, 6. atfg. V Kiewu, zboruje kongres' misijonarjev pravoslavne ruske cerkve, katera stoji popolnoma pod vplivom nazadnjaške stranke. Ta kongres je sklenil, da razpošlei poziv na vse podložnike carja Nikola, da se nimajo slavnosti SO.'ro'jstnega, dne grofa Leo Tolstoja, udeležiti.
V Rusiji razsaja kuga. vsled katere je že veliko ljudi umrlo. .
—	Petrovgrad, 9. avgusta. Časopis “Riječ”, je včeraj prinesel sestav o smrtnih obsodbah, katere so se v Rusiji v dobi od 1. januarja do 30. junija t. 1., izrekle.
Skupno je bilo v šestih mesecih 876 ljudi na smrt obsojenih, to je povprečno 5 smrtnih obsodb na dan: po mesecih se razdelijo: Januar 116, Februar 122, Marc 184, April 106, Maj 217 in Juni 131. Večinoma je bilo na smrt obsojenih zaradi umora in ropa.
—	Petrovgrad. 10. avgusta. Car je. velikega kneza Nikolajeviča, od službe, kot predsednik bramb-nega sveta, odpoklical. Povod temu je bil baje govor poslanca Gutsehovv, kateri je v,Dumi dne 9. junija, ostro kritikoval, da vse visoke službe veliki knezi zasedajo, kojim se pri nerodnostih disciplinarnim potom do živega priti ne more.
Gutsehovv je zahteval, da se vsi veliki knezi odstavijo, kateri imajo odgovorne službe.
Odpoklic velikega kneza Nikolaj Nikolajeviča priča, da si je Duma. upliv na vodstvo državnih zadev, pridobila.
Španske.
Barcelona. 9. avgusta. Anarhista Jean Buli, kateri je bil soudeležbe atentata z kolibami, kriv spoznan in na smr: obsojen, je včeraj hrabro zadno pot nastopil. Predno so ga na morišče odvedli, je na 150 poštnih kartah in for-tografijah svoje ime zapisal.
Francija
Pariz, 7. avgusta. Ministrski predsednik Cie mene-san, je odredil. da ima elektrikirično krdelo v vojašnicah pripravljeno biti, da, ako elektrikarji zopet zaštrajka-jo, vojaki posle pomožno prevzamejo.
—	Pariz, 7. avgusta. Ob 9. uri zvečer je bilo celo nesto v temi. Zmešnjava je bila velikanska; največ so bili hoteli in gledališča prizadeti. Vladno časopisje prinaša Strupene članke, naperjene proti organiziranem delavstu.
Korea.
Iz Petrovgrada se poroča, da je bil oddelek japonskega kardela, ob niski-japonski meji, od Ko-reancev popolnoma uničen. Japonski vojaki so bili na vajah in so se blizo Hunehun utaborili, da prihodnega dne vaje nadaljujejo. Toda po noči so bili od koreanskih insurgentov zavratno napadeni in pomorjeni. Čez par dni so ruski kozaki ondot patrolirali in se jim je čudno vidilo, da je japonska zastava izginula. Rusi so pričeli poizvedovati in so konečno zgorajni dogodek dognali.. Ljudstvo ni hotelo začetkoma ničesar vedit, to-do po prigovarjanju so vendar povedali, da so koreanski ustaši Japonce napadli ter. jih seboj v gozd odvedli, kjer so jih potem Rusi umorjene našli. ' Brzojavno se poroča, da. Koreamci vsak dan predjrznejši postajajo, ter posa-rnesne Japonce ali pa cele oddelke pomorijo, kakor jim nanese. Pred nekoliko dnevi, so se trije ujeti Korejci Japoncem ponudili, da jih v taborišče ustašev povedejo. Japonci so močno kolono in korejske izdajice odposlali, a še niso daleč prišli, ko so bili napadeni in pomorjeni.
Dansko.
Kodanj, 10. avgusta. Ra zven tiskarn kjer se soeijalistični listi tiskajo, so črkostavci izastavkali. Gospodarji tiskarn so sklenili, da tiskarne zaprejo in delavce izključijo. Ako se sporazumljenje ne doseže, ne bojo časniki najmanje dva tedna izhajali.
Perzija.
Tabriz, 6. avgusta. Bo ulicah v mestu Tabriz se že 35 dni bojuje in žrtve, katere so od bomb in šrapnelov padle, se šteje na 800 glav. Veliko boljših hiš v mestu, na stotine tovarn in prodajaln je oropanih. Škoda se nad $100.000 ceni.
AmeriKp,.
Thaw bankrot.
Iz Pittsburga se poroča, da je odvetnik Charles Morschauser, vložil prošnjo za konkurs, kot zastopnik 'Harry K. Thawa, kateri je svoječasno arhitekta Stanford White ustrelil, a bil nekrivim spoznan. toda za norca proglašen, in se sedaj v norišnici za umobolne hudodelnike v Matteawan, N. T. nahaja.
Thaw označi v prošnji svoje pre moženje s $128.012.38, temu nasproti pa dolguje $463.140.43. Roger O. Mara tajni policaj iz Chi-cage je za oskrbnika imenovan in sta mu dva trgovca iz Pittsburga poroštvo za 200.000 dolarjev podpisala. Thaw je v svoji prošnji navedel, da za to bankrot napove, ko se boji, da bi njegovo premoženje bilo vsled tožba od upnikov, razpršeno, posebno ko so nekatere tir j at ve neopravičene.
Med drugem terjatvami se nahaja mati Thawa z posojilnem zneskom $191.500:	To trjatev
Thaw ne oporeka.; nasprotuje pa terjatvam odvetnikov in “zveden-cov”: John B. Gleason. New York $80.000; Hartridge & Peabody, New York, $60.000: J. J. Graham, Newbury. N. Y. $2954: Dr. Har-mond. New York, $1000: Dr. Wagner. Binghamton, N. Y., $4040: Dr. Jolliffe, New York, $5245: Dr. Jones'. Morristown. N. Y., $6000; Martin Littleton, New York, $80-55: Dr. Hamilton, New York, $12, 000 in Dr. Dana, New York $600.
Listu v podporo.
J. Šušteršič 50c. Neimenovan v Chieagi 50c. A. Ulle 25e. Trd katoličan 25e. in J. Mandel 10c.
Proti azijatom.
V Washington», D. C. se je o-snovala narodna liga, katere namen je naseljevanje iz Azije preprečiti, in nameravajo po vseh Združenih državahl svoje urade vstanoviti in bojo svoje uradnike nastanili, kateri bojo v to svrho propagando delali.
Se izplača.
Poughkeepsie, N. Y. 9. avgusta. \ tukajsni ječi se nahajajoči Harry K. Thaw je danes, povodom njegove konkursne eapovedbe. povedal, da ga pravde zaradi uboja •arhitekta Stanford White, osebno $417.000 stanejo, to se reče, da toliko je že izplačal, medtem ko je njegova mati $47.500 odvetniku Hartridge. plačala, tako. da je ta odvetniška tvrdka do 16. aprila 1907 $105.000 prejela.
Deknas, glavni zastopnik v prvi pravdi je zahteval za njegovo poslovanje “samo” $25.000; to se jo pa gospej Thaw tako malo zdelo. da mu je prostovoljno še.$25. 000 podarila.
Delavstvo.
Winnepeg, Man., 9. avgusta. — Družba Canadske Pacifične železnice, dela vse mogoče napore, da bi temveč Japonskih skabov dobila, vendar se ji ne posreči, da bi mogla rok «dolske delavce nedo-mestiti. Na stotine japonskih skabov je po raznih delavnicah in strojnih bolnicah. t oda le malo jih je, da bi o rokodelstvu kaj u-meli: zato jih rabijo, da čistijo in snažijo stroje. Ume j e se, da vpo-slovanje Japoncev, je mnogim kri razburilo, in se baje železniški n-radniki boje, da utegne priti do vstaje. Kompanija trdi. da štrajk ne bo dolgo trajal, a pripominja, da je 'za delj časa. pripravljena.
Železnica ima 150.000 tovornih .vagonov pripravljenih; nekaj jih sama irtabi, drugi so pa za žitne transporte i:n so od pinkertoncev in deputi šerifov straženi.
Železniški uradniki trdijo, da vsi vlaki redno vozija, a stavkarji vedo, da temu ni tako in da družba veliko pomankanje trpi, na iz-vežbanih uslužbencih. Delavski shodi se zmerom vršijo, a se vsi v najlepšem redu zaključijo. Voditelji opominjejajo, da naj delavstvo straja in mir vzdržuje. Včeraj je družba raznesla vest, da blizo Moose Juw je neki most v plamenu, toda. preiskava je dognala, da vest ni opravičena in da so jo pinkertonci raznesli.
Dober tek!
Washington, 9. avgusta. Zdravstveni urad za živil ja, je kemično dognal, kaka sleparstva, da se pri izdelovanju raznih živil j dogajajo. Tako se je dognalo, da pri tako zvani omaki iz zelene je bilo vmešano 40%, štirideset odstotkov zmletega —- kamenja. Da to prebavi želodec, mora biti od noja. V “pristni” štupi — poper — je bila primešana štupa od smle tih češpljevih peskov. Pecivo z čokolado prevlečeno, so poglavitni deli obstojali iz: se mlete kaka.vne lupine, rženova štirka, loj in rudninske snovi.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 ............... 50	krop,
za $ 20.45 .............. 100	kron.
za $ 40.90 .............. 200	kron,
za $ 102.25 ............. 500	kron,
za S 204.00 ............ 1000	kron,
za S1018.00 ............ 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske n" Domestie Postai Money Order alipa New York Drafti
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
DRUGI DEL.
I.
Na srečo Kačurja in v korist slovenske morale in sloge je umrl v svečnu od dolgega časa učitelj v Blatnem dolu in Kačur se je preselil tja s culo in palico.
Vas je bila dolga in prostrana, toda tako temina in umazana, kakor ji Kačur nikjer še ni videl podobne. Po ulicah Blatnega dola se je prelivalo 'blato v širokih jezerih, če je sijalo solnce na ves ostali svet. ¡Ležala je v globokem kotlu, od vseh strani zastražena od holmov, porastlih z nizkimi grmičevjem in tako temnih in pustih kako vas sama.
‘‘Komu je prišlo na misel, da se je naselil v tej puščavi?” se je čudil Kačur. “Tihotapci so bili pač, vojaški (begunci, divji1 lo'vei im rokovnjači!”
Ko je šel po ulicah, je ugledal človeka, ki je prekidaval gnoj za cerkvijo. Čokat starec je bil s širokim, zagorelim obrazom, košatimi,, sivimi obrvmi, na neobritih licih sivo stmišče; oblečen je ibil v platneno, umazano srajco in telovnik iz grobega sukna; hlače si je bil privihal do kolen, noge je imel zavite v žafcljevino. Kačur je ugledal kolar pod vratom starčevim in se je začudil.
“Kdo pa ste?” se je o krenil starec.
“Učitelj sem; snoči sem prišel”
“Jaz sem pa župnik!”
Kidal je dalje in se ni več zmenil zanj. Kačur se je čudil in je šel.
“Kaj ni jutri nedelja?” je zaklical župnik za-njim.
“Je!”
“Pridite opoldne k meni!” —
Kačur se je nastanil v šoli. v neprijazni, s slamo kriti kmečki bajti blizu cerkve. V veži, v yje-govi izbi in v šolški sobi je smrdelo kakor po hlevu. Ko je stopil v vežo, je ugledal dolgo, suho žensko z visoko izpodrecanim krilom, ki se je z brezovko v roki podila skozi vežo za razcapanim paglavt cem; izginila sta obadva hipoma skozi hlevne duri in Kačur je slišal še od daleč krik in psovanje.
Pogledal je v šolsko soho in se je prestrašil. Dolga, nizka izba je hila, m a sredi je stalo par črvivih, zrezanih in s črnilom politih klopi, pred njimi grobo obtesana miza z eno kratko in tremi dolgimi nogami in za mizo stol, ki je bil nekdaj gospodski, ki pa je zidaj štrlela slama iz njega. Stene so bile črne in vlažne; nad mizo je visela cesarjeva podoba, toda ker se je pozimi kadilo iz peči, je bila podoba tako zač rn el a in sajasta, da je bilo zapisano o od njo z velikimi črkami: “Podoba Franca Jožefa I.”
Šel je v svojo izbo in bridkost njegova ni bila nič manjša. Izba je bila- prav tako črna in pusta, kakor šolska soba, s tem razločkom, da je bila zelo tesna in ozka. namenjena najbrž za kot starim, in da je bila postelja v njej.
V	velžii se je spet oglasilo kričanje .in vrnila se je ženska z bre-zovko. Šla je mimo njega, naravnost v njegovo izbo .in iz izbe v šolsko sobo.
“Hej, maitii, kdo pa ste? Ali ste hišnica?”
Ni se ozrla in ni odgovorila,
“He, kaj ne slišite?” je zaklical Kačur.
V	veži se je prikazal paglavec in se je smejal naglas.
“Zakaj pa vpijete nad njo. ko ne sliši? Saj je gluha! . . . Samo če ji v uho vpijete, sliši!”
“Kdo pa si ti?” je prašal Kačur paglavca.
Paglavec ga je gledal nekaj časa pazljivo, nato mu je pokazal osle ter je pobegnil po ulicah.
‘‘Tihotapci in rokovnjači, nič drugega!” je pomislil 'Kačur. Stopil je k ženski ter ji je zakričal v uho na ves glas.
“Jaz sem učitelj! Učitelj — za-stopite?”
“Ženska je izpustila metlo, prijela se je za glavo z obema rokama in je zakričala še glasneje-: “Jezus Marija, kako ste me prestrašili! ’7
“Ali ste hišnica?” je kričal Kačur.
“Kaj?77
“Če ste hišnica?”
“Pometam!”
“Vrag Vas vzemi!77 je zakričal Kačur, okreuil se je in je šel.
“Za božjo voljo” je premišljeval, “kaj ni v tem rokovnjaškem kotlu nobenega krščanskega človeka? Zdaj se ti ne čudim, ubogi moij tovariš, da si storil tako žalostno smrt!”
Napotil se je v krčmo, oajlepšo hišo v vasi; višja je bila skoro kakor cerkev z zvonikpm vred in lepše pobeljena kakor farovž. Krčmar je bil župan, debel, vesel človek z zabreklim obrazom in tako nizkim čelom, da so mu rasli lasje v obrvi.
“Ali bi lehko kosil pri vas in večerjal? Za mesečno plačo?”
“Vi ste naš učitelj, a?”
“Sem.”
“ISeveda boste lehko kosili in ■večerjali; tudi prejšnji je hodil k nam, pa je umrl; nekrščansko smrt je storil.”
‘ ‘ Zakaj nekrščansko ? ’7 “No, lazil je kakor senca, z nobenim človekom ni več govoril, tudi v šoli ni več zinil besede in je otroke samo že pretepal, dokler mu niso poskakali skozi okno. Nato se je zaklenil in je bil zaklenjen sedem dni, osmi dan se je pa obesil.”'
“Ni čuda!” je opomnil Kačur*' ves žalosten.
“Zakaj ni čuda? 'Saj mu ni bilo nič hudega! Jedel je zadosti in pil je zadosti, drugega pa človeku ni treba.”
Kačur ni odgovoril.
“Zelo kreipko, zelo bogat v mislih in zelo visoko nad svetom bi moral biti človek, da bi živel tod!’ je pomislil. “In jaz nisem posebno krepak, moje bogastvo v mislili ni posebno veliko in priklenjen sem na svet, nisem se vzdigni1 nadenj.”
“Dela ne boste imeli veliko!” je pripovedoval župan:	“Časih
Vam ho šola čisto prazna, posebno poleti; pa boste lehko ležali v senci in dremali, namesto da bi se po nepotrebnem rvali s paglavci. Pozimi jih bo več; ampak večji-del gostaški otroci, ki doma nimajo zakurjeno in se hodijo v šolo gret ... Kaj pa potrebujejo ti smrkavci učenja? Delajo naj! Tudi jaz znam brati — pa kaj mi koristi? Nemško znam brati, pri Soldatih sem se naučil; ampak naše 'bukve niso pisane po nemško in nemških tudi ne morem brati, ker so pisane v takem jeziku, da ga še vrag ne zastoipi! V kasarni smo govorili drugače!”
“Kaj pa, če pride pisanje od gosposke?” je prašal Kačur.
Župan je molče vzdignil roko in je pokazal s palcem preko rame. Kačur se je ozrl iu je ugledal v temnem kotni suhljatega, dolgega, ne mladega ne starega človeka, M je gledal nanj in na župana, z neizmerno predrznim in prekanjenim obrazom; špieasta brada je bila porasti a z dolgimi, rumenimi kocinami, vodene oči so se smejale in so mežikale; oblečen je ibfil precej slabo, v starinsko, o-goljeno suknjo s strici in kratke, ozke hlače.
“Nemški zna!” je izpr e govoril župan tiše in je pokimal. Nato se je okreuil počasi in' stol je zaškripal pod njim.
“Dober dan, gospod!”
Po hitrem',, gladkem glasu je, Kačur takoj spoznal Ljubljančana.	1
“To je naš učitelj! je razlagal' župan. “In to je moj tajnik!” Tajnik je takoj prisedel. Kačur mu je pogledal natanko v obraz in
ni mogel uganiti, če mu je dvajset ali štirideset let.
“Mislim, da se bomo dobro razumeli ! Jaz sem namreč inteligenca v tem blagoslovljenem kraju!77 je hitel tajnik, pomežiknil je Kačurju in je narahlo pomignil z glavo proti županu.
“Kako si rekel?” je prašal žu-
pan.	“Ali si mislil dobro ali slabo?’7
“Rekel sem, da sem inteligenca v tem kraju!”
“Kaj je to?”
“Inteligenca se pravi po slovensko: občinski tajnik; zato ker se pri njem začenja; pri advokatu se neiha!”
“Kakšne čudne besede izkoplje na dan!” se je zasmejal župan, “Vsak hip mu pride druga na misel! Zadnjič je vlekel glavarstvo cele tri mesece za nos! Samo laško je pisal; rekel je, da imamo občinskega tajnika, ki zna samo laško! Nazadnje sem ga zaprl v keho, dokler ,se ni spet navadil nemško pisati.”
“Kaj pišete nemško? Iz Blatnega dola?” .je prašal Kačur.
“Kako bi drugače, ko ta lump pravi, da ne zna več slovensko pisati. Še lani je pisal slovensko, zdaj pa pravi, da ga ic zadela kap v tiste možgane, kjer je slovensko pisanje.”
“Kaj je res?” se je začudil Kačur: ozrl se je na tajnika in je u-gledal tako klavrn in nakremžen obraz, da se je začudil še bolj. “Kaj pa Vam je ?”
“Nič! Kap!”
“Tak je zmerom, glejte! Kadar je len in leži in spi in je in pije no ves teden, nravi, da ga je kap zadela. Zdaj bi rad pijače! — Mica!”
Dekla je prinesla liter na mizo in takoj se je razvedril tajnikov obraz. —
Mračilo se je; Kačur je izpil kozarec in je vstal.
“Kaj že?” je prašal župan. “No, tak pa pridite vsak dan! Zaradi plače se ne bova prerekala! ’7 Takoj za Kačurjem je stopil na ulice tajnik.
“Gospod učitelj! Kaj mislite,' da sem res tak bebec?”
‘ ‘ Tega ne mislim ! ’7 ■ “Rečem Vam, če bi se človek sam ne kratkočasil, 'bi moral poginiti! Ali mi verjamete, da stojim časih pred ogledalom in si pripovedujem snrešniee? — Lahko ■noč!”
In je hitel nazaj v krčmo.
“Tak je treba hiti!” je pomislil Kačur.
Mraz mu je bilo. ko je stopil v svojo izibo; s čudnim, mrtvim pogledom so gledale nanj črne stene. Kačurju se je zdelo, da je zaklenjen v ječo in njegovo srce je bilo plaho in nialodušno.
Ko je upihnil luč in legel, se je prikazal pred njim čisto jasno o-braz tovariša, ki je storil nekrščansko smrt Bled je bil, dolgo 'tanko brado je imel in oči so ležale v globokih jamah.
“Tudi jaz sem 'bil nekoč, kakor si ti nocoj ! Tudi ti boš nekoč, kakor sem bil jaz. ko sem se zaklenil! V ohlade so šle moje misli, vesele, svetle kakor solnce ; v blatu so umrle. Ne upaj, da ustvariš kdaj le začetek, le senco, le spomin svojih misli! Kmalu boš začutil vedomca na svojih prsih, na svojem vrata. Pil bo, srebal,- iz gorkih žil, naravnost iz srca, in tvoje sl abot me, brezkrvne roke 'bodo visele navzdol in nič se ne 'boš branil! Tako te bo izpilo to življenje, tako te bo do zadnje kaplje izpraznil vedomec, dokler se ne boš zaklenil, kakor sem se bil zaklenil jaz!”
“Izpusti ne!” je zaklical Kačur in je skočil prestrašen iz postelje. Zaklenil je duri in je tipal ob steni ter se vrnil v posteljo; pot mu je 1.1 po životu. —
'čemeren in zamišljen je prešan -jal jutro. Zvonilo je k maši in napravil se je v cerkev, ker ni vedel. kam bi drugače. Cerkev je bila znotraj še siromašnejša in pustejša kakor zunaj. Slike na stenah in na stropu so 'bile začme-le in so se topile v širokih vlažnih lisah. Oltarji so bili vegasti, leseni svetniki so stali postrani in so se zazibali, če je stopil kdo pred
oltar; prižniea je bila lesena in podobna ogromnemu praznemu peharju na štora stem stebru.
Cerkev.je bila že polna.; tik do velikega oltarja so stale ženske. Vzduh je bil vlažen in zadehel; ljudje so kašljali in pljuvali, ženska krila so šumela, pred vratni! sta se razprla naglas dva kmečka fanta in sta se naposled stepla, pod prižnico se je zasmejal paglavec, star kmet ga je prijel za ušesa in ga. je pognal iz cerkve.
Kačur je stal pred zakristijo in se je oziral po ljudeh. Zdelo se mu je, da leži tudi na njih obrazih umazana, neprijazna senca Blatnega dola, pustih lužastih lili e, sivih hiš in celo njegove temne, samotne izbe. Med ženskami, ki so stale pred oltarjem, je ugledal bujnoraslega dekleta z rdečo žida.no ruto na glavi, v svetli rdeči jopi in zelenem krilu. Iz njenega obraza je kipelo sočno življenje in komaj da se je poznala senca Blatnega dola na prepolnih, nekoliko osornih ustnicah in na njenih mirnih, rjavih, brezizraznih očeh. Kačur se je ozrl nanjo in se ni zavedel, da je ostal njegov pogled na njenem obra.zn, dokler ni cerkovnik pozvonil in je stopil 'župnik pred oltar.
Tudi maša se je zdela Kačurju zelo čudna in vendar je spoznal, dahi v Blatnem dolu ne mogla biti drugačna. V tej cerkvi in na tem oltarju- kadilo ni dišalo kakor drugod, niso sveče tako slovesno svetile kakor drugod; vse j-e bilo vsakdanje, pusto, pozem-siko; 'župnik je hodil pred 'oltarjem s trdim, težkim korakom, kakor na polju za plugom, odpiral je tabernakelj z žuiljavo, kmečk-o roko, kakor da bi (odpiral vrata v skedenj. Po darovanju je stopil v zakristijo, slekel je .plašč in je šel na 'prižnico. Ko je blagoslovil in odmolil, *se je vseknil v velik zelen robeči in Kačur je ugledal začuden, da so v tistem trenutku potegnili robce vsi, moški in ženske; star kmet, ki je štali za durmi, se je useknil v roko in je pljunil. Nato je izprego-voril župnik.
“Kristjani! Prišel je v Blatna dal nov učitelj, mlad gospod, tanile stoji pred zakristijo!”
Vsi so- se ozrli na Kačurja.
(Dalje prihodnjič).
JAVNA ZAHVALA.
Cenjeni doktor Collins N. Y. Me-dieal Inštituta: —
'Odgovarjaj op na Vaše pismo Vam naznajam, da sem popolnoma zdrav. Srčno lepo se Vam zahvalim za Vaš trud dn zdravila ter Vas hočem vsakemu priporočati naj se do vas obrne za pomoč.
Vas še enkrat zahvalim in lepo pozdravim, Vaš slovenski rojak Johan; Grive,
Box 236	Aurora, Minn.
Moderna gostilna.
HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA.
Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči
MARTIN NEMANICH 813--22 St., blizu slov. cerkve,
CHICAGO.
---------=^i
Učite -te
angl e Jr čine!!
Vsakdo angleščine zmožen, si zagotovi zadovoljno življenje. Brez znanja angleščine si še navadno delo težko dobiš. Torej, ako si hočeš sam sebi dobro, piši na THE STEINER ACADEMY of LANGUAGES, 560 N. Ashland Ave. The Pioneer Bldg. Slovenski oddelek. — Chicago, 111.
ter priloži lOc za odgovor; kateri znesek .se pri naročilu lekcije vračuna. Jamči se, da se vsa kdor z malim- trudom in malo stroškov, v kratkem času Angleško govoriti nguči. Svedoebe in priznanja so na razpolago. Najnovejša metoda za uspešno učenje se sedaj rabi na označenem zavadu.
CHDTSLINE
J? New Yorka v Sredozemsko mor je iti Adri ja ti č ka nr ista tli šča.	V REKO potom
GIBRALTAR J A, NEAPELJ A in TRSTA.
Novi, moderni parniki s dvema vijakoma.
Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Cabonia” in ‘ ‘Caema-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita.
mm STEAMSHIP COMPANY LTD.
F. G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn St.,	Chicago
VACLAV DOM
izdeluje neopojne pijače, so-dovieo in mineralno vodo.
J5S W. IS St, Tel, Canal 6296
.kr	^
w	*
W WISCONSIN	PHONE 413 Ift
t \\Š> R°S> *
J Dvorana za društvene seje $ j* in veselice. Popotniki do- j|j «k bro došli. Postrežba s sta-^ novanjem in hrano.
Ui!	W
£	24 Union Street.	£
it KENOSHA,	Wise. ¡5
%	$
Dr. Richters
če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
Dr. Richterjev Pain-Expeller.
Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bed rih in na členkih, zobobol in nevralgijo.
V vseh lekarnah po 25 in oOc. Pazite na sidro na steklenicah.
F. Ad. Richter ¿Bk Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
TO T'RI'D
Prepoved je 'bila minula in. ljudstvo se je iz cedkve razšlo ; le nekaj kmetov je še pred cerkvijo o-staJb, ter so razpravljali o tem, kar so slišali ¡pridigovati..
“To so neumnosti!” reče izmed njih eden. “Kaj pa rečeš ti Ivan o tem?”
Up ra sani odmakne z roko in reče:
“Kaj naj rečem? Ako misliš, da se jezim, kar duhovniki toliko žve-kajo o socializmu, csermotiš. Ako prid.igu je j o v cerkvi sovraštvo namesto ljubezen — to je ¡popova Stvar, pa se naj ne čudijo, da jim ljudstvo hrbet obrne, ko .pride
v	y j
cas.
“Duhovnik še ni imel toliko ljudstva v cerkvi, kot ga ima sedaj. kar je začel proti socializmu pridigat”, reče France.
“To je resnica”; — so pritrdili navzoči.
Kato vpraša Ivan:
“Kaj vi mislite, da vsi oni verujejo duhovniku? Kaj vi mislite, da so vsi ti ljudje prišli v cerkev iz pobožnosti, a n,e iz navade, in o majnovejšem času za to, da se po-zabavljajo duhovskom komedijam proti socializmu?”
“Kaj ni to slabo?” — vpraša eden iz gruče prizdignivši glavo.
“Kajpada, je slabo. Cerkev je za to. da se v njej boga moli, ne pa, da se v njo za zabavo hodi. Za take bi bilo najbolje, da ¡ostanejo doma. — INo ne gre se za to. Hotel sem vam povedati, kako so duhovniki iz cerkve naredili trgo-višče, Ikjer hočejo narod politično prodati. Iz molitvenice so napravili beznico..”
“A. duhovniki govorijo resni-<*o”, je France nekoliko oporekal.
“Nocoj si čul, kaj ne.’” upra-ša smeh la j e Ivan.
“!Sem! Posebno se mi je ono u-tisnilo v pamet:”
“Socialisti hočejo, je rekel župnik. da organizirajo delavce v svr-ho štrajka, in jim pripovedujoč, da hočejo imeti bolje življenje, a namesto, da bi zboljšali življenje povzročujejo povišanje cen, vse se podraži, naj si bodejo agrarne ali industrijalne stvari. Kakšen je potem poboljšdk življenja, ako delavec več plače dobiva mora pa tudi več trošiti za življenje?”“Ali ni to-pametno rekel?”
“Ni. Vidi. prijatelj, u tam rečenem je v najlepši obliki prikrit največji sovražnik delavca. Tu je ¡župnik razločno povedal, kako so duhovniki nasproti skrajšanju delavnega časa in povišanju delavske plače. In veš zakaj so tako? Za to, ker ako bo ljudstvo več zaslužilo, a manj časa delalo, imelo bo »več časa. da se znanstveno izobrazi, in potem je konec popovskim slepljenju in njihovem raju na zemlji i oni hojo morali poslovati in ne lenariti na ¡tuji račun, kakor to danes delajo. Toda, tudi oni so se večkrat navduševali za zboljšanja; delavskega stanu, a vselej takrat, kadar se delavcu ui hotelo najmanje pomagati. Da pohijem onega trditev, da organizacije povzročujejo podražitev živeža in vsega drugega. Pogledamo! Ali veš ti kake prilike povzročujejo zvišane cene stvarem? To so prilike brez konca in kraja. To so borze, finančne krize in carinska politika, katera ce-ncji uvoz odrekuje; ktemu pride ra z vitek i industri j e , vsel j evan j e, direktna in indirektna produkcija blaga in druge stvari. Tako za-moreš čitati v časnikih, kako so si v Italiji delavci dan na dan pravice pribojevali in vsled organizacijo priborili povišanje plače in skrajšanje delavnega časa. a v Nemčiji jo cena mesa neznosna, ker je vvoz carinskem potom do cela prepovedan,, med ¡tem, ko je v drugih krajih krma za živino pod ceno.”
“Tako si ti prepričan, da skrajšanje delavnega časa in povikša-nje delavske plače, ter štrajki ne u pl i vajo na ceno proizvajanja blaga” vpraša France.
‘‘¡Poslušaj, da ti razložim. Ako moraš dati za kako stvar danes lOc, jutri lic, morebiti bo poju-trajšnem cena tiste stvari še višja.
Iznfed nominalne in faktične vrednosti izhaja še ena vrednost, katera se znanstveno imenuje nad-v red n ost, to je profit, katerega od vsake stvari kapitalist vleče. Delavci zahtevajo višje plače in jo tudi dobijo; kapitalist pa hoče profiti, in zaradi tega zviša ceno blagu. In tako vidiš, da je profit kriv podraženja, ne pa delavske organizacije.”
'“Ali se ne boji oni kapitalist konkurence ?’J vpraša nadalje France.
“A za to so se kapitalisti preskrbeli: oni so se zjedinili v hruste. Kapitalisti so se zjedinili v <to svrho, da blagu vstanovijo ceno; zavezali so se, da ceno, katero so sklenili, vsi trustjani vzdržujejo in da nikdo ne bo prodajal ¡pod to ceno. Tako je s živili in drugimi Stvarmi kakor s vso industrijo. Kolikokrat se. je cena povišala, a zaradi tega delavci niso višjo plačo dobivali.”
“Potem je vendar resnica, da povišanje plače delavcem povzroča, da ogromna večina ljudstva trpi na podraženju blaga,” pripomni France.
“Ali res?” se nasmehne Ivan. “Kaj ne vidiš, kako gospod bogati? A delavec, kateri se neprestano muči ne more vzlie povišanju plače nikakor obogateti. Kaj sd ti nasprotnik tega, da si delavec svoje bedno stanje zboljša, a da se bogatin valja v preobilici?”
“Tega ne rečem, toda . .
France mi dovršil, ko ga Ivan prekine, ter mu reče:
“Kapitalisti nas bojo izrabljali, dokler ne pridemo do spoznanja, da je v nas moč in v našem znanju naloga osvobojenja. Zjedini-mo se, ker mi nismo tisti, ko samo razdirajo, temveč oni, koji vstvar-jajo. Odvzeti hočmo kapitalističnem razredu vse politične in eiko-nomske oblasti, odstraniti hočmo ¡vse posredovalce, izkoriščevalce in imetnike, da neposredno opravljamo proizvajanje poljedelstva in industrije. In takrat ne bo več trustov, borze itd. živeti hočmo v miru in uživati ouo. kar smo pridelali napolju in v tovarnah.” —
do 11. junija je bilo 19 takih procesov določenih.
¡V teh 19 procesih se je proti 36 osebam razpravljajo in od teh je bilo 31 v smrt obsojenih.
V ječah ljudje na raznih boleznih umirajo, v skrivnih prostorih jih policaji pri zaslišanju mučijo. Pred nedavnem je bila v Varšavi, neko dekle tepena, da jo tri tedne ni bilo spoznati. 'Policija je hotla od nje za neki skriti zavitek zvedit, ¡kar pa ona ni vedla. V varšavskih jetnišnneah prebivajo inožki, ženske, odvetniki, dijaki, delavci in vojaki; vse povprek.
Med tremi osebami, katere so 11. junija bili sojeni, je bila 18 letna deklica po imenu Ovvtscha-vek, obtežena soudeležbe brezuspešnega napada; (nikdo ni bil poškodovan) dokazil ni bilo. Tu pride neki dan k njej v ječo. politične stranke tajni agent ter se ji predstavi, da je namestnik njenega zagovornika in jo je do tega pripravil, da mu je vse, kar je vedla, povedala, a potem pa še zahteval, da njeno izpoved, za zagovornika napiše, spretvezo, češ, da ¡zagovornik mora vse vedit, da jo more uspešneje zagovarjati. To njeno pismo je bilo glavna podlaga njene obtožbe! Za pripomniti je, da je bila obtoženka čisto priprosta kmetčko dekle. To je bil prvi dogodek, da je bila na Poljskem, ženska na vislice obsojena.
Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj.
Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek.
VISLICE NA RUSKO-POLJ-SKEM.
Iz Varšave se piše: Na Ruskem vlada mir. od zarotnih napadov in rabuk ni nič slišati, toda toliko strajuiši in s podvojeno močjo dela na tihem krvavi stroj vojnih sodišč. Na Rusko Poljskem niti vojnih sodišč ni, temveč samo začasna poljska vojna sodišča. Zaradi tega se vsi procesi, kateri imajo s socialistično stranko kak stik, pri teh sodiščah obravnajo in sicer po zloglasnem paragrafu 102 (4—15 let prisilna delavnica), vsi težji pregreški (vsak zavratni napad, tudi če se je izjalovil, vsaka priprava k nameravanem a-tentatu, vsaka, še tako oddaljena dotika z udeležnikom, vsako zoperstavljene proti oblastvom, kar se sicer z 3 mesečnem zaporom ka z nuje) se po paragrafu 279 kaznuje. kateri pa edino kazen pozna: Smrt na vislicah.
Vsa preiskava se po orožnikih vrše. kateri, seveda, vse po svoje tolmačijo, a nobenih ra zb re mn ih pni« ne navedejo. Vojna sodišča prevzamejo vse spise, kakor jih orožnostvo uredi.Za,govorniki smejo spise šele pogledati in z jetniki govoriti, ko so obtožbe vložene in potem se obravnave navadno že v dveh ali treh dneh vršijo. Zagovorniki imajo le par ur ¡časa na razpolago, da svoje mnenje izrazijo in predloge stavijo, ter eden ali dva dni. da spise pregledajo kateri često po več sto strani obsežne zvezke tvorijo, — in se iz njih. kolikor mogoče, informirajo. Vrhu tega se vsak dan po več procesov reši, ko so ječe prenapolnjene.
Samo velikonočni teden, je bilo iz varšavskih jetndšnic poslanih čez 1000 jetnikov v razne kraje. Sedaj vsak dan, po več oseb na j vislice obsodijo. Pred varšavskem vojnem sodiščem je bilo dne 30. maja 5 razprav, v teh razpravah je bilo 19 oseb obtoženih in med ! temi 16 na smrt obsojenih. Od 1.
Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno.
Mohor
572 Blue Island Avenue
blizu Loomis St.
Telephone Canal 3214. Chicago,	Illinois
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue
Chicago, 111.
S
i
i
*
JOE FIALA
JOE BOCEK
‘THE TW0 JOES”
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
Šivanja oblek Je naša posebnost.
578 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
P"
TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
FOTOGRAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR 163 Reed St.. Milwaukee, Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, IR
ATLAS BREWING C0.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER
I
MAGNET
GRANAT
b
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP | La Lorraine.......22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP j La Touraine.......15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZIIINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosli, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
£3-

M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne
od 1__3. ure popoludne in
od 6.—8:30 ure večer.
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
0
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
r«T NAS
Jas. Yasumpanr,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
PROSTA POSTREŽBA DO OZDRAVLENJA!
ŽENSKE
Obiščite me ako trpite na
Dozorelosti, prsni bolezni, padanji maternice belim toku, mesečnini, obistnih jetrnih bolezni.
ELEKTRIKA IN NJE PRI-ZASTONJ !
PLAČA SE PO OZDRA-
V L E N J U ■	lO.E.MEyER, M. D.
ODLOŽI TAKOJ SVOJE TRPLENJE.
Dr. OttoE. Meyer je edini zdravnik in kirurg v Chi-cagi. ki daje prosto postrežbo do ozdravljenja. Na stotine ljudi, ki so bili.bolni ti lahko povejo, kako jih je lečil in plače nezahtevni do ozdravljenja. Bre-zozira na kaki bolezni trpiš zateci se takoj na zdravnika Meyer, in ako te ozdraviti ne bode mogel ti bode to tudi povedal.
OTTO E. MEYER, M. D.
Rooms 53-54 (5 nadstropje) Dexter Bldg.
84 ADAMS ST., CHICAGO, ILLINOIS.
Uradne ure: Od 10 dopol. do 6 popol. ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 12
MOŽ KI
Obiščite me ako trpite na
Revmatismu, oslabelosti, nervoznosti in mokroti.
Zastruplenje krvi Nalezljivih bolezni Bolezni na mehurju želodcu in pljučah.
GLAS SVOBODB
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
__________WEEKLY____________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ____________in velja------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto. za pol leta..
$1.50 .. 75c
ZA EVROPO:
Za celo leto. za pol leta..
.kron 10 kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
665 Blue Island ave., Chicago, III,
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.	_____
231
Kapitalist je pač mojster v vsem, zmožen vsega in vse bode popred naredil, predno se bo dal iz delavskega hrbta iztirati.
¡Po njih sadu jih bodete spoznali. Vojfakla, stradanje, prostituci-je, prisilne delavnice, sleparije, u-fpostošenje, pomanjkanje, britiko-std, vse je tokaj rojeno od nemoralne brez postavnoisti katera prevladuje. Hočete Ji še v nadalje vzdrževati stanje ki jih rodi?
Vsa moč zloglasne “Mirne 0\v-»ners Alssociation” izza vsih tožba in preganjanj nad uradniki delavske ¡zapadne zveze rudarjev je o-jnagala in oslabela nad vspehi. Bo 'pa še bolj bolna, predno bode zapadna zvem rudarjev gotova žnji-imi, ker ta organizacija neibode sedaj mirovala, popred, da oprosti vse žrtve “kriminalnih ibogata-
Mr. Lincoln Steffens, je eden /najboljših ameriških pisateljev in sedaj urednik mesešmika “ Every-body’ls Magazine”. Mr. Steffens ise je pred kratkem šesel s gospodi Rooseveltom, Taftom, Bryanom Johnsonom in drugimi državnimi veljaki in jiim ¡stavil 'sleldeče vprašanje “Kaj je v resnici z Ameriko?” 'Toda nobeden, s katerim se je v ta namen sešel, mu ni mogel zapisati zdravila za državna zla. Sedaj se bode v isti namen Steffens sešel z Eugene V. Debsom, in /smelo' trdimo, da bode socialističen kandidat ea predsednika iZjed. ¡držav, ¡zmožen nasvetovati kako se sedajna gnjila državna bo lezen ozdravi, katera zastruplja vso svetovno civilizacijo.
V “The Bureau of Commerce and Labor” vidimo nasledil e podatke glede Zjed. držav za leto 1907: 3,026.789 kvadratnih milj površja, s 85,817,239 ljudi mi; državno piremož'enje: ako ra/zdeljeno na osdbo' (iz leta 1904) $1,310.11; državni dolg s p rim a n'M a jem v blagajni $878,596.755; - denarja v proaneto $2,772,956,456; število državnih bank 6,429 s vlogami $4,322,880,141; članov-vlagatelj e v pri hranilnicah 8,588,811; število novih manufakturnih tovarn 1905 216,262; sladkorja se je porabilo 2,993,979 tonov; 'železnic v prometu (1906 ) 222,636 miilj: voizilo se je (190i6) 815,774,118 ljudi; to-neladiij zgrajenih za 471,332; propadlo je 11,725 trgovin, .razposlanih je bilo 98,480,097 telegramov; število izhajajočih časopis pa je bilo 21,735.
— Neki mož je šel skozi gozd, kateri je bil lastnina bogatega ve-lepostnika, ¡kateri je slučajno ido-čega moža srečal.
“Ali veste, da ste na mojem zemljišču?” vipraša lastnik.
“Ko lastnega zemljišča ne posedujem, moram, že čez nekoga drugega iti. Sicer pa, od kod imate to posest?”
“Od mojih prednikov.”
“In od kod so oni dobili?” “Oni so se'bojevali zanjo.” “No, petem pojdite z menoj na cesto," reče molž med tem, ko si suknjo sleče, “jaz se hočem z Vami tudi bojevati za to zemljišče.” Toda veleposestnik je zapiskal, na koji klic so gozdind čuvaji im lovci prihiteli, ter moža iz gozda iztirali. Ni se mogel za posestvo boriti. —
J. N. V “AMERIKINEZARJU.”
Amerikanski Slovenec z dne 7. t. m. št. 36 prinaša dopis iz Ohica-ge, 111., z dne 1. avgusta 1.1. s podpisom. J. N.
Pred vsem konšt atu jemo,, da J. N. niso* prave začetne črke imena dotičnega dopisovalca, kajti vse ¡kaže, da se omi pravilno piše z “I-A” — in je potomec Asra kojega prapradeda ali ¡praprababo, — kar cerkveni učenjaki im rimski doktorji še niso dognali — je v Jeruzalem potujoči Jezus jezdil.
To je za enkrat pribito dejstvo in dostavimo, da ga je bog le v svoji sveti jezi ustvariti mogel, ko vse svedoči, da o kaki filozofičmi logiki niti pojma mirna, drugači nebi mogel pisati, da smo v članku “Vesolina sodba” se iz boga norčevali.
Pa pričnimo od kraja.
Dopisnik J. N., pravo I. A. se najprvo v mo vo vsta.no vi jen o društvo S. N. P. D. št. 1 v Chicagi zaletava in cika na eno osebo češ. ta dela zdražbo S. N. P. J. itd.
Mi Asra poživljamo, da naj pride z njegovim pravim imenom, in naslovom ma dan da mu ¡ne bomo samo fenofe “pucali” temveč tudi njegov strupeni jezik prikrajšali, da'mu bo za v bodoče veselje minulo, stvari po svoje zavijati, skomur kaže svoj brezmejni fanatizem na eni strani, a ha drugi pa se odlikuje s svojo naduto puhloglavostjo in nevednostjo.
Posredno se ¡postavlja Asra. za nekakega zago vornika’¡S. N. P. J. oziroma -nje uradnike, ter jih predstavlja češ, vidiš, kako znajo uradovati, toda molči, o uzortnem uradov ah ju, kakor smo v zadnji številki “Glas Svobode” obelodanili, kajti gliba vkup št riba. Sicer pa, nas bi polemika veselila, ko je tudi občefcoristna, toda z A-«ro ne, kajti vročina mu je še' tisto trohico molzgam, ako jih je sploh imel, zmedla, da pojma o “ Vesolni sodbi” sploh razsoditi ni zmožen.
Asro se nam grozi, da ako še kaj sličnega pišemo, nam bo osebno list nazaj prinesel in to piše v nekem tonu. kakor da bi se ga imeli bati.. No, strah je votel, o-‘koli kraja ga pa nič ni, tako je tudi v tem slučaju. Veselilo nas bo ako mas obišče, toda svetovali bi mu, da njegovo, njemu prirojeno naravo pred vrati pusti predno v naše uredništvo stopi, ko imamo navado, da z ljudmi občujemo kateri niso svojo vedo in znanje v arktur jamski dobi zajemali v koji je bog človeka preklel, katerega Mo ni! —
'Navado imamo, da vsakemu svoje pravo damo, zatorej damo tudi Asrotu prav ko svoje po svoje obrača in trdi; da bo priložnost imel svoj zanemarjen um nekoliko ojstriti, bomo v bližnjem času dva trda oreha prinesli, katera zopet ne bodeta za njegov želodec. A kaj čemo, ko smo pa izi-vami; toraj na svidenje pri Phil-lippimih!
NAŠA IZVRŠILNA MOČ.
Večje politične stranke so imenovale svoje predsedniške kandidate. Republikanci imajo Tafta, demokrati ¡Brv«na, i!n socialisti Evgen V. Delbsa. Razven tega imajo še manjše politične skupine, kot prohibijoeionisti, populisti, socialistična delavska stranka in narodna neodvisna stranka svoje kandidate na volilnem vojnem polju.
Morebiti se izplača, da si nekoliko ogledamo, kaj da prav za prav urad pomenja, za ‘katerega se s tako vnemo borijo, kaj da ima predsednik ZjedSnjeniih držav za opraviti, katere pravice in dolžnosti mu služba (nalaga.
Vladna uredba, s katero gospo-darujoči razred ameriško ljudstvo “postavnem potom” ob imetek spravlja, se upira na ustavo Zje-dinijenih držav. Ustava veleva, da more biti vlada v tri oddelke deljena, v postavodajno. izvrše-valno in sodno oblast, ali z drugimi besedami, v kongres, v izvršilno oblast Roji je predsednik na čelu in v višje zvezno sodišče, katero se je v »sadnem času delavstvu milostno izkazalo (?).
Ko je za časa predsedniške vo-
litve govor največ o izvrševalni oblasti, pogledimo vlogo, katero ima ona igrati.
Izvrševalina ali esekutivna o-blast, se po predsedniku izvršuje, kateri se vsake štiri leta, potom posredne volitve imenuje. Kolikor se .ustava v poštev jemlje, zamore biti jeden in tisti nredsed-nik v tretjič, četrtič, petič itd. na novo aopet izvoljen, odkar pa je prvi predsednik Zjedinjenih držav, Washington, odklonil, da bi v tretje 'kandidiral, se je ta navada vkorenila, da so poznejši ¡predsedniki tretjo 'kandidaturo tudi odklanjali.
Volitev predsednika se viši po volilnih možeh “Electori”, za katere se v vsaki' državi volilni listi napravijo, v katere je pqstavno število kandidatov za “Electoral zbor” napisanih. Vsaka država voli toliko volilnih mož, kolikor zastopnikov in senatorjev skupno na kongres v Washington pošle. Izvoljeni “Elektorji” imenujejo predsednika. Ako nobeden predsedniški kandidat potrebno večino glasov ni dobil, potem voli kongres predsednika. Volitev volilnih mož se imajo ¡postavno “torek po prvem pondeljku” v novembru vršiti, in volilni zbor. voli predsednika drugi pondeljek v januarju. Tutdi podpredsednika imenuje volilni zbor.
Predsednik in podpredsednik morata biti po rojstvu državljana, to se reče. da morata v Ameriki rojena biti, morata biti najmanj 35 let stara in naj' manj 14 let v Združenih državah stanovati. Priseljenci niso volilni, pač pa v A-meriki rojeni sinovi priseljenih in podržavljenih sta riše v.
Ako Predsednik Zjedinjenih držav v službi umre. ali resno zboli, ali da je odstavljen, ali da prostovoljno odstopi, tako prevzame u-rad ¡podpredsednik.
Predsednik ima letne plače $50,-000 in $50,000 doklad, le ta svota se mu je zvišala še le pred letom, in prosto stanovanje, a podpredsednik vleče letno $8,000.
Predsednik je “vojni načelnik” to je, da je vrhovni zapovednik združene vojne na kopnem in momarnice, kakor tudi narodne vojne posamesnih ¡držav, kakor hitro so le te v djansko službo Zjedinjenih držav pozvane. On sme postavno svoje zvezno vojaštvo le takrat v kako drugo zvezno državo poslati, ako je tam upor ali punt, in da governer dotične države njegovo oziroma vojno ¡pomoč zahteva. Te določbe pa predsednika ne ovirajo, da vojaštvo tja pošlje, kjer n. p. delavci mirno stavkajo. Vlade mislijo, da proti delaveom ni potreba postave upoštevati.
V soglasju s senatom ima predsednik pravico, pogodbe z inozemskimi državami sklepati, poslanike, konzule in zvezne sodnike imenovati v kolikor ustava kaj drugega ne veleva.
Predsednik ima 'tudi pravico vojaške in pomorske častnike, kakor tudi posvetne uradnike odstavljati ali čez nje ukrepati.
Vlada (kabinet) predsednika sestoji iz devetih članov, in sicer: Državni tajnik, tajnik denarstva, (financ), tajnik vojne, tajnik mornarice, generalni poštar, tajnik z not ra j n ih zadev, generalni zastopnik, tajnik poljedelstva in tajnik za trgovino in delo. Državni tajnik je ob jednem ministr zunajnih zadev; on vodi diplomats!, v o z inozemstvom ter je mi-nistrki predsednik.
Podpredsednik Združenih držav ni član vlade (kabineta). On vodi posle v senatu kojemu je predsednik.
Se ve, djansko je ¡delokrok pred sednika veliko večji, kakor ga u-stava določuje. Osebna naklonjenost i nenaklonjenost igrati pri vladarenju veliko vlogo in mnogokrat je njegova osebna volja tista, kakor kakega ovtokrata ali pol avtokrata v Rusiji ali v Nemčiji.
POZOR!
The Steiner Academy of Languages, se je preselila iin se naha ja na 560 N. Ashland Ave., The Pioneer Bldg., Chicago, 111.
Vse parobrodne družbe * t so znižale cene za prekmorsko vožnjo
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na:
^ Frank Sakser Co., *
^ 109 Greenwich St., New York
6104 St. Clair Ave., Cleveland,	Ohio
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdrav= nika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz-
dravil.
THE
COLLINS N. Y, KONČAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.

Cenjeni gospod doktori
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim se*n bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, 111.
Velecenjeni gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
COLLINS N. Y.HdTcAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,	N^W YORK, N. Y.
Slovensko Narodno
"SLOGA”
Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St.
Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St.
I.	Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St.
II.	Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St.
Blaoojnik:	IVAN SEM, 79 S. Water St.
Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN,
Odbor:	f FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO
Vsa pisma tikajoča se društra je nasloviti na Frank Bačum, 440 S. Pirce St.
Društvene seje se vrše na 163 Reed St.
Društvo “Sloga” ust 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908,
Društvo je incoporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin.
DOPISI IN POROČILA
Frederick, Kansas, 9. ang. 1908
gorja, katerega mi je popovski lo-
iVsrm onim rojakom, ki so pisali na me racli zemljišč, kakor se mi poroča od doma, odgovorim kakor hitro se vrnem. Pretečeni teden sem kil v državah -Washington, Oregon in Oklahomi, danes ko to pišem, sem v Kansas, in za par dni bodem v Texa.su. Kar bom o-pazil na potovanju posebnega in zanimivega za nas Slovence, bom priobčil v listu.
Viljem K. Brunshmid.
Pueblo, Colo. 1. avgusta 1908.
Giuitseppe Alia, kateri je bil 16. julija v državni jetnišnici v Canon City, zaradi ubijalstva katoliškega popa Leo Henricha obešen, je' par dni pred. svoj o smrtjo talijanskomu stražniku ječ, po imenu Antonio Sassoe, pravil, da pop katerega je ubil, je Talijan in me 'Nemec, kakor njegovi pajdaši trdijo. Alia je rekel. “Jaz sem na Portugalskem delal 5 let za njega, koji je mojo žeino oskrunil.” Nadalje je pravil, da je on tega nečistnika takoj -spoznal, ko ga je prvič v cerkvi v Deuverju v idil, toda da se prepriča, da je ta pravi kateri mu je ženo oskrunil je hodil opetovano v cerkev sv. Elizabete in ni se motil.
Aliava pismena izjava se glasi:
Nedeljo, dne 12. julija. Jaz sem prvič spoznal tega popa na Portugalskem, ko sem zanj tza malo plačo delal. 'Nagovarjal me je, da naj po mojo žeino pišem, Lite ra je živela na mojem domu v Siciliji. Res som se odločil, da sem pisal po njo ter je tudi k meni prišla, a ni bilo dolgo ko se ji je hinavec, začel laskati in prišlo je tako daleč, da sem pustil službo, ter s ženo šel domu v Sicilijo.
Ravno ta pop je bil, kateri je bil od moža zasačen, ko mu je ženo onečastil. Mož videvši kaj se godi je pograbil sekiro ter popa po glavi mahnil in mu rano od čela do nosu prizadjal. Pon a so bili v bolnišnico odpeljali in vsak mislil, da ga bo konec, a je okreval in SO' ga na Nemško poslali, od koder jo je popihal v Ameriko kot nemški pop. Ali povem ti Toni, da jaz sem ga dobro spoznal in se ne .motim.
Prišedši iz New Varka v Denver si nisem mislil, da se bom tu na grobokopa moje sreče naletel in v cerkvi je tudi on mene spoznal, ko me je zagledal je obledel. Prvi hip seini mislil v Oalifornijo iti, da bi se trubla izogn il, toda ni mi dalo, da nebi onečasti tel j a moje žene koznoval. Ni mi žal. da sem ga usmrtil, naj bode za zgled drugim takim prešestinikom; jaz pa rad umrjem bo vsaj konec mojega
pov prizadjal.
Toni, jaz vem, da bom storil smrt čez par dni, toda jaz ti zagotovim, -da jaz nisem bil od nikake-ga društva poslan nego sem samo lastno čast maščeval. Njegovo ime ni Leo Henricb marveč njegovo ime je Monako Bello . Podpisan Ctuiseppe Alia.
To ispo ved je prinesel tukajšni dnevnik Chieftain im glej, tukajš-na popovska dmhal je proti temu protestirala. Kaj si ti ljudje vsega ne predrznejo. Naj prvo je bil Alia razupit češ, da je anarhist, poitelm član “mano n ero” in ko-neeno da je bil norec, a vse lopovske teorije niso mogle resnice prikriti. Še naš sv. oče šmirar je nekaj koeal v nedeljo 26. julija raz njegovega busitness plaea in pridigal o Ubitem popu, tor do neba trdil, da je nedolžen. Cirilus, kako se predrzneš človeka zagovarjat. ko ga nisi poznal in ga nisi nikoli vidi! še manj pa od njega slišal? Ali te ni bilo sram, ko si viidil. da smo se ti vsi v cerkvi smejali? — Razni časniki m v tem dogodku pisali, a pravo resnico, kakor je edino “Glas Svobode” prinesel, za Ikar si je tudi pri do sedaj še dvomljivih čitatelji h, pristaše dobil. Za danes toliko, a pridem še.
Podgoriean.
Leadville, Colo. 25. julija 1908.
Cenjeni “Glas Svobode”: Tukaj Vam pošlem dva dolarja za naročnino ter pristavljam, da sem tri mesetee že dollžan. Želim, da bi cenjeni naš list vsaj po dvakrat na teden izšel, mislim, da bi precej več naročnikov dobili. Kako pa Apeal to Reason kot tednik izhaja pa stane samo 50c. Na tak način se slovenski listi nikdar me morejo razširiti. Tu treba korajžo in kmali bo dnevnik; dokler pa bomo dremali ne bomo vs,peva;li. Pri takem poslu treba reskirati pa bo šlo bolj hitro do zmage.
Zdravi.	F. B.------k.
Pristavek upravništva. Prejem $2.00 vknjižili. Vaša misel ni slaba. toda za sedaj še ne izvedljiva. Niso vsi naši naročniki s plačilom naročnine točni kakor ste Vi in vsestransko bi bilo želeti, da bi Vas posnemali.
Kar se pa tiče lista Appeal to Reason katerega Vi nam za zgled stavite, tako vedite, da je imel o-menjemi list 25. julija t. 1. 315.129 naročnikov in da izhaja samo na štirih straneh, vrhu vsega pa ima velikansko lastno tiskamo, ko nas vsak tedenski tisk z expedieijo in poštnino brez uredništva im u-pravuištva 40 dolarjev stane. Torej ni Vaš vzgled umesten. Zdravi.
Važna razsodba.
Izdelovatelj Trinerjevega zdravilnega grenkega vina je opazil, da se po nekaterih krajih posebni davek od tega zdravila jamle. G. Triner se je takoj na to pritožil na vlado in prejel je razsodbo. <bi sta Trinerjevo zdravilno grenko vino, in Trinerjev Angelika gren-čee. pripoiznata zdravilom in se ju zamore prodajati brez posebnega davka. Našemu ljudstvu je znamo to 'že več det, zato ker v boleznih
prebavnih organov dajejo ta zdravila vedno popolne vspehe. Izde-lovalnica g. Jos. Trinerja je merilo čistosti in snage, korenine im vino rabljena pri izdelovanju njegovih posebnosti so najboljše za to pridobljene vsebilne.
Rabitei Trinerjevo zdravilno grenko vioo v vsih slučajih brez tekinosti in životnih slabosti.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in; pri izdelovalcu Jos. Triner, 616 — 622 So. Ashland A Chicago, 111.
NOVA IZNAJDBA.
Ako se nova iznajdba poštnega uradnika D. Plocka, v Ohicagi, katero je dal patentirati, obnese imela bo daleko sežn pomen. D. Plock je namreč v neki sobi svojega stanovanja napravil laboratorij, kjer se je v prostem času, z raiznimi kemičnimi raziskovanji bavil. Posrečilo se mu ie sv. pisemski rek “prah v prah in pepel v pepel” razveljaviti. V bodoče bodo mrliči preminulih v kovinske stetbre spremenjeni, koje uničujoči zob časa. ne ‘bo uničil. Plock je namreč iznašel neko kovinsko splavl.jenimo (legiranje) katero se v meso za eno osminko palca globoko uje, brez da bi se prvotna o-blika spremenila. Ako se hoče ru-deča barva, priden e se baker, a za belo barvo se rabi sreibro. Kovinska zmes (namalgaim) se rabi kakor pri navadnem “bronsiranju”; mrlič se namaže, zmes se uje v meso in “murna” je za vse čase narejena. Izumnik gosn. D. Plock stanuje št. 49 Plutu St., Chicago.
Ogledimo si nekoliko, posledice te iznajdbe: Ugodna bo za cesarjč, kralje, predsednike, papeže, škofe in sploh za vse “zaslužne može.”. Do sedaj se jim stavijo spomeniki in ti se isklesajo ali pa modlajo, kolikor je možno, po naravi izvirnika, Posihmal tega. ne bo treba: zgradilo se bo podnožje, nanj se bo postavil preparirani mrlič in spomenik in to še clo naravni spomenik bo gotov. — Ogromni stroški, kar sedaj spomeniki stanejo, v bodoče odpadejo. Sredili sloji, katerim se običajno spomeniki ne stavijo, si bojo umrle shranili v kaki kleti ali šupi kjer jili bojo zložili kakor se drva skladajo. Gra.jščaki bojo namesto slik, kakor je navada vpreteklem času bila in je še sedaj, preparinane u-mrle po dvoranah postavli in stem bojo stroške zaslikarstvo prihranili. Pogrebi so dandanes ogromno dragi; v bodoče ti stroški odpadejo. Kmet n. p., umrl mu je sorodnik in on ga da z bakreno zmesjo preparirati, — kar bo malo stalo — no, in sedaj f Kaj bo žnjim ? O. prav koristno mu pride: postavi si ga lahko v plot za “babo”, namesto kolov za kmetč-ki telefon, strašilo vrabeom in zajcom in še drugo. Bogatini si postavljajo razne sohe na streho ali pa na pročelje palač: v to hojo umrle svojce lahko rabili itd.
Nasprotno pa bo slabo, ko bojo razni rokodelci, umetniki in duhovniki zaslužek zgubili. Iznajdbe Su umetnost napreduje, a pl e-bejstvo konec jemlje.
Stari milijonar je vzdihnil.
“Dal bi ves denar”, je rekel, “aiko bi mogel d okun iti še petindvajset let mojemu življenju.” “Vaš denar Vam je že toliko kupil”. Mu je mrzlo zdravnik odgovoril.
“Kaj vraga pa sedaj govoriš?” je zlo volno uprašal milijonar.
“Nič vraga, ker je resnica, popolna. resnica.” mu je odgovoril zdravnik. “Povprečno živijo boga taši petindvajset let delj od revežev. Rojen bogat, si zagotovi en četrt stoletja delj 'živeti, kot bi pa živel, ako bi bil rojen revež. Bogastvo ti je kupilo vse to. in še se iOrirtožnješ, da ni denar nič vreden. Denar kupi življenje in po smrti — nebesa.”
‘Kako to misliš Ti?” je vprašal miljonar. “To se meni vidi nekako nesmiselno.”
“Oh, bogatstvo ščiti enega proti mnogim nezgodam. Otroci bogatinov skoraj vedno živijo, oni revežev pa pomrejo od pomanjkanja in revščine. Tako dečki in deklice, možki in ženske — ak i so bogati, živijo udobno in torej tudi dolgo; obratno pa, ako s'o revni živijo nezdravo, v boleznih v nevarnosti, v nalezljivostih, v pomanjkanju — in vseh vrst zaprek, katere jih — pokončujejo.
Da, denar kupi življenje, in zanesljiva statistika kaže, da ako se danes porodita dva otroka, eno bogato in drugo revno, bode bogato preživelo revno za petindvajset let.”
Čitajte rojaki!
Znano je, da se z amerikan skim kmetijstvim dožene imovilost neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanuvhaL naselbine ,vasi trge, mesta-, pomagajo si mtdselojro. postanijo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo svojo narodnost. Las je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski naseit ine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, m našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobio vodo in blizo velikih mest kjer se vse lahko, dobro proda kjer je inc us-tnja živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na:
BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK
708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN.
j

POZOR!	OZNANILO!!	VABILO!!!
Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel
BS“ na 3913 St. Clair Ave., v CLEVELANDU, O.,
dobro znani SALOON
od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjam, da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti. S spoštovanjem
Gabrijel Tranipuš, gostilničar


|jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoto, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
r
Rodovitna zemljišča v državi Mien ..an Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15'nsprej aivet-
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Cliicago, 111.
Ripley dežela.
Najlepše kmetije ali gozd v največji naselbini Slovencev v Ameriki
Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah. obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti nzorec kaj tukaj raste.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki
Zastonj!
~Na željo rojakov pošlemo zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici Phillips, v okrajih price, Taylor in Ashland v severnem delu države Wisconsin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri pod napačnimi pretvezami hočejo ogoljufati. Najprej pre-čitajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih predno, kje drugje kupite. Naš cilj je obljuditi to rodovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemljišča, plačamo vožnjo. Za vsa pojasnila v tej zadevi obrnite se le na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Railway,
F. A. CMEJLA,572 T“?A>*' Chicago, 111.
VODAK-OVA GOSTILNA	Edward Paucli
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.		 gostilničar	
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja	663 Blue Island Avenue
TEL. CANAL 7041	CHICAGO.
Popolna razprodaja
TA TEDEN.
Izvanredna vrednost seizomskegablaga je vredna pozornosti vsakega kdor namerava štediti denar. Ako- ne vidite kar Selite vprašajte za tisto, mi gotovo ono imamo in cena Vam bode ugajala.
Možke zavratnice, zavezane in za zavezat razne najnovejše 'barve. Navadna cena 50'c. Vaša QCp izbira ........................udu
POZOR!
Ali ste član, kakega društva ali kluba, za katerega bi radi preskrbeli $300.00 vredno piano brez vsakih stroškov? To lahko storite ako kupujete pri nas. ZA VSA KIH 25c. NAKUPA DOBITE EN VOLILNI LISTEK VELJAVEN ZA EN GLAS. Volite lahko za katerikoli klub ali društvo; kate ro bode do 1. novembra dobilo največ glasov DOBI PIANO PRO STO VSIH STROŠKOV. PRIDITE V NAŠO PRODAJALNO IN OGLEJTE SI PIANO. In Vam damo radi vsako nadaljno pojasni lo. BORBA SE JE ŽE PRIČELA! Izid volitve se bo razglasil vsak teden. P. S. NAŠI KUPONI GRE-JO Z VSAKIM NAKUPOM KOT POPRED.
Kuhinske mize, močne 27 x 45 posebno izvrstnega dela, navadna cena $1.98 sedaj	(hi QP
samo ...................• ..(Dl,L J
Okrašeni klobuki za ženske, razprodajamo vse po jako znižanih cenah. Zaloga okrašenih klobukov za dame vseh Ikroje.v iin 'barv te sezone ki so se 'prodajale od $5. do $S. so sedaj samo od............
Rogozovina (Hammocks), velike vrste delani iz močnega konopca, razne barv», izvanredna Ofll1 vrednost ................UuU
Močni gugalniki strugami naslonjači. usnjatim sedežem im hrastovo likani. Vredni po $2.26 (ftl Pf) sedaj sam.o' po ..........iDi.uU
Klobuki in čepice za otroke, velika zaloga teli rož in trakov. Hi)n Vredni po $3. sedaj ........full
Ženske Waists, še imamo nekoliko te fine zaloge, nektere vredne po $2.25 sedaj samo	npp
Nogavice za otroke, črne pletene 2x1 rib velikost 6 do Obt. Navadna cena 15c. par 100 H i n tucetov še, par po........ /2 (j
Možke spodnje obleka, delana iz egiptovske preje, srajce in hlače. Navadna cena 75e. 'komad JPp sedaj po....................4ub
Ženske vestje posebne velikosti nizko izrezane brez rokavov in fino izdelane po 23c. sedaj 1 Pr samo.......................... 101
Potrudite se in oglejte si najnižje cene naše zaloge možkih in deških oblek za mesec august v 2. nadstropju.
IZ STARE DOMOVINE IN DRUGO.
Petrolej so našli baje v Dernišu v Dalmaciji.
Nenavadna potrpežljivost dečka. Hlapec Josip Zmet v Brjah ima loieltnega dečka Andreja. Bred dobrimi 4 meseci se je bil dečko -zbodel s trnom akacije v stopal desne noge. Rane ni bilo nobene, ali notri pri kosti je začelo gniti, vsled česar je nastala neizogibna potreba, da so dečka poslali v bolnišnico v Gorico, kjer je ostal 26 dni. V Gorici so ga dvakrat operirali in iso mu vzeli ven kost, tako imenovano “šiško”. Toda .notri je gnilo dalje in v Gorici m niso vedeli pomoči in svetovali, naj dečka odvedejo v tržaško bolnišnico. Tu je bil 111 dni. Slednjič so se morali zdravniki odločiti, da mu odrežejo nogo. Veis čas je kazal dečko neverjetno potrpežljivost, ali na operaciji v Trstu je bil pravi junak: odklonil je narkozo in je gledal, kako so mu rezali nogo. Zdravniki so se mm kar divili, ker takega slučaja — so rekli — niso še doživeli pri takem mladem človeku. Včeraj je oče odvel dečka iz tukajšnje bolnišnice domov zdravega, ali brez noge!
Vpliv spovednice. Že dostikrat se je pisalo o brezvestni zlorabi spovednice. Nebroj slučajev je znanih, da so duhovniki v spovednici s pravo katoliško brezabnaz-¡nostjo ščuvali žene zoper može, starše zoper otroke in otroke zoper starše. To delajo včasih iz političnih nagibov/ časih pa tudi iz drugih vzrokov. Izvedeli smo zdaj za nov tak slučaj. Na Slapu je živela zafcomška dvojica. Žena jč šla k izpovedi k župniku Kolarju pri D. M. v Polju. Župnik jo je hujskal v spovednici izoper molža, češ, .da ni vreden, da bi mu
e.nkrait kosilo skuhala. Župnik je ženo tako naščuval, da je moral mož od nje bežati. Te dni je po dolgih mesecih mož poskusil 'pobotati se z ženo. a ko je prišel k hiši, je bil sprejet s — polenom in mu je bilo povedano:	Gospod so v
spovednici rekli to in to. Ko bi možje ne puščali svojih 'žena in o-trok k spovedi, bi bilo veliko manj prepirov po rodovinah.
Požari in požari. Dne 20. junija je morala so-draška požarna hramba gasiti gozd. Dne 11. juli ja je pretil ogenj zopet uničiti skoraj polovico trga Sodražice; požarna hramba je zopet takoj 0-genj omejila. Dne 20. julija je morala zopet gasiti, ker je strela udarila v vasi Peravo občina Sv. Gregor, kjer je zopet ogenj omejila. Dasi mora požarina hramba v 'Sodražici re.s tolikokrat nastopiti ter nastopa vsakikrat z uspehom, se še vendar dobijo ljudje, ki društvu mnogo škodujejo, mesto da b.i je podpirali. Ker društvo pri vsakem požaru z vso resnostjo nastopi, prosi, da je tudi občinstvo podpira.
Ponarejeni amerikanski poldo-larji krožijo po Ljubljani in okolici. Podobni so našim starim goldinarjem; imajo dober cvemk, pravo kovinsko barvo in približno težo. Falsifikati so dobro pogođeni, da jih je težko ločiti od pravega denarja in to še posebno, ker nismo vajeni amerikanskemu denarju.
Ubogi papež! V katoliški cerkvi je vedno dosti jubilejev. Tudi 17. septembra bo eden, in sicer papežev. Ubogemu vatikanskemu jetniku hočejo ta dan “verni” katoličani izkazati svoje spoštovanje s tisočaki in milijoni. Za tisto ju-• bilejno mašo so že nabrali 50.000 lir, za kolih, ki ga bo takrat rabil, pa 30.000 lir. Gotovi ljudje so kar prismuknjeni, ko iščejo tisočakov za ubogega “sv.” očeta. Kristuis je rekel, da, kdor hoče njemu služiti, mora zametavati svet in njega bogastvo. Ta nauk so njegovi namestniki 'Oskrunili in je v veljavi samo še za dobro katoliško ljudstvo, ki redi in pase s krvavimi žulji papeža in škofe.
Grozno hudodelstvo v nunskem samostanu.	‘ Lokalanizeiger ’ ’ po-
roča iz iSan Remo : Oblasti so u-vedle preiskave v nunskem zavodu v italijanskem kraju Gerace.
Nune so bile izgnane iz Francije. Dognalo se je, da je od 144 naj-detočkov, ki so jih nune sprejele preteklo leto v svoje “zavetišče”, vsled lakote umrlo 143 otrok! Prebivalstvo, ki je te parasitinje redilo, misleč, da podpira res usmiljene ženske, je do skrajnosti ogorčeno nad tolikimi hudodelstvi.
Odprava verskega pouka na rimskih šolah. Rimski občinski svet je odpravil na vseh šolah brez izjeme verski pouk. To je papeža hiudo vznemirilo. Pred nekaj dnevi je povab.il k sebi časnikarja ter mu razložil .svoje bolečine. Dejal je: “Če bi le mogli premeniti človeške glave. Zlo stopa kakor vino v glavo in glave so kakor zvonovi, ki jih treba preliti, če se ubijejo. Žal, da se človeških glav ne da preliti, če so po-kažeine.” V tem se gospod papež res ni motil. Rima ne bodo premagala peklenstva vrata, temveč te neprelite človeške glave.
Miljski katehet, obsojen. T torek popoldne 21. julija se je na okrajnem sodišču v Kopru nadaljevala razprava proti milj skemu kateheta* .M aksi mi mi Maz-zariui, ki je bila prejšnje sobote prekinjena in odgođena vsled braniteljevega predloga, da se zasliši še nekatere priče. No, bile so za slišane še 4 deklice; a tako te, ka kor one, ki so bile ¡zaslišane v so boto, so potrdile, da je res, da je katehet uganjal vsakovrstne stva ri ž njimi. Na razpravi je bila prečrtana tudi izjava, kataheta Mazzarin.a, ki je bil zaslišan v Trentu, a zapisnik te njegove iz-jalve poslan v Koper. In v tem zapisniku pravi katehet:	“Žali
bog, moram priznati, da sem se tu pa tam izrazil z neprevidnimi frazami, ki so jih potem nekatere deklice krivo tolmačile za nesram ne. Trditve deklic so neresnične, vendar je dal povoda tem 'trditvam moj “ekspanzivni značaj” Z onimi čini sem jim hotel izka zati le svojo naklonjenost. Tako sem res enkrat poljubil Josipino O., ampak vpričo drugih deklic. Nisem jim pa tipal kolen, ampak one so imele kratka brila !!!” Zapisnik se zaključuje 2 besedami: “Obžalujem svoje čuvstveno lju-beznjivo postopanje, a moram povedati, da sem bil večkrat razbur je.n po alkoholu, kateremu sem bil po nesreči vdan. in se torej priporočani blagolsrčnosti . . Vi dec, da slabo Ikalže za toženca, je branitelj odvetnik Patroni o v svo jem hranilnem govoru skušal 0-mehčati sodnika in rekel, da je to žeinec že strogo kaznovan, ker je odpuščen iz slulžbe in postavljen na sramotni kamen. Poleg velike moralne škode, ki jo ima radi te ga, se o,n nahaja sedaj v Trentu v najhujši bedi s svojimi roditelji, za katere bi moral on skrbeti. Če bi bil obsojen, bi bil neizprosno izgubljen. Obsodba njega, bi bila obsodba njegovih starih roditeljev ki bi morali morda poginiti v be di. “V slučaju pa. da se ga obsodi — je prosil branitelj — naj se
Cuâezua ura za $4.98
■ i-	ni a/*.
Finega dela. dobro idoča. moč na in zgleda kot zlata. Remu-ator tečaji na rubin kamnih, .laiučen regulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 let. Z uro pošljemo krasno verižico brezplačno po po-vztju (C. O. D.) za S498. Onej si jo in ako ti je po godu olačaj in tvoja je nasprotno jo pa vrni na n a Se stroške. ^ naročilom 6. ur dobi? eno uro in verižico povrh. Pri naročilu pigiželiž li žensko ali možko uro.
- IE L D &. CO., DE P. 38-163 RANDOPHST., CHICAGO ILL.
Slovenci!
ga obso-di na lahek zapor, da mu vsaj ostane odprta pot do cesarske milosti!” A sodnik se ni dal omehčati. Izrekel je razsodbo, s katero je proglasil d'Q-n Ka.ksimina Mazzarini. doma iz Trenta, bivše ga kateheta na občinski šoli v Mil jalh pri Trstu 'krivim prestopka proti lepemu1 vedenju z javnim škandalom, predvidjenega v par 516. kaz zak in ga obsodil na 4 tedine strogega zapora. — V u temeljevanju razsodbe je rečeno da “se je sodnik prepričal tožen čeve krivde iz izpovedeb deklic ki so povedale, kaj je počel ž nji mi ikatelhet. Da je bilo katehetovo počenjanje nesramno, dokazuje dejstvo, da so se deklice sramo vale (teh počenjanj in so o tem delj časa molčale, ker jih je bilo sram to. povedati. To počenjanje je bilo grdo in škandalozno, a to še toliko bolj, ker je j,e zagrešil
veroučitolj ”--------Da, da ! Ve
mučitelj ! I Takemu bi trebalo re ei: veromazitelj, a ne veroučitelj Pa kaj. mislite, da je en sam Maz zarini na svetu? Kdo- ve koliko je Mazzairinijev po ¡raznih šolah čeravno se drugače pišejo, le da je bil ta bolj nesrečen, nego so drugi!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island A ve., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 080 Bine Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
RVI DOLAR
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado,, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo S
L**	j/* *
I
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Brezplačen svet
Obrnite se na izkušeniga specijalista MI GARANTIRAMO ZA UZDRAVLJENJE
SLABOTNI-BOLIDI 8N NERVOZNI EVI OŠ K 8
i. SE OZDRAVIJO HITRO, USPEŠNO IN ZANESLJIVO.
Varicocele	Tesnina
Zastrupljenje kri	Nalezljive bolezni
Tajne bolezni,Zgubava semena in mokrote
Za preiskavo in nasvet neračunamo. Ogledate si lahko sam svojo bolezen v voščenih sohah v naši veliki anatomični dvorani, ki je odprta brez vstopnine vsim možkim. Kar mi zdravimo, ozdravimo. Mi ozdravimo več možkih kot katerikoli specijalist v Chicagi. Naše cene so za polovico nižje od drugih specijalistov. Ne odlašajte, in oglasite se takoj. URADNE URE—Od 8 do poldan do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 3 ure.
DR. WELLS & CO., 298 State St., CHICAGO
FOTOGRAFIJE.
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je
Izkušen fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdJlovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
Established 1883	—CHICAGO— Phone Canal 287

-/V
SEVEROVA DRUŽINSKA ZDRAVILA PRINESEJO UPANJE
MOČ IN ZDRAVJE TRPINOM IN BOLNIKOM VSEH ’ K
KRAJEV.
Zanesljivo Zdravilo.
Najzanesljivejše zdravilo zoper vse nerede prebavnih organov, kakor: neprebavnost, -zabasanost, riganje, kruljenje v želodcu, ščipanje v trebuhu in oslabelost je
SEVEROV
ŽELODČNI GRENĆEC.
Krepča oslabeli sestav, prinese izgubljeno zdravje ter je posebno izvrstna tonika za one, katerim se že zdravje povračuje, ker daje dober okus in od-tsrani vsako slabost želodca .Cena 50 centov in $1.00
‘V teh vročih dneh bi jaz nikakor ne mogel delati, ker moj želodec je slab, tako oslabel, da brez Severovega želodčnega grenčeca bi ne mogel prebaviti nobene težje jedi posebno mesa. Ne samo, to zdravilo pomaga pvebavnim organom pri delovanju pač pa tudi okrepča človeka čudežno.”
John Kopecky, 13328 Buffalo Ave., Hegewisch, 111.
Zdravilni nasvet: znstonj,
NEVRALGIJA
in glavobol sta vzrok vročine krvi, pekočine po koži in žilah ter nervoznosti. Nervoznost je nevarna bolezen, zoper tako bolezen je pa treba jemati dobro zdravilo, ki gotovo je:
Severov Prašek_«».
zoper glavobol in nevralgijo.
ki ozdravi in odstrani bolečine brez kakih nasledkov ali ostankov bolezni. Cena 25 centov.
DOBRA TONIKA
je izvrstno krepčilo za priletne ljudi; tudi za mlade in oslabele; zoper vse nasledke zabasanosti, izgube veselja in potrpnosti ter je-ternih neredov je
SKVKPOV -Življenski Balzam Najbolji.
To je obsolutno najbolje zdravilo zoper vse preomenjene bolezni, ker je priporočano po onih, ki so ga že kedej rabiti. Cena 75 centov.
PRODAJEJO SE V VSEH LAKARNAH
VPRAŠAJTE SAMO ZA
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
«jr* — ^po- .
j* najnovejši modi in nizki ceni.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC, SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za meške obleke.
Oglejte si našo zalogo OBUČE.
TEL. CANAL 1198.
Kiobotičnid a obchodnid zboimivypravnÿm
zakazkove prao veruje se * ZVLÁSTNÍ pozornost
598-600 BLUE ISLAND AVENUE
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim \ Chicasi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem
saloonu “Triglav”
vedno sveže "Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in ■•pool'’ miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obil<vi obisk.
John Mladič
617 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
Kasparjeva državna banka.
823 Blue laland Ave. Chicago, I!!.
plačuje od vlog 1. jan, pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center ave., Chicago, Ul. Tel. št. Canal 915
RAZNO IN DRUGO.
Spoved.
Nekje na Gornje Štajerskem, je sla mlada in brhka dekle k spove di. Najneljubše priznanja, namreč grehe zoper šesto zapoved, je do zadnjega odkladala. Toda tudi tu se je obotavljala in ni hotla z 'barvo na dan. Da jej priznanje olajša, jo vpraša gospod župnik: “Ali nimaš kako znanje?”
Dekle je počasno odgovorila: “Tim, nekoliko že.”
Župnik: “No, kaj pa stori potem tvoj fant?”
Dekle: “On pride pod okno.” Župnik: “In potem?”
Dekle: “Potem pač potrka.” Župnik: “In potem?”
Dekle: “No, potem pride noter.”
Župnik: “In kaj počne potem?’ Nastalo je mučno molčanje. Ko-nečno vpraša dekle, da se neljubi inquiziciji izogne. “Prečastiti gospod, kaj bi pa potem storil .ti?” (Na Gornje Štajerskem namreč tudi duhovne tikajo. Op. ured.)
Policaj odpeljan,-Policaj Frank Moore v Glencoe, IM. je predzadnjo nedeljo popoldan nekaj doživel, bar ne ho pozabil. Na Sheridan Road je vstavil nek avtomobil zaradi prenagle vožnje, ter vodnika in pasažire aretiral. Le ti so policaja prijazno povabli naj v avtomobil vsede, da se na policijo popeljejo. Policaj je vstopil, eden mu poda fino smodko in hajdi na policijo. Toda policaj je debelo gledal, ko je avtomobil mimo policijske stavijo v najhitre-jem diru vozil, in ko je mož postave hotel voznika prijeti, ga je eden vozečih po nosu krenil. Vzeli so ga seboj 3 mile južno od Waukegana. Ko so številke na vozu z zemljo in oljem zamazali je smel policaj izstopiti. Vožnje se cestno elektriko nazaj v Chicago mu niso plačali. 24 drugih avtomobilnih voznikov je bilo zaradi prenagle vožnje kaznovanih. Pijači se je moral odpovedati. Državni governer Harris, v Co-lunibs, O. je sodbo nad župnikom Allie L. Moore spremenil in njega. iz ječe oprostil.
Moore je bil župnik škofovske cerkve v Bellefontame, O., in je bil v maju 1. 1. zaradi ponarejenja cheka obsojen v znesku $150. Razsodba je bila spremenjena, ko je Moore obljubil, da bo pijančevanje opustil. Tedaj prisiljena tem-perenca.
Vohunstvo.
Washington, D. C. V prihodnje bojo vsi v Združene države d ospe -vši naselniki in njih obitelj tajno nadzorovani, Naselniška komisija namerava, novi naselniški zakon sestaviti ter prihodnjem kongresu v odobritev predložiti, za-kar sedaj podatke nabira in se je v to svrho obrnila na vse učitelje, bolnišnične uprave, takoimenova-na dobrodelna društva, duhovnike, delodajalce, »osebno tovarnarje. kateri pred vsem, novodošlece radi uposlujejo, (?) in te naprosila. da naj naseljence glede njih obnašanja in njih družinskega življenja itd. opazujejo in nadzorujejo, ter dobljene podatke tajniku komisije vpošlejo.
Nadzorovati se imajo posebno naselniški otroci do 20. leta.
Priselitev iz Evrope.
Meseca maja t. 1. se je za 80 odstotkov iz Evrope v ameriške združene države manj ljudi priselilo, kakor v tistem mesecu lanskega leta.
24. junija je pri selniški glavni urad v Washingtonu tozadevno poročilo razglasil iz katerega sledeče posnamemo : Že veliko 'let ni bilo v mesecu maju tako nisko število priselnikov kakor letos. Došlo je v majniku iz Evrope 36.317 priseljencev, proti 184.886 v maju 1. 1. Proti mesecu maju 1906 pa je 76G manj priseljencev v Ameriko prišlo. Skupna priselite» se razdeli. V Njujonku se je izkrcalo 25.983 oseb, v Bostonu 3686. v Baltimore 506, Philadelphia 598, Gelreston 343 in New Orleansu 155. Od priselnikov je bilo 20.434 moških in 15,883 ženskih. Raz-ven tega je došlo 11,928 oseh kateri niso priselniki in 12,667 oseh kateri so v ameriških Zjed. drža-
vab državljani, tedaj vsega skupaj 61.470 oseb.
Iz Avstrije je prišlo 2599 nasd-nikov, za 19,924 manj, kot lansko leto; iz Ogrske 2242, za 25,100 manj ; Nemčija 2439, za 1845 manj Italija 5382, za 32,591 manj; Rusija 3880, za 31,628 manj; Švica 302, za 366 manj in iz Anglije je bilo 10,000 manj priselnikov, kot maja meseca lanskega leta.
® koncem maja v potekli dobi devetmesečne krize, je prišlo v Zdr. države skupno 227.283 oseb proti 674,684 v tisti dobi lanskega leta ; torej 66% manj.
Dobra lekcija.
Izvanredni poduk je neka štedljiva gospa v Nemčiji dobila, ko je sledeče, oglasila:
“Gospa slabotnega, zdravja išče primerno drugarico. Biti mora varčna, muzikalna, lj-ubeznjiva, v postrežbi izvežbana, mora dobro izgledati in zjutraj zgodaj ustajati. T e m p e ren c lerk e imajo prednost. Prijazni dom, nobene plače.”
Po pretekli nekoliko dni je gospa dobila koš. Ko so koš odprli, bila. je v njem — mačka, katera je imela okoli vratu z lepim trakom privezano pismo. Pismo se je glasilo:
“Milostljiva gospa! Mene veseli, da Vam zamorem, na Vaš 0-glas, vseskozi primerno drugarico poslati; ona Vašim zahtevam, popolnoma odgovarja. 0.na se drži hiše, ima izvrstni glasbeni dar, zgodaj vstaja, ima ljubeznjivi značaj in se je splošno kot lepo smatra. V postrežbi ima dovolj spretnosti. ko je veliko družino že vzgojila. Ni mi potrebno še pripomniti, da je stroga tempere-n-clerka. Plače ne zahteva in Vam bo za prijetni dom z vestnim službovanjem hvaležna.
Zobozdravniki v Londonu.
Kake račune znajo zobozdravniki v Londonu pisati, kaže pravda, katera se pred sodiščem v Londonu vrši. Tožitelj zobozdravnik Richardson, zahteva od pivovar-narja Fremling $3000 ker je njegovi ženi zobe ločil in ponarejeno 'zobovje stavil. Pri zaslišanju to-žitelja je le ta trdil, da ko zobe leči, življenje in kosti za bolnika žrtvuje (!) zato pa mora tudi dostojno plačan biti. Pod dostojnem plačilu on zastopi, da za. vsake pol ure lečenja dve guini ($10) računa in računa toliko tudi ža čas. ko se je z gospo Fremling; zaradi ponarejenega zobovja razgo-varjal. 'V celem računa on 184 po pol ur. Nadalje je tožitelj trdil, da vsi zobozdravniki v Londonu, za delo, po trajočem času. računajo in da so tudi po zamudi časa plačani: nekteri elo po štiri guine za pol ure računajo. Gene soi iz tega razvidne, da mu je neki Lord $15.000 za lečenje zob plačal, in ko ga nekega dne ni bilo, kakor dogovorjeno, je moral vseeno dve guini in za pet steklenic, zobne vode $75 plačati. Richardson je še pristavil, da je bil Lord zelo snažen ter si pustil vsako jutro zobe izpirati.
Vsestranski oglas se čita v New Yorški “Sun.” 0-gltas se v prevodu glasi: “-Jaz si jemlljem čast, mojim prijateljem in znancem naznaniti, da mi je moja zvesta soproga v trenutku, ko je sinčku življenje dala — u-mrla, za katerega dojilo iščem,, danes med tem drugo življensko družico, lepo in mlado, z $20.000 premoženja, ter da mi bo> v prodejalini! platnega blaga, prodajiati pomagala, katero hočem za vsako eeno razprodati predno se v svojo novo zgrajeno 'hišo št. 174 v 12 ulici preselim, kjer je še nekaj izvanredno lepih stanovanj za oddati.”
Grešnik.
V nekem renskem mestu SO' šli sedemletni fantiča k spovedi. O-troci so dobili neke listke na katerih so bili tiskani “sedem smrtni grehi.” Ko je mali Herman domu prišel, vzela ga je imati v roke, ter ga o njegovi spovedi izpraševala, mali možakar pa reče:
“-Ja, veš mama, zlagal sem se samo enkrait, toda na spovednem lističu je tudi stalo: “Zakon'olom-stVo.” Kaj pa je to prav za prav? ■Jaz sem zapisal: šest krat.”
j
Nočni Čuvaj.
Črtica iz poljskega življenja. . .Spisal A. J. Szek.
(Konec.)
“Tako resnično kakor sem živ, milostljivi goispod, jaz sem bil v moji sobi in.'sem drva cepil!” “Pred ali po tatvini?”
“Jaz nisem ničesar ukradel!” “Kdo je bil v skednju?”
“Jaz ne vem.”
“Tvoja prokleta dolžnost je, da rpaziš! Tii imaš dan za spati. Ti si Ikri v!”
“Jaz sem nedolžen, milostljivi gospod.”
“Ti si malopridnež in. končaš v ječi. Jaz Te bom že tja spravil!” “Kakor miloistljivti gosipod hočete; toda jaz sem nedolžen! Jaz nisem kradel.”
'“Potem'si Ti ipomagail!’ ’
“Jaz nisem pomagal!”
“Zakaj nisi bil na dvorišču?” “Jaz sem šel -za en trenutek v mojo sobo.”
“¡Sem Te li za Tvojo sobo ali za čuvena dvora najel?”
Miha je molčal. Konečno je spregovoril:
“Mioj mali je bil zelo bolan, bil sem v skrbi zavoljo njega.”
“iSein Te za strežaja bolnikov najel? Ti moreš vklenjen biti!” Mučna tihota je tej grozni obtožbi sledila. Miha je stal vklenjeno in molčali.
“Jaz bom tata našel!” je slednjič .rekel.
“Keda.j?”
“Hočete metni miilotljivi gospod privoliti en teden odloga?”
Gospod je omahoval; toda sin. mladi gospod je za čuvaja prosil.
“No dobro. Toda ako mi v teni času 'tatu ne privedeš, Te dam zapreti.”
“Ako Bog mojmo otroku zdravje da, bodem tata že dobil”, je Miha šepetal.
Ali nesreča je hotela, da je o-trok od dne do dne huje bolehal. Od tatu še ni bilo sledu. Ukradena pšenica med tem časom še ni bila v okolici prodana; razlagalo se je, da jo tat še ima, in da se v prihodnjih dneh pri vsih grajskih 'hlapcih hišna preiskava izvrši. Hišna preiskava se je izvršila, toda zadeva ni bila rešena; pri vsakemu hlapcu se je le toliko žita našlo, kolikor miu je od graščine pripadalo. Tako je Miha prav premotrival, češ, tat ho že po u-kradeno in dobro skrito pšenico prišel. V tej nadi je noč na noč prežal, V slamo »si je bil luknjo naredil, v katero se je skril. Zvesta psa “Zgrabi” in ‘'Mark’’’sta mn tovar šijo delala. Bila usta izvrstna čuvaja, katera sta svojim imenom vso čast delala. Ako je “Zgrabi” kojega pred seboj imel ni ga več izpustil, in z “ Markomf ’ je bilo tisto.
St ir j i dnevi so bili minuli. Vsako .noč je Miha prežal v svojimi skrivališču v nadi, da se mu bodel konečno (posrečilo tata zasačiti.! Toda vsako jutro je prišel brez-' uspešno domu, in vsak dan mu je obraz mračnejši postajal. Vsaka prečiivana nloč ga je Mižala, k brezposelnosti in sramotnemu zaporu'. In; njegovo ubogo, bolno dete! ako ga bo mioral preživljati? Miha je bil neumen trapeč; počasen, neroden, neokreten v vsem, kar je počel, Ikoma j je nekoliko' stavkov spregovoril brez jecljanja; topoglavo so njegove velike oči v svet zrle. Toda vzlic teh pomanMjivosti je imel neo-madeževano poštenost. Bil je doma iz male kmetijo, katera pa ni moglo1 vso družino preživljati; prepustil je dom bratom in sestram in si poiskal službo. Toda, kakor se mu je doma godilo, tako mu ni bila sreča mila v službi. Bilo mu je usojeno, da se je moral trpinčiti in ukvarjati. Kolikokrat je Ik nebu zdihoval! Kolikokrat je v zdihu zašepetal: “No, bo ja en-krat bolje! Jaz nisem tat. nisem pijanci Koiga bi se bal?”
Zopet je dve noči brezuspeha mrebudil. Mrzličen od nestrpnosti je Miha na tata prežal, a ni na bilo. Soparna in topla je bila šesta noč, katero je prečul. Nebo
modro sivo, le s posamesnimi zvezdami razsvetljeno. V daljavi se je vidila bliskavica, iznamen j e lepega vremena prihodnjega dne. Tihota na okrog; le tu pa tam se je kak pes oglasil.
Tu končno — komaj je Miha svojim ušesom verjel — dihati se ni upal, ter prisluškoval iz njegovega skrivališča: tat se je Bližal! Kolikokrat je v bdenji dremoti tata prijel, bil je pohvaljen, obdarjen, zaščitniea je njegovemu o-troku zdravje izprosila! Ta bart ni sanjal. “Zgrabi” je zalajal, toda na ukaz njegovega gospodarja, je . počenil zraven njega, Miha je napel svoje oči, — a. vidil je samo senco neke postave, -obraza pa ni bilo možno razločiti. Tu — k isrečj — je blisk za trenutek noč razsvetlil — Miha je spoznal Gaš-parja, kateri se je v bližnji skedenj previdno plazil in slamo odstranil. “Zgrabi” i,n “Mark” sta bila razburjena kakor Miha, Radostno' sta z repom mahala in se tiho k svojem gospodarju pritiskala. Le ta, ise je pa bal ganiti, da nebi tata preplašil. Veselje, strah, nad ja, bojazen so švigali po njegovih zdrapanih možganih. Le en trenutek se je prepustil tem sanjam, ter skoči is krikom izza skrivališča: “Tukaj si Ti, lopov!
Ravnodušno ga je Gašpar pogledal stopil za korak nazaj, ter spregovoril:
“Jaz sem znal. da si Ti ukradeno pšenic» tukaj skril: zato sem semkaj prišel, da sem jo našel.”
Miho je jeza prevladala; pograbi svoj-o debelo gorjačo, ter stopa proti Gašparju. Toda le ta mu gorjočo iztrga, ter plane na čuvaja. Hud boj se je pričel, a ko je Gašpaa bil močnejši je imel gotove jšo premoč. On se je nasprotnika oklenil, ga ob tla vrgel, pri čel z nogami obdelovati in <z rokami daviti. Miha je za trenutek kviško rastat in psa na napadalca haščul. toda le ta se je z čuvajevo gorjočo, napadov psov branil — in — v prostem trenutku z močnim udarcem po glavi Miha pobil. S krvjo polit je ubogi Miha na tleh ležal, z lastnim orožjem pobit.
Ko je up it j e po graščini nastajalo, splazil se je Gašpar pod okno oskrbnika., i.n mu s srdom naznanil. da je na tata prežal in ga dobil.
“Kdo je?”
“E kdo? Miha! Jaz sem pri skednju pazil in vidil. ko je on po ukradeno pšenico prišel; ko sem ga zagrabil, je namene pse naščul — so me tudi ranili! Jaz sem takoj trdiš, da ni nikdo drugi. kot on!”
“Tak lopov! — Dragi Gašpar — od jutri dalje si Ti čuvaj.”
Zaman je .Mihova žena. pri skednju klicala svojega moža. Hotela •mu je povedati, da je ubogi otrok
ravnokar umrl. —
. # « #
Zvezde na nebu in dva psa so bili priče nesramnega zločina. Toda zvezde so neštetokrat vidil e. kako človeštvo po nedolžnem trpi. a “Zgrabi” in “Mark” nista limeta pričati.
UMOR JETNIKOV.
Kako, da se z jetniki v Rusiji dela, poroča neki poročevalec sledeče :
V Jekaterinoslaiv, južna Rusija, se je o poludne, ob zadnem zidovju jetnišnice, explozicija pri-godila, katera je. skoraj gotovo bila povzročena, da bi jetniki priliko porabili, ter pobegnili. 0-skrbništvo je bilo o nameravanem begu jetnikov natančno poučeno, toraj je vse potrebno ukrenilo, da beg pravočasno prepreči. Ob času explozicije so bili jetniki iz 10. in 12. celice na dvorišču, kjer so se na, z žicami pregrejenimi prostori, sprehajali; dočim so bili jetniki iz 10. celice blizo kraja ex-plozieije, so se ostali jetniki na nasprotni strani dvorišča nahajali. Ko se je explLoziicija izvršila, pridrvita je četa paznikov na dvorišče ter začela streljati na šolajoče jetnike, in to ne samo na one, ko so bili blizo kraja explozije temveč so streljali tudi v nasprotno smer, kjer so se jetniki iz 12.
celice nahajali in kateri na kaki beg niti mislili niso. Ko so smrti zapadli jetniki iz 10. celice vi-dili, dia se jim je nakana bega izjalovila, so nekateri bežali ob jet-nišničnem zidu do kuhinje, kjer so se proti kroglam zavarovali. Med tem so bili oni iz 12. celice do malega vsi postreljeni: kar jih je pa še živih bilo, so im tla popadali in se za mrtve naredili. K-tem poslednjim je pristopil jetniščni paznik Belokos, ter rekel: “Kdor od Vas živi, naj pojde v svojo celico.” Ko jih je nekaj vstalo, so bili takoj ustreljeni. Potem so se pazniki podali v kuhinjo, kjer so one , ko so semkaj pribežali, vse, raz v en dveh, pomorili.
•S tem pa še ni bilo konec grozne eksekucije. Stražniki Mamai. Ba-rabaš in drugi so se podali v gorenja nadstropja, kjer so se celice preiskovalnih vjetnikov nahajale. Akoravno je bil kak beg iz teh celic) nemogoč, so stražniki skozi mrežaste vrata na jetnike streljali kateri so ob zidu stali in na one ko so se pod postelje skrivali. Veliko jih je bilo, ko so na kolena popadali in s povzdignjenimi rokami milost prosili, a barbarski krvoloieneži jim niso' prizanesli. Tako so bili v preiskovalnih zaporih 3 jetniki usmrčeni in 24 jih je pa ranjenih bilo. Vsi ti jetniki niso niti mislili na beg, ko tudi je vsak poiskus pobega, kakor rečeno, —• nemogoč. Ranjenci so bili do pozne noči ‘brez zdravniške pomoči; rane so se med tem časom vnele, vsled česer so morali mnogim jetnikom noge odrezati. Enemu so obedve nogi odrezali in siromak je ko j po operaciji umrl. V vsem skupaj je bilo JOvjetnikov ubitih in 55 ranjenih. K vsemu temu je ministrski predsednik brzojavnim potom zahvalo in priznanje jetniški administraciji izrekel, ker je le ta tako odločno in — krvoločno nastopala.
Najnovejša slovanska tvrdka
EMIL BACHMAN
580 So, Centre Ave„ Chicago, lil.
Se priporoča v sim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju poku-
sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
NAVARN0 ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, ria bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TSINEE’3
VerV>*
REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družico močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolaD ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRlNER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.