Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjcnih državah, izhaja vsak dan Lnoemfi nedelj in pnroftuf. Glas Narbda List Slovenskih delavcev v o4meriki The first Slovenic Dai^ m the United Slates. Issued every day except Sundays and Holidays EEIiETON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of Kareh 3, 187». TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 150. — ŠTEV. 160. NEW YORK, THURSDAY, JULY 9, 1908. — ČETRTEK, 9. MAL. SRPANA 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XTL Š-------7 - I —■■■ ■ r Mesto Montclair 9 najmirnejše na svetu. tamošnji mestni očetje so "izdali novo odredbo glede kaljenja nočnega miru. V primeri s tem mestom je zavod aa gluhe in mutaste kot tovarna, kjer ves dan ropotajo stroji. mir po noči. —o- Kmalu postane Montclair, N. j. najbolj mirno mesto na svetu. V primeri z Montclairom je gluhonemnica in zavod, kjer so mutci prava tovarna, kjer se celi dan razbija. Enindvajset posestnikov imenovanega mesta je pretečene dni nložilo pri mestnem svetu sledečo resolucijo: Mi, meščani in posestniki v mestu Montclair želimo sle.Ieče: Vsak lastnik petelina, ki poje, ali kokoši, ki kokodaka — četudi sedi na jajcih — uli goloba ki irruli. race, ki raca, ali purmana. ki kavdra ali fazana. o kriči in oddaja svoje mu/.ikahcne zvoke raed deveto uro zvečer ali šesto uro zjutraj v mestu Montclair, naj se kaznuje za ta pregrešek. Ce se dokaže lastniku ene gori omenjene vrste ptičev, da je njegova žival po noči med omenjenim časom kričala, naj se kaznuje z denarno kaznijo, s zaporom, ali pa z obojim. To resolucijo so nesli predsedniku postavodajnepa sveta mesta Montclair, ki je začetnik slavne postave, ktero so pred dvema tednoma uvedli v imenovanem mestu; Charles Hart-shore je namreč izdal naredbo, da psi ponoči ne smejo lajati. Vsak lastnik psa ki po noči laja, se kaznuje z globo $5.00. Neki milijonar ima v Montclairju več psov, ki so vredni 15.000 dolarjev. Izjavil se je, da bo kmalu bankeroten. če ga bodo vselej kaznovali s 5.00 dolarji, ko ena njegovih pasjih mre in zalaja. Sedaj bo vse svoje pse prodal, da mu ne bodo povzročili stroškov. Resolucijo sprejmejo v mestnem »vetu prihodnji teilen. Pa to še ni dovolj. Vse kare. ki ponoči vozijo po mestu, morajo dobiti kolesa iz kavčuka. ker sicer ne smejo voziti. Prebivalci mesta Montclair si kaj takega pač lahko privoščijo, ker so sami milijonarji. Prepiri ameriških in kanadskih ribičev. Washington, 8. julija. Prepiri ameriških in kanadskih ribičev letos še ne bodo poravnani, ker je že prepoz- ; no, da bi jih predložili haškemu mirovnemu sodišču. Vso zadevo mora pregledati najprvo naš kongres, tako da bode šele prihodnje leto izročena rkzsodišču. Prepir med ribiči je že zelo star, ter jo veljal obe državi ž« precej truda in denarja. Amerikanci zahtevajo isto pravico do ribarenja v newfundlandskih vodah kot Ka-nadci, ter se sklicujejo na pogodbo med ribiči iz leta 1818. Številni zapori v New Yorkn. Policijski komisar mesta New York, general Bingham je včeraj izdal poročilo glede delovanja detektivov tekom zadnjih treh mesecev. Vseh skupaj je bilo aretiranih 4255 ojob, ki se razdele sledeče: 1814 radi zločinov, radi prestopkov 1591, jus-tičnih beguncev 91, sumljivih osob 710, prič 48, slaboumnih 1. Od teh je I bilo spuščenih 2191, ker jim niso mo- | gli ničesar dokazati, 770 jih pa še ča- j ka obravnav®. Obsojeni so bili kaznovani vsi skn- i paj z 1654 let zapora 4 mesece in 12 dnij; denarna kazen vseh je pa znašala 29. 516.25 dolarjev. Nazaj so dobili ukradenih stvarij za 149.449.76 dolarjev. . Včeraj so detektivi izsledili jako nevarno italijansko topovsko ban do peterih mož, ki so najbrž v zvezi s ponovnimi napadi z bombami, ki so se v našem mestu zadnje tedne dogajali. Policijski sodnik Wahle je vsakega lopova stavil pod 10.000 dolar- Rooseveltovo slovo od potnika Pearyja. PREDSEDNIK ROOSEVELT JE OBISKAL POLARNI PARNIK NJEGOVEGA IMENA. —o— Amerika mora biti prva, ki razobesi na severnem tečaju svojo zastavo —o— ZADNJI POZRAVI. Žrtev La Mano Nore. Umorjena deklica. —o— V CONNECTICUT RIVERJU SO NAŠLI TRUPLO UMORJENE IN UKRADENE DEKLICE JENNIE MO-D A N O. Kedo jo je ukradel in kedo je morilec? Kje je njen oče? ITALIJANSKA "KULTURA". Vjiik požar v Bostonu, Mass. VSA POSLOPJA NA TREH BLOKIH KRAJ OBREŽJA SO ZGORELA; DVOJE ŽRTEV. Pomoli Cnnard Line, kakor tudi oni Ley land Line in razna skladišča so zgorela. MILIJONSKA ŠKODA -o- Boston, Mass., 9. julija. Od velikega požarja, ki je uničil Chelsejo, v Bostonu še niso imeli tolicega požarja, kakor včeraj. Zgorela so vsa poslopja na pol milje dolgem potu ob obrežju, zajedno z pomoli parobrod-nih družb Cunard in Leyland Line, več skladišč in tudi pomol Grand Junction. Škoda preseza milijon dolarjev. Na lice mesta je prihitela cela vojska gasilcev, kteri so napeli vse svoje moči da .so rešili parnike in druge ladije, ki so bile kraj pomolov. Le malo je še manjkalo, da se požar ni razširil tudi na pomole Massachusetts Coal Co. in na velike trgovske hiše v bližini. Nočni čuvaj Sullivan je zgorel. On je najpreje ugledal požar, ko je pričel goreti zavoj bombaža. Ogenj je skušal pogasiti, ko se mu pa to ni posrečilo. je alarmiral gasilce. Kljub vsem svarilom se je potem vrnil nazaj na svoje mesto. Ko so prišli gasilci, je bil Cunardov pomol ves v ognju in o Sullivanu niso mogli najti niti najmanjšega sledu. Vsi gasilci iz Bostona in oddelki gasilcev iz Chel-seje in Revere, so prišli gasiti. Najhujše je divjal požar na pomolu Ley-land Line, kjer je bilo vse .polno blaga pripravljenega za nakrcanje na parnike. Požar je uničil tudi nad 25.000 bušljev žita v velikih skladiščili. Xa gašenje naravno ni bilo misliti in tako gasilcem ni preostalo nič druzega, nego skrbeti za to, da se požar še bolj ne razširi. Kasneje so pogrešili Še nekega delavca. ki je delal na Cunardovih pomolih in ta je najbrže tudi zgorel. Južne republike. Revolucija v Honduras. VLADA JE POSLALA PROTI REVOLUCIONARJEM PROSTOVOLJNE VOJAKE, DA JIH P R E Ž E N O. Ustaši so sedaj napadli mesto Cholu-teca jugoistočno od Tegucigalpa. MEHIKANSK1 USTAŠI. Vesti iz Rusije. Katastrofa v Juzovem. PO KATASTROFI V PREMOGO- VEM ROVU V JUZOVEM ŠE VEDNO NISO DOBILI VSEH MRTVECEV. Japonske intrige v Mandžuru; Ja ponska diskriminuje Mandžur. JAPONSKA IN KITAJSKA. -o- Juzovo, 9. julija, Minolo je ba: sedem dni, odkar se je v tukajšnjen premogovem rovu pripetila razstrel ba plinov, pri kterej je bilo nad dve sto premogarjev ubitih in vendar ji v zasutem rovu še vedno nad petde set premogarjev, o kterih osodi se ši ničesar ne ve. Nek mož, kterega s< včeraj prinesli na površje iz iztocnj stran rova, je še pri zavesti in ta j< povedal, da je bilo v iztočnem deli rova precej premogarjev. ko se pripetila razstrelba. Vseli sedem du je slišal stokanje svojih zasutih i<> varišev. V rovu naravno še dolgo ne bou< pričeli z delom, kajti delavci uečej« iti na delo, ker se boje, da se ne pri peti še nadaljna i-azstrelba. Mukden, 9. julija. Ameriški tr govci, ki trgujejo v Mandžuru, so si pri svojih tukajšnjih konzulih prito žili, da japonski del železnice v Man džuru dela vsakovrstne ovire razpo šiljanju ameriškega blaga, dočim si zamore japonsko poljubno razpošilja ti. Japonsko blago vozi železnica tu di izdatno ceneje, kakor inozemsko. Ja- VABILO NA NAROČBO. Edini slovenski dnevnik "GLAS NARODA", donaša prvi vse novosti bodisi iz Zjed. držav tako tndi iz stare domovine, velja: za vse leto.......... $3.00, za pol leta.......... 1.59, za' četrt leta.........—.75. Za Evropo: za vse leto..........$4.50, za pol leta.......... 2.50, za četrt leta......... 1.75. Tim več naročnikov ko bode imel "Glas Naroda", tem bolj hode obširen in zanimiv. Naročniki, kterim je potekla naročnina za prvo poletje, prosimo, da jo blagovole dopo3lati; one naročnike, ki so pa še kaj na dolgu, pa prosimo, da blagovole to tim preje ke mogoče poravnati. Upravništvo "Glasa Naroda". Oyster Bay, X. Y., 8. julija. Tekom včerajšnjega dneva je imel predsednik Roosevelt obilo obiskov. Tako se je posvetoval z ligo newyorskih republikanskih klubov o političnih vprašanjih in z Robert Bridgesom o lovu v Afriki. Glavni dogodek včerajšnjega dneva je pa bil predsednikov obisk na parniku Roosevelt, s kterim potuje Pearyjeva ekspedicija pi< severnem tečaju z namenom, da odkrije imenovani tečaj. Peary in nje-'jriva žena sta prišla k predsedniku p.i železniei in sta bila njegova gosta. Ivo se je predsednik zajedno s svojimi otroci in Pearyjem ter drugimi napotil proti Inki, da si ogleda pa mik njegovega imena, je njegova hčerka našla deteljico, ki ima več li>'ikov in jo podarila Pearyju kot uiTodno znamenje za njegovo potova nje proti daljnem severu. Na parniku je predsednik najpreje poljubil sinka Pearyja, podal Pearv-ju roko in dejal, da bi bilo vse naše potomstvo ponosno na Pearyja, ako bi se mu posrečilo sedaj priti do svojega zaželjenega cilja. Predsednik je drznemu potniku želel vse najboljše in potem si je natančno ogledal vse dele parnika. Tu je predsednik tudi vzel v naročje jednega severnega psa, ktere je Peary dobil pri svojem zadnjem obisku Eskimovcev. Ko si je predsednik ogledal vse dele na parniku, se je od vsakega mornarja posebej poslovil in jim dejal, da je od njih odvisno, vse potovanje in da se bode imel svet njim zahvaliti. ako se Pearyju posreči priti do severnega tečaja in tam razobesiti našo zvezdino zastavo. Ko je že ostavil ladijo, je še enkrat zakričal mornarjem in poveljniku, da moraja skrbeti za to, da bode Amerika prva na severnem tečaju. Peary se mu je lepo zahvalil in odvrnil, da je sedaj njegova naloga ali najti severni tečaj, ali pa umreti. Kasneje je predsednik z drugimi obiskovalci mnogo govoril o ekšpedicij i in je večkrat izrazil obžalovanje, da ne more tudi on potovati z Pearyjem. Parnik je odplul potem proti se-verju, oziroma v New Bedford, kjer se Peary za stalno nanj ukrca. -o- Morilec matere v Sing Sing. Bernard Carlin, o kterem smo svo-ječasno poročali, da je na brutalen | način umoril svojo mater, je bil včeraj prepeljan v Sing Sing, kjer bo pričakoval svoje obsodbe. Na smrt bo obsojen najbrž meseca avgusta, vendar se čuje, da bo proti obsodbi ulo-žena pritožba. Ko *ra jc sodnik ukazal odvesti iz .-odnje dvorane, je zaklical: Ni zapora za mene! Dajte mi svobodo ali pa električni stol! Denarje v staro domovinoi Iz Avstro-Ogrske. G-hi in Neme'. Tegucigalpa, Honduras, 9. julija. Poročilo, da so ustaši zasedli mesto Gracias se potrjuje, in kakor se poroča, so takoj na to napadli tudi mesto Choluteco, ki je sedemdeset milj oddaljeno od glavnega mesta republike Tegucigalpa. Prebivalci v Choluteci so se ustašem na vse načine upirali in so se jim branili tri dni. Vlada je sedaj pričela nabirati prostovoljne vojake, da jih pošlje proti revolucijonarjem, kteri so, kakor se je dognalo izklienli Manuel Bonilla predsednikom republike Honduras. El Paso, Tex., 8. julija. Zvezini maršal Xolte in zvezini pokrajinski pravnik Boynton, sta odpotovala v mesto El Rio. kajti pričakovati je, da bodo mehikanski ustaši pri Las Va-cas prestopili mejo Zjedinjenih držav. MehikaiLsko vojaštvo išče sedaj v gorovju ustaše, toda pri tem ni doseglo velikih uspehov. Poveljnik vojaštva je sedaj naznanil, da jetnikom ne bode prizanesel in da bode izdal povelje, da se vsakega, ki pride vojakom v roke, na mestu ustreli. -n-1— NA CESKEM SO SEDAJ PRETEPI MED ČEHI IN NEMCI NA DNEVNEM REDU. BEGUNI IZ HONDURAS. SODNIKOVA HČERKA. -o- Hartford, Conn., 9. julija. Včeraj opoludne so našli v Connecticut Ri-verju, miljo daleč od tukaj, pri nekem jezu truplo male, tri leta stare Jennie Modano, ki je minoli ponedeljek zginola iz liiše svojih roditeljev, 17G Front St. Na njenem malem telescu je bil privezan pet funtov težek kamen. Vsa zadeva je zelo zagonetna, vendar je pa tukajšnja policija prepričana. da ima opraviti zopet s slučajem organizacije italijanskih za-vratnih morilcev La Mano Nera. — Prejšnji ponedeljek se je mala Jennie s svojo materjo igrala pred hišo n tedaj je tudi zginola, ne da bi njena mati to opazila, kajti medtem, ko je mati odšla za trenotek v hišo, jo že ni bilo več. O tem je mati takoj naznanila policiji. toda vse iskanje je bilo zaman. fiospa Modano je v svojem strahu odšla potem k nekej vedeževalki in ta jej je povedala, da je njena deklica ukradena in da jo bode v torek opoludne dobila, in sicer mrtvo ali pa živo. Oče je potem v sredo zjutraj ostavil svojo hi^o in je dejalj da bode iskal deklico, toda od tedaj nadalje se ni več vrnil in sedaj mora policija tudi njega iskati. Truplo male deklice so v resnici v torek točno opoludne našli in potom zdravniške preiskave se je dognalo, da deklica ni utonila in da njene truplo tudi ni poškodovano. Kako je deklica umrla, se še ne ve. Kedo je bil morilec nesrečnega nedolžnega otroka, se tudi ne ve, kajti njeni stariši niso imeli sovražnikov. Za sedaj ne ostane uič druzega, neso iskat očeta. o- PRIČAKUJEJO DELITEV DENARJA. ; Na tisoče ljudi veruje, da bode nek milijonar delil svoj denar. Izvršila je samomor; njen oče je v sodišču o tem zvedel. Atlanta, Ga., 8. julija. Ko je včeraj dopoludne sodnik Worill bil pri višjem sodišču pri obravnavi, so mu prinesli brzojavko, ktera mu je naznanjala, da se je njegova hčerka Louisa Worrill v stanovanju sodnika v Chatbertu, Ga., ustrelila. Nek odvetnik je ravnokar prenehal s svojim zagovorom in potem je sodnik obravnavo takoj preložil in naznanil navzočim o vsebini brzojavnega naznanila. Tepeni nemški turnerji. V Tišinu je moralo vojaštvo posredovati. IZVOijSKU V KARLOVIH VARIH. ? -o- Dunaj, 9. julija. Na Češkem so boji med domačini in Nemci ^ sedaj na dnevnem redu in oblasti pričakujejo, da pride še do večjih nemirov, kajti ljudstvo je radi vsiljivosti nesiSkak tujcev vedno bolj razburjeno. V i češkem mestu Mostih go ds-irac'ini napadli nemške turnerj«, kte-j ri so izzivali z javnim nastopom češ-j ko prebivalstvo. Izzivači so storaS 3 bežati v svoje poslopje, ktero s« p+-s tem domačini napadli z kamenjeat is _ razbili vsa okna. Par nemških izzi-? vačev je bilo tem povodom ranjemih. Iz Tišina .-e poroča, da je prišlo do r pretepa med jednoletnimi prostsvoij-i ci 3. t renskega polka iz Prage in nem-j škimi pritepenci. Slednji so češke vs-- jake jednostavno na ulicah napadli. Vojakom so se pridružili domačini m pretep je postal tolik, da je moral« priti vojaštvo posredovati. Konoae je zavladal mir. Inomost, Tirolska, 9. julija. Radi , znane Wahrmundove afere je prišle tukaj do pretepa med naprednisii in nazadnjaškimi ali klerikalnimi dijaki. Nazadnjaški divjaki so napadli napredne dijake in so pntem dva resno ranili. Dunaj, 9. julija. Avstrijski minister inostranih del in njegov ruski kolega, Izvolskij se v septembru sni-deta v Karlovih Varih, na Češkem —-Temu sestanku obeh ministrov se v tukajšnjih političnih krogih pripisuje velika politična važnost in nekteri trdijo, da se bode pri tem določilo, naj se li Avstrija loči od Nemčije in pridruži Rusiji. Angliji in Franciji, ali naj pa še v nadalje robu je Nemčiji. Ta sestanek je smatrati za direktno posledico zadnjega obiska angleškega kralja v Revalu. Istodobno se tudi naznanja, da pride predsednik Francije, Fallieres, ko se bode vračal od svojega obiska v Rusiji, v Marijine Vari na Češkem. kjer se bode ponovno sestal z angleškim kraljem, ki obišče tudi avstrijskega cesarja v največjo jez* oficijelne Nemčije. Program za te obiske, ki so velikanske važnosti za vso Avstrijo in za vse Slovane sploh, je že natančno izdelan. Lvov, avstr. Poljska, 9. julija. Požar petrolja v Boryslawn še redno divja in sedaj se poroča, da se je dognalo, da je nekdo vrelce nalašč zažgal, da tako onemogoči, da bi postala zaloga petrolja prevelika. Budimpešta, 9, julija. Včeraj se je tukaj pripetila v nekej kemičnej delavnici • razstrelba bencina in nastal je požar, ki se je izredno hitro raz-širjal. V delavnici je delalo 2*9 delavcev, ki so se pa k sreči vsi relifi. Dva delavca sta se ubila, ko sta skočila iz drugega nadstropja delavaiee. Štirinajst delavcev je bilo aa begi ranjenih. Farmington, Maine, 8. julija. Tukajšnja pošta je dobila nad tisoč pisem, kterih pošta ne more nikomur vročiti, kajti adresata C. W. Over-illa ni mogoče najti v tukajšnjem mestu. Število pisem se še vedno bolj množi. Vse to je zakrivil nek šaljivec. Nedavno so namreč časopisi objavili neko poročilo iz Chicaga, glasom kterega je Overili v Los Angeles, C al., podedoval $10,000,000. Zajedno je časopisje tudi sporočilo, da pride Overili v kratkem v Farmington in da bode vsakemu prebivalcu, ki že ima $500, podaril ravno toliko svoto denarja, da se mu bode saj ne-j kaj časa boljše godilo. Vsi ljudje ' sedaj to verjamejo in pisarijo na sto-j tine pros jaških pisem. -o- L Davkar zginol z denarjem. V Patersonu, N. J., pogrešajo ta-j mošnjei^a davčnega kolektorja W. H. Shermana, kteri je bil poleg kolektorja tudi čuvaj šolskega denarja. Za- i jedno z njim je zginolo tudi $8000 javnega denarja. V Patersonu je be-gun ostavil svojo ženo in otroke in njegova žena ne ve, oziroma neče vedeti, kam da je bežal. Državljani so bili že dalj časa mnenja, da Sherma-nova uprava javnega denarja ni poštena in redna. Umor v kopališču. V Hot Springs, Ark., so našli v njenem stanovanju Mrs. Ido Reicbers mrtvo in policija je mnenja, da je bila pokojnica umorjena. Njeno 7 let staro hčerko je morilec najbrž vzel seboj, ker jo ni nikjer najti. Mož pokojnice živi v Dallas, Texas. Trojčki. Pittsburg, Pa., 9. julija. Rodbina Nic. Spanglerjeva naznanja rojstvo trojčkov, in rfcer z velikim in majhnim veseljem. Rodbina je dobila dva siua in jedno hčer. Sina sta dobila ime William H. Taft in William J. Bryan, dočim so dali deklici ime Alice Roosevelt Spangler. V hiši, kjer stanujejo Spanglerjevi, so prišli že trikrat trojčki na svet. Pričeli z delom. Tacoma, Wash., 8. julija. V delavnicah Northern Pacific železnice se je včeraj zopet pričelo z delom, tako, da se sedaj zopet dela, kakor se je delalo pred prieetkom krize. Delavci, ki so morali par mesecev počivati, delajo sedaj zopet po devet ur na dan. Ker so se posli izboljšali, je železnica najela 400 novih delavcev, tako, da jih dela sedaj v tukajšnjih delavnicah 900. j Goljufi, ki so iz New Torka ušli t parnikom Goldsboro in odvedli seboj ukradeno blago, so se vrnili v New York. Upniki bankerotne Export Shipping Co. v New Yorku, ktero je zna-. ni Franfis G. Bailey ogoljufal za ve-liko zalogo blaga in potem zajedno ! s parnikom Goldsboro ušel v republiko Honduras, so imeli predvčerajšnjim saj to zadoščenje, da je hon-durska vlada poslala v našo luko del z njim zajedno ubeglih goljufov, dočim je imenovani lopov srečno ušel potem, ko je bil že na parniku, da se odpelje v Zjedinjene države v ječo. Imenovani parnik je še vedno v Puerto Cortez, Honduras, kajti nazaj ga ni bilo mogoče dovesti, ker je izdatno poškodovan. Sedaj bodo upniki nabrali še $6000 za popravo parnika, nakar ga bodo zajedno z ukradenim blagom dovedli v New York, da na ta način rešijo ono, kar se sploh zamore rešiti. Iz Hondurasa so sedaj v našo lnko dovedli kapitana Albert 0x1 eya, Ch. L. Meyersa in »Alberta Baileya, dočim jim je, kakor rečeno, glavni goljuf Francis Bailey nšel, še predno je parnik, s kterim so dospeli, ostavil Puerto Cortez. Jetnike so dovedli v glavni policijski stan na Church St. in sedaj se bode z njimi bavilo zvezino sodišče, kajti obsojeni so radi zarote proti upnikom imenovane bankerotne družbe. V Puerto Cortez so vjeti beguni izkrcali 400 zabojev različnega ukradenega blaga in kmalo nato se je njihov tudi ukradeni parnik pričel potapljati, vendar se je pa posrečilo rešiti ga. Blago, ktero je vredno najmanj $50.000. je ostalo nepoškodovano. Poleg blaga so imeli na parniku tudi $50,000 v gotovini, toda iz Hondurasa se sedaj poroča, da na ladiji niso našli nikake večje svote denarja. Francis Bailey je zajedno s svojim v New York dovedenim bratom :ekom zadnjih let že marsikakega ;rgovca ogoljufal. Kapitan se bode noral zagovarjati tudi radi goljufije, ter je, ko je s parnikom odplul iz ŠTew Yorka, izročil oblastim popoln o-na napačno poročilo o blagu, ktero e bilo na parniku ukrcano. za pošiljamo: 10.35 ............ 60 kron za 20.45 ............ 100 kron za 40.90 ............ 200 kron za 102.25 ............ 500 kron za za 204.00 ............ 1000 kron 1018.00 ............ 6000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma m nakazane vsote popolnoma Lplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačajo c. kr. poštni hranilni urad v 1L do 12. dneh. Benarje nam poslati je najprfllč-neje do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK IIAII Kit CO., 109 Greenwich St., New Yertc., «104 St. Clair Ave., N. E. Ohio. POSOftf V zalogi "Glas Naroda" je islla ~>odučna knjižica, ki obsega 54 streli j, z naslovom: Kako m postane ameriiU drMJaaT Ker je kaJUBca ako potrebna In koristna, naj jo taco j naroČi vsak rojak. Stane mbo 5 centov, kteve poiljite ▼ poAtoib znamkah. mak Saksar O*. 10» Greenwich St., New Yesfc, K. Y. Dva dečka utonila. Dečka Jay D. Willetts in Miehael Maloy sta pri kopanja v kanala v Trentonu, N. J., utonila. Potapljači so nslli trupli obeh dečkov. Bankeroten duhoven. Pittsburg, Pa., 8. julija. Rev. Johr Henry Morris, kteri je tukaj znar kot zelo podjeten človek, je včera; pri tukajšnjem sodišču predlagal, ds se proglasi bankerotnim. Nedavne je namreč pričel neko podjetje, ki j« bilo ustanovljeno popolnoma na kr-ščanskej podlagi. Svoje podjetje jf nazval Morris Mining and Manufacturing Co. z glavnim sedežem v New Soulsburg, Ohio. Pri tem podjetju je zgubil vse premoženje v znesku $200.000 in sedaj ima le še $230 premoženja. Ubegli vojaški kaznjenci. Poročnik Andrews, ki je v postaji Fort Hamilton, N. Y., je včeraj sporočil policijskej postaji v Bay Ridge, da so trije vojaški jetniki, ki so bili zaprti v Fort Hamiltonu, ušli. Vojaki so bili oblečeni v navadne vojaške uniforme in imajo na kapah črke T. Vojaške oblasti za sedaj še ne-čejo objaviti popise begunov. Policija je takoj pričela iskati begune, kterih pa dosedaj naravno še ni našla. t Predsedniški "kandidat" v zapora. Carson, Nev., 8. julija. M. R. Preston, je bil radi umora obsojen na 25 let ječe. Sedaj ga je pa imenovala socijalistična stranka "kandidatom" za predsedniško mesto. Danes je izrazil svoje mnenje radi podeljene mu "časti". Rekel je, da se je vedno potegoval za pravice svoje stranke, torej se ne čudi, da je bil imenovan kandidatom. Žalostni "kandidat" so-cijalistov v zaporu! Plačilna lestvica urejena. Denver, Colo., 8. julija. Krajevna konvencija United Mine Workers v Lafayette, Colo, je danes sprejela predloge lastnikov rudnikov, in vsi premogokopi severne Colorade, ki so bili več tednov zaprti, se v prihodnjih dneh zopet odpro. Plačilna lestvica je sklenjena za nadaljni dve leti. Trust za led povišal cene. V očigled Jropične vročine, ki vlada sedaj povsod, se je hotel tudi trust za led okoristiti in iztisniti par dolarjev iz ljudstva: Cene na debelo, ktere so bile dosedaj $2.50 za tono, je povišal na tri dolarje. Vsled tega so tudi prodajalci povišali cene. Za pet eentov sploh nečejo več prodajati leda, koščki za deset eentov so pa tako majhni, da ga lahko vsak otrok zliže v eni minuti. " "5 7 3K •• •'T?' ■'. '""•'i \ 'f' .-'"■''i "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (» corporation.) FRANK. 8AKSER, President. VICTOR V \ LJ A VEC, Set retary. LOUIS BKNliUlK, Treasurer. Pl«ce of Basinets; of the corporation and arftfreaaee of above officers: 10© Greenwich ggaet^Boroogh of Manhattan, New Yora 'h leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta.........1.50 „ teto aa meeto New York . . . 4.00 „ pol leta za meeto New York . 2.00 gf Evropo ca vse leto.....4.50 m m „ pol leta.....2.50 f,, „ četrt leta .... 1.75 Evropo pošiljamo skupno tri številke. "»LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vaeuJSi nedelj in praznikov. «QLA8 NARODA" ("Voice of the People") Iseued every day, except bund ay a and Holidays. Subecription yearly $3.00. ^Advertisement on'agTeement. Dopisi brez podpisa in oeobncwti ee ne natisnejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, iew York City. Telefon: 1279 Re<-tor. Slučaj. V (Ijicagu, lil., se je te dui vršila takozvana konferenca v svrho oživljen ja vere in tem povodom je Rev. Lewis molil in prosil Boga, naj uniči vsa zabavišča v Irving Parku, kjer se prodajajo naravno tudi opojne pijače. Njegova pobožna molitev je kila takoj uslišana: dvanajst ur po ■jegovej molitvi je zgorelo tamošnje zabavišče Excelsior Park, in sicer do tal, in lastnik tega zavoda je zgubil vsli d požarja $.">0.000. za kar se ima zahvaliti božje j previdnosti. Prav lahko je mogoče, da ljubi Bog imenovano zabavišče v Irving Parku ni direktno zažgal. kajti mogoče je, da se gre tu le za navaden slučaj, ki pa je vsejedno izredno zanimiv in tudi sumljiv ter značilen. Slučaj je tudi. da je bilo imenovano zabavišče le dva bloka oddaljeno od •ne cerkve, v kterej služi pobožni in čednost ni Rev. Lewis Bogu in ljudem za božje milosti in človeški denar. In končno je tudi le slučaj, da j so lastniki vseh ostalih zabavišč v! Erving Parku takoj po navadnem požaru storili vse, kar je v njihovej moči, da imenovanemu duhovnu preprečijo provzročiti še nadaljne požare, oziroma onovitev požara v Excelsior Parku, kjer je ogenj, kakor rečeno, napravil za ij0,000 škode. Oni , kodo storili vse, da preprečijo take slučaje v nadalje. Popis in razlaganje tega dogodka i je naravno skeptičen, toda resničen, I kajti vse to je bilo "slučajno". — Ljudje, ki verujejo in ki so verni vsemu onemu, kar se jim pripovedu- 1 je, bodo v tem dogodku videli naravno kazen previdnosti in v tem jih bodo podpirali seveda oni, ki so j aa ta požig indirektno ali pa morda [ feedi direktno odgovorni in ki spadajo radi tega v državno ječo. Te vrste ljudje namreč že od davna skušajo potom napačne statisti- i ke dokazati, da si je pijančevanje in aločinstvo vedno sorodno in da je prvo brez druzega, ali pa obratno, nemogoče. Orgauično skupnost, kojo imata fanatizem in intoleranca z zločinom, nam pa ni treba še posebej ; dokazovati, kajti temu je že od nek-daj tako. Vsa svetovna zgodovina je j potna toaadevnih dokazov... Perzijski parlament. Najnovejši dogodki v Perziji zo- j pet obračajo naš pogled na to deželo. > Aotovo bode torej zanimala čitatelje sličica |M-rzijske poslanske zbornice, igrajoče tako veliko ulogo v teh dogodkih, kakor jo podaja pismo, ki ga je pisal j eden maloštevilnih zastopnikov perzijske inteligence, dr. Kitag- j hi Khan. Palača Baharistan, v kteri zboruje parlament, je bila popre je last nekega zasebnika; pod prejšnjim šahom je pripadlo poslopje kroni, ker je^bil umrl njecov lastnik, ne da bi; aapustil dediča, in je služilo od časa de časa za stanovanje izrednim odposlancem, ki prihajajo v Teheran, i rilo je bila predlanskega avgusta pro-j glašena konstitucija, so zbrali to pa- i lačo za sedež medžlesa (parlament, j pravzaprav narodni svčt). Palača stoji na trgu Mejdan-Meli. Nekoč je leial ta veliki javni trg zapuščen; danes je drugače. Gruče politikov m isprehajajo tn in se živahno raz-govarjajo o javnih zadevah. Pri vbodu se nahaja stražnica z vojaki, ki opravljajo tn varstveno in redar- Vstcpimo v krasen part Pod vi-aekinri platan ami, ki mole svoje le gole veje proti nebu, se izprehajajo poslanci. Tu in tam se posluži kdo slovesnosti kraja in ure: poklekne in zmoli *z največjim dušnim mirom svoj ''namaz" (molitev\; drugi zopet uživajo čar prvega pomladanskega dne: lagodno zleknjeni okrog šumljajoče-ga vodometa, v mirnoprijetnem pogovoru, izvabljajo lahne oblačke dima svojemu "kaljanu" (vodna pipa '=naržile), ali pa neizogibni cigareti. Jako značilno je, da ti možje, ki so bili včeraj še nesvobodni, ne zlorabljajo svoje svobode; ne slišiš nobenega razburjenega upitja in govorjenja ; vse se vrši mirno in dostojanstveno. Nič ne moti harmonije, ki i obdaja hram svobode. Na desni zagledamo za nekterimi gostimi gručami drevja veličastveno in krasno mošejo, ki sc ji pravi Sepe I Salar. Vitki so njeni minareti (stolpi), impozantna njena kupola. Drzno in kakor brez vsake pravilnosti se ovija okoli nje arabeska, v kteri se združujejo vse mavrične barve v harmonično celoto; a zlato-rumeno prevladuje. Xa naši levi se dviga parlament — okorna stavba, brez elegance, slab posnetek evropske arhitekture. Po-leg mošeje, enem zadnjih vzorcev stare perzijske arhitekture, izgleda jako klavrno. Pri vhodu nas sprejme polno vratarjev; svoji službi primerno imajo rudečo, z^ato-obšito livrejo. Velike stopnice vodijo v prostorne kuloarje", kjer srečavamo zopet gruče poslancev, ki se mirno pomenkujejo med seboj in s svojimi obiskovalci. Od tu gremo v dvorano, ki je rezervirana izključno za poslance. Zopet gruče možkih, ki ali po jutrovski šegi čepe na preprogi ali pa počivajo v prostornih naslanjačih. Kramljajo, debatirajo, toda v najfinejšem tonu sveta; vmes podajajo strežaji čaj. včasih pa je slikati samo žuLorenje kal janov. .. Zdaj zapoje zvonec. Umerjenih korakov, dostojanstveno stopajo poslanci v dvorano, ki doiva svojo luč samo od ene strani skoz ogromna okna. Stene in strop so mojstersko delo perzijske umetnosti: majhna, rušena zrcala, obdana od mrežastega okvira izbranega filigrama. Skoro meniš videti nežno tkanje čipk, ki gracijozno počiva na srebrnem ozadju zrcal. • « • Zahajajoče solnce siplje svoje žarke na zbor. V zlatu žare šipe oken. Nepopisna svetloba napolnjuje dvorano, kjer zborujejo poslanci. Vsi sede v krogu na tleh; nobenega odra za predsedstvo; kje sedi predsednik, zveš samo iz žvenkljanja njegovega zvonca. Sejdi (višji duhovnik) v črnem turbanu (znak, da so potomci prorokovi), mole (navadni duhovniki) v belem turbanu, civilisti v črni *' koli" (narodno pokrivalo — kučma), trgovci z belim, z zlatom pretkanim turbanom — to so postave, ki jih sreča naše oko, to je naš prvi narodni zbor. Duhovniki so v večini. A nikari misliti, da zastopajo zgolj svojo lastno kasto. Večina med njimi je bila izvoljena od lajikov. Na čelu, ali bolje: na čelu celega ljudskega zastopstva stoji veliki duhoven Aga Said Abdulla, pravi provzročitelj ' konstitucijonalnega gibanja v Perziji, mož, ki je s prižnice dol, kljubu-' joč lastni življenski nevarnosti, biezj miru in pokoja obsojal ničvredno via- j danje princa Aine-ed-Dovle-ja. To je mož, ki mu ima zahvaliti perzijski narod svojo svobodo. Njemu na strani sedi veliki duhoven Aga Seid Mohamed, častitljiv starček z dolgo, belo brado. Čudno! Ta dva velika duhovna, ta dva potomca proroka, ta dva stebra naroda sta tudi zastopnika kristjanov in Židov v perzijskem parlamentu. Kakšen lep vzgled za dozdevni liberalizem gotovih narodov zapada! Čisto blizo obeh starcev sedi imam v belem turbanu. Tudi on je govoril Židom in kristjanom znamenite besede: "Vi ste otroci iste domovine, kakor mi; zato ste naši bratje: kjerkoli bodete, bodite brez skrbi; mi bomo tu. da vas ljubimo, vam pomagamo, vas varujemo..." NAZNANILO. Za Pittsburg, Pa., in okolico. < 'lanom društva sv. Jožefa št. 411 K. S. K. J. se tem potom naznanja, da se udeležijo mesečne seje v nedeljo dne 12. julija. S pozdravom Ivan Jevnikar. tajnik. 5411 Camelia St., Pittsburg, Pa. JAVNA ZAHVALA. Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Institute: Oprostite mi, ker Vam nisem toli-* ko Časa odgovoriL Sedaj se Vam zahvaljujem za trud, kterega ste imeli s človekom, ktarega niste še nikoli videli, ter za poslana zdravila, ktera so me popolnoma ozdravila, medtem, ko sem že poldrugo leto pri drugih zdravnikih zastonj iskal pomoči. Še enkrat hvala in iskreni pozdrav Vam, cenjeni zdravnik! John Paulin, Orient, Fayette Co., Pa. r\ Pred nevihto. lfovela. Roški spisal Ivan Turgenjev. XVI. Dan odhoda se je bližal. November je bil minil, ostrost moskovitske zime se je jela kazati. Inzarov je bil dokončal svoje priprave in si je želel, da bi kmalo odšel. Tudi zdravnik se ni utrudil vedno in vedno reči, da si mora za svoje še vedno slabo zdravje poiskati drugega podnebja. Helena je bila sama v skrbeh radi njegove blede barve in suhega obraza. Sprememba obraza je bila povod, da se je večkrat nehote stresla. Vrhu vsega je bilo pa tudi bivanje i v domači hiši neznosno. Mati je bila mnenja, kakor da bi bila hči že mrtva in oče je ravnal z njo zaniee-valno mrzlo; v dnu svojega srca jo je resnično ljubil in bolela ga je misel. da se bode moral ločiti od nje. Pa kot užaljen oče si je štel za dolžnost, zatreti svoja čuvstva, zatreti vso slabost. Gospa Stakov je privolila, da hoče videti zeta. Sestanek je bil tajen in za vse pretresajoč. "Moj gospod", rekla je mati pri slovesu, 1 'Bog naj vas varuje pred bolestjo, ktero čutim danes in ktero bi vi kot oče kdaj čutili! Obljubite mi vsaj, da hočete varovati in ljubiti mojo hčerko, vedno ljubiti. Sploh pa si ne bodite v skrbeh: dokler bo-dem živela jaz, ne bodete trpeli ni-kakega pomanjkanja." Solze so ji zalile glas; Helena in njen mož sta ji padla v široko razprostrte roke. Usodepolni trenotek je bil prišel. Dogovorilo se je, da se Helena ne !ii»de iz domače hiše, ampak iz hiše svojega moža podala na pot. Odhod je bil določen na dvanajsto uro. Četrt ure prej je prišel Brzenjev; mislil je, da bode pri Inzarovu še našel tista dva skrivnostna rojaka, ktera sta mu kot priči služila pri poroki. Toda bila sta že odšla. Našel je samo krojača in njegovo ženo, ki sta prišla, da želita "dobremu gospodu" srečno pot in kterih obraza sta izražala pol žalost, pol veselje: žalost zaradi ločitve, veselje pa zaradi podarjenega pohištva. Že je bilo vse na vozu in voznik je že čakal; v sobi je bil samo še majhen zabojček. Brzenjev je bil zamišljen ; tisoč spominov se mu je vzbujalo. Ura je bila odbila že davno dva- j najst, samo mlade žene še ni bilo.: Naposled se vendar po stopnicah za- i slišijo nagli koraki; prišla je Helena. Bila je v spremstvu svojega moža in { Šubina. Oči je imela rudeče, ravno je bila zapustila mater v globoki omedlevici. Pogled na Brzenjeva jo je začudil, ker ga ni bila videla že nad osem dni. ' * Prišli ste po slovo!" j£ vzklik- ! nila in mu podala roko. Inzarov ga je objel. Bil je ireno- j tek poln bolestnega molčanja. Šu-binu se je zdelo, da mora v molk poseči z nekterimi šaljivimi in vzbujajočimi besedami. "No, tako bi bila naša trojka zopet skupaj!" vzkliknil je, "pa mislim, da je zadnjikrat. Pustimo usodi svojo veljavo, spomnimo se preteklosti in stopimo pod božjim varstvom v novo dobo. Bog daj srečo na potovanju!'' Potem je začel peti neko znano narodno pesem. Pa kmalo mu je zamrla v grlu. Kdo bi pa tudi pel v mrliški sobi — in bil je res mrlič v sobi: mrtva je bila ona preteklost, o kteri je bil govoril Šubin, preteklost teh mladih ljudi« ki se ne bode vrnila nikdar več. "Torej — vse je pripravljeno, kakor se mi dozdeva!" reče Inzarov svoji ženi. "Samo ta zabojček se še mora spraviti na voz." Poklical je krojača, da ga je zanesel na voz. "Po starem ruskem običaju", nadaljeval je Inzarov, "moramo se še enkrat vsesti.'' Na Ruskem je stara navada, da se pred ločitvijo še enkrat vsedejo vsi, tisti, ki odhajajo, kakor tudi tisti, ki ostanejo. Vsi se vsedejo; Inzarov in Šubin na stole, Helena poleg Brzenjeva na divan, krojačeva žena in njena hči pa na prag. Vsi skušajo smehljati se, vsak skuša govoriti ktero prijazno besedo; toda vsak čuti, kako je nespodobna vsaka prazna beseda o taki uri — in če bi tudi bila beseda lju-beznjive prijaznosti — in nobeden ne moti molka. Inzarov vstane prvi. "Srečno, moja soba!" zakliče. Helena je vsa v solzah stopila na voz; njen mož ji je zavil nogi v topel kožuh. Šubin, Brzenjev, krojač z ženo in hčerko so stali na stopnicah, kar obstoje pred durmi krame sani. Gospod stopi iz njih in si otrese sneg z velike in s kožuhovino podvleSene suknje; bil je Helenin oSe, Stakov. "Hvala Bogu, pridem še prav!" so njegove prve besede. "Helena", nadaljuje, "vzemi tukaj le moj očetovski blagoslov, moj zadnji blagoslov!** In iz žepa privleče malo podobico z zlatim okvirjem, ki je bila hranjena v lepi vrečici, ktero ji zdaj obesi okoli vratu. Helena se ne more zdržati joka in prime očeta za roko ter jo pritisne na usta. Gospod Stakov pa vzame iz rok svojega kočjaža steklenico šampanjca in tri kozarce. "Pijmo kupico za slovo", reče in se sili, da bi bil videti vesel. "Na srečno vajino potovanje!" Ni mogel govoriti dalje; težke kaplje se mu vlijejo iz oči in se po-točijo po kožuhu. Hitro napolni kozarce. Roka se mu trese tako, da padajo kaplje šampanjca tudi v sneg. Sam vzame jeden kozarec, druga dva pa da Heleni in njenemu možu, ki se je ravno vsedel v voz. "Naj Bog —" Ni mu bilo mogoče govoriti dalje in skončati začeti stavek. Izpije torej svojo kupico, in tudi Helena in Inzarov izpijeta vsak svojo. "Zdaj je vrsta za vaju!" reče Stakov in se obrne k Subinu in Brze-njevu. Pa voznik se je bil že z bičem dotaknil konj. Stakov je mogel iti samo še s poti. '' Piši mi kmalo!'' zakliče še za Heleno. Helena pogleda nazaj in zakliče: 11 Bog vas živa, oče! Bog vas živi, Andrej Petrovič in Bog te živi, Pavel! Zdravstvujte vsi — — in Bog te živi, moja Rusija!" Naslonila se je v vozu nazaj. Voznik zavihti bič, zapoka konjem, voz se poda v dir in izgine kmalo. XVII. Meseca aprila prihodnjega leta sta bila Helena in njen mož v Benetkah. Vozila sta se v čolnu. Helena je bila od njene ločitve sem zelo izpremenje-na. Njen obraz je kazal bolj resen in premišljujoč izraz, njen pogled je bil trden. Sploh pa se je bila njena lepota popolnila; njeni mehki, svetli lasje so se ovijali okrog jasnega čela in svežih lic. Samo njeni ustni, kadar se nista smehljali, kazali sta tajno skrb. Inzarov obraz je bil še vedno ohranil svoj prejšnji izraz, samo izpre-menjen je bil strašno. Bil je bled in suh, postaran, postava sklonjena. Kašljal je neprenehoma in njegov kašelj je bil kratek in suh. V očeh se mu je svetil poseben ogenj. Bole-havost ga je bila prisilila, da je moral na Dunaju ostati čez dva meseca in šele koncem marca je dospel v Benetke. Upal je, da se bode od tukaj podal čez Zadr v Srbijo in od tamkaj v Bolgarijo. Vsaki drugi pot mu je bil preprečen. Ob Donavi so se bili ljuti boji; Angležka in Francoska sta bili od-poklicali iz Petrograda svoja poslanika, vsa slovanska ljudstva so bila razburjena in so se pripravljala na punt. Helena in njen mož sta izstopila na suho in sta se počasi izprehajala ob pobrežju. Modri valčki Adrije valili so se kakor v tihem stoku pred njunimi nogami, zapuščajoč na pobrežju morske školke in povodne rastline. "Kako je žalostno je tukaj!" iz-pregovori Helena. "Gotovo ti je mrzlo!" "Jaz — da bi me zeblo t" odgovori Inzarov in se malo, pa grenko nasmeje. "Bil H lep vojak, če bi se bal mraza! Veš, čemu sem si izbral ta izprehodf Dozdeva se mi, kakor bi od tukaj videl svojo domovino. In ta veter" — nadaljnje in iztegne roko — "veje od tamkaj sem." "Mogoče ti privede ta veter čoln, kterega pričakuješ f" vpraša Helena. "Tamkaj le se prikazuje jadro. Oh, ko bi bilo zaželjenol" Inzarov obrne pogled v smeri, ktero je pokazala Helena/' "RendiČ mi je obljubil, da bode vse pripravljeno v osmih dneh. Na njega se lahko zanese vsakdo. Veš kaj, Helena, naši ribiči so svinec svojih mrež in svinec svojih kock, s kte-rimi so do zdaj igrali v prostem času, vlili v kroglje. Nimajo denarja in živijo le od ribolova; pa vseeno so brez premisleka žrtvovali svoje orodje in se podali v nevarnost, umreti lakote. Kakšno ljudstvo!" "Da, plemenito ljudstvo!" reče Helena. "Toda pojdiva", opomni čez nekaj časa, "veter je tukaj preoster. Po tvoji bolezni v pretekli zimi se nisi hotel varovati in si moral za svojo neprevidnost trpeti dva meseca na Dunaju. V prihodnje moraš biti previdnejši." Vrnila sta se in sta šla zvečer v gledališče, da bi videla Verdijevo novo opero "La traviata". Nektere točke so ju ganile močno, posebno pesem: "Lascia mi vivere — morir si giovane!" (O, pustite uie Živeti — tako mlad in še umreti!) Pesem je preveč merila na njune razmere. Domov sta se peljala po istem pota, pokterem sta prišla v gledališče, Slovensko katoliško podp, društvo T J> svete Barbare 1' ^^ zaZjedlnjene države Severne Ameriko. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlra r»o d rt« 31. januarja 1902 v drtavi PennajrtvwSH, -O—O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, West Mineral, Kana L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFFLJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadzornik, 60 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kane. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa, IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Fa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box »H, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Nt^lke cene! namreč po kanalu Grande. Noč je nastopila svetla in mila. Palače, kte-re sta videla, prihajale so njima dozdevno nasproti, a so bile videti celo drugačne. Marsiktero so zadeli bledi mesečni žarki in svetila se je v srebrni svetlobi; zidni okraski pa so večinoma izginjali v ti svetlobi; ostrejše" omejene so se kazale arhitektonič-ne posameznosti tistih poslopij, ktera so se ovijala v polutemo. Čolniči s svojimi malimi rudečimi lučicami so drčali po vodi veliko ložje in mirneje kakor navadno; saj dozdevalo se je tako. Tajnostneje je Šumel prednji rob po gladini temne vode, krajši in zamolklo so se glasili klici čolnarjev. Gostilna, kjer sta stanovala, bila je ob Rivi del Schiavoni; tja nista šla. Ko sta izstopila iz Čolna, izprehajala sta se še nekoliko časa po Markovem trgu, kjer se je pisana množica rila v kavarne. Samodrug se izprehajati po mestu ima svojo posebno zanimivost. Vse je dozdevno lepo, vse čudno in človek je voljen neznani množici želeti vso to srečo, ktero počuti sam. Tako sta se počutila mlada zakonska. Toda celo se nista mogla udati svoji sreči. Helena je še vedno počutila vtise, kteri so ji ostali po operi. Inzarov pa se je cutii zelo slabo. Komaj sta se vrnila, Helena ga je prisilila, da se je vlegel. Ko je zaspal, stopila je k oknu. Benetke, če so zrvite v eno izmed svojih prozorno temnih pomladnih noči, kažejo veličasten in očamjoč razgled. Helena se je udala svojim euvstvom, ktere je do zdaj vsled navzočnosti trpečega moža morala potisniti v ozadje. Žalujoče operne besede: "Morir si giovane...'". stopale so ji vedno in zopet globoko v srce. "Moj Bog, ali ne smem od tebe upati nikakega čudeža? Ali mi ne bodeš rešil moža? Ali je najin delež pozemeljske sreče že celo minil? O. tajnosti življenja! Morir si giova-j ne! Kaj, ko bi bila kazen, meni naložena za pokoro?!" ako je govorila sama s seboj. "Oh, kdo pozna globine božje pravičnosti! Kako samot no, kako polno tuge sem zapustila svojo ljubo mater!" "Rendič!" zamrmra Inzarov. Helena pohiti k njegovi postelji;-sanjal je. Ko mu glavo podpre in : popravi blazino, gre nazaj k oknu in i se celo uda bujni domišljiji. Skuša ' se prepričati, da je njena boječnost t prenapeta, da moževo zdravje ni v taki nevarnosti, kakor si ona misli. "Nesrečna opera mi je skalila mir", misli. "V istem trenotku poleti mimo povoden ptič in brusi s perutnicama po valčkih. Po letenju je bilo poznati, da je oči vidno obstre-Ijen in ga je bržčas zadela kroglja kakega ribiča. Vedno in vedno je letel nižje, poletaval zdaj sem, zdaj tja, kakor bi iskal zavetja. "Če bo prispel do tja'Helena j pokaže s prstom na neko mesto, "bo : za-me dobro znamenje." Ranjen ptič se začne vrteti, povesi j: perutnici in pade žalostno kriče v j vodo. Helena se strese groze in zapre , okno. Oblečena se vlež<" na posteljo; poleg nje so se glasili nagli in težki Inzarovi dihi. Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na F* RAIN K SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORK] CITY* 6104 St Clair Ave., N. E., . CLEVELAND, O. Starca. Spisal grof Lev Nikolajevič Tolstoj. (Nadaljevanje.) Naslednjega dne šel je Jefiom zopet h kapeli božjega groba v spremstvu enega starcev iz tambovske gu- bernije, s kterim se je vozil na la-diji. Hotel je priti na-ospred, a zopet so ga spehali nazaj, in postavil se je k stebru in je moliL Gledal je naprej — pod svetilkami, tik ob grobu Gospodovem, na prvem mestu je stal Jelisej, roke razprostrte kakor duhovnik pri oltarju in njegova pleša je svetila preko cele glave. Zdaj ga ne izpustim iz oči j, si je mislil Jefim. Posrečilo se mu je. da se je zdrenjal v ospredje — Jeliseja ni! bilo. Tudi tretji dan je šel Jefim k maši in zopet je videl: na najsvetejšem kraju, vsem viden, je stal Jelisej, roke razprostrte in gledal navzgor, kakor bi videl nekaj nad seboj; in pleša je obsevalo vso glavo. No, si je rekel Jefim, zdaj ga ne prezrem, hočem se postaviti k izhodu; zdaj pa že ne prideva vsaksebi. Jefim je šel ven in je čakal, da je odšlo mimo vse ljudstvo — Jeliseja ni bilo vmes. Šest tednov je ostal Jefim v Jeruzalemu in je obiskal svete kraje: bil v Betlehemu in v Betaniji in pri Jordanu; na grobu Kristovem si je dal pritisniti pečat na novo srajco, da ga pokopljejo v tej srajci: vzel si je prsti, sveč s svetih krajev, napolnil steklenico z vodo iz Jordana, izdal svoj denar in obdržal samo majhen ostanek sa nazaj. Odpravil se je na pot, prišel do Jafe, ee peljal z ladijo do Odese in šel pei domov. Jefim je hodil sam isto pot. Čim dalje je prišel, tem bolj g", je skrbelo, kako žive doma brez njega. Veliko vode, je premišljeval, steče v enem letu. Za dom nabiraš vse svoje žive dni, a razdreti hišo, ne traja dolgo. Kako je neki gospodaril sin — kako se je naredila pomlad — ka-: ko je prezimila živina — če je hiša, I kakor sem naročil, dozidana f J Prišel je tja, kjer sta se prejšnje i leto ločila z Jelisejem. Ljudi ni bilo i spoznati več. Pred letom v bedi, in zdaj so živeli dobro. Polje je bilo ! izvrstno obrodilo. Vsi so si opomogli in so pozabili na prejšnje trpljenje. Ko je prišel Jefim v vas, je pri-skakljalo iz bližnje koče dekletce v beli srajci. , "Dedek! Dedek! Ustavi se pri j nas." Jefim je hotel iti mimo, a dekletce | ga ni pustilo naprej, prijelo ga je za suknjo, ga vleklo v kočo in se smejalo. Tudi kmetica in majhen fantič sta bila prišla na prag in sta migala. "Ustavi se pri nas, dedek; večerjaj in ostani čez noč." Jefim je vstopil. Poprašam po Je-liseju, si je mislil. Saj je bila pac ta koča, ki je šel vanjo, da bi piL Kmetica mu je odvzela malho, mu prinesla vode, da se je umil, in ga povabila, naj sede za mizo. Potem je prinesla mleka, sirovih pogač in kaše. Jefim Tarasio se je zahvalil in po-, hvalil ljudi, da gostoljubno spreje-1 majo romarje. Ženska je zmajala z glavo. ( "Kako bi mogli drugače", je rek-' la. "Romar nas je učil spoznati Življenje. Živeli smo, pozabivši na Bo-j ga, in Bog nas je tako kaznoval zato, . da smo vsi pričakovali smrti. Lanskega poletja smo prišli tako daleč, da smo vsi ležali — ničesar nismo imeli jesti in bili smo bolni. In bili bi umrli, a Bog nam je poslal starčka kakor si ti. Sredi dneva je vstopil, da bi pil, in nas je videl, imel usmiljenje in ostal. Dal nam je piti in jesti in nas postavil na noge — in zastavljeno zemljo nam je rešil, konja in voz nam je kupil in nam ju pustiL" V kočo je vstopila starka in prekinila ženskin govor. "In sami ne vemo", je dejala. "Ali je bil človek ali angel božji. Vse je ljubil, vse je pomiloval in je šel in ni povedal svojega imena; tako da ne vemo, za koga naj molimo k Bogu. Kakor da vidim pred seboj: ležim, na smrt — starček vstopi, preprost možiček s plešo, da bi piL Kaj se klatijo taki ljudje okoluf sem mislila jaz grešni ca. In on pa — kaj je storil sa nas! Čim nas je zagledal, takoj je dejal malho dol, tukaj na tem-le mestu, jo od-vezal..." Dekletce se je vmešalo. "Ne, babica, najprvo je sem-le, na sredi k^e, položil malho, potem jo je dejal na klop." In prepirale so se in omenile vse njegove besede in dela: kje je spal, kaj je storil, kaj in s kom je govoril. Na noč je prišel tudi kmet s konjem in pripovedoval o Jeliseju, kako je živel pri njih. "Da ni prišel k nam", je rekel, "vsi bi bili umrli v grehih. Ležali smo v obupu in umirali, godrnjali na Boga in na ljudi. On nas je postavil na noge in po njem smo spoznali Boga in zadobili vero v dobre Ijndi. Kristus mu poplačaj. Preje smo Živeli kakor živina, on nas je naredil ljudem." Jefim se je ulegel. Ni mogel zaspati. Jelisej mu ni,-šel iz misli, kako ga je videl na prvem mestu trikrat v Jeruzalemu. Torej tukaj, je premišljeval, me je prehitel. Če je sprejel Gospod mojo daritev, ne vem — njegovo pa je Gospod sprejel. Zjutraj se je poslovil od svojih gostiteljev. Dali so mu sirovih pogaš na pot in so šli na svoje delo. Jefim je stopal proti svojemu domu. • * • (Konec prihodnjič.) Velik dar. Ferd. Chotek je kupil pol milijona kron vredno posestvo Wolohow in ga daroval redu sv. oltarnega sakra-mentn. _- _ • • ■Kje je MATEVŽ BENEDEŠKAf Poproj je bival v Dawson, N. Mex. Prosim cenj. rojake, kdor ve, kje se sedaj nahaja, naj mi naznani njegov naslov. — Mat. Primožič,' Box 166, Sopris, Colo. (8-11—7) DOLENJSKI CVIČEK V LMM- — RIKT. — Veselo naznanilo prijateljem prisila* dolenjske kapljica TvHka C. Butcher, 66 Warm St, New York, je importirala --rdeče dolenjsko in belo vipavsko Tino — —• in je prodaja na drobno in deM> f* c-li Ameriki v posodah in stsUsat- t' strežba- Zmerne cm Ovišsk je s Trike gore nad Erftm Narofila sprejema: FEANK PODOOESEK, 217 East SStnd St, Hew York, 9. T. '••'V.--' - U - , , :.' ASLy jkž&lftttilflifeir' A 1 "-i 0 | Jugoslov anska Katol. Jednota. tnkorporirana dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDO§, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu ▼ Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GO V ŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock. Pa. |lj| ALOJZIJ VTRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, UL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOS AR, HI. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago Street, Joliet, 11L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOL"ŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Ve« fritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "glas naroda". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani 14 Hrvatov, 25 Macedoncev in 5 Slovencev. Požar pri Vipavi. Pri Vipavi v dolini potoka Branica je požar uničil hišo in gospodarska poslopja krčmar-ja Luke Glažarja. Glažarjeva rodbina se je rešila, zgorel pa je 91etni kravji pastir Anton Fabjan. Škode je 7000 kron. Krvav spopad med delavci v Kra- f njtL 24. junija zvečer sta se sprla dva delavca, ki sta zaposlena pri zgradbi ( novega mostu v Kranju, ter se spopadla. Eden izmed njih je potegnil nož, razparal svojemu tovarišu trebuh ter ga z nožem ranil tudi na glavi. Poklicani zdravnik mu je trebuh zašil in odredil, da se ga prepelje v bolnico. Zločinca so orožniki prijeli. Umrl je v Ljubljani notarski kandidat A. Tominšek, brat odvetnika dr. Fr. Tominška in prof. dr. J. Tominška. Pokojnik je bil rojen v Gornjemgradu. Nesreča. Ko je 24. junija 391etni zidar Martin Vidergar iz Ribč pri Moravčah na progi v Lazah nekaj delal, je v istem trenotku prisopihal brzovlak in pahnil Vidergarja s tako silo na atran, da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljsni. PRIMORSKE NOVIČK Samomor. Blizu Tržiča na Primorskem je skočil italijanski sodni uradnik (kan cela r) Antonio D uri gat to iz Tolmezza 30 m globoko v kamnolom ter obležal mrtev. "Pri dobrem pastirju*' ▼ Trstu V zavodu za služkinje pod takim naslovom v Trstu so se godile lepe reči. Predstojnica je tepla in mučila dekle, da je grdo, zraven tega pa so &e uganjale reči, kterih ne moremo tu povedati. Bavi se ž njimi sodnija. Prednica je povedala, da stoji zavod pod zaščito škofa Nagla. V Terzn je velik požar uničil hiše, gospodarska poslopja in drugo, last dr. Gortani-ja in "kontese" Cassis-Faraone. Škode je baje 100.000 K. Na 10 mesecev ječe je bil obsojen 561etni A. Zanutel iz Beljana, ki je bil obtožen posilstva na neki slaboumni 131etni deklici. ŠTAJERSKE NOVICE. Utonil je pri kopanju v Voglajni pri Celju llletni deček Ivan Reber-njak. Utopljenca je našel in potegnil iz vode davčni uradnik Franjo Schwarz. • Vaška drama. V Stojncih pri Za vrču so našli nedavno na vrtu gostilničarja Gailška zaklanega hlapca Iv. Kranjca. Orožniki so kmalu dognali, da je zločin storil posestnikov sis St. Kristofti, ki je zalotil Kranjca pod oknom gostilničaijeve hčerke. ObesQ se je v Mariboru železniški sprevodnik AL Stsnek, star 43 1st Zamudil je v pijanosti nekaj voženj in ^e je bal, da ga odpuste. Teletu so klenkali. 24. junija bi s«i , imel vršiti izpit veronauka v cerkvi Sv. Bolfenka pri Središču. V to svr- | ho je bil napovedan prihod g. dekana j na 10. uro dopoldne; vse ga je željno pričakovalo, a ni ga bilo. Kar naenkrat pribeži ob pol 2. uri popoldne gospod župnik Zadravec v šolo, rekoč: "Zdaj pridejo g. dekan, le hitro ven z deco." Šolske otroke v dvo-red, njim na čelu učiteljstvo — naprej križ — zvonovi začnejo zvoniti in hajd k sprejemu na okrajno cesto. Nestrpno je vse čakalo g. eksamina-torja in glejte, namesto njega pripelje v velikem košu obrški posestnik Kosi — tele, ki se je z glasnim beČa-njem razveselilo nad prekrasnim sprejemom. Zvonili so seveda dalje, otroci in ljudstvo se je smejalo in vse se je radovedno vpraševalo, zakaj jim je g. župnik tako zabavico privoščil. Utopljenca so nedavno potegnili iz Drave pri Mariboru. Ponesrečenec je star 20 do 22 let. V njegovi obleki so našli listek, na kterem je bilo napisano ime Fr. Sturm. Zanikmost. V Medgorju ob Žili imajo sredi vasi nepokrit vodnjak, t Te dni je padel vanj 31etni sin kmeta | Viliča vlg. Hanzliča ter n to nil, o žiro- j ma se že med padcem ubil. Morda bodo sedaj kmetje le privlekli par de-*ak ter vodnjak pokrili. Požar v Žalen. 24. junija popoldne je izbruhnil ogenj pri Brinšeku, uničil temu posestniku hišo, kozolec in gospodarsko poslopje, povrh pa Se sosedoma Žuži in Jem. Antlogi kozolca. Ker je bilo vse zelo suho, se je ogenj z neznansko naglico razširil in je bil v nevarnosti ves trg. HRVATSKE NOVICE. Ogrski ministerski predsednik in Hrvati. V seji ogrsko-hrvaškega državnega zbora dne 23. junija je govoril ogrski ministerski predsednik dr. Wekerle v razpravi o davku na špirit tudi o hrvaških razmerah. Naglasa, da je vedno in da bo spoštoval zakonito določene banove pravice. Neki hrvaški poslanec je izjavil, da vodijo vlado pri razdelitvi kontigen-ta politiški nagibi. Hrvaška avtonomna vlada ima zagotovljen svoj vpliv tudi v tem oziru. Banjanin: "Rauchova vlada je žganjarska vlada." (Velik nemir.) Wekerle: "Take opazke vas ne dovedejo do vašega smotra. Če še tako napadate bana, ostane le na svojem mestu, dokler se ne uveljavi naša politika. Ban je naš državnopravni dostojanstvenik, ki ima odlično mesto med nami in bo solidarno z nami deloval. Zato smo ga tudi imenovali za svojega eksponenta. Ban je delujoč član vlade na Hrvaškem. Zaman je, Če ga prezirate. Spoštovati hočemo postave nasproti Hrvaški, a hočemo jih tudf na vsak način uveljaviti." Sprava med Madžari in Hrvati. "Obzor" javlja, da se je madžarska koalicija zopet začela bližati hrvalki (ali pa narobe. Op. irredn.). Celo veliki šovinist Rakovsky. ki je svoj čas kot zbornični podpredsednik Hrvatom tako neutrudno jemal besedo, je postal pristaš madžarsko-hrvaškega sporazuma. Poslanec Hollo od neodvisne stranke je celo za ofieielna pogajanja. Wekerle je izredno spreten politik. Nekteri menijo, da mu v resnici ni za spravo s hrvaško koalicijo, temveč da bi rad zopet oživil bivšo narodno stranko in postavil dr. Ra-kodczaya za bana. Supilov "Novi List" tudi poroča o pogajanjih. Minister "za Hrvaško" Josipovich tudi že napoveduje kompromis; gotov bo šele v jeseni. Mi pa pravimo: Vrag razumi hrvaško politiko!.... Ranch in Josipovich. Minister za Hrvaško pl. Josipovich je razjarjen, ker ban Rauch neprestano potuje v Budimpešto in na Dunaj, ne da bi o tem poprej kaj povedal njemu. Nas-protstvo med banom in ministrom je od dne do dne ostrejše in pl. Josipovich napada bana v ogrskem tisku. To "Obzorovo" vest potrjuje tudi "Agramer Tagblatt" na podlagi informacij v krogih, ki so z ministrom za Hrvaško v ozki dotiki. BALKANSKE NOVICE. Odnošaji med Srbijo in Bolgarsko. Sofija, 25. junija. Vsled dogodkov v Maeedoniji so postali odnošaji med Srbijo in Bolgarsko tako napeti, da so listi že pihali o neizogibni vojni rr.ed obema državama. Z ozirom nato sta ruska poslanika v Belgradu in Sofiji intervenirala pri vladah, da preprečita kak eventualni prenagljeni korak. Intervencija je uspela v toliko, da so se v zadnjem času razmere med Srbijo in Bolgarsko dokaj ublažile in da se ni več bati krvavega konflikta. Ministerska kriza v Srbiji. Bel-grad, 24. junija. Za ministerskega predsednika določeni Velimirovič je imel posvetovanje z voditeljem mla-doradikalne stranke Stojanovičem, ki mu je odgovoril, da se bo njegova stranka napram Velimirovičevemu ministerstvu vedla ravno tako, kakor proti Pasičevi vladi, ker v taki rešitvi krize ne vidi jamstva za spremembo sistema. S to izjavo se je izrekla solidarno vsa mladoradikalna stranka, vsled česar je Velimiroviče-va misija ponesrečila. RAZNOTEROSTL Zračni torpedo. Novo orožje, tako-zvani zračni torpedo, je iznašel orož-niŠki polkovnik Hunge v Stokholmu. Grozna žaloigra. Na Dunaju je pre-rezal 381etni steklar vrat svojemu dveletnemu nezakonskemu otroku in svoji 241etni ljubimki Hausladerjevi. Ranil je tudi sebe tako, da je že umrl. Tudi dete je umrlo, Hausladerjeva se pa bori s smrtjo. Hvalospev turški armadi. Dunaj, | 24. junija. Tu se zelo komentira zdra- i viea, ktero je izrekel nemški general ' von der Gol t z na nekem banketu, ki j je bil prirejen njemu na čast v neki I vojaški akademiji in pri kterem je bil j navzočen tudi Zeki paša, glavni upra- j vi tel j vseh turških vojaških zavodov, in mnogi drugi turški generali. Zeki paša je nazdravil cesarju Viljemu in nemški armadi, o kteri je dejal, da je prva na svetu. General von der Goltz je odgovoril nazdravljajoč sultanu ter najboljši armadi na svetu: turški armadi. Rekel je, da more trditi, da je turška armada izborno pripravljena za sprejem kteregakoli neprijate-1 ja: ta armada da je bila vedno zmagovalka in je svoja divna svojstva ohranila do danes!!! Veliko darilo ruskega industrije*. Kijev, 24. junija. M M. Kalperin je ob praznovanju svoje 401etne poroke volil 50.000 rubljev za starostni zavod in 100.000 rubljev za zgradbo zdravilišča jetičnikov. Tudi delavcem je nakazal velike s vote. Otroci Kalperinovih so pa darovali staršem 40.000 rubljev za ustanovitev sirotišnice. Emir jeva povest o labudu. Sedaj, ko je nastal med Anglijo in Afgani-| stanom tak hud spor, da grozi izbru-; hniti vojna, zbujajo se spomini na basen, ki jo je čestokrat pripovedoval bivši afganistanski emir Abdurrah-men, ki je s to basnijo simboliziral svojo politiko. Nekoč je bil velik la-bud. ki je plaval sredi globokega čistega jezera. Na enem bregu je preža-la stara levinja. vedno čuječa in besna ; na drugem bregu se je zbrala tolpa požrešnih volkov, ki so zavijali in kazali bele zobe. Ako se je labod približal prvemu bregu, zamahnila je levinja po njegovem perju, ako je plaval k drugemu bregu, so skočili pokoncu volkovi ter se pripravljali, da ga raztrgajo. Zato je labod bil pameten ter plaval lepo po sredini jezera, kjer je bil varen, zakaj voda v jezeru je bila zelo globoka in se z božjo pomočjo tudi ne bo nikoli izsušila^ Tako se je čutil emir laboda, ki je mirno in zadovoljno čakal v svoji rezidenci, dočim se ruski volkovi in angleška levinja še danes ljubosumno nadzorujejo, a Afganistanu ne morejo do živega. Velik an Am sleparija. Pred meseci je pobegnil is Budingena pri Frankfurt a bankir dvomi svetnik Rothschild. Banka je nato propadla z desetimi milijoni pasiv. Na tisoče revnejših oseb je prišlo ob vse svoje prihranke. Več ljudi je vsled tega izvršilo samomor. Rothschilda so prijeli v Švici, a niso dobili pri njem nič denarja. Živel je zelo revno ter se izgovarjal, da je zapravil vse premoženje in tuje vloge z nesrečnimi špekulacijami. Sedaj pa se je dognalo, da je hotel Rothschild le izvršiti veliko sleparijo, ker je v Londonu naložil osem milijonov mark. O letošnjih naborih na Češkem piše Armee-Zeitung, da se niso vršili tako, kakor je bilo dosedaj sploh navada. Češki naborniki so se vedli nenavadno mirno in resno; nikjer niso več tako popivali, razgrajali in tudi ne pretepali, kakor je bilo to dosedaj običajno. Nekteri češki naborniki so prišli k naboru celo z žalnimi odzna-ki. Armee-Zeitung zato napada češke mladeniče, češ da je to njih postopanje protimilitaristiška demonstracija. JOHN KRAKER HGUCL1D, O. NAZNANILO. Slovencem v Clevelandu, Ohio, in okolici naznanjava, da sva preselila vso naju trgovino v nove prostore Knausovega poslopja. Nahaja se na vogalu 62. ceste in 6127 St. Clair Ave., N. E. Preje sva bila pa na 6108 St. Clair Ave., N. E. Sedanji prostori so zelo ugodni za razvoj najine trgovine ter potrebnega zavoda itd. Rojaki, ne pozabite, da sva se selila! Preje Anton Grdina in sedaj GRDINA & KNAUS, 6127 St. Clair Ave., Cor. 62. St., N. E., Cleveland, Ohio. (8-10—7) NAZNANILO IN VABILO. Tem potom naznanjam, da priredi društvo Marija Zvezda št. 32 J. S. K. J. v Black Diamondu, Wash., v soboto dne 25. julija t. L PIC-NIC, ne pa dne 18. julija, kakor je bilo preje omenjeno. Torej vabim vse Člane omenjenega društva, da se istega polnoštevilno udeležijo, ker to veselico bode društvo priredilo v čast desetletnega obstanka slavne nam Jugoslovanske Ivat. Jednote. Objednem vabim tudi ; vsa sosedna društva, kakor društvo Jezus dobri pastir v Enumclaw in j društvo Planinar v Black Diamondu, dalje društvi Zarja in sv. Barbare v Ravensdale, kakor tudi ostale Slovence in Slovenke, da nas blagovolijo v obilnem številu posetiti na ta veseli dan. V spored: Ob pol 10. uri se zberejo vsa društva v Masens dvorani, kjer društvo M. Z. zboruje; ob pol 11. uri odkorakajo društva z zastavami in godbo na čelu po mestu in potem na Pic-nic Ground; ob 12. uri kosilo; ob 1. popoldan se prične zabava na prostem; ob 6. uri bode večerja; ob pol 9. zvečer ples za mlade in stare. Žejo si bodemo hladili s mrzlim pivom in drugimi pijačamL Vstopnina za vse to za gospode $1.50; dame proste. Za postrežbo bo skrbel odbor. Ako bi bilo na ta dan slabo vreme, se bode vršila veselica v dvorani, ki je dovolj velika. Gregor Porenta, L tajnik. (8-10—7) Priporoča rojakom svoja izvrstni VINA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vine (Cs tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO 2A VI NO JE 60 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem i m portiral brinje iz Kranjske, velja. U steklenic sedaj $13.00. TROPINO VE O $2.50 galona. DROŽNIK #2.7i galona. — Najmanje posode za žga nje so 4*4 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ok'a Pozor! Slovenci Pozor! ^saloiv^ zmodernim kogljiščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah is druge raznovrstne pijače ter uni'skte smodke. Potniki dobe p;i meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin F»otolcar 564 So. Center Ave. Chicago, III Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELRE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem Času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravlfen rane na licu od zobobola. JOHN VBNZEL, »17 E. ttad Slnct, N. Cteveteatf, OMs izdelovalec kranjskih in nemikih HARM O N I K. Delo aaprsrini na zahtevani« naročnikov. Cene so primemo niako, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. FloKe so iš najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploiče is aluminja, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od HO do $B0. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo s; pleiaste in golobradce, od katerega v ( tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da le to resnica se jamči $500. Pri na-roCbi blagovolite denarje po PostMonej Order poliljati. Jakob Wahcii. P. O. Box 69 CUBVE3LAND, OHIO. NAZNANILO IN FBIFOBOČILO. Cenjenim rojakom in naročnikom v Braddockn, Pa., in okolici naznanjamo, da je aa isti okraj naS zastopnik J. A. GERM,. P. O. Box 5, Braddock, Pa.; ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo. Frank Sakser Company. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen ;n preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. 5 spost-ovanjem ostajem Vara hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 3x0 Midiant Ave. Rockdaile, 111. Velecenlem gospod doktOrt Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zalo se Vam iskreno zahvaljujem ter pripo ročam roja-ko m, ako potrebujejo zdravil, naj se. na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera cotovo pom acojo. VrtS še enkrat zahvaljujem in pozdravim tur Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis- Sftmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-Išite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : TIEHEJ COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET. Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Hadi tega ij . naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist i ,; svoje družine, svojih prijateljev in drugib. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših ■ gostilnah. Vse podrobnosti xveste pri Geo. Travnikar-jo 6102 St Clair Ave. N O-kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (prej UfripramejSa ii bratje CosulicH.) Ina črtazi Slovenes la Hnafe ■ Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako 8e obrni na Martin Geršiča, 301.303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike Sunke itd. Govorim v vseh slovans&ib p i.uwwjt;^ gg__ obilni obisk. m m w w «ft Novi parnik na i nepoškodovan f" me vpraša. "Popolnoma. Ali imaš pri sebi knjigo Pir Kameka!" "Ne. Skril - m jo na nekem ccestu, kjer jo nihče ne najde." "Toda če padeš v bitki, tedaj je zguuijena!" "Ne, efendi. Povedal sem drturim, kje leži, da jo lahko dobijo." "Kje je hej ?" "Zgoraj na >kalah. od koder >e lahko dolina opazuje. Dovoli, da te spremljam!'' Vzame puško na rame in koraka naprej. Kmalu do^peva na vrh višine, in krasen je bil pogled na Džeside, ki so tičali, ležali in prežali za grmovjem pripravljeni vsak hip napasti in streljati na sovražnika. Tu sem se še bolj prepričal, da so Turki zgubljeni, če se ne pogodijo v miru s svojimi sovražniki. Jahamo na levo. dokler ne dospemo do neke skalnate pečine, kjer sedi Ali Bej s svojim štabom, če lahko tako nazivam tri bosonoge Džeside. Pri- j jazno mi pride nasproti. , "Najvišjega hvalim, ker te je zdravega in nepoškodovanega pripe- j ljal k man!" reče z veselim glasom. "Ali se ti je kaj žalega pripetilo?" "Ne, ker sicer bi dal znamenje z belo zastavo." "Pojdi za menoj!" Bazjaham in mu sledim za skalo. Iz tega kraja sem lajiko vse pregledal, kar se vrši v dolini, svetišče, bejevo hišo, tam zdolaj topove za okopi in obe stranske steni v dolini. "Vidiš belo zastavo na moji hiši f'' me vpraša. "Da. Zagrinjalo je." "Če bi zginilo, bi dal znamenje, in petsto mojih vojakov bi napadlo hišo pod varstvom topov, ki bi Turke zadrževali.'' "Hvala, Ali Bej. Ničesar se mi ni zgodilo, eamo miralaj je enkrat proti meni ustrelil, ne da bi me zadeL" "Kaznoval ga bom!" "Ne boš, ga, ker je že kaznovan." Povem mu eel prizoi med Pir Kame-kom in polkovnikom; povem m« tudi poslednje besede, ktere sem z njim govoril. Pozorno in ginjen posluša moj govor; ko skoiičain. pa ne reče ničesar kot: "Bil je junak!" Nato pa se zamisli v globoko premišljevanje, iz kterega «e zbudi šele čez nekaj trenutkov. "In kaj praviš ti? Umorili so mojega poslanca?" "Obsodili so ga in ustrelili." "Kdo je zapovedal. ha se ga ustreli?" "Najbrž miralaj." "Da bi še živel, ta lump!" škriplje s zobmi Ali Bej. "Slutil sem že naprej, da se bo ^poslancu nekaj pripetilo. Povedal sem mu, da zopet prič-nem z bojem, če se v teku pol ure ne vrae. Toda maščeval ga bom; dal bom znamenje, in resni boj se bo pričel." "Čakaj še, ker moram prej s teboj govoriti. K tebi me je poslal kajmakan, ki sedaj načeljuje vojakom." Povem mu na kratko cel moj pogovor s kajmakanom in makredšom. Ko mu slednjega omenim, se njegove poteze poostre, vendar me mirno posluša do konca. "Torej makredš je zraven! Ah, sedaj vem, komu se imamo zahvaliti! On je najhujši sovražnik Džesidov; on jih sovraži; on je vampir, sesalec krvi, in on si je tudi zmislil oni umor, radi kterega so nas Turki napadli. Toda moje poslanstvo, kterega sem poslal v Štambul, se oglasi tudi pri anadoli kazi askeri (nadsodnik azijatike Turčije), ter mu ponese pismo, kterega mi je napisal Pir Kamek. Pir Kamek in nadsodnik sta bila prijatelja, in Pir Kamek je bil dalj časa nadsodnikov gost. Anadoli kazi askeri zna razločevati resnico od laži ter nam bo pomagal." s "To želim iz vsega srca. Toda koga pošlješ kajmakanu? Navaden Džesid že ne sme biti, ker ga lahko preslepe." "Koga naj pošljem, vprašaš? Nikogar, žive duše ne. Jaz sam bom govoril z njim. Jaz sem glavar mojih vojakov in on je načelnik turških vojakov, in midva imava o vsem odločevati. Toda jaz sem zmagalec, in on je premagani; on naj pride k meni!" "Tako je prav!" "Čakal ga bom na tem mestu. Obljubim mu varno spremstvo^ toda če v tridesetih minutah ne pride sem, prienem streljati in ne neham prej, dokler ne obleži zadnji Turek!" X:i?o stepi k svojemu adjutantu in govori nekoliko časa z njim, nakar dva odideta. Eden vzame belo zastavo, odloži svoje orožje in zavije v dolino na levo, od koder sem jaz prišel; drugi pa odide do oneira me>ta, kjer stoje topovi. Nato za pove Ali Bej nekaj Džesidom, ki so bili v bližini, da napravijo šotor za nas. Vse potrebno so imeli pii rokah. Dočim spohiejo njegovo povelje, zapazim spodaj, da se okop za topovi odpira. Topove pomaknejo naprej ob potoku do mesta, kjer je bilo že več Džesidov. Tam je bilo mnogo skal: hitro posekajo nekaj dreves in napravijo nov okop. Še ni minilo dvajset minut, odkar je Ali Bej odposlal svojega adju-tanta, ko se približa kajmakan. Spremljajo ga trije turški vojaki, in ob njegovi strani jaha — makredš. To je bilo zelo neprevidno od njega; opazil sem na temnem pogledu Ali Beja. Ali Bej stopi v šotor, kterega so med tem postavili in se vsede na razgrnjeno preprogo. Jaz vzprejmem prihajajoče. Vojaki ostanejo pred šotorom, drugi pa vstopijo v šotor. 11 Salam!1' pozdravi kajmakan. Makredš ne pozdravi. On kot predsednik padišahovega sodišča je pričakoval, da ga pozdravi Ali Bej. Slednji ga pa še ne pogleda niti ne odzdravi kajmakanu. Z roko pokaže na preprogo in reče: "Kajmakan, komar-sen — lahko se vsedeš!" Nagovorjeni se svečano vsede in makredš poleg njega. * 'Prosil si naas, da pridemo k tebi," priene podpolkovnik. "Zakaj rn«i ti k nama prišel?" "Motiš se!" odvrne resno Ali Bej. "Nisem te prosil, temveč samo naznanil sem ti, da postreljam vse Turke, če ne prideš k meni. Ali je to prošnja? Nadalje vprašaš, zakaj nisem prišel k tebi. Če pridem jaz iz Sejk Adija v Mosul, te bom obiskal in ne zahteval, da se ti potrudiš do mene; ti si prišel iz Mosula v Sejk Adi ter moraš poznati postave uljudnosti, ki zapovedujejo, da prideš k meni. Sicer me pa tvoje vprašanje sili, da ti Tazjasnim položaj, v kterem se nahajamo. Ti si sluga, uradnik padiŠaha in guvernerja, častnik, ki v ugodnem slučaju poveljuje polku; jaz sem pa svoboden knez Kurdov in vrhovni poveljnik vseh mojih vojnikov. Ne misli torej, da si večji od mene--" 11 Jaz nisem sluga---" "Molči! Navajen sem, da se me posluša, dokler ne zgovorim; zapomni si kajmakan I Brez vse pravice, in ne da bi prej naznanil, si vdrl v moje ozemlje, kakor tat, kakor ropar z oboroženo močjo. Roparja ulovim in usmrtim, kakor se meni poljubi; ker si pa sluga sultana in guvernerja, hočem, predno razvijem vso svojo moč, v miru s teboj govoriti. Da še živiš, ti in tvoji, se imaš zahvaliti samo moji usmiljenosti in popustljivosti. Sedaj torej govori, kdo ima pravico zahtevati, da jaz pridem k njemu!" Kajmakan naredi začuden obraz, ker takega govora ni pričakoval. Misli, kaj bi odgovoril; toda makredš, ki ga je Ali Bejev govor spravil v skrajno nejevoljo, povzame besedo: "Ali Bej, kaj se predrzneš! Imenoval si nas roparje in tatove, mi, ki sedimo tukaj kot zalfcopniki padi šalia in guvernerja! Čuvaj se, ker sicer boš obžaloval svoje besede!'' Bej se obrne popolnoma mirno do častnika; "Podpolkovnik, kdo je ta norec?" Vprašanec se prestraši. "Čuvaj svoj jezik, Ali Bej! Ta efendi je makredš iz Mosula 1" '(Šališ se! Makredš mora znati, kaj govori. Makredš iz Mosula je pregovoril guvernerja na vojno proti nam; če bi ne bil blazen, bi se nikdar ne drznil priti k meni, ker mora vedeti, kaj ga v tem slučaju pričakuje!" "Ali Bej ne šalim se, temveč govorim resnico!" "Vidim, da niti ne sanjaš niti nisi pijan; torej ti moram verjeti. Toda pomisli, da sem samo tebe poklical k sebi!" "Makredš je šel z menoj kot zastopnik in poslanec gnvernei-ja." 1'Mogoče je, če ti praviš; toda ali mi moreš dokazati?" "Rečem in prisegam!" "To ne velja ničesar. Zaupam ti; toda vsak drugi, ki pride v enakih okoliščinah k meni, mora dokazati, da ima pravico in povelje z menoj obravnavati; sicer pride v nevarnost, da ravnam z njim tako kot ste vi z mojim poslancem." "Makredšu se ne more ničesar zgoditi!" "Takoj ti dokažem nasprotno!" Zaploska z rokami, in takoj vstopi Džesid, ki je prej pripeljal kajma-kana. "Ali si kajmakanu obljubil varno spremstvo?" "Da. gospod!" "In komu še?" "Nikomur." "Tudi onim trem vojakom ne, ki stojijo zunaj?" "Ne, in makredšu tudi ne." "Vojake odpeljite, ker so naši ujetniki; s seboj vzemi tudi moža, ki se imenuje makredš iz Mosula. On je kriv vsega, tudi umora našega poslanea." "Protestiram!" zakriči kajmakan. "Branil se bom in tudi maščeval," grozi makredš in potegne bodalo izza pasa. V istem trenutku pa skoči Ali Bej na njega in ga s tako silo udari v obraz, da se takoj zgrudi na tla. "Pes, ti se drzneš v mojem šotoru groziti z nožem! Ven z njim!" "Stoj!" zapove kajmakan. "Prišli smo, da obravnavamo; njemu se ne sme zgoditi ničesar!" "Tudi moj poslanec je prišel k tebi, in vendar ste ga umorili in ubili kot izdajalca. Ven z njim!''' Dalje prihodnjič. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hot®V'na 709 Broad St., edea največjih hotelov v mestu. ^ Na čepu imam vedno sveže pivo, najbolj* še VTste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smoake. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake la stanovanje. — Bvropejska kuhinja I Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovlč, JohnstovD, Pa« EP* Velik:« zaloga vina In žganja. Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon ,, črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za • biki o narod la se priporoča Marija Grill, 8308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. ConpgDie Generale Jiansatlantipe (Francoska parobrodna družba.) SIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANF Poštni p&rniki »o: uLa ProTence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mo© **La Savoie'* f, „ „ .................12,000 „ 25,000 „ _ "La Lorraine" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 „ "La Touraine" , „ ....................10,000 ,, 12,000 'La Brctagne".............................. 8,000 „ 9,000 „ 'La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ K Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paniki edplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrr io poind ne iz pristanišča št. 42 Norih Hirer, ob Morton St., N. La Bretagne 16. juL 1908. *LA LORRAINE 20. avg. 1908. •LA PEOVENCE 23. julija 1908.*LA TOURAINE 27. avg. «.H>8. »LA TOURAINE 30. julija 1908.*LA SAVOIE 3. sept. 1908. •LA 8AV0IF. 6. avg. 1908. *L A PROVENCE 10. sept. 1908. La Bretagne 13. avg. 1006.*LA LORRAINE 17. sept. 1908. POSEBNA FLQVTTBA. Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne M. jn-a£ja t. L opoludne is piera It. 84 North River, blixo 44. eeste. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 v Ham ftAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i t Cena drugega razreda do Havre: W in viije. -e—- lirnika t irezdo zaznamovani Imajo pe 4n vfjatftak v W« Kozmlnski, generalni agent za zapatL 71 Deajorn St., Chicago, kaL § * K ,4 Q JT FRANK iSAKSER C0 PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVEL, N. E* CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. na prodaj NARAVNA CALiFORNEJSKA VHIA Dobro črno In belo vino od 35 de 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovi ca po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Ccst^ Co., C&l J?: Slovencem in H-va;cm pri-jt poiočiim svuj šE 1 SAJAXXN | M v ot>ilen poset. Točim \tOSAi & sv«že pivo, dobra ^ vina in whiskey ter g. gg imam v zalogi zelo fine ^ J emodke. ff Rojakom pošiljam denar-j® v staro domovino g hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. ft 2 veiespoštovanjem W Ivan Govže, t Ely« Minn, g •m _____g 49f) ■ 'SrtlTJ'^»^-hUIIIII TtrlT'Q^tll^l^ifni^TlI I**!!!?!!1^ iJTii ^^ Pošilja v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—ij dnevih. — Kupuje in prodaja avatrijske denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila. PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. «___________ Potnike iz Clevelanda, 0„ sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti. e_*4*_> Dobi te ▼ podružnici "Glaa Naroda" po 1 cent številka. MARKO KOFALT, 249|So. Front St, STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom \ Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnib pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli. macht) in drugih v noterskl posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodne listke za v star? kraj za vse b< IjSe parnike in parobrodne oroge ter poSiljam denarje v staro domovme po najnižji ceni. • Mr. Marko Kofalt je naS zastopnik za vse posle m ea » lakom toplo priporočamo FRANK SAKSER CO Telefon 24*5.; Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svojj SALOON, ^ t kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. \\ Važno« Važno. Važno. Važno. Važno. Važno, Ura za gospode (IS size) 20 let jaračena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena d»| a z 15 kameni....................ZplOmKJKJ z 17 kameni......... ...........$15.00 Ravno take Trste ure za gospe bolj male (size f») z 15 kameni Valthani AplO.UU Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /Vi. Pogorele, 1114f Heyworth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELO, Box 226 Wakefield, Mich. Važno Važno Važno. Važno. Važno. Važno, ROJAKI, NAEOC/ TE SE HA "GLAS NARODA,' KAJOBHSJŠI DNEVNIKI NAJVEČJI nr