Шка 27 • leto KUH • cena 5.000 шп	___________Celle, 5. ЈиШа 1000
ssvttednik je ìblasilo občinskih organizacij szdl ceue, lažko, iwozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Uredništvo Novega tednika
in Radia Celje čestita
vsem borcem ob dnevu borca,
rudarjem ob dnevu rudarjev
in občanom laške in žalske
občine ob njihovih občinskih
praznikih.
Govorice se širijo.
Krajani vse boij negotovi
Krajanov Blagovne in okoliških vasi odgovorni niso prepričali. Se vedno verjamejo, da so v novo
pregrado deponije Za travnikom, ki jo gradi Cinkarna, vzidali sode s sumljivo vsebino, če že ne kar
radioaktivnih odpadkov. Zahtevno pregled neodvisne republiške komisije in meritve, ki bi jih
lahko že davno opravili. Stran 2.
Kabli
napredujelo
V teh dneh pričenjajo
v štirih krajevnih skup-
nostih Celja (Lavi, Novi
vasi, Dečkovem naselju
in Hudinji) zbirati prijave
za priključke kabelske te-
levizije, saj gre montaža
sprejemnega centra na
Golovcu h koncu. Takoj
za njimi bodo na vrsti
krajevne skupnosti, ki so
i malce bolj oddaljene od
Golovca. S pomočjo in
Î nasveti sisa za objekte po-
I sebnega pomena vodijo
! akcije zbiranja prijav kra-
\ jevne skupnosti, po uli-
cah in posameznih blokih
pa bodo ustanavljali tudi
gradbene odbore. Zaen-
krat je za priključek ka-
belsko razdelilnega siste-
ma, preko katerega bo
i v prihodnosti mogoče
I spremljati 24 televizijskih
in 30 radijskih signalov,
I znana tudi približna cena.
Če bi se namreč v ome-
njenih kr^evnih skupno-
stih za kabelsko televizijo
odločila vsa gospodinj-
stva, bi morali zanj odšte-
ti 2 milijona 600 tisoč di-
naijev.	BP
Kuda ura pustošila
Nalivi z izredno obilnimni padavinami so mi-
nule dni naredili izredno veliko škode na Koz-
janskem, delno pa tudi v ostalih občinah na
Celjskem. Zaprte so bile ceste Celje-Laško
(poplavljen podvoz v Tremaijah) in Lesično-
-Kozje (spodjedena cesta). Poplave niso zah-
tevale človeških žrtev. Več na 15. strani.
Kjer živijo
lirijateiji
Pred kratkim so predstavniki
mest Celje in Singen podpisali li-
; stino o prijateljstvu. Zanj pa so na
! obeh straneh vrata široko odprta.
Kako je bilo v Singenu? Stran 12.
Celjani lil ribe družno plavalo
Pred tridesetimi leti je 1. julija v mariborskem Večeru izšel zapis
o celjskem Ljudskem kopališču, kjer da se ljudje veselo kopajo, ob
sobotah in nedeljah pa celo prirejajo plese. Trideset let kasneje si
Celjani želimo vs^j, da bi celjski bazen obratoval. Ker pa so to zaenkrat
le še prošnje vpijočih, ki se kopljejo v lastnem znmu, je падučinkovitejše
kopanje med ribami v Savinji. Zato ribiči pozor! Če boste na tmek ujeli
sladkovodno deklico jo raje izpustite, še posebej, če že imate poročni
prstan!	Foto: EDO EINSPIELER
toicacija čistiine naprave v Rifengozdu
Po večletnih sporih okrog lokacije celjske centralne čistilne naprave naj bi odslej teh ne bilo več. V strokovnih krogih v občini so se uskladili, da je
I	najprimernejša lokacija Rifengozd, ki so jo predlagali tudi krajani Tremerskega polja, ene od možnih lokacij. S tem bo izgradnja nekoliko cenejša, saj bo
I	lahko kanal od mesta do naprave krajši, izognili pa so se tudi zahtevam krajanov, ki so bile v primeru Tremerskega polja drage in gradbeno zahtevne.
Več o načrtovani gradnji naprave na 3. strani.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JULIJ I9n,
Temeljna listina Slovenije 1989
Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Soci-
alistične republike Slovenije, podpisniki te listine,
izjavljamo in sporočamo, da:
1.	Hočemo živeti v demokratični državi suverenega
slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, ute-
meljeni na človekovih pravicah in državljanskih svo-
boščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava
in samostojnost civilne družbe; svobodno združevanje
in politični pluralizem; demokratične volitve; enako-
pravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z narav-
nimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega raz-
voja; povezanost z Evropo in s svetom.
2.	Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo
zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pra-
vica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh
narodnosti in nanjšin, ki bo spoštovala in varovala
različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne
skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo
v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve
te listine v celoti upoštevane.
3.	Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni
zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem
človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvr-
ženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi,
gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim obli-
kam političnega, gospodarskega in kulturnega živ-
ljenja.
S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te
listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih nače-
lih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji,
ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih refor-
mah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in
v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo.
Plebiscit za vsalio
slovensico vlado
Temeljna listina Slovenije
1989 je v teh dneh že po občin-
skih frontnih organizacijah in
krajevnih skupnostih, SZDL
pa bo podpisovanje organizi-
rala na krajevno običajen
način.
Tako bodo angažirali pred-
vsem svoje kríyevne aktiviste,
kr^evne skupnosti bodo odpr-
te dlje časa, ponekod pa bodo
Listino lahko krcani podpiso-
vali tudi po ožjih območjih.
Obenem bodo občinski sindi-
kati vodili akcijo za podpisova-
цје Listine po združenem delu.
Vsakdo, ki želi podpreti zahte-
ve in opredelitve v omenjenem
dokumentu, n^ bi se podpisal
le enkrat, zato bo ob podpisu
moral pokazati tudi kakšen
osebni dokument. Socialistič-
na zveza jamči za t^nost sez-
namov podpisnikov, po dolo-
čenem času pa bodo sezname
podpisnikov uničili. Bistveno
je, da Listino podpiše vsgj ne-
кад več kot polovica državlja-
nov. Da bi frontna organizacija
in javnost bili sproti seznanje-
ni z uspešnostjo tega svojevrst-
nega plebiscita Slovencev, bo-
do že 11. julija pripravili prvo
poročilo o številu podpisni-
kov, drugo pa takoj po 20. juli-
ju. Vsem, ki zaradi odsotnosti
Listine do takrat ne bodo mo-
gli podpisati, pa bi jo želeli, bo-
do podpisovanje omogočili tu-
di kasneje.
Včeraj so se o izvedbi akcije
podpisovanja Listine v Celju
pogovorili predsedniki in se-
kretarji krajevnih konferenc
SZDL občine Celje, danes pa
se bodo o tem v Slovenskih
Konjicah pogovarjali pred-
sedniki krajevnih konferenc
SZDL in predsedniki mladin-
skih organizacij po krajevnih
skupnostih v občini Sloven-
ske konjice.
Gotovo je eno. Če bo Temelj-
no listino Slovenije 1989 pod-
pisala večina državljanov, bo
dokument obveza vsakršne
vlade na Slovenskem, rdeče,
zelene ali kakšne druge, danes,
jutri ali pojutrišnjem.
BRANE PIANO
OKNO V JUGOSLAWa
Piše: VLADO ŠLAMBERot
Borčevske zdrahe
»Za ta dan bo kmalu vedela vsa Jugoslavija,« je 4.јц1ј;
pred 48 leti na beogr^skem Dedinj u rekel Ivo Lola RiC
Na sončen petkov dan se je v hiši Vladimiija RibnikjJ
zbral politbiro CK KPJ in poslal vsem jugoslovans^
narodom poziv na oboroženo vstćOo. Sestanek je vod'
Josip Broz, generalni sekretar Komunistične partije Јц^
slavije.	®
Tako se je pred 48 leti začela revolucija. In danes?
Nekdanji borci kar tekmujejo, kdo bo več slabega pov«
dal o soborcih, izvzet ni niti nekdanji vrhovni poveljil
Tito. Prepirko se tudi o tem, kateri narod je več prispe«
v skupnem boju in kateri manj, obkladžgo se s sumničeni
in žaljivkami.	'
In po 48 letih, kar seje začela revolucija na tleh Jugosk,
vije, imamo še zmerjó tudi kontrarevolucijo - na Kosovu
ki je ne morejo zadušiti niti okrepljene enote zvezne milic,
niti armada s tanki.
Še nebo seje réiqezilo nad temi borčevskimi zdrahami ¡j
je zagrebški Maksimir, kjer bi morala biti v torek osrednj-
jugoslovanska proslava Dneva borca, zalilo z vodo. Mord]
bo ta hladna naravna prha le streznila nekatere nekdanj«
voditelje, da se bodo od aktivnega družbenega življenja
poslovili dostojno, častno in pokončno, ne pa da bodo
prišli v zgodovino kot širokoustneži, prepirljivci ozirornj
kot borci, ki jim ni veijeti. К^ hujšega ljudi, ki so ustvai.
jali našo domovino in zgodovino pač ne more doleteti.
In medtem ko so nekateri še kar praznovali, se v Bosni
in Hercegovini ubadao s hudimi socialnimi tegobami
ZdcO imćgo evidentiranih že okrog pol milijona ljudi, med
rxjimi je tudi precej zaposlenih, ki s podporo ali nizko
plačo ne morejo več preživeti. V štirih mesecih so zato
v BiH namenih 57,4 milijarde din za povečanje socialnih
podpor, zćuamčeno plačo so dvignili na 783.000 din. Tudi
ni čudno, če so imeli v petih mesecih v BiH 113 stavic,
v katerih je sodelovalo 30.000 delavcev. Na ta način so
sicer izsilili пексц višje plače, vendar so še premćghne, da
bi lahko številčne družine živele od prvega do prvega.
V BiH pa ugotavlj^o še eno posebnost: iz notraryosti
republike so se ljudje množično začeli preseljevati v Sara-
jevo. V mestu ob Miljacki imi^o namreč še kolikor toliko
urejeno socialno pomoč - v nerazvitih občinah tega ni - in
si priseljenci kgj hitro pridobe družbeno denarno pod-
poro. Mnogi od teh podpirancev svoje hiše v domačih
kr^ih d^ejo v n^em ali pa hodijo svoja posestva še naprej
obdelovat. Znígdi se, kaikor se moreš, to pravilo velja na
Balkanu že 600 let, kar je posledica turške vladavine.
Srbija se bo še bojevala
Teh 600 hudih let so Srbi proslavili na Gazimestanu pri
Prištini. Kar dvakrat so udeleženci na Kosovem polju in
prek TV zaslonov po vsej Jugoslaviji morali poslušati
jugoslovansko himno; TV gledalci pa niso imeli priložno-
sti slišati še iste pesmi kot slavij enei na Gazimestanu:
»Kdo pravi, kdo laže, da je Srbija m^hna... trikrat se je
bojevala in še se bo, če Bog da«. Ta boj z orožjem je
napovedal kot možen tudi slavnostni govornik Slobodan
Miloševič.
In med drugim smo tudi slišali, da je Srbiji - s tem pa
tudi Jugoslaviji - zagotovljen napredek. Še zlasti, ker Srbi
doma in v tujini kar tekmujejo, kdo bo vpisal več ljud-
skega posojila. Samo sovražniki zdgj še zavirao to ljudsko
voljo, zlasti na Kosovu, kjer zaradi malomarnosti bančnih
,uslužbencev ljubitelji posojila še niso imeli priložnosti, da
bi izkazali pripadnost srbskemu narodu in Vodji (ljudsko
posojilo sije izmislila tako imenovana Miloševičeva komi-
sija).
Čeravno je bila sprva vsaka pomisel ob srbskem poso-
jilu označena kot »protisrbska in s tem samodejno protiju-
goslovanska«, vsak, kije izrazil pomislek, paje bil razgla-
šen za nevoščljivca, so zd^j tudi pametni Srbi začeli pozi-
vati k razumu. Dr. Zoran ]^anič, eden od duhovnih očetov
srbskega ljudskega posojila, je že začel opozarjati, »da je
nastalo ozračje, češ da mor^o posojilo vpisati vsi; to sta
nepotrebna tekmovalni duh in samoreklama«. Prve nepra-
vilnosti, ki so jih strokovnjaki iz drugih okolij napovedo-
vali, so se kaj hitro pokazale. V tem nezdravem tekmova;
nju je prišlo do takih nesmislov, da so izgubarji vpisovali
posojilo, celo devizno, namesto da bi iskali svojo rešitev
v razvojnih programih. Vrhunec àbotnosti je bil skleP
skupščine sisa za pokojninsko zavarovarye Srbije, ki je
sklenila vpisati tisoč milijard (starih) posojila. Ta znesek
so nek^ časa obešali na veliki zvon, dokler niso srbski
upokojenci sami kgj hitro ugotovili, da jih nihče ni vprašal
o tej odločitvi: še huje je, ker si mora pokojninski sis vsak
mesec pri banki sposojati (z visokimi obrestmi) denar, da
sploh lahko izplača (nizke) pokojnine. Podobno so ravn^
tudi v elektrogospodarstvu Srbije, pa v Bankkosu, i"
v raznih drugih podjetjih.
Ideja se je tako izrodila že ob rojstvu.
Markovićeva »zarota«
Ker je treba zmeraj njgti krivca, če kakšna zadeva ne
tako, kot si jo je kdo zamislil - v srbskem gospodarstvu pa
v glavnem vse narobe - so si zdću v republiškem Beogradu
izmislili, daje inž. Ante Marković skoval proti njim zaroto. Gre
za to, daje nova zvezna vlada naposled ugotovila, daje eden oo
pospeševidcev inflacije tudi izvoz na klirinško območje. Zato
je sklenUa zmaiyàati tečaj klirinškega dolarja (dokler bo s®
obstajal, mnogi na Vzhodu so se mu že odrekli ali se mu s®
bodo) za približno 30 odstotkov, siO je bil doslej klirinški dolaf
precenjen v primerjavi s pravim, zelenim dolarjem. To
seveda hud udarec zlasti za srbsko gospodarstvo, ki je bu"
v glavnem vezano na izvoz v Sovjetsko zvezo. Nobeno Mark^
vičevo dodatno pojasnilo ni pomagalo, da nam Vzhod dolgUJ.
nniilijarde dolarjev. Sovjetska zveza sama падтапј dve miü'
jardi, klirinškim izvoznikom pa naša država plača dinarje '
primarne emisije in s tem'povečuje inflacijo (za blago, izv?^
ženo na Vzhod, ne dobimo dinarja gotovine!). Zvezna vladar
bila razglašena za »vlado razdora«, za sovražnika Srbije, ki da^
prednost drugim; recimo slovenskim in hrvaškim izvoznikom
na Zahod, ker jim d^e carinske olajšave pri izvozu; pa sp^
Sloveniji in Hrvaški, ki s Kosova in iz Srbije dobivata prep''"
ceni elektriko; pa s tem, da tišči navzdol odkupno ceno P»^
nice in se tako maščuje Vojvodini (s tem pa Srbiji), ker se jJ J
»zgodilo ljudstvo«.
Pomembno je niOti krivca. Drugje, bognedaj pri sebi!
Z Listino zavezali oblast?
Dejstva povedo največ. Maja
so Društvo pisateljev, SDZj
SDZS, SKZ in SKSG predsta-
vili slovenski javnosti Majni-
ško deklaracijo, pred dobrim
tednom dni pa je slovenska
SZDL objavila drug doku-
ment, ki пг^ј bi odgovarjal na
»vsakršne izzive od vseh strani
načete države in sistema«, kot
pravi jože Volfand, imenovali
pa so ga Temeljna listina Slo-
venije 1989. Oblikovali so jo
SZDL, ZKS, mladina, borci.
Zeleni, sindikati. Skupina 88
in Klub 89, Bavconov Svet,
Bavčarjev odbor, SKZ, skupi-
na Pravičnost in mir in mnoga
druga društva, zveze, gibarla
in skupine. Do ponedeljka se
je uradno od Listine distanci-
rala SDZS, preko svojih vodij
pa tudi SDZ. V obeh doku-
mentih je sicer veliko skupne-
ga, razhajanja so večinoma le
v tem, da Majniška deklaracija
ne pristna vnaprej na nekatere
ideološke okvirje, ki jih je za-
slediti v Temeljni listini Slove-
nije. Ambicija SZDL, ki bo vo-
dila ns^jširšo akcijo za zbiranje
podpisov državljanov Sloveni-
je k Listini, je zbrati vs^ več
kot polovico podpisov vseh
prebivalcev, SDZS in SDZ pa
tega ne nameravata ovirati,
temveč zahtevata le enako-
pravno predstavitev Majniške
deklaracije.
Ker smo tudi novinarji le dr-
žavljani in ker skušamo biti tu-
di politično opredeljeni, smo
se v redakaciji odločili, da Li-
stino in akcijo podpisovanja
podpremo. Menimo namreč,
da za razliko od Majniške de-
klaracije, Listina vendarle re-
alneje - čeprav nikakor ne
oportuno ali plašno - zaznava
svoje politične šanse, obenem
pa z njo SZDL ne skuša klatiti
zvezd z neba. Majniška dekla-
racija namreč prihodnost Slo-
venije postavlja delno tudi
v nerealen kontekst-približno
v tem smislu, kot so bile pred
poldrugim desetlepem pravil-
ne, pa žal preuranjene nekate-
re Kardeljeve ideje.
BRANE PIANO
Celjski
socialdemokrati
na svojem
v četrtek so člani krsyev-
nega in območnega odbora
Socialdemokratske zveze
Slovenije v Celju dorekli
svoj program, junija pa so
končno v Celju dobili tudi
svoje prostore. Člane in sim-
patizeije ter seveda vse, ki bi
imeli kaj opraviti z njimi, va-
bijo ob ponedeljkih in sre-
dah med 16. in 18. uro na
Titov trg ЗЛ1 v Celju, lahko
pa jim tudi pišejo na isti na-
slov in na poštni predal 117
ali jih pokhčejo po telefonu
26-844.
Prazniki v novih preoblekah: da, prosim!
Občinski prazniki niso več kar so bili.
In prav je tako. Ljudje smo se naveličali
»občinskih rajanj« in »mastnega« za-
pravljanja denarja. Pa ne samo ljudje,
tudi tisti, ki vodijo občinsko Politiko so
prišli do spoznanja, da tudi občinski
proračuni niso več vreča brez dna, da je
nesmiselno in neracionalno ob občin-
skih praznikih pripravljati slavja za
najrazličnejše delegacije, nagrajence,
kulturnike in še koga.
Prav tako tudi občinska priznanja vse
bolj izgublj^o svojo vrednost. Nastopil
je namreč čas, ko bo izstopajoče posa-
meznike potrebno nagr^evati drugače:
moralno in denarno, ne pa jim pripenjati
različna priznanja, izh^gjoča iz realsoci-'
alistične prakse, ko so nagrajevali ljudi,
ki so hodili po »pravi« poti.
Ker pa dolgoletnih pravil igre ni mogoče
spreminjati kar čez noč, je nekaj starega
še vedno ostalo, novo pa žal še tudi ni
zaživelo. Tudi v laški občini ne. Tam so
sicer bistveno zmanjšali sredstva, ki jih
патепјгуо praznovanju občinskega praz-
nika. Prav tako so pripravili le пекад
osrednjih prireditev in tako niso več
praznovali po vseh kr^evnih skupno-
stih. Pa vendarle ob vsem ostaja grenak
priokus, ko je po slavnostni seji zborov
občinske skupščine na velikanski pogr-
njeni mizi v hotelu Hum ostalo toliko
dobrot, da bi se lahko nasitilo vs^ še
enkrat toliko ljudi. Nočem reči, da ljudi
ob takšnih dogodkih ni potrebno pogo-
stiti, toda, kot bi rekel delavec Ema; za-
кад takšne razlike. Ali kot bi dejal jaz,
tudi »sveti« ljudje bodo morali postati
malce bolj skromni.
Sicer pa so Laščani ob svojem občin-
skem prazniku pripravili kar nekeg zelo
privlačnih prireditev. Pray sproščeno in
prijetno je bilo v petek zvečer v Zdravi-
lišču, ko so nastopili moška pevska zbora
Peter Zrinski iz Vrhovca in Papirničar iz
Jagnjenice ter folklorna skupina Šokadi-
ja iz Vinkovcev, fascinantno pa, ko sta po
otvoritvi razstave v Laškem dvorcu so-
pranistka Irena Bar in pianist Marjan
F^jdiga izvcOala Gobčevo Hmelsko prin-
cezo.
Bolj kot hvalnice in slavljenje različnih
delovnih uspehov, ki jih poznamo iz pre-
teklosti, velja omeniti пекад drugega.
Dejstvo je, da Laško doživlja preporod.
Razlike niso očitne le pri tem, da popot-
nik dobi povsem drugačen občutek, ko
ga pot zanese skozi prenov^eno staro
mestno jedro, ki ga je »socialistična me-
galomanskost« povsem zatrla, bistvena
je predvsem sprememba miselnosti
v glavah tistih, ki vodijo politiko.
In česa so najbolj veseli ljudje? Кдјрак
tega, da jim ne bo potrebno več пекгц
minut vrteti številčnico na telefonu, ako
bodo hoteU telefonirati v Celje, veseli so,
da bodo še vedno imeh kapehco, čeprav
na spremenjeni lokaciji, (tisti, ki ne vedo
zakéó je obrnjena proti vodi пад malo po-
brsk^o po knjigah) in še пекад je, kar je
mnoge še kako razveselilo. Poleg cerkvi-
ce Sv. Martina, ki so jo osvetlili lansko
leto, se sedaj v mnogih poletnih spokoj-
nih nočeh v vsej svoji lepoti blešči tudi
Sv. Šmihel. Kako čudovit pogled za turi-
sta, ki mu ga socializem vse do sed^j ni
privoščil.	VOJKO ZUPANC
Govorice še vedno niso potihnile
Zbor krajanaw na Blagovni zahteva morltvo v Clnkarnlnl deponiji
Krajani Blagovne in okoliških vasi
zahtevajo, da nevtralna republiška ko-
misija pregleda gradbišče nove Cinkar-
nine deponije sadre Za travnikom, po-
oblaščena institucija pa naj opravi me-
ritve radioaktivnosti. Le tako bodo lah-
ko naredili konec govoricam, ki med
krajani še vedno niso potihnile. Kljub
odgovorom nekaterih uradnih ustanov
so namreč še vedno prepričani, da so
v pregrado nove deponije vzidali sode
z radioaktivnimi odpadki ali vsaj
s sumljivo vsebino. O tem so govorili
tudi na zboru, ki so ga prejšnji teden
sklicali v osnovni šoli na Blagovni.
Prve govprice so se začele med krajani
širiti v začetku leta in kmalu za tem so
delegati tako celjske kot šentjurske ob-
činske skupščine zahtevali odgovore.
Celjski inšpektorat je zato naslovil na pri-
stojne organe prošrvjo, da govorice pojas-
rujo v skladu s svojimi pristojnostmi. Vsi
niso odgovorih, iz pojasil pa je razbrati,
da govorice krajanov zanik^o. Celjski za-
vod za socialno medicino in higieno je
opravil celo meritve radioaktivnosti, ven-
dar zanje ni pooblaščen niti nima ustrez-
nih aparatur. V zadryem šentjurskem ob-
činskem glasilu Utrip pa so objavili od-
govor repubhške sanitarne inšpektorice,
ki prav tako zagotavlja, da iz Nuklearne
elektrarne niso nikamor nič odpeljćili, da
se je število sodov zmanjšalo zato, ker so
del odpadkov stisniU in jim zmar^šali vo-
lumen.
Na vse to križani odgovarjiùo z neza-
upanjem in prepričanem, da jim odgo-
vorni nočejo povedati resnice. Predvsem
pa so prestrašeni in menijo, da so jih
v preteklosti že večkrat izigrali, zato niče-
sar več ne verjamejo. Na sestanku so ta-
ko ponovno načeh temo o tem, kdo je
sploh pred leti dal soglćisje za gradrvjo
nove Cinkamine deponije. Na dan so pri-
šli stari »grehi«, češ da so kr^evni funk-
cionarji takrat videli le nove ceste in trgo-
vino, ki jo bodo zgradili iz odškodnine,
kmetje pa denar za odkupljeno zem^o.
O posledicah, ki jih bo prinesla deponija,
so razmišljali redki. Na sestanku sicer ni
bilo neposrednih očividcev, ki so videli
nočne vožnje kamionov v spremstvu mi-
ličnikov, čeprav so izv^alci del pri zasli-
š^u inšpektorja zagotovih, da ponoči
niso deliili. Zato so lahko ponovno le pre-
mlevali, kćg je kdo videl, če je sploh videl.
Zmeda je torej vsesplošna, dodatno
ustvarja o zapora na cesti in prepoved
pribhževar\ja gradbišču. Nek^ torej mo-
ra biti, menijo krcani. V prihodnjih dneh
ПеЦ bi zato zbrali izjave vseh, ki so videli
karkoh nenavadnega, s tem pa zahtevah
pregled neodvisne komisije in meritve,
ki bi jih lahko opravih že pred meseci, če
bi vscú malo upoštevah tudi кггцапе.
T.CVIRN
(i. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Ravnatelj je berač, ne pedagoški vodja
»Sistem, kakrâneg:a imamo
sedaj na področju vzgoje in
¡2obraževanja ni dober, zato
terjamo ureditev odnosov. Le
tako bo družba imela izobra-
žene in srečne otroke.« V ta
stavek bi lahko strnili skoraj
triurno razpravo delavcev
yxfoje in izobraževanja žal-
jlie občine. Razgovor s pred-
stavniki občinskih organov
in družbenopolitičnih organi-
zacij so sklicali minuli teden
2 namenom, da bi opozorili na
nevzdržne razmere že sedaj in
ne septembra, ko je treba za-
deti s pedagoškim delom.
Udeleženci razgovora so oce-
nili, da v žalski občini v glav-
nem uresničujejo pred пекгц
meseci sprejete dogovore o re-
ševanju réizmer. Toda kopica
problemov ostaja. Direktor
vzgojnoizobraževalne organi-
zacije Janez Meglič je opozoril
na stalen problem likvidnosti
in na izredno slabe materialne
pogoje. Če bodo hoteli polovi-
co leta zaključiti pozitivno, bo-
do morali iz občinske izobraže-
valne skupnosti in skupnosti
otroškega varstva pridobiti
preko osem milijard dinaijev.
V žalski občini zelo upada tudi
število malic in kosil ter število
učencev v oddelkih pod^ša-
nega bivanja, ker starši ne
zmorejo plačil za svoje malčke.
O še ostrejši jesenski delitvi na
zagotovljeni in dogovorjeni
program pa je menil, da bo
v občini denar za dogovoijeni
program na vsak način treba
izbrskati, kaj^i sicer bodo pro-
grami še bolj osiromašeni.
Ravnatelj osnovne šole v Pe-
trovčah Jože Kruleč je bil pre-
pričan, da vso zmedo v vzgoji
in izobrćiževarvju povzročijo
številne institucije, ki se uk-
varjajo s šolstvom, nobena pa
ne zagotavlja denaija. Poleg te-
ga pa bi komunalne in druge
storitve morali plačevati po
drugačnih kriterijih kot v to-
varnah.
Breda Verstovšek je naniza-
la kup problemov iz žalske šo-
le: tare jih prostorska stiska,
izdatki za kurjavo so jim v pr-
vih šestih mesecih vzeli 77 od-
stotkov denarja za materialne
izdatke, še vedno toči streha,
poseben problem pa jim po-
vzroča izplačevalce od-
škodnin.
Marinka Marovt iz polzel-
ske šole se je zavzela za spre-
menjen odnos do raziskoval-
nega dela učencev in ryihovih
mentorjev, o vlogi ravnatelja
paje menila takole: »Ravnatelj
je danes samo še berač. Prosi
za denar, za pedagoško delo pa
mu skor^da ne ostaja časa.«
Ravnatelj vranske šole Branko
Džordževič pa je imel pripom-
be na občinsko posehtveno po-
litiko. »Če na Vranskem ne bo-
do zgradili vsaj enega ali dveh
blokov, lahko šolo leta 2000
enostavno zapremo.«
Tone Leskovec, predstavnik
komunistov v vzgoji in izobra-
ževanju je menil, da za reševa-
nje razmer ni treba povečevati
prispevnih stoperxj, denar, ki
ga odvaja združeno delo, je tre-
ba samo drugače razdeliti. Po
rijegovih besedah pa se kup
problemov pojavlja tudi zato,
ker so družine odpovedale,
breme vzgoje pa se tako prena-
ša na šole.
Vsa ta stališča razpravljalcev
so z^eli v sprejetih sklepih,
v rçih pa zahtevno, da se v žal-
ski občini končno oblikuje tu-
di komite za vzgojo in izobra-
ževanje.	IRENA BAŠA
Čistilna naprava
bo v Rifengozdu
Posojilo modnandno banko?
Dela pri izgradnji celjske
centralne čistilne naprave bi
morala v pribore steči hi-
treje kot doslej in po načrtih
Komunale, ki vodi aktivnosti,
naj bi napravo začeli graditi
leta 1992. Še prej pa morajo
urediti vrsto drugih odprtih
vprašanj, ki so predpogoj za
delovanje čistilne naprave.
Tudi sporov okrog lokacije
naprave naj bi v prihodnje ne
bilo več, v načrte bodo vnesli
lokacijo v Rifengozdu.
Eden glavnih zaviralnih de-
javnikov so bili doslej spori
okrog lokacije centralne čistil-
ne naprave. Po izboru tehnolo-
ge, kjer so se med šestimi
idejno-tehnološkimi zasnova-
mi odločili za Hidroinženirin-
govo ponudbo, so izbrano teh-
nologijo preverjali na vseh šti-
fih možnih lokacijah. Sotočje
Savinje in Voglajne ter Pečov-
nik sta odpadla zaradi bližine
пазеЏа, ostala sta Tremersko
polje in Rifengozd. Pri prvem
so se prizadeti krajani upirali,
Ker bi izgubili kmetijska zem-
ljišča, pri drugi lokaciji je bilo
na razpolago premalo prosto-
Ko so z Nivojem uredili tu-
di ta problem in pridobili do-
daten hektar površine, so se
odločili, da je lokacya v Rifen-
gozdu ustreznejša.
J*rojekt izgradnje centralne
"Stilne naprave so razdelili
več podprojektov: izgrad-
'Ча same naprave, povezoval-
nega kanala od mesta do na-
Pfave in rajonskih zbiralni-
kov, sanacija kanalizacije,
Oredčiščenje industrijskih
^Plak in opuščanje greznic,
Ji jih je v Celju še približno
' tisoč.
Poseben podprojekt je zago-
^vljanje denarja za načrtova-
^ dela. Po ocenah bi potrebo-
vali 17 milijonov dolarjev, ki bi
zagotovili iz različnih virov.
X ceni kanalščine se od začet-
ka leta že zbira določen na-
menski del za čistilno napravo,
naj bi iz tega naslova do-
^fli 350 tisoč dolarjev. Drugi
so sredstva Zveze vodnih
Kupnosti Slovenije, ki je ob
Pj^četku aktivnosti pred leti
JJljubyal do 60 odstotkov de-
^a za čistilno napravo,
, 2adryem času pa je ta delež
.pdel na slabih 30 odstotkov,
občinjih pa so poleg tega
Sotovili, da so stroški same
K^Prave še najm^ši, če jih
j.'ìmerj^jo z vsemi drugimi de-
' bodo morala biti opravlje-
! {Jj istočasno. Viri naj bi bili
V^^di prispevek industrijskih
^esnaževalcev, prispevek za
ч,.^_
opuščanje greznic, računajo na
republiški razvojni dinar, na
del sredstev za kolektivno ko-
munalno rabo v občini, v zad-
njem času pa se pogovarjajo še
s predstavniki mednarodne
banke za razvoj, ki je priprav-
ljena sofinéincirati gradnjo.
Pred gradryo same naprave
na lokaciji Rifengozda bodo
morali v Celju urediti problem
predčiščenja industrijskih od-
padnih voda do stopnje, da bo-
do odplake lahko šle na čistil-
no napravo. Sanirati bo treba
kcinalizacyo, opustiti greznice,
kar bo gotovo povezano z ne-
godovanjem občanov in stro-
ški. Zgraditi bo treba zbiralnik
od Celja do čistilne naprave in
nanj navezati vsa naselja, ki
bodo ob kanidu ter urediti ra-
jonske zbiralnike, od katerih
sta v Celju doslej zgrajena le
dva. Če bodo vse aktivnosti
stekle tako, kot načrtujejo, naj
bi do konca leta pridobili
ustrezno lokacijsko dokumen-
tacijo in idejni projekt za na-
pravo.
T. CVIRN
Komuniste prehiteva
izredni Kongres
ŠonUurčanl o Kuùanowl politiki
v večini osnovnih organiza-
cij komunistov šentjurske ob-
čine v teh dneh zaključujejo
programsko volilne konferen-
ce. Na seji občinskega komite-
ja so povedali, da bo za evi-
dentirane kandidate, ki bodo
pristali na kandidaturo, meri-
lo le družbenopolitična aktiv-
nost in delovnost, v postop-
kih pa upoštevanje kulture
dialoga, spoštovanje osebno-
sti in mnenj, za katere ne mo-
re nihče politično odgovar-
jati.
Na kandidatnih listah za
vodstva želijo vsaj 20 kandida-
tov več, kot jih bo izbranih, za
posameznike pa po 2 kandida-
ta za eno mesto. Na seji občin-
skega komiteja so dejali, da
bodo za vsebinske priprave na
konferenco izkoristiU julij in
avgust. Projektni skupini naj
bi se lotih tem o prenovi občin-
ske zveze in o njenih strateških
vprašanjih. Opozorili so tudi
na nedejavnost v osnovnih or-
ganizacijah, ki je v času pro-
gramsko volilnih konferenc še
manj opravičljiva, čeprav je
res, da komuniste prehiteva iz-
redni kongres. Na seji so govo-
rili tudi o osipu članstva, ki kot
riizlog za izstope naveya plačilo
članarine, kar je v mnogih pri-
merih vprašljivo. Ugotavljajo
pa, da člani ne izstopijo zaradi
pohtike Centralnega komiteja
ali občinskega komiteja, saj
»Kučanovo« politiko socializ-
ma po meri človeka podpira
tudi veliko nečliinov. Sicer pa
so se spomnih tudi šentjurske-
ga nastopa Petra Bekeša, ko je
povedal, da imajo sodobne po-
litične stranke v razvitem sve-
tu le 10 odstotkov članov.
Komunisti so na seji omenja-
li tudi pobudo iz Slovenj Grad-
ca, naj bi Milan Kučan ostal na
mestu predsednika slovenskih
komunistov zaradi nadaljeva-
nja nedokončane pohtike soci-
alizma po meri človeka. Milan
Kučan sicer uživa vehko pod-
poro tudi med šentjurskimi
komunisti, vendar je bilo
v zvezi s tem »vpraSaryem« sli-
šati razhčna, zćinimiva mnenja,
začenši s tem, da gre za vsebin-
sko vpraš^e, kejti če »Kuča-
nova« pohtika »pade«, potem
drugačna politika sploh ni več
politika šentjurskih komuni-
stov. BRANE JERANKO
NI več možnosti za
krčenje programov
Informacija o stanju in te-
žavah v izobraževalni dejav-
nosti je bila ena od osrednjih
točk dnevnega reda na zase-
danju šmarske občinske
skupščine v minulem tednu.
Da bi lahko zagotovili posto-
pen prehod izplačevanja
osebnih dohodkov iz sredine
meseca (za pretekli mesec) na
zadnjega v mesecu za tekoči
mesec, so delegati sklenili, da
se v juliju zvišana prispevna
stopnja za 1,4 odstotka ohrani
še v avgustu in septembru.
Glede na to, da je občina
Šmarje pri Jelšah po višinih
osebnih dohodkov v gospodar-
stvu Slovenije obič^no na re-
pu lestvice, so tudi osebni do-
hodki delavcev v vzgoji in izo-
braž^evanju temu primerno niz-
ki. Če k temu dodamo še to, da
znaša za šmarske učitelje učna
obveznost 23 do 24 ur nepo-
srednega dela z učenci, potem
je razumljivo, da so učitelji ne-
zadovoljni.
Gmotni polož^ delavcev
v šmarskih osnovnih šolah se
iz leta v leto slabša, kar je po-
sledica skromnega dopolnilne-
ta programa iz minulih let.
marski dopolnilni program
namreč znaša le 6,5 odstotka
celotnega programa, medtem
ko znaša le-ta v poprečju repu-
bhke 24,7 odstotka. Zaradi de-
lovanja zvezne interventne za-
konodaje so bili v šmarskem
šolstvu prisiljeni zmanjševati
že tako skromen program os-
novnega izobraževarvja. Tako
so ukinili 12 oddelkov celo-
dnevne osnovne šole, raciona-
Uzirah šolske prevoze otrok, še
dodatno zmanjševali material-
ne izdatke, dosledno izvaj^o
23-umo učno obveznost, s pre-
razporeditvijo delavcev pa so
prepolovili število nadur in po-
dobno. Tu so še težave z likvid-
nostjo, ki so tudi posledica ne-
uskl^enih valorizacij solidar-
nostnih sredstev republiške iz-
obraževalne skupnosti. Vrsto
zahtev, ki jih postavljajo (tudi
šmarski učitelji, je podprl tudi
šmarski zvršni svet, med dru-
gim zahtevo, da se v Sloveniji
zagotovi enotno nagr^evanje
delavcev v izobraževariju tako,
da osebni dohodek učitelja ne
bi bil odvisen od razvitosti go-
spodćirstva občine. Prav tako
je izvršni svet podprl zahtevo
po poenotenju učnih in vzgoj-
nih normativov na območju re-
publike.
MARJELA AGREŽ
Kje bo kongres?
Na Centralnem komiteju
ZK Slovenije ugotavljajo, da
so sicer v vseh treh krajih da-
ne prostorske možnosti za iz-
vedbo kon^esa, vendar zara-
di nekaterih dodatnih stro-
škov, ki bi se pojavili ob kon-
gresu v Šaleški dolini, Titovo
Velenje že zaostaja za Ljub-
ljano.
Kakšne so prednosti in sla-
bosti priprave kongresa v Tito-
vem Velei^u? Po načrtih, ki so
jih ponudili Velenjčani, пад bi
bil kongres v Rdeči dvorani,
delo v skupinah pa v dvoranah
občine. Glasbene šole in Kul-
turnega doma. Ljubljana na-
sproti temu ponuja Cankarjev
dom, Maribor pa center Tabor.
Če bi bil kongres v Titovem
Velenju, bi morah udeleženci
prenočevati v krogu 20 kilome-
trov, v ^ubijani pa ne bi bilo
potrebnih toliko nočitev.
Skupno bi bih stroški v Mari-
boru za okoh 8, v Titovem Ve-
lenju pa za okoh 5 odstotkov
višji kot v ^ubijani. Velenjča-
ni zaos^ajo tudi v manj opri-
jemljivih argumentih. Tako bi
bila politična teža kongresa
vëndarle пекоИко večja, če bi
ga izvedU v LJubljani. Tako
vsaj pred sklepanjem ocenju-
jejo v vodstvu slovenske parti-
je. Obenem pravijo, da so tudi
komunikacijske možnosti
v Ljubljani večje - poročale
s kongresa bi bilo hitrejše,
udeležilo pa bi se ga tudi več
poročevalcev. Po drugi strani
govori v prid odločitvi, da bi
bil kongres morda vendarle
v Titovem Velerxju dejstvo, da
je to mesto, kije rezultat razvo-
ja socialistične jugoslovanske
družbe in da so ga ustvćirili pri-
padniki vseh narodov in na-
rodnosti Jugoslavije, saj reci-
mo trenutno živi v občini Vele-
nje kar okoli 30 odstotkov Ne-
slovencev. Sicer pa v gradivu
za jutrišnjo sejo ni vnaprej
opredeljeno, kako naj bi se de-
legati odločali. Poudarjeno je
le, da odločitev ne sme biti re-
zultat preglasovanja, temveč
skupnega dogovora. Skorég
gotovo pa je že moč napoveda-
ti, da Titovo Velenje jutri ne bo
»dobilo« 11. kongresa ZK Slo-
venije.
BRANE PIANO
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianović
Pogled Iz S¥eta
Gornji naslov tokrat našemu stolpcu bolj ustreza. Jugo-
slavija je bila namreč te dni v svetu deležna tako medijske
kot politične pozornosti. Ugledni londonski dnevnik
Financial Times je Jugoslaviji posvetil posebno, osem
strani obsegeuočo prilogo. Na drugi strani »luže« je skoraj
hkrati New York Times v svoji turistični prilogi na dveh
straneh opeval lepote naših krajev. Kaj drugačne strune
pa je ubral predstavniški dom ameriškega kongresa: ob
razpravi o osnutku zakona o pomoči tujini so poslanci
predlagali tudi amandma o kršenju človekovih pravic
v Jugoslaviji.
Ob lepotah naših krajev se tokrat ne bi mudili. Dokler le
avstrijska Koroška zasluži od turizma več kot vsa Jugosla-
vija, je lahko vsakemu jasno, da omenjenih lepot niti
približno ne znamo (nočemo?) izkoristiti.
Skrb za človekove pravice je seveda še dosti občutlji-
vejša tema. Ameriški kongresniki so jo v zadrtem času
v zvezi z Jugoslavijo žal pogosto nače^ah. Morda je bil
tudi za nas škandalozno pripravljeni obisk evropske parla-
mentarne delegacije povod, da so kongresniki dosedanje
štiri predložene resolucije o človekovih pravicah strnili
v predlog amandmaja, ki utegne za nas imeti kaj nepri-
jetne posledice. Kot rečeno, je bil namreč (med kakšnimi
60 amandmaji) predložen ob osnutku zakona o pomoči
tujini. Kritika kršenja človekovih pravic v Jugoslaviji,
zlasti na Kosovu, v zvezi s tem praktično pomeni predlog
gospodarskih sankcij proti naši državi, bodisi v tej ali
drugačni obliki.
Dvomimo, da bo reakcija naše skupščine (v slogu »vaše
ocene so enostranske in ne temeljijo na stvarnih dej-
stvih«), naslovljena na uglednega kongresnika Stephena
Solarza, ki se trenutno mudi pri nas, kaj zalegla. Dvomimo
tudi, da ^e z ameriške strani za zlonamerno gonjo proti
Jugoslaviji. Za nastalo podobo (seveda pa zlasti stvarnost)
smo si predvsem sami krivi. Če nam gre res za njeno
objektivnost, potem bi lahko dosedanje napake popravih
le s povabilom ameriški strani, n^ razmere preuči na kraju
samem. Toda, žeje slišati ugovore, češ, s^ smo tudi evrop-
ske parlamentarce lepo sprejeli in »informirali«, pa
poglejte, kako nas zdaj črnijo v svetu/
Pomudimo se še pri omenjeni prilogi Financial Timesa
o Jugoslaviji. Gre za obširen, razmeroma kompleksen pri-
kaz naše politične in gospodarske »scene«, dodobra »zabe-
Ijen tudi s poslovnimi oglasi (Financial Times je predvsem
poslovni časnik, kar za našo podobo nikakor ni nepo-
membno). Ne da bi se spuščali v sodbo o zornem kotu
avtorjev, navedimo kot zanimivost le пекцј citatov.
»Jugoslavija je na razpotju,« piše uvodoma Judy Demp-
sey. »Oblasti, ki so se zavezale k radikalnim gospodarskim
reformam, so pred vprašanjem, kako temu prilagoditi
politični sistem (...). Drugače kot na Madžarskem ali na
Poljskem je vladajoča Zveza komunistov (komunistična
partija) negotova glede usmeritve. Dlje kot omahuje,
maiijše so možnosti za uspeh reforme. (...) Madžarska in
Poljska sta spoznali, da je uspeh kakršnihkoli gospodar-
skih reform odvisen od dveh bistvenih dejavnikov. Ena je
injekcija zahodnega kapitala za evitalizacijo gospodarstva.
Druga, in radikalnejša, je liberalizacija političnega
sistema, da bi reforme dobile podporo prebivalstva.«
Toda, drugače kot Madžarska ali Poljska, je Jugoslavija vse
prej kot homogena. V njej živi vsßj 17 narodov in narodnosti/
maiySin. Obenem pa im^o te skupnosti zelo različne stopnje
političnih izkušenj in politične kulture. Izziv za jugoslovansko
partijo in vlado je, kako najti sistem, ki ne bo le uvedel gospo-
darske reforme, temveč bo tudi kompatibilen z neštetimi pri-
čakovanji in političnimi nagnjenji v različnih delih države.
To je ena nezavidljivih nalog premiera Anteja Markoviča,
umirjenega, a vztrajnega politika, ki je odločen, da uresniči
korenite reforme. Toda bolj ko si prizadeva za tržno gospodar-
stvo, ostrejše postajajo politične, gospodarske in kulturne raz-
like. Predvsem pa stara nacionalistična nasprotja zdaj razde-
ljujejo državo in vplivajo (če ne onemogočnjo) na razpravo
o politični reformi.
Te nacionalistične napetosti niso posledica 40-letne komuni-
stične vladavine. Prej so zgodovinsko zakoreninjene v državi,
in le komunisti so jih do nedavnega lahko zatirali. Pot Titovo
vladavino je Jugoslavijo povezovalo več vezi.
(...) Izkorišč^oč ideološke razlike med Moskvo in Beogra-
dom so Tito in njegovi svetovalci popeljali državo na pot
jugoslovanskega socializma, temelječega na samoupravnem
socializmu. Toda z leti, koje partija ustvarila kolosalne biro-
kracije, seje ta počasi dušil. (...) Da bi zavrla latentni nacionah-
zem je bila partijam v šestih republikah dodeljena precejšnja
stopnja avtonomije v vodenju regionalnih gospodarstev. Poli-
tična in gospodarska avtarkija, kombinirana s hitro gospodar-
sko rastjo je kmalu postala nadomestek za nacionalizem.
(..)Toda dnevi neskončnega dotekanja dolarjev so mimo.
Tako tudi sanje o samoupravnem delavskeiñ socializmu.(...)
Danes, ko Sovjetska zveza. Madžarska in Poljska, na novo
opredeljujejo prihodnjo vlogo komunistične partije, so jugo-
slovanski komunisti zapleteni v neverjetno polemično vojno,
ki je stopnjevala nacionalizem do vrelišča in ki se zdi, da
ogroža razdreti krhko enotnost federacije. Ta vzpon naciona-
lizma je deloma pripisati tudi zelo kompleksni podobi, kako
šest republic gleda na politično moč in politične reforme.
C..)Zdravilo je grenko, vendar nujno. Ante Markovič, stro-
kovnjak veteran pri uspešnem vodenju velikih podjetij, ve da
mora biti stari sistem »zakupništva« delovnih mest, partijske
patronaže in nomenklature odpravljen. Ve, da bo kaj malo
tujih investitorjev vlagalo v Jugoslaviji, če partija, birokracija
in banke ne bodo korenito spremenjeni. Ve pa tudi, da ti
ukrepi vsebujejo seme potencialnih nemirov, kajti na tisoče jih
bo najbrž ostalo brez dela.
Ekonomisti se strinjajo, da mora ukrepati zdaj. Toda isti
ekonomisti tudi trdijo, da bo politični sistem blokiral uspešno
uresničenje reform. Razlog več, da si Markovič in r\jegovi
svetovalci prizadevajo za novo ustavo.. .*
Srebrni znak ZSMS
Prejšnji teden je bila v prostorih Poročne dvorane v Celju
slovesna podehtev Srebrnih znakov ZSMS, ki jih vsako leto
prejmejo najbolj zaslužni mladinci za svoje aktivno udejstvova-
гце pri reševanju mladinske problematike in ustvarjenje pogo-
jev za boljše in uspešnejše delo mladinske organizacije.
Letos sta si to laskavo priznanje prislužila Katja Basle, pred-
sednica običinskega centra kluba OZN Celje in Miran Kolar,
mentor pri organizaciji slušno prizadetih Celje.
BK
4. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JULIJ I9n,
Stoodstotna spremilava Ema ni možna
Izvršilni odbor banke obravnaval tuál sanacUskI program mlekarne
strokovni organi in po-
slovodstvo Ljubljanske
banke Splotoe banke Celje
in njen izvriilni odbor oce-
njujejo, da sanacijski pro-
fram celjskega Ema vsebu-
je ukrepe, ki bi ob dosled-
nem uresničevanju omogo-
čili postopen prehod v učin-
kovito poslovanje, zato bo
banka pri teh naporih Emo
ie naprej spremljala. Četu-
di so se stvari precej zaplet-
le glede flnančne vitine te
spremljave (Emo se Je na-
mreč pojavil z novim pred-
logom), so tak sklep sprejeli
na zadnji seji izvršilnega
odbora. Ocenili so tudi sa-
nacijski program mlekarne
ter odobrili še nekaj kredi-
tov in garancij nekaterim
organizacijam v regiji.
Izvršilni odbor je potrdil
povečanje kratkoročne za-
dolženosti Ema za plačilo
njegovih majskih in junij-
skih obresti banki. Sklenili
so, da Emu do konca leta
odobrijo kratkoročne kredi-
te za plačilo revalorizacijskih
obresti in sicer do višine 70
odstotkov te obveznosti
v posameznem mesecu. Po-
goj pri tem je, da Emova pro-
daja za plani ne zaostaja več
kot za 10 odstotkov. Dosled-
no upoštevanje tega bi lahko
v skrajnem primeru pomeni-
lo tudi pokop Ema, so menili
njegovi predstavniki, kljub
temu, da menda pred tem na
tak predlog ni bilo pripomb.
Ne glede na to, da v doseda-
njih mesecih solidno proda-
jno in tako je bilo menda tu-
di junija, pa sta julij in av-
gust za Emo tradicionalno
n^bolj »sušna« meseca, zato
bi si pri plačilu revalorizacij-
skih obresti v teh mesecih
želeli sto odstotno sprem-
ljavo.
Banka in izvršilni odbor
na to niso pristali, s^ je v Ce-
lju še пек£ц organizacij, pri
katerih je treba računati na
morebitne težave, takšnega
rizika pa ne dovoljuje tudi
trenutna likvidnostna situ-
acija. Morebitne likvidnost-
ne težave Ema v naslednjih
dveh, treh mesecih bi morali
na poslovnih osnovah reše-
vati tudi s pomočjo drugih
organizacij. Banka bo pri
tem aktivno sodelovala, tako
kot je pri vključevanju IMV
v Emove poslovne tokove,
želijo pa, da bi to storile tudi
tiste organizacije, ki so že na-
povedano sodelovanje
z Emom po vrsti odpovedo-
vale.
Glede vsebinske pripom-
be banke na nedorečen pro-
Na izvršilnem odboru so
obravnavali tudi nekak
vzorčni primer odkupa tu-
jega dolga. Koprski Iplas Je
namreč pod določenimi po-
goji pripravljen odkupiti
inozemski kredit Zdraviliš-
ča Rogaška Slatina, ki naj
bi na tak način svoje obvez-
nosti do tujine poravnala že
do leta 1993. Kot kreditor
sodeluje tudi LB Sb Celje.
gram prekvalifikacije ka-
drov v Emu pa je začasni
predsednik KPO Emo Mar-
jan Drev povedal, da bodo
zagotovili maksimalno prila-
godljivost delovne sile in
prekvalificirali okoli tisoč
delavcev, za okoli 300 ljudi
pa п£о bi do konca leta
zmanjšali tudi število zapo-
slenih.
Odobrili so tudi kredite
Zdravilišču Dobrna za adap-
tacijo depandanse Beograd
in Pivovarni Laško za nakup
fermentorjev, obravnavali
pa so tudi sanacijski pro-
gram Hmezadove mlekarne
Celeia. V цјет so po mnenju
izvršilnega odbora premalo
opredeljene možnosti pove-
zave mlekarne v širši sloven-
ski prostor, premalo so tudi
nakazane možnosti pokriva-
nja izgub v regiji (glede na
delež prodne), ter možnosti
povezave med Hmezadom in
Mencom. Pravtako v banki
menyo, da so v mlekarni pre-
malo prodorni pri prodni
v Jugoslaviji in tišini, niso
tudi nakazane možnosti raz-
širitve izvoznega programa,
program bio prehrane pa ni
vključen v razvojne koncep-
te sozda, s čimer bi pridobili
možnost pridobitve sredstev
razvojnega dinaija.
R, PANTELIČ
Gorenje na računalnllclh
Prodaja in odprema v Gorenju te poteka preko га(ц.
nalniške mreže Ethernet. Komaj zgrajena računalniška
mreža Je namreč te preizkušena in vključena v pošlo,
vanje.
S to mrežo seje začel poslovni sistem Оогецја računalni,
ško povezovati znotr^ lastnega sistema in z vključitv^o
v »Jupak« tudi v računalniško mednarodno računalniško
mrežo. Preko interne mreže poteka računalniška povezava
med prodno in izvozom na eni, ter skladiščenjem gotovih
izdelkov na drugi strani. Delavci prodne in izvoza s svo.
jega računalnika pošiljajo nalog za odpremo na računal,
nike v oddelek prevzema, skladiščerga in odpreme, kjer
s pomočjo teh računalnikov, ki so povezani v lokalno
mrežo, odpremljajo Goreiveve izdelke v svet. Ob tem
spremljajo tudi zaloge gotovih izdelkov. Sistem so zasno.
vali sami, i\jegove prednosti pa so racionalizacija delov-
nega procesa, hiter prenos točnih podatkov, delitev dela
v prodajno odpremnem sistemu.
Praznile, Ili ga ogroža nelilivldnost
sip praznuje 35-leWlco. Krasmetal Iz Sežane gre v stečaj?_
Jubilej. 35 letnico kolekti-
va, so v Sempetrskem Sipu
pričakali z Jasnimi usmeri-
tvami, kaj tržišču ponujati
vnaprej, vendar na trhlih
likvidnostnih nogah. Zato
80 vse praznične aktivnosti,
izjema Je le srečanje delav-
cev, bile obarvane s tržnimi
aktivnostmi. Da praznova-
nje ni takšno, kot Je bilo ob
minulih okroglih obletni-
cah, pa Je veliko prispevala
tudi služba družbenega
knjigovodstva, ki Je minuli
teden vložila pri koprskem
temeljnem sodišču predlog
za stečaj sipovega tozda
Krasmetal iz Sežane.
Tozd Krasmetal je bil blo-
kiran več kot 90 dni, zato tu-
di predlog za steč^, ki je pri-
šel tik pred 1, julijem, ko naj
bi se tozd odcepil od matične
organizacije. Кдј to pomeni
za ene in druge je v celoti
zaenkrat težko napovedati,
posebej še, ker zadeve ne
v matični niti v sežanski to-
varni v času po danem pred-
logu za stečig še niso poglob-
ljeno obravnavali. Tudi
predsednik sežanskega iz-
vršnega sveta Bogdan Fon
zadeve ni želel komentirati,
dejal je le, da je rešitev mož-
na z veliko voije v celotni de-
lovni organizaciji, medtem
ko v okviru samega tozda, ki
Položaj Sipa ni trajno fi-
nančno rešljiv, če ne bo rešen
tudi položaj gospodarstva in
kmetijstva nasploh. Je dejal
Leopold Rajh, ko Je komenti-
ral trenutno strahotno nelik-
vidnost gospodarstva in tudi
nelikvidnost Sipa, ki Je bil
prejšnji teden dolžan 25 mili-
jard dinarjev, s tem, da so ter-
jatve Sipa do kupcev 33 mili-
jard dinarjev. Ob tem Je Agro-
oprema, glavni Sipov kupec
iz Srbije zaradi znanih poli-
tičnih pritiskov prekinil so-
delovanje z Sipom, kar pome-
ni mesečni izpad med petimi
in šestimi milijardami dinar-
jev. Ker pri končnih kupcih
v Srbiji bojkota nakupa Sipo-
vih strojev ni, bodo v Šempe-
tru iskali možnosti drugačne
prodaje.
je bolj proizvodnega značaja,
ne vidi rešitev.
Odgovornosti do Krasme-
tala se zaveda tudi Leopold
RaJh, direktor Sipa, Sip ima
namreč svoje obveznosti, ki
bi n^ pomagale Krasmetalu
do osamosvojitve, V primeru
steč^a po njegovem ne bi
imeli posebno hudih težav,
зад je premoženje Krasmeta-
la za polovico večje od njego-
vih obveznosti.
Sicer pa so Sipovci v času
praznovanja svojim poslov-
nim partneijem predstavili
tako imenovani program B,
Gre za proizvode manipula-
cijske in induktivne tehnike
ter orodjarstva, ki jih sicer že
nekaj časa ponuj^o tržišču,
sed^ pa so povsem sposobni
za redno proizvodnjo. Teh-
nološko zahtevnejša proiz-
vodnja industrijske tehnike
je sad lastnega razvoja ter so-
delovanja z obema sloven-
skima fakultetama in institu-
tom Jožef Stefan. Gre za se-
rijsko proizvodnjo in proiz-
vodnjo po X naročilu, ki že
v tem času zaseda približno
15 odstotkov Sipovih proiz-
vodnih zmogljivosti, v bodo-
če pa n^ bi jih tudi do 30
odstotkov. Ta proizvodnja je
tudi korak k vrednotenju
znanja v skladu z ekonom-
skimi merili, vključno s si-
stemom moralnih spodbud
delavcem, ki razmišljao in-
ventivno.
Sicer pa v tem času v Sipu
pričenjajo tudi široko zasno-
vano sodelovanje s češkoslo.
vaškimi partnerji, ki bo med
drugim omogočilo tudi ce.
nejšo oskrbo s kritičnimi re.
promateriali. Trdnejše vezi
pa mislijo stkati tudi z upo-
rabniki njihovih kmetijski
strojev, s^ bodo oblikovali
tudi zunanji razvojno sveto-
valni tim, sestavljen iz tistih
kmetov, ki lahko kaj prispe-
vno k izpopolnitvi mehani-
zacije, Ti kmetje bodo s Si-
pom v nekakšnem honorar-
nem delovnem razmeiju, s^j
bo vsaka njihova ideja na-
grđena v skladu z inovacij-
skim pravilnikom, ravno ta-
ko kot so nagrnene inovaci-
je delavcev Sipa,
R, PANTELIČ
Po domžalskih stopinlah?
ŠentJurčanI bodo gradili obrtno cono
v šentjurskem tozdu
Transport kmetijskega
kombinata so se zaradi ved-
no manjše tržne privlačno-
sti njihove kovinarske in
tudi mehanične dejavnosti
odločili za razvoj obrtne ko-
operacije.
Konec leta nameravajo za-
četi graditi pri novogradnji
kmetijske blagovnice delav-
nice za večje in zahtevnejše
oblike obrti, ki bi bila tudi
izvozno zanimiva. Zgleduje-
jo se po obrtni coni Trzin
v obrtno razvitih Domžalah
in po izolskem Galebu, Šent-
jurska obrtna cona пдј bi bi-
la prihodnje leto v tem času
že zgrajena.
V tozdu Transport dosega-
jo z obrtno kooperacijo že
zdn dve tretjini prihodka.
Razvojne možnosti kombi-
nata so omejene, usmeritev
je tudi v interesu razvojnih
ciljev šentjurske občine, ki
je zdrknila po gospodarski
(ne)razvitosti na zadnje me-
sto v Sloveniji in njena sicer
razvita obrtna dejavnost
z nad 10 odstotki družbene-
ga proizvoda izhfga iz neraz-
vitosti drugih delov gospo-
darstva. V občini so že spre-
jeli Akcijski program razvoja
drobnega gospodarstva.
V kombinatu bodo v bodoči
obrtni coni namensko zgra-
jene proizvodne prostore
s komunalno infrastrukturo
dajali v п£џет, omogočili le-
asing odkup ali tudi vložili
v mešano podjetje. Proiz-
vodne prostore za obrt bodo
zgradili s sredstvi sovlagate-
ljev, razvojnega dinaija,
kombinata in drugih. Obrt-
niki bi nato investirali
v opremo in instalacije in or-
ganizirali proizvodnjo, P":
pogodbi bi za obrtnih
opravdali trženje, nabavljal'
material in drugo v Trafl'j
sportu,	I
V kombinatu že pripravlja
jo načrte in se pogovaij^)?,
z nekaterimi zainteresiranJ'j
mi obrtniki, predvsem tal^,
nimi, ki so že prerasli klasih'
no obrt in bi delali zahtev-
nejše izdelke, pritegniti P^,
želijo tudi zdomce in tuj^
vlagatelje, V kombinatu
tavljno, da je med sposob^'
mi obrtniki precej takšnp|
ki nimajo denaria za
vodne prostore, Ž zaintere»'
ranimi bodočimi »podjetni'
ki« se bodo pogovorili v P^
letnih mesecih in tudi ski«*!
nili predhodne pogodbe, j
(i. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
potrebujemo predvsem dobre kadre
pogovor s predsednikom žalskega	^^tušo
¿alska občina se je v zadnjih
t¡b pomaknila po lestvici slo-
enskih občin iz kmetijske
( srednje razvito industrijsko ob-
»ino. Trenutni doseženi rezultati
tamkajšnjega gospodarstva so
Uri, včasih celo boljši kot v re-
ybliki in na celjskem področju,
'^gratuša: »Podatki za prvih pet
mesecev kažejo, da smo v žalski
dbčini precej povečali fizični ob-
jgg proizvodnje. Indeks znaša 114,
več kot povprečno v celotni
Sloveniji in na Celjskem. Pozitiv-
ni trend beležimo tudi pri izvozu.
Jako znaša indeks 159 (v republiki
npr. 115)- Pri izvozu na konverti-
bilno področje znaša indeks 127,
bistveno večji je pri klirinškem iz-
^.ozu in sicer 286. Tudi pokritje
uvoza z izvçzom je ugodno, indeks
giaša 202. Če pogledamo še podat-
Ije o zaposlovanju v žalski občini,
seje precej povečalo število zapo-
slenih v trgovini, kar za 3,3%, na-
iplošno pa znaša rast zaposlova-
nja 0,8 odstotkov. Pri osebnih do-
hodkih je masa v primerjavi s pr-
vim tromesečjem lanskega leta
večja za 273 odstotkov, bruto
osebni dohodki pa so se v primer-
javi s povprečjem v letu 88 pove-
iali za 146 odstotkov. Pri čistih
osebnih dohodkih beležimo 11,6
odstotni realni padec in tudi pov-
prečni osebni dohodek je v žalski
občini precej nižji kot v republiki.
Tako znaša čisti osebni dohodek
za prve štiri mesece v Sloveniji
пекад več kot dva milijona, v naši
občini pa milijon 640 tisoč din. To
j€ posledica predvsem slabe
strukture zaposlenih, saj imgjo
v delovnih organizacijah precej
nizko izobrazbeno strukturo zapo-
slenih.«
Omenili ste dobre rezultate na
področju klirinškega izvoza. No-
va vlada predvideva zmanjšanje
teg[a izvoza, kaj bo to pomenilo za
ialsko občino?«
Bratuša: »Izvoz bomo vzpodbu-
jali tudi v prihodnje, prav gotovo
pa bo moralo priti do spremembe
v strukturi izvoza. Predvsem se
bodo morale delovne organizacije
usmerjati v izvoz na zahodna tržiš-
te, ki so veliko bolj zahtevna. Gle-
de klirinškega izvoza lahko rečem
tole: v žalski občini je na tem po-
dročju najmočnejši Juteks in gle-
de na to, da v tej organizaciji raz-
mišljajo in tudi veliko delajo na
novih programih, mislim, da ne bi
smelo biti večjih težav.«
Minuli teden so delegati v zvez-
nih zborih skupščine sprejeli za-
kon, s katerim bo bistveno
zmešana pristojnost družbeno-
političnih skupnosti in pa vaš
vpliv na odločitve v gospodar-
stvu ter v bankah. Kaj to pomeni
konkretno za delo družbenopoli-
tične skupnosti?
Bratuša: »Mislim, da bo to po-
vzročilo precej zmede v tem pre-
hodnem obdobju. Vloga družbe-
nopolitičnih organizacij bo bistve-
no manjša, s tem pa se povečuje
odgovornost ljudi v združenem
delu. Seveda družbenopolitična
skupnost bo spremljala rezultate,
bolj pa se bomo morali ukvarjati
z zagotavljanjem pogojev za nor-
malno delo v družbenopolitičnih
skupnostih. S tem mislim pred-
vsem zagotavljanje pogojev v sa-
mem prostoru, zagotavljanje ko-
munalne infrastrukture, ker bo to
pomenilo lažje delo za celotno go-
spodarstvo.«
Ena izmed nalog izvršnega sveta
je določanje cen, ki so v pristojno-
sti članov izvršnega sveta. To so
predvsem stanarine, cene komu-
nalnih storitev, ravno ta področja
povzročajo med ljudmi precej hu-
de krvi, zdi se, da izvršni svet ne
zna ali pa noče reči ne, ko gre za
neprestano poviševanje cen.
Bratuša: »Pri tej inflaciji je sko-
rajda že nesmiselno, da mora iz-
vršni svet vsak mesec ali vsaka
dva meseca potrjevati nove cene.
V tržnem gospodarstvu se bo tre-
ba pač ravnati po tržnih zakonito-
stih in tudi tržnim oziroma eko-
nomskim cenam se ne bomo mo-
gli izogniti. Zavedamo se, da lju-
dje težko zmorejo te cene, toda
v tržnih pogojih morajo te organi-
zacije in ustanove poslovati pozi-
tivno. Konkretno za našo občino
lahko rečem, da nismo zmeraj po-
trdili takšnih cen, kakršne so žele-
li npr. v stanovanjski skupnosti ali
pa v komunalni organizaciji. Ved-
no se poskušamo dogovarjati in
obenem upoštevati tudi ekonom-
sko moč občine. V žalski občini je
posebej pereč problem vodooskr-
be, preko interesne skupnosti ne
zberemo dovolj denaija za redno
oskrbo, treba je razmišljati tudi
o obnovitvah in novogradnjah in
žal je tako, da če bodo ljudje hoteli
imeti vodo, jo bodo morali pla-
čati.«
Ena izmed nalog v žalski obči-
ni je tudi izgradnja kanalizacije,
kjer pa se, kot je slišati, precej
zatika.
Bratuša: »Kanalizacija je za naš
prostor izrednega pomena. Plan
izgradnje je v občini sprejet, zgra-
jena je čistilna naprava in nanjo
tudi že povezano mesto Žalec ter
nekatere delovne organizacije.
Zdaj je pred nami gradnja kolek-
torja proti Šempetru in Polzeli, tu
pa se zatika. Krajani Vrbja, kjer
n^ bi začeli gradnjo, namreč temu
nasprotujejo, čeprav smo jim ob-
ljubili, da bomo poravnali vso od-
škodnino. Bojijo se posegov v pro-
stor, poleg tega pa verjetno tudi
tega, da se bodo potem morali
priključiti na kanalizacijo, kar bo
povzročilo dodatne stroške. Ven-
dar, če hočemo zavarovati podtal-
nico, je gradnja kanalizacije
nujna.«
Kako pa je z ostalimi investici-
jami v žalski občini?
Bratuša: »Letos lahko rečemo,
da se premika tudi na tem področ-
ju. Na seznamu imamo 36 investi-
cij, predračuni znašlo 11.980 mili-
jonov dinarjev. N^večje naložbe
so v Juteksu, Slovinu in Agrini.«
Kakšno pa je ob vseh teh razme-
rah v gospodarstvu stanje na po-
dročju družbenih dejavnosti?
Bratuša: »Lani je bilo precej te-
žav na področju vzgoje in izobra-
ževanja. Razmere še vedno niso
rožnate, vendar smo našli skupen
^zik in stvari vsaj za silo uredili.
Se vedno ostaja problem redno fi-
nansiranje, k^ti zbrana sredstva
ne zagotavljajo izvajanje progra-
mov. Kako bo na tem področju
jeseni, je težko reči, kajti obeti so,
da naj bi osnovne šole prešle v pri-
stojnost republik, to pa bo imelo
verjetno tako pozitivne kot nega-
tivne posledice. Negativne pred-
vsem zato, ker bodo šole imele
različne startne osnove. Podrob-
neje bomo o. tem govorili v jesen-
skih mesecih, prav tako pa tudi
o reorganizaciji samoupravnih in-
teresnih skupnosti. Okrog teh re-
organizacij stvari namreč v re-
publki niso jasne in nima smisla
uvajati sprememb že sedaj, zato,
da bomo čez mesec ali dva spet
spreminjali stvari.«
Kaj je z ustanovitvijo komiteja
za družbene dejavnosti, ki so ga
zahtevali delavci v vzgoji in izo-
braževanju?
Bratuša: »Po moji oceni tudi
ustanovitev komiteja ne bo rešila
problemov, kiyti komite ne more
zagotoviti dodatnih sredstev. Gre
bolj za idejo, da bi na enem mestu
združili ljudi, ki se spoznajo na to
področje.«
Kaj bi lahko rekli o razvoju obči-
ne v prihodnje, kakšni so načrti,
možnosti?
Bratuša: »Lani smo na zborih
skupščine sprejeli plan razvoja do
leta 2000. Ker prostorski del ni bil
uskleyen z republiško zakonod^o,
smo ga potem spreminjali, poleg
tega pa smo dopolnili tisti del, ki
se nanaša na družbenoekonomsko
področje. Praksa je namreč zdaj
povsem drugačna in nima smisla
vztrajati pri izhodiščih, ki so ob
prehodu na tržno gospodarstvo
povsem drugačna. Julija bomo
sklicali izredno zasedanje zborov
skupščine. Iger naj bi ta dopolnjen
plan sprejeli. Druga osnova za naš
nadaljnji razvoj pa je projekt pre-
strukturiranja gospodarstva. Loti-
li smo se namreč posebne študije,
ki naj bi v prvi fazi prikazala sta-
nje v našem gospodarstvu, ugoto-
vili naj bi, kakšni so obstoječi pro-
grami, v drugi fazi pa bomo te pro-
grame še podrobneje obdelali. Se-
daj so znani rezultati, moram reči,
da ugotovitve niso vzpodbudne,
kajti analize kažejo, da ima naše
gospodarstvo zastarele programe,
premalo je novih, takšnih, ki bi
bili konkurenčni na domačem in
tujem tržišču. Jasno je, da bomo
v občini morali vlagati v dobre ka-
dre, strokovnjeike, ki bodo ponu-
dili tržno zanimive programe. Te-
ga se v tem trenutku zavedamo
bolj kot kdaj koli prej.«
IRENA JELEN-BAŠA
ZA PRAZNIK OBČINE
ŽALEC - 7. JULIJ
čestitajo
Skupščina občine Žalec
Izvršni svet
Občinski odbor ZZB NOV
Občinski komite ZKS
Občinska konferenca SZDL
Občinski sindikalni svet
Občinska konferenca ZSMS
Samoupravne interesne skupnosti
jo praznika bo vse narod
l^ko obUubUalo ¥ gališki krajevni skupnosti, kjer so že
^еу opravili preko deset tisoč udarniških ur_
Krajevna skupnost Galicija sodi med
^večje krajevne skupnosti v žalski obči-
. - Industrije skorajda nima, rešuje jih le
u^eljna organizacija Cestnega podjetja,
( pogosto priskoči na pomoč, pa kme-
čka zadruga, kjer se za delo krajevne
jJ"JPnosti tudi najde kakšen dinar. Obrt
sele v povojih, ljudje odhaj^o na delo
J^nje kraje, v glavnem pa ljudem tam
L^krog reže tanjši aH debelejši kos kru-
^ kmetijstvo.
Drpf^ denarja tudi v občinski malhi ni na
IjiK 'j® razvoj кгада odvisen predvsem od
f¿J»ovega lastnega dela. Rezultat pridnih
W v glavnem tudi vse pridobitve, s ka-
Df^i se ponaš£yo ob letošnjem občinskem
Ijj^niku. A пад o svojem delu spregovorijo
¿■^ni sami:
^^fanci Šmarčan, Zavrh: »V soboto bo-
našem zaselku otvorili mini gasilski
Pf^ oziroma dom kraganov. Namenjen je
^vsem кггцапот in pa gasilcem v na-
šem zaselku. Dom smo začeli graditi febru-
aija, danes je zgrajen v celoti. Težko je reči,
koliko je sploh vreden, s^ so ljudje naredili
preko 4 tisoč udarniških ur, prispevali so
les in tudi denar.«
Milan Ašenberger, predsednik skupšči-
ne krajevne skupnosti: »Veliko je bilo na-
rejenega, precej dela nas čaka še v teh
dneh. Menim, da so dela dobro potekala,
ljudje so bili pripravljeni sodelovati, vsi pa
smo ponosni na to, da praznujemo občinski
praznik v naši kr^evni skupnosti. Če bomo
odslej v žalski občini praznovali vsakih pet
let, potem marsikdo praznika v Galiciji
sploh ne bo več dočakal in čeprav je bilo
dela ogromno, nam ni žal, da smo prazno-
vanje prevzeli na svoja ramena.«
Slavko Vrhovnik, predsednik režijske-
ga odbora za obnovo doma: »Obnovljeni
dom in dvorano smo tuk^ res potrebovali,
s^ praktično ni bilo na voljo nobenega pro-
stora za prireditve. Pred štirimi meseci je
bila vrednost del ocenjena na 500 milijonov
dinaijev. Krajani so opravili za 100 milijo-
nov dinaijev udarniških ur, nekaj denaija
smo zbrali s krajevnim samoprispevkom,
del pa iz sredstev za občinski praznik. Dela
so izvajali delavci Ingrada, Obnove in pa
obrtniki. V obnovljenem domu smo uredili
dvorano z 220 sedeži, sanitarije in še en
manjši prostor. Tudi projekt za dvorano
smo naredili sami, s čimer smo prihranili 10
milijonov dinaijev, pa tudi za strokovno
tehnični in finančni nadzor smo poskrbeli
sami.«
Viktor Furman, predsednik sveta kra-
jevne skupnosti: »Vse pridobitve v kraju,
to so predvsem dvorana, dom v Zavrhu,
obnovljena cestišča in mrliška veža, ki bo
vsak čas nared, spremlja pester program
prireditev. Za nami je vrsta športnih prire-
ditev, proslava ob 145-letnici šole, gasilska
parada, srečanje borcev, danes otvaijamo
še razstavo rojaka Doreta Klemenčiča-Ma-
ja, jutri zvečer bo v domu koncert pevskih
zborov in pa čakajo nas prireditve v soboto.
Dopoldne ob 9.30 uri bomo otvorili dom
v Galiciji, ob 10. uri bodo zasedali zbori
občinske skupščine, ob 12. uri bo otvoritev
doma v Zavrhu. Vse pa vabim, da se udele-
žijo osrednje prireditve ob 15. uri pred za-
družnim domom, kjer smo pripravih bogat
kultumo-zabavni program, slavnostni go-
vornik pa bo predsednik predsedstva Slo-
venije Janez Stanovnik. Obenem pa se
vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi praz-
nika, najtopleje zahvaljujem v imenu vseh
kr^anov.«
Franc Špeglič, tajnik borčevske organi-
zacije: »V žalski občini je že tradicija vsa-
koletno srečanje borcev in taboriščnikov in
letos smo mi gostitelji tega srečanja. Pri-
pravili smo ga v novi dvorani in trudili smo
se, da smo sprejeli borce tako prisrčno, kot
so jih pred mnogimi leti sprejemali na na-
ših domačijah. Mislim, da smo uspeli pri-
praviti srečanje, ki bo udeležencem še dol-
go ostalo v spominu.«
Marjana Strupeh, predsednica krajevne
konference SZDL: »Krajevna skupnost
meri kar 18 km^ in šteje preko 1600 prebi-
valcev, zaradi velikosti pa je razdeljena na
pireško in gališko območje. Zaradi veliko-
sti delujejo nekatera društva v obeh po-
dročjih, nekatera pa dcli.jejo skupaj. Tako
imamo npr. dve kuPumi društvi, dve mla-
dinski organizaciji, dve društvi rdečega kri-
ža, poleg teh pa še društvo prijateljev mla-
dine, športno društvo in planinsko sekcijo
ter družbenopolitične organizacije. Menim,
da so društva in organizacije aktivno sode-
lovale pri pripravi tega praznika in da bodo
uspešno delaJa tudi v prihodnje.«
IRENA BAŠA
Foto: LJUBO KORBER
^fitici Šmarčan
Milan Ašenberger
Slavko Vrhovnik
\iKtor Furman
Franc Špeglič
Marjana Strupeb
6. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JULIJ I9n,
Na Smarskeiti spet dovolj vode
liáelall so prolokt vođooskrbo v občini
v občini Šmarje pri Jel-
šah se vse češče srečujejo
s problemom oskrbe s pitno
vodo. Vse bolj se razvijajo
in iirijo urbana naselja, in-
dustrija, turizem, s tem pa
Je problem iz leta v leto bolj
pereč. Da bi fa dolgoročno
retili, so v Gokopu v Roga-
ški Slatini, v tozdu Komu-
nala, izdelali projekt vodo-
oskrbe in finančno kon-
strukcijo zanj.
Zavednoč se stanja, so
v Komunali že leta 1981 pri-
čeli s hidrogeološkimi razi-
skavami pitne vode na ob-
močju občine Šmarje pri Jel-
šah. Do leta 1983 so naredili
12 vrtin in s tem pridobili 180
litrov vode na sekundo, to pa
je bila osnova za študijo
o preskrbi z zdravo pitno vo-
do, ki so jo pred tremi leti
izdelali v obliki idejnega pro-
jekta.
V prvi fazi naložbe bodo
novo pridobljene vodne koli-
čine iz doline Tinjščice pre-
ko Sodne vasi, Pristave in
Mestinja prip^ali do Roga-
ške Slatine in Šmai^a. V prvi
fazi nameravajo iz doline
Tinjščice pridobiti 80 litrov
vode na sekundo. Tako bi
Projekt ima poudarek na
reševanju problema vodo-
oskrbe na območjih Rogat-
ca, Rogaške Slatine, Mesti-
nja, Šmarja, Podčetrtka in
Kozjega, bo pa mogoče v bo-
doči vodovodni sistem
vključiti tudi ie obstoječe,
manjše sisteme.
obstoječi vodni viri v Loki
pri Zusmu, Podčetrtku in
Poljčanah, skupaj z dodatni-
mi viri iz doline Tinjščice, za-
dostovali za normalno oskr-
bo do leta 1997. Letos bodo
pričeli uresničevati prvo fa-
zo izgradnje, katere vrednost
znaša okoli 23 milijard idnar-
jev, vključuje pa cevovode,
črpališča s črpalkami, zbiral-
nik v Stranju ter ustrezno
energetiko in avtomatiko.
Po programu naj bi ta del
naložbe opravili v štirih le-
tih, Leta 1992 mora biti prva
faza izgradnje v celoti zaklju-
čena.
Poleg sredstev za igzrad-
njo prve faze naložbe bo tre-
ba v občini zbrati tudi sred-
stva za posodobitve, obnovo
in povezave na obstoječem
omrežju, V ta namen bo po-
trebno v naslednjih štirih le-
tih zbrati še dodatnih 6 mili-
jonov dinarjev, ta denar pa
bodo zagotovili iz sredstev
minimalne amortizacije.
Glede na to, da bo prva faza
izgradnje trgala štiri leta, bo
treba letos zagotoviti blizu
6 milijard investicijskih
sredstev v obliki prispevka
za razširjeno reprodukcijo in
s povečano prispevno
stopnjo,
MARJELA AGREŽ
V nedeljo . i ^..
koči Rinka nad Gotovljami
zbrali čebelarji Savinjske
doline in proslavili 80 letni-
co čebelarstva v Savinjski
dolini in 20 let Občinske
zveze čebelarskih druiin
občine Žalec.
Osrednji govor je imel
predsednik skupščine Ob-
činske čebelarske zveze Ža-
lec Anton Rozman, ki je po-
vedal, da so prvo čebelarsko
podružnico ustanovili 1909,
leta v Grižah, Prvi predsed-
nik je bil učitelj v Grižah
Ludvik Čeme, ob ustanovi-
tvi pa je bilo 53 članov. Nato
so podružnice ustanavljali še
na Vranskem, v Braslovčah,
Šmartnem ob Paki, na Vin-
ski gori in v Veliki Pirešici.
Zanimivo je, da so že tedn
čebelarji imeli razna preda-
vanja v slovenskem jeziku.
Danes šteje Občinska zveza
čebelarskih družin 9 družin,
v katerih je vključenih 230
čebelarjev.
Na slovesnosti so podelili
več odlikovanj in priznanja.
Red Antona Janše II stopnje
so prejeli Rudi Anžel, Alojz
Brecelj, Štefan Gojzdnikar,
Egidij Hojan, Jože Juretič;
red Antona Janše III stopnje
Slavko Pader, Anton Pinter,
Peter Poteko, Franc Bitenc,
Anton Lesjak, Polde Škafar
in Franc Bršek, Podelili so
tudi 28 priznanj, ter pripravi-
li bogat kulturni program.
T, TAVČAR
Deveto nadaljevat^
Plošče po željah^
Prvi mesec življenja in dela naše radijske postau
Je bil nadvse pester, da ne rečem razburljiv. ^
Komaj smo dobro začeli oddajati, že smo spremenili
frekvenco oddajnika, podaljšali smo čas oddajanj
lastnega sporeda in za novi medij navdušili množic!
poslušalcev v Celju in bližnji okolici. V soboto, зЈ
oktobra pa smo objavili tole obvestilo:
»Сецјепе poslušalce obveščamo, da bomo od 3]
oktobra dalje oddali vsak dan od 16.00 do 20.00 ij,
mislimo, da vas bomo s tem časom najbolj zadovoljm
V tem času je spored najbolj pester, naša poročila ¿i
bodo vsak dan ob 16.00 pa bo lahko slišal večji W
naših poslušalcev. Podroben spored je objavljen
v Savir\jskem vestniku.*
Obvestilo dokazuje, da smo že kmalu po ustanovitvi
začeli podaljševati oddani čas, Istega dne kot gornje
obvestilo smo objavili tudi, da bomo začeli odd^atj
plošče po željah:
»Prihodnji teden bo naša postica pričela oddajati
glasbo iz plošč po željah. Arhiv plošč je sicer skromen
in naj poslušalci izbirno tiste, kijih poslušajo dnevno
med oddajo zabavne in pisane glasbe. Tarifa za ¿еђо'
znese 100 din. Ta znesek z napisano željo lahko oddau
pri vratarju ljudskega odbora mestne občine Celje
vsak dan od 7.00 do 14.00.*
To je bila brez dvoma pogumna odločitev, kajti arhiv
plošč in trakov je bil več kot skromen. Da je bila
zadrega še večja, je bila v trgovinah nadvse skromna
izbira domačih plošč, na uvoz pa nismo mogli niti
pomisliti. Tako smo nabavljali domače plošče na 78
obratov, takšne, kakršnih že zelo dolgo ne izdelujejo
več, pa tudi ustreznih gramofonov že davno ni več.
Plošče so bile za današnje pojme zelo debele in težke,
malo glasbe je bilo posnete na vsaki strani in še razbile
so se rade. Kmalu pa smo lahko na radiu Ljubljana
nabavili prve plošče, med njimi celo »mikro plošče,
kot so takrat rekli LP ploščam. Čudili smo se za
takratne razmere izjemno drobnemu in gostemu rezu,
majhni teži in lepim ovitkom. V tistem času so bile LP
plošče pravo čudo tehnologije, kakovost posnetka pa
je bila visoko nad kakovostjo naših ojačevalcev in
mešalne mize v studiu. To so bili časi docela drugačnih
standardov. Tako smo kakovost magnetofonov ocerye-
vali z rîjihovo težo. Veljalo je namreč nenapisano pra-
vilo, da mora dober studijski magnetofon tehtati vsjg
50 kg,,, In tudi je - v to smo se lahko sami prepričali,
ko smo čez пекдј let iz Ljubljane dobih prve studijske
magnetofone.
Dan žalskih gasilcev
Dan gasilca s prevzemom novega orodnega gasilskega avto-
mobila je bil v nedeljo popoldne ena izmed številnih prireditev
ob letošt\jem prazniku občine Žalec. Več sto gasilcev seje zbralo
v Veliki Pirešici, kjer je bila naprej velika parada, nato pa pre-
vzem novega orodnega avtomobila GD Velika Pirešica.
Zbranim je spregovoril najprej predsednik Občinske gasilske
zveze Rudi Herman, osrednji govor pa je imel predsednik
skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik, ki je med dru-
gim poudaril, daje to n^bolj množična in najbolj organizirana
organizacija v občini. Zatem je govoril še predsednik skupščine
samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom inž.
Ivan Vasle, ki je tudi izročil ključe novega orodnega avtomobila
predsedniku GD Velika Pirešica, Janku Grobelniku. Podelili so
več odlikovanj in priznanj, v kulturnem programu pa so nasto-
pili godba na pihala, moški pevski zbor in recitatoiji. Dneva
gasilca so se udeležila tudi delegacija iz pobratenega GD Kri-
ževci in iz Une (ZRN). Mladinci iz tega kr^a, ki so na počitnicah
v Preboldu, pa so nastopili tudi v paradi.
TONE TAVČAR
Obletnica gasilcev na Lopati
Mimulo soboto so na Lopati ob obletnici gasilskega društva
priredili skromno slovesnost, na kateri je spregovoril predsed-
nik društva Mirko Lešer in na kratko orisal zgodovino društva,
ki je z vztrajnostjo in trdim delom dočakalo 60-letnico, Sloves-
nost so izkoristili tudi za podelitev priznanj vsem zaslužnim in
kar je najpomembneje, prevzeh so novo gasilsko vozilo, ki je
izredno velikega pomena za uspešno delovanje vsakega gasil-
skega društva. Avto so dobili po zaslugi SIS za varstvo pred
požari in lastne prizadevnosti, ki jim je prinesla petino vseh
potrebnih finac,
E. E.
Nova preobleka za
rojstni dan šole
V soboto so v Galiciji pro-
slavili 145 letnico tamkajš-
nje šole. Poleg te podružnič-
ne šole imajo v krajevni
skupnosti še eno štirira-
zredno šolo in sicer v Pireši-
ci, ki letos slavi 80-letnico.
O delu in življenju na po-
družnični šoli je govoril rav-
natelj osnovne šole Petrov-
če, kamor sodita podružnici,
Jože Kruleč, Šolo v Galiciji
je minulo šolsko leto obisko-
valo 48 otrok, poučujeta jih
dve tovarišici, pouk poteka
v dveh kombiniranih oddel-
kih, Podružnično šolo v Pi-
rešici je obiskovalo 63 otrok,
na šoli so štiri tovarišice, po-
uk pa poteka v dveh izme-
nah, Šolo v Galiciji so za vi-
soko obletnico obnovili, ure-
dili so novo fasado, jo pre-
pleskali in montirali žaluzije,
za vsa dela so odšteli okrog
90 milijonov dinarjev.
Udeležencem prireditve je
zatem spregovoril predsed-
nik skupščine občine Lud-
vik Semprimožnik, program
pa so nadaljevali mladi iz
obeh podružničnih šol, os-
novne šole Petrovče ter пад-
mlaoši iz vzgojno varstvene-
ga zavoda. Ob koncu so ude-
ležencem predstavih še mo-
nografijo krajevne skupno-
sti, ki so jo izdali ob tej pri-
ložnosti, v njej pa je zapisan
dosedaryi utrip življenja in
dela v galiških zaselkih,
IRENA JELEN-BAŠA
O delu In življenju na podružnični šoli v Galiciji je govoril
ravnatelj osnovne šole Petrovče, ki je tudi dolga leta
poučeval na tej šoli.	Foto: UUBO KORBER
, JÜUJ 1980
MOVI TEDNIK - STBAN 7
frldeset let tehniškega šolanla v Celju
ateánia tehnilka iole mariala Tita
Lhu flavi letos 30-letnico delovanja,
l ivoJib usmeritvah (strojni, gradbeni,
lÁtro, kemijski in naravoslovno-ma-
f^tićni) Je doslej izobrazila već kot
^t mladih, ki so se uspešno vključili
delo ali nadaljevali šolanje.
ij^voje dosedanje uspehe Je šola pre]e-
(јГу {adnjem času številna priznanja, od
^iije občinske Slandrove nagrade
Г republiškega priznanja Franca Le-
Luke za izobraievanje strojni-
¡^ Id Kavčičevega priznanja za grad-
^Цко usmeritev.
se je v teh letih razvila iz izobraže-
ne ustanove z dvema rednima preda-
^it^ema v eno mOvečjih slovenskih šol
V zadnjem šolskem letu se je na дјеј
šolalo več kot 2 tisoč učencev iz različnih
kraiev regije, ki so bili razde^eni v 81
oddelkov. Organizirali so tudi izobraže-
vanje ob delu, ki se gaje udeleževalo 170
slušateUev. Jeseni načrtujejo kar 85 red-
nih oddelkov. To pa je že skortú nuvišje
možno število oddelkov, ki jih šola lahko
sprejme glede na prostorske zmogljivo-
sti, Pouk že sedaj poteka v dveh izme-
nah, težave s prostorom pa se k^ub so-
dobno urejeni šoli že kažejo. Potrebovali
bi predvsem nove delavnice za praktični
□k strojništva in elektrotehnike, v pri-
i\iih letih pa bi radi uredili tudi novo
športno igrišče. Po programu bi morali
imeti vsaj dve računalniški učilnici, pa
imajo le eno in še ta ima zastarelo opre-
mo, Kljub temu se lahko več kot 180
zaposlenih na šoli pohvali, da njihov fi-
nančni položi^ ni tako težaven kot na
drugih šolah. Približno 35 odstotkov de-
naija namreč ustvarijo sami z lastno de-
javnostío. Težave pa so, koje treba prido-
biti kader z ustrezno izobrazbo, ki se r^e
odloči za zaposlitev v združenem delu.
Hkrati z izgradnjo in šiijenjem prosto-
rov so ves čas skrbeli za modemizac^o
pouka, uspešno pa se je razvajala izven-
šolska dejavnost. Sodelovanje z združe-
nim delom se je potrdilo z enim zadnjih
projektov, kjer so delovne organizacye iz
regije vložile sredstva v opremo učilnice
za izobraževanje s CNC tehnologijo.
TC
laiko v novi
podobi
Vzadtyih mesecih je bilo
na laških ulicah mnogo
bolj živahno kot sicer. Po
njih je vozilo in hodilo pre-
cQ manj ljudi, zato pa je
veliko delavcev temljito
obnavljalo nekatere п£џБо1ј
pomembne ceste in pločni-
ke. Dela пдј bi končali do
prireditve Pivo in cvetje, ki
te bo začela 15, julija, La-
iico torej dobiva novo, len-
to podobo, pa še lažje m
bolj udobno bo mogoče vo-
šti in hoditi po mestu,
_Ü
Obrobje Je prepuščeno sebi
Za krajevni praznik ¥ Andražu ¥Ođa In telefoni_
S slavnostno sejo skupščine
krajevne skupnosti in družbe-
noTOlltičnih organizacij ter
pohodom ob spominskih obe-
ležjih so v Andražu v teh dneh
zaključili tamkajšnji krajev-
ni praznik.
Čeprav ljudje v teh zaselkih
vlag^o denar v razvoj kr^a,
letos v Andražu ob kr^evnem
prazniku niso pripravili kakš-
nih posebnih otvoritev. Praz-
novanje so obeležili predvsem
s športnimi srečki, pripravili
so srečanje starejših krajanov,
na slavnostni seji v nedeljo pa
so podelili priznanji osvobodil-
ne fronte Janku Jezemiku ter
Ivu Verdevu ter priznanji kra-
jevne skupnosti Francu Glava-
ču ter Antonu Mešiču,
Sicer pa v Andražu v teh
dneh zaključujte obnovitvena
dela pri pokopališču in zaklju-
čujejo obnovo 1200 metrov
dolgega cevovoda, S tem cevo-
vodom bodo vodo pripeljali do
petih domačij, predvsem pa
bodo rešili problem oski-be
z vodo v novem gasilskem do-
mu, Vodooskrba je v Andražu
nasploh eden največjih proble-
mov, s^i kar 17 odstotkov ljudi
še vedno uporablja kapnico.
Osnova za reševalce oskrbe
z vodo v Andražu bo iz^radt^a
vodovoda v Založah, ki sodijo
v kr^evno skupnost Polzela,
Med pomembne pridobitve
v kraju sodi letos telefonija.
Telefon so napeljali v 72 go-
spodinjstev, 20 telefonskih
priključkov pa bodo napeljali
še v zaselek Lovče in sicer iz
centrale v Titovem Velenju.
V prihodive jih čakata pred-
vsem dve nalogi: dokončanje
gasilskega doma, za kar name-
txíajo ves denar iz kr^evnega
samoprispevka. Dom bo vsak
čas pod streho, ljudje pa so pri
tem domu opravili že okrog ti-
soč udarniških ur. Druga nalo-
ga bo preureditev prostorov
v zadružnem domu, poleg tega
pa jih čaka še obnova cest, če-
mur posvečajo veliko pozorno-
sti in pa priprave na razširitev
vodovoda Podsevčnik,
O živijer\ju, delu in proble-
mih v Andražu je predsednik
skupščine krajevne skupnosti
Simon Ograjenšek povedal
nasledke: »V kraju nimamo
industrije, zato smo odvisni
predvsem od lastnega dela in
denaija. Veliko nam pomaga
interesna skupnost za komu-
nalo in ceste, pa tudi z velenj-
skim Vekosom dobro sodelu-
jemo, So pa obrobne krtóevne
skupnosti danes v nemogočem
polož^u, ker denaija za i\jihov
razvoj ni od nikoder. V Andra-
žu bi пцјпо potrebovali tuni-
ka, Pereč problem pa je tudi
trgovina, ki je odprta samo tri-
krat na teden,«
Anton Meiič, predsednik sve-
ta K8 Andrai: »Upam si trdi-
ti, da smo v naši K8plačati ta
en telefonski priključek naj-
več v Sloveniji - 40 milijonov
dinarjev.*
v SPOMIN I
Franc Lužnik
28. junija bi Franc Luž-
nik, znan prosvetni, športni
in družbeni delavec, doča-
kal 77 let. Rodil se je leta
1912 v Borovljah, kjer Je
preživel tudi svoja otroška
lete. Po plebiscitu seje dru-
äna leta 1920 preselila
yScátarv, od tam pa se je
^anc podal na mariborsko
učiteljišče, kjerie leta 1933
tudi maturiral. Že med štu-
fijemje bil vzgojitelj v deč-
km domu v Mariboru. Po
končanem šolanju je naj-
prej služboval pri Mariji
^nežni, nato pa še v drugih
'^ajih severovzhodne Slo-
venije. Po osvoboditvi je
prišel v Celje, kjer je пџј-
Prßj služboval na Okre-
nem ljudskem odboru, na-
to pa vse do upokojitve na
vajeniški šoli. Vseskozi Je
deloval tudi na športnem
področju in bil med ne-
umornimi organizatoiji šte-
vilnih smučarskih tekmo-
vanj, zlasti tistih na Okre-
šlju, ki jih je vsako leto za
prvi maj organiziral Okraj-
ni sindikalni svet Celje.
Franc Lužnik je bil tudi
üan Planiškega komiteja.
Številne znane celjske
smučarje Je vodil na tek-
movanja tudi v Avstrijo.
Koje v Celju pričel delova-
ti Obrtni sejem, Je bil Franc
med neumornimi organiza-
toiji. Po invalidski upokoji-
tvi Jeta 1969 se je preseUl
v Žalec in tam ustanovil
Občinsko društvo invali-
dov, s katerim Je dosegel
lepe uspehe. Obenem je bil
vnet kegljač med svojimi
invalidi. Njegovemu spo-
minu smo se zadnjič poklo-
nili na pokopališču
v Žalcu.
VIKTOR KOJC
Hilda Zakonjšek
-Tiho nas Je v vrtcu Anice
^emejeve zapustila Hilda
^^konjsek.
¡J^oliko otrok je bilo de-
finih njenega varnega na-
nežnih dotikov in be-
v času, ko so Jih starši
r¡jpeh njej in vrtcu, da so
Sli brezskrbno na de-
Najraje je varovala пцј-
'^те nebogljence. Njiho-
^e živahnost in igrivost, če-
jih je bilo v skupini
j^asih preveč, Je nista ni-
vznemiijali. Toplina
'^''ainih oči in njena prijaz-
ni sta vlivaU staršem za-
da bodo njihovi
f^^i^Äi deležni vsega kar
P vrtec lahko nudi. Za de-
pJ^^oki moraš imeti sr-
Hilda gaje imela. Žal Je
r^zgodnji poslednji utrip
njene želje in naše
upanje, da se bo še vrnila
med nas in svoj živ-žav. Vsi
Jo bomo kot vzorno tovari-
šico in sodelavko zelo po-
grešali.
ANA ĆETKOVIĆ
Deset uspelnih let
Cofiexa na Malti
Zreški Comet, n^večji Jugo-
slovanski proizvualec umet-
nih brusov, ki več kot polovico
izdelkov izvozi na v glavnem
konvertibilno podroi^e, zak-
ljučile letos prvo desetletje
uspešnega dela in poslovanja
svoie tovarne Coflex LTD na
Malti. Ob tem jubil^u je v Co-
flexu in Cometu dozorela odlo-
čitev, da bi obnovili spomenik
jugoslovanskim partizanom,
ki so bili v letih 1943/44 na Mal-
ti na zdravljenju, пекдј pa jih
je tam tudi umrlo. Pokopani so
v skupnih grobovih na voja-
škem pokopališču, lokalne
oblasti pa so jim v spomin po-
stavile leta 1944 spometük. De-
nar za novega sta prispevala
Comet in Coflex,
N.G,
Nova spomenika
v Jurkloltni
Ob letošnjem krajevnem
prazniku v Jurkloštru so pred
nekaj dnevi odkrili dva spome-
nika, O spomeniku, ki so ga
namenili partizanski saniteti
in kmetom na Ko^anskem
smo že pisali, medtem ko je
potrebno omeniti še odkrije
spominskega obeležja ob cesti
Jurklošter-Planina in to na
kraju, Kjer je 4, novembra 1941
leta v borbi z Nemci padel Av-
gust Greif-Blisk, borec I, šta-
jerskega bataljona. Spomenik
je odkril predstavnik KO ZB
NOV Jurklošter in Odbora
skupnosti kolenskega odreda
Ljubo Zelič, o I, štiOerskem ba-
taljonu in padlemu soborcu
Blisku pa je spregovoril Lud-
vik Zupanc-Ivo.	VZ
Od tentlurje do
Laškega
Kri za reševanje človeških
življenj je seveda potrebna tu-
di v počitniškem času. Rdeči
križ Sloveniie prosi občane naj
darujejo kri, pomagao rešiti
življerVia ter povrniti zdravje
bolnim in ponesrečenim, s^
smo lahko te pomoči vsak čas
potrebni tudi sami ali naši naj-
bližji, Prijave sprejem^Oo ob-
činske organizacije Rdečega
križa in aktivisti Rdečega križa
v delovnih organizacijah.
V petek, 14, julija bo krvodajal-
ska akcija y Sentjuiju, v sredo
19. julija v Smaiju pri Jelšah in
v p^k 21, julija v Titovem Ve-
lenju, V mesecu avgustu bo
v sredo 2, avgusta krvodiúal-
ska akcija v Rogaški Slatini in
v torek 8, avgusta v Laškem,
BJ
Mladi talenti na
Ponikvi
že četrtič zapovrstío bodo
na Ponikvi priredili Srečanje
mladih talentov. Gre za prire-
ditev, kjer lahko sodelujejo
vsi, ki menijo, da znajo prepe-
vati, igrati na itištrumente in
razdreti kakšno smešno. Letos
bo prireditev 16, julija, do 13,
julija pa sprejemajo prijave
v bifeju Na griču na Ponikvi,
N.G,
8. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JULIJ I9n,
Celje skozi objektiv Josipa Pelikana
Slovenci smo ohranjali svojo narodno
in kulturno samobitnost ob stalnem sti-
ku z vsemi evropskimi dogajanji in tudi
na področju fotografíje nismo zaostaja-
li. Nasprotno. Slovenska fotografska in
celo izumiteljska praksa (Janez Puhar)
sta že v pionirskih letih fotografíje dala
rezultate, ki nas še danes navdajajo
s ponosom, domača fotografska produk-
cija iz časa med obema vojnama pa je
(izhajajoč iz romantične fotogeničnosti
slovenske krajine) v svetu uveljavila
pojem »slovenske fotografije«, ki je do-
bil potrditev na številnih mednarodnih
fotografskih razstavah.
Zgodovinski razvoj fotografije na Slo-
venskem še do danes ni bil celovito pred-
stavljen, čeprav so številne tematsko zao-
krožene razstave potrdile, da si tudi ta
pomemben segment naše kulture in civi-
lizacije zasluži sintetično in seveda kritič-
no predstavitev. Letos, 150 let po izumu
fotografije, bo ta bela lisa slovenske zgo-
dovine končno zapolnjena, ko bo konec
avgusta v Ljubljani odprt prvi del razsta-
ve z naslovom: 150 let fotografije na Slo-
venskem. Pomemben prispevek k temu
častitljivemu jubileju pa pomeni tudi raz-
stava:Celje skozi objektiv Josipa Peli-
kana, ki je bila včeraj slovesno odprta
v Muzeju revolucije Celje.
Razstava predstavlja širši slovenski
javnosti vrhunskega fotografskega moj-
stra, kije s svojim več kot sedem desetle-
tij tr^^očim delom globoko zarezal v po-
lje slovenske fotografije, fotografa, ki je
s poseganjem na vsa glavna področja fo-
tografije v času med obema vojnama in
v prvih povojnih letih upravičeno slovel
kot eden izmed najboljših slovenskih in
jugoslovanskih poklicnih fotografov. In
iz celjske perspektive: fotografa, ki je od
leta 1919 dalje neutrudno beležil vsa do-
gajanja v mestu in na ta način ustvaril
čudovito vizuelno zgodovino Celja.
Razstava v Muzeju revolucije, ki pred-
stavlja le majhen drobec iz ogromnega
PeUkanovega fotografskega opusa, je
zasnovana kot sprehod po mestnih uli-
cah od vzhoda proti zahodu (od želežni-
ške posteó e proti gimnaziji) z zćiklj učnim
krožnim obhodom mestnega jedra. S pa-
tino obdani posnetki celjskih trgov in
ulic, ki razkrivcóo mesto dvćOsetih in tri-
desetih let tudi v tistih detajlih, ki jih
danes zaman iščemo, nas z nostalgijo po-
nesejo v čas, ko je bilo Celje, če uporabi-
mo besede Antona Novačana, »najlepše
in n^perspektivnejše slovensko mesto«.
Seveda pa so Pelikanove fotografije Ce-
lja tudi nesporen dokaz fotografovega
obvladanja perspektive, kompozicije in
svetlobe in kot take pomemben del slo-
venske kulturne dediščine.
Če na koncu dodamo še to, da so po-
stavljalci razstave v posebnem prostoru
v strnjeni obliki predstavili mojstra Peli-
kana tudi kot portretnega fotografa
Ko seje leta 1919 Josip Pelikan za stal-
no naselil v Celju, je bila za njim že dolga
in relativno uspešna fotografska pot. Ro-
jen 9.12.1885 v Trbižu, l^ersta se v začet-
ku osemdesetih let prejšnjega stoletja po
naključju zaustavila njegova starša, potu-
joča fotografa iz Češke, se je fotografske
abecede naučil od svojega očeta, kvalitet-
nega, v Pragi izšolanega fotografa. Josip
je po materini smrti (1892) in preselitvi
v Idrijo (1894) očeta spremljal na foto-
grafskih popotovanjih po bližnji in daljni
okolici, si ob njem izostril občutek za
svetlobo in spoznal skrivnosti fotografi-
ranja na mokre plošče (kolodijski posto-
pek), v letih 1905-1908 pa svoje znanje
obogatil še pri vrhunskih mojstrih foto-
grafije v Gradcu, na Dunaju in v Pragi.
Po odslužitvi vojaškega roka je maja 1910
prijavil samostojno fotografsko obrt
v Idriji, njegovo uspešno fotografsko pot
pa sta prekinila prva svetovna vojna in
italijanska priključitev Primorske. Peli-
kan seje pred novimi oblastniki umaknil
v Kraljevino SHS in se po nekajmeseč-
nem delu v Brežicah dokončno ustalil
v Celju. V tedanji Razlagovi ul. 5 je prev-
zel moderen atelje leta 1916 umrlega celj-
skega fotografa Johanna Martina Lenza
in v цјет ustvarjalno sooblikoval podo-
bo slovenske fotografije vse do smrti
1977. Pelikanovo delo danes nadaljuje
njegova hči Božena.
(omenimo le čudovite portrete Juliusa
Kugyja, Luisa Adamiča, Vladimiija Lev-
stika), kot mojstra turistične fotografije
s pomembnim deležem v slovenski turi-
stični propagandi in kot začetnika indu-
strijske (reklamne) fotografije na Sloven-
skem lahko zaključimo, da pomeni raz-
stava izjemen kulturni dogodek, ki se na
najboljši način vključuje v proslavljanje
častitljivega jubileja slovenske fotogra-
fije.
V	atriju na Tomšičevem trgu bo v torek, 11. julija ob ол
uri koncert violinistke Lidije Grkman. IzvćOala bo
Bacha, Paganinija in Ysayea.
Na piknik prostoru hotela Dobrna bo danes bo 18 ^
prikaz ljudskih obič^ev ob košnji. Nastopila bo etnogr^
ska skupina kulturno umetniškega društva Anton Tanr i
Marija Gradca. Po njihovem nastopu bo družabni ve^f
z ansamblom Nočna izmena.	^
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ок
20. uri letni koncert moškega pevskega zbora, ki mu dji
gira Emil Lenarčič, nastopila pa bo tudi folklorna skupij:
domačega kulturnega društva pod vodstvom Marice P.
sarič.	^
Rogaško glasbeno poletje 89:
V	programu prireditev v okviru Rogaškega glasbenep-
poletja bo drevi ob pol devetih zvečer v Kristalni dvorahi
Zdravilišča Rogaška Slatina koncert Slovenskega okt^
v soboto, 8. julija, prav tako ob pol devetih zvečer bo
v Kristalni dvorani Plesni večer v standardnih in laC
sko-ameriških plesih, v torek, 11. juhja ob 20.30 uri pa bo
v Kristalni dvorani Večer jugoslovanske folklore. Nasto-
pila bo folklorna skupina Sava iz Krarya.
Na ploščadi pred Namo v Titovem Velenju bo jutri ob
pol devetih zvečer nastopil Celjski plesni orkester Žab«
v soboto, 8. julija pa bo na velenjskem gradu nastopij
harmonikar Franc Zibert. Njegov nastop se bo pričel oh
20.30 uri.
V	občasnem razstavnem prostoru Muzeja revolucije
v Celju je na ogled foto razstava »Celje skozi objektiv Foto
РеИкапа«. Razstava bo na ogled v poletnih mesecih.
V	avli hotela Dobrna so razstavljena olja slikarja Šte-
fana Horvata iz Višnje gore. Razstavo si lahko ogledate do
17. julya.
V	Zdravilišču v Laškem je na ogled razstava umetniške
fotografije ing. Goimira Mlakaija iz СеЦа. Razstava bo na
ogled do konca meseca.
V	Laškem dvorcu v Laškem je odprta razstava Pivovar-
stvo v Laškem. Razstavo si lahko ogledate do konca av-
gusta.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do
konca julya, ob torkih, četrtkih in sobotah na ogled raz-
stava starih grafičnih hstov »Otrok od rojstva do šole« iz
podarjene zbirke Kurta MùUerja.
Jutri, v petek, 7. julija pripravljajo v Atriju na Tomšič^
vem trgu v Celju Blues večer. Ob 21. uri bosta nastopila
Zdenka Kovačiček in Vlado Vukotič.
Kdaj kulturni dom?
Po prvotnem načrtu bi mo-
rali obnovitvena dela na kul-
turnem domu Dušana Požene-
la v Laškem končati že lani,
kasneje so rok prestavili na
letošnji občinski praznik,
vendar bodo, kot vse kaže,
morali obnovo prestaviti na
naslednje leto, dom pa preko
zime zapreti.
Aktivnosti za adaptacijo so
začeh že leta 1986, naslednje
leto so izdelali idejni projekt in
zagotovili kompletno projekt-
no in tehnično dokumentacijo.
Vzporedno s tem so pričeli pri-
dobivati sredstva. Tako je bil
na laškem območju sklenjen
samoupravni sporazum za
združevanje sredstev za sofi-
nanciranje objektov širšega
družbenega pomena, med ka-
tere so kajpak vključili dom
Dušana Poženela. Sporazum je
podpisala večina tozdov v ob-
čini, obveznosti so izpolnjevali
več ali manj redno, tako da se
je v letih 1988 in 1989 že zbralo
m porabilo za obnovo doma
970 mihjonov dinarjev, nek^
sredstev pa so pridobili še iz
kr^evnega samoprispevka. Za
izvajanje gradbenih del so iz-
brali najboljšega ponudnika-
Gradisov tozd GE Celje.
Ob podpisu pogodbe je pre-
dračun znašal 1283 milijonov
dinaijev, brez zunanje uredi-
tve in notranje opreme. Ven-
dar takoj po podpisu so se za-
čele pojavljati velike težave.
Zaradi zapletene adaptacije
je prihajalo do dodatnih del,
denar so, tudi zaradi velike in-
flacije, zljirali bistveno prepo-
časi, saj so pritiski na dohodek
delovnih organizacij bržkone
preveliki. Tako je nadaljnja ob-
nova kulturnega doma odvis-
na le od dobre volje delovnih
kolektivov. Pri tem pa je seve-
da kakšen dinar najtežje od-
škrniti prav kulturi, ki v času
velike družbene krize pač ni
najpomembnejša.
VOJKO ZUPANC
O pivu skozi čas
¥ Laškem dwercu odprli razstavo
o pivovarstvu
Delček zgodovine piva in
pivovarstva lahko začuti obi-
skovalec sicer skromne raz-
stave o pivovarstvu v Laškem
dvorcu, ki so jo odprli v sobo-
to. Razstavo sta pripravila Pi-
vovarna Laško in Univerzi-
tetna knjižnica Edvarda Kar-
delja iz Celja.
Če si obiskovalec vzame čas,
si lahko v Laškem dvorcu pre-
bere: »Hmelj kot kulturno
rastlino so poznali že stari Grki
in Rimljani. Nekateri sodijo,
daje prišel k nam v času prese-
ljevanja narodov iz Azije
v Evropo. V sredjeveških listi-
nah se prvič omenja hmelj leta
768 v daritveni listini kralja Pi-
pina v samostanu St. Denys.
Prvotno so ga gojili le samosta-
ni, kasneje pivovarska mesta,
ki so pritegnila k sodelovanju
še podložne kmete.« Največ je
na razstavi ravno takšnih in
podobnih zapisov na porume-
nelih straneh časopisov in do-
kumentacijskega gradiva. Ta-
ko tudi piše, da so hmelj v oko-
lici St. Andraža pri Velenju go-
jili že leta 1821, da so v tistem
času v Savinjski dolini pretež-
no živeh od lesa in pšenice ter
šele po letu 1865 predvsem od
hmelja.
Na razstavi so kajpak na
ogled postavili пекад ekspona-
tov, s katerimi so proizvajali
pivo takoj po letu 1938, ko so
začeli obratovati v Gostilniški
pivovarni v Laškem. Sedem
let prej, kot pričajo zapisi, je
bilo v gostilni Henka redno
zborovanje delničarjev.
Nemara bi razstava v La-
škem dvorcu lahko bila bolj
pestra in prav gotovo tudi
kakšna ideja več ne bi škodo-
vala. Toda zagotovo ljudem, ki
jo bodo v naslednjih dveh me-
secih, ko je razstava odprta
obiskali, ne bo dolgčas.
VOJKO ZUPANC
Srečanje
slovenskih
citrarjev
Četrtič zapored bodo člani
društva Svoboda iz Griž pri-
pravili to nedeljo srečanje
slovenskih citrarjev.
Prireditev se bo pričela ob
petnajstih v letnem gledališču,
če bo nagajalo vreme, pa bo
prireditev v dvorani tamkaj š-
ryega doma. V dvorani bo v ne-
deljo ob devetih otvoritev raz-
stave starih citer in vse, ki ima-
te doma ta star instrument, or-
ganizatorji vabijo, da ga poka-
žete na razstavi. Na srečanje
citrarjev so organizatorji pova-
bili tudi izdelovalce citer, izda-
Ü pa so tudi posebno brošuro.
Do konca prejšrvjega tedna se
je za udeležbo na tej prireditvi
prijavilo že preko 60 citrarjev
iz vse Slovenije.
IB
Razstava Doreta Klemenčiča-Maja
Nocoj ob devetnajstih bodo v prostorih podružnične šo
v Galiciji odprli razstavo likovnih del tamk^šnjega rojal
Doreta IGemenčiča-Maja, prireditev pa sodi v okvir prazB
vanja žalskega občinskega praznika.
Razstavo je organizirala Občinska matična knjižnica
Žalca. Na nocojšnji prireditvi bo življenjsko pot in dt
Doreta Klemenčiča-M^a predstavila Marlen Premši
v kulturnem programu pa bo nastopil Savinjski oktet pi
vodstvom Milana Lesjaka. Obenem bodo ob tej razsta
pripravili tudi dokumentarno gradivo Kr^ in ljudje v ki
jevni skupnosti Galicija. Dokumentarno gradivo je zbrala;
ga bo tudi predstavila profesor Božena Orožen iz ki^ižni
Edvarda Kardelja v Celju. Razstava bo v prostorih ša
v Galiciji odprta v petek in soboto iri sicer od 17. do 20. ui
v nedeljo pa od 7. do 12. ure.	IRENA BAÍ
OKNO TERMOTON
Z GIBLJIVIM POLKNOM
-	s termoizolacijskim steklom
-	zvočno in toplotno izolativno
-	s funkcionalnim so(jobnim okovjem
-	s kvalitetnimi estetskimi vogalnimi spoji
-	fiksiranje lamel polken v želenem položaju
-	zaščiteno z 2-kratnim pigmentnim lazurnif^i
premazom
-	preklopna polkna pri sestavih oken
JELOVICA
Lesna industrija
64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,
tel.: (064) 631-241, telex: 34579 yu lijel,
telefax: (064) 632-261
PREDSTAVNIŠTVO
CELJE, Božičeva 3, tel. (063) 25-881
(i. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Bo Palenk prebudil
Logarsko dolino?
v petek so v Logarski do-
lini, nasproti Izletnikovega
doma, odprli poslovno turi-
stični objekt Palenk. Večino
denarja za ta lep objekt je
prispevala celjska Kovino-
tehna, nekaj pa tudi Kom-
pas. Dom bo prve goste
sprejel že 10. julija, kajti
treba bo opraviti še nekaj
zaključnih del, sicer pa je
veljal okrog štiri milijarde
dinarjev.
V Palenku je osem apart-
m^ev, v dveh sabah pa je še
osem ležišč za prehodne go-
ste. Skup^ pa je osemdeset
ležišč. V tem objektu bodo
poskrbeli tudi za pripravlja-
rye hrane, s tem da bodo naj-
večji poudarek d^ali speci-
alitetam iz Zgornje Savinj-
ske doline. Sami apartmsyi
pa so opremljeni tako, da si
bodo gostje lahko kuhali tu-
di sami. Dva prostora sta na-
menjena tudi organizaciji
raznih poslovnih razgo-
vorov.
Za to, da bo dom vse leto
dobro obiskan, bo skrbela
Kovinotehna, za zapolnitev
preostalih prostih mest pa
Kompas. Gradbena dela je
opravil Vegrad, notranja
oprema pa je delo celjskega
Pohištva. Projektant je bil
Danijel Jagrič.
Predsednik poslovnega or-
gana Kovinotehne, Aleš lic
je ob otvoritvi dejal, da bodo
v naslednjih mesecih okrog
tega objekta zgradili še več
športnih igrišč, že čez nekaj
tednov pa пгд bi bilo zgraje-
no tudi igrišče za tenis.
Generalni direktor Kom-
pasa Egon Konradi pa je de-
jal, da se s tem odpir^o nove
možnosti za nadaljnji razvoj
bisera kot je alpska Logar-
ska dolina, ki pa jo je vendar-
le treba ohremiti v vsej svoji
prvobitnosti, s^ je to dolg
sedanje generacije bodočim
rodovom. Lepot in neoskru-
njene narave Logarske doli-
ne se žal danes vse premalo
zavedamo.
JANEZ VEDENIK
Šentlurčanl
obnovili bazen
Obnovljeni šentjurski
bazen, ki z novo polie-
stersko školjko, edino na
celjskem območju, meri
Z5 krat 13 metrov, je ob
lepem vremenu že odprt
za obiskovalce.
Novi pridobitvi sta tudi
otroški bazen 6 krat 3 me-
tre in čistilna naprava.
Z deli so začeli konec ja-
nuaija. Odrasli тоггуо
odšteti za plavanje 20 ti-
soč din, otroci pa 5 tisoč.
Med dodatno ponudbo,
ki je prej še niso imeli, je
tudi namizni tenis in ru-
sko kegljišče, imajo tudi
bife. V bližini so igrišča za
tenis, košarko in rokomet
ali mali nogomet. Za var-
nost kopalcev imajo ko-
pališkega mojstra in tudi
telefonski priključek, ki
ga prej niso imeli. BJ
Obilica novosti
Bogata naložliena aoßawnost Zdravilišča
Rogaška Slatina
Do konca maja so v Zdravi-
lišču Rogaška Slatina prešte-
li za 4 odstotke več gostov kot
v enakem lanskem obdobju.
Domačih gostov je bilo manj,
za kar je kriv vse slabši mate-
rialni položaj Jugoslovanov,
je bilo pa zato občutno več
tujcev, kar za 18 odstotkov
več kot lani ob koncu maja.
N^večji porast beležijo pri
Italijanih in Zahodnih Nem-
cih, za 40 oziroma 23 odstot-
kov. Delež tujih gostov se že
pribhžiije polovici.
Sicer pa si v zdravilišču ne-
nehno prizadevno obogatiti in
izboljšati turistično ter zdrav-
stveno ponudbo. Zadnje novo-
sti so lepotni (beauty) center,
igralnica (Casino) ter obnovlje-
na restavracija Bellevue. Dela,
zd^ še pretežno zemeljska, se
na bodočem golf igrišču v Jel-
šingradu nadaljujejo, v tem ča-
su pa iščejo sposobne in trdne
sovlagatelje oziroma partnerje.
Finančno je že pokrita naložba
za tenis dvorano s štirimi igriš-
či in igriščem za squash, izde-
lani pa so tudi projekti za grad-
ryo novega hotela najvišje ka-
tegorije in za obnovo Zdravili-
škega doma. S tem bi zdraviliš-
če pridobilo novih 340 postelj
v hotelu in 150 v apartmajih
v Zdraviliškem domu. Nalož-
ba, gradnja hotela in obnova
ZdraviUškega doma, bo stala
okoli 80 milijonov dolarjev.
Kljub težkim časom za nćilož-
beno dejavnost torej le-ta v Ro-
gaški Slatini oziroma zdravihš-
ču ne miruje, s^ se vsak za-
ostaU korak v evropski turi-
stični igri oziroma konkurenci
krepko maščuje, tega pa se tu-
ristični delavci v Rogaški Sla-
tini krepko zavedajo. In ne na-
zadnje, sodi v okvir tovrstnih
prizadevanj tudi obnova pet-
najst let starega in za večino
gostov še vedno najbolj pri-
^ubljenega hotela Donat.
V tem času obnavljajo pročelje
objekta in posodabljajo notra-
nje prostore, zato je hotel za-
prt, odprta so edinole vrata le-
potilnega centra in igralnice.
Danes, v četrtek, bodo v Ro-
gaški Slatini predali namenu
glavno in interno obvoznico
v Rogaški Slatini ter Petrolov
bencinski servis ob obvozni-
ci, osrednja slovesnost ob tej
pomembni pridobitvi za na-
daljnji razvoj turizma v Ro-
gaški Slatini pa bo ob 16. uri
pred Zdraviliškim domom.
Prva faza obnove Donata bo
stala 3 milijarde din^ev,
z .drugo pa bodo nadaljevali
pozimi. Z deh prve faze bodo
končali 10. julija, ko bo hotel
spet odprt.
MARJEL AGREŽ
Donačka gora
Med n^imenitnejšimi gora-
mi na štćgerskem koncu je go-
tovo skoraj 900 metrov visoka,
z vsake strani različna, daleč
vidna Donačka gora. Z nena-
vadno obliko je nezgrešljiva:
neki planinski pisatelj jo je
opisal kot »gorsko osebnost«.
Z vzhoda vidimo gozdni sto-
žec, s severa mizo, z zahoda pa
je v obUki roga. Za tiste, ki se
Potrudijo na goro se jim to po-
plača s šimim razgledom od
Boča, Savinjskih Alp, Pohorja,
Haloz, Slovenskih goric, Prek-
"lurja in madžarske puste,
z druge strani na Bohor, Gor-
jance in Posavsko hribovje ter
naMaceli in hrvaške osamelce.
Na Donačko goro pri Rogat-
cu so »rajžali« že v začetku
prejšrvjega stoletja gostje iz Ro-
gaške Slatine. Danes se je mo-
goče do planinskega doma na
^šini 555 metrov pripeljati po
aobri cesti, večinoma asfaltira-
Iz Rogatca je do istoimen-
skega gručastega naselja Do-
J^ačka gora približno 5 kilome-
^OV, iz Rogaške Slatine 11. Po-
^bno zanimivo naselje je tudi
mejni trg Rogatec, ki se stika
prek Sotle s hrvaško sosedo
Stražo. Posebnost je tudi Pla-
ninsko društvo Sloga Rogatec-
Strćiža, slovensko-hrvaško, ki
tudi upravlja planinski dom na
gori. V Rogatcu, od koder so
znani slovenski sodobniki
Branko Hofman, Matjaž
Kmecl, Andrej Marine in še
drugi, sta zanimiva tudi grad
Strmol in skromni skansen pri
osnovni šoli. Zanimivo je, daje
v cerkev sv. Donata pod Do-
načko goro, po kateri so jo po-
imenovali in je na južnem
obronku gore, Ikmalu po zgra-
ditvi v 18. stoletju močno uda-
rila strela, ki je ubila kar 39
ljudi. Na gori so postavih prvi
planinski zavetišči že v prvi
polovici prejšr^ega stoletja. Po
legendi naj bi Donatovo cer-
kev najprej postavih vrh gore
kjer naj bi jo raztreščilo, v po-
ganskih časih pa naj bi bila
prebivahšče zlih duhov. Zane-
sljivo pa je, da je v Ormožu
v času čarovniških procesov
Urša Lastovec priznala, da je
skup^ s šestimi vrstnicami
v petih letih kar petkrat polete-
la na to goro, kjer naj bi jih
gostil z vinom hudobni duh
Anže. Tam naj bi druščina tri-
krat pila, jedla, plesala, grešila
in kuhala točo.
Na zanimivo goro, ki je
v smeri proti Žetalam, opozar-
jajo s kažipoti in markacijami
že v Rogatcu, od koder je do
doma 2 uri, iz Rogaške Slatine
m Majšperka 3 ure in pol ter iz
Žetal 3 ure. Od planinskega
doma je na vrh Donačke gore
skozi zaščiteni pragozd tri če-
trt ure. Donačka gora je posto-
janka Štajersko-Zagorske in
Haloške poti. Lep planinski
dom je odprt vsak dan reizen
ponedeljka in torka, po dogo-
voru pa tudi sicer (tel. 826-128
Marija Lebič in 826-132 Ivan
Križan).
BRANE JERANKO
Osnovna značilnost poslovanja
v letošnjih prvih mesecih je visoka
in pospešena rast cen, kjer so vsa
prizadevanja usmerjena v skrajše-
vanje časa med posameznimi po-
dražitvami. Tako lahko podjetje
zelo hitro pride v težave, če se takš-
nim pogojem dovolj hitro ne prila-
gaja. V Pivovarni Laško jim je do-
sedaj uspelo sprejemati pravilne
poslovne odločitve, zato so zaen-
krat z rezultati zadovoljni.
Pivovarska industrija ima nekakš-
no specifično poslovno leto, saj od
sredine тдја do sredine avgusta
ustvarijo kar okoli šestdeset odstot-
kov prihodka, v preostalih osmih
mesecih pa ostanek. Zato tudi v La-
škem, čeprav zanje prvi letošnji me-
seci poslovno niso bili neugodni,
največ dohodka pričakujejo prav
v tem času. Posebej pozorno sprem-
1јадо gospodarska gibanja in se pri-
pravljíóo na »visoko sezono«, S£g bo
prav od tega odvisna njihova gospo-
diirska uspešnost.
Ugotavljajo namreč, da njihove fi-
nančne kazalnike poslovanja kreira
predvsem visoka inflacija. Drugače
pa je s fizičnimi kazalniki. Na pro-
danem trgu zaznavno neverjetna
nihanja, ki dosedsg niso bila značil-
na za njihovo panogo. Tako so
v enem izmed letošnjih mesecev
prodali kar za deset odstotkov več
piva kot lani, тгца pa deset odstot-
kov manj kot тдја 1988. To so pre-
cejšnja nihanja, ki jih тоггдо upo-
števati v snovanju svoje poslovne
politike. Takšna nihanja so sicer pri-
sotna pri vseh izdelovalcih piva
v Jugoslaviji, kar kaže, da trg ne iz-
bira med posameznimi gospodarski-
mi subjekti. Ob tem pa so vendarle
manj prizadeti tisti, ki so pripravlje-
ni na presenečenja in nepredvidljive
pogoje gospodarjenja. V Pivovarni
Laško poudarjioo, da je v teh časih
najpomembneje, da ne postanejo za-
dovoljni z doseženim, temveč, da
mora biti trenutna razmeroma solid-
na materialna varnost zaposlenih le
dodatna obveznost, da je v teh kriz-
nih časih ne zapravijo.
Druženja in zabave željnim bo na letošnjem Pivu in cvetju na voljo
dvajset zabavišč, ob 25. obletnici pa se je laško Turistično društvo še
posebej potrudilo, da nikomur ne bo dolgčas. Laška Pivovarna pa bo
poleg ostalega prispevala seveda predvsem pivo po popularni ceni.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JULIJ I9n,
Ohranili hI radi domače seme
solate
v Kmetijskem inštitutu Slovenije so se lotili zani-
mivega podviga. Ohranili bi namreč radi številne
sorte domače solate, tiste, ki so jih naše babice vzga-
jale doma s pomočjo odbire najlepših glav ali rastlin.
Domače seme solate bi zdiO radi ohranili in ga shra-
nili v genski banki. Zato prosijo tudi ljudi na Celjskem,
da jim sporočite, kje še pridelujete seme solate doma
in sicer najmanj 30 do 50 let. Delavci Knietijskega
inštituta Slovenije vas naprošjgo za vzorec solate in pa
podatke s točnim naslovom, obenem pa jih zanima še
naslednje: domače ime solate, izgled solate, leto pride-
lave semena, koUko časa pridelujete seme, obič^en
čas setve in pospravljanje solate, čas pospravljanja
semena, vrsta zemlje, kd^ solata uhaja v cvet, odpor-
nost solate na bolezni. Naslov inštituta je: Kmetijski
inštitut Slovenije, Hacquetova 2, Ljubljana (dr. Miha-
ela Černe). V zameno za vaše seme vam bodo iz Kme-
tijskega inštituta poslah druge vrste semen solate po
vaši izbiri.
Le neumni so ostajali doma
»ŠtlN áesetletlB Je prevladovalo mišljenje, da morajo
,pametnr s kmetij v mesta^ pravi Zdenko Lapomik_
Kmetijo Lapomik smo
obiskali zato, ker na njej,
kljub mnogim težavam, še
vedno pridelajo največ mle-
ka v laški občini. Poleg te-
žav, ki jih mlekarjem pov-
zročajo katastrofalno nizke
odkupne cene mleka, nam
je Zdenko povedal še marsi-
kaj zanimivega. Med osta-
lim tudi to, da mnogi kmet-
je s Prelunurja in s Primor-
ske kupujejo umetna gnoji-
la in škropiva v tujini, ker
so tam občutno cenejša. Nič
presenetljivega, če ne ome-
nimo, da gre največkrat za
naša izvozna gnojila in
škropiva.
Kajpak v tem trenutku La-
pomik ove najbolj zanimajo
odkupne cene mleka. Stri-
njajo se s tem, kar zahteva
Kmečka zveza.
In kaj pravzaprav Kmečka
zveza Slovenije zahteva? Da
pridelovalci dobijo 50 od-
stotkov od končne prodane
cene. Sedaj dobijo le 32 od-
stotkov. Prodajna cena mle-
ka s 3,2 odstotka tolšče je
7200 dinarjev, odkupna cena
mleka s 3,6 odstotka tolšče
pa le 2200 dinaijev. Razhko
dobijo v trgovinah, v mlekar-
nah, 7 odstotkov dobi zadru-
ga, ostalo pobere država.
V najslabšem položaju je to-
rej kmet.
Poleg tega se vse bolj po-
javlja problem premajhnega
povpraševanja. Družbena
kriza je namreč že dosegla
tisto stopnjo, ko si ljudje niti
mleka ne morejo privoščiti
več v zadovoljivih količinah.
Povpraševanje po mleku je
zato vsako leto manjše, pri-
delovalci pa mleko že tako in
tako prodajajo pod ceno.
Očitno je, da so hotenja ti-
stih, ki nastavljajo skodelice
med pridelovalci in porabni-
ki, mnogo prevelika.
Pa vendarle še vedno do-
кад dobro, če situacije ne
jemljemo z vidika daljše, raz-
vojne perspektive, uspevajo
kmetje, ki imajo dovolj zna-
nja. »Mnogi kmetje« razmi-
šlja Zdenko, »še uspejo po-
staviti sodobne hleve, ko pa
je potrebno vzgojiti plemen-
sko živino, to že presega nji-
hove zmožnosti. Za vzgojo
dobre živine je namreč po-
trebno najmanj pet let.«
Zdenko je govoril še o tem,
da so n^bolj perspektivne
družinske kmetije, da so se
nekoč na njihovi kmetiji uk-
varjali še s konjerejo, sed^
pa imajo dve žrebički le še za
hobby, da se je prav prijetno
počutil na strokovni ekskur-
ziji v Avstryi, ko je na kmeč-
kem prazniku uvidel, da so
v Avstriji kmetje gospodje.
»Zakaj smo se pri nas ved-
no bali bogatih kmetov, ko
pa revni kmetje niso nič dru-
gega kot socialni problemi.
Bolj bodo namreč bogati
kmetje, bolj bo bogata
družba.«
VOJKO ZUPANC
Zdenka je mogoče videti v vlogi mehanika, veterinarja,
zidarja in večkrat tudi slušatelja na kakšnih strokovnih
kmetijskih predavanjih. Vse to vpliva neuspešno kmeto-
vanje.
Bil ie res bojicot
čeprav so nekateri dvo-
mili, da bo mlečni štrajk
uspel tako, kot si ga je zami-
slila kmečka zveza, lahko
rečemo le to, da je bil napo-
vedani bojkot res pravi boj-
kot. O tem pričajo podatki
o litrih zbranega mleka
v mlekarni in pa trume lju-
di, ki so prihajali po mleko
na kmetije.
Iz zbiralnic na Celjskem so
minuli četrtek pripeljali
v mlekarno v Aijo vas name-
sto obič^nih 150 tisoč htrov
mleka le 22 tisoč htrov aU 15
odstotkov. V mlekarni so ra-
čunali, da bodo zbrah 50 od-
stotkov. V mlekarni so raču-
nali, da bodo zbrali 50 tisoč
litrov, zbrah so ga torej polo-
vico manj, pa še to je bilo
v glavnem mleko iz družbe-
nih posestev.
Na domačijah, kjer so deh-
li mleko, tudi niso ostali brez
dela, kajti ljudje so na doma-
čije prihajah že ob šestih zju-
traj, ponekod pa je mleka ce-
lo zmanjkalo, da bi ustregU
vsem potrošnikom.
Zahteve, ki jih je postavila
kmečka zveza - to so eko-
nomska cena mleka, dva-
kratno izplačilo mleka in
spremenjeni odnosi med rej-
ci, predelavo in trgovino,
ostajajo še vedno samo zah-
teve. Toda v naslednjih me-
secih se spremembe vendar-
le obetajo. Slovenski izvršni
svet je namreč že sprejel do-
ločene zahteve in sklepe, ki
jih, kot kaže, namerava tudi
uresničiti. Zagotovo tudi
pod pritiskom rejcev, ki so
mlečni štrajk sicer zaključili,
nadaljuje pa se do preklica
bojkot oddaje mesa.
IRENA BAŠA
Jutri se začenja
prodala vlšenj
v hektar in pol velikem
nasadu Sadjarstva Mirosan
v Petrovčah bodo te dni za-
čeli obirati višnje. Pridelali
jih bodo okrog 15 do 20 ton,
letošnja kvaliteta je po oceni
strokovnjakov izredno do-
bra. Kupiti jih bo mogoče že
jutri. Višnje bodo na prodaj
na celjski tržnici in v prosto-
rih Sadjarstva Mirosan in si-
cer vsak dan od osme do
šestnajste ure. Cena za kilo-
gram znaša 8 tisoč din^ev,
bo pa enaka na tržnici in na
Mirosanu.
KMETIJSKI NASVETI
Siliranje mnogocvetne Ijullke
Mnogocvetna ljuljka kot strniščni ali glavni posevei(
daje visok pridelek sušine in beljakovin in je zelo pri.
mema za kolobar. Zaradi hitrega razvoja po setvi d^e
sejana na stmišče še isto leto lep pridelek, naslednje leto
pa jo še enkrat pokosimo kot prezimni posevek ali pa jo
s štirimi do pet košnjami koristimo vse leto. Ob izdatnem
gnojerxju z dušikom daje sejana spomladi še štiri košt\je
s pridelkom 12 do 14 ton na hektar.
Mnogocvetna ЦиЦка vsebuje 12 do 19 odstotkog surovih
beljakovin in ima 65 do 80 odstotno prebavljivost organ-
ske snovi. Mnogocvetna ђиЦка je pomembna trava za
sihrarxje. Po sposobnosti za siliranje je bliže silažni kot
druge trave in detelje, saj vsebuje precej sladkoija.
Poprečno vsebine mnogocvetna ljuljka dvakrat več slad-
koria kot travniška bilnica in trikrat več kot pasja trava.
Siliranje mnogocvetne ljuljke ni problematično, če jo gno^
jimo z največ 100 kg dušika na hektar in če jo siliramo
uvelo s 25 do 30 odstotki sušine. Silaža iz uvele trave je
tudi veliko boljša kot silaža iz sveže trave, kjer je prisoten
precej kiselkast vor\j.
Silaža je bila -nćobolj problematična zaradi visoke vseh-
nosti ocetne kisline. Tu najdemo določeno podobnost med
prevlažnima silažama koruze in mnogocvetne ЦиЦке.
Nekateri strokov^aki menijo, da povzroča preveč slad-
korja pri siliranju prevlažne krme povečanje ocetne
kisline. Ker višek ocetne kisline neugodno vpliva na kon-
zumacijo in je lahko tudi vzrok za presnovne motrye, ne
priporočamo siliratya prevlažne mnogocvetne ЏиЏке.
Ljuljko naj bi sihrali bolj mlado in ker pri prvi košnji lati
kasneje kot druge trave, si lažje organiziramo pravilen čas
košiije za siliranje. Obratno pa ljuljka pri nasledr\)ih koš-
rxjah zelo hitro ostari, že po petih tednih je npr. vsebovala
veliko surovih vlaken.
dipl. inž. agr. TATJANA PEVEC
Zavod za živinorejo in veterinarstvo СеЦе
Pred točo
varujejo kraj
Toča letos še ni pokazala zob, vsaj
v večini Icrajev na Celjskem ne. A tisti
čas, ko se ujme razdivjajo, je šele pred
vrati in Božnikovim dela verjetno ne
bo manjkalo.
Božnikov Vinko iz Lemberga ima na-
mreč poleg svoje domačije manjšo
obrambno postajo pred točo. »Pet let jo
že imamo,« je povedal gospodar. »Časa
vMme veliko, vsak dan se javljamo na
Lisco, od koder nam sporočajo, če grozi
nevarnost, pa tudi na seminarje je treba
hoditi. Koliko takšna postaja v resnici
pomaga, da nam i^ma ne oklesti pridel-
ka, ne vem, nekaj pa prav gotovo zale-
že,« je bil prepričan.
Božnikova domačija v Lembergu me-
ri dvanajst hektarov. Sejejo v glavnem
koruzo, tudi nekaj pšenice, v hlevu paje
sedemnajst glav živine. »Sću človek ne
ve več, s čim bi se ukvarjal. Tako kot je
sedaj zvelčano gospodarit, še nikdar ni
bilo. Pač tišimo naprej, kolikor se da,« je
bil hud gospodar. Pa kaj ne bi bil, saj
kmetom zdaj bolj kot kdaj prej teče vo-
da v grlo, izhoda pa ni in ni videti.
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
(i. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Sporočilo
javnosti
0\tAt na vse pogosteje izra-
dvom javnosti, da so ne-
r^tera živila zastrup^ena in
,tem zdravju škodljiva, sta
Lmite za varstvo okolja in
^ejanje prostora ter inšpek-
jjjska služba občine Celje za-
^fosila Zavod za socialno me-
jtciDO in higieno Celje za
gjoenje o zdravstveni neopo-
fe¿DOsti preiskanih živil.
2aradi aktualnosti proble-
„latike in zaradi vse pogostej-
јШ prošer4 ter zahtev posa-
pieznikov iz celjske pa tudi iz
(jjaigih občin, da bi analizirali
Icatero izmed živil, smo se na
2avodu za socialno medicino
jn higieno Celje odločili, da
v časopisu podamo obširnejše
sporočilo javnosti o zdravstve-
^ neoporečnosti preiskanih
üvil-
pregledali smo vso dostopno
dokumentacijo in izvide živil,
lúso bila v letih 1986-1989 pre-
iskana na nekatere strupene
snovi. Vzorce živil so odvzeli
m poslali v analizo organi vete-
rinarske in sanitarna inšpekci-
ja občine Celje ter Društvo za
varstvo okolja. Vzorce so prei-
skovali različni ustrezno
opremljeni in kvalificirani la-
boratoriji. V večini so bile ana-
lize usmerjene v ugotavljaiye
prisotnosti naslednjih strupe-
nih snovi: kadmij, arzen, svi-
nec, cink, v nekaterih primerih
pa tudi PCB.
Pri pregledu izvidov smo
ugotovih, da preiskani vzorci
mlevskih izdelkov (moka,
kruh), mleka in rib niso prese-
gali z zveznim pravilnikom do-
ločenih najvišjih dopustnih
\-sebnosti svinca, kadmija, ar-
ana, cinka in PCB.
Rezultati analiz 18 vzorcev
kokošjih jajc na kadmij kažejo,
da je bila v dveh vzorcih ugo-
tovljena mejna vrednost kad-
mija, v enem vzorcu pa je bila
vsebnost kadmija nad dovolje-
no. Pri tem je potrebno pouda-
riti, da je dovoljena količina
kadmija v jajcih izredno nizka.
kar 10 krat nižja kot za meso in
druga živila. Ista vsebnost kad-
mija, kot je dovoljena za jajca,
je dovoljena za pitno vodo.
Analiza štirih vzorcev solate
je pokazala, da dva vzorca ne
ustrezata zaradi povečane kon-
centracije kadmija, trije pa za-
radi povečane koncentracije
cinka. Od štirih vzorcev krom-
piija je bila pri enem ugotov-
ljena višja vsebnost kadmija
kot je dovoljeno, pri enem pa
nekoliko povečana vsebnost
cinka.
Analiziranih je bilo 38 vzor-
cev svežega mesa na vsebnost
kadmija. Po sedaj veljavnih
normativih trije vzorci prese-
gajo dovoljene količine kadmi-
ja. V dveh primerih je meso
pripadalo divjačini, v enem
primeru pa domači živali. Pred
spremembo normativa je bila
najvišja dopustna vrednost za
kadmij polovico ni^a. Po tej
normi bi 7 vzorcev prekorače-
valo normativ za kadmij.
V treh primerih je bilo to meso
divjačine, v štirih pa meso do-
mačih živali.
Od 39 preiskanih vzorcev
mesa na vsebnost arzena, so
štirje vzorci vsebovali večje
količino te snovi, kot je dovo-
ljeno. V treh primerih je bilo to
meso divjačine, v enem prime-
ru pa meso domače živaU.
Količina svinca in PCB je bi-
la v vseh primerih daleč pod
dovoljeno, opazili pa smo, da
vsebuje meso divjačine bistve-
no več PCB kot meso domačih
živah. Iger so koncentracije za-
nemarljive.
Od 31 pregledanih vzorcev
drobovine na vsebnost kadmi-
ja je 23 vzorcev presegalo do-
voljeni normativ. S starostjo
živali se je vsebnost kadmija
v drobovini povečala. Podob-
ne rezultate so dale tudi prei-
skave vzorcev drobovine, odv-
zetih na drugih območjih Slo-
venije.
Preiskani vzorci, kjer katera-
коИ od strupenih snovi prese-
ga dovoljeno količino, so
skladno z zveznim Pravilni-
kom o količinah pesticidov in
drugih strupenih snovi, hor-
monov, antibiotikov in miko-
toksinov, ki smejo biti v živi-
lih, zdravstveno oporečni in za
prehrćino ljudi neprimerni. Ob
tem pa moramo poudariti, da
je za človeka, glede na to, da se
te snovi v telesu akumulirajo,
predvsem pomembna dnevna,
tedenska in letna bilanca vno-
sa strupenih snovi. To pomeni,
daje potrebno pri oceni vpliva
strupenih snovi na zdravje pre-
bivalstva upoštevati vsa živila,
tako po vrsti, kot po količini,
ki jih posameznik zaužije v do-
ločenem času in na osnovi tega
oceniti povprečni vnos strupe-
nih snovi. Le na tak način je
namreč mogoče upoštevati
dejstvo, da zaužijemo nekatera
živila v vehkih količinah in
lahko zato, kljub temu, da je
vsebnost strupenih snovi v po-
sameznem vzorcu takega živila
nizka, mnogo več doprinesejo
h kroničnemu zastrupljanju
prebivalstva, kot pa naprimer
občasno uživanje majhnih ko-
ličin nekaterih živil, pa čeprav
so vzorci teh živil zdravstveno
oporečni (naprimer divjačina).
V prvi vrsti je torej potrebno
spoznati in proučiti prehram-
bene navade posameznih sku-
pin prebivalstva na našem ob-
močju, nato pa na osnovi zbra-
nih podatkov izdelati bilanco
vnosa strupenih snovi. Le na
tak način bomo lahko tudi oce-
nili, katera živila so tista, ki bi
se jim morah v prehrani izogi-
bati.
Dokler ne bodo opravljene
ustrezne raziskave, je potreb-
no upoštevati dejstvo, da vsa-
ka strui^na snov obremenjuje
človeški organizem, zato se
moramo izogibati živilom, za
katera vemo, da pogosto in
v veliki meri presegajo dovo-
ljene količine. Med taka živila
pa na osnovi dosed^ opravlje-
nih analiz lahko štejemo samo
drobovino domačih in divjih
živali in za te vrste živil je bila
s strani pristojne inšpekcijske
službe že izdana prepoved
uporabe oziroma priporočilo,
da so za prehrano ljudi nepri-
merna.
mag. IVAN ERŽEN
Human odnos
voznilca
Večkrat slišimo in beremo
kritiko o Izletnikovih šofer-
jih. Naj povem, da so tudi
izjeme, ki zaslužijo javno
pohvalo.
Bilo je v četrtek, 4. m^a,
ko sem se dopoldne peljala
za lokalnim avtobusom, ki
odpelje deset pred deveto iz
Šentjurja. Za volanom je se-
del mlad šofer črnih las, med
potniki pa je bila tudi starej-
ša ženica. Ko smo v Celju
izstopili, je šofer vstal izza
volana, vzel ženici bergle in
ji pomagal izstopiti. Lep in
human odnos mladega šofer-
ja, ki ga ne doživimo vsak
dan.
HILDA LOKOVŠEK
Šentjur
Žalostno, toda
resnično
VeUkokrat sem že namera-
vala napisati kakšno grajo ali
hvalo v rubriko »Pisma bral-
cev«, vendar me je tempo
življenja vedno zapeljal dru-
gam, saj me družina potre-
buje bolj kot graja ali hvala
na papirju.
Sedaj pa sem se končno
odločila, da bom napisala ne-
kaj, kar ni ne graja ali hvala,
ampak žalostna resnica. Pi-
sala bom kar se da odkrito,
kar mi bo narekovalo srce.
Pisemce v rubriki »Pisma
bralcev« v Novem tedniku,
dne 11. 5. 1989 z naslovom
Kdor ne dela, naj ne je, me je
dvignilo v zrak, zabolelo me
je v srcu in duši. Res je, kar
je v tem pisemcu zapisala
tov. Antonija Lešek. Ne čudi
me, da je to napisala delavka
tovarne Emo. S kolikšno
grenkobo so ti delavci čakali
na izplačilne dneve! Bilo se
je bati, da bodo padli na ko-
nec kot nesrečni LIK Savi-
nja. Zakaj?
Tudi jaz sem delavka v to-
varni, ampak s to srečo, da
naša tovarna še kar nekako
leze skozi to krizo, vseeno pa
ne morem reči, da mi gre do-
bro s plačo delavke.
Marsikaj bi še lahko napi-
sala, a kaj pomaga? Nič!
Upam pa, da bodo ta članek
prebrah tudi predpostavljeni
v mnogih delovnih organiza-
cijah, ne samo v Emu. Upam
tudi, da ne bo kdo metal po-
lena pod noge tovarišici An-
toniji Lešek, saj je pisala či-
sto resnico iz ranjenega srca
delavke v današnjem času.
Vem pa, da ni edina, še mno-
go bi jih tako govorilo.
Želim, da bi čez nekaj časa
le lahko prebrali pozitivne
uspehe, ne samo tovarne
Emo, ampak tudi drugih, saj
nikjer ne cvetijo rožice.
Tovariško pozdravljam
vas, bralce Novega tednika
in vse delovne ljudi naše lju-
be Jugoslavije.
Ina iz Celja
Svet
TOZD OŠ »Franja Malgaja«
Šentjur pri Celju
razpisuje dela in naloge
pomočnika ravnatelja OŠ
Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan kandi-
dat, ki izpolnjuje pogoje iz zakona o OŠ, ima najmanj
5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževainem de-
lu in opravljen strokovni izpit.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno obdobje
od 1/9-1989 do 31/8-1993.
Prijave sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi
razpisa.
Prevladovalo je tovarištvo
iabor slovenskih mlađih Nhičev v Gorici pri Slivnici
v nedeljo so v Gorici pri
Slivnici zaključili z 12. ta-
borom slovenskh mladih ri-
bičev, ki sta ga organizirala
Ribiška zveza Slovenije in
Kibiška družina Voglajna
Store. Tabora se je udeleži-
lo 61 mladih ribičev iz vse
Slovenije razen primorske
® 9 mentorjev.
Udeleženci tabora so bili
J^t^eni v osnovni šoU
^ja Vrunča v Gorici pri
^vnici, ribarit pa so hodili
^ Slivniško jezero. Mladi ri-
wííi so se na taboru seznaniU
^ organiziranostjo sladko-
vodnega ribištva v Sloveniji,
'fciiko časa pa so posvetili
^arstvu voda in okolja. Na to
^nio sta jim predavala
^ Avguštin Lah iz Ljublja-
p in dr. Ivan Moser iz Šent-
katerega predavanje
»Varstvo okolja z vidika va-
rovanja niirave in človekove-
ga zdravja«, so mladinci več-
krat prekinili s ploskanjem.
Ogledali so si tudi ribogojne
objekte RD Voglajna, o ribo-
gojni dejavnosti pa jim je
predaval dr. Boris Kahn.
Rudi Mešič in državni re-
prezentant Franc Rebevšek
pa sta praktično pokazala,
kako se izv^a tekmovanje
v suhih discipUnah. Mladim
ribičem so predstavih savinj-
sko in soteljsko porečje, obi-
skali so Spominski park
Trebče in rojstno hišo tovari-
ša Tita v Kumrovcu. Ogleda-
П so si tudi proizvodni pro-
gram v šentjurskem Alposu.
V soboto dopoldne so iz-
vedh tekmovanje v lovu rib
s plovcem, zvečer pa so pri-
pravih zaključek s kultur-
nim programom, ki se ga je
udeležil tudi Maks Podles-
nik, podpredsednik skupšči-
ne RZS. Na zaključni prire-
ditvi so najboljšim ekipam
in posameznikom podelili
pokale in priznanja. Med
osmimi ekipami so bili пади-
spešnejši Ptujčani, Celjani
pa so zasedh šesto mesto.
Lilijana Povalej, mentori-
ca mladincev ZRD Celje, čla-
nica RD Voglajna Štore:
»Škoda da letošnji tabor ni
bil ob jezeru, ker bi lahko
udeleženci namesto popol-
danskega počitka lovili ribe
in bili več v naravi. Toda za-
radi vremenskih pogojev se
je izkazalo, da je bilo bolje,
ker so bih mladinci v šoU,
kot pa da bi bih pod šotori.
Delovni program smo sproti
spreminjali in prilagajali.
Disciphna je bila dobra, če-
prav so bili udeleženci tabo-
ra razigrani, med njimi pa je
prevladovalo veUko tovari-
kvo. Premalo smo imeli časa
za vadbo suhih disciphn.«
Jože Halužan, vodja mla-
dincev ZRD Celje, predsed-
nik RD Sotla Podčetrtek:
»Letos sem že desetič na ta-
boru slovenskih mladih ribi-
čev in letošnji tabor ocenju-
jem kot enega izmed najbolj-
ših. Pozna se, da so bile pri-
prave na tabor dobre. Vehko
pomoč smo imeU od delav-
cev osnovne šole, predvsem
pa njenega ravnatelja Milana
Horvata, ki je bil vedno med
Izvedbo 12. tabora sloven-
skih mladih ribičev so podpr-
li: Zavarovalnica Triglav, De-
kor Kozje, Metka Kozje,
Aurea Slivnica, Steklarna
Rogaška Slatina, Kmetijski
kombinat Šentjur - tozd Last-
na proizvodnja in tozd Klav-
nica, Kovinotehna Celje, Vi-
tal Mestinje in Slovin - tozd
Polnilnica Žalec.
nami in nekaterih članov RD
Vogl^na predvsem Edija Je-
lena in predsednika družine
Milana Strausa. Program bi
moral biti prilagojen okolju
in več bi ga morali izva.jati
v naravi, predvsem v smislu
očuvanja narave, spoznava-
nja rib in ostalega življa v vo-
di in ob vodi. Tako pa smo
imeh veliko predavanj
v učilnici, od katerih so bila
nekatera predolga.«
FRANJO BOGADI
Jože Halužan
Lilijana Povalej
^^^ni mladinci Zveze ribiških družin Celje na taboru z mentorico Lilijano Povalej.
Na zaključku so najboljšim ekipam in posameznikom podelili pokale in priznanja.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Singen in Celie sta mesti,
ifjer živilo prijatelji
TSIISkltSelSSSclt^nSBv^
Poročali smo te, da so ko-
nec junija v Siuf enu, mestu
blizu Bodenskefa Jezera
v Zvezni republiki Nemčiji
podpisali listino o sodelo-
vanju Celja in Singena. So-
delovanje med tema dvema
mestoma traja ie kakinih
petnajst let, začeli pa so ga
predstavniki celjskih sindi-
katov. Listino sta v dvorani
njihove mestne skupičine
podpisala predsednik celj-
ske občinske skupičine To-
ne Zimiek in nadžupan Sin-
fena Friedhelm Möhrle.
Poleg prdstavnikov celj-
ske občinske skupščine in
občinskega sveta ter Medob-
činskega sveta zveze sindi-
katov 80 v Singen odpotovali
tudi člani harmonikaskega
orkMtra glasbene šole iz Ce-
lja, Že sam prihod v Singen
je d^jal slutiti, da bo sprejem
lep, s^ so nas v mestu po-
zdravljale jugoslovanske in
celjske zastave, ki so dobile
častno mesto tudi na poslop-
ju njihove občinske zgradbe.
Precej meščanov nam je ma-
halo v pozdrav, ko so videli
sodoben Izletnikov avtobus
s celjsko registracijo, v hote-
lu pa so nas že pričakali sin-
genski nadžupan Friedhelm
Möhrle ter njegovi sodelavci,
pa četudi so bili predstavni-
ki različnih strank, organiza-
СЦ in društev. Očitno vlada
med rgimi kar precejšnja
mera sožitja in to navkljub
različnim programom. Ko je
treba пекдј narediti za na-
predek mesta, občine in za
boljše življenje prebivalcev,
na strankarske razprtije ver-
jetno pozabijo.
Priljubljeni nadžupan
Nasploh uživa singenski
nadžupan med prebivalci te-
ga območja veliko zaupanje,
s^ je bil že trikrat izvoljen,
s tem da je treba vedeti, da
tr^ja županski mandat
v Zvezni republiki Nemčiji
kar osem let. 24. leto torej
gospod Möhrle uspešno vodi
občino Singen in daleč na-
okrog je edini župan, ki je
član socialistične stranke.
Prav gotovo pa ima vehko
zaslug za dobro sodelovanje
s Celjem, Tako kot Ivan Kra-
mer, predsednik celjskega
medobčinskega sveta zveze
sindikatov in sedanji jugo-
slovanski turistični pred-
stavnik v Zvezni republiki
Nemčiji, Leopold Pere, ki
sta prva začela navezovati
stike s Singenom, V vseh teh
letih so postali številni Celja-
ni in Singenčani pravi prija-
telji in to se je videlo na vsa-
kem koraku. Iskrenost, pri-
srčnost in dobra volja ter iz-
jemna odprtost vseh üudi, to
so bile glavne značilnosti
dni, ki smo jih preživeli
v prijateljskem nemškem
mestu.
Kako pomemben dogodek
je bil podpis listine, pove že
to, da se je na slovesnosti ob
podpisu zbralo v dvorani nji-
hove skupščine vse, ki v me-
stu кдј pomeni. Piko na i pa
je poleg samega podpisa na-
pravil harmonikarski orke-
ster celjske glasbene šole, ki
ga je vodil Albert Zaveršnik.
Ploskanja ni bilo konec, ko
so mladi glasbeniki zaigrali
še skladbo Dobro jutro Alp-
skega kvinteta. Ta hip je to
v Zvezni republiki Nemčiji
najbolj priljubljena narodno-
zabavna viža, ki jo igra vsak
ansambel, ki da кдј nase.
Кд) pravzaprav sploh po-
meni podpis listine o sodelo-
varyu? To je v bistvu ntovišja
oblika sodelovanja dveh
mest in pomeni vssg toliko
kot naše pobratenje. Singen
je sed^ tako rekoč pobraten
s tremi mesti iz Italije, Fran-
cije in Jugoslavije. To pa
hkrati pomeni, da si s temi
mesti žel^o Še več sodelova-
nja. Ne samo na kulturnem
in športnem območju, pač
pa tudi v gospodarstvu. Za
to obstoja kar precej možno-
sti, s£u je Singen tudi indu-
st^sko mesto z bogato tradi-
cijo in v razgovoru s prene-
katerimi lastniki podjetij ter
direktorji je bilo čutiti res ve-
liko zanimai^a tudi za sode-
lovanje s celjskim gospodar-
stvom, Vse po vrsti je seveda
zanimalo tudi to, kako si
v Jugoslaviji predstavljamo
tržno gospodarstvo, glede na
to, da smo socialistična drža-
va, Tone Zimšek si od sode-
lovanju s Singenom obeta
tudi pridobivanje novih iz-
kušen) na komunalnem po-
dročju, kjer bi lahko bil Sin-
gen vzor za Celje.
âtevilni uradni, pa tudi za-
sebni razgovori so rodili
mnogo idej. Med njimi velja
omeniti predlog nadžupana,
gospod Möhrla da bi iz njiho-
ve občinske blagfOne vsako
leto financirali nadarenim
mladim ljudem iz Celja Štu-
dij v Zvezni republiki Nem-
čiji,
Hamionikarll vžgali
Zadnji dan bivanja v Sin-
genu je minil v znamenju do-
bre volje. Vsako leto konec
junija pripravijo na gradu
Hohentwiel zabavno priredi-
tev, na kateri igr^o številni
ansambli, nastopajo razni
estradni umetniki, gledali-
ške sk^ine, pantomimiki in
drugi. Tudi letos se je na hri-
bu nad Singenom, kjer so
шдvečje grajske razvaUne
v Zvezni republiki Nemčiji,
zbralo kakšnih 30 tisoč ljudi.
Med množico nastop^Oočih
je bil tudi harmonikarski or-
kester glasbene šole iz Celja
s po dvema enoumima kon-
certoma, Časopis Südkurier
je v reportai s te prireditve
zapisal: »Se posebej velja
omeniti nastop mladih har-
monikarjev iz Celja, S svo-
jim igranjem so navdušili
prav vse ljudi in nied vsemi
nastopfOočimi so poželi ntú-
več aplavza. Na mestu, kjer
so igrali, se je zbralo пекдј
tisoč ljudi, ki so pozabili, da
na Hohentwielu igra vstg še
petn^st ansamblov. Vsaka
jim čast.« Tudi sam županje
samo strmel in ni si mogel
кдј, da ne bi vsakemu har-
monikarju v žep stisnil po
petdeset mark za žepnino.
Ves čas je bila z nami tudi
{ospa Lûdia, vneta članica
crščanskodemokratske
stranke, in ena izmed пдјђо-
gat^ših prebivalk Singena.
Očitno ima Slovence zelo ra-
da, zaljubljena pa je v Roga-
ško Slatino, kamor prihiOa
vsako leto in dela za to zdra-
vilišče iqemno reklamo. Po
r\jeni zaslugi bo letos prišlo
v Rogaško vs^j 150 njenih
znancev in prijateljev.
Lepih vtisov ne manjka.
Nemogoče je našteti vse. Go-
stitelji so nas popeljali na
let v Svico na slapove RÜ|
vrstili so se sprejemi, sij
nostna kosila in večeije.}
Mesto Singen leži na
vernem delu Bodens^
Jezera, tik ob švicarski i
Ji. Steje okrog 50 tisoč ђ
bivalcev, znano pa je
po močni industriji, pri
mer velja omeniti alumii
sko, farmacevtsko in t^
no industrijo. V bližini
tudi znana tovarna Мц
Rodovitna zemlja in uf
na kliina Je omogočila ti
razcvet kmetijstva, pri
mer velja omeniti tudi^
nogradniitvo. Med vod
mesta zaradi bližine švici
ske meje niso napadali i
gospodarski razvoj Je nem
teno tekel, kar se sevei
pozna ie danes. Seveda Je i
tudi precej švicarskega k
pitala, kar Je med dni|j
vplivalo tudi na razcvet I
covine.
vem zak^j, toda nič se
skladalo z mojo dosedtt
predstavo o Nemcih, Ргем
čan sem, da pomeni podp
listine o pobratenju začeti
novih oblik sodelovanja
da ne bo ostalo le pri prff
kolamih slovesnostih. Za
pa se bo treba potruditi tu
pri nas v Celju,
JENEZ VEDENI
Slovesni podple lietlne o šodelovanju Singena in Сепп
sta Jo podpisala celjski župan Tone Zimšek in singei
nadžupan Friedbelm Möhrle (desno).
Harmonikarski orkester glasbene šole Celje pod vodstvom Alberta Zaverinika je s svojimi nastopi v Singenu dobro
* vžgal*.
Friedhelm Möhrle,
nadžupan Singena:«
Takšne oblike sodelova-
nja kot je sodelovalne
s Celjem so v sedanji
Evropi zelo potrebne. Ve-
deti moramo, da je Evro-
pa širok pojem, ki ga ne
bi smeli zreducirati zgolj
na klub elitnih v bodoči
Združeni Evropi, Celje in
Singen pa vežejo tudi
zgodovinski dogodki, ki
morda seg^o še v čase
celjskih grofov.«
Tone Zimšek, predsed-
nik SkupMine občine
Celje:« Obisk v Singenu
ocei^ujem kot zelo uspe-
šen in mislim, da moramo
sodelovanje s tem me-
stom negovati in ga ohra-
njati, Nikakor pa ne mo-
rem mimo tega, da ne bi
omenil tudi vrle harmoni-
karje, ki so po svoje pred-
stavili naše mesto v naj-
lepši luči,«
Ivan Kramer, predsed-
nik Medobčinskega sve-
ta Zveze sindikatov Ce-
lje: »Ne samo uradni raz-
govori, tudi pristni med-
človeški stiki, ki rojev^o
prijateljstvo, so zelo po-
membni za to, da se bo
dosedatye sodelovanje še
poglobilo in razširilo,«
Majda Meitrov, pred-
sednica OS ZSS Celje:
Pogovarjali smo se tudi
z našimi delavci, ki žive
tu. Vsi zdomci so nam za-
trjevali, da se v Singenu
in okolici dobro počutijo
in da im^o polno mero
razumevanja za njihove
težave in probleme tudi
oblasti tega mesta,«
Miloš Pešec, predsed-
nik Izvršnega sveta SO
Celje:« Možnosti za go-
spodarsko sodelovarxíe
ne manjka in mislim, da
je treba izkoristiti pri-
pravljenost ljudi iz Singe-
na, Precej možnosti vi-
dim tudi za turistično so-
delovar^e, stg Dobrna že
privablja mnogo Singen-
čanov, lahko pa bi jih pri-
šlo še več. Ugled Celja, ki
ga ima naše mesto v Sin-
genu moramo izkoristiti,«
Zeliščar buri duiiov(
ЗгашЛ^^гаг into
v krajevni skupnosti Sta-
ro Velenje, na Žarovi cesti,
zeliščar Avgust Pudgar
s svojimi napitki uspešno
zdravi sladkorno bolezen,
iolčne in ledvične težave,
krvni pritisk, bolezni ožilja,
epileptične napade in ie
marsikaj. Velenjska sani-
tarna inšpekcija in Zdrav-
stveni center pa negodu-
jeta.
Pri Pudgarju se zdravijo
tako preprosti ljudje kot izo-
braženi in ob zapletih z in-
špekcijo in Zdravstvenim
centrom so кг£цап1 Starega
Velerva in tisti, ki jim je Pud-
gar pomagal, sestavili petici-
jo z dvesto podpisi, ki so jo
poslali tudi Kučanu, Stanov-
niku in Smoletu, S tem se je
Pudgar oblasti Še bolj zame-
ril, Miličniki sicer pravijo, da
kakšnih prekrškov ali kazni-
vih dejanj Pudgar ni zagre-
šil, s^j ljudje prostovoljno
hodijo k r\jemu, plačilo
uspešnega zdravljenja pa ni
obvezno, Pudgar sprejema le
prostovoljne prispevke.
najverjetneje najbolj пк
občinsko davkarijo.
Sicer pa je bil Avgust Pt
gar lani celo predlagan
Nobelovo nagrado, O ryeí"
vem delu in uspehih pa j
razpravljali celo na drug«j
svetovnem kongresu kü*
gije jeter in žolčnih kamnj
v Amsterdamu. Tudi ^
krajevni odbor Rdečega kj
ža Pudgarju pomaga. Z«
sprejemajo pryave za obi>4
L.OJSTERSiJ
NOVI TEDNIK - STRAN 13
bmbo ima v krvi
platim KonUčanom Juretom Zdovcom
reprezentanca
Ueínejíe državne »e-
rijia enkrat olimplj-
Cetovni in štirikrat
'i Vselej Je bilo zani-
El boje visokih fan-
: ie lepie pa Je bilo
je kakšen slovenski
i jrrfllec slovenskega
I v fflodrem dresu ali
\\ eno ključnih vlog.
^doprinosu še vedno
M legendami Ivo Da-
Vinko Jelovac; z olim-
.pi, ki so mu ga v glav-
loigralci, in z zlatom iz
.je postal stalni član
in najboljši obrambni
¿g5keta pa je Jure
^ Smelta Olimpije iz
prsa nfObrž že prehitel
k petra Vilfana, Joška
f^io generacijo, ki so
Ifijtančič, Eiselt, Kan-
(erc, doma iz Sloven-
ije kar je v okolici Ce-
alo, smo si Celjani šteli
i)(0 je Jure po medna-
iuh postal kratkomalo
ini je Jure Zdovc osvo-
tetikih državnih prva-
ipod vodstvom Rudija
I je bila odskočna de-
v državni kadetski re-
ki je leta 1983 osvojila
v ZRN, leto kasneje pa
i v Švici zasedel tretje
povrnitvi iz Zagreba si
«tov nadimek iz otro-
(as za pogovor za naš
itvom Je selektor Du-
upovedoval zlato od-
losti, da se s SZ ne
Finale si začel z blo-
kiiu in Galisu. Mnogi
ihko ugotovili, da Je
^ia večera bila le
Ul. Ti pa si ob vsaki
idkimaval z glavo. Je
tost posledica konku-
1 ekipi, ki priganja
mu v igri?
i rad napak. Nekateri
^јшејо (npr. Divac, ki
пекзд zaporedoma,
à bo jezil). Meni pa ni
Irto bo svetovno pr-
¡[t v Argentini, če se
Ne politične razmere
li 91 bo evropsko pr-
^ v Rimu in leta 92
;loDi olimpijske igre,
Het. Meniš, da boš na
voovanjih nastopil,
^ kakšne hude po-
Nt je še daleč. Dru-
fiji je kopica mladih
J'prav tako hočejo na
^ Potrebno znova do-
Jodigrati zelo dobro,
тпецји ne bi sme-
ÍOV,«
v igri in na-
"^Цј^о še prav po-
^ moreš biti popoln,
.«losti za napredek je
«Padu, čeprav sem tudi
^vii igro glede na
Z"®' Dostikrat sem
. Prevzel odgovornost.
. trenirati, trenirati,
■^wh ugotoviš, kje so
k,..
i^' da je bilo vzdušje
pJ^eningih, tekmah,
r\®njem, v prostem
^'ïo in povsod je vla-
josfera, za katero sta
Paspalj in Divac.
pripravah niti do
if čeprav bi to bilo
¿í^ed istimi zidovi in
|>8tlJ0 živci.«
!f^®mno zgodaj, s^
fll^redu osnovne šole
iiT^o šolo. Igral sem
üiJ^í^eracijah. Igrišče
јк^. tako da sem tam
io
j^^^^llii stopnici so
(J'a posnetku doma
''aievali, kam sem
gledal. Lahko rečem, da sem edini
vedel, Ige je zastava, k^jti bila je
pred dvigom zakrita za gledalci. Bil
sem zamišljen, vesel. Mislim, da je
nfglepši trenutek, ko stojiš in poslu-
šaš himno,«
...po podelitvi medalj ste odšli
na Trg republike...
»Tam je bilo vzdušje neverjetno.
Ob dveh qutraj nas je tam pričakalo
50 tisoč ljudi. Spremstvo štirih mi-
ličnikov na motorjih je utrlo pot av-
tobusu v bližino odra. Preostalo pot
so nas ljudje v veliki gneči prenesli
kar na rokah in nam obenem dobe-
sedno trgali srsgce. Vsakemu od nas
pa seje kmalu začelo muditi domov.
Prva sva ušla s Čuturo, ki je našel
izhod nekje izza zavese, do taksija
v hotel, takoj zatem pa smo zapustili
Zagreb.«
... o denarni nagradi...
»Predlog o višini nagrade damo
mi, igralci, sprejeti pa ga mora KZJ
oziroma дјеп strokovni svet. Za zla-
to medaljo si bomo dvanajst igralcev
in dva trenerja razdelili 60 tisoč za-
hodnonemških mark, izplačanih
v dinarjih. Na prvi pogled morda ve-
liko, vendar ima večina drugih ekip
ve^je zaslužke. Vsak košarkar itali-
janske selekcije je za vstop v polfi-
nale dobil 30 tisoč dolarjev, kolikor
približno znaša nagrada celotni eki-
pi evropskih prvakov, njihove dnev-
nice so na pripravah znašale 250
ameriških dolarjev, naše 18 tisoč di-
narjev,«
... o svoji igri v obrambi...
»Pri nas je igra v obrambi močno
napredovala. Glede moje igre
v obrambi je treba reči, da imam
prirojeno sposobnost, da izredno hi-
tro reagiram z rokami, pa tudi dober
občutek za prostor. Preprosto, kje
bo žoga v naslednjem trenutku. Mi-
slim pa, da tu dosti odloča tudi volja.
Odloča tudi znanje, predvsem študi-
ranje in poznavanje nasprotnika,
njegovih kvalitet, sposobnosti, last-
nosti, vendar nfuboß odloča volja,«
...o nešportnem vedenju na
igriščih...
»Vedno več je provocirarya, pose-
bej če je nasprotnik slabši in išče vse
načine, da bi prišel do zmage, kajti
tu je vedno več interesov. Pretrpeti
moraš marsik£Ú' Košarka je postala
izredno grob šport,«
...o ponudbah in bližji prihod-
nosti ...
»V Zagrebu je bilo mnogo t, i, ko-
šarkarskih »vohunov« iz ZDA, Do-
bil sem veliko pohval za igro. Imel
sem tudi пекдј kontaktov z njimi,
vendar nič resnejšega. Imam še tri-
letno pogodbo z Ljubljančani, kar
načrtujem tudi maksimalno korekt-
no izpolniti,«
... o prihodnji sezoni v oslabljeni
Smelt Olimpiji...
»Mislim, daje uprava storila manj-
šo napako, ko je kar naenkrat izpu-
stila več izkušenih igralcev, čeprav
so le-ti že starejši in si zaslužijo za-
igrati v tujini in se tako preskrbeti za
lep čas. Borbe za obstanek ne bi
smelo biti, k^ti tudi ostale ekipe so
slabše od lani, ko je bila liga izredno
močna. Le Jugoplastika ostaja na vr-
hunskem nivoju in bo brez
konkurence. Uvrstitev med
prvih pet, kar meni sodelo-
vanje v pokalu Radivoja Ko-
rača, za Olimpijo ne bo pro-
blem. Zmaga Sagadina že
poznam, s^j je že bil enkrat
trener Olimpije. On je odli-
čen strokovnjak. Izredno do-
bro je delal z mlado ekipo.«
... o celjski košarki...
»Celjska košarka že dolo-
čeno obdobje izredno niha
v kvaliteti. Ne vem, kje je
vzrok, boljše da o tem govo-
rijo drugi. Kot mlad igralec
sem imel možnost priti v Ce-
lje, a sem se odločil za L<jub-
ßano, čeprav so mi to takrat
odsvetovali. Tam je bilo veli-
ko mladinskih reprezentan-
tov, neverjetno vehko, od
Muhe, Brodnika, Kompare,
Tiringerja in nobeden od
njih ni uspel. Jaz pa sem si
rekel, da nekdo mora biti pr-
vi - in sem šel. V Celju pa
dva stara igralca, Gole in Pi-
pan, držita vse v rokah, kar
je izredno težko, sploh pa se
čudim Pipanu in njegovemu
poškodovanemu kolenu, ka-
teremu navkljub v bistvu dr-
ži celjsko ekipo.«
...o zmagi Cometa nad
Merxom v predtekmovanju
za slovenski pokal...
»Konjičani so v Sloven-
skih Konjicah vedno dobro
igrali proti Celjanom. Nisem
pričakoval te letošnje zmage
za deset točk. Že enkrat prej
smo jih premagali, ko sem še
igral tudi jaz, na drugi strani
pa še Tovornik. Letos bodo
oboji igrali v isti ligi. Celja-
nom želim, da se vrnejo
v I. B ZKL, za kar im^o vse
možnosti.«
Srečno Jure, in še veliko
»ukradenih« žog!
DEAN ŠUSTER
JANEZ CVIRM	18
Družabno zivl¡enie v Cel¡u
pred L svetovno vojno
Obiskovanje icuiturnili prireditev
čeprav Je Celje leta 1910
štelo manj kot 7000 prebi-
valcev, Je bilo kulturno živ-
ljenje v mestu izredno bo-
gato.
V Celju je delovalo v tem
času blizu osemdeset različ-
nih društev, ki so med seboj
tekmovala pri organiziranju
različnih družabnih in kul-
turnih prireditev, poleg njih
pa je v mestu delovalo nekfg
polprofesionalnih ustanov,
ki so si prizadevale z načrt-
nim delom poživiti kulturno
dogajanje v mestu. Takšna
ustanova je bilo npr. celjsko
gledališče, ki je dobilo 1885
novo poslopje, v katerem so
poleg domačih diletantov
nastopali številni teatri iz ce-
lotne monarhije.
Obiskovanje teatra pa se-
veda ni bila samo kulturna
potreba ampak predvsem
statusna zadeva celjskega
meščanstva. Vsak uglednejši
Celjan si je na začetku gleda-
liške sezone namreč za drag
denar nabavil gledališki
abonma, ki ga je občina od-
dajala na licitaciji, daje zbra-
la dovolj sredstev za vzdrže-
vanje te pomembne ustano-
ve. Zaradi tega pri obiskova-
nju gledališča dolgo časa ni
igrala vloge nacionalna pri-
padnost obiskovalcev (tudi
voditelji celjskih Slovencev
so redno obiskovali teater,
čeprav so v njem igrali iz-
ključno v nemškem jeziku)
in šele od leta 1893, ko je
mestna občina zavrnila proš-
гцо Slovencev za dovoljenje
dveh gledaliških predstav
v slovenščini v korist pogo-
relcev v Sentrupertu, Slo-
venci niso več zahajali
v mestno gledališče. Tako je
segregacijski ukrep mestne
občine dosegel nasproten
učinek in prispeval k temu,
da se je v naslednjih letih
(zlasti pa po otvoritvi Narod-
nega doma 1897) v Celju raz-
vila živahna slovenska gle-
dališka dejavnost.
Poleg različnih predstav
Čitalnice, ki ji lahko sledimo
že od njene ustanovitve 1862
dalje, so prirejala gledališke
predstave, igrokaze, enode-
janke in šaljive prizore tudi
različna druga društva, kot.
npr. Bralno društvo na Bre-
gu, ki je bilo na tem področ-
ju izredno aktivno zlasti v le-
tih pred prvo svetovno voj-
no. Interes za gledališke
predstave v slovenščini se je
kazal tudi v tem, da so 1895
v okviru Celjskega pevskega
društva ustanovili poseben
dramatičen odsek, ki je pod
vodstvom neutrudnega Raf-
ka Salmiča poživil gledali-
ško dejavnost v СеЏи in se
leta 1911 osamosvojil v po-
sebno Dramatično društvo.
Celjski diletantje so prire-
dili vsako leto več gledali-
ških predstav, ki so zaradi
nacionalno prebudnega zna-
čaja (Rokovr^ači, Legionarji,
V Ljubljano jo dajmo) in pre-
proste vsebine navduševale
ce^sko slovensko publiko,
seveda pa so bili z različimi
ša^ivimi prizori ah kabareji
prisotni na vsaki veselici te-
ga ali onega riarodnega dru-
štva.
Obiskovanje gledaUških
predstav pa ni bila edina
možnost udejstvovanja Ce-
ljanov na kulturnem področ-
ju, V mestu so se v obravna-
vanem obdobju vrstile tudi
različne pevske slavnosti, na
katerih so nastopali lokalni
in tuji pevski zbori, V začet-
ku stoletja so v Celju delova-
la dve nemški (Liederkranz,
Cillier Männergesangsvere-
in), dve slovenski (Celjsko
pevsko društvo, Delavsko
pevsko društvo) in delavsko
pevsko društvo Naprej, ki je
združevalo socialistično ori-
entirano delavstvo obeh na-
rodnosti.
Vsako pevsko društvo je
imelo najmanj tri do štiri na-
stope letno, pogosta pa so bi-
la tudi gostovanja pevskih
društev iz drugih krajev mo-
narhije, Tako so se npr, leta
1898 udeležila slavnostne
blagoslovitve zastave Celj-
skega pevskega društva šte-
vilna slovenska pevska dru-
štva iz vseh slovenskih de-
žel, ki so navdušila Celjane
s prelepim petjem v Narod-
nem domu. Pa tudi nemška
pevska društva so priredila
podobne slavnosti.
Prihodnjič:
Koncerti, razstave
Napad rdečih
Pravijo, da so Celje te dni spet
močneje napadli rdeči polži. Nekateri
so nam celo vedeli povedati, da so se
pretekli teden množično selili na jug
skozi podhod za pešce pod zahodno
celjsko magistralo.
To ni nič čudnega; tam so imeli
največ miru, saj podhoda pešci sko-
rajda ne uporabljajo. Oni hodijo kar
čez cesto.
Posebno opozorilo
če ste v Celju napačno parkirali
avto in zato ob njem zagledate milič-
nika, nikar se jima ne približajte. Pla-
čali boste namreč kazen.
Če pa se za to ne boste zmenili, bo
miličnika minila potrpežljivost, in bo
odšel. Tistih listkov za brisalce se jim
namreč ne splača pisati.
No, če vam ta trik ne bo uspel, ne
krivite nas!
Osveščenost
Ne jezite se, če vam
otroci ne bodo hoteli piti
mleko - raje se veselite,
saj to pomeni, da imate
osveščene otroke.
Saj ne, da ga ne bi
imeli radi - le za bojkot
z mlekom so gotovo sli-
šali.
Morajo zaščitne čelade nositi tudi tisti,
za katere je znano, da so trdoglavi?!
Laško opozorilo
Med sobotno slavnostno sejo ob
laškem občinskem prazniku so zvoč-
niki neprestano cvilili.
Kot da bi hoteli še tu dokazati, da
sicer njihovo gospodarstvo škripa.
Obvestilo
Krajane višinskih predelov ob-
veščamo, da je zaradi pomanjka-
nja vode prepovedano zalivanje
vrtov.
Vrtove lahko zalivajo le v de-
- ževnem vremenu!
Popravljen pogovor:
Saj: pri nas je veter nov zavel:
Je volk še vedno cel,
a koza vsega vse boli sita!
V anonimnosti
Kot vse kaže, laški inovatorji še
vedno niso prišli iz anonimnosti. Ko
so jim zdaj podeljevali priznanja za
uspehe v lanskem letu, jih namreč
večina sploh ni prišla na proglasitev.
Morda pa je krivda v obliki priznanj.
Brez kruha
Na uho nam je prišla vest, da je
celjska plinarna opozorila celjsko pe-
karno, naj pridobi uporabno dovolje-
nje, sicer ji bodo prenehali dobavljati
plin.
Če je grožnja resna, se lahko zgodi,
da bomo Celjani kmalu ostali brez
kruha. Malo je namreč verjetno, da bi
res tako hitro dobili uporabno dovo-
ljenje.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JULIJ I9n,
Stiri dejavnosti pod eno streho
y delovni organizaciji Zarja Petrovče dajejo prednost kvaliteti
v delovni organizaciji
Zarja »Petrovče« je zapo-
slenili 285 ljudi. Pod eno
stretio združujejo štiri
različne dejavnosti, to so
proizvodnja pohištvenih
izdell(Ov, proizvodnja
konfekcijskih izdelkov,
proizvodnja kovinskih
izdelkov ter zaključna
dela v gradbeništvu.
Pohištveni Izdelki
po naročilu
Proizvodnja pohištve-
nih izdelkov vključuje iz-
delke po naročilu za po-
trebe gostinstva in turiz-
ma, predvsem je to hotel-
ska in gostinska oprema.
Po naročilu izdelujejo
v Zaiji tudi opremo za po-
trebe bank, to so razni
pulti, omare, pohce in
oprema, v njihovem pro-
gramu pa je tudi oprema
za trgovske hiše. V zad-
njih letih so si pridobih
s kvalitetnim delom veli-
ko kupcev, tesno pa sode-
lujejo z velikimi prodajni-
mi hišami in njihovimi
priznanimi arhitekti.
cm - kvalitetni
Izdelki v majhnih
serijah
v proizvodnji konfek-
cijskih izdelkov prevladu-
je trenutno proizvodnja
moških, ženskih, fantov-
skih, dekliških in otroških
hlač, razmišljao pa o tem,
da bodo prešh še na druga
področja proizvodnje tek-
stilnih izdelkov. Cilj de-
lavcev Zarje je ponuditi
tržišču kvahtetne izdelke
v majhnih serijah, ki bodo
modno oblikovani in izde-
lani iz пгцkvalitetnejših
tkanin. Da bi svojo po-
nudbo čimbolj približali
kupcem, so v Petrovčah
uredili novo sodobno tr-
govino. Na enaindevetde-
setih kvadratnih metrih
ponižajo kupcem izdelke
iz njihovega konfekcijske-
ga programa, načrtujejo
pa, da bi v prostorih ob-
stoječe trgovine, ki meri
okrog osemdeset kvadrat-
nih metrov, uredili proda-
jo izdelkov iz ostalih pro-
gramov, predvsem pohi-
štvene in kovinske dejav-
nosti.
Ne pozabljajo na
čisto okolje
v proizvodnji kovin-
skih izdelkov, konstrukci-
ji strojev in naprav kori-
stijo 70 odstotkov svojih
zmogljivosti za sodelova-
nje in delo z vehkim de-
lovnimi organizacijami, ki
so izvozno usmerjene na
področje strojegradnje in
cestno komunalnih izdel-
kov, za 30 odstotkov
zmogljivosti pa že imajo
lasten program, ki vsebu-
je izdelke na področju ci-
stern, v zadnjem času pa
vključujejo tudi tako ime-
novani komunalni pro-
gram. S svojim delom na
tem področju se žehjo
v Zarji vključiti v boj za
čisto okolje in očuvanje
narave, njihov cilj pa jç
kvalitetno in pravočasno
delo, s čimer želijo ustreči
vsem potrebam kupcev.
Dolgoletne
izkušnje so pogoj
za kvaliteto
v programu zaključnih :
del v gradbeništvu oprav-
ljao v Zarji vsa slikople-
skarska dela, zaščito vseh
gradbenih materialov ter
antikorozivno zaščito
vseh vrst materialov tako
v gradbeništvu kot v in-
dustriji. Z novo opremo in
pridobljenim znanjem ter
dolgoletnimi izkušnjami
pri zaključnih dehh so
sposobni zadovoljiti vse
želje in zahteve kupcev.
V novi sodobni trgovini v Petrovčah lahiio izbirate med številnimi izdelki iz konfekcijskega programa Zarje.
Izdelke lahko kupujete po tovarniških cenan, prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.
do 12. ure.
Načrtovani izvoz so presegli skoraj za polovico
Novost Iz Aera Šempeter so obojestranski samolepilni trakovi
Aero tozd Kemija Šempe-
ter zaposluje 303 delavce, ki
so v letoš^ih petih mesecih
proizvedli 2190 ton izdelkov
in izvozili za nekaj manj kot
dva milijona dolarjev izdel-
kov. Načrtovani izvoz pa so
presegli kar za 40 od-
stotkov.
Aero tozd Kemija Šempe-
ter izvaža predvsem samole-
pilne trakove, domačemu tr-
žišču pa ponuja poleg samo-
lepilnih trakov še fotokopir-
ni papir, matrice, stroje in
naprave, ki dopolnjujejo
proizvodne dejavnosti de-
lovne organizacije Aero v ce-
loti.
Aero tozd Kemija Šempe-
ter je še vedno vodilni proiz-
vajalec na področju ponud-
be proizvodov iz svojega
proizvodnega programa. Na
področju samolepilnih tra-
kov, kjer vladajo zakonitosti
tržišča že nekaj let, saj je po-
nudba na domačem tržišču
stalno večja od povpraševa-
nja, si prizadeva s ponudbo
novih kakovostnih samole-
pilnih trakov in tradicional-
no kakovostjo (DRŽI KOT
SELOTEJP!) obdržati svoj
vodilni položaj in čimveč iz-
tržiti. Obenem pa si v Aeru
tozd Kemija Šempeter priza-
devajo z vključevanjem
v mednarodno dehtev dela
dosegati čimbolj še finančne
rezultate.
Aero tozd Kemija Šempe-
ter ponuja novo kvaliteto in
nove proizvode. Med novost-
mi v proizvodnji zlasti izsto-
pno obojestranski samole-
pilni trakovi vseh vrst (aero
double, aero mont, aero cel,
aero tep), ki so namenjeni in-
dustrijski in široki potrošnji.
Novost v proizvodnji so tudi
zaščitne folije, mnogi pa
prav dobro poznajo in že
uporabljajo "aero krep in
elektro trakove.
Trenutno so v okviru pro-
izvodne dejavnosti v teku
modernizacije na področju
akrilatnih lepil, razširitve
premaznih in rezalnih kapa-
citet ter vključevanje bakro-
flekso tiska. Z bakro-flekso
tiskom se nameravajo dodat-
no opremiti za še kakovost-
nejšo ponudbo novih in že
obstoječih proizvodov.
Vso svojo pozornost pa
v Aeru tozd Kemija Šempe-
ter namenjajo tudi svojim
delavcem in skrbijo za nji-
hov osebni ter družbeni
standard. Zavedajo se, da te-
melji nihov razvoj in njihova
bodočnost le v tržni usmeri-
tvi proizvodnega programa.
V zavesti vseh zaposlenih
prevladuje misel, da proizva-
jajo za kupce, za zahteve in
potrebe tržišča.
Jože Randl, direktor Aero tozd Kemija Šempeter:
Pripravljamo program specializiranih
samolepilnih trakov
»Za poslovanje v prvih pe-
tih mesecih letošnjega leta
lahko rečem, da je prišlo
v drugem kvartalu po ugod-
nih fizičnih in ekonomskih
kazalcih do krepkega upada
povpraševanja po naših iz-
delkih. Vzroki so predvserri
znane ekonomsko pohtične
razmere.
Zaradi razmer na tržišču
so napori naše službe usmer-
jeni predvsem v izvoz, pred-
vsem izvoz samolepilnih tra-
kov, saj trenutno izvažamo
preko 50 odstotkov proiz-
vodnje samolepilnih trakov.
To pa dodatno vpliva na eko-
nomiko našega poslovanja.
Na poslabšanje poslovanja
vphvajo tudi težave zaradi
pomanjkanja sredstev ter
obresti za najete kredite.
Kljub vsemu smo optimi-
sti in računamo, da bomo
z napori v tozdu in ostalih
v Aeru, predvsem tistih, ki
se ukvarjajo s trženjem, iz-
polnih planske cilje ter da
konec leta ne bomo zaključi-
h negativno.
Na področju razvoja smo
v intenzivni fazi priprave
dolgoročnega koncepta raz-
voja samolepilnih trakov.
Pripravljamo prehod iz pro-
grama za široko potrošnjo
v program speciaUziranih
trakov. Ti zahtevajo več zna-
nja, zato so tudi uvrščeni
v višji cenovni razred. Pov-
praševanje na domačem in
tujem tržišču je veliko, letna
rast na svetovnem tržišču
znaša 10 do 15 odstotkov. Pd
uvajanju novosti bomo upo-
rabih lastno znarye. Z neka-
terimi svetovnimi proizvegal-
ci pa se dogovarjamo a
skupno uv^anje samolepil-
nih trakov. Jeseni bomo te
načrte lahko bolj konkretno
opredelili.
Bakro-flekso tiskovne
zmogljivosti prenašamo ir
tozda Grafika v naš tozd
V tem ne vidimo neke izrazi-
te razvojne možnosti, niti
možnosti za akumulacijo*
temveč znižujemo fiksne
stroške. Skupaj s tozdon
Kemija Celje pa se pripra^
ljamo na rekonstrukcijo prt'
maznega stroja, sodelov^
pa bomo tudi pri proizvodi«
pisalnih trakov z izdelovaj
njem corret table trakov.« '
Proizvodni obrat Aero tozd Kemija Šempeter.
Proizvodnja selotejpa v Aeru.
Veliko delovnih uspe-
hov in osebnega za-
dovoljstva želijo de-
lavci Aera tozd Kemija
Šempeter ob prazniku
občine Žalec vsem de-
lovnim ljudem in ob-
čanom ter poslovnim
partnerjem.
j JÜU^989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Ф Ob koncu šolskega le-
ja dobijo miličniki precej
prijav o pobegih mladolet-
Uilcov, ki se boje reakcij
jjjršev na njihova spriče-
vala. Večinoma se to doga-
ja v družinah, kjer starše
Leko leta figo briga, kako
ryihov naraščaj uči.
fYanc T. iz Celja seje napri-
nier prejšnji ponedeljek ob
liferinem izkazu tako raz-
buril- da je morala hči po-
Idicati miličnike.
0 Poležavar;je na pločni-
1(U sicer ni bogvedi kakšen
prestopek, lahko pa pov-
ffoči, da se pričnejo organi
feda in varnosti s tabo uk-
vaijati. Tako so miličniki
prejšnji ponedeljek opozo-
^ Fadila H., ki je obležal
pri železniškem prehodu
na Mariborski cesti. Ko so
Itasneje Fadila malce pre-
verili, so ugotovili, da ima
zelo verjetno na vesti še ne-
kaj grših nemarnosti.
I Željko I. z Ljubljanske
ceste je že bil v postopku
zaradi nasilništva, prejšnji
torek pa je ponovno poza-
bil posledice svojega maha-
nja z rokami in je spet pre-
tepal ženo.
•	Štefan P. iz Socke je
imel pod vplivom alkohola
§e hiyáe misli. Doma je
héeri in ženi grozil prejšnjo
sredo z ubojem, zato bo šel
k sodniku za prekrške.
•	Robert H. s Slomško-
vega trga v ponedeljek ni
imel srečnega dne in si je
kar naenkrat nakopal na
^avo kup grehov. Najprej
)e razgrajal v bifeju Pože-
nel, nato pa seje pijan, brez
vozniškega dovoljenja in
brez čelade peljal s kole-
iom z motoijem. Sodniku
za prekrške bo morda
uspel dokazati le, da čelade
ne potrebuje, ker ima vgra-
jeno.
•	V ponedeljek zvečer je
miličnikom uspelo prijeti
v Celju Alojzija M. iz Ljub-
ljane, ki je že drugi dan
irtamljal v celjske avtomo-
bile. Ko je občan poklical
miličnike, češ da so mu
v avto vlomili na parkirišču
^ravstvenga doma, so mi-
Kniki le malo pogledali
v sosednje ulice in odkrili
Alojzijev avto z ljubljansko
^gistracijo, v njem pa kup
»akradenih avtomobilskih
liilov in celo nekaj tujih
oblačil.
BP
Utonila v potoku
Jietrtek popoldne je v Trži-
potoku v Rogaški Slatini
^nila 62-letna Albina Verdel
'«ogaške Slatine. Potok je
jjjeravala prečkati po ozki
ki pa je bila že precej do-
^па in ni več imela vseh
¡^njih desk. Med hojo ji je
^rsnilo in omahnila je v po-
¿ki je bil ted^ zaradi ploh
^ej napolnjen z vodo.
'okvarm so mu
Malico
iljVisu o. iz Košnice so celj-
iiiličniki pokvarili malico,
lin " v trgovino Vogl^na
sovskega podjetja Center si
J ^mreč iz hladilnika vzel tu-
m kranjsko klobaso - poje-
je ni mogel, ker so ga
fi'ki prej prUeli.
!s, sicer 22-letni »znanec«
¡(•pih miličnikov, je v to tr-
ii vlomil prejšryo sredo
i.J^'pr skozi priprto okno.
155 f'lnega pulta je vzel tudi
tHj^soć dinarjev, vendar so
i^^f^iličniki ves plen zasegli,
Ka prijeli še v sami trgo-
Ч1Г	predali
^ovalnemu sodniku.
¡¡^la Je udarila
Ij jj^* neurjem je preteklo sre-
Ho udarila v gospodar-
ili pt^oslopje Danila Šuperja
pri Žalcu. Ogenj je
Id Ц precej ostrešja ter okoli
ij (j^ Sena - škodo so ocenili
v pöli sto milijonov dinar-
so gasili gasilci iz
' Pirešice in Drešinje
Huda ura jo pustošila na Kozjanskem
Minuli prazniki bodo
predvsem prebivalcem Ko-
zjanskega ostali v slabem
spominu. Nalivi z obilnimi
padavinami so prizadeli
predvsem prebivalce Za-
gorja, Lesičnega, Podsrede,
Kozjega in Bistrice ob Sotli.
Poplavila sta pqtoka Bistri-
ca in Zagorski potok, reka
Sotla ter hudourniki. Zara-
di tega je bilo pod vodo 24
hiš, 15 gospodarskih poslo-
pij ter več kleti. Do zaključ-
ka redakcije žal še nismo
prejeli podatkov o materi-
alni škodi, ki so jo povzroči-
le poplave.
Do ogrožanja življenj v hu-
dournih prazničnih dneh ni
prišlo, dvakrat pa so na Koz-
janskem morali posredovati
gasilci, ki so iz poplavljenih
hiš evakuirali starejšo ženico
in invalidno osebo. Znova so
se ob hudi naravni ujmi izka-
zali gasilci in pripadniki enot
civilne zaščite, ki so takoj, ko
so hudi nalivi pričeli ogroža-
ti ljudi, premoženje in ceste,
stopih v akcijo. N^bolj so se
izkazali pri zavarovanju ozi-
roma zaprtju ceste Lesično
-Kozje, ki jo je več deset me-
trov na dolgo voda spodjed-
la, pri čemer je asfaltna pre-
vleka ostala nepoškodovana.
Le ugibamo lahko, kako hu-
da nesreča bi se pripetila, če
tega ne bi opazili in še pravo-
časno ustavili avtobus, ki je
že bil na poti.
V KS Zagorje je zemeljski
plaz pretrgal vodovod Fuzzi-
na-Sotla, zato je Obsotelje
brez pitne vode. V Lesičnem
je voda vdrla v skladišče
gradbenega materiala, v
Kozjem je poplavilo prostore
Agrokombinata Krško, pa
Gasilski dom, poplavljeno
pa je bilo tudi пекад prosto-
rov v občini Šentjur, med
ryimi postaja Mihce. V Zre-
čah in Laškem zemeljski
plaz ogroža hiši Ivana Kops-
seta in Mihaela Kranjca. Pre-
cej škode je tudi na poljšči-
nah, vendar natančnih po-
datkov še nimajo. Narasle
vode in nalivi so povzročili
precej škode tudi na maka-
damskih cestah v hribovitih
predehh, promet paje oviran
na cesti Lesično-Kozje. Za
ves promet je bila zaprta ce-
sta Lesično-Planina ter ma-
gistralna cesta Celje-Dmovo
zaradi poplavljenega podvo-
za v Tremaijah.
Po zagotovihh celjske Ko-
munale je voda v celjskem
vodovodu neoporečna in je
ni treba prekuhavati, saj sa-
mi izločijo iz uporabe tiste
vire, kjer voda ne ustreza
pravilniku. Tako so morali
v preteklih dneh izločiti vo-
dovoda Vitanje in Gabrovka,
kjer je bila voda kalna. Celje
so oskrbovali le z viroma
v Medlogu in na Frankolo-
vem, zato je bil pritisk vode
nekoliko mai^ši. Bo^ pozor-
ni тоггцо biti krajani v tistih
predeUh, kjer uporabljajo
vodo iz lokalnih vodnjakov.
V primeru kalnosti naj jo
prekuhajo in s tem se izogne-
jo morebitnim nevšečno-
stim.
Ranila Jo Je opeka
Kaj pomeni slabo nalo-
žen tovor je dobro pokazala
nesreča, ki se je zgodila
v četrtek popoldne na Te-
harski cesti v Celju, Tu je
šla na pločniku 68-letna Te-
rezija Hrovatič iz Celja, ne-
nadoma pa je naryo padel
betonski kvader in jo hudo
ranil.
Betonski kvader je padel
s tovornjaka, ki ga je od
Štor proti Celju vozil 35-let-
ni Marko Zalokar iz Zagor-
ja v šmarski občini. Ta je
imel na tovornjaku kvadre
naložene nad stranicami.
Ta nesreča je lahko novo
opozorilo vsem, ki vozijo
tako naložene tovornjake
- takih pa na naših cestah
ni malo. V to se lahko pogo-
sto prepričamo predvsem
v križiščih, kjer ležijo kupi
opeke ali drugega materi-
ala, ki so padli z vozil.
PROMETNE NESREČE
Umrl na mestu
nesreče
Na kraju nesreče v križišču
Kersnikove ulice in Dečkove
ceste v Celju je v petek (pol-
dne umrl 80-letni Alfonz Sko-
beme iz Celja. Peš je nenado-
ma prečkal cesto po prehodu
za pešce, vendar tedaj, koje na
semaforju gorela rdeča luč. Pri
tem ga je z osebnim avtom zbil
50-letni voznik Maksimiljan
Flis iz Arclina. Ta je peljal po
Dečkovi cesti od Čopove ulice
proti Mariborski cesti in je
imel na semaforju prižgano ze-
leno luč.
V drevo In kolesarja
Na Cesti na Ostrožno pri Ce-
lju se je zgodila v nedeljo po-
poldne prometna nesreča, pri
kateri so bili ranjeni štiije ude-
leženci: dva iz osebnega avto-
mobila in dva kolesari a. 21-let-
ni Sašo Salobir iz Celja je v ovi-
nek pri stanovanjski hiši 140
pripeljal prehitro in v ostrem
ovinku ga je zaneslo desno na
zelenico, kjer je trčil v obcest-
no drevo. Od tod je avto odbilo
nazíó levo in zbil je kolesarja
Jožico in Antona Gerì iz Vojni-
ka, ki sta se peljala ob cesti.
Oba kolesaija, voznik in sopot-
nik v avtomobilu 17-letni Alek-
sander Š. iz Celja so bili ranje-
ni, gmotne škode pa je nastalo
za okoli 31 milijonov dinaijev.
Zapeljal na levo
Celjski pokhcni gasilci so
morali v četrtek zvečer rešiti iz
avtomobila vkleščenega vozni-
ka Adolfa Prevorška iz Arclina
- nato so ga hudo ranjenega
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Tja so prepeljali tudi 42-letne-
ga voznika Jožeta Forštneria iz
Vojnika, ki je po vsem sodeč
zakrivil prometno nesrečo,
kjer sta trčili vozih obeh vozni-
kov. Forštner je namreč v ovi-
nek v Šmaijeti pripeljal prehi-
tro, zapeljal je na levi vozni pas
in 47-letni Adolf Prevoršek, ki
je pripeljal nasproti, kljub za-
viranju trčenja ni uspel prepre-
čiti.
Vsak četrti voznik
s prekrškom
v noči s petka na soboto
so celjski mihčniki ob svo-
jem rednem delu izv^ali
tudi poostren nadzor nad
psihofizičnim stanjem voz-
nikov v cestnem prometu.
Med deseto zvečer in Četrto
uro gutraj so zaustavili 219
voznikov. Ugotovili so, da
je med njimi kar 55 vozni-
kov storilo takšne ali dru-
gačne prekrške.
Proti sedemnajstim bodo
predlagali postopek pri
sodniku za prekrške, ker so
vozili brez vozniškega do-
voljenja ali pod vplivom al-
kohola. Izrekli so 22 man-
datnih kazni in 16 opoziril.
Tistim pod vplivom alko-
hola so seveda prepovedali
nadaljevati vožnjo. Ugoto-
vitve petkove akcije so toli-
kanj bolj zastrašujoče, ker
miličniki v akciji prekora-
čitev hitrosti vožnje recimo
sploh niso ugotavljali, gp
Čelado le zaradi lepšega?
Prvi julij je precej razredčil
število voznikov koles motor-
jev na naših cestah. To je bilo
več kot očitno; pokazalo pa se
je tudi, da starejši bolj upo-
števajo novo zakonsko določi-
lo o obveznem nošenju zaščit-
nih čelad kot pa mladi.
Seveda so mnogi, ki skrbijo
za varnost prometa zaskrblje-
ni, ker se bojijo, da se bo po
začetnem zatišju število vozni-
kov koles brez zaščitnih čelad
spet povečalo. Seveda kazni
vendarle niso prevelike.
»Posebne akcije prve dni ni-
smo naredili, ampak so naši
miličniki preverjali upošteva-
nje novega zakonskega določi-
la med rednim delom«, nam je
povedal Ivan Hribemik, in-
špektor za promet pri UNZ Ce-
lje. »Mihčniki so ugotovili, da
je bilo predvsem prvi dan na
cestah zelo malo voznikov ko-
les z motoiji - oziroma vsaj ve-
liko manj kot običajno. Med
tistimi, ki so vozili, pa se je
izkazalo, da starejši veliko bolj
upoštevioo to, da je treba po
novem obvezno nositi zaščitno
čelado, kot pa mladi. Prav tako
so opazili, da jih je precej ime-
lo čelade le v roki na krmilu,
ne pa na glavi. Čelade v roki
jim glav seveda ne bodo zašči-
tile.«
Takih voznikov, ki so čelade
imeli le zaradi lepšega, ne pa
zato, da bi jih ščitile pred po-
škodbami, je bilo največ zunaj
večjih naselij- Očitno zaradi
prepričanja, da tja miličniki
redkeje zaidejo, pa se lahko po
vožnji s čelado preko mesta,
lahko le malo »spočijejo« gla-
vo. Pri tem pa so pozabili, da
jih lahko nesreča čaka prav
tam.
Kot na primer na regionalni
cesti med Polzelo in Titovim
Vele^em. Tu se je namreč
drugi dan veljave novega za-
konskega določila zgodila naj-
hujša prometna nesreča vozni-
ka (in sopotnice) kolesa z mo-
toijem. Noben od njiju ni imel
zaščitne čelade, oba pa sta po
trčenju z osebnim avtom utr-
pela hude poškodbe.
Saj - morda je malo neprijet-
no imeti na dokaj lahkem vozi-
lu težko čelado; toda zavedati
seje treba, da so lahko pogosto
tudi ob dokaj »lahki« nesreči
posledice hude.
Neprevidno zavijanje
In prevelika hitrost
v celjsko bolnišnico so prepe-
ljali v nedeljo zvečer hudo ra-
njena 20-letnega Petra Opreš-
nika z Brega pri Polzeli in 16-
letno Магцо Ž. s Podvrha, ki
sta se ranila pri prometni ne-
sreči na regionalni cesti v Zalo-
žah pri Polzeli. Peljala sta se
s kolesom z motoijem (vozil je
Oprešnik, čeprav nima preiz-
kusa znanja cestno prometnih
predpisov) in ko je voznik ne-
nadoma zavil levo, ju je z oseb-
nim avtom zadela 39-letna voz-
nica Ema Medvešek z Brega.
Ta je pripeljala prehitro, da bi
lahko trčei^e preprečila.
Ne voznik kolesa z motoijem
ne sopotnica nista imela zaščit-
nih čelad.
Prehitro v ovinek
Zaradi vožnje z neprimerno
hitrostjo se je preteklo sredo
v kraju Belo hudo ranil 32-letni.
voznik osebnega avtomobila
Jože Majer iz Vidovice pri
Šmaiju. Koje peljal od Šmaija
proti Rogaški Slatini je v oster
ovinek pripeljal prehitro, vozi-
lo je začelo zanašati, zapeljal je
s ceste in trčil v drevo. Hudo
ranjenega so prepeljah v сеЏ-
sko bolnišnico.
Spet pester teden, bi rekli
celjski pokhcni gasilci. In če
kdo še vedno misli, da gasilci
le gasijo, se krepko moti. Iz nji-
hovih poročil bi bilo mogoče
napisati zanimivo knjigo, pe-
stro, zabavno, s priokusom kri-
minalke, in, veijemite, postala
bi pravi best-seller. Bila bi tudi
seznam mnogih človekovih
slabosti, na čelu z malomar-
nostjo in brezbrižnim odno-
som do družbene in zasebne
imovine. Kaj vse pa seje zgodi-
lo v tednu od 26. junija do 2.
julija?
Kuharica na Cesti na Dobro-
vo je bila v ponedeljek ali po-
zabljiva, ali raztresena ali pa
morda zaskrbljena - kdo bi ve-
del. Njena kuharija se je spre-
vrgla v požar, ki so ga gasilci
hitro ukrotili. Kaj je bilo tiste-
ga dne na gospodinjim mizi, ni
znano, zagotovo pa lahko zapi-
šemo, da je bilo jeze za zvrhan
lonec.
Četrtek je bil v Šmaijeti pri
Celju za voznika osebnega av-
tomobila Jožeta F., ki je pov-
zročil prometno nesrečo, in še
bolj črn za voznika osebnega
avtomobila Adolfa P. iz Arcli-
na, ki ga je bilo treba, vklešče-
nega v zmaličenem vozilu, »iz-
rezati« iz pločevine.
Dva lažnivca ali hudobneža
sta v soboto zavrtela telefon-
sko številko 93 in pryavila dva
požara: enega v Pohorski uhci
in drugega na Teharski cesti
v Celju. Ce se občana morda
dolgočasita in iz samega dolgo-
časja telefonirata gasilcem, ji-
ma na tem mestu svetujemo,
naj se lotita kakšnega bolj ko-
ristnega opravila.
In spet požar na smetišču!
Nekdo je pri dvorani Golovec
odvrgel v kontejner tleče od-
padke, zato za celjske gasilce
tudi ta nedelja ni bila gospo-
dov dan.
V tem tednu so celjski po
klicni gasilci spet vozili pitno
vodo, kar devetkrat pa so imeli
delo z reševimjem na naših ce-
stah, ki pa praviloma niso ni-
koh krive za klice v sili.
Z avtobusom v drevo
Nobeden od dveh potnikov,
ki sta bila v avtobusu celjskega
Izletnika ni bil ranjen, tudi ne
voznik avtobusa 32-letni Silvo
Teržan iz Vodruža - nastalo pa
je za okoli 60 milijonov dinar-
jev gmotne škode. Teržan je po
lokalni cesti Osredek-Breze
pripeljal prehitro in ko se je
v ovinku srečeval z osebnim
avtom, je zaviral ter zapeljal
s ceste in trčil v drevo.
ZALOŽBA OBZORJA p.o.,
MARIBOR
Maribor, Partizanska 3-5
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije
Založbe Obzorja p.o., Maribor
OBJAVUA:
prosta dela in naloge
knjigarja-pripravnika
za določen čas
Pogoji za zasedbo
- srednja ali V. stopnja družboslovne,
kulturne ali pedagoške smeri
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spre-
jema kadrovska služba Založbe Obzorja p.o., Mari-
bor, Partizanska 3-5, Maribor, 8 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po
izteku prijavnega roka.
MERX ¿m BLAGOVNI CENTER
^Sr CELJE
DO Blagovni center Celje
Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodja finančno računovodskega
sektorja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje:
-	VII. ali VI. stopnja strokovne zahtevnosti finančne
ali ekonomske smeri
-	delovne izkušnje pri opravljanju odgovornih de-
lovnih nalog s področja finančno računovodske de-
javnosti
-	gospodarska razgledanost ter organizacijska in
poslovna sposobnost
-	družbenopolitična razgledanost in uveljavljanje
načel socialističnega samoupravljanja
-	predložitev predloga o načinu realizacije razvoj-
nega programa ter opredelitev lastne vloge pri nje-
govi realizaciji.
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev poslati najkasneje v 10. dneh po objavi
razpisa kadrovsko splošni službi DO BLAGOVNI
CENTER Celje, Mariborska 10, Celje.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30. dneh
po opravljeni izbiri.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JULIJ I9n,
V znamenju konleništva
Minulo nedeljo se je ob hipodromu v Go-
tovljah zbralo več kot 4000 obiskovalcev
mednarodnega konjeniškega turnirja.
Navdušenje je požel član KK Gotovlje
Aleš Pevec, ki je zasedel kar dve prvi mesti.
V parkuiju 1,20 m je zmagal pred Matjažem
Čikom KK Krumperk, v parkuiju 1,50 m za
lov na točke jolly za pokal Hmezada Žalec pa
je zmagal pred Uschijem Bukovcem iz Av-
strije. Maja Novak iz KK Gotovlje je v par-
kuiju za mlade konje 1,10 m osvojila 3.
mesto.
Med gledalci je zanimanje poželo tudi tek-
movanje kmečkih eno in dvovpreg, s kateri-
mi Gotoveljčani vsako leto popestrijo konje-
niške prireditve. Pri dvovpregah je zmagal
Rajko Barnšek, pri enovpregah pa Zdravko
Koželj. Konjeniki so se pomerili še v galop-
skih dirkah, kjer je bil v tekmovanju nad
600 m Janez Oset iz Drešinje vasi prvi, Janez
Žontar iz Moziija drugi. Iztok Ajdnik KK
Gotovlje pa tretji. V galopski dirki na 1200 m
pa je bil Mitja Jakoš iz Šmarij prvi, Celjanka
Lolita Tifengraben druga in Uroš Straus iz
Gotovelj tretji.
Po tekmovanju je prireditev pohvalil se-
kretar konjeniške zveze Slovenije Gregor
Pintar in izrekel priznanje nastopu gotovelj-
skih tekmovalcev ter organizatoijem prire-
ditve.
N.G.
Aleš Pevec KK Gotovlje in Maestro sta bila
v nedeljo nepremagljiva.
Foto: EDO EINSPIELER
Smučarli-skakalcl »v zelen]u«<
Na 75 metrski skakalnici iz umetne mase v Titovem Velenju se
je minulo nedeljo pomerilo 114 tekmovalcev, med katerimi so
bili tudi vsi Jugoslovani. S skokoma 74,5 M in 76 m je prvo
mesto osvojil češkoslovaški tekmovalec Podzimek, najboljši
Jugoslovan paje bil Zupan na 2. mestu. Tepeš je bil 5., Lotrič 7.,
Štirn 12., Janez Debelak 14., Knafelj 18., Ma^až Debelak 24.,
najslabše pa se je uvrstil Ulaga na 31. mesto. Podzimek si je
s prvim mestom prislužil lovoriko M-kluba.
N. G., Foto: LJUBO KORBER
Mladi atleti za
državne naslove
Konec minulega tedna so se
mladi atleti in atletinje meri-
li na državnih prvenstvih
v mladinskih in pionirski ka-
tegoriji. Celjski in velenjski
predstavniki so osvojili šest-
najst medalj, od tega štiri na-
slove državnih prvakov.
Beograd (starejši mladinci in
mladinke): Kocuvan (1. mesto
na 400 metrov z ovirami
-	52,95); Radmanovič (1. - da-
ljina: 586 cm); moška štafeta
4 X 400 m (Kenda, Praprotnik,
Hus in Kocuvan) - 1. mesto
s časom 3:22,65; Uplaznik (3.
-	kopje: 60,42); Pere (4. - 100
m: 12,10 in 3. - 200 m: 25,25);
Dolenc (3. - 400 m ov.: 65,44 in
6. - 100 m ov.: 15,32) vsi AD
Kovinotehna Kladivar; Pohar
(Velenje) 2. - 800 m: 1:53,60 in
5. - 1500 m: 3:56,53.
Ljubljana (mlajši mladinci in
mladinke): Kvas (Kov. KI.) 4.
-	1000 m: 3:0(i,24; Zep (Vel) 8.
-	daljina: 623.
Zagreb (pionirji i pionirke):
Cankar (1. - višina: 185 in 4.
-	100 m ov.: 15,16); Kitek (2. do
2000 m: 5:56,08); Bezjak (3.
-	daljina: 521); Burič (3. - 300
m: 38,53); moška štafeta
4 X 300 m (3. - 2:38,52) vsi AD
Kov, KI.; Rant (1. - 600 m:
1:35,66); Kožar (2. - 1000 m:
2:39,03 in 3. - 2000 m: 5:57,12);
Steblovnik (3. - 1000 m:
3:03,67); ženska štafeta 4 x 300
m (4. - 2:52,89) vsi AK Velerie.
BK
Pokal kolesarjem Merxa
V ponedeljek in torek je Ko-
lesarski klub Merx iz Celja
pripravil dva kolesarska tek-
movanja za pokal Merxa.
Prve kolesarske dirke, v spo-
min na Vita Vi tanca, ki so jo
vozili na kronometer iz Štor na
Svetino, seje udeležilo 72 kole-
saijev. Znan specialist za klan-
ce Valter Bonča, KK Sloga
Idrija, je izboljšal štiri leta star
rekord Celjana Istoka Malen-
ška za 15 sekund. Progo je pre-
vozil v 20.04 minutah.
Rezultati: mlajši mladinci:
1. Dušan Majde, KK Krka No-
vo Mesto, 7. Sašo Sviben, 26.
Jani Matko in 29. Jure Hoh-
kravt vsi KK Merx Celje. Sta-
rejši mladinci: 1. Jure Vodeb,
KK Merx Celje, 2. Matjaž Ku-
ček, KK Piran. Člani: 1. Valter
Bonča, KK Sloga Idrija, od 2.
do 6. mesta pa so se uvrstili
celjski kolesarji Istok Melan-
šek, Sandi Šmerc, Brane Mer-
nik, Bojan Jug i Andrej He-
hšič.
Vsa priznanja je podelil oče
preminulega Vita Vitanca,
Franc Vi tane. Prehodni pokal,
ki ga osvaja kolesar domačega
kluba, je letos tretjič osvojil
Istok Malanšek.
V torek pa je 91. kolesaijev
tekmovalo po celjskih uhcah.
Rezultati: mlajši mladinci: 1.
Tomaž Poljanec, KK Sava
Kranj. Starejši mladinci: 1.
Bojan Sovine, KK Sava Кгагц,
7. Jure Vodeb KK Merx. Čla-
ni: Janez Lampič, KK Sloga
Idrija, 3. Istok Malanšek, 5.
Brane Mernik, 6. Sandi Šmerc,
9. Andrej Helišič vsi ККЦ
V točkovarvju obeh ditt
Jure Vodeb osvojil 2. пк,
pri članih pa so prva tri m
osvojih Celjani Istok M¿aa|
Brane Mernik in Sandi Š®
Ekipno so zmagali kola
Merxa 74 točk, drugi so bili
lesarji Save iz Kranja 72 to
Edo Kranjc, tehnični vi
KK Merx Celje: »Zadovd
sem, da smo uspešno izpe
obe prireditvi in tudi z d
žem celjskih kolesaijev, k
s svojo borbenostjo prispa
da je ostal ekipni pokal v
lju. Organizacüa tekmova^
bila dobra, ZSAM Celje in
jaki celjske vojašnice pa soi
dili veliko pomoč pri red«
službi.
FRANJO BOGi
Jure Hohkraut, član KK Merx Celje, na štartu dirke na kronometer v Štorah.
ceijsKi maratonci uspesni
Kljub 219 km dolgi progi s petimi gorskimi vzponi, s skupno
5000 m nadmorske višine, so štirje Celjani kljubovali dežju in
mrzlemu vremenu ter naporni kolesarski progi. Igor Golčman je
medj/eč kot 1000 udeleženci zasedel 31. mesto, ostali Celjani
Bojan Vodlan, Bine Javemik in Andrej Požun, pa so se uvrstili
med 200 tekmovalcev. V СеЏе so se vrnili sicer nekohko utru-
jeni vendar trdno odločeni, da bodo na tem maratonu še sodelo-
vah.	N.G.
Šport In šah
v Galiciji
V	okviru praznika obè
Žalec so gališki športni a
zijasti pripravili pester s{
red športnih tekmovanj, Id
jih je udeležilo več kot iti
sto športnikov iz žalske (
čine.
V	malem nogometu je a
gala ekipa Klatežev, ki je v
nalu s 3:1 ugnala Delfine. M
tekmovalci v namiznem teii
je pri članih slavil Vipf
v konkurenci pionirjev pa
bil najboljši Ašenberger. VI
hu so se pomerili v treh td
gorijćih. V pionirski so si pf
mesto razdelili bratje Ašenh
ger, med mladinci je bil t
boljši Ograjenšek, pri ¿Џ
pa Štorman. Tudi strelji
z zračno puško je bilo šte«
no iqemno zasedeno:
je bil prvi med veterani.'
plak pri članih. Kruleč v И
kurenci mladincev in Sí
med pionirji. V ženski kat4
riji je največ krogov zadela'
harjeva. JOŽE GROBEU*
Kadeti ingrad Kladivarja najboljši
Zadnjo sredo v juniju so lep uspeh dosegli celjski nogometaši-kadeti, ki so osvojili naslov
repubhških kadetskih prvakov. V finalu so premagali ekipo ljubljanske Ohmpije s 6:3. Srečanje
se je v regularnem času končalo neodločeno, po streljariju enajstmetrovk pa so bili Celjani
zmagovalci. Tekmovarye sije ogledalo tudi precej znanih nogometnih imen, med njimi Mahmut
Kapidžič selektor mladinske reprezentance. Na svoj seznam je vpisal tudi šest Celjanov: Zvera,
Jelena, Sešlarja, Džafiča in Stanka ter Grego Blatnika. Uspeh celjskih kadetov je lep dosežek ob
sedemdesetletnici celjskega nogometa.
Na shki stojijo z leve: (Kelenc tehnični vodja), Sešlar (kapetan). Blatnik G., Radič, Milovanovič
(trener kadetske ekipe). Blatnik S., Jelen, Seles, Marot, Džakovič, Benčina (trener mladinske
ekipe); čepijo: Novak, Drolc, Zver, Omerzu, Džafič E., Podrepšek, Džafič J., Tajnšek.
J. K., Foto: MARJELA AGREŽ
Nov uspeh Pavlinca
Dani Pavlinec se je pred dnevi
mudil na Nizozemskem v Drah-
tenu. Tam se je odvyalo odprto
prvenstvo Nizozemske v plava-
nju za invalide, ki so se ga udele-
žili tekmovalci iz 12 držav. Kon-
kurenca je bila močna, zato so
dobre uvrstitve Danija Pavlinca
še toliko slajše. Prvo mesto je za-
sedel v plavanju na 50 m kravi in
100 m delfin ter 2. mesto na 400 m
kravi ter 3. mesto na 200 kravi.
N.G.
Tenis v Šentiurju
Pioniiji do 12 let so se minuli
vikend merili v tenisu na odpr-
tem prvenstvu v Šentjurju. Re-
gijskega turnirja se je udeležilo
25 tekmovalcev iz štirih klubov:
Slovenske Bistrice, Titovega Ve-
lenja, Celja in Šentjurja. V polfi-
nalu so se pomerili Abšner (Tito-
vo Velenje): Andič (Kamnik) 7:5,
6:2 ter Tkavc (Slovenska Bistri-
ca): Bobovnik (Zlatarna Celje)
6:0, 6:0. Finalno srečanje sta odi-
grala Tkavc:Abšner 6:3, 6:3.
Končni vrsti red je: 1. Tkavc, 2.
Abšner, 3. Andič in 4. Bobovnik.
Tkavc je osvojil tudi prehodni
»Pokal 18. avgust«, ki ga je lani
osvojil СеЏап Jurenec. n g.
strelci še vedno
dejavni
v počastitev praznika občine
Laško so pripravili strelci z Reči-
ce pri Laškem strelsko tekmova-
nje, kjer je sodelovalo 12 ekip.
Ekipno je bila prva ekipa Dušana
Poženela iz Rečice 775 krogov
pred istoimensko drugo ekipo, ki
je dosegla 719 krogov. Tretji so
bili strelci iz Zidanega mosta
s 708 krogi. Med posamezniki je
bil n^boljši Deželak iz Rečice
z 268 krogi, pri ženskah pa prav
tako domačinka Helena Lavrinc
z 251 krogi.	V.L.
Mali nogomet
v Ptuju so igralci malega nogo-
meta odigrali v soboto 7. turnir
slovenskega revialnega pokala.
Igrala je tudi oslabljena ekipa
celjskega Penal Zvezdaša, ki je
po novem iz svojega naziva izpu-
stila priimek Intihar. Poleg Ce-
ljanov so nastopile še tri ekipe.
Prva je bila Petovia, drugi Penal
Zvezdaš, tretje Lajše iz Šoštanja
in četrti Okrepčevalnica Drobec
Maribor. Po sedmih tumiijih pa
so Celjani Penal Zvezdaš drugi,
grafika Gracer Celje pa dva-
najsti.	N.G.
RokometašI
neokrnjeni
Prestopni rok za rokomeöij
potekel in v celjskem klubu^
po njem ni večjih spremi?
Nihče od igralcev ni zahtevä*
pisnice, zato bo trener Ant«
stelič 2. avgusta pričel priP"
na novo sezono z neokrnjen''^
po. Po besedah predsednika
ba Andreja Šušteriča pa se^
viujajo, da bi ekipo oki^
z dvema novima igralcema^
za Gorana Krko, ki je po^^
z Aerom sicer že podpisal. ^^
še dobil izpisnice matičnega
ba, bojda pa bo manj zap'|
z Admirjem Jašarevičem,
dobil izpisnico za enoletni c
hod v Celje.	^J
Plavalni maraton
Na 2. plavalnem
v Rimskih Toplicah seje
lo 16 maratoncev, ki jih
kîgumim plavanjem ni P^Vi
motil dež. Pioniiji so pla^ ^^
progi dolgi 1 km in 3 km.
ja pozornost pa je veljala %
toncem, ki so se pomerili v P^
nju na 5 km. Navdušili so Ч
Omerzel, Simon Kajtna _
drej Marinšek.	J
(i. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Vesna
osvaja
i Dobra štiri leta že deluje
'ansambel Vesna, ki ima
y svojem sestavu same lušt-
pe fante in še bolj luštno
punco, Ireno Vrtačnik. Prav-
zaprav je Irena srce ansam-
bla, siO je večina skladb za
gnsambel, ki se zaenkrat še
[,e more opredeliti, katero
^st glasbe najraje igra, na-
pisala sama. Ima izredno
prodoren in prijeten glas ter
smisel za (izzivalno) obnaša-
nje na odru. Izdali so tudi
Icaseto POP Coctail No. I,
s katere je bila posebno do-
bro sprejeta popevka Tisto
noč. Le-ta se je uvrstila tik.
pod vrh Lestvice vročih Ko-
roškega radia in bo izšla tudi
na kaseti NAJ NAJ uspeš-
nic. Tudi v narodnozabavni
■ glasbi lahko pričakujemo
v kratkem nekaj posnetkov,
med drugim pa bodo nasto-
pili na letošnjem ptujskem
festivalu. Največ nastopov
im^o sicer v bližini svojega
kraja; Topolščici, Andražu in
Velenju, čez poletje pa bodo
skočili tudi v Kranjsko goro
in preko meje.
EDI MASNEC
Izbirna tekmovarya za Zlato
harmoniko Ljubečne so
v polnem teku, organizatoiji
pa so povsod zadovoljni
s kakovostjo nastopajočih
(menda do sedaj še ni bilo
toliko mladih harmonikar-
jev), gostitelji pa z obiskom
poslušćdcev • Na zadnji pri-
reditvi v Ceranjevcih pri
Ljutomeru je nastopilo kar
26 »fr^tonaijev« (14 se jih je
uvrstilo v polñnale), sprem-
ljalo pa jo je 2500 obiskoval
ev in še nekaj tisoč pred ra-
dijskimi sprejemniki. Radio
Murska Sobota je namreč
neposredno prenašal prire-
ditev skoraj tri ure • Ob tem
pridno deliye tudi klub Zla-
te harmonike, ki ima tudi
precej zaslug, da bo večkrat-
ni zmagovalec občinstva na
Ljubečni, Jože Bohorč,
v kratkem kot prvi »ohcet-
ni« muzikant postal svobod-
ni umetnik • To pa bi rad
postal tudi lanski zmagova-
lec Zoran Zorko, kije za kra-
tek čas »obesil« šolo na klin.
Seveda se je kmalu premi-
shl, saj morajo imeti dobri
muzikanti tudi kaj v glavi.
Zoran bo te dni nastopil na
neuradnem svetovnem pr-
venstvu harmonikarjev
v Italiji • Tja bo veijetno po-
toval tudi Stanko Mikula, ki
pa se bo s svojim ansam-
blom udeležil še festivala
v Števeijanu • Dušan Pol-
šak je eden najmlajših glas-
benikov v narodno zabavni
glasbi, saj je s Mleti postal
novi član ansambla Robija
Zupana. Le-ta je okrog sebe
zbral same rutinirane glas-
benike iz vse Slovenije, o ka-
terih bomo še veliko slišali.
Mladi СеЏап igra bas, bari-
ton in kitaro • Potem, ko
melodije Bernardina niso
najbolj uspele, je Vinko Ši-
mek našel svoj »JAZ«
v Maijanci, ki je zažarela
z vsem snajem na finalni pri-
reditvi. Skoda le, da so se
v finale uvrstili večinoma ti-
sti ansambh, s katerimi Vin-
ko tudi sicer veliko »buiss-
nisira« oziroma nastopa
• CIK je za fínalni nastop
Marjance prejel 5 milijonov
din. Glede na število članov
(Šimek, Dudek...) je to zelo
malo, še manj pa, če prera-
čunamo v koverti bilo, saj so
potemtakem prejeli avstrj-
ski ansambli vsoto, kije pri
i^ih običajna za kakšno uro
igrć^a • O tistih, ki so naj-
bolj agilni, imamo tudi naj-
več novic. Tako nam Miro
Kline sporoča, da je v Av-
striji izšla ego va tretja ka-
seta • Konjičan Tomo Jurak
(Gu-Gu)je v Ljubljani usta-
novil propagandno agencijo,
vendar mu glasbena žihca
ne da miru. Sedaj nastopa
v duo s Tomažem Žontar-
jem. Duo TOM-TOM bo ob
vikendih zabaval goste gra-
du v Laškem • Georg
Kranjc (Joker) se je za nekaj
ur vrnil z začasnega »tezgar-
јецја« po Švici in sporočil,
da ga tokrat ne bo na melo-
dijeih moija v Portorožu.
EM
Četrtek, 6. 7.: 8.00 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 18.00 Glasbeni predvečer пч RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 7.7.: 8.00 Poročila, 8.30 Petkov mozaik, 10.00 Poročila,
10.10 Žveplometer, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Sport
ob koncu tedna, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Glasbeni pred-
večer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 8. 7.: 8.00 Poročila, 8.45 Val iz Butal, 8.30 Kuharski
potiček, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Zaključek;
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.15 Lestvica
zabavne glasbe, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Nedelja, 9_. 7.: 8.00 in 9.00 Poročila, 9.45 Val iz Butal (ponovi-
tev), 11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja,
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in po-
zdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 10. 7.: 8.00 Poročila, 8.30 Športno dopoldne,
10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Lestvica domačih viž, 18.00 Glasbeni predvečer na
RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 11. 7.: 8.00 Poročila, 8.30 Iz sveta glasbe, 10.00 Poro-
čila, 11.00 Zaključek sporeda; Popoldanski spored: 14.00 Napo-
ved, 14.15 Aktualni trenutek^ 15.00 Poročila 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 12. 7.: 8.00 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in po-
zdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Radio Celje oddaja na FM frekvenci 100,3 MHz in na SV
frekvenci 963 KHz.
NEDELJA, 9. 7. 89
l^ogram: U 1
90&-13.55 in 14.45-23.05 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 9.20 VIDEO STRANI; 9.30 Otroška matine-
ia: ŽIV ŽAV; 10.20 NEVARNI ZALIV, ponovitev an-
gleško-avstralske nanizanke, 7/13; 10.50 Siniša Pa-
«Ć: BOUŠE ŽIVUENJE, nadaljevanka TV Beo-
grad. 5/14; 11.30 ALPSKI VEČER '89 4. oddaja;
12.00 KMETUSKA ODDAJA TV Novi Sad;13.00 SAN
REMO '89 zabavnoglasbena oddaja; 13.45 VIDEO
STRANI; 15.00 VIDEO STRANI; 15.10 OHCET '89,
ttbavna reportaža; 15.55 M. Zinnerova: ZAPISANI
»OLI, češkoslovaška nadaljevanka, 5/13; 17.00 TV
ÜNEVNIK 1; 17.05 POSLOVNE INFORMACUE;
1710 POSTAL SEM SENZACIJA, ameriški film
(CB); 18.40 PESEM JE... Greentown JAZZ band;
1910 EP VIDEO STRANI; 19.15 RISANKA; 19.25 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59
«CALO TEDNA; 20.15 EPP; 20.20 Miodrag Karad-
fć: DJEKNA ŠE NI UMRLA, KDAJ BO. PA NE
•EMO, 3. del nadaljevanke TV Titograd; 21.15
EPP; 21.20 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ
^JINE; 21.25 ZDRAVO (vmes POROČILA); 22.55
^DEO STRANI
^oeram: U 2
;00 DANES ZA JUTRI IN ODPISANI, nadaljevanka
[»Beograd, 6/13 (do 12.00); 14.30 ŠPORTNO PO-
LLONE: (Za JRT 2); LUZERN: mednarodna vesla-
la regata, reporter: Miha Žibrat (OFF); LA CA-
»iELLET: avtomobilske dirke F-1 za VN Francije,
'«Porter: Niko Mihelič; UUBUANA: SP v speed-
jayu, reporter: Marjan Fortin; 19.00 DA NE BI
"OLELO: zdravje je vrednota; 19.30 TV DNEVNIK;
|ä55 PREMOR; 20.05 BELLAMY NA VRHU SVE-
popotovanje na severni tečaj, angleška doku-
J^entarna serija, 1/3; 20.35 DOLGA ISKANJA, pono-
11 ev, dokumentarne oddaje; 21.20 ŠPORTNI PRE-
^•-ED; 21.50 GLASBENI VEČER: 40 let dubrovni-
poletnih prireditev (do 23.20)
"^NEDEUEK, 10. 7. 89
.Vam: U 1
^^.<^1.25 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.15
"tO STRANI; 16.25 POLETNA NOČ, ponovitev
'üaljevank, 16.25 SCHWARZWALDSKA KLINIKA,
l^JSka nadaljevanka, 36/46; 17.15 SAMO BEDAKI
^pONJI, angleška nanizanka, 5/13; 17.45 TV MO-
ZRCALO TEDNA; 18.00 TV DNEVNIK 1 ; 18.05
hff,LOVNE INFORMACUE; 18.10 TV MOZAIK,
ol^'P; 18.25 MALI KONCERT; 18.35 SPORED ZA
J.'^OKE IN MLADE, 18.35 RADOVEDNI TAČEK:
18.50 ZLATARJEVO ZLATO, lutkovna igrica
ep video strani; 19.10
S>\^NKA; 19.20 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GO-
1 IZ TUJINE; 19.25 TV OKNO; 19.30 TV DNEV-
(Л2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 Čedo Priča:
Odprodaja, drama tv Zagreb; 21.05 EPP; 21.10
j^MI DAN; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.05 VREME;
íc'ü INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJI-
15 POLETNA NOČ, SCHWARZWALDSKA
'nni "emška nadaljevanka. 37/46, ALO, ALO,
^i'eSka nanizanka. 6/13; 1.15 VIDEO STRANI
U 1
Viri'^1.25 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.30
STRANI; 16.40 POLETNA NOČ, ponovitev
C^lievank 16.40 SCHWARZWALDSKA KLINIKA,
nadaljevanka, 37/46, 17.30 ALO, ALO,
VJ®ška nanizanka, 6/13; 18.00 TV DNEVNIK 1;
POSLOVNE INFORMACIJE: 18.10 TV MOZA-
IK: DA NE BI BOLELO, ZDRAVJE JE VREDNOTA;
18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, 18.30 M.
Čanak: ČIRULE-ČARULE: Čudežna pijača, 11. od-
daja, 18.35 PISANI SVET: Ljubljenci; 19.05 EP VI-
DEO STRANI; 19.10 RISANKA; 19.20 INFORMATIV-
NA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 19.25 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59
EPP; 20.05 C. Barma: KLAN, francoska nadaljevan-
ka, 3/6; 21.05 EPP; 21.10 TURISTIČNO NASlUE
NAD PRETEKLOSTJO, dokumentarna oddaja;
21.50 TV DNEVNIK 3; 22.05 VREME; 22.10 INFOR-
MATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.15
POLETNA NOČ, SCHWARZWALDSKA KLINIKA,
nemška nadaljevanka. 38/46, NENAVADNE ZGOD-
BE, angleška nanizanka, 6/10; 1.15 VIDEO STRANI
Program: U 2
18.00 BERLIN: FINA pokal v vaterpolu - JUGOSLA-
VUA : AVSTRALUA, prenos; 19.00 NAŠA PESEM:
NIŠ • 88,2. oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PRE-
MOR; 20.05 ŽARIŠČE; 20.35 ŽREBANJE LOTA;
20.40 ZABAVNI TOREK, vključitev; 21.30 DUBROV-
NIŠKE POLETNE PRIREDITVE '89, L. van Beetho-
ven: IX. simfonija, prenos; 23.00 POROČILA (do
23.05)
SREDA, 12. 7. 89
Program: U 1
16.15-1.20 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.30
VIDEO STRANI; 16.40 POLETNA NOČ, ponovitev
nadaljevank, 16.40 SCHWARZWALDSKA KLINIKA,
nemška nadaljevanka, 38/46; 17.30 NENAVADNE
ZGODBE, angleška nanizanka, 6/10; 18.00 TV
DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE;
18.10 TV MOZAIK: MOSTOVI; 18.40 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE, 18.40 Robin in Rozi: KONJI-
ČEK, angleška lutkovna igrica, 18.50 CICIBAN
PLAVA, 2. oddaja; 19.05 EP VIDEO STRANI; 19.10
RISANKA; 19.20 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GO-
STE IZ TUJINE; 19.25 TV OKNO; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 FILM TED-
NA: POLETJE REVOLUCUE, 2. del francoskega
filma; 21.25 EPP; 21. 30 MALI KONCERT: Patricija
Mihelač, flavta; Vladimir Mlinarič, klavir; 21.45 TV
DNEVNIK 3; 22.00 VREME; 22.05 INFORMATIVNA
ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.10 POLETNA
NOČ, SCHWARZWALDSKA KLINIKA, nemška na-
daljevanka, 39/46, HOOPERMAN, ameriška nani-
zanka, 6/13; 1.10 VIDEO STRANI
Program: Ul 2
15.45 BERLIN : FINA pokal v vaterpolu - JUGOSLA-
VUA : ŠPANUA, prenos; 16.40/16.45 SATELITSKI
PROGRAMI - poskusni prenosi; 19.30 TV DNEV-
NIK; 19.55 PREMOR; 20.05 ŽARIŠČE; 20.35 SLO-
VENSKI OKTET v Postojnski jami; 21.05 SVET PO-
ROČA; 22.05 SATELTISKI PROGRAMI - poskusni
prenosi (do 24.00)
ČETRTEK, 13. 7. 89
Program: LJ 1
16.20-1.25 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.35
VIDEO STRANI; 16.45 POLETNA NOČ, ponovitev
nadaljevank; 16.45 SCHWARZWALDSKA KLINIKA,
nemška nadaljevanka, 39/46; 17.35 HOOPERMAN,
ameriška nanizanka, 6/13; 18.00 TV DNEVNIK 1;
18.05 POSLOVNE NFORMACUE; 18.10 TV MOZA-
IK; PO SLEDEH NAPREDKA: NA PRAGU 21. STO-
LETJA, 5. oddaja; 18.30 MALI KONCERT; 18.40
SPORED ZA OTROKE IN MLADE; BENDJI, ameri-
ška nanizanka. 6/13; 19.05 EP VIDEO STRANI;
19.10 RISANKA; 19.20 INFORMATIVNA ODDAJA
ZA GOSTE IZ TUJINE; 19.25 TV OKNO: 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 Ch.
Dickens: POVEST O DVEH MESTIH, angleško-
francoska nadaljevanka, 2/4; 20.55 EPP; 21.00
TEDNIK; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.05 VREME; 22.10
INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE;
22.15 POLETNA NOČ; SCHWARZWALDSKA KLINI-
KA, nemška nadaljevanka, 40/46; LETEČI CIRKUS
MONTYJA PYTHONA, angleška nanizanka, 6/13;
1.15 VIDEO STRANI
Program: LJ 2
18.00 REGIONALNI PROGRAMI TV UUBUANA
- STUDIO UUBUANA; 19.00 ČAS, KI ŽIVI: VRAŽJI
VRTEC; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PREMOR; 20.05
ŽARIŠČE; 20.35 MALI KONCERT: Volodja Balža-
lorsky, violina, Igor Saje, kitara; 20.35 OČI KRITKE;
21.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 21.45 FINA PO-
KAL V VATERPOLU - JUGOSLAVIJA : SZ, posne-
tek iz Berlina; 22.45 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi (do 0.00)
PETEK, 14. 7. 89
Program: U 1
16.15-1.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.30
VIDEO STRANI; 16.40 POLETNA NOČ, ponovitev
nadaljevank; 16.40 SCHWARZWALDSKA KLINIKA,
nemška nadaljevanka, 40/46; 1.25 LETEČI CIRKUS
MONTYJA PYTHONA, angleška nanizanka, 6/13;
18.00 TV DNEVNIK 1 ; 18.05 POSLOVNE INFORMA-
CIJE; 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.10
NEVARNI ZALIV, angleško-avstralska nanizanka,
8/18; 18.40 S POLETNEGA FESTIVALA: VEČER
KOLUMBIJSKE FOLKLORE; 19.05 EP VIDEO
STRANI; 19.10 RISANKA; 19.20 INFORMATIVNA
ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 19.25 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 NAŠE AKCIJE; 20.15 SVET NENAVADNIH SIL
ARTHURJA CLARKA, angleška dokumentarna se-
rija, 1/12; 20.55 EPP 21.00 KRIMINALNA ZGODBA,
ameriška nanizanka, 5/20; 21.45 EPP; 21.50 TV
DNEVNIK 3; 22.05 VREME; INFORMATIVNA OD-
DAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.15 POLETNA NOČ;
SCHWARZWALDSKA KLINIKA, nemška nadalje-
vanka. 41/46; 0.00 V IMENU UUDSTVA, ameriški
film; 1.35 VIDEO STRANI
Program: U 2
17.30 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi;
19.00 ALPSKI VEČER '89, ponovitev 4. oddaje;
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PREMOR; 20.05 ŽARIŠ-
ČE; 20.35 MALI KONCERT; 21.00 PARIZ: PROSLA-
VA OB 200. OBLETNICI FRANCOSKE REVOLUCI-
JE, prenos; 0.00 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi (do 1.30)
SOBOTA, 15. 7. 89
Program: LJ 1
15.55-1.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.10
VIDEO STRANI; 16.20 POLETNA NOČ, ponovitev
nadaljevanke, SCHWARZWALDSKA KLINIKA,
nemška nadaljevanka. 41/46; 17.10 TEDNIK, PO-
NOVITEV; 18.00 TV DNEVNIK 1 ; 18.05 POSLOVNE
INFORMACIJE; 18.10 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE, ponovitve, 18.10 Robin in Rozi: KONJI-
ČEK, angleška lutkovna igrica, 18.20 BENDJI, ame-
riška nanizanka, 6/13, 18.45 ZLATARJEVO ZLATO,
lutkovna igrica TV Zagreb, 1/6; 19.00 EP VIDEO
STRANI; 19.05 RISANKA; 19.20 INFORMATIVNA
ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 19.25 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 UTRIP;
20.15 EPP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 SLAVO-
LOK ZMAGE, ameriški film; 22.05 EPP; 22.10 TV
DNEVNIK 3; 22.25 EPP; 22.30 INFORMATIVNA OD-
DAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.35 POLETNA NOČ,
SCHWARZWALDSKA KLINIKA, nemška nadalje-
vanka, 42/46. SAMO BEDAKI IN KONJI, angleška
nanizanka, 6/13; 1.35 VIDEO STRANI
18. STRAN - NOVI TEDNIK
a. JUUJ I9gt
Saviniski magazin še naprej ambiciozno
Ob žalskem občinskem prazniku prenovili trgovino v OallcUl
Ko Je žalski župan predla-
ni ob tem času predal name-
nu blafovnico Savinjka
v Žalcu, 80 delavci Savinj-
skega magazina obljubljali,
da bodo svojo ponudbo žal-
skim potrošnikom skuiali
ie bolj popestriti. Letos je
že očitno, da niso ostali le
pri besedah.
Ob tokratnem prazniku
občine Žalec, ki ga praznuje-
jo v GaUciji, odpira Savinski
magazin v Galiciji prenovlje-
no trgovino, 365 delavcev
Savinjskega magazina pa na-
črtuje že nove posodobitve
in gradnje. Pripravljajo se že
na gradnjo blagovnice na
Vranskem, kier nai bi te-
meljni kamen postavili v za-
četku prihodnjega leta, v za-
četku prihodnjega leta pa
bodo med prvimi pri nas do-
končali opremljanje blagov-
nice Savinjka z računalniško
opremo. Tako bodo blag^ne
opremljene s posebnimi či-
talci, podatki o prodanem
blagu pa se bodo ves čas pre-
našaU tudi v sezname zalog.
Sicer pa imago danes v Sa-
vinjsken) magazinu že 18
osebnih računalnikov, kar je
za naše razmere precej nad
siceršnjim povprečjem
opremßenosti trgovskih de-
lovnih organizacij. Sicer pa
tako mora biti, pravijo v Sa-
vinjskem maeazinu. sai so
muvečji preskrbovalec Sa-
vinjčanov z osnovnimi po-
trebščinami in Se čem, in ku-
pcem žele ponuditi le naj-
boljše.
V svojih štirih blagovni-
cah, prodajalni pohištva in
trgovini s tehničnim blagom
ter v nizu samopostrežnic in
drugih prodajaln, so letos
v prvega pol leta ustvarih za
72 milijard din prometa.
Omenili smo že пекгц nji-
hovih načrtov, vsega pa ven-
darle še ne. Štiri blagovnice,
v Žalcu, Preboldu, Šempe-
tru in na Polzeli, naj bi torej
dobile še sestro na Vran-
skem, ob tem pa bodo na
Polzeli uvedli še diskontno
prodno. V naslednjih mese-
cih pa se bodo lotili preureja-
nja trgovin v Ločici in na Po-
nikvi.
Anica Čaki, poslovodki-
nja trgovine v Galiciji:
Že trideset let sem v trgov-
skem poklicu in to zvesto pri
Savinjskem magazinu iz Žal-
ca. Ves svoj trgovski staž
opravljam v tej trgovini
v Galiciji. Spominjam se ti-
stih dni izpred tridesetih let,
ko v trgovini ni bilo kurjave,
prostori so bili utestijeni, res
težki pogoji za delo. Kar ne
morem verjeti, da je danaS-
nja podobe trgovine resnič-
nost Prostori so večji, svetli.
zračni, imamo ogrevanje.
Kar pa je najpomembnejše,
imamo tudi samopostrežni na-
čin oskrbe, kar me še pose-
bej razbremeni, s^j sem v tej
trgovini posJovocOe, nabav-
ni, blagajnik, snažilka, skrat-
ka deklica za vse. Tudi pro-
met v zadnjih dneh se je
močno povečal, s^j je trgovi-
na bolje založena in ima bolj-
šo ponudbo, tako da ljudem
iz Zavrha, Hramš, Železne-
ga, Podgore in Galicije ni
treba po vsako stvar v občin-
sko središče. Pred trgovino
sem postavila mizico s par
stoh in senčnikom, da se lah-
ko utrujeni mimoidoči ali
kupec odpočije in odžeja,
skratka želim, da bodo ljudje
prijazno in lepo postrežem.
Posebno pohvalo pa želim
izreči upravi Savinjskega
magazina, ki je prisluhnila
željam kr^anov ter obnovila
poslovalnico, pa tudi doma-
čini so mi s prostovoHnin^
delom veliko pomagal
Skratka lepšega darila za k
tošnji občinski praznik si ^
bi mogla želeti.*
AnlcM Caki
i® -	z' >	/// / / / ///г/ш/ /	/ У/Ш/
Blagovnica Savinjska praznuje prvo obletnico.
Novi prostori samopostrežnice v Galiciji.
(i. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JULIJ I9n,
jUUJ 198g
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JULIJ I9n,
(i. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JULIJ I9n,
Vse najlepše stvari na svetu so tri
Na Ragli so so zbrali irojčkl Iz vso Slovenija
Pred dnevi Je bilo na Ro-
f 11 vse v znamenju številke
tri. Novinarke ćasopisa Ja-
na 80 namreč pripravile pr-
vo srečanje trojčkov. Nekaj
čez 40 Jih Je v Sloveniji, na
Rogalo Jih Je priilo nekaj
manj. tako da se Je zbralo
okoli sto bratov in sestra.
Najmaljši trojčki so imeli
4 mesece in najstarejši 63
let.
Poleg tega, da so se vse
trojice na Rogli v večini pr-
vič videle, se pogovaijale in
izmenjale nek^ življenjskih
izkušenj, so ni vinar ke Jane,
Mateja Koležnik in Goran
Obrez, ki je napisal besedilo
himne srečanja, pripravili še
zanimiv zabavni program.
Iger so hočeš ali nočeš mora-
li sodelovati prav vsi. Tako
so se vse trojice, razen tistih,
ki so sladko spali v naročju
svojih mam, očetov in še ko-
ga, preoblačile v nekatere
znamenite zgodovinske troj-
ke, na primer v tri mušketir-
je, pred mikrofonom so pri-
povedovali najbolj zanimive
in boy ali manj vesele anek-
dote iz njihovega skupnega
življenja, otroci so se zabava-
li v posebnem vrtcu, kjer so
vrteli risanke in prepevali,
starejši pa so vse skup^ zak-
ljučili z veseUm rajanjem ob
glasbi Nočne izmene.
Nas je kajpak n^bolj zani-
malo, kako se življer^je trojč-
kov razhkuje od življenja veli-
ke večine nas, ki smo se »mo-
rali« roditi sami. Večina jih je
menilo, da je prav gotovo Sok
za vse starše, ki imajo namesto
enega kar tri novorojenčke
hkrati pri hiši. Sprva je kajpa-
da vse strašansko zanimivo.
Na ogled hodijo sorodniki, so-
sedje, znanci, novinarii. Potem
pa to kar hitro mine in začei\ia
se trdo in večkrat zelo naporno
delo staršev. Poleg tega pred-
stavljivo trojčki bržkone veh-
kanski strošek, ki ga težko pre-
nesejo tudi dobro situirane
družine, kai šele tiste, katerih
hišni proračun je razmeroma
majhen. Denarna pomoč, ki jo
ob takšnih priUkah dodelijo
podjetja, v katerih so zaposleni
starši, kaj hitro skopni in po-
tem se začer\ja večkrat tudi
kruta realnost, v kateri ^e po-
trebno otrokom zagotoviti ko-
likor toliko dobre pogoje
odraščai\ja. In kot so dejali
trojčki, nihče izmed r^jih ni bil
nikoli lačen.
Trojčki pa ne bi zaslužili tega
imena, če jih marsikaj v živ^je-
r\ju ne bi družilo. Ne samo, da
se neprestano videva o, pa če-
tudi živijo na različnih koncih
Slovenije, tudi okuse, že^e, ho-
tenja, interese imajo boy ali
тадј podobne. In kar je najpo-
membneje: zelo, zelo držijo
skupaj. ¿ar pa ne pomeni, da
se na Rogli niso razdvojiU in
veselo zaplesali s tistimi, ki jim
je narava namenila podobno
usodo - da na svet niso prijo-
kali sami.
VOJKO ZUPANC
Foto: EDI MASNEC
Veijajčni trojčki si niso kdo ve kako podobni, še posebno če
imajo sestre povsem različne frizure. Solinceve iz Šentjurja Je
življenjska pot razbila na vse konce Slovenije, pa vendarle še
vedno ne morejo drug brez drugega. Oče Vinko nam recepta,
kako narediti trojčke, ni hotel izdati.
USIAMO
PORUMMNSU
STRAMt
Slovenska čbela 1850
Slovenska čbela, berilo za pobudo ino omiko sloven,
skega duha je leta 1850 izhajala v Celju. Odgovorni
urednik je bil J. Drobnič. Natiskarino založnik J.K. Je.
retin. Skozi vse leto je izšlo samo trinajst številk.
Prva številka objavlja kratek »Na pot*, ki se glasi
takole:
»Kakor drobna čbelica o spomladanskih dneh od
ranega jutra do poznega mraka po cvetnih lokah od
cveta do cveta neutrudna se preseda, ino iz vsake
žlahtno roso poserče, de iz nje, kakor njene soderžav.
Ijanke, najtečnejši živež za se, ino za celo svojo čbelno
deržavo, pripravlja. Tako si je Slovenska čbela ime-
nitno ino težko nalogo izvolila po vsih slovenskih kra-
jih pobirati, kar je koristnega, lepega in ugodnega, ino
svoje predele s zdravem živežem za vse Slovence na-
polnovati.
Slovenska čbela bo torej u svoje predele nabirala
čedne pesme, kratke ino podučivne, pravlice ino pri-
povesti, popise, posebno pomnenja vrednih prigodbá
ino oseb iz slovenske dogodovšine, slovstvene ra^as-
njenja ino kar slovensko jezikoslovje sploh zadeva,
šolske reči ino vse, kar požlahnenja človeškega duha
podpira.
Pa Slovenska čbela bi ob svoji lastni moči svojo
veliko ino imenitno nalogo le slabo opravljala; zato se
ona priporoča vsim rodoljubom, de bi jo s deli svojega
uma blagovoljno podpirati ino ji povoljni pristop pri
vsih svojih rojakih pripraviti hotli.*
Jezemikove iz Strmca druži tudi to, da so vsi zagnani gasilci. Fanta sta
simpatično sestrico kar stisnila medse, le odločitev, kdo bo večkrat plesal
z njo. Je bila zelo težavna.
Dve sestri in brat sestavlJф trojico Veber iz Celja. Ker so zaposleni v Zlk
tami, Je ta prispevala nekaj daril. Sestri sta mi zaupali, da v šoli nista nikoU
goljufali.	'
Dunajska narodna knjižnica hrani prepis v 1669 letu baje
v originalu s krvjo zapisane pogodbe s hudičem, ki glasi:
Krištof Heizmann se s tem zapisujem Satanu za sina in
lastnino za 9 let z dušo in telesom.
Donačka gora - shajališče čarovnic
še dandanes boste naleteli
na koga, ki bo zatijeval, daje
na lastne oči videl kje na sa-
motnih kr^ih, na goličavah
hribov aU gozdnih jasah po-
plesavati plave lučke, kar naj
bi pomenilo, da se zbirsOo ča-
rovnice in čarovniki. N^več-
krat pa je med priznanji mu-
čenih žrtev imenovan Klek
kot zbirališče, kot kraj divjih
copmiških plesov, paijery
s hudičem in hudičevkami,
delanjem copmiških maž in
zvarkov.
Klek je beseda za izpostav-
ljeno goro, samoten hrib, ki
štrU iz pogorja, med griči ali
iz ravnine. Niovišji med temi
Kleki je Veliki Klek (Gross-
glockner) 3797 metrov viso-
ka planina v Visokih turah
v Avsti^i. Na tej koničasti
velegori bi bil prej кгдј za
prebivanje mitoloških bo-
žanstev kot shajališče copr-
niške druščine. Nemški viri
nikjer ne omenjajo te visoke
planine v tej povezavi. Geo-
grafsko ime Klek se torej pri
Slovencih in Hrvatih pojav-
lja kot кг£ц čarovniških zbi-
rališč in seveda na nižjih go-
rah tega imena, ki morajo
imeti vséO jaso, če že ne goli-
čavo na vrhu. Kleki so na
Slovenskem trije: 1753 me-
trov visoka gora v Karavan-
kah, 1604 metre visoki Klek
v pogoiju Pokljuke in 511
metrov visok hrib severno
od Trbovelj, Na Hrvaškem
bo bržčas tisto pravo zbirališ-
če, in sicer 1216 metrov viso-
ki Klek v Gorskem Kotaru
zahodno od Ogulina. Tu, kjer
se mešsgo ceUnski in morski
vetrovi, so pogoste vihre, hi-
tre vremenske spremembe
in grozljivo kipenje oblakov
so že primeren okvir za do-
mišljijo o copmištvu, kar
morda izvira še iz ajdovskih,
torej predkrščanskih časov,
ko so ljudje veijeli v zle in
dobre duhove, črte in vile in
njihova prebivališča.
Vendar so si tudi drugi hri-
bi, dovolj visoki in samotni
sredi obljudene рокггцпе, za-
služili vzdevek čarovniških
hribov. Takšni so Slivenca
na Kranjskem, Gorički lesi
v Slovenskih goricah. Gor-
janci na Dole^skem, na celj-
skem območju pa Donačka
gora.
V ljudskem izročilu, v pri-
povedih o čarovnicah se vr-
stijo še mnogi drugi hribi in
samotni kraji, vendar v sod-
nih spisih in podobnih doku-
mentih so omenjani pred-
vsem pravkar našteti.
Donačka gora nad vino-
rodnimi Halozami, nedaleč
od Virštanjskih goric, iz va-
lovite nižine štrleč hrib, 882
metrov visok, ki ima izgled
prisekanega stožca, je kot
narejen za copmiški sloves.
V sodnih spisih se Donačka
gora pogosto pojavlja, naj-
bolj slikovito pa opisana
v priznanju Urške Volvek, ki
je bila doma nekje v Halo-
zah, sodili pa so ji v Ptuju
v navzočnosti grofa Frideri-
ka Herbersteina, lastnika go-
spoščine. Sodil je Lemper-
tič, deželni krvni sodnik.
Povod za sojenje je bila to-
ča, ki je na dan sv. Lovrenca
(10. avgusta) 1661, kije uniči-
la vse pridelke in posevke to-
stran in onstran Drave. Žen-
ska, ki пдј bi bila nekohko
duševno zmedena, da se je
sama od sebe, torej prosto-
voljno zapisala hudiču. Za-
stavnico za svojo dušo je
s svojo krvjo podpisala na
nek drevesni list. Pripovedo-
vala je, da je bila na Donački
gori prava gneča čarovnic in
čarovnikov, med njimi celo
ptujski minorit pater Sunič.
Žena glavnega hudiča, ki jo
je Urša slikovito opisala kot
lepo in veliko gosposko ose-
bo, je vodila svečanost vpi-
sovanja novink in novincev.
Sodnik Lempertič si je dal
truda, da je sUkovito pripo-
ved slaboumne Jere čim bolj
vemo zapisal. Nesrečna žen-
ska je bila 27. oktobra 1661
v Mariboru usmrčena,
V istem procesu sta bili
obsojeni tudi njeni poročeni
hčerki Urša Čemič in Je«
Kupčič skupîo z možem Si-
monom. Obsojene za čarov-
ništvo so bile še Lucija Tes^
kan, ki je bila rojena v Leob-
nu, viničarka Urša Vagneris
Urša Kolar, ki so bile umor-
jene in sežgane 10, decemb«
1661,18, novembra pa sta bi-
h pokončani Alenka Rotar Ш
Alenka Sauperg,
N^bolj žalostno podoW
pa je nudil hromi ubože'
Gregor, ki da je bil sam P^
klenšček, je pa pridrsal ij
sodišče in neprestano vljud-
no pozdravljal: Bog vas W
mi, bog vas požegnaj.
Lempertič, zaradi katereP
so gorele tudi grmade
Celjskem, je za eno od žrt^
ki je umrla v zaporu, na»®
opravičilo, češ, hudič jo J
zadušil, da bi prišel do
duše.	.
Prihodnji*
parjen«
S PEKLENŠČKA
NA SABATP