pomeni zatrte* pnprar za dolgo na, r^no pokanje na*e najMj Sj£5$£u£^ »bvanje planinske organizacije in delavcev milice pri oskrbi visokogorskih koč s pomočin heliknntrrin P osn upadla, kar je seveda v mM z razvojnimi usmeritvami. I/je predračunska vrednost ob-NFv gradnji v primerjavi z lan *L septembrom upadla za en 7? i objektov pa se je za sedem. Zanimiv je podatek, kolikšen je bil delež predračunske vrednosti investicij v teku v lanskem družbenem proizvodu gorenjskega gospodarstva, pri čemer smo za primerjavo vzeli predračun investicij v teku iz večih let in ne le investicijsko porabo v enem letu. Primerjava je pokazala, da predstavlja 38,6 odstotka, če ne upoštevamo rudnika urana Zi-rovski vrh, pa 28,4 odstotka. Rudnik urana je namreč ena izmed dveb največjih gradenj -na Gorenjskem (druga je avtopnevmatikarna kranjske Save), saj v skupni predračunski vrednosti tekočih investicij na Gorenjskem zavzema 27 odstotni delež, v Škofjeloški občini pa 62 odstotni. Po občinah pa je primerjava dala naslednje podatke: Kranj 29,8 od- dnja prizidka ob kranjskem domu upokojencev na Plani-p„j - u£f~*fc{Lvci Gradbinca dograjujejo zaklonišče ki bo globo-r** *&%I£r2o novih postelj bo s prizidkom dobil dom in toliko f v zemlji. ^h9^J^l"£^kiJsi tudi v starosti žele čutiti ob sebi iSPn^2^ž^^^^ novi dom Strokovnjaki pravijo, VhoMva gradnja sredi blokov toliko odmaknjena, da nobenemu ^^ta^akrog ne bo jemala sonca. DeUi tečejo do programu in P^ga leta bo prizidek doma že vseljiv. - Foto: 6. tk>lenc r tfišje stanarine ^anjski občini so se s 1. julijem stanarine in najemnine y«*ale za 20,5 odstotka — Povišanje je med najmanjšimi v stotka, -Jesenice 34,5 odstotka, Radovljica 23,9 odstotka, Skofja Loka 83,1 odstotek (31,9 odstotka brez rudnika urana) in Tržič 3,2 odstotka. Od konca septembra lani do konca marca letos so investitorji prijavili gradnjo 74 objektov s predračunom 997 milijonov dinarjev. Okrog 345 milijonov dinarjev pa so znašale prekoračitve predračunov, na kar so vplivale podražitve, pa tudi spremembe pri gradnjah. V tem razdobju pa je bilo dokončanih kar 84 objektov s predračunsko vrednostjo 1.440 milijonov dinarjev, kar presega predračun novih investicij in prekoračitve starih objektov v gradnji skupaj. V skupnem predračunu je 90 odstotkov odpadlo na gospodarske investicije. Koncem marca je bilo na Gorenjskem le Se 42 negospodarskih objektov v gradnji, kar je 6 manj kot septembra lani. Njihov predračun pa je upadel za 12 odstotkov. Sestava zdajšnje investicijske gradnje pa je še vedno precej odmaknjena od tiste, kakršno naj bi dosegli s sprejetimi razvojnimi usmeritvami v teko čem srednjeročnem razdobju. Sestava zagotovitve sredstev pa se je ugodno spremenila, saj se je občutno povečal delež sredstev investitorjev na račun prejšnjega padca domačih kreditov. Pomemben vir so tudi združena sredstva in samoprispevek. Poglejmo ob koncu še gradnjo za trg, ki skoraj v celoti odpade na gradnjo stanovanj. Predračunska vrednost gradenj se je v enem letu malce povečala in je koncem marca znašala 748 milijonov dinarjev. Ce upoštevamo rast cen, potem se je gradnja realno zmanjšala, saj so prekoračitve predračunskih vrednosti porasle za 27 milijonov dinarjev, štiri odstotke od prvotnega preračuna. Prekoračenja so rezultat podražitev, nastalih med gradnjo. Tako je na primer v Kranju letos cena kvadratnega metra stanovanja 84 odstotkov višja kot lani. Gradnjo za trg gradbeniki vse manj financirajo sami - delež je od 69 odstotkov upadel na 59, vse večji je delež kreditov. V SREDIŠČU POZORNOSTI Poceni rešitev Eden od elementov v preobrazbi srednjega šolstva so prav gotovo prostori, ki morajo odgovarjati sodobnemu načinu pouka, pri katerem naj bi se razvijale tudi učenčeve praktične sposobnosti in znanja. Zato so sprva v Sloveniji, Gorenjska ni izjema, načrtovali gradnjo več novih šolskih poslopij. A pokazalo se je, da denarja, ki ga zahteva prehod v usmerjeno izobraževanje, ne bo dovolj. Ostali bodo torej stari zidovi, le notranja podoba bo nekoliko drugačna, bogatejša, sodobnejša. Kljub temu pa bo potrebno varčevati tudi pri opremljanju učilnic za predmete iz programa skupne vzgojnoizobrazbene osnove, to je za biologijo, kemijo, fiziko ter osnove tehnike in proizvodnje. Da bi bila razmestitev čim bolj racionalna, so v okviru republike izdelali enoten projekt opreme, ki naj bi se do 1. septembra znašla v takoimenovanih specializiranih učilnicah. Sedemdeset odstotkov denarja zanje bo prispevala republiška izobraževalna skupnost, trideset naj bi dale šole same iz sredstev amortizacije. Vendar pa šole te obveznosti najbrž ne bodo zmogle. Iz katerih virov manjkajoči znesek nadomestiti, še ni znano. V težnji po čim manjših stroških so šli v kranjski občini celo dlje. Dogovorili so se, da bodo specializirane učilnice opremili le v treh šolah: v gimnaziji, tekstilnem in obutvenem centru ter v šolskem centru Iskra. Pouk, ki bo s tem prav gotovo neprimerno kvalitetnejši od sedanjega pretežno teoretičnega, bodo v njih opravljali tudi učenci iz drugih kranjskih srednjih šol. Pri opremljanju učilnic bo vsekakor potrebno imeti pred očmi varnost učencev. Zato delo ne bo preprosto. Gradbena in inštalacijska dela bo za vse prevzelo Komunalno obrtno in gradbeno podjetje iz Kranja na osnovi enotnega projekta, ki so ga izdelali v Slovenijalesu. Ali bodo učilnice nared do 1. septembra, je trenutno težko reči, vendar po obljubah izvajalcev posebnih težav ne bo. Ob tej poceni rešitvi pa se odpira drug problem; učenci bodo morali hoditi od šole do šole. Pri usklajevanju urnikov bo treba na to vsekakor misliti. H. J. Ob dnevu vstaje odkritje spomenika Edvardu Kardelju Osrednja slovesnost, posvečena 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte, vstaji jugoslovanskih narodov in narodnosti in predvsem praznovanju dneva vstaje slovenskega naroda, bo v torek, 21. julija, ob 20. uri na Trgu revolucije v Ljubljani, kjer bodo ob tej priložnosti odkrili tudi spomenik velikemu teoretiku socialističnega samoupravljanja in politiku Edvardu Kardelju. Proslave in svečanega odkritja spominskega obeležja naj bi se udeležili delovni ljudje in občani iz vse Slovenije. Samo z Gorenjske P geniji finj — V Sloveniji že tretje leto ft» akcija za postopen prehod na Vimske stanarine. To vprašanje fcnah različno reSujejo in tudi jpo obračunavajo stanarine. p ye na primer letos do 1. julija j|Win povišalo stanarine od 20 do /^rtotkov. V kranjski občini so se predhodnih razpravah v sociali-jf\ zvezi in izvrftnem svetu l/ili, da se stanarine povečajo za ti odstotka. Takšno povišanje pa .med najmanjšimi v Sloveniji. m o povišanju so sprejeli 15. juli torej se pred sprejetjem zvezne-f/lloka o cenah. /tošnji izračun je najprej kazal, JU se morale stanarine v občini l^Mi za najmanj 26,17 odstotka. 'M bi upoitevali lansko stanje, pa junorale povečati kar za 53 od-fikov. Vendar ie koordinacijski odbor za preobrazbo stanovanjskega gospodarstva pri občinski konferenci SZDL menil, da ta hip .glede na stabilizacijske ukrepe ne bi bilo upravičeno povišati za več kot 20,5 odstotka. To povišanje pa bo le deloma omililo težave, s katerimi se zaradi pomanjkanja denarja srečujejo pri vzdrževanju stanovanjskih ob- {'ektov. Zbrana sredstva namreč ne ►odo zadoščala za uresničitev programa vzdrževanja, zato bodo pre-nekatera sicer nujna dela morala še nekaj časa počakati. Pred povišanjem so bile stanarine v Sloveniji samo v sedmih občinah nižje od kranjskih. Zdaj pa so tudi v teh občinah stanarine bolj povišali (Ljubljana 25 odstotkov. Maribor 38, Sežana 30, Postojna 23.1 odstotka) kot v Kranju. A. Z. Cena stanovanj na Planini 4. stran Prgišče pretresljivih črtic pričakujejo v Ljubljani okoli osem tisoč občanov: iz kranjske občine dva tisoč, iz jeseniške, radovljiške, tržiške in škofjeloške pa po tisoč petsto. Množičnemu shodu na Trgu revolucije, ki bo hkrati spomin na začetek organiziranega odpora v naši republiki in na revolucionarja Edvarda Kardelja, bodo prisostvovali tudi narodni heroji, nosilci Spomenice 1941, člani sveta republike; vse občinske, obalne in mestne konference Socialistične zveze bodo na predvečer dneva vstaje slovenskega naroda poslale v naše glavno mesto petčlanske delegacije. Na osrednjo slovesnost bodo iz vseh občinskih središč potekali organizirani prevozi. Večina udeležencev z Gorenjske bo v Ljubljano potovala po železnici in le del z avtobusi. CZ. Danes v Glasu: 6. in 7. stran Delegatsko odločanje - Radovljica 11. stran Gostišče na blejskem btoku 9 / A o\a0f »W8 G L, AS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA pftck, 10 julu isti PO JUGOSLAVIJI Za razvoj kmetijstva Do konca maja je Ljub Ijanska banka odobrila za naložbe v razvoj kmetijstia 480 milijonar dinarjev pašo jila, to pa je le 23 odstotkov valoriziranega zneska za leto 1981. Predračunska vrednost že odobrenih posojil je 957 milijonov dinarjev, kar pomeni 34 odstotkov letne predračunske vrednosti za načrtovane naložbe v vsem petletnem obdobju. Od vseh odobrenih posojil bo dobil družbeni sektor 310 milijo nov dinarjev, od katerih jih bo 170 milijonov izkoristil letos, zadružni sektor pa 170 milijonov dinarjev. 561 tisoč ton nafte Na slavonskih naftnih po liih so v prvih Šestih mesecih letošnjega leta načrpali 561 tisoč ton surove nafte in to je približno toliko kot so načrtovali. V Slavoniji bodo po predvidevanjih popolnoma uresničili letni načrt in načrpali okoli milijon 150.000 ton nafte. Na Hrvaškem naj bi v letu 1985 načrpali okrog 3,5 milijona ton surove nafte, od tega milijon 300.000 ton na slavonskih naftnih poljih. Večja obmejna menjava Po podatkih se je do konca letošnjega maja obseg ob mejne menjave po tržaškem in goriškem sporazumu v primerjavi z lanskim letom povečal skoraj za 36 odstotkov. Izvoz je bil večji za 22,8 od stotka, uvoz pa za 48,9 odstotka. V obmejni menjavi je bilo po tržaškem sporazumu realiziranih 20,7, milijard iz voza in 25.6 milijard uvoza. Premalo denarja za ceste Skoraj vsa podjetja za vzdrževanje cest v Jugoslaviji nimajo denarja za obnove in rekonstrukcije. Nekaj denarja hranijo za zimo, za posipanje, vsi pa si prizadevajo, da bi dobili več denarja od samoupravnih interesnih skupnosti. Po mnenju Gospodarske zbornice Jugoslavije niso določene naloge posameznih interesnih skupnosti in tako prihaja do nesporazumov med republiškimi in občinskimi interesnimi skupnostmi. Samo hrvaški cestarji so ob koncu lanskega leta zahtevali za vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest 242 tisoč dinarjev za kilometer, v povprečju pa so od interesnih skupnosti dobili le polovico te vsote. Sodelovanje Slovenije s Kosovom V Prištini so bili pogovori med delegacijama izvršnih svetov in gospodarskih zbor nic Kosova in Slovenije. Srečanje je pomenilo nadaljevanje pogovorov o pro gramih skupnih vlaganj gospodarstva Kosova in Slove nije za uresničitev dogovora o naglejšem razvoju pokrajine. Zdaj realizirajo skupna vlaganja za uresničitev štirih programov, v pripravi pa je še približno petnajst načrtov. Varčevanje z gorivi Pomanjkanje deviz je tudi Sloienijo prisililo, da se je odločila za dodatno zmanjšanje uvoza nafte in naftnih derivatov s konvertibilnega tržišča. Varčevalni ukrepi, ki jih je pripravila Slovenija, so zelo ostri in boleči, vendar nujni. Slovenija bo tako letos dodatno zmanjšala uvoz naf te in derivatov za 5,3 odstotka oziroma za 300 mili jonov dinarjev. To pomeni za 40 tisoč ton manj derivatov, kar je za 2,1 odstotka manj kot načrtuje energetska bilanca. Slovenija bo tako letos lahko porabila samo 1,9 milijona ton naftnih goriv. Svet v tem tednu Terorizem utrjuje korenine Giuseppe Taliercio janskega terorizma in udarne čete Pokljuškega Spomenik v Lipanci - Preživeli borci H. kega odreda NOV in POJ, k. ~ - , f innnrn i„ s „ro so se za letošnji dan borca zbrali Pod Lipanco in s pro b^FaTjona'Gore'nTskega odreda NOV in IW * fo* A 1943 PrehUi * nemškega ob slavo počasti nik, ki ga je nemškega obroča, so se za letošnji aun t/t«i« VJr~~Ai IT. . ZJ~t-t*Ii finome slavo počastili spomin na padle borce v Lipanci. Padlim fP^^**^ v varstvo in oskrbo letos sprejelo Združenje šoferjev in ai tome hanikov Bled. — Foto: D. Sedej Prvi rezultati spodbudni Kranj — Z vseh delovišč na mladinskih delovnih akcijah prihajajo ugodna sporočila o dosežkih na trasi in v interesnih dejavnostih. Mladinsko prostovoljno delo je v polnem zamahu in že po prvih rezultatih je mogoče zaključiti, da so bile priprave na letošnjo sezono mladinskih akcij uspešne in skrbno izpeljane. V Bistrici ob Sotli se na mladinski akciji Kozjansko 81 poti tudi 35 mladih iz kranjske občine in osem pobratimov iz italijanskega Rivolija, ki sestavljajo brigado kranjske občinske konference ZSMS — brigado Stane Žagar mlajši. Na Kozjanskem urejajo vodovod in cesto, komandant brigade Damijan Miklavčič pa poroča, da so brigadirji prav v vseh dneh presegali normo na trasi, v nekaterih dneh tudi za 30 do 40 odstotkov. Podobno prizadevnost, četudi je ni mogoče izraziti v številkah, je Čutiti tudi v delu posameznih komisij in v samoupravnih organih brigade, na mladinski politični šoli Edvard Kardelj, na tečaju prve pomoči, plesni šoli in na tečaju za radioamaterje. Kranjski mladinci so navezali stike predvsem z brigadirji MDB Petar Drapšin-Srbobran in z se pomerili tudi na športnih igriščih. Seveda ni pripravlja gada, pa vseh stenčasov in biltenov, pa brigadirske pesmi in tabornega ognja. Prejšnjo nedeljo je odšla na de-lovišče še druga brigada iz kranjske občine. Tudi ta je dokaz prijateljstva med Kranjem in Rivolijem: v njej je 37 mladih iz Kranja in šest fantov in deklet iz pobratenega italijanskega mesta. Osem Kranj čanov opravlja v te »fakulteto samoupravljanja«, kui brigadirji sami imenujejo delovne akcije, v bratski brigadi, sestavljeni iz udarnikov šestih bratskih mest — Bitole, Banja Luke, Zemuna, Osijeka, Hercegnovega in Kranja. CZ. Priprave na kongresa ZK teh julijskih dneh Kranj — Komisije za informiranje in propagando pri občinskih konferencah zveze komunistov na Gorenjskem morajo čimprej izdelati konkretne programe aktivnosti o pripravah na kongresa zveze komunistov. Takšen sklep je v ponedeljek sprejela komisija za informiranje in propagando pri Medobčinskem svetu zveze komunistov za Gorenjsko. V akcijske programe je treba vključiti uresničevanje kongresnih dokumentov in nalog zadnjih kongresov. Predvsem pa je treba oceniti, kako so se v tem obdobju razreševali posamezni problemi v občinah. Na seji so se tudi dogovorili, da bodo jeseni pripravili problemsko konferenco, na kateri bodo obravnavali probleme, s katerimi se spopadajo sredstva javnega obveščanja na Gorenjskem, hkrati pa tudi ocenili njihovo dosedanje delo. Razen tega so razpravljali še o delu Indok centrov v občinah. Poudarili so, da je treba delo centrov, tam kjer obstojajo, poživiti. V občinah, kjer Indok centrov še nimajo, pa je le-te treba ustanoviti do konca leta. A Z Razgrnitev zazidalnega načrta a Loka - Izvršr.. občinske skupščine je sprejel a - I^ršni svet škof-o javni ra^™«*gV Praznik krajevne skupnosti Sava Jesenice — V krajevni skupnosti Sava bodo letos drugič praznovali krajevni praznik v spomin na stavko leta 1935. Pripravili so pester program prireditev, ki bodo trajale od 10. do 17. julija. Za uvod v praznovanje bo najprej plavalni maraton, ki bo v soboto in v nedeljo na kopališču Ukova. V nedeljo, 12. julija, bodo organizirali množični pohod do spominskega obeležja padlim partizanom nad G regorjevčevim rovtom. Pohoda se bodo udeležili pripadniki enot civilne zaščite, narodne zaščite, teritorialne obrambe, borci, mladina ter drugi delovni ljudje in občani. V ponedeljek, 13. julija, ho nastop članov TVD Partizana v gimnastiki in judu. V torek, 14. julija, bo razgovor na temo Spomini na stavko v prostorih Kazine s pričetkom ob 18. uri. V sredo bodo pripravili strelsko tekmovanje, 16. julija pa bo osrednja slavnostna akademija ob 19. uri v gledališču Tone Cufar na Jesenicah. Poleg kulturnega programa bodo na proslavi podelili tudi priznanja OF. V petek bo še skupna seja v sicer tudi večkrat grajana, vendar ji ie še dovoljeno delovanje. Verjetno je to posledica dejstva, da je partiia trdno povezana s sovjetsko KP. iranska vlada pa si noče nakopa« p^^lTtudi * Sovjetsko zvezo severno m razen tega tudi najbližjo velesilo Pomemben zunanjepolitični dogodek je potovanje sovjetskega zunanjega ministra Gromika na Poljsko Sovjetski gost, član najvišjega državnega m partijskega vodstva, se je sešel s poljskimi voditelji. Tema pogovora so bile poljske notranje razmere, na katere gleda Moskv. dokaj kritično, prav tako pa tudi priprave na izredni kongres Pehale združene delavske partije. Kaže, da je Poljakom uspelo prepn™' gosta, da se partija konsolidira in da potekajo priprave na Konpes normalno. Moskva je nekajkrat doslej menila drugače. J. Košnjek r Pohvala za prizadevnost Koordinacijski odbor Slovenije za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije je poslal uredništvu Glasa naslednje pismo: Spoštovani! Koordinacijski odbor Slovenije za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije je na svoji zaključni seji 29. junija letos sklenil, da se za veliko ustvarjalnost pri pripravah in izvedbi kongresa posebej zahvali sodelavcem vašega uredništva, ki so prispevali svoj delež k uspehu kongresa. Koordinacijski odbor obenem pričakuje, da boste enako zavzeti tudi pri spodbujanju uresničevanja kongresne resolucije. Predsednik koordinacijskega odbora Vinko Hafner 1 5 Odločno v stabilizacijo Kranj - V torek se je sestal koordinacijski odbor za usklajevanje družbenopolitične aktivnosti pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije pri občinski konferenci socialistične zveze. Člani so razpravljali predvsem o nalogah v zvezi s stabilizacijo gospodarstva v občini. \\ J 1 Poudarili so, da je na vseh področjih \# treba spoštovati za letos »črtani programe, dogovore in resducjjsjf Podprli pa so tudi stališča, ki jih je i tem v zvezi pred nedavnim spwj*l^ izvršni svet kranjske občinske skup. I) AJL * -it Lado Pečenko V torek, 7. julija, je Avto-moto društvo Kranj izgubilo dolgoletnega sodelavca Lado-ta. Bolezen ga je kljub močni volji nenadoma strla in položila mnogo prezgodaj k zadnjemu počitku. Od januarja 1945 je do zadnjih dni pred smrtjo delal in doprinašal svoj delež k razvoju in uspešnosti društva. Kot soustanovitelj in vse do zadnjega član UO ter častni član društva je deloval na vseh področjih društvene dejavnosti. Posebno velik delež je dal na področju tehnične in prometno-preventivne vzgoje občanov in mladine. S posebnim veseljem je svoje znanje in izkušnje prenašal prav m mladino, saj je vzgojil celo vrsto mladih sodelavcev, ki ft* danes prenašajo pridobljeno znanje naprej, predvsem na predšolsko in šolsko mladino. V težkih letih od 1947 -1 Wfl je zelo uspešno vodil društvo kot njegov predsednik. S svojim stalnim in nesebičnim delom je dal neprecenljiv delež društvu in družbi. Vztrajno je hodil po poti boljšega, koristnejšega, vedel je, da največ da sebi in skupnosti le z vztrajnim, strokov, nim, kvalitetnim in neprekinjenim delom, kar mu je tudi ▼ polni meri uspevalo. Organizacija in družba m mu je za njegov doprinos oddolžila s številnimi priznaiji in odlikovanji, ki jih je prsjd v svojem dinamičnem in bogatem življenju. Kot človeka in prijatelja smo ga ie posebej spoštovali njegovi bližnji prijatelji is as* delavci, zato je naša bolečina še toliko večja. Lado je dotrpel prezgodaj u vse: za njegove najdražje, za prijatelje, sodelavce in drui bo. Za njim bo ostala prsmi, na, vendar bo čas omilil bolečino, spomin na tebe pa bo lep in trajen. Hvala ti za vse in naj ti bo lahka slovenska zemlja. Prijatelji, sodelavci člani AMD Krair 10. JU L U 1981 HOTBANJA POUTIKA, SAMOUPRAVLJANJE ena stanovanj na Planini 3.STRAN GLAS le IBT-2 Konec junija so kupci »ta iti rib stanovanjskih na Planini obvestili sli onbaiospiilltieoe orio skupščino organe, da seda gradnji stano-poloitaj osebnimi do-teri po najbrž celo ne kopiti stanovanja. iST* namreč nja končna pri zvezi stanovanjskih skopoo-oti Slovenije. Le-ta je opsosoflb, da pri ko so v shaja ■ zbornice ki a <* pa je 22.1*4» dinarjev. To pa a vosu o pravilnosti sa reševanja in ^objektih mm Pla^/nU*^ i*ka j i n ko ko je prišlo do tolpe posli silil««. soso poprnoali ▼ K rana. Zvedeli *>> da j« oojpacj raspra vi jal o fvor podpisnikov spo razama o ob-mfu cen v stanovanjski hri. Sklenil je, naj ceno naj-j preveri poocbas komisija -7 Neuspel referendum za občinski samoprispevek je v trftftfli krajevnih skupnostih del načr-tov za to petletno Ljudje so upali, da bodo s •ranim denarjem vendarle obnejSe cest-\ kanaiiiacijo, domove. Zamisli so torej vodi, predvsem v neraz-ih krajevnih skupnostih, brez širine družbene pomoči Nifl"* programov ne bodo mogli >• takih krnje-vnih skupnosti je • v kateri je ■le po vaški! odseljeva-očitno ie L Jelendol-Dolina k^ovanje povezano z C^onuačinov v dohno TC. se Po*^«^,, z lot"' aodob"^ ^n<> pOVP7a «v*T*S>vne akupnos* Kf v.sfza£ £>a ao razvoj naših v".~" - K doJroaoootocinr nmrm^T Vt pri___;>i*vi naloi fpi na cesto ostajajo ii skupnosti Jelendol-Dolina na—ini__.. —i referenduma zgraditi riodolimjiu lIITI^j?, — kitcejAi razvoj obmejnih nancf ij, v tem peti tm*?* **~ - Pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti oJv Janez liegbč meni, da so zlasti m-aniSe krajevne skupnosti / neuspe !im referendumom veliko »V sbriaT bo vise, vsoj os dnino nm£t7Zm se ti Prejeli smo Asfaltna baza Psi snskivn« .i.^,. "^m^oZJC* Pod . začasno v Naklem* »Glaana a.7.Sl - * Sedanja rešitev, » ™ jo je t* pod- s pripravo dokonoentacije Pri oioooJeitvi itnejšo pomoč ki ima ločno razvito in je velik uporabnik, mum .*čem, ceste Jelendol-tik. Glede no to, da žila poteka L Trsiake Bistrice, upalo prispevek območne j|Bp* — ■pnuoli, nekaj denarj« ~Jn priča kujemo ie od komunalne skupnosti, nikakor ne smemo pre-v naslednje obdobje.« drugih načrtih krajevne skup yj je Janez Meglic povedal tole: j/t Vetom noani is »smo obnovi-^silski dom. Denar bo priape-£ občinska požarna skupnost. JU basno tehnično opremo «a Jtvitev pretvornika za Jdajski program. Tudi ^sko imamo denar ie in sicer iz somoprii i, b' se je pravkar iztekel, /s togo po načrtujemo ie Ljfsaeno su sidi te v vodovodov v pdjik Jelendol in Dolina« zbornice za predlog Canan pos^etpn, da bi na in asaolloa koso pasla lih začasno v Naklem, ob sedanji, ki je zastarela in ne aoore več ansss-ta vi jati dovolj asfaltne mase za gorenjske potrebe.« Bralen se nekaOe vsah aaiaeL da je s tem sestankom, on bnaiii m ao poudarili potiiiha po saoatao okolja in ureditvi prasneta, pso-blem ie reaen. Stvar na ni toka nusliiMi soj ehnnek en sko Bsmtavrja saaaa eko aspekt (podražitev radi za vlače vonja), ozadju pa pušča vse P pek na, itoiti stra ti ■ nov onono krajevne oprave, z isgonorjanji ■ 1 Stanko Šimenc B /floH Prostori niso problem Kranj — Za tekstilni in obutveni šolski center v Kranju prehod na usmerjeno izobraževanje ne bo tako boleč kot za večino drugih srednjih Sol, kjer se s praktičnim poukom učencev domala prvič srečujejo. Precej denarja bo treba za opremo specializiranih učilnic ter učilnic za osnove tehnike in proizvodnje. Pa tudi prostorov ni nikjer odveč. V srednji tekstilni in obutveni soli, kakor se bo po novem imenovala, imajo že zdaj delavnice za praktični pouk dobro opremljene. Imajo fonolaboratorij, učilnici za kemijo in fiziko. V njih ne bodo potrebne velike spremembe. Kabinet za fiziko bodo le malenkostno dopolnili, medtem ko bodo učilnico za kemijo preuredili za pouk biologije, ki je v Soli nov predmet, na novo pa bodo opremili učilnico za kemijo. »Pripravljamo tudi prostore za osnove tehnike in proizvodnje,« je povedal direktor Sole Stanko Širnem »Upamo, da jih bomo septembra najkasneje oktobra, imeli. Za opremo imamo na voljo M*.060 dinarjev, vprašanje pa je, če bo znesek pravšnji. Se vedno namreč ni povsem jasno, kaj naj bi v opremo specializiranih učilnic pravzaprav sodilo.« V šoli razen tega načrtujejo temeljito obnovo stavbe, ki so jo prevzeli od tovarne Zvezda in v kateri že domuje delavnica za praktični pouk predilcev. Samo za popravilo strehe bodo rabili 2,7 milijona dinarjev, celotna naložba pa bo stala blizu 20 milijonov. Uresničena bo predvidoma prihodnje leto, ko bodo v stavbo preselili Se delavnice za pietiljstvo, tkalst vo in tekstilno kemijo. »Na splošno imamo pogoje za delo kar dobre. Z izobraževalnim centrom Sava smo se sporazumeli, da bodo učenci iz prvega letnika gumarske iole gostovali pri nas. Tudi nekaj učiteljev jim bomo .posodili*. Nase specializirane učilnice pa bodo obiskovali se učenci iz šolskega centra za blagovni promet.« Ko govorimo o preobrazbi srednjega Šolstva, pogosto oozabliamo na učitelje. Prehod bo zanje v nekaterih Šolah, ki izgubljajo ustaljene programe oziroma dobivajo nove, precej boleč. »Pri nas imamo težave predvsem z učiteljem za pouk fizike, ki ga celo po ponovljenem razpisu se nismo uspeli dobiti, po drugi strani pa se odpira vprašanje, kako zaposliti nekatere učitelje praktičnega pouka,« je dejal Stanko Šimenc. Za novo Šolsko leto so v srednji tekstilni in obutveni Soli razpisali 480 prostih mest; 330 v tekstilni in 150 v obutveni usmeritvi. Medtem ko je zanimanje za srednje programe, zlasti za tekstilnega konfek-cionarja, med učenci izredno, pa je še nekaj prostora v drugih tekstilnih oddelkih. Vpisi-bodo trajali do konca avgusta. Zanimivo je, da je šola uvedla nov prilagojeni program za pomočnika tekstilnega konfekrionarja, kije namenjen učencem iz posebnih Sol. H. Jelovčan Ce gre naprave z tem krat novo „ ^JaVt? kar tH° kot bi bilo I km od- drugi za to OGOVORIMO SE silpvonpi in ev vendar vzrokov so hoteli stikati o dveh v K8 Naklo in so jo gozdu pri Z vireak Pi mejijo na zato „ ti krajani Naklo, če hi tvfli hfli grehe. To po je jjj^ae jeCP dalo v ^^^^rmAkUMi.o pH' *e v Naklem po-' kskrie. delu- Mfobajjeon*** oieditve. Naložb je vedno manj V radovljiški občini so že lani precej omejili naložbeno dejavnost — Ugodna zunanjetrgovinska menjava — Omejili splošno in skupno porabo "•sOsmiti, zakaj ▼ Naklem tako ■» vailjnje misel, a sebe odgovor » gospoda rsko m radi ne LOKA »kupni- zasedanje zboru roženega dela. zbora jevnih skupnosti in /be nepolitičnega ■ ■ Skupščine občine fja Loka bo \ četrtek. i. ob 16. uri v iejni rani Skupščine občine ■ Loka. Poljanska Dnevni red verifikacijo Radovljica - V radovljiški občini so se ie lani dosledno lotili vseh stabilizacijskih ukrepov in letos v prvem polletju je gospodarstvo občine doseglo zadovoljive rezultate. Seveda ni manjkalo problemov, ki pa so jih člani izvršnega sveta sproti ob-ivsli in nanje opozarjali Stanko Slivnik je predsednik radovljiškega izvršnega sveta: »Na nove gospodarske razmere smo bili v občini pripravljeni,« pravi, »že lani smo dosledno in temeljito ukrepali, delovne in temeljne organizacije so spoštovale resolucijo in stabilizacijske ukrepe. Vse probleme so tekoče obravnavali tudi zbori skupščine in sprejemali ustrezne in obvezujoče sklepe. Lani in letos smo se najbolj zavzeli na področju stabilizacije, na področju izvoza in uvoza, investicij, skupne in splošne porabe. Delovne in temeljne organizacije so letos poslovale v okviru planov in povečale fizični obseg proizvodnje, radovljiška občina pa ima že nekaj let tudi ugodno zunanjetrgovinsko menjavo. Ni pa šlo brez težav, predvsem pada izvoz na konvertibilno tržišče in ko smo analizirali vzroke, se je izkazalo, da je na zahodnem tržišču nizka konjunktura. Preskrba z repromaterialom je bila pereča predvsem v Iskri, drugače pa do večjih problemov ni prihajalo. , Še posebej smo ukrepali na področju investicijske politike, saj so lani investicije občutno upadle. Prav tako je letos, ko so naložbe precej omejene. Delovni organizaciji LIP Bled in Elan Begunje sta si začrtali nekaj dobrih investicijskih programov, ki smo jih podprli, saj zagotavljajo večjo izvozno usmeritev. Radovljiška občina je tudi turistična občina, zato sproti poskušamo reševati najhujše probleme, ki se pojavljajo na področju gostinstva in turizma. Večjih vlaganj v turizmu v tem letu ne bo, razen tega, da bomo še naprej vložili precej sredstev v turistično infrastrukturo. Ze prihodnje leto predvidevamo tudi prve rezultate in šele v naslednjih letih naj bi povečali tudi turistične zmogljivosti. Ko zdaj ocenjujemo polletne rezultate, ugotavljamo, da večjih problemov ni. Zdaj bomo končno našli rešitev za Športhotel na Pokljuki, skupaj s Hotelsko turističnim podjetjem Bled. Precejšnja pridobitev za turizem in za Bohinj je novi Kompasov hotel v Bohinju, ki je bil prejšnji teden odprt in ki ima višjo kategorijo ter bo tako bolj privlačen za tuje goste. Pripravljamo pa se tudi na sanacijo hotela Jezero, ki je že nekaj let zaprt. Ze lani smo močno omejili splošno in skupno porabo, saj smo se dosledno držali resolucijskih določil. Zdaj, ko so sredstva omejena, ni šlo seveda brez problemov predvsem na področju izobraževanja in otroškega varstva. V prihodnjih mesecih pa v občini nameravamo vso potrebno pozornost posvetiti boljši organiziranosti turističnega gospodarstva na Bledu, tako, da bi prišlo do racionalnejše delitve dela; prav tako naj bi nova organiziranost spodbudila učinkovitost komunalnega gospodarstva v občini, v izdelavi pa je še predlog o organizaciji trgovine. Dovolj problemov, ki jih bo treba temeljito obravnavati in se tudi ustrezno opredeliti.« K1EK. 10 JMIU mi OLAS4.STRAN Prerez ustvarjalnosti Poldeta Miheliča Prgišče Od 10. julija do 3. avgust« bo v flb^UU y Radovljici odprta razstava slik samorastniikega slikarja Poldeta Miheliča ulična, Slikar, ki slika počasi in le ko ga k temu sili njegova notranja nuja, se bo predstavil z okoli 30 oljnimi slikami na les, ki predstavljajo prerez njegovega slikarskega ustvarjanja zadnjih deset tet. Mihelič je slikar, ki se od svojih slik težko ločuje; tistih, ki so mu najljubše najraje ne bi niti razstavljal. Vendar se zaveda, da pomeni skrbno pripravljena razstava preverjanje prehojene poti in je lahko spodbuda k nadaljnjemu umetniškemu zorenju. Po vsebini izrazito slovenski slikar, po slogovnem izrazu pa zelo svojski, bo verjetno deležen velike pozornosti s strani domačinov, kakor tudi tistih tujih tu- ristov, ki z zanimanjem odkrivajo utrip naše dežele. Polde Mihelič, samorastnik, romantik, nekateri ga imenujejo slovenski Bruegel. Vsaka od teh oznak pove nekaj o slovenskem slikarstvu, a nobena ne zaobja-me celotne vsebine njegovega dela. Miheličeve vasi so skupine iz brega rastočih hiš, z majhnimi okni in slamnatimi strehami, z golim drevjem in vzpenjajočimi se razbrazdanimi potmi. Neba v njegovih slikah skoraj ni, zagotovo pa ne svetlega. V slikah se pojavlja luna na temnem koščku neba. Vse je skrivnostno, vzbur-ljivo, kljub temačnosti privlačno in lepo. Slike so polne neke čustvene napetosti, ki jo stop- Zasedanje skupščine kulturne skupnosti Radovljica njujejo poleg značilne kompo cije predvsem barve: vijolici-oranžna, rdeča, zelena. Bruegljevski je slikar predvsem v upodobitvah vaških sejmov: na majhnem prostoru sredi hiš se gnetejo ženske med čebri, s koši in cekarji, zaverovane v svoje delo. Posebno mesto zavzemajo v Miheličevem opusu slike, v katerih nastopajo vaški posebneži. Eno ali več figur postavi slikar v prednji plan zanj značilnega kmečkega ambienta in jim v groteskni obliki dš toliko življenjske neposrednosti, da kar težko verjamemo, da niso portreti, temveč plod slikarjeve imaginacije in spominov iz preteklosti. Po svojem izrazu so te slike najbolj »naivne«. V njih je Mihelič soroden slikarjem hlebinske šole. Vendar gre v njegovem primeru za zavestno izbrano govorico, ki mu omogoča izraziti njegovo posebno predstavo o svetu, ki ga upodablja. Zdi se, da je Miheličev slikarski svet ves pogojen v njegovem otroštvu: iz otroštva zajema podobe vasi, sejmov, vaških originalov; iz nostalgije za otroštvom odeva v otožno Tepotnost tudi te- Radovljica — Izvršni odbor kulturne skupnosti Radovljica je pretekli teden obravnaval gradivo za 15. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, ki je sklicana za torek, 14. julija, ob 16. uri v zbornici osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici. Gorjanski godbeniki v Nemčiji Godba na pihala iz Gorij je pretekli četrtek odpotovala v zahodno-nemško mesto Rutensheim. Gorjan-ske godbenike so povabili tamkajšnji godbeniki, ki te dni proslavljajo 60-letnico svojega dela! Septembra lani so bili namreč nemški godbeniki v gosteh pri godbi na pihala v Gorjah, kjer so podpisali listino o prijateljskem medsebojnem sodelovanju na področju izmenjave notnega gradiva, strokovnih izkušenj in gostovanj. Obisk v Nemčiji je hkrati tudi priznanje vsem gorjanskim godbenikom za izredne uspehe, ki so jih dosegli na sklepnem tekmovanju šestnajstih najboljših godb iz Slovenije v začetku junija na Bledu. Pevci iz Zasipa v Celovcu Celovec — V celovški mestni galeriji so v torek, 7. julija, svečano odprli razstavo likovnih del znanega slovenskega slikarja Jožeta Horva-ta-Jakija. Ob tej priložnosti je nastopil moški pevski zbor kulturnega društva iz Zasipa. Pevce je povabil naš konzulat iz Celovca. Pnreditve so se udeležili najvišji predstavniki političnega in kulturnega življenja dežele Koroške, Celovca, slovenske skupnosti, konzulata in gostje iz Slovenije. Povabilo iz Celovca je še eno pnznanje prizadevnim pevcem iz Zasipa, ki so se marca letos izred-- no izkazali tudi v kongresni dvorani v Beljaku. Kljub poletju, ko je že precej delegatov na dopustu, računajo, da bodo vodje delegacij poskrbeli za dobro udeležbo in zagotovili sklepčnost. Na dnevnem redu je sprejem periodičnega obračuna za letošnje prvo četrtletje, delovni program« in finančni načrt za leto 1981, samoupravni sporazum o ustanovitvi delovne skupnosti skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in njen statut ter samoupravni sporazum o Prešernovih nagradah Gorenjske. Delegati bodo sklepali o letošnji prispevni stopnji za kulturo, ki bo znašala za kulturo v občini 0,38 odstotka, za skupne slovenske naloge pa 0,56 odstotka od bruto osebnih dohodkov. letošnji predlog združevanja sredstev za kulturne programe v občini predvideva, da bo porabljenih 9.315,00 dinarjev, kar je Je za 12,6 odstotkov več od lanskoletnega finančnega načrta. Vsled tega bodo morali delegati odločiti, katere naloge so prednostne oziroma, pri katerih naj bi porabo omejili. gobe in krivice preprostih in revnih prebivalcev svojih vasi; de-korativnost in hotena naivnost upodobitev sta posledica slikarjeve romantične in v preteklost usmerjene narave. Polde Mihelič je kot slikar zrasel s slovensko tradicijo in je ves zazrt vanjo. Kljub svojskemu likovnemu izrazu se zdi, da po vsebinski strani želi nadaljevati pot Vesnanov; v svojih slikah upodablja svet, ki ga je že pred desetletji prekinila vojna. Šola za oblikovanje in pedagoška akademija nista v ničemer okrnili Miheličevega samoniklega izraza, niti spremenili predmeta njego\ega upodabljanja. O tem, kakšne sledove bi zapustila v njegovem delu akademija, če bi mu bilo dano obiskovati jo, lahko samo ugibamo. Življenjska pot ga je pripeljala med samorastnike. Pionir med njimi ima in bo ohranil svoje mesto v sodobnih slovenskih likov-Maruša Avguštin sto v nih iskanjih Ob izidu biltena »Med knjigami« Ni vse zlato, kar se sveti. Vendar pa se tudi zlato v temi ne sveti. Naj bo neka stvar še tako dobra, če ljudje zanjo ne vedo, zanje dejansko ni »dobra«, nima vrednosti. Izšla je letošnja dvojna, številka biltena »Med knjigami«, ki se sicer ne sveti, vendar ga odlikuje nekaj lastnosti, zaradi katerih ga je treba priporočiti vsem mladim bralcem. Izreči je treba priznanje tudi uredništvu — delavcem Pionirske knjižnice. Bilten je nekakšno živahno, izvirno, prav nič vsiljivo in »napenjajoče« poročilo o delu Pionirske knjižnice. Prijeten sprehod skozi celoletno delo knjižnice, med svetlobarvni-mi policami, kier ti knjižničarke prijazno pripovedujejo, kaj je bilo med letom storjenega in kaj so še imeli v načrtih. Potem se v pogovor vključi Alenka Bole-Vrabec, dr. Anton Po- lenec, pokramljajo z Berto Golobo-vo, na koncu pa se spomnijo tudi v junija umrlega mladinskega pisatelja Angela Cerkvenika. Ko Bilten prelistaš do konca, čutiš, da so tiste ozke strani vsebinsko bogate, pisane jasno, lahkotno in razgibano. Nobenih dolgoveznih člankov a j' . nje snovi v Bilten ie porazdelitev in podaja-M°jia; J »Senu še najbolj podob- lahkotnemu prele-v toplem pretresljivih črtic »Kadar so otroci v precepu, se zdi, da seže njih stiska do neba Pisateljica razkriva stisko src mladega rodu s s ub ti In o roko. Če prav jih je pisala učiteljica, ne čutimo nikjer pedagoškega prsta in ne začutimo moralnega razsojanja. Utrip otrok, deklet in fantov, ki imajo pred seboj samo cesto, je podala pisateljica s polno umetni ško močjo. Ob vsaki njeni črtici zavalovimo v lepoti. Se in še more odzvanjati v nas. Vsaka beseda je pretehtana in klena. Ti junaki teh črtic so živeli v Preddvoru, a so mogoče tudi med nami. Mogoče živijo tudi ob nas, pa nemara nismo mogli kdaj sami razkriti navzkrižja nasprotij, v katerih raste mlada osebnost, kakor nam jih je mogla razkriti pisateljica« Besede, ki jih je Branka Jurca zapisala v uvodu knjige Berte Golob »Sovražim vas« Triindvajset črtic je Berta Golob zbrala v knjigi. Ni sveža, izšla je pred petimi leti in danes je v knjigarnah ni več dobiti. Toda črtice so prav tako sv*, že kot tedaj, ko so še dišale po tiskarskem črnilu. Vsaka je porojena iz doii. vetja, ki nas pretrese. Pred nami so otroci, ki niso imeli ne lepe in ne dobre mladosti: Sime, ki ga je mama zapustila, ko mu še ni bilo leto dni. Peter, otrok brez doma, Vojko, ki nima matere in očeta. Da, mogoče živijo tudi med nami S srci, polnimi grenkobe in hrepenenja Pa jih ne vidimo. Ne utegnemo jim prisluhniti. Razsojamo, da to že znamo opraviti na hitro. Odločili smo se, da prgišče pretresljivih črtic v teh poletnih mesec nanizamo v našem časniku. Seveda velja na začetku pobliže spoznati pisateljico, Berto Golob u Struževega pri Kranju. Sicer pa, mnogi jo poznajo, saj jim je vtepala učenost v osnovnošolskih klopeh. Petnajst let je poučevala otroke slovenski jezik na osnovni šoli v Preddvoru. Vaško šolo so obiskovali tudi otroci iz zavoda, Prehodnega mladinskega doma, v katerem so živeli osebnostno in vedenjsko moteni otroci iz vse Slovenije. Preddvorški zavod je bil tedaj edini, iz katerega so otroci hodili v vaško šolo, se pomešali med vaške otroke. Domski ali tudi grajski so jim pravili, ker so živeli pod streho starega gradu. Po petnajst jih je bilo v razredu. Ostali so skupaj, da je bilo lažje usklajati urnik učenja v domu Berta Golobova je bila vsa leta razredničarka teh razredov. »Nikoli nisem imela težav, čeprav so težave bile, velike. Lep? spomine imam na ta leta, še danes rada srečujem te svoje učence. Verjetno vsak učitelj ne more delat^s toliko sreče, da je vse v redu Vsa naučena psihološka učenost ne pomaga, če v trenutku prav ne reagiraš Nikoli se msetn pred otroki pretvarjala, vselej sem bila takšna kot sem. Ovrgla aern staro pedagoško načelo, da mora učitelj kot povoščena lutka stati pred razredom, da mora biti vedno vesel, da mora skriti svoje probleme. Domski otroci so hoteli imeti odkrit odnos, takoj so začutili ponarejenost. Ce ser bila jezna sem bila jezna, če me je bolela glava me je pač bolela glava is otroci so bdi tedaj razumevajoče tiho«. Graj* *i Soli letela le na kri«, temveč na človeka kot takšnega. Našla sem na primer namazan Vos kruta, ki seje vahal na tleh. Jezila sem se na vse, nisem iskala otroka, ki ga je zavrgel. Srd, ki ga ie v meni sprožil zavržen kos kruha, se je razdelil na v«, naelektrenost je ob besedah, kakšen je človek, ki zavrže kruh, popustila. _ pripoveduje Berta Golob o svojih letih poučevanja v Preddvoru Zgodbe so nastajale počasi več let. Utrinki, kratke situacije. Absolut-no resnične zbrane pod pomenljivim naslovom Sovražim vas. »U ena je narejena iz dveh usod, ker sta se mi zdeli obe tako grozljivi.**1"..-'* oblikovala v celoto, ki pa je prav tako možna,« pripoveduje pisoteljtca »Ponekod so imena prava, drugod zakrita, zamegljena, ker je bila usoda kočljiva.« »j ' »Ti otroci bi brez doma propadli, vzgojitelji in vodstvo je zelo skrbelo »»j?- J,m pravega doma seveda niso mogli nadomestiti. Z njuni je hodila bridkost, ostala senca iz otroštva. V vseh poklicih so danes, mnogi so se pnlagodili življenju rada jih srečujem. Nekateri so veliko dosegh. ko so se osvobodili teže. Silva Ros, ki jo v črtici imenujem Japonka. danes študira v Parizu izrazni ples. Naredila je vzgojiteljsko šolo, kasneje peda-goško akademijo, kjer sva se spet srečali...« nu nekakšnemu tavanju metuljčka, ki se sončnem popoldnevu dviga in spušča nad travniki ter se za hip ustavi ob belem cvetu. Prijazno pokima, na hitro pokramlja, se še nasmehne ter zamahne z lepimi pisanimi krili in že leti naprej. Hip zatem se zaguga na visoki travi. Tudi tej pove nekaj novega in spet zaniha v lahnem vetru. In tako naprej, vse do zadnje 59. strani. jože Urbanija »Drobne zgodbe« Nekaj let so se utrinjale tudi »Drobne zgodbe«, knjiga črtic. ^ Je P" Mladinski knjigi izšla lani. Iskrice, ki so nastajale ob spoznaniuJiaK wk gačno je danes življenje. V knjigi je štiriintrideset zgodbic, °^2*m-P ških doživetij, radosti, nagajivosti, spoznanj, preizkušenj iz Bertmin i roških let. Črtic o nekdanjem življenju v skriti dolinici, čudovitem svetu « Savi kakor Berta Golob pravi Struževemu. »Toliko se je spremenilo oauej. da je bila doba pred štiridesetimi leti že povsem drugačna. Zato m ono takih zgodbic lahko zelo veliko, v bistvu bi postale enake.« »Znani obrazu Jeseni bodo pri Mladinski knjigi ponatisnili »Znane obraze« Berte Golob, priročno knjižico, ki na kratko predstavlja življenje in delo z"an* domačih in tujih pesnikov in pisateljev. Zbrala jih je, da bi pri mladih y*uji-la željo po natančnejšem poznavanju avtorjev, da bi se mladi bralci lahko sami poglobili in seznanili z njihovimi deli. Domski »Žive besede« Triindvajset jih je. Vsa njihova preteklost se je zamotala in postala nerešljiv vozel. Strah in trepet nase iole so in divjajo, da je joj. Učiti se pa nočejo. Pravimo jim domski. Ta edina beseda nikoli ne pove premalo. Kdaj pa kdaj se preraste svoj krog. Takrat je napolnjena z zlobo Domski pomeni takrat nečloveški. Kako da ie nismo prepoznali teh zavrženih src? Saj so tudi v njihovih dušah globine. Saj so nekoč kakor drugi otroci z drobceno roko tipali v svet. Saj so se njihove oči skalile kasneje. Saj so jih odrasli napravili surove, ko so jim nekega dne za vselej odrekli ljubezen. Zgnetli so se tu pod streho vzgajaliiča. Od vseh vetrov so se brezdomci naleteli skupaj. Le redko jih obišče kaka mati. Kaj neki vre v njihovih srcih? Kaj vse je tam pokopano? Domski, pravimo vedno spet, domski In povrhu še grajski, ker žive pod streho stoinstoletnega gradu. Vse bi dali, da bi jim odpadla kaka šolska ura. Zadnjič jim je. Vsi po vrsti so mi segali v roko in vpili: .Bravo! Tovarišička! Srček! Prosti smo!« ' Tovarišička. Kako smešna in neumna beseda. Oni so pa z njo izrazili razigranost in vso svojo srečo. Zaslužila pa njihove hvaležnosti nisem Dva dni poprej sem jim rekla dovolj brezobzirno: »Sita sem vas do grla« Nekaj več besed pa velja spregovoriti o novosti. Jeseni bodo izšle tžive besede«, nekakšen celosten pogled na jezikovno problematiko, 9trokovne delo z jezikovnega področja, obdelano problemsko. Napisano tako, da n bo vzel v roke šolar. »Vem, da otroci ne marajo vadnk. Knjiga zato ne teli biti učbenik, temveč zanimivo pripovedovanje o jeziku; obogateno z ilustracijami Marjana Mančka.« Kaj imajo otroci radi, Berta Golobova prav gotovo dobro ve. Nič koliko jih je v petnajstih letih učila slovenski jezik, štiri leta je bila z otroci med knjigami kranjske pionirske knjižnice »Slavist po srcu sem,« smeje pravi, »toda stvari, ki bi bila nezanimiva, ne bi študirala. Učni pripomočki so se pri drugih učnih predmetih hitro razvijali, materinščina po tej plati ni bila deležna dovolj pozornosti. Nanjo je padla senca nepotrebnosti, nezanimivosti. Pa vendjar je lahko pouk slovenskep. jezika še kako zanimiv, zlahka je moč otroke nritegniti. Začeti je treba pn sodobnem pogledu in se nato obrniti v preteklost. Sama sem vedno tako delala. K pouku sem prinesla pesniško $Mrko, ki je pravkar izšla, pogovarjali smo se o knjigi, ki je še dišala po "tiskarskem crniku in ni bilo težko nadaljevati s Trubarjem.« Berta Golobova je zdaj že šesto leto lektorica pri RTV Ljubljana, Na dlani je bilo zato seveda vprašanje, kakšen je časnikarski jezik. »Zvrst je-zika je, ki bi mu morali posvečati več-pozornosti. Novinarji se jezika kot komunikacijskega sredstva premalo zavedajo. Omejuje jih prostor in čas ki vsiljujeta samostalniško namesto glagolskega izražanja. Za samostalni ški izraz potrebuje manj prostora, če bi tri vrstice takšnega izraza nadom stil z glagolskim, bi napisal šest vrstic. Strnjen zapis pa je za običajnega bralca teže razumljiv. Vendar bi se dalo vsako stvar vendarle povedan \ mejah splošne razumljivosti. Kanček krivde ostane tudi pri novinaru.. M. Volčjak 10. JULIJ 1981 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH OBVESTILA. OGLASI IN OBJAVE Turistična agencija ALPETOUR LETOVANJE NA JADRANU: Mali Lošinj, Kaštel Lukšič, otoki v srednjem Jadranu RIEDER MES8E (AVSTR. KMETIJSKI SEJEM), odhodi ?S. 8. in 29. 8. 81 cena — 1.350.—din in 2.150—- din RIM - CAPRI - ASSISI, odhod 24. 9. 1981 BEOGRAD v septembru in oktobru PULA, eno- do tridnevni »skoki« z letalom (za kolektive) PROGRAMI ŠOLSKIH EKSKURZIJ Informacije in prijave v vseh Alpetourovih poslovalnicah. » PRIREDITVE NA BLEDU Danes bo v plesni dvorani Kazina gost večera Ivo Kobic\ Jutri se bo ob 10. uri V Ribnem pričelo srečanje borcev brigade F Prešerna. V nedeljo bo ob 17. uri v Zdraviliškem parku prome-nadni koncert. Igral bo pihalni orkester iz Gori j. V ponedeljek bo ob 17.30 na Otoku v cerkvi koncertiral ljubljanski baročni trio: Klemen RamovS — klunasta flavta, Alojz Modrej — viola da gamba. Maks Strmčnik — čembalo. V sredo se bo ob 20.30 v Festivalni dvorani predstavila folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane, v četrtek pa bo imel pihalni orkester Fan Musikklag iz Norveške prome-nadni koncert ob 15.30 na terasi kavarne Park. Temperatura jezera je 22 stopinj Cel-21_J r » LET LESNEGA SEJMA V CELOVCU *J„ tinkovni konferenci so predstavniki Celovškega sejma seznanili Ljubljana - Na tiskovn Kom lto£iim jubilejnim 30. lesnim sejmom v Ce-priaotne noviru^ ^ ^ ga ^ zveZni predsednik w*cu Trajal do ?? _ «pjem bo spremljalo vrsto praktičnih prikazov, zvrstili dr. Rudolf Kirehschlager 7eJefn^kipDanJžag»rjev bo v petek, 14. avgusta, dan p. ae bodo tudi «W7alJ^J bo v sredo, 19. avgusta. V mizarjev pa v toreKtudi 8ejem potrošniškega blaga, ki pa bo trajal do tem Času pa rx> na 8*J"'"Ce|ovcu »pada med največje v Evropi in bo letos celo-23 *^^J?£™l$toopreme za gojenje gozdov, žaganje, spravilo lesa in tran- r RIM—CAPRI—AS8ISI Alpetour prireja petdnevno potovanje z avtobusom v sosednjo Italijo. Pričelo se bo 24. septembra z odhodom ob 21. uri izpred hotela Creina v Kranju. Po nočni vožnji do Rima bo tam po avtobusnem ogledu-mesta namestitev v hotelu. Popoldne si bodo izletniki ogledali mestne zanimivosti: Kapitol, Beneški trg, forume, kolosej, Angelski grad in še marsikaj. Naslednji dan si bodo dopoldne ogledali Vatikan, po- Eoldne pa bodo obiskali Vie Appie s atakombami, obetajo pa tudi pokuš-njo vin. Naslednji dan se bodo po vožnji do Neaplja vkrcali na ladjo in obiskali otok Čapri. Poleg otoških znamenitosti si bodo v primeru lepega vremena ogledali tudi modro jamo Isti dan bo povratek v Rim, naslednji dan pa bo povratek v domovino mimo Assisija (ogled mestnih znamenitosti), preko Apeninov in ob obali mimo Benetk in Trsta. Cena potovanja je 6.600 din po osebi. 5.STRAN.G L/A KOM PAS JUGOSLAVIJA 30 let vaš turistični kompas KOLN —ANUGA — Svetovna razstava živilske industrije, 11/10, 4 dni, cena 10.500 din DEN HAG - Energetske postaje, 14/9, 8 dni BASEL - NATURA, 4 dni, 14/9 CARIGRAD - 4. Balkanski simpozij za biokemijo in fiziko, 28/8, 8 dni MUNCHEN — Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki, 21/10, 4 dni BUDIMPEŠTA - Mednarodna razstava igrač, 18. in 29/9, 3 dni HANNOVER — EMO — Svetovna razstava: vse o obdelavi kovin, 14/9,5 dni, cena 9.900 din; 15/9, 3 dni, cena 9.300 din BARCELONA - AERO8OL8, 13/9, 5 dni BRUXELLES — Evropsko prvenstvo v friziranju, 18/9, 4 dni BOBLINGEN - Mednarodno gasilsko tekmovanje: CTIS, avtobus, 24/7, 3 dni ACAPULCO - Svetovni kongres čebelarstva. APIMUNDIJA, legalo, 18/10, 15 dni ALI ZNAMO DOVOLJ IZTRŽITI OD GOSTOV IZ TUJINE? V teh dneh je bilo na Gorenjskem več prireditev, pa še jih pripr pa še jih pripravljajo. Domačini smo več ali man v teh dneh je bilo nav .Jredko pa na prireditve zaidejo tuji turisti. Ali se ne bi dalo z medna-ArJrTro obveščeni o njin,^* tu ali tabij OD cesti, po kateri se valijo kolone tujih turistov, pritegniti rodnimi simboli na "*"?mbole poznamo, saj so na obcestnih tablah nekaterih hotelov in gostinskih niihovo pozornost, i ^ obigk nava(jne veselice bi bil tujemu gostu prijetna sprostitev na dolgi delovnih organizaciJjomoV pa tU(jj slovesnejše prireditve, združene s kakšnim praznovanjem, bi bile poti proti morju^ai^ . . j - Ko je bil prejšnji teden dan Iskre v Savskem logu v Kranju, množica udeležencev vzbudila zanimanje mimovozečih domačih tujih turistov in nekaj jih je prišlo tudi na prireditev. Med drugim jim bile všeč tudi sklede, ki so iih tako kot vsako leto dobili »iski šit, a kaj ko se teh skled ni dalo kupiti. Všeč pa so bile tudi vsem. ki ne združujejo delo v Iskri in marsikdo bi jo nabavil. - Iskri in organizatorjem prireditev v razmislek poti proti morju ali o kanj novo spoznanje. bi dalo z medna-turistov, pritegniti je ra- 61000 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA VOSNJAKOVA 1 TELEFON 310 555 TELEGRAM LEVHOTEL P. O. B. 367 TELEX 31350 ŽIRO RAČUN 50100-601-10222 LJUBLJANA. vam nudi: 10 DIN POPUSTA pri računu za gostinske storitve v vrednosti nad 150 din Še danes objavljamo kupon, s katerim imate pri računu za gostinske usluge v hotelu Lev v Ljubljani nad 150 din 10 din popusta, nad ske usluge v hotelu Lev v Ljubljani naa louam luain popusta, nad 300 din 20 din popusta (2 kupona) itd. Hotel Lev vam nudi tudi parkiranje na njihovem varovanem parkirnem prostoru, če v recepciji nabavite konzumacijski bon v vrednosti 150 din samo tisti dan). v re-(velja OP uT2 POLIKS TOZD Kovinarstvo Objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev. Licitacij« bo v petek, 17. 7. 81 ob 12. uri v prostorih TOZD Kovinarstvo in sicer za osnovna sredstva ter drobni inventar: 2 k"naWn1rf n stroj (krožna žaga in skobelnik) 3. renkalai stroi Bmtatvo. tip cT-26 4 veriftai dolbilni stroj ELU 5 stroieek sa obrezovanje furnirja - Felisatti 6 ro£rirtrojček - električni skobelnik - HOLZ-HER 7 vrtadni stroj EV8 08/11 8. premi brusilnik 9. mizarska miza 10. drobni inventar - frezalne glave, miza za krožno žago, elektromotorji Davek ni vračunan v izklicno ceno. Ogled predmetov je možen dve uri pred licitacijo. Na licitaciji enakopravno nastopa družbeni in privatni sektor. Varščina 10 odstotkov od irklicne cene se vplača eno uro pred pričetkom licitacije. Licitacija bo pismena. Vss stroške prepisa, lastništva in ostale stroške, kakor tudi pro-■sini davek plača kupec. Izlicitirano osnovno sredstvo mora Mu* pUeaao in odpeljano s kraja licitacije najkasneje v 20 dneh po dneva licitacije, po tem dnevu zapade tudi varščina. baČa TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV PODBRDO Cenjene potrošnike OBVEŠČAMO, da bo naša industrijska prodajalna v Podbrdu zaradi letnega dopusta zaprta od 14. julija do vključno 24. avgusta 1981. Cenjene potrošnike vabimo, d« nas po 24. avgustu 1981 ^pe* obiščejo, saj bodo postrežem z našimi kvalitetnimi izdelki po ugodnih ce OBVESTILO Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bo cesta II/319 na odseku Gabrk - Visoko v Poljanski dolini zaprta za ves promet v torkih in četrtkih od 9.45 do 11.45 ure in od 15.00 do 18.00 ure ter v petkih od 9.45 do 11.45 ure in sicer od 14. julija do 31. julija 1981. Občasna popolna zapora ceste je nujno potrebna zaradi miniranja brežin in izravnave tet merjenja ceste. Prosimo udeležence v prometu,, da z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela iz tehničnih in varnostnih razlogov ni mogoče izvajati med prometom. G L,AS 6.STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE PETEK, 10 JUtU 1911 29. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 15. julija, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica v Radovljici Dnevni red - potrditev zapisniks sadnje seje ■bor« krajevnih skapnostt - predlog grinui občine Radovljica - kadrOTsk^ Mlanca za leto 1*S1 - informacija o uresničevanju dogovora o dialkuni asmuritvi razporejanja dohodka sa lani - pradlog odloka o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Ribno - predlo* dinibonoga dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanja organ Lsi ran ju in sofinanciranju prireditev širšega drvtbenega poaaaaa as Gorenjskem - pradlog sklepov o soglasju k statutom osnovnih sol Radovljica, glasbene sole Radovljica in vsgojnovsr-stveaega savoda Radovljica - delegatska vpratanja DOGOVORIMO SE Usmeritev in razporejanje dohodka V radovljiški občini je večina delovnih in temeljnih organizacij združenega dela upoštevala usmeritev dogovora in doseglo v primerjavi z letom prei 18 odstotno rast mase osebnih do- 29. seja /bora združenega dela skupščine občine Radovljica ho v sredo. 1"). julija, ob 1 H. Uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica. Gorenjska 19 r Dnevni red - potrditev zapisnika zadnje seje - Pradlog priznanj občine Radovljica - k programa reorganizacije - kadrovska bilanca za letos informacija uresničevanju dogo-■i usmeritvi in raz- vora o _......- . , , porajanju dohodka sa lani - Pradlog odloka o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skapaosti Ribno ~ Pr**~f drelbeaega dogovora o •k^pnuk obveznostih pri načrtovali'op«Mi*,r»J»J« in sofinanciranju prireditev strtega drvtbenega pome ns na Gorenjskem - pradlog sklepov o soglasju k statu-be^e^'niiiSi ^ovljica, glM. - detegataka vprašanja 29. seja družbenopolitičnega /bora skupščine občine Radovljica bo v sredo. 15. julija, ob 16. uri v spodnji sejni sobi družbenopolitičnih organizacij Radovljica. Gorenjska 25 Dnevni red potrditev zapisnika sadnje seje predlog priznanj občine Radovljica kadrovska bilanca sa letos in**maetja o nrasnieevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za lani predlog odloka o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni »kupnorti Ribno »kupnin obveznostJh |n^Ecrtovs° "fS—triraaja in sofinanciranju Pron^tev družbenega pomena na Dag sklepov o soglasja k statu-osnovnih sol Radovljica, gti —J tele Rr' stvenega za^ »naa sole Radovljica in vngojnovar-zavoda Radovljica prej hodkov Po zaključnih podatkih lanskega leta ugotavljajo, da so bili v gospodarstvu in v negospodarstvu osebni dohodki v globam usklajeni z usmeritvami dogovora. V gospodarstvu je bilo izplačano v letu 1980 za osebne dohodke 20,7 odstotka več sredstev kot leto prej, možna rast osebnih dohodkov pa bi bila po dogovoru 23 odstotkov. Večina organizacij se je po rasti sredstev za osebne dohodke v letu 1980 približala možni stopnji rasti po dogovoru. Rast sredstev za osebne dohodke na doseženo rast dohodka niso uskladile Kreda Bled, Kmetijska zadruga Bled, Kompas, Stane Žagar iz Bohinja, Alpetour, TOZD Hoteli Pokljuka, Mladinski dom Bohinj in Planum Radovljica. Organizacije in delovne skupnosti v negospodarstvu so morale v preteklem letu pri razporejanju dohodka upoštevati določila dogovora, da osebni dohodki v masi ne bodo presegli 16 odstotkov sredstev za osebne dohodke v letu 1979. Zaradi sprememb in dopolnitev resolucije je bil novembra dopolnjen dogovor, po katerem je bila za maso osebnega dohodka določena zgornja meja rasti 18 odstotkov za organizacije Krajevni samoprispevek v Ribnem Svet krajevne skupnosti Ribno je zaprosil, da skupščina občine Radovljica sprejme odlok, s katerim se razširi obveznost plačevanja krajevnega samoprispevka tudi na tiste občane, ki ne prebivajo stalno v krajevni skupnosti Ribno, imajo pa tam svoje hiše in počitniške hiše ter gozdne in negozdne površine. Samoprispevek v Ribnem namenjajo za posodobitev krajevnih cest, za razširitev telefonskega omrežja in za pripravo načrtov za kanalizacijo. V zakonu o referendumu je določeno, da občinska skupščina lahko z odlokom razširi obveznost plačevanja samoprispevka tudi na tiste občane, ki nimajo stalnega bivališča v krajevni skupnosti, imajo pa tam svoje nepremičnine, vendar pod Eogojem, da se bodo s samoprispev-om opravljala dela, s katerimi se bodo izboljšali pogoji tudi za izkoriščanje nepremičnin teh zavezancev. združenega dela družbenih dejavnosti in 16 odstotkov za delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so organizacije združenega dela in delovne skupnosti iz negospodarstva upoštevale usmeritve dogovora in dosegle v primerr javi z letom prej 18 odstotno rast mase osebnih dohodkov v organizacijah družbenih dejavnosti in za 13 odstotkov delovne skupnosti družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Izvršni svet skupščine občine je razpravljal o usmeritvi in razporejanju dohodka in sklenil, da mora delovna organizacija Planum preveč razporejena sredstva za osebne dohodke lani poravnati pri izplačilih osebnih dohodkov v letu 1981. To pa ne velja za temeljno organizacijo K obla Izvršni svet ie tudi ugotovil, da masa osebnih dohodkov v negospodarstvu lani v primerjavi z lani prej povečana za 16 odstotkov ni oila presežena, kakor tudi, da so povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega v negospodarstvu v letu 1980 naraščali počasneje od rasti povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v gospodarstvu. Izvršni svet nadalje ugotavlja, da je med letom odobril 12 predlogov organizacij iz negospodarstva za povečanje mase osebnih dohodkov nad dovoljeno mejo po dogovoru in da je 9 od teh organizacij navedenih v seznamu kršiteljev, ki ga je pripravila Služba družbenega knjigovodstva. Vendar pa člani izvršnega sveta ugotavljajo, da teh devet organizacij ni kršilo dogovora. V gospodarstvu in v negospodarstvu je nekaj organizacij preseglo dovoljeno maso osebnih dohodkov v letu 1980 v primerjavi z letom prej, a gre le za odstotek oziroma za manj kot odstotek in se zato ne smatrajo za kršitelje dogovora ter se izvzame-jo iz seznama kršiteljev. V Ribnem so se odločili, da prispevajo za samoprispevek za izgradnjo ceste tudi tisti občani, ki imajo v Ribnem vikende. Zaposlovanje v okviru resolucije V radovljiški občini se bo letos v gospodarstvu in v negospodarstvu zaposlilo 248 novih delavcev — Kvalifikacijska struktura se ne bo bistveno spremenila Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je pripravil poročilo o kadrovski bilanci za letos na podlagi kadrovskih potreb, ki so jih predložile organizacije združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Izvršni svet je poročilo že obravnaval in ugotovil, katere organizacije združenega dela imajo predvideno rast kadrov usklajeno z resolucijskimi usmeritvami in katere tega nimajo. Zato je sprejel tudi sklep, da Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ter strokovna služba skupnosti za zaposlovanje na usklajevalnih sestankih s predstavniki organizacij združenega dela obravnavata kadrovske potrebe predvsem v zvezi z investicijami in načrtovano rastjo dohodka. Večina delovnih organizacij je uskladila število zaposlenih z resolucijskimi določili, tako, da sta na koncu ostala neusklajena edino Se komunalna skupnost in knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica. Izvršni svet je po raspravi sprejel naslednje sklepe: Izvrsni svet ugotavlja, da je 1,5 odstotna stopnja rasti zaposlenosti v letu ltSl usklajena z resoluciiako usmeritvijo. Ugotavlja, da samoupravna komunalna skupnost in knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica še vedno odstopata od resolucljske usmeritve. V občini Radovljica, v gospodarstvu in v negospodarstvu, naj bi se letos povečalo število zaposlenih delavcev za 248 oziroma za 2,1 odstotka. Ker takšna stopnja ni bila usklajena z usmeritvijo občinske resolucije za letos, je izvršni svet sprejel sklep, da naj organizacije združenega dela, ki ne izpolnjujejo resolucijskih usmeritev, ponovno preverijo kadrovske potrebe in jih uskladijo s temi usmeritvami. Komite za družbeno planiranje in strokovna služba skupnosti u zaposlovanje sta na usklajevalnih sestankih s predstavniki organizacij združenega dela obravnavala kadrovske potrebe predvsem v povezavi z investicijami in rastjo dohodka. Rezultat usklajevanja je, da so nekatere delovne organizacije spremenile kadrovske podatke za povečanje števila zaposlenih. Po spremenjenih podatkih se bo število delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu letos povečalo za 165 oziroma za 1,5 odstotka in ta stopnja rasti je usklajena z resolucijsko usmeritvijo, še vedno pa od usmeritev odstopata Knjižnica Antona Tomaža Linharta in samoupravna interesna komunalna skupnost, ker planirata dodatno zaposlitev kljub sprejetim omejitvam zaposlovanja v režiji. Kvalifikacijska struktura se letos ne bo bistveno spremenila in bo tako ob kohcu leta 42 novih delavcev ozkega profila, 35 delavcev s poklicno šolo, 17 delavcev s srednjo Šolo in 6 delavcev z višjo šolo. Soglasja k statutom Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti skupščine občine Radovljica je predložil predlog sklepa o soglasju k statutom vseh šestih osnovnih šol v občini Radovljica, predlog sklepa o soglasju k statutu glasbene šole Radovljica in predlog soglasja k statutu vzgojno-varstvenega zavoda Radovljica s tem, da jih obravnava izvršni svet in nato predloži v odločanje vsem zborom skupščine občine. Izvršni svet je predlog sklepov obravnaval in ugotovil, da so statuti v skladu z ustreznimi zakoni s tega področja in da je treba še posebej preveriti določbe o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Podelitev priznanj občine Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Radovliiea je že obravnavala predlog za podelitev priznanj občine Radovljica za letos. Komisija je na podlagi kriterijev za podelitev priznanj, določenih z odlokom o priznanjih občine Radovljica in na podlagi mnenja, ki ga je podala koordinacijska kadrovska komisija pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica, sklenila predlagati vsem zborom skupščine občine, da se v letošnjem letu podelijo naslednja priznanja. Priznanja občine Radovljica s plaketo prvjsaejo: Ferdo Bern, Jernej Vrtaenik, Dolfe Vojsk in Aleksander Willewaldt, priznanje občine Radovljica pa moiki pievski zbor RUD »tone Žagar iz Krope, osnovna sol a dr. Janez Mencinger iz Bohinjske Bistrice in URO R ropa. Priznanja skupščine občine Radovljica bodo podelili na slavnostni seji ob prazniku občine Radovljica. Delo sodnika za prekrške Lani je bilo pri sodniku za prekrške v Radovljici na novo vloženih 2144 zadev, v delu pa je bilo Se 1277 zadev. Glede na spremembo metod dela organov prometne varnosti pn obravnavanju lažjih prometnih nezgod ugotavljajo, da je od Števila 67 nesreč v letu 1977 padlo v letu 1978 na 17 primerov, v letu 1979 pa se je dvignilo na 25, medtem ko je lani poraslo na 51 primerov. Tako povečanje registriranih Prom*f™ nezgod je prav zato, ker se udeleženci v prometnih nezgodah ne sporazumevajo med seboj, ker povzročitelji svoje krivde ne P"1"*)0: Oškodovanci pa so zato prisiljeni nezgode prijaviti organom prometne varnosti. Se vedno pa so povzročitelji prometnih nezgod vozniki zaradi neprimerne hitrosti, neprimernega prehitevanja, izsiljevanja pred nosti in vožnje pod vplivom alkohola. Izrečenih je bilo 261 varstvenih ukrepov prepovedi vožnje motornega vozila tiste kategorije, s katero je bil prekršek storjen in sicer v trt-janiu do 3 mesecev 123 primerov, tiad 3 do 6 mesecev 67 primerov, nad 6 mesecev 5 primerov in nad leto dni 66 primerov. Pri obravnavanju prekrškov, ki so jih storili mladoletniki, gre predvsem za kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa. Gre predvsem za mladostno lahkomiselnost. Za prireditve širšega pomena Delegati vseh treh zborov skupščine bodo obravnavali tudi predlo«, družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, onja-n i žira nju in sofinanciranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem. Skupščina gorenjskih občin je dostavila družbeni dogovor, s katerim se urejajo skupne obveznosti gorenjskih občin pri načrtovanju, organiziranju in sofinanciranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem. Načrtovane prireditve se od skupnega predračunskega zneska sofinancirajo v višini M odstotkov. Družbeni dogovor je sprejela tudi kulturna skupnost Radovljica, medtem ko ga telesnokulturna skupnost ni sprejela. Izvrsni svet pa se ie stn njal z družbenim dogovorom m predlaga vsem v trem zborom skup ščine občine, da ga sprejmejo. 10. JULU 1981 DELEGATSKO ODLOČANJE organizacija turističnega gospodarstva na območju Bleda in Pokljuke 7.STRAN G LAS lelegati vseh treh zborov skupščine občine Rakijica bodo na ločenih sejah spregovorili tudi o ^organizaciji turističnega gospodarstva na ob-ločju Bleda in Pokljuke • Posebna delovna skupina, ki jo ie Lnoval izvršni svet, je pripravila m k programu reorganizacije turi l/nega gospodarstva na območju Ma in Pokljuke ter rokovnik za Uizacijo reorganizacije z zadolžitvi po posameznih nosilcih. Jlmini svet skupščine občine je U ie obravnaval in jih sprejel z polnitvami. Teze je predložil v j^pravo delegatom družbenopo-zbora skupščine občine nca. rmjJagana organiziranost ne bo ^stavljala končne organizacijske 0x turističnega gospodarstva, (flik le prvo fazo v graditvi kom pae turistične ponudbe kraja ali ipočja. Reprodukcijska sposob-f, tedanjih organizacij združene-oVIa narekuje racionalno organi ^jjako obliko — združevanje, tako I bodo v kar najkrajšem času Ini kar največji učinki. Osrednja D bo dana reorganizaciji turi (nega gospodarstva v ožjem smi-, osnovna pozornost pa bo posve ji analizi subjektivnih faktorjev, vplivajo na zmanjšano učinko- vitost sedanje organiziranosti turističnega gospodarstva. Tudi materialni položaj delavca se bo končno moral izboljšati. Obdelava bo zajela gibanje osnovnih ekonomskih kategorij za obdobje zadnjih desetih let. Obdelali bodo tako Število gostov in nočnin, gibanje osnovnih ek momskih kazalcev učinkovitosti, osnovne kazalce delitvenih razmerij, kazalce učinkovitosti dosedanje investicijske politike. Tako bodo pogledali tudi kako je s prodajo, nabavo, kadrovsko "politiko in drugimi vprašanji. Analizirali bodo predvsem pomanjkljivosti sedanje organiziranosti, odnose med turističnimi organizacijami. Ko bodo obravnavali organiziranost gostinskih organizacij in upravljanje s turističnimi objekti na Širšem območju Bleda se bodo zavzeli za princip dela kolegijskega poslovodnega organa na nivoju delovne organizacij". Osnovne funkcije, ki se prenašajo na nivo organizacije združenega dela so skupna prodaja, nabava, finančno-računo-vodsko-razvojne ter sploSne zadeve. Kriteriji za Število temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije bodo naslednji: približno enaka velikost ter lokacijska in funkcionalna povezava v smislu kar najboljšega poslovanja. Nakazane bodo tudi možnosti nadaljnjega povezovanja in združevanja v SirSem prostoru. Da bi bila turistična ponudba kar najbolj celovita, bodo obdelali tudi poslovanje poslovne skupnosti v turizmu, turističnih agencij, društev, zasebnega sektorja in tako dalje. Turistična poslovna skupnost naj bi bila predvsem mesto dogovarjanja med posameznimi panogami gospodarstva in ostalimi soudeleženci, odnos do turističnih agencij bo ostal nespremenjen s tem, da bo nova organiziranost gostinskih organizacij predstavljala poslovno zanimivejšega in enakopravnejšega partnerja. Odnos do zasebnega sektorja se bo kvalitetno menjal in bo omogočil zasebnemu sektorju bolj organizirano vključitev v turistično ponudbo kraja kot njen bistveni sestavni del. Podobno bodo obdelali razmerja do obrti, trgovine, komunale, transporta, s tem, da ne bodo zanemarili relacije do posameznih dejavnosti s področja negospodarstva, ki predstavljajo pomemben del pri oblikovanju krajevne ponudbe. Delegati se bodo seznanili tudi z rokovnikom in nosilci posameznih nalog. DOGOVORILI SMO SE Ugodni gospodarski rezultati V radovljiški občini že nekaj časa načrtujejo reorganizacijo turističnega gospodarstva tako, da bi prišlo do boljše delitve dela. Večjih naložb v tunzmu letos ne bo, nekatere delovne organizacije kot HTP Bled pa so že lani obnovile več objfektov, med drugim tudi depandanso hotela Toplice. - Foto: D. Sedej h minulih sejah treh zborov skupščine občine Radovljica »»^cenili, da so bili gospodarski rezultati v prvih treh U^^^tošnjega leta ugodni — Manj investicij, izgube I v gostinstvu in v tunzmu in so sezonskega značaja -t solidarnost - Večji vpis na gostinski šolski center na Kedu — Delegatska vprašanja »fa minuli seji zbora krajevnih ukupnoga) analizirali gospodarjenje v občini Ra-jUfea v prvem tromesečju letošnjega leta, Vavljali o predlogu odloka o priznanjih Jne Radovljica, o predlogu sklepa odbora jpisnikov družbenega dogovora o načinu /ibe in upravljanja s sredstvi solidarnosti odpravljanje posledic naravnih nesreč-v Leniji, o poročilu o delu poravnalnih svekra jevnih skupnostih, o poročilu o ■jnvah na začetek izobraževanja po za-E o usmerjenem izobraževanju v nasledil iolskem letu, o predlogu odloka o po-Kvi domicila VII. slovenski narodnoosvo-Kti brigadi Franceta Prešerna ter o Entskih vprašanjih. [P* seji je delegat krajevne skupnosti lisje zahteval konkreten odgovor na mož T7izgradnje otroškega vrtca v Mošnjah, ykr je znano, da v naslednjem srednje-ym obdobju ni načrtovana nobena nova yfba. Prav tako so se domenili, da se bodo Eli in se pogovorili o dostavi pošte v pite; zaradi kritične oskrbe z vodo pa je *M svet zahteval od samoupravne interes , komunalne skupnosti, da pripravi konico analizo stanja, ki mora vsebovati vsa itja in črpališča ter skratka prikazati, pno je stanje. Analiza pa mora zajeti vso ^oo, nakazane pa morajo biti vse možne fit in dan odgovor vsem tistim delega- tki so s svojimi vprašanji dale pobudo za jšnjo rešitev problema v zvezi s pre-g pitno vodo. Delegacija krajevne imosti Zasip pa je ugotovila, da je preskrba govedo rešena. Delegati so tudi potrdili sklepe izvršnega a, ki so jih sprejeli v zvezi s proračunom jetos in v zvezi s prispevnimi stopnjami in ipih skupnosti družbenih dejavnosti. Ob analizi gospodarjenja v občini Ra-^jica v prvem tromesečju letošnjega leta je I delegacija krajevne skupnosti Brezje ^aja, da je analiza gospodarjenja v občini jm> tromesečje pozno na dnevnem redu in (rto predlagala, da bi se rok priprave gradiv ^ skrajšati. Ob analizi pa bi bilo potrebno (prilogo podati tudi kazalce gospodarskih ftij za obdobje, v katerem se analiza obitava. Delegat krajevne skupnosti Gorje pa jripomnil, da v analizi ni prikazano ali je j* akumulacija tudi posledica zadrževanja m dohodkov. Delegati so nato potrdili fizo gospodarjenja v občini Radovljica za rt tromesečje letošnjega leta. Nekoliko sprememb je bilo pri predlogu bodo stvarnosti, iskale odgovor, kaj „ *.ko razmere izboljšale- Te imenovane celice orgau—~ izobraževale iz propagandnega a.__11_____ .. a~**a*x v ladr. v rako ndnega nam«pretihotapljenega v deželo z ladij *ooab^|čnJhdW^ Na vroči tropski zemlji so v zaodovmisretovnm delavskih gibanj preizkušene aleje, začmjjene ztotm-skim temperamentom, brezbrižnostjo m viorJesrv-nostjo, bohotno pognale. Po Rio de Janeiru. Sao PauJo in dragafa wečjjSn mestih, kjer je životarila reuervna anfnstzijska astma-da, so letele v zrak zavarovalnice, vladni uradi, banke. V ntkcijah bogatim odvzeti denar se je kanaliziraj v nabavo orožja, tiskanje letakov, za naložbe v druee gverilske akcije. Celice so dražile prave revolucionarje, ki so se držali katekizma starih roskab enilun-ziaatov in imele jasno določen cflj- Ko je prišlo do organiriranih ugrabitev veleposlanikov (nemškega, ameriškega, švicarskega —1» je vlada ustanovila poseben oridrlrfc ki je preganjal vne, kar je bilo osumljenega levHnzstva Apenue i? t**h vrst so se vtihotapili v vse sloje prebrraastva, deJovala so v glavnem naskrivaj in ponoči IigjaiHn je btez Števila ljudi, ki jim nihče ni vedel groba, metode anačenj, ki so jih uporabljali na zaslaševanjm, pn^ ao bne vaete^n: zapuščine starih, v Braziliji brezskrbno uživ-ajočih fašističnih veljakov Hitlerjevega tietjega rajbm._ Bogati in vse bogatejši UM'.šfani so vlagati ogaunane vsote v ustanavljanje zasebnih uličnih stražarskih odredov, do zob oboroženih in s tnksnri nalilm plačancev, nekakšnih policajev ob ponap, ki so skrbeti predvsem za to, da so njihovi finaaauiji lahko brez skrbi srkali uvoženi viski v luksuznem bara Panamo sredi Sao Paula. Povest iz XV. stoletja JANKO BRUN20 Sonce ne ljubi vitezov v nam—iia pisani pahljači so se pomikali celjski vazali in najemniku prapori V sredini so korakali pešci. Vsi v jeklu, da so njihovi odre* Ž-venketaii. kakor bi nekdo vlekel orjaško verigo. Na čelu odreda je jesti stotnik za njim pa praporščaki in bobnarji Giof Ulrik je imel dva prapora pušk. Ostalo so bili su ličarji Konjenica jih je obkrožala, kakor da bedi nad njimi. Zadaj so se valih topovi m pratei, zaviti v oblake prahu. Vsul se je rahel dež. Namočil je zemljo hi pregnal prah. Pred cek> vojsko je zasijala mavrica Mntir »stana na griču so stali grof Ulrik, Vitovec in poveljniki gospoda v ojvode^ v^e7A pniez(jiij mimo, so jih pozdravljali z glasnim krikom. V temni noči je vojaka prispela pred Kranj. jia uum* lu so se domeniti, da nemudoma udarijo na obzidje. Vsi sa meniti, da meščan: spe in. da jih lahko presenetijo. Nihče namreč ni mislil, da bi lahko v enem dnevu izbojevali dve bitki. Kn so obknljjevafi mesto, ao z gradu poletele plamenice in se oglasili topovi Vitez Racijanar, svoj čas kranjski gradiščan, ki je imel nalogo zasesti grad. je bil odkrit Vitovec je ukazal naskok na obzidje. Trurmmih ho se pognal: žolnirji z lestvami, zavarovanimi z velikimi yiti Banke straže. In so se šele sklicevale so bile presenečene. Množica napadalcev se je vsula rez obzidje v mesto. Toda tu ao se znašli v ozki obrambni ulici. In niso mogli takoj napredovati V mestu p« se že bili plat zvona in sence branilcev so uale vse gostejše. P^Ijm ao se utegni:, na obzidju utrditi možje s puškami, ki naj bi po-jgjrcj^l lnanjkr je cesarska posadka uničila Kacijanarja in poslala oomoč, V t*:m: se je pričelo splošno klanje. Cesarski vojaki so razbili tropo napadalcev, ki se je prebila do mestnih vrat ter jih krepko odbili. Toda preden so utegniti obrniti bombarde so na obzidje vdrli vi trn. vsi v jektia. Počasi kakor pošastne prikazni so se posamič spuščali v brambno ulico in si pričeli izseka vat i pot proti vratom. Strašen krik je seg&i do neba. Tam k še- Emerik Belski. v črnem pološčenem oklepu, kakor no* in smrt posadki za vratove Ujeti v klešče so se cesarski zafc* počasi umikati proti gradu Toda tako besno so jih napadali, da je le tn* korana uspete). Takrat je umri Štefan Gal, eden najboljših vitezov Ulrika Celjskega. V vestmi ulici, kjer so pobil, njegove tovariše, on pa se je že skoraj rešil, seje sreča! z umikajočim: vojaki Sli so proti njemu pokriti s ščiti, izza katenh so bliskal: meči, podobni nevihtnemu oblaku, ki seje bliske. Posekali* ■ ne okrvavljenem kamnitem tlaku da je obležal z razbitim oklepom m nenaravno zavitim vratom. V rokah pa je še vedno stiskal plamer.. rnev Neko o. t: ca je preskočil, mu je presekal naličnico ter mu ixnakaxil lepi obraz z meteh med potoki vina val iali pijani žolnirji. BRANKO BABIC 17 NA KOZARI Dne 2». maja je bi po Z osvoboditvijo Prijedora je okupator doživel velik poraz, ki je imel mnogostranski pomen. Dokončno je bila pretrgana železniška in cestna komunikacija Banjaluka— Prijedor-Bihač, Bosanska Dubica —Zagreb, ki je povezovala srednjo Bosno, Dalmacijo in Jadran. "Kot že rečeno, je bilo tako onemogočeno izkoriščanje rudnika železa v Ljubiji, dragocene kovine, ki so jo Nemci prej na veliko odvažali. Nevarno je narasla moč osvobodilne vojske, ki je resno ogrožala okupatorjeve sile v deželi. Ravno ob primeru Prijedora se je izkazalo, da se ustaško-domobran-ske sile ne morejo same upirati narodnoosvobodilni vojski, kaj šele proti njej voditi ofenzivne bitke. In končno je osvoboditev Prijedora močno odmevala po vsej Bosanski krajini in dlje, kar je krepilo osvobodilne sile tako politično kot vojaško, hkrati pa še bolj demoraliziralo ustaše in domobrance. Vse to je, razumljivo, privedlo okupatorja do sklepa, da temeljito obračuna s Kozaro in njenim prebivalstvom. Nemško vrhovno poveljstvo je na osnovi poročila generala Badla, |atm i jeo K— nk.ro S«U«f" W bilo v Bannuoki Vse tiri operacijo, kot so koncentracija čel. tffra niso bih obveščeni. liti smo sarer pričakovali,, da bo sovražnik reagiral na nas* uspehe, vendar pa žal nisnio razpolagali s podatki, da se je pripravljala tako velika ofenziva na Kozaro. poveljnika nemških zasedbenih al v Srbiji, in podatkov, ki jih je dobilo od svoje obveščevalne službe ter poročila svojega predstavnika pri ustaški vladi, že prej ocenilo, da se bo položaj v Neodvisni državi Hrvatski resno poslabšal, brž ko nastopi poletje, posebno še na ozemlju Bosne in Hercegovine. General Badel v svojem poročilu pravi: »Poskus, da se žarišče vstaje v vzhodni Bosni odpravi, ni uspel. V poletju (1942 — op. pis.) je treba računati s splošno vstajo na Balkanu. Tri in pol divizije XV. vala, ki se nahajajo na srbo-hrvatskem prostoru, ne bodo mogle zadušiti vstaje. Hrvatske oborožene sile za to nalogo ne pridejo v poštev zaradi svoje nesposobnosti.« Zato se ie nemško poveljstvo odločilo, da bo izvedlo večje operacije proti partizanskim silam v vzhodni in zahodni Bosni. Ker pa se je v zahodni Bosni, zlasti na območju Kozare in Podgrmeča za nemške sile položaj nevarno poslabšal, je nemško poveljstvo sklenilo, da bo najprej izvedlo operacijo čiščenja, na ožjem prostoru, kjer je bilo največje žarišče vstaje, torej na Kozari. 10 JULU 1981 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9 STRAN G LAS fastvo rož lovskih trofej Irtiva cvetja in lovstva bo miljah odprta do 12. julija [Tradicija, ki zbuja obču-Uje — Jutri pričakujejo JM obiskovalca razstave. Brklje — Jutri pričakujejo na Eu jubilejni razstavi cvetja in %% v Cerkljah že 15.000 obi ki. Tudi letos sta prireditelja. Itfno društvo in Lovska dru-Cerklje presenetila, saj so prišli ptiatavo spet z novimi idejami. Eja razstava je skrbno začrta-^iedvomno pa je plod prizade- tm 15-letne tradicije. Lovska a Cerklje je tudi letos prijetno •tila na razstavi in zbuja »nje s številnimi razstavi je rofejami. Razstava cvetja in t je bila pri obiskovalcih, po vtiaov sodeč, pohvalno spreje-i«d tednom se je že zvrstilo kulturnih prireditev, danes ob ari bo pričetek tradicionalnega košarkarskega maratona ,» Cerklje in K K Šenčur na n za šolo v Cerkljah, jutri od \jr dalje bo ples, igral pa bo ibel Trgovci, v nedeljo od dalie pa bo za ples skrbel Irfki kvintet. Razstavo bodo p v nedeljo ob 20. uri. mm /9f** J. Cerklje — Konec preteklega meseca so pričeli z urejanjem središča Cerkelj. Podrli so Erženovo hišo, katero je odkupila Krajevna skupnost Cerklje in s tem namenila vsa finančna sredstva namenjena za dela v letošnjem letu. Tako je bil narejen prvi korak k varnejšemu prometu skozi Cerklje. - Fofo: J. Kuhar Polovica krajanov — članov RK Lesce - Krajevna organizacija m- ena ti8tih v radovljiški občini, ki po organiziranosti in delovnih uspehih zagotovo sodi med najboljše. Od nekaj nad 3.000 krajanov, kolikor šteje leska krajevna skupnost, je skoraj polovica članov Pripravljalni odbor za izvedbo in organizacijo delovnih tekmovanj in proslave ob prazniku Združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj OBVEŠČA a bo 11. julija 1981 v času od 14.15 do 16.00 «ta JLA m Koroška cesta od kasarne Stane Žagar do ttfdl Creina zaprta za ves promet zaradi parade ob rlnc--jfloferjevin avtomehanikov. Pripravljalni odbor OBČINSKA ZVEZA SMUČARSKIH ORGANIZACIJ JESENI CE na osnovi sklepa izvršnega odbora občinske zveze smučar-•kih organizacij Jesenice objavljamo prosta dela in naloge TRENERJA - za vodenje občinske selekcije alpskih smučarjev. ^iDdidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: viaoka izobrazba * zaključena VSTK, specializacija: alpsko smučanje ali višja izobrazba ustrezne smeri, 3-5 let ustreznih delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju »lekcij alpskih smučarjev. # objavljena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen ii polnim delovnim časom, ■njive z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v ro-1)15dni po objavi na naslov: mfinska zveza smučarskih organizacij Jesenice, odločitvi bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni J* RK. Vsako leto v maju za teden Rdečega križa sprejmejo že v prvem razredu osnovne šole vse pionirje med mlade člane, mladinci pa postanejo redni člani RK v sedmem razredu. Vsi tako množijo vrste aktivistov pri številnih akcijah svoje krajevne organizacije. Posebno opazen napredek je v zadnjih dveh letih, odkar vodi KO RK Lesce prizadevna predsednica Jožica Rauh. Program dela, ki so ga sprejeli na občnem zboru, vestno izpolnjujejo, izvršni odbor pa sproti presoja pomanjkljivosti. Izhodišče njihove usmeritve ni zgolj množičnost, pač pa predvsem delavnost članov. Vsako leto organizirajo skupaj s svetom KS in KO SZDL akcijo čiščenja okolice, zbiranje odpadnih surovin in papirja, oblačil in obutve, uspešni pa so tudi Eri zbiranju prostovoljnih prispev-ov. Lani so za pomoč potresnim krajem v Crni gori zbrali pri krajanih okoli 40 tisočakov, letos pa so se posebno izkazali pri zbiralnih akcijah, kjer so zbrali 500 kg rabljenih oblačil ter več stotov odpadnega papirja. Organizirali so tečaj prve pomoči, ki ga je uspešno opravilo 18 aktivistk, lani pa tečaj za domačo nego bolnika in poškodovanca, ki ga je obiskovalo 12 tečajnic. Za izobraževanje in usposabljanje prebiva* stva je KO RK organizirala tri predavanja o zobozdravstvu, ženskih boleznih in negi starostnikov. Razen" tega se v Lescah lahko ponašajo tudi z uspešno vsakoletno krvodajalsko akcijo, v kateri daruje kri poprečno okoli 180 krajanov. Vzorno imajo urejeno in opremljeno društveno sobo za sanitetski material in vse pripomočke, za nuđenje prve pomoči. Zasluge za tako uspešno delo RK v Lescah gredo vsekakor tudi številnim požrtvovalnim dolgoletnim aktivistom, med katerimi izstopata še posebno Ivan Grobelšek in Marija Lampe, ki sta bila letos nagrajena z zlatim in srebrnim znakom RK Slovenije. Ni naključje, da je republiški odbor RKS izbral prav lesko organizacijo RK za junijski obisk 18-članske delegacije neuvrščenih dežel in osvobodilnih gibanj, ki so predstavljali udeležence seminarja RK Jugoslavije v Ljubljani. JR Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (83. zapis) Žirovnica, Moste, Potoki — najraje bi o vseh teh treh vaseh pisal hkrati Tako so si blizu — ne le zemljepisno, tudi po socialni strukturi prebivalstva, kot tudi po svoji bridki nedavni zgodovini. Res pa je, kose na Potokih v teku preteklih sto let število prebivalstva ni kaj prida zvečalo (od 104 na komaj 123), je Žirovnica močno zrasla (od 175 na 573), prav tako tudi Moste (od 179 na 467 prebivalcev). ŽIROVNICA Krajev s tem imenom je na Slovenskem več (poleg naših »jeseniških«, imajo Žirovnico tudi pri Idriji in pri Sevnici, Zerovni-ca je večja vas pri Rakeku). Velia našteti tudi sorodna imena: Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo, Žirovski vrh nad Zalo in Žirovski vrh na Žirmi. — Žirovnico pa imajo tudi v Makedoniji. Izvor imena pač ni zagoneten — obilje hrastovega ali bukovega žirja, (ki žiri le vsakih 5 let; pravijo pa bukovemu žirju tudi »buk o vica«). Domala vsi Žirovničani si služijo svoj kos kruha v Železarni na Jesenicah, pri železnici ali pa na bližnji elektrarni. Seveda vodi vsakodnevna pot nekatere posameznike tudi na I^esce, v Begunje, Radovljico in še kam. S kmetijstvom je danes bolj malo zaslužka, dobrih njiv je malo. za živinorejo pa je pri rokah le Žirovniška planina (1200 m). Včasih je bil tujski promet (kot se je tedaj reklo turizmu) zelo razvit. Kaže, da je bilo planinarjenje v Karavankah bolj sproščeno. Tudi gostišč je zdaj v Žirovnici manj (seveda pa bom o sloviti gostilni »pri Trebušni-ku« še kaj povedal!). Nad Žirovnico, onstran Brinjeve-ga vrha (863 m) v Pečeh, se v prelepi dolinici steka Završnica v akumulacijsko jezero, ki že izza časov med obema vojnama odteka skozi podzemeljski rov in nato skozi dve veliki cevi v staro žirovniško električno centralo, globoko v savski soteski. Po predvojnih meritvah je jčzero v Završnici stalno zadrževalo 120.000 kubičnih metrov vode; zato je žirovniška elektrarna veljala kot zanesljiva »dobavljalka« toka predvsem za bližnjo in širšo okolico. Vaška cerkvica, po vnanjem Je močno srednjeveška, je posvečena svetemu Martinu, dobrosrčnemu voiščaku, ki je v hudi zimi naletel na polzmrzlega berača ob cesti. Brž je izpulil oster meč in svoj zimski plašč prereza! na dvoje. S polovico je ogrnil siromaka, da bi mu bilo topleje. - To dejanje, o katerem govori sicer le pobožna legenda in pa sloves, da je Martin nekak »vinski« svetnik (na Martinovo se spremeni mošt v vino!), je njegovo ime med preprostimi ljudmi močno priljubilo. V žirovniški cerkvi, brezniški podružnici, so še ohranjene freske iz časov luteranstva na Gorenjskem; prav blizu pa je bilo že v začetku stoletja odkrito tudi zanimivo staro-slovensko skeletno grobišče. DOM PREŠERNOVE MATERE Žirovnica pod Stolom je Slovencem posebno ljuba: tu je bila rojena mati pesnika Prešerna, tu je bil rojen njegov prijatelj in slovstveni mentor (uči-telj-svetovalec Matija Cop. Rojstna hiša Prešernove matere stoji na obrobju vasi in nosi tablico s št 9 - Hiša je bila 1870 prezidana. saj ima nad vrati vklesano letnico 1870 - črki A. S. in staro številko 7 — Nad hišnim portalom (veznimi vrati) je vzidana marmorna plošča z besedilom: V tej hiši je bila doma Marija Prešeren, rojena Svetina, mati pesnika dr. Franceta Prešerna. Mina (tj. Marija) Prešeren-Sveti-nova je bila rojena v Žirovnici dne 5. maja 1774; v Vrbo, k Ribiču, se je primožila dne, 7. februarja 1797; umrla pa je dne 25. aprila 1842 v Sentrupertu pri Osojskem jezeni nad Beljakom. TOMA ZUPANA PRIPOVED Skrbnik spomina na rodovino pesnika Prešerna, genealog (rodoslovec) monsinjor Tomo Zupan, rojak iz bližnjega Smokuča (v zadnjih letih vlastelin na Okroglem pri Kranju) ni le vzidal spominsko ploščo nad hišna vrata Mini-nega rojstnega doma pač pa je o njej napisal tudi nekaj toplin življenje Jlisnih črtic. Zaradi svojevrstne epote in melodike njegovega sta-rosvetnega pisanja, bom povzel nekaj Zupanovega besedila. »Nekega jutra se je odpravil oče Jakob Svetina s kakih deset let staro hčerko Mino, na pot proti Kranjski gori in čez Koren. Do večera sta bila v Beljaku - V tuje pouke je dekle namenil, ker šol takrat ni kaj premogla radovljiška planota. Stroške za Šolanje dekleta na tujem je hiša lahko vtrpela, ker so tu takrat znali dobro gospodariti. Oče je bil pameten mož, moder mož - morda za kmeta celo premoder. Podal se je namreč pozneje v kupčije, ki se mu slednjič niso sponesle. Ko se je Mina vrnila, jo je oče peljal še v Ljubljano, v nunsko šolo. Tudi tu je bila eno leto. Naučila se je nemščine tako, da ni nikoli več pozabila na jezika, ne nemškega branja in pisa nja. - Bilo pa je v rodovini deset bratov in sestra in Mina njih najsta rejša. Ko se je zadnji otrok rodil, je bilo njej že 17 let. To razmerje v rodovini ji je prijalo zato, ker je le malo odrastla takoj morala postati v hišnih opravilih soseb materi desna roka. Da je bila — delu tako zgodaj privajena — pesnikovi rodni hiši, Ribičevim v Vrbi, takoj od začetka trdna zaslomba, ni torej treba poudarjati.« Mini Svetinovi je bilo 22 let, ko se je poročila z 39-letnim Simonom Prešernom, p.d. Ribičem. V kmeti ških stvareh je bil oče Simen dovolj izveden, tudi kot uspešen prevoznik (vozar) — sicer pa je bila mati Mina v drugih rečeh visoko nad svojim možem. Lahko rečemo, da je bila za kmečkega dekleta kar precej izobražena in razgledana. Bistro dekletce je znanje s šolanja v Beljaku in v Ljubljani rade vol je prenašala na svoje otroke. PA NISMO SE UKLONILI iveščevalka lavka Zalokar _ tistimi zavednimi ljudmi, ki nik-[tiao in ne bodo klonili, med tistimi aktivisti in obveščevalci, ki niso I Vrbovali partizane po bostah, l so bili vedno pripravljeni, za eeno reševati življenja, ima poln vsega spoštovanja vredno gorjanaka obveščevalka Slavka Zalokarjeva. Borci, partizani in aktivisti, ki so z njo sodelovali ali jo samo poznali, še kako znajo ceniti njen pomemben in marsikdaj tudi življenjsko odločilen prispevek v narodnoosvobodilni borbi. Slavka Zalokar se je v splošni odpor vključila že takoj v začetku, leta 1941. Njena domačija, njeni domači so odprli vrata prvim partizanom že prve mesece, ko se je začel upor proti okupatorju. Julija 1941 so se gorjanski grvoborci Andrej Žvan, Andrej Komar, Ivan iassneze, Adolf Repe in Franc Ambrožič, vsi iz Spodnjih Gorij, odločili, da se umaknejo v ilegalo, v »gošo«. Skrili so se na domačiji Zalokarjevih, Slavka pa je poskrbela, da so jim domači poslali primerno obleko in obutev. Tedaj se je začela njena nevarna, silno tvegana, obenem tako zelo zavedna medvojna pot, na kateri nikdar ni omahovala, nikdar se izmikala in ničkolikokrat poskrbela, da so se partizani pravočasno umaknili predvideni in načrtovani nemški hajki. Zalokarjevi, še posebej Slavka, so eni tistih ljudi, ki so jim sosedje in drugi ljudje v življenjskih stiskah, težavah in nevarnostih, vedno zaupali. Pri Zalokarjevih se je zbirala hrana, zbirala so se poročila, orožje, se izmenjavale informacije, ki jih je Slavka vedno posredovala naprej, na Pokljuko, na Mežaklo, na vse veze, ki so vodile k partizanom. K njim so hodili ljudje po hrano, ki jo je Slavka nabrala pri kmetih, ki jim je zaupala. Še danes se spominja, kako je po živež redno prihajala Angela Finžgar s K očne, ki je vedno izjavila, da jo potrebuje za »zeleni kader«. Te besede se še danes tako zelo dobro spominja, ker tedaj sploh ni vedela, kaj pomeni. Slavka, ki ima spominov, prijetnih in neprijetnih toliko, da bi jih bilo za obsežno kroniko, pa ni le posredovala — tudi sama se je vključila in pomagala tako, da je sama doma iz loja kuhala milo, pripravljala hrano, kuhala, šivala in pekla. Nemci Slavke nikoli niso dobili, le očeta so zaprli in ga poslali v internacijo, ker je kot čevljar popravljal partizanom čevlje. Kadarkoli in kjerkoli je Slavka izvedela za nemške akcije, je takoj sporočila partizanom v »gosi«. Tako ie bilo tedaj, ko je na gestapu na Bledu prosila za očeta, ki je bil zaprt v Begunjah in od nemškega stražarja, besnega zaradi partizanov in njihovih akcij, naključno izvedela, da pripravljajo hajke na Pokljuki. Sporočilo je prišlo do Andreja Žvana-Borisa in resnično se je v drugi polovici januarje 194-tako tudi zgodilo; tako je bilo neštetokrat, tudi ob koncu vojne, ko je izvedela, da Nemci nameravajo z okrepljeno vojsko vkorakati na Bled. Slavka je videla streljanje talcev za hišo in videla v vojni veliko hudega, veliko gorja, prijateljev, ki so jih zapirali, borcev, ki so jih ustrelili v gozdovih — in Se bolj se je utrjevala njena zavest, da svoboda mora priti in da se je zanjo vredno boriti. Spretno in temeljito je izkoristila vsako, na videz še tako nepomemb-" no informacijo in takoj vedela, po katerih ljudeh in po kakšni poti bo lahko rešila človeško življenje. Obveščevalka in aktivistka, ki je leta 1943 že vodila odbor AFŽ v Gorjah in sodelovala s Skojevci in drugimi organiziranimi naprednimi ljudmi, nravi, da strahu domala ni poznala in da je ni koli niso resno posumili. V njihovi hiši se je vedno zbiralo precej ljudi, saj je bila domačija partizanska javka. Bilo je tako, da je oče Slavkinega moža nekoč dejal: »Ne bom hodil k vam, vedno imate na obisku nepoznane ljudi, kar je v tem času nevarno.« Zalokarjeva Slavka pa strahu in nevarnosti kot da ne čuti — ne pri oddaji hrane, orožja, obleke, pri delitvi partijske literature med ljudmi, ne pri vodenju znanega ali neznanega komunista ali borca na varnejše položaje. Ko so vozili zapornike iz Begunj na delo na Bled — med njimi ie bilo največ Gorjancev — je na lastno pobudo začela nositi tem delavcem sadje, cigarete in kruh in ko so to opazili Blejci, jih je veliko priskočilo na pomoč. Slavka je bila edina, ki je vedela domala vse o blejskem vojaštvu, premikih, o oborožitvi, poznala je imena oficirjev — podatke je dobila od uslužbencev na blejski občini, železničarjev, natakaric. Skratka, organizirano se je vključila, sodelovala pri uničenju žandarmerijske postaje v Zgornjih Gorjah ter pri vseh drugih gorjanskih in okoliških akcijah. Po vojni je 33 let vodila krajevni odbor Rdečega križa in sodelovala v Socialistični zvezi. Za svoje aktivistično delo je prejela občinsko priznanje Osvobodilne fronte, orden zaslug za narod s srebrno zvezdo in več drugih priznanj. Kot zavedno aktivistko in predano ob vešče valko so jo večkrat povabili v šolski počitniški dom v Gorje, kjer je najmlajšim pripovedovala o partizanski preteklosti kraja, tako, kot Slavka zna: z odličnim spominom in pripovedno zgovornostjo, ki ji ne manjka dobre volje in iskrivosti. Svoji življenjski poti je Slavka Zalokarjeva dala med vojno in po njej pečat neustavljive zavedne slovenske žene, poštene, srčno dobre, skromne po besedah, a velike po dejanjih ... GLrASlO.STRAN. REPORTAŽA Pomembna obletnica skalašev lici v Vrsarju, ki staneta na dan 200 dinan<>\.| Naslednje leto nameravajo kupiti se eno Zanimanje med delavci je namreč veliko vsem ne morejo ugoditi. Zato dajejo predrto socialno ogroženim, družinam z otroki, bol nim in tistim, ki prejšnje leto niso dobil prostora. Želijo, da bi se več delavcev odločalo tudi za počitnice v domu na Veliki Planini, ki ni dovolj izkoriščen. Poglejmo še, kako je v Triu. Tu imajo haj sob v počitniškem domu v Portorožu, ki lin jih odstopi Koteks-Tobus. V sredo pa odpeljali na morje, v Umag, tudi prvo lastr počitniško prikolico. Naslednje leto nar ravajo kupiti še eno ali dve. kolikor hi zadoščalo za potrebe delavcev. Da bi se čim bolj izognili navalu med kolektivnim dopustom, so se odločili, da ga ne bodo imeli vsi hkrati. Njihov dopust je dokaj poceni Za prikolico je treba odšteti sto dinarjev na dan, penzion v domu pa stane za delavca Tria HK dinarjev v starem in 205 dinarjev v noves delu poslopja. Toliko. Čeprav nismo povprašali vv»() lovne organizacije, zlasti manjše ne. lahk« ugotovimo, da tržiški delavci vendarle name njajo precejšen del dohodka za poletn dopust, da lahko, razen v času kolektivni! dopustov, potrebe zadovoljijo, da so cene primerjavi s hotelskimi ali zasebnimi turisti nimi sobami neprimerno nižje, da pa o taken načinu dopustovanja razmišljajo tudi v tistil kolektivih, kjer doslej še niso. Morda se nami; številčno majhnim delovnim organizacijam a skupnostim: kaj, če bi združile denar u zmogljivosti za poceni morje in sonce0 . H.Jelovčan I1 rfTEK, 10. JULU 1981 Janča Perko REPORTAŽA vrtincu vojn n garanja Živi leksikon da je -lan Perko, je oni dan dejal Repinc iz Zgornje-Veterna, gospodar na Ijevi kmetiji. Starec t iskrim umom, neverjetnim spominom, globo kimi življenjskimi resnicami, do katerih se je prikopal v trdem boju za ob-rtoj. Da bi bilo zanimivo opisati njegovo pot, je se pristavil. Pa sva se z Jančem dobila pred njegovo do-čijo pod Križko goro, la na skladovnico lesa v senco košatih vej, ki so naju varovale pred moč-nopripeko. Počasi je nabasal pipo, ukresnii vžigalico in potegnil vase. Potem je začel pripovedovati o tistem nesrečnem letu 1915, ko je, komaj osem-? naistletni mladenič, mo-> ml z očetovine v boj za t avstrijskega cesarja. »Base smo podili čez Karpate. Topovi so gr I adi, bataljoni kopneli Bilo Je vroče, da smo kar aiali. Strelski jar-ki so bili polni ranjencev la mrtvecev. Kar t? njlk smo hodili, ni fio tonmm*^ Hrano so n*mu ft*<>nto Pri" nBŠmli opolnoči, če »o mogli do nas. Včasih tudi po dva, tri dni niaao ničesar užili. IaeM smo sicer rezervni koaaervi in cviboh, smeli jesti le na komando. Če kdo ni ubogal, jih je dobil petindvajset po zadnji. J a, hudo je bilo. Mladi smo bili, vola bi požrli. Vsakega mrtveca smo preobrnili, če bi morda pri njem našli kaj za pod zbb.« Prvič je bil ranjen na ruski fronti v desno dlan. »Mislil sem: zdaj sem pa dober. Kje pa! Se dvakrat so me zadeli, vedno v drugi državi Ea še kolero sem pre-olel.« Drugič je bil ranjen v spopadu z Italijani v stegno, tretjič pa ga je francoski šplitar zadel v hrbet. Za 65 let je v njem. »Bil sem na slikanju na Zlatem polju. Zdravnik me je vprašal, če kaj boli. Nič, sem rekel. Naj bo, kjer je!« Leta 1916 so ga premestili v Tirole. Pekel se je nadaljeval. Zmrzoval je, lačen, s svojimi tovariši v globokem snegu na Rombonu. Veliko jih je padlo. »Mrtve smo zvezali z žico in vlekli v dolino kot hlode. Preobračali smo se z njimi vred in se smejali. Mladi smo bili, neumni. Tudi prestrašeni. Je treba, sem se spraševal, le za koga? Mislil sem na domače, ki so se greli ob peči in jedli.« Avgusta 1917 so Italijani in Francozi udarili čez Sočo. »Pehali smo jih nazaj proti Plavi. Voda je bila vsa ,za- Solsnjena'. Pili smo jo, a je le bila. Takrat sem bil prepričan, da bom zbolel in me bodo poslali v špital ali domov. Pa spet ni bilo nič. Veseli smo bili, če smo lahko pojedli kakšnega sestradanega crknjenega konja. Kot lisice; kar surove, nič jih nismo pekli.« Cez dobro leto, v četku novembra, so 0» bili ukaz, naj se umaknejo v južne Tirole, na staro avstrijsko mejo. Avstrija je kapitulirala. Orožje so pometali stran. Toda zavezniki iih niso pustili domov. Morali so nazaj v Italijo, v taborišče. »Sest dni smo hodili do Piave. Ljudje so nas zasmehovali. Kdaj pa kdaj je kdo vrgel kakšen košček polente med nas, v luže. Popadli smo jih kot živali. V taborišču je bila sama mlak uža. Ko si stopil iz šotora, se ti je stemnilo. Dobili smo le kozarec kavne juhe in štirje eno žemljo. Za cel dan! Sama kost in koza nas je bila. Večkrat se kdo iz spanja ni več zbudil. Molčali smo, da smo lahko pojedli njegov obrok. Za košček skorje so nekateri prodajali poročne prstane, kose obleke, odeje.« »Spomladi so nas pognali na delo Po vrtovih smo izkopavali mrtve jih vozili v skupen grob. Zemljo, raz-rito od granat, »Za neumnosti nisem imel časa,« se spet zasmeji in uk resne ne vem katero vžigalico že po vrsti. »Punca je hotela, da grem delat v tovarno, v mesto. Nisem bil za to. Raje sem bil zunaj, v gmajni. In samski.« 11 STRAN G LAS smo nov ravnali, zgradili nasip na Plavi, postavljali hiše. S karjolami smo prevažali material. Daleč, kot od Trtica do Zadrage. Pa še polna je morala biti. Roke smo vlekli skoraj B3 tleh. Vroče je bilo. iti odpeti se nismo smeli. Ja, tako je bilo.« Domov je prišel šele dve leti po koncu vojne. Petnajst let je delal pri kmetu v Lomu. S tremi konji je »fural« les v dolino. Dan za dnem, od jutra do trde teme. »Ja, med drugo vojno sem pomagal pri Zvegljevih. Sest majhnih otrok je bilo, pa nikogar za delo. Miha je šel v partizane. Zvečer so prihajali. Tudi mene so nagovarjali, naj grem z njimi. Da bom potem lepše živel. Kaj čem, sem rekel. Star sem že bil, pa tudi gor j a sem že dosti preti vel. Vem, kaj je vojna Raje sem ostal doma. Ko so partizani odšli, je bilo treba zabrisati sledi. Zandarji so navsezgodaj zjutraj vohali za njimi, spraševali, če sem katerega videl. Kje pa! Opoldne so prišli še ta beli.« Zdaj Janča živi v miru. »Zvečer, ko ležem, brez skrbi zaspim. Koliko je to vredno! Ja, skromen sem res. Denarja je malo. Niti dva tisoč dinarjev kmečke pokojnine nimam. Pa vsaka četrta gre kar za davke in druge dajatve. A v dolino, niti k sinu, ki me vabi, ne bi šel. Tu sem svoboden, lahko počnem, kar hočem. Kadim, pljunem, kamor me je volja. Enkrat na dan skuham kaj toplega. Par krompirčkov. Vsako soboto mi soseda prinese kruh, salamo, Pavliho in tobak iz trgovine. Več ne potrebujem.« Ob nedeljah običajno zaide v Tržič. K Da-mulnek, pa k Bučarju. Zvečer gre k sosedu gledat televizijo. Vse ga zanima, z vsem je na tekočem. Tudi kakšno pikro na račun družbe reče, a hudega ne misli. »Danes imamo raj na zemlji,« pravi. »Poglejte reveže po svetu, ki umirajo v vojnah, poplavah, potresih. Stradajo. Pri nas je kar dobro.« H. Jelovčan r Med ribezovimi nasadi V Gorjah pri Bledu prav v teh dneh obirajo črne jagode kvalitetnega gorjanskega ribeza - Odkupna cena v zadrugi je 30 dinarjev Gorje — V teh dneh v Gorjah pri Bledu obirajo letošnji pridelek ribeza, ki je ponekod prav dobro obrodil, drugod pa z letino niso zadovoljni. Ze nekaj časa boleha gorianski ribez, sicer dobro znan in kvaliteten, za pršico, boleznijo, kr jo je težko odpraviti. Prav zato, ker so bile zadnje letine dokaj slabe tudi zaradi pozebe in toče, so se mu nekateri Gorjanci, ki so imeli velike ribezove nasade, odpovedali in izruvali vse grmičevje. Med tistimi, ki se zavedajo, da je letina letina in da je pač treba potrpeti in upati na boljši pridelek, je tudi Janez Poklukar iz Gori i, ki se ribezu ne namerava odpovedati. Lani je ribez prizadela toča, letos pa je nekoliko pozebel, vendar je letina pri Poklukarjevih dokaj dobra. Nasadi so bogato obrodili in z vejic visijo debele črne jagode, da jih je veselje pogledati in obirati. Obrali bodo okoli 4 ton ribeza, ki ga odkupuje v Gorjah Kmetijska zadruga Bled po 30 dinarjev kilogram. Sprva so obljubili odkupno ceno 34 dinarjev, vendar se je ustavilo pri 30 dinarjih, kar je seveda premalo. Ribez terja veliko nege in skrbi, saj ga ie redno treba pleti, okopavati, saditi in gnojiti ter na koncu obrati. Pri Poklukarjevih in tudi pri drugih, ki gojijo ribez, odkupna cena nikakor ne pokriva vseh stroškov, zato ribez mora uspevati kar ob navadnem hlevskem gnoju, kajti umetni je predrag. Težave so bile letos tudi z embalažo, ki je nikakor ni bilo dovoli za ves gorianski ribez, ki ga preko Kmetijske zadruge Bled odkupuje Slovenijasadje. Ribez, ki je danes v Gorjah različnih kvalitet in ki ga kmetje počasi opuščajo tudi zaradi nizke odkupne cene, je v Gorje še pred drugo svetovno vojno prinesel San-cov ata in obirali so ga prvič na žagi. Tedaj so se mu seveda« vsi čudili in z nezaupanjem ogledovali za Gorenjsko nenavadne sadike in sadeže, a že po vojni je bilo ribeza vedno več in več. Tako so zrasli pravi veliki nasadi z nekdaj izredno dobrimi letinami in tudi zaslužkom, dokler ni volje do ribezovih nasadov zatrla zdaj toča zdaj pršića in tako so nekateri saditev ribeza opustili. Se vedno pa ostaja, da je pri tistih, ki vztrajajo, ki ribezu posvetijo vso potrebno skrb in ki zaupajo v dobro letino kot Poklukarjevi, ribez nadvse dober in kvaliteten in ga ie veselje gledati in obirati ter seveda pozneje vkuhati v okusni in zdravilni ribezov sok. D.Sedej Gostišče, vredno blejskega otoka Kaj dokazuje odlično urejeno gostišče na otoku, ki ne potrebuje ne naše ne druge reklame? - Vendarle premik in obogatitev ponudbe blejskega turizma (httUče Pibemik na blejskem otoku. - Foto: D. Sedej BLED - Na Bledu je v letošnji poletni sezoni izredno veliko gostov, veliko več, kot so blejski gostinski in turistični delavci pričakovali. Obisk je večji v primerjavi z lanskim letom za okoli 20 odstotkov, na Bled pa prihajajo predvsem tuji gostje. Hoteli ao zasedeni, kamp tudi, nekoliko manj je gostov Ie pri zasebnikih. Turistično društvo je tudi letos poskrbelo za zanimive prireditve, ki so kvalitetne, za goste po svoje skrbijo tudi hotelske hiše. Blejski turistični utrip je torej zaživel, z nekoliko novostmi, ki so privlačne za turiste. Vendar pa v blejskem turizmu vendarle ni vse tako, kot bi moralo biti. Ce zdaj odmislimo, da so cene za domačega gosta marsikje ali skoraj povsod občutno previsoke, če zdaj ne razmišljamo, da bi vendarle veljalo poskrbeti za to, da bi bile menjalnice odprte tudi ob sobotah popoldne in ob nedeljah in da bi bila izbira v trgovinah lahko pestrejša, se zdaj pomudimo ob drugem problemu, ki blejskemu turizmu ni v nobeno čast in v noben ponos. Že leta in leta tarnamo skupaj s turističnimi in gostinskimi delavci, da današnjega gosta vse bolj odbijajo veliki hoteli s prostornimi avlami, ki jim ni ne konca in kraja, z »lifd« in izumetničenimi »snack-bari«. A če ie tako mora biti in če že hoteli stojijo in gostje prenočujejo v teh.betonskih velikanih, si vendarle zaželijo mirnejših kotičkov z dobro domačo hrano in dobro pijačo. Teh majhnih lokalov, kjer bi bilo pod večer prijetno posedeti, pa Bled sploh nima v izobilju. Vendar pa se je minuli teden vendarle izkazalo, da so na Bledu pomislili na ta problem dovolj resno in napravili prvi korak. Zasebniku Piber-niku so oddali v najem gostišče na blejskem otoku, gostišče, ki je bilo do zdaj dokaj klavrno in nevredno idile in enkratne lepote blejskega otoka. Blejski zasebnik se je potrudil po svojih najboljših močeh in gostišče opremil tako, da mu ni para daleč naokoli. Poskrbel je tudi za dobro in okusno domačo slovensko hrano in dobro pijačo, ki gre v izredno okusno opremljenem ambientu v še večjo slast in tek. Najbrž ni treba posebej povedati, da je postrežba odlična in da danes obratuje na otoku lokal, ki zares zasluži najvišjo oceno -mirne vesti bi mu še teko dlakocepska ocenjevalna komisija prisodila pet gostinskih zvezdic. Gostišče na blejskem otoku, kamor obiskovalca od 12. ure naprej do 7. ure zvečer odpelje hidrobus s plačilom konzumacije, po 7. uri zvečer pa je vožnja tja in nazaj zastonj, ponuja hrano in pijačo za blejske razmere po prav smešno nizkih cenah. V kletnih prostorih je pivnica, v zgornjih prostorih prijetni kotički, v nadstropju pa nameravajo Pibemikovi napraviti za mladoporočence apartmaje. Se kup želja in novih, izvirnih zamisli, ki jih bodo znali kot iznajdljivi in dobri gostinci vsekakor uresničiti. Gostišče Pibernik na blejskem otoku dokazuje, kaj vse Bled potrebuje in kaj vse se da, če se le hoče, napraviti tudi iz razmeroma skromnih in majhnih prostorov. Le velika škoda je, da so prijazno vabilo ob otvoritvi novega otoškega lokala dosledno ignorirali vsi blejski hotelirji in vsi tisti v občini, ki so prej ali slej ali vedno silno radi zaskrbljeni nad razvojem turističnega gospodarstva. Le nekaj povabljenih je ob otvoritvi poslušalo izbran koncert moškega pevskega zbora Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, nekaj tistih, ki jim obogatitev turistične ponudbe, naj bo z zasebnimi ali družbenimi močmi, ni le na jeziku, temveč resnično želijo, da se na Bledu poskrbi za gosta tudi drugače. Nadvse bi bilo dobrodošlo, ko bi se tisti, ki jim je kaj do turizma, vendarle kdaj zapeljali na otok — vožnja tja in nazaj je zastonj! — in pokukali v lokal. Bi se dalo kaj povzeti in česa naučiti, če gre že odkrito pohvalno priznanje zasebniku tako težko z jezika ... Pohvalno in odkrito priznanje pa bodo dali obiskovalci otoka sami, saj se skupaj z blejskimi hotelirji in gostinci vsi zavedamo, da je zadovoljen gost najboljša reklama. In tudi Piberniku bo zadovoljen gost najboljša reklama LAS12.STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA KTCK. 10. JULU K Naši športni delavci Drago Petrič: Rezultati se že kažejo Motošport PONOVEN USPEH JAKOPIČA Na četrti dirki za državno prvenstvo v kartingu na tekmovalni progi na Grobniku pri Reki je ponovno odlično vozil mladi rtlejčan Nandi Jakopič. V kategoriji do 90 kubičnih centimetrov je prepričljivo za-aedel prvo mesto in se s tem ie bolj utrdil na čelu akupne razpredelnice. • VSA BOLJŠA MESTA GORENJCEM Avtomoto društvo Slovenija avto je na radizelaki progi za m o tok ros v Orehovi vaai pripravilo republiško prvenstvo v kategorijah do 60, 125 in 260 kubičnih centimetrov. Vsa boljša mesta so zasedli Gorenjci. V kategoriji do 50 kubičnih centimetrov je z odlično vožnjo in prvim mestom navdušil Sandi Jakopič, član AMD Bled. Jakopič s to zmago ostaja na pn ji mestu v skupni razvrstitvi. Zarad >■ Akodbe ni vozil Tržičan Bojan Paviek V kategoriji do 125 kubičnih centime-Mihelič. član * »-J—M*. tVov je AMD Radovljica, kategoriji »eenkrit KRANJ — Jugoslovansko plavanje bo v teh dneh doseglo svoj prvi vrhunec letne plavalne sezone. V soboto in nedeljo so na sporedu skoraj vsa republiške prvenstva v Jugoslaviji. Nato je na vrati finale za pokal PZ Jugoslavije. 2. in S. avgusta pa bo v Splitu letošnje (lansko državno prvenstvo. Nato prideta se mladinska in članaka balka-nlada. Zatem bodo vsi evropski plavalci Imeli v začetku septembra ie dru si vrh .letošnje dolge poletne plavalne sezone. V Splitu se bo namreč 8. septembra pričelo evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in ainhroni-riranem plavanju. Med vso to druščino, ki se bo potegovala za republiike, drtavne naalove in mostveno zmago za pokal PZ Jugo-slavije in nato na evropskem prvenstvu bodo tudi plavalci in plavalke kranjskega Triglava. Prav od njih se največ pričakuje. Znano ie, da so to tekmovalci in tekmovalke, ki na domačih prvenstvih brez težav osvajajo najboljša mesta. Seveda sta v ospredju brata Darjan in Borut Petrič, ki ju za letoinjc nastope pripravlja oče Drago Petrič. Zakaj ste se odločili, da prevzamete treninge svojih sinov? »Ko so v septembru naii plavalci in Cavalke začeli trenirati, se je pokaza-, da ie akupina trinajstih plavalcev in Dlavalk, v kateri sta bila tudi Darjan in Borut, prevelika. Darjan in Borut sta bila sa to skupino prehitra in sta se morala prilagajati počasnejšemu tempu treninga. Treba je bilo najti reiitev in zato sem sam prevzel skrb za priprave in treninge sinov.« Nekateri vam očitajo, da je trening preobsežen? »Najbolj»i evropski in ameriški plavalci vsak dan preplavalo ie več kilometrov. Res smo povečali dnevni izkupiček preplavanih kilometrov od sest-najet na dvajaet. Vsak dan treniramo ob «.15 in ob 17. uri. V dveh delih oba preplavata dvajset kilometrov. Pri tem gremo z ostalimi plavalci ze počasi nazaj, saj jih čakajo na državnem prvenstvu norme za nastop za državno reprezentanco, ki bo nastopila v Splitu.« Kaže, da je bil vea letoin ji trening načrtovan za nastope na evropskem prvenstvu v Splitu? »Obseg treninga je bil prav zaradi Splita tako načrtovan. Zato Darjan in Borut plavata vaak dan teh dvajset kilometrov. Vrh njihove forme naj bi bil tako v Splitu. Tudi tekme v tem času niso vzrok, da bi zmanjševal njihove priprave Čeprav so mi nekateri to očitali, pa so dosedanji rezultati pokazali, da imamo dobro načrtovano pot. Darian ie na 400 m kravi že plaval skoraj isti rezultat kot lani na olimpijadi v Moskvi. Na 1500 metrov pa le devet sekund slabše od časa, ki ga je plaval v moskovskem bazenu. Po zimskih rezultatih je tudi Borut precej pridobil v vseh disciplinah, ki jih plava. Trening torej ni preobsežen saj na tekmovanjih oba dosegata vse boljše rezultate kljub izredno intenzivnemu treningu. Rezultati naiega skupnega dela se že kažejo.« Koliko kranjskih plavalk in plavalcev naj bi nastopilo na evropskem prvenstvu? »Reprezentanca bo izbrana po državnem prvenstvu v Splitu. Vse je odvisno od kriterijev, a norme so že postavljene. Z ago tov a potnika sta Darjan in Borut. Kandidati so ie Spela Rebolj, Vesna Praprotnik, Mateja Kosirnik, Biserka Cvek, Karmen Berložnik in Aran Jocič, ki ima dobre rezultate na 200 m prsno. Norme so za Boruta in Darjana lahke, za ostale so težje. Vendar bi bilo nesmiselno, da tisti, ki bodo blizu norm, ne bi nastopili v Splitu. Evropsko prvenstvo je namreč le vsaka itiri leta. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da je evropsko prvenstvo na domačih tleh.« 1). Hunier zasedel tretje mesto, IfijTg&fafo centi-močnejiih motorjev f£M»™ stopnice metrov) pa. je > Ziri). Alei goSč^tu č^A-S 2iri>. njegov klubski tekmec Ivo Naslednjo dirko za republUk_o^P^enstv^ Žirh takrat pa upamo na gorenjskih tekmovalcev. ^ ^ ^ udeležilo 34 eklp i Ću?. Bleda in SEDMI POTAPLJAŠKI BIATLON »8AVA 81« KRANJ - V počastitev dneva borca je OruJtvo za podvodne dejavnosti Kranj organiziralo v soboto, 4. juli'- ««dmi potapljaški biutlon, ki se ga tekmovalcev oziroma 17 slovenskih potapljaških d liane, Maribora, Novega Kranja. Proga je potekala po reki Savi od elektrarne v Msjdičevem logu do avtokampa Dragočajna pri Zbiljah. Na drugi tretjini proge so morali potapljači preplavati močan rečni tok, se povzpeti po vrvi na breg in streljati z zračno puško v deset metrov oddaljeno tarčo. V obvezni del tekmovanja je sodilo tudi reševanje iz rek. Vsi tekmovalci so pokazali, da so dobro pripravljeni za napore na več kot deset kilometrov dolgi progi. Njihovo znanje je koristno tudi za potrebe splošnega ljudskega odpora in za reševanje ob raznih elementarnih nesrečah. Rezultati sobotnega tekmovanja: 1. DRM Ljubljana (Terček, Mummalo) 1:18,56, 2. DPD Kranj (Brill.v, Stare) 1:22,20, 3. DPD Kranj (Jerala, Damjanovič) 1:23,18. M. Chvatal u. Mw%Aa reprezentanca - V fore* je v vzhodnonemški Leipzig Idvolovala mladinska državna kolesarska reprezentanca. Včeraj jo je svetovnem prvenstvu že čakala prva preizkušnja - ekipna vožnja t« i!-i „„rrnri dobri Drogi. Dirka posameznikov bo v nedeljo. Naše Zrl" %?£ZZW*> *><** (Rog,. Zagore W Zc (Beograd) lerSavtana Mam m Lampif. - Fofo. H. Jelovčan V. / Košarka--> V KRANJU SFRJ : SLOVENIJA KRANJ — Na sklepne priprave v ponedeljek v Kranj pridejo kadetski reprezentance Jugoslavije, ki se bodo pripravljali za evropsko kadetsko prvenstvo v košarki v sosednji Romuniji. V čaau priprav bodo reprezentantje Jugoslavije v Kranju odigrali tudi dve prijateljski srečanji. V prvem se bodo pomerili s košarkarskimi kadeti reprezentance Slovenije, v drugem pa s italijansko reprezentanco. Prvo srečanje bo že 14. julija. Ob 18. uri bo jugoslovanska košarkarska kadetska reprezentanca v dvorani na Planini gostila reprezentanco Slovenije, 1». julija na bo ob 1». uri srečanje SFRJ v: Italija. -dh Kolesarstvo .J Kranj (Jerala. UBmj-------- M.Chvatal # •• Nobene nove investicije v telesni kulturi USPEL KRONOMETER KRANJ - Športno društvo Jakob Stucin Hrastje-Prebačevo je v soboto v počastitev krajevnega praznika in dneva borca pripravilo kolesarski kronometer na dva kilometra dolgi progi. Udeležilo se ga je 244 tekmovalcev v vseh starostnih skupinah, štel pa je za republiško prvenstvo veteranov ter za klubsko prvenstvo. V posameznih skupinah ao bili najboljši: Bruno Pirih (Sava) med pionirji. Alei Pagon (Sava) med mlajšimi mladinci. Dario Radmanovič (Pazin) med starejšimi mladinci, Marko Skulj (Horjul) med člani C, Janez Gorjanc (Kokrica) med rekreativ-ci, Brane Dežman (Kokrica) med veterani A, Jože Hafner (Kokrica) med veterani B. Tone Fornezzi (Rog-Franek) med veterani C, Hendrih Zadel (Bled) med veterani D. Ivan J ost (Naklo) med veterani E, Milan Zerovnik (Rog-Franek) med veterani F. med ženskami pa je bila najuspetnejia Nataša Sircelj (Rog-Franek). ^ Mednarodni pionirski plavalni miting Ljubljana '81 Pokal mesta Ljubljane Triglavu LJUBLJANA - Več kot tristo pionirjev in pionirk iz petih evropskih držav se je na kopališču Koleri j a borilo na letošnjem mednarodnem pionirskem plavalnem mitingu za pokal mesta Ljubljane. Udeležba je presegla vsa pričakovanja in tudi mladi plavalci in plavalke so pokazali zvrhano mero borbenosti. Ta borbenost je dajala ton dvodnevni prireditvi in je bila tudi /. novim! republiškimi ter državnimi rekordi za pionirske kategorije. Pokal mesU Ljubljane so tokrat osvojili mladi tekmovalci kranjskega Triglava. V obeh dneh ao bili v ospredju in zasluženo so bili prvi. Najbolj sta se v teh nastopih izkazala Trlglavana Andrej Marenčič in Mateja Kosirnik. Oba sta osvojila posamična pokala za najboljie rezultatskc dosežke. Bes ter (oba Triglav) 2:34,34; letnik 1968 1. Zanki (8V1 glav) 2:43,93 1. Zanki (SVK) 2:38,16, 3. B. Marenčič (Tri a v) 2:43,93, pionirke - letnik 1967 - 100 m kravi 1. Urankar (Rudar) 1:03,86, 3. Rebolj (Triglav) 1:06,34; 400 m kravi - letnik 1967 - 1. Rebolj (Triglav) 4:40,28, letnik 19S8 - 1. Tomasi (RNT) 4:55,63, 3. Mahorič (Triglav) 6:04,681 200 m prsno -letnik 1967 - 1. Kosirnik 2:49,47, 2. Cvek (obe Triglav) 2:53,47; 110 m delfin - letnik 1967 - 1. Rebolj (Triglav) 1:11,03; 200 m kravi - letnik 1967 - 1. Rebolj (Triglav) 2:17,94; 100 m prsno - letnik 1967 - 1. Cvek (Triglav) 1:21.04; 200 m delfin -letnik 1967 - 1. Rebolj (Triglav) 2:46,38; letnik 1968 - 1. Mohorič (Triglav) 2:44,73; LJUBLJANA - Skupština TKS Slove nije je na današnji 15. redni seji sprejela nekaj važnih sklepov, ki jih narekuje trenutni gospodarski položaj. Ugotovila je, da v sedanjih težkih pogojih gospodarjenja do nadaljnjega ni mogoča nobena nova investicija na področju telesne kulture. Kar zadeva ie začete investicije pa morajo upravičenost le-teh in vsake posebej oceniti izvršni odbori občinskih skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin. Do 28. julija 1981 morajo vse občinske skup* nosti TKS prijaviti svoje že začete investicije TKS Slovenije z obrazložitvijo in stališčem do vsake posebej. —<4«t«>v j, bruto OD kar an^.^jiffTKS morajo in občin« rpnosti ti ter oce »- »S^JifSo n. TKS Slovenije do ter oceniti viiinojgre^ poročllo vplačil ra bltidostavUeno na »« ^Q poraču- tJLT lW»-J^*o.nzS3 « stimulacijo korist kompenz»w ^ zaCasni pre- nani izvoza v *Kla&TSi-^ družnih povedi ™^££S£iiticnlh skupnosti m ^edstev družbenopo^mBi.e fe .kupMina skih ciljev celotne družbe. Tako je vao pozornost treba nameniti ureditvi tekmovalnih sistemov tako v 8R8 kot v SFRJ in organiziranosti te dejavnosti, saj je delovanje skupnosti, ZTKO in samih društev in klubov nujno bistveno poenostaviti. Kar zadeva zaposlovanja v strokovnih službah je skupščina sprejela odločitev, da ni mogoče na novo zaposliti nobenega delavca v strokovnih službah vseh dejavnikov na področju telesne kulture do konca leta 1981. V športni rekreaciji se mora v celoti uveljaviti amatersko in prostovoljno strokovno delo. Skupščina je zadolžila svoj izvrsni odbor, da mora skupaj z ZTKOS ie naprej voditi odločno akcijo za odpravo vsen negativnosti v sportu in to ne le v vrhunskem in profesionalnem — ne glede na panogo, področje in posameznike! S tako ali podobno akcijo naj začnejo tudi v drugih republikah in pokrajinah. Z doslednejšo kadrovsko politiko In z oceno dosedanjega dela delavcev je treba uveljaviti možnosti odpoklica in odstopa ter tako zagotoviti nove odnose na področju sporta in telesne kul-*-: dejansko uveljaviti sprejeta sta- 200 m mešano (Triglav) 2:36,57. letnik 1967 - 1. Rebolj -dh 100 Rezultati - pionirji - letnik 1967 -u "V& AJV* vMladostt 69,45, 2. A. MffJin*i«(Triglav) 1:00,85; 400 m kravi -L'S^.1?7 .T \l A ^renčič (Triglav) fgj'l*' »etnik 1969 - 1. B. Marenčič **«.30; letnik 1969 - 1. Koželj (Branik) 2:24,62 (rekord SRS in ml. pionirje A), t. B. Marenčič (Triglav) jb 41,91; 26« m mešano - letnik 1967 - 1. Covič (Mladost) 2:24,41, 2. Šolar 2:26,33. 3. gpj v letu "Bnap^očju telesne kultu-un-otovlla, da so na P°°""-' Mto je z odre Se velike notranje rezenujno ture, to je lisca SZDL Slovenije PLAVALNI MARATON JESENICE - Za zaključek »Tedna plavanja« na Jesenicah bo komisija za množično rekreacijo pri ZTKO Jesenice izvedla danes in jutri tradicionalni, tokrat že tretji plavalni maraton, s katerim bodo počastili praznik krajevne skupnosti Sava, praznik občine Jesenice ter 40-letnico vstale naših narodov in narodnosti. Maraton bo potekal na kopališču Ukova. Pričel ■e bo v petek ob iesti uri in končal v soboto ob osemnajsti. 8 to prireditvijo skušajo na Jesenicah povečati zanimanje za plavalni Sport. Na letoinjem 36-urnem plavalnem maratonu bodo izmenoma plavali Rado Tolar, Niko Brejc, Ljubo Spendov, Bojan Ravnikar, Janez Kržiinik in Beno Ramut. Za maraton so se skrbno pripravljali že več mesecev, sprva so imeli sune treninge, zatem so nabirali kilometre ie nn kopališču Ukova. Za prireditev so s prostovoljnim dalom zbrali tudi večino potrebnega denarja, s prispevki pa so pomagali se Zelenice; obrtniki in druge delovne ALPINISTIČNE NOVICE V preteklih tednih so člani AO Kranj opravili nekai pomembnih vzponov. V knjigo vzponov kranjskega alpinističnega odseka so se to pot vpisali naslednji člani: V nedeljo, 14. junija, sta Dušan Sajovec in Marijan Ručigaj preplezala novo smer v steni Nad Sitam glave (levi del). Smer sta ocenila IV. IV+. imenovala pa »Smer za rehenftiber in zlomljeno kladivo«. V soboto. 27. 6. so Tomo Česen, Tomaž Jamnik, Štefan Gartner in Matej Kranji preplezali Trikot v S steni Dolgega hrbta. Plezali so 5 ur, v zgornjem delu smeri pa jih je nekoliko ovirala zelo mokra skala. Isti dan sta Pavle Oman in Drago Segre . Sm«r ob zaiedi v Kranjski neleaatUkupičme so sprejeli in podpisali ..mnuor«vni sporazum o uresničevanju in Svata jtaT kadrovske politike na področju TK8 v SRS; nameravana investicija v iz-gr.dnlozto.koiportneg. centra v Pl. £ je v skladu z že sprejetimi sklepi do daljnjega preložena. Planici na- 1. Slave* ■Komentiramo- PREHODNl POKAL HRA8TJU KRANJ - Športno društvo Jakob Stucin in krnjevnn skupnost Voklo sta pred dnevi pripravila množično tekmovanje v iahu, nogometu, kegljanju, teku, kolesarjenju in vleki vrvi. Zagrizenih bojev so R udeležili Številni krajani iz Voklega, Hrast ja in Prebačevega. Največ uspeha »o imeli tekmovalci H rastja, ki so v skupnem seitevku prema- fali krnjnne Prebačevega in Voklega. 'ako je prehodni pokal krajevne skupnosti Voklo že drugič ostal v Hrastju. V trajno last ga bodo prejeli prihodnje leto, če bodo seveda ponovili uspeh. ^ 24 UR KOŠARKE V CERKLJAH CERKLJE - Drevi ob 20. uri se prične tradicionalni 24-urni košarkarski maraton med KK Cerklje in KK Šenčur na igritru za iolo Davorin Jenko v Cerkljah Pokrovitelj maratonn je Central, TO Z D Vino, hrano in topli obrok bodo pripravili v soli. Zn vsako moštvo bo nastopilo po 21 igralcev. Maraton so organizirali v okviru 30-letnice Športnega druitva Krvavec. Košarkarski sodniki bodo dobrodošli in t* bodo želeli, bodo tudi lahko sodili tekmo Doslej sta se moštvi Šenčurja in Cerkelj srečali že petkrat in sicer dvakrat po dvannjst ur, dvakrat po Štiriindvajset ar. enkrat pa celo po 36 ur. V vseh petih srečanjih so bili bollii gostje iz Šenčurja, ki •» zmagali z minimalno razliko, letos ps »o moči izenačene, tako, dn imnjo Cerkljani velike možnosti za zmago. gur preplezala Smer ob zajed Kinki. V nedelio 28. 6. sta Dušan Sajovec in Ručigaj desno od Poženihove nu.V.,r*J«.—>u Babi preplezala 11 " zarna Jeseni organizacije. i, Rabif Marija... smen v Veliki Koroški ~ prvenstveno Miikolinovo smer (II. IIIV -IV), ki se odlikuje po zelo lepih prehodih. Naslednji dan. v ponedeljek sta Tomo Česen in Nejc Zaplotnik opravila eno izmed redkih ponovitev Direktne variante v Veliki Koroiki Babi. Ista dva plezalca sta naslednji dan preplezala ie kombinacijo smeri Herlec-Koče-var in Kambič-Riharovič v severni steni Sit. Istega dne sta Andrej in Marija Stremfelj preplezala NemAko smer v Dolgem hrbtu in nadaljevala po Tomaževem stebru v Grinta včevem stebni. Matjaž Dolenc CELOVČANI ZBRALI TOČKO VEČ KRANJ - Atletski klub Triglav je v nedeljo pripravil povratni atletski dvoboj s pionirji kluba KLC iz Celovca. Zamejci so zbrali točko več kot domačini. Pri pionir- skoku v višino sta Aljančičeva (KLC) in LunarjeiKi preskočili 145 cenhme-n,ceva (KLC) in Rantova (Triglav) pa po pet centimetrov manj. toto: M jih so posuli zmagovalci WaWner(KLC) v teku na 190 metrov, Kukovica (Triglav) v teku na S99 metrov, Rejc (Triglav) v skoku v visino, Rauter (KLC) v skoku v daljino. Culig (Triglav) v metu krogle, Mencinger (Triglav) v metu kopja in ekipa KLC v štafeti 4 x 100 metrov. Skupni rezultat v pionirski konkurenci - Triglav : KLC 32,5:29,5. Pri pionirkah ao bile gostje iz Celovca boljše in to Je odločilo tudi skupnega zmagovalca dvoboja. Zmagovalke: 100 metrov - Erbeznik (Triglav), 400 metrov - Er-bežnik (Triglav), vitina - Aljančič (KLC), daljina - Oitninger (KLC), krogla -Oitzinger (KLC), Štafeta 4 x 190 metrov -KLC. Triglavani so predvsem zaradi nekoliko slabšega nastopa pionirk dvoboj izgubili z rezultatom 59,5:68,6. L. KogovSek JAU111CI1 i/U. uiuv/ ^ Odločitev o prvaku in izpadu KRANJ - Državno vaterpolsko prvenstvo v prvi zvezni vaterpolski ligi je tik pred razpletom. Drevi, v soboto in nedeljo bodo torej padle odločitve, kdo bo novi državni prvak in kdo se bo moral iz naše najelitnejše vaterpolske druščine posloviti. Kandidata za prvaka sta dva: lanskoletni državni in evropski prvak Jug iz Dubrovnika in Partizan iz Beograda. Kotor in Jadran iz Herceg novega sta po točkah že toliko zaostala, da se ne moreta več vmešati v borbo za vrh. Tudi na dnu in o izpadu je skoraj vse jasno. Iz lige se bosta morala posloviti Crvena zvezda iz Beograda in Triglav iz Kranja. Razplet bo v zadnjih dveh kolih še posebno zanimiv. Odločal bo, kdo bo novi državni prvak. Na papirju je favorit Jug iz Dubrovnika. Res ima Jug le točko prednosti pred Partizanom. Nezasluženo bi bilo. da bi »Jugaši« pokleknili pred zadnjima dvema odločilnima srečanjema. Imajo nekoliko boljši razpored gostovanj kot njihov najnevarnejši tekmec Partizan. Jug namreč igra v Zagrebu z Mladostjo Študent in v Šibeniku z domačim Solarisom, kipa sije že zagotovil obstanek v ligi. Iz teh dveh srečanj bodo morali Dubrovčani potegniti debelejši konec, če hočejo že drugič zapovrstjo postati državni prvaki. Bilo bi tudi nezasluženo, da ne bi osvojili naslova, saj so v dvajsetih kolih doživeli le en poraz in to v Beogradu proti Partizanu. Partizan ima pri tem kar štiri izgubljena, srečanja in mora v zadnjih dveh kolih na gostovanje v Split. Gost bo POSK-Brodomerkurju in domačemu Jadranu. Oba splitska Ugaša sta doma nevarna in kaj lahko se zgodi, da Partizan v Splitu ne bo osvojil niti točke. Kranjski ligaš je v teh predzadnjih dveh kolih tik pred razpletom gostoval v Beogradu. Igral je s Crveno zvezdo in Partizanom. Domov so se Triglavani vrnili praznih rok, čeprav so bili v srečanju s Crveno zvezdo bliže obema točkama domačini. Toda na sceno sta stopila sodnika in konec je bilo upov Kranjčanov za šesto točko v prvenstvu (izid Crvena zvezda : Triglav 15:12). Tudi Partizan je bil pretežak nasprot nik za Kranjčane. Tekmo so izgubili s 16:8. Za konec tedna Triglav igra doma. Drevi v Kranju ob 20. uri v letnem bazenu gostuje Kotor, ki z enaintridesetimi točkami krepko drži tretje mesto. V nedeljo ob isti uri se bo Triglav pomeril še z enim ligašem iz črnogorskega primorja. V goste pride četrtouvrščeni Jadran iz Hercegnovega. Kaj si lahko Kranjčani obetajo v zadnjih dveh srečanjih? Vsekakor bi bilo najbolje, da v obeh tekmah zmagajo, saj bi se tako po točkah izenačili s Korčulanci in si v tretji tekmi zagotovili, seveda z zmago, obstanek v ligi. Upanje na popolni uspeh obstaja, saj Kotor in Jadran s porazom ne moreta izgubiti nič. Kotor ostaja kljub porazu tretji, le Jadran lahko s porazom zdrkne za mesto nižje. Vendar so upanja na uspeh Triglaini majhna. D. Humer ffTEK. 10. JUUJJMI RADIO, KRIŽANKA, IZBRALI SO 13.STRAN G LAS RADIJSKI SPORED gorenjski GLAS |v vsak gorenjski dom SOBOTA, 11. julija Prvi program 430 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 9.06 Z radiom M poti - 10.05 Pojo ama tenki zbori - 10.30 Sobotna matineja - 11.06 Za pojmo pesem - 11.20 Po republikah m pokrajinah -11.40 Zapojte t nami - 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13 00-ih — Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Glasbena panorama -15.30 Zabavna giaaba 15.50 Radio danes, radio jutri? -16.00 Vrtiljak - 17 00 Studio ob 17.00 — Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Zborovska pesem mladih - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -1935 Mladi mostovi 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nase izseljence -23.06 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči 00.06 Nočni program — glasba Drogi proeri am 8.00 Sobota na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Radi ste jih poslušali 13.36 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja republik in pokra -as - 15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Karlija Arharja - 16.00 Nas podlistek Ivan S Nikkin: Počitnice - 16.15 Lepe melodije - 16.40 Glasbeni casino 17.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev -16.00 Pol ure za chanson -1836 Nafti kraji in ljudje -18.50 Glasbena medigra -19.26 Stereorama 21.15 Mala nočna glasba 21.45 908 — V soboto obujamo tponune -22.46 Zrcalo dneva 22.56 Glasba za koner programa v vsakem gorednjem domu gorenjski O LA8 NEDELJA, 12. julija Prvi prosji mm 5.00 Dobro jutro! - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.06 Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvesti-U in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce -1350 Pihalne godbe - 14.05 Humoreska tega tedna Janko Mlakar: Trebuftmk na Triglavu - 14.26 S popevka ni po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Listi iz notesa 16.20 Gremo v kino' 17.06 Popularne operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra -18.30 Na zgornji polici - 19.30 Obve-itila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Glasbene razglednice -20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Glasbena tribuna mladih Skupni program JRT — ttudio - 23.06 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ntmov - 00.0f> Nočni program — glasba Dragi piueji aui 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo, Crt, glasba in še kaj - 19.30 rentama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske disko-teke 21.45 Nove ploftče 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa CPCLA8 časopisne novice storitve izdelava filmov PONEDELJEK, 13. julija Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Z glasbo v dober dan -8.25 Počitniftko popotovanje od strani do strani - 8.40 Počitniftki pozdravi 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezerviramo za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naftih krajev — Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vita Muieniča 20.00 Iz nafte diskoteke 21.05 Poletni divertimento - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek, na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz pa rt i t ur orkestra »Franck Pourcel« - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu — Jazz v 3/4 taktu izvajata Mas Roach in Carl Drewo z orkestrom -20.30 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa 19.35 Lahko noč, otroci1 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 S solisti in ansambli jugoslovanske radiotelevizije 21.06 Radijska igra Miodrag Bulatovič: Oči, polne dima -21.52 Glasbena medigra 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke, in godala - 23.05 Lirič ni utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga - orkester Charlie Barnet 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom - 16.00 Pet minut humorja - 16.06 Popevke italijanskih avtorjev -16.40 Spekter - 17.40 Iz Krtitur zabavnega orkestra tdia Berlin 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Reprize javnih glasbenih oddaj 21.00 Misel in pesem - 21.45 Zvočni portreti — Max Roach — Zadnji evropski posnetki - 22.15 Rezervirano za disco novitete - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 14. julija P vi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z flasno v dober dan -8.30 z glasbenih Sol - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.06 Z naftimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00rih - Iz naftih krajev — Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 VrtDjak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje (iz studia Radin Maribor) - 18.45 Glasbena medigra 19.25 Obvestila in zabavna glasba SREDA, 15. julija Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan -8.30 Počitniftko popotovanje od strani do strani - 8.45 Zapleftimo in za pojmo - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naftih krajev — Iz naftih sporedov - 1.3.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času Z. Sestek: Dežela, dve v eni -18.15 NaS gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 »Ljudska pesem v umetni glasbi« - 20.25 Minute z violinistom Rokom Klopčičem -21.05 VVolfgang Amadeus Mozart: odlomki iz opere -22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo - Don Cherrv 00.05 Nočni program -glasba gorenjski GLAS v vsak gorenjski dom RADIO TRIGLAV JESENICE Ponedeljek: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - ML30 Ponedeljkom tportni pregled - Morda vas bo zanimalo - 17.20 NaSi od sievi - čestitke ali Izbor do mače glasne Torek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - If>..'K) Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Delegati spraSu-jejo Oddaja o NNNP - Če tfitke 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16..'JO Stop zelena laf - Morda vas bo zanimalo C estitke četrtek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Naše zrcalo - Morda vas ho zanimalo 17.20 Po domače za vas Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 NaSi odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nasi odmevi -Čestitke ' Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - NaSi odmevi - Morda vas bo zanimalo Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur orkestrov »Marty Gold« in »Morton Gould« 17.55 VpraSanja telesne kulture -18.00 Z orkestri in solisti 18.40 Mali koncert lahke glasbe -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po poŠti - 22.45 Zrcalo dne*va - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 16. julija Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 z glasbo v dober dan -8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do v vsakem gorenjskem domu gorenjski O LAS vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naSih krajev — Iz naSih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta Sola - 14.40 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo t nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz opusa Franka Martina - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privftka - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemSčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek, na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.06 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju naftem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz — klub - Supersax-Esther Phillips — Dizzy Gillespie -17.40 Iz partitur orkestra »Frank Chacksfield« - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 V živo z . . . -21.00 Zavrtite, uganite ... 22.00 S festivalov jazza — Velika parada jazza-Nica/80 (II. (Kifla ih i Duo Leon-Font -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA CP O LAS časopisne novice storitve izdelava filmov PETEK, 17. julija Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.40 Nafti umetniki mladim po-sluSalcem - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naSih krajev — Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13-30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek m zdravje -14.05 Dane Skerl: Opojno poletje — suita iz baleta St. 2 - 14.25 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode-mo - 18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slovenija - 20.00 Uganite, pa vam zaigra mo . . . - 21.05 Oddaja o morju in pomorftčnkih - 22.15 Informativna oddaja v nemSčini in angleftčini - 22.25 Iz naSih sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 8:00 Petek na valu 202 - 13,00 Dober • dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komor nem studiu - Philip Cathe-rine — Wes Montgorerv -13.30 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno 17.10 Odra sli tako, kako pa mi"* - 17.40 Odmevi z gora Marijan Kri-ftelj: Preprosta a važna pravila za hojo v gore - 17.55 Iz musicalov in glasbenih revij -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama 20.00 Revijalne paralele 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa sloviti itau. graditelj violin vrsta živalskega bickarja (organsko; topilo za lake pspnozi n čuvaj indijski fizik. no belovec letovišče v švici at^P dragocen kamenček v skouki pesniški stik na koncu verzov neko. germ. pleme znamka g strojev fr. pisec (prosper) oblačilo za spanje rimska boginja jeze in prepira fr. pisa teu avtor -trem mušketir jev- h h v mesto pod vel. kapelo tur. mesto ob izlivu marice odlična angleška revija pri glaso vanju oddan glas srednjev trdnjava ob donavi mlinski žleb praoče bolg.vla darske 01 nastije vrsta cvetice, suho cvetka Rešitve pošljite do srede, 15. julija do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Z DNE 3. JULIJA: krak, roma. oton, nana. ital, čil, okoli«, pik. realgar, kriza, etna, brooks, vrbnik, raf, nea, ato, rogelj, ilo, irka, ilka. kj, ujcanje, alt, es, jiian, ero. olint, ei, agnes. ka!<•«•. dioda, kok«. en, ajvar. Jo. ulva. dan iskre, zatirnnec, iterativa, lov, pisar Prejeli amo 291 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (250 din) prejme Elizabeta Petrovič, Kranj, C. 1 maja 6.1. 2. nagrado (150 din) prejme Andrej Perne, Kranj, Mlakarjeva 24, .1 nagrado (120 din) prejme Tonejo Dora, Lesce, Fintgarjevn 10, ostalih 7 nagrad (100 din) prejmejo Princi« Marica, M Pijade 4, Kranj, Mateja Glavač, Jama 19, Mavčiče, Veronika Glavač, Jama 19 Mavčiče. Alenka Kuhar, Bistrica 3.) a, Tržič, Viktor Bizjak, Šenčur, Stefetova 26 a Polonca ftmitek, Kranj. KoroSka 14 Podnar Franc,Stara Loka 151.Skorja Loka Ce iščete za vašega malčka primeren bazen za doma ali mali plaatični čoln za v vodo, poglejte na športni oddelek Kokre v GLOBU8U. Cena: bazeni od 309,36 do 631,61 din čolni od 230 do 450 din IZBRALI SO ZA VAS Ce vam je v avtu dolgčas in tudi radia nimate v njem, si boste morda omislili avto-kasetofon. Pri FllŽINARJV na Jesenicah amo jih videli - izdelki Elektronske industrije Ni« in Nikole Tesla. Iz bombaža, viskose, poliestra in buret svile je blago, iz katerega je sešit ta kombinezon na sliki. Pri Novosti v Trtiču so ga izdelali, dobi se pa pri Kokri v GLOBUSU. V velikostih od M do 42 so na voljo, barve pa bombažno bela in drap. Silno modno! Cena: 1.495 din Kanglice, lopatke, grabljice in podobno ao primerne igrače za morje. Pa seveda tudi varnostni obroči, na-rokavčki in drugo. Veliko izbiro vsega tega amo videli na oddelku igrač pri Kokri v GLOBUSU. . Cena: od 64,45 din do 195.98 din G L A S14. STRAN TELEVIZIJA. KINO rTTIK, 10 JULU mi ČP G LAS novice oglasi koledar - 18.15 Mladinski tudio - 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nočni pregon, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Polnočna promenada SOBOTA, 11. 7. 16.30 Poročila - 16.35 Galapa gos — otočje na koncu sveta, potopisna reportaža - 17.05 Fantastično potovanje v balonu, mehiški film - 18.55 Nas kraj: Gornji Petrovci 19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Prva sobota, glasbena oddaja - 20.55 Maščevalci, ameriški film - 22.30 TV kažipot - 22.50 Poročila Ameriški vestem Mm šče vale i predsta vlja že velikokrat obdelano temo maščevanja rančerja nad morilci njegove družine. Sprva je prepričan, da so krivci Indijanci, toda kmalu >dkrije, da je ozadje zločina bolj zapleteno. Čeprav film ni velik v svoji zvrsti, niti izviren, ga bomo radi gledali, ker je napet n prepričljivo zaigran. V glavnih vlogah: William Holden, Ernest Borgnine, Susan Hayward. Film Fantastično potovanje v balonu je posnet po romanu Julesa Verna Pet tednov v balonu. Predstavlja prizadevanje angleškega ičenjaka Fergussona, ki sprijatelji z balonom preleti afriški kontinent. Zgodba se )dvija sredi prejšnjega stoletja. Osnovno temo poživljajo živopisni oejsaži divjine z vsemi afriškimi živalmi. Oddajniki II. TV mreže: :J7.15 Narodna glasba - 17.45 glasbena oddaja bei zabavno 18.00 Glasi 19.30 na oddaja rV dnevnik - 20.00 Romanti *a proti klasicizmu, doku nentarna serija - 21.00 Po počila - 21.10 Feljton - 21.40 športna sobota - 22.00 Rajna a predvsem odnos med ubežnikom in vdanim taksistom. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Mali svet. otroški svet - 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zeleni kabaret - 20.35 Poročila - 20.40 Teveteka 21.55 TV znanci: ZDF (do 23.55) TV Zagreb I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Mali svet - 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 21.00* Dober večer, Mišo Kovač, zabavno glasbena oddaja -21.50 TV dnevnik - 22.06 Začetki mafije, serijski fibn AVTO MOTO DRUŠTVO BLED, Grajska 24 bo v petek, 17. 7. 1981 ob 17. uri na javni licitaciji prodalo naslednja vozila: GOLFJLKR- 815-00, letnik 1979 - karamboliran, izklicna cena 80.000 din ?ASTAYO 750 LC KR - 780-06, letnik 1979, vozen, izklicna cena 36.000 din ZASTAVO 750 L KR- 729-83, letnik 1978, vozen izklicna cena 34.000 din Pred začetkom licitacije je za vsako izklicno vozilo treba vplačati 10 odstotkov pologa. Prometni davek plača kupec. Ogled vozil je eno uro pred pričetkom licitacije. NOVO V KINU Brazilski film Dama v avtobusu je nekakšna inačica Emanuelle. Pripoveduje o frigidni mladi nevesti, ki hoče svojo seksualnost dokazati na ta način, da zapeljuje druge moške. Film ni primeren za mlade gledalce. , Tolpa prekupčevalcev z mamili je na široko razpredla svojo mrežo. Policija ji ne more do živega, posebno ker so njeni šefi pomembni mestni možje. V bando podtakne svojega človeka, ki po številnih peripetijah vso stvar vendarle prižene do dobrega konca. Film TIGER NAPADA so posneli v Hong Kongu. V mestu na obali Floride se dogajajo čudne stvari. Skupina potapljačev izgine v vodo, v mesto pridejo tujci, ki trdijo, da so strokovnjaki za raziskavo tal, biolog, ki meri onesnaženost oceana v bližini kemične tovarne, ima težave z varnostjo, miroljubne ribe barakude napadajo kopalce, postajajo vse bolj krvoločne. Meščani, poznani po. gostoljubnosti, so razdraženi. Očitno je, da se v tovarni nekaj dogaja. Biolog in šerif se odločita, da stvar raziščeta. Ameriški film Barakuda priporočamo predvsem gledalcem z dobrimi živci. Tudi film MORSKE POŠASTI je grozljivka. Zgodba se odvija v neki ribiški vasi, kjer se pojavijo čudne pošasti, ki napadajo ženske... ..... KINO KRANJ CENTER 10 tn 11 julija nem. ban: trot. film ERO^ TIKA NA DELOVNEM MESTU ob 16 in 20 uri - II. julija premiera amer. han filma BARAKUDA ob '22. un 12 julija nem. ban. west. film OLD f**f" H AND ob 10. uri. amer. ban: pust. film USODNA DIRKA ob 15. un. nem han: ero film EROTIKA NA DELOVNEM MESTI ob 17 in 19. uri. premiera amer. ban: srhljiv ke MORSKE POŠASTI oh 21. uri H in 14. julija amer. ban: thnller HA ti A KUDA ob 16.. 18. in 20 uri t'i in IS julija braz. ban: erot. film DAMA V AVTOBUSU ob Iti.. 1». m 20. un KRANJ 8TORŽIČ 10 julija ital. ban. pust. film CRNI PIRAT ob 16., IS. in 20. uri 11 julija hongk. ban. film OSAMLJENI TIGER <>b 16. uri. Med. ban: glasb, film ABBA ob 18. in 20. uri n£,iu, IPW, 12 julija hongk ban: film OSAMLJENI TIGER ob 14. in 18. uri. amer. ban: glasb film ROLLER BOOGIE ob 16. uri. premiera hongk: ban filma TIGER NAPADA ob " "fin 14 julija hongk. ban: film TIGER NAPADA ob 16.. 18. in 20. uri JBnnNA 15 julija amer. ban pust film USODNA DIRKA ob 18. in 20 un 16 julija hongk. ban karate film PAZI Sr. Cl EO PATRE WONG ob 16.. 18. in 20. un V. TRŽIČ //. julija franc ban pust. film LOPOV ob 18. in 20. uri. premiera hongk. ban: filma TIGER NAPADA ob 22. uri 12. julija hongk. ban film PAZI SE CI.EOPATRE WONG ob 15. uri. danski ban: erot film ZOBAR V POSTELJI ob 17. in 19. uri. amer ban: film BARAKUDA ob 21. uri I.1. in 14. julija danski ban: erot. film EROTIKA NA DELOVNEM MESTU ob IH. in 20. uri 15. julija šved. ban: glasb, film A BBA oh 18. uri. ital ban: pust. film CRNI PIRAT ob 20. un 16. julija amer. ban: pust. film I 'SODNA DIRKA ob 18. in 20. uri DOM KAMNIK II. julija premiera braz. ban: erot. film DAMA V AVTOBUSU ob 18. in 20. uri. prem. amer. bar. filma MORSKE POŠASTI ob 22. uri 12. julija nem. ban: nest. film ULZANA — VODJA A PAČ EV ob 15. uri, braz. ban: erot. film DAMA V AVTOBUSU ob 17. in 19. uri. premiera fram: ban: pust. filma LOPOV ob 21. uri ji . DIRKA ob 18. in 20. uri 14. julija franc. ban: pust. film LOPOV oh 18. in 20. un /.') julija hongk. ban: karate film OSAM LIENI TIGER ob 18. in 20. uri 16. julija nem. barv. emt. film EROTIKA NA DELOVNEM MESTU ob 18. in 20. un DUPLICA //. julija amer. ban srhljivka MORSKE POŠASTI ob 20. uri 12. julija nem. ban west. film OLD FIRE H AN D ob 15. uri, angl. ban: emt. komedija DOŽIVLIAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 17. in 19. uri 15. julija amer. ban: srhljirka BARAKU DA ob 20. uri 16. julija amer. ban glasb, film ROLI.ER BOOGIE ob 20. uri CE8NJICA 10. julija amer. ban: glasb, film LJUBE Z EN V A KOTA LKA H ob 20.30 un KOMENDA 11. julija danski ban erot. film ZOBAR V POSTELJI ob 20. uri RADOVLJICA II Julija amer. ban: film DANDY. PRA VO AMERIŠKO DEKLE ob 18. uri, amer. ban film TIHOTAPCI ob 20. uri 12. julija amer. ban. film TIHOTAPCI ob 18. uri, amer. ban: film DANDY, PRAVO AMERIŠKO DEKLE ob 20. uri 13. in 15. julija franc ban: film BEG S PLOČNIKA ob 20. uri 14. julija amer ban film TIHOTAPCI ob 20. uri 16. julija amer. ban: film V ČAST ZRELIH ŽENSK ob 20. uri BLED tt!JuliJa fmnc han film VOJNA POLI V+I'a eiL {?■ J>nt am*r »»m fant. film STRAŠNO DOŽIVETJE ob 20 uri VOJNA POLICIJE ob 20. uri Pni vr\ L4i/g!&L amer °on fi'm DANDY. ,1 VO,AMERIŠKO DEKLE ob 20. un 15. julija amer. ban. film TIHOTAPCI <* 10. uri BOHINJ, BOHINJSKA BISTRICA II Julija amer. ban: film MOŽ NA PO SKUŠNJO ob 18. uri ~ 12ijuljja amer ban: fant film STRAŠS0 DOŽIVETJE ob 18. uri 16. julija franc. ban. film BEG S Pl.OC NIKA ob 20. uri SKOFJA LOKA SORA . 10. julija franc. film GIMNAZIJKE si M in 20. uri 11. in 12. julija amer. grozljivka DRAKV LA ob 18. in 20. uri 14. in 15. julija ital. krim. film POLICAJ KI JE LJUBIL ŽENSKE ob 18. in 20. un 16.Julija ital. komedija POTOVAN-IE I ANITOobŽO.uri ŽELEZNIKI OBZORJE 10. julija amer. film DRAKULA ob 20. un 11. julija ital. komedija TEREZISO TELO ob 20. uri 12. julija franc. mlad film GIMNAZIJKA ob 18. in 20. uri 15. julija amer drama LOVEC ob K «» JESENICE RADIO 10. julija hongk. karate film SMRTONOf NIŠAOLIN ob 17. in 19. uri 1 //. in 12. julija nem. krim. film HAM BURŠKA MAFIJA ob 17. in 19. un 1.1. in 14. julija amer. erot. film NOtaM IGRE ob 17. m 19. un 15. julija amer komedija HERBIE ZS0 V A TEKMUJE JESENICE PLAVŽ //. in 12. julija amer. film NOČNE IGRE ob 18. in 20. uri 13. in 14. julija nem. film HAMBURŠKA MAFIJA ob 18. in 20. uri 16. julija amer. film HERBlE ZNOVA TEKMUJE ob 18. in 20. uri DOVJE //. julija amer film HIŠA GROZE 19.30 MOST ob 19.30 12. Julija amer film NEDOSEGLJIV ^STo' - KRANJSKA GORA film NEDOSEGLIIM II. julija amer. MOST ob 20. uri 15. julija amer film NOČNE IGRE 20. uri IfTfK, 10 J»t-U 1981 ZA DOM IN DRUŽINO Ta mesec na vrtu J Gobe tako in drugače 15. STRAN G L A.' ZDRAVJE Ispražnjene gredice ne pretapamo globoko, temveč jih samo pre-ihljamo z vilasto lopato. S preobra-mjem zemlje in z lopatenjem se ykti poslabša struktura prsti in ])ofi te tudi precej talnih bakterij, i to pomemben del življenja v preti, oieg tega pa brez potrebe zmanjšu-o zaloge vode v zemlji. . Proti koncu julija sadimo se cvetačo za jesensko porabo, 'porabimo sadike, ki smo jih z ju-pjato setvijo vzgojili. Preden iz-/opljemo sadike, gredico dobro zali m (najbolje že en dan prej), da se iorenin drži čimveč zemlje. \ Kdor si ni sam vzgojil sadik za o sajenje cveta če, mora biti pri upu le posebno pazljiv in izbir Tu je najbolj odločilno, da so zdrave. Sadike z majhnimi mami na koreninah ali na /jbh) zanesljivo niso zdrave in jih dr odklonimo. V naaih razmerah v nobenem pri-ne smemo sejati kitajskega prej kot od sredine julija . Kitajski oh rov t sodi med rast-ki se najbolj bujno razvijajo v dnevih in dolgih nočeh, zato to izrazito jesenska rastlina. Seje-)fi ga na gredice, ki jih izpraznimo 4ja. Kitajski ohrovt raste v vsaki Mednje težki redilni vrtni zemlji, | f mu ne primanjkuje vlage. Če lunarno, da zraste v zelo kratkem m, lahko rečemo, da dobimo zelo UaVn pridelek. Uporaben je kot jjtttoa zelena solata, daje pa tudi jamo kuhano prikuho. »jemo ga v kupčke, da ne razširimo po nepotrebnem semena, 'rta od vrste naj bo oddaljena po lan, v vrsti pa posejemo 4 do 5 se-%na vsakih 35 do 40 cm. Ko seme iali, pustimo le po eno rastlino v skupini. Imena sort so prav vzhodnjaška: »Wong Bok«, »Chihili«, »Nobori«, »Hakusai-hoo«, »Petsai« in »Kantonski« ali »Torpedo«. Večina sort ima namreč podolgovate (torpedaste) čvrste glave, nekatere so pa tudi bolj okroglaste. Bogat pridelek nizkega strožjega fižola lahko pričakujemo samo takrat, če ne odlašamo s setvijo čez sredo julija. Vsaka zamuda povzroči, da bomo imeli malo pridelka in krmežljavo ter m al o v red no stročje. Po 15. septembru so noči že premrzle in fižolovo stročje več ne dorašča. Fižolovko je najbolje požeti oziroma porezati nizko pri tleh. Tako ostanejo vse korenine v tleh in z njimi vred tudi ves d u Sik, ki so ga med rastjo nakopičile nitrogene bakterije. Navsezadnje pa razpadajoče korenine pozneje obogatijo zemljo s humusom. Prav tako naredimo tudi z grahovino. Nekatere sorte poletne endivije so samobelilne; če taksnih sort nimamo, moramo rastline kakšnih 10 dni pred pobiranjem zvezati, da se listje ubeli. Zato tudi imenujemo poletno endivijo solata — vezulja. Z beljenjem postanejo posebno notranji listi nežni in izredno okusni. Več kumar ko poberemo, več novih nastavkov bodo rastline pripravile za pozneje. Ce pustimo na rastlini predolgo doraščati plodove, se lahko zgodi, da bodo nekateri mladi plodiči kar odpadli. Zato je tudi napak, če pustimo nekatere plodove za seme. Ko nabirarho kumare, ne smemo biti nerodni in grobi, da ne poškodujemo vrež. Po potrebi uporabljamo oster nož. Pri nabiranju plodov lahko povzročijo poškodovani poganjki odmiranje celotne vreze, zato raje sezimo po nožu. GOBE Z JAJCI Potrebujemo: 4 jajca, pol litra poljubnih svežih gob, 80 g čebule, 2 stroka česna, 40 g olja, 2 žlici kisle smetane, peteršilj, sol, poper. Na olju prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo strt česen in oprane, narezane gobe. Prepražimo, prilije-mo zajemalko juhe in duftimo 15 minut. Ko juha povre, začinimo, prilije-mo jajca, med katera smo razžvr-kljali smetano in pustimo nad ognjem, da jajca zakrknejo. Jed po-tresemo s sesekljanim peteršiljem. po- BILA JE PRAVA MLEČNA IN MEDENA POJEDINA ... Letence — Ob otvoritvi novega gospoda rskega objekta so tamkajSnje gospodinje pripravile pravo kulinarično presenečenje. Ob bogato obloženi mizi so vsi udeleženci otvoritve z velikim užitkom poskušali mleko, domačo medico, »letenške štruklje*, domačo skuto, kislo mleko, med, domaČe maslo, krofe, kruh iz krušne peči in druge dobrote. lAnunivoje da sa omenjeno pojedino pripravile skoraj v celoti iz tmačih oridelkov (mleka, meda), samo moka in kvas sta bila ihatiena Recept za »letenške štruklje« in gospodinje, ki so pripravile gostijo, borna predstavili kdaj drugič. Foto: M. A. GOBE V SMETANOVI OMAKI Potrebujemo: pol litra svežih gob, 40 g olja, 80 g čebule, 1 strok česna, 20 g moke, 1 dl kisle smetane, peteršilj, poper, sol. Na olju popražimo sesekljano čebulo. Dodamo oprane in narezane gobe, strt česen in nekaj žlic vode. Pokrijemo in dušimo 10 minut. Ko voda izhlapi, pomokamo, popražimo in prilijemo se zajemalko vode ali juhe. Prevremo, dodamo še kislo smetano, sesekljan peteršilj, sol in poper. H gobam v smetanovi omaki nudimo pire krompir. GOBJI PAPRIKAŠ Potrebujemo: pol litra svežih gob, četrt kilograma svežega paradižnika, 30 g masti, 40 g prekajene slanine, 1 strok česna, 10 g pekoče paprike, 2 žlici vina, pol dl kisle smetane. Na masti pražimo na kocke narezano slanino in sesekljano čebulo. Ko čebula zarumeni, dodamo strt česen, očiščene in narezane gobe in narezan paradižnik. Dušimo 10 minut. Po potrebi doli-jemo kakšno žlico vode. Ko je zelenjava mehka in je voda izhlapela, pomokamo, na hitro popražimo, potresemo s prapriko, prili- Ko ima otrok vročino Z današnjo številko odpiramo na strani družinskih pomenkov novo rubriko nasvetov za zdravje. Namenjena je vam, drage bralke, ki ste pogosto v skrbeh za otrokovo zdravje. Morda otrok ni tako hudo bolan, da bi nemudoma potreboval zdravnika in bi lahko počakali na odgovor na vaše vprašanje v Glasu. Prosimo, oglasite se nam, z vprašanji, mi pa bomo poskusili najti odgovor. Za začetek se nam je prijazno odzvala otroška zdravnica dr. Milena Zavrnikova iz kranjskega zdravstvenega doma in odgovorila na vprašanje, kaj storiti, če dojenček ali majhen otrok na morju dobi vročino. To je zelo pogost pojav pri naftih otrocih in verjetno vas bo zanimal odgovor. Dr. Milena Zavrnik: »Vročina navadno pomeni začetek neke bolezni, predvsem infekcije (okužbe), bodisi virusne ali bakterijske. Le redkokdaj nastane zaradi pregretja (zlasti se to lahko zgodi pri zelo majhnih dojenčkih), lahko pa - ker je ravno vprašanje v zvezi z morjem - tudi zaradi prekomernega sončenja. Poleg zvišane temperature otroci navadno kažejo tudi druge znake bolezni. Da smo prepričani, da ima otrok res temperaturo, jo moramo zmeriti. Merimo jo pri otroku v črevesju s toplomerom, ki smo ga predhodno namazali z oljem ali otroško kremo, da lažje zdrsi v črevo. Merjenje temperature pod pazduho ni zanesljivo, ker otrok težko drži roko pri miru celih 5 minut. V* črevesju je temperatura normalna do 37.3 stopinje, zvečer tudi do 37.5 stopinj* C. Otipavanje čela ter drugih delov telesa in kakršnokoli sklepanje na osnovi tega, je brez pomena. Zlasti to nič ne pomeni na morju, ker je lahko koža zaradi sončenja pod roko veliko toplejša kot sicer, ali pa hladnejša, če je bil otrok predolgo v vodi. Ne glede na to, zakaj se je otrokova temperatura povišala, mu jo moramo odločno zbijati. Za to so naslednja zdravila: aminopirin (tablete, svečke, tekočine, sirup), otroški aspirin, panadon in paracet sirup, ki se dobijo na recept. Vendar vsa zdravila potrebujejo nekaj časa, da začnejo delovati. Zato otroku, ki ima 39 stopinj in več temperature, dajemo hladne ob-kladke okoli trupa, umivamo telo z mlačno vodo ali alkoholom, razredčenim z vodo, pri tem pa mu ne močimo glave in ne dajemo obklad-ke le na okončine - te so navadno že tako ah tako hladne. Ob vsaki vročini dajemo otroku veliko tekočine, ki naj bo hladna, osvežujoča, ne prealadka. Dajemo mu jo po žličkah vsakih nekaj minut. Tako se izognemo bruhanju. Ravno tako otroka tedaj ne smemo preveč oblačiti, češ, da se ne bo še bolj »prehladil«, in tudi pretesna naj ne bodo oblačila, saj sicer preprečimo naravno izžarevanje toplote kože. Na morje nosimo s seboj tablete, ker so te edino obstojne; svečke se stopijo, sirup se pa lahko skisa.« ABC kuhinja — Janez, kaj naj skuham za večerjo? — Meni je vseeno. — Kaj bi rad jedel? — Saj veš, da nisem izbirčen. — No, kaj bi? — Hm, malo juhce, krompir, zrezek, solato ... — Le j ga, dedca, pa pravi, da ni izbirčen. Saj veš, da nimam drugega doma kot kruh in jajca! PEČENJE NA RAŽNJU Pečenje na ražnju je ne samo eden izmed najstarejših, ampak tudi eden izmed najboljših načinov pečenja, za velike kose mesa pa sploh najboljši, čeprav ie bil dolgo časa bolj malo v navadi. Ker je meso, ki ga pečemo na ražnju, izpostavljeno suhi vročini, ga moramo skrbno polivati s kako maščobo, ker bi bila drugače skorja, ki se med pečenjem naredi po mesu, trda, pusta in neužitna. V začetku pečemo meso na močni vročini, pozneje, ko skorja na mesu po rja vi, pa moramo ogenj zmanjšati. Pred pečenjem meso malo osolimo in namažemo z mastjo ali maslom. Drugače pa vse tisto, kar smo povedali o pečenju v pečici, velja tudi za pečenje na ražnju. Kakor smo že rekli, je ta način pečenja zelo star. Razen j je poznal človek že v pradavnim'. Ravnanje z njim ni zelo zapleteno in meso, pečeno na njem, je okus-nejše od drugače pripravljenih pečenk. Zato bi bilo prav, da bi pečenje na ražnju prišlo bolj v navado. Vendar moramo pri tem opozoriti na to, da se za ta način pečenja upora vi jajo danes modemi aparati, ki se spredaj zapirajo s steklenimi vrati. Samo po sebi umevno je, da se v takih zaprtih aparatih nabirajo pare, ki učinkujejo na meso tako kakor vlažna vročina v pečici, to pa seveda ni pravo pečenje na ražnju, katerega pravo je ravno v tem, da je meso izpostavljeno suhi vročini. DEŽURNE TRGOVINE ušato j.tffja, bodo odprte naslednje arae prodajalne: JANJ: Central: Delikatesa, Maistrov trg Na vasi, Šenčur in Naklo v Na-■ od 7. do 13. ure, vse ostale pro-ame pa bodo odprte od 7. do Etre: Klemenček, Duplje, Krva-Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna Jezersko, Na Klancu, Oprešniko-\ Kranj. Ma: PC Vodovodni stolp, Inj, Ul Moša Pijade, SP Pri Pe mu Kranj, Titov trg 5, Mercator Inj, Cesta JLA 6, Planina, Pla-1» 63. PC Britof, PC Bitnje, PC V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne: Central Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V soboto, 11. julija bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Delikatesa, Kaftta 2 na Tržnici. Titova 22 in Delikatesa, poslovalnica 2, Titova 58. SKOK J A LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg TRZIC Živila Lipa, Koroška 3, Mercator. Ravna 9, Mercator Kovor Kamilica že cveti Kamilica je eno od najboljših zdravil za ženske in otroke. Zdravilna moč, ki blaži bolečine in pomirja, premaga tiste hude krče z omedlevico, za katerimi trpe nosečnice, otročnice in mali otroci. Zaradi teh lastnosti je kamilica nepogrešljiva pri vseh živčnih pojavih, razdražljivosti, preobčutljivosti, revmatizmu. notranjem nemiru, vihravosti, nespečnosti, duševni zdelanosti in preutrujenosti. Brez kamilice si ni mogoče zamisliti zdravljenja katerekoli bolezni želodca ali črevesja, tako želodčnih krčev, vnetja debelega črevesa, driske, vnetja tankega črevesa (enteritis), čelodčnega katarja oziroma vnetja želodčne sluznice (gastritis), napenjanja, odvečne kisline, odpravljanja vetrov in končno še zdravljenja težav z ledvicami, jetri ter žolčnikom. Ce vodijo zadnje tri bolezni do črevesnih krčev, je prav, da poleg čaja uporabljamo še gorke vlažne obkladke. Zdravilni učinki kamilice pri zdravljenju želodca in črevesja ne bi bili polnoštevilni, če ne bi omenili še zdravsinega vpliva na želodčne in črevesne čire. Prav uživanje kamiličnega čaja po požirkih večkrat ne učinkuje samo blažilno, temveč tudi zdravilno. S čajem in dodatno še zunanje z gorkimi vlažnimi obkladki odpravimo bolečine in krče v mehurju ter skeleče uriniranje. Gorki vlažni obkladki so se prav dobro obnesli še pri natrganem ritniku in zlati žili, ki se nagiba k vnetju. Klinična dognanja so potrdila, da kamilica tako močno zavira in ubija klice, da se uklonijo celo gnojni izločki pri rakastem tkivu (karcinom) in da zoprn duh razpadajočega tkiva izgine. Končno naj omenimo še dobrodejen zdravilen učinek kamilice za kopel. Celotna kopel, ki smo ji prilili kamilični zavrelek, odpravlja bolečine in krče, je poživljajoča in krepilna obenem: približno pol kilograma kamilic zavremo v 5 litrov vode, pustimo pokrito stati 10 minut in nato precejen zavretek dolijemo kopeli. Lahko pa tudi kamilice v platneni vrečici obesimo v kad Podobno, le z manj kamilic pripravljamo sedežne kopeli, ki izvrstno pomagajo pri bolečinah v mehurju, pri vnetju nožnice, pri krčih v maternici. Noge in roke se nam ne bodo potile, če jih bomo večkrat kopali v kamilicah. rttlK, 10.JU1U 1N1 G L, A S16.STRAN — BOGATA IZBIRA RAZLIČNIH°TKANIN ZA LAHKO LETNO GARDEROBO — MODERNI VZORCI IN BARVE OGLASITE SE PRED DOPUSTOM INFORMATIVNI PRODAJNI CENTER V HOTELU CREINA« V KRANJU TEKSTILINDUS KRANJ V naši prodajalni vam nudimo ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad . . . Velikost 20 x 10 cm, kvaliteta VS Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic je 264,50 din metalka 3Qlef prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure KMETOVALCI! Meteorologi obetajo sušno poletje, zato bo druga košnja skromnejša. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM odda košnjo travnatih površin okrog bolnišnice. Travniki niso gnojeni z umetnimi gnojili. Podrobnejše informacije dobite na upravi bolnišnice vsak dan od 8. do 12. ure. ZA MOTIM Osnovna šola FRANCE PREŠEREN Kranj Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJICE PRI VZGOJNO VARSTVENEM ODDELKU DUPLJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. septembra 1981 dalje. Prijave pošljite v roku 15« dni po objavi v tajništvo osnovne šole France Prešeren, Kidričeva 49, Kranj. _ ALPETOUR TOTO POTNIŠKI PROMET Objavijamo ^ j ,icitacijo rabljenih yozi] ki bo v PETEK, 17. 7.1981 on.n. un v prostonh Alpetoura, TOZD Potniški promet, Komunalna cona Primskovo izklicne cene vozil so ponovno znižane. tip vozila leto proizvodnje izklicna cena stanje 1. CIM08G8X1,2 2. CIMOSGSXl,2 3. CIMOS G8X 1,2 4. CIMOS G8X 1,2 5. CIMOS G8X 1,2 6. CIMOS G8X 1,2 7. CIMOS GSX 1,2 8. CIMOS GSBreak 9. CIMOS GSSuper 1,3 1978 1978 1978 1978 1978 1978 1978 1979 1980 65.000 4- p. d. 65.000 4- p. d. 65.000 4-p. d. 85.000 4- p. d. 65.000 4- p. d. 65.000 4- p. d. 66.000 4-p. d. 65.000 4- p. d. 65.000 4- p. d. vozen vozen vozen karamboliran vozen vozen vozen karamboliran karamboliran Ogled vozil je možen dne 17. 7.1981 od 8. do 10. ure izklicne cene pa od 10. do 11. ure* Prodaja vozil je po sistemu VID.ENO-KUPLJENO. Kupnino mora kupec poravnati v roku 8 dni. Pok* kavcije v viiini 10 odstotkov od Delavska univerza TOMO BREJC KRANJ objavlja motnosti studija in izobraževanja ob delu v šolskem letu 1981/82 v naslednjih oblikah: — VISOKA TEHNIŠKA SOLA MARIBOR, 1. in II. stopnja ^ . . . smeri študija: strojništvo, elektrotehnika, gradbeništvo in kemijska tehnolo- — f&ONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA, I. in II. stopnja — OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE (5., 6., 7. in 8. razred) j PRIJAVE SPREJEMAMO DO 31. AVGUSTA 1981 — tečaji angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in ruskega jezika — tečaji slovenskega jezika — tečaj blagajniškega poslovanja — tečaj materialnega knjigovodstva — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za upravijalce naprav za ogrevanje (kurjače) — tečaj za telefoniste — upravljalce telefonskih central — tečaj za kinooperaterje' — tečaj za voznike viličarjev t — tečaj tehniškega risanja — dopisno izobraževanje v kovinarskih usmeritvah (prejšnje poklicne, tehniške in delovodske šole) PRIJAVE SPREJEMAMO DO 15. SEPTEMBRA 1981 Informacije o možnosti študija in izobraževanja ob delu dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, vsak dan (razen sobote) od 8. do 15. ure. GASILSKO DRUŠTVO SP. BRNIK PRIREJA V NEOEUO. DNE 12. JULIJA 1981 OB 14. URI NAJVEČJO DENARNO-AVTOMOBILSKO TOMBOLO J ? DOBITKI: 1. premija 320.000,00 din t 2. premija 280.000,00 din 3. premija 240.000,00 din 4. avtomobil OPEL KADET — IDA 5. avtomobil ZASTAVA 101 M 6. avtomobil ZASTAVA 101 M 7. avtomobil RENAULT R4TLS 8. avtomobil FIAT 126P 9. avtomobil FIAT 126 P t 10. avtomobil FIAT 126P 11. avtomobil ZASTAVA 750 12. avtomobil ZASTAVA 750 13. moped TOMOS 15SCL 14. moped TOMOS APN 4 1 in ia drugI dobitki v skupni vrednosti 2.010.000,00 dta Med tombolo vas bo kratkočasil humorist Rado Ferian Cena tombolskih kart je 75.00 din Vabijo gasilci! /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razsjerja z dne 26.6. 81 prosta dela in naloge 1 ORGANIZIRANJE IN VODENJE DEL V ODDELKU SPLOŠNIH POSLOV 2. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Delovno razmerje a« sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del in nalog zahteva: pod 1. - višješolska izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj, pod 2. — nepopolna osemletka in eno leto delovnih izkušenj. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske, Sektor splošnih poslov, Kranj, Cesta JLA 1 do 25. 7.1981. Prijav brez dokazil o izpolnjevanju pogojev Komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po zaključeni objavi. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO Podjetje za elektrifikacijo prog Ljubljana TOZD za vzdrževanje in novogradnjo stabilnih naprav električne vleke Ljubljana, n.sol.o. objavlja prosta dela in naloge 3 KV ELEKTROMONTERJEV za delo v Nadzorništva za vzdrževanje elektroinstalacije Jesenice Pogoji za sklenitev delovnega razmerja so: — končana poklicna šola elektrostroke, — uspešno opravljeno 2 mesečno poskusno delo Prijave z dokazili sprejema komisija za delovna razmerja TOfD Ljubljana, Cesta VII. korpusa 14, v roku 16 dni od objave oglasi. 10. JULIJ 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE Osnovna sol« BLA2 OSTRO V RH AR s ■■ llagojf nim programom Skopja loka Podlubnik 1 razpisuje prosta dela in naloge PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE IN GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim Časom v COS Pogoji: - višja pedagoška izobrazba tehnične in glasbene smeri, - začetek dela 1. septembra 1981, Rok prijave je 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izbiri. Stanovanja ni. ISKRA Industrija za telekomunikacije KRANjnlk0 ^ e,ektromehaniKo ee. Komisija za delovna razmerja TOZD RAZVOJNO TEHNOLOŠKI CENTER KRANJ vabi k sodelovanju, kandidate za opravljanje naslednjih del in nalog 1 OPRAVLJANJE REZKALSKIH DEL IN NALOG PRI IZDELAVI PROTOTIPOV Pogoji: — poklicna šola kovinarske smeri — usmeritev rezka! — vsaj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — zaželjen je odslužen vojaški rok 2. OPRAVLJANJE DEL IN NALOG PRI OBLIKOVANJI! OHIŠIJ PROTOTIPOV IN ENOSTAVNIH POMOŽNIH DELOVNIH PRIPRAV IM Pogoji: — poklicna šola kovinarske smeri - usmeritev strojni kliu Čavničar ali finomehanik, J — vsaj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — zaželjen je odslužen vojaški rok Kandidati naj I jev pošljejo naj—-—,^ «x. •. im n« naslov Iskra Elektrn mehanika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kmni i omako » za TOZD RTC«. ~ KranJ' J pismene prijave z dokazili o irtvnin;« najkasneje do' 31. 7.1081 na VXŠr$Z£& mni KaaWibi «1,,*K« a.„.i.: T rv ,8kp« Elektro- f7.STRAN.G LAS Ve^jsovin. TOZD G08TIN8TVO Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja na podlagi sklepa naslednja prosta dela in naloge 1. K V NATAKARJA — 1 delavec — za nedoločen čas 2. KV NATAKARJA — 2 delavca — za določen čas Pogoji: pod 1. in 2. — končana poklicna gostinska šola — KV natakar. — poskusno delo 60 dni pod 2. — delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke rodniškem delavca na odsluženju kadrovskega roka na dopustu po-in Pismene vloge sprejema kadrovska služba Veletrgovine Živila, Kranj, 84202 Naklo, 15 dni po objavi. ALPETOUR Skofia Loka objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna r«™„~ TOZD Potniški promet naslednja proste demTn^ge3 4 SPREVODNIKE ZA DE KRANJ 4 SPREVODNIKE ZA DE SKOFJA LOKA Pogoji: — osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, — poskusno delo 3 mesece Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom tka služba v Skorji Loki, Titov tr* 4 b - i P!kadrov- fc. bodo o iziduVeičeni v .O^nen po SS^^K^SM! KOMPAS JUGOSLAVIJA 30 let vaš turistični Kompa TOZD MOTEL MEDNO Ljubljana — Šentvid razpisuje po 74. in 85. členu statuta in sklepu delavskega sveta naslednja prosta delovna mesta: VODJE KUHINJE V PENZIONU PRI JANEZU KV kuhar z nekaj prakse KUHINJSKE POMOČNICE končana osemletka Zagotovljena prehrana in prenočišče. Delo se združuje za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom. INA INŽENJERING Delovna skupnost — skupne službe 41SM ZAGREB Proleterskih brigad 78 . objavlja prosto delo in delovne naloge HIŠNIKA počitniškega doma v Bohinju, Ukane 100 Pogoji: - SS ali KV izobrazba ekonomske, splošne ali gostinske smeri, - 3 leta delovnih izkušenj v gostinstvu, - voznik B kategorije, Delavec bo sprejet na delo za nedoločen čas. Ponudbe pošljite na naslov: Ina — industrija nafte, Inženjering, 41000 Zagreb, Proletarskih brigada 78, z oznako »za oglas« v 8 dneh po objavi oglasa. 0 rezultatu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh -po izteku roka za dostavo ponudbe. SŽ VERIGA LESCE Kadrovska služba Komisija za delovna' razmerja TOZD Vzdrževanje objavlja prosta dela in naloge KLEPARJA Pogoji: — poklicna šola, — najmanj 36 mesecev v poklicu Kandidati naj vložijo pismene prijave v roku 15 dni po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce, Kadrovska služba. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka. OSNOVNA 80LA IVAN TAVČAR Gorenja vas Komisija za delovna razmerja objavlja proste dela in naloge UČITELJA JEZIKA ANGLEŠKEGA Pogoj: — PA ustrezne smeri Delovno razmerje se sklene za določen čas od 1. 9. 1981 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh na komisijo za delovna razmerja osnovne šole Ivan Tavčar, Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromebaniko KRANJ Na podlagi statute ter sklepa 12. seje D8 TOZD Delavska restavracija razpisujemo imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Temeljne organizacije Delavska restavracija Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske, organizacijske ali gostinske stroke, — 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih nalogah, — imeti mora organizacijske sposobnosti vodenja, — ustrezne moralnopolitične vrline, ki se ugotavljajo po določilih družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandat traja 4 leta. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprti ovojnici v roku 15 dni od dneva objave, na naslov: Iskra Elektromehanika, Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4, z oznako »za razpis TOZD Restavracija.« Kandidate bomo o izbiri po razpisu obvestili v 30 dneh po sklepu DS. Th.0 TEKSTILNI IN OBUTVENI CENTER p. o. Kranj Srednja tekstilna in obutvena šola, p. o. Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, objavlja po sklepu sveta' šole ponovni javni razpis za naslednja dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA za tekstilno tehnološko usmeritev za dobo 4 let Pogoji: - kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje za učitelja ali sodelavca šole v tekstilno tehnološki usmeritvi, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izo-braževalnem procesu in opravljen strokovni izpit. Rok za zbiranje prijav je 15 dni po> objavi javnega razpisa. Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev na naslov šole s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejetju sklepa o izbiri kandidatov. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglasa naslednji prosti deli oziroma nalogi v kadrovskem sektorju: 1 STENODAKTILOGRAFIRANJE Pogoji: — Uspešno dokončana administrativna Šola, — znanje stenografije, — poskusno delo 2 meseca 2 OPRAVLJANJE ČUVAJSKIH POSLOV Pogoji: — da ima kandidat dovršenih najmanj razredov in da je umsko in fizično sposoben za opravljanje vratarske službe, — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zop«r uradno dolžnost ali za kakšno drugo dejanje, storjeno iz kor-jstoljubja, — da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja, — da je odslužil vojaški rok, — poskusno delo 2 meseca Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo posmene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 15 dni po objavi. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Radovljica TOZD Komunala Radovljica Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in na* loge 1 STROJNIKA ZA GRADBENO MEHANIZACIJO 2 DVEH VODOVODNIH INSTALATERJEV Pogoji: pod 1. — poklicna šola kovinske stroke, — opravljen strokovni izpit za strojnika TGM pod 2. — poklicna šola kovinske stroke, — vodovodno inštalaterska smer, — leto delovnih izkušenj Izbrani kandidati združijo delo za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mesecev. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Prijave in dokazila sprejema tajništvo TOZD 15 dni po objavi. GL,AS18.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE ZAHVALA Ob boleli in nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta, brata, strica in bratranca MATIJA _ STENOVCA *e iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagaji v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni Rozmanovi, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se sodelavcem Iskre - TOZD ERO, TOZD TEA galvanika, Krajevni skupnosti. Gasilskemu druitvu, UPO iz Predoselj m učencem 6. a. razreda O. S. Josip Broz Tito Predoslje za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Hvala tudi govornikoma Keftetu in Sajovicu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, praporščakom za izkazano zadnjo čast, pevcem za lepe žalostinke ter g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Za sočustvovanje, izkazano pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo v njegov prerani grob, vsem Se enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Dora, hčerke Cvetka, Nataša in Matejka, sestre, brata in drugo sorodstvo! Predoslje, 8. julija 1981 V SPOMIN 12. julija mineva leto dni neizmerne žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi in nepozabni LADI ULČAR Ni dneva, da se ne bi spomnili in občutili praznino, ki je nastala za teboj, rok. Tvoja žalosten je sedaj naš dom brez tebe. Na vsakem koraku so vidni sledovi tvojih gvetu mlado- volja do dela in življenja je bila velika, a kruta usoda je hotela drugače. V najlepše sti te je iztrgala od nas in obmiroval si za vedno. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! >.G< Sp. Jorje, 12. julija 1981 OBLETNICA U. julija bo minilo leto dni. odkar je iztrgalo iz mojega doma nadvse dobrega moža FRANCETA NOVAKA kmeta z Jame — Raj zarja « fZZr If-i* ne bi sP°mnila in občutila praznino, ki je nastala za teboj. NaS dom ki si ga tako ljubil, je pust m prazen brez tebe. Na vsakem koraku so vidni sledovi tvojih rok. I voja volja do življenja in do dela je bila velika, toda kruta usoda te je iztrgala od mene. dragi moj France TVOJA ŽALOSTNA ŽENA ANČKA! Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, m ti se več ne prebudiš! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina ANDREJA tmmm'....... BENE se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob in se poslovili od njega, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje in nas tolažili v teh težkih trenutkih. ŽALUJOČI: oče in mami ter ožje sorodstvo! Kranj, 29. junija 1981 telefon 23-341 OGLASI iPRODAM- z- RABLJEN elemente in hiše prodam, delku. Prodam DEŽNO Ogled po Prodam LES (punte, bankine, tramove) za gradnjo Naslov v oglasnem od-6407 dobro ohranjeno SE-GARNITURO meblo dogovoru. Telefon 28-847 8 6409 malo rabljen ŠTEDILNIK na drva calorifex in novo URO z RADIOM. Vrankar, Naklo 76 6436 Prodam KRAVO, drugič v devetem mesecu breiosti, težko SOO do 600 kg. Sp. Senica 2, Medvode — Prodam 380-litrsko HLADILNO SKRINJO. Kodeh Antonija, Kropa 3/b 6438 Prodam dva meseca starega BIKCA za pleme. Roblek Anton. Baftelj 15. Preddvor 64^ Prodam dva meseca stare bele PISKE in PIŠČANCE za dopitanje Pivka 13, Naklo 6440 Prodam GUMI ČOLN meteor -sport Beograd z MOTORJEM tomos 4 KM. Ogled vsak dan od 18. do 20 ure Rihard Markič, Bistrica 180, Tržič 6441 Prodam SPALNICO Naslov v og-oddelku. 6442 Poceni prodam rabljeno betonsko STRESNO OPEKO Hrastje 117. Kranj, tel. 24-538 6443 Prodam OKNO 180 x 140, zastekljeno in BALKONSKA VRATA, 80 X 220. La hovče 71, Cerklje 6444 Prodam nov HLADILNIK »obodin«. Ogled v torek od 14. do 18 ure ^-e gorčičeva 6, Kranj /445 Prodam nov BALDAHIN za prikolico 450. Telefon 21-382, zvečer (Grigorinič) 6446 Mlade PSE - NOVOFUNDLANDCE, TELETA — bikca za rejo, rabljen traktorski OBRAČALNIK heublitz in OPA ŽE za okroglo jamo 100 kub. m, ugodno prodam. Benedičič, Globoko 7, 64240 Radovljica 6447 Prodam PIANINO Telefon 26-852 6448 Prodam dva dobro ohranjena JOGIJA in klasično SEDEŽNO GARNITURO Informacije in ogled popoldan. Umnik, Šenčur, Kranjska c. 38 6449 Poceni prodam nov ŠOTOR za pet oseb, ČOLN T 400 (banjo), MOTOR 4,5 KM in PRIKOLICO za čoln Možnost plačila s kreditom. Alpska c. 94, Lesce 6450 Prodam mlado KRAVO s teletom. Podbrezje 16, Duplje 6451 Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH. Telefon 27-885 popoldan • . 6452 Prodam Sest tednov stare PRAŠIČKE Aliančič, Hudo 2 nad Kovorjem 6453 Prodam 4 tone CEMENTA. Sr. Bitnje 24, Žabnica 6454 V soboto, 11 juhja- ho razprodaja 3 mesece starih JARKU" pri Pavlinu, Pivka 45, Naklo 6455 Prodam SLAMOREZNICO s puhal-nikom ultra H 3 in več BUTAR od »ža-manja«. Rakovec, Javornik 3. Kranj 6456 Prodam 4 družine ČEBEL. Cerklje 281 6457 Prodam 4 leta staro KOBILO, težko 500 kg. GroSelj Miran, Selo 16, Žiri 6458 Prodam več KRAV. Dvorska vas Begunje 6459 Prodam novo žensko KOLO na 5 prestav. Kovač, Grenc 5, Skofja Loka 6460 Prodam GRADBENO BARAKO. Telefon 24-812. Informacije v petek popoldan 6461 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK za 1.000 din. Gruden, Ve.'jka Vlahoviča 10, Kranj 6496 KRAVO s teletom, prodam. Informacije na naslov: Križe, Gojzd 4, ali po telefonu 57-100 po 14. uri 6497 Prodam globok VOZIČEK peg in ZI BELKO. Čebular Marjan. Veljka Vlahoviča 7, Kranj 6498 Zaradi selitve prodam 2 kVV elektro akumulacijsko PEČ AEG, v garanciji, nerabljeno. Kolman, tel. 25-412 6499 Prodam HOBI STROJ za obdelavo lesa. Hrvatin Bojan. Ročevnica 53, Tržič „ 6500 Prodam 16-colski GUMI VOZ Jezerska c. 100, Kranj 6501 OTROŠKI POSTELJI, prodam. Križaj, Zg. Senica 35, Medvode 6502 Prodam KOBILO z žrebetom ali menjam za KONJA. Krč Janez, KokrSki loe 10 Kranj 6503 Poceni prodam MOPED tomos 4. Mlakar, Bukovica 4, Vodice 6504 Prodam KRAVO, po izbiri. Pintar, Ve-Ster 16, Skofja Loka 6505 Prodam 10 tednov stare domače ZAJCE. Pufttal 19, Skofja Loka 6506 Prodam čistokrvne nemške OVČARJE z rodovnikom, odličnega porekla Jego rovo predmestje 29. Skofja Loka telefon 064-60-898 ' £507 Prodam 7 tednov stare PUJSKE Sta-nonik, Vincarje 26, Skofja Loka 6508 Prodam ŠOTOR za 3 osebe, modre bar ve. Partizanska 27, Skofja Loka 6509 Prodam 12 NOSILCEV, dolgih 4 m in 80 POLNILCEV za monta strop. Gart-ner, Frankovo naselje 84, Skofja Loka Prodam GLISER opatija z MOTOR° JEM T-18 in opremo «a daljinsko vodenje ter smrekov OPAŽ ali ladijski POD 20 mm. Podviz, Zbilie 9/A, Medvode 6511 Prodam večjo količino ZNAČK. Naslov v oglasnem oddelku. 6512 Prodam globok otroški VOZIČEK za dvojčka in dve poročni OBLEKI, St. 38-40. Polajnar - Koporc, Kidričeva 8 Kra"J* 6513 Poceni prodam PSA, dobrega čuvaja Vidmar Ignac, Kranj, Tekstilna ul. 5 6514 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 6515 Prodam nov elektromotor 1,5 kW, enofazni, ali zamenjam za večjega. Adergas 3 Cerklje 6516 ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 10. 7. do 17. 7. 81 Za občini Kranj in Trtic RUS Jote, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 41415 LIKOSAR Duian, dipl. vet.. Visoko 45 a, tel. 28-772 Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 188, tel. 80-280 KRTŽNAR Miro, dipl. vet.. GodeMč 134, tel. 82-188 Za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet.. Zasip, Stagne 24, tel. 77-830 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 28-778 ali 22- 781 pa deluje neprekinjeno. Živinorejce na območju občine Jesenice obveščamo, da od 1. julija 1881 dalje dela na njihovem terenu Janez Urb, dipl. veterinar, katerega lahko pokličete vsak dan po telefonu št. 23- 718 ali 25-770. Prodam KRAVO s teletom, tretje tele Lenart 1, Cerklje . 6617 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE Zg Brnik 56, Cerklje 6618 Prodam meSane PLOHE (50 in 25» k NAPUŠČ Zg Brnik 69, Cerklje 651? Prodam 8 kub. m suhih bukovih DRV in 1,5 kub. m suhih smrekovih DESK ŠenturSka gora 5, Cerklje 6520 Prodam dva tedna staro TELIČKO si mentalko. Praprot na polica 7. Cerklje 6521 Prodam rabljena OKNA z dvojno a pero in mrežo. Poženik 39, Cerklje 6522 Prodam tri tone CEMENTA Prem. Cerklje 102 Prodam prednji NAKLADALEČ a fergusona in »ŠPIROVCE«. Cerklje?: 6524 Prodam manjšega KONJA. Ghnje 5. Cerklie 6526 Dobrim ljudem oddam eno leto starega PSA — nemškega ovčarja, primernega a> dresuro. Kordež, Jamnik 15, Krop« «52s Prodam BIKCA in TELIČKO. črtw** •a. stara 10 dni in ŠIVALNI STRCV vveritas. Praprotna polica 24, Cerklje 6527 Prodam novo ZAGO - MLIN UM -MIO standard z brusom, priključke« a oblanie in vrtanje in robkalnikom » koruzo. Telefon 77-028 ®* Prodam KRAVO po izbiri in kasnS rano PEČ za v kopalnico Sp. Bra* W. Cerklje Prodam karamboliran TRAKTOR TV 418, letnik 1980 Mohorič. Davča 32. U lezniki 65J0 Prodam OBRAČALNIK maraton a kosilnico BCS in pločevinasto streho a okrogli silos. Stravs. Volča 23. Polam-nad Škof jo Loko 6531 Prodam 30 kg Švedskega mat LAKA sjuteko za parket in 125 kg LEPILA a ploSčice (Golob) Informacije dobite po tel. 24-155 ®* Ljubiteljem živali oddam 6 mesec« starega PSA Križnar Boris. Kidričeva 1«. Kranj IV Prodam ročno KOSILNICO reform super. Voglje 117, Šenčur Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec, približno 2.000 kosov. Fabjan. Jeftetova 5, Kranj ffi Prodam Športni OTROŠKI VOZIČEK ter STAJICO. Eržen Franc. Jererska c 10, Kranj ®* Prodam 2 toni CEMENTA, cbrotarifa ŠTEVEC in URO. Satler Drago. OH bamska 14, Kranj ®r; TRAKTOR Store 302, nov. prodam ŠušterftiČ, Medvode, C na Svet je 44. tek-fon 061-611-270 ^ S5* Prodam gradbeno ŽELEZO Telefon 064-79-454 6539 Poceni prodam ŠOTOR za 4 oseb? SiSkovo naselje 27, Kranj — StnitiSče J 6540 Ugodno prodam PRIMO. v tek. «k> brem stanju, akumulator« novu «■» 4.000 din. Ogled po 14. uri. Cermgoj cka. Za žago 4, Bled - Rečica S*1 Prodam dva ELEKTROMOTORJA^ in 3 kW, s 1400 obrati na minuto P«vfc Žgan jar, Pungert 15, Skofja Loka «5C Prodam POMIVALNO KORITO i omarico EMO Celje, 80 X 56 x 85. I OKEN, zunanje mere 115 x 90 x »ca in stresno »KONZOLO« za trofazni ek* trični nrikliuček. Telefon 89-043 *43 Prodam 8 mesecev brejo TELIC0 krv zanko. Hlebce 11, Lesce ©44 Prodam 8 kub. m DIPESTRA. debekn* 5 cm za oblaganje Likozar. Vaok©45/a. Šenčur 6545 Prodam barvni TV gorenje, po uradni ceni. Telefon 74-375 Izdaja CP Gtta, Kranj. Stavek Tt Gorenjski tisk Kranj. tiak. ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Nautov uredakttvi in uprave lista: Kranj, Moto Pijaocia i - Tekoči račun pri SDK v Kraaj«: vilk« 5 HSS «01-31 »1 - TeletouTa c 23-341, glavni urednik, odgovorni und-nik in uprava 21-Slfi, redakcija komerciala — propaganda, m af aim. m?" °?t"*> m računovodstvo tS^tl. Individualna polletaa aarai 250,- din, u inozemstvo premca ■ valuto vključno ■ poutuino. Oproščeno prometnega davka po pri. Ntojnem mnenju 411-1 /TI. PETEK, 10 JULIJ 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19.STRAN G L, A Prodani brezove HLODE. Kranj telefon 22-002 od 19. do 20 ure 6580 Prodam 70 bukovih BUTAR Baftelj 18 Preddvor 6581' Prodam električni ŠTEDILNIK gore-oje 14 elektrika. 2 plin) Pintar Zdravko, 'Ura c. 21, Skofja Loka S882 Prodam že 2 meseca stare JARČKE. Sve. dobre nesnice Prodaja je v soboto !en. Kropa 6/a 6605 Poceni prodam TRI NOVA OKNA Je trnka c 100 a. Kranj KUPIM VOZILA Prodam 126-P, star dve leti in pol, prevoženih 22.000 km. Ogled vsak dan po 15 uri na naslov: Golniftka 4. Kokrica 6224 MW0 350 S s prikolico, karamboli ino, prevoženih 2.350 km, letnik 1960, prodam. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 6231 Ugodno prodam R-4, letnik 1978. Po-kiaar, Cerklje 77 6427 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976 Mesec, Frankovo naselje 45, Skofja Loka 6466 Prodam ŠKODO, letnik 1975. Podreča B, tel. 40-006 6467 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, po jjodni ceni, zelo dobro ohranjen. Mulej Anton, Zg. Gorje, Podhom 57 6468 Prodam PONY EKSPRESS in KROS KOLO. Zevnik, Ljubljanska c. 36/a, Kranj 6469 Ugodno prodam VW 1300, letnik 1968, po generalni. Primožič Tomaž, C. 1. maja ? Kranj 6470 Prodam TRAKTOR FIAT - Store 404 i kabino, Se v garanciji. Gorjanc, Voglje l3,9eocur 6471 Prodam RENAULT 4, letnik 1968, generalno obnovljen. Arsovski Dobre, Jenkova 2, Kranj 6472 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, 3000 km. Informacije po telefonu 78-212 ni 18. do 20. ure 6473 Prodam novo TOVORNO PRIKOLI CO in priključek za 101. Kranj, C. Suneta Žagarja 8. I. nadstropje 6474 Prodam ZASTAVO 101, cena 12,5 SM. Ptmka 14, Kranj - Stražilče 6475 Prodam ZAPOROŽCA ZAZ 968, letnik 1977, prevoženih 16.000 km. Mohorič Pnnc, Podblica 5, tel. 40-606 6476 Ugodno prodam ŠKODO 110 SL. Bi-«hca»/A, Tržič 6477 rTodam KATRCO, v voznem stanju, ■io aH po delih. BaSelj 24, Preddvor 6478 Prodam VW variant 1500, letnik 1966, laMui tudi na kredit za gradbeni material. Fangerc V**^ Sp Otok 1, Radovljica o_ J 6479 ?rodun MOTOCROSS motor puch 125 con. Toplak Božidar, Zg. Bitnje 199 6480 2ABO special de lux, letnik 1973, ugodno prodam ali zamenjam za manj&i »vto. V avtu je vgrajena plinska naprava. Menart Karel, Zvrrče 5/c, Tržič 6481 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za ottbni avto. Langus, Črnivec 6, Brezje I 6482 Zaradi gradnje nujno prodam FIAT 1K-P, letnik 1979. Sodnik Pavel, Utik 37, Vodice 6483 Prodam dele za NSU 1100. Aljančič, Podbrezje 124, Duplje, tel. 70-193 6484 Prodam karamboliran KOMBI 430 K, letnik 1976, v voznem stanju. Stular, Pndnart 8 6485 AVTO MOTO DRUŠTVO ŠENČUR rarpisuie licitacijo rabljenih osebnih avtomobilov - Zastava 768, letnik 1877, izklicna cena 36.888 din - Zastava 768, letnik 1877, izklicna cena 36.888 din Obe vozili sta v voznem stanju, prometni davek plača kupec ob prepisu. Licitacija bo v soboto, 11. julija 1M1 ob 8. uri v domu Avto moto društva Šenčur, Stranska pot 1. Kupim KOSILNICO BCS z nizkimi lolem. Mohorič, Podblica 4, Besnica. idefon 40-596 - 6462 Kupim rabljeno elanovo JADRNICO S 430. Informacije dopoldan VVeithauser - tel. 23-341 - int. 59 6463 Kupim 25 lesonitnih PLOŠČ 125 x 100. Dolenc Franc. Pangerftčica 4, Golnik 6465 Kupim dober večdelni ZAJČNIK. plentenjak. Partizanska 12. Skofja Lok« Kupim enofazno DVIGALO. Milic Zorni. Gorenjesavska 58, Kranj 6546 Prodam FIAT 125, italijanski, dobro ohranjen. Informacije vsak dan od 15. do 17. ure, telefon (064) 50-034 ali osebno na naalov: Kaliftnik, Bistrica 110, Tržič Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik H75, prevoženih 73.000 km. Drnovšek Magda, Reteče 88, Skofja Loka 6547 Ugodno prodam, delno na gradbeno po wiuo, 2 leti »taro SIMCO 1307 GLS, poraba 7 I. Radovljica, Staneta Žagarja 32 t*L 064-74-715 6548 AvtoSIMCA 1301 S, letnik 1971, dobro ohranjen, motor obnovljen, ugodno profan. Zontar, Frankovo naselje 98/A, Sk. l-oka 6549 Prodam R-4, letnik 1977. Ogled po 14. m na Planini, tel. 28-345 6550 Prodam POKROV in prednjo STENO a AMI 8. Baftelj 52, Preddvor 6551 WARTBURG de lux, letnik 197.1, Cno prodam. Dane Novak, Jama 32, fiče 6552 Prodam ZASTAVO 7.50, dobro ohra Meno Ogled možen vsak dan. Milllner Slavka, Groharjevo naselje 12, Skofja Loka 655.-1 Prodam VVARTBURG po delih in OPEL REKORD 1900 L, dobro ohranjen Oded v soboto in nedeljo popoldan. Suha wpri Predosljah 6555 istje 148, 6561 U00 R, 6562 ceni. Marjanovič, Golnik »' Ugodni 6566 ---- **, saj*ni ril! »onudbe pod: Najboljši ponudnik Prodam PONY EXPRESS. d« ni. Marjanovič, Go" Prodam FIAT 850 . ceni. Tripič Nenad. Kokrftki breg 1, Kranj 6567 Prodam MOTOR CROSS 90 ali zamenjam za APN 4. Pintar Jože, Martinj vrh 28, Železniki 6568 Prodam ZASTAVO 750, letnik novem ber 1975, za 4 SM. Informacije po telefonu 27-656 6569 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Čop, Sp. Gorje 136 6570 Prodam R-6, po delih, motor obnovljen. Telefon 23-338, Gradnikova 2, Kranj 6571 Prodam MOPED APN 4, letnik 1980. Koftir, Kranj, Planina 17, tel. 22-155 Prodam karamboliran KOMBI zastava 430 K, letnik 1976, v voznem stanju. Stular, Podnart 8 6572 Prodam dobro ohranjen VVARTBURG. Dacar Anton, Breg ob Savi 28, Kranj, telefon 40-130 6573 Ugodno prodam R-4, letnik 1978. Jan Alojz, Sp. Gorje 125/c, Zg. Gorje 6574 KOMBI IMV. letnik 1973, registriran do 15. 4. 1982, prodam ali zamenjam za osebni avto. Jug Branko, Partizanska 38, Bled 6575 FIAT 750, letnik 1971, registriran do junija 1982 in 5 let staro čmobelo TELEVIZIJO, prodam Kržiftnik Jože. Planina 32, Kranj 6576 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, delno plačilo z gradbenim kreditom Satler Drago, Oldhamska 14, Kranj 6577 Prodam LADO 1600, letnik 1979 in črnobel TELEVIZOR Telefon 22 236 6578 Prodam ZASTAVO 750 special Hote maže 54. Preddvor Prodam NSU 1200. Turuk 55. Kranj - StražiSče Prodam K-4 1 1971 lefon 21-164. Kranj Prodam komplet AMORTIZERJE (2 prednja, 2 zadnja) za opel kadett 1200. letnik 1975. Britof 2, Kranj 6606 Pot v Bitnje 6604 Informacije na te STANOVANJA Študentka iftče SOBO v Kranju Ponudbe po tel. 065-75-094 vsak dan razen sobote in nedelje od 13. do 14. ure 6486 ISČem enpsobno STANOVANJE ali večjo SOBO. Za uslugo varujem otroka ali pomagam na vrtu. Pod Šifro: Otroci 6487 Oddam SOBO dvema Študentkama Si fra: Mirni 6488 Na stanovanje sprejmem poSteno^žen-sko. Planina 63, Kranj 6489 Tričlanska dnižina iftče na Bledu .SOHO in kuhinjo Ponudbe po tel 78-259 6490 SOBO dobi starejša tovariftica ali medicinska sestra, ki je pripravljena nuditi pomoč starejSi ženski. Naslov v oglasnem oddelku. 6491 Iftčem enosobno STANOVANJE v Kranju. Nudim enoletno predplačilo. Tripič Nenad, Kokrftki breg 1 6584 Na stanovanje sprejmem dekle, za manjfto pomoč v gospodinjstvu Ponudbe pod: Resna 6<>8.r> POSESTI Veletrgovina jr=^j špeceriua kZ3| ©O©© TOZD MALOPRODAJA TURISTI — IZLETNIKI, ko pridete NA BLED, obiščite naše gostišče RIKLI NA BLEDU, Riklijeva 9, tel. 77-458. Postreženi boste s speciali-tetami na žaru in drugimi jedili po naročilu ter pijačami. Sprejemamo tudi naročila in rezervacije za zaključne družbe in poroke. Za večje skupine dajemo poseben popust. RENAULT 4, letnik 1978, ugodno prodam. Hribernik, Gradnikova 5, Kranj 6554 SIMCO 1100 S ugodno prodam. Telefon 82-084 od 14.-17 ure, razen sobote in nedelje. Prodam PRIKOLICO za avto. do 800 kg. St. Žagarja 19/a, tel 24-366 6556 VVARTBURG turist, letnik 1977, karamboliran, prodam. Ogled in informacije pri Koftirju — avtokleparju Hotemaže 6557 Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux. letnik 1972. Zglasite se od 6. do 9. in od 19. do 21. ure pri Zdovinu — Noč Tončka, Slatna 11, Begunje 6558 Kupim levi in desni BLATNIK za ZASTAVO 750. Dolenc, Predoslje 78. Kranj 6559 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Ziherl Tine, Sr. Bitnje 97, Žabnica 6560 Ugodno prodam AMI 8 super break, letnik 1974 m ZASTAVO 750, letnik 1971. karambolirano. Stare Ivan, Hrastje 148. Kranj Ugodno prodam ZASTAVO registrirano. Drobun, Cerklje 100 656*. Prodam dobro ohranjen MOTOR tomos puch 250, letnik 1958. Zg. Brnik 84, Cerklje • 6563 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB Kupim HlSO z nekaj zemlje, med Kranjem in Ljubljano: Nudim vso oskrbo stari osebi Ponudbe pod Upokojenka 6r>8fi Prodam NJIVO, veliko H arov GaSpirc Ana. Voklo 42. Šenčur 6482 Zamenjam GARAŽO v Sorlijevi ulici za ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 649: i Staro enodružinsko HlSO z vrtom in nekaj zazidljive zemlje in gozda, menjam za primerno HlSO z vrtom. Ponudbe pod: Okolica Tržiča za okolico Kranja 6494 ZAPOSLITVE Takoj sprejmem kvalificiranega MIZARSKEGA pomočnika. Nudim hrano ir. stanovanje. MIZARSTVO Cernilec Janko, Strahinj 23. Naklo 649") OBVESTILA ROLETE: naročite SPILERJU. Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 4944 SERVIS CANDY - pralnih strojev -Knific Rajko - Kranj. Obveftčam cenje ne stranke, da zaradi opustitve postnega predala: sprejemam naročila po telefonu 21-457 SE PRIPOROČAM' 4945 Cenjene goste obveftčamo, da bo gostilna na Čepuljah od 13. 7. do 13. 8. 1981 zaradi preureditve in dopusta zaprta. SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNI OBISK! 6587 PEDIKURA CILKA SATLER, Kranj, Oldhamska 14, obveftča cenjene stranke, da bo PEDIKURA, zaradi dopusta zaprta od 18. julija do 12. avgusta 6588 Popravljam vaeh vrat TRANSISTOR SKIH SPREJEMNIKOV, GRAMOFO NE, KASETOFONE. Silvo Mulej, Staneta Zagarjajpri plinarni Kranj 6589 IZDELUJEM instalacije centralne kurjave. Informacije po tel. 22-671 od 18. do 20. ure 6590 Obveftčam vse planince, da bo koča na VELIKI POLJANI pod Storžičem zaprta od 13. do 27. 7. zaradi rednega letnega dopusta. Oskrbnik koče PETER VER BIČ 6591 Gostiftče TRNOVC Duplje, obveftčamo cenjene goste, da bor lokal zaprt od 13. 7. do 31. 7. 1981, zaradi letnega dopusta. SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNI OBISK! 6592 -2 PRIREDITVEN Ansambel JEVSEK igra v soboto, 11.7. ob 16. uri na srečanju Šoferjev na GORENJSKEM SEJMU 6593 GD VOKLO, prireja v soboto, 11. 7. 81, s pričetkom ob 20. uri DRUŽABNI VEČER. Za razvedrilo in PLES bo igral ansambel EROS; in v nedeljo VELIKO VRTNO VESELICO na vrtu Cirila Glo-bočnika, od 16. ure dalje. Igra ansambel TRGOVCI. Bogat srečolov in kegljanje za nagrade. VABLJENI! 6594 GD DUPIJE prireja 12. 7. 1981, ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO pri GOSTIŠČU TRNOVC v Dupljah. Igra ansambel MODRINA. Kegljanje za kolo. Prireditev bo ob vsakem vremenu 6698 IZGUBLJENO! Prosim poštenega najditelja, ki je naftel (4 verižice, medaljona, prstana), izgubljeno v Lescah, da vrne Zima Mariji, Hlebce St.23/a 6596 V četrtek, 2. julija sem na tržnici v Kranju ob 13.30 izgubila ŽENSKO URO Pofttenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku. 6597 30. 6. 1981 sem izgubil DENARNICO in OSEBNO IZKAZNICO od Kokrice do Škofje Loke. Pofttenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov, ki je na osebni izkaznici. 6S98 Na Bledu se ie 4. 7. 1981 izgubil PES -BRAK JAZBEČAR, rjave barve. Slifti na ime Brin. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi postaji milice na Bledu ali po telefonu 061-51-509 OSTALO Kdor kaj ve o ukradeni beli »KATR-CI« - KR 74-567, naj navi najbližji postaji Ljudske milice # 6607 Potrebujem VARSTVO za enoletnega otroka v okolici Kranja. Šifra: Nujno 6800 iSčemo POMOČ V GOSPODINJSTVU pri dvočlanski družini. Kličite po telefonu 25-264 6601 Na kmete, v bližini Ljubljane, gre pomagat mlajSi Ljubljančan za plačilo po dogovoru. Ponudbe pod: Kmečko delo 6602 V Lescah vzamem v VARSTVO otroka Informacije po tel. 78-344 proti večeru 660.'i ZAHVALA !V 58. letu starosti nas je nenadoma zapustil naft dragi mož. ata in stari ata JANEZ TAVČAR iz Poljan st. 20 Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od njega, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna nvala tudi dr Bojanu Gregorčiču, dr. Jožetu Debeljaku ter osebju Kliničnega centra. Hvala tudi sosedom ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. . ŽALUJOČI: žena Marica ter sin Vinko z družino! Poljane, 3. julija 1981 V SPOMIN Te dni mineva leto dni, odkar smo se za vedno poslovili od ANDREJA MLAKARJA izZi rov Tako prazno in žalostno je brez tebe dragi Andrej, toda v mislih si vedno z nami in za vedno tudi ostaneft! Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Žiri, 11. julija 1981 ZAHVALA V 96. letu starosti nas je zapustila nafta draga sestra in teta FRANČIŠKA STRUPI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala duhovščini za pogrebni obred, zvonarjem in pevcem. ŽALUJOČI VSI NJENI! Rupa, 8. julija 1981 ZAHVALA Ob izgubi naftega očeta ANTONA ROPRETA Slmenčev ata se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi govornikoma za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred. VSI DOMAČI! Bohinjska Bela, 28. junija 1981 Ob težki izgubi našega očeta in starega očeta FRANCA NOVINCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala velja sodelavcem Iskre — TOZD TEA — linija ploščatega releja. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. VSI NJEGOVI! Strahinj, 3. julija 1981 GLASOVA ANKETA Planine privabljajo Križka gora naša Tako se začenja pesem o 1582 metrov visoki Kriiki gori, ki je junij preživela v znaku jubilejev — Prizadevanja križkih planincev za modernizacijo postojanke, ki ji zvesto strezeta Tončka Jekovec in Jože Sturm a • a Križka gora - Debelo uro hoda terja od povprečnega planinca vzpon na Križko goro, 1582 metrov visoko priljubljeno planinsko izletniško točko. Junij je bil za Križko goro jubilejen: 28. junija 1953 ob enajstih dopoldne torej pred 28 leti, je Planinsko društvo iz K rižev, ki združuje danes 450 članov, odprlo planinsko postojanko, eno od postaj Slovenske planinske transverzale, 25. junija leta 1975 pa se je prvič zavrtelo kolesje nove tovorne žičnice z Gozda do Križke gore. Medtem se je seveda dogajalo se marsikaj pomembnega za Križko goro. Planinci in njihovi prijatelji so se lotili obnove koče, ki bo lahko ponudila prenočišče 90 planincem. Prizidek, v katerega gradnjo so člani PD Križe vložili 5000 prostovoljnih delovnih ur, že dobiva končno podobo. Kuhinja je večja, več je ležišč, postojanka Ea ima tudi primernejše skladišče. , lela pri urejanju koče pa še ni konec. Po popravilu kliče streha, pa tovorna. žičnica, ki bo z novim sidrom lahko krožna itd. Za domom je urejeno otroško igrišče z igrali, tako da je tudi za najmlajše obisk Križke gore prijeten. Složno s planinci so poprijeli za delo tudi zma-jarji. Zanje je Križka gora prijetno izhodišče za polete. Zadnje državno prvenstvo je bilo na Križki gori, pa je dobro uspelo in postreglo z novimi rekordi v preletu. Skrbita za prijetno bivanje planincev: Tončka Jekovec in Jože Stui /^NnasjBjB Na) opravijo vaše delo strojčki gorenje Razstavno prodajni center v Ljubljani na Titovi 118 (Bežigrad) tel. 061 / 348-927 Stane Zaletel, eden od graditeljev koče na Križki gori »Kočo smo gradili prostovoljno,« pripoveduje eden od graditeljev, Stane Zaletel iz Ziganje vasi. »Posebej moram omeniti Lovra in Franca Česna, Danila G radi-•mrjm, Vinka Golmajeria, Iva Peteri naca, Tomaža Dobre ta, Antona Lukanca, Ljuba Terana, Zaplotnikovo Kati, vojake iz Križev in Kranja ter seveda številne druge, ki so pomagali pri gradnji.« Tončka Jekovec in Jože Šturm opravljata že nekaj let oskrbniške posle. Od 15. junija dalje vsak dan odpirata vrata doma, pred tem pa je bil dom odprt le v sobotah, nedeljah in praznikih. Ne pritožu-jeta se nad obiskom, posebno če je lepo vreme. Prihajajo Tržičani, Kranjčani, Koprčani, Mariborčani, pa tudi od drugje bi našli obiskovalce. »V pokoju sem in nisem imel kaj početi,« pojasnjuje vzroke svojega »oskrbništva« Jože Sturm. »Življenje v mestu mi ne prija, na Križki gori pa je prav prijetno. S člani društva je prijetno sodelovati, pa tudi delovni pogoji se z modernizacijo postojanke z bolj-šujejo. Trudiva se s Tončko, da planincu lahko ponudiva čim več. Običajno so na voljo tri enolončnice, pa še po naročilu lahko kaj pripraviva. Planinci pravijo, da je Križka gora med najcenejšimi postojankami nasploh ...« K nžkirn planincem je dokončna obnova postojanke glavna naloga. V tržiški občini namensko zbirajo denar za planinske postojanke. Križani so precej materiala že kupili, tako da bo delo lažje. Razmišljajo pa tudi o gradnji vlečnice na pobočju gore, o oživitvi nekdaj tradicionalnega Gamsovega bala, o organizaciji Muflonovega smuka itd. Z voljo in zagnanostjo, ki ju imajo na pretek, bodo lahko uresničili tudi te načrte . . . Besedilo in slike: J. Košnjek Počitniško delo Veliko študentov, srednješolcev pa tudi učencev višjih razredov osnovnih šol se med počitnicami odloča za delo. Od nekaterih to zahteva šolski predmetnik, ki vključuje obvezno počitniško prakso v sestavni del pouka, drugi poprimejo za delo, ker tako sami nočejo. Spoznati želijo proizvodni proces v tovarnah, pisarnah, predvsem pa zaslužiti nekaj denarja za sprostitev ob morju ali kamor jih pač vleče med počitnicami, za nove knjige, ki jih bo septembra treba kupiti. celo zanimivo. Spoznavam da je v praksi pogosto drugače, kot nas učijo v šoli. Zato je praktično delo med počitnicami, čeprav traja samo tri tedne, pomembno in potrebno. Naučiš se lahko veliko, če si priden in pokažeš zanimanje.« Irena Veselic iz Kranja, učenka ekonomske srednje sole: »Letos opravljam obvezno Eočitniško prakso v kranjskem [ino podjetju. Prejšnji dve leti sem bila v Savi. Tu mi je bolj všeč. Ker je kolektiv majhen, je treba poprijeti za vsako delo, v tajništvu ali računovodstvu. Prav to mi je všeč. Od prakse bi rada odnesla čim več izkušenj. Zakaj se mi to zdi tako pomembno? Ni namreč tako redek primer, da praktikante pustijo brati časopis, opravljati razne .kurirske' posle, namesto da bi jih vpeljali v delo, jim zaupali. Tu mi res ni dolgčas. Mislim, da je počitniška praksa potrebna, čeprav so trije tedni prekratki za globlje poznavanje dela.« Marija Mandelj iz Tržiča, učenka konfekcijske smeri v kranjskem tekstilnem in obutvenem centru: »Štipendijo dobivam v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču, zato obvezno prakso že tretje leto opravljam tu. Delam v tozdu konfekcija. Likam posteljna oblačila, ravnam blago. Delo ni naporno. Zdi se mi Margareta Valter iz Kranja, učenka vzgojiteljske šole v Ljubljani: »Pri nas počitniška praksa ni obvezna. Za delo sem * odločila predvsem zaradi denarja Prek Mladinskega servisa sem ga dobila v Gorenjskem tisku, kjer opasujem razrezan papir. Delo je precej enolično, vendar me to ne moti. Mesec dni bo hitro minil. Bolj naporno je, ker moram biti celih osem ur na nogah. TaVo oa je plačilo dosti boljše kot lani, ko sem delala v vrtcu. Denar rabim za počitnice, za nekaj dni bom odšla na morje, in za knjige« H. Jelovčan Negotovost zaradi predpisov Predlog novega republiškega zakona o varnosti cestnega prometa predvideva določilo, po katerem morajo imeti avtošole vsaj Štiri redno zaposlene inštruktorje, po drugi strani pa družbeni dogovor dopušča le 1,5-odstotno rast zaposlovanja v tem srednjeročnem obdobju - med temi (pretečimi) predpisi se mota avtošola pri Mladinskem servisu v Kranju, ki si tako ne more začrtati jasnega razvoja. Poleti se pripravlja na zimo — Tale drva, že lepo razžagana, bodo pozimi zagorela v štedilniku in peči, še prej pa bodo lastnika ogrela, ko jih bo cepil v polena. Najbrž pa so ga že tudi poprej, ko je plačeval račun. Toplota bukovih drv namreč stane — po kubiku kar okoli 15 novih stotakov. — Foto: M. Ajdovec Kranj — Temeljna dejavnost Mladinskega servisa v Kranju, ki je bil ustanovljen pred šestimi leti na pobudo občinske konference ZSMS Kranj, je posredovanje občasnih zaposlitev dijakom in študentom. Toda v tej enoviti organizaciji so v drugem letu obstoja poskusili tudi z avtošolo. Njene usluge naj bi v prvi vrsti koristili člani servisa, dijaki in študentje, in le če bi zmogljivosti ostajale neizkoriščene, bi si znanje za pridobivanje vozniškega izpita lahko pridobivali tudi ostali. Pričeli so s tremi avtomobili, toda potrebe so iz leta v leto narekovale širjenje voznega parka. Od prvih začetkov pa vse do letošnjega leta je bilo v tej avtošoli tako kot v katerikoli drugi: dolge vrste pred vrati oziroma povpraševanje daleč večje od ponudbe. Letos pri Mladinskem servisu opažajo manjše število kandidatov, toda hkrati velja povedati, da je šele sedanje stanje »normalno«, ki pa pomeni tudi boljšo pripravo in kakovost pouka. Šolarji, predvsem dijaki škofjeloške in kranjske gimnazije ter srednje ekonomske šole so še vedno njihove stalne stranke, nekoliko so se letos sprostile le »rezervne« 20-odstotne zmogljivosti, ki so bile sicer za nekaj višjo ceno namenjene nečlanom servisa. Dejavnost avtošole, tudi sam njen obstoj pa je v negotovosti zaradi nekaterih sprememb v uposabljanju voznikov vozil na motorni pogon, ki jih predvideva novi republiški zakon o varnosti cestnega prometa. V predlogu zakona je med drugim zapisano, da mora vsaka avtošola imeti najmanj šest voznikov inštruktorjev, od tega najmanj štiri, ki imajo v avtošoli lastnost delavca v združenem delu za nedoločen ali določen čas. Avtošola pri Mladinskem servisu tega pogoja ne izpolnjuje — občasno zaposluje šest inštruktorjev — zato bi sprejetje teh predpisov šolo vsekakor postavilo pod vprašaj. S tem bi bila posredno prizadeta tudi osnovna dejavnost servisa. Zadeva postaja problematična, če »preteči« člen novega republiškega zakona postavimo nasproti določilom družbenega dogovora, ki za sedanje srednjeročno obdobje predvideva le eno in pol odstotno rast zaposlovanja. Sprejem štirih inštruktorjev v redno delovno razmerje bi zato pomenil hudo kršitev sprejetih postavk. Tej negotovosti se pridružujejo še težave v zvezi z obnavljanjem voznega parka. Naložba v avtomobile je negospodarskega značaja, z minimalno amortizacijo pa lahko nabavijo le eno vozilo na leto. V preteklosti so vozni park v celoti zamenjali na vsako poldrugo leto. O razvojnih možnostih in nejasni prihodnosti razmišljajo tudi v drugih manjših avtošolah v kranjski občini in na Gorenjskem. Na Mladinskem servisu zaenkrat niso pretirano zaskrbljeni. Počakati morajo na novi zakon o varnosti cestnega prometa. Če bodo določila predloga zakona obveljala, potem bodo skušali poiskati rešitev s spremembami v organiziranosti, predvsem pa v dogovoru z ustanoviteljico m v povezavi z ostalimi avtošolami v kranjski občini. Nikakor pa šole ne gre preprosto ukiniti, saj je v petih letih popolnoma opravičila svoj obstoj. Samo letos se je v njej izšolalo 280 kandidatov, med njimi pa prevladujejo dijaki in študenti, člani servisa, ki edino po tej poti lahko nekoliko ceneje pridejo do sicer dragega vozniškega izpita. Na Mla dinskem servisu stane za člane ura vožnje 230 dinarjev (drugod 2501, za ♦ečaj cestno prometnih predpisov pa e treba odšteti 350 dinarjev (v drugih šolah 600 dinarjev). »Povprečni« kandidat za voznika osebne ga avtomobila prihrani s tem blizu tisoč dinarjev. C.Zaplotnik LOTERIJA Srečka st. din Srečka st. 35 45 55 75 365 3285 13145 457655 00 60 10 60 70 80 7290 800 43160 4.000 92610 6.060 118930 20.000 1 40 8341 440 8611 440 24481 8.040 6662 66222 76512 98232 175272 376172 3 04203 061163 155253 210763 256013 296073 399973 04 40 36614 81134 91204 031584 179324 488224 400 6.000 4.000 4.000 20.000 20.000 40 4.040 20.040 20.040 20.040 50.040 500.040 20.040 > 80 80 2.000 8.000 2.080 20.000 20.000 100.000 36 56 ooo 7016 12916 21706 66516 79046 020616 1,000.(1 ac 20.13 tt IC 300 1.000 2.000 6.0 n 6.0 27 100 002187 20.000 325827 20.100 459217 20.000 28 60 58 60 688 160 82048 2.000 037468 20.000 442018 20.000 409 w 0559 600 8919 600 07169 2.000 40869 8.000 293449 20.000 338429 20.000