Ptuj, torek, 6. oktobra 2009
letnik LXII • št. 78 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
Po naših občinah Žetale • Največji cestni projekt v zgodovini občine
O Stran 3
V
	~ M JH
E5™ ^H^^BTT	
IfflMf ^	IGOR KftVACS J
Po mestni občini Ptuj • O prihodnosti evropske integracije
O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Manj marihuaneinveč alkohola
O Stran 9
Štajerski
as
Ptuj • Srečanje ljubiteljev fičkov
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Veliko priložnosti, učinek ničen
O Stran 11
Dan, ko so se družile legende
Fiček je zagotovo avtomobil, ki je veliko prispeval k motorizaciji nekdanje Jugoslavije in s tem tudi Slovenije. Legendo avtomobilizma danes kot pomemben simbol preteklosti ohranjajo tudi v Fičo klubu Velenje.
Rokomet • Prapro-tnikova ob koncu zadela za točko
O Stran 12
V petih letih, odkar obstajajo, so povezali blizu 150 ljubiteljev fičkov; te sicer povezuje tudi Fičo klub Slovenije. Za jubilejno, 15. srečanje so v Fičo klubu Velenje prisluhnili Francu Makoterju iz Ljutomera, ki je predlagal, da se srečajo v najstarejšem slovenskem mestu. V svojih vrstah imajo tudi člana Janeza Vučkiča, ki se ponaša z najstarejšim fičkom, izdelanim leta 1955 - in najstarejši slovenski fičo sodi v najstarejše slovensko mesto. Kupil ga je pred dvema letoma, do takrat pa je vozil fička letnik 1985. To je zadnje leto, ko so jih še proizvajali, kajti tudi v Kragujevcu je 18. novembra 1985 ugasnila njihova proizvodnja.
Na Ptuju so se fičkarji v nedeljo imeli zelo lepo, ogledali so si tudi nekatere zanimivosti mesta. Tudi po 15. srečanju so odločeni, da bodo še naprej združevali svoje moči za ohranitev legende, fička.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • V redno ali »posebno« šolo?
Judo • Drava ugnala Gorišnico, z Impo-	v- ■ ■
lom izgubila oba ()SI10Vlia SOla L. PlVl»
O Stran 13
bo vedno nujna!
Zadnja leta tudi na našem območju kar nekaj otrok s posebnimi potrebami obiskuje redne osnovne šole. Katere skupine so lahko vključene v redne šole, opredeljuje zakon, končno odločitev pa za vsakega posameznika poda posebna komisija.
Kidričevo • Varovanje podtalnice
Kljub zamudi v roku
Kot so na sestanku v prostorih Občine Kidričevo minuli petek, 2. oktobra, povedali predstavniki štirih občin, ki so vključene v projekt celovitega ravnanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, pričakujejo, da bodo kljub manjšim zamudam dela, ki so predvidena v prvi fazi, končali po dogovorjenih rokih in v okviru vseh kakovostnih meril.
Otroci in mladostniki z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju iz Ptuja in širše okolice so na splošno usmerjeni v Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka, ki jo vodi ravnateljica Dragica Emeršič: »Spekter otrok s posebnimi potrebami je zelo raznovrsten. V to skupino spadajo zraven otrok z motnjo v duševnem razvoju tudi slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, dolgotrajno bolni, gibalno ovirani, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Integracijo otroka s posebnimi potrebami je tako treba obravnavati individualno glede na otrokovo motnjo. Tisti z lažjo, zmerno,
težjo in težko motnjo v duševnem razvoju težje sledijo oziroma so sploh zaradi znižanih intelektualnih sposobnosti nesposobni slediti programu v rednih šolah. Ob vključitvi v te šole se tako borijo tudi s slabo samopodobo, čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki posledično sledijo stalnemu
neuspehu v tej šoli. Integracija ostalih otrok s posebnimi potrebami, ki intelektualno funkcionirajo višje, je pa seveda dobrodošla. Prav je, da ti otroci obiskujejo šolo v svojem domačem okolju.
Druženje z vrstniki, ki so po svojih sposobnostih drugačni od sošolcev je dobrodošlo. Drugi učenci jim velikokrat pomagajo in jih na splošno lepo sprejemajo. Ni pa žal vedno tako. Otroci, ki so učno šibkejši, se pogosto srečujejo z nerazumevanjem vrstnikov, pogosto so odrinjeni iz njihove družbe le zaradi tega, ker se ne morejo enakovredno kosati z njimi pri različnih igrah, tekmovanjih.
O Stran 6
Župan občine Kidričevo Jože Murko, ki je v imenu gostujoče občine pozdravil udeležence omenjenega sestanka, je ob predstavitvi občine poudaril pomen tega projekta, s katerim aktivno rešujejo problematiko zaščite vodnih virov širšega območja. Ob tem je spomnil, da so v konzorcij za celovito varovanje vodnih virov podtalnice ptujskega polja poleg občine Kidričevo vključene še mestna občina Ptuj ter občine Gorišnica, Hajdina in Starše te dodal, da poleg dograditve sistema odvajanja in čiščenja komunalnih voda omenjeni projekt zajema tudi sanacije izgub vode v sistemu oskrbe s pitno vodo.
Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je kot predstavnik investitorja povedal, da
so v okviru prve faze projekta, ki je vreden okoli 35 milijonov evrov, do sedaj izvedli dela v višini 16,5 milijona evrov, od tega gre za okoli 10 milijonov evrov sredstev iz kohezijskih skladov, iz proračuna Republike Slovenije so prejeli dobrih 5 milijonov, same občine pa so za že realizirana dela do sedaj plačale že dobre 3 milijone evrov.
Projekti po posameznih občinah potekajo v skladu z vsebino pogodbe, ki je bila podpisana, tako v kakovostnem kot v terminskem pomenu. Sicer se skoraj vsakodnevno pojavljajo kakšne težave ali problemi, a jih za sedaj, tako z investitorji, izvajalci kot nadzorniki sproti rešujejo.
O Stran 24
Slovenija • Hrvaška napredovala v pogajanjih z EU
O meji bodo (vseeno) odločali arbitri
Kot je že znano, je Hrvaška v petek v Bruslju po enem letu zastojev odprla šest in začasno zaprla pet poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Hkrati so se ponovno začela pogajanja o slovensko-hrvaški meji. O podrobnostih arbitražnega sporazuma nobena stran ne želi govoriti, bo pa v kratkem tehnični sestanek, po katerem Slovenija pričakuje podpis sporazuma.
Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je po pogovorih o slovensko-hrvaški meji dejal, da je potreben še en tehnični sestanek, vezan na časovnico. Sestanek na strokovni ravni bo po njegovih besedah v kratkem, a datum še ni dogovorjen. »Potem pa mi pričakujemo, da bomo končali ta sporazum in ga tudi podpisali,« je dejal Žbogar, ki ima jasen mandat za parafiranje tega sporazuma, podpisal pa naj bi ga nato premier Borut Pahor. Slednji pa je medtem ob obisku v Črni gori
napovedal, da se bo 20. oktobra v Zagrebu ob robu gospodarskega foruma predvidoma sešel tudi s hrvaško kolegico Jadranko Kosor. Ali bosta tedaj že podpisala arbitražni sporazum o načinu reševanja meje med državama, pa premier ni želel odgovoriti.
Dokument, ki je bil v petek na mizi, je po Žbogarjevih besedah drugi predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Reh-na s spremenjeno časovnico. Dokument je pripravilo švedsko predsedstvo, ki je priča v
Srečanje med Pahorjem in Kosorjevo 20. oktobra v Zagrebu
Premier Borut Pahor je za slovenske medije povedal, da je za 20. oktober v Zagrebu načrtovan velik poslovni forum, ob robu katerega se bo predvidoma sešel tudi s hrvaško kolegico Jadranko Kosor. Na vprašanje, ali bosta tedaj že podpisala arbitražni sporazum o načinu reševanja meje med državama, pa premier ni želel odgovoriti. Glede nadaljevanja pogajanj s Hrvaško o meji pa je Pahor dejal, da je vse potekalo v skladu s pričakovanji in dodal, da je zadovoljen. Povedal je še, da je tudi Kosorjeva že dobila mandat za podpis sporazuma.
Uvodnik
Pa tak dopust ...
Človeku pravzaprav zelo prija, da se občasno odklopi od vsakdanjih skrbi in si privošči kak dan oddiha. Če si že v poznih srednjih letih (menda se tako olepšano imenuje obdobje po abrahamu, ko te prične ščipati po kosteh in udarijo na plan vse neumnosti, ki sijih počel v mladosti, ko je telo še ubogalo neumno glavo), torej v teh letih je zelo primerno najti kak miren kotiček, povezan s toplo vodo, se zlekniti v bazenčku z brbotalni-kom in se prepustiti razmišljanju o ničemer...
Pa žal ne gre. Ko sem se tako prejšnji teden predajal užitkom ob mehurčkih, ki so me žgečkali po hrbtu in še malo nižje, sem mislil, da me sedaj pa res ne more nič zmotiti. Pa začujem na levi precej živahen pogovor o delavkah, ki so izgubile delo, pa kako naj sedaj preživijo, pa da je z Muro konec... In še ogorčenje, ker je neka delavka dobila odločbo o socialni pomoči v višini 3 evrov ... Na, pa je bilo konec sanjarjenja o ničemer. Slabe novice pridejo za človekom, pa če hoče ali noče, ker so pač povsem prepletene z našim vsakdanjim življenjem.
Na drugi strani čez nekaj časa slišim Avstrijce, ki razpravljajo o Kroaciji. Kjer so bili na dopustu, a zgroženi nad visokimi cenami. Potem pa ni čudno, so razlagali, da si človek nese s sabo na dopust prav vse. Namesto da bi z normalnimi cenami v turističnih območjih mamili k nakupu v lokalnih trgovinah, se turisti oskrbijo z vsem doma - potem pa ni čudno, da niti pločevinka piva ni ožujska, ampakpitingerjeva. Na, pa nimam miru od hrvaških problemov niti na dopustu. (No, za te vsaj nismo krivi Slovenci.)
Na tretjem koncu razprava o Iranu. Ja lepo vas prosim - a smo na dopustu ali ne... Naj se Obama sekira zaradi Irancev, če mu že gre tako zelo v nos, da bi še kdo razen velike Amerike imel kaj jedrskega. Ker potem Amerika ne bi bila več glavna in edina . Ampak jaz sem na dopustu in hočem mir!
In potem je nekdo v bazenu čisto po naključju kihnil. Pa smo tam - nova gripa . In nova razprava o svetovnih problemih, tokrat zdravstvenih...
Klinc, pa tak dopust!In sem se vrnil...
Jože Smigoc
pogovorih Slovenije in Hrvaške ter naj bi predlog na koncu dalo obema stranema v potrditev in podpis. Na vprašanje, ali je predlog usklajen s hrvaško stranjo, je Žbogar odgovoril, da so se danes o tem pogovarjali in da je hrvaška stran že večkrat rekla, da je drugi Rehnov predlog izhodišče za pogovore in za dokončno uskladitev arbitražnega sporazuma. Vendar pa za razliko od ministra Žbo-garja, ki ima mandat za parafiranje tega sporazuma, hrvaška stran danes po ministrovih besedah še ni imela mandata, ker še ni izpeljala procedure doma. »Zato potrebujejo najprej končno besedilo, mi pa se gibamo v okvirih, potrjenih v DZ,« je pojasnil Žbogar.
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic po pogovorih o meji ni želel pojasniti, kakšno je hrvaško stališče glede dokumenta o arbitražnem sporazumu, ki je na mizi. »Smo
na pravi poti, o podrobnostih pa ne morem govoriti,« je dejal. »Verjamem, da vas bomo kmalu lahko obvestili o dobrih novicah - za Hrvaško in za Slovenijo,« je še poudaril.
V odgovoru na vprašanje, kaj se je torej danes na sestanku o meji dejansko zgodilo, je Žbogar pojasnil: »Pogledali smo, kaj je bil dogovor predsednikov vlad, pogledali predlog Rehn 2 z dne 15. junij in govorili o tem, kakšne morebitne prilagoditve so potrebne pri tem sporazumu.«
»Z naše strani je odprto samo vprašanje časovnice,« je dejal Žbogar. Na vprašanje, ali je torej razen časovnice vse dogovorjeno, je minister odgovoril: »Kot je rekel hrvaški kolega, dogovor je, da ne bi šli v podrobnosti.« »Mislim, da je sporazum načeloma usklajen,« je še dodal in izrazil pričakovanje, da ne bo sprememb, ki bi zahtevale vračanje v postopek v DZ.
Švedski zunanji minister Carl Bildt je vlogo predsedstva EU v pogovorih o slovensko-hrvaški meji pojasnil z besedami, da so to dvostranski pogovori Slovenije in Hrvaške ter da ju predsedstvo pri tem spodbuja. »Najlepše pri tem, kar vidimo v tem trenutku, je to, da je to resnično dvostranski proces in da se je pokazala uspešnost takega pristopa,« je dejal. Tudi komisar Rehn je poudaril, da je zelo zadovoljen in srečen, da sta državi dogovor našli dvostransko. O svoji vlogi v procesu iskanja rešitve za vprašanje meje pa je povedal, da je šla skozi tri faze. V prvi od januarja do junija je bil »dejaven posrednik«, potem v premoru in ob odstopu Iva Sanaderja »nedolžni gledalec«, danes pa igra vlogo »sodelujočega opazovalca«.
Sestanek o meji je sicer sledil pristopni konferenci Hrvaške z EU, na kateri je kandidatka dan pred četrto obletnico začetka pristopnih pogajanj z EU odprla šest in začasno zaprla pet poglavij. To je dan dobrih novic za Hrvaško, Slovenijo in EU, ki je bil dolgo pričakovan, je poudaril Rehn. Tudi Bildt je dejal, da je to »win-win situacija« za obe državi in EU.
Hrvaška je danes odprla šest poglavij, pri katerih je imela Slovenija prej problem s pre-judici: prost pretok kapitala; davčna politika; kmetijstvo in razvoj podeželja; varnost prehrane, veterinarska in fitosani-tarna politika; pravica, svoboda
in varnost ter regionalna politika. Začasno pa je zaprla pet poglavij, pri katerih je Slovenija prej opozarjala na vprašanje prejudicev: o prostem pretoku delavcev, pravu družb, carinski uniji, statistiki in čezevropskih omrežjih. Pri treh poglavjih - ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika, ki so sicer pripravljena za odprtje, pa Slovenija ohranja »vsebinske zadržke«, ki po Žbo-garjevih besedah niso povezani z vprašanjem meje. Te zadržke sedaj preučujejo in v bližnji prihodnosti bodo rešene tudi težave pri teh poglavjih, je danes povedal minister.
Hrvaška je doslej odprla 28 in začasno zaprla 12 od skupaj 35 pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Dejansko se pogaja o 33 poglavjih, saj ji pri dveh pravnega reda EU ni treba prenesti v nacionalno pravo; to sta poglavje o institucijah in poglavje razno.
Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za katera Hrvaška še ni dobila zelene luči za ta korak niti od Evropske komisije: konkurenca, kamor sodi pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor sodi sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zaradi katerega ima zadržke še več drugih članic unije.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Do predlaganih pokojninskih sprememb kritični zlasti sindikati
V Ekonomsko socialnem svetu, kjer so se v petek seznanili z izhodišči za posodobitev pokojninskega sistema, so do besedila kritični zlasti sindikati. Opozarjajo na potrebo po upoštevanju načela solidarnosti. Predstavniki delodajalcev pa so jih ocenili kot primerno osnovo za razpravo.
Minister za delo Ivan Svetlik se je po koncu razprave zavzel za intenzivno delo pri pripravi sprememb, napovedal pa je, da bo nasprotoval vsem taktikam zavlačevanja. »Kriza ne bo trajala v nedogled in vse napovedi kažejo, da bomo imeli v Sloveniji po koncu krize pomanjkanje delovne sile,« je opozoril. Zagotovil je, da se bodo potrudili, da bi dosegli cilj Varna starost za vse generacije. Strinja se s tem, da pokojninski sistem ne bo mogel rešiti vsega, lahko pa se spremeni kontekst, tako npr. tudi s spremembami na socialnem področju, ki jih na ministrstvu pripravljajo. Novinarjem pa je po koncu seje povedal, da je bila razprava
zelo konstruktivna, »vendar pa tudi bolj načelna«. »Težave se skrivajo v podrobnostih,« je dejal in pojasnil, da bo te razreševala širša strokovna skupina, v kateri bodo predstavniki socialnih partnerjev. (sta)
Janša v primeru parafiranja arbitražnega sporazuma grozi z interpelacijo Žbogarja
Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je ocenil, da je predlog arbitražnega sporazuma o načinu določitve meje s Hrvaško slab za Slovenijo in da se bo pridružil razmišljanjem o interpelaciji proti zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, če bo ta parafiral omenjeni sporazum.
Janša je tudi napovedal, da se bo »zelo verjetno« pridružil SLS pri iskanju podpore za razpis referenduma o omenjenem sporazumu, ki je sicer uradno še vedno tajen. »Ta pot, na katero smo zdaj stopili, vodi v trojno škodo,« je menil.
Kot je dejal, Slovenija lahko izgubi
stik teritorialnih voda z odprtim morjem, lahko to potem privede do blokade Hrvaške na njeni poti v EU in lahko privede do poslabšanja odnosov tako med državama in državljani, pa tudi do notranjepolitičnih razprtij. Janša je tudi prepričan, da predlagani sporazum, ki ga je v torek sprejela vlada, parlamentarni odbor za zunanjo politiko pa ga je v sredo potrdil, ne omogoča, da bi Slovenija ohranila stik z odprtim morjem. Kot trdi, bi arbitražni sodniki morali v skladu s tem sporazumom najprej razsojati o meji na morju in na kopnem v skladu z mednarodnim pravom - kar bo po njegovem mnenju privedlo do meje po sredini Piranskega zaliva -, šele nato pa bodo arbitri odločali »po navadnem načelu pravičnosti«, torej o dobrososedskih odnosih itn. »V praksi to pomeni, da bo najprej potegnjena mejna črta, tja v sredino Piranskega zaliva, potem bodo pa arbitri odločili, na kakšen način Sloveniji vseeno omogočiti, da pride iz zaprtega morskega območja do mednarodnih voda,« je dejal Janša. Menil je, da potemtakem največ, kar Slovenija lahko dobi, nekaj podobnega sporazumu Drnovšek-Ra-čan, a le v primeru »če ne bo arbiter upošteval nobenih hrvaških interesov«. Prej pridejo v poštev še druge
možnosti, kot so »neškodljiv prehod ali kondominij«, je prepričan Janša, ki je menil, da bi bila garancija nekoliko večja, če bi pisalo »stik teritorialnega morja z mednarodnimi vodami«, ne pa zgolj »stik Slovenije z mednarodnim morjem, kar je lahko karkoli«.
»Nespametno je, da mi v pogajalska izhodišča zapišemo minimum. Vsaka pametna država, ki se pogaja, v pogajalska izhodišča zapiše maksimum,« je še dodal opozicijski prvak, ki je na tej točki izpostavil tudi, da je Slovenija pristala tudi na to, da bo arbitraža lahko razsojala tri leta. Kot je dejal, ne razume, zakaj je Slovenija tu odstopila od drugega predloga evropskega komisarja Ollija Rehna s 15. junija, ki je določal enoletni rok, da bi torej arbitraža odločila prej, kot bi Hrvaška stopila v EU.
Poleg tega je Janša tudi zatrdil, da je vlada ob potrjevanju predloga sporazuma manipulirala z javnostjo, saj je proces potekal za zaprtimi vrati, v javnosti pa da se je prikazovalo stvari, »ki jih v sporazumu ni«. Janša pa prav tako tudi ne razume, zakaj se je Sloveniji tako mudilo, če je hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic v Bruselj prišel brez mandata za parafiranje tega sporazuma. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Žetale • Z odprtja treh cest
Največji cestni projekt v zgodovini občine
V Žetalah, na lokaciji Pšetne grabe, so v petek popoldne slovesno odprli tri odseke novih cest v skupni dolžini skoraj polnih šest kilometrov. Naložba je veljala dobrih 670.000 evrov. »Gre za zgodovinski pridobitev občine, predvsem tukajšnjih naselij Nadole in Kočice, in upam, da bodo sodobnejše cestne povezave pripomogle k temu, da bodo mladi ostali tukaj,« je med drugim v pozdravnem nagovoru povedal župan Anton Butolen.
Foto: SM
Tri nove cestne odseke v Žetalah so s simboličnim prerezom traku minuli petek slovesno odprli predsedniki treh gradbenih odborov Petra Plajnšek, Anton Šeruga in Anton Horvat z županom Antonom Butolenom in direktorjem izvajalskega podjetja CP Ptuj Martinom Turkom.
Sicer pa nagovor župana Butolena kot slavnostnega govornika nikakor ni bil tako zelo pozitiven; razkril je namreč kar nekaj podrobnosti o prebijanju skozi administrativne zahteve in pogoje, skozi katere se je morala ta mala haloška občina pregristi, da je do asfalta sploh lahko prišla:
»Projekt je bil sofinanciran iz RRP, vendar nam ta denar nikakor ni bil podeljen! Že pri prvih pogajanjih za razdelitev denarja iz RRP je bilo potrebnih najprej kar osem seja sveta, da smo si manjše občine izborile kompromisni kriterij razdelitve denarja ne le po številu prebivalcev, ampak tudi po stopnji razvitosti. Potem je sledil še cel kup za nas izjemno težko dosegljivih razpisnih kriterijev za kandidaturo, od zahtevane najnižje vrednosti projekta 600.000 evrov naprej, ob hkratnem zagotavljanju lastnega deleža sredstev, vendar nam je na koncu vseeno uspelo, čeprav priznam, da sem bil na začetku tega cestnega projekta celo sam precej skeptičen. EU pač ne sofinancira cest, ki jih ljudje potrebujejo, ampak
sofinancira ceste, ki so 'profi-tabilne', ki torej razen povezav s svetom dajejo še kaj več! Zato smo začetni projekt tudi razširili na današnje tri odseke, ob katerih so tudi podjetniki, turistične kmetije, da smo sploh lahko uspeli,« je med drugim na slovesnem odprtju povedal Butolen.
Za omenjene tri odseke cest je sicer občina Žetale uspešno kandidirala na razpis za sredstva iz naslova RRP v višini 470.000 evrov, od preostalih 200.000 evrov pa je večino zagotovil občinski
proračun, vsoto okoli 43.000 evrov pa so prispevali tudi občani sami; omenjene nove asfaltne povezave sicer uporablja več kot 50 gospodinjstev in lastnikov vikendov. Dela je kot izbrani izvajalec izvedlo Cestno podjetje Ptuj (na odprtju je bilo videti ob vodju del Dušanu Sagadinu tudi direktorja CP Ptuj Martina Turka), nadzor pa je imelo v rokah ptujsko podjetje TMD, d. o. o.
Zbrane na odprtju je nagovorila županja sosednje občine Majšperk Darinka Fakin,
v imenu predsednikov treh gradbenih odborov je navzoče pozdravila tudi Petra Plajnšek, ki je povedala, da so kljub nekaj manjšim težavam vse odseke naredili v roku in dobro, novo cestno pridobitev Žetal je blagoslovil tudi nov žetalski dušni pastir Ciril Čuš, na harmoniko je zaigral
učenec OŠ Žetale Alen Ros, zapel pa je tudi domači moški pevski zbor.
Trije cestni odseki skozi žetalska naselja Nadole in Kočice - ena izmed novih cest ima celo štiri metre asfaltiranega voznega pasu, kar je za Haloze prava redkost in že skoraj luksuz - se navezujejo
tudi na cesto v Majšperk, ki bo končana naslednje leto, ter na cestno povezavo z občino Videm (v Doleni), ki je že modernizirana. Tako se ta zahodni del Haloz lahko pohvali s skoraj popolnoma asfaltirano cestno mrežo povezav.
SM
Ptuj • Mednarodna konferenca Slovenske panevropske mladine
O prihodnosti evropske integracije
Od petka, 9., do nedelje, 11. oktobra, bo v hotelu Primus na Ptuju potekala mednarodna konferenca Slovenske panevropske mladine, podmladka Slovenskega panevropskega gibanja.
Na njej bodo v okviru šestih okroglih miz z eminentnimi gosti, med katerimi bo tudi prof. dr. France Bučar, predsednik Slovenskega panevrop-skega gibanja, razpravljali o prihodnosti evropske integracije, geopolitičnih interesih in ciljih EU, evropski sosedski politiki, geopolitiki Slovenije, slo-vensko-hrvaških odnosih in geopolitiki zahodnega Balkana.
Pred začetkom mednarodne konference smo se pogovarjali z Igorjem Kovačem, predsednikom Slovenske pa-nevropke mladine in vodjem organizacije konference.
»Slovensko panevropsko gibanje pod vodstvom prof. dr. Franceta Bučarja je nevladna organizacija, ki med Slovenci goji in širi idejo o združeni Evropi. Prizadeva si za njeno uresničitev kot Evropo narodov. Vključena je v Panevropsko zvezo, ki z istim namenom povezuje gibanja v vseh evropskih državah. To je najstarejša organizacija, ki se zavzema za združeno Evropo.
Panevropska ideja in organizacija sta nastali na pobudo avstrijskega grofa Richarda Nikolausa von Coudenhove-Kalergija po koncu prve svetovne vojne. Kalergi je ugotavljal, da je vojna s svojim materialnim in duhovnim razdejanjem pripeljala Evropo na rob propada in da je posledica nacionalnega egoizma, ki bo pripeljal do novih katastrof svetovnih razsežnosti. Druga svetovna vojna je to napoved potrdila.
Slovenci smo s svojimi predstavniki sodelovali že na ustanovnem kongresu Panevrope na Dunaju leta 1926. Delegacijo je vodil dr. Anton Korošec. Z nacistično zasedbo Slovenije je bila tudi dejavnost slovenskega panevropskega gibanja prekinjena. Obnovitev je bila možna šele s slovensko državno samostojnostjo. Tako so slovenski intelektualci leta 1991 ponovno oživili Slovensko panevropsko gibanje,« je o zgodovini Panevropskega gibanja povedal Igor Kovač.
Za kaj si prizadeva Pa-nevropsko gibanje?
»Panevropsko gibanje za-
govarja težnjo, da je nacionalni egoizem možno onemogočiti z institucionalno preureditvijo Evrope v novo skupnost. Ta naj bi temeljila na sodelovanju in enakopravnosti vseh njenih narodov ter na spoznanju, da politika, ki vidi le nacionalne interese, brez upoštevanja enakih interesov drugih, pripelje v mednarodnih odnosih do katastrofe, ki ob današnjih teh-
ničnih sredstvih lahko ogrozi obstoj človeštva. Dejavnost Panevropskega gibanja se ne izčrpa z institucionalizacijo EU. Slednja je le politični projekt, katerega idejni temelj je panevropska ideja. EU ostaja izhodišče tudi za prihodnji institucionalni razvoj Evrope.«
Kakšna bo vsebina mednarodne konference Slovenske panevropske mla-
dine, ki bo ta konec tedna na Ptuju?
»EU lahko postane globalni akter le, če bo sledila pane-vropski ideji in če bo prek novega sistema vodenja odnosov med narodi v Evropi, sistema kooperacije, opredelila svoje geopolitične interese in cilje. Ti ne smejo biti produkt instrumentalizacije EU s strani nekaterih držav članic, pač pa geopolitični interesi in cilji EU, ki služijo interesu te nove Evrope.
O tem bo tekla beseda na mednarodni konferenci podmladka Slovenskega pane-vropskega gibanja, Slovenske panevropske mladine, ki bo v Ptuju od petka, 9., do nedelje, 11. oktobra. V sklopu konference bodo organizirali in izvedli šest okroglih miz. Na prvi, Prihodnost evropske integracije, ki bo v soboto dopoldan, bodo prof. dr. France Bučar, prof. dr. Zlatko Šabič in prof. dr. Žiga Turk podali svoje mnenje o notranji kohezivnosti EU kot predpogoju za določanje njenih geopolitičnih interesov in ciljev. Ostalih pet okroglih miz bo potekalo sočasno v soboto
popoldan. Obravnavale bodo različne vidike geopolitike EU in geopolitike Slovenije. Ptujčan mag. Laris Gaiser bo predstavil geopolitične interese in cilje Evropske unije na okrogli mizi o geo-politiki EU. V okviru teme Evropska sosedska politika bodo razpravljali o zunanji politiki Evropske unije do regij in držav, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, Turčija, Rusija, Sredozemlje, Kavkaz in Belorusija. Na okrogli mizi Geopolitika Slovenije bodo predstavljeni geopolitični interesi in cilji Slovenije. Veliko pozornost bo zagotovo pritegnila tudi tema o slovensko-hrvaških odnosih, v okviru katere bo prof. dr. Janko Prunk predstavil zgodovinski razvoj teh odnosov, trenutno situacijo in načine, kako lahko državi izboljšata sodelovanje, tudi znotraj EU. Na okrogli mizi Geopolitika Zahodnega Balkana bodo govorili o odnosih med Evropsko unijo in Natom ter o tem, kako ti odnosi vplivajo na razvoj Zahodnega Balkana.«
MG
Ptuj • Otroci s posebnimi potrebami - v redno aH»posebno«šolo?
Osnovna šola Ljudevita Pivka bo vedno nujna!
Zadnja leta tudi na našem območju kar nekaj otrok s posebnimi potrebami obiskuje redne osnovne šole. Katere skupine so lahko vključene v redne šole, opredeljuje Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, končno odločitev pa za vsakega posameznika poda komisija za usmerjanje. Otroci in mladostniki z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju iz Ptuja in širše okolice so usmerjeni v Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka, ki jo vodi ravnateljica Dragica Emeršič.
Kakšno je vaše mnenje o integraciji otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole?
»Spekter otrok s posebnimi potrebami je zelo raznovrsten. V to skupino spadajo zraven otrok z motnjo v duševnem razvoju tudi slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, dolgotrajno bolni, gibalno ovirani, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Integracijo otroka s posebnimi potrebami je tako treba obravnavati individualno glede na otrokovo motnjo. Tisti z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju težje sledijo oziroma so sploh zaradi znižanih intelektualnih sposobnosti nesposobni slediti programu v rednih šolah. Ob vključitvi v te šole se tako borijo tudi s slabo samopodobo, čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki posledično sledijo stalnemu neuspehu v tej šoli.
Integracija ostalih otrok s posebnimi potrebami, ki intelektualno funkcionirajo višje, je pa seveda dobrodošla. Prav je, da ti otroci obiskujejo šolo v svojem domačem okolju.«
Ti otroci lahko torej v redni šoli marsikaj pridobijo. Prav gotovo pa z njimi pridobi tudi okolica ...
»Vsekakor. Vedno pravim, da je druženje z vrstniki, ki so po svojih sposobnostih drugačni od sošolcev, dobrodošlo. Drugi učenci jim velikokrat pomagajo in jih na splošno lepo sprejemajo. Ni pa žal vedno tako. Otroci, ki so učno šibkejši, se pogosto srečujejo z nerazumevanjem vrstnikov, pogosto so odrinjeni iz njihove družbe le zaradi tega, ker se ne morejo enakovredno kosati z njimi pri različnih igrah, tekmovanjih. Poteka tudi negativna socializacija teh otrok, vendar je veliko bolj prikrita in se o tem ne pogovarja. Trpijo pa otroci, integrirani v zanje pretežke programe in vključeni v skupino vrstnikov, ki jih ne sprejemajo enakovredno, ker so slabši v motoriki, pomnjenju, izražanju, logičnem sklepanju, socialnih veščinah ... «
En otrok - en učitelj
Bi res moral biti z vsakim otrokom s posebnimi potrebami tudi eden, samo njegov učitelj?
»Otrok dobi določeno število ur, ki mu ga dodeli komisija za usmerjanje v posebni odločbi, v kateri je zabeleženo, katere ure pokriva specialni pedagog in katere lahko pokriva učitelj. Če ima namreč otrok primanjkljaj na posameznem področju, lahko te vrzeli zapolni samo specialni pedagog s prilagojenimi metodami in oblikami dela. Resnično potrebuje en učenec s posebnimi potrebami enega učitelja, ker
Kateri otroci s posebnimi potrebami lahko pri nas obiskujejo redno osnovno šolo
Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so lahko v redno osnovno šolo vključeni gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s težavami v socialni integraciji oziroma motnjami vedenja in osebnosti. Končno odločitev glede vključitve v določeno šolo poda za vsakega posameznika komisija za usmerjanje s pomočjo strokovnih pregledov.
gre za individualno delo. Je pa res, da večina defektologov, ki so na rednih osnovnih šolah, ne zmore vsega dela, zato v takih primerih dodatne ure, ki jih učenci potrebujejo, pokriva mobilni defektolog iz naše šole. Na splošno tega kadra primanjkuje.«
Kakšen je postopek vpisa otroka s posebnimi potrebami v osnovno šolo s prilagojenim programom?
»Danes se na srečo že velikokrat v predšolski vzgoji ugotovijo težave, ki se pojavljajo pri določenem otroku. Starši ali ustanova, ki jo otrok obiskuje, predlagajo zanj usmeritev in nato sledi razgovor s starši na Zavodu za šolstvo in psihološki, defektološki ter zdravstveni pregled otroka pri komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Omenjena komisija izda strokovno mnenje, na podlagi katerega izda Zavod za šolstvo odločbo o usmeritvi, v kateri je navedeno, kakšno obliko pomoči potrebuje otrok.
Če gre za lažjo motnjo v duševnem razvoju, je otrok usmerjen v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom. Če pa je prisotna zmerna, težja ali težka motnja v duševnem razvoju, se pa otroka usmeri v poseben program VIZ. Obe obliki izobraževanja izvajamo na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka.
Otrok s posebnimi potrebami, ki ima višje intelektualne sposobnosti in druge motnje oziroma ovire, pa si z odločbo o usmeritvi v prilagojen program z dodatno strokovno pomočjo pridobi dodatne ure strokovne pomoči in prilagoditve v redni osnovni šoli.«
Se lahko tudi malčki s posebnimi potrebami vključujejo v vrtce?
»Tudi v vrtcih je prisotna
ta oblika integriranja - naše defektologinje namreč pokrivajo to področje tudi v teh ustanovah za najmlajše. Zelo pomembno je namreč, da se težave odkrijejo že v predšolskem obdobju, saj imajo potem otroci kasneje manj težav.«
Bo vedno več vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne šole?
»Vključenih bo toliko otrok, kot se jih bo sposobnih izobraževati po tem programu. V celotni populaciji otrok sta približno dva odstotka takih, ki so na tako nizkem intelektualnem nivoju, da ne zmorejo programa rednih šol. Za te otroke (z motnjo v duševnem razvoju) je potrebno in primerno, da se jim nudi prilagojeno izobraževanje. Le v tej obliki lahko tudi oni rastejo, se osebnostno krepijo in doživljajo uspehe. Menim, da bo vedno tako. Res pa je, da število vključenih otrok niha glede na situacijo v družbi.«
Ali ima šola zaradi omenjenega vključevanja kaj manj učencev? Bi lahko dolgoročno celo prišlo do zaprtja?
»Nikakor ne. Večji upad je bil pred leti, ko se je začelo govoriti o integraciji. V zadnjih dveh letih, odkar sem na tem delovnem mestu, pa število učencev niha med 60 in 70. Letos imamo vpisanih 70 učencev in med šolskim letom se še vedno vključi kakšen zraven. Tudi gradnja nove šole dokazuje, da je tovrstno izobraževanje v družbi še kako potrebno.«
»Otroci s posebnimi potrebami se pri nas dobro počutijo!«
Po besedah Helene Ocvirk, defektologinje iz Osnovne šole Ogle Meglič, njihovo šolo obiskuje 22 otrok s posebnimi potrebami. Največ jih je s pri-
Foto: Polona Ambrožlč
Učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka med ustvarjanjem
Foto: Polona Ambrožlč
Ravnateljica Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič
manjkljaji na posameznih področjih učenja in težavami na govorno-jezikovnem področju. Integrirana imajo tudi otroka s težko izgubo sluha in otroka z downovim sindromom.
Integracija po sogovorniči-nem mnenju prinaša številne prednosti tako za samega otroka kot njegove vrstnike. Lahko pa se pojavijo pri integriranih učencih tudi negativni dejavniki, ki se najpogosteje odražajo v težavah na čustvenem in osebnostnem področju ter socializaciji.
Ocvirkova je poudarila, da je pri integraciji otrok s posebnimi potrebami pomembno predvsem dobro sodelovanje med šolo in starši ter zunanjimi strokovnimi institucijami, kar je na njihovi šoli že dolgo ustaljena praksa, ki daje zelo dobre rezultate.
Kar se okolice tiče, predsodkov načeloma ni. »So izjeme, ki se tako odzovejo zaradi strahu za svojega otroka ali nepoznavanja situacije. Sošolci jih običajno lepo sprejmejo, razen v primeru, ko je otrok izrazito moteč predvsem na vedenjskem področju, kar otežuje in moti delo celega razreda,« je povedala defektologinja.
Glede težav, na katere naletijo pri integraciji, pa je bolj kot kadrovske izpostavila finančne: »Država, ki je v prejšnjih letih omogočila vključevanje otrok s posebnimi potrebami in njihovo delo z raznimi strokovnjaki, zadnje časa namreč precej varčuje na tem področju.«
»Vse se ustavi pri denarju!«
Na Osnovni šoli Mladika imajo vsako leto okoli pet odstotkov učencev, s katerimi delajo po individualiziranih načrtih učitelji, svetovalni delavci in mobilna specialna pedagoginja.
Po besedah ravnateljice mag. Sonje Purgaj je v letošnjem šolskem letu pri njih 19 učencev, ki imajo odločbo za dodatno
strokovno pomoč, štirje pa jo bodo dobili v kratkem: »Njihovi primanjkljaji so lažja izguba sluha, zmerna govorna in jezikovna motnja, dolgotrajna bolezen, lažja gibalna oviranost, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri nekaterih pa tudi motnje vedenja.« Vsi ti učenci se v šoli dobro počutijo, sošolci jih sprejemajo takšne, kakršni so.
Purgajeva vidi prednosti take integracije v socializaciji učencev ter navajanju in upoštevanju drugačnosti. »Slabost pa je, da nimamo dovolj dodatno strokovno usposobljenih učiteljev in prav tako premalo svetovalnih delavcev in specialnih pedagogov. Prav tako bi nekateri učenci potrebovali večje število ur dodatne strokovne pomoči. Žal pa se vse ustavi pri denarju,« je še razložila ravnateljica.
Čeprav bi učenec pomoč potreboval takoj, morajo na odločbe čakati leto dni, imajo pa tudi primere, ko starši ne želijo, da bi otrok imel status učenca s posebnimi potrebami, čeprav bi ga nujno potreboval.
»Predsodkov okolice ne opažamo!«
16 učencev s posebnimi potrebami obiskuje tudi Osnovno šolo Ljudski vrt, še osem pa jih je na njeni podružnici. Gre predvsem za otroke z govornimi motnjami, primanjkljaji na posameznih področjih, pa tudi s slušno prizadetostjo.
»Ti otroci sodijo v redne osnovne šole, saj imajo normalno razvite sposobnosti. Pri njih gre pač za neke primanjkljaje, kjer jim je treba dodatno pomagati. Država je bila tu zelo velikodušna glede dodelitve ur za dodatno pomoč in individualno delo s temi učenci,« meni Tatjana Vaupotič, ravnateljica omenjene šole.
Po njenem status otroka s posebnimi potrebami prinese tudi veliko dodatnega dela za šolo: »Od priprave predloga za pridobitev statusa otroka s posebnimi potrebami do obli-
kovanja strokovnega tima potem, ko odločba pride, do spremljanja učenca čez celo šolsko leto, srečevanja s starši in tako naprej. V vsakem primeru pa je najpomembneje, da to lahko posameznemu otroku v veliki meri pomaga in je zato dobrodošlo.« Tudi Vaupotičeva nima vtisa, da bi se morali ti otroci spopadati s kakšnimi predsodki, saj jih sošolci normalno sprejemajo.
Med težave, povezane s takšnim šolanjem, pa sogovornica uvršča predvsem dolgo čakanje na odgovor glede pridobitve statusa otroka s posebnimi potrebami, v zadnjih letih pa tudi varčevanje države na tem področju.
V Angliji vključevanje pogosto in dobro sprejeto
Živa Šoba iz Slovenske Bistrice, po izobrazbi defektolo-ginja, je zaposlena kot pomočnica učiteljice v eni izmed londonskih rednih osnovnih šol: »Sem pomočnica za posebne potrebe. Delam z dečkom, ki ima odločbo in mu po zakonu pripada 20 ur dodatne učne pomoči na teden. To pomeni, da delava v majhni skupini ali individualno. Zanj prilagajam učno snov in material, mu dodatno razložim navodila ... Zelo tesno sodelujem z ostalimi strokovnjaki, vsak dan po šoli pa se pogovorim tudi s starši učenca.«
V Angliji se na področju vključevanja trudijo in usmerjajo otroke s posebnimi potrebami v redne inštitucije, če je to le mogoče. »Učenci s posebnimi potrebami so tukaj zelo dobro sprejeti, kar je opaziti tudi v razredu. Sošolci so jim pripravljeni pomagati in kažejo razumevanje za drugačnost,« je z nami delila svoje izkušnje iz tujine Šobova.
Polona Ambrožič
Ptuj • Arsana v novem glasbenem letu
Glasbene poslastice tudi v novi sezoni
V Društvu za glasbeno umetnost Arsana Ptuj so poskrbeli, da bosta tudi jesen in zima v novi sezoni vrvela od kvalitetnih glasbenih dogodkov, tako kot je to bilo v okviru prvega festivala Art Ptuj, ki sta ga skupaj pripravila Arsana in Art Stays v letošnjem poletju, ko so Ptuj preplavili umetniki s celega sveta.
Nadaljevali bodo četrto koncertno sezono Arsana 2009/2010, v tem času bodo ponovili nekaj najboljših koncertov festivala Art, da si jih bodo lahko ogledali vsi tisti, ki so jih zamudili julija. Gre za koncerta Ars Tango in Vox Arsana. Stalnica delovanja pa je neformalno glasbeno izobraževanje, glasbene urice za mladino in odrasle v najrazličnejših instrumentih.
V novi sezoni je Arsana k sodelovanju povabila tudi izvrstnega slovenskega tolkalca Nina Mureškiča, ki se je učil povsod v svetu in bo vodil celoletni tečaj tradicionalnih tolkal in afriških ritmov. Namenjen je mladostnikom in tudi starejšim, ki so se s tolkali
že srečali, dobrodošli pa bodo tudi tisti, ki bodo šele s tem tečajem pričeli pridobivati bobnarske izkušnje. Nino bo s seboj prinesel tolkala, zaželeni pa so tudi lastni instrumenti. Tečaj bo potekal enkrat tedensko po dve uri v skupini osmih do desetih udeležencev. Prvo srečanje bo že danes zvečer ob 19. uri v prostorih društva Arsana v Jadranski ulici 4 na Ptuju. Zaključni nastop udeležencev delavnice bodo vključili v program II. Festivala Art v letu 2010. S tem je Ptuj dobil novo vsebino, ki je nimajo niti v Maribor niti v Ljubljani, ker Mureškiču Ptuj preprosto ugaja.
V okviru koncertnega cikla v novi sezoni Arsana, ki je že četrta po vrsti, vabi v tem te-
Foto: Črtomir Goznik
Mladen Delin, predsednik Društva za glasbeno umetnost Arsana: »Dogodek sezone bo Art karneval koncert v času 50. kurentova-nja.«
dnu tudi že na prvi koncert. V slavnostni dvorani ptujskega gradu bo 9. oktobra ob 20. uri nastopila glasbena zasedba kvartet Tulipan. Zasedba v svojem programu združuje različne glasbene zvrsti, barok, klasiko, romantiko in slovenske ljudske pesmi. Njihovo muziciranje poznajo ljubitelji dobre glasbe tudi v Italiji, Avstriji, Belgiji in na Hrvaškem. Predvajajo pa jo tudi na različnih radijskih postajah po Evropi in Ameriki.
Zaradi velikega zanimanja bodo novembra izvedli koncert zasedbe Ars Tango s posebnim gostom, akordeoni-stom Markom Hatlakom, ki ga namenjajo vsem tistim, ki so ta izjemni dogodek zamudili v času prvega poletnega festiva-
la Art. Ljubitelje dobre glasbe pa bodo povabili tudi na koncert Vox Arsane.
Dogodek sezone 2009/2010 pa bo zagotovo v februarju 2010 v času ptujskega kuren-tovanja, ko bodo pripravili Art karneval koncert, glasbeno gledališki scenski dogodek z umetniki iz več držav v maskah in kostumih ter igralcem, ki bo dogodek povezoval. S tem bomo našemu kurentovanju ob 50-letnici v letu 2010 dodali tudi eno umetniško vsebino, pravi predsednik Društva za glasbeno umetnost. Spomladi bodo nadaljevali projekt Gregorja Strniše Beat The Beatles, izvedli tudi enega od muziklov, za konec sezone pa bodo pripravili še koncert Big Banda.
MG
Ptuj • Smejalni klub v najstarejšem slovenskem mestu
Nad stres z jogo in smehom
V prostorih ČS Ljudski vrt bosta Natalija Karo in Jolanda Š. Bauer, vaditeljici joge smeha z mednarodno licenco po metodi dr. medicine Madana Katarije iz Indije, nekaj petkov do konca leta kazali, kako se s stresom učinkovito spopasti z jogo smeha. Začeli bosta že ta petek.
» Smeh je najboljši naravni antistresor. Če ga pogosto prakticiramo, začnemo gledati na življenje in svet bolj optimistično. Pozitivna stališča pa so predpogoj za zdravo življenje. Tako nam tudi težave več ne bodo mogle do živega. Smeh je najenostavnejše in izjemno učinkovito zdravilo, ki nič ne stane in ga imamo vedno s seboj. Že sam smehljaj na obrazu spodbudi izločanje hormonov sreče.
Joga smeha je kombinacija gibalno-vokalnih vaj, iger, dihanja in globoke sprostitve po približno 30 minutah intenzivnega smejanja, z vmesnimi
dihalnimi oddihi. Joga smeha deluje pomlajevalno, v bistvu gre za neko skupno naravnanost k pozitivnemu in harmoniji. Vsakokrat, ko si na obraz zarišemo nasmešek, se v možganih začnejo izločati hormoni sreče. Naši možgani dejansko ne ločijo med pravim in narejenim smehom, zato se v obeh primerih začnejo izločati hormoni sreče, kar lahko seveda s pridom izkoristimo.
Za smeh ni nujno potreben smisel za humor, ki je stvar leve možganske polovice. Joga smeha je povezana z desno polovico možganov in temelji na smejanju brez razloga. Za smeh
Foto: Črtomir Goznik
Natalija Karo in Jolanda Š. Bauer, vaditeljici z mednarodno licenco
se torej lahko tudi programiraš. Telo pri smehu dobi več kisika in življenjske energije, odstranijo se negativne posledice stresa, okrepi se imunski sistem, smeh pomaga uravnavati previsok krvni tlak, zaradi izločanja naravnih protibole-činskih hormonov se odpravi ali zmanjša bolečina. Glede na vse pozitivne učinke sva se odločili organizirati vadbo smeha za vse v starosti od 10 do 99 let za vse, ki si želijo kvalitetne spremembe v svojem življenju, predvsem pa več pozitivnega duha,« sta pred prvo seanso joge smeha povedali vaditelji-ci Jolanda Š. Bauer in Natalija Karo.
Smeh po metodi dr. Madana Katarije je doslej osvojil že več kot 250 tisoč ljudi v 40 državah sveta, kjer deluje že več kot 5000 smejalnih klubov. Če je smeh pol zdravja, se v jogi smeha skriva celo zdravje.
Jolanda Š. Bauer se bo na Ptuju predstavila tudi z gledališčem Joli - z gledališko delavnico z otroki v povezavi s tretjim življenjskim obdobjem. Z
velikim veseljem prenaša čare, skrivnosti in umetnost gledališča na najmlajše. Z njim odkriva skrite talente na področju umetnosti v vseh njenih razsežnostih, na likovnem, glasbenem, gibalnem in govornem področju. V gledališču Joli ustvarjajo otroci s posebnimi potrebami, nadarjeni in otroci s primanjkljaji na psihofizičnem področju. Vključeni pa so tudi otroci s cerebralno paralizo.
Natalija Karo pa bo ob jogi smeha v prostorih ČS Ljudski vrt do konca leta pripravila tudi tri gong meditacije, ki bodo vodile v stanje, kjer zdravi lastna zavest. Gong je pesem naše duše, prvo šepetanje naše duše, to je prvi zvok v veselju in zvok, ki ustvarja vesolje, ob tem pa ustvarja tudi moč, mir in zdravi, pravi Natalija, ki bo na teh seansah igrala na planetarne gonge Meseca, Jupitra, kitajskega gonga in tudi na druge instrumente, kot so tibetanske sklede, shruti box, tingshe, školjko, palice dežja in podobno.
MG
Ptuj • Volilna konferenca MO SDM in posvet
Skupaj do novih idej in projektov
V hotelu Primus na Ptuju je 2. oktobra potekala volilna konferenca Mestnega odbora Slovenske demokratske mladine Ptuj, podmladka SDS, ki jo je do konference vodil Andrej Korpar. Nasledil ga je 26-letni Matjaž Murko.
S politiko se je Matjaž Murko pričel ukvarjati pred enim letom. Za vstop v aktivno politiko se je odločil predvsem za to, ker opaža, da je gospodarstvo dejansko zelo povezano s politiko. S svojo energijo in s močjo bo poskušal predstaviti neke ideje, stališča, ki bi jih bilo potrebno uresničiti v korist gospodarstva. Izvolitev za predsednika mu pomeni veliko, upa, da bo izpolnil pričakovanja članov, ki jih tudi poziva, da se mu pridružijo pri uresničevanju idej, da bodo skupaj lahko naredili več, skupaj ustvarili
projekte, ki bodo pravi za ta podmladek. Želi si, da bi člani oziroma mladi iz vseh okolij tudi sami podali čim več novih idej. Kot podmladek SDS bodo pri svojem delu zagovarjali tudi vse njegove ideje.
Volilni konferenci je sledil posvet, na katerem je govoril evropski poslanec iz vrst SDS dr. Milan Zver, ki je orisal aktualne politične in gospodarske razmere v Sloveniji in EU. Med drugim je povedal, da pri predsednikovanju svetu EU nismo bili slabi, celo opozicija je priznala, da smo to stvar dobro
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Murko, novi predsednik Mestnega odbora Slovenske demokratske mladine Ptuj
opravili. Janševa vlada je bila uigran orkester, če bi ostala, dna, kakršnemu smo priče sedaj, po vsej verjetnosti ne bi bilo, tudi giganti se ne bi tresli, čeprav v teh težkih časih ni enostavno biti minister oziroma v vladi. Dejstvo pa je, da se je Pahorjeva vlada z gospodarsko krizo spopadla neučinkovito. Socialni problemi se v krizi vedno pojavijo z zamiki. Kako dolgo bo kriza še trajala, je težko napovedati. Kriza je lahko tudi priložnost, če jo znaš izkoristiti, iz nje bi družba lahko izšla še bolj zdrava, če bi se je znali lotiti, da
bi pustili kisik gospodarstvu in da ne bi zviševali davkov. Zdaj pa je tako, da jih vedno manj dela, plačujejo pa vedno večje davke. Zver je odločno tudi proti temu, da bi se varčevalo pri otrocih, lahko pa bi se odločneje spopadli z državno upravo, v kateri v Sloveniji vladajo čudna pravila, da državnega uradnika ne moreš spraviti v penzijo, če tega noče. Kot evropski poslanec se bo potrudil po najboljših močeh, največ je odvisno od tega, koliko si sam sposoben narediti, koliko imaš volje.
Turnišče • Zaključek projekta Biotehniške sole Ptuj
Od špinačnih do kakavovih rezancev s čokolado
V petek, 2. oktobra, je v prostorih šolskega posestva na Turniščah potekala zaključna prireditev projekta Priprava jedi, pogrinjkov, aranžiranje in dekoracija, ki ga je ptujska biotehniška šola namenila izobraževanju odraslih.
Vse od januarja so namreč različna društva podeželskih in kmečkih žena iz devetih občin podravske regije pripravljala razne jedi, izdelovala embalaže zanje, oblikovala svojo blagovno znamko in tudi spoznala poti trženja.
Namen projekta, ki ga je šola izvajala v okviru ukrepa Leader in lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja, je bilo vzpodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in vseži-vljenjskega učenja ter oblikovanje novih podjetniških idej. Dekleta in žene iz številnih društev (iz Ptuja, Trnovske vasi, Dornave, Vitomarcev, Markov-cev, Juršincev in Kidričevega) so se z navdušenjem in v velikem številu odzvale.
Rdeča nit njihovih srečanj so bili rezanci. »Izhajali smo iz neke tradicije, ki smo jo potem nadgradili s sodobnostjo. Pripravljali smo široke rezance z različnimi dodatki - med drugim smo delali špinačne, pol-nozrnate, kakavove in jajčne re-
Koordinatorica projekta Vida Babšek in ravnatelj dr. Vladimir Korošec sta predstavila utrinke večmesečnega dogajanja.
zance. Potem pa smo iz samih rezancev tudi pripravljali jedi,« nas je seznanila koordinatorica projekta Vida Babšek. Pri tem so prav tako prepletali tradici-
jo s sodobnostjo in se ponekod lotili tudi drzne ponudbe, ki je, na primer, vključevala kakavo-ve rezance s čokoladno kremo.
Na zaključni prireditve so
gostom prikazali sadove svojega dela in na ogled postavili tudi nekatere izdelke dijakov ptujske biotehniške šole.
Polona Ambrožič
Ptuj • Pred začetkom gradnje nove telovadnice in jedilnice
V pričakovanju novih pridobitev
Na novo telovadnico, kuhinjo in jedilnico čakajo v OŠ Ljudski vrt na Ptuju že najmanj 12 let. Zdaj je tako daleč, da ni več nobenih ovir, da se pripravljalna dela na gradbišču ne bi pričela. Sredi avgusta so ga zapustili arheologi, v začetku prejšnjega tedna pa so potekli tudi vsi roki za morebitne pritožbe glede izbire izvajalca del.
Potem ko je prvi najugodnejši ponudnik za izvedbo del, Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, odstopil, je bil izbrano podjetje Project Ing. Pogodbo o gradnji naj bi podpisali te dni. Gre za investicijo v višini 3,7 milijona evrov, ki mora biti zaključena do 30. julija 2010.
»S to izredno pomembno investicijo se bo na naši šoli zaključil večletni investicijski ciklus, ki pomeni zaključek naših in občinskih prizadevanj za ureditev prostorskih pogojev na šoli,« je te dni povedala ravnateljica Tatjana Vaupotič. Izredno se veselijo začetka in še bolj zaključka gradnje ter možnosti uporabe nove telovadnice, kuhinje in jedilnice. Kljub temu da do začetka gradnje prihaja z majhnim zamikom, so v OŠ Ljudski vrt optimisti, prepričani so, da bodo nove objekte lahko pričeli uporabljati že z začetkom novega šolskega leta 2010/11.
V tekočem šolskem letu uresničujejo vzgojni načrt, ki so ga skupaj oblikovali v lanskem šolskem letu, uresničujejo fleksibilen predmetnik, učenci od petega razreda naprej imajo predmete, prikaterih je to dovoljeno, v urnik postavljene tako, da imajo eno polovico šolskega leta en predmet, drugo polovi-
co drugi šolski predmet. S tem sem jim zmanjša tedenska obveznost biti pripravljen na toliko in toliko predmetov, lažje so njihove torbe, ker nosijo manj učbenikov v enem šolskem dnevu. Šola je poleg tega vključena v dva velika državna projekta, eden poteka prek Inštituta za kriminologijo, to je prepoznavanje in preprečevanje nasilja v osnovnih šolah, drugi pa je uvajanje samoevalvacije v osnovne šole, kjer so bili izbrani med štiri osnovne šole v Sloveniji, v katerih poteka ta pilotski projekt. Nadaljujejo tudi projekt Konekt, ki je bil letos spomladi na evropski ravni prepoznan
kot izredno kvaliteten projekt. Tudi v novem šolskem letu nadaljujejo izmenjavo s švedskimi učenci, starši in učitelji. Izdelali bodo kuharsko knjigo značilnih švedsko-slovenskih receptov. Učenci bodo pri tem razvijali svoje sposobnosti v angleškem jeziku, saj bodo morali slovenske recepte prevesti v angleški jezik, švedski otroci pa iz angleščine v slovenščino. Šola se uspešno vključuje tudi v občinske projekte, z vrsto aktivnosti so se v septembru uspešno vključili tudi v Evropski teden mobilnosti. Pričenja se šolski projekt, ki ima letos na matični šoli naslov Otroci sveta, na po-
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Vaupotič, ravnateljica OS Ljudski vrt
družnični šoli pa Družina. To bo rdeča nit dela v tem šolskem letu z zaključkom na šolskih prireditvah na eni in drugi šoli. Pripravili pa so tudi že predlog sodelovanja v projektu Evropske prestolnice kulture 2012. Vključili se bodo predvsem s temami iz arheologije in življenja Rimljanov, torej teme, ki jo imajo pred nosom, na svojem dvorišču.
Ob vseh spremembah, povezanih z novim šolskom letom, ki so vsebinske, organizacijske in logistične narave, zlasti še, ker bodo morali še eno leto pouk telesne vzgoje izvajati na tujem terenu in ker bo celo šolsko leto ob šoli potekala gradnja, so se podobno kot v drugih okoljih morali temeljito pripraviti tudi na morebitno pandemijo nove gripe. Poskrbeli so za potrebne edukativne in druge potrebne ukrepe, uredili so tudi prostor, v katerega bodo umaknili morebitnega obolelega. Pripravili pa so tudi akcijski načrt v primeru, če bi obolelo večje število učiteljev, da bi lahko delo v razredih nemoteno potekalo naprej, v kuhinji in drugje. Potrudili se bodo po najboljših močeh, da ne bo prišlo do širjenja nove gripe med zaposlenimi in učenci.
MG
Od tod in tam
Gornja Radgona • Cilka Dimec Zerdin -častna občanka
% \J r '	'J 1 1»»	« I f	i	* 9 . #» , Ä hm
				
Foto: NS
V Gornji Radgoni se zaključujejo številni dogodki, povezani s 14. občinskim praznikom. Po slavnostni akademiji so sobotni večer namenili osrednji prireditvi ob 25-letnici delovanja domačega folklornega društva, dan pozneje pa so obeležili polstoletnico Ribiškega doma. Odprli so tudi obnovljen Vrtec Manka Golarja in pripravili koncert vokalnega kvinteta Prekmurci. Predstavljena je bila zloženka o znamenitih Radgončanih, praznovanje pa so sklenili z magistralnim koncertom saksofonista Roka Volka. Častna občanka je postala Cilka Dimec Žerdin iz Rodmoščancev, nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka je prejel Branko Klun, zlati, srebrni in bronasti grb so dobili Zlatko Erlih, Zvonko Gredar in Danilo Rajh, listino občine Gornja Radgona pa Jožef Marušič.
NŠ
Ljutomer • Likovna razstava Majde Kuhar
Foto: NS
V ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka je v oktobru na ogled razstava slikarskih del Majde Kuhar (na posnetku). Rojena Mariborčanka, ki živi in ustvarja v prekmurskih Puconcih, je likovno izpoved pričela močneje izpričevati šele po upokojitvi. Najprej zase, kasneje tudi za javnost. V slikanju na platno prevladujeta olje in akril. Likovni kritiki ugotavljajo, da Kuharjeva svoja slikarska dela ustvarja nežno in prefinjeno, čeprav nazorno izražajo njeno notranje doživljanje sveta, življenja in okolja, v katerem deluje. Njena umetnost ne temelji na vsakdanjih podobah, ampak išče svojstven spoj videnega sveta z osebnim prepričanjem in odnosom do njega.
NŠ
Spodnje Podaje • Cepljenje proti sezonski gripi
Foto: OM
Te dni se je v ambulantah Zdravstvenega doma Ptuj pričelo cepljenje proti sezonski (ne pa novi!) gripi. V prostorih zdravstvene vzgoje so prve cepili že včeraj, cepljenje pa bo trajalo še do petka in stane 12 evrov, razen za kronične bolnike in osebe nad 65 let, ki bodo plačali 7 evrov. Proti sezonski gripi cepijo tudi v zunanjih ambulantah: včeraj v hajdinski ambulanti, danes v splošni ambulanti v Kidričevem, jutri v splošni ambulanti Podlehniku, v četrtek v splošni ambulanti v Žetalah, v ambulanti v Leskovcu pa bodo cepili v petek. Iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pa so sporočili, da na Ptuju, potem ko so zaprli svojo enoto (nad lekarno), več ne izvajajo klasičnega ambulantnega cepljenja proti gripi, temveč le v okviru organiziranih terenskih cepljenj.
Lenart • Položitev temeljnega kamna
Mesto se bo ogrevalo na biomaso
V četrtek so v Lenartu položili temeljni kamen za izgradnjo daljinskega sistema ogrevanja njihovega mesta na lesno biomaso. Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji, ki poteka na podlagi podelitve koncesije in naj bi bil delno zgrajen že v tem letu.
Koncesijo za izvedbo del so na lenarški občini podelili podjetju Eko Toplota Energetika iz Lj'ubljane, katerega 100-odstotni lastnik je avstrijsko podjetje Ke-lag Waerme, ki se ukvaj predvsem z izkoriščanem obnovljivih virov energiji s pomočj'o sonca, vetra, vode, lesne biomase ... Pod-j'etj'e bo tudi financiralo 70 odstotkov proj'ekta, vrednega 5 milij'onov evrov, ostalo pa je iz evropskih sredstev namenilo Ministrstvo za okolje in prostor.
Trenutno je projekt v prvi od treh gradbenih faz. Pričeli so že fizično izgradnjo, gradbena dela na toplovodnem omrežju in izgradnjo kotlovnice.
»Pokazati želimo sebi, našim prebivalcem in tudi ostali Sloveniji, da lahko v osrednjih Slovenskih goricah naredimo korak naprej v ohranjanju okolja in izkoriščanju obnovljivih virov energije. Ni namreč logično, da v naših gozdovih propada lesna biomasa, mi pa kupujemo za ogrevanje drago nafto. Če bomo izkoristili to, kar imamo doma, bomo imeli nova delovna mesta ter bomo živeli v boljšem in čistejšem okolju,« je odločen mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart.
»Vse občine bi morale razmišljati o ogrevanju z energijo iz obnovljivih virov!«
V četrtek so tako Lenarčani simbolično položili temeljni kamen za toplarno, v kateri bo nameščen sistem dveh kotlovnic. »Ena bo na lesno biomaso, druga pa še na olje in se bo
uporabljala samo za morebitni izpad ali za tiste konice, ko je treba v trenutku oddati v sistem veliko toplotne energije. V naslednjih fazah pa bo gradnja toplovoda po drugih predelih mesta,« je še pojasnil prvi mož lenarške občine.
V Sloveniji sicer obstaja že nekaj podobnih primerov glede izkoriščanja biomase, so pa v Lenartu prvi, ki so se takšnega projekta lotili z javnim razpisom, izbrali koncesionarja in mu podelili koncesijo za 30 let.
Nad njihovim dejanjem je bila tako navdušena Martina Šumenjak Sabol, predsednica Zveze društev za biomaso Slovenije in ena od slavnostnih govornikov na prireditvi: »Da-
našnji dogodek je za Slovenske gorice in ta del Slovenije na splošno izrednega pomena. Prav vse občine bi namreč morale razmišljati, kje in kako bodo lahko izpeljale daljinske sisteme ogrevanja na lesno bi-omaso oziroma z energijo iz obnovljivih virov.«
Projekt naj bi končali leta 2011
Zaenkrat sicer približno 90 odstotkov prebivalcev Lenarta za ogrevanje uporablja nafto, z novim okolju prijaznejšim načinom ogrevanja pa jim bo po napovedih župana lahko toplo že v letu 2011.
Koliko pa se jih je do zdaj odločilo za nov način ogreva-
nja? »Podpisane so pogodbe z vsemi javnimi objekti, pristopilo je tudi že nekaj podjetij in individualnih hiš, ki se sicer v tem trenutku manj odločajo za tak način ogrevanja. Ampak prepričan sem, da se bodo zanj odločili, ko bo stvar zaživela in bodo lahko videli, kako dejansko poteka,« je odgovoril Kram-berger.
Po njegovih besedah v tej prvi fazi naročnike čakajo tudi nekatere ugodnosti: »Priključ-nine ni, brezplačno dobijo še toplotni izmenjevalec, ki ga podjetje namesti na ustrezno mesto v stavbi. Tam je nameščen tudi števec in glede na porabo energije lastnik potem tudi plača.«
Polona Ambrožič
Benedikt • Z 22. seje občinskega sveta
Vec uživalcev prepovedanih drog
Občinski svetniki Občine Benedikt so se minulo sredo sestali na 22. redni seji. Na dokaj mirnem srečanju je bila najpomembnejša točka dnevnega reda sprejetje investicijskega načrta za izgradnjo komunalne infrastrukture Term Benedikt. Pregled varnostne situacije na njihovem območju v preteklem polletju pa je pokazal, da se med drugim povečuje problematika nedovoljenih drog.
Po besedah Roberta Grični-
ka iz Policijske postaje Lenart v Benediktu na področju varnosti sicer večjih težav ni, se pa pogosto srečujejo z vandalizmom,
nekoliko več je nasilja v družini, pa tudi število rednih uživalcev prepovedanih drog se letno povečuje.
Župana benediške občine
Foto: Polona Ambožič
Benediški svetniki z županom na čelu med 22. redno sejo
Milana Gumzarja pri tem
skrbijo tudi tisti, ki jih statistike ne zajemajo. »Zaskrbljujoče je, da ni podatka o tem, koliko jih dejansko uživa droge. O tem problemu še žal v občini ni nihče resno razmišljal, zato bomo morali v nadaljevanju tudi premisliti o odprtju kakega mladinskega centra oziroma pridobiti ljudi, ki se bodo s tem področjem ukvarjali in takšne težave v okolju tudi zaznali.«
Največ časa so se svetniki zadržali pri sprejetju omenjenega investicijskega načrta glede benediških term, po katerem se bodo, kot pravi Gumzar, sedaj potegovali za kohezijska sredstva programa Razvoj regij. Projekt naj bi stal okoli 600.000 evrov.
Dotaknili so se tudi benedi-škega vrtca in sistematizacije tamkajšnjih delovnih mest. Pri tej temi je župan poudaril, da so v vrtec sprejeli vse otroke, katerih starši so to želeli. Zavrnili pa so tiste, ki nimajo stalnega prebivališča v njihovi občini.
Obravnavali so še pritožbo občana, ki želi graditi novo hišo, vendar naj bi mu zemljišče ogrožal plaz. Meni, da je zato odgovorna občina, saj naj bi ga povzročilo odvodnjavanje ene izmed lokalnih cest. Župan je zato predlagal ustanovitev nevtralne komisije, ki si bo območje ogledala, na podlagi njenih ugotovitev pa bodo nato tudi ukrepali.
Polona Ambrožič
Od tod in tam
Sestrže • Kožuhanje po starem
Foto: Brigita Ptiča r
V domu krajanov v Sestržah so se zbrali kožuhači. Okoli petdeset kmečkih žena iz društev kmečkih žena Majšperk, Kidričevo, Kebel, Stoperce se je zbralo in prišle so na lič-kanje koruze, katere lastnica je bila Jožica Medved iz Se-strž. Precej storžkov koruze je bilo treba oguliti, kar štiri traktorske prikolice. Organizatorice tega domačega praznika, ki so ga poimenovale OD ZRNA DO KRUHA, so bile kmečke žene iz Majšperka, njihova predsednica pa je Štefka Medved, ki pridno skrbi, da se na ta domači kmečki praznik vedno kaj dogaja. Ko-žuharice in kožuharji so si pripovedovali šale, zapeli domače ljudske pesmi, na harmoniki pa jih je spremljala Katica Krošl iz Leskovca. Po zaključku so tudi tekmovale, katera najprej zlušči strok koruze. Po končanem delu so si pripravile prijetno pojedino, ni manjkalo domače orehove potice, dobre domače kapljice in tudi zaplesale so. To je bilo že četrto tradicionalno kožuhanje, ki ga bodo kmečke žene Majšperka ponovile še naslednje leto.
Brigita Ptičar
Ptuj • Športni dan s paraolimpijko
Septembrsko sredo smo učenci OŠ Mladika imeli športni dan, na katerem so dečki igrali nogomet, deklice pa košarko. V odmoru nas je obiskala uspešna športnica - para-olimpijka Tatjana Majcen Ljubič, metalka diska, kopja in krogle. Spremljal jo je tudi njen trener Gorazd Rajher, ki nam je povedal, kako potekajo treningi. Klepetali smo in športnica nam je zaupala svoje izkušnje. S športom se aktivno ukvarja že sedem let. Kot osnovnošolka je imela rada športno vzgojo. Svojo prihodnost je videla v atletiki. Po nesrečnem padcu s češnje seji je življenje spremenilo. Izkazala pa seje kot vztrajna, saj nastopa na različnih velikih tekmovanjih, in to zelo uspešno. Na svetovnem prvenstvu Lille - Vilenneve d Asca v Franciji leta 2002 je dosegla 6. mesto v suvanju krogle in 7. mesto v metu diska. V Atenah na OI je osvojila srebrno in bronasto medaljo. Pričakuje, da bo na paraolompijskih igrah v Londonu leta 2012 zelo uspešna. Zato redno trenira, pri tem pa jo spodbuja in ji svetuje njen trener. Tudi mi ji želimo, da bi ji uspelo. Spoznali smo, da učenci prevečkrat tarnamo in nam je marsikaj težko, premalo pa se zavedamo, da nam bodo vztrajnost, gibanje in znanje ter vložen trud pomagali, da bomo v življenju trdnejši.
Dania Kanlič, 8. c, OŠ Mladika
Prlekija • Obrtniki na Češkem
Obrtno-podjetniška delegacija je skupaj s predstavniki občinske uprave občine Ljutomer obiskala Fulnek in še poglobila sodelovanje na gospodarskem, družbeno političnem in športnem področju s sicer že 40-letnim pobratenim češkim mestom. Tokratni pomembnejši ogledi so bili v 70 kilometrov oddaljenih Nošovicah, ki slovi po tovarni avtomobilov Hyundai in eni najstarejših pivovarn v Evropi. Znana korejska znamka osebnih avtomobilov je pričela na Češkem poslovati lani novembra in je še pred iztekom koledarskega leta presegla proizvodni načrt. Na povratku so si Ljutomerčani v Koprivnicah ogledali še znamenit tehnični muzej avtomobilov Tatra (na posnetku), v Vyškovu pri Brnu pa še najrazličnejšo letalsko mehanizacijo, ki seje uporabljala predvsem v 2. svetovni vojni.
Foto: DK
Foto: NS
Foto: wikimedia.org
Manila, Sumatra • Naravne katastrofe po svetu
Število žrtev tajfuna Ketsana preseglo 400, na Sumatri več kot 1000 mrtvih
Tajfun Ketsana, ki je v minulih dneh opustošii jugovzhodno Azijo, je po zadnjih podatkih terjal več kot 400 smrtnih žrtev, več kot dva milijona ljudi pa je ostalo brez domov. Območju se medtem približuje še tajfun Parma, zaradi česar se oblasti bojijo nove katastrofe. Ketsana, ki je minuli konec tedna najprej udarila na Filipinih, nato pa je prešla še Vietnam, Kam-bodžo in Laos, je zahtevala več kot 400 mrtvih, največ, skoraj 300, na Filipinih. V Vietnamu je umrlo skoraj sto ljudi, 14 v Kambodži, iz Laosa pa danes poročajo o 16 mrtvih. Več sto ljudi še vedno pogrešajo.
Na severu Filipinov v soboto pričakujejo novo ujmo, tajfun Parma, ki bo, če ne bo spremenil smeri, povzročil novo katastrofo. Poplave, ki jih je v tej državi povzročila Ketsana, so bile sicer najhujše v zadnjih štirih desetletjih, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Zaradi bližajočega se novega tajfuna je filipinska predsednica Gloria Arroyo danes v celotni državi razglasila stanje naravne katastrofe.
Parma, ki ga spremlja veter s hitrostjo do 195 kilometrov na uro oziroma s sunki, ki dosežejo celo 230 kilometrov na uro, po napovedih vremenoslovcev naj ne bi prinesel toliko padavin kot Ketsana.
Pred Ketsano je na območju avgusta divjal tajfun Morakot. Ta je na Tajvanu povzročil zemeljske plazove in najhujše poplave v 50 letih ter terjal številne mrtve. Smrtne žrtve je Morakot zahteval tudi na Filipinih in na Kitajskem.
Število smrtnih žrtev uničujočega potresa, ki je v sredo prizadel Sumatro, se je povzpelo na najmanj 1100, verjetno pa bo še naraslo, je danes na sedežu ZN v New Yorku dejal vodja humanitarnih služb pri svetovni organizaciji John Holmes.
Potres jakosti 7,6 po Richterjevi lestvici je v sredo rušil poslopja in netil požare v mestu Padang na indonezijskem otoku Sumatra, kjer živi skoraj milijon ljudi. Mesto je po katastrofi v veliki meri ostalo brez elektrike in komunikacijskih povezav, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Indonezijske oblasti so pred tem danes sporočile, da je potres terjal najmanj 770 mrtvih in skoraj 300 poškodovanih. Več območij na Sumatri je sicer še vedno nedostopnih.
Zaradi neurij, ki so minuli teden zajela jug Italije, še posebej pa Sicilijo, so umrli štirje ljudje, okoli 20 jih je bilo poškodovanih. Oblasti se bojijo, da bo število žrtev še poraslo, saj so določena območja Sicilije še vedno odrezana od sveta. Dve trupli moških, pokriti z blatom, so v noči na petek našli na vzhodu Sicilije, kje so našli še dve smrtni žrtvi, pa za zdaj niso sporočili. Po navedbah civilne zaščite so razmere težavne, saj je na nekaterih območjih Sicilije v treh oz. štirih urah padlo od 220 do 230 milimetrov dežja, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Najmanj 100 ljudi pa je zaradi zemeljskih plazov, ki so porušili več hiš in razmetali avtomobile, zapustilo svoje domove. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Carigrad - Leto 2010 bo gospodarsko zelo negotovo, brezposelnost se bo, kljub temu da bodo gospodarstva večine držav ponovno beležila rast, povečevala še naprej, je danes v Carigradu dejal predsednik Svetovne banke Robert Zoellick. Opozoril je, da se v vzhodnoazijskih gospodarstvih ob znakih hitrejše rasti kažejo tudi znaki inflacije. Padec zaradi finančne krize smo uspeli ustaviti, vendar je še prezgodaj za razglasitev uspeha, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Zoellick. Države, posebej tiste z nižjimi dohodki, imajo zaradi krize še vedno težave zaradi upada izvoza, denarnih tokov, turizma in investicij. Pričakuje, da bo brezposelnost še naprej rasla in da se bo nato počasi zniževala. ZDA bodo danes objavile podatke o brezposelnosti, ki naj bi po pričakovanjih analitikov pokazali, da je stopnja brezposelnosti narasla na 9,9 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Stopnja brezposelnosti na Japonskem je avgusta padla z julijskih 5,7 na 5,5 odstotka, v EU pa je bila po zadnjih podatkih pri 9,6 odstotka. Bruselj - Evropska komisija je danes storila naslednji korak v postopku proti trem članom združenja letalskih družb Oneworld - britanskemu nacionalnemu prevozniku British Airways, španski nacionalni letalski družbi Iberia in ameriškemu prevozniku American Airlines, ki jih sumi omejevalnih poslovnih praks pri sodelovanju na čezatlantskih povezavah. Evropska komisija je v t.i izjavi o možnih kršitvah, ki predstavlja prvo etapo v postopku proti kršiteljem prava EU na področju konkurence, zapisala svoje ugotovitve glede usklajevanja komercialnih, izvedbenih in marketinških dejavnosti na čezatlantskih povezavah. Družbe naj bi se dogovarjale glede urnikov, zmogljivosti, cen in upravljanja s prihodki na čezatlantskih povezavah. Gre še posebej za povezave med EU, Švico in Norveško ter Severno Ameriko (Kanada, ZDA, Mehika in Portoriko).
Tokio - Stopnja brezposelnosti na Japonskem se je avgusta v primerjavi z julijem znižala s 5,7 na 5,5 odstotka, kar je prvo zmanjšanje brezposelnosti v sedmih mesecih, je danes sporočila japonska vlada. Podatek je presenetil analitike, ki so pričakovali dvig stopnje brezposelnosti na 5,8 odstotka. Obenem se je avgusta okrepila tudi potrošnja gospodinjstev. Japonsko gospodarstvo se je v drugem četrtletju izvilo iz primeža recesije. Japonski bruto domači proizvod (BDP) se je tako v drugem trimesečju na četrtletni ravni povečal za 0,9 odstotka, na letni pa za 3,7 odstotka. Na preobrat v gospodarski dejavnosti je vplivala predvsem povečana državna poraba v obliki obsežnega nabora proti-kriznih ukrepov in povečano povpraševanje po japonskem izvozu, predvsem v hitro rastočih azijskih gospodarstvih, kot je kitajsko. Vseeno pa obeti ostajajo negotovi, zato se podjetja nerada odločajo za nove naložbe v proizvodnjo in za zaposlovanje novih delavcev, zaradi česar po mnenju analitikov izrazitejšega padca brezposelnosti ni pričakovati. New York - Nepričakovan skok v prošnjah za nadomestilo ob brezposelnosti v ZDA in posledično nove skrbi, da naraščajoča brezposelnost zavira okrevanje ameriškega gospodarstva, so potegnile navzdol tečaje na newyorškem Wall Streetu. Indeksa Dow Jones in Nasdaq sta v prve pol ure trgovanja izgubila več kot odstotek. Prvi trgovalni dan v zadnjem letošnjem četrtletju je tako v znamenju padca, ki je po navedbah analitikov posledica tedenskih podatkov o številu novih zahtev za nadomestilo za brezposelnost. Število teh prošenj se je prejšnji teden povzpelo za 17.000 na 551.000, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes objavilo ameriško ministrstvo za delo. Ekonomisti so pričakovali, da bo teh prošenj 535.000. Podatki po mnenju analitikov podaljšujejo negotovost glede zdravja ameriškega gospodarstva in trajnosti njegovega okrevanja. Skupno število prejemnikov pomoči za čas brezposelnosti se je v tednu do 19. septembra znižalo s 6,16 milijona na 6,09 milijona.
Tokio/New York - Največji svetovni avtomobilski proizvajalec, japonska Toyota, je v ZDA vpoklical 3,8 milijona vozil, in sicer zaradi težav s predpražniki na voznikovi strani. Vpoklicali so vozila sedmih modelov, gre pa za največji vpoklic Toyotinih vozil v ZDA doslej, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah Toyotine družbe v ZDA se lahko v vpoklicanih vozilih stopalka za plin zatakne pod predpražnik, zaradi česar obstaja možnost nesreč. Družba je vpoklicala modele ca-mry (letniki 2007-2010), avalon (2005-2010), prius (2004-2009), ta-com (2005-2010), lexus ES350 (2007-2010), tundra (2007-2010) ter IS250 in IS350 (2006-2010). Zaenkrat gre samo za modele, prodane na ameriškem trgu, družba pa je napovedala, da bo preverila, ali so vozila z ohlapnimi predpražniki prodajali tudi v drugih državah. Toyota je lani v ZDA prodala okoli 2,2 milijona vozil, v letošnjih prvih osmih mesecih pa je prodaja Toyotinih novih vozil glede na enako lansko obdobje padla za 29 odstotkov. (sta)
Bukarešta • Kriza pred volitvami
V Romuniji razpadla vladna koalicija
V Romuniji je razpadla vladna koalicija med socialdemokrati in liberalnimi demokrati, poročajo tuje tiskovne agencije. Vsi socialdemokratski ministri so podali odstopne izjave v znak protesta proti odločitvi premiera Emila Boca, da s položaja notranjega ministra odstavi njihovega strankarskega kolega Dana Nico. Boc je zato imenoval začasno vlado.
Do razpada vladne koalicije je prišlo manj kot dva meseca pred predsedniškimi volitvami in v času hude gospodarske krize v državi.
Boc je zato za 45 dni imenoval začasno vlado, prazne ministrske položaje pa so dodatno prevzeli dosedanji ministri iz vrst liberalnih demokratov. »Vlada lahko deluje,« je ob tem dejal predsednik države Traian Basescu.
Premier Boc se je za odstavitev notranjega ministra odločil v ponedeljek zaradi njegovih izjav, da je mogoče, da na predsedniških volitvah 22. novembra pride do zlorab.
Vodja socialdemokratov Mir-cea Geoana je ob predstavitvi
odločitve svoje stranke o izstopu iz vlade dejal, da je prav Basescu kriv za to, da je v Romuniji ob gospodarski in socialni nastopila še politična kriza.
Basescu je sicer nestrankarski predsednik in se še ni odločil, ali bo kandidiral na predsedniških volitvah. (sta)
Zagreb • S Hrvaške politične scene
Tudi hrvaški
politiki se grdo prepirajo
Foto: panoramio.com
Med hrvaško premierko Jadranko Kosor in predsednikom sabora Luko Bebicem je prejšnji teden na seji predsedstva HDZ prišlo do ostrega verbalnega spopada, poročajo hrvaški mediji. Burno razpravo sta potrdila tudi Kosorjeva in Bebic, ki je povedal, da gre za demokracijo v vladajoči stranki. Mediji pa ocenjujejo, da je šlo za spopad za prevlado v HDZ.
Kot je dejala Kosorjeva, se bodo
morali vsi navaditi, da je ona na čelu vlade in stranke. Obenem je zanikala, da gre za spopad s kolegi v stranki, ki so jih mediji označili za »Sanaderjeve ljudi«. Tudi Bebic je izjavil, da v vrhu stranke ni spopada med »sanaderjevci in tistimi drugimi«. Dodal je, da brez zadržkov podpira vlado Jadranke Kosor, kot je od leta 1990 podpiral vse vlade, ki jih je vodila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ).
Sicer pa je Bebic, ki velja za »podaljšano roko« nekdanjega premiera Iva Sanaderja, v pogovoru za današnji Jutarnji list povedal, da mu je Kosorjeva na sestanku predsedstva HDZ 21. septembra dejala, »naj bo tiho«, ker mu ni dala besede. Bebic je zanikal, da je potem Kosorjevo vprašal, »kdo sploh je ona, da mora vprašati, kdaj bo govoril«, kot je v torek poročal Nacional.
Tednik je še dodal, da je Kosor-jeva povedala, da je predsednica vlade in HDZ, Bebic pa naj bi odgovoril, da je on predsednik sabora in član predsedstva stranke. Nato naj bi se kakih deset minut prerekala. Malo zatem naj bi Be-bic zapustil sejo, ker ga ni podprl nihče izmed članov predsedstva, je še poročal Nacional. Novi list pa je navedel, da je Bebic Kosor-jevi očital, da njega nihče več nič ne vpraša in da med drugim ne ve nič niti o dogovoru s Slovenijo.
Do verbalnega spopada je sicer prišlo v razpravi o zamenjavi vodstva Hrvaškega elektrogospodarstva (Hep), ko je Bebic nasprotoval spremembam »naših starih ljudi«, brez da bi se pogovorili z njimi. Sicer so hrvaški mediji v zadnjem času pogosto pisali o Bebicevem posredovanju pri zaposlovanju ljudi mimo razpisov v javnih podjetjih, predvsem v Hrvaških železnicah.
Bebic je za Novi list dejal, da je »bilo dvigovanje glasu obojestransko« in da je sejo zapustil predčasno, ker je imel dogovorjeno večerjo s kitajskim veleposlanikom. Obtožil je medije, da hočejo javno diskreditirati HDZ.
»Najprej so podpredsednika sabora Vladimirja Šeksa in vodjo poslanske skupine HDZ Andri-jo Hebranga obtoževali, da sta prisilili Iva Sanaderja k odstopu, potem pa so konstruirali spopad med podpredsednikom vlade Da-mirjem Polančecom in finančnim ministrom Ivanom Šukerjem, mediji pa se nenehno ukvarjajo tudi z menoj«, je izjavil Bebic za reški časnik. Dodal je, da se je opravičil Kosorjevi.
Sicer pa hrvaški mediji pišejo tudi o spopadu v Socialdemokratski stranki (SDP), in sicer med predsednikom Zoranom Milano-vicem in zagrebškim županom Milanom Bandicem, ki, po vsem sodeč, namerava kandidirati za predsednika države, kljub temu, da so se socialdemokrati odločili, da bo njihov predsedniški kandidat Ivo Josipovic. (sta)
Carigrad • Poročilo mednarodnega denarnega sklada:
IMF Sloveniji za letos napoveduje 4,7-odstoten padec BDP
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se bo v letošnjem letu skrčil za 4,7 odstotka, v prihodnjem letu pa se bo povečal za 0,6 odstotka, je v današnji polletni svetovni gospodarski napovedi zapisal Mednarodni denarni sklad (IMF). Napoved je precej slab-
ša od predhodne, čeprav je IMF danes izboljšal napovedi za svetovno gospodarstvo.
IMF je še maja Sloveniji za letos napovedoval skrčenje BDP za 2,9 odstotka, v letu 2010 pa 1,4-odsto-tno rast. Tokratna napoved za letos je tako od majske slabša za 1,8 odstotne točke, za prihodnje leto pa za 0,8 odstotne točke.
IMF je vseeno bolj optimističen od napovedi osrednjih slovenskih ustanov. Slovenija bo letos tako po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj zabeležila 7,3-odstoten upad obsega gospodarskih dejavnosti. Prihodnje leto naj bi se BDP povzpel za 0,9 odstotka, krepkejši gospodarski vzpon pa naj bi z 2,5-odstotno rastjo BDP prineslo šele leto 2011.
Banka Slovenije pa za letos napoveduje 6,7-odstotno skrčenje BDP, za prihodnje leto rast v višini 1,6 odstotka, v letu 2011 pa naj bi se gospodarstvo okrepilo za 1,7 odstotka.
Inflacija naj bi po napovedih IMF letos znašala 0,5 odstotka, v prihodnjem letu pa 1,5 odstotka. Napovedi se glede na majske niso spremenile.
Stopnja brezposelnosti, ki je lani znašala 4,4 odstotka, naj bi se letos povečala na 6,2 odstotka, leta 2010 pa malce znižala na 6,1 odstotka. Tudi v tem primeru IMF napovedi za Slovenijo ni spreminjal.
IMF je sicer letos napovedal, da se bo svetovno gospodarstvo v letošnjem letu skrčilo za 1,1 odstotka, v letu 2010 pa se bo okrepilo za 3,1 odstotka. S tem je izboljšal predhodne napovedi, ki so govorile o 1,4-odstotnem padcu v letošnjem letu in 2,5-odstotni rasti v prihodnjem letu.
BDP v območju evra naj bi letos sicer upadel za 4,2 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke manj kot v predhodni napovedi, prihodnje leto pa se povečal za 0,3 odstotka, medtem ko je IMF v prejšnji napovedi govoril še o 0,3-odstotnem padcu BDP v letu 2010. (sta)
Bruselj • Pristopna konferenca trajala pol ure
Hrvaška odprla šest in zaprla pet poglavij v pogajanjih z EU
Hrvaška je v Bruslju v petek po enem letu zastojev odprla šest in začasno zaprla pet poglavij v pogajanjih z EU. Pristopna konferenca Hrvaške z EU je bila kratka, trajala je le pol ure, sedaj pa se v Bruslju nadaljujejo pogajanja o slo-vensko-hrvaški meji.
Hrvaška je odprla šest poglavij, pri katerih je imela Slovenija prej problem s prejudici: prost pretok kapitala; davčna politika; kmetijstvo in razvoj podeželja; varnost prehrane, veterinarska in fitosani-tarna politika; pravica, svoboda in varnost ter regionalna politika.
Začasno pa je zaprla pet poglavij, pri katerih je Slovenija prej opozarjala na vprašanje prejudi-cev: o prostem pretoku delavcev, pravu družb, carinski uniji, statistiki in čezevropskih omrežjih. Država lahko poglavja do konca pogajanj zapre le začasno.
Tri poglavja - ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika, ki so sicer pripravljena za odprtje, pa ostajajo blokirana. Slovenija ima pri teh poglavjih namreč »vsebinske zadržke«, da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za odprtje teh poglavij, ne gre pa za zadržke, povezane s problemom
prejudicev.
Hrvaška je doslej odprla 28 in začasno zaprla 12 od skupaj 35 pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Dejansko se pogaja o 33 poglavjih, saj ji pri dveh pravnega reda EU ni treba prenesti v nacionalno pravo; to sta poglavje o institucijah in poglavje razno.
Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za katera Hrvaška še ni dobila zelene luči za ta korak niti od Evropske komisije: konkurenca, kamor sodi pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor sodi sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zaradi katerega ima zadržke še več drugih članic unije.
Na pristopni konferenci so bili hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic, švedski zunanji minister Carl Bildt kot predstavnik
predsedstva EU ter evropski komisar za širitev Olli Rehn, pa tudi stalni predstavnik Slovenije pri EU Igor Senčar.
Takoj po koncu konference je sledil vnovičen začetek pogajanj o meji, kjer se je Jandrokovicu, Bildtu in Rehnu pridružil tudi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar. Po koncu tega srečanja naj bi bila skupna novinarska konferenca četverice glavnih sogovornikov.
Zastoj Hrvaške na poti v EU se je začel lani oktobra, ko je Slovenija prvič javno opozorila na problem prejudiciranja vprašanja meje v pogajalskih dokumentih Hrvaške. Kandidatka je sicer do konca leta še napredovala pri peščici poglavij, a od decembra naprej so njena pogajanja popolnoma zastala. Preboj je omogočil dogovor predsednikov vlad Boruta Pahorja in Jadranke Kosor 11. septembra v Ljubljani o nadaljnjih korakih pri reševanju vprašanja meje. (sta)
Ptuj • Raziskava "Mladi in droge" v knjigi
Manj marihuane in več alkohola
Septembra je na knjižne police prišla knjiga Mladi in droge na Ptuju 2008 avtorice Nevenke Alje Gerl, specialistke za mladinsko delo v Centru interesnih dejavnosti Ptuj. Delo je posledica raziskave, narejene lanskega novembra, ki je prinesla številne bolj ali manj presenetljive ugotovitve glede ptujskih mladostnikov in njihovih izkušenj z različnimi drogami.
Foto: Polona Ambrožič
Nevenka Alja Gerl, avtorica knjige Mladi in droge na Ptuju 2008.
Pa brez zamere
Največje bogastvo
Ob tednu otrok
V Sloveniji v teh dneh praznujemo, bolje rečeno obeležujemo teden otrok, s katerim se spomnimo na svetovni dan otrok, ki ga po priporočilu Organizacije združenih narodov obhajamo prvi ponedeljek v oktobru. Tako vsaj pravi razlaga na spletni strani Zveze prijateljev mladine Slovenije; kajti pri Svetovnem dnevu otrok se pojavljajo očitno nasprotujoči si podatki - svetovni dan otrok naj bi se po nekaterih podatkih in virih praznoval 20. novembra, spet drugi viri govorijo, da se svetovni dan otrok praznuje 1. junija. Kako torej?
Kar se tiče teh dni, ki obeležujejo neke dogodke ali posamezne skupine pripadnikov človeške rase, smo navajeni, da se nekako povsod po svetu obeležujejo sočasno, ne pa "kakor komu paše". Praznik dela je zmeraj 1. maja, dan žena je zmeraj 8. marca in, recimo, mednarodni dan miru je zmeraj 21. septembra (če za tega zadnjega niste vedeli, da sploh obstaja, nič hudega -tudi mir na svetuje bolj ali manj neobstoječa entiteta). Zakaj torej pri dnevu otrok toliko različnih datumov, ko pa pri ostalih dnevih in praznikih tega ni? Odgovor na to vprašanje gre iskati v dveh smereh, od katerih je ena pozitivno naravnana, druga pa nič kaj.
Kot se spodobi, najprej pozitivna. Odgovor na vprašanje, zakaj toliko različnih datumov za praznovanje dneva otrok, je zelo preprost. Toliko različnih dni otrok imamo enostavno zato, ker nas opozarjajo, da so otroci naše največje bogastvo in da bi pravzaprav vsak dan moral biti dan, ko bi aktivno delovali v njihovo korist. Tisto, kar je tvoje največje bogastvo, boš menda dobro varoval in pazil nanj. Mar ne? Vsak dan bi torej morali našim otrokom posvečati vso možno pozornost in jih negovati ter skrbeti za njihovo rast v vseh pomenih besede. Svetovni dan otrok je tukaj zgolj zato, da nas še dodatno opomni na to našo dolžnost; dolžnost tako nas kot posameznikov (to se nanaša v prvi vrsti na lastne otroke) kot tudi dolžnost vseh skupaj - kot družbe (kot družba moramo skrbeti za otroke kot najobčutljivejšo in najbolj ranljivo skupino naše vrste).
Seveda se potencialni problemi pojavijo, ko pride do tega, da se je treba odločiti, kaj je za otroke dobro in prav, a pustimo to debato za kdaj drugič. Zaenkrat postavimo samo, da se strinjamo, da je za otroke treba skrbeti. Ne samo na svetovni dan (svetovne dni) otrok, ampak vsak dan.
Tisto drugo, bolj negativno tolmačenje različnih datumov svetovnih dni otrok pa izvira iz dejstva, da je na svetu ogromno otrok, za katere pravzaprav nikogar nič ne briga, ali še huje, ki so izkoriščani v vseh predstavljivih in nepredstavljivih oblikah. Več datumov svetovnega dneva otrok torej lahko pomeni, da pravzaprav za otroke ne skrbimo tako, kot bi morali, saj jim še enotnega dneva, ki bi nas opozarjal na skrb zanje, ne moremo določiti in izbrati. Pač, če ima vsaka skupina pripadnikov človeške rase svoj dan, naj ga imajo še otroci; kdaj pa ga bodo imeli, pa nas več ne briga, oziroma naj se vsaka država odloči pač zase, kakor ji najbolj paše. Mi pa si po pilatovsko umijemo roke, saj smo svojo dolžnost opravili.
Upam, da bolj drži prva, pozitivna interpretacija. A hkrati žal vem, da v nekaterih primerih in predelih sveta (kijih ni tako malo) drži tudi (ali predvsem) druga.
Gregor Alič
Kako je prišlo do raziskave in posledično knjige?
»Prvo takšno raziskavo smo naredili že pred petimi leti. Takrat smo namreč želeli ugotoviti, kakšno je sploh stanje na Ptuju glede drog in mladih. Obakrat smo raziskovali mnenje tistih, ki začnejo sami živeti svoje družabno življenje, torej smo zajeli mladostnike med 12. in 17. letom oziroma učence zadnjih treh razredov osnovnih in dijake prvih dveh letnikov srednjih šol.
Na osnovi raziskave iz leta 2003 je bila potem narejena strategija preprečevanja zasvojenosti v mestni občini Ptuj, ki jo je sprejel mestni svet in velja do konca letošnjega leta. In ravno zaradi tega, ker smo hoteli ob koncu tega petletnega obdobja preveriti, kaj se je v tem času spremenilo v tej isti populaciji mladih, smo se znova lotili raziskave. Njene ugotovitve bodo zdaj podlaga za zastavljanje preventivnih programov v prihodnje.«
Kaj se je najbolj radikalno spremenilo v teh letih?
»Najbolj opazna sprememba je povečanje števila opito-sti mladih v lokalih, kar je zelo zanimiv podatek. Približno 15 odstotkov več v isti starostni skupini jih zdaj poroča o tem, da so že bili opiti v lokalu, torej na javnem mestu.
Po drugi strani pa je pozitivno presenetljiv podatek, da je 10 odstotkov manj mladih kot pred petimi leti prišlo v kontakt z nedovoljeno drogo, kar je bistveno izboljšanje. Upadlo je tudi zanimanje za marihuano in izkušnje mladih z njo, kar nas je sprva precej presenetilo, potem pa smo ob pregledu svetovnih in evropskih trendov opazili isto.«
V letih med prvo in drugo raziskavo je začel veljati tudi protikadilski zakon. Je kaj vplival na tokratne rezultate?
»Povezave med zakonom in kajenjem mladih sicer nismo raziskovali, smo pa glede na spremembo v zakonodaji pričakovali neke pozitivne spremembe. In res je rednih kadilcev tri odstotke manj kot pred leti. Mladi poročajo, da so jim cigarete in alkohol manj dostopni, kar se pri kajenju odraža pozitivno, pri rabi alkohola ne.
So pa nas policisti opozorili, da ima ta protikadilska zakonodaja tudi negativne stranske učinke. Ker se srednješolci na cigareto umikajo izven šolskih prostorov in dvorišč, gredo po navadi čez cesto. To ni samo problem odvrženih ogorkov, ampak
tudi prometne izpostavljenosti, pojavlja pa se še ena težava: ti mladi postanejo odlična cilja skupina, kamor z lahkoto dostopajo preprodajalci, zato bi bilo v prihodnje dobro razmisliti o teh zadevah.«
Omenili ste, da je v tokratni raziskavi kar 15 odstotkov več anketirancev, torej mlajših od 18 let, že doživelo opitost v lokalih. Kaj nam to pove o upoštevanju zakonodaje v gostilnah?
»Glede na naše rezultate bo temu treba v prihodnje posvetiti večjo pozornost, saj očitno spoštovanje zakonodaje v lokalih (vsaj nekaterih) zelo šepa, kar lahko trdimo na podlagi zgoraj omenjenega podatka.«
Katere droge so najpogostejše?
»Če govorimo o redni rabi, so to cigarete, na zabavah pa je najbolj prisoten alkohol. Kar se tiče nedovoljenih drog, te krožijo med mladimi v manjšem obsegu. Ugotovili smo tudi, da bi bilo dobro posvetiti pozornost še energijskim napitkom, v katerih mladi ne vidijo nič potencialno nevarnega, čeprav pe-diatri opozarjajo na njihovo škodljivost.
Med nedovoljenimi drogami je po pogostosti na prvem mestu še vedno marihuana, čeprav je je manj kot pred petimi leti. Prisotni so seveda tudi amfetamini, heroin, kokain, ekstazi, LSD in podobno, ki pa v našem vzorcu niso v porastu.
Vzrok, zakaj tudi na svetovnem trgu uživanje mari-huane upada, heroina in kokaina stagnira, amfetaminov pa narašča, naj bi bil v tem, da je policija uspešnejša pri preprečevanju trgovine s
temi drogami, saj se slednje pridobivajo na določenih področjih. Po drugi strani pa je več raznih sintetičnih drog, ker lahko njihova produkcija poteka kjerkoli in ni odvisna od tega, da bi morala substanca od nekod pripotovati.«
Kje in kako pridejo mladi do drog?
»Najpogosteje med prijatelji. Tu ni druge poti kot vzgoja ozaveščenega in odgovornega mladostnika, kar pa je zelo zahtevna naloga, saj govorimo v bistvu še o otrocih, ki pa že aktivno vstopajo v nabiranje izkušenj v realnem svetu. Seveda pa prihajajo mladi v stik z drogo tudi od preprodajalcev, neznancev v lokalih ...«
Kako pogosto se jih poslužujejo?
»Nekateri so določeno drogo poskusili enkrat, nekateri jo uživajo občasno na zabavah, drugi se je poslužujejo enkrat tedensko oziroma še pogosteje. V redni rabi so najpogostejše cigarete, tudi med rednimi uživalci alkohola je žal nekaj odstotkov mladostnikov, pa tudi taki, ki redno uživajo prepovedane droge, so bili med anketiranimi.
Glede na rezultate bomo vsekakor še naprej načrtovali in izvajali preventivne programe v sodelovanju s šolami, vendar takšna preventiva ne more biti učinkovita, če je po koncu pouka potem življenje v kraju nekaj čisto drugega - če so droge relativno dostopne, če otrok nihče ne kontrolira .
Obstoječe stanje ni dobro. Droge, tako dovoljene kot nedovoljene, prinašajo veliko tveganj in težava je v tem, da lahko mladi nevede in nehote zelo hitro zdrsnejo iz zdravega običajnega mladostni-
štva v popolnoma odtujeno, tvegano in celo destruktivno življenje. Meja je včasih zelo tanka.«
V	raziskavi ste zelo podrobno raziskovali povezave med uživanjem drog in različnimi drugimi dejavniki, na primer spolom, krajem bivanja, učim uspehom ... Kakšne so, recimo, razlike med uživanjem drog pri dekletih v primerjavi s fanti?
»Na splošno smo ugotovili, da najpogosteje posega po nedovoljenih drogah, kadi in se opija ciljna skupina mladih, ki so zelo nezadovoljni s svojim življenjem.
Dekleta so fante v eksperimentiranju in uživanju drog že dohitela, pri kajenju so celo močnejša skupina. Pri uživanja alkohola je vedenje zelo izenačeno, malo manj jih je le pri tistem najbolj pogostem opijanju. Prav tako dekleta posegajo po nedovoljenih drogah, ni pa jih med rednimi uživalci.«
Katere so še bile druga zanimive ugotovitve glede na različne dejavnike?
»Anketiranci iz družin s težkim materialnim okoljem najmanj posegajo po drogah, dobro situirani pa najpogosteje, kar je logično, saj imajo večje žepnine.
Kar se učnega uspeha tiče, smo ugotovili nekaj zelo zanimivega: najbolj rizična skupina so zadostni in dobri učenci, najbolj odgovorno se pa glede drog vedejo prav dobri in ne odlični učenci.
V	raziskavi smo tudi posebej zajeli mlade iz Ptuja in okoliških občin ter ugotovili, da je raba posameznih drog nekoliko različna glede na kraj bivanja - recimo heroin je zaužilo več mladih iz oko-
lice, ekstazi pa več mestnih mladostnikov. Rednih uživalcev nedovoljenih drog, razen marihuane, med mladimi iz mesta v našem vzorcu ni.
Kar se starosti tiče, je 17 odstotkov izkusilo pijanost že pred 12. letom, nekaj pa jih je pred to starostjo tudi že imelo opravka z nekaterimi drugimi substancami, tako da je treba s preventivnimi programi začeti že zgodaj.
Zanimivo je tudi, da se je 14 anketirancev srečalo z nedovoljeno drogo v šoli.«
V raziskavi ste obdelali 819 anonimnih vprašalnikov. Kako je z resničnostjo teh podatkov glede na to, da so se nekateri mladi morda tudi šalili, kaj zatajili ali glede česa pretiravali?
»Seveda so vmes tudi ta-
kšni primeri, kjer je očitno, da se nekdo šali in smo jih zato izločili.
Drugače pa smo poskusili čim bolj verodostojno zbiranje podatkov zagotoviti s tem, da so anketiranje med dijaki izvajale mlade kolegice, so jim po letih bliže. V osnovnih šolah pa so anketiranje izvedli šolski svetovalni delavci.«
Kje je knjigo mogoče dobiti?
»Dobiti jo je mogoče brezplačno, vendar ne v neomejenem številu, saj smo natisnili 300 izvodov. Kakega je mogoče dobiti na CID-u, sicer pa so jo dobile tudi vse šole, javni zavodi, ki imajo opravka z mladimi, veliko posameznih strokovnjakov, na voljo je tudi v ptujski knjižnici.«
Polona Ambrožič
Ptuj • Iz pogovora z Ivo Ferlinc
Od gledališke šole do folklornega festivala
Konec septembra je bila izvedena četrta redna seja sveta Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ptuj in hkrati prva za novo koordinatorko ptujske izpostave Ivo Ferlinc, ki je na tem položaju od maja. Ferlinčeva je članom sveta predstavila program za novo sezono, zbrani pa so se med drugim posvetili tudi zbiranju idej za projekt Evropske kulturne prestolnice 2012.
Foto: Polona Ambrožič
Za novo koordinatorko Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ivo Ferlinc je prva seja.
Kakšen program ste torej pripravili za prihodnje mesece?
»Redni program je sestavljen iz srečanj oziroma revij folklornih, gledaliških, plesnih skupin, pevskih zborov in drugih skupin, ki tekmujejo med sabo sprva na območni, nato regijski in na koncu na državni ravni.
Novost je Gledališki studio, ki ga pripravljamo skupaj z Mestnim gledališčem Ptuj. To bo gledališka šola za mlade, ki bo potekala od oktobra 2009 do maja 2010 in se bo zaključila s predstavo udeležencev. Vodili jo bosta Branka Bezeljak Glazer in Dunja Zupane. Prihodnje leto bomo imeli tudi filmske delavnice, ki jih bo vodil Tomaž Šneberger - filmsko področje je namreč pri nas bolj slabo pokrito.
Za drugo leto tudi upam, da nam bo skupaj s folklorno skupino Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj uspelo pripraviti folklorni festival. Pred leti je namreč že potekal tak otroški festival, ki je potem na žalost kar usahnil, zato si želim to nekako obuditi.
V načrtu pa imamo tudi (skupaj s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj in društvom Arsana) filmski festival, ki bo morda zaživel že naslednje leto.«
Katere prireditve v novi sezoni bi še posebej priporočali ljubiteljem kulture?
»Zelo zanimive so revije odraslih in otroških gledaliških skupin. Čeprav gre za amaterske igralce, so mnogi izmed njih namreč zelo dobri. Potem so tukaj še revije folklornih skupin, ki so (še posebej otroške) ponavadi zelo prisrčne. Pa srečanja plesnih skupin, pevskih zborov ... V februarju se nam obeta tudi Festival mlade literature Urška, ki se seli po vseh regijah in bo prihodnje leto tako pristal na Ptuju.«
O čem ste poleg programa še govorili na zadnji seji?
»V sklopu predstavitve programa sem predstavila prihajajoča izobraževanja, saj jih je v zadnjem letu primanjkovalo. Pri tem smo načeli temo financiranja, saj je
člane sveta zanimalo, koliko sredstev je bilo porabljenih po posameznih občinah. Pokrivamo namreč 16 občin, ki delno financirajo srečanja svojih skupin. Nekatere so bolj naklonjene kulturi in posledično namenjajo več sredstev zanjo, druge spet manj (četudi prihajajo od njih zelo dobre skupine, ki se uvrščajo na državna tekmovanja). Tako pri določenih skupinah ne moremo pokriti niti stroškov udeležbe na revijah . Člani sveta bodo zato poskušali lobirati pri županih v svojih občinah za več sredstev.«
Na seji ste zbirali tudi ideje za projekt Evropske kulturne prestolnice 2012.
»Res je. Franc Mlakar, koordinator projekta, nam je namreč dal nalogo, da prevzamemo društveno oziroma ljubiteljsko kulturo in zberemo vse ideje, ki bodo prihajale od društev. Tako sem na seji predstavila svoje ideje, s katerimi so se bolj ali manj strinjali - te vključujejo Festival ljubiteljske kulture, Festival ljubezni, Folklorni festival, Mežanove dneve, Filmski festival v soorga-nizaciji Centra interesnih dejavnosti Ptuj, Linhartov festival . Na osnovi tega bo
nastal program, ki je delno že zastavljen. Na seji pa smo uvedli še eno novost: odslej se bodo ta srečanja selila in ne bodo več samo na Ptuju.«
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dej avnosti je bil ustanovljen z namenom, da podpira t. i. ljubiteljsko kulturo, ki se odvija v kulturnih društvih. Zakaj je ta tako pomembna?
»V Sloveniji deluje okoli 4000 društev, ki se ukvarjajo s kulturno vsebino in ta vrsta kulture je pomembna predvsem zato, ker je to v nekaterih krajih (predvsem manjših) tudi edina kulturna ponudba. Prav tako so se iz teh društev razvile vse profesionalne institucije, ki jih poznamo danes, na primer muzej in podobne.
Naš sklad skrbi za strokovno in deloma finančno podporo društev, pripravlja strokovne seminarje za mentorje posameznih skupin, da se lahko izobražujejo, in tudi podeljuje priznanja na posameznih področjih za posebne kulturne dosežke. Ta se podeljujejo glede na čas udejstvovanja nagrajenca na kulturnem področju in zanimivo je, da so tudi taki, ki se s tem ukvarjajo že 50 let.«
Javni sklad Republi-
ke Slovenije za kulturne dejavnosti je bil ustanovljen s strani Ministrstva za kulturo, ki ga tudi financira. Se tudi na vašem področju kaj pozna recesija?
»Mislim, da ne. Poskušamo varčevati, kolikor se le da in menim, da bi tudi brez recesije shajali s podobnimi sredstvi. Za drugo leto jih imamo v načrtu nekaj več, saj se bodo lahko društva na podlagi projekta Kulturni tolar potegovala za sredstva za nakup glasbil, noš in podobne opreme.
Prav tako bomo imeli nekoliko več denarja za programe, tako da bomo lahko izpeljali bogatejši program kot v prejšnjih letih.
Kar se obiska naših prireditev tiče, pa zaenkrat ne morem primerjati s prejšnjimi sezonami.«
Sedaj ste na položaju koordinatorke že skoraj pol leta. Kakšni so vtisi?
»Ker sem začela maja, ko se je zaključevala sezona 2008/2009, sem čez poletje, ko je na naši izpostavi precej mirno, imela priložnost dodobra spoznati delovne zahteve in si narediti načrt dela za vnaprej. Vtisi do sedaj so zelo pozitivni.«
Polona Ambrožič
Na knjižni polici
Yasunari Kawabata Snežna dežela
Ljubljana. Sanje, 2009
Kawabatovo literarno pot je leta 1968 okronala Nobelova nagrada. Celoten opus je zelo obsežen, njegova zbrana dela obsegajo sedemintrideset zvezkov. Yasunari Kawa-bata se je rodil 1899 v Osaki in že pri štirih letih izgubil starše, nato babico in sestro. Do petnajstega leta je živel pri obnemoglem dedu, potem pri družini pokojne matere in v internatu, kjer si je zaradi pogostega sodelovanja pri pogrebnih obredih prislužil vzdevek mojster pogrebov. V Tokiu je študiral angleško književnost, potem japonsko književnost, iz katere je tudi diplomiral Njegovo prvo slavno delo je Plesalka iz Izuja (1926). Prvo romaneskno delo Škrlatna bandaAsakuseje napisal v letih 1929/1930. Leta 1937je izdal Snežno deželo, kije izšla v predelani različici po drugi svetovni vojni. Sledili so osrednji romani njegovega opusa, tako Tisoč žerjavov kot verjetno vrhunec njegovega ustvarjanja in povojne japonske književnosti Glas gore. Ves čas je pisal črtice, ki jih je imenovalprgiščne zgodbe. Omeniti velja še popularne romane (Tokijčani, Biti ženska...) in romane za mlada dekleta. V zapuščini pa je ohranjenih še mnogo neobjavljenih besedil. Pogosto je uporabljal nadrealistične tehnike, kijih drugače v japonskem tradicionalnem pisanju ni. Na japonsko moderno in modernistično književnost je zelo vplivala evropska moderna in avantgardna književnost. Za Snežno deželo je prejel literarno nagrado, s katero sije lahko kupil vilo v gorskem letovišču. Snežno deželo je pisal v nadaljevanju in za različne revije ter ji dodajal poglavja, zadnjo inačico v prgišču je napisal tik pred smrtjo.
Iz japonščine je roman prevedel Iztok lic in nam tako najneposrednejeprelil Kaivabotovo občudovanje tradicije in iskanje novosti. »Ob izstopu iz dolgega tunela na meji med provincama je ležala snežna dežela.« Tako se odtisne prva poved romana. Vznožje gore je bilo posuto le z osamljenimi barakami. Ko je Shimamura stopil z vlaka, je bila prva stvar, ki jo je uzrl, belo cvetje v gorah. Bilje začetek decembra. Shimamura je živel brezdelno, v gorah sije nabiral moči in jepotreboval gejšo. Preizkušal seje v strokovnem pisanju o plesu in o plesnih šolah. Gejša Komako je pisala dnevnike, že od začetka sije želel samo njo, ali pa seje morebiti norčeval iz podeželske, naivne, osemnajstletne gejše. Yokinpogled je bil hladen kot oddaljena svetilka. Njen glas pa je bil tako lep, da je bil že žalosten. Obdajala jo je hladna, zbadajoča lepota. Komako je postala gejša v dobrobit svojega zaročenca, ki je zbolel. Njeno početje je trčilo ob nekatere moralne pomisleke. Vsak dan je obiskovala vrelce, kadar je obiskovala zabave, je morala hoditi tudi več kilometrov, zato je bila zdrava in krepko grajena. Shimamura živi v razkošju, je brezdelnež in neodgovoren, vse imetje je nasledil od staršev. V manj kot treh letih je prišel trikrat. Pomiloval je sebe in pomiloval je Komako, privlačila pa ga je tudi Yoko. Izvemo, da prevaja francoske avtorje, ki so pisali o ruskem baletu in jih namerava izdati v samozaložbi. Nikamor se mu ni mudilo, razvajal se je in se podajal v svoj domišljijski svet. Yoko ima samo mlajšega brata in pravi: »Kadar je ženska sama, se že znajde.« Shimamuro je počasi dušilo vprašanje, če ni izgubil oblasti nad lastnim življenjem. Brezimne tkalke so že davno umrle, za njimi je ostalo čudovito blago, ki je bilo sešito v drage kimone. Ko drevesa izgubijo liste in zapiha mrzli veter, zadiši po snegu. Dogodek, ki nenadoma vstopi v gorsko zdravilišče, je požar v skladišču sviloprejk, v katerem so vrteli filme. Z balkona je v ogenj vodoravno kot lutka padla Yoko. Kajti pred tem lahko beremo roman na kateri koli točki, saj se nič ne zgodi. Do konca tudi ni jasno, kakšna so razmerja med Shimamuro, Komako in Yoko. Motiv potovanja je tisti, kjer se nekaj zgodi, v novejšem romanesknem pisanju ga je najti pri izvrstnem Harukiju Murakamiju.
Snežna dežela opisuje naravo, ljudska praznovanja in običaje na eni strani in nekak beg iz velemesta in od družine v zatočišče v gorske toplice, čeprav tudi ni jasno, kaj Shimamura tam sploh počne. Komako je ženska močnih čustev, sicer pa so Kawabato privlačevali mladi in deviški ženski liki. Kawabata se nenehno ustavlja ob malenkostih, nima preveč občutka za zgradbo, zato delujejo dela kot nedokončana, tudi Snežna dežela je brez pravega konca. Je kot meditacija in melanholija o lepoti in minevanju.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Prapotnikova ob koncu zadela za točko
Stran 12
Nogomet
Purišič začel, Rešek končal
Stran 12
Judo
Drava v 1. SJL premagala Gorišnico
Stran 13
Namizni tenis
Fantje ugnali Tempo
Strani 13
Nogomet
Derbi in prvo mesto Stojnčanom
Stran 14 Zdenko Verdenik
Slovenska avtoriteta, ptujska duša
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - CM Celje 0:1 (0:1)
Strelec: 0:1 Rep (33)
Labod Drava: Jozič, Semler, Žilič, S. Andelkovič, Medved, Kelenc (od 61. Kurež), Prejac, Ogu John, Zajc (od 11. Balažic), Kronaveter, Sousa (od 13. Matjažič). Trener: Adnan Zildžovič
CM Celje: Mujčinovič, M. Andelkovič, Biščan (od 58. Bezjak), Dvo-rančič, Lovrečič (od 52. Urbanč), Bjelkanovič, Krljanovič, Kačičnik, Rep, Korun, Štraus. Trener: Milan Buričič
Rumeni kartoni: Ogu John (43), Matjašič (49), Semler (90); Bjelkanovič (9), Mujčinovič (68), Kačičnik (78)
Nogomet • 1. SNL
Eni so si rešili kožo, drugi ponujajo kraljestvo za strelca
Verjetno je bilo pred tekmami 12. kroga v 1. SNL malo tistih, ki so napovedali le eno osvojeno točko domačinov. Zgodilo pa se je prav to, za nameček je čast domačinov rešila ekipa Gorice, ki doslej na petih domačih tekmah ni osvojila niti točke.
Začelo se je v Ljubljani, kjer so gostje iz Kopra še poglobili krizo Interblocka in iz prestolnice odnesli celoten izkupiček. Matjaž Rozman in Lucas Horvat sta bila med boljšimi v domači ekipi, vendar je bilo to premalo vsaj za točko. Dober poznavalec nogometa je pred kratkim podal oceno: "Kakšen klub pa je to Interblock, kjer vodilni in tudi navijači od igralcev ne zahtevajo nobenih rezultatov, ne delajo nanje niti najmanjšega pritiska?" Naj se sliši še tako čudno, ampak v tem stavku je verjetno zajeta glavna težava sicer bogatega kluba, ki rezultate gradi na dolgi rok. To je lepo in prav, vendar je potrebno pred igralce vendarle postaviti določene višje cilje, h katerim naj stremijo. Če tega ni, se zdi že zgolj odigrana tekma popolnoma v redu ... Povsem na drugo skrajnost pa so navajeni nogometaši Maribora, kjer jih vodstvo kluba in še posebej navijači vedno postavljajo pred (pre)visoke cilje. Tokrat so si v Lendavi reševali kožo (dobesedno!) proti domači Nafti in to nalogo (brez obolelega Pavloviča) tudi uspešno izpeljali. Hitro so povedli 3:0, a se igralci Nebojše Vučičeviča niso predali in so znižali na 2:3. Za izenačenje jim je zmanjkalo nekaj sreče in vijoličasti so si pred reprezentančnim premorom zagotovili nekaj prepotrebnega miru v hiši.
Serijo gostujočih zmag je pri drugouvrščenem Rudarju nadaljevala Olimpi-ja. Slednja je v izrazitem vzponu forme, saj je v zadnjih petih krogih nanizala štiri zmage in en remi. Veliko zaslug za to ima mladi, 16-letni vratar Jan Oblak, ki se formira v enega najboljših čuvajev mreže v Sloveniji. Na drugi strani so Velenjčani pred svojimi navijači oddali prve letošnje točke, doslej so vseh pet tekem zmagali. Razlika med Rudarjem in Olimpijo je samo še 5 točk. Gostje iz Domžal so s pravim evrogolom Elsnerja (po podaji Drevenška ga je dosegel s peto) povedli tudi v Novi Gorici in kazalo je na šesti zaporedni poraz Gorice v svojem Športnem parku. Domačini do konca srečanja zadetka res niso dosegli, zato pa so si ga sami zabili Domžalčani (Elsner z roko!). Kdo je bil po tekmi bolj zadovoljen s točko, bi težko rekli, saj so si oboji obetali celoten izkupiček.
Za (skoraj) popoln krog gostov so v nedeljo na Ptuju poskrbeli Celjani. Kraljestvo za strelca!, bi lahko vzkliknili v imenu trenerja Zildžoviča in navijačev Laboda Drave.
JM
1. SNL - rezultati 12. kroga:
Nafta - Maribor 2:4 (0:3); strelci: Gerenčer 47., Volaš 69./11-m; Džinič 22., Mezga 23., Mi-helič 36., Plut 91. Interblock - Luka Koper 0:1 (0:0); strelec:
Radujko 65.
Rudar - Olimpija 0:3 (0:1); strelci: Sulejma-novič 5./a.g., Kašnik 79., Cimerotič 83.
HiT Gorica - Domžale 1:1 (0:1); strelec: Elsner 48./a.g.; Elsner 35.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. LUKA KOPER	12	9	3	0	20:9	30
2. RUDAR VELENJE	12	8	1	3	21:14	25
3. OLIMPIJA -2	12	7	1	4	21:12	22
4. CM CELJE	12	5	2	5	16:17	17
5. MARIBOR	12	5	1	6	19:18	16
6. INTERBLOCK	12	4	2	6	13:13	14
7. LABOD DRAVA	12	3	4	5	12:18	13
8. DOMŽALE	12	3	4	5	15:23	13
9. NAFTA	12	3	2	7	19:25	11
10. HIT GORICA	12	2	2	8	15:22	8
Pari 13. kroga (17. in 18. oktober): Labod Drava				Nafta, CM Celje		Inter-
block, Luka Koper	Hit Gorica, Domžale -		Rudar, Olimpija		Maribor.	
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 12. krog
Veliko priložnosti, učinek ničen
Srečanje 12. kroga so Ptuj-čani pred okrog 500 gledalci pričakovali v optimističnem vzdušju. To je temeljilo na dobrih predstavah v zadnjih dveh krogih (zmaga proti Domžalam doma in remi v Kopru), medtem ko so Celjani prišli na Ptuj s precej negativno serijo treh porazov in remija z Nafto doma. Domači trener je imel pred tekmo precej težav z rahlimi poškodbami Sousa, Ba-lažica in Ekpokija; slednja dva tekme tudi nista začela. Pri gostih smo pogrešali izkušenega Sebastjana Gobca (poškodba).
Dodatne težave so se pri domačih pojavile že po desetih minutah igre, saj sta zaradi poškodb morala iz igre Zajc in Sousa. To je seveda pomenilo spremembo celotne postavitve igre: Semler se je pomaknil v napad, Balažic pa je pomagal v obrambi. Domači nogometaši so kljub težavam pričeli zelo agresivno in so Celjane pokrivali že v zgodnji fazi organizacije napada. S takšno igro so si priborili več polpriložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Še najlepšo je imel po podaji Sem-lerja Zajc v 6. minuti, a je Mujči-novič njegov strel ubranil. Gledalci pa so bili znova na nogah v 24. minuti, ko je po prodoru Ogu Johna do strela prišel Kronaveter, a je žoga za malenkost zgrešila cilj. Na drugi strani so imeli odlično priložnost gostje dve minuti kasneje, ko so domačini neuspešno nastavljali prepovedan položaj; Dvoran-čič je bil sam pred golom, Jo-zič pa se je izkazal z obrambo. Serijo dobrih potez golmanov je v 30. minuti nadaljeval Muj-činovič, ko je zaustavil odličen strel Matjašiča z glavo (podal je Kelenc). Ta niz je tri minute kasneje prekinil mladinski reprezentant Rajko Rep, ki je po samostojnem prodoru natančno meril s približno 22
Foto: Črtomir Goznik
Jure Matjašič (Labod Drava, modri dres) je z nekaterimi potezami pokazal, da gre za izjemno nadarjenega nogometaša. V soboto je odigral celotno tekmo za mladinsko vrsto NŠ Poli Drava, v nedeljo za člane ...
metrov in zadel v polno - 0:1. Domačini bi lahko izenačili tri minute kasneje, a je Ogu John po lepem prodoru nenatančno podal v sredino. Drugič se je v lepi priložnosti znašel mladi Matjašič v 42. minuti, a je njegov strel Mujčinovič brez težav zadržal.
Dravaši so bili v 1. polčasu boljši tekmec od gostov, ki niso prikazali veliko prave igre, a so bili po doseženem zadetku Repa v prednosti. Domačini so imeli žogo bistveno več v svoji posesti, a tega niso znali mate-rializirati. Glavni „krivec" za to je bil Amel Mujčinovič, ki se je nekajkrat zelo izkazal.
Drugi polčas sta oba trenerja začela z istimi igralci, bolje pa so spet začeli dravaši; v prvih
minutah sta zapretila Kronave-ter in Prejac, nekajkrat pa je s svojimi potezami navdušil 17-letni Jure Matjašič. Potrebno je dodati, da je Jure dan prej odigral celotno tekmo za mladinsko vrsto NŠ Poli Drava! Domači trener je v igro v 60. minuti poslal še Kureža, minuto zatem pa je odlično prodrl Kronave-ter, podal v sredino, kjer pa njegovi soigralci žoge niso uspeli potisniti v mrežo. V drugem polčasu je bilo izredno veliko prekinitev igre zaradi poškodb in "poškodb", ki pa jih je sodnik Peter Šart iz Prevalj mirno prenašal. Tako nobena ekipa ni ujela pravega ritma, domači ekipi pa se je vsekakor poznala
odsotnost pravih napadalcev Zajca in Ekpokija, v zvezni vrsti pa kreatorja Sousa, ki bi razbremenil Kronavetra. Le-ta se je veliko trudil, vendar njegove žoge velikokrat niso našle "naslovnika". Bolj se je tekma približevala koncu, bolj je postajalo jasno, da dravaši tokrat niso sposobni doseči zadetka in da so vse priložnosti zaman ... Gostujoči trener Duričič se je tako skupaj s trenerjem vratarjev Michaelom Krennom (oba sta že delovala na Ptuju) nenadejano veselil popolnega izkupička. Nič kriva in nič dolžna .
Jože Mohorič
Labod Drava v prisilni poravnavi
Ljubitelji nogometa na našem področju so z negotovostjo sprejeli novico, da se NK Ptuj (v 1. SNL nastopa pod imenom Labod Drava) nahaja v prisilni poravnavi. Iz podatkov na Ajpes-u je razvidno, da so dolgovi NK Ptuj presegli dva milijona evrov, oziroma znašajo natančno 2.097.831,12 evra. Prednostnih terjatev je 434.586,29 evra, dolg do izločitvenih upnikov znaša 19.974,57 evra, neporavnanih obveznosti do navadnih upnikov je 1.643.270,27 evra. Največji upnik je po pričakovanjih MFRS Durs (383.793,81 evra). Na predlog društva je okrožno sodišče na Ptuju 18. septembra začelo postopek prisilne poravnave za NK Ptuj - Labod Dravo. To je prvi tovrstni primer na slovenski nogometni sceni.
Po pojasnilih iz kluba prisilna poravnava ne pomeni stečaja, ampak je samo pravna zaščita interesov kluba. Zagotavljajo tudi, da je več kot dve tretjini upnikov pripravljenih svoje terjatve spremeniti v kapital društva. Podrobnosti bodo predstavili v petkovi številki Štajerskega tednika.
Milan Duričič, trener CM Celje: "V nogometu je tako, da imaš včasih veliko priložnosti, pa ne zadeneš, drugič se stvar obrne drugače. Mi smo imeli danes precej sreče, da smo uspeli realizirati eno priložnost, kar je bilo dovolj za zmago. V drugem polčasu smo na srečo stabilizirali igro v obrambi in to je bil ključ do zmage."
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: "Kljub porazu bi pohvalil svoje igralce, ki so vseh 90 minut narekovali ritem igre in si ustvarili številne priložnosti. Te so precejkrat nastale na podlagi vzorcev s treninga, zaradi česar ocenjujem, da je bila to ena boljših predstav Drave v polju. Na žalost v končnici nismo zadeli gola ali pa se je izkazal vratar Mujčinovič. Začetni poškodbi sta nam porušili ritem, njihovi menjavi pa sta prikazali dober nogomet: še posebej bi pohvalil Matjašiča, ki je bil ob Mujčinoviču zame najboljši igralec tekme."
Rajko Rep, strelec edinega zadetka: "Zadeli smo v pravem trenutku, nato pa kljub številnim priložnostim domačinov ohranili mrežo nedotaknjeno. Na začetku nam je zelo 'škripalo' v obrambi, v drugem polčasu pa smo navodila trenerja izpolnjevali bolje."
Jure Matjašič, igralec Drave: "Hiter vstop v igro me je nekoliko presenetil, vendar mislim, da sem priložnost kar dobro izkoristil. Občutek po takšni odigrani tekmi je fantastičen, čeprav se ne morem veseliti točk."
Rokomet • 1. SRL (ž, m)
Prapotnikova ob koncu zadela za točko v Izoli
Burja Škofije -Mercator Tenzor Ptuj 30:30 (17:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec, S. Križanec, Mateša 9, Ko-rotaj, Prapotnik 10, Ciora 6, Ozmec, Bolcar 3, Erhatič, Brumen 4, Kova-čič, Strmšek 2, Sivka, Jaušovec. Trener: Nikola Bistovič.
Včasih je bilo gostovanje na slovenski obali za rokometa-šice slovenskih klubov zgolj formalnost in vsaka malo bolj organizirana ekipa je od tam odnesla dve točki. Stvari se spreminjajo in tokrat so gostje iz Ptuja naletele na močan odpor Izolank. Vse do 26. minute je bil rezultat izenačen (12:12), nato pa so domačinke naredile delni izid 4:1 in to prednost zadržale do odhoda na odmor.
V 45. minuti igre so Ptujčan-ke rezultat izenačile na 23:23, nato pa je sledil ponovni padec v njihovi igri in domačinke so si tokrat priigrale štiri zadetke prednosti (29:25). V zadnjo minuto so šle domačinke samozavestne in nasmejane, saj so bile blizu zmage; vodile so namreč 30:28. Petinštirideset sekund pred koncem srečanja je Maruša Križanec ubranila t. i. "zicer" in Stela Mateša je iz nasprotnega napada rezultat znižala (30:29). Ključ do točke je še enkrat v tem srečanju znala poiskati mlada ptujska vratarka, ki je ubranila nov zaključni strel domačink. V nasprotnem napadu je Martina Strmšek z dobro dolgo podajo
1. A SRL (ž)
REZULTATI 3. KROGA: Izola - Mercator Tenzor Ptuj 30:30 (17 :14), Zagorje - Krka 28:24 (18:12), Celeia Žalec - Olimpija 26:26 (13 :10), Evro Casino Kočevje - Celjske mesnine 26:38 (14:17), Krim Mercator - Burja Škofije 34:24 (19:11), Brežice - Piran vrtovi Istre 21:36 (10:17).
1.	KRIM MERCATOR 3 3 0 0
2.	ZAGORJE GEN-I 3 3 0 0
3.	CELEIA ŽALEC 3 2 10
4.	KRKA	3 2 0
5.	CELJSKE MESNINE 3 2 0
6.	OLIMPIJA	3 1 1
7.	MERC. TENZOR PTUJ 3 1 1
8.	IZOLA	3 1 1
9.	PIRAN VRTOVI ISTRE 3 1 0 2
10.	BURJA ŠKOFIJE 3 0 0 3
11.	BREŽICE 3 0 0 3
12.	EVRO C. KOČEVJE 3 0 0 3
1. A SRL (m)
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Prapotnik (Mercator Tenzor Ptuj) se počasi vrača v dobro formo; v Izoli je dosegla 10 zadetkov.
REZULTATI 4. KROGA: Gorenje
-	Jeruzalem Ormož 32:30 (19:13), Klima Petek Maribor - Cimos Koper 32:31 (16:14), Trimo Trebnje
-	Celje Pivovarna Laško 27:28 (16:9), Merkur - Slovan 34:37 (19 :18), Ribnica Riko hiše - Prevent 32:29 (18:17).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8
2.	SLOVAN	4 4 0 0 8
3.	CIMOS KOPER 4
4.	PETEK MARIBOR 3
5.	RIBNICA RIKO HIŠE 4
našla reprezentantko Nastjo Prapotnik, ki je s svojim 10. doseženim zadetkom prinesla
Nogomet • 2. SNL
Purišič začel, Rešek zaključil
svoji ekipi težko prigarano točko v gosteh.
Danilo Klajnšek
Vn
6.	GORENJE
7.	TRIMO TREBNJE
8.	KRŠKO
9.	MERKUR
10.	JERUZALEM O.
11.	PREVENT
3	0	1	6
2	0	1	4
2	0	2	4
1	1	1	3
1	0	3	2
1	0	2	2
0	1	2	1
0	1	2	1
0	1	3	1
Livar - Aluminij 0:2 (0:1)
STRELCA : 0:1 Purišič (24). 0:2 Rešek (91)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Bingo, Krajcer, Krajnc (od 65. Kme-tec), Milec (od 65. Rešek), Rotman (od 80. Toplak), Medved, Letonja, Purišič, Djokič. Trener: Bojan Špe-honja.
Po treh "sušnih" krogih so nogometaši Aluminija iz Kidričevega ponovno slavili zmago. Ta je bila po porazu proti povprečni Dravinji v prejšnjem krogu zelo potrebna. Gostovanje v Ivančni Gorici je bilo glede tega morda prelomnica, po kateri bodo Kidričani ponovno naredili pozitivno serijo. V začetni enajsterici sta nastopila
tudi rahlo poškodovani Martin Milec (poškodoval se je na pripravah reprezentance U-21) in oboleli Klemen Bingo. Gostje iz Kidričevega so bili boljši skozi ves prvi polčas, svojo premoč pa so kronali z zadetkom Ivana Purišiča v sredini polčasa.
Prvi del drugega polčasa je minil v znamenju domačinov, ki so na vsak način poizkušali
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani (na sliki Kristijan Lipovac) so v Ivančni Gorici uspeli prekiniti niz nekoliko slabših rezultatov.
rezultat izenačiti, vendar jim to ni uspelo. V zadnjih dvajsetih minutah so se ponovno razigrali gostje in v prvi minuti sodnikovega podaljška z zadetkom mladega Reška (v igro je vstopil v drugem polčasu) samo potrdili zasluženo zmago.
Danilo Klajnšek
Gorenski derbi brez zmagovalca
Osmi krog v 2. SNL ni postregel z nobenim presenečenjem. Vodeče Primorje je prepričljivo zmagalo v Slovenskih Konjicah, Mura 05 pa je doma minimalno premagala ekipo iz Šentjurja. V gorenjskem derbiju sta se ekipi Triglava in Šenčurja razšli z neodločenim izidom. Ponovno so zmagali nogometaši Aluminija, ki so bili uspešni v Ivančni Gorici.
REZULTATI 8. KROGA: Livar - Aluminij 0:2 (0:1), Krško - Bela krajina 0:3 (0:0), Dravinja Kostroj - Primorje 0:3 (0:3), Mura 05 - MU Šentjur 1:0 (1:0), Triglav Gorenjska - Garmin Šenčur 1:1 (0:1).
1.	PRIMORJE 8 6 1 1 19:4 19
2.	MURA 05 8 5 3 0 17:4 18
3.	TRIGLAV GOR. 8 4 2 2 10:10 14
4.	ALUMINIJ 8 4 1 3 22:9 13
5.	DRAVINJA KOS. 8 3 2 3 10:9 11
6.	MU ŠENTJUR 8 3 14 17:17 10
7.	BELA KRAJINA 8 3 1 4 8:16 10
8.	GARM. ŠENČUR 8 2 3 3 7:14 9
9.	LIVAR 8 1 3 4 7:17 6
10.	KRŠKO 8 0 1 7 2:19 1
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Velika Nedelja v končini do točke, Gorišnica ostala brez
1. B SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Alples Železniki 19:20, Krka - Grča Kočevje 39:30, Ajdovščina - Celje Pivovarna Laško B 25 :24, Grosuplje - Sviš Pekarna Grosuplje 30:27, Sevnica - Istrabenz plini Izola 36:30, Radeče - Šmartno 99 30:34.
1.	KRKA	2 2 0 0 4
2.	ŠMARTNO 99 2 2 0 0 4
3.	AJDOVŠČINA 2 110 3
4.	CELJE P. LAŠKO B 2 10 12
5.	SEVNICA	2 10 12
6.	RADEČE - MIK C. 2 10 12
7.	ALPLES ŽELEZNIKI 2 10 12
8.	SVIŠ GROSUPLJE 2 10 12
9.	GROSUPLJE 2 10 12
10.	GRČA KOČEVJE 2 0 112
11.	MOŠKANJCI-GOR. 2 0 0 2 0
12.	ISTRABENZ IZOLA 2 0 0 2 0
Moškanjci Gorišnica - Alples Železniki 19:20 (8:10)
Gorišnica - večnamenska dvorana, gledalcev 100, sodnika Čretni-Turnšek Cel.
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 1, Mesarec 2 (1), Zorli 1, Kljajič 2, Golob, Lozinšek, Merdanovič 4, Cvetko, Kukaček, Vincek 1, Korez 2, Pečel 2, Horvat 1, Valenko, S. Korez 3 (1), Žuran. Trener: Vlado Hebar.
Domačini so v začetku dovolili gostom, da so se razigrali in dosegali »lahke« zadetke ter povedli s 4:1. Ob globoki obrambi gostov domačini niso našli prave rešitve v napadu, zato meti na nasprotnikova vrata večinoma niso dosegali cilja. Kljub temu jim je do odmora uspelo znižati razliko, žal pa Vincek in Mesarec nista izkoristila priložnosti za izenačenje.
V drugem delu je postala igra domačinov agresivnejša in v 35. minuti so izenačili na 11:11. S tem se je začela dramatična in brezkompromisna borba za vsako žogo. V ospredje je stopil domači vratar Cvetko, ki je nekajkrat z odličnimi obrambami držal domačine v igri. Slednji so držali korak z gosti, čeprav so ti petkrat povedli za gol. Do prvega vodstva so domačini prišli pri 16:15 in nato povedli še trikrat. V zadnji minuti so si gostje pri stanju 19:19 priborili žogo, trener gostov U. Mohorič pa je zahteval minuto odmora. Na koncu je pogumno zamenjal vratarja s sedmim igralcem in prav Galof je sekundo pred koncem dosegel zmagovalni zadetek. Maloštevilni gledalci, ki so bučno spodbujali domačine, so jih ob koncu z aplavzom nagradili za prikazano borbeno in srčno igro.
anc
2. SRL - vzhod
REZULTATI 2. KROGA: Pomurje
-	Drava 19:23, Dol TKI Hrastnik
-	Velika Nedelja 30:30, Dobova - Ar-cont Radgona 31:27.
1.	VELIKA NEDELJA	2 110 3
2.	ARCONT RADGONA	2 10 12
3.	BREŽICE	110 0 2
4.	DRAVA	2 10 12
5.	DOBOVA	2 10 12
6.	DOL TKI HRASTNIK	10 10 1
7.	POMURJE	2 0 0 2 0
Pomurje - Drava 19:23 (12:10)
DRAVA: Bedenik, Kelenc, Ferk, Bračič 6, Longhino, Veličkovič, Fridrih 3, Sabo 4, Pučko 2, Dogša 3, Bedrač
1,	Požar 1, Bratuša, Toš, Janžekovič
2,	Vidovič 1, Trener: Mitja Žuran.
Po uvodnem domačem porazu v novem prvenstvu so rokometaši ptujske Drave odigrali srečanje v Murski Soboti, kjer so merili moči z domačim Pomurjem. Tekma je bila ves čas dinamična in z veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti.
V	Murski Soboti so Ptujčani vodili od prve do zadnje minute srečanja, ob tem so odigrali dobro v obrambi in solidno v napadu. Pohvaliti je vsekakor potrebno nekatere mlajše igralce, ki so se priključili ekipi (Janžekovič, Toš) in pokazali, da bo na njih v bodoče potrebno resno računati. Omeniti moramo zelo dobre obrambe vratarja Dogša, ki se je kar trikrat (!) vpisal med strelce; zadeval je preko celotnega igrišča.
Danilo Klajnšek
Dol Tki Hrastnik -Velika Nedelja 30:30 (19:15)
Na derbiju 2. kroga 2. lige vzhod sta se srečali ekipi RK Dol TKI in gostje iz Velike Nedelje. Da je tekma starih znancev derbi, so se zavedali vsi, razen odgovornih na RZS, kjer se odloča o sodnikih. Zelo pomembno tekmo sta namreč sodila najslabše ocenjena sodnika prejšnje sezone. Rezultat tega nepremišljenega dejanja organov sodniške organizacije je bil viden kmalu po prvem pisku, saj sodnika kratko malo nista bila kos zahtevni nalogi.
V	prvem polčasu so večji del tekme vodili domačini, gostje pa so razliko enega do dveh golov uspešno branili do 19. minute, ko so domači povedli 12:8. V tem obdobju je za goste iz hitrih protinapadov zadeval Dejan Veselko. Gostje so se nekajkrat približali na dva gola zaostanka, vendar so prvi polčas dobili domači z 19:15. V prvem delu sta bila glavna akterja sodnika, saj sta uspela v obe ekipi in na tribune vnesti tako gnev kot smeh.
Tudi v drugem delu so bili ves čas v vodstvu domači; v 32. minuti je bilo 20:15, v 46. minuti pa je bila razlika že 6 golov za domače, 26:20. V tem obdobju se je igralo zelo grobo, vendar sankcij s strani sodnikov ni bilo. Prelomni trenutek tekme se je zgodil v 48. minuti, ko je dobil rdeči karton Tomaž Špindler, čeprav je storil čisto običajen prekršek. Domači so mislili, da je tekma dobljena, vendar so gostje v kratkem pokazali, da ne bo tako. 10 minut pred koncem je v gol stopil Davorin Kovačec, ki je „zaklenil svoja vrata" in razlika se je začela topiti. Nepotrebna izključitev Matjaža Hanželiča za 4 minute je znova vnesla nekaj nemira v vrste gostov, saj je bil 5 minut pred koncem tekme rezultat še vedno 30:26. V zadnjih petih minutah pa so gostje končno zaigrali svojo pravo obrambo, ob tem pa je Kovačec zaustavil nekaj strelov domačih. V infarktni končnici so gostje v zadnjih sekundah preko odličnega Mitja Horvata izenačili na 30:30. Vendar tekma še zdaleč ni bila končana in v zadnji sekundi so domačini dobili priložnost za zmago, saj so si priigrali sedemmetrovko! Igralni čas se je iztekel, iz oči v oči pa sta si stopila kapetan domačih Dejan Selak in vratar Velike Nedelje Mitja Klemenčič. »Mičo« je na veselje gostov obranil sedemmetrovko in slavje se je lahko začelo. Velikone-deljčani se zavedajo, da jim je točko uspelo dobiti kljub slabi predstavi, zato ima še večjo vrednost.
Po končani tekmi je sledila razprava s katastrofalnima sodnikoma in obe ekipi sta izrazili željo, da se na igrišču več ne srečajo.
Danilo Klajnšek, JankoMeško
Supermoto
V Hajdošah po pričakovanjih
V nedeljo popoldne je na kartodromu v Hajdošah potekalo sklepno dejanje v tekmovanju motoristov - Supermotu. Peta dirka v državnem prvenstvu v skupnem seštevku ni prinesla nobenih sprememb. Po pričakovanji je dvakrat slavil Uroš Nastran (AMD Sitar Racing team) v razredu Open. Prav tako uspešen je bil Jan Ha-bat (ŠD HMC Team), ki je v odsotnosti Anžeta Mlakarja (ta je padel pet minut pred zaključkom uradnega treninga in končal v ptujski bolnišnici) ni imel
pravega tekmeca. Jan je sicer že pred to zadnjo dirko imel v žepu naslov državnega prvaka. V razredu S amater je s petim mestom na tej dirki v skupnem seštevku slavil Simon Lošdor-fer (ŠD HMC Team), v Hajdošah pa je dvakrat slavil Gašper Knific (Enduro klub Koper).
Končno so tudi pri AMD Ptuj imeli predstavnika med motociklisti. Prvič se je preizkušal Janez Sel (S - Amater), ki je bil v obeh dirkah osmi.
Danilo Klajnšek
Judo • 1. SJL, 1. krog
Drava ugnala Gorisnico, z Impolom prepričljivo izgubila oba
Z uvodnima turnirjema v Ljubljani in na Ptuju se je pričelo prvoligaško tekmovanje ekipnega prvenstva Slovenije v judu. Prvi domači dvoboj na Ptuju je dobila Drava proti Go-rišnici, Impol pa je prepričljivo, brez posamičnega poraza, obakrat zmagal.
Najbolj zanimiv je bil troboj v telovadnici vojašnice Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, kjer so se srečale kar tri ekipe iz lanskoletne končlnice: JK Olimpija, JK Duplek in JK Branik Broker - vse tri so tudi letos med kandidati za nastop v končnici prvenstva.
V prvem dvoboju sta se srečala JK Olimpija in JK Branik Broker, zmagala je domača ekipa z rezultatom 4:1 (37:10). Drugi dvoboj je dobil JK Du-plek proti JK Branik Brokerju z rezultatom 4:2 (35:20). Najbolj tesen je bil tretji dvoboj, kjer sta se srečala lanskoletna finalista, JK Olimpija in JK Duplek. Končni izid je bil 3:3, v prid Ljubljančanov pa so odločile tehnične točke (25:20).
Dvoboji na Ptuju, kjer so se srečali JK Drava Ptuj, JK Gorišnica in JK Impol, so bili manj razburljivi, saj so se končali brez rezultatske negotovosti. Ekipa Drave je dobro začela proti oslabljeni Goriš-nici, ki je prišla na Ptuj brez petih tekmovalcev. Uvodna dva boja sta zmagala Matjašič
Namizni tenis
I
Fantje ugnali Tempo
Prvenstvo so pričeli tudi v vseh namiznoteniških ligah. Na Ptuju, kjer domujejo kar dve prvoligaški in dve drugo-ligaški ekipi, so lahko zadovoljni z izkupičkom. Fantje so v uvodnem domačem srečanju premagali Tempo iz Velenja. Dvoboj je bil zanimiv, saj tudi gostje na Ptuj niso prišli z belo zastavo. Gostje so že vodili 3:2, nato pa so domačini dobili tri zaporedne dvoboje: tri točke je prispeval Bojan Pavič, dve pa Danilo Piljak.
Žal dekleta niso bila uspešna in so izgubila dvoboj proti ekipi iz Izole, čeprav so že vodila 4:2. V zadnjih treh dvobojih so bile poražene (najbližje zmagi je bila Ivana Zera) in točki sta odšli v Izolo.
1. SNTL (m): Ptuj -Tempo Velenje 5:3
Ovčar - Slatinšek 2:3, Pavič -Kljajič 3:0, Piljak - Jazbec 2:3, Pavič
-	Slatinšek 3:0, Ovčar - Jazbec 1:3, Piljak - Rosc 3:1, Pavič - Jazbec 3:2, Piljak - Slatinšek 3:0.
REZULTATI 1. KROGA: Ptuj - Tempo Velenje 5:3, Sobota - Edigs Mengeš 5:0, Finea Maribor - Melamin Kočevje 5:0, Ilirija - Kema Puconci 0:5, Petrol Olimpija - Krka 2:5.
1. SNTL (ž): Ptuj -Arrigoni Izola 4:5
Terbuc - Rahotin 3:2, Rojko - Fa-torič 3:1, Zera - Ludvik 0:3, Rojko
-	Rahotin 3:0, Terbuc - Ludvik 0:3, Zera - Fatorič 3:1, Rojko - Ludvik 1:3, Zera - Rahotin 2:3, Terbuc - Fa-
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
torič 0:3.
REZULTATI 1. KROGA: Ptuj - Arrigoni Izola 4:5, Fužinar Interdiskont - Šenčur 5:0, Kajuh Slovan - Iskra Avtoelektrika 3:5, Ljubljana - Ilirija 5:4, Muta - Logatec 5:1.
2. SNTL (ž)
2. SNTL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Merkur Kranj - Simgrad Škofja Loka 5:1, Žogica Radgona - Arrigoni Izola 5:3, Muta - Gorica 5:1, Kema Puconci II.
-	Rakek 5:3, Sobota II. - Ptuj II. 2:5, Žogica Radgona - Gorica 5:2, Muta
-	Arrigoni 5:1, Kema Puconci II.
-	Ptuj II. 5:1, Sobota II - Rakek 0:5. SOBOTA II. - PTUJ II. 2:5 Dolanič - Ber 2:3, Kolbl - D. Ovčar 3:1, Voroš - Krušič 1:3, Kolbl
-	Ber 3:1, Pečnik - Krušič 0:3, Voroš
-	Drčič 0:3, Kolbl - Krušič 0:3 KEMA II. - PTUJ II 5:1
Horvat - Krušič 3:2, Pelcar - D. Ovčar 3:0, Železen - Drčič 3:1, Pel-car - Krušič 3:1, Horvat - Drčič 1:3, Železen - D. Ovčar 3:0
REZULTATI 1. KROGA: Preserje
-	Sobota 5:4, Rakek - Ptuj II. 1:5, Preserje - Ptuj II. 0:5, Rakek - Sobota 4:5.
RAKEK - PTUJ II. 1:5 Farkaš - Matjašič 0:3, Strosc-hak - Rojko 0:3, Farkaš - Zera 0:3, Stroschak - Matjašič 3:0, Soldat
-	Zera 0:3, Farkaš - Rojko 0:3. PRESERJE - PTUJ II. 0:5 Peršin - Terbuc 1:3, Gregorka -
Zera 0:3, Ogrizek - Rojko 0:3, Gregorka - Terbuc 1:3, Lukič - Rojko 0:3.
3. SNTL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Sternmatik Cirkovce - Preserje 2:5, Krovstvo Ra-kuša Ljutomer - Logatec 0:5, Branik
-	Križe 5:2, Žogica Radgona II. - Kajuh Slovan 2:5, Sternmatik Cirkovce
-	Logatec 0:5, Rakuša Ljutomer - Preserje 3:5, Žogica Radgona II - Križe 1:5, Branik - Kajuh Slovan 5:1.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Bogdan Lešnjak (JK Drava Ptuj) je v kategoriji do 81 kg premagal Branka Kralja (JK Gorišnica).
in Božičko, Tilen Vidovič je borbo proti Rudašu končal neodločeno, Lešnjak in Vinko sta zmagala za ippon, Andrej Čuš in Jože Šimenko pa sta prinesla točke brez borb, saj Gorišnica ni imela prijavljenih borcev.
Proti Impolu so Ptujčani uvodoma izgubili prve tri boje, v četrtem je Bogdan Lešnjak iz-
tržil remi proti Sevšku. Nato je Ervin Vinko nepričakovano izgubil proti Davidu Kukavici in dvoboj je bil odločen. Dvoboja najtežjih kategorij sta pripadala Impolu, za ippon sta zmagala Unuk in Ceraj.
V Ptuju pa je bil tudi dvoboj med JK Železničar in JK Sanka-ku, ki ga je tesno dobil JK San-kaku s 4:3 (40:30).
Lestvica:
1.	JK IMPOL
2.	JK OLIMPIJA
3.	JK DUPLEK
4.	JK SANKAKU
5.	JK DRAVA PTUJ
6.	JK ŽELEZNIČAR
7.	BRANIK BROKER
8.	JK GORIŠNICA
4 točke 4 točke 2 točki 2 točki 2 točki 0 točk 0 točk 0 točk
Sebi Kolednik
JK Drava - JK Gorišnica 6:0 (52:0)
-	60 kg: Matjaž Matjašič - Mitja Kralj (10:0)
-	66 kg: Jure Božičko - Peter Kuharič(7:0)
-	73 kg: Tilen Vidovič - Boris Rudaš (7:7)
-	81 kg: Bogdan Lešnjak - Branko Kralj (10:0)
-	90 kg: Ervin Vinko - Marjan Majcen (5:0)
-	100 kg: Andrej Čuš - bb (10:0)
-	Nad 100 kg: Jože Šimenko - bb (10:0)
JK Drava - JK Impol 0:6 (0:60)
-	60 kg: Matjaž Matjašič - Matjaž Trbovc (0:10)
-	66 kg: Jure Božičko - Matej Škerlak (0:10)
-	73 kg: Tilen Vidovič - Dani Rus (0:10)
-	81 kg: Bogdan Lešnjak - Bojan Sevšek (5:5)
-	90 kg: Ervin Vinko - David Kukoviča (0:10)
-	100 kg: Robi Pesjak - Žiga Unuk (0:10)
-	Nad 100 kg: Jože Šimenko - Matjaž Ceraj (0:10)
JK Gorišnica - JK Impol 0:7 (0:70)
-	60 kg: Mitja Kralj - Matjaž Trbovc (0:10)
-	66 kg: Boris Rudaš - Matej Škerlak (0:10)
-	73 kg: Branko Kralj - Dani Rus (0:10)
-	81 kg: Marjan Majcen - Bojan Sevšek (0:10)
-	90 kg: bb - David Kukovica (0:10)
-	100 kg: bb - Žiga Unuk (0:10)
-	Nad 100 kg: bb - Matjaž Ceraj (0:10)
Kolesarstvo
Žiga Slak med zmagovalci
Mladi štajerski kolesarji so prejšnjo nedeljo nastopili na memorialu Stjepana Grgca, za mnoge najboljšega hrvaškega kolesarja vseh časov. Letos mineva 100 let od rojstva hrvaške legende, ki je že leta 1936 nastopil na dirki vseh dirk, Tour de France. Zato si je vseh 99 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije ter Hrvaške, ki so nastopili v šestih kategorijah, zmage želelo še toliko bolj.
Najboljše je šlo prav Slovencem, ki so zmage odnesli v treh najpomembnejših kategorijah. Med člani je slavil nekoč mladi perutninar, Marcel Ter-novšek, letošnjo sezono član bolgarskega moštva Tusnad Cycling Team, v mladinski kategoriji Žiga Slak (Perutnina Ptuj), med mlajšimi mladinci pa Dani Pšajd (TBP Lenart).
Člani in starejši mladinci so skupaj z veterani in ženskami vozili na 84 kilometrov dolgi progi. Ternovšek si je zmago zagotovil v sprintu sedmih kolesarjev. Slak je ciljno črto prečkal kot peti. Bil je edini mladinec, ki je zmogel visok ritem starejših in bolj izkušenih tekmovalcev ter se zasluženo veselil prve zmage v karieri. Težko dirko je uspešno zaključil še Sebastijan Kralj (Perut-
Žiga Slak (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
nina Ptuj), ki je osvojil šesto mesto.
Praktično nepremagljivi so bili Ptujčani in Lenartčani v kategoriji mlajših mladincev. Kar pet se jih je uvrstilo med najboljšo šesterico, še dva pa sta zaokrožila deseterico. Dani Pšajd (TBP) je bil najboljši v sprintu velike skupine 37 kolesarjev in
zmagal, Blaž Zelenko (PP) s tretjim mestom pa mu je delal družbo na zmagovalnem odru. Pod njim so se zvrstili Nejc Lu-žar (PP), Simon Komperšak (TBP) in Klemen Furman (PP), Florjan Vidovič (PP) je osvojil deveto, Staš Mencinger pa deseto mesto (TBP).
UG
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Derbi in prvo mesto Stojnčanom
3. SNL - vzhod: v Stojncih odločil Silvo Meznarič
Nogometaši iz Stojncev so očitno v odlični formi, saj to dokazujejo z zadnjimi rezultati. V nedeljo so gostili močno ekipo Odrancev ter jo v dobri nogometni predstavi tudi premagali. Z novimi tremi točkami so zasedli sam vrh prvenstvene razpredelnice v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod. Mož odločitve je bil tokrat Silvo Meznarič, ki je dosegel prva dva zadetka svoje ekipe. Na žalost srečanja ni končal na igrišču, saj je bil v 81. minuti izključen.
Manjše presenečenje so v Veržeju naredili nogometaši Malečnika, ki so premagali domačine. V Dravogradu so domačini iztržili proti Zrečam samo točko. Ob Stojncih so slavili še nogometaši Šmartnega, Čarde, presenetljivo tudi Pesnice v Štorah, ter Tromejnik. Palomi še naprej ne gre in ne gre in so tudi po osmih odigranih krogih brez zmage na dnu prvenstvene razpredelnice.
REZULTATI 8. KROGA: Stojnci
-	Odranci 3:1 (1:0), Tehnostroj Ver-žej - Malečnik 2:4 (0:2), Koroška Dravograd - Zreče 1:1 (1:0), Paloma Čarda 0:4 (0:2), Kovinar Štore - Teh-notim Pesnica 1:3 (1:2), Mons Claudius - Šmartno 2:3 (1:1), Tromejnik G Kalamar-Simer šampion 2:0 (1:0).
1.	STOJNCI	8	5	1 2	20:16	16
2.	ODRANCI	8	4	3 1	20:8	15
3.	ŠMARTNO	8	4	2 2	19:13	14
4.	DRAVOGRAD	8	3	4 1	18:9	13
5.	ČARDA	8	4	13	10:7	13
6.	MALEČNIK	8	4	13	19:21	13
7.	SIMER ŠAMP.	8	3	3 2	12:8	12
8.	ZREČE	8	3	3 2	8:12	12
9.	TROMEJNIK	8	3	2 3	14:15	11
10.	T. VERŽEJ 8	3	14	19:14	10
11.	T. PESNICA 8	3	14	12:16	10
12.	KOV. ŠTORE 8	2	1 5	14:14	7
13.	MONS CLAUD. 8	2	0 6	12:34	6
14.	PALOMA 8	0	3 5	8:23	3
STOJNCI - ODRANCI 3:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Meznarič (4), 2:0 Meznarič (76), 2:1 Tkalec (90), 3:1 Nežmah (93)
STOJNCI: Simonič, Železnik (od 43. Pečnik), Janžekovič, Golob, To-polovec, Čeh, Meznarič, Nežmah, Klinger (od 53. Zagoršek), Milošič (od 77. Pernek), Fridauer. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: derbi v Ormožu po preobratih Bistričanom
Vsekakor je največ zanimanja v 8. krogu Štajerske nogometne lige veljalo srečanju v Ormožu, kjer so domačini pričakali vodečo Bistrico; z morebitno zmago bi prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici. To jim na žalost svojih navijačev ni uspelo, saj so gostje zmagoviti zadetek dosegli štiri minute pred koncem tekme. Visoko zmago so slavili nogometaši iz Gerečje vasi, ki so bili uspešni v Šoštanju. Neugodna poraza so doživeli nogometaši Podvincev, ki so doma izgubili proti Pohorju iz Ruš, kakor tudi Bukovci, ki so bili poraženi v Vranskem. Sicer pa če odštejemo vodečo Bistrico, so razlike od drugega do desetega mesta majhne.
PARI 8. KROGA: KI V Vransko
-	Bukovci 2:1 (0:0), Boč Poljčane
-	GIC Gradnje Rogaška 1:0 (1:0), Peca - Koroške gradnje 0:0, Šoštanj
-	LKW Jack Gerečja vas 2:5 (0:3), Trgovine Jager - Partizan Fram 4:0 (1:0), Holermuos Ormož - AHA EMMI Bistrica 3:4 (1:3), Podvinci - Pohorje 1:2 (1:1).
1.	A. E. BISTRICA 8 6 1 1 23:12 19
2.	HOLER. ORMOŽ 8 5 1 2 17:9 16
3.	TRGOV. JAGER 8 4 2 2 14:5 14
Foto: Stanko Kozel
Silvo Meznarič (Stojnci, rumeni dres) je bil osrednji igralec derbija med ekipama Stojnci in Odranci: dosegel je dva zadetka, v 81. minuti pa je moral zapustiti igrišče zaradi rdečega kartona.
4.	PECA
5.	PODVINCI
6.	KOROŠKE GR.
7.	GEREČJA VAS
8.	ŠOŠTANJ
9.	GIC ROGAŠKA
10.	POHORJE
11.	BOČ POLIČ.
12.	PARTIZ. FRAM 8
13.	BUKOVCI 8
14.	KIV VRANSKO 8
4 1 3
3 2	3
2 1	5
2 0	6
1 2	5
1 1	6
20:13	14
19:15	13
10:9	13
13:14	13
20:15	12
12:10	12
14:14	11
5:12	7
7:26	6
11:18	5
10:23	4
PODVINCI - POHORJE 1:2
(1:1)
STRELCI: 1:0 Kuserbanj (16), 1:1 Muzlovič (28), 1:2 Korošec (77)
PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Kuserbanj (od 60. A. Toplak) Petek, Kupčič, Lah (od 33. Zorko), Marinič (od 46. Mori), Modrič (od 46. Benko), R. Petrovič, D. Petrovič, M. Toplak (od 83. Novak). Trener: Damjan Bezjak.
ŠOŠTANJ - LKW JACK GEREČJA VAS 2:5 (0:3)
STRELCI: 0:1 R. Sagadin (14), 0:2 Petek (27), 0:3 Kokot (33), 0:4 Kokot (59), 1:4 Hudarin (72), 2:4 Kaisesberger (75. avtogol), 2:5 Petek (79), 2:5
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Kaisesberger, Petek, J. Sagadin, Kokot, Miha Lešnik, R. Sa-gadin, Miha Lešnik (od 90. Marčič), Emeršič (od 73. D. Hertiš), Vtič (od 87. Draškovič), Šešo. Trener: Franc Žitnik.
KIV VRANSKO - BUKOVCI
2:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Krivec (47), 2:0 Krivec (50), 2:1 Antolič (51)
BUKOVCI: Hrženjak, Mulej, Korez, Antolič, Habrun, T. Meznarič, Kokot, Cebek, Poštrak, M. Meznarič, Vajda.
Danilo Klajnšek
V dramatični končnici derbija zmaga Bistrice v Ormožu: Holermuos Ormož - Bistrica 3:4 (1:3)
STRELCI: 1:0 Habjanič (2), 1:1 Mlinar (15 - 11 m), 1:2 Figek (27), 1:3 A. Stegne (38), 2:3 Košnik (75), 3:3 Habjanič (81), 3:4 Beranič (86).
HOLERMUOS: Šnajder, Druzovič, Štiberc, Kolarič, Habjanič, L. Mlina-rič, Piberčnik (od 67. Kirbiš), Zorman (od 71. Zidarič), Novak, Prapotnik, Košnik. Trener: Aleš Jurčec
BISTRICA: N. Danilovič, Levart, Modrič, Figek (od 89. Plevnik), Beranič, Emeršič (od 89. Jelenko), Mlinar (od 81. Iršič), Frelih, Čander, A. Stegne (od 89. A. Danilovič), Hruš-man (od 11. Ramot). Trener: Mladen Dabanovič.
Derbi vodilnih ekip Štajerske lige je v Športni park Mestna graba v Ormožu privabil le okrog 150 gledalcev. Lepo vreme in čas trgatev v Ormožu in okolici so glavni razlogi slabšemu obisku derbija. Tisti, ki so si ogledali tekmo v Ormožu, zagotovo niso bili razočarani, saj so Ormožani in Bistričani prikazali vse, kar nogomet lahko ponudi. Sedem zadetkov, 12 rumenih in 2 rdeča kartona ter žal slabo sojenje sodniške trojice Marko Lackovič, Žiga Šumer, Maja Dovnik. Slednji niso bili dorasli der-biju in so sodili v škodo obeh ekip in nasploh nogometa.
Agresiven začetek gostiteljev je obrodil sadove že v 2. minuti, ko je po kotu L. Mlinariča atraktivno z glavo za 1:0 zadel Habjanič. Domačini
so nadaljevali z dobro igro, a jih je v 15. minuti »presekala« enajstmetrovka. L. Mlinarič je po nepotrebnem podrl Figeka, z bele točke pa je bil zanesljiv kapetan Bistrice Mlinar - 1:1.
V	20. minuti so izvedli Ormožani prosti strel, žoga je zadela enega izmed nogometašev Bistrice in končala v golu. Veselje igralcev Holermuosa ob golu sta skalila prvi pomočnik Žiga Šumer ter glavni sodnik Marko Lackovič, ki sta kljub avtogolu Bistri-čanov označila prepovedani položaj. Sodniška napaka je domače nogometaše popolnoma vrgla iz tira in v nadaljevanju so bili do odmora precej boljši gostje iz Slovenske Bistrice.
V	27. minuti je goste v vodstvo pove-del Figek, ki je iz bližine z glavo zadel mrežo ormoškega čuvaja. Prejet gol gre na dušo domačemu vratarju Šnajderju, ki bi moral pobrati žogo v svojem kazenskem prostoru. V 38. minuti je sledil še tretji gol Bistrice, ki je izkoristila vse slabosti domače obrambe, ki je bila tokrat slabši del ekipe Holermuosa. Na 3:1 je povišal
A. Stegne.
V nadaljevanju smo videli pravi juriš Ormožanov na gol gostov, ampak prvo izjemno priložnost v 2. polčasu so imeli gostje. Dve minuti kasneje se je vratar Bistrice N. Danilovič odlično odzval po strelu Koš-nika, ki se je sam znašel pred njim.
V	56. minuti nova sporna situacija: Bistričani so izvajali prosti strel in storili napako pri podaji, v nadaljevanju sta se pred golom sama znašla dva domača nogometaša in zadela, vendar je sodnik Lackovič, ki sploh ni spremljal akcije, vrnil žogo Bistrici. Kljub novemu šoku so Ormožani nadaljevali napadalno igro in blizu zadetka sta bila Zorman ter Druzovič.
V	75. minuti pa je le zadel Košnik, ki je izkoristil lepo asistenco Zidariča (2:3). Šest minut kasneje je bilo že 3:3. Po številnih odbitkih pred golom Daniloviča je žoga prišla do Habja-niča, ki je močno sprožil in dosegel prekrasen gol. Napadi domačih niso pojenjali tudi v naslednjih minutah, Bistričani pa so skušali gol domačinov ogroziti preko protinapadov. Preko enega izmed njih so bili blizu zadetka, a je na koncu žoga končala v kotu, po katerem je v 86. minuti za zmago Bistrice z glavo zadel visoki Beranič. V zaključku tekme so gledalci videli bolj malo nogometa, saj je bila igra zaradi prekrškov skoraj cel čas prekinjena. Na koncu sta pordečela Habjanič pri domačih in Frelih pri gostih, saj sta prejela druga rumena kartona. Po zadnjem sodniškem pisku smo videli veliko veselje Bistričanov ob lepi zmagi na derbiju Štajerske nogometne lige.
Uroš Krstič
1. liga MNZ Ptuj
Foto: Stanko Kozel
V Ormožu so gledalci videli derbi, ki je postregel z vsem, kar lahko ponudi nogomet. Na fotografiji sta oba kapetana; domači Borut Prapotnik (modri dres) in gostujoči David Mlinar.
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 6. KROGA: Makole
-	Hajdoše 2:2, Tržec - Leskovec 7:1, Cirkulane - Slovenja vas 0:1, Zgornja Polskava - Podlehnik 4:3, Lovrenc - Grajena 1:2.
1.	HAJDOŠE	6 4	2 0	14:7	14
2.	LOVRENC	6 4	11	14:8 13
3.	ZG. POLSKAVA	5	4	0 1	14:10 12
4.	GRAJENA	6 3	1 2	13:12	10
5.	MAKOLE	5	2	1 2	13:8 7
6.	SLOVENJA VAS	5	2	1 2	10:8 7
7.	TRŽEC	6 2	13	17:16 7
8.	PODLEHNIK	5	2	0 3	11:9	6
9.	CIRKULANE	5	1	1 3	5:9	4
10.	SP. POLSKAVA 5 0 3 2 8:12 3
11.	LESKOVEC 6 0 1 5 9:29 1
Veteranske lige MNZ Ptuj
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 4. KROGA: Boč - Pol-skava 2:0, Pohorje Oplotnica - Lovrenc 3:2, Zgornja Polskava - Hajdina 4:2, Pragersko - Prepolje 7:1.
1.	PRAGERSKO 4 3 1 0 17:5 10
2.	ZG. POLSKAVA 4 2 2 0 8:5 8
3.	HAJDINA 4 2 1 1 15:11 7
4.	BOČ	4 1 2 1 8:9 5
5.	PREPOLJE 4 1 2 1 5:10 5
6.	POHORJE - OPL. 4 1 1 2 7:10 4
7.	LOVRENC 4 1 0 3 6:9 3
8.	POLSKAVA 4 0 1 3 4:11 1 VZHODNA SKUPINA REZULTATI 4. KROGA: Dornava
-	Gorišnica 1:1, Markovci - Grajena 0:0, Podvinci - Bukovci 4:1, Stojnci
-	Ormož 4:0.
1.	STOJNCI 4 4 0 0 18:1 12
2.	GORIŠNICA 4 2 2 0 7:3 8 4 2 1 1 6:8 7
REZULTATI 6. KROGA: Rogoznica							4. GRAJENA 4 1 2	1	3:2 5
- Zavrč 0:2, Oplotnica				-	Markovci		5. PODVINCI 4 1 1	2	7:10 4
5:0, Videm -	Pragersko 4:1, Skorba						6. ORMOŽ 4 1 1	2	7:10 4
- Apače 2:3, Gorišnica -					Središče		7. DORNAVA 4 0 2	2	2:7 2
1:1, Dornava	- Hajdina 2:3.						8. BUKOVCI 4 0 1	3	2:11 1
1. ZAVRČ	6	6	0	0	24:5	18	SKUPINA CENTER		
2. APAČE	6	5	0	1	15:7	15	REZULTATI 4. KROGA:		Drava -
3. OPLOTNICA	6	4	0	2	14:6	12	Skorba 0:1, Apače - Podlehnik 3:3,		
4. ROGOZNICA	6	3	1	2	16:10	10	Videm - Leskovec 2:1.		
5. VIDEM	6	3	1	2	16:14	10	1. DRAVA 4 3 0	1	13:3 9
6. HAJDINA	6	3	0	3	15:19	9	2. SKORBA 3 3 0	0	6:3 9
7. GORIŠNICA	6	2	2	2	10:9	8	3. VIDEM 3 2 0	1	8:8 6
8. DORNAVA	6	2	1	3	10:13	7	4. TRŽEC 3 1 1	1	4:4 4
9. PRAGERSKO	6	1	2	3	12:18	5	5. APAČE 3 0 2	1	7:9 2
10. SREDIŠČE	6	1	2	3	13:23	5	6. LESKOVEC 4 0 2	2	4:9 2
11. SKORBA	6	1	1	4	14:20	4	7. PODLEHNIK 4 0 1	3	4:10 1
12. MARKOVCI	6	0	0	6	5:20	0	Danilo Klajnšek		
Športni napovednik
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Pari četrtfinalnih članskih srečanj za pokal Medobčinske nogometne zveze Ptuj. TOREK ob 16.00: Oplotnica - Zavrč; SREDA ob 16.00: Hajdina - Ormož, Dornava - Podvinci.
MLADINSKI POKAL - TOREK ob 16.00: NŠ Poli Drava - Boč, Ro-goznica - AHA EMMI Bistrica, Zavrč - Dornava in Slovenja vas - Aluminij.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Dober odpor Dornave
V Slovenj Gradcu so domača dekleta veljala za favoritinje in so pričakovala visoko zmago nad tekmicami iz Dornave. A so se morale za zmago precej potruditi, saj so gostje v prvem polčasu igrale zelo dobro in vodile že 2:0. Dornavčanke so prvič klonile v zadnji minuti prvega dela, nato pa so na začetku drugega dela v roku šestih minut prejele kar tri zadetke in domačinke so prišle do odločilnega vodstva.
REZULTATI 5. KROGA: HV Tours Slovenj Gradec - Dornava 5:2 (1:2), Jevnica - Krka 0:3 (0:0), Velesovo
-	Maribor 0:6 (0:4), Pomurje Beltinci
-	Rudar Škale 1:0 (1:0).
1.	KRKA 5 5	0	0	31:1	15
2.	POMURJE - BEL. 5 4	0	1	26:9	12
3.	SLOV. GRADEC 5 4	0	1	20:5	12
4.	JEVNICA 5 3	0	2	14:10	9
5.	RUDAR -ŠKALE 5 2	0	3	13:8	6
6.	MARIBOR 5 2	0	3	15:11	6
7.	VELESOVO 5 0 0 5 2:36 0
8.	DORNAVA 5 0 0 5 6:47 0
HV Tours Slovenj Gradec - Dornava 5:2 (1:2)
STRELKE: 0:1 Saša Fras (24), 0:2 Romana Behrami (27), 1:2 Natalija Golob (45), 2:2 Ana Golob (57), 3:2 Ana Golob (59), 4:2 Jevtič (63) 5:2 Natalija Golob (78. iz 11m)
DORNAVA: Alenka Murko, Patrici-ja Golob, Laura Krajnc, Nuša Kuko-vec (Nuša Ploj), Romana Behrami (Metka Špurej), Saša Ljubec, Saša Fras (Gabriela Milec), Laura Maksi-movič, Maja Skaza, Katja Nežmah, Daša Grdina (Anja Križan). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Futsal • 2. SFL - vzhod, 1. krog
Težka zmaga petelinov
Tomaž - Zavrh Masind 4:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 A. Majcen (6), 1:1 Marko (17), 2:1 Bohinec (32), 3:1 Pi-berčnik (35), 4:1 Kamenšek (39).
TOMAŽ: Vrbanič, Marin; S. Majcen, Rob, Kralj, Krajnc, Bohinec, Piberčnik, Kamenšek, Plohl, A. Majcen, Janžekovič. Trener: Marjan Magdič.
Na uvodu v novo prvenstvo 2. SFL Vzhod je Tomaž težje kot kaže končen rezultat ugnal novinca iz Za-vrha. Letos drugoligaška karavana na vzhodu šteje le osem moštev, saj so zaradi prevelikega finančnega zalogaja nad nastopanjem obupale ekipe Marincev iz Veščice, Bioterm iz Male Nedelje in Dupleka. Še huje je na zahodu, kjer nastopa le pet ekip.
Edini prleški drugoligaš se je na-mučil proti Zavrhu, ki se je na Har-deku 150 gledalcem predstavil v svetli luči. V obdobju od 20. do 30. minute pri izidu 1:1 so bili gostje bližje vodilnemu zadetku, a je gostiteljem je uspelo ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno. V nekaj primerih je peteline pred najhujšim rešil vratar
Vrbanič. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih desetih minutah, ko so varovanci trenerja Marjana Mag-diča le uspeli izvesti nekaj uspešnih akcij, ki so obrodile sadove. Z veliko mero sreče je za 2:1 zadel stari maček Bohinec, do konca sta zadela še Piberčnik in Kamenšek.
Uroš Krstič
Mario Kokol (kapetan Zavrh Masind): »Zaigrali smo v okrnjeni zasedbi, vendar menim, da smo se ormoški publiki predstavili v lepi luči. Menim, da je naš poraz glede na prikazano nekoliko previsok. Naš cilj kot novincev v ligi je končno 5. mesto.«
Marjan Magdič (trener Tomaž): »Naša ekipa je precej spremenjena glede na minulo sezono, kar se pozna pri uigra-nosti. Ob tem zaradi poškodbe ne nastopa naš prvi strelec David Goričan. Pričakujem, da bomo iz tekme v tekmo boljši in da se nam bo uspelo uvrstiti v končnico za uvrstitev v 1. SFL.«
Kegljanje • Evropski pokal
Radenski zmanjkalo 6 kegljev za končnico
Kegljači Radenske so v Skopju sodelovali na evropskem pokalu in zapravili lepo priložnost za uvrstitev med najboljše štiri ekipe.
Kljub odličnemu nastopu Milana Kovačiča (na fotografiji, 610) jim je zmanjkalo šest kegljev za končnico. Med dvanajstimi ekipami so za Madžari, Hrvati, Srbi in Italijani osvojili 5. mesto. Skupno so podrli 3413 kegljev (Borovič 577, Marinič 572, Ro-žanc 545, Emeršič 542, Harcl 567, Kovačič 610).
NŠ
Planinski kotiček
Izlet na Lubnik
Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto, 17. 10. 2009, izlet na Lubnik. Zbrali se bomo ob 6.00 pred Železniško postajo Ptuj in se z avtobusom odpeljali do Škofje Loke. Točno pri gradu nad Škofjo Loko se bo pričela naša pot na Lubnik (1025 m). Pot se začne od gradu kar hitro vzpenjati in nas čez 30 minut pripelje do večjega posestva na sedlu pod Lubnikom. Ves čas bomo hodili po gozdu, ki je v tem letnem času odet v lepe pisane barve. Sledi še zadnji vzpon proti vrhu. Po 2,5 ure hoje bomo prispeli na vrh, na katerem je tudi velik Dom na Lubniku. V domu bo čas za počitek in malico. Na vrhu je tudi razgledna ploščad z označenimi vrhovi, ki jih lahko občudujemo ob lepem vremenu. Z vrha je čudovit razgled na vse strani, posebej pa še proti Julijskim Alpam.
Po daljšem postanku v koči se bomo spustili nazaj po isti poti do gradu. Pred odhodom si bodo lahko udeleženci, ki bodo želeli, ogledali muzej v gradu. Po ogledu muzeja bo sledil povratek proti domu. Predviden prihod na Ptuj: do 21.00.
Skupaj je hoje za 4,5 ure. Oprema za sredogorje. Cena izleta: 26 € (v ceno je vključen prevoz, vodenje in organizacija). Možen bo tudi ogled muzeja v gradu Škofja Loka. Cena ogleda je 3,5 € in se plača ob vhodu v muzej. Prijave sprejemamo do torka, 13. 10. 2009, v pisarni PD Ptuj. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 051 259 469 (Bojan Kolednik).
Izlet bo v vsakem vremenu. Če bo slabo vreme, bomo izlet prilagodili trenutnim vremenskim razmeram. Izleta se lahko udeležijo samo člani PZS s plačano članarino za leto 2009. Izlet bo vodil Bojan Kolednik z vodniki PD Ptuj. Vabljeni!
Družinski pohod v Veliko Varnico
Planinsko društvo Haloze vabi na družinski pohod v Veliko Varnico (muzej), ki bo v soboto, 10. 10. 2009, in se bo začel ob 9. uri.
Zbirališče: Nova cerkev Podlehnik ob 9. uri
Smer pohoda: Zakl-Kamen-Zg. Gruškovje-Zveličarjeva kapela-Velika Varnica (muzej). Ogledali si bomo naravne, kulturne in etnografske značilnosti Haloz. Nazaj na izhodiščno mesto bo organiziran prevoz.
Oprema: pohodni čevlji, anorak in nekaj osvežilnega v nahrbtnik.
Startnina: 5,00 € (za hrano in pijačo med potjo).
Organizacijski vodja: M. Jelen in J. Cafuta (041 723 842).
Dr. Zdenko Verdenik - 60 let
Slovenska avtoriteta, ptujska duša
Šestdeseta leta življenja je za večino ljudi čas, ko je treba pogledati nazaj, premisliti, kako je bilo in seveda dodobra utrditi vsak nadaljnji korak. Nekateri tako tudi ravnajo. Mednje je stopil tudi na Ptuju rojen dr. Zdenko Verdenik. Ni samo zadnje obdobje delal tako; od nekdaj mu je bila preudarnost voditeljica njegovih stopinj in vedno je videl dlje od tistega, do koder seže noga. Zato nikakor ne more biti naključje, da so ga zapeljale nogometne zelenice.
Je človek akcije in neskončnega optimizma. Zmeraj zna odgovoriti, premisliti, tudi ne vplivati in prepričevati, biti im-pulziven na njemu tako lasten način. Jasno, izrazito, v smehu in vedno človeško. Spoštujemo ga kot poštenega človeka in iskrenega prijatelja, kot vzornika v najžlahtnejšem pomenu te besede.
Težko ga je opisati kot človeka in nogometnega strokovnjaka v nekaj stavkih, saj je nedvomno večplastna osebnost. Vsak od kolegov, ki smo z njim sodelovali in igrali, bi lahko povedal svojo zgodbo. Vse pa imajo isti imenovalec, to je pozitivna energija, družabnost in spontanost, ki jo razdaja. Pri svojem ustvarjalnem delu ne pozna kompromisov, kar vliva dodatno samozavest.
Nogomet je bil za mladega Ptujčana Zdenka Verdenika moden. Našel ga je že v šolskih klopeh, ko je uspešno igral za Železničar, Maribor in kasneje Mercator. Na igrišču se je počutil »kot v raju«, v varnem naročju. Tam je bil njegov svet. »Šport mi vsestransko izpolnjuje življenje. O formalnostih zato nisem nikoli podrobno razmišljal. Živim iz nogometa in za nogomet. Ob tem kruhu
Dr. Zdenko Verdenik (v sredini) z gosti na praznovanju rojstnega dne pri Pinčarjevem mlinu.
in vodi' sem prebil vse življenje,« je nekoč izjavil.
Z druščino starih prijateljev, med njimi so Marjan Lenartič, Jože Maučec, Ervin Štarkl - Cic in žal pokojni Jože Hadler, je ohranil tesne stike tudi na Fakulteti za šport v Ljubljani, neguje pa jih vse do današnjih dni.
Poleg neuspehov na klubskem nivoju je velik pečat pustil tudi na trenerski klopi slovenskih prvoligašev Olim-pije in Maribora ter dunajske Avstrije. O njegovi veličini priča tudi dejstvo, da ostaja edini Slovenec, ki so ga k petletnemu sodelovanju povabili Japonci. V samostojni Sloveniji je zapustil krmilo reprezentance, moštva, ki ga je začel graditi, a je zaradi nesoglasij odšel. Sodeluje v strokovnih sestavah Nogometne zveze Slovenije (NZS).
Dr. Zdenko Verdenik je oral ledino šolanja nogometnih trenerjev na Ptuju, kar je v tistem času pomenilo korak naprej v izobraževanju strokovnih kadrov v najstarejšem sloven-
skem mestu. Organizacija je bila v domeni Zveze kulturnih organizacij Ptuj, z Ivanom Kla-ričem na čelu. Redno sodeluje na obveznih izpopolnjevanjih seminarjih Društva nogometnih trenerjev Ptuj. Njegov velik prispevek v širšem slovenskem prostoru je tudi oblikovanje strokovne literature in redno spremljanje dela vrhunskih trenerjev. Te novosti prenaša med stanovske kolege na najvišje rangiranih izpopolnjevalnih seminarjih NZS.
Druga intimnejša plat njegove osebnosti je nagnjena k sočloveku, k prijateljem, študentom in seveda družini. Je predstojnik katedre za nogomet na FŠ v Ljubljani. »Šefa« nikoli ni maral igrati. Ni te vrste človek. O svojih uspehih nerad govori. Dejstvo je, da ga poznajo v Evropi in tudi širše, saj je dokazal, da reklo »šport ne pozna meja« ni le prazna fraza. »Športnik najvišjega razreda se mora povzpeti po treh stopnicah, preden pride na vrh: prva je delo, druga delo in tretja delo,«
nas dopolni Zdenko.
Katera od njegovih v članku naštetih lastnosti je pomembnejša, ni važno, pomembno je, da jih ima vse. Prav zaradi tega je dr. Zdenko Verdenik ostal »naš Zdenc.« Ob jubileju mu iskreno čestitamo.
Praznovali smo na Pinčar-jevem mlinu, Gastro se je že takoj na začetku izkazal: dobre sestavine, spreten kuhar, vsem znane jedi in žlahtna haloška kapljica. Povabljeni so bili zadovoljni, organizatorju, s tradicionalno navezo Marjan Lenartič, Ivo Kolarič in Zlatko Gramc, so se množično zahvaljevali za vabila, obenem pa so jim tudi čestitali za dobro opravljeno delo.
Snidenje so osmislili tudi nekdaj odlični nogometaši Drave: F. Krajnc - Futa, Korenjak, P. Perger, Carli, Volner, Zelenik, B. Perger, Strašek in direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar. In kaj lahko Štajerce spravi v dobro voljo bolj kot prijatelji?
Ivo Kornik
Nogomet • Milan junior camp day
V Milanu tudi Matic Furjan s Ptuja
V zadnjem letu je bilo na 124. različnih lokacijah v 29. državah po vsem svetu organiziranih prav toliko Milanovih kampov, v katerih se je dokazovalo več kot 13.000 mladih nogometašev v starosti od 8 do 13 let. Enega od teh kampov je v Sloveniji organizirala tudi Banka Koper. Le najboljši so imeli možnost sodelovanja na zaključnem druženju v italijanskem Vismaru. Le-to je potekalo med 25. in 27. septembrom 2009, tam pa se je zbralo približno 200 najboljših mladih
Matic Furjan v družbi vodje Milanove nogometne šole Pierina Pratija
nogometašev kampov iz vseh krajev sveta.
Zaključnega tabora z imenom AC Milan Junior Camp DAY 2009, so se udeležili tudi trije Slovenci: Mariborčan Sven Šoštarič Karič (sin Amirja Kari-ča), Sandi Ogrinec iz Škocjana (igra za Krko) in Ptujčan Matic Furjan (NŠ Poli Drava Ptuj), vsi letnik 1998. V dokaj ostri konkurenci so pokazali veliko nogometnega znanja. Posebno pozornost je našim udeležencem namenil tudi nadzornik in trener v mladinski šoli Milana Pierino Prati, ki jih je pozdravil in pohvalil njihovo nogometno znanje. Sobotni turnir je potekal v športnem centru Vismara, v nedeljo pa so udeleženci obiskali stadion San Siro in si ogledali nogometno tekmo Milan - Bari. Mladim in perspektivnim nogometašem bo ostalo nogometno vzdušje med več kot 50.000 navijači v nepozabnem spominu.
Na tekmi, ki so jo mladi odigrali v kampu v Vismari, se je izmed Slovencev še posebej izkazal Ptujčan Matic Furjan, ki je dosegel en zadetek, prispeval je dve podaji za gol, dvakrat pa je zadel še okvir vrat.
Udeleženci Milanovega kampa mladih 2009 iz Slovenije: Sven Šoštarič Karič, Sandi Ogrinec in Matic Furjan.
Starošince • Nadarjeni učenci v zahvalo jeseni
Ustvarjali so v štirih delavnicah
Nadarjeni učenci iz Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo so se skupaj z učenci iz podružnične šole v Lovrencu in OŠ Cirkovce v petek, 18. septembra, udeležili ustvarjalnih delavnic v Starošincah, ki so jih vodili mentorji iz Biotehnične šole na Ptuju.
Po koristno preživetem ustvarjalnem dnevu so nadarjeni učenci o tem zapisali: »Zbrali smo se pred šolo in se napotili k podeželskemu muzeju in nato k jahalnemu centru v Starošincah. Tam so nas pričakali mentorji Biotehnične šole Ptuj. Razdelili smo se v delavnice: poslikava in okrasitev buč, krašenje medenjakov, izdelava okraskov in varno delo s traktorjem. Med potekom delavnic smo si ogledali hlev in konje Jahalnega centra Starošince. Ta prireditev je bila namenjena kot poklon darovom jeseni.
V okviru tega pa smo si še v Sta-rošincah ogledali tudi Podeželski muzej, kjer so razstavljena stara kmečka orodja, s katerimi so si v starih časih pomagali pri obdelovanju kmečkih površin. Srečanje nadarjenih učencev pa je bilo namenjeno tudi druženju vrstnikov med šolami, ki imamo posebne potrebe po ustvarjanju, interese in talente, ki jih želimo razvijati. V
Starošincah smo preživeli prijeten in ustvarjalen dan. Pri organizaciji teh delavnic se zahvaljujemo mentorjem šol, Občini Kidričevo in Biotehnični šoli Ptuj.«
O vsebini in vtisih v posameznih ustvarjalnih delavnicah pa so nadarjeni učenci znali povedali tudi veliko zanimivega:
Nik Krajnc, 7. b: »Udeležil sem se delavnice, kjer smo krasili buče. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo si v muzeju ogledali kmečka orodja, ki so jih uporabljali v preteklosti.«
Jure Perger, 5. a: »Naučil sem se krasiti buče in ugotovil, da imam talent za to.«
Tjaša Šuligoj, 5. a: »Ob prihodu smo imeli spoznavno srečanje med učenci, mentorji in srečanje s čudovitimi konji. Bila sem v skupini, kjer smo izdelovali okraske in odtise iz naravnih materialov in naši domišljiji ni bilo meja. Izdelke smo pripravili za razstavo.«
Doris Hertiš, 7. a: »Izbrala
sem si delavnico, kjer smo krasili medenjake. Najbolj všeč mi je bilo oblikovanje srčkov in ogled konjev. Naučila sem se tudi o kmetovanju v starih časih.«
Nuša Radolič, 5. a: »Okrasila sem bučo, ki je bila zelo smešna, nato pa smo buče odnesli na razstavo. Uživala sem tudi pri ogledu ljubkih konjev in ravnanju z njimi.«
Martina Mihelič, 7. a: »Naučila sem se okraševanja medenjakov in dobila recept, ki ga bom lahko preizkusila v domači kuhinji. V delavnicah smo se morali zelo potruditi in biti ustvarjalni.«
Tamara Horvat, 7. a: »Udeležila sem se delavnice krašenja medenjakov. Na koncu smo lahko naše izdelke tudi poskusili, a so nam bili skorajda prelepi za pod zob.«
Domen Klajnšek, 7. b: »Udeležil sem se delavnice, kjer smo krasili buče. Užival sem ob ogledu konjev in drugih živali.«
Foto: M. Ozmec
V cvetličnih delavnicah so nadarjeni učenci na raznih bučah izdelovali »jesenske frizure«.
Kaja Tominc, 9. b: »Udeležila sem se delavnice, v kateri smo izdelovali posode z odtisom lista. Najbolj sem uživala v druženju in bi bila zelo vesela, da bi se druženja nadaljevala. Zelo smo uživali v ustvarjanju.«
Gašper Pevec Podgornik, 5. a: »Najbolj so mi bili všeč konji in krašenje buč. Bilo je zelo zanimivo in enkratno. Mislim, da sem se zelo potrudil in nastal je lep izdelek. Pri krašenju buč so nam pomagali dijaki Biotehnične šole in njihovi profesorji. Po vsem tem sem ugotovil, da rad likovno ustvarjam.«
Aljaž Jabločnik, 5. a: »Všeč so mi bile živali: konji, psi in muce. Bilo je zelo lepo, ker smo imeli precej dela s konji in z izdelovanjem okrasnih buč. Spoznal sem nove prijatelje. Srečen sem, da sem lahko pri tem sodeloval in si želim še več takšnih dni.«
Maša Živko, 5. a: »Udeležila sem se krašenja buč. Lepljenje in slikanje buč smo hitro končali, potem pa buče odnesli v muzej na razstavo. Bilo je zelo zabavno.«
Tinka Valenko, 5. a: »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo lahko božali konje, se igrali s psičkom Pablom in izdelovali različne izdelke. Udeležila sem se delavnice krašenja buč, ki smo jih nato razstavili v muzeju. Čeprav tam nisem spoznala nobenega novega prijatelja, si želim še več takšnih druženj.«
Kot je bilo omenjeno, je na prireditvi Pozdrav jeseni in v delavnicah v Starošincah sodelovala tudi Biotehniška šola Šolskega centra v Ptuju, ki v teh dneh izvaj a projekt pod naslovom Biotehnika me veseli, v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013,oziro-ma programa Leader. Omenjeni projekt sodi v izvajanje razvojne strategije lokalne akcijske skupine Društvo bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih Goricah, v njem pa sodelujejo mestna ob-
Foto: M. Ozmec
Posebno doživetje je bil zagotovo ogled konjev in jahalnega centra Starošince.
Foto: M. Ozmec
V delavnici o kmetijski mehanizaciji je spoznavanje vožnje s traktorjem še posebej zanimalo fante.
čine Ptuj ter občine Kidričevo, Hajdina, Markovci, Destrnik, Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, Jur-šinci, Dornava in Trnovska vas.
Kot je pojasnil ravnatelj Biotehniške šole v Ptuju dr. Vladimir Korošec so s projektom želeli kandidatom oziroma mladini in osnovnošolski populaciji ponuditi več znanja s področja bio-tehnike, jim predstaviti bogastvo in pomen biotehniških vsebin, jih motivirati k razmišljanju pri odločitvi za biotehniško izobraževanje.
»Poudariti želimo pomen biotehniškega izobraževanja za razvoj gospodarstva in za trajnostni razvoj. Namen projekta je tudi povečanje deleža vključenih v vse-življenjsko učenje in povečanje števila udeleženih na različnih usposabljanjih. Zastavljeno bi dosegli v obliki delavnic, tehničnih in naravoslovnih dni, učnih poti, ki so namenjene učencem tretje triade osnovnih šol na področju
devetih občin. Za vsako šolo želimo v obdobju šolskega leta izvesti eno delavnico ali tehnični ali naravoslovni dan,« je dejal dr. Korošec.
Naj dodamo, da so v okviru projekta Biotehnika me veseli za osnovnošolce v Starošincah pripravili štiri delavnice, ki so potekale od 10. do 13. ure, v vsaki delavnici pa je bilo po 15 učencev. V cvetličarski delavnici, ki sta jo vodili mentorici Jerica Korpar in Ida Obran, so na bučah izdelovali jesenske frizure. V kuharski delavnici, ki jo je vodila mentorica Vida Babšek, so krasili medenjake, v delavnici ročnih spretnosti, ki jo je vodila mentorica Saša Žmaucar, so oblikovali izdelke iz gline in das mase, v delavnici o kmetijski mehanizaciji, ki jo je vodil mentor Mirko Lovrec, pa so spoznavali varno vožnjo in upravljanje s kmetijskim traktorjem.
M. Ozmec
KLJUČAVNIČAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KLJUČAVNIČAR/ MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ -
M/Ž; MONTAŽA IN SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ NA TERENU, nedoločen čas, polni delovni čas, enolzmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. INTER EXPO INŽENIRING, STORITVE, AGENCIJA, RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., SLOVENJA VAS 75, 2288 HAJDINA, RAKUŠA IGOR, 02 787 59 10, posta@interexpo. si.
MIZAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER GIPS PLOŠČ - M/Ž; MONTAŽA IN SESTAVLJANJE GIPSNIH PLOŠČ NA TERENU, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. INTER EXPO INŽENIRING, STORITVE, AGENCIJA, RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., SLOVENJA VAS 75, 2288 HAJDINA, RAKUŠA IGOR, 02 787 59 10, posta@interexpo. si.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, vozniški izpit B-kategorije, 0, 380 EUR bruto / mesečno. VIOLETA KODRIČ s.p., ALIBI BAR, ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ, KODRIČ VIOLETA, 041652511.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE PO NAROČILU, MALIC, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. BRAČIČ JULIJANA s.p., GOSTIŠČE MAJOLKA, JUROVCI 1 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, BRAČIČ MIRKO, 041 760-526.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, BLAGAJNIK-RECEP-TOR - M/Ž; DELO V BLAGAJNI V IGRALNEM SALONU IN DELO V RECEPCIJI V HOTELU, določen čas 18 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. MEMORIA DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, BLAGAJNIK RECEPTOR - M/Ž; DELO V BLAGAJNI V IGRALNEM SALONU IN DELO V RECEPCIJI V HOTELU, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. MEMORIA DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ, LISJAK MARTIN, 02 779-82-01.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROINSTA-LATER - M/Ž; ELEKTROINSTALACIJSKA DELA, NA TERENU V SLOVENIJI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEH-
NIKA MILOŠIČ, družba za gradbeništvo, inštalacije in druge storitve, d.o.o., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 02 748 16 63, iztokm@elektroteh-nika-sp.eu.
DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE, DODIPLOMSKI, VETERINAR- DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE - M/Ž; ZDRAVLJANEJ ŽIVALI V AMBULANTI, DELO V AMBULANTI, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DAMIJAN PEKLAR S.P., SLOVENJA VAS 2 B, 2288 HAJDINA, PEKLAR DAMJAN, 041/537439, damjan. peklar@gmail.com.
ELEKTROTEHNIK, STROJNI TEHNIK, PRODAJALEC IN VZDRŽEVALEC STROJNE OPREME - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE STRANKAM V ZVEZI S PRODAJNIM PROGRAMOM, OPRAVLJANJE PRODAJE REZERVNIH DELOV, SVETOVANJE STRANKAM V ZVEZI Z VZDRŽEVANJEM, ITD, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 740 EUR bruto / mesečno. HAFI INŽENIRING TRGOVINA, SERVIS, D.D., OSOJNIKO-VA CESTA 9, 2250 PTUJ, MAVRIČ BOJAN,
031/772-890, hafi.ptuj@hafi.si.
NATAKAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. VUK JANEZ S.P. - PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK.
POMOŽNI DELAVEC, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040/ 798858, rea-metal@hotmail.com.
KLJUČAVNIČAR, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, JEVŠO-VAR TOMAŽ, 040/ 798858, rea-metal@ hotmail.com.
ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; NIZKE GRADNJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040/ 798858, rea-metal@hotmail. com.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI,
določen čas, polni delovni čas, vozniški Izpit B-kategorije. BAR CAPRI, SARDIN-ŠEK VALERIJA s.p., APAČE 266, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, SAR-DINŠEK VALERIJA, 041-855-887.
KLEPAR-KROVEC, KROVEC, KROVEC- KLEPAR - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. HER-COG ROBERT S.P.-KLEPARSTVO, HERMA-NOVA ULICA 3, 2250 PTUJ.
DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, Nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. RIŽNAR DARINKA S.P.
-	OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JUR-ŠINCI 4 D, 2256 JURŠINCI, RIŽNAR DARINKA, 02 758-27-91.
RAČUNALNIŠKI TEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, PRODAJALEC
-	SERVISER - M/Ž; PRODAJA IN SERVIS V TRGOVINI Z RAČUNALNIŠKO IN MOBILNO OPREMO., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - zahtevno. POVERON, računalništvo in posredništvo, d. o. o., ULICA
25. MAJA 13, 2250 PTUJ, ZELENIK UROŠ, 051/356246, uros@poveron.net.
RAČUNALNIŠKI TEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, PRODAJALEC
-	SERVISER - M/Ž; PRODAJA IN SERVIS V TRGOVINI Z RAČUNALNIŠKO IN MOBILNO OPREMO., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - zahtevno. POVERON, računalništvo in posredništvo, d. o. o., ULICA 25. MAJA 13, 2250 PTUJ, ZELENIK UROŠ, 051/356246, uros@poveron.net.
MONTER KONSTRUKCIJ, MONTER
-	M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, KOORDINIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI IN SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL SKLADU U NAVODILI PREDPOSTAVLJENE VODJE, SKRB ZA ZA UČINKOVITO PORABO DEL.ČASA, določen čas do dokončanja del, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 629 EUR bruto / mesečno. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, BOROVŠAK ALBIN, 02/ 787-55-15, bekem@bekem.si.
Okoli sveta (12) • Piše: Filip Kovačič
Macao - kitajski »Las Vegas«?
Macao postaja kitajski Las Vegas. Kljub temu je, vsaj zame, veliko bolj zanimiv kot Hongkong, ki je prenaseljen in onesnažen. Zanimiv je tudi zaradi evropske arhitekture, ki pa se počasi meša z velikimi novimi zgradbami, ki jih gradijo Američani. Še pred nekaj leti je imela tukaj monopol samo ena družina (dolarski milijarder Stanley Ho), ki je držala vse največje kazine v svoji lasti 40 let. Niso pa seveda bili take velikosti, kot so zdaj. Lani so odprli sedem novih kazinov in jih je bilo skupaj 24. Imajo skupaj kar 2700 igralniških miz! Načrtujejo še 26 kvadratnih km novih površin za igralnice, za kar bodo izsušili morje in povečali tudi letališče. Mesto ima "samo" 470.000 prebivalcev. Lani je prišlo v to mesto 22 milijonov igralcev!
Pred nekaj leti je država dala koncesijo trem kitajskim podjetjem, ki so poiskala (oz. obratno) kapital na ameriškem trgu in so omogočila trem največjim ameriškim igralniškim podjetjem, da vstopijo na kitajski trg. Macao je edino igralni-ško mesto v Kitajski, in ker je
Casino v Macau
mentaliteta Azijcev taka, da so močno nagnjeni k igram na srečo, bo verjetno Macao postal zelo kmalu drugo največje igralniško mesto na svetu, če seveda država ne bo tega preprečila. Če ne celo prvo, kar je tudi možno in nekateri to napovedujejo! Že zdaj se ponašajo z največjim kazinom na svetu Sands Macao, ki ima 740 igralnih miz! Bil sem v dveh, v Hotelu Lisboa in v Wynnu, in oba sta bila nabito polna
Foto: F. Kovačič
Macao
Foto: F. Kovačič
Kitajcev. Le nekaj zahodnih poslovnežev in turistov sem opazil. Poizkušal sem tudi srečo v Hotelu Lisboa, vendar ko sem ugotovil, da je ruleta sicer z eno ničlo, vendar številkami, razporejenimi kot na ameriški, je bilo že prepozno. Imajo kru-pjeja, ki meče kroglico in ima na levi in desni strani mizo-ruleto, kjer sta dva krupjeja, ki delata z žetoni. Prav smešno se mi je zdelo in hitro sem zapustil igralnico. V hotelu - kazinu
Foto: F. Kovačič
Meja med Macaom in Kitajsko
Wynn (kako zanimiva asociacija - 'Win' pomeni dobiti) - je že bilo drugače bolj prirejeno evropskemu oziroma ameriškemu okusu. Imajo zelo velike minimalne limite, zato se v kaj večjega nisem upal spustiti. Je le bilo pred mano še veliko poti. Le malo sem igral karibski poker, malo blackjack.
Zanimivo je, da tudi Singapur v centru mesta gradi ogromen kazino in zabavišče s pomočjo kapitala Sands Corp. Videl sem gradbišče in res je ogromno! Celo Hongkong se pogovarja, da bi gradil kazino! Ogromen potencial številčnih Kitajcev očitno vleče!
Zdaj je mogoče priložnost za kakšen posel tam, sem bil tudi čez mejo na pravi kitajski strani v milijonskem mestu Zhuhai in gradijo bloke višjega standarda kot po tekočem traku. Mesto je lepo in cene dokaj ugodne. In najpomembnejše, je zelo blizu Macau!
Možna bi bila tudi organizacija kakšne igralniške ture za navdušence v ta del, ki bi jih kombiniral še s čim drugim, saj tukaj ne manjka prav nič. V Macao je mogoče priti dokaj ugodno preko Hongkonga. Upam pa, da bo kmalu v tej smeri še nekaj nizkostroškovnih letalskih prevoznikov. Kmalu se bo razvilo v pravo igralniško in potrošniško Meko! Če koga zanima, ve, kam se mora obrniti!
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Problematičen dveletnik
Prosila bi kakršenkoli nasvet glede vzgoje oziroma ravnanja, da se bo moj malček otresel zelo grde navade. Vedno se rad igra z vrstniki, še raje s starejšimi otroki, a mu moraš biti vedno za petami, kajti vedno nekaj ušpiči. Star je skoraj tri leta in največja težava se pojavi, ko je v skupini otrok, sedaj v vrtcu. Problem je, če mu kdo kakorkoli prekriža pot oziroma se počuti utesnjenega, otroka enostavno odrine. Naj bo to z okenske police, v omaro ... včasih pa tudi brcne. Kje se je tega naučil, ne vem, sem pa že čisto obupana in enostavno ne upam iti nikamor z njim, ker ne želim, da prihaja do konfliktov med njim in otoki. Tudi mene je doma že nekajkrat udaril ali brcnil, vedno mu povem, da to boli in da se tega ne sme delati ter ga nato dam v kot za poredne. Se čez čas opraviči, vendar vedno znova pride do podobnih situacij. Vzgojiteljice me že grdo gledajo,
jaz pa sem nemočna in ne vem, kam se še lahko zatečem po pomoč in kaj lahko še storim, da se tega problema rešimo.
Vaš fantek je v obdobju trme in razvil je strategijo, ki mu pomaga v odnosih »preživeti«. Nekateri grizejo, drugi se mečejo po tleh, tretji suvajo, nekateri vržejo vse, kar jim pride pod roko ... Težko je, ker družba vedno označi otroke, ki so primerni in neprimerni. Pridni otroci, ki ne delajo nobenega hrupa, so vedno sprejemljivi, vsi jih imajo radi, drugi, pa so označeni kot grešni kozli, ki so vedno krivi za vse. Nekaj tega prihaja tudi iz družinskega sistema. Vaši odzivi na njegove reakcije so zelo bistveni. To, da gre v kot za poredne, ga že sedaj označuje, da je v drugi skupini.
Če dobro opazujete otroka, točno veste, kdaj bo udaril, najverjetneje je jezen, mu nekaj ni všeč ali se mu je zgodila neka krivica in jo reši na svoj način. Poskušajte se več pogovarjati,
mu posvečati več pozornosti na drugačen način. Preveč pozornosti dobi ob vedenju, ki ga je razvil in vse skupaj se lahko še potencira.
Star ni še niti tri leta in nekatere stvari bodo prešle, ko bo odraščal. Noben petletnik več ne grize, čeprav jih pri dveh letih zelo veliko. Nekatere stvari potrebujejo čas in veliko potrpljenja. Če otroka nadiraš in tepeš, ker vsak dan desetkrat polije, iz njega narediš grešnega kozla, ki bo nenehno nekaj počel narobe. Ko bo nehal polivati, se bo ista zgodba ponavljala v drugačni obliki. Naši odzivi so zelo pomembni. Poskušajte ga kdaj objeti in ga začutiti - namesto porednega stolčka. Težko je, vendar je težko tudi njemu, začutite to. Star bo šele tri leta. Tudi opravičevanje, ne vem, če ima smisel, saj sploh ne ve, zakaj se opravičuje. Če dve-letniku rečete, naj se opraviči, bo odgovoril, opraviči se, in ko mu boste rekli, da se ni, bo rekel, da se je. Nima dovolj razvitih možganov, da bi dojemal
kot odrasli, čeravno mi včasih to pričakujemo od njih.
Poskušajte ga zaznati, kot čisto v redu fanta, je samo dve-letnik, ki na svoj način regulira svojo stisko.
Tudi vzgojiteljicam najverjetneje ni preprosto, imajo veliko skupino otrok, hkrati pa je težko tudi otroku, ker mora v tej skupini najti sebe in preživeti. Težko bo vzgojiteljica začutila stisko vašega otroka, vsekakor pa se bo jezila nanj in ga kregala, če ste to počeli že vi doma. Tako to deluje, zato je smiselno kontrolirati svoje odzive na otrokovo vedenje.
Lepo se imejte.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 6. oktober
Danes goduje Vera.
Danes je svetovni dan bivalnega okolja.
1187 je sultan Egipta in Sirije Saladin premagal križarje in zavzel Jeruzalem.
1846 se je rodil ameriški izumitelj George Westinghouse.
1849 so po zatrtju marčne revolucije na Madžarskem Avstrijci v banat-
skem mestu Arad usmrtili 13 madžarskih generalov.
1851 se je rodil na Vrhniki slovenski slikar Simon Ogrin.
1907	je bila v Trstu prva predstava poklicnega slovenskega gledališča, ki ga je vodilo Dramaturško društvo.
1918	so ustanovili v Zagrebu Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov. 1927 so v New Yorku predvajali prvi zvočni film z naslovom Pevec jazza. Sreda, 7. oktober
Danes goduje Marko.
3761 pr. n. št. naj bi prišlo po izračunih rabina Hitela do stvaritve sveta.
1879	so podpisali nemško-avstrijsko zavezništvo, ki se mu je leta 1883 pridružila še Italija.
1885 se je rodil danski fizik Niels Bohr.
1900 se je rodil v Ljutomeru slovenski politik in pravni publicist odvetnik Igor Rosina.
1908	je Avstro-Ogrska monarhija anektira osmansko Bosno in Hercegovino, ki ju upravlja od berlinskega kongresa, to je od leta 1878.
1923 je v Italiji stopila v veljavo Gentilejeva šolska reforma. 1949 je bila ustanovljena Nemška demokratična republika. Četrtek, 8. oktober Danes goduje Brigita.
1597 je nadvojvoda Ferdinand imenoval za ljubljanskega škofa Tomaža Hrena.
1690 so Beograd zavzeli Turki.
1864 se je rodil v Čabru na Hrvaškem slovenski zdravnik kirurg dr. Edo Šlajmer.
1864 se je rodil veliki srbski komediograf Branislav Nušič.
1890 se je rodil nemški letalski konstruktor Henrich Focke, ki je izdelal
prvi uporabni helikopter.
1906 je nemški frizer Nessler je v ZDA svojim stanovskim kolegom prvič prikazal svoj izum: žensko trajno.
1917 je umrl voditelj demokratičnega krila SLS in oče majniške deklaracije Janez Evangelist Krek. Petek, 9. oktober Danes goduje Abraham.
Abraham je svetopisemski očak, Izakov oče in starozavezna oseba. Danes je svetovni dan pošte.
1788 se je rodil v Bogojini najvidnejši predstavnik prekmurskega posvetnega slovstva Jožef Košič.
1835 se je rodil francoski skladatelj Camille Saint-Saens.
1934 je bil ob atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra I. v Mar-
seillu smrtno ranjen tudi večkratni francoski ministrski predsednik Louis
Barthou.
1940 se je rodil angleški pop glasbenik, eden od ustanoviteljev Beatlov John Lennon.
1943 se je pred slovenskim partizanskim narodnim sodiščem v kinodvo-rani v Kočevju začela sodna obravnava proti ujetim četnikom iz Grčaric in pripadnikom protikomunistične milice iz gradu Turjak. 1949 so se na Kitajskem vdale še zadnje čete Kvomintanga. Nacionalna vlada je pobegnila na otok Tajvan. 1970 je bila Kambodža razglašena za republiko. Sobota, 10. oktober Danes goduje Danijel. Danes je svetovni dan duševnega zdravja. 911 je prišlo do izbruha revolucije v Kitajski. 1813 se je rodil italijanski skladatelj Giuseppe Verdi. 1840 smo dobili Slovenci prvo ladjo na motorni pogon. 1854 se je rodil v Cerknem slovenski nadškof in ilirski metropolit Frančišek Borgia Sedej.
1889 se je rodil v Trstu slovenski fizik in publicist Lavo Čermelj.
1892 se je rodil v Dolcu pri Travniku v BiH srbski pisatelj iz Bosne Ivo
Andric.
1896 so odprli v Ljubljani odprli Narodni dom. Nedelja, 11. oktober Danes goduje Milan.
Danes je svetovni dan boja proti bolečini.
1810 se je rodil češki romantični pesnik Karel Hynek Macha. 1824 je postal Niccolo Paganini častni član Filharmonične družbe v Ljubljani.
1884 se je rodil nemški kemik Friedrich Bergius, ki je iz premogovega prahu in vodika z neposrednim postopkom pridobil bencin in mazalna olja. 1895 se je rodil hrvaški skladatelj in dirigent Jakov Gotovac. 1899 je napetost med Buri, potomci zgodnjih nizozemskih naseljencev v Južni Afriki in precej poznejšimi priseljenci, v glavnem Britanci, prerasla v vojno.
1919	se je rodil ameriški bobnar in vodja jazzovskih orkestrov Art Bla-key.
1958	je začela slovenska televizija z rednim eksperimentalnim programom, sestavljenim iz lastnih oddaj.
Ponedeljek, 12. oktober Danes goduje Maks.
Maksimilijan Celjski je zavetnik škofij Passau in Linz ter mesta Celja. Danes je svetovni dan revmatskih bolezni.
1492 je španski pomorščak Krištof Kolumb praktično odkril novo celino. 1810 je bil začetek bavarske pivske prireditve Oktoberfest. 1868 se je rodil nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov August Horch, ustanovitelj tovarne Audi.
1880	se je rodil v Ljubljani slovenski slikar Fran Klemenčič.
1889 se je rodila slovenska popotnica, pisateljica in zbirateljica Alma Karlin.
1898 je sodelavec štajerskega deželnega muzeja profesor dr. Wilhelm Gurlitt na Spodnji Hajdini pri Ptuju odkril svetiščno četrt z ostanki Mitro-vega templja.
1959	je začela poslovati tržaška kreditna banka.
AvtoD£OM
Grand scenicu seje
■ ■ Vi, v	- «v ■ ■
pridružil se »običajni«
Novi scenic je neke vrste evolucija predhodnih generacij s še večjim poudarkom na zanesljivosti vozila, voznih lastnostih in izrabi prostora. Slednje je njegov velik atribut, v tovarni pa se hvalijo, da gre za najbolj prostorno vozilo v svojem razredu. Seveda sceni-ca niso razvijali ločeno od podaljšane različice, namen zakasnele predstavitve je bil namreč povsem komercialen. Doslej se je kar 85 odstotkov kupcev prejšnje generacije odločilo za »običajnega« scenica, preostali so kupili granda.
Od leta 1997, ko so začeli prodajati kompaktnega enoprostorca, jih je Renault izdelal več kot 3,3 milijona. Zaradi svoje velikosti je lahko zapeljal v skoraj vsako garažo, obenem je bil dovolj prostoren, da ste v njem lahko prevažali več prtljage kot v podobno dolgih klasičnih limuzinah. Dimenzije so se, kot pri večini novih modelov, nekoliko povečale, vendar je renault scenic še vedno dolg le 4,34 metra. S tem ostajata mestna vožnja in parkiranje enostavna naloga, za kar so zaslužne tudi velike steklene površine. Za doplačilo si je moč omisliti panoramsko streho, ki je sestavljena iz dveh ločenih stekel, od katerih je možno sprednjo tudi odpreti. Notranjost tako postane še prostornejša, vožnja pa zanimivejša.
Zadnja generacija je dinamičnejša, kar pri odločitvi o nakupu zagotovo šteje. Zadnje luči spominjajo na bumerang, prepoznavno drugačen je tudi njegov sprednji del. Razlika je sicer le v odbijaču, avto ima vstopne reže za zrak v treh delih in so po-
dobne tistim iz megana coupeja.
Prostornost je eden večjih atributov novega scenica. Vse tri sedeže v drugi vrsti je možno posamično vzdolžno pomikati in jim nastavljati naklon. Če vam je kakšen odveč, ga lahko odstranite in pustite doma, kar pa ni tako enostavno početje, ker so sedeži precej težki in jih morate iz notranjosti še zmeraj odstraniti, če hočete v celoti izkoristiti prostornino zadka. Za povrh vsega ne dobite ravne površine dna, kar je nerazumljivo, ker so pri večini tekmecev to že davno rešili.
Prtljažnik v osnovi meri od 437 do 522 litrov, še bolj navdušujeta količina in velikost odlagalnih mest, ki jih je za 86 litrov, predale pa boste našli v dnu vozila, pod sedeži, pred voznikom in sovoznikom ter med njima, kjer se pod naslonom za roke prav tako nahaja ogromen, hlajen in vzdolžno pomičen predal. Naj še omenim velike utore v vratih, kamor lahko spravite plastenke pijače, potnikom zadaj so na voljo tudi žepki v naslonjalih sprednjih sedežev.
Oblika armaturne plošče je po novem bolj resna in na njej še naprej ostajajo za scenica prepoznavni digitalni merilniki. Prilagodljivi barvni zaslon TFT samodejno prikazuje tiste informacije, ki so potrebne za vožnjo, merilnik vrtljajev si voznik lahko
celo prilagodi, pač odvisno od tega, ali mu je bolj všeč analogni ali digitalni prikaz.
Če si novega enoprostorca omislite s paketom dynamique (ki je za 2190 evrov dražji od vstopnega modela), boste v vozilu našli tudi regulator in omejevalnik hitrosti, elektronsko parkirno zavoro z asistenco speljevanja v klancih, tipalo za dež, avdio napravo s sistemom za prostoročno telefoniranje, pomični naslon za roke z ogromnim predalom med prednjima sedežema, kup varnostnih blazin in sistem ESP. Za doplačilo je na voljo tudi tovarniško vgrajeni satelitski navigacijski sistem Carminat Tom Tom, sistem za pomoč pri parkiranju s kamero za vzvratno vožnjo, radio višjega razreda s prostorskim zvokom ter vmesnik za povezljivost z multimedijskimi napravami.
Scenic se tehnično naslanja na novo generacijo megana, vključno s ponudbo motorjev, kjer je moč izbirati med tremi bencinskimi motorji: 1,6 (110 KM), novim 1,4-litrskim TCe (130 KM) in 2,0-litrskim s 140 KM. V paleti dizlov je pet dCI motorjev: 1,5dCI (85 in 105 KM), 1,9 dCI (130 KM) in 2,0 dCI (150 in 160 KM). Na izbiro sta tudi dve različici z oznako Renault eco2, ki v ozračje spuščata bistveno manj ogljikovega dioksida kot ostale verzije. Največji bencinski stroj je lahko opremljen z brez-stopenjskim menjalnikom, dizelski 150 dCi ima samodejnega, ostale pogonske variante imajo šeststopenjski ročni menjalnik.
Bodoče lastnike Renaultovega enopro-storca bodo razveselili znižani stroški uporabe za do 30 odstotkov. Intervali za zamenjavo olja so namreč (razen motorja dCi 85) podaljšani na 30.000 kilometrov oziroma na dve leti, vzdrževanje klimatske naprave ni več potrebno, filter zraka pa ima podvojeno življenjsko dobo!
Na koncu je treba priznati, da v novem scenicu verjetno ne boste pogrešali veliko današnje razpoložljive avtomobilske tehnike, sploh ker vas bo avto razveseljeval z lahkotnim vstopanjem in izstopanjem ter s potniškim prostorom, ki je narejen z mislijo na družine, saj je primarno njim tako vozilo tudi namenjeno. Ko gre za zgodovino in uspešnost, Francozom nimamo kaj očitati, ker so scenicu dali lepo popotnico in s seboj prinesli veliko izvirnih idej.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Pegasti badelj (Silybum marianum)
Ljudska imena: bodeč-nica, bodika, marijin osat, mlečni osat, bodeča neža, ostropes, ostropec
Opis: Pegasti badelj spada med nebinovke. Je eno- ali dveletna rastlina, ki zraste med 70 in 150 cm. Ima vijolično-rožnato socvetje in bodeče liste z značilno belkasto obarvanimi žilami. Cveti od junija do avgusta. Doma je v Sredozemlju, danes ga gojijo po vsej Evropi. V naravi uspeva predvsem na neobdelanih tleh, največkrat na sončnih krajih. Kot droga se za izdelavo zdravilnih pripravkov uporablja plod, ki je dolg med 6 in 7 mm
in je črnorjave barve. Vonj sveže zmletih semen spominja na vonj kakava. Semena lahko nabiramo proti koncu poletja.
Zdravilne snovi in učinkovine: Plod vsebuje silimarin, ki je kompleks flavolignanov. Zraven teh učinkovin, ki jih je od 2 do 3 %, vsebuje še maščobna olja in beljakovine.
Delovanje in uporaba:
Pegasti badelj nastopa v zdravilstvu že skoraj 2000 let. Uporablja se predvsem zaradi svojega ugodnega vpliva na jetra, ki so glavni razstrupljevalec in izlo-čevalec toksinov v našem telesu. Pegasti badelj, čigar plodovi vsebujejo aktivno učinkovino sili marin, ščiti jetra pred vdorom toksinov in toksičnih snovi s stabilizacijo membrane jetrnih celic. Deluje tudi kot antio-ksidant, ščiti celice pred številnimi prostimi radikali in tako dodatno varuje jetrne
Foto: Črtomir Goznik
Ksenija Lampret, mag. farm.
celice pred poškodbami ter obolenji. Ker pospešuje sintezo beljakovin v jetrnih celicah, pripomore tudi k obnovi poškodovanih celic. S tem ugodno vpliva na razstrupljanje jeter in tako ohranja njihovo normalno delovanje ter zdravje.
Uživanje pegastega ba-dlja je priporočljivo za zaščito jetrnih celic pri alkoholni bolezni oziroma cirozi jeter, kot pomoč pri zdravljenju hepatitisa, prebavnih motnjah oziroma
težavah z izločanjem žolča. Priporočljiv je tudi za ljudi, ki kadijo ali so izpostavljeni cigaretnemu dimu, za tiste, ki uživajo precej alkohola, in vsem, ki se želijo preventivno zaščititi pred toksini, ki nas obdajajo.
Zdravilni pripravki: Pri nas lahko pegasti badelj dobimo v naslednjih oblikah: kot čaj (samo plodove badlja ali kot mešanico več drog), kapsule, tablete in alkoholni izvleček.
Sklepne misli: Ker je silimarin kot glavna učinkovina pegastega badlja zelo slabo topen v vodi, ga s pitjem čaja ne moremo zaužiti. Zato ga je priporočljivo uživati v obliki gotovega izdelka. Čajni napitek iz plodu je uporaben le za lajšanje blagih prebavnih motenj.
Pegasti badelj je ena izmed najbolj varnih zdravilnih rastlin, saj tudi pri veliki prekoračitvi odmerka ni neželjenih učinkov, pojavi se lahko le blag odvajalni učinek ali napenjanje. Ksenija Lampret, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Jesen vztraja, a kako dolgo še
Kljub krajšemu deževnemu obdobju nas še vedno čakajo lepi jesenski dnevi, mraz nekako še ni na vidiku. Vendar v drugi polovici oktobra ni prav nič posebnega, če se ponoči temperature spustijo tudi pod ničlo. Seveda si želimo, da se to do praznika vseh svetih ne bi zgodilo, a žal ali pa na srečo na vreme še nimamo vpliva. Lahko pa rastlinam pomagamo, da lažje prenesejo nizke temperature. Pri tem nam lahko pomaga čaj iz listov in cvetov bal-drijana. Nekateri ga imajo tudi med zbirko zelišč na vrtu, drugi pa boste morali ponj v lekarno. Droga iz zelišča mora namreč biti sveža, da je učinkovita. Kaj takega pa lahko verjamemo samo lokalnim zeli-ščarjem ali pa nakupu v lekarni. Ne pozabite pa, da v ta namen uporabljamo nadzemne dele baldrija-na, ne pa njegove korenike. Te imajo povsem drug namen.
Balkonske rastline
Čeprav se še ne mudi s prestavljanjem naših balkonskih ljubljenk na toplo, pa ne pozabite, da jih je na to potrebno tudi pripraviti. Predvsem je potrebno odstraniti vse škodljivce, ki se morebiti nahajajo na njih. Predvsem bodite pozorni na tiste rastline, ki so imele s škodljivci težave v preteklih, posebej v lanskem letu. Svetujem, da uporabite naravne pripravke, vendar jih uporabite dvakrat ali trikrat zapored v kratkem, morda petdnevnem presledku.
Foto: Miša Pušenjak
Pogosto je veliko težav s prezimljanjem rožmarina, lo-vorja in drugih sredozemskih rastlin. Vse te grmovnice so precej nesrečne v zaprtih prostorih, zunaj na prostem pa ne bodo prezimile, če bo zima vsaj podobna pravi zimi. Nekateri jih imate posajene kar na vrtu. Zdaj jih je potrebno presaditi v lonce. Za presajanje uporabimo kar zemljo, v kateri rastejo, da ne bodo doživele še enega šoka zaradi spremembe substrata. Iz zemlje jih »izrežemo« z lopato tako, da obdržimo kar največ zemlje na koreninah, pri tem pa korenin ne poškodujemo. Nato damo posode z rastlinami pod balkone. Tam jih pustimo še vsaj en mesec, tako se bodo navadile na nov življenjski prostor. Pod balkone počasi prestavimo tudi tiste, ki že rastejo v posodah, da jih bomo pred prestavljanjem v notranje prostore lahko tudi izsušili. Nikoli jih ne postavljamo v zaprte prostore vlažnih, mokrih, tudi substrat naj bo le vlažen, nikakor ne moker. Drugače se bo zrak v prostoru že takoj navlažil, to bo povzročalo težave rastlinam celo zimo. Prostor za prezimovanje naj bo kar se le da svetel, saj sredozemske rastline ne odvržejo listov. Temperatura naj bo okoli 5 oC, pri tem pa zalivamo samo toliko, da se substrat ne izsuši povsem. Posebej pozorni bodite, če bodo nekatere med njimi liste vseeno odvrgle. Običajno se to zgodi, kadar imajo premalo svetlobe. Citrusi, to so limone, pomaranče mandarine in drugi pa odvržejo liste vsakih nekaj let tudi v naravi, da se obnovijo. Takrat mora biti zalivanje še skromnejše. Običajno potrebujemo majhne količine vode vsakih 14 dni, vendar se ravnajte po občutku, ne po receptu, ki sem ga tukaj zapisala.
Ker še vedno sadimo tudi korita za zimo, naj za konec pokažem še kakšen primer prezimne zasaditve balkonskih korit. Zimske zasaditve so lahko zelo pestre. Predstavila sem že nekaj rastlin, ki jih lahko v ta namen uporabimo. Na tej sliki je ena izmed številnih možnih, pestrih kombinacij. Jesenske zasaditve lahko še bolj popestrimo z dodatki korenin iz sprehodov po gozdovih, koruze ali okrasnih bučk. Vse to lahko okoli novega leta zamenjajo novoletni okraski, spomladi pa dodamo še cvetoče primu-le ali ciklame. Tako bodo vsaj vhodi v naša bivališča prijazni celo leto. Na tej sliki vidimo dve različni resi, nepogrešljive mačehe, drobnocvetne so za zasaditve korit veliko trpežnejše in primernejše, za dodatek pa dve trajnici, ki ju boste brez težav kasneje presadili na okrasne gredice, to sta siva okrasna bilnica, trava seveda, in skrečnik z rdečkastimi listi. Skrečnik sem že večkrat omenila, vendar ni narobe, če še enkrat poudarim, da je to odlična pokrovna trajnica, ki lahko nadomesti travo predvsem na senčnih delih našega vrta, pod drevjem in grmičevjem.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Ameriška pop pevka Lady GaGa in rock zasedba Kings of Leon so zaznamovali minulo glasbeno leto, saj so prejeli kar pet nominacij za evropske MTV-nagrade. Skupaj so nominirani v kategorijah za najboljšo pesem leta, najboljši live nastop. Pevka Beyonce je prejela štiri, raper Eminem in rokerji Green Day pa po tri nominacije. Za najboljšo skladbo se bodo ob Lady Gaga, Kings of Leon in Beyonce potegovali še Black Eyed Peas in David Guetta. Eminem, Jay Z, Kanye West, Mika in Robbie Williams so nominirani v konkurenci najboljši moški izavajalec. Beyonce, Katy Perry, Lady GaGa, Leona Lewis in Shakira pa so pre-
jele nominacije v kategoriji najboljša ženska izvajalka. Za najboljšo skupino so nominacije prejele zasedbe Tokio Hotel, Black Eyed Peas, Green Day, Jonas Brothers in Kings of Leon. V kategoriji najboljšega novega izvajalca so nominirani Daniel Merriweather, La Roux, Lady Gaga, Pixie Lott in Taylor Swift. Med ostalimi letošnjimi nominiranci za MTV Europe Music Awards najdemo še U2, Muse, Coldplay, Foo Fighters, Linkin Park, The Killers, Britney Spears in številne druge. Letošnja velika svečana podelitev evropskih MTV-nagrad bo 5. novembra v Berlinu. Svoj nastop na prireditvi so že potrdili Green Day, Leona Lewis in Tokio
Lady GaGa
señsoT
Za Ghost Sen5oi, pošljite
TD DUH na 3030
Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskati duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE HGE
IAWNîkEÈM©!
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
L
Pbgaji uporabe Balunga: Uporabniki predplacnske telefonije - prewrte stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap poveîaviri&PRSUMTS prenos podatkov. Poslarv je zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simcbil, Débite)], etnaptr/tainega sms-a je 1,88 0JR. I uporabo storitve se strinjale s splošnim pogoji na w^msctoj/iet/balunga, Baion^ je naročniška storitev m Lpcratofcen prmaia nsfwi 5 $pcx«3 na mes« i wap povezavo do ^ten/e, iz katere si Ishko nstoiijo 3 vsefcnne brez doplačila Cena sporočila p 1,88 EUR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopit* Sadarttoft.
22,2310 SJw. Bistrica Ghost Sensor je zabavna aptfcacijs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
To je to
Foto: Internet
Kings of Leon
Hotel.
Britanska glasbena diva in najuspešnejša britanska izvajalka vseh časov Shirley Bassey bo 9. novembra izdala novi studijski album. To bo njen prvi album po dolgih 20 letih. Nosil bo ime The Performance in bo vseboval 11 novih skladb. Album je producentsko delo Davida Arnolda, ki je zelo priznan ustvarjalec, saj je v svoji bogati karieri prejel tudi grammy nagrado, med drugim pa je naredil glasbo za kar pet filmov o James Bondu. Nove skladbe so napisane posebej za Bassey in predstavljajo sodelovanje te glasbenice z modernimi avtorji. Med avtorji novih skladb najdemo imena, kot so Gary Barlow iz skupine Take That, KT Tunstall in Rufus Wainwri-ght ter člani zasedbe Manic Street Preachers in Pet Shop Boys. 72-letna Shirley Bassey je v svoji 50-letni karieri po celem svetu prodala več kot 135 milijonov albumov. Med drugim je odpela tudi tri naslovne skladbe za filme o James Bondu, prejela pa je tudi
številne nagrade.
®®®
Pevka Norah Jones je odkrila še nekaj detajlov o svojem novem že četrtem studijskem izdelku. Album bo nosil ime The Fall in bo izšel 16. novembra. Kot je že povedala, novi album prinaša novo smer, nove zvoke in številne sodelavce, s katerimi sodeluje prvič. Pod produkcijo se je podpisal Jacquire King, ki je najbolj znan po sodelovanju z zasedbo Kings of Leon. Prav tako pa je zbrala številne znane glasbenike, ki so ji pomagali pri snemanju, med njimi so Joey Waronker (Beck, REM) in James Gadson (Bill Withers), na klavirju James Poyser (Erykah Badu, Al Green), kitarista Marc Ribot (Tom Wa-
its, Elvis Costello) in Smokey Hormel (Johnny Cash, Joe
Strummer).
®®®
Objavljena so imena no-miniranih glasbenikov za vpis v Rock and Roll Hall of Fame. Za redni letni vpis v muzej glasbene rock kulture se bo letos potegovalo 12 izvajalcev, in sicer Abba, Kiss, Genesis, Donna Summer, Red Hot Chili Peppers, LL Cool J, The Stooges, Jimmy Cliff, The Hollies, Darlene Love, The Chantels in Laura Nyro. Med njimi bo strokovna komisija, ki šteje 500 članov, izbrala pet izvajalcev. Pogoji, ki jih je potrebno izpolnit za nominacijo za vpis v to prestižno institucijo, so, da so svoj prvi singel objavili pred 25 leti ali več ter da so s svojo glasbo pustili pomemben pečat pri razvoju rock kulture. Med dosedanjimi vpisanimi najdemo zvezde, kot so Madonna, U2, Metallica in Run DMC. Svečani vpis
bo 15. marca prihodnje leto. ®@®
Zasedba Foo Fighters je
sestavila seznam skladb, ki se bodo znašle na njihovi prvi kolekciji največjih hitov. Ameriški rokerji, na čelu katerih je frontman Dave Grohl, bodo svoj prvi Greatest Hits album izdali 2. novembra. Tako bomo lahko na enem mestu slišali presek njihovih največjih uspešnic v 14-letni glasbeni karieri. Med njihovimi največjimi in najbolj znanimi uspešnicami najdemo skladbe, kot so Learn To Fly, Monkey Wrench, Big Me in All My Life. Na zgoščenki bosta tudi dve popolnoma novi skladbi, Wheels in Word Forward. Pod obe skladbi se je podpisal producent Butch Vig, skladba Wheels je tudi prvi singel iz novega albuma in je izšla 29. septembra.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	RUN THIS TOWN - JAY-Z FT. RIHANNA & KANYE WEST
3.	DOWN - JAY SEAN FT. LIL WAYNE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BREAK YOUR HEART - TAIO CRUZ
2.	SEXY CHICK - DAVID GUETTA FT. AKON
3.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z FT. ALICIA KEYS
NEMČIJA
1.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARIT LARSEN
2.	SEXY BITCH - DAVID GUETTA FT. AKON
3.	PAPARAZZI - LADY GAGA
Na svetu rabiš jajca...
... kar je res in to ni laž. Ravno zadnjič, ko je bil tako lep jesenski dan, sem sedel in malce pomislil. Pravzaprav je bila to cela debata, seveda s samim sabo. Temu pravim, da razmišljam naglas. In razmišljal sem prav o naslovu ter o tem, kako se kar premalo ljudi tega zaveda. Namreč, prišel sem do spoznanja, da smo za svoja življenja odgovorni sami, v kar pa so všteti tako uspehi kakor tudi neuspehi. In prav ti, uspehi, ti so najtrši oreh, prav za te velikokrat potrebuješ jajca. Neuspehov ni težko doseči, pravzaprav se z njimi srečujemo vsak sleherni dan. Kot sem že zapisal, pri uspehih se zatakne.
To opažam predvsem pri mladostnikih, pa tudi starejši bi se našli. Vsi so polni načrtov za prihodnost, imajo razne sanjarije, kako naj bi se njihovo življenje odvijalo in podobno. Sploh v osnovnih šolah mladina posebej rada sanja, kako uspešni in priznani bi radi bili, kakšni igralci, igralke, pevci in pevke bi si želeli postati. Vendar kaj je tu problem, te sanje se v 99 odstotkih ali še ve ne uresničijo. Zakaj? Zato, ker se v življenju nič ne zgodi kar samo od sebe, za vsak uspeh se je potrebno truditi in prekleto trdo garati in seveda imeti moraš jajca. Ko tako razmišljam o tem, se mi zdi prav hecno, kakšne vse predstave se ljudem pletejo po glavi. Vsi bi kar imeli, le delali bi bolj malo za to. Vendar ravno to je tisto, kar te k nečemu pripelje, brez nič namreč ni nič. Nihče v življenju ti ne potrka na vrata ter vpraša, če bi morebiti hotel postati mega zvezda, uspešen pisatelj, pesnik, podjetnik, igralec ... Za vse to moraš poskrbeti sam.
Vsak zase je odgovoren, kaj bo naredil iz sebe, vsak ima možnosti. Ne rabiš imeti bogatih staršev ali znane družine, le močno voljo in pogum. Potrebno se je zmerom znova tiščati v ospredje, izkoriščati dane talente in tako naprej. Tudi pri delu je tako in to govorim iz izkušenj. Če si za nekaj zainteresiran, pač greš in vprašaš. Še nikogar niso ubili, ker je vprašal, najhuje kar se ti lahko zgodi, je to, da te preprosto zavrnejo. In to je to. Seveda, tudi zavrnitve se dogajajo, vendar če si nekaj želiš, oziroma hočeš, vsekakor ne smeš odnehati. Rineš naprej, dokler te nekdo ne sprejme. Zavrnitve človeka ne smejo potolči, te bi si morali vzeti kot neke sorte izkušnje, iz katerih se lahko kaj naučimo. Konec koncev, tudi te kolumne danes ne bi brali, če ne bi vztrajal, dokler se mi ni ponudila priložnost.
Podobno pa je tudi z uspehi. Ravno tako, kakor človek ne sme odnehati kar po prvem porazu, tudi po prvem uspehu ne bi smel. Vedno znova bi si moral zadajati nove in nove cilje ter jih dosegati ali presegati. Prav nič ne narediš, če ti nekaj v življenju uspe, potem še nadaljnjih petdeset let sediš na istih lovorikah slave. Zmerom znova se je treba dokazovati, že zaradi sebe, ne toliko zaradi drugih. Potem pa nekateri rečejo: »Eh, saj jaz bi to pa ono, vendar nimam časa.« Kaj nima časa, nima volje! Čas je zmerom, le vzeti si ga je treba, in če si nekaj močno želiš, si ga tudi boš. Tako pač je, v življenju so potrebne žrtve, kot že rečeno, brez nič ni nič. Kdor se izgovarja na takšne neumnosti, si nečesa očitno dovolj ne želi. Za uspeh je, hočeš - nočeš, potrebno trdo garati, drugače se pač sprijazniš s povprečjem, kar pa je seveda odločitev vsakega posameznika in NIKOGAR drugega, še najmanj pa je odvisno od usode. Seveda moram opozoriti tudi, da vse zapisano velja za pošten uspeh, drugače pa obstajajo tudi razni Boški in Igorji, o katerih te lahko prebrali v prejšnji številki.
Matic Hriberšek
L
2. BOD
estvi
NAJ
LIAMS VER -
- DAVID GUETTA
JTTA FELLING - THE BLACK EYED I »DIES - ROBBIE WILLIAR
3.	WHEN LOVE TAKES OV FEAT KELLY ROWLAND
4.	CELEBRATION - MADONNA
5.	SEXY CHICK - DAVID GUETTA FT. AKON
6.	SHE WOLF - SHAKIRA
7.	HUSH HUSH - PUSSYCAT DOLLS
8.	FALLIN' FOR YOU - COLBIE CAILL
9.	MANOS AL AIRE - NELLY FURTADC
10.	FUNHOUSE - PINK
11.	READY FOR THE WEEKEND -RISS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
IN HA-
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelenjavna juha, carski praženec, jabolčna
čežana
SREDA
pečene hrenovke, pomfri, solata ČETRTEK
dušeno mleto meso z zelenjavo, njoki,
solata
PETEK
omaka iz stročjega fižola*, polnozrnati
kruh
SOBOTA
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata NEDELJA
goveja juha z rezanci, marinirana piščančja bedra z gobami**, dušen riž, solata
PONEDELJEK
dušeno sladko zelje, pire krompir, kuhana govedina
*Omaka iz stročjega fižola
75 dag stročjega fižola, 3 žlice olja, 3 žlice čebule, 2 stroka česna, 1 žlica moke, 30 dag prekajenega mesa, 2 na rezance narezani papriki, 2 olupljena in narezana paradižnika, 2 žlici kisle smetane, sol, poper.
Stročji fižol operemo, narežemo na 2-3 centimetre dolge koščke in ga kuhamo v kropu okoli 30 minut, tako da ostane še čvrst. Osolimo proti koncu kuhanja. Na olju pražimo sesekljano čebulo, dokler ne ovene, nato dodamo sesekljan česen in na majhne koščke narezano meso. Popražimo še moko in vse skupaj
dodamo kuhanemu fižolu, solimo in popramo po okusu in skuhamo do mehkega. Na koncu dodamo kislo smetano.
J,J,|| ■ ■	I»v Vi
**Manrnrana piscancja bedra z gobami
4 piščančja bedra, sol, poper, 4 žlice olja, 1 korenček, 1 peteršiljeva korenina, košček zelene, čebula, česen, vejica timi-jana, rožmarin, majaron, lovorov list, 1-2 dl rdečega vina, 4 dag masla, 1 žlica sesekljane čebule, 1 strok sesekljanega česna, 4 dag na kocke narezane prekajene slanine, 30 dag narezanih gob, 1 žlica moke, 1 žlica paradižnika iz konzerve ali malo mezge.
Piščančja bedra osolimo, popopramo, položimo v skledo in obdamo z marinado, ki je sestavljena iz vse naštete zelenjave in dišavnic. Prilijemo vino. Vse skupaj damo čez noč ali vsaj za nekaj ur v hladilnik. Bedra vzamemo iz marinade in jih osušimo. Marinado precedimo in prihranimo tako zelenjavo kot tekočino. Osušena bedra damo v kozico na vroče olje in jih okrog in okrog popečemo. Preložimo jih v drugo posodo. V kozico na preostanek olja damo maslo in na njem svetlo popražimo čebulo. Dodamo česen, slanino in gobe, malo popražimo ter primešamo odcejeno zelenjavo iz marinade. Ko zelenjava ovene, jo potresemo z moko, rahlo popražimo, prilijemo tekočino od marinade, dodamo sesekljan paradižnik ali mezgo, dosolimo in kuhamo 10 minut. Omako prelijemo po popečenih bedrih, posodo pokrijemo in dušimo na majhnem ognju do mehkega.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
-k-k-k
Človek človeku volk.
-k-k-k
Zdravnik zdravi, narava pozdravi.
•k-k-k
Čas razkrije vse.
-k-k-k
Kar imaš trezen v srcu, imaš pijan na jeziku.
-k-k-k
Človek sem: nič človeškega mi ni tuje.
-k-k-k
Jeza, ki jo skrivaš, je škodljiva.
-k-k-k
Kakršno je življenje, tak je njegov konec.
-k-k-k
Bral sem nekje, da je ljubezen prvo poglavje velike knjige o nehva-ležnosti.
-k-k-k
Če ljubiš, ti nihče ne more do živega.
-k-k-k
Iskati pot do ljubezni z razumom je prav tako nesmiselno, kot iskati sonce s svetilko.
-k-k-k
V nekem romanu je več ljubezni kot v nekem velikem mestu.
-k-k-k
Tam, kjer vlada ljubezen, ni ne velikih, ne majhnih.
Deklica zaskrbljeno sprašuje svojega ljubega: »Jože, zakaj odklanjaš prostor v mojem srcu?« - »Zato, ker se nočem prerivati.«
FRANCOSKI SLIKAR (LUCIEN)
NAČIN ŽIVLJENJA ZNAČILEN ZA EVROPO
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (TED)
NAŠA PEVKA DEŽMAN
NATAŠA BOKAL
CESTNA STRMINA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEMŠKI KEMIK
GONJENJE KOBIL
PLAVALKA
LIGORIO
MESTO V NIGERIJI
VPISAN ČLOVEK
EDI BERK
AM. PISEC (BILL)
KRIŽANJE KAKE OVCE Z OVCO MERINO
NAPAD, NASKOK
PLAČNICA ZNESKA
PESNIŠKI STIK
NOG. KLUB IZ ŠMARTNA
ČEŠKI ARHITEKT
SERVIRNI PRTIČEK
LEPOTIČENJE OBRAZA
OVADUH
KRUH IZ MEŠANEGA ŽITA
GOBA MUŠNICA
IGRALKA DAVIS
NAŠ LITERARNI KRITIK (ANDREJ)
SKLEPNA OVOJNICA
ZORAN ILNIKAR
ORIENTALSKI NOŽ
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
BUKOV PLOD
ZMRZNJENA ROSA
EGIPČANSKA BOGINJA RESNICE
čel jo je slačiti, ona pa se je nekako obotavljala. »Kaj, vraga, pa se zdaj sprenevedaš?« - »Če se bom vdala, me ne boš več spoštoval.« - »Zakaj te ne bi več spoštoval, če boš delo opravila, kot je treba!?«
»Vas bom smel še kdaj videti?« - »Telefonirajte mi. Moja številka je v telefonskem imeniku.« - »In vaše ime?« - »Tudi tam.«
»Dragi, ali me boš ljubil vse življenje?« - »Kako naj vem, saj še nikoli nisem tako dolgo živel.«
Razkošna svetlolaska se obrne in jezno zabrusi moškemu, ki jo zasleduje: »Že pol ure rinete za menoj! Nesramnež!« - »Brez zamere!« ji ta odvrne. »Dajte mi svoj naslov, pa bom hodil pred vami!«
Tone in Tončka stojita pred vežnimi vrati in se poslavljata. Po dolgem poljubu Tone vzdihne in ji zašepeče: »Ah, ljubezen moja, ali ni velika ljubezen nekaj čudovitega?« - »Seveda, dragi, pa saj je tudi s teboj kar luštno!«
»Kaj bi vam moral dati za en poljub?« - »Narkozo!«
»Ljubica, kaj boš naredila, če te poljubim?« - »Le poskusi! Takoj pokličem očeta!« - »In kaj bo naredil?« - »Nič, saj je na službenem potovanju.«
Neko dekle bolj svobodomiselnih pogledov so vprašali: »S katero obleko si imela pri moških največ uspeha?« - »Vedno s tisto, ki sem jo odvrgla.«
»Draga moja, strašno te ljubim!« vzdihne on med poljubljanjem. »Sem opazila,« odgovori ona hladno, »vendar upam, da se boš sčasoma popravil.«
Deklica je povabila fanta v svoje stanovanje. Komaj je vstopil, že se je začel slačiti - do golega.
»Kaj pa počneš?« se je začudila deklica. »Zakaj si se slekel?«
»Ah, saj veš: Obleka še ne naredi človeka.«
»Ali se ti je kdaj primerilo, da si poljubil dvojčico namesto svojega dekleta? Saj sta si tako podobni, da ju je res težko razlikovati.« - »Velikokrat, a sem napako zlahka odkril.« - »Kako neki?« - »Namesto poljuba mi je vrnila klofuto.«
»Ali me ljubiš, dragi?« - »Neizmerno, draga!« - »Pa bi dal zame življenje?« - »Kdo te bo pa potem ljubil?«
Mladenič je spoznal deklico in jo pripeljal v stanovanje. Za-
»Ali veš, da je Tone do ušes zaljubljen vame?« - »Lepo, samo, ali veš, s katere strani? Od pet gor ali od temena dol?«
Mladenič je izpovedal deklici ljubezen, ona pa ga je zavrnila. Nesrečnež je postal tako potrt, da ga je skušala potolažiti: »Upam, da se zaradi tega ne boš vrgel v Savo?!« - »Ne, ne, v takšnih primerih si ponavadi poženem kroglo v glavo!«
Ugankarski slovarček: ARP = ameriški pisatelj (Bill, 1826-1903); BELE = slovenski pravnik (Ivan, 1937-); EERO = finski arhitekt Saarinen; KNORR = nemški kemik, izumitelj antipiri-na (Ludwig, 1859-1921); KUMER = slovenska gledališka igralka (Anica, 1945-); MAAT = egipčanska boginja resnice; PISSARRO = francoski slikar (Lucien, 1863-1944); TAR = gonjenje kobil; TIRNIK = kruh iz mešanega žita.
■}aj>|U| 'e^eie '¡qojae 'eipeziuuauj 'oaue|>j 'eAzog 'osuesjdA 'eiai 'IAH 'jeolaiy 'jjouy 'g|\| 'epsugjse 'e§3 'euv 'e^ueoie '}ejv 'uosuea 'oe| -efeAO 'oieziedojAe 'eoies 'seiv 'ojjbs -sy 'nqoujeg 'oj] 'ouen 'jewny 'e|e>js :ouAejopoA lajjuezu)) aj A3)jS3u
íPoíHulajtz naí na íuítoumm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
GRŠKI PESNIK
MOLEK
Govori se ...
... da so baje plače slovenskih učiteljev povsem primerljive s plačami francoskih učiteljev. Le kdaj bodo tako primerljive tudi delavske in (recimo) novinarske plače.
... da bo v prihodnje ptujskim cestnim podjetjem šlo precej za nohte, ker občine, kjer se je dalo mastno zaslužiti, ne bodo več gradile cest, saj ne bo zanje evropskega denarja. Tako je slišati, da se že množično izobražujejo, kako graditi dvorane in vrtce.
... da v haloški občini z največjim mejnim prehodom razmišljajo o tem, da bi bilo najbolje, če bi za novo mrliško vežico razglasili kar bivšo viničarijo, ki jo pravkar gradijo. Tako bi bil stalen obisk zagotovljen, pa še nekaj denarja bi prihranili...
... da seLukarji in Lukarce
res nikakor ne morejo sprijazniti z novim krožiščem. Po zadnjih informacijah se je že oblikovala iniciativa, ki v izogib zviti pločevini zahteva trikotišče. Bojda se v trikotnikih lažje znajdejo.
. da je še kako res, da na mladih svet stoji, saj je na nedeljski žogobrcarski tekmi blestel le mladinec dravašev, ki je dan poprej dobro igral
že na tekmi mladincev.
Vidi se ...
. da je sicer res, da bi lahko novemu direktorju urada za verska vprašanja malo očitali, ker je včasih nosil neke čudne majice. Je pa nasprotno tudi res, da nihče ne vidi, kako je baje na moč podoben Odrešeniku.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
KNJIGO PODARJA
í^osfotótcj „ ., ,c0
1000 Ljubljana www.e-kres.si
Foto: Magdalena Vuzem
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat je za fotografijo tedna poskrbela Magdalena Vuzem, ki jo je navdušila kar domača jablana, pravzaprav njen dvojni sadež, ki ga je takole s ponosom pokazala.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
								
5		4		6				
3				8			2	4
2	7			1	6		4	9
		5			2		6	
			7					1
		9			7			8
		3						
4	2				9			5
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	O
Bik	VV	©	€€	OOO
Dvojčka	VVV	©	€€€	O
Rai	VV	©©	€	OOO
Lev	VVV	©	€€	OO
Devica	VV	©©©	€€€	O
Tehtnica	VVV	©	€	OOO
Škorpijon	VV	©©©	€€	O
Strelec	V	©©	€€€	OOO
Kozorog	VV	©	€	OOO
Vodnar	VVV	©©©	€€	O
Ribi	VV	©©	€	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 6. oktobra do 12. oktobra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 09. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Kristijan Krušič, Dobrina 22/a, 2287 ŽETALE.
Anekdote slavnih
Nekoč je francoski pesnik, pisatelj in literarni zgodovinar Theophile Gautier na sprehodu srečal pesnika Joseja Mario de Heredia v spremstvu prečudovite ženske. Kasneje ga je vprašal, s kom je bil in po pojasnilu, da je šlo za njegovo ženo, odgovoril: "Saj sem si mislil, vendar se mi je vseeno zdela prelepa za ta poklic."
***
Tajnica filmskega producenta Samuela Goldwyna gaje prišla vprašat, ali lahko uniči kartoteke, ki so starejše od deset let.
»Lahko,« je dovolil šef, »ampak obdržite kopije.«
Ko je nemški filozof Wilhelm Friedrich Hegel študiral, je sta-novalpri gospodinji, ki seje zgražala, daje ob nedeljah študiral, namesto da bi šel k službi božji.
»Spoštovana gospe,« je dejal Hegel, »tudi premišljevanje je služba božja.«
***
Nekoč je gledališki in filmski režiser Elia Kazan razpravljal z režiserjem Orsonom Wellsom o tem, kaj je pomembneje v igri, mimika ali beseda. Ker ga ni mogel prepričati, da je beseda pomembnejša, je dejal: »Dobro, priznal vam bom, da je pomembnejša mimika, če boste z njo povedali gledalcem, da vam je umrla žena, da imate dva sinova in eno hčer, da živi vaš starejši brat v Ameriki, mlajša sestra v Avstraliji, kjer se preživlja s prodajanjem vezalk.«
***
Francoski kipar Alexandre Falguiere je bil v zgodnji dobi prepričan, da je velik slikar. Povabil je prijatelja, da bi si ogledal njegove najnovejše slikarske poskuse. Obiskovalec si je ogledoval sliko za sliko in iz občutka dolžnost kar preglasno vzklikal: »Sijajno«, »Čudovito!«, »Mojstrovina!«
Nenadoma je v kotu zagledal očarljiv Falguierov kipec in mirno rekel: »Tole ... tole je pa dobro.«
***
Pred igralnico je prijatelj srečal francoskega pisatelja Tristana Bernarda z imenitno mornarsko čepico na glavi.
»Kako lepa čepica!« je vzkliknil prijatelj. »Je nova?«
Bernard: »Kupil sem jo s tem, kar sem priigral.« Malo je po-molčal, potem pa dodal: »S tem, kar sem izgubil, pa bi si lahko kupil lepo jahto.«
Ptuj • 15. srečanje ljubiteljev fičkov
Najstarejsi fico v najstarejšem mestu
V nedeljo, 4. avgusta, je na Ptuju potekalo že 15. tradicionalno srečanje ljubiteljev fičkov Fičo kluba Velenje, ki je bil ustanovljen leta 2004. Skupaj imajo okrog 130 članov iz cele Slovenije. V Sloveniji ljubitelje fičkov povezuje tudi Fičo klub Slovenija. Na nedeljskem srečanju na Ptuju, ki je bilo največje doslej, se je zbralo kar 98 fičkov iz treh držav, Slovenije, Hrvaške in Srbije.
Kot je povedal Franc Makoter iz Ljutomera, ki ima v lasti štiri fičke in je eden izmed tistih članov, ki se s tem nekdaj priljubljenim vozilom tudi največ vozi, je ptujsko srečanje zakuhal on. Ker imajo v klubu najstarejšega fička v Sloveniji oziroma člana Janeza Vučkiča, ki je pred dvema letoma postal lastnik najstarejšega fička v Sloveniji, letnik 1955, ko so v Italiji tudi pričeli izdelovati ta vozila, je predlagal, da se skupaj z najstarejšim fičkom in ostalimi fički članov pripeljejo v najstarejše slovensko mesto. V nedeljo jim je uspelo na Ptuj pripeljati kar
98 fičkov, to je bilo doslej njihovo najmnožičnejše srečanje. Zadovoljni pa so, da so se jim pridružili tudi fičkarji iz Hrvaške in Srbije.
Na sejmu avtomobilov v Ženevi so fička leta 1955 predstavili kot povojno italijansko čudo, ki je omogočil poceni in udoben prevoz za štiri potnike. V Avstriji, Italiji, Argentini, Nemčiji, Španiji in Jugoslaviji so skupaj od leta 1955 do konca proizvodnje 18. novembra leta 1985 izdelali 2.695.197 fi-atov 600 v vseh verzijah, ki je bil obenem prvi enoprostorski avto, ki je bil kadarkoli izdelan.
Leta 1985 so končali proizvodnjo fičkov tudi v Kragujevcu, kjer so izdelali 923.487 fičkov, zadnji, ki so ga izdelali, je bil rumene barve.
Jubilejno, 15. srečanje ljubiteljev fičkov se je začelo in končalo na dvorišču restavracije Gastro, kjer jih je pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Povedal je, da so si za začetek in konec srečanja izbrali pravo mesto, na tem mestu je nekoč stal veliki Agis, kjer so izdelali marsikateri del za nekdanjo jugoslovansko avtomobilsko in mnoge druge avtomobilske tovarne. Organizator in pobu-
dnik srečanja na Ptuju Franc Makoter ga je povabil v njihove vrste, fička lahko z njegovega dvorišča odpelje že jutri. Zahvalili so se mu za vso podporo na srečanju na Ptuju, ki so ga izkoristili tudi za spoznavanje nekaterih zanimivosti v najstarejšem slovenskem mestu. Makoter je tudi pozval vse ljubitelje fičkov, naj združijo moči in ohranijo legendo, blagovno znamko fička, ki je zagotovo najbolj zaslužen za široko motorizacijo nekdanje Jugoslavije.
Fičkarji so Ptuj zapustili z lepimi vtisi in z obljubo, da se bodo še vrnili.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Najstarejšega fička v Sloveniji, letnik 1955, vozi Janez Vučkič iz Veščice pri Murski Soboti.
Zanimivosti
Darinkine dobrote iz
■	V-	Vi
krušne peči
Darinka Štuhec iz Bolehnečic v občini Sveti Jurij ob Ščavnici se je izučila za prodajalko, toda v trgovskem poklicu ni delala nikoli. Pot jo je kot priučeno industrijsko krojačico popeljala v ljutomerski obrat Mure, kjer je bila zaposlena polnih 25 let.
Dogajanje prireditve je postavljeno v kuliso raziskovalnega mesta, v katerem so bili raziskovalni prostori z vabljivi imeni, kot so na primer Darwinov kotiček, Puchova garaža, Urad Sherlocka Holmesa, Beethovnov kotiček, Teko-čekristalna galerija in Digitalna igralnica.
Obiskovalci prireditve, na kateri je sodelovalo več fakultet, so tako lahko spoznali marsikaj zanimivega v raznih delavnicah in si ogledali številne eksperimente.
Med drugim so mladi razi-
skovalci izdelali poseben model rakete, pripravili domače bombone brez prehrambnih dodatkov (e-jev) in predstavljali skrivne pisave, na ogled pa so bili tudi izbrani plakati z natečaja za najboljši poster za Noč raziskovalcev 2009, na katerega so se predšolski in šolski otroci ter študenti prijavili s kar 328 deli.
Svet biologov, matematikov, varstvenikov, elektrotehnikov, informatikov, medicincev, filozofov in drugih so obiskali tudi naslednji trije radovedni nade-budneži:
Aljaž Hvala, 12 let: »Prišel sem si ogledat poskuse, saj se mi je zdelo, da bo zanimivo. Do zdaj sem videl, kako se z različnih površin pobirajo prstni odtisi, zdaj pa si ogledujem poskus s tekočim dušikom. Tudi doma smo že naredili nekaj poskusov.«
Klara Poznič, 11 let: »Danes tukaj gledam razne poskuse. Videla sem, kako se naredi
bombon, napihne balon in kaj se dogaja, ko nekdo diha. Poskusi me na splošno kar zanimajo.«
Filip Bačič, 10 let: »Ogledujem si poskuse, ki se mi zdijo zanimivi. Bil sem že pri stojnici, kjer so izvajali poskus z bazami in kislinami, zdaj gledam stvari pod mikroskopom, nato pa bom poskusil še kaj drugega.«
Polona Ambrožič
Toda njena izjemna življenjska moč in kreativnost sta jo navdihovali z novimi delovnimi izzivi. Spoznala je, da v Muri prihodnosti nima, zato je poskušala narediti kaj za svojo dušo in se podala v svet pekarskega posla. Najprej zgolj za lastne potrebe, in ko je vse od leta 2006 na ocenjevanju kvalitete za razstavljene dobrote slovenskih kmetij na Ptuju kar zapovrstjo prejemala visoka priznanja in odličja, se je Darinka odločila storiti še korak dlje. S peko kruha se je pričela ukvarjati kot z dopolnilno dejavnostjo in njena naložba se že obrestuje.
»Veselje do peke sem verjetno podedovala po očetu, ki je bil poklicni pek. Vonj po kruhu me je očitno povsem prevzel,« pravi Darinka.
Ne pozabi poudariti, da je pot do kakovostno pečenega kruha dolga in naporna. Najpo-
Foto: NS
Darinka Štuhec
membnejše je obdobje učenja, ki ga je pridobila pri tašči Eli-ci Štuhec. Ko je vse potrebne pekarske veščine osvojila, je nadaljevala samostojno, doma v lastni krušni peči.
Darinka je s kakovostjo osvojila trg, ki sega daleč po Prleki-ji, Prekmurju in Podravju. Ni dovolj izobrazba, potrebno je imeti še vrsto drugih vrlin ...
Niko Šoštarič
Maribor • Zanimivost v Europarku
Razburljiva noč raziskovalcev
V petek, 25. septembra, je bila v mariborskem Europarku že četrta vseevropska prireditev Noč raziskovalcev. Projekt, ki ga izdatno podpira Evropska unija, poteka v Sloveniji v okviru Univerze v Mariboru, rdeča nit pa je predstavitev poklica raziskovalca na privlačen in zanimiv način.
Foto: Polona Ambrožič
Pestro dogajanje v Darwinovem kotičku.
Foto: Polona Ambrožič
Aljaž Hvala, Klara Poznič in Filip Bačič.
Mali oglasi
STORITVE
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju, 16. in 17. oktobra. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
FASADE, NOVOGRADNJE, ometi polaganje robnikov in tlakovcev zidanje škarp, splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 040 847 006.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM dajem dvosobno stanovanje v Grajeni za dve osebi. Telefon 040 268 650.
ODDAMO, za dalj časa, opremljeno enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 915 645.
DELO
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite dobro plačan honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. Delo, d. d., Strossmayerjeva 26, 2000 Maribor (naročnine).
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM transportni plato, mehanični kiper 120 x 120 cm, priključek je za traktor, nov. Telefon 719 21 07.
KUPIM suhe bučnice, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
LES za ostrešje, deske 25 mm, late, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
RAZNO
PRODAMO kuhinjo rumene barve, vključno z vgradnim štedilnikom, pomivalnim strojem, napo in pomivalnim koritom s pipo. Tel. 031 273 700.
RADIOPTUJ
tun, ¿filetee www.radio-ptuj.si
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	Ans. DINAMIKA - Zbogom poletje
2.	Ans. PAJDAŠI - Le srcu je treba verjeti
3.	Ans. KOLOVRAT - Ne obračaj se v slovo
4.	Ans. BRATOV AVBREHT - Svet brez solz
5.	Ans. ZDOMARJI ■ Miss vasi
6.	ŠTAJERSKI BARONI - Hvala mama za pesem
7.	Ans. ČEPON ■ Horjulke so za žurke
ŠOPEK POSKOČNIH
1.	TANJA ŽAGAR-Rada bi
2.	KORADO & BRENDI - Med in mleko
3.	BOŠTJAN KONEČNIK - Tota naša vinska klet
4.	DOMEN KUMER - Marička Štajerka
5.	Ans. ŠTRK - Kajžica na Stari gori
6.	RUDI ŠANTL- Vejnec skuznath rouž
7.	MALIBU IN JOŽE KRAJNC - Mezinček
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSlJlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d
>.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Prireditvenik
Torek, 6. oktober
9.00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Pravljično srce, za šole in izven
11.00 Ptuj, Mestno gledališke, predstava Pravljično srce, za šole in izven
19.00 Ptuj, prostori društva Arsana na Jadranski 4, tečaj tradicionalnih tolkal in afriških ritmov z Ninom Mureškičem & Arsano, tečaj bo trajal 120 minut, za inštrumente je poskrbljeno, s seboj pa lahko prinesete tudi svoje inšturmente, tečaj bo potekal enkrat tedensko
19.30 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, Vrazov trg 1, Kdo sem in kaj delam, gostja večera bo akademska dramska igralka Nataša Tič Rali-jan, z njo se bo pogovarjala Tjaša Mrgole Jukič
19.30 Maribor, SNG, balet Pikova dama, VelDvo, za abonma Opera in balet torek in izven
Sreda, 7. oktober
9.00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Pravljično srce, za šole in izven
11.00 Ptuj, Mestno gledališke, predstava Pravljično srce, za šole in izven
16.00 Hajdina, pritličje PSC, razstava Živimo zdravo, razstavo pripravljajo članice Društva žensk Hajdoše
19.30 Maribor, SNG, blalet Pikova dama, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven
Četrtek, 8. oktober
17.00 do 20.00 Maribor, prostori ZPM, Razlagova ul. 16, (1 nadstropje - desno), Tečaj lepopisja - kaligrafije, ki ga bo vodila Natalija Resnik Gavez, traja enkrat tedensko, prijave na telefon 041 70 52 52
18.00 Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka na Raičevi 2, predavanje »Zakon privlačnsoti - ključ do kvalitetnega življenja«
18.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, svečano odprtje razstave znamk in ostalega filatelističnega gradiva ob 60-letnem jubileju Filatelističnega društva Ptuj, razstava je na ogled do 15. oktobra
19.30 Maribor, SNG, balet Pikova dama, VelDvo, za abonma Opera in balet in izven
20.30 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, Vrazov trg 1, Marko Črnčec trio
budilka
STAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 6.10.
8.00 Oddaja občine Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Sprejem starejših občanov na Destrniku 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SIP
TV
SREDA 7.10.
8.00 Druženje ljudskiu pevcev 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Spravilo koruze v Skorbl 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
ČETRTEK 8.10.
8.00 Oddaja iz občine Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Oddaja Iz občine Dornava 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
PETEK 9.10.
8.00 Občina Gorišnlca - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 ŠKL- mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnlca - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica -21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
www.radio-tednik.si
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Domlnko, ter en Izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za
nagrado preteklega meseca
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki
izide naslednji dan po žrebanju, to je v torek po žrebanju.
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu ¿3
prevzema nagrade obveščen-a pisno.	of
Naj bo sreča na Vaši strani!	-3
S
NAGRAJENEC meseca SEPTEMBRA 2009 je:	|
Tomaž GODEC, Njiverce - vas 10, KIDRIČEVO	§
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCIl.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ljubezen in delo tvoje je bilo življenje. Nam ostala je praznina, v naših srcih velika bolečina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, hčerke, mame, babice in tašče
Olge Kuhar
S POLENŠAKA 22
Iskrena zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. župniku, govornikoma, pevcem ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za vsa izražena ustna in pisna sožalja. Vsem, ki ste jo pospremili v tako lepem številu na njeni prerani zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ivan, sin Srečko z družino in mama Ana
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
SPOMIN
4. oktobra je minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, hčerka, sestra in teta
Gizela Kaučič
IZ ULICE ANICE KAUČEVIČ 11, PTUJ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Tvoji najdražji
Prazen dom je, dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
V SPOMIN
Danes, 6. oktobra, mineva eno leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, brat, ati, opa in tast
Andrej Hvalec
IZ ZG. LESKOVCA 11 B
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižgete svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji: žena Ana, hčerka Renata z Darkom ter vnuka Martina in Martin
Ko ti življenje ja časa trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč ... le mir in pokoj mi dragi želite ... in zame prižgite lučko v spomin ...
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, brata in strica
Franca Zavca
IZ SKORIŠNJAKA 2
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi
zadnji poti, darovali za sv. maše in sveče.
Posebna zahvala velja sosedom Belšak in Orlač za vso pomoč.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku Janku Kozelu,
pevcem za odpete pesmi ter organistu Srečku Zavcu. Hvala
velja tudi godbenikoma za odigrano žalostinko ter podjetju
Mir.
Vsi njegovi
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
5. oktobra mineva leto dni žalosti, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, ata in dedek
Stanislav Petek
Z DRSTELJE 16
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižgete svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Leto dni že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo.
V	naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
7. oktobra 2009 bo minilo eno leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Jožef Horvat
IZ SP. VELOVLEKA 11
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob mnogo, mnogo preranem grobu.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Zdenka z družino in hčerka Jelka z Gorazdom
Kidričevo • Konzorcij za celovito varovanje vodnih virov
Prva faza v predvidenem roku
Kot so na sestanku v prostorih Občine Kidričevo minuli petek, 2. oktobra, povedali predstavniki štirih občin, ki so vključene v projekt Celovitega ravnanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, pričakujejo, da bodo kljub manjšim zamudam dela, ki so predvidena v prvi fazi, končali po dogovorjenih rokih in v okviru vseh kakovostnih meril.
Foto: M. Ozmec
Potek dosedanje realizacijo prve faze projekta Celovito varovanje podtalnice Ptujskega polja so v Kidričevem predstavili z leve Jože Murko, dr. Štefan Čelan, Drago Štrafela in Jože Medved.
Župan občine Kidričevo Jože Murko, ki je v imenu gostujoče občine pozdravil udeležence omenjenega sestanka, je ob predstavitvi občine poudaril pomen tega projekta, s katerim aktivno rešujejo problematiko zaščite vodnih virov širšega območja. Ob tem je spomnil, da so v konzorcij za celovito varovanje vodnih virov podtalnice ptujskega polja poleg občine Kidričevo vključene še mestna občina Ptuj ter občine Gorišnica, Hajdina in Starše te dodal, da poleg dograditve sistema odvajanja in čiščenja komunalnih voda omenjeni projekt zajema tudi sanacije izgub vode v sistemu oskrbe s pitno vodo.
Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je
kot predstavnik investitorja povedal, da so v okviru prve faze projekta, ki je vreden okoli 35 milijonov evrov, do sedaj izvedli dela v višini 16,5 milijona evrov, od tega gre za okoli 10 milijonov evrov sredstev iz kohezijskih skladov, iz proračuna Republike Slovenije so prejeli dobrih 5 milijonov, same občine pa so za že realizirana dela do sedaj plačale že dobre 3 milijone evrov.
Projekti po posameznih občinah potekajo v skladu z vsebino pogodbe, ki je bila podpisana, tako v kakovostnem kot v terminskem pomenu. Sicer se skoraj vsakodnevno pojavljajo kakšne težave ali problemi, a jih za sedaj, tako z investitorji, izvajalci kot nadzorniki sproti rešujejo. Zato pričakujejo, da bodo izpolnili zahteve iz rumene knjige ter zahteve vseh standardov, ki so predpisani za tovrstne investicije.
Po Čelanovih besedah so
v občini Gorišnica dela končana v slabih 80 odstotkih, v občini Kidričevo v skoraj 90 odstotkih, kar se tiče centralne čistilne naprave v Ptuju, je linija vode dokončana v 90 odstotkih, najmanj del je do sedaj realiziranih na liniji za sušenje blata, kjer so opravili le okoli 30 odstotkov vseh načrtovanih del. Vsa do sedaj opravljena dela so bila od nadzornikov potrjena, tako so lahko investitorji izstavljene situacije finančno tudi poravnali.
»Osebno pričakujem, da bomo projekt, kljub zamudam, ki se pojavljajo na posameznih manjših fazah, vendarle uspeli zaključiti v predpisanem in dogovorjenem roku ter da bodo cilji projekta doseženi tudi v vseh kakovostnih merilih,« je
poudaril dr. Štefan Čelan.
Predstavnik podjetja DDC svetovanje inženiring Drago Štrafela je ob tem pojasnil, da so na področju kanalizacije in vodovoda dosegli okoli 80-odstotno realizacijo vseh del, zato pričakujejo, da bodo ta dela do konca leta realizirana 100-odstotno. V tem trenutku pospešeno izvajajo dela na območju občine Kidričevo, kjer so prejšnji teden dobili tudi soglasje za prekop glavnih republiških cest, s čimer bodo izpolnjeni pogoji, da bodo lahko ob koncu meseca, po opravljenem tehničnem pregledu, centralno čistilno napravo v Apačah že dali v poskusno obratovanje oziroma v uporabo.
Na področju izgradnje vodovodnega sistema so v
občini Gorišnica izvedli 98 odstotkov vseh cevovodov v dolžini 1.561 m, v občini Haj-dina so cevovodi zgrajeni v dolžini 5.905 m ali 67 odstotkov predvidenih del, v občini Kidričevo so od 10.246 m zgradili že 9.675 m vodovoda ali prek 90 odstotkov vsega vodovoda, v občini Starše pa bo krajši odsek vodovoda v dolžini 645 m v Zlatoličju zgrajen v naslednjem letu.
V vseh štirih občinah je kanalizacijski sistem zgrajen po gravitacijskem sistemu s tlačnimi vodi kanalizacije, zgrajenih bo okoli 30 črpališč, v občini Kidričevo pa bo na odseku Šikole-Jablane zgrajen tudi del vakuumske kanalizacije. V občini Gori-šnica je kanalizacija zgrajena v celotni dolžini 3.348 m, torej 100 odstotkov predvidenih del, tako da pričakujejo konec oktobra tehnični pregled. V občini Kidričevo so od 20.549 m kanalizacije do sedaj zgradili že 14.091 m, kar pomeni 69 odstotkov, v
občini Starše je od predvidenih 11.408 m zgrajenih 9.817 m ali 86 odstotkov vse kanalizacije, v občini Hajdina pa so od predvidenih 16.444 m do sedaj zgradili že 11.303 m ali 69 odstotkov vseh predvidenih del.
Podžupan občine Kidričevo Jože Medved, ki je predstavil podrobnejši potek del pri izgradnji kanalizacije in vodovoda v tej občini, je med drugim dodal, da pričakujejo, da bo centralna čistilna naprava v Apačah, ki je zgrajena za čiščenje komunalnih odplak za okoli 8500 populacijskih enot, v celoti dokončana do 1. novembra. Izvajalec izgradnje kanalizacijskega omrežja je podjetje Nizke gradnje iz Ptuja, v poskusnem obratovanju pa naj bi na novo čistilno napravo priključili prvih 3000 populacijskih enot, skupaj z obrtno cono in Talumom. Poleg tega pa intenzivno gradijo tudi sekundarne kanalizacijske vode, prve priključke na
C
Osebna kronika
Rodile so: Aleksandra Špurej, Videm pri Ptuju 4/d, Videm pri Ptuju - Katjo; Mojca Kmetec, Prvomajska ul. 9, Slovenska Bistrica - Zojo; Andreja Žnida-rič, Lovrenc na Dravskem polju 123/b - Tio; Alenka Kotnik, Lancova vas 50/a, Videm pri Ptuju - Tjašo; Lidija Rakuša, Vičanci 10, Velika Nedelja -Lana; Sonja Vidovič, Cirkula-ne 22 - Lano; Mojca Kodela, Tomšičeva ul. 22, Slovenska Bistrica - Julijo; Polona Lešnik, Zg. Jablane 33/a, Cirkovce -Matevža; Jelica Ilic, Ul. 5. Pre-komorske 12, Ptuj - Gašperja; Valerija Perkovič, Starošince
28,	Cirkovce - Lucijo; Aleksandra Tramšek, Tlake 16, Rogatec - Špelo; Maja Mojzer Jurkovič, Vlahovičeva ul. 3, Kidričevo -Mašo; Sabina Šegula, Podvinci 91/a, Ptuj - Alena; Jerneja Ko-kol, Majšperk 13 - Saro; Urška Zupan, Spodnji Slemen 40/r, Selnica ob Dravi - Zojo; Jasmina Gayatri, Tinja Gora 68, Zg. Ložnica - Jaša; Vesna Vidovič, Ul. 5. prekomorske 11, Ptuj -Sofijo; Nataša Dervarič, Starše 21/a - Žiga; Valerija Fajfar, Miklavž pri Ormožu 68 - Špelo. Umrli so: Franc Zavec, Sko-rišnjak 2, rojen 1950 - umrl 27. septembra 2009; Radivoj Ranisav, Novi Sad, Beogradski kej 5, rojen 1921 - umrl 24. septembra 2009; Cecilija Ca-futa, rojena Štrucl, Sedlašek 32, rojena 1925 - umrla 23. septembra 2009; Angela Pola-nec, rojena Lenart, Levanjci 9, rojena 1928 - umrla 22. septembra 2009; Marjan Kelenc, Formin 8, rojen 1962 - umrl 27. septembra 2009; Barbara Kotolenko, rojena Pintarič, Go-ričak 12, rojena 1929 - umrla
29.	septembra 2009. Poroke - Ptuj: Stanislav Ku-kovec in Marija Hojnik, Rotman 34, Juršinci. Miran Tancoš in Alenka Helena Žmauc, Zagorci 66/b, Juršinci.
kanalizacijo pa naj bi opravili še letos. V okviru izgradnje vodovodnega omrežja pa gradijo tudi povezovalne cevovode ter globinski vodnjak in prečrpovalno postajo v Župečji vasi, izvajalec omenjenih del pa je Komunalno podjetje Ptuj. Za sedaj potekajo vsa dela v okviru ter-minskih planov, ugodno pa ocenjujejo tudi sodelovanje z izvajalci del in nadzorniki.
Za srečanje predstavnikov omenjenega konzorcija v občini Kidričevo je poskrbelo podjetje Altius, ki je bilo za to nalogo izbrano na podlagi javnega razpisa, saj je sestavni del projekta tudi sprotno in objektivno informiranje javnosti o njegovi realizaciji.
M. Ozmec
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, na zahodu pa pretežno oblačno. Tam bo ponekod občasno rahlo rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Na zahodu bo pretežno oblačno, tam bo ponekod občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter.
Napoved vremena
Foto: M. Ozmec
Na centralno čistilno napravo v Apačah, ki je v zaključni fazi, naj bi še letos priključili prvih 3000 populacijskih enot v občini Kidričevo.