Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo z/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 2 (1039) Čedad, Četrtek, 11. januarja 2001 Telefon 0432/731190 MONTANA? MAie MUTALA? “Božični zvonovi, zvonite povsod, znanite veselo, Kristusa prihod. Beneška dežela, povzdigni srce, Rešitelj prihaja, iz neba za te” s to pesmijo Valentina Birtiča in Se z drugimi so beneški otroci in godci, pod vodstvom Davida Clodig v soboto odprli Dan emigranta in vsem zaželeli vse dobro v novem letu. V program je biu vključen tudi glas Rezije, ki nam ga je prinesu kan-tavtor Rino Chinese. Po pozdravih je parslo na varsto pa Beneško gledališče z dielam Adriana Gariup Mi se imamo radi, ki ga je zrežiru Marjan Bevk. Vse je teklo gladko an lepuo, Erika Floreancig, ki je povezovala program, je opravila lepuo svoje die-lo an ljudje, ki so paršli v velikem Številu so bili vsi zadovoljni. beri na straneh 6 an 7 S. Pietro, nuovo round sullo statuto E’ sempre più scontro tra l’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone ed il Comitato tecnico di controllo. Quest’ultimo ha nuovamente bocciato le parti dello statuto redatto dalla giunta in cui, tra l’altro, erano presenti i nomi dei toponimi in italiano e in dialetto sloveno. E martedì 9 la maggioranza consiliare è stata vicina alla decisione clamorosa: revocare tutte le delibere fin qui approvate; Lo statuto è stato invece approvato ieri, con le modifiche del Coreco. “Riproporremo la nostra bozza -afferma il sindaco Bruna Dorbolò - quando entrerà in vigore il regolamento della legge 482 sulla tutela delle minoranze storiche in Italia”. Un atto polemico, e il sindaco non lo manda a dire: “Ritengo umiliante rinunciare alla volontà della maggioranza del consiglio. A questo punto che tipo di autonomia abbiamo?”, (m.o.) segue a pagina 4 Na slovesnosti v stolnici vi Vidmu tudi slovenska beseda Pietro Brollo je prevzel vodstvo videmske škofije krajih, v najbolj težkih pogojih v Furlaniji. Povedal pa je tudi, da se ne namerava vmešavati v vprašanja, ki sodijo v drugačne okvire in da je treba spoštovati kompetence posameznih sfer. beri na strani 4 Un Illy a tutto campo L’entrata della Slovenia nell’Europa e la globalizzazione dei mercati sono stati i temi più importanti toccati da Riccardo Illy, sindaco di Trieste, al Dan emigranta. Uno sguardo al futuro visto dall’alto, dalla sua attività imprenditoriale ai suoi sette anni di esperienza come primo cittadino di una città non facile da “domare” (ma di questi anni ricorderà soprattutto il cambiamento in meglio nei rapporti tra italiani, sloveni e altre comunità). L’allargamento dell’Ue significherà la scomparsa di un confine, un fatto epocale: «Sarà necessario integrare i nostri territori, lavorare assieme, il ruolo delle due minoranze diventerà ancora più importante”. Illy ha poi giudicato indispensabile la legge di tutela, grande auspicio degli sloveni, non dimenticando che e-siste ancora il problema dell’indennizzo agli esuli per i beni abbandonati. L’ospite ha anche criticato la Regione perché, a trent’anni dall’approvazione dello statuto speciale “ottenuto proprio grazie alla presenza della minoranza slovena sul territorio”, non si è mai mossa per tutelare gli sloveni, (m.o.) segue a pagina 7 Novi videmski nadškof Pietro Brollo TAGLI AIUM0 COMUNITÀ MONTANA meno 3 MIU4RDI e 900 Milioni! Z veliko slovesnostjo v videmski stolnici je msgr. Pietro Brollo v nedeljo 7. januarja prevzel v svoje roke videmsko nadškofijo, ki jo je v zadnjih 28. letih vodil msgr. Alfredo Battisti. Nadškof Brollo je zapustil Škofijo v Bellunu, na katero kot je dejal je bil zelo navezan in se je vrnil v svojo rodno zemljo, med svoje ljudi. Med potjo seje ustavil v rojstnem Tolmeču in v Huminu, kjer je bil po- svečen za škofa. Kak nadškof bo je sam Brollo povedal v svoji pridigi. Nima kakega posebnega projekta, ki bi ga želel uresničiti, je dejal, pač pa Zeli sodelovati z vsemi komponentami cerkve in z njimi opredeliti svoj program. Zavzemal se bo za dialog in za enotnost cerkve je poudaril nadškof Brollo in obljubil sodelovanje tudi vsem predstavnikom oblasti, se zlasti tistim, ki delajo v goratih 60 CONSIGLIERI REGiOWAU ' A TRIESTE COSTAHO 30 Miti ARDI ALL'ANNO)/ Na Dnevu emigranta smo ponosno potardili svojo slovensko identiteto “Zakon za Slovence je nujen” je jau Riccardo Illy - “Naveličani smo ga čakat” je podčartu Davide Clodig Niente fondi per gli sloveni Per gli sloveni della provincia di Udine, riunitisi per il tradizionale Dan emigranta, l’anno è iniziato sotto i migliori auspici. Buona la partecipazione e la qualità politica e culturale della manifestazione che ha ribadito l'impegno degli sloveni a mantenere e difendere la propria identità culturale e linguistica e riconfermato la sintonia tra i cittadini delle valli del Natisone, del Torre, di Resia e della Val Canale ed i loro sindaci ed amministratori presenti in gran numero al Dan emigranta. La manifestazione è stata, anche quest'anno, un'ulteriore occasione di incontro con gli amministratori della vicina Slovenia, impegnati come i nostri ad assicurare standard europei di vita a tutta la fascia confinaria. Il rispetto delle identità, delle diversità e delle minoranze, il carattere bilingue e plurilingue della popolazione, la legge di tutela a cui gli sloveni aspirano ed a cui hanno diritto sono tutti elementi, come ha autorevolmente affermato Riccardo lllf, che possono far crescere la realtà regionale e permettono di fronteggiare le sfide della globalizzazione. Insomma le prospettive sono positive. Però c’è anche l’altra fac eia delle medaglia. Ed il risveglio è stato per noi più che mai brusco, (jn) segue a pagina 6 Dragi brauci v teli številki je poštna položnica za plačat naročnino za 2001. Ce ste že plačali, varzi-tajo, če ne pohitita! Questo numero contiene il CCP per l’abbonamento per il 2001. Se l’avete già fatto, buttatelo. Se no affrettatevi! novi mata jur Četrtek, 11. januarja 2001 2 L’incontro a Stupizza tra le forze di Polizia che operano nella zona Collaborazione stretta sul confine italo-sloveno Nei giorni scorsi presso il valico di Stupizza si è tenuto il tradizionale incontro tra le forze di Polizia operanti nella zona di confine tra Civi-dale e Caporetto. Vi hanno preso parte rappresentanti della Polizia di Stato, Guardia di finanza e Carabinieri per l’Italia, Polizia e Carina per la Slovenia. Gli intervenuti hanno dato atto dei proficui rapporti di collaborazione instaurati nel corso degli anni che hanno permesso di giungere a risultati significativi nel campo dell’immigrazione clandestina e di contrasto del crimine. Nell’anno appena trascorso vanno evidenziate, fra le molteplici attività transfrontaliere, la trattazione delle autorizzazioni riguardanti tre gare ciclistiche, due podistiche, la sfilata carnevalesca, oltre venti protrazioni deH’orario di apertura dei valichi per favorire attività culturali, sportive e ricreative, il transito verso Redipuglia delle salme di militari caduti nella Prima guerra mondiale e, in quest’ultimo periodo, l’interessamento per il passaggio dei mezzi destinati al soccorso delle popolazioni colpite dalla sciagura alle pendici del Mangart. Il continuo scambio di dati ha permesso poi di limitare a pochi sporadici casi il fenomeno dell’immigrazione clandestina. L’Anpi contro l’azione dei storici falsi o fascisti Si è riunito di recente a Udine il Comitato provinciale dell’Anpi per un esame della situazione “sempre più caratterizzata - afferma una nota dell’associazione - da un clima di pesante involuzione politica nel quale trova spazio l’azione di storici falsi o dichiaratamente fascisti”. Il dibattito ha auspicato un’immediata e forte mobilitazione delle forze antifasciste per isolare nell’opinione pubblica i portatori di tali nefaste ideologie. Pisnxo iz Rima Stojan Spetič Na novoletni popoldan sem na prazni ulici pred sedežem radijskega uredništva sreCal tovariša, starega deželnega svetovalca KPI. Voščila sva si sreco v novem stoletju, pa še sama nisva vedela, kaj naj to pomeni. Priznal mi je, da se poCuti v tem svetu kakor Marsovec: vse mu je tako tuje, nerazumljivo, odvratno. In vendar mu izkušnja in znanje zgodovinarja pravita, da se velike spremembe, po katerih ljudje hrepenijo, uresničujejo v obdobjih, ki so daljša od Človeškega življenja ali tudi bivanja veC zaporednih pokolenj, preko katerih se prenaša spomin. Ideje francoske revolucije o enakosti, svobodi, bratstvu še niso povsem zaživele po dveh stoletjih, Če- prav nanje vsi prisegajo. Kdaj pride naš Cas, nisva niti ugibala. Na sedanjost moramo gledati s pesimizmom zavesti in optimizmom hotenja. Ali, po kobalovsko, “allegro, ma ne preveč”. *** Po praznikih me vedno zagrabi melanholija, pomešana s Črnogledostjo. Ne maram buCnih praznovanj, hinavskih vošCil, dni, ko so vsi po dekretu dobri. Mrzim slepomišenje. In se sprašujem, kako nizko je padla naša skupna kultura, Ce napišem daljše ra-zmišljanaje o delu, ki bo še Čakalo našega parlamentarca in zakaj je važno, da nam ga italijanski politični sistem tako ali drugaCe zagotovi, pa mi (kljub temu, da je moj predlog kazal na Benečijo) očitajo takoj, da sem si napisal samokandidaturo, Jok, brate! Ta Cas se je dokončno iztekel. Bilje v prejšnjem stoletju. V prvi republiki. Tik pred padcem berlinskega zidu in takoj po njem. Ko sta se razkrojila Jugoslavija in SZ, ko je bila razpuščena velika KPI, kateri vsi nekaj dolgujemo, tudi tisti, ki so medtem postali spreobrnjeni antikomunisti. Zakaj mora biti naša velika in mala politika zgolj skupek neizrečenih osebnih spopadov, rivalstva in maščevanj? Nekdo zine nekaj, kar misli, da je pametno, pa bodo o njem rekli, daje to rekel proti drugemu. In Ce hoCeš biti samo koristen, ti ne bodo verjeli. Ze ne stopiš na sonce po hrbtenici potlačenega tekmeca, nisi vreden političnega upoštevanja. Bitka idej ni veC to, paC pa so ideje le kamni, ki si jih meCemo v glavo. Takrat se vprašaš, ali je nek bog spet zamešal jezike, kot na Babilonskem stolpu, da se veC ne razumemo in da v vsaki besedi Čutimo najprej hudobijo. Ali pa si se tako postaral, da si kakor prijatelj, ki trdi, da je Marsovec v tujem svetu. -— Aktualno- Ljubljana: vlada se spreminja Tudi za let 2000 je predsednik države Milan KuCan postal politik leta. Delova osebnost leta pa je svetovni popotnik Tomo Križnar, ki je odmevno priznanje dobil zaradi prizadevanja za ohranitev sudanskega ljudstva Nube, ki mu grozi genocid. Kučanova ponovna izvolitev za politika leta je bila pričakovana, saj predsednik republike že veC let sodi v sam vrh popularnosti, kar potrjuje, da je mo-Cno priljubljen med Slovenkami in Slovenci, tudi zunaj meja domovine. S političnega vidika pa so prvi dnevi leta potekali v znamenju krepitve vladne ekipe. Premier Janez Drnovšek je namreč predlagal Teo Petrin za novo gospodarsko ministrico, Lucijo Cok za ministrico za šolstvo, znanost in tehnologijo, Jakoba Presečnika za ministra za promet ter Pavla Gantarja za ministra za informacijsko družbo. Vse štiri predlagane ministre naj bi parlament potrdil že ta konec tedna. V vladi, oziroma na zunanjem ministrstvu pa je prav v teh dneh prišlo do zamejave. Miha Pogačnik, državni sekretar za evropsko integracijo, je odstopil in se vrnil poučevat na univerzo. Na njegovo mesto bo prišel Ivo Vajgl, veleposlanik na Dunaju, in svoj Cas dopisnik RTV Slovenija v Trstu. Nedavne parlamentarne volitve so zaradi nekaterih neprevidljivih volilnih izidov pustile za seboj nekaj znotrajstrankarskih polemik. Najbolj glasni so bili pri združeni ljudski in de-mokršCanski stranki, ki je izgubila veC kot polovico volilnega konsenza. Za marec se napoveduje kongres, na katerem naj bi prišlo do kadrovskih spre- Ministrica Tea Petrin memb. NajveC možnosti, da bi prevzel krmilo stranke, ima sedanji minister za kmetijstvo Franci But. Sicer tudi tokrat ne bo šlo brez konkurence. Potem ko je skoraj dokončno propadla možnost, da bi voditelj združene stranke postal zdajšnji guverner Banke Slovenija France Arhar, naj bi se za to funkcijo potegoval sam Marjan Podobnik, zdajšnji generalni direktor Telekoma, kateremu se stolček nekoliko maje. Kritike na raCun vodenja predvolilne kampanje je bilo slišati tudi na seji sveta Janševe socialdemokratske stranke. Marsikdo ni namreC vesel z volilnim izidom, saj je stranka izgubila del volilcev in dva poslanca. Marsikdo očita vodstvu, da ni zadostno pozorno sledilo predlogom baze pri izbiri kandidatov. Takšnega mnenja je tudi bivši novogoriški poslanec Ivo Hvalica, ki je v nekaterih intervjujih posredno kritiziral vodstvo stranke in dejstvo, da ga niso zadostno “prepričali”, da bi ponovno kandidiral. Hvalica v bistvu vodstvu stranke oCita, da je prepričevala prepričane, niC ali malo je storila za tiste, ki niso bili prepričani, (r.p.) Per l’economia una super ministra La più forte è una ministra Nei prossimi giorni torneranno al vaglio del parlamento sloveno tre dei ministri del governo Drnovšek, già in carica da novembre, più uno nuovo. É stata infatti modificata la legge sulla struttura del governo che consente una riduzione del numero dei ministri, aumentandone contestualmente le competenze. Il premier Drnovšek ha riproposto a ministro dell’economia la dott. Tea Petrin che ora occupa quasi quattro ministeri: economia, rapporti economici e sviluppo, piccole e medie imprese, turismo e tecnologia. Lucia Cok, oltre al ministero della pubblica istruzione, seguirà anche quello dello sport e della ricerca scientifica. Jakob Presečnik sarà ministro dei trasporti e lavori pubblici. La quarta proposta riguarda Pavel Gantar, neoministro per l’informatica. Passaggi illegali Secondo i dati della polizia italiana, si legge sul Deio, nel 2000 hanno attraver- sato illegalmente il confine italo-sloveno 15 mila persone per lo più cittadini di I-ran, Iraq e Turchia. (Nel 1999 si erano registrati 4397 casi di ingressi illegali). Dall’Italia sono state e-spulse 12.763 persone, mentre 2045 sono state fermate già prima del confine. Ora dovrebbero entrare in azione pattuglie miste di poliziotti su entrambi i lati del confine italo-sloveno Secondo i dati di Lubiana nel 2000 la Slovenia è stata “sommersa” da circa 30 mila ingressi illegali. Allarme mucca pazza Dal 1. gennaio verranno attentamente testati tutti i bovini che superano i 30 mesi di età. Lo ha disposto il ministro deH’agricoltura della Slovenia Franc But. Saranno passati al vaglio 20 mila bovini. Si calcola che in Slovenia ci siano 470 mila bovini e che ne vengano macellati 150 mila all’anno. Di questi solo il 10% supera i 30 mesi di età. Natale ortodosso Mentre nella giornata dell’epifania si è chiuso con diverse celebrazioni sollen-ni l’anno del Giubileo, è stato altrettanto solennemente festeggiato il Natale degli ortodossi che in Slovenia sono circa 50 mila. Personaggi dell’anno I personaggi dell’anno in Slovenia sono tre. Tomo Križnar, viaggiatore e giornalista, che si è molto impegnato a favore dei Nubi, la popolazione del Sudan, mi- nacciata dal genocidio. Secondo il barometro politico, pubblicato di mese in mese dal quotidiano Deio, il personaggio politico dell’anno è il presidente della repubblica Milan KuCan. La donna dell’anno è invece una signora di 80 anni, Marija Zakušek, che è stata per tutta la vita madre affidataria. Assieme al marito ha allevato nell’arco di cinquant’anni ben 43 bambini, provenienti da famiglie in forti situazioni di crisi. Ora è “nonna e bisnonna” di circa 200 tra “nipoti e pronipoti”. Kultura novi mata j ur četrtek, 1J. januarja 2001 3 :A Uno degli affreschi della chiesa di S. Biagio S. Biagio, gli affreschi ma solo sul calendario Gli affreschi della chiesa di S. Biagio, in borgo Brossana a Cividale, sono oggi visibili grazie al calendario 2001 della Banca di Cividale. Per vederli dal vero, però, bisognerà attendere ancora. “Il restauro della chiesa - ha fatto sapere l’arciprete monsignor Genero alla presentazione del calendario, avvenuta lunedì nella sede del museo archeologico - è iniziato nel 1988 e non si è ancora concluso. Chiediamo allo Stato che i lavori vengano finalmente portati a termine”. Un appello - rivolto alla Soprintendenza dei beni artistici - che mette in luce Kam naj gremo v kino? Zakaj ne v Tolmin? Mislimo, da ponudimo koristno informacijo našim braucem, če jim posredujemo program za mesec januar v tolminskem kinogledališču. Kot je znano v Sloveniji vrtijo filme v originalnem jeziku s slovenskimi podnaslovi. Predstave so torej lahko zanimive za odrasle pa tudi za mlajšo publiko. Poglejmo, kaj je na sporedu v prihodnjih dneh. V soboto 13. ob 18. uri bojo vrteli film Mule (Disney’s The Kid). Ob 20. uri pa grozljivko Po- topljene sence (What Li-es Beneath), ki ga bodo ponovili v nedeljo 14. ob 18. uri. V četrtek 18. ob 16. uri Dinozaver (Dinosauri, ob 20. uri pa družinsko komedijo Grinch (How the Grinch stole the Christmas). V soboto 20. ob 18. in 20. uri bo komična grozljivka Krik 3 (Scream 3). V nedeljo ob 18. uri ponovitev Grinch. V ponedeljek 22. ob 20. uri bo nastopila Drama Ljubljana s predstavo Lepotna kraljica Le-enana. ritardi che riguardano non solo quel luogo di culto ma anche altri palazzi. E non è un caso che per arrivare alla ristrutturazione di palazzo De Nordis, sede della recente mostra sui Patriarchi, ci siano voluti quasi vent’anni. La storia della chiesa di S. Biagio è stata raccontata dallo storico Claudio Mattaioni secondo cui il luogo di culto “avrebbe buone possibilità di raggiungere posizioni di vertice nell’ipotetica classifica di tesori cividalesi”. Mattaioni ha ricordato poi come nel 1993 alcuni scavi compiuti sotto l’edificio abbiano messo alla luce la presenza di una cinquantina di tombe, alcune delle quali di origine longobarde. La presentazione si è conclusa con l’intervento di don Oscar Morandini, curatore della monografia che contiene le riproduzioni degli affreschi della cappella di S. Biagio, di quella di S. Giacomo, di una cupola e altre opere che propongono la figura del santo a cui la chiesa è dedicata, (m.o.) V Bovcu kulturni utrip Benečije “Mi se imamo radi” je sarkastičen naslov predstave, ki jo je za Dan emigranta napisu Adriano Ga-riup. Vse se dogaja doma okuole mize, kjer je zadnja večerja beneške družine. Nono an nona ostaneta doma, v beneški vasici. Mat, oča, sin an hčera pa drug dan puojdejo živet v dolino, kjer so si napra-vli nuov duom. Današnje beneško življenje se nam store vičkrat posmejat, pa tudi kako granko misu nam vzbudi. Tudi lietos je naše Beneško gledališče publika prav lepuo sparjela. Zelo toplo so bili naši igrauci, ki jih vodi režiser Marjan Bevk, sparjeti tudi v Bovcu. Nastopili so kulturnem domu v nedeljo 7. januarja in poželi dosti aplavzov. Naj povemo, de je bila nedeljska predstava del širšega programa, ki predstavlja današnji kulturni u-trip Benečije. V soboto 13. januarja je na vrsti druga kulturna manifestacija. Ob 18. uri bo v Bovcu, v cerkvi Device Marije v Polju otvoritev dokumentarne fotografske razstave o votivnih cerkvicah, ki so jo priredili v sklopu evropskih programov in je bila doslej na ogled v Spetru. Sledil bo ob 20. uri v kulturnem domu v Bovcu koncert treh pevskih zborov. Nastopili bodo moški pesvki zbor Matajur iz K-lenja in mešani pevski z-bor Pod lipo iz Barnasa, o-ba iz Spetra, ter mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža pri Gorici. Kotič za dan l jazek 13 Matej Šekli ► G’enitivo singolarja 1 Isi vijač čemo pogledat, da kaku te moške, te ženske anu te sridnje biside ni se rivawajo, ko ni so tu-w g’eni-tivu singolarja. 1. Te moške biside Tonih ni' mi wratil kjiiča. Mi nimamo konja. Tu-w hruški nisi nalizal ninaga Càrwa. Nimamo nanči noga kiiina jahulk več. Nimata ninaga tuba za wòdo? Te moške biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (kjiič0, konj0, čarw0) anu te moške biside na -o (-kilo) aliboj na -o (tubo) ni se rivawajo tu-w g’eniti-vu singolarja na -a, ko ačento je ta-na korane od biside (kjiiča, Càrwa; kiiina, tuba), anu na -a, ko ačento je ta-na kunce od biside (konja). Biside na -o (-kilo, litro, metro) ni pardiwajo -ih- ta-prid konac od biside (kiiina, litrina, metrina), koj bisida treno né (tre na). 2. Te Zenske biside na -a aliboj na -à Kaku, da ni vidiš te lipe tu-w dwore? S če nisi po-mulzal koze. Ta-par murji nimajo nine gore. Te ženske biside na -a ziz ačenton ta-na korane (lipa, gora) ni majo tu-w g’enitivu singolarja ta-na kunce -e anu ačento ta-na korane (lipe) aliboj ta-na kunce (gore). Pa te ženske biside na -a ziz ačenton ta-na kunce (kozà) ni se rivawajo na -e (koze). 3. Te Zenske biside na -0 Ni wmin na damenc ise racjuni? Nisowa durivaia wluvet ite miši, ite kokoše. Te Zenske biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (racjun0, meš0, kokuš0) ni se pridiwajo tu-w g’enitivu singolarja po dvi poti: dne ni majo ta-na kunce -i anu ačento ta-na korane (racjuni, miši), dne inveri ni se rivawajo na -e ziz ačenton ta-na kunce (kokoše). 4. Te sridnje biside Ni stuj dajat otroko jabulka za jest. Nimaš ninaga rašata? Ni stuj odiwat okna? Naša ówca nima ninaga janjaca. Zakoj ti mi ni če zdelat isaga vasajà? Ni jin radè jajca. Te sridnje biside na -u anu na -e ziz ačenton ta-na korane (jabulk« ; janjace) ni majo tu-w g’enitivu singolarja ta-na kunce -a anu ačento riidi ta-na korane (jabulka; janjaca). Te sridnje biside na -o anu na -è ziz ačenton ta-na kunce (rašato, okno; vasaje, jajcè) ni se rivawajo inveri na -a anu ačento an ostaja riidi ta-na kunce (rašata , oknà ; vasajà , jajca ). Za parac’at iso somò doparali li'brin »Grammatica pratica resiana: Il sostantivo« od profasorja Hana Steenwijka. L’Inquisizione nella Slavia La normalizzazione 9 Capitolo II Faustino Nazzi Come gli uomini così pure gli animali erano continuamenti esposti ad epidemie disastrose ed in particolare a cavallo del secolo. Il tessuto sociale richiedeva una spiegazione di tali disavventure. La concezione cristiana di un eventuale castigo di Dio, o un’occasione di penitenza non attecchiva nella coscienza del popolo, tutto proteso ad un equilibrio del tutto empirico delle sue disavventure. La concezione cristiana di una bonif ica del destino in chiave redentrice gli era del tutto estranea, nonostante mille anni di cristianesimo.D’alt ronde quella elaborazione non gli apportava alcun conforto, perché pretendeva di gratificare una psicologia, che, come andiamo ripetendo, la popolazione non poteva coltivare per mancanza di elasticità biologica. Se ci fu un’epoca materialista quella fu la medievale e non la moderna, nonostante tutti i marxismi. 11 precone Giovanni Simpzigh della Castaldia nelle contrade di Merso e di Antro ha convocato sia i precedenti che i successivi testimoni che andiamo ad ascoltare. Andrea Juan^e de Drcnchia risponde attraverso l’interprete Giovanni Simpzigh. «Conosco Steffano Vuolar et Lenca sua sorella... perchè sono del paese di Schiavonia dove sono anch’io... et sono stati alcune volte in casa mia per helemosina.. Steffano .. domandò del pane.; non ne haveva, onde lui domandò della farina, non ne haveva.. onde lui partendosi disse simil parole..: già che non volete dar niente voi (laverete d’ha-ver questo qualche danno in casa vostra et così successe et subito partito lui infra termini di giorni otto mi morirono dui serove piene et tre porci grandi.. Io non so di che infermità morissero, ma tutti si strinsero nelle gambe et creparono in tutte le parti nella pelle... Detto Steffano... essendo tornato pur in casa nostra... mia moglie cominciò a gridarli... et esso si scusava che non sapeva far niente de quelle cose ma che potrebbe essere che havesse l’occhio cattivo et perciò afinché quel porco che restava guarisse gli dete un poco di sale che gli desse a ma- gnare ma non gli giovò che creppò drio li altri». L’augurio dispettoso di Stefano, pur privo di ogni sottinteso efficace, diventa effettivo nell’aspettativa di tutti anche di Steffano che suggerisce rimedi inefficaci. Il principio di causa-effetto è presente, ma non qualificato nei suoi termini quantitativi; suppone un’intenzione e non solo una casualità meccanica. Manca la concezione virale della malattia. Quando questa s’imporrà, renderà l’uomo onnipotente, pur allontanandolo dall’equilibrio naturale. L’uomo scientifico, mentre strappa alla natura i suoi segreti e la manipola, non sa fino dove può spingersi, perché è pur finito il suo habitat. Quello che è stato il destino del pensiero, cioè il pensato è sempre condi- zionato dal pensante tanto che una verità oggettiva (esterna al pensante) non è attingibile se non a condizione di subordinarsi all 'infallibile di turno, in pratica il pensiero ripiegato sul pensiero, altrettanto sarà il destino dell’azione: il manipolato è sempre condizionato dal manipolante tanto che un oggetto reale (esterno al manipolante) non è attingibile se non a condizione di subordinarsi a quello definito tale dal potere della Banca Mondiale, cioè l’azione ripiegata sull’azione. Se ieri le cose andavano male la colpa ricadeva sullo stregone; oggi sul costo del lavoro. Bisogna liberare il pensiero-azione dall’intrinseca tautologia, abbandonando pretese definitive e ritornando ad una natura equilibrata. novi matajur četrtek, 11. januarja 2001 4 La battaglia del sindaco Dorbolò sullo statuto “Dal Coreco solo scelte politiche” dalla prima pagina Storia sofferta, quella dello statuto comunale di S. Pietro, e unicamente per la presenza di nomi in dialetto, non solo per le frazioni ma anche per i toponimi. L’opposizione in consiglio ha presentato un esposto al Comitato di controllo, le cui osservazioni sono state aggirate affermando che le denominazioni bilingui sarebbero state apportate in futuro, al momento dell’entrata in vigore della 482. Nemmeno questo è andato bene al Comitato. “Addirittura un signore di questo organismo - dice la Dorbolò raccontando una sua visita a Trieste - si è scaldato e mi ha detto: mettetevi i paletti e recintatevi”. Altro motivo di irritazione, per il sindaco, il fatto che due giorni dopo la visita al Comitato di controllo sia apparso un articolo su un quotidiano locale in cui l’opposizione annunciava la bocciatura dello statuto, prima ancora che ne venisse informato il Comune. La rigidità dell’organismo regionale lascia a dir poco interdetta la Dorbolò anche Solo mercoledì 10 gennaio, ultimo giorno u-tile, il consiglio comunale di S. Pietro ha licenziato lo statuto dopo le ultime istruttorie del Coreco. Nell’assemblea di martedì 9 non è stata raggiunta la maggioranza dei due terzi dei consiglieri. Per la verità il vicesinda-co Blasetig ha proposto all’opposizione un voto favorevole, di natura tecnica e non politica, per e-vitare di tornare la sera successiva. Il leghista O-sgnach ha prima espresso l’intenzione di astenersi, poi ha iniziato ad inveire nei confronti dell’unico cronista presente in sala colpevole di “essere pre- sente solo quando si parla di bilinguismo”, quindi è uscito dall’aula costringendo il consiglio al rinvio. Nello statuto sono stati eliminati i riferimenti a S. Pietro degli Slavi e a Spietar che la maggioranza aveva proposto nello stemma, i toponomi locali e sono state modificate alcune norme sull’uso dello sloveno in assemblea e sulla traduzione in italiano di eventuali interventi in sloveno. In precedenza stessa routine per lo statuto dell’Unione dei Comuni, che non prevede più la presenza dei nomi S. Pietro, Savogna e Pulfero anche in sloveno, (m.o.) perché l’assessore alle autonomie locali Pozzo ha appena inviato ai Comuni un vademecum per l’applicazione della 482 per il friulano “dove si dice che i consigli comunali possono deliberare l’uso di toponimi tradizionali”. Per il sindaco quella del Coreco “è una forma di aggressione politica. Nelle o-sterie delle Valli attacchi di questo genere si facevano trent’anni fa. Subirli oggi da un organismo regionale è veramente indegno, quello mi è sembrato più un tribunale dell’Inquisizione”, (m.o.) Veliki manevri v ekonomiji Kdor je takoj po novem letu bral Časopise in gledal televizijska poročila, je butnil ob alarmistiCna poročila o svetovni gospodarski recesiji. Nisem ekonomist, vendar prebiram gospodarske novice, saj so bistveni del informacije in vedenja o svetu. Kot laik, ki prebira, sem imel in imam jasen občutek, da nekateri gospodarski lobiji umetno napihujejo in povečujejo krizo. Ce so v lanskem prvem tromesečju borzni trgi pretirano poskočili in nagradili podjetja, ki delajo na področju najnovejše tehnologije, s povsem nerealnimi ocenami in cenami, se danes na tržišču kaže obratna težnja. Neznani igralci napihujejo krizo in to tudi tako, da umetno nižajo ceno delnic in napovedujejo vrsto tragičnih polomov podjetij. Zdi se, da se bomo z računalnikov vrnili k starim tipkalnim strojem... Gospodarski analitiki sledijo zakulisnim pilotom. Lani so bili vsi evforični, letos so depresivni in pišejo katastrofične Članke. Milijoni varčevalcev tvegajo dvojno klofuto: ker je bilo lani preveč hvalnic in ker jim za letos strokovnjaki narekujejo beg. Vsi ti pritiski pa imajo vendarle svoje namene in uCinke. Po demokrafskih in socialdemokratskih vladah v ZDA in v Evropi se pripravlja naskok gospodarske in politične desnice. V ZDA je Busha v bistvu izvolilo sodišCe. Volitve se pripravljajo tudi v Italiji in sledile bodo volitve v ostalih pomembnih državah. Poudarjanje krize lažje prepričuje ljudi, da so potrebni gospodarski posegi, ki so klasični za desnico: nižanje davkov in manj sredstev za socialno državo, veCja delovna mobilnost in torej možnost odpustov, spremenjeni pokojninski sistemi, krCenje sindikalnih zahtev itd. Po borznih padcih, po novicah o krčenju delovnih mest, po šušljanju o krizah bank, ki pomenijo večje Accademia militare di Modena: ha “giurato” anche Katia Franz giuramento del 182 CORSO uootN» e ut«»me m® “Naša Katia je paršla danni za Božič, pa je že paršla Befana an nam jo spet pejala v Modeno. Hiša bo spet prazna, nam manjka putto, pa smo pru ponosni, orgoljožasti na njo." Takuo pravejo mama an tata od Katie Franz, ki je med tistimi čečatami, ki so pasale vse izpite, vse ežame an seda so v Sudasti akademiji v Modeni. Il giuramento Katia Franz l’ha fatto il 16 dicembre presso l’Accademia di Modena, dopo 60 giorni di tirocinio. E stata dura, ma la grinta e la voglia di arrivare al 16 dicembre le hanno fatto sopportare tutto. L’hanno aiutata molto le telefonate a casa, agli amici... Tutti le dicevamo “Katia, tieni duro, devi farcela. Dopo tanti sacrifici, non devi mollare!” Si, di sacrifici la nostra Katia ne ha fatti tanti. Tutto il 2000 sulle spine, con esami su esami. A marzo quelli di cultura generale: erano in 12.000, sono passate in 600. A maggio le prove fisiche: 1000 metri, salita alla fune di 4 metri, salto in alto, piegamenti sulle braccia (tutto in tempi determinati). A luglio la prova di italiano, ad agosto quella di matematica ed infine, la risposta è arrivata. Il 16 ottobre ci ha lasciati per presentarsi a Modena. Durante i due mesi ha fatto di tutto! - continuano mamma Vida e papà Graziano di Stermizza (Savogna). Ha marciato, ha imparato ad eseguire gli ordini militari, ha imparato a vivere con le cose minime indispensabili. Avrà sofferto un po’ nell’istruzione formale: stare immobile sull’attenti o sul riposo per 20 minuti, deve essere stata per lei, sempre in movimento, durissima! E il giorno del giuramento... ferma immobile per due ore! Ha imparato ad utilizzare il tempo in tutti i suoi secondi: basti pensare che al mattino ci sono solo 10 minuti per prepararsi (svegliarsi, fare il letto, vestirsi...). Durante la giornata, oltre alle attività militari Katia deve anche studiare. Le lezioni sono di livello universitario ed infatti dovrà laurearsi in scienze strategiche. Trascorrerà ancora due anni a Modena, e poi tre anni a Torino. Lei ha scelto “Armi varie” (ma poteva scegliere anche Carabinieri, Medicina, Ingegneria...)... Le ragazze sono 39 ... e fra loro, c’è la nostra Katia” dicono ancora con gli occhi pieni di orgoglio - giustamente - il papà e la mamma di Katia. Ma orgogliosi di lei, lasciatecelo dire, siamo tutti noi delle Valli del Natiso-ne. In bocca al lupo, Katia! ZELENI LISTI Ace Mermolja Aktuaho — stroške za kliente in ne- varnost višanja obresti, se nam zazdijo skoraj odrešilne poteze, ki napovedujejo drastično Črtanje davkov z vsemi posledicami na sociali. Kdor ima kak prihranek vložen v investicijskih ali pokojninskih skladih, bo vesel vsake politike, ki bi mu vrnila to, kar je izgubil v zadnjih mesecih, Čeprav bo v bo-doCe placai veCje vsote za zdravstvo, pokojnine itd. Sum o velikih manevrih potrjuje tudi naslednje dejstvo: ob vseh groznih novicah malo beremo o ogromnih profitih, ki so se nakopičili med špekulacijami in vzponom nove tehnologije. So ti ka-pitali izginili? So včerajšnji bogataši postali reveži? Dvomim. Bolj utemeljeno se mi zdi, da skušajo stari in novi bogataši ob koncu neke gospodarske fatamorgane in torej normalizacije tržišC izsiliti od držav in politike največ dodatnih možnih bonitet ter ubrati pot konservativne politike. Pri tem uporabljajo neposreden pritisk na žepe ljudi, kar jim omogoCa prav kapital, ki so si ga nabrali v prekomernih količinah. Obenem se v krizi razporejajo sile moči. Skratka, nekateri so postali prebogati in lahko s svojo moCjo pogojujejo javno mnenje in politiko kot še nikoli doslej. Nesla sta mu jih Germano in Luisa n Darila škofu tudi iz Nadiških dolin s prve strani Kakšna so pričakovanja Furlanije v odnosu do novega nadškofa Pietra Brolla je na nedeljski slovesnosti lepo povedal videmski Zupan Sergio Cecotti, ki ga je pozdravil v videmski stolnici. Njegov pomenljiv govor bi lahko strnili v vabilo novemu poglavarju furlanske cerkve, naj prevzame de-disšCino Oglejske cerkve, ki je bila mati številnih an-rodov, kultur in jezikov. Poseben moment na slovesni maši, ki so se je udeležili duhovniki iz vse nadškofije, je bil kadar so mu verniki prinesli razne darove iz vsieh krajev Furlanije C b P v s katerimi so želeli opozo- s riti tudi na kulturno bogastvo naše zemlje. j » V imenu vernikov Nadi- ! škili dolin sta svoj dar nesla škofu Germano in Luisa Cendou iz Mašere. Po stari beneški tradiciji so mu nesli gubanco an štrukje, žganje in mošt. Mimo tega so mu podarili še nekatere knjige in sicer “Boavo besedo” v terskem dialektu, knjigo o votivnih cerkvicah ter Valli del Natisone-Na-diške doline, ki je komaj r izšla in so pobudo zanjo | dale vse naše občinske * uprave. Med mašo je bilo S slišati tudi slovensko besedo, saj sta bili dve berili v slovenščini. Pregled najpomembnejših dogodkov v lanskem lietu- drugi del Zbornica je izglasovala našo zaščito, a še je ni je društvo Ivan Trinko in Novi Matajur, nato se je srečal z našimi administratorji v Spetru. Potovanju po poti svile je bil posvečen letošnji je, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Udeležilo se jo je 47 mladih. V Reziji, v Solbici so tudi letos organizirali praznik brusača, ki je kot po starem so imiel napisano, de v kamunu živijo Slovenci, imena vasi so bila napisana tudi po slovien-sko. V novem statutu, napisanem potle ki je biu spa-rjet zakon 482 za manjšine v Italiji, so prevedli an možnost guorit po slovensko na kamunu. Potlè, proti koncu lieta, pa zaradi zamujenega cajta vlade, ki ni še spariela pravilnika, so kontrolni organi ustavli špietarski statut. OKTOBER Jesen se v Benečiji začenja nimar v znamenju sladkih dobruot naše ze-mje, v parvi varsti kostanja. Cieu miesac an tudi novemberja je Vabilo na kosilo, ki so ga predstavili v Prehodu an je biu telekrat že deseto lieto. 20. oktobra je naš časopis praznovau 50 liet njega življenja, saj je parva njega številka paršla na dan 3. oktobra 1950. Ob teli par-ložnosti je bila v Spietru to parvo razstava fotografiji Marja Magajne, posnete v 40. an 50. lietih po Nadi-ških dolinah. Potlè je bluo sta “zapustili” Koroško in prišli v Topolove, torej v kraj, ki je simbol odprtosti, sprejemanja manjšin an drugačnih. V Spetru je biu pomem- naldo Gerussi, ki je biu pu-no liet v Solbici v Reziji. Sada je prevzeu skarb za Podutansko faro an faro Svetega Pavla pri Černetičih. Pokrajina Videm je spa-rjela svoj nov statut, v katerem pa je zamučala prisotnost Slovencev, pa čeprav so predstavniki levega centra predstavili vrsto amandmajev. Dvignili so se močni protesti zaradi tega, a nič nie pomagalo. V Čedadu, v gostilni Ai tre re an v teatru Ristori je ben dogodek: župani Bruna Dorbolò, Piergiorgio Domeniš in Lorenzo Cernoia so podpisali dokument o povezovanju kamunov Spi-etar, Podbuniesac an Sauo-dnja. NOVEMBER Rodil se je an začeu die-lat konzorcij za turistični razvoj Nadiških dolin an Čedada. V njem so združe- tudi letos potekal Film video monitor, ki je predstavil nekatere najzanimivejše slovenske filme. DECEMBER Božični koncerti, ki jih je organizirala Gorska skupnost Nadiških dolin so lie-tos bili v Marsinu, Toljanu, par Carnečah an v Spietru. *** V Spetru so tik pred JULIJ Il grande Jack Hirsch-j man, poeta americano di S. Francisco, “cantore degli ultimi e soli” è stato uno degli ospiti più illustri di Postaja Topolove - Stazione Topolò, edizione 2000. j Momenti molto intensi e grande partecipazione alla 3 Postaja che attrae artisti “ provenienti da diverse parti “ del mondo e sa unire le ~ sperimentazioni più ardite alla più vitale tradizione I slovena locale. 12. julija je za slovensko manjšino zgodovinski dan: v Zbornici je bil izglasovan zaščitni zakon za slovensko manjšino. Besedilo je j bilo odobreno z glasovi leve sredine, proti so glaso-' vali poslanci opozicije, Se-verna liga se je pa vrdžala. ? Upanje se med Slovenci okrepi. Zakon pa čaka še dolga in strma pot v Senatu. Gost slovenske manjšine videmske pokrajine Mittelfest, ki je potekal po čedajskih trgih od 22. do 30. julija. Zelo uspešna je bila tudi letos sekcija posvečena lutkam. Vse predstave so se odvijale po vaseh Nadiških dolin in povsod jim je sledila številna in topla publika. Na Liesah je bil 25. Se-njam beneške piesmi, ki ga je organiziralo kulturno društvo Rečan. Zmagala je piesam Alda Klodiča Kam gremo, ki stajo zapieli Angelina Sittaro an Stefania Rudi. AVGUST V Spetru je potekala likovna kolonija, prireditev, ki jo organizira Zveza slovenskih kulturnih društev za mlade Slovence iz Itali- navadi popestril življenje v vasi in priovabil dosti do-mažčinov, ki živijo drugje po Italiji in Evropi. *** Doma v Beli Peči je umrl Carlo Melzi, ena od najvidnejših osebnosti naše dežele, uspešen industrijec, založnik in predsednik videmske Pokrajine. SEPTEMBER Začelo se je novo šolsko lieto an zelo pozitivno za dvojezično šolsko središče v Spetru. V vrtec je začelo hodit 71 otrok, od katerih te malih je 25. V Suolo hodi pa 92 učencev: 26 v 1. razred, 19 v drugi, 15 v tretji, 15 v četarti in 17 v peti. “Našemu pesniku v spomin”: Barjan, kulturno društvo Rečan an občina Garmak so konec septembra postavili na zid Doriče-ve rojstne vasi ploščo, s katero so ga počastili. Večer z naslovom V nebu luna plava so posvetil njega umetniški besiedi. Predsednik Dežele Roberto Antonione je biu na uradnem obisku v Sloveniji, kjer ga je sprejeu predsednik Republike Milan Kučan. V ospredju je bilo vprašanje zaščite slovenske manjšine. *** Špietarski kamun je spa-rjeu njega nov statut. Ze v srečanje z brauci v Ristori, kjer so lahko poslušal slovenske ljudske piesmi iz vsega obmejnega kraja. 22. oktobra je bil velik praznik na Matajurju, kjer so odparli kočo Dom na Matajurju. Na velikem prazniku se je zbralo vič tau-žent ljudi, ki so paršli iz ci-ele dežele an vsieh sosednjih krajev dežele. Takuo Slovenci v F-JK imamo svojo parvo kočo. Haider je iz dneva v dan buj poznan tudi po naših krajih, kamar hodi zelo pogosto. Proti njega zaprtim, nacionalističnim pozicijam se oglašajo protesti v cieli Evropi an tudi doma. Koroški intelektualci so 10. okotbra v znamenju prote- ne vse občine, društva, ustanove, podjetja, ki par-vič združujejo vse svoje energije an potenciale. Predsednik konzorcija je Stefano Piccini. V Podutano je končno paršu nuov famoštar. Je Ri- koncem leta odprli lepo fotografsko razstavo, ki jo financira Evropska Unija. Posvečena je votivnim cerkvicam iz 15. in 16. stoletja. Zelo kvalitetne so fotografije na razstavi, ki je trojezična: slovenska, italijanska in furlanska. | (SKGZ in SSO) v Spetru je : biu Gianclaudio Bressa, j podtajnik na predsedstvu vlade, zadolžen za manjšinska vprašanja. Obiskal 6 no vi mata jur___________________________________ i-^ četrtek, 11. januarja 2001 D d H ClTll^rdÌltG Il cantautore Rino Chinese ha portato al Dan emigranta la lingue e la poesia della Val Resia La manifestazione si è aperta con l’esibizione del coro e dei musicisti della Scuola di musica di S. Pietro al Natisone diretti da Davide Clodig Upam, da bom zadnji, ki zahteva zaščitni zakon David Klodič na Dnevu emigranta Na viem, kako je za vas bit tle u telem gledališču, Ce sta tle zak je navada al zak vaš navuod je priet zapieu, zak niesta imiel niC druzega za narest al zak vas zanima tržaški Zupan u živo, zak sta bli emigranti al zak vam je vedno ušec se malo posmejat z Beneškim gledališčem. UCasih se sliši takšne odgovore, kar guoriš s kajšnjim, ki si ga vidu u Ristori 6. januarja... SreCa, da teli odgovori so redki an Sigurno so buj riedki ku ankrat. No rieC pa se zmislem zlo lepuo od kar san biu otrok: puno od njih so pravli, da govori so bli dugi, kajšan krat predugi. Za otroke verjetno so tudi štufni, an takuo je bluo tud za me. Ampak nekateri obrazi so ostali u moji glavi, natisnjeni ku de bi jih biu videu uCera: an tud njih glasovi, u katerih je bluo Cut zaskarbljenost za našo zemljo an za naše ljudi, a tudi ponos biti zaveden Slovenec u težkem obdobju. An tuole, glejte, me je motilo, kjer so bli ljudje, ki san jih imeu za parjate-lje an za katere san si Ze-leu samuo te dobre. Osebe, kot je biu Izidor Predan, za omenit adnega, ki nas je prehitro zapustu, je težkuo pozabit, tud Ce jih niesmo lepuo poslušal, kar so guoril. So ljudje, ki so imiel na koži napisano, kaj so mislili, kier jih je sCitila muoC idej, koherenca an vztrajnost; so ljudje, ki so imiel vedno kaj pametnega za reC an ki so sovražili prazno be-siedo. An nad vse so die-lal u Časih, ki so nedvomno bli slabši od naših. Pomislita samuo kaj se je zgodilo u telem zadnjem lietu. Sli smo u Trst na manifestacijo za zaščitni zakon slovenske manjšine, kjer nas je lepuo sprejeu Zupan Illy an kjer so ble zastopane skoraj use naše občine. Videli smo kako je poslanska zbornica odobrila ta zakon medtem ko naše občine so zaprosile uklju-Citev u seznam slovenskih občin, ki ga predvideva zakon za jezikovne manjšine u Italiji. Videli smo kako naše lokalne uprave so poglobile stike s tistimi na onstran meje. Videli smo di-elo naših društev an ustanov, ki je tudi vedno buj kvalitetno. Videli smo Člane Planinske družine, ki so zgradil parvo slovensko koCo u zamejstvu. Videli smo rast dvojezične šole. Praznovali smo petdesetletnico Novega Matajurja, an takuo napri. Pa donas, kot Slovenci u Italiji, an posebno kot Slovenci videmske pokrajine preživljamo takšno fazo, ki mlademu Clovie-ku se zdi pru nemogoča. Ce starejši ljudje so obremenjeni z zgodovino an s težkimi leti, ki so preživi-el, mi kot mladi težkuo razumemo stališča deželne an pokrajinske uprave. Nam vedno očitajo, da niemamo idealu in da smo pasivni, da ne poznamo zgodovine an da smo su-perficijalni. Tega ne ve- rjamem: mislim nasprotno, da smo buj parpra-vljeni sprejet druzega, da razlike nas ne motijo veC kot toliko. Prireditve kot sta Postaja Topolove al Mittelfest se nam zdijo normalne. Mladi Človek torej ne razume zakaj se Cedajska administracjon boji Ce bi odparli u Čedadu an urad, kjer bi se lahko Slovenci obarnili za usako usakda-njo potriebo u svojem jeziku, tako ki predvideva zaščitni zakon. Mlademu Clovieku ni jasno, zaki videmska pokrajina nie tiela, da u novem statutu bi bluo napisano, da u naši provinci živijo tudi Slovenci. Mladi Človek na more zastopit zaki dežela neCe pomat našim organizacijam an društvam, predvsem za kar se tiCe finansiranje, obenem pa hoCe ustanovit Inštitut za Slovence. Ja, Inštitut. Morda nie znano vsiem, kaj naj bi biu tel inštitut. Naša dežela se je tuo zmisinla z namenom, da bi regulirala finansiranje slovenskih organizacij, društev in ustanov u Italiji. Lepuo, kajne? Zanimivo an nomalo Čudno. Zaki? Ja, al niema- Nella Finanziaria per noi nulla segue dalla prima L’anno 2001 infatti si apre per gli sloveni del Friuli-Venezia Giulia all’ insegna di una forte insicurezza e di grande preoccupazione per la sorte delle proprie istituzioni culturali. La situazione è obiettivamente grave. La legge di tutela infatti non ha concluso il suo iter, anzi è arenata al senato. Ciò nonostante dalla legge finanziaria statale sono state cancellate le risorse per la minoranza slovena che si trova così senza copertura finanziaria per 8 miliardi. Da qui, com'è noto, provenivano i finanziamenti erogati dalla regione, per le attività delle associa- zioni culturali, per la stampa slovena, per le istituzioni culturali, tra le quali nella nostra provincia la scuola blilingue di S. Pietro al Natisone. La cosa è tanto più grave tenuto conto del fatto che ì finanziamenti alla minoranza slovena sono previsti dalla legge per le aree di confine “in attesa dell’approvazione della legge di tutela”. Invece siamo rimasti a mani vuote. Nel frattempo sono stati confermati i finanziamenti per la minoranza italiana in Istria e sono stati previsti consistenti fondi per l’indennizzo dei beni degli esuli. E che siamo figli di un Dio minore lo conferma anche l'atteggiamento della giunta regionale e della maggioranza che la sostiene, dove a dispetto delle dichiarazioni di Antonio-ne, sono stati bocciati tutti gli emendamenti di Bruna Zorzini Spetič e Miloš Budin. Insomma per gli sloveni nemmeno una lira. La preoccupazione ed il malcontento della minoranza slovena nei confronti del governo regionale e nazionale in questi giorni sta crescendo. Per definire i passi da compiere le due associazioni della società civile slovena, SKGZ e SSO, hanno convocato i propri consigli regionali in seduta congiunta per venerdì 12 gennaio alle ore 20 a Jamiano in comune di Doberdò del Lago. All'assemblea prenderanno parte anche i senatori Camerini e Volčič nonché i consiglieri regionali Budin e Zorzini Spetič. Tutti i membri dei direttivi regionali sono invitati a partecipare, (jn) mo Ze mi kot Slovenci na- j šo organiziranost an naše strukture? More bit, da nieso naj-: boljše, pa misleta, da z deželo bi se stvari zbuoj-šale? Al se ne vam zdi, da deželni upravitelji Cejo kontrolirat vse, kar jim chela pruot? Na vse tuo mu-orta viedet, da dežela bi ustanovila nekaj podobne-; ga an za naše parjatelje furlanskega jezika, ampak naj bi bla velika razlika med dvema inštitutoma: furlanski bi bil sestavljen s predstavniki občinskih uprav in društev medtem k slovenskemu bi morali ljudje pristopiti posamezno. Ja, sta lepuo zastopil. Vsak od nas, an Ce diela že lieta an lieta u kulturnem društvu, bi muoru se sam upisat za zagotovit fi-nanciamente za dielo svojega društva. Kaj nie tuole preštevanje? Vrh tega pomislita, da dežela je zmanjšala kon-tribute občinam an gorskimi skupnostmi takuo, da bomo vsi upravitelji imiel velike težave an na bomo mogli odguorit pozitivno na zahteve naših ljudi. Takuo nam ostane le zaščitni zakon. Upam, da bom zaries zadnji govornik na telem odru, ki zahteva odobritev telega zakona, ne da bi se takuo potle ponašu, da so konCno mene poslušal, ampak kier Ce sem jaz štuf ga Čakat, na morem niti pomislit dost so naveličani vsi tisti, ki imajo kajšno lieto vic. Pa dokler na bo odobren, an tud potle, bomo šli napri takuo, k’smo do zdaj: s kuražo an s ponosom, takuo, ki nas je uCiu vic ku kajšan s telega odra an, kar je buj važno, u usakdanjem življenju. Srečno novo lieto u imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine. David KlodiC ,■ . .. ' r i> v.'.; Corso P. D’Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 Viale Venezia Giulia, 17 - CORMONS (GO) Tel. 0481/639387 - fax 0481/629507 www.immobiliareducale.it Proposte in vendita: TOGUANO (Torreano) nuova quadrifamiliare, appartamenti tricamere biservizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere e mansarda in corso d ultimazione, finiture personalizzabili, da L170 milioni. CIVIDALE loc. “al Gallo”, nuovi bicamere e tricamere, biservizto, giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE zona centrale, trifamiliare in ultimazione, mansarda bicamere, garage e posto auto, CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGUANO (Torreano) nuova zona residenziale, prossime villette in bifamiliare, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. S. LEONARDO terreno edificabilc di circa 600 mq., buona posizione, L 30 milioni. CIVIDALE Centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE Centro storico, cedesi avviata attività abbigliamento intimo, trattative riservate. CIVIDALESE lotti di terreno edificabili urbanizzati di varie metrature. PREPOTTO (Castelmonte) casa riattata su due piani con ampio sooperto. CORMONS zona centrale, recente ampio bicamere termoautonomo. CIVIDALE cedesi awitaissimo bar-caffé, trattative riservate. CIVIDALE cedesi centralissimo bar-osteria, trattative riservate. CORMONS centro, fabbricato da riattare con appartamenti e negozi. CORMONS fabbricati rurali da riattare con vigneto, prezzo impegnativo, trattative riservate. CORMONS zona servita, cedesi salone parrucchiere con arredi e attrezzature. CORMONS bicamere biservizi di ampia metratura con ottime rifiniture. Proposte in affitto: CIVIDALE centro nuovi negozi e uffici di varie superiti. CORMONS zona centrale negozio-ufficio circa 100 mq., vetrinato. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nelle Valli del Natisone, Colli Orientali e Collio. — Dan emigranta — Tržaški župan se je dosledno zavzel za zaščito Dly dobrodošel gost v Čedadu novi mataj u r četrtek, 11. januarja 2001 Zamisel, da se povabi na letošnji Dan emigranta tržaškega župana Riccarda Illyja, se je izkazala vsekakor kot posrečena. Illy je s svojim pozdravnim nagovorom povsem izpolnil pričakovanja številne publike, ki je do zadnjega napolnila dvorano gledališča Ristori. "Dober dan in sreCno novo leto“, je po slovensko pozdravil publiko tržaški župan in izrekel zadovoljstvo, da lahko govori na prazniku Beneških Slovencev. Dejal je, da je Dan emigranta tradicionalno srečanje velikega simbolnega pomena in je s preprostimi, a tehtnimi besedami nakazal svoj optimističen pogled v prihodnost. Illy je poudaril, da se naša dežela nahaja v izredno pomembnem trenutku, ko se ji kljub težavam in zastojem odpira uspešna prihodnost. Navezal se je na svojo sedemletno upravno izkušnjo v Trstu, pri kateri je po njegovi oceni najpomembnejša pridobitev napredek v odnosih med italijanskim in slovenskim prebivalstvom. Občinska uprava je sodelovanje spodbujala predvsem z medsebojnim poznavanjem in izmenjavo med dvema kulturama, ki sta za dobrobit naših krajev enako pomembni. To je po Illyevih besedah še zlasti pomembno v perspektivi širitve Evropske Unije na vzhod, ki je dobila potrditev tudi na nedavnem srečanju držav EU v Nici. Slovenija po splošnih ocenah že danes odgo- sosednjih držav. V tej perspektivi je treba še bolj skupaj delati in utrjevati medsebojno prijateljstvo in spoštovanje, je dejal Illy, sem gotovo spada rešitev odprtih vprašanj manjšin, v prvi vrsti pa je v tem pogledu nujna dokončna odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Tržaški župan je bil glede tega zelo kritičen do de- želne uprave, ki je dobila posebni status prav zaradi prisotnosti Slovencev, vendar v veC kot tridesetih letih ni bila sposobna rešiti vprašanja zaščite. To je naredila prej za Furlane, kar zveni kot posmeh do Slovencev, za katere bi bila morala poskrbeti že zdavnaj. Illy je pomenljivo dejal tudi to, da v globaliziranem svetu ne bo mogel biti niti gospodarsko uspešen, kdor ne bo spoštoval pravic manjšin in večetniCne družbe, ki je svetovni pojav. Tržaški župan se je spomnil tudi zaslug mnogih izseljencev iz naše dežele, med njimi tudi beneških, ki danes predstavljajo mrežo odnosov po vsem svetu. Cedajski župan Attilio Vuga (Cedajska občina je bila pokrovitelj manifestacije) je pozdravil prisotne in podčrtal voljo, da je občinska uprava korektna do Slovencev. Obenem je potrdil njeno usmeritev v sodelovanje z Nadiškimi dolinami in Posočjem. Dejal je, da Občina ni proti zaščitnemu zakonu, vendar pa ni za to, da v Čedadu deluje urad za poslovanje v slovenskem jeziku, kot piše v Masellijevem osnutku. Tak urad naj bi po njegovem deloval v Vidnu kot pokrajinski prestolnici ali v Spetru, ki ”je bolj slovenski". (D.U.) dalla prima pagina “E’ una beffa che sia stata approvata la tutela per i friulani, non ho niente contro di loro - ha concluso Illy - ma sarebbe stato doveroso fare qualcosa prima per la gente slovena”. I temi locali sono stati affrontati da Davide Clodig, operatore culturale e membro del direttivo della Comunità montana delle Valli del Natisone, che ha ricordato alcune delle iniziative che hanno contraddistinto nell’ultimo anno la Benecia, dal miglioramento dei rapporti tra amministrazioni confinanti alla costruzione del primo rifugio sloveno in I-talia. Clodig ha preso di mira gli enti sovra-comunali: “La Provincia di Udine non ha voluto che nel nuovo statuto venisse scritto che qui vivono anche gli sloveni. La Regione ha creato un Istituto per gli sloveni, al quale ogni persona può aderire, individualmente, per poter ottenere contributi per la propria associazione. Tutto questo non ricorda vagamente un censimento?” Piccola polemica anche nei confronti dell’amministrazione comunale di Civi-dale, contraria all’apertura di un ufficio a cui gli sloveni si potrebbero rivolgere in madrelingua, come verrebbe previsto dalla legge di tutela. Più tardi il sindaco della cittadina Attilio Vuga, portando il suo saluto come ente patrocinatore della manifestazione, ha risposto: “Nessun intendimento di contrarietà alla legge, il consiglio comunale ritiene però più opportuno che l’ufficio, invece che a Cividale, venga posizionato nel capoluogo di provincia o dove storicamente è più presente la comunità slovena, ad esempio a S. Pietro al Natisone”. Punti di vista, ma l’accorato applauso che il numeroso pubblico ha tributato prima a Clodig e poi a Illy ha dimostrato che le loro parole sono quelle che davvero hanno colpito nel segno, (m.o.) Tržaški župan Riccardo Illy varja vsem kriterijem za vključitev in ko bo do nje v kratkem prišlo, bodo naši kraji doživeli epohalno spremembo: meja bo izgi- nila in tedaj bosta obe manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji, imeli še pomembnejšo vlogo pri povezovanju dveh Per Dly la tutela è indispensabile Attilio Vuga 8 novi matajur_________________________________________________ ^ , Četrtek, 11. januarja 2001 Ì\X OYlOiKOi V saboto 6. ženarja se je parkazala tudi v Ješičah Po dažu an vietru Befana je le paršla Daž an vietar niesta u-stavla Befane, ki an lietos je parSla gledat vse otroke, ki so jo takuo težkuo Čakal v Ješičah. Pa je padu tajšan daž, de pustit buogo Befano an otrokè tam uonè je bluo zaries žalostno takuo nuna Mija, Tamažove hiše, jih je vse sparjela pod nje strieho, v nje duom. Za videt telo Befano so paršli an iz drugih vasi: Podsriednje, Gniduca... an otroc so jo pru veselo sparjel. Ona, ku nimar, je bla zlo radodarna, gene-rožasta an je imiela bom- bone an šenke za vse. ’No riec smo vsi zagledal: lietos je imiela novo medlo! More bit, de je “rotamala” tisto, ki jo je nucala priet. Ja, je bla pru stara an vsa ponucana gor na tarkaj liet, ki nas hode že gledat! Za to novo medlo je poskarbielo domaCe društvo, “circolo sant’Andrea”. Na koncu so se vsi lepuo pozdravili: mame, tata an noni, s kozarcam vina v roki, otroc pa s punimi usti bombonu. Sevieda, vsi se troštajo, de druge lieto Befana se varne! “Stasera la Devetica viene a casa nostra Stasera la Devetica viene da noi. Sono passati più di 40 anni, ero piccola quando, sola con mia nonna, trepidante l’aspettavo, nella povera e piccola casa. Diligente ripetevo le preghiere che mia nonna mi a-veva insegnato. Era buio ormai, e tanto freddo, ma non lo sentivo. Sentivo da lontano un brusio che lentamente si trasformava in canto. Guardavo fuori, delle lucine accompagnavano il canto che sentivo sempre più distinto. Spalancai la porta e meravigliosa, come una visione, mi apparve la madonna dolce e bella nella sua casetta adornata di fiori multicolori. Gli occhi sgranati, il cuore che mi batteva forte forte. Mi inginocchiai, ero timida ma mi vennero fuori quelle parole di accoglimento: “Bodi pozdravljena, o prečista Devica Marija! Zelnuo te sprimem pod strieho mojo. Bodimi zviesta pomočnica, varuj do smartne ure dušo mojo. Aman” In casa entrò tutto il paese e con noi intonò il rožar ed i canti. Quei giorni trascorsi con la madonna in casa mi sembrò di vivere un pezzetto di paradiso: era una reggia, la madonna accanto a me. La portarono via e mia nonna disse quella lunga preghiera di saluto e ringraziamento tutta d’un fiato, senza esitazione, io l’ascoltavo commossa, era in sloveno e le veniva dal cuore. “O moja preljuba Mati Marija! Približal se je prehitro Cas ločitve, kako milo in britko mi je tvoje poslovilo! O kako slavo si bila pri meni pogostovana, kako slavo postrežena, kako pomanjkljivo počeščena .... Bodi nam sto in stokrat pozdravljena in počeščena. O Marija, pridi še skoraj h nam, in ne pozabi nikdar tega mojga spremljevanja na novo prenočišče. ... Prosi za me in preskarbimi venčno stanovališče v svetim raju, kjer mi se na bo več bati, da bi se kadaj ločil od tebe in od tvojega ljubeznivega sina”. La nonna non sapeva nè leggere nè scrivere, ma sapeva insegnarmi l’amore ed il rispetto. Oggi la ringrazio e le chiedo perdono per quante sue preghiere ho dimenticato. Sentivo di dovermi riscattare, di ripetere quel momento magico, grande ormai, commossa, recitare io la preghiera del saluto. L’ho fatto in sloveno, come mia nonna mi ha insegnato. Dovero riscattarmi così, in sloveno, la madonna lo a-vrebbe capito. Non farlo sarebbe stato rinnegare, annullare quanto la nonna mi aveva insegnato. Vergognarmi dei miei antenati? Come se fosse u-na vergogna essere nata qui, sapere lo sloveno. Vergognarmi di cosa? Di sapere? Avere paura dei razzisti che negano l’evidenza, che negano se stessi e odiano chi la pensa diversamente, lo non li odio, provo soltanto tanta pena per chi non sa essere, ma vuole solo a-vere. Quando ero piccola, come mai eravamo più felici? Sapevamo essere poveri, e sapevamo amare e capire, cercavamo i motivi di unione, senza prevaricazioni, guidati dal cuore. Sono contenta per questa Devetica nei paesi qui a Stregna, sono contenta per i momenti magici che abbiamo vissuto quelli che l’abbiamo pregata, e mi dispiace per quelli che non hanno saputo, o voluto, cogliere questo momento. silvana Kake posebne jaslica so nardil v Kravarje! “E’ arrivata l’Epifania, che tutte le feste si porta via...” pravejo. An ries je, tele dni smo ma-lomanj že vsi snel naše božične drievja, ki smo jih bli nastavli pred hišah, na pajuolih, po duorih an na goricah po vaseh. Otroc so, nomalo žalostno, lepuo zavil Ježuščka, Marijo an Juožefa, anjulce, uce, pastirčke an jih diel v škatlo, kjer bojo počival do druzega Božiča. Jaslica, presepio, ima nimar an poseban “fascino”. Božične drievja so lepe ja, z vsiem tistim lučmi, ki nam migajo, pa jaslica, kjer so vse tiste podobe, nam pravejo tisto pravljico, ki se je z-godila dvataužint liet od tegà, je nimar tista, pa je nimar takuo liepa, takuo posebna... V Kravarju, tisti od društva “Kostanj” so se an lietos zmisinli narest ’no lepo razstavo, mostro, posebnih jaslic: vsak tisti, ki želi, naprave an poseban presepio an ga parnese v Suolo, de ga bojo vsi vidli. An ries, so pru lepi. Tisti, ki so jih na-pravli, zaries imajo puno fantazije. Bravi. Kronaka SOVODNJE Barca - Dus Tu an dan dva otroka! Nie pru navada, de v kajšnim kamunu NediSkih dolin se morejo pohvalit, de tu an dan sta se rodila dva otroka. V Sauodnji pa je ra-talo: poštudierita, tu dva minuta. Ob deveti an- Stier minute je paršu puobič, ob deveti an šest minutu pa či-čica. Obadva v videmskem Spitale. Zgodilo se je v pe-tak 5. Zenarja. V Barcah se veseljo zak se je rodiu Erik. Njega tata je Claudio Cromaz, mama je pa Michelina Tufo. V družini je še adan puobič, ki se kliče Alex an ki je pru veseu, de od seda napri se bo kupe z njim toliu adan bratrac. Go par DuZe se pa veseljo za rojstvo Martine. Srečna mama je Cristina Mar-chig - uskacova iz Pečnije-ga, srečan tata je pa Fabrizio Loszach - Tonhove družine. Za rojstvo čičice so pru vsi veseli, posebno pa mali Nicola, ki maja dopu-ne dvie liet. Otročičam, ki sta z njih rojstvom parnesli veseje v njih družine pa tudi vsiem tistim, ki jih poznajo, zelmo veselo an srečno Življenje. Matajurske Barca Smart na Božič Glih na dan Božiča, zju-tra, je na naglim tan doma umaru Michele Medveš -Liukine družine. Imeu je 81 liet. Na telim svietu je zapu-stu brata, sestre, kunjade, navuode an drugo zlahto. GRMEK WTTI1W II III lilllll'l i IIIIIIIIIIIB—IIIWIWIIIIIW Topoluove Je paršla Marika Marco Scuoch - Blažu iz Tapoluovega an Romina Mansutti, ki iz doline je paršla zvestuo živet tle h nam, sta ratala tata an mama. V sriedo 3. Zenarja se jim je rodiu njih parvi o-trok, ’na liepa čičica, kateri so dal ime Marika. Se vsi troštamo, posebno Topolučan, de tudi tela mlada družina še ustave za nimar tle: Topoluove je adna vas, ki če živiet an za živiet se je znala tudi od-priet cielemu svetu. Poštudierita samuo, na Postajo Topoluove. Za živiet pa je trieba, de ostanejo doma tudi nje judje, de se bojo otroc rodil an tuole, za srečo, tele zadnje lieta se je vičkrat zgodilo. Mariki, ki je seda te narbuj minena v teli posebni vasi, Zelmo vse narbu-ojše na telim svietu. Seucè Hitra smart Smo bli vajeni ga srečat vsak začetek lieta na našim urade, kamar je par-haju za plačat Novi Matajur. Je biu zlo navezan na naš izik an kulturo, ku vsi v družini. Lietos na bo ta-kuo, zak Renato Sdraulig -Predankin iz Seucà nas je na naglim za nimar zapusti. Imeu je samuo 53 liet. V žalost je pustu brate, sestro, kunjade, navuode an vso Zlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali na Liesah v sriedo 27. dičemberja. Mali Garmak Smart parlietne žene V saboto 30. dičemberja zjutra smo na Liesah dal naš zadnji pozdrav naši parlietni ženi iz Malega Garmika. Klicala se je Antonia Trusgnach, uduova Feletig - Tonina Drejova po domače an je untarla v čedaj-skem Spitale. Učakala je 91 liet. Zapustila je hči, zeta, navuode, pranavuode, bra- ta, sestre an drugo Zlahto. SPETER Tarpeč Imamo čičico Telo zadnjo nediejo, 7. Zenarja, Susy je dopunla parvi miesac življenja, saj se je rodila 7. dičemberja. Cičica živi tle v Tarpeču an je pru srečna, zak ima Ze adno sestrico, ki se kliče Arianna. Je že velika an ta-kuo bo pomagala mami varvat malo Susy. Srečan tata je Luciano Petricig tle z naše vasi, srečna mama je pa Alida Obit iz Dolienja-nega. Za rojstvo male čičice se veseljo pru vsi, an vasnjani iz Tarpeča, ki videjo njih mikeno vas rast. Sestricam Zelmo, de bi lepuo rasle, zdrave an srečne. An čakamo tudi njih fotografijo... Špietar Umaru je Valerio Marseu Na naglim nas je zapu-stu Valerio Marseu, buj poznan kot Iur. Imeu je 62 liet. Valerio se je ču slavo v saboto 23. zvičer. Hitro so ga pejal v špitau, parvo v Čedad, potlè pa v Vidam, pa nič mu nie pomagalo saj na BoZič, zvičer, je umaru. Na telim svietu je zapu-stu ženo, hči Micaelo, sestro, navuode an drugo Zlahto. Venčni rnier bo počivu v Podutani, odkod je biu doma, an kjer je biu njega pogreb v četartak 28. dičemberja popudan. Barnas Žalostna iz naše vasi Hitra smart je pobrala tudi adnega našega vasnja-na. V videmskem Spitale je umaru Ettore Scrignaro. I-meu je 76 liet. Tudi on je na naglim umaru. Parjelo ga je slavo, pejal so ga v špitau an štier dni potlè je umaru. Za njim jočejo Zena Delfina, sin Silvano, nevi-esta Monia, majhana navu-oda Agnese, brat Remo, navuodi an vsa druga Zla-hta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Barnase v četartak 4. Zenarja popudan. Podbarnas Zbuogam Tiziano Za nimar nas je zapustu Tiziano Petricig - Zlajdru po domače iz Podbamasa. Imeu je 71 liet. Za njim jočejo žena, sin Diego, hčere Danila an Pia, zeti, brat, sestra, navuodi an vsa druga žlahta. Tiziano na bo manjku samuo njim. Biu je zlo poznan po naših dolinah an ne samuo. Nie bluo teZkuo ga srečat z njega kamjo-nam še do malo cajta do tegà. Umaru je v čedajskem Spitale, počivu pa bo v Gorenjim Barnase, kjer smo se poslovil od njega v četartak 4. dičemberja zjutra. Koreda Smart mladega moža V petak 29. dičemberja zivčer je bla na ciesti, ki iz Spietra peje pruot Ažli ciestna nasreča. Huduo se je udaru Roberto Tomase-tig - Tom za parjatelje an vasnjane. Pejal so ga v špitau, pa pomuoč ntiedihu mu nie pomagala, saj tisti dan potlè je umaru. Tom, ki je biu poznan kot pridan zidar, je zapustu ženo Dolores, hči Silvio, sina Massimiliana, mamo, brate, sestre, kunjade, navuode an vso drugo zlahto. Na pogrebni maši, ki je bla v Klenji v sriedo 3. Zenarja popudan se je zbralo puno judi iz vsieh kraju. Venčni mier bo počivu v britofe v Ažli. Petjag Zazvonila je Avemarija “Naša tetà Ernesta Mauro nas je za nimar zapustila. Nam bo puno manjkala. Se nam pari pru zahvalit vse tiste ljudi, ki so nam stal blizu an pomagal nam an nji prenest tel Žalostni moment nje Življenja. Mia zia Ernesta Mauro, dopo tante tribolazioni, ci ha lasciati per sempre. Il dolore per la perdita non offusca pero’ il ricordo e la riconoscenza per tutti coloro che ci hanno in vari modi aiutati, assistiti e accompagnati in questo periodo cosi’ triste. Un sentito grazie giunga al personale medico ed infermieristico del reparto di Medicina dell’Ospedale di Cividale, al personale infermieristico ed alle assistenti domiciliari, al dottor Tullio. Un abbraccio commosso alla signora Adelina per la sua amorevole presenza nei momenti più’ difficili. Sara lussa e famiglia” jih prave... Dva noviča sta se pobrala v Benetke na “medeni tiedan”. Četudi on je biu nomalo špotljiv an nadužan, po pot sej’ zaupu nataknit roko tu nje nie-dra. Noviča ga je ljubeznivo pogledala, mu pobuošcala roko an mu pošepetala pod glasam: - Sada, ki srna mož an žena, moreš iti an še napri! Takuo je bluo, de nadužni mož je šu napri davje du Bologno!!! Na zemljiških nebesih, kadar se j’ par-blizuvala zima an perje je padlo iz drievja, Adamo jih je zbrau kupe an zažgau. Eva je naglo parletiela an zauekala: - An sada, ka’ se obliečema? - Al je ries, de mu-orte dat dva ntiliona vašemu gaspodariu od hiše? - Ries je, gaspuod sodnik - je hitro odguoriu Giovanin. - Zaki mu jih na vamete? - Zatuo ki niemam še fenika tu gajuf! - Ce je takuo, bi mu plačat pa z die-lam! - Oh ja, še zvestuo! - An ker je vaš mi-štier? - Grobar, bekin! Un bimbo in casa “Vančin” Guardate che bel bambino è venuto al mondo, il 29 ottobre 2000 a San Daniele, per la gioia di papà Roberto Filipig -Vančinu di Topolò e di mamma Elisa di Udine. Ma, naturalmente, tale gioia è condivisa pure dal nonno Renzo, con brindisi per tutti gli amici e clienti del bar “Al buco”, dallo zio Andrea, zio Mario, zia Anna, dai nonni materni Antonio e Giovanna, e da tutti i parenti, con l’augurio di salute e prosperità. Il piccolo Matteo crescerà a Cividale, dove risiedono i genitori, con qualche visita a Topolò dove potrà trascorrere le vacanze estive, e magari anche a Drenchia, dove il suo papà lavora all’anagrafe di quel comune. Nonno Renzo spera che fra qualche anno gli darà una mano per riempire i “taglietti” al bar. Un augurio di sana crescita e tanta felicità nei giorni a venire pure dal Novi Matajur ed in particolare da Guidac V spomin moža, tata an nona Tle par kraj mož, tata an nono Tona Maskoviču iz Pocere. Na veliki fotografiji je pa njega navuod Matteo, ki se je rodiu na 13. junija 2000, glih na dan svetega Antona an je sin Chiare Maskovičove an od Emanuela Parillaud Na 30. dičemberja lieta 1999 nas je zapustu Antonio Fantig - Tona Maskoviču iz Pocere. ’No lieto potlè Zena Rina, hčere Chiara an Genny, sin Marino an njih družine se spominjajo na dragega moža, tata an nona s telo molitvijo: “Caro marito, papà e nonno, un anno è già trascorso dal momento in cui il Signore ha deciso di allontanarti da noi. Un anno è troppo lungo per sopportare il dolore ed il vuoto che la tua mancanza ci ha lasciato ed è troppo breve per ricordare le ricchezze della tua vita. Ora è nostro compito riprendere quel cammino che tu ci hai indicato cercando di mantenere vivi quei grandi valori di generosità, coraggio, onestà, lavoro e amore tanto preziosi a te. Caro Antonio, i nostri cuori soffrono, ma come tu dicevi, la vita procede e non si attarda sul passato e noi ci affidiamo con sicurezza alla tua mano per trovare quella forza per continuare le nostre vite.” L’eresia tricapitolina determinò all’inizio del VII secolo la scissione della diocesi metropolitana di A-quileia, i cui vescovi furono i protagonisti di un grave conflitto religioso, che ebbe serie conseguenze politiche. Per sfuggire all’invasione longobarda il vescovo Paolino I trasferì la propria sede da Aquileia a Grado, in territorio rimasto sotto il dominio dell’impero bizantino. I vescovi che succedettero a Paolino si impegnarono a dotare la nuova sede di palazzi e di chiese: in questo modo ponevano inavvertitamente le premesse perché Grado diventasse la seconda sede metropolita dell’antica Venezia ed Istria. Particolarmente dotto e pio, il patriarca Elia (che pur imbattendosi nella concorrenza dei bizantini, intraprendeva anche un’intensa attività mis- sionaria nei riguardi degli slavi) risiedette a Grado ed arricchì la cittadina lagunare di nuovi edifici con il rifacimento di vecchie chiese. In occasione della cerimonia dell’inaugurazione della basilica di Sant’Eufemia, dalle linee architettoniche semplici ed armoniose con un pavimento a mosaico, Elia indisse un concilio dei vescovi delle diocesi dipendenti da Aquileia. Il concilio confermò la fedeltà alla dottrina dei Tre Capitoli (579). Alla morte di Elia divenne patriarca Severo (607) che, originario di Rimini e ritenuto malleabile sulle questioni dottrinarie, fu oggetto di forti pressioni da parte dei bizantini perché tornasse all’ortodossia. Non solo. Su sollecitazione del papa l’esarca di Ravenna (il dignitario che esercitava le funzioni di governatore delle sei città del territorio adriatico bizantino) venne a Grado, interrogò Severo e poi lo trasse in arresto con altri tre vescovi istriani (compreso il vescovo di Trieste) e condusse tutti prigionieri a Ravenna. Qui fu sottoposto a minacce e torture perché abiurasse alla posizione scismatica. Severo abiurò e dopo un anno di detenzione potè tornare a Grado. Fu criticato, ma raccontò il trattamento che gli era toccato e tornò all’idea tricapitolina. La storia successiva non ha una spiegazione univoca. La prima versione fa pensare che alla morte di Severo si fosse realizzato un accordo tra il re dei longobardi Agilulfo e l’esarca imperiale. Essendo oltre tutto difficile per un pa- la facciata della basilica di Sant’Eufemia di Grado (VI secolo) triarca residente a Grado o-perare in territorio longobardo, si elessero due patriarchi, uno per le diocesi soggette all’impero bizantino ed uno di per il dominio longobardo (A. Cremonesi, P. Paschini). Una seconda versione racconta che l’esarca di Ravenna riuscì a far eleggere un vescovo favorevole all’unione dei cristiani nell’ortodossia (Can-didiano, 607), ma i prelati aquileiesi non accettarono quella elezione e, per timore di attacchi da parte dei bizantini, si ritirarono ad Aquileia ed elessero per conto loro un patriarca (Giovanni), invocando la protezione dei longobardi. Agilulfo, benché i re e i duchi longobardi avessero ormai abbandonato l’arianesimo per ragioni politiche e principalmente su sollecitazione della regina Teodolinda - devota al pa- pa Gregorio Magno - se la cavò affermando che l’elezione del patriarca era prerogativa della Chiesa di A-quileia, alla quale restituì i beni requisiti all’atto dell’invasione (G.C.Meniš). Una terza variante racconta che il vescovo tornò alla sede di Aquileia per paura che ripetessero le violenze su Severo. La sede di Grado che questo bastò perché il papa considerò che la sede di Grado fosse vacante e nominò un patriarca. La cittadina divenne così la capitale della metropoli ecclesiastica per il territorio costiero. L’en-troterra rimase invece con Aquileia sotto il dominio e la protezione longobarda La soluzione non produsse la pacificazione tra le due Chiese, ma suscitò rivalità e provocò azioni di forza, anche cruente e sacrileghe. E il caso del patriarca di Grado, Fortunato. Sospettato di aver assunto atteggiamenti troppo benevoli verso i devoti dei Tre Capitoli, Fortunato si rifugiò ad Aquileia, non dimenticando di portare con sé il tesoro e le preziose reliquie dei santi. Fu accolto perciò con grande favore, tanto che i vescovi lo elessero anche patriarcali Aquileia. (Venezia, 56) Paolo Petricig Iz Kozce v Dreko (Guidac) D R E K K O O Z C E Napisajtcì v diagram vse vasi (od treh do osem Cark) tle zdol imenovane takuo, da skuoze nje iz Kozce prideta v Dreko. 3 Carke: TER, OSA, DAR, ČEMUR, VRA- TRINKO TA, RUONC, ISKRA, OTOKI JOB, ATU, OPI, REP AZLA, 4 Carke: KRAS 5 Carki: RAVNE, U-TANA, ŽABAR, PO- 6 Carki: MARSIN, KONAUC, CISNJE, ERBEC1, KARMIN, KRAVAR, OBRANK, 7 Carki: MATAJUR, LUBJANO, ZAPATOK S carki: PODUTANA, PETARNEL, KOBA-RIDE 10 novi matajur četrtek, 11. januarja 2001 Minimatajur Grado divisa da Aquileia ottiene la cattedra sede patriarcale Le due anime separate della diocesi di Aquileia “La nastra domata ed i nostri diritti Spettabile redazione, siamo gli alunni della classe 5. elementare della scuola bilingue di San Pietro al Natisone e vi chiediamo gentilmente un po’ di spazio sul vostro giornale per chiarire una situazione che ci riguarda. Anche noi, come molte altre scuole materne, elementari, medie, abbiamo aderito all’iniziativa "Chiedimi cosa penso. E’ un mio diritto”, organizzato dall’Ambito socio assistenziale del civi-dalese. Lunedì 20 novembre, alle 17, in occasione della “Giornata internazionale sui diritti del fanciullo”, al teatro Ristori si è svolta la presentazione dei lavori delle scuole partecipanti. Per primi sono saliti sul palco i bambini più piccoli, successivamente i più grandi tra cui noi che, come tutti, speravamo di essere a-scoltati e capiti dal pubblico in sala. Due alunne hanno presentato il percorso seguito per giungere alla realizzazione della cartolina: ci era sembrato importante sottolinearlo perchè ci aveva visti impegnati in attività interdisciplinari in sloveno ed in italiano, a classi aperte. Avevamo infatti discusso sugli aspetti positivi della nostra scuola, commentando i diritti dei •M bambini ed evidenziando quelli a noi più vicini: il diritto al gioco e allo svago, all’istruzione e al rispetto dell’identità culturale. Così era nata l’idea di illustrare la nostra cartolina con un percorso formato da caselle contenenti un simbolo ed uno slogan. 11 traguardo era la scuola con le radici. Lo scopo del gioco e-ra far capire che abbiamo dei diritti, che valgono per tutti, ma per comprendere il messaggio e-ra necessario lanciare il dado e avanzare con le pedine di casella in casella. Non ne abbiamo a-vuto il tempo, ma si può sempre rimediare! Invitiamo quindi “TUTTI GLI ADULTI CHE SI OCCUPANO DI NOI” a giocare a “DIRITTI PER TUTTI”. Speriamo di aver chiarito i dubbi a chi quel pomeriggio era lì presente e forse non ci ha capito. Vi ringraziamo per l’ospitalità Lavinia Bernardi-nis, Andrea Trusgna-ch, Ilaria Ciccone, Valéry De Vito, Gianluca Terlicher, Roberta leva, Matteo Specogna, Francesca Colacino, E-manuele Chiacig, Massimiliano Zufferli, A-gostina Ciccone, Ivan Zuanella, Elena Guglielmotti, Claudia Pi-con, Vera Ferluga, Riccardo Marzolino ' • A «v? , .... 'Š • •' . .. • ■ è. ▼* V.-"* É. - I m URAR Kadar urar uro popravi, lahkotno koraka, pravzaprav sploh ne hodi, ampak tiktaka. Oci mu kot rubini žarijo in se svetlikajo. Roke se mu kot kazalci trzaje premikajo. Na rentgenski sliki vidiš v urarju kolesa in vzmeti in ko po ulici hiti, le malo manjka, da ne zvoni. Zvonimir Balog (h “Rodne grude’’ ) novi mata jur n četrtek, 11. januarja 2001 — Sport ~ Risultati 1. Categoria Tre Stelle - Valnatisone 3-0 Prossimo turno 1. Categoria Majanese - Valnatisone Allievi Valnatisone - Fortissimi Amatori Fagagna - Reai Filpa Elettrica Passon - Valli del Natisone Poi. Valnatisone - Pizz. da Raffaele Ai Cons - Osteria Al Colovrat Calcetto Merenderos - Zarabara Diavoli Volanti - Bronx Team Paradiso dei golosi - Edil Tomat Classifiche 1. Categoria Gonars 32; Reanese 30; Flumignano, Lumignacco 28; Santamaria 27; Majanese 26; Ancona 22; Riviera 21 ; Valnatisone 19; Tarcentina 18; Union Nogaredo 17; Tre stelle 16; Maranese 15; Azzurra 10; Castions* 8; Venzone* 6. Allievi Pagnacco 34; Union 91/A 28; Azzurra 26; Manzanese* 25; Bearzi 23; Torreanese 22; Valnatisone, Gaglianese 16; Fortissimi 15; Libero Atl. Rizzi 13; Reanese 11 ; Libero A-tl. Rizzi 10; Centrosedia 5; Com. Tava-gnacco 4; Chiavris* -1. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 17; Anni '80 15; Effe Tre 13; E-dil Tomat 12; Termokey, Bar Corrado 11; Mereto di Capitolo 10; Tissano, Warriors 9; S. Daniele 8; Pizz. al Sole due, Coopca Tolmezzo 7; Fagagna 6; Coop Premariac-co 5. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone, Osteria della salute 15; Turkey pub 14; Amaro 13; Rojalese.Treppo 12; Elettrica Passon 10; Team Calligaro 8; Montenars, Drean Team 7; Racchiuso 5; L'Arcobaleno 4. Amatori (2. Categoria) Campeglio 17; Torean 16; Birr. da Marco 15; Gunners, Poi. Valnatisone 14; Carioca 11 ; Pizzeria Rispoli 9; S. Lorenzo 8; Moimacco, Colugna 5; Agli amici, Pizzeria da Raffaele 4. Amatori (3. Categoria La bottega del mobile 18; Linea golosa 16; Ai Cons 15; Osteria al Colovrat Drenchia 13; Grions 10; Piaino Alla terrazza 9; Bar Manhattan 8; Beivars 6; Moulin rouge 4; Osteria da Lodia 2. Calcetto (eccellenza) Bar Zarabara, Hidroclima 12; Al baffo 11 ; Merenderos. da Tony, Alla speranza 10; Topazzini 8; Paluzza, Lega punto 6; Beverly Village pub 5. Calcetto (1. Categoria) Nuovomillennio 14; Diavoli volanti 13; Autoudine 10; Bronx Team 9; Rojal 8; Ciepi 7; Paradiso dei golosi, Edil Tomat, Pizzeria da Raffaele 3. ' Una panila in meno La Valnatisone alla ripresa del campionato perde il confronto con la squadra di Campoformido Tre stelle e tre ‘‘sberle” d’inizio anno Il prossimo week-end riprendono i campionati Allievi e del calcio amatoriale - Ancora una settimana di sosta per V Audace e la Savognese - A fine mese al via anche le squadra Juniores e Giovanissimi lettrica Passon. E’ un buon cammino, fino ad oggi, quello compiuto nel campionato di Seconda categoria dalla Poli-sportiva Valnatisone di Cividale, che viaggia nelle prime posizioni. I ragazzi del presidente Pietro Boer possono tentare il salto di categoria riaprendo le danze domenica mattina sul rettangolo verde di Carraria contro il fanalino di coda, la Pizzeria da Raffaele di Udine. I gol di Patrick Chiuch, le prodezze e la validità dei compagni di squadra hanno permesso all’Osteria al Colovrat di Drenchia di tenersi pronta allo sprint che vedrà la squadra di Roberto Tomasetig battersi con la Bottega del Mobile e la Linea Golosa per la conquista della promozione. Sabato un difficile test aspetta i valligiani a Savorgnano al Torre, ospitati dai diretti avversari della formazione dell’Ai Cons di Ravosa di Povoletto. Nel campionato amatoriale di Eccellenza di calcetto i Merenderos di San Pietro al Natisone si giocano una chance irripetibile ospitando venerdì 12 sera a Campeglio la capolista Zarabara di Tolmezzo. Gli azzurroarancione del presidente Simone Vogrig possono dire la loro per quanto riguarda l’assegnazione del titolo regionale, dopo un incerto inizio di campionato. Nella stessa serata sul campo di Purgessimo, nel campionato di Prima categoria, il Paradiso dei golosi ospitando l’Ediltomat punterà alla conquista dei due punti per allontanarsi dall’imbarazzante posizione di fondo classifica. C’è infine molta attesa per vedere all’opera l’altra squadra sanpietrina. 11 Bronx Team del presidente Michele Guion giocherà lunedì sera in trasferta sul Garden di Bressa contro i Diavoli volanti, (p. c.) Ancora una volta è stato un inizio d’anno traumatico per la Valnatisone che ha riconfermato la tradizione negativa (lo scorso anno venne sconfitta in casa per 5-1 dalla Tarcentina) perdendo a Campoformido. Gli azzurri allenati da Ivano Martinig, dopo avere subito il gol dei padroni di casa, sono andati vicinissimi al pareggio ma sono stati sfortunati, visto che il pallone calciato da Almer Tiro si è stampato sul palo. Dal possibile pareggio invece è arrivato qualche minuto più tardi il raddoppio dei locali, che hanno successivamente arrotondato il risultato. C’è ancora una settimana di sosta per la Savognese e per l’Audace, che riprenderanno il loro cammino con l’ultima gara del girone di andata. I gial-loblu saranno impegnati in trasferta a Pra-damano mentre a Merso di Sopra è in programma il derby tra i biancazzurri e gli amaranto della Gaglianese. Gli Juniores della Valnatisone affronteranno sabato 13, nella gara di recupero, il S. Gottardo tentando il colpaccio per consolidare il secondo posto in graduatoria alle spalle della “lepre” Pagnacco. Domenica prossima a Merso di Sopra gli Allievi della Valnatisone ospiteranno i Fortissimi per l’ultima giornata di andata. I ragazzi allenati da Luciano Be 11 ida stanno giocando un campionato altalenante. Sono riusciti a mettere in difficoltà le squadre che vanno per la maggiore (da ricordare il primo pareggio a cui è stata costretta la capolista Pagnacco) mentre con le squadre di bassa classifica hanno regalato punti a destra e a manca. Dopo le brillanti prestazioni fornite nel torneo d’autunno nel quale sono risultati l’unica formazione imbattuta del proprio girone hanno ripreso ad allenarsi gli Esordienti della Valnatisone con Nereo Vida . Nel campionato di primavera, che inizierà a marzo, la squadra valligiana dovrebbe tornare ad essere inserita, a distanza di due anni, nella categoria Fair-play. Ocena predsednika Združenja slovenskih športnih društev Jurija Kufersina Leto 2000 uspešno za slovenski šport Preteklo leto je bilo kar se tiCe slovenskega športa v Italiji vsekakor zadovoljivo. Takšno oceno je v pogovoru za Primorski dnevnik podal predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jurij Kufersin. Predsednik je navedel pestro in dinamično delovanje številnih športnih društev, kjer se utrjujejo strokovnost, tekmovalnost in organizacijske zmogljivosti. Takšna raven slovenskega športa v Italiji je tudi v lanski sezoni omogoči- la osvojitev mnogih vrhunskih rezultatov v veC panogah. Med temi gre opozoriti na državne, evropske in celo svetovne lovorike, poleg sodelovanja na olimpijskih igrah. Kufersin je ob tem omenil tudi dobro sodelovanje s krovnima organizacijama SKGZ in SSO. Zadovoljivo je bilo tudi sodelovanje s CONI in Olimpijskem komitejem Slovenije, Čeprav gre na tem področju doseči še boljše rezultate. Ancora in letargo i Pulcini dell’Audace che hanno chiuso alla grande il girone di andata vincendo entrambe le gare di recupero. I gironi di ritorno dei campionati Juniores, Allievi, Giovanissimi, salvo intoppi dovuti alle avverse In alto a sinistra Claudio Beltrame e Luca Urli, dirigenti della Valnatisone. Sopra Davide Duriavig degli Juniores della Valnatisone, a sinistra Patrick Birtig della Valli del Natisone condizioni atmosferiche, sono programmati per l’ultimo week-end del mese. Sono terminate le feste per gli amatori. Nel campionato di Eccellenza di calcio il Reai Filpa di Pul-fero, saldamente alla guida del proprio girone, sarà di scena venerdì 12 sera a Fagagna. Un impegno di routine per i rosanero di Claudio Battistig che ancora u-na volta sono sulla buona strada per la riconquista del titolo regionale. In Prima categoria la Valli del Natisone, fresca capolista assieme all’Osteria della salute, per continuare a lottare per la promozione dovrà stare molto attenta a non deconcentrasi mantenendo i piedi per terra, a partire dalla prova che vedrà gli “Skrati” impegnati in trasferta con l’E- 12 novi mata]ur Četrtek, 11. januarja 2001 SREDNJE Gorenj Tarbi Zapustu nas je Luigi Drecogna Gorenj Tarbi je bla med narguoršimi vasi, če ne te narguorša, srienjskega ka-muna. Seda pa, na žalost, tudi tle je nimar manj ljudi. Kak dan pred Božicam smo zgubil Se adnega va-snjana. Po dugi boliezni an tar-plienju nas je zapustu Luigi Drecogna - Lukežu po domaCe. Umaru je v videmskem Spitale an je imeu je 76 liet. Za njim joCejo Zena, hCere Giuliana, Graziella an Giovanna, zeti, sestra, kunjadi, navuodi an žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Cetartak 21. di-Cemberja zjutra. SVET LENART Gorenja Miersa Zazvonila je Avemarija V liepi staruosti, 89 liet, je umaru Luigi Chiacig -Gigi. Umaru je v Cedaj-skem Spitale. Žalostno novico so sporočil sin Alfredo, hci Grazia Maria, zet Enzo, navu-ode Lucia an Cecilia. Gigi je biu zlo poznan saj je puno puno liet daržu znano gostilno pod mula-rjam v Gorenji Miersi, blizu kjer je bla mlekarinca an kjer je Se pekarna. Njega pogreb je biu v Podutani v petak 5. ženarja popudan. PODBONESEC mm Marsin - Videm Umarla je Elena Zorza V Cetartak 28. dicembe-rja je na naglim genjalo tuC sarce od Elene Zorza. Ela, takuo so jo klical domačini, se je rodila 29. marca lieta 1913. Bla je Jakove družine iz Gorenjega Marsina. Je bla pru ’na velika družina, bluo je trinajst otruok an ona je bla ta novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnlna-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge dr2ave: 68.000 lir Amerika (po letalski pošti): 110.000 lir Avstralija (po letalski pošti): 115.000 lir Poštni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo -DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana St. 51420-601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT m Včlanjen v USPI Associato all'USPI dvanajsta. Ostala je bla sa-muo Se ona. Lieta 1936 se je oženila z Natale Medveš an je bla Sla za neviesto v družino “Lukeji te Gorenji”. Pa adno lieto potlè je ostala uduova, sa’ nje mož je mlad umaru dol par pa-toce, dol par malne, kjer vsi Marsinci so nosil mlet. An tiedan potlè se ji je rodila hci Lina. Ela an Lina sta živiele ta par Jakih, dokjer hci nie zrasla antada obadvie kupe sta Sle dielat po sviete. Lieta ’63 Lina je Sla kupe z nje možam, ki je biu Pio Battistig, an ki je že umaru, v Vidam an Ela je bla kupe z njim. Videla je rodit an dva navuoda, Marino an Marcella. Nie nikdar pozabila nje rojstno vas Gorenj Marsin, poliete je gor hodila an puno je ljubila svoj duom. An na nje pogrebu se je zgodilo, kar je ona želiela: par sveti masi, ki je bla v ciervki ai Rizzi blizu Vidma, so ji vasnjani zapiel Liepa si, liepa si Roža Marija an ta na britofe pa “CešCena si”. Zavojo tega je lepuo zahvalu an pohva-lu vse marsinske ljudi don Giuseppe Faccin. Marsin - Senčjur Smart mlade žene Zavojo hude boliezni je v videmskem Spitale umarla Alba Zorza, poroCena Mulloni. Bla je mlada žena, saj je imiela 60 liet. Alba je bla zlo poznana, saj kupe z možam je darža-la znano butigo zlatarji v Cedade. Rodila se je v Marsine, živiela je z nje družino pa v SenCjurje an tle je biu tudi nje pogreb v torak 2. ženarja popudan. V veliki žalost je pustila moža Valterja, sina Massima, mamo an vso drugo Zlahto. Ruonac Žalostna iz Amerike Tar Amerike, iz miesta Chicago, je v Ruonac par-Sla žalostna novica. Umarla je Ines Butterà, poroCena Laurencig. Imiela je 73 liet. Ines je bla iz VanCnove družine iz Butere. Lieta 1957 se je oženila z mo-Zam, ki se je že rodiu v Ameriki, pa je imeu kora-nine v Carnimvarhu. Biu je an uduovac, ki je imeu šti- er otroCiCe za veredit. Ines je šla v Ameriko lieta 1958 an bla je pridna Zena, pa tudi pridna mama za tele otrokè, ki so jo imiel zaries puno radi. Zadnji krat, ki se je var-nila v rojstne kraje je bluo lieta 1979. Seda je umarla an venčni mier bo počivala v daželi, kjer vic ku štier-deset od tega je bla zaCela nje novo življenje. Z nje smartjo je zapustila nje družino v Ameriki, brate, sestre, kunjade, na-vuode an vso drugo žlahto. DREKA ■■«■■■'«■in» Brieg - Karmin Zbuogam Silvana Umarla je Silvana Trinco, poroCena Casali. Imiela je samuo 49 liet. Huda boliezan, ki jo je maltrala vic cajta jo je pre-zagoda ukradla družini. Silvana se je rodila gor na Briegu, nje tata je biu Gašperinou iz tele vasi, mama je pa Uerinova iz Lombaja. Kar so bli otroc Sele minani je vsa družina šla živet v kraj Quattroventi, blizu Corno di Rosazzo. Kar se je oženila Silvana je Sla živet v Karmin. Z nje smartjo je v veliki žalost pustila moža, hCere Cristino an Fabiano, mamo Silvio, zeta, brate, sestre, kunjade an vso drugo žlahto. Na nje pogrebu, ki je biu v pandiejak 8. ženarja v Karmine se je zbralo puno ljudi. Puno jih je bluo iz nje rojstnih kraju, iz Dreke, puno je bluo an parja-telju iz Laškega an takuo so pokazal, ki dost je bla ljubljena an spoštovana. Premarjag-Debenije Oblietinca II 9 gennaio sono trascorsi 10 anni da quando ci ha lasciati il nostro caro Eugenio Ruttar - Piercu di Obenetto. Con amore e tristezza lo ricordano la moglie Teresina, le figlie Silvana e Antonietta, la nipo-tina e tutti i suoi cari. SVET ŠINTONIH V KLENJI TOMBOLA! V nediejo 14. ženarja tombola. Tek’ jo udobi, ponese damu praščicja svetega Sintoniha. Lepi šenki tudi za Cinkuine. STRUKJI - Bo “gara” te narbuojših Strukju. Tisti, ki Ce partecipai, jih muore pamest nih 20, 30 tu žakjac, do pandiejka 15., do 20. ure, v gostilno v Koredi. V torak 16. zvičer posebna “giuria” jih bo pokušala an veberè te narbuojSe. SENJAM V torak 17. ženarja, ob 19. uri, sveta maša v cierkvici svetega Sintoniha. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. ŽENARJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo. Ce riceta ima napisano »urgente«. No ro o n i no 2001 Abbo no mori ITALIJA 52.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DR2AVE (po navadni pošti) 68.000 lir Kronaka Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 vsried an petak od 8.30 do 10.00 v Cetartak od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v Cetartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v Cetartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, Cetartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, Cetartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an Cetartak tudi od 17.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v Cetartak od 8.30 do 10.00 - ■v-petak-od 17.00 tte-1-8K30--- Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*.7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30 , 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14. *, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25, 19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoC ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke LetališCe.,0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica. .732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev.,732231 Dreka 721021 Grmek 725006 Srednje 724094 Sv. Lenart 723028 Speter 727272 Sovodnje 714007 Podbonesec 726017 Tavorjana 712028 Prapotno 713003 Tipana 788020 Bardo 787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727553