rm Savinjske Stran 10-11 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana SMRT RAZSAJA PO ZGORNJE -SAVINJSKI DOLINI Stran 17 NAJVEČJA PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV V CELJSKI REGIJI čzsnrjAmo oz 'U'RSTm'lŠ'71/č OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE srjonam \ gg 'N Breg 79c, Polzela, m.__ILJ FRANC ROMIH S.p. tel./fax: 063/720-200 Slikopleskarstvo, pleskarstvo, fasaderstvo, specialna višinska vzdrževalna in obnovitvena dela Vsem občanom in občankam čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in ob 1. maju mednarodnem prazniku dela. v____________________________________/ IVA d.o.o. AVTODELI Šempeter 126 b Telefon: 63311 ŠEMPETER_______063/701-252 M^^SUiniR 1^- CENE IZPUŠNIH SISTEMOV! MV*. iKKriKrirr.l'J*J[rj HJ ;*t j ^ M j Vsem voznikom želimo lepe prvomajske ____praznike in srečo za volanom!_ ■mazDa naj bo Pri vašem trgovcu Mariborska 202 CELJE stigma 33 5 Mazda je trajno znižala cene! 323 ŽE OD 20,990 DEM NAŠIM KUPCEM NOVIH VOZIL NUDIMO: CT1 UGODNE MAZDINE KREDITE LASTEN POOBLAŠČENI SERVIS IN ORIGINALNE REZERVNE DELE <3= DARILO AVTORADIO, PREPROGE, PRVO POMOČ TRIKOTNIK IN ŽARNICE Tel.: (063) 411 251 in 411 252 CITROEN Avto hiša KOS Ločica pri Polzeli 063 702 230 063 702 660 AVTO HIŠA KOS, POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL NISSAN, VAM S PONOSOM PREDSTAVLJA NOVO NISSAN PRIMERO Z VSEMI NOVOSTMI! CENA VOZILA ŽE OD 29.400 DEM. Nemški inštitut TUV je Primero testiral in postavil na prvo mesto med konkurenti! NISSAN ALMERA že od 22.990 DEM (l. 96 1000 DEM POPUSTA) NAJUGODNEJŠE CENE VOZIL CITROEN CITROEN AX l/Oi 3 vrata 11.990 DEM 5 vrat 12.500 DEM IZJEMNO UGODNE CENE CITROEN XANTIA 96 ŽE OD 26.689 DEM (AB, AC...) OBRTNIKI - PODJETNIKI Ponujamo vam CITROEN BERLINGO dostavno vozilo leta 1997 že od 17.920 DEM POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC Avto hiša KOS SE VAM Z 28 LETNO TRADICIJO ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE IN PRIPOROČA ZA OBISK! AVTOHIŠA KOS JE VSEMU KOS! HoMargI d.o.o. Parižlje 38E, BRASLOVČE Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12, Tel.&Fax.: 063 720-587 Ljubno, Plač 3 AKCIJA APRIL - MAJ - seme buče GOLICE - semena trav - cvetlična korita vseh velikosti - sadike jagod - mesečne - sadike okrasnih cvetlic - bršljanke, surjinije ... - škropilnice ročne naramne in nahrbtne NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO ČEBELARSKI KOTIČEK - oprema in repromaterial za čebelarje (okvirji, satnice, žica, žeblji...) UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! SE PRIPOROČAMO! Blago vam dostavimo na dom! 23. april 1997, Št. 52 UVODNIK NAMJ1991, NATO M m Zadnje destletje pojemajočega tisočletja je za Slovence desetletje sprememb. Komaj se je zadnja dekada dobro začela, že so napetosti s staro skupno domovino dosegle vrhunec. Po splošnem referendumu in razglasitvi samostojnosti v letu 1991 se je začela desetdnevna vojna za Slovenijo, kot jo radi poimenujemo sedaj. Takrat so vojaki Teritorialne obrambe, zdaj Slovenske vojske, učinkovito pokazali zobe bolje oboroženi, usposobljeni in številčnejši vojski Jugoslavije. V njihovih vrstah verjetno nihče ni pričakoval odločnosti in neomajnosti, ki smo jo pokazali Slovenci v tistem poletju. Z discipliniranostjo, vztrajnostjo in odločenostjo^ da nam nihče ne bo odvzel pravice svobodne odločitve, smo v najkrajšem možnem času porazili zloglasno Jugoslovansko armado. Na svojo vojsko smo bili takrat ponosni. Z osamosvojitvijo se je v gospodarstvu odprlo žrelo, ki je pogoltnilo številna podjetja, ki niso zmogla prebroditi težav, ki so jih . zadele z izgubo jugoslovanskega trga. Načrti za razvoj države so deževali, omejiti je bilo treba staro inflacijo, narediti načrt sanacije bank, utrditi domačo valuto, vzpostaviti borzno trgovanje in osvoboditi trg, izpeljati privatizacijo in denacionalizacijo... Skratka, ogromno pomembnih stvari je stopilo na dnevni red. Večina postopkov, ki smo jih takrat začeli, danes še teče. Seveda je vseskozi pritiskalo vprašanje predvidenega povezovanja evropskih držav v Evropsko unijo. Članstvo v Evropski uniji pač ni bilo in ni samoumevno. Za to, da so se odprla vrata, ni bilo potrebno samo potrkati, potrebno je bilo otresti prah iz plašča in si zavezati kravato. Po vseh zapletih sedaj čakamo na to, da naš parlament ratificira sporazum z EU. Ce torej pogledamo na to površno naštevanje, moramo priznati, da se nam je Slovencem v zadnjih šestih letih svet postavil na glavo. Komaj se počasi privajamo na svojo državo, že je treba začeti razmišljati tržno in ustvariti pogoje za približevanje standardom Evropske unije. Seveda je bilo pričakovati, da bomo morali doreči tudi vojaško-obrambno strategijo države. Širitev Nata na vzhod je rešitev prinesla na dlani. Nekateri v Sloveniji so leta 1991 o paktu Nato sanjali samo od daleč, te dni pa je Nato postal možnost. Slovenski poslanci že dolgo niso bili tako enotni kot sedaj, ko so podpisali skupno izjavo kot izraz enotne politične volje Slovencev, da želimo vstopiti v Nato. Evforija, ki jo je bilo zaznati v prvih komentarjih zanesenjakov, ki zagovajajo vstop v Nato, je za nami. Nadomestilo jo bo verjetno hladno računanje, s kolikšnimi stroški se bo treba sprijazniti, če bomo svoje vojaške standarde prilagodili tistim, ki veljajo v paktu Nato. Samo v premislek: Vzhodni kalašnikov bo šel v pokoj, prišla bo verjetno puška, ki jo nosijo na Zahodu. Koliko bo stal ta ideološko-orožarski preskok, pa poskušajte ugotoviti sami. Vid Burnik Stran 3 IZ VSEBINE: VAŠE MNENJE Protestna izjava borcev Stran 4 DOGODKI Sporazum o delitvi velenjske občine Stran 5 GOSPODARSTVO Agrina praznuje 20 let Stran 6-7 Razpis za likvidnostna posojila Stran 8 Modernizirana šivalnica Elkroja Stran 9 INTERVJU Zdenko Podlesnik: Lions club Keleia Stran 10 - 11 AKTUALNO Vrv in ogenj gospodarita v Zgornjesavinjski dolini Stran 17 AVTOMOBILIZEM Sejem Avto in vzdrževanje Stran 18 - 19 MLADA STRAN Leja Forštner: Na pragu odločitve Stran 22 STRAN ZA DAME Vse za vitkost Stran 23 GLASBA Caught in the act Stran 24 Podalpske glasbene novičke Stran 25 RAZVEDRILO Nagradna križanka Stran 28 Kako so snemali Dalmatince Stran 29 MALI O Največja ponudba rabljenih vozil na celjskem Stran 30 - 31 GLAS Savinjske tehnični urednik: Uroš Aristuvnik: grafična obdelava: Metod Marolt, Jurc Miser: lektur: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič, Nataša Vetk; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland. Maja Jerič. Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št: 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje: :(št:W3-12-381/95-23/75z dne 23/februar mS/sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po katerise plačuje davek od prometa proizvodov p&ftopnji 5%. OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA OBDELAVA OGLASOV VSE PRAVICE PRIDRŽANE V MESTNI SKUPNOSTI SO NEZADOVOLJNI Mestna skupnost Žalec je spričo sprejetega proračuna občine poslala občinskemu svetu dolgo pismo, v katerem opozarja na najbolj^ pereče probleme, ki tarejo Žalec. V njem poudarja katere službe so v Žalcu in katere se poslužujejo vsi občani od Levca do Zajadovnika. Ravno zaradi tega se Žalec vsakodnevno poveča za 4 do 5 vtisoč občanov, ki prihajajo v Žalec po raznoraznih opravilih. Že pri iskanju parkirnih prostorov imajo probleme, saj so vse ulice okoli javnih zavodov zatrpane z avtomobili. To so problemi, s katerimi se srečujejo vsi občani, da ne govorimo o težavah, katere imajo v zvezi s tem sami prebivalci Žalca. Nihče ne pomisli na matere, ki prihajajo v mesto po opravkih z otroci v vozičkih, zaradi zasedenega pločnika z avtomobili pa se morajo izpostavljati po prometnicah. Tu so še šolski otroci, ki morajo ravno tako v eno ali drugo šolo, pri tem pa prečkajo glavno ulico, po kateri se vsak dan vozi od 4.000 do 5.000 vozil. Pri delitvi sredstev za posamezne krajevne skupnosti pa so povsem v podrejenem položaju, saj svetniki to počno po glasnosti in strankarskem lobiranju. Verjamemo, da marikatera krajevna skupnost nima za svoje načrte dovolj sredstev, zato sc njihovi svetniki poslužujejo teh neokusnih glasnosti in tako izsiljujejo sredstva za svoje. Rekli bi lepo in prav. Toda praksa je pokazala čisto drugo sliko. Se vedno je sveža slika, ko je eden od najglasnejših svetnikov zahteval, pri tem pa tudi uspel, da so se prepotrebna sredstva odvzela kulturi in dala za gramozenje poljskih poti. Kulturni dom ni imel denarja za vzdrževanje, zato pa se je zgodilo tudi tisto s stropom v žalskem kulturnem hramu samo pet minut za tem, ko so šli malčki iz njega. Kaj bi glasni gospodje menili, če bi strop padel na katerega od otrok? Ali bi še vedno zagovarjali tako politiko? Izgleda, da bi, saj očitno nimajo vesti. Če je tako pa taki tudi ne sodijo v svetniške klopi. Dokaz je številčen odstop tistih, ki imajo vsaj malce odgovornosti, nočejo pa prevzemati odgovornosti za taka početja. Zato iščejo vzroke, da se čimprej umaknejo. -nko PROTESTNA IZJAVA Člani krajevne organizacije ZZB NOV Žalec, zbrani 5. aprila 1997 na letni konferenci, enotno izražamo razočaranje nad jročetjem Občinskega sveta in Župana občine Žalec pri odpravi imen osnovnih šol in vrtcev v občini, ki so bili poimenovani po padlih borcih inv talcih iz obdobja NOV. Žalec kot središče je v preteklosti slovel kot vsestransko napreden kraj tako v gospodarskem, kulturnem in športnem ter tudi političnem pogledu. V zadnjih letih pa žal ugotavljamo nazadovanje, razne zdrahe in druge negativne pojave, ki škodujejo ugledu kraja in nas prebivalcev. Spominska obeležja in spomeniki NOV so priča določenega usodnega obdobja zgodovine slovenskega naroda, zato ne smemo dovoliti, da bi kdorkoli kaj spreminjal ali jih celo odstranjeval. Mi smo ponosni na zmagovito NOV in na 50-letni razvoj socialističnih odnosov, zato ne moremo dovoliti, da se žali ali omalovažuje ljudi, ki so za svobodo žrtvovali svoja življenja. Tgjnik KO ZZB NOV Žalec Vinko Jug Predsednik KO ZZB NOV Žalec Drago Antloga NEKATERI RADI POZABLJAJO Pred kratkim smo se poslovili od spoštovanega someščana, dipl. ing. arh. Franca Korenta. Kot domačin, nekoč vdoma iz neposredne okolice Žalca, je živel z dušo in srcem z Žalcem. Za seboj je zapustil neizbrisane sledi, s katerimi se tudi Žalec lahko postavlja. To so mestni parki, katere je načrtoval in tudi sam pomagal zasaditi, da je bila ideja čim temeljiteje spoštovana. Prvega je ustvaril pri avtobusni postaji že leta 1956. Pred desetimi leti pa Mestni in Glavni park ob Športnem parku. V letih, ko so nastajali parki, je bil tudi predsednik Hortikulturnega društva, ki je pod njegovim predsedovanjem bilo zelo uspešno. Takrat so razvili tudi svoj društveni prapor. Pričakovati je bilo, da ga bo na njegovi zadnji poti tudi pospremil, kar se žal ni zgodilo. Kaj je temu vzrok, lahko le ugibamo. Ivan ing. Jurhar Žalec, Velenjska cestal2 ŽALSKI PODODBOR DU IMEL LETNO KONFERENCO Končno je tudi pododboru Društva upokojencev iz Žalca uspelo imeti letno konferenco. Ob prvem sklicu je bil odziv tako majhen, da konference niso uspeli izpeljati. Nekaj bolje pa je bilo ob drugem sklicu. Zanimivo je, da je bilo ob novoletnem sprejemu udeležencev zelo veliko, tako da je bila jedilnica osnovne šole polna, za letno konferenco ni bilo interesa. Prišli so le tisti, ki do DU čutijo svojo obveznost in pripadnost. Sedaj mnogi zatijujejo, da o konferenci niso bili obveščeni, kar pa ne drži. Kljub vsemu so udeleženci konference poslušali poročilo o delu pododbora, ki bi brez dvoma lahko bilo boljše. Na konferenci so imeli tudi dopolnilne volitve za vodstvo društva oziroma pododbora ter izvolili tudi delegate za letno konferenco društva, ki bo predvidoma v prvi polovici meseca maja. -nko VVZ Janko Herman Žalec vabi k vpisu predšolske otroke za šolsko leto 1997/98: O prijavnice za vpis novincev so na voljo na sedežih enot in sicer za vključitev otrok v vrtce: - ŽALEC I, II, III, IV, GRIŽE in ZABUKOVICA na upravi VVZ, Tomšičeva 5, tel. 712-212 ali 712-201 (ga. Zora Gajšek); - PETROVČE, LEVEC, LIBOJE, VELIKA PIREŠICA v vrtcu PETROVČE tel. 708-285 (ga. Alma Jenšterle); - PREBOLD, TABOR, TRNAVA v vrtcu PREBOLD, tel. 724-082 (ga. Marija Jager); - POLZELA, BRASLOVČE,LETUŠ v vrtcu POLZELA, tel. 722-018 (ga. Lidija Ušen); - ŠEMPETER, VRANSKO, ANDRAŽ, PONIKVA, GOMILSKO in GALICIJA v vrtcu ŠEMPETER, tel. 701-200 (ga. Barbara Urbanci); ©starši izbirajo med naslednjimi programi: DNEVNI PROGRAM od 6-9 ur za otroke stare od 1-7 let (v poslovalnem času enote) POLDNEVNI PROGRAM od 4-6 ur za otroke od 1-7 let (dopoldne, popoldne, izmenično) KRAJŠI PROGRAMI od 240-600 ur letno za otroke iz odročnih in demografsko ogroženih krajev; 420-urni program priprave na šolo © izpolnjene prijavnice oddajo starši na sedežu enot do 31. maja © na osnovi vpisov bo narejena razporeditev v oddelke do 30. junija. Informacijo o vključitvi otroka dobijo starši po 1. juliju na oglasnih deskah ali po telefonu (na sedežih enot). Starši, omogočite svojim otrokom razvoj skozi igro, izkušnje in doživetje v družbi sovrstnikov in prijaznih, strokovno usposobljenih pedagoških delavk. Stran 5 SPORAZUM 0 DELITVI iloyjlJji mm mvm mm V prostorih Mestne občine Velenje je bila 11. aprila tiskovna konferenca, na kateri je bil predstavljen predlog sporazuma o dokončni razdelitvi premoženja in ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med podpisnicami sporazuma občine Velenje, katerega podlaga je premoženjska bilanca na dan 31.12.1994. Tiskovne konference so se iz Mestne občine Velenje udeležili župan Srečko Meh, predsednik občinskega sveta Drago Martinšek in sekretar tega sveta Franc Ojsteršek; iz občine Šmartno ob Paki je bil prisoten župan Ivan Rakun, šoštanjsko občino pa je zastopal župan dr. Bogdan Menih. Drago Martinšek je povedal, da je predloženi predlog sporazuma rezultat več kot dveletnega dela Komisije za spremljanje premoženjske in delitvene bilance bivše občine Velenje in njenih delovnih skupin ter strokovnih delavcev, ki so jih imenovale občine, podpisnice sporazuma. Člani komisije so se sestali na rednih trinajstih sejah, praviloma pa so po vsaki seji župani vseh treh občin usklajevali stališča do odprtih vprašanj. “Splošno mnenje komisije je, da je sporazum, do katerega je prišlo, pripravljen z največjo mero objektivnosti ter sposoben za sprejem na svetih vseh treh občin,” je'zaključil predsednik Sveta Mestne občine Velenje. Franc Ojsteršek je nadalje poudaril, da so se zadeve lotili resno, saj so pri nas nerazčiščene zadeve na področju delitve premoženja velika ovira za sodstvo, prispevajo k t.i. nepravni državi, z nerazdeljenim premoženjem pa lokalne skupnosti ne morejo razpolagati. So torej med prvimi v Sloveniji, ki jim je uspelo priti do takega sporazuma, zato pa je bilo treba prave volje z vseh treh strani, seveda pa bo pripravljenost za usklajevanje potrebna še naprej, za sprejem predloga na svetih občin. Po mnenju šoštanjskega župana dr. Bogdana Meniha je bil predlog pripravljen v razmeroma kratkem času, zato je izrtizil upanje, da bo tudi sprejemanje na svetih tako gladko steklo. Tudi župan Šmartnega ob Paki Ivan Rakun je spomnil, da je bilo v dveh letih potrebno precej prilagajanja in popustljivosti, marsikatero odločitev pa bo najtežje opravičiti v domačem kraju. Po besedah velenjskega župana Srečka Meha pa je odločilnega pomena, da so se uspeli dogovoriti prav za vsa področja, kjer je bila delitev pre- moženja zakonsko potrebna. Sporazum, na katerem je v dveh letih delalo skoraj 30 ljudi, je omogočil preoblikovanje javnega Komunalnega podjetja Velenje v Komunalno podjetje Velenje d.o.o., v katerem imajo vse tri občine lastninske in upravljavke deleže. Pri tem je bil uporabljen kriterij o delitvi premoženja po načelu ugotavljanja lastninskih deležev občin, ki je prišel v poštev tudi pri določitvi deležev lastninskih pravic na zemljiščih odlagališča komunalnih odpadkov in pokopališča “Podkraj-Velenje”. Nadalje so uredili precej nejasne zemljiške zadeve in na začetku je bilo potrebno poiskati oziroma narisati kar 7000 parcel. Posegli so tudi na stanovanjsko področje, komisija pa se je še posebej dolgo ukvarjala z delitvijo premoženja Športnorekreacijskega zavoda Rdeča dvorana, Kulturnega centra Ivana Napotnika ter Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega. Mestna občina Velenje je navsezadnje prevzela celoten delež premoženja na željo obeh ostalih občin, zavezala pa se je tudi, da bo na glasbeni šoli nudila osnovnošolske glasbene programe tudi za potrebe Šmartnega ob Paki in Šoštanja. Čisto drugačen problem Mestne občine Velenje pa po besedah njenega župana ostaja Vinska gora oziroma občina Žalec. Le-ta namreč noče pričeti s premoženjsko bilanco, v kateri je Vinska gora kot nekdanja krajevna skupnost žalske občine upravičena jdo dela skupnega premoženja. “Žal mi nimamo nobene pravne ali kakršne koli drugačne moči, da bi občino Žalec pripravili do tega, da bi to premoženjsko bilanco sestavila,” je pojasnil Srečko Meh. DOMINIKA SAMBOLIČ CEIJE, 9. aprila - Vladni službi za lokalno samoupravo so župani treh šaleških in petih zgomjesa-vinjskih občin poslali predlog, po katerem naj bi ti območji izločili iz velike Savinjske regije s središčem v Celju, ki je bila zasnovana za statistične potrebe. Namesto tega se predstavniki občin Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Mozirje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje zavzemajo za lastno regijo s središči v Velenju in Mozirju. CELJE, 10. aprila - Stečajni senat celjskega sodišča je sprejel sklep o uvedbi stečaja v trgovskem podjetju Teko v Celju in za stečajnega upravitelja imenoval Rudija Hramca iz Mozirja. Teko je letos že osmo podjetje v stečaju na Celjskem, dolguje pa kar 300 milijonov tolarjev. Kljub stečaju je največja prodajalna podjetja Teko, blagovnica T, normalno odprta, od vseh Tekovih prodajaln pa je zaprt le salon T, ki pa so ga zaprli še pred uvedbo stečaja. CELJE, 10. aprila - Na sejmu Avto in vzdrževanje so danes podelili zlate srebrne in bronaste znake Celeia ter priznanja za kakovostne izdelke in storitve. Zlati znak Celeia je prejelo ljubljansko podjetje Alva Commerce, srebrni znak avto servisna oprema iz Celja, bronasti znak pa so podelili Gama centru iz Ljubljane. Med 26 podjetji, ki so se potegovala za ekološko neoporečno mehanično delavnico, je merilom zadostilo kar 14 prijavljenih mehaničnih delavnic. MOZIRJE, 13. aprila - Savinjski gaj je že odprl vrata obiskovalcem, letos pa bo na ogled največje število cvetja doslej. 250 tisoč čebulic je prišlo iz Nizozemske, cvetelo pa bo tudi 150 tisoč vijolic, mačeh in ostalega cvetja. Glavna prireditev bo tudi letos razstava Cvetje Evrope meseca septembra. NAZARJE, 13. aprila - V dvorani Delavskega doma je bil ustanovni kongres Socialdemokratske kmečke zveze, s čimer SDS Slovenije poskuša spodbuditi gibanje za razvoj podeželja. Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da bomo morali Slovenci pripoznati kmetijstvo za ne le ključno gospodarsko, ampak tudi za strateško panogo, od katere je odvisna nacionalna suverenost. Za predsenika novoustanovljene kmečke zveze je bil izvoljen inženir agronomije Janez Žlindra iz Kočevja. TTHOIMDA KOVINOTEHNA eSa*- / I ^ ' ,4* /*; HONDA CI¥IC =* ©Miraito ° ^sl#i fel)@(p) Velika izbira rabljenih vozil Krediti ©d T-s-9% na 2 d© 5 let PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806, 432-807 Agrinina Zelena trgovina iz Žalca praznuje 20 let: V" PRAZNIČNI MESEC AGRINE Podjetje Agrina d.d. iz Žalca praznuje 26. aprila 20-letnico svojega prodajnega centra, Zelene trgovine. V svojem prodajnem centru so zato od 18. do 30. aprila za potrošnike pripravili prenekatero ugodnost, posebno presenečenje pa pripravljajo za 26. april, ko želijo kupce res presenetiti. Od odcepitve Slovenije dalje je Agrina preživljala hude čase zaradi izgube jugoslovanskega trga, zato je bilo potrebno racionalizirati njeno poslovanje, kar je pomenilo ukinjanje nekaterih programov in, žal, tudi delovnih mest. Danes je Agrina delniška družba, v kateri so 37-odstotni lastniki zaposleni, na 2500 kvadratnih metrov prodajnih površin Zelene trgovine pa lahko kupci izbirajo med 40 tisoč izdelki. Kakšni so načrti za prihodnost in kaj pravzaprav ponujajo kupcem v teh prazničnih dneh, nam je povedala predsednica začasne uprave delniške družbe, Danica Jezovšek-Korent. Podjetje Agrina d.d. iz Žalca praznuje 26. aprila 20-letnico svojega prodajnega centra, Zelene trgovine. “Skozi kakšne spremembe je morala Agrina v procesu sanacije?” “Dejstvo je, da sem v Agrino prišla pred slabimi štirimi leti, torej v času, ko jc podjetje preživljalo svoje najtežje obdobje. Po letu 1990 je podjetje zaradi odcepitve od Jugoslavije hudo prizadela izguba jugoslovanskih trgov in prišlo je do tako hudih težav, da se je moralo nujno podvreči sanacijskim ukrepom. Seveda se teh ni dalo izvesti čez noč, vendar pa smo se usmerili v natančno analizo naših programov in nadaljnji razvoj naslonili na programe, na katerih imamo strateške primerjalne prednosti, kot so razvito znanje, ustrezne kadre in primerne kapacitete, tako maloprodajne kot tudi skladiščne. Ti programi so seveda razvojno perspek- tivni, če so hkrati tudi rentabilni. Na drugi strani pa se je bilo potrebno znebiti programov, ki so v novih pogojih izgubili svojo perspektivo in postali nerentabilni. Na kratko povedano, je to pomenilo racionalizacijo vseh stroškov, ki so bili povezani s temi programi: odprodaja vseh kapacitet, potrebnih za te programe, žal pa tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Leta 1990 so bili v Agrini 504 zaposleni, leta 1993, ko sem prišla v podjetje, le še 300, danes pa ima Agrina 174 delavcev. Vzporedno s procesom racionalizacije in zniževanja števila zaposlenih je potekal tudi proces lastninskega preoblikovanja, zaradi katerega smo lahko lahko le malo storili na področju dezinvestiranja oz. odprodaje poslovno nepotrebnih kapacitet. Sedaj pa, ko smo postali delniška družba, bo tudi na tem področju možno v razmeroma kratkem času izvesti vse zastavljene cilje” “Kakšne so torej vaše dolgoročne razvojne usmeritve?” “Kot že rečeno, je bilo podjetje že dalj časa v procesu lastninskega preoblikovanja, ker pa smo v začetku aprila s sodišča vendarle prejeli tudi sklep o vpisu naše delniške družbe v sodni register, so s tem dani tudi osnovni pogoji za smelo in naglo uresničevanje naših razvojnih načrtov, ki jih z vso resnostjo pripravljamo že dlje časa. Predvsem v Zeleni trgovini želimo dopolniti našo ponudbo in naše prodajne kapacitete s ponudbo novih programov, perspektivno tudi s sodelovanjem poslovnih partneijev. Slovenska trgovina se namreč mora povezati med seboj, saj v zadnjih nekaj letih prihaja v Slovenijo veliko tuje konkurence. Doslej ta konkurenca našega podjetja še ni tako prizadela, saj zaenkrat prevladuje predvsem na živilskem področju, vendar pa tudi v našo bližnjo okolico prihajajo druge vrste ponudbe, ki pa se tičejo nas. Naša reakcija že teče v smeri specializacije, specializirani pa bomo iskali poslovne povezave.” “Je po vaših izkušnjah v novem gospodarskem sistemu težko preživeti?” “V tem trenutku je vsakemu gospodarskemu subjektu težko trgovina KRIM CENTER Marija KRIŽNIK s.p. Na trgu 28, Mozirje Tei.: 063/831-096 VAM NUDI: ^ JEANS SEXES IN WEST BLUE MIKICE KRATKIH ROKAVOV ZA OTROKE IN ODRASLE E*- KOPALKE E3=- VELIKA IZBIRA OTROŠKIH OBLAČIL preživeti, čeprav morda za nekatere tega ni videti. Ker se za obstoj in seveda tudi razvoj težko bori industrija, obrt in kmetijstvo, imamo kot posledico tega seveda tudi mi kot trgovina probleme, kako gospodariti. Dodatne težave za trgovino predstavlja konkurenca, ki se je na trgovskem področju najbolj razvila. Ne gre le za vdor tujih firm na slovensko tržišče, ampak nasploh pri nas največji razmah doživlja prav “podjetništvo” na področju trgovine. Raste število podjetij, ki se ukvarjajo s trgovinsko djevnostjo in ki kljub majhnemu številu zaposlenih vendarle predstavljajo konkurenco v obstoječem trgovinskem sistemu. Takšno stanje pa jemljemo kot dejstvo, vsaj dokler država za vsa podjetja ne vzpostavi enakih pogojev poslovanja, tudi v smislu kontrole delovanja. Vendar mislim, da so zadnje čase vendarle pozitivni premiki tudi na področju iskanja sistemskih rešitev, na področju davkov in na drugih sistemih kontrole določenih pogojev poslovanja. Ne morem zagotoviti, da bi v urejenih pogojih z lahkoto preživeli, ampak zagotovljeno bi nam bilo delo pod izenačenimi pogoji in šele takrat se bi lahko res pokazalo, kdo je boljši. V tem obdobju, ko se je trgovinska dejavnost tako na hitro razmahnila, to ni mogoče; pogosto ne gre za to, kdo je boljši, ampak kdo lažje izkoristi luknje v sistemu.” “Bi po vašem mnenju Agrina v pravno urejenem sistemu lahko uspela?” “Zagotovo. Naš sistem je bil v primerjavi z vrsto drugih sistemov že sam po sebi zelo urejen, v zadnjih nekaj letih pa smo še izboljševali urejenost našega sistema, tudi v smislu obvladovanja notranjih kontrol in v obvladovanju notranjega procesa poslovanja. To je namreč osnovni pogoj za to, da delamo dobro, in da so naši rezultati vsak trenutek pregledni, ne samo za nove lastnike, ampak tudi za vodstvo. Tako je lažje reagirati na vsako spremembo, ki se zgodi v podjetju, in seveda na dogajanja na trgu. Za primer naj povem, da je bil naša Zelena trgovina ena prvih, ki je prešla na črtno kodo in morda so bili prav ti prvi koraki, ki so bili malce težji, dobra osnova, da danes poslovanje boljše deluje.” “Kakšne so torej prednosti nakupa v Agrini?” “Predvsem gre za to, da je Agrina Zelena trgovina specializirana trgovina, ki ima seveda tudi specifično usmerjene kupce. V prihodnosti v našem prodajnem centru pripra- 23. april 1997, Št. 52 gospodarstvo Stran 7 vljamo tudi dodatno ponudbo, s katero želimo pritegnili širši krog kupcev, vendar pa so trenutno Ag-rinina specialnost predvsem programi, ki so nastali iz potreb za oskrbo kmetijstva ter vrtnarstva in so s to oskrbo povezani. Poleg sredstev za varstvo rastlin, semen in kmetijske mehanizacije, bodisi težke, drobne ali rezervnih delov, smo vzporedno razvijali tudi ponudbo široke potrošnje tehničnega blaga, tako da je na enem mestu moč dobiti, kot pove naš slogan, od vijaka do traktorja. Ker se z razvojem stvari spreminjajo, je v našem prodajnem cenim možno dobiti tudi avto, skratka, ponujamo ogromno število izdelkov, ki jih na željo kupca tudi priskrbimo. Trudimo se, da bi nudili tisto, kar kupca široke potrošnje zanima, tudi za podjetnike in obrtnike, torej za strokovnjake, je naš prodajni program zanimiv, v določeni meri ga. Danica Jezovšek-Korent pa oskrbujemo tudi industrijo. Vsekakor pa ves čas od nastanka Ag-rine potekajo tudi analize in raziskave trga, saj je to osnova za prilagajanje potrebam kupcev, kar je ciljna usmeijenost vsakega dobrega trgovca.” “Kaj pa lahko Agrina kupcu ponudi poleg izdelkov v prodaji?” “Drugačni smo v tem smislu, da lahko kupcu vsak trenutek ponudimo strokoven nasvet, saj je tako nakup pri nas res kvaliteten in v obo-jetransko zadovoljstvo, ker vemo, da se bo zadovoljen kupec še vračal. V trgovini, kakršna je naša, kupec nujno rabi strokovni nasvet, zato upam, da nam tovrstna usmeritev uspeva, saj jo bomo vsekakor še nadalje razvijali. Po mojem mnenju je namreč prav v tem naša primeijalna prednost pred velikimi sistemi, ki na primer nudijo samo široko potrošnjo robe samopostrežnega tipa. Znanje imamo, saj so pri nas trgovci res trgovci - svetovalci ali pa je naš kader celo višje izobražen v konkretni stroki, so na primer kmetijski tehniki agronomi, tako da lahko naši prodajalci kupcu v vsakem trenutku ponudijo kon-kreten nasvet. Mislim, da je to tudi eden od razlogov, da smo uspeli ohraniti zaupanje potrošnikov. V teh spomladanskih dnevih pogosto poskrbimo tudi za svetovanje priznanih strokovnjakov, za primer naj povem, da pri nas enkrat mesečno gostuje dobro znani Slavko Zgonc. Strokovna svetovanja bomo poskušali vključevati tudi v druge segmente ponudbe, predvesm tiste, ki so v tem spomladanskem obdobju aktualne.” “Bi rekli, da ste moderno opremljena in moderno usmerjena trgovina?” “Veste, direktor ne sme biti nikoli zadovoljen, ker če si enkrat zadovoljen, potem dejansko ne storiš ničesar več. Ves čas poskušamo svojo ponudbo še izboljševati in se razvijati, predvsem pa je pomembno to, da znamo svoj položaj samo-kri-tično spremljati, ocenjevati, ga pri-meijati z drugimi in seveda tudi izboljševati. Cilj je pravzaprav, da svojih programov ne izboljšujemo tako kot drugi, ampak prej kakor drugi.” “Kakšna je torej vaša ponudba v tem prazničnem mesecu?” “Predvsem velja omeniti 5-odstot-ni popust na policah oddelkov z elektro- in vodoinštalaterskim materialom ter na oddelku z orodjem in oddelku z barvami. Prav tako po zelo ugodnih cenah ponujamo posamezne izdelke v programih, ki so v tem pomladnem obdobju za naše kupce najbolj zanimivi, skratka, gre za posebne akcije v smislu ugodnih cen in dodatne kvalitete v našem asortimanu. Posebno presenečenje pa seveda pripravljamo za soboto, 26. aprila, ko bo naša Zelena trgovina tudi v resnici praznovala 20 let. Kupci, ki nas bodo obiskali na ta dan, bodo prav gotovo doživeli še kakšen dodatek k naši ponudbi. Menimo, da smo izjemno bogato založeni ravno na programih, ki so zanimivi za vrtičkarje, kmetovalce in vse liste, ki gradijo ali obnavljajo svoje domove. Trudimo se, da bi to obletnico praznovali v delovnem duhu skupaj s kupci in da bi jim ob tej obletnici kar največ ponudili. Želimo, da bi bila ta pomlad lepa tako za Agrino kot tudi za vse kupce v naši trgovini, saj jim le na tak način lahko povrnemo zvestobo, ki so nam jo izkazovali teh 20 let.” DOMINIKA SAMBOLIC 20. fuMifacC jdetui fricpvttta rv TRAKTORSKA KOSILNICA s košem MURRAV .539,00 SIT MOTOR ACME 330 79.508,00 SIT ŠKROPILNICA BAKRENA PANONIJA 12.914,00 SIT OPORA BAMBUS OD 1,8 m DO 3 m 85,00 do 120,00 SIT ČEBULČEK holandski rumen 0,5 172,00 SIP HUMOVIT L 1/10 231,00 SIT VRTEK 10 x 1,55 m 330,00 SIT (prevleka za pokrivanje vrtnin) Najbogatejši in najširši asortiman semen, čebulnic, sadik, vrtnic in drugih okrasnih rastlin, organskih gnojil, zemeljskih substratov in ostalih sredstev za varstvo rastlin. KMETOVALCI IN VRTIČKARJI, PRI NAS DOBITE VSE! ČEBULICE LILIJ 187,00 SIT Ob prazniku prodajnega centra Agrina vam poklanjamo 5% POPUST pri gotovinskem plačilu. ZA VSE IZDELKE NA ELEKTRO ODD., ODD. ORODJA, VODOVODA, INSTALACIJ IN BARV. Popust velja od 18. do 30. aprila. Obiščite nas in praznujmo skupaj. NAHRBTNA KOSILNICA VAMATO VRTNA KOSILNICA MURRAV s košem 53 cm 46.958,00 SIT 70.911,00 SIT MOTOKULTIVATOR ROBI 66 76.545,00 SIT SAMOHODNA VRTNA KOSILNICA s košem 53 cm T.503,OS SIT Najugodnejša ponudba rezervnih delov BCS, SIP, ACME, LAMBORGHINI. Vse gornje cene veljajo za gotovinska plačila. Hmezad AGRINA Žalec, Celjska c. 7, 331« Žalec, tel. OAt 715-311 OŠKODOVANCI PROTI AVTOCESTI V Kmetijski zadrugi v Trnavi je Društvo oškodovancev ob avtocesti na odseku Arja vas - Vransko 16. aprila organiziralo zbor vseh oškodovancev, na katerega so povabili tudi direktorja DARS-a Jožeta Brodnika, Vilija Zavrlana iz Družbe za državne ceste in žalskega župana Milana Dobnika. Nikogar od povabljenih ni bilo na zbor oškodovancev, ki zahtevajo povrnitev škode, nastale ob gradnji odseka avtoceste Arja vas -Vransko in so v ta namen tudi sprejeli naslednje sklepe: povračilo škode naj bo izplačafio do 23. aprila; če 24. aprila denar še ne bo nakazan, bodo zaprli gradbišče avtoceste pri mostu čez Savinjo; če tudi ta ukrep ne bo zalegel, bodo javno razglasili datum, kdaj bodo zaprli magistralno cesto MIO v Šempetru. RAZPIS LIKVIDNOSTNIH KREDITOV ZA VLAGANJA V TEKOČO KMETIJSKO PROIZVODNJO ZA LETO 1997 Hranilno kreditna služba KZ Savinjska dolina Žalec in občina Žalec objavljata v medijih JAVNI RAZPIS za dodelitev likvidnostnih posojil za vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo na območju občine Žalec. Objavljen razpis je zanimiv zaradi nizke obrestne mere, ki jo ponujata HKS in občina Žalec in tudi zaradi načina koriščenja kredita, ki je gotovinsko. Realno obrestno mero tako regresira občina Žalec, koristniki kredita plačajo samo temeljno obrestno mero. Skupni razpisani znesek posojil v Razpisu je 40 mio tolaijev, posameznik - fizična oseba s statusom kmeta, ki ni v delovnem razmerju, bo glede na kreditno sposobnost prejel posojilo največ do 500 tisoč tolaijev. Namen posojila : 1. likvidnostni krediti za vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo za hmeljarstvo, živinorejo in ostale namene 2. vloga mora vsebovati: potrdilo o oddanih tržnih viških, zemljiškoknjižni izpisek, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih in izjavo o statusu kmeta Obrestna mera za razpisana posojila je T+0% na letni ravni, kar pomeni, da boste kreditojemalci plačali samo temeljno obrestno mero (izraža rast inflacije), kar je zelo ugodno. Kmetje! Izkoristite možnost najetja ugodnih kreditov. Podrobni pogoji so navedeni v Razpisu, vse informacije pa dobite tudi v Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina v Žalcu (tel.715-211) mag. Lilijana Ježovnik Jančič O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V APRILU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 1,00% letno obrestno mero za a vista vloge 7,55% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,6% mesečno 11,85% letno obrestno mero (ali T+4,0%) za vezane vloge nad 31 dni (0,92% mesečno) 12,39% letno obrestno mero (ali T+4,5%) za vezane vloge nad 90 dni (0,96% mesečno) 12,93% za vezave nad 6 mesecev (T+5%) ali 1,0% mesečno 14,00% za vezave nad 1 leto (T+6%) ali 1,08% mesečno V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ ŽALEC: SPREJET PRORAČUN ZA Na 23. redni seji žalskega Občinskega sveta, ki je_ bila 17. aprila v prostorih občine Žalec, si svetniki s sedmimi točkami niso zadali prenapornega dnevnega reda. Omembe vredna je bila predvsem obravnava predloga odloka o občinskem proračunu za leta 1997. Svetniki so se tokrat očitno potrudili in predstavniki vseh strank so do seje na sestankih uskladili večino spornih vprašanj glede občinskega denarja. Na -seji si niso bili edini le glede amandmajev, vendar so v nekako dveumi razpravi vendarle prišli do sklepov. Predsednik občinskega sveta Franc Žolnir je: sicer pozval vse predlagatelje amadmajev naj svoje predloge umaknejo, če se jim zdi, da je njihovim zahtevam ugodeno v usklajenem proračunu, vendar pa so se svetniki kljub vsemu odločili še za zadnje popravke. Tako je svet sprejel predlog Franca Žolnirja, da se smejo vsa sredstva, ki so v proračunu predvidena za investicije, investicijsko vzdrževanje in druge odhodke, pa niso: natančno opredeljena, koristiti le po predhodnem soglasju občinskega sveta. Prav tako so sprejeli sklep, naj bi krajevne skupnosti smele koristiti sredstva le s privoljenjem občinske uprave, s čimer bi bila poraba sredstev pri občinskih službah nekako registrirana. Svetniki so sklenili nameniti milijon tolaijev za obnovo ceste v KS Golovlje na relaciji Juteršek-Ška-far-Selič v dolžini 700 metrov. Strinjali so se tudi z amandmajem svetnikov - Ribiča in Faleta, ki predvideva, da se sredstva za nabavo zaščitne opreme za gasilce namenijo izključno za to opremo in ne npr. LETO 1997 za nabavo komandnega vozila, medtem ko je bila poraba sredstev v prvotnem predlogu prepuščena odločitvi občnega zbora gasilcev. Svetnik Blatnik iz Griž je razmeroma složne občinske može nekoliko zmedel z vprašanjem, zakaj ni v proračunu predvidenega denarja za urejanje križišča v Grižah, ko pa so vendar sklenili, da se bo v proračunu predvidel denar za vse zadeve, ki so ostale iz prejšnjega leta nerealizirane. Po njegovih besedah se je v Grižah zamenjavala kanalizacija in se urejala razsvetljava ter križišče, za kar jev bilo predvidenih 28 milijonov. Četudi pa je bilo porabljenih le 22 milijonov, so jih dobili od občine le 16, izvajalci pa že; pol leta čakajo na: izplačilo preostalih šestih milijonov. Ker svetnik Blatnik svojega vprašanja ni oblikoval kot amandma,. predstavniki; občine pa so sploh ugovarjali, da je šlo za prekoračitev predvidenih sredstev, se je Franc Žolnir osebno zavzel, da bo do naslednje seje preiskal ali je bil kršen sklep sveta, da se vse nerealizirane zadeve prenesejo v letošnji proračun, ali pa gre v resnici za prekoračitev. Svetniki so zatem predlog odloka proračuna za leto 1997 skupaj z omenjenimi amandmaji sprejeli z dosedanjo direktorico Anko Krčmar, ki ji meseca: maja proteče mandat, vrši-teljica dolžnosti pa bo do imenovanja novega direktorja oziroma največ šest mesecev. Za vodenje razpisnega postopka za direktorja zavoda so na lasten predlog pooblastili župana Dobnika. DOMINIKA SAMBOLIČ mna mvke mrns mam ga Ministrstva za kmetijstvo, veterinarske in biotehnične fakultete, občine Žalec, zavarovalnic in drugi. Društvo ima že preko sto članov, po „ besedah njegovega predsednika Štefana Simončiča pa bodo nojerejcem v društvu na voljo koristne informacije, strokovno usposabljanje ter pomoč pri prodaji in uveljavljanju nojevega mesa, jajc in perja. CELJE, 14. aprila - Upravna enota Celje je izdala zbirnik najpogosteje uporabljenih vlog, ki jih morajo državljani izpolnjevati za pridobitev različnih potrdil in odločb. Iz zbirnikov si je dovoljeno fotokopirati potrebne obrazce in jih izpolnjene s priporočeno pošto poslati upravni enoti. S tem bodo na UE Celje zmanjšali gnečo pred okenci in skrajšali čas izdaje posameznega upravnega dokumenta. Pred uradniško okence bo treba le še po dokumente, ki jih je treba prevzeti osebno. Zbirnik je na voljo tudi preko interneta, kjer bo upravna enota obrazce sproti prilagajala zakonskim spremembam. CELJE, 14. aprila - Delavci Zlatarne Celje nadaljujejo že dva- krat prekinjeno stavko, saj letos še niso dobili izplačanega osebnega dohodka. Kar petina delavcev je v bolniški ali na čakanju, drugi pa brez zlata ne morejo delati. Stavki so se prvič pridružili tudi zaposleni v Zla-tarninih prodajalnah v Celju, Mariboru, Ljubljani in Murski Soboti. Na pogovoru z novinarji je predsednik uprave Boris Marolt zatrdil, da je Zlatarno še mogoče rešiti pred stečajem. CELJE, 15. aprila - Na celjski upravni enoti jim še ni uspelo rešiti niti polovice zahtevkov za vračilo po vojni odvzetega premoženja. V UE Celje, kjer obravnavajo vloge iz občin Celje, Štore in Vojnik, je v predpisanem roku prispelo 1072 zahtevkov, upravičencem pa so do konca letošnjega marca izdali 471 odločb. Za vračilo kmetijskih zemljišč ali gozdov je UE Celje prejela 312 zahtevkov in jih razrešila 152, za vračilo podjetij pa je bilo zahtevkov 60, v naravi so jih vrnili 18, 26 upravičencev pa je dobilo odškodnine. V proizvodnih prostorih Elkroja, podjetja za proizvodnjo modne konfekcije iz Mozirja, je bilo 8. aprila slovesno odprtje modernizirane šivalnice v Mozirju, ki je obeležilo tudi pričetek nove organizacije dela v proizvodnji in sovpada s 50-letnico obstoja podjetja. SODOBNO, KONKURENČNO PODJETJE Elkroj je bil ustanovljen 12. maja 1947, leta 1981 pa se je mozirskemu podjetju pridružil še manjši obrat v Šoštanju. Tudi Elkroju leta 1990 ni prizanesla katastrofalna poplava, zaradi krize poslovanja pa je bilo leto kasneje zamenjano vodstvo. Podjetje se je prestrukturiralo v delniško družbo z družbenim in zasebnim kapitalom, lastniki 63 odstotkov premoženja Elkroja pa so zaposleni v podjetju. Leta 1995 je Elkroj ustanovil tudi invalidsko podjetje, ki deluje v okviru matičnega podjetja. Osnovna dejavnost, s katero se v Elkroju ukvaijajo, je proizvodnja vseh vrst hlač, saj so največji proizvajalec hlač pri nas. Že leta 1972 je Elkroj izvozil prve kose hlač na zahodno tržišče Evrope v obliki dodelavnih storitev, 20 let kasneje pa so ustanovili tudi zunanje-trgovsko podjetje s sedežem v avstrijskem Celovcu. Danes uspešno prodajajo v več zahodnoevropskih državah, poznani pa so po kreativnem pristopu do razvoja blagovnih znamk: Elkroj, Formula El za športni program in Carier za elegantne moške in ženske hlače. Elkroj je član Združenja za tekstilno industrijo; njihov poslovni rezultat pa je od leta 1991 dalje pozitiven. Na leto proizvedejo 750 tisoč hlač, kar 84 odstotkov proizvodnje pa je namenjenih izvozu na zahodna tržišča Evrope. Že pred tremi leti so prejeli certifikat kakovosti ISO 9001, leta 1995 pa tudi priznanje združenja Manager “Ženskam prijazno podjetje”. S PREMIŠLJENIMI koraki v PRIHODNOST Otvoritev posodobljene šivalnice so pričeli učenci glasbene šole Digiton, MDIO CEUE «,1 (S,! IM,Ul! navzoče pa je najprej pozdravila predsednica začasne uprave Marija Vrtačnik. Povedala je, da Elkroj s tokratnim odprtjem zaključuje ciklus investicij, ki so vselej plod prizadevanja vseh zaposlenih in so v njihovi dejavnosti pomembne tudi kot spodbuda za boljše delo s končnim ciljem obdržati se in uspeti na trgu. Po njenih besedah se zaposleni v njihovem podjetju držijo prepričanja, da mora biti vsak delavec na svojem delovnem mestu 'carierisf, torej oblikovalec svoje uspešnosti. “Kljub nenaklonjenemu gospodarskemu položaju podjetje neprestano investira, saj ne želimo bežati v preteklost, ampak s premišljenimi koraki stopati v prihodnost,” je povedala Marija Vrtačnik in dodala, da so od leta 1991 do začetka letošnjega leta investicije znašale približno 6 milijonov DEM. 'Kdor dela danes tako kot včeraj, ga jutri ne bo več’, se glasi njihovo vodilo in aktivnosti se nadaljujejo s ciljem omogočiti varno, ekološko sprejemljivo ter predvsem stimulativno delovno okolje. Predsednica začasne uprave se je zahvalila vsem izvajalcem investicije, ki je bila izpeljana v rekordno kratkem času in izrazila upanje, da bo proizvodnja dobra še naprej, na zadovoljstvo zaposlenih in predvsem odjemalcev. Pomen nove pridobitve je izpostavil tudi Anton Venek, podžupan občine Moziije. Posodobljena šivalnica in nova organizacija dela bosta koristni tudi za cel kraj in njegove prebivalce, saj bo delavkam prav gotovo prijetneje hoditi na delo, vedoč, da bodo opravile več z manj truda. “50 let Elkroja pomeni, da je za njim dolga prehojena pot,” je poudaril mozirski podžupan, ki je podjetju zaželel tudi veliko uspeha, delavcem pa, naj še naprej delajo z zavestjo, da delajo tudi zase in za svojo družino. REORGANIZACIJA DELA V PROIZVODNJI Vodja projektnega tima zadnje investicije Marija Franko je navzočim pojasnila, da so težave v podjetju v začetku devedesetih nastale zaradi premajhnega vlaganja v lastno proizvodnjo. Sele z nastopom novega vodstva so se pričele investicije, ki pa se jih je do tega dne nabralo za cel kup. Podjetje je investiralo v nove stroje in v pripravo dela, od leta 1993 so sledile investicije v modernizacijo krojilnice, likalnice in šivalnice v Šoštanju, februarja lani pa je bila otvoritev lastne kemične čistilnice za potrebe prebivalcev doline. Tokrat je bila na vrsti posodobitev šivalnice v Mozirju, delajo pa tudi na zamenjavi računalniške opreme in modernizaciji s prehodom na enoten računalniški jezik. Letne investicije tako obsegajo približno 5 odstotkov celotnega prihodka. Ideja o reorganizaciji dela v proizvodnji se je porodila že pred dvema letoma, v Elkroju pa so k reorganizaciji intenzivno pristopili pred pol leta, ko so si predhodno ogledali organizacijo proizvodnega dela v v tujini. V reorganizacijo, s katero želijo brez dodatnih obremenitev delavcev povečati produktivnost za 18 odstotkov, je bilo vloženih 1,2 milijona DEM, ki jih je podjetje delno pridobilo s kreditom Ljubljanske banke, 40 odstotkov pa so prispevali iz lastnih sredstev. Z reorganizacijo je bilo doseženih več ciljev: boljša izkoriščenost specialnih strojev, v večini proizvodnje je uvedena višja specializacija dela, v krojilnici so vpeljali nadaljevalno delo, dosegli prihranke pri energiji, racionalizirali delo na delovnih mestih, ne da bi katero delovno mesto ukinili, posebnega pomena pa je prehod na enoizmensko delo. Od 700 zaposlenih v Elkroju je namreč kar 94 odstotkov žensk, njihova povprečna starost pa je 30 let, kar pomeni, da ima večina zaposlenih doma družine. Delo v eni izmeni jim bo dalo možnost bolj stalne in intenzivne skrbi za družino, delavke bodo bolj spočite, odprta pa je tudi možnost dodatnega dela popoldne. Za cilj so si zastavili tudi ohranitev čiste proizvodnje, saj se v takšnem okolju človek bolje počuti in bolje dela, v ta namen pa bodo znotraj podjetja organizirali tekmovanje proizvodnih skupin za 'Zlati znak Elkroja’. “Ustavi se lahko vsak, naprej gredo pa samo najboljši, je povedala Marija Franko, ko je podjetju in delavcem zaželela tolikšen uspeh tudi v naslednjih petdesetih letih. Elkroj bo svojih 50 let obeležil še enkrat, in sicer 17. maja s praznovanjem in modno revijo v Mozirskem gaju- DOMINIKA SAMBOLIČ Uradni prodajalec in serviser vozil STEPANČIČ Zadobrova 69, Škofja vas pri Celju Tel.: 063 461-150 * SUPER UGODNA CENA * MODEL 145 1.6 letnik 1996 BOGATA DODATNA OPREMA DARILO: AVTORADIO KENWOOD NOVO: ALFA ROMEO modela 145 in 146 z novimi 16V motorji -1.4 103 KM -1.6 120 KM -1.8 140 KM CENA ŽE OD 24.490 DEM ^aAčtctc & ocCCočttoLofof V Pogovor z Zdenkom Podlesnikom, predsednikom Lions kluba Celje - Keleia: Lions klubi po svetu delujejo že od začetka tega stoletja. V njih se združujejo ugledni in uspešni posamezniki, ki svoja prizadevanja usmerjajo v vsesplošni napredek družbene skupnosti. Skoraj 1,5 milijonov, lionsov deluje v 185 deželah sveta, preko klubov pa uresničujejo raznovrstne humanitarne projekte po vsem svetu in nasploh vodijo aktivnosti, ki ne koristijo zgolj lokalnim skupnostim, ampak prispevajo tudi k mednarodnem sožitju in solidarnosti. Zdenko Podlesnik predsednik novega Lions kluba Celje - Keleia V Sloveniji imamo že 23 Lions klubov, ki sodijo v bratovščino Lions club International, nedavno pa je bil v Celju ustanovljen Lions klub Celje - Keleia, ki je že drug tovrsten klub s sedežem v Celju. Člani novoustanovljenega kluba LC Celje - Keleia so imeli izjemno srečo, da je njihov ustanovni večer (charter night) s svojim obiskom počastil tudi svetovni predsednik LC International, Augu-stin Soliva. O organizaciji lionsov in o njihovih ciljih smo se pogovaijali s predsednikom novega Lions kluba Celje - Keleia Zdenkom Podlesnikom. “Kako ste prišli na idejo, da se pridružite Lions klubu?” “K sodelovanju so me povabili prijatelji, potem pa sem na prvi seji ugotovil, da me hočejo že kar za predsednika kluba. Pritegnil me je smoter kluba, namreč, da se družimo in pomagamo. Na začetku nas je bilo le pet ali šest, zdaj pa nas je že dosti več. Naš najstarejši član bo imel v kratkem 70 let, namlajši pa šele 30. V naš klub so včlanjeni tako zdravniki, odvetniki in ekonomisti kot tudi profesorji in igralci, skratka, prav pe- stro je. Sam sem se osebno zavzemal za to, da je struktura kluba zelo raznolika in da so vključeni tudi člani od drugod, ne zgolj iz Celja. Dva člana imamo celo iz Primorske, pa tudi žalski župan je zraven.” “Lions klubi po svetu obstojajo že od začetka stoletja, kdaj so prišli v Slovenijo?” “Pri nas so že od leta 1990, ko jih je k nam pripeljal Borut Miklavčič, sicer predsednik cone 2 v Sloveniji. Lions klubu Ljubljana, ki je bil ustanovljen leta 1990, je bil botrski klub Lions klub Karantanija iz Celovca, kjer se je vključil tudi gospod Miklavčič, na ta način pa so se Lions klubi prenesli v Slovenijo. Vsak novonastali Lions klub namreč potrebuje svoj botrski klub. Nekdo iz že obstoječega Lions kluba vzpodbudi nastanek novega kluba, potem pa se zbere skupina ljudi, ki želi ustanoviti klub. Tisti, ki je dal zamisel in pobudo za ustanovitev, je boter in se imenuje tudi guiding lion. V našem primeru je bil to gospod Ernest Zvar, predsednik prvega celjskega Lions kluba. Njegova funkcija preneha s charter night, saj je njegova dolžnost, da novemu klubu pomaga do ustanovne listine. Ko nam je gospod Žvar na ustanovitvenem večeru predal svečo, je njegova funkcija simbolično prenehala. Mi smo sicer nekaj časa razmišljali o tem, da bi si poiskali botrski klub iz kakšnega drugega kraja zaradi druženja, vendar nam je sam guverner predlagal, naj bo naš botrski klub iz Celja. Mi smo se s tem strinjali, saj konec koncev to osnovnih idej kluba ne spremeni.” “Zakaj ste se v Celju odločili za ustanovitev drugega kluba?” “Vsak klub naj bi štel nekje do 30 članov, in ko je kandidatov za Lions klube več, se ustanovi nov klub. Na določenem geografskem območju se iz več Lions klubov oblikujejo cone, iz večih con pa se formira tako imenovani distrikt. V Sloveniji je distrikt razdeljen na tri cone, znotraj katerih obstaja 23 klubov. Kot vidite, je organizacija lionsov precej hierarhična, vendar lionsom to ustreza. S sedežem svetovne lionistične organizacije komuniciramo preko guvernerja slovenskega distrikta, tja enkrat mesečno pošiljamo zapisnike o naših dejavnosti in delovanju, iz centra lionistične organizacije pa tudi prejemamo navodila. Skratka, organizacija je dokaj centralistično vodena, kar pa nam, kot že rečeno, ustreza. Meni osebno pa je poleg tega všeč tudi, da mandat predsednika kluba traja le eno leto, potem pa ga zamenja drug član, in torej funkcija nekako kroži.” “Kakšni so pogoji za vstop v lions klub?” “Kandidata morajo sprejeti vsi člani kluba. Načeloma naj bi bil klub raznolik, vendar pa naj bi bil član Lions kluba nekdo, ki uživa v družbi določen ugled, in je lahko njegovo članstvo klubu v ponos. V klubu nikakor ne morejo biti ljudje, ki so v kakšnem sodnem postopku. Sicer pa je Lions klub apolitična in areligi-liozna organizacija. Naše članstvo je pestro, med nami je tudi duhovnik, pa ljudje, ki so bili včasih v partiji. V našem klubu je politična ali religiozna opredeljenost posameznika nepomembna, te zidove smo podrli.” “Kakšne pa so dolžnosti članov?” “Vsak član se mora redno udeleževati klubskih večerov in klubu prispevali po svojih najboljših močeh. Naša prizadevanja so bila dosedaj u-smeijena v pridobitev ustanovitvene listine in v charter night, sedaj pa smo si zastavili cilj, da bomo zbrali sredstva za sklad za štipendiranje celjskih gimnazijcev.11 “Zakaj ste izbrali ravno gimnazijce?” “Mislim, da če želijo učenci iz generacije, ki sedaj končuje osnovno šolo, v življenju uspeti in nekoč postati ljudje, ki bodo morda primerni tudi za vstop v Lions klub, morajo imeti vsaj srednješolsko izobrazbo. Tudi v našem klubu ni nikogar, ki ne bi imel vsaj srednješolske izobrazbe. Za nas je pomembno, da se mlada generacija izobražuje in v življenju uspe, da se bodo mladi morda kmalu lahko vključili v Leo klube, ki so nekakšna različica Lions klubov za mlade do 28. leta starosti. Izobraženi in uspešni se bodo morda kdaj kasneje tudi sami želeli vključiti Lions klube, da bi pomagali drugim naprej. O-srednja ideja je torej pomoč nadarjenim, vendar ni stvar samo v tem, da denar zberemo, treba je tudi poskrbeti, da pride v prave roke. Ne gre tako, da bi mi nakazali denar v Ljubljano, Ljubljana bi ga nakazala nekam drugam, potem pa bi tisti, ki bi podeljevali štipendije, mogoče podelili štipendijo tudi tudi komu v Celju -to bi bilo nesprejemljivo. Mi sami bomo zbrali denar za točno določene ljudi, ki jim bomo mi sami tudi podelili štipendije. Vsem ravnateljem o-snovnih šol bomo maja poslali dopise, v katerih jih bomo naprosili, naj nam predlagajo po enega učenca ali učenko, čigar socialne razmere doma so šibke, pa je vendar po svojih šolskih rezultatih nadpovprečen in je aktiven tudi v obšolskih dejavnostih, obenem pa se je vpisal na eno celjskih gimnazij. Ko bomo imeli seznam teh učencev, bomo že letos junija podelili tri štipendije, potem pa bomo poskušali pridobiti dovolj sredstev, da jih bomo čez kakšna štiri leta morda lahko podelili že deset.” “Zakaj se po vaših izkušnjah posmezniki odločajo za članstvo v Lions klubu?” “Menim, da vsak človek doseže na neki življenjski prelomnici določeno stopnjo, ko se mu zdi prav, da za družbo stori še nekaj več. Vsak pošten človek, ki ima dva kosa kruha in poje samo enega, bo drug kos dal nekomu, ki ga potrebuje. Ljudje, ki smo v Lions klubu, smo prišli do takšnih spoznanj. Vsi delamo zastonj in prostovoljno, pri nas ni nihče nameščen za plačilo. Če bi vsi ljudje, ki imajo neke nadpovprečne dohodke in jih zapravijo za svoj luksuz, vsaj desetino tega denarja dali nam, bi mi lahko štipendirali zelo veliko dijakov. V Lions klubu smo nekako usmerjeni v to, da naj vsak član kluba letno priskrbi v sklad kluba 100 tisoč tolarjev. To ne pomeni, da toliko znaša članarina, ampak je to tisto, kar se od člana pač pričakuje. Tudi kar se naše charter night tiče, je bil vsak od nas zadolžen, da na prireditev pripelje določeno število gostov, ki so morali plačati 10 tisoč tolarjev vstopnine, ta denar pa je že šel v naš sklad za gimnazijce.” “Je formiranje sklada vaša edina ali le glavna zadolžitev?” “Na nivoju cone in distrikta se vedno odvijajo še druge stvari, saj pogosto sodelujemo s katero od svetovnih humanitarnih organizacij. Zdaj na primer tudi v okviru Lions kluba poteka akcija “Kapljica vode”, s katero se je na nas obrnil UNICEF. Naredili so študijo, koliko je vode na svetu in koliko je onesnažene, pa nas Kodeks lionistične etike: Dokazovati se z nudenjem pomoči, z marljivim delom in vzornimi dejanji Prizadevati si za uspeh, pošteno plačilo in dobiček, ne da bi z nepravilnimi dejanji omadeževali svojo čast in dostojanstvo. Zavedati se, da s svojim lastnim delom ne smemo oškodovati dela drugih, biti moramo pošteni do vseh in odkriti do sebe. Nesebično se spoprijeti z dvomi in zahtevami drugih in, če je potrebno, jih reševati tudi proti lastni koristi. Zavedati se, da je prijateljstvo cilj in ne sredstvo, da pravo prijateljstvo ni zaradi koristi, ampak zaradi duhovnih dobrin, ki iz njega izhajajo. Izpolnjevati dolžnosti državljana do domovine, države in skupnosti, v kateri živimo; vdano jim izražati svoja čustva, izvrševati dejanja, opravljati delo, nuditi čas in denar. Biti pozoren do bližnjega, nuditi pomoč šibkejšim, skrb prizadetemu ter pozornost trpečemu. Biti skop s kritiko. Darežljiv s pohvalo in skušati vedno graditi, nikoli rušiti. zaprosil za pomoč pri zbiranju denarja s pomočjo prodaje posebnih značk. Lahko rečem, da kjer koli so te humanitarne akcije, pomislijo tudi na nas in mi jim priskočimo na pomoč.” “Je to tudi priložnost za slovenske lionse, da se predstavijo izven meja domovine?’’ “Prav gotovo. Na svetovni ravni s pomočjo svetovnega kongresa vseh lionsov spoznavamo dejavnost drugih klubov in navezujemo stike. V Lions klube smo včlanjeni pretežno ljudje, ki smo na nekih položajih in zato zelo zasedeni ter neprestano nekje na poti. Za člana Lions kluba pa je prav zato bistveno, da si kljub svoji prezaposlenosti vzame čas za klubsko in prijateljsko druženje. Tu ne pridejo v poštev izgovori, češ, na klubski sestanek danes ne morem priti, ker grem na službeno pot - član Lions kluba službeno pot prestavi, da se lahko udeleži sestanka. Kadar pa se sestanka v resnici ne more udeležiti, se to da rešiti s pomočjo posebnih adresaijev, v katerih so tudi podatki o sestankih članov Lions kluba v tisti deželi, kjer se naš član trenutno nahaja. Če torej manjkaš na sestanku svojega kluba, ker si v tujini, poiščeš najbližji Lions klub in greš tam na sestanek. Povsod smo dobro sprejeti, to pa je tudi uspešen način druženja.” “Na vašem ustanovitevnem večeru je bil prisoten . tudi Augustin Soliva, svetovni predsednik organizacije lionsov. Je bil zadovoljen z delovanjem Lions klubov v Sloveniji?” “Pravzaprav je bil nad Slovenijo zelo presenečen. Kot veliko ljudi v svetu tudi on ni prav dobro vedel, do kod je segala vojna na področju nekdanje Jugoslavije. V svetovnem merilu je Slovenija zelo majhna dežela, kjer 200 ali 300 kilometrov že nekaj pomeni, za gospoda Solivo pa je ta razdalja praktično nična. Prav tako ga je presenetil naš ustvaijalni temperament in nasploh mu je bilo pri nas zelo všeč. Njegov umik je bil zelo natrpan, saj je bil v Sloveniji le 24 ur, a je kljub vsemu ostal z nami več kot uro dlje, kot je bilo predvideno. Čeprav je star že 74 let, je gospod zelo živahen; na prireditvi je pel, pa še plesal bi, če mu ne bi nagajali kolki. Mislil je, da so ljudje temperamentni samo v Latinski Ameriki, pa smo mu razložili, da smo Štajerci nekaj posebnega in naslednji dan kar ni mogel vajeti, da smo z zabavo nadaljevali do pol pete ure zjutraj. Obisk Augustina Solive je treba pravilno ovrednotiti in ga primemo ceniti. Vprašanje je, kdaj bo sploh še priložnost, da bo svetovni predsednik LC International obiskal Slovenijo. Verjetno mnogi tega ne bodo dočakali, saj so Lions klubi v 185 državah in znotraj teh držav je ogromno klubov. Lahko rečem, da smo imeli res srečo, da nas je obiskal, saj mislim, da imata eden ali dva kluba na leto to čast, da iz rok svetovnega predsednika prejmeta ustanovitveno listino. Če bi to primerjal z religioznim področjem, bi lahko rekel, da je to približno tako, kot če bi nas krstil papež. Take časti verjetno ne doživi vsak.” “Kakšne zasluge pa imajo lionsi v svetu oziroma kaj vse so dosegli?” “Lahko navedem zelo svež primer, ki mi ga je povedal predstavnik Lions kluba iz Hrvaške. Nekemu klubu v Zagrebu je bil botrski klub Lions klub iz Londona. Da bi njihovi njihovi prispevki zares dosegli pravi cilj, so londonski lionsi šli v t. i. akcijo “shoe-box” (škatla za čevlje). Vsak naj bi v škatlo čevljev dal vse tisto, kar krhko in želi dati nekomu v Bosni. Zbrali so 80 tisoč takšnih škatel, v katerih je bilo vse od hrane do zobnih krtačk in denarja. Da so njihovi prispevki čisto zares prišli v roke pravim naslovnikom, ki so bili pomoči najbolj potrebni, sta šla dva avtobusa lionsov iz Anglije v Bosno delit ta darila. Na lastno zahtevo so v času svojega obiska živeli na enakem nivoju kot reveži v Bosni, čeprav so to sami ljudje, ki so vajeni velikega prestiža. Drug tak dosežek lionsov je 75 tisoč dolarjev, ki so jih zbrali za gradnjo očesne klinike v Zagrebu. Naš botrski klub je na primer zbral veliko denarja za ultrazvočni aparat celjski bolnišnici. Lionsi smo svoj del prispevali tudi za Debeli rtič in zbiramo prispevke za gradnjo počitniškega doma za invalide.” “Nam morda za konec lahko razložite, od kod Lions klubom njihovo ime (lions=levi)?” “Beseda Lions pravzaprav ne pomeni levov kot živali, ampak je to kratica gesla Liberty Inteligence Our Nations Safety (Svoboda Modrost Za Varnost Naše Dežele). Prve črke teh besed se zgolj slučajno sestavijo v besedo lions, od tod pa tudi dva leva v našem grbu. V prvi vrsti pa gre za ljudi, ki želijo pomagati.” DOMINIKA SAMBOLIČ CELJE DOBILO SE EN LIONS KLUB V celjskem Narodnem domu je imel 16. aprila Lions klub Celje -Keleia t.i. 'chartcr night\ čarterski večer, s katerim je bil že drugi celjski Lions klub uradno sprejet v mednarodno zvezo Lions Club International. Prireditve se je udeležil tudi častni gost Augustin Soliva, 80. svetovni predsednik LC International, ki sicer živi in dela v Braziliji. V novi Lions klub je včlanjenih 24 uspešnih posameznikov, ki so sklenili zastaviti svoje: moči za vsesplošni napredek družbene skupnosti. Kot zanimivost velja omeniti, da je bila cena vstopnice za chartcr night 10 tisoč tolarjev, veš dobiček pa jL šel v sklad za štipendije ; celjskih gimnazijcev. Vstopnice so bile razprodane in prireditve se je udeležilo približno 230 ljudi. OPEL O AVTOHIŠA JAKOPIČ NASA PONUDBA: - prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL - sistem staro za novo, staro za staro - pooblaščen servis, garancijska popravila - kleparstvo, ličarstvo - prodaja originalnih rezervnih delov in - možnost hipotekarnih kreditov in odplačila na čeke - preizkusne vožnje z vozili OPEL IZJEMNI POPUSTI do 4.380 DEM Prepričajte se o naši ponudbi, z veseljem vam bomo svetovali. Velenje, Kosovelova 16, tel. 063/855-975, 864-380 Del. čas: pon-pet: 7.30 do 12. in 13. do 16. ure, sob: 8. do 12. ure. Celje, Mariborska 93, tel. 063/411-909 Del. čas: pon-pet: 9.30 do 13. in 13.30 do 17. ure, sob: 9. do 13. ure. KREDIT, LEASING DO 5 LET Praznično ozračje na 1. maj je prastara ljudska značilnost. Praznik delavcev je postal šele pred dobrimi sto leti. Tudi ta praznik je - kot juijevo - povezan s čaščenjem cvetja, zelenja in drevja, nasploh pa je simboliziral začetek poletja. Ime za mesec maj naj bi dala rimska boginja Maia, ki je bila Merkutjeva mati, sicer pa ime izvira iz Indije, kjer beseda maya poleg osebnega imena obeležuje tudi posebne nadnaravne sile sonca ter meseca in materijo. Ta prastara pojmovanja so se ohranila tudi v krščanstvu, kjer je Kristusova mati Marija poleg matere tudi materija (ista beseda) in ji je zato posvečen ves mesec maj. Razen z Majo je ta praznik povezan tudi s Floro, boginjo rož in pomladi. Za prvi maj so hodili Rimljani vsako leto k verskim obredom v jamo Egerio. Samo ženske pa so na ta dan častile v sodnikovi palači Bono Deo, boginjo z mnogimi imeni, ki je moški sploh niso smeli poznati. U jrEE? MIZARSTVO KUGLER % \ j/ Izdelava pohištva in opreme za vse vrste lokalov z montažo ^ Pondor 24a, 3304 TABOR, Tei: (063)727-388, M tel.: (0609)620-270 PROJEKTIRAMO, IZDELUJEMO, MONTIRAMO E| OPREMA VSEH | VRST LOKALOV ' pl OPREMA PISARN K SVETOVANJE IN KOMPLETNA [ OPREMA STANOVANJ > 1. maj so praznovali sredi cvetnega praznika floralije, s katerim so radostno sprejemali novi, topli letni čas, povezan pa je bil tudi s fonta-nalijo, praznikom, posvečenim duhovom poživljajoče vode. Takrat so vodnjake lepo okraševali, kar se je preneslo tudi na krščanstvo, na vejevje poleg vodnjakov pa so obešali trakove ali obleke bolnikov, da bi jih vodni duh ozdravil. Zgodnejše praznovanje 1. maja je poznalo kralja in kraljico. Najbrž so zato angleški kralji z dvoijani za ves dan odhajali v gozd. V zgodnjih časih so zlasti v gozdovih prirejali tudi orgije, da bi na magičen način zbudili speče sile v naravi. Poroka med majskim kraljem in kraljico je bila spomin na pradavno sveto poroko, ki je simbolizirala povezavo med vsemi živimi bitji. Majska kraljica je preživela majskega kralja in je vladala iz svojega s cvetjem obloženega prestola, njeni prebivalci pa so bili otroci, ki so nosili kite in vence iz cvetja. Keltski, irski 1. maj, imenovan Beltane (Bealtaine - sijoči ogenj, irsko), je najbrž spomin na prastari pastirski praznik. Ta dan so prižgali beltanski sveti kres, okrog katerega so plesali v smeri sonca. Čez ogenj so gnali živino, da bi ostala zdrava in še danes obesijo Irci za 1. maj nad ognjiščem jerebiko, da ne bi kdo čez leto zaklel hiše. Na ta dan so jedli tudi posebne ržene kolačke in ovsene hlebce. Na majski večer so se na zemljo spustile čarovnice, ki naj bi jih odgnali kresovi. Znane so bile tudi igre, boji med dobreim in zlim, med poletjem in zimo. Poletje je najprej ujeto, potem izpuščeno, nazadnje pa triumfira nad zimo. 1. maj je ponekod jrrevzel tudi vlogo 1. aprila in na Svabskem so tistega, ki so ga naplahtali, imenovali 'majska gos’ ali 'majski vol’. Prvomajska rosa naj bi po izročilu pozdravila jetiko, golšavost ali slabovidnost, mladim dekletom za celo leto ohranjala lepoto in nasploh Mlaj je prastara indoevropska dediščina, čeprav prva poročila a njem izvirajo šele iz 13. stoletja iz Francije. Postavljanje mlajev je bilo v navadi tudi ob drugih letnih praznovanjih, vselej pa so okoli njih veselo plesali. V Mehiki in Venezueli so poznali voladores, letalce, ki so se za noge privezali na dolgo vrv na vrhu visokega mlaja, potem pa jih je kdo s posebnim postopkom vrtel, da so leteli okrog droga kot na vrtiljaku. prinašala srečo. V srednjeveški Angliji je bil ta dan velik javni praznik in na večih koncih vasi so postavili mlaje, simbole pomladi (mlaj po naše pomeni mlad). Pri nas je 1. maj pripadal Florijanu, Filipu in Jakobu, ki so jim rekli 'kmečki tijaci’ in so verjeli, da kmetom prinašajo srečo. Ljudje so na ta dan okrasili z mladim zelenjem dvoriščna vrata, živino in voz, zraven pa veselo vriskali. Najpomembnejše je bilo tudi pri nas postavljanje prvomajskega mlaja. Smrekov mlaj je imel na vrhu bunko in zastavo, pod smrekovino na vrhu pa na deblo pritijene vence cvetja in zelenja Deblo je bilo ovito z bršljanom, na spodnjem koncu pa je bilo pogosto pritrjeno veliko cvetno srce z napisom npr.: Pozdravljena kraljica majnika. 1. maj je tudi prvi dan šmarnic, verskih čaščenj Marije. Pobožnost, ki so jo začeli imenovati po majniških cveticah, šmarnicah, ki so krasile cerkve, so kmalu pričeli opravljati tudi pri kapelicah in znamenjih. Beseda šmarnice seveda izvira iz okrajšave imena sv. Marije in zanimivo je, da si za 1. maj tudi v Franciji vsi darujejo šmarnice. Ta dan pa je tudi mednarodni praznik dela, spomin na leto 1886 v Chicagu, ko so delavci postavili zahtevo po osemurnem delavniku, policija pa je povzročila med njimi pravi pokol. V Ljubljani so delavci 1. maj praznovali prvič že leta 1890, praznovanje pa je sčasoma preraslo v delavske shode, kulturne prireditve in veselice. Prastari pomen majskih obredij je pri nas zaradi tega popolnoma zbledel. TRGOVINA S KURILNIM OLJEM Teflonska zaščita motorjev Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 GRAFIKA-TRGOVINA-ZASTOPANJE 3310 ŽALEC, CELJSKA C. 4, TEL.: 063/ 715-370, FAK: 063 715-152 • barvne prospekte, kataloge, plakate, koledarje, razglednice, mape ... • bloke, obrazce, rokovnike ... • papirne etikete obesne, kodirane, samolepilne, deklaracijske... • vse vrste štampiljk na gumi, za izdelavo katerih smo pooblaščeni na osnovi dovoljenja Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo št. 003-10/90 z dne 05.06.1990. i mrnum. sofifin ° mniBi goncu V Občinski matični knjižnjici v Žalcu je bilo 17. aprila predavanje ob diapozitivih in glasbi Eve Šoster in Petre_ Prodan o Južni Ameriki. Popotnici sta pripravili Peru Bolivijo, Čile in Argentino, : obiskovalcem pa sta predstavili Inke, indijansko življenje na visoki planoti, plavajoče otoke na jezeru Titicaca, bolivijski pragozd, puščavo Atacama, Ignazu slapove in še kaj. Osrednja knjižnjica Celje in založba Epsi sta 8. aprila predstavila ! faksimilirano izdajo Cdske kronike, kot je izšla leta 1854. Takrat je bila prvo delo, ki je obravnavalo zgodovino Celja od antičnih začetkov, prek srednjega veka v znamenju grofov Celjskih, do j srede 19. stoletja. Knjigo v navadni in bibliofilski izdaji sta predstavila prof. dr. Vasilij Melik in prof. Branko Goropevšek. Plesni teater Igen Studia za ples Celje se je pod vodstvom Igorja Jelena udeležil festivala plesa in pesmi Kalinka, ki je od I 9- do 14. aprila potekal v makedonskem mestu Gevgelija. Celjani so nastopili z izbrano predstavo Jaz Alexi si želim..., v kateri ima glavno vlogo Alexandra Vučkovič. Konec aprila se bodo udeležili tudi festivala Fagagna v Italiji, medtem ko se bodo mladi plesalci predstavili s plesno slikanico na gledališkem festivalu |v Izoli. V prostorih Galerije Keleia celjskega Muzeja Novejše zgodovine je bil ob razstavi Gorenjskega muzeja iz Kranja Dr. Janez Bleiweis |'n njegov čas 11. aprila Bleiweisov večer. Obiskovalce je po : razstavi najprej odpeljala muzejska svetovalka Majda Žontar, | sledilo pa je predavanje Dr. Bleiweis kot oče naroda na literarni \sceni in jezikovni fronti dr. Igorja Grdine. Večer je z odlomki iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic popestril Peter Simoniti. V okviru projekta “Zbori celjskih srednjih šol se predstavljajo” je bilo 11. aprila v Celju pet koncertov, na katerih so se predstavili Mešani mladinski zbor Šolskega centra Celje pod vodstvom Metke Jagodič-Pogačar, Dekliški pevski zbor Gimnazije Center, ki ga vodi Barbara Arlič, in Mešani mladinski zbor I. gimnazije v Celju pod vodstvom Adriane Požun Pavlovič. Trije i koncerti so se odvijali v celjskem Narodnem domu, na dveh pa |so dijaki vseh treh zborov peli v samem središču Celja. V Glasbeni šoli Celje je bil 16. aprila peti abonmajski koncert v letošnji sezoni. Igor Ozim na violini in pianist iz Anglije Alan Brovvn sta predstavila dela Ludwiga van Beethovna Sonata v F-duru (Pomladna), op. 24 in Sonata v G-duru, op. 96 in Sonata v A-duru, op. 47 (Kreutzerjeva). V Narodnem domu y Celju je 17. aprila nastopil Komorni moški ] zbor pod vodstvom Cirila Vertačnika. Ta svoj redni letni koncert :so posvetili spominu na profesorja Egona Kuneja. Zveza kulturnih organizacij Žalec^ je 12. in 13. aprila pripravila revijo pevskih zborov občine Žalec, ki je bila v dvorani Zadružnega doma Gotovlje. 12. aprila ob 17-ih so tako prepevali: Kvintet Dobroveljski fantje, Vokalna skupina Vrtnica Šempeter, Moški pevski zbor Ponikva, Dekliški pevski zbor Vransko, Mešani pevski zbor Andraž, Savinjski oktet Žalec, Dekliški pevski zbor Gomilsko in Moški pevski zbor Prebold. Ob 20. uri istega dne so nastopili Moški pevski zbor PD Tabor, Mešani pevski zbor Polzela, Šempeter, Ženski pevski zbor Gotovlje, Moški pevski zbor Polzela, Mešani pevski zbor Petrovče, Moški pevski zbor Braslovče in Mešani pevski zbor PD Tabora. Prireditev se je nadaljevala 13. aprila ob 17-ih, ko so se predstavili Dekliški pevski zbor Galicija, Moški pevski zbor Petrovče, Mešani pevski zbor Vransko, Moški pevski zbor KD Tabor, Ženski pevski zbor Griže, Moški pevski zbor Gotovlje in Mešani pevski zbor Oljka Polzela. Podjetje Fit Media se je odločilo, da bo pričelo izdajati literarno revijo za mlade talente. Revijo bo vsebinsko oblikoval uredniški odbor pod vodstvom Antona Šepetavca v katerem so še: Jana Kvas, Ljudmila Kajtner, Alenka Šalej, Marjan Posavec in Mohor Hudej. Besedila, ki jih lahko do 26. aprila na naslov Fit Medie prispevajo mladi med 15. in 25. letom, niso niti vrstno niti zvrstno omejena. Pobudniki revije verjamejo, da je na Celjskem veliko mladih, ki imajo literarne ambicije, tako kot v časih uspešne celjske literarne revije Obrazi._________ PODELJENA NAJVISJA CELJSKA PRIZNANJA Na predvečer občinskega praznika Mestne občine Celje, ki je bil 11. aprila, je bila 10. aprila ob 19.30 v celjskem Narodnem domu osrednja slovesnost s podelitvijo najvišjih priznanj Mestne občine Celje. Že ob 18. urir je pred Narodnim domom zaigral Pihalni orkester Emo Celje, ob 19-ih pa so v središče mesta prijezdili v opravo celjskih knezov odeti jezdeci. Sledil je slovesni dvig celjske zastave, zbrani Celjani pa so si lahko napasli oči na redkokdaj videnih srednjeveških oblačilih deklet in fantov, ki jim je pripadla ta čast. Prireditev se je zatem prestavila v dvorano Narodnega doma, kjer je obiskovalce najprej pozdravil celjski župan Jože Zimšek. “Ko je Celje leta 1451 dobilo mestne pravice, je bilo mogočno mesto, pomembno pa je bilo tudi že prej,” je izjavil celjski župan in dodal, da smejo biti Celjani ponosni tudi na marsikateri dosežek zadnjih let. Celje gradi socialna in neprofitna stanovanja, v mesto si prizadevajo pripeljati višje in visoko šolstvo, dograjujejo in prenavljajo že obstoječe šole, uspešni so celjski športniki, dogradili so že prvo fazo mestnega odlagališča odpadkov, poteka pa še plinifikacija in urejanje vodovoda. Jože Zimšek je poudaril, da mora Celje prostorsko ostati arhitekturno privlačno, zdravo in urejeno mesto, kot ga je nekoč na fotografijah zabeležil Josip Pelikan, čigar atelje bo odprt 25. aprila. Potrebno bo prebroditi še finančne težave in razvijati kvalitetne medsebojne odnose, da bo Celje lahko postalo in ostalo živahno ter ustvarjalno mesto, je zaključil celjski župan in se zahvali nagrajencem za njihov prispevek k razcvetu Celja. Za odsotnost na prireditvi sta se opravičila predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki sta Celjanom, še posebej pa nagrajencem, čestitala za njihov praznik. Najvišja priznanja Mestne občine Celje sta podelila župan Jože Zimšek in predsednik celjskega občinskega sveta Lojze Oset. Bronasti grb Mestne občine Celje je bil podeljen štirim nagrajencem: profesorju Slavku Deržku za izredno uspešno učenje francoskega jezika na I. gimnaziji Celje, igralcu Tomažu Gubenšku za izvrstne interpretacije moških vlog v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, koreografinji Gogi Stefanovič-Erjavec za pomembne uspehe na področju modernegajrlesa ter pesnici in pisateljici Bini Štampe-Žmavc za izredne dosežke pri ustvarjanju za otroke. Dobitniki srebrnega grba so bili trije: poslovni sistem Aero za dosežke v gospodarski preobrazbi -grb je prevzela direktorica Milena Brezigar, gospodarska družba Miro-teks za posebne gospodarske dosežke - nagrado je prevzel direktor Roman Gracer - in Osrednja knjižnjica Celje ob 50-letnici uspešnega delovanja, za katero je bil grb zaupan Janku Grmadniku. Zlati grb je to leto šel v roke primariju dr. Jožetu Četini, specialistu za reanimacijo in anestezijo, kateremu je bil podeljen za življenjsko na področju medicine. Dr. Cetina se je zahvali celotni ekipi, ki si je prizadevala za vzpostavitev oddelka reanimacijev in anestezije v celjski bolnišnici. Se en zlati grb za vrhunske umetniške dosežke pa je prejela igralka Anica Kumer, ki se je zahvalila predvsem celjski publiki. Z najvišjim priznanjem Mestne občine Celje, nazivom častni meščan Celja, pa je bil tokrat počaščen profesor Stanko Lorger za izjemen prispevek na področju športa, ki ima trajen pomen za promocijo Celja. Profesor Lorger se je zbranim od srca zahvalil za izjemno čast, ki so mu jo izkazali, povedal pa je tudi, da je na svoji življenjski poti skušal za Celje storiti vse, kar je mogel. Tudi predsednik celjskega občinskega sveta se je pridružil čestitkam nagrajencem, ki so po njegovem mnenju tudi v teh nenaklonjenih časih dokazali, da je mogoče na marsikaterem področju uspeti. S kulturnim programom so prireditev popestrili člani celjskega Godalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Nenada Firsta, igralec in režiser Miha Alujevič, je na pričetku prireditve zapel himno; mlada igralka Tina Gorenjak je nastopila v vlogi Barbarev Celjske z recitacijami iz dela Otona Župančiča Veronika, nagrajeni igralec Tomaž Gubenšek se je predstavil z odlomkom iz dela Gor-gonin dar, v koreografiji nagrajenke Goge Stefanovič-Eijavec pa je zaplesala Andreja Cepuš z delom Zrcalne podobe Roze Mlakar. D. SAMBOLIČ V CELJSKEM DOMU V APRILU Do konca aprila so v Celjskem domu pripravili se tri prireditve. 24. aprila, ob 19. uri bo imel Slavko Gazvoda v kavarni Celjskega doma predavanje z diapozitivi S. poti po Kambodz.. Naslednjega dne ob 20-ih bo v veliki dvorani Celjskega doma Večer na vasi. v katerem bo nastopila Kozjanska folklorna skupina, ogledati si bo moč domače običaje in prisluhniti ljudskim pesmim, za konec pa bo sledila še ESSKSet« Veronikine m.itineje !e In,kovna jalo lutkovno gledališče Zoom v so- 500 tolatjev. IZ POLICIJSKE TRČIL V DREVO. V sredo, 9. aprila, ob 20.27 uri je 32-letni Srečko H. iz Studenc vozil neregistriran osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Dolenje vasi proti Sv. Lovrencu. V bližini stanovanjske hiše št. 10 je v blagem levem ovinku zapeljal na desni rob vozišča ter po nekaj metrih trčil v drevo. Pri trčenju se je težko poškodoval 31-letni Stanislav O. iz Andraža pri Polzeli. ZADELA PEŠCA. V petek, 11. aprila, ob 11.00 uri je na regionalni cesti izven naselja Mozirje med prehitevanjem tovornega avtomobila 20-letna Valerija F. iz Mozirja s stranskih ogledalom oplazila 67-letnega pešca Milana Š. iz Mozirja, ki je zaradi padca utrpel hude telesne poškodbe. POŠKODOVANI SOPOTNICI. V ponedeljek, 14. aprila, je 34-letna Vilma B. vozila osebni avtomobil iz smeri Petrovč proti Velenju in v Arji vasi začela prehitevati pred seboj vozeči traktor. Ko je pripeljala vzporedno s traktorjem, je začela zavijati na levo dovozno stran. V tem trenutku je za njo pripeljal voznik osebnega avtomobila, 31-letni Milan Ž. iz Celja, in trčil vanjo. Pri tem so se v vozilu Vilme hudo poškodovale, 10-letna Tamara in 3-letna Damjana B., obe iz Arje vasi. PO OPLAŽENJU ČELNO TRČENJE. V sredo, 16. aprila, je 25-letni Darijan K. iz Dobje vasi pri Ravnah na Koroškem vozil iz smeri Vranskega proti Trojanam. V Zajesovniku je zapeljal na desno bankino, od tam pa na levo na levi vozni pas. Po njemu je v tem trenutku pripeljal 39-letni BELEŽKE Iztok S. iz Lopate pri Celju. Vozili sta se oplazili, takoj zatem pa je Darijan čelno trčil v nasproti vozeči osebni avto 62-lentega Claudia K. iz Italije. V trčenju se je voznik Claudio hudo telesno poškodoval. OSKRBEL SE JE Z ZLATNINO. Med 3. in 4. aprilom je neznanec obiskal hišo Mihaela G. v Ulici Nikole Tesla in od tam odnesel nekaj kosov zlatega nakita in žensko ročno uro. Lastnik je bil oškodovan za več kot 50.000,00 SIT. UKRADEL REZERVNO KOLO. V noči iz 4. na 5. april je neznanec na parkirnem prostoru podjetja Sadex v Ločici ob Savinji s parkirnega avtomobila znamke IVECO odmontiral in odpeljal rezervno kolo. Podjetje Sadex je oškodovano za 70.000,00 SIT. POŽAR ELEKTRIČNEGA DROGA. V nedeljo, 6. aprila, je okoli 5.00 ure v Dolenji vasi zagorel lesen električni drog. Ogenj je pogasilo PGD Prebold. V požaru je nastalo za 200.000,00 SIT materialne škode. Policisti so ugotovili, da je v neposredni bližini neznanec prejšnji dan kuril odpadke, ni pa pogasil ognja, zato se je zaradi vetra vžgala podrast in zajela tudi elektronski drog. TUJCI. Nekaj minut po 3.00 uri so žalski policisti pred hotelom kontrolirali voznika avstrijske registracije, Sadika A., drž., Turčije, ki začasno biva v Avstriji. Poleg žene, ki je drž., Slovenije, so policisti v vozilu odkrili še pet državljanov Turčije, ki so ilegalno prišli v Slovenijo s pomočjo državljanov Hrvaške. Namenjeni so bili v Avstrijo. Ker Turki niso imeli ustreznih dokumentov, so bili začasno nameščeni v prehodni dom za tujce. Zoper organizatorja ilegalnega transportiranja bo podana kazenska ovadba. ZAGORELO V KLETNIH PROSTORIH. V torek, 8. aprila, je zagorelo v kleli stanovanjske hiše v Šmihelu, last Franca G. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi otroške igre. Požar so pogasili domači, kljub temu je nastalo za 500.000. 00 SIT škode. ZAGORELA KUHINJSKA NAPA. V Črnovi je v stanovanjski hiši v petek, 11. aprila, v dopoldanskem času, zagorela kuhinjska napa. Kot so ugotovili, je do požara prišlo zaradi kratkega stika. Kljub temu, da so požar pogasili, je nastalo na opremi v kuhinji za 400.000. 00 SIT škode. VLOM V BRUNARICO. Med 31. marcem in 12. aprilom je neznanec vlomil v brunarico, last Taborniškega društva ROD II. Grupe odredov v Kokarju. Odnesel je lok in lastnika Petra M. iz Celja oškodoval za okoli 15.000,00 SIT. ODNESEL ČEKE IN OSEBNO IZKAZNICO. V ponedeljek, 14. ajrrila, je neznanec vlomil na Čopovi ulici v Žalcu v stanovanje, last Igoija O., in iz njega odnesel več čekov ter osebno izkaznico. EKSPLOZIJA PLINA V STANOVANJU. V torek, 15. aprila, okoli 2.20 ure je v kuhinji stanovanjskega bloka na Čopovi ulici, last 36-letne Danice M., eksplodiral gospodinjski plin, ko je le ta hotela prižgati plin na plinskem štedilniku. Takoj po požaru je nad štedilnikom postalo vse črno in sajasto, nato pa je prišlo do eksplozije plina. Na srečo ob eksploziji ni bil nihče poškodovan, nastalo pa je za 250.000,00 SIT materialne škode. Vzrok za eksplozijo na plinski napravi, ki je bila nedavno tega s strani pooblaščenega servisa zamenjena, pa kriminalisti še raziskujejo. Z LOPATO NAD AVTO. Kaj se je 36-letnemu Valentinu iz Pongraca zameril osebni avto, ve le on sam. V nedeljo zvečer se ga je lotil kar z lopato, ko je bil parkiran pred gostilno. Na vozilu Antona G. iz Celja je povzročil za 100.000,00 SIT škode. Zakaj je to počel, bo moral pojasniti pri sodniku. ROJSTVA Monika STRNIŠNIK iz Braslovč - deklico Urška DRAME iz Polzele - deklico Sahar POVH iz Ljubnega - deklico Darja RAMŠAK iz Petrovč - deklico Nevenka POTEKO iz Polzele - deklico Silva MIHEVC iz Braslovč - deklico Jerica MERZELJ iz Prebolda - fantka Ranka KOVAČEVIČ s Polzele - fantka Alenka UMBREHT s Polzele - deklico Brigita KREFL iz Mozirja - fantka Anica RANDL iz Šempetra - deklico Brigita KRANJEC iz Prebolda - deklico Mojca GRADIŠEK iz Žalca - deklico Aleksandra POLAK iz Žalca - fantka Dušanka ZORKO iz Griž - fantka Elvisa BRKOVIČ iz Žalca - fantka SMRTI Julijana ZAPUŠEK iz Šentruperta, 101 leto Marija PELKO iz Šentruperta, 86 let Egidij ŠUSTER iz Polzele, 79 let Angela IRMANČNIK iz Šmartnega ob Dreti, 82 let Robert OMLADIČ iz Šmartnega ob Paki, 65 let Frančiška RIZMAL iz Grajske vasi, 89 let Vinko TURNŠEK iz Rakovelj, 79 let Neža BIZJAK iz Letuša, 92 let Anton KOMPOLŠEK iz Gotovelj, 66 let Josip JURENEC iz Polzele, 73 let : Anton JEREB iz Prebolda, , 75 let Jožefa SKOK iz Šmartnega ob Dreti, 96 let Ernest JURKOVIČ iz Pongraca, 75 let Marjana SELES, iz Dobrteše vasi, 43 let Jožef KREŽE iž Marija Reke, 53 let Jožef SKOK iz Varpolja, . 53 let Franc GOSTENČNIK iz Radegunde, 75 let Antonija ŠKOBERNE iz Petrovč, 76 let Vinko HRASTOVEC iz Ločice, 47 let Joseja ŠKRUBEJ iz Teharij, 88 let Janez KRAMAR iz Bele, 42 let POROKE Avgust LIKEB iz Založ in Simona JELEN iz Andraža nad Polzelo Vitomir MAGAJNE iz Petrovč in Bojana POLAK iz Celja Tomaž PLEVČAK iz Ločice ob Sav. in Lidija ČOVRAN iz Celja Dominik TEHNIK iz Juvanj in Mateja LIKEB iz Založ p(6)@fPMWhM\ §19MW£\ + Vrečarjei/a 2, leLMS/lH-SlO, 715-605 ^ ooooms-m NOVA AKCIJA UNZ CELJE Pred dobrim letom je UNZ Celje izvedla novo organiziranost v cilju izboljšanja učinkovitosti dela in izboljšanja občutka varnosti ljudi, saj se s tem prilagaja delo policije novim sodobnim razmeram. To je bil tudi povod, da je novoimenovani minister najprej obiskal ravno celjsko UNZ. Načelnik Stane Veniger, minister Mirko Bandelj ter sekretar Boris Likar na obisku v Celju. Ne bo odveč poudariti, da je na celjskem v vsaki Upravni enoti po ena samostojna policijska enota s splošnim delovnim področjem: Postaja mejne policije v Rogaški Slatini ter Prometna policijska postaja v Celju. Na terenu pa so policijske pisarne v Vojniku, Radečah, Zidanem mostu, Kozjem in na Rogli. Zaradi večje preventive in tudi svetovanja so uvedli vodje policijskih okolišev, na policijskih postajah pa so uvedli tudi policiste - kriminaliste. POLICIJA Med sejmom Avto in vzdrževanje v Celju so na posebni stojnici prikazali vso tehniko, ki jo uporabljajo pri svojem delu, organizirali pa so tudi tiskovno konferenco ter okroglo mizo: da BI ŽIVELI VARNO. Pripravili so tudi zloženko, ki je najbolj celovita za vsakdanje življenje, zato tudi nosi takšen naziv. V zloženki načelnik UNZ Celje Stane Veniger poudarja, da je osebna in skupna varnost dobrina, ki postaja ena od ključnih sestavin kakovosti življenja, ki pa je pogosto ogrožena. Da bi pa tudi v bodoče občanom zagotoviti visoko stop- njo varnosti, vabijo tudi občane k sodelovanju, zloženka pa naj bi jim bila v pomoč. V njej je zbranih nekaj statističnih podatkov, ki opozarjajo na neposredno ogroženost na različnih področjih. V zloženki ponujajo nekaj odgovorov, kaj lahko občani preventivno store sami, da ne bi nekega dne postali žrtev ali oškodovanec. V zloženki je zato kopica nasvetov. Moramo se zavedati, da varnost ni odvisna samo od policistov in ne samo od občanov, in le s skupnimi akcijami bodo oboji uspešni. Takšen pa je tudi bil cilj nastopa na sejmu v Celju. Za prizadevanje pa je UNZ Celje od organizatorja sejma prejela priznanje. Ob novi organiziranosti pa je UNZ Celje ob imenovanju za “vzorčno upravo” zaposlila tudi profesionalnega predstavnika za stike z javnostjo, ki je s posebno delovno skupino izdelal tudi projekt “stiki z javnostjo”. V njemu so med drugimi predvideni načini in metode kratkoročnega in dolgoročnega izgrajevanja odnosov med policijo in javnostjo. Opredeljena je vsebina dela in podani so predlogi za ustvarjanje partnerskih odnosov med policijo in javnostjo. Na sejmu pa se je (udi pokazalo, da ljudje želijo sproščenih razgovorov s policisti, saj je bila stojnica vseskozi oblegana. Da bo to še lažje, je prav, da ljudje pri policistih poiščejo za njih pripravljeno zloženko, iz katere se bodo marsikaj naučili. Zato si velja zapomniti njen naslov: DA BI ŽIVELI VARNO. -nko PREVEC IN PREMALO ENERGIJE NA LJUBNEM V samem trgu Ljubno imajo dve cerkvi, ki nista razkošno osvetljeni samo ponoči, marveč tudi Za dne. Okrog dveh sta Se sukala urina kazalca, ko je na Rosuljah zaslepljujoč žarek poskušal premagati pomladansko sonce. Po prepričanju županije pa imajo v občini Ljubno še tudi pet domačij brez električne e-nergije. Cerkev ima denar, v Iju-benski občini pa se nadeja še znatnih hektarjev vrnjenih gozdov. Manj denarja ima na razpolago Anka Rakun, še manj pa tisti, ki nimajo niti s a m o u m e v n e g a dosežka dvajsetega stoletja. Tekst in Na Rosuljah svetijo tudi podnevi ‘Podjetje za obdelavo lesa in trgovino Ljubija 55, 3330 Mozirje, ‘Tel. in /a*: (063) 831-681 Mizarstvo %pval, d. o. o. Za vas z visoko tehnologijo in prepoznavni) jalovostjo stavbnega pohištva! Izdelava oken in balkonskih vrat raznih oblik in dimenzij po naročilu! V VELENJU POLETI MEDNARODNI MLADINSKI KAMP Počitniška zveza Kažipot Velenje je od 10. do 13. aprila v Velenju gostila Mednarodno mladinsko konferenco partnerskih mest, ki so se je udeležili predstavniki Španije, Francije, Nemčije, Poljske, Belorusije, Madžarske Nizozemske in Šlovenije. Tudi naša država je namreč vključena v program mednarodnih mladinskih izmenjav, katerega cilj je prispevati k izobraževalnemu procesu mladih v vseh partnerskih mestih in okrepiti sodelovanje med mladinskimi strukturami v Evropi. Goste je pozdravil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktor_Urada mladine Slovenije Stanko Šalamon, predstavili so se jim Šolski center Velenje, Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje - varstveno delovni center Ježek in PZ Kažipot. Udeleženci so si med drugim ogledali tudi Logarsko dolino, mesto Velenje in muzej na Velenjskem gradu. Glavna naloga komisije, ki je bila izvoljena iz vrst udeležencev mladinske konference, pa je bila izbira lokacije za mednarodni mladinski kamp, ki naj bi od 31. julija do 11. avgusta potekal v Velenju. Kot najprimernejšo lokacijo za kamp je komisija izbrala Dom na Kopah - Pungart in se obenem tudi dogovorila, koliko predstavnikov iz posameznih partnerskih mest se bo poletnega kampa udeležilo: po 12 jih naj bi prišlo iz Nemčije, Madžarske, Španije, Nizozemske in Slovenije, po 10 iz Belorusije in Poljske, 9 udeležencev pa bo iz Francije. Počitniška zveza Kažipot se že vrsto let vključuje v mednarodne mladinske izmenjave, ki so se v zadnjih letih odvijale z Nemčijo, Nizozemsko, Francijo in Španijo. Ena izmed aktivnosti je prav Eurocamp, ki se odvija vsako leto v drugem partnerskem mestu, njegov cilj pa je, da ponudi mladim priložnost primešati svoje življenje z življenjem njihovih vrstnikov v tujini. Eurocampa se lahko udeležijo tudi delavci, študentje in srednješolci, poudarek pa je predvsem na lastni ustvarjalnosti mladih in skupnih aktivnostih udeležencev. Tema poletnega kampa v Velenju bo “Evropa - naš skupni dom”, njegov glavni namen pa je osvestiti mlade, kaj lahko oni sami storijo za boljše življenje. Organizatorji so že pripravili okviren program poteka aktivnosti v poletnem kampu. Za dejavnosti je bilo razpisanih pet skupin, od katerih lahko vsaka šteje do 12 ljudi. Že pred pričetkom Eurocampa morajo ŽANA PRODAJNI CE1ER LENA vas vabi na PRAZNOVANJE POMLADI in ŽIVALSKI ŽIV-ŽAV v petek 25.4.1997 od 10. ure dalie Če želite vašega hišnega ljubljenca pokazati tudi drugim - pošljite prijavnico v' PC LENA LEVEC. [Vsi udeleženci bodo nagrajeni! udeleženci pripraviti projekt za razstavo, ki pa mora sloneti na prikazu življenja mladih iz posamezne države, pri tem pa lahko uporabijo tudi audio in video naprave. Ta projekt, ki mora biti povezan s temo kampa, bo tudi osnova za likovne, plesne, gledališke, video in glasbene delavnice, kjer bo poudarek predvsem na ustvarjalnosti in lastni domišljiji, ne pa toliko na spretnosti komunikacije. Vsak večer naj bi ena skupina predstavila svoje mesto oziroma državo. Organizatorji želijo mlade predvsem naučiti sprejemati kulturo drug drugega in jih seznaniti s problemi v Evropi. Želijo jih naučili izražati lastno mnenje in krepiti samozavest, jih informirati o združeni Evropi in povečati povezanost med njimi. Mladi udeleženci kampa si bodo ogledali številne slovenske kraje z znamenitostmi, kot je Logarska dolina, Rogla, Postojnska jama, Lipica, Ljubljana in slovenska obala, organizator pa bo poskrbel tudi za njihovo razgibavanje, saj jim bo na razpolago cela plejada športnih dejavnosti, ki se jih bodo lahko lotevali. PD Kažipot je ob tej priložnosti oblikovalo nekatere predloge, s katerimi bi bilo mogoče sodelovanje na področju mednarodnih mladinskih izmenjav še izboljšati. Tako naj bi si partnerska mesta porazdelila finančno breme organiziranja kampa, ki sedaj leži le na enem mestu; poiskala naj bi šole, ki so zainteresirane za izmenjavo otrok od 14. do 16. leta starosti; vzpodbujala srečanja skupin prejšnjih generacij; mesta, ki še nimajo t.i. youth hostela, naj čim prej poskrbijo za izgradnjo kapacitet za potrebe mladih; partnerska mesta naj organizirajo jezikovne tečaje za boljše komuniciranje, lahko pa se lotijo tudi skupnih projektov, kot so potovanja po evropskih državah. DOMINIKA SAMBOLIČ AKTIVNI LIBOJSKI TAMBURAŠI V Libojah po krajših prekinitvah ponovno deluje tamburaški orkester. Sestajajo se enkrat tedensko v prostorih DPD Svobode Liboje. Korenine Libojskega orkestra segajo v leto 1954, kjer je bil njihov idejni ustanovitelj g. Kovač, njegovo nasledstvo pa je vse do svoje smrti prevzel g. Anton Vočko. Danes ga vodi g. Brane Mesec. Orkester sestavljajo domačinke, ker pa v kraju samem niso našli dovolj interesentov, jim je na pomoč priskočilo šest članov DPD Svoboda iz Celja. Člane druži veselje do igranja na ta star slovenski inštrument. Libojski orkester je poleg polzelskih tamburašev edini v žalski občini, ki še goji in razvija to zvrst glasbe. Srečujejo pa se s pomanjkanjem članov in starimi izrabljenimi inštrumenti, saj so tamburice, na katere igrajo, stare že 35 let. Njihova želja, da bi igrali na novih inštmmetnih, je seveda velika, žal pa za njihove želje in potrebe ne najdejo posluha niti na KS niti v občini Žalec. Postavljeni pa so tudi pred dejstvo, da za to zvrst igranja med Slovenci ni pretiranega zanimanja in posluha. Kljub vsem težavam pa so se libojski tamburaši aktivno pripravljali na srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije, ki je bilo 12. aprila 1997 v Gorišnici pri Ptuju in na libojsko revijo tamburaških orkestrov pod naslovom Večer z tamburico, ki so jo letos pripravili 19. aprila v libojskem kulturnem domu. ALENKA TURNŠEK - JELEN Stran 17 V Zgornjesavinjski trije samomori v dvajsetih dneh VRV IN OGENJ ^ suicidnem ravnanju v dolini višje od mostu preko Savinje v Letušu zagotovo ne zaostajajo za ostalimi prebivalci Slovenije. Je Pa vendarle plaz samomorov marca in v začetku aprila prese-aetljiv, nenavaden, v vsakem primeru pa vreden razmisleka. Pfvi je po vrvi segel Vili B. z Ljubnega. Triinštiridesetletni Vilko, kakor so mu rekli prijatelji, si Je sodil 15. marca kar v domači hiši. Kljub temu, da mu ni bilo ravno z rožicami postlano, ni nihče pričakoval njegovega ravnanja. Na novem delu pokopališča na Rosuljah tako sameva grob z žaro pepela človeka, ki za sabo ni pustil žene in otrok, marveč užaloščene starše. Za vrv se je 17. marca v Lučah odločil tudi tridesetletni Vladimir L- Smrt visokoraslega in simpa-tičnega diplomiranega ekonomista je bila za vse, ki smo ga poznali, povsem nepojmljiva in ?ato še toliko bolj tragična. Kaj je spravilo v smrt mladeniča, ki je imel na premožni domači kmetiji in v obetajoči ustrezni službi vse pogoje za človeka yredno življenje. Mogoče to, da je bil dva dni pred tragedijo iz psihiatrične bolnišnice- v Vojniku odpuščen kot ozdravljen. Na prostem izhodu iz Vojnika je bila tudi triinpetdesetletna Helena N., ko se je 4. aprila zvečer s svojim avtomobilom odpeljala po cesti iz Bočne proti domu na Menini. Po kakšnih treh kilometrih vožnje, pri kmetiji Sempri-ntožnik, je Gornjegrajčanka ustavila ob robu vozišča, sebe in jjotranjost avtomobila polila z bencinom ter se zažgala. Eksplozija in ognjena ujma sta bili strahoviti, tako da je policiste in gasilce dočakala le sežgana lupina Fiata Pande in zoglenelo truplo na sedežu za voznika. Nekateri menijo, da je Helena želela narediti konec strašnim dnevom, ki jih ji je prinašala njena bolezen, drugi se pač nagibajo k iskanju vzroka njene smrti v tem, ker so ji policisti po akciji zdravnika v psihiatrični bolnišnici odvzeli vozniško dovoljenje. Vsaj način izvršitve zadnjega dejanja v Heleninem življenju kaže na to, da bi lahko šlo tudi za protest proti temu, ker ji je bila onemogočena vožnja. Zakaj kar trije? Nikakor ne krivimo kometa Halle Bopp, marveč iščimo odgovore v nas samih. F. F. GASILSKA mm ŽALEČ pMlA O&RAČUN Na svojem 42. rednem občnem zboru je podala obračun Gasilska zveza Žalec. Vanjo je vključenih 39 prostovoljnih društev in 4 industrijska društa. Delegati so poslušali poročilo o delu zveze, o operativnih in tekmovalnih nalogah svojih desetin, o finančnem poslovanju, prejeli pa so tudi finančni načrt in načrt požarnega sklada za letošnje; leto. Letos je delo gasilskih društev podrobno opredeljeno s pogodbo o opravljanju lokalne gasilske službe, ki so jo podpisali z občino Žalec. Tudi lansko delo je bilo opravljeno v skladu z njo in zakonom, po katerem je opravljena kategorizacija društev. Veliko je bilo storjenega na področju izobraževanja saj je tečaj za gasilske častnike oziroma podčastnike opravilo 80 kandidatov. Težave so več ali manj kot drugod finančne narave, saj imajo društva sorazmerno star strojni park in bi po izračunu rabili za zamenjavo blizu 5t) milijonov SIT, iz požarnega sklada pa so dobili le petino te vsote. Drugih virov pa je za gasilce vse manj. Gasilci pa so delovali v glavnem na treh področjih, in sicer na preventivi dejavnosti, strokovnem in tekmovalnem področju, reševalnih intervencijah ter v ostalih akcijah. Gasilci so zato opravili opreventivne preglede zlasti po blokovnih stavbah, pregled hidrantnih priključkov, pregled hmeljskih sušilnic, pregledu vodnjakov ter pregled požarne varnosti pri samostojnih obrtnikih in podjetnikih. Žal so ponekod naleteli na odklonilno mnenje, čeprav so ravno pri takih najbolj dobrodošli ob intervencijah. Uspešno pa so lansko leto izvedli vrsto tekmovanj, v katerih je bilo kar 600 mladih gasilcev, 550 gasilcev in :gasilk ter:4 veteranske gasilske desetine! Posbej so se izkazale ženske desetine v Braslovčah, saj se je tekmovanja udeležilo kar 12 ženskih desetin. V Janškem letu so gasilci GZ Žalec imeli 56 požarnih intervencij. Intervencije so bile vsakokrat analizirane. Ugotovili so, da so bile vse zelo uspešne. Ostalih intervecnij je bilo 17, saj so odpirali stanovanja, reševali iz dvigal v stolpnicah ali zapirali vodo in podobno. Od ostalih ukrepov pa je bilo mnogo storjenega na nabavi in razporedu radijskih postaj in pozivnikov, mnogo dela pa je ostalo še pri proženju siren, ki naj bi bilo poenoteno na celjski regiji., V minulem letu je bila ustanovljena pri zvezi tudi mladinska komisija, ki je delovala s porodnimi krči. Izvajali so razna tekmovanja, razen v dveh društvih, ki mladinske vrste nimajo. Med zelo odmevnimi akcijami pa je bilo letovanje mladih gasilcev na Debelem rtiču, ki se ga vsi radi spominjajo. Vsako leto se v njem zvrsti po 30 mladostnikov z mentorji, ki poleg ugodja pridobijo tudi nekaj strokovnega znanja. Na koncu občnega zbora so podelili priznanja Gasilske zveze Žalec najzaslužnejšim, posebno pa je bilo podeljeno Gasilski zvezi Križevci ob 10. obletnici sodelovanja. -nko m Hotko POOBLAŠČENI PRODAJNO SERVISNI CENTER VOJNIK, TEL./FAX: 063/ 772-009 rJZJE5!NE ČEME VOZIL BMW BMW - VESELJE DO VOŽNJE Stran 18 SEJEM STROKE V Celju je v organizaciji Celjskega sejma in Obrtne zbornice Slovenije ter pod pokroviteljstvom Citroen Slovenija od 8.-12. aprila potekal sejem Avto in vzdrževanje. Na 10 tisoč kvadratnih metrih notranjih in 3 tisoč zunanjih rastavnih površin se je cca 21.300 obiskovalcem predstavilo 328 rastavljalcev iz 22 držav. Sejem, ki je potekal pod sloganom: “Sejem stroke za stroko” je imel poudarek predvsem na izobraževanju, vzdrževanju, strokovnosti in ekologiji. Minister Anton Bergauter si je na rastavnem prostoru MNZ z zanimanjem ogledal laserski merilec hitrosti. Letošnji sejem je odprl minister za promet in zveze mag. Anton Bergauter. V uvodnem govoru je predstavil načrte ministrstva na področju reševanja prometne problematike: preobremenjenost cest s tovornimi vozili in preselitev tran- zitnih prevozov na železnico, dokončanje slovenskega avtocestnega križa, kako povečati varnost kolesarjev in pešcev v prometu ter kako izboljšati ekologijo in ekološko zavest ljudi. ZA STROKO Skozi ves sejem so se vrstile spremljajoče prireditve na temo varnosti, ekologije in strokovnosti pri avtomobilizmu. Poleg strokovnih svetovanj pa so obiskovalci lahko svoje znanje pokazali na spretnostnih vožnjah z motocikli, ki jih je pripravila trgovina TOP MOTO iz Celja in doživeli kanček formule pri vožnjah s formulo Junior. Generalni pokrovitelj sejma CITROEN Slovenija pa je enemu izmed udeležencev sejma v nagradnem žrebanju podaril avtomobil Citroen Saxo. NA SEJMU SO BILI TUDI: A2S SPEKTRA ORBIT iz Celja se je predstavila s prodajo in servisom vozil Volksvvagen in Audi. Al) AVTODELI PEČJAK iz Podnarta, poslovalnica Žalec, so se predstavili s prodajo rezervnih delov za osebna vozila in kombije (AE, VALEO, GABRIEL, SPI-DAN, ŽARA, NOR, FEDERAL MOGUL-GLYCO,TWR). AVTO CELJE se je predstavilo kot pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Fiat Lancia, Ford, Iveco, Lada, Nissan, Peugeot in dodatno opremo ter nadomestnimi deli. AVTO KVIK iz Žalca se je predstavil s prodajo avtoopreme, alu platišč in avtopnevmatik. AVTO ŠKORJANEC iz Celja se je predstavil s prodajo in servisom vozil KIA, prodajo nadomestnih delov, gum in dodatne opreme. AVTOCENTER MEH iz Velenja se je predstavljal na razstavnem prostoru Porcshe Slovenija s prodajo in servisiranje vozil iz programa Volksvvagen in Audi. AVTOHIŠA DREV iz Drešinje vasi se je predstavila kot pooblaščeni trgovec in serviser vozil Seat, prodajo rezervnih delov in dodatne opreme za vse tipe vozil. Na področju storitev so predstavili: a-vtokleparstvo, avtoličarstvo, popravilo in zamenjava vetrobranskih stekel. AVTOHIŠA JAKOPEC iz Velenja je kupcem ponudila široko paleto vozil Opel, dobro servisno uslugo PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15,3320 Velenje Tel.: 063/853-928 Felicia od 14.000 DEM Dostavni avto PICK UP najcenejši dostavni avto že za 12.600 DEM KREDIT ŽE OD D+2% SEDAJ JE Affe, PRAVI CAS ZA NAKUP AVTOMOBILA! ZNAL! SMO TAKRAT, ZNAMO TUD! DANES! Stran 19 Na razstavnem prostoru AVTO-TEHNIKJE iz Celja je na srečnega obiskovalca čakal Citroenov malček Saxo. VLADIMIR JAGER iz Levca je na svojem razstavnem prostoru (eden najlepše urejenih) predstavljal in Prodajal mobilne telefonske aparate Nokia. Program osebnih vozil Honda so si obiskovalci lahko ogledali na razstavnem prostoru KOVINOTEHNE. Jekleni lepotci iz dežele vzhajajočega sonca so pritegnili veliko pozornosti. SEZAMV iz Teharij je predstavljal garažna in industrijska vrata vseh vrst podjetja Normstahl, zapornice in dvoriščna vrata Novotec-nica. Mazda MX-5 je bila edini pravi kupe predstavljen na sejmu. Podjetje STIGMA 93 iz Celja pa je poleg kupeja predstavljalo še Mazdin program osebnih in tovornih vozil ter Maseratije. Tekst in foto S. J. MALI OGLASI AVTO FINEX CELJE-DRAVOGRAD 063/482-011, 0602/83-643 Zelo ugodna posojila in leasing Ponudba rabljenih vozil: AUDI 1002,01.90 17.000 DEM AUDI 100 2,01.87 9.500 DEM AUDI 200 Q, I. 88 16.000 DEM BMW535i, 1.89, 19.600 DEM CHEVROLET BERETTA 2,3 GTL 3 v., I. 93, 23.000 DEM CHRVSLER JEEP CHEEROKE 2,1 TD,I,88, 23.500 DEM CHRVSLER JEEP CHEEROKE GRAND 5,2 AVT., 1.93,49.000 DEM CITROEN AX CABAN 1,1 5 v., 1.93, 10.000 DEM CITROEN BX 1,5 TGE 5 v„ 1.90, 6.500 DEM CITROEN ZX 1,4i, 1.94, 14.400 DEM CITROEN C 35 RD, I. 86, 8.000 DEM DAIHATSU SHARADE 3 v„ 1.93, 10.500 DEM FIAT CROMA 2,0 TD, 1. 89,9.500 DEM FIAT DUNA DS, 1.90,6.620 DEM FIATTEMPRA 1,6 IESX, 1.95.17.200 DEM FIAT Tl PO 1,7 D, 1.91, 10.500 DEM FIAT TI PO 1,4,1.91,10.920 DEM FIAT TI PO 2,0 IE, 1. 93, 13.700 DEM FORD ESCORT 1,6 D, I. 85,5.000 DEM FORD ESCORT CLXD 1,8,1.91,13.650 DEM FORD ESCORT 2,0 RS 3v„ 1.93,23.000 DEM FORD FIESTA 1,3 FUN 3v, 1.93.12.000 DEM FORD MONDEO 1,8 16 V karavan, 1.94, 23.500 DEM FORD ORION 1,3 CL, 1.87,23.500 DEM HONDACIVIC 1,4 GL 4 v., 1.90, 10.500 DEM HVUNDAI PONV 1,5 GLS 4 v., 1.90, 9.500 DEM HVUNDAI S CUPE LSi 1,5 2 v., 1.94, 16.500 DEM HVUNDAI H 1002,5 D, 1.93. 17.200 DEM LADA SAMARA 1300 S 3 v, I. 92, 5.800 DEM LANCIA DEDRA 2,0 TD, 1.90,13.950 DEM LANCIA DEDRA 1,8 IE, 1.94, 21.000 DEM KIA PRIDE 1,3 GLXi 3 v. 1.96, 12.000 DEM MAZDA 929 4 v., 1. 88, 12.500 DEM MAZDA 323 F 1,6i, 1.90,11.000 DEM MAZDA XEDOS 2.0i v6,1.94, 40.950 DEM MERCEDES 1 SOC, 1.94,36.660 DEM MERCEDES 190 2.0E, 1. 85, 12.500 DEM MERCEDES 200 E, 1.90,25.300 DEM MERCEDES 230 2,3,1.91,27.850 DEM MERCEDES 300 SE, 1. 92, 60.000 DEM NISSAN MICRA 1,0,1.90,7.600 DEM NISSAN MICRA 1,0 LX 5v„ 1.93, 11.500 DEM NISSAN SUN V 1,4 SLX, 1.92, 12.600 DEM OPEL ASTRA 1,4i GL 3 v„ 1.93, 14.900 DEM OPEL CALIBRA 2,0 16V,1.90, 21.600 DEM OPELCORSA 1,23 v„ 1.91,8.450 DEM OPELCORSA 1,5 D 3 v„ 1.93, 13.800 DEM OPEL KADET 1,3 S 3 v., 1.88,7.400 DEM OPEL KADET 1,6 D 4 v., I. 88,7.350 DEM OPEL KADET 1,4 LS 3 v., 1. 90, 9.800 DEM OPEL KADET 1,4i karavan, 1.91,10.500 DEM OPEL KADET 1,5 TDi LS 3 v., 1.90, 12.100 DEM OPEL KADET l,8i karavan, 1.91,13.750 DEM OPEL OMEGA 2,0 IGL karavan, 1.92, 15.800 DEM OPEL OMEGA2.0 IGL, 1.92, 15.300 DEM OPEL VECTRA 2,0 4x4 4 v., 1.89, 14.500 DEM OPEL VECTRA 2,0i 4 v., 1.90, 15.000 DEM OPEL VECTRA 1,6 S, 1.90, 13.000 DEM OPEL VECTRA 2,0i automatik, 1.90, 13.200 DEM OPEL VECTRA 2,0i 5 v., 1.92, 17.100 DEM OPEL VECTRA 1,6i GL 4 v., 1.93, 16.500 DEM OPEL SENATOR AUT. 3,0i, 1.90,13.250DEM PEUGEOT 106 RN TANGO 3 v., 1.95, 14.200 DEM RENAULT 5 FIVE 3 v„ 1. 87,4.750 DEM RENAULT 5 FIVE 3 v., 1. 94, 9.450 DEM RENAULT 5 CAMPUS PLUS 5 v., 1.94. 9.400 DEM RENAULT 5 1,4 FIVE PLUS 3 v„ 1. 96, 12.100 DEM RENAULT 11 GTL, I. 86,4.500 DEM RENAULT CHAMADE 1,4 GTS 4 v. 1.90, 11.000 DEM RENAULT 19 l,8iTR5v.,1.93,16.500 DEM RENAULT 21 1,4,1.89, 9.950 DEM RENAULT 21 GTS, 1.91,15.500 DEM RENAULT 25 TX, 1.90,12.100 DEM RENAULT LAGUNA 2,0i, 1.95, 36.850 DEM RENAULTTRAFIC 2,0,1.91, 11.050DEM ROVER 114 GTI, 1.94,15.300 DEM ROVER 214 Si 16V 5 vrat, 1. 94, 18.600 DEM SEAT IBIZA 1,4 CLX 3 v., 1.95,16.000 DEM SEAT IBIZA 1,4 GLX 3 v., 1.95, 15.900 DEM SUZUKI SAMURAJ S.1410,1.94, 8.400 DEM ŠKODAFORMAN 135 LS, 1.91,5.400 DEM Skoda favorit i 35l, i. 9 i , 5.000 dem TO VOTA C ARINA 1,6 XL 4 v., 1.91, 12.980 DEM VOLVO 850 GLT, 1.93,35.000 DEM VW GOLF JGL 1,6 D, 1. 85,5.250 DEM VW GOLF JXD 3 v., I. 86,6.800 DEM VW GOLF 1,6 D, I. 86,6.300 DEM VW GOLF 1,6 D 3 v., 1.88,8.900 DEM VW GOLF JXD 1,6 3 v., 1.88,8.600 DEM VW GOLF 1,3B 3 v., 1.89,8.600 DEM VW GOLF 1.6 B 5 v., 1.91,11.300 DEM VW GOLF 1,4 CL 3 v., 1.95, 19.000 DEM VW JETTA 1.6 B. 1.86, 6.200 DEM VW POLO 45 3 v., 1.96,16.250 DEM VW PASSAT 2,0 CL kar, 1.92,19.900 DEM VW PASSAT 1,8 GL 4 v, 1.93,22.000 DEM VW TRANSPORTER 1,6 8+1,1.74, 441.000 SIT VW TRANSPORTER CARAVELA AUT. 1,8,1.92,20.900 DEM MITSUBISHI COLT 1,3 GL1DAB, nov, zelo ugodno, posojilo ali leasing MITSUBISHI LANCER 1,3 GLI DAB, nov, zelo ugodno, posojilo ali leasing MITSUBISHI PAJERO 2,5 TD GL Young, nov, zelo ugodno, posojilo ali leasing AVt0KVIK ŽALEC Šlandrov trg 2, tdtfjrv 063/7125166 SEMPERIT MICHELIN Šlandrov trg la Žalec tel 063 71r> 640 AVTO DELI atah- ^ odprlo PO PE 7 30 y SO 8 00 • 16 00 1? 00 sp/am PEČJAK ^ - * o i i o n i o f zavorne ploščice GOLF ji zavorne ploščice KADETT zon zglob polosi GOLF Gabriel spr blažilec KADE T T spr blažilec GOLF 1 2 880 SIT 3 600 SIT 9 000 SIT 6 120 SIT 5.130 SIT bati kpl KADET F 1 3s 27 000 Sl1 bati kpl GOLF diz 0 50mm 37 800 SIT ■■»»■a« ##uirir batni obročki GOLF diz. 9.900 SIT glava GOLF diz -’86 63.000 SIT KAROSERIJA- V UNICAR, noorifllnal ‘ |ji||[jii||||' RHIBO sklopka kpl R5/R^^^ žaromet KADE T? E žaromet ASTRA sklopka AX 12 260 SIT 6 850 SIT 12 600 SIT 15 750 SIT spr blatnik GOLF II spi blatnik KADET I E spr odbijač GOLF II spr steklo GOLF II 3510SIT 3 960 SIT 4 860 SIT 9 900 SIT PD 20% je vključen v ceni VW-AUDI. RENAULT, FORD, CITROEN 3MW, ALFA ZAPOSLIMO MLAJŠEGA RAČUNAENIČAJRJA 064/731-409 Ni vsaka kava Trapic kava! VEDNO ZANIMIVA PONUDBA V KAVNEM BUTIKU! \.TOP/C ® MLETA KAVA MIKAŠ (IOOg) 115 SIT MIKAŠ KRASIL (kg) 1050 STT/kg vvA /Sr] ARABICA Cafi e ^ CAFFE - JROPIC d.o.o. M050 SiT/kg SERVIRM SLADKOR (5g) ŽALEC tel.xfax: 714 - 285 294 SIT/kg TROPIC KARTICA 10% POPUSTA! PRTLJAŽNIKI ZA KOLESA 1X4 VSE TIPK OSItHttlil VOZ,,.) POROČILO LOKOSTRELSKIH TEKMOVANJ V soboto, 12. aprila, je LK Polzela organiziral lokostrelski prijateljski turnir v disciplini ARROVVHEAD. Tekma je potekala na celjskem Starem gradu, in sicer v okviru praznika mesta Celje. Tekme se je udeležilo okoli 35 tekmovalcev iz vse Slovenije, nekateri izmed njih oblečeni v kostume iz časov celjskih grofov. Podelili so nagrade za najboljši kostum, denarno nagrado za najbolj natančen strel ter . spominske plošče za prve tri v kategoriji. Lokostrelci LK Polzela so spet dosegli odlične rezultate, in sicer: - pri članih COMPOUND je L mesto osvojil Mladen Melanšek z odličnim rezultatom 332 krogov, Franc Romih pa 5. mesto s 316 krogi - pri članih OLIMPIJSKO je L mesto osvojil Peter Virant s 273 krogi - pri članih INSTINKTIVNO je 2. mesto osvojil Drago Podgorelec s 168 krogi - pri članicah INSTINKTIVNO pa je 4. mesto osvojila Alenka Tajnšek z 62 krogi V soboto, 12. aprila, je VORAU-u v Avstriji potekala lokostrelska tekma v disciplini 3-D. Udeležil se jo je član LK Polzela Iztok Razgoršek in osvojil odlično 5. mesto s 325 krogi. Olivera Kučem DOSEŽKI MLADIH ŽALSKIH LOKOSTRELCEV Naši mlajši člani LK Žalec v kategoriji dečkov do 14 let so dosegali odlične rezultate na tekmah za Slovenski pokal in na šolskem državnem prvenstvu. 1. Šolsko državno prvenstvo INDOOR - 18 MITJA VELER 4.mesto JURE VELER 4.mesto UROŠ URATNIK S.mesto MATEVŽ URATNIK S.mesto 2. Slovenski pokal 1NDOOR-18 UROŠ URATNIK 2.mesto MITJA VELER S.mesto JURE VELER S.mesto MATEVŽ URATNIK IG.mesto 3. Slovenski pokal AH 12+12 tarč - Baza 20 Kočevje UROŠ URATNIK 3. mesto 4. Slovenski pokal AH 12 + 12 tarč - Ilirska Bistrica UROŠ URATNIK Zmeslo MITJA VELER 6.mesto Predsednik LK Žalec LEON URATNIK S7.2FM, SLOVENJ GRADEC amio TVD PARTIZAN LIBOJE organizira 26. aprila 1997 gorski tek po mejah KS Liboje. Start bo ob 12. uri pri mostu čez Savinjo v Kasaiah. Dolžina proge je 15340 m. Startnina je 1.000,00 SIT. Vsak tekmovalec prejme na cilju topel obrok in spominsko majico. Najboljši trije v vsaki kategoriji pa medalje in diplome, za L mesto pa še pokal. Z denarno nagrado 20.000,(X) SIT bosta nagrajena tekmovalec in tekmovalka, ki bosta dosegla najboljši čas v moški in ženski konkurenci. Organiziran bo prevoz opreme na cilj in tekmovalcev nazaj na start. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO EDINOST v Pliberku in ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV Pliberk, 06.04.1997 Spoštovani! Sporočamo Vam, da bo letošnji spominski pohod na Komelj v nedeljo, 20. julija 1997. Prosimo Vas, da si našo skupno prireditev zabeležite v Vašem terminskem koledarju. Letos bo že 18. pohod na vrh Komelja. Zbrali se bomo v Borovju pri Apovnik Janezu ob 9. uri zjutraj, kot lani. Poleg prijetne hoje in družabnosti se bomo ponovno spomnili vseh vojnih žrtev ob spomeniku pri Cimpercu. Veseli bomo, če se boste tudi letos udeležili "Pohoda po poteh Domnove čete" in za to družabno prireditev še koga povabili. Lep pozdrav in nasvidenje! Za pripravljalni odbor: Franc Picej, Lipej Kolenik, Jožko Hudi ZMAGA V NOVO MESTO Žalec, 13.4.1997. Na finalnem turnirju Pionirskega festivala v košarki za osnovne šole republike AKO BLIZU, PA 5KOPAJ NEZNANO Kar je lepo, vse prehitro mine. Tako bi lahko rekli za pot, ki so jo opravili ob zadnjem izletu upokojenci iz KS: Velika Pirešica -Galicija. Pohod je bil namenjen materam ob materinskem dnevu z nekaj manjšo zamudo, saj je bil šele v aprilu. Čeprav je mesec april bolj muhast, smo si kot nalašč izbrali lep sončen četrtek. Da bi bilo dovolj časa, smo krenili že ob osmih zjutraj. Vse do Celja smo preko Galicije in Gorice pobirali prijavljene izletnike. Ob izčrpnem predavanju o krajih, skozi katere smo potovali, smo hitro prispeli v Kristan vrh. kjer nas je pričakal lastnik nenavadne hiše, Stane Krumpak. V hišo je vložil 20 let dela in 20.000 steklenic. V njej ima zaenkrat muzej starin, katerega rad razkaže svojim obiskovalcem. Od tod je pot vodila nad Bistico ob Sotli na znane Svete gore, kjer smo občudovali štiri zgodovinske kapelice ter božjepotno cerkev “Naše predrage gospe”, kot jo domačini imenujejo. Ob izčrpni razlagi tamkajšnjega župnika smo si še ogledali slikovito okolico Obsotelja, Kozjanskega parka in Hrvaškega Zagorja. Pot nas je vodila nazaj v Imeno v pravljično naselje ob ribniku - akvariju Srečka Anderliča, kjer smo se čudili iznajdljivosti in domiselnosti Srečka Anderliča, ki je tukaj začel graditi zanimiv turistični kompleks. V nad 700-letnem trgu Podčetrtek smo si ogledali muzej starih orodij in strojev. Ob ogledu, kako se vari pivo v Halerjevi pivovarni v Olimju, smo si privezali dušo, kar se je po obilni malici kar prileglo. Tu smo si pridobili moči za obisk koče pri čarovnici, kjer je svoje domiselnost upodobil upokojeni ravnatelj podčetrške šole Jože Brilej. Zaključek ali pa veseli dan je sledil z obilnim kosilom v kmečkem turizmu Jakopinovih. Vmes poleg vsega ni ostalo veliko časa, saj je bilo na vrsti rajanje. Nekateri so si ga vzeli le toliko, da so za svoje vnučke nabavili čokolade v tamkajšnji tovarni čokolade Olimske sladkosti. Pravijo, da tisto, kar je lepo, hitro mine. Tako je bilo tudi tokrat. Ko se je dan nagibal že k izteku, smo krenili domov. Nikomur pa ni bilo dneva žal. saj smo obiskali obilo zanimivosti, spomnili smo se na mnoge zanimivosti, zato bo dan ostal v prijetnem spominu. -nko Slovenije, so se ob neposrednem televizijskem prenosu pomerile štiri najboljše ekipe. OŠ Grm N.mesto - OŠ P.Šprajc-Jur Žalec 57:52(32:23) OŠ Bratov Polanšičev - OŠ L. Adamič Grosuplje 65:47(25:24) za 3. mesto: L. Adamič - P. Šprajc Jur 66:60(36:36); za L mesto: Grm - B. Polančičev 82:58 (38:25). Najboljši strelec turnirja je bil član ekipe Novega Mesta Sašo Stakič, ki je dosegel 75 točk. Pokrovitelji turnirja so bili: Nike Slovenija in Občina Žalec. Za organizacijo turnirja je poskrbelo Šolsko športno društvo Golding Žalec. S.J. PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE vas vabi na tradicionalni pohod po mejah M7° LZT’ pohoda bo ob 9. uri pri mostu čez Savinjo v Kasazah. Na cilju prejme vsak udeleženec topel obrok. v - Vabljeni! Stran 21 . Nekega večera sta k nam prišla na obisk moja stara starša, in kol se spodobi, smo jim postregli tudi s pijačo. Brat je bil v svoji sobi, ati in mamica pa sta se pogovarjala z njima in |e preden sem se zavedla, sem že i imela v roki ključe, steklenico in svetilko. Pa hajd po jabolčnik. Klet imamo na manjšem hribu, nedaleč ; stran nad kletjo pa je stara kašča: Ta kašča- je že pri belem dnevu grozljiva, vendar se je nisem bala, saj smo otroci Velikokrat raziskovali v njej. sedaj pa sc mi I je od Strahu pred njo naredil cmok v grlu. Počasi sem f ji približevala, nakar je moj strtih šc bolj narasel, saj mi je začela “pešati” svetilka. Spomnila sem se, da S, Ju SS"n odklepala. Vrata so se odprla, meni pa so skoraj oči padle iz zenic od strahu, da bo nadme skočila kakšna lisica s svojim Plenom. Hitro sem natočila jabolčnik, zaprla in zaklenila vrata. Sreča, da je pred našim hlevom gorela luč in mi osvetljevala vso pot do hiše. potem skupaj odšla nazaj. Imam pa res srečo, da imam takega atija. PETR4 MOGEL, 6,a Bjgu OS BRASLOVČE CE BI BILA... Če bi bila sonce, nikoli ne bi ugasnila. Ce bi bila morje, bi ves svet zalila. Če bi bila lahko denar, iz bogatih rok v revne bi skočila. Če bi bila žoga, ne bi pustila, da bi me Taja odbila. Če bi bila sreča, bi pri vseh ljudeh živela. Če bi bila glas, bi samo lepe pesmi pela. Če bi bila solza, pd sreče nikoli ne bi tekla. Ce bi bila ogenj, bi samo hudobne ljudi spekla. Če bi bila droga, bi sama sebe ubila. Če bi bila ljubezen, nikogar ne bi izpustila. Če bi bila... lahko si želim. Če bi bila... lahko govorim. Sem, kar sem, in to bom ostala, dokler za vedno ne bom zaspala. MARTINA ZOTTL, 7J> OS BRASLOVČE PRESENEČENJE Bil je četrtek, 5.s eptember, običajen šolski dan. Med odmorom po matematiki mi je Katja šepnila na uho: “Ali veš, da ima Sara danes rojstni dan?” Odvrnem ji: “Saj res, čisto sem pozabila!” Odhiteli sva po Majo in ji povedali novico. Skovale smo načrt: zbežale bomo na stranišče. Sara bo prišla za nami. Me jo bomo presenetile s pesmijo za rojstni dan. Ampak ni se obneslo, ker: prvič je bilo na hodniku veliko otrok, drugič je Sara z vso silo zdirjala za nami in tretjič je bil WC poln deklet. Ko smo vse štiri prihitele do WC-ja, nas je Sara spraševala, zakaj smo bile tako hitre. Me pa smo planile v smeh. Reva je bila čisto zmedena, saj ni vedela, kaj nam roji po glavi. Povedale smo ji, da imamo skrivnost. Po zadnji uri smo šle kosit. Z Majo sva se zagnali v hrano kot pujski v hlevu, Sara pa je počasi srebala svojo juho in naju sumljivo gledala. Katja jo je med tem nekoliko zabavala, ker ne je kosila v šoli. Ko sva midve pojedli, sva vzeli vsaka svojo torbo, jaz pa sem še Sari naročila: “Na stranišču bomo!” Na stranišču smo čakale približno pet minut, ko je Katja, ki je gledala skozi ključavnico, glasno vzkliknila: “Gre!” Od velike zmede smo se zagnale vsaka v svoj WC. Sara nas je dolgo priganjala ven in nam govorila, naj ji povemo to presneto skrivnost. Nazadnje smo se le opogumile in stopile ven. Objele smo se in ji zapele pesem. Nismo je odpele do konca, ker smo vse skupaj planile v smeh. Sara je bila zelo vesela. Skupaj smo se odpravile do garderobe in bile srečne, ker nam je uspelo voščiti sošolki. VERONIKA MAROVT, 6.a OŠ BRASLOVČE Helijev komet brez teleskopa, pripravil Simon POGLED SKOZI OKNO Zamišljena sem ležala v postelji in zrla v strop. Za mano je bila nora noč. S prijateljico, ki je zdaj ležala ob meni in spala, sva skupaj praznovali novo leto in bedeli do zgodnjih jutranjih ur. A kljub ponočevanju nisem mogla zaspati. Vstala sem in si šla po kozarec vode. Nazaj gredoč sem sc ozrla skozi okno in opazila, da se bo vsak hip pričelo svitati in bo sonce pokukalo izza hribovja. Lepota sončnega vzhoda me je vedno prevzela in tudi tokrat sem se naslonila na polico strešnega okna svoje sobe in se zazrla v jutranje, ponekod že rahlo rdečkasto nebo. Opazovala sem barvne lise, ki so se prelivale med seboj; nastajali so čudoviti odtenki, od svetlorumenih do temnovijoličnih. In v tem trenutku se je prikazalo sonce; žareča rumeno-rdeča krogla, ki se je počasi dvigovala in obsijala okolico. Nekaj žarkov je poslalo tudi v moj obraz ter me dokončno odvrnilo od spanja. Odprla sem okno in vdihnila svež jutranji zrak. Tudi vrabci, ki so gnezdili v žlebovih, so se prebudlili in začeli s svojimi jutranjimi pevskimi vajami. Sedaj se je sonce že docela dvignilo nad hribe in pričelo svojo vsakodnevno pot po nebu. Nebo je bilo čisto škrlatno in že precej svetlo. Tega novoletnega jutra ne bom nikdar pozabila. VESNA POBEŽIN _______________________ ________________ OŠ ŽALEC (RAZMIŠLJANJE) NA PRAGU ODLOČITVE Zdi se mi, da še ni dolgo tega, ko je bil moj dan sestavljen le iz igre in vedno novih odkrivanj in spoznanj. Ves ljubi dan sem delala potičke iz mivke in se igrala s punčkami. To so bila leta, takrat še brez skrbnega otroštva, brez šole in domačih nalog. Spomnim se, da sem velikokrat posadila vse svoje medvedke in punčke na posteljo in jih učila pisati črke. Zelo rada sem bila v vlogi učiteljice in vedno sem si želela, da ne bi bila v tej vlogi le pred igračami, ampak tudi pred učenci. Moja želja je bila postati učiteljica. Prva velika prelomnica v mojem življenju je bil vstop v prvi razred. Prvi dan me je pospremila v šolo mamica. Moja torbica je bila velika in jaz sem se pod njo skoraj izgubila. Vse je bilo lepo in prav, dokler me ni mamica zapustila. Tedaj sem začela jokati in prositi, naj me nikar ne pusti samo v tej veliki šoli. Tiho je pristopila k meni, me objela in verjamem, da je bilo tudi njej hudo. Potolažila me je in odšla. Sprva sem bila nanjo malce jezna, a sem se dobro počutila. Kmalu zatem sem že komaj dočakala naslednje jutro, saj sem bila v šoli zelo rada. A leta so minevala in z njimi so prihajale vedno večje obveznosti. Le malo je še bilo časa za igro, zato sem ob prostih trenutkih velikokrat popestovala kakšno punčko. Medtem se je ohladila tudi sicer tako vroča želja, da bi postala učiteljica. Sedaj sem bila prepričana, da bom odvetnica. Zdaj, ko sem v osmem razredu, je pred mano težka odločitev, ki bo krojila moje življenje. Nekaj let več se zelo pozna in zato so tudi moja razmišljanja o poklicih nekoliko drugačna. Želim si postati potopisni novinar. Že od nekdaj si želim obiskati tuje dežele, spoznati njihove kulture in ljudi. Zelo me privlači odkrivanje do sedaj še neznanih stvari. Potihem hrepenim po vedno novih izzivih in avanturah. Vpisala se bom v srednjo šolo, da si pridobim splošno izobrazbo. Do konca le-te pa me ločijo še dobra štiri leta. Leta, ki jih bom uživala kot ptička na veji. A to bodo tudi leta, ko bom dodobra razmislila o svoji prihodnosti. Prepričana sem, da se bodo moje želje še spremenile in prav je tako. Mogoče bom zopet želela postati učiteljica, morda zdravnica. Zgodi se lahko še kar koli, zato vedno pravim, da počakaj na to, kar ti bo usoda sama določila. Leja Forštner, 8.e SHB SPMMMI WM 8*SI1H te* - Ne trudi se na žive in mrtve, da narediš vsakogar sebi podobnega. - Laskanje je v redu, saj se ob tem nekdo bolje počuti, vendar pa je temna plat tega laganje: ena laž vselej vodi v drugo. ^ - Državne volitve, šolske peticije, lokalni referendumi - volilni glas je tvoj, uporabi ga. - Spoštljivo in vljudno se vedi do vsakogar - tudi do natakarjev, strežnikov, tajnic in čistilk. - Ljudem, ki od tebe zahtevajo tvoj čas, energijo in pozornost, pa ti sami tega nikoli ne vračajo, preprosto reci NE. - Moški, ki so že oddani, naj bodo prepovedano področje, četudi te pričnejo oni osvajati. - Vedi se odločno in poslovno, kadar se ukvarjaš z avtomehaniki in podobnimi privatniki. - Tvoja naloga je ohraniti okolje čisto, četudi to storiš le enkrat na teden. Ne prepuščaj recikliranja papirja in steklenic drugim. - Spoštuj starejše in z njimi se vedi potrpežljivo. Zavedaj se, da so bili nekoč kot ti. - Ko voziš, naj bo tvoj cilj, da varno prispeš od točke A do točke B, ne pa da ogrožaš druge udeležence v prometu. - Sama odločaj in se svojih odločitev tudi drži. - Bdeti moraš nad denarjem, v njem je moč. - Za svoja dejanja moraš prevzeti odgovornost in nihče te ne bo mogel za nič obtoževati. - Če preložiš svoj sobotni zmenek zato, da bi preživela večer s prijatelji, si lahko prepričana, da bo to moškega še bolj spodbudilo. - Nikoli ne pojej ničesar, kar je večje, kot tvoja glava. - Ni potrebno, da se z vsem, kar počneš, tudi okoristiš. Čisto res lahko uživaš tudi v tem, da za nekoga osrečiš. - Prepričana si lahko, da se človek, ki ga spoznaš za lažnivca, varljivca ali suroveža, zlepa ne bo spremenil. - Če naletiš na rasizem, seksizem ali diskriminacijo, s prstom pokaži na to in ukrepaj. V tišini rastejo fanatiki. - Ljudem, ki jih imaš rada, to povej. - Nikoli se ne sprijazni z zavrnitvijo. - Potrudi se, da čim redkeje odrečeš komu uslugo, razen če te izkorišča ali pa je to proti tvojim načelom. - Sprijazni se s tem, da pri delu, v ljubezni in v življenju nasploh prihaja do nesreč in. se nauči iti preko tega. TALIJA M. MOKA KOCKE Sestavine: - biskvit 2 jajci 3 dl sladkorja 4,5dl moke 1.5 dl mleka 3 žlice pecilnega praška 150 g topljenega masla 1 žlico kakava 2 zavitka vanilijevega sladkorja 1 žlico kuhane instant kave - preliv: 4 žlice masla 3.5 dl sladkorja v prahu 2 zavitka,: vanilijevega sladkorja 4 žlice močne prave kave 1-2 žlici kakava - posip: kokosova moka ali zmleti orehi Najprej naredimo biskvit. Zmešamo jajca in sladkor ter dodamo moko, mleko, pecilni prašek in stopljeno maslo, na koncu pa še kakav in vanilijev sladkor. Pekač namažemo in pomokamo, zatem pa vanj vlijemo instant kavo. Zmes pečemo 15 minut na 225 C. Medtem naredimo preliv. V skodelici mešamo maslo, ki mu dodamo sladkor v prahu in vanilijev sladkor, pa tudi močno kavo, v katero smo primešali kat&v. Še vroč biskvit prelijemo s prelivom in posujemo s kokosovo moko ali zmletimi orehi. Ohlajeno pecivo narežemo na kocke poljubne velikosti. Dober tek! B ***»*°* Fuksija je doma v vlažnih gozdovih Mehike in Južne Amerike. V Evropo so prinesli fuksije pred 124 leti. Rod fuksij združuje 100 vrst. Čiste vrste so v vrtnarski vzgoji redke. Uporabljene so bile za križanje. Zanimanje za fuksije je vedno večje, lahko rečemo, da so spet v modi. Odlično uspevajo na balkonih, ki so obrnjeni proti vzhodu ali terasah z jutranjim soncem ter na južnih, zahodnih ali severozahodnih legah s popoldanskim soncem. Glede na rast razdelimo fuksije v štiri skupine: - pokončne sorte nižje, kompaktne, močno razraščene sotre - prevešajoče, močno razraščene sorte - sorte, kjer se številni poganjki elegantno prevešajo Priljubljene so tudi visokodebelne fuksije. Listi fuksij so običajno zeleni, povsem rdeči, rumeni ali celo pisani. Cvetovi so posamični v zalisju ali v grozdih. Poleg cvetov so pri fuksijah zanimivi popki, ki so vsemogočih oblik in barv. Spomladi ne hitimo z nakupom fuksij, ker so občutljive na nizke temperature. Posadimo jih v prostorna balkonska korita, večje sklede, viseče košare ali celo tudi na gredice. Posadimo jih v kvalitetno mešanico zemlje in vse poletje izdatno zalivamo in gnojimo. Fuksije hitro rastejo. Listne uši so med najpogostejšimi škodljivci fuksij. Za zalivanje le teh uporabljamo KENYATOX ali CHESS. Pri večkratnem pojavljanju škropimo izmenično, se pravi —„— enkrat z enim dru- CVETLIČARNA H'1 J gič z drugim pripra- f||Č " ^ pol^eia ' H / tel: 720 319 v ko m. ij!'_ Mornarčki so lahko tudi zelo zelo mladi. Takšni so tudi najbolj ljubki in mamam postane toplo pri srcu, kadar so naši otroci lepo oblečeni, posebno še, če so oblačila narejena iz materialov, ki se lahko vzdržujejo. Mornarski stil, bolj elegantna izpeljanka, je zelo primerna za različne slovesne priložnosti, kot sta birma in valete. Lepo, uporabno in kar je tudi pomembno - mlada gospodična in gospodič bosta obleko rada oblekla še kasneje. Najstnice pa bodo ta stil športno nosile na svoj zanimiv j^ y - jj.ijjjjjjjjiiujjjjj imom mi)im podoji BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENITI! Strokovnjaki se strinjajo, da je edini zdrav recept za vitko postavo uravnotežena prehrana in redno razgibavanje. Pa vendar je za večino žensk glas razuma vselej preveč dolgočasen. V zadnjih 25 letih so ženske preizkusile prav vre - od tablet do drastičnih diet - in včasih za vitko postavo zastavile celo svoje zdravje in življenje. Vsa discipliniranost in odrekanje pa sta bila pogosto zaman. Kar 95 odstotkov ljudi, ki sledijo raznim shujševalnim trendom, je pridobilo nazaj vso težo, ki jo je s tolikim trudom izgubilo. In kakšni so malone neverjetni načini za izgubljanje teže? Pijača za vitkost Hujšanje je postalo zelo modno že v zgodnjih sedemdesetih, vendar pa je nemalokdaj prestopilo meje zdrave pameti. Emi takšnih “uspešnih” diet je bila dieta z belim vinom, ki je obljubljala izgubo teže tudi do 2 kg v dveh dneh. “Belo vino naj bo obvezno pri vsakem obroku - tudi pri zajtrku!” se je glasila zapoved. Cilj diete je bil očiten. Ce dnevno zaužiješ tri jajca, dve skodelice kave, pečen zrezek in steklenico vina, si - po domače povedano -tako nalit, da kruljenja v želodcu še opaziš ne. “V svoj jedilnik lahko vključiš zmerno količino alkohola in še vseeno izgubljaš na teži,” pojasnjuje dr. Susan Jebb, vodja raziskave o debelosti v Cambridgeu. Zmerno pometli kozarec na dan, steklenica vina na dan pa ima le malo hranilne vrednosti in pogosto učinkuje prav nasprotno -spodkoplje trud osebe, ki si prizadeva shujšati. ” Enako nezdravi so dobro znani shaki (šejki). Čokoladni mehurčki gostih in penastih pijač prav gotovo izgledajo zapeljivo, ampak bog se usmili tistih, ki so se nalivali z njimi! Poznane kot diete s tekočimi proteini, so nekatere formule vsebovale smrtonosne elemente. Takšna je bila “idi dieta poslednje priložnosti. Leta 1978 je ameriška vlada raziskovala 58 primerov ljudi, ki so umrli, ker jim je zaradi teh pijač odpovedalo srce. Tekoči nadomestki za hrano so še vedno v prodaji, četudi pa njihove sestavine niso več smrtonostne, so prav gotovo zdravju nevarni. Shujševalni šejki morajo vsebovati snovi za zgoščevanje in ustvarjanje emulzije, pa še posebne snovi proti strjevanju, ” razloži Jane Dunkeld v knjigi Vodič za dobro hujšanje in razloži, da lahko ti napitki vodijo celo do dehidracije, če oseba, ki želi shujšati, ne pije dovolj drugih tekočin. Nekateri strokovnjaki sicer potrjujejo, da je s šejki res mogoče shujšati, vendar pa vsi uživalci šejkov kaj hitro pridobijo težo nazaj, ko jih prenehajo mešati. Novejše metode Ena najnovejših pogruntavščin za hujšanje so shujševalni uhani, ki naj bi spopeševali prebavo s pritiskom na glavne akupunkturne točke. Prav gotovo akupunktura lahko prispeva učinkovit delež v programu za izgubo teže, vendar je za pravilno stimulacijo akupunkturnih točk potreben izkušen strokovnjak, ne pa par uhanov. Še ena takšna priprava, ki obupanim obljublja shujšati kar med spanjem, so shujševalne kratke hlače, ki prekrijejo boke ter stegna in naj bi tako delovale kot nekakšna mini-savna pod pasom. Hlače so seveda neudobne, pomembnejše pa je dejstvo, da ob potenju ljudje navadno ne izločajo sala, ampak odvečno vodo in sol. Tudi obliž za hujšanje ni nič bolj zanesljiv. Še v spanju naj bi ta preprosta naprava s svojo čudežno sestavino - morsko travo - pospeševala prebavno zmožnost telesa. Vendar pa angleške oblasti, ki so oglaševanje tega proizvoda že prepovedale, pravijo: “Obliž bi moral biti velik kot hiša, da bi se učinek sploh kje poznal.” __________________________________Debeluhi pozor!!! Se nadaljuje! Jrikrat ste že bili v Sloveniji. Imeli ste velik koncert v Lju-bljani, v Hali tivoli in imeli boste še enega konec maja. Kakšni so občutki? Radi smo v Sloveniji. Jc zelo prijazna dežela. Verjetno so v Sloveniji najlepša dekleta v Evropi. Dober razlog, da smo se vrnili. Veseli smo, da smo tu. Kakšna se vam zdi slovenska publika? Slovenija je mala dežela. Zelo smo presenečeni. Vedno, ko pridemo, je tu vedno več oboževalcev. Ali imate radi slovenska dekleta? Ja. Zelo so lepa. Kaj pa pivo? Nismo še pili slovenskega piva. Radi imamo jabolčni sok. Zakaj CAUGHT IN THE ACT? Zakaj to ime? Prvič ko smo šli iz Nizozemske, štiri, pet let nazaj, je v neki reviji pisalo o ljudeh, ki so se ujeli v nekaj, v kar ne bi smeli. Od tod CAUGHT IN, ker pa pojemo, je iz tega nastal še THE ACT. Radi imamo to ime. Promovirali boste nov album. Kakšna je razlika med tem albumom in prejšnjim? Mislim, da je bazično enak tipu glasbe, ki jo igramo. Ni nobenih radikalnih sprememb. Seveda so nove pesmi, ki zvenijo vse boljše. Ali jc lahko imeti privatno življenje? Ne, nimamo veliko od privatnega življenja. To je del vsega, kajti biti uspešen, je eua od stvari, ki jo sprejemamo kot del našega življenja. Navadili smo se na to. Zelo smo zaposleni, zato dnevi hitro minevajo. Torej nimate časa za dekleta? Seveda. Vzamemo si čas. Zelo težko je imeti resno razmerje. Trenutno nihče izmed nas nima resnega razmerja, ker enostavno ni časa. Čeprav si vedno trudimo vzeti čas. Ali mislite, da je najlepša stvar v življenju, poleg tega, da si mlad, biti zaljubljen in ljubljen? Mislim, da se vsi strinjamo, da je ljubezen nekja posebnega, da je nekaj, za kar smo vsi tu. Vsi potrebujemo ljubezen. Kako se počutite brez deklet? Zelo smo žalostni in osamljeni. Mislimo samo na to, da se bomo nekega dne ustalili, imeli otroke, družino - lepo življenje. In kdaj bo to? Naslednji teden... ha, ha, ha. Kakšno pozornost posvečate modi? Radi imamo modo. Radi vedno delamo tako, da uporabljamo lastne ideje, radi smo kreativni v stiku z modnimi trendi. Koliko jezikov govorite? Ne govorimo veliko jezikov. Smo zelo plašna človeška bitja. Afganistansko... ha, ha, ha. Česa se bojite? Podgan, teme, pajkov, veliko pajkov. Ali imate kaj časa za svoje hobije? Naša zabava je naš hobi. Mislimo, da je najlepša stvar, ki smo jo do sedaj naredili, ta, ki jo počnemo sedaj. Naš hobi je ples in glasba. Radi gledamo filme. Ker veliko potujemo, si zelo težko najdemo čas za kino. Prejšnji teden, ko smo snemali v Londonu, smo si ogledali Balance. Benjamin, ti slikaš, kajne? Poskušam ustvariti umetnost po svoje. Katere barve imaš najraje? Rumeno. Ali se nikoli ne naveličate, da ste skupaj? Ne. Nikoli se ne naveličamo. Smo kot bratje. Prijatelji za vedno. Kaj načrtujete za poletne počitnice? Ničesar nismo načrtovali. Morda bomo šli v Las Vegas, Colorado (smučat). Radi bi imeli nekaj prostega časa, radi bi imeli mir. Kaj vas je v življenju najbolj presenetilo? Svet v južni Afriki. Lepo je, če se ti sanje uresničijo. Vem, da verjamete vase, ampak ali vedno mislite pozitivno? Vedno poskušamo misliti pozitivno, v glavnem razmišljamo pozitivno. So pa tudi trenutki, situacije, ko je to tudi težko, vendar se trudimo. To je zelo pomembno, da razmišljamo o dobrih straneh življenja, tako problemi nekako izginejo. Mislim, da se vsi štirje zavedamo, da smo lahko zelo srečni in da živimo na zelo lepem koncu sveta. Delamo, kar želimo. Lahko pojemo, lahko plešemo, to je naš hobi, potujemo po svetu in srečujemo prijetne ljudi. Gregor Čulk Stran 25 STEVE EARLE / I FEEL ALRIGHT Ameriški rockovski glasbenik Steve Earle je na 1995 leta izšli plošči I Feel Alright segel v bogato zakladnico tradicionalne ameriške glasbe. Countiy ter potepuški folk in blues pa so le temeljni kamni, na katerih gradi svojo glasbeno vizijo. Posebna privlačnost skladb Hard-Core.Troubadour, More Than I Can Do, Valentine’s Day, You re Stil Standin’ There (v duetu z Lucindo Williams’, Now She’s Gone, Hurtin’ Me Hurtin’ You in Poor Boy, so na videz preproste melodije, pri katerih ima poslušalec občutek, da jih je že nekje slišal in spominjajo na najlepše stvaritve Boba Dylana in Brucea Springsteena. S ploščo I Feel Alright Steve Earle simbolično obračunava s svojo preteklostjo (zasvojenost s heroinom, zapor). Zato še posebej v skladbi Feel Alright in CCKMP (Cocain Cannot Kili My Pain) poje z neverjetnim čustvenim zanosom, srečen, da še sploh živi. V poplavi sterilnih in ^poliranih izdelkov glasbene industrije K Steve Earle nebrušen diamant, ki brez kančka romantike in olepšavanja doživeto podaja vedno na propad gbsojene ljubezenske zgodbe. Polzela ORLEK / BUNKOVC PARTY-JA Nova plošča Bunkovc Party-ja zasavskih folk ’n’ rollerjev Orlek je posnetek njihovega akustičnega nastopa na Radiu Študent v izšte-kanem terminu oddaje Vaš omiljeni DJ Jure. Plošča je koncertni povzetek njihovega dosedanjega dela in po besedah vodje skupine Vlada Poredoša zaključuje obdobje knapovske tematike. V simpatično razglašenih in energičnih izvedbah skladb Henrik in Rozika, Luftra-jder blues, Topla dlan, Lojzi Gobe, Matilda te voha, Punca s šohta, Pesem za Ančkija, No pivo today in Na Golico, prepletajo rock, blues, New Orleans Jazz, irski folk, prekmursko ciganski melos ter domačo polko. Pri tem pa so s pou darkom na pihalni sekciji in harmoniki ostali povsem samosvoji in prepoznavni. Če so glasbeno tako raznovrstni, pa se v lokalno obarvanih besedilih tematsko in žargonsko lotevajo predvsem knapovskega življenja. Zgodbe iz sivega vsakdanjika majhnih ljudi in vaških posebnežev pa so začinjene z obešenjaškim humorjem. Na plošči so še tri nove studijske skladbe Balkan Express Z. Simjanoviča iz istoimenskega filma, Nocoj sem spet težil Toma Waitsa in Pesem za Ačkija ter Radetzky marš J. Straussa, posnet v živo v oddaji Roka Rocka na TV Slovenija. Zgodbe, ki jih piše življenje, knapovska poezija in energija hojladirja, vse to in še več so Orleki, ki pa jih resnično lahko doživite le v živo. IV. GLASBENI SEJEM Na Celjskem sejmu je bil v dneh 18. do 20. aprila že 4. mednarodni glasbeni sejem. Tudi tokrat je bila generalni pokrovitelj sejma Avtoteh-na trgovitm d.o.o., generalni zastopnik za glasbila Yamaha. Matjan Podobnik na otvoritvi glasbenega sejma Sejem je bil postavljen na več kot 5.000 kvadratnih metrih, na katerem je sodelovalo 134 rastavljalcev iz 15. držav. To je edina tovrstna prireditev v Sloveniji in je namenjena predstaviti slovenskih in svetovnih glasbenih proizvajalcev in ustvarjalcev. Čeprav je sejem namenjen predvsem poklicnim glasbenikom, na njem najdejo tudi i ljubitelji in poslušalci glasbe vsak ; nekaj zase. Sejem je bil tematsko j razvrščen po dvoranah. V dvorani D so se predstavljali proizvajalci in prodajalci studijske opreme, glasbil, ozvočenj, svetlobnih efektov in opreme za diskoteke. Dvorana C je bila namenjena predstavitvi glasbenih založb in radijskih hiš. Kot posebna zanimb vost je bil v hali C predstavljen show programa, ki so ga poimenovali Harmonija zvoka in svetlobe. Bil je prava paša za oči in ušesa, saj so predstavili svetlobne efekte v kombinaciji z I vrhunskim zvokom. V dvorani E | so razstavljali prodajalci in proizvajalci akustičnih glasbil. Sejem so obogatile spremljajoče prireditve. Glavna prireditev je bila v petek v hali A, kjer so podelili nagrade ZLATI PETELIN v 31. kategorijah. V soboto je bil v atriju sejmišča bogat Show program. Vzporedno se je odvijal demotop z mladimi še neuveljavljenimi talenti v clubu Casablanca. V soboto je imela svoj nastop Simona Weiss ob 10-letnem glasbenem ustvarjanju. Nedelja je bila namenjena državnemu prvenstvu v standardnih in latinskoameriških plesih. Glasbeni sejem je tudi letos poslovno in medijsko uspel. -nko MAJVEČJA IZBIRA CD plošč in feaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 V_______________________ hovosu - REPUBIJCA Republica - ETEKNAL Before The Raiti - BEE GEES Stilhvaters - US3 - MACHINE HEAD - ADIEMUS Cantata nutndi - LIVE, in še in še... TORTEN PRODAJALNE TOP MUSIČ 01. BRAVO HTTS 16 -Kompilacija/raztični izvajalci/ 02. SPACE JAM -Filmska /različni izvajalci/ 03. TONY BRAXTON -Secrets 04. ŠPICE GIRLS - Špice 05. NO DOUBT -Tragic Kingdom 06. EVITA - Filmska /različni izvajalci/ 07. NO MERCY -My Promise 08. U2 - Pop 09. WARREN G. - Take a Look Over Your Shoulder 10. BOVZONE -Different Beat Vse naštete plošče na lestvici TOP 10 in seveda še veliko ostalih naslovov lahko poslušate in kupite v prodajalni TOP MUSIČ v Velenju. Vsak dan od 12 do 19 ure, sobota od 9 do 13 ure. Popusti pri večjih količinah in ugodnosti za člane. KONCERTI BRYAN ADAMS 90 DEM četrtek 1.5.97 - Gradec THE WHO 170 DEM četrtek 1.5.97 - Dunaj BOVZONE 115 DEM četrtek 8.5.97 - Dunaj BRUCE SPRINGSTEEN 170 DEM nedelja 11.5.97 - Dunaj ponedeljek 12.5.97 NENEH CHERRY 70 DEM | torek 13.5.97 - Gradec TOP MUSIC-KVAUTETA, KI SE NE VIDI AMPAK SUSIl, Vasja Volavšek PODALPSKE GLASBENE NOVIČKE Ob 60-letnici so Jožetu Privšku, enemu najpomembnejših slovenskih skladateljev zabave glasbe pri ZKP RTVS, izdali kompilacijsko ploščo Nad mestom se dani. Na njej je kar triindvajset zimzelenih uspešnic. Konec aprila prihaja na veliko slovensko turnejo eden najbolj kontroverznih glasbenikov z območja nekdanje Jugoslavije, Rambo Amadeus. Kombinacijo žanrske raznolikosti in zafrkancije boste lahko preverili v Mariboru, Novi Gorici in Ljubljani. Lava je naslov nove plošče vrhniških novo rockerjev Hic Et Nune. V primerjavi z istoimenskim prvencem ji manjka nekoliko energije, ki pa jo je na koncertih še vedno v izobilju. Danes, 23. aprila, so v ljubljanskem klubu K4 Američani The Jon Spencer Blues Explosion. Glasbo, zakoreninjeno v bluesu nadgrajujejo z osrtim rock’n'rollom, rapom, funkom in še čim. Predskupina so prav tako ameriški Demolition Doli Rods. Skupina Halo je novo ime na slovenskem glasbenem nebu Sestavljajo jo primorski glasbeni veterani z Danilom Kocjančičem na čelu. Te dni je izšel njihov prvenec Anita ni nikoli. Kt* TRGOVINA IN GROSISTIČNA PRODAJA PIJAČ GOTOVLJE tel.: 716-155 PODLOG tel.: 702-422 KOLEKTIV TRGOVINE KLINC ČESTITA VSEM SVOJIM STRANKAM, OBČANOM IN OBČANKAM L MAJ NARODNI PRAZNIK DELA ŽELI, DA PRIJETNO fREŽlVITE TA DAN. W MEKO BLAGO tPOZAMENTEfJJA f MODNI DODA V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIH VZDUŠJEM NUDIMO: - velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga - vse vrste marokenov - velika izbira svile in čipk - nova kolekcija chanel vzorcev - enobarvne mikrofibre in kapre - vzorčaste mikrojibre in viskoze - črtasti materijali za hlače - hladne volne - sifoni za bluze - sukanci 149 SIT - svilene rute - več kot tisoč vrst gumbov X It P IZ /l f "K It P IZ ,41 KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC Kvaliteto prodajamo poceni! k ‘U p IZ /4 f K Vt P IZ PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM Tri najpomembnejše rudnine: Kalij pospešuje cvetenje in rast Fosfor razvija močno steblo in dobre korenine ZELENI NASVETI ZEMLJA IN GNOJILA Pri uporabi substratov in gnojil se je dobro držati dveh pravil Če so vam prejšnja leta rastline uspevale v določeni zemlji m z določenimi gnojili, nikar ne menjate sisteina, ki deluje. Če pa v preteklosti niste imeli sreče z zemljo in gnojenjem, potem dobro preberite naša navodila. Le-ta temeljijo na večletnih izkušnjah na profesionalnem in hobi področju. Kupite kvalitetno in preizkušeno namensko zemljo ali substrat in se držite navodil za redno zalivanje in gnojenje. Kvalitetne zemlje so pripravljene tako, da že vsebujejo začetno gnojilo, imajo rahlo kislo reakcijo in stabilno stmk-turo skozi celotno rastlino dobo. Te zemlje že vsebujejo glinene delce, ki nadomestijo dodatek težke zemlje. So praviloma dražji, vendar se obnesejo veliko boljše kot poceni šotni substrati sumljive kvalitete. Za takšne saditve vam priporočamo naslednje substrate: Neuhaus N8, Humko balkonska zemlja in Humko dobra zemlja. Ob sajenju je priporočljivo rastlinam dodati založno gnojilo, da ne trpijo pomanjkanja, kadar jih ne boste redno dognojevali. V ta namen so najboljše tablete Osmocote plus, gnojilo, ki ga predvsem uporabljajo vrtnarji, vendar v razsuti obliki. To gnojilo deluje 6 mesecev pri temperaturi 21 stopinj C, pri višjiJt temperaturah pa deluje hitreje. Ob sajenju polagate po eno tableto na eno rastlino na notranjo stran korita, kjer bo temperatura najnižja. Če pride na eno rastlino več kot 3 l zemlje, lahko daste dve tableti, vendar za izredno sončne lege to odsvetujemo. Rastline tekoče dognojujemo vsak teden, razen če smo dali po dve tableti Osmocote plus na rastlino. PELARGONIJA Pelargonije so zagotovo najbolj priljubljene okenske in balkonske rastline. Poznamo okoli 250 vrst pelargonij, od tega jih je 200 iz južne in jugozahodne Afrike. V okrasne namene gojimo večinoma pokončne in viseče pelargonije, ki so nastale s križanjem. Vse dorte pelargonij dobro uspevajo le na sončnih legah. Najstarejša sorta pelargonije je roza cvetoča bršljanka “Ville de Pariš”. Danes se z žlahtenjem pelargonij v Nemčiji ukvarja najmanj 5 podjetij. Vsako leto izboljšujejo sotiment in predstavljajo nove sorte. Poleg novih barv in oblik cvetov je pomembna tudi barva listov in oblika rasti Najvažnejše pa je, da so rastline zdrave, saj so testirane na različne vinise in bakterije. Pelargonije so tako priljubljene zaradi vsestranske uporabnosti - Včasih so jih gojili izključno kot lončnico, danes smo velikocvetne, angleške pelargonije in redko conalke. - Najpogosteje jilt zasajamo v korita. - Na gredice sadimo zlasti pokončne pelargonije z enojnimi cvetovi in pisano-listne hibride. - Oživlja se stani umetnost vzgoje pelargonij s krono na stebelcu. - Skupina dišečih pelargonij je industrijsko pomembna zaradi geranijevega olja. - Za vzgojo bonsai pelargonij so primerne tiste sorte, ki olesenijo, imajo majhne liste in se dobro razraščajo. - 13 vrst pelargonij se je prilagodilo puščavskim razmeram in se preoblikovalo v sončnice. - Nenazadnje, zjutraj odtrgani cvet polnjene pelargonije zdrži v vazi dober teden. K sodelovanju vas vabimo z vašimi pisnimi vprašanji, ki jih pošljite na naslov: FLORA TRADE Kamenče 26/a, 3314 BRASLOVČE Boštjan Oštir s.p. Tel.: 063/726-025 in 726-414 Vprašanje: M še dolgo, ko mi je prišel v roke “Glas Savinjske” in povabilo Trigona k sodelovanju. Zanimivo je bilo pisanje v zadnji številki pod naslovom “Kaj je bolezen”. Res, kako enostavno se nam zdi ob bolečinah pogoltniti tableto, kot pa se kako drugače potruditi, da mine. Kljub lepemu članku nisem ugotovila, zakaj so se v mojem telesu naredili kamni... Prosila bi vas, da naredite astrološko karto. Do sedaj je še nimam, zadnje čase pa spoznavam širše razsežnosti življenja. Včasih razmišljam, kaj je sploh moja vloga tukaj in zdaj, nekako se lovim v življenju. Imela sem že kar nekaj zdravstvenih in osebnih prepadov - se bo situacija kaj umirila? Končno me zanimajo prelomnice v mojem življenju. Ubadam se s preveliko telesno težo, čeprav so mi nekatere kuharske zakonitosti znane. Zadnje čase mi zmanjkuje volje do življenja, ne vem, kaj mi je. Šifra' Gita n ■ ili iu/i, OBDOBJA NIHAJO Niste edini, ki mu manjka volje do življenja, in ki ne ve, kaj mu je. Pravzaprav je takšna kar večina ljudi, ker se nam dogodki dogajajo, namesto da bi jih mi povzročali. Prvo, kar nam mora biti jasno v življenju, je, da se normalno izmenjujejo bolj ugodna in neugodna obdobja. Neugodno pa se nam zdi vse, kar nas sili v premislek, zahteva od nas trud in odpoved. Ali celo kakšno bolj drastično spremembo. Včasih napačno govorimo o krizi - v resnici takrat mobiliziramo za življenje mnogo več energije kot običajno. Človek, ki se znajde v veliki nevarnosti, živi tako polno, intenzivno in strastno, kot le redkokdaj pozneje. So trenutki, ko se nam pred očmi zvrti celoten film življenja in nam je presneto jasno, kje smo ga polomili in kje smo uspeli. Spet drugič se zlije reka življenja v široko korito in se cele tedne ne zgodi nič pretresljivega. Siesta - do preklica. V tem času vam Saturn počasi potuje skozi 12. hišo in vam obarva celoten pogled na svet in okolico nekoliko depresivno, zadržano in oklevajoče. Pluton pa se bo še dolgo zadrževal v vaši osmi hiši in spodbujal ter zahteval nov uvid v partnerske odnose. To vsekakor ni najlažje obdobje in ga človek občuti kot utež za vratom. RAK - VENDAR S KLEŠČAMI Vaš horoskop je zanimiv in svojsko problematičen. Po Soncu ste res Rak, ki sedi v četrti hiši, kar pomeni, da je vaš ideal tipično rakovski: imeti varen domek, debelo lupino in tam varovati svoja ranljiva čustva. Kuhati in prati, varovati otroke in biti ponosen na družino - to je Rakova diploma. Sicer pa si več preberite v 18. številki Glasu Savinjske. Vendar ne recite prehitro, da sem se zmotil: zgoraj naštete lastnosti veljajo za vas le deloma in ste v resnici iz bolj kompliciranega testa. Morda se vaši ideali sploh niso (še) udejanili... Zakaj? Luno imate v Levu v družbi s Plutonom in Saturnom pa še v kvadratu z zanko in iz tega dobimo solidno “težek” karakter. Odlikujejo vas zelo intenzivna čustva, strastna pripadnost, nekoliko temačna žens- kost, da se vas nekateri kar malo prestrašijo. Zanima vas neznano in okultno, privlačijo teme življenja in smrti. Čustva so močna in globoka, po svoje drzna in lahko vodijo v precej izraženo destruktivnost ali pa v izjemno vero v življenje - izbira je vaša. Glede na razporeditev planetov sklepam, da ste vendarle precej zadržani, hladni in previdni. S čustvi ne razmetavate, ampak jih spuščate po kapljicah, ne sebi ne drugim jih ne dovolite izražati. Lahko da je bila že vaša mati bolj čustveno suhoparna. Imate torej moč, previdnost in svojevrsten šarm, da lastne občutke vsilite drugim na način, da jih sami kupijo. Ampak vedno vam ne uspe. Ne vem, če ste ravno človek, ki poživi zabavo in stresa vice. Ne bi rekel. DVOBOJ Tudi Venera in Mars se tepeta v vašem horoskopu. Erotični zapleti so na ta način lahko zanimivi, vendar lahko končajo neusklajeno. Eden je posiljen. Začetek je lahko še kar zanimiv. Venera v Dvojčku skupaj z Uranom obeta zelo zanimivo osebo, s svojskim okusom, voljo do eksperimentiranja in šibko obrambno linijo. Ker je v opoziciji z Jupitrom, si hitro nariše še malo več, kot je videti prvi hip: ugodna partija, bogastvo, primeren partner, socialni vzpon, ponujate svoje oprsje, da nahranite partnerja (to ugaja tudi Raku), niste imuni za blišč, zlato, bogata darila. Še bolje: partner vas povabi na sanjsko potovanje na Karibe, zadetek v polno, temu se ne morete upreti! Ker imate v tem vozlu še Merkurja, vam jezik in možgani delajo hitro in spretno. Še preden se dobro zaveste, rečete kaj preko mere ali pa se nenamensko zlažete. In ko že vse kaže, da ste se hitro ogreli in da z vami ni težav - pridejo problemi. Ni prave sinhronosti med ponudbo in predajo. Ne znate se sprostiti, naenkrat se odnos zaplete in zablokira. Iz tira vas lahko vrže malenkost. Obide vas občutek, da se zapletate z nepravimi ljudmi. Oglasi se vam globoko vsajen nagon po varnosti (Rak) in totalni predanosti, ki jo pa moški (zvečino-ma...) niso zmožni. VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA M^gic line g 090 41 231 TUDI PISNO p.p. 34 Lj. Črnuče 156 SIT/min Kaj sedaj, kje smo? Ko pridejo zakonski problemi do vrelišča, odidejo moški v gostilno, gospe pa sedejo za mizo, ki jo primemo obložijo. Raki in Biki imajo sploh radi prehrambeno varnost in si nekaj zaloge naložijo pod kožo za hude dni. Žlica je najstarejša tolažba na tem svetu, vendar ne seže do srca. Za srčne bolečine so potrebni drugi obliži. Toliko vam iz svojih izkušenj svetuje Trigon III. DELAVNICA ZR DUHOUNO DIMENZIJO ŽIULJENJR LUČE 8.5.97-11.5.97 Meditacija - razumevanje - zavedanje Informacije: dr. Matjaž Lesjak; © 715 - 731 Stran 28 NEKD. DEŽELA PRUSOV DRŽ. UDAR, PUČ NIZKI BOROVCI, PRITLIKAVI E VRSTA LAHKE KONJE- NICE CUNJA, COTA NIKOLAJ PIRNAT IME VEČ SLOV. VASI GERM. BOGOVI JAP. SMUČ. SKAKA- LEC LAT. VEZNIK NAPR.ZA SLIKANJE ARTERIJE PRED- SEDNIK DRŽ. ZBORA STO KV. METROV VITAMIN SLOV. GORSKI MEJNI PREHOD ARABSKI ŽREBEC PLETENA OGRI- NJALA AMER. PEVKA AMER. IGRALEC (NICK) ODPRTA PO- ŠKODBA MA DZ. MOŠ./M E ESTONSKI PEVEC (GEORGU) KRATICA ZA PRAV TAM, IBIDEM DESNI PRITOK VOLGE AVGUST ČERNI- GOJ NIZKA POSODA OSNOVNO- ŠOLKE LENONO-VA ŽENA (YOKO) CHAPUNO-VA ŽENA AFRIŠKA SA VAN-SKA ANTILOPA POMOL, ALTANA KDOR NE RAZMIŠLJA TREZNO PREDEL LJUBLJA- NE SMUČI N1ZOZEM. KOLESAR (JAN) JAVOR (LAT.) VLADI- MIR HORO- WITZ ®§ SAMICE ORLOV NEMŠKI FIZIK (HANS) ŠTEVNIK ŽENSKO IME SL. LETALSKI PIONIR (EDVARD) H. PISATELJ (CORRA-DO) SLOV. ŽENSKA REVIJA Ž.OS.IZ GRUMOVE DRAME VZHOD (ANGL.) RASTLINA IZ DRUŽINE KAČ-NIKO VK, Š KRNI C EU KARU ARHAR N EM. FIZIOLOG, HERMANN GRŠKA BOGINJA MIRU "m NOV! TEDNIK A. RADIO CEUE ROMUN. SLOVNI- ČNI ČLEN VELIKI OGENJ OB L MAJU MALO- PRIDNEŽ, POBALIN KRAT. ZA SVETI ALBERT EIN- STEIN KRAT. ZA STAREJ- ŠI KEM. OZNAKA ZA TITAN DROG ZA PLA-VUENJE LESA PREB A V-IJANJE HRANE EGI P.BOG SONCA GOBE, K! IMAJO LISTIČE HROŠČ NA TRTI STARI VEK NEMŠKI OSEBNI ZAIMEK ŠPANSKI POMORŠČAK (JUAN SEBASTIAN) 1. nagrada: bon 3000 SIT - Borovo St \K TAKO SE TO STORI Micika je pomivala posodo v kuhinji. Pri tem ji pade na tla krožnik, ko vstopi mati v kuhinjo in vzroji: Kako si le mogla to storiti? Micika vzame v roko 'se en krožnik in ga spusti na tla. Pri tem pa pove materi: Vidiš, takole! PADEC Miha sreča na cesti prijatelja Janeza, ki je bil ves povit j Ja kaj pa je s teboj, da si tako zdelan? Sinoči sem se hotel izogniti otroku in... Vem, padel si s kolesom! Kje pa! Padel sem s postelje! VOJAŠKA SKRIVNOST Vojak Janez nosi na hrbtu zaboj. Mimoidoči ga vpraša: Kaj pa ti tako težko nosiš? To je pa vojna tajna! Ta tvoja vojna tajna pa iz gleda zelo težka... Hudiča, kdaj pa mine niso bile težke! jezno odvrne Janez. ČUDNA OGLASA - Ogrevano sobo oddam dvema fantoma s centralno kurjavo... - Prijeten fant, lačen ne po svoji krivdi, bi želel spoznati mlado deklo, od 20 do 90 let. Priložite tudi slino... ZGOVORNA PAPIGA Starejša ženička si je zaželela družbo papige. Odpravila seje v trgovino z malimi in drobnimi hišnimi ljubljenčki. Prijazen prodajalec ji pojasnjuje: Tale papiga je izvrstna. Če jo potegnete za levo nogo, govori japonsko, če pa za desno, potem govori kitajsko.________ Kaj pa, če jo potegneš za obe noge hkrati? Samo poizkusi, presneta baba, boš že videla hudiča! se oglasi papiga. NI RAZLIKE Poslušaj, Milena, kateri pa je bil tisti fant, ki leje sinoči pospremil domov? Saj ni bil fant. Prijateljica Sonja je bila. Sedaj ima kratke lase. Saj, saj. Vedno pravim, da danes že po ničemer nc razlikuješ dekleta od fantov! V GLEDALIŠČU Mož ženi: Saj si zapazila, kajne, draga moja, da preteka med prvim in drugim dejanjem štiri leta in dama, ki igra vlogo grofice, nosi še vedno isto obleko. Zdi se mi, da bi bilo dobro, če bi tudi ti upoštevala ta zgled. NENEVARNA PREROKBA Joža Počakaj je zaročen z lepo rjavolasko. Sinoči jo je mene in sem slišal: Joža: Čudno! Jaz poročim tebe, ki si rjavolasa, a danes mi je... Ona (vsa iz sebe): Za Boga svetega, kaj seje zgodilo? Joža: Od ciganke sem si dal prerokovati bodočnost. Ona (še bolj v strahu): In kaj ti je rekla? Joža: Rekla je, da bom poročil plavolasko. Ona: Ali ti ni rekla kdaj? Joža: V treh mesecih. Ona (zopet mirna): Oh, dotlej pa lahko postanem ________ plavolasa.____________ VAS ZANIMA, KAKO SO SNEMALI FILM 101 DALMATINEC? Glavni igralci v njem so bili namreč psički, to pa je sprožilo nemalo zapletov. Od kod so psički? Vse živali so iz Velike Britanije, zbrane z oglasi. “Trdno smo bili odločeni, da za film ne bomo naročali novih legel. Hoteli smo mladiče, ki so bili načrtovani pred snemanjem,” pravi vodja dreseijev Gary Gero. “Tudi jih nismo odkupovali, kar bi bilo za nas enostavnejše in cenejše, temveč smo jih najeli. Tako smo se lahko zanesli, da se bodo imeli mladiči po snemanju kam vrniti.” Kje so psički stanovali? Za psičke so postavili žpasji motel’, pesjake v rožnati in modri barvi, okrašene s trakovi, žogami in kostmi. Vsako leglo je imelo svoj klimatiziran pesjak z napravami za razgibavanje. Producent in scenarist John Hughes pravi: “Podobno je bilo otroškim jaslim.” Producent Ricardo Mestres pa s kančkom obžalovanja dodaja: “Našim živalim se je godilo bolje kot marsikateremu človeku.” Kakšna je bila pasja šola? Šolanje živali temelji na nagrajevanju, zato so bili tudi psički deležni pohval in poslastic. “Uživali so,” pravi Gary Gero. “Dojemljivi so kot otroci, znanje vsrkavajo kot spužve. Če poskrbiš, da se učijo igraje in z veseljem, dosežeš sijajne rezultate.” Niso psički med snemanjem nič zrasli? “To nam je povzročilo resnične težave,” priznava glavni dreser Gary Gero. “Psički rastejo tako naglo, da so bili z nami največ štiri tedne, večina pa samo teden dni. Dvanajst tednov stari prički so bili za nas že preveliki. Zato smo morali ves čas usklajevati snemalne urnike s številom psičkov, ki so bili na voljo.” Nasvet igralca, ki je nastopal s psički. Jeff Daniels svari stanovske kolege, naj se zavedajo, “da bo režiser uporabil tiste posnetke, na katerih so bili dobri psi, ne ti. Zato ne počivaj na lovorikah in skrbi, da bodo psički dali vse od sebe.” So vsi kužki resnični? Kadar je bilo dogajanje za kužke preveč tvegano, sta priskočila na pomoč Tite Creature Shop Jima Hensona in Industrial Light and Magic. PRIMERJALNI TEST POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA CELJSKO REGIJO dveh najboljših človekovih prijateljev vrsta: pes znamka: novofundlandec poraba: It / 10,5 km cena: 1.200 DEM + pameten + prijazen - neroden pri parkiranju - hrupen - vsakodnevno vzdrževanje vrsta: avtomobil znamka: DAEWOO TICO poraba: \l / 24 km cena: 6 DEM na dan (30% polog in 60 obrokov po 185 DEM) + majhna poraba + idealen za v mesto + ugodni kreditni pogoji - dobavljiv samo v 6. barvah VTO Mariborska 23, CELJE, 063/ 441-160 Pooblaščeni prodajalci: AVTO FINEX CELJE, 482-011 AVTO WIKRA ŠKOFJA VAS, 411-515 AVTO MAURER ŠMARTNO OB PAKI, 853-730 VESNA d.o.o. VELENJE, 856-286 TZSTiST: ^rloo V VINU JE RESNICA. TODA ŠELE NA DNU KOZARCA. V parku ležeči. Hik!! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 30.4.1997. Nagrade: 1. nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti3.000 SIT. Nagrado prispeva: CELJSKI** KINEMATOGRAFI* MARS NAPADA, komedija Režija: Tim Burton; vloge: Jack Nicholson, Glenn Glose, Anette Bening, Pierce Brosnan, Danny de Vito, Michael J. Fox, Sarah Jessica Parker (Na programu do 7.5.) SIJAJ, drama Režija: Scott Hicks; vloge: Geoffrey Rush, Noah Taylor, Armin Mueller Stahl, Lynn Redgrave (Na programu od 24.4.) JEDIJEVA VRNITEV, 3. del trilogije Vojna zvezd Režija: Richard Marquand; vloge: Mark Hamill, Harrison Ford, Carrie Fisher (Na programu od 24.4.) DANTEJEV VRH, film katastrofe Režija: Roger Donaldson; vloge: Perce Brosnan, Linda Hamilton, Charles Hallahan (Na programu od 30.4.) SHOWGIRLS, erotični spektakel Režija: Paul Verhoeven; vloge: Elisabeth Berkley, Kyle MacLachlan, Gina Gershon, Glenn Plummer, Robert Davi (Na programu od 30.4.) NjMuHDHOi SHOWGIRLS (Slačipunce), erotični spektakel desetletja Igralci: Elisabeth Berkley (Notni Malone), Kyle MacLachlan (Zack Carey), Gina Gershon (Cristal Connors), Glenn Plummer (James Smith), Robert Davi (Al Torres), Alan Rachins (Tony Moss), Gina Ravera (Molly Abrams) Premiera: ,24. april KINO UNION Nalezljiva in neposredna nevarnost človeške seksualnosti. Še nikoli tako del naše zavesti kot danes. In nikjer bolj izrazito kot za bleščečo fasado Las Vegasa. Notni Malone je neodvisna mladenka, ki v Las Vegas pribeži pred težavno preteklostjo. Med iskanjem priložnosti, s katerimi bi uspela v Las Vegasti pristane kot erotična plesalka v klubu Cheetah. Za dodatni zaskužek v zadnjih sobah kluba dela še kot tl “plesalka naročja”. Njen prvinski in prepričljiv plesni talent jo kmalu pripelje v popolnoma drugačen svet Las Vegasa, na oder kjer se odvijajo velike predstave, ki jih pripravljajo sposobni organizatorji. Zack, čedni in ambiciozni direktor Stardusta bi Notni lahko potisnil v ospredje. Glamurozno zvezdo predstave Cristal, pritegne Nomi-jina lepota in značaj. Tudi Cristal lahka Notni naredi ali pa jo uniči. Splet strasti, ljubosumja in ljubezni pritegne Notni globoko v svet, kamor si je vedno nezadržno želela. ZALOGA RABLJENIH VOZIL Škoda Favorit 135 L. 1. 91, 413.700,00 SIT Opel Astra 1.4i GL, 1. 93, 1,360.212,00 SIT Opel Vectra 1.61 GL, 1. 92, 1,359.750,00 SIT Hvundai Grace van 100, I. 93, 1,363.950,00 SIT Renault Safrane RT 2.0, 1. 94, 3,654.750,00 SIT Opel Omega 2.01 GL, 1. 90, 1,349.250,00 SIT Renault Clio 1.2 RN, 1. 94, 1,168.146,00 SIT Opel Kadet 1.61. I. 91, 1,010.000,00 SIT Volkswagen Passat 1.9, I. 92, 1.693.000,00 SIT Alfa Romeo 75 1.8 i E, 1. 91, 1,100.00,00 SIT Alfa Romeo 90 2.0, 1. 87, 614.000.00 SIT Ford Orion 1.6 CLXi, 1. 93, 1,447.320,00 SIT Hyundai Poni 1.3 LS, 1. 91, 716.000,00 SIT Hvundai Sonata 2.0, 1. 92, 716.000,00 SIT Ida Kadett 1.3 GLS, 1. 87, 675.500,00 SIT Lada Samara 1.5, I. 93, 588.000,00 SIT Mitsubishi Galant 1.8, 1. 90, 1,289.505,00 SIT Opel Astra 1.4 GL, 1. 92, 1,318.275,00 ŠIT Volkswagen Passat CL 1.6, I. 90, 1,412.000,00 SIT Zastava 101 Poli, 1. 87, 180.000,00 SIT Zastava 83.10 tovorno, I. 85, 441.000,00 SIT Wartburg 1.3, 1. 89, 246.183,00 SIT Pontiac Trans-port 308, I. 94, 39.000 DEM Fiat Uno turbo IE, 1. 93, 11.500 DEM Peugeot 405 GRJ. 93, 14.500 DEM Mercedes Benz 600 SEL, I. 92, 86.000 DEM Informacije na telefon 063/432-807. Brezplačni mali oglasi Tel.: 063/ 715-011 AvtoCEOTER MARGIT ZALOGA RABLJENIH VOZIL NVJ GOLF JXD, 1. 89, bel, 8.000 DEM FIAT TIPO 1.4i E, 1. 94, bel, 14.500 DEM CITROEN AX FIRST, I. 92, kovinsko siv, 7.800 DEM CITROEN ZX 1.4 reflex, 1. 94, karavan, srebrn, 16.500 DEM DAEWOO NEXIA 5DR, nov, I. 96, 15.990 DEM HUNDAI PONY 1.5, I. 94/95, metalik moder, 3 vrata, 10.800 DEM PEUGEOT 306 GRD, 1. 91, rdeč, 11.000 DČM PEUGEOT 306 XR, I. 93, rdeč, 5 vrat, veliko opreme, 15.500 DEM, možna menjava za R4 Možnost kredita in leasinga do 5 let! Informacije na tel.: 063/856-537, 0609/640-204. stigma 93 ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA 164 2.0 TS, siva metalik, 1. 93, 19.400 DEM MAZDA 323 HB 1.3, bela, 1. 90, 9.400 DEM MAZDA 323 SEDAN 1.3, 1. 90, modra, 8.600 DEM Informacije na telefon 0631411-252. AVTO HIŠ A DREV ZALOGA RABLJENIH VOZIL OPEL CORSA CITY, rdeč, 1. 91, 8.800 DEM R5 CAMPUS, bel, 1. 90, 6.900 DEM LADA SAMARA 1300, bela, 1. 92, 5.500 DEM AX CITROEN^ m. siv, 1. 89, 6.600 DČM CITROEN BX. rdeč, 1. 84, 3.400 DČM TIPO 1.4, m. zelen, 1. 93, 13.400 DEM R5 EXPRES, rdeč, 1. 89, 7.000 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, 1. 94, 6.800 DEM ŠKODA FAVORIT, zelena, 1. 92, 5.400 DEM VUGO 60, I. 90, 3.200 DEM LADA SAMARA, m. zelena, 1. 93, 5.200 DEM LADA SAMARA, 1. 90, 3.500 DEM NISSAN SUNNY 1.6 SLX, bel, 1. 89, 8.200 DEM CITROEN ZX, I. 94, 13.200 DEM BMW 3161, L. 90, 13.200 DEM R 5, 1. 92, 7.500 DEM Informacije na telefon 063/707-365 in 063/707-395._______________ 4^ AVTO ŠKORJANEC PRODAJA RABLJENIH VOZIL Ford Fiesta 1.8 D, 1. 92, 11.900 DEM Sierra Caravan 2.0, I. 91, 14.990 DEM Lada Samara 1.5 3V, 1. 94, 7.200 DEM Lada Niva 1.6, I. 93, 8.300 DEM Hyndai Pony GLS 1.5, I. 90, 7.900 DEM Daihatsu Charade TS, I. 92, 8.500 DEM Golf JX 1.6D, 1. 87, 7.300 DEM Honda CIVIC, I. 90, 10.200 DEM Lada Samara, I. 94, 7.200 DEM Lada Samara, I. 93, 6.350 DEM Golf JXD, I. 86, 6.550 DEM Nissan Micra, I. 95, 12.090 DEM Vugo 45, I. 87, 2.350 DEM Informacije na telefon 063/412-245. AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL Kombi Mercedes Benz sprinter 312 D, I. 96, 53.000 DEM Mercedez Benz E 200 D, 1. 90, 24.000 DEM Opel Frontera - Šport 4X4 2.0i, 1. 96, prevzem leasinga Peugeot 605, I. 93, 22.000 DEM Audi 100 2.3 V6, 1. 93, 27.000 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. Avtocenter Meh ZALOGA RABLJENIH VOZIL GOLF JXB, 1. 89, 9.000 DEM AUDI A6 2.6, 1. 95, 48.500 DEM FORD MONDEO 1.8 GLX, 1. 95, 23.000 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 0631852-955. Avto hiša KOS ZALOGA RABLJENIH VOZIL NISSAN SUNNY 1.6, karavan, 1. 93 NISSAN MICRA, 1. 92 Informacije na telefon 702-230. AVTOHISA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL HVUNDAI PONV 1.5 GLS, bel, 1. 90, 87.000 km, 8.900 DEM CORSA SWING 1.3, 3 vrata, 1. 86, siva, 5.900 DEM GOLF CL 1.6, met. rdeč, 3 vrata, 1. 92, 14.500 I)EM KADET 1.4, 1. 90, 4 vrata, 9.500 DEM SUBARU LEONE 1.6 DL kavaran, 1. 88, 6.900 DEM Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let. Informacije: 063/855-975. PEUGEOT ¥© ZALOGA RABLJENIH VOZIL OPEL KADET 1.4i, kat., bordo rdeč, 3 vrata, 1. 90, 71.000 km, 850.000,00 ŠIT, možem kredit HUNDAI GRACE 2.5D, 5 + 1 - kombi, 15.500 DČM Informacije na telefon 063/862-406. M0cte0NTEh tcgi VEČJA MOTORNA KOLESA BMW K 100, moder, 1. 84, nove gume, kovčki, oklep K 75, 7.800 DEM BMW K 100 RS, 1. 84, 8.800 DEM CAGIVA CANVON 600, nova, zelena, 10.390 DEM (kredit - leasing) HONDA CBR 900 RR, 1. 94, barva HRC, 12.500 (kredit) SUZUKI GSX 750 F, I. 93, 9.900 DEM (kredit) VAMAHA TZR 125 R, 1. 93, bela-roza, 22.000 km, 5.900 DEM VAMAHA TZR 125, 1. 95, bela-roza, 6.900 DEM (kredit) VAMAHA TZR 125, I. 91, 3.700 DEM Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. Sprejemamo naročila za motorna kolesa Kavvasaki I. 97 in Honda 1. 97. Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Izpuh Skorpion za Hondo CBR 900 RR, prodamo za 700 DEM. Izpuh Skorpio za Vamaho FZR 600 R, cena 650 DEM. Vilice up side-down za Katvasaki ZRX 400, cena 500 DEM. SKUTER PIAGGIO TVPHOON 50, moder, nov prodamo Uredimo kredit. SKUTER VAMAHA 50 SPV, moder, nov, cena 3881 DEM. Uredimo kredit. Informacije na telefon 063/853-471. ZALOGA RABLJENIH VOZIL ŠKODA FAVORIT LX, metal, katalizator, 1. 94 9.000 DEM GOLF GL, 1. 93, vsa možna oprema, 18.000 DEM ALFA 33 1.3 S, 1. 87, 5.500 DEM Informacije na telefon 0631861-570. Po zelo ugodni ceni prodam pralni stroj. Tel.: 453-48,0. Marcedez MB 12-13, 1. 79 s karambilirano kabino in brez kasona, drugače v zelo dobrem stanju prodam. Tel.: 063/452-289. Ugodno prodam parni čistilni aparat (+ parni likalnik v kompletu) Junior ECO 2000 za gospodinjstvo. Tel.: 713-462 (proti večeru) Prodam FIAT TIPO 1.7D, 1. 88, reg. do 2/98, metalik kovinske barve, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 063/841-373 (zvečer). Prodam žago Venccianko na en list, cena 300 DEM. Prodam tudi Zastavo 750, 1. 85, cena 400 DEM. Tel.: 841-302. Prodam vrhunsko gorsko kolo SCOTT TEAM REASING LIMITED staro 10 mesecev, odlično ohranjeno. Tek: 063/843-092. Otroški sedež za kolo prodam za 5.000,00 SIT. Tek: 713-262. Prodam avtoradio BLAUPUNKT Oslo RCC 24 za 25.000 SIT. Tek: 063/ 715-424 Prodam radijsko postajo KEN-WOOD z antenami in vsem kar spada zraven. 1 ek: 063/ »52-541 Po najugodnješih cenah odkupujemo delnice, tudi PID-ov. Tek: 0609/651-892. //3 e 6 V najem oddam skladišče 180 m2 za turistično agencijo - ni pogoj. Informacije na telefon 063/472-034. Siv SAVINJSKA TV FORMA Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel: 716-116, fax: 711-153 petek, 25. aprila 20.00 TEDNIK 072 20.20 POLICIJSKO POROČILO 20.25 BORZNE NOVICE 20.30 GLASBENI INTERMEZZO 20.35 NA POTEH K SEBI oddaja o popotništvu gost: Mirko Lebar sreda, 23. aprila 20.00 NOVICE 20.05 VIDOEMLK Oddaja z videospoti in novicami iz sveta glasbe 20.40 ROBIT OLIMPIJA: ŽRK JUTEKS ŽALEC Ženska rokometna tekma končnice državnega prvenstva Nedelja, 27. april: ponovitev sredinega in petkovega sporeda ob 10.°° 1 NAROČILNICA: \ Naročam-o GLAS Savinjske: i □ 12 mesecev - 2.5 številk 3.000 SIT | d 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT mn Telefon: % I Naročilnico izrežite in pošljite | v pismu na spodnji naslov. I Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! i l I SdRSfl ±o.o. Velenjska cesta 12 i i i 331 0 ŽALEC i i MOTORNA OLJA VANELLUS C3 EXTRA M HOIVDA HONDA CIVIC 1,6 VTi HONDA CIVIC 1,5 ILS VTEC PRODAJNI CENTER LEVEC Audi Prednost je v tehniki Bodite pozorni no dogajanje. Za vse ostalo smo poskrbeli mi. Pohitite! Prvi junij je vse bližje! Avtocenter Meh Koroška cesta 7d 3320 Velenje Tel.: 063/825-955 in 856-824 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE CIZEJ Parižlje 1, 3314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 - CENTRALNO OGREVANJE - VODOVOD - OPREMA KOPALNIC - PRIBOR ZA ZALIVANJE cgF= ugodni plačilni pogoji: obročno odplačevanje, bančni krediti, ekološki krediti, gotovinski popust dostava na dom, montaža klimat EUROFIRE KMMD® VOGEL & N O O T AKCIJA od 20. aprila do 20. maja ENOROČNE BATERIJE cHTITIclI o UNITAS kolpcš-sorf gorenje Kopalnice AvtoCENTER MARGIT - VELENJE JANKA VRABIČA 10, PESJE PRI VELENJU - NA GRIČU A. MITSUBISHI MOTORS ■iNOVICOLT -20.994 DEM MESEČNI OBROK 37.000X60 • NOVA CARISMA -30.960 DEM - PAJER0 2.5 TD - 45.990 DEM TAKOJŠNJA DOBAVA - KREDIT OD T + 6% ^DAEWOO MODELI - TICO SX - 10.990 DEM - NEXIA - 15.990 DEM - ESPERO - 24.190 DEM AKCIJA - SAMO V APRILU H! NEXIA 5V-LET. 96 - VSI KUPCI PREJMEJO AVTORADIO in 2001 BONOV ZA BENCIN IH * NUDIMO VELIKO PONUDBO RABLJENIH VOZIL * POSREDNIŠKA PRODAJA * PRENOS LASTNIŠTVA BREZ NOTARJA * PRODAJA ALU PLATIŠČ ALESSIO Če iščete ali prodajate svoje vozilo, obiščite AVTOCENTER MARGIT Pesje pri Velenju TEL. in FAK: 063 856 537 MBT: 0609 640 204 Celje - skladišče Gl D-Per 131/1997 SERVIS IN I Osvajalec! 3000004269,52 C0BISS a Berlingo je s svežim slogom in s čvrstimi linijami pretrgal z dosedanjimi uveljavljenimi pravili v svetu klasičnih avtomobilov. Vozniku in potnikom je udobna vožnja v užitek, vrhunska zvočna in toplotna izolacija ter dovršena varnost pa ga naredijo za vsestranskega osvajalca. dostavnimi vozili, preurejenimi v osebna: prekaša jih tako po zasnovi kot po udobnosti izpeljankami iz limuzin: po zaslugi svojih posebnosti in prtljažnika je bolj vsestranski “Benčutcp v- finiiHenjaui 4 srednje velikimi karavani: je bolj okreten in bolj prostoren 'S&iCieuja- £t fnim&vjavč a terenskimi vozili s 4-koleSnim pogonom: pravšnjih velikosti za dopustnike in njihovo opremo, pa še popelje jih po vseh poteh. ŽE ¥ PRODAJI. VOZILA SO IMA ZALOGI! v si cois. da preb GLAS Savinjshel