It. 3. Poštnina pia&na v gotovini. V Lfubflan!« ufii® 12, fanuarfa 1®S3. Izhala vsako sredo In petek. Leto V. Glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo Kdaj vzkresne Stara pravda nam? Za nj6 duh moj vas spremljaj v bran! In pomnite današnji dani« Lovci na mandat®. V »Slovencu« z dne 10. januarja beremo sledeče — ne čudite se — resnične stavke. »Resne politične stranke se bore pri volitvah za mandat zato, da morejo svoj program uveljaviti na parlamentarnih tleh in ga uresničiti. So pa stranči-ce, ki so se ustanovile samo za to, da njihovi glasniki dobe — mandate. Šele v ta namen si ustanavljajo programe, k! vsled tega tudi niso resno mišljeni... Cisto naravno ie, da so taki — za volitve sestavljeni — programi demago-Ski... Lovci na mandate se zavedajo, da morajo stranke r resnimi programi — v besedah seveda — pretrumiatL Naša javnost imenuje take lovce na mandate politične pustolovce.« — Podpisujemo vse to, kar pravi »Slovenec«, čeprav dvomimo, da bi bil ravno »Slovenec« poklican v to, da načenja vprašanje o lovcih na mandate, kajti tudi njegova stranka ni brez njih. Posebno pa se je povečalo število klerikalnih lovcev na mandate v zadnjem času in sicer tako silno, da je klerikalna stranka čisto pozabila na jedro svojega programa, in si izbira vedno nova gesla, ki bi po njenem mnenju imela privlačno moč pri politično neizkušenih volilcih«, kakor pravi »Slovenec«. Da, nekoč je bilo to pri SLS. drugače. Močna po svojem programu je bila in silna po možeh, ki so vedno sproti izpopolnjevali ta program. In zato je šla SLS. od uspeha do uspeha. Toda ti časi so minuli in nekdanji SLS. je ostal le še blesk nekdanjih časov in pa firma, ki ie bila uzurpirana na prav nekršSanski način. Izrazito verska stranka je SLS. in katoliško versko načelo bi moralo biti vodilno geslo SLS pri vseh njenih korakih. In če bi zbirala svoje pristaše po raznih stanovih in poklicih, potem jih ne bi smela zbirati zaradi njih stanovskih koristi, temveč samo zaradi skupne verske misli. Z drugimi besedami. Ce je kmet skupno % meščanom v verski stranki, potem more biti le zaradi skupne verske misli, nikakor pa ne vsled skupnih stanovskih interesov, ki so vendar popolnoma različni. Žalostno dejstvo pa je, da SLS. danes hi več v stanu pridobivati ljudi le z versko misliio, čeprav jo izrablja do skrajnosti. Zato se je zatekla k stanovskim geslom in zato je mogoče, da uga- nja stranka, ki hoče veljati kot edina čuvarka verske misli, politično goljufijo. Taka politična goljufija ie bila storjena, ko je klerikalna stranka istočasno zahtevala prepoved in dovolitev Izvoza svinj, taka politična goljufija se je zgodila, ko se je SLS. vezala s komunisti, največjimi nasprotniki verske misli in najodločnejšimi pristaši materializma. Nič manjša politična sleparija se pa ni zgodila tedaj, ko je SLS. razglasila, da je vsak njen pristaš lahko republikanec aH monarhist. Ne smemo namreč pozabiti, da je storila to SLS. v istem hipu, ko ie zahtevala revizijo ustave, ki bi gotovo pokrenila vprašanje republike ali monarhije. Čisto pozabila je SLS. na svoj verski program in danes ne oznanja več čiste verske misli temveč edinole gesla, ki bi mogla učinkovati pri nerazsodnih masah. Odtod vsa nesoglasja, ki se redno pojavljajo v klerikalni stranki. Odtod pa tudi vsa ona ogabna lažnivost in še ogabnejša obrekljivost, ki se je tako bohotno razpasla po klerikalnih listih. Vsaka notica, vsak članek v klerikalnih listih ima vedno le en namen, ponižati nasprotnika. Nobene dobre strani se mu ne prizna, temveč vedno se ga slika v najtemnejših barvah. In to dela stranka, ki se ponaša s Kristusovim imenom, ki je dal življenje za ljubezen bližnjega! Lovci na mandate, majhni politični pustolovci so postali njeni voditelji — in zato je SLS, premenlla svoj verski program — s političnimi šlagerjl SLS. je zagrešila to — greh pa očita drugim in seveda v prvi vrsti — nam. Tudi mi, da smo brez resnega programa! Primerjajte vendar naš in klerikalni volilni proglas in nič več ne boste v dvomu, katera stranka živi s svojim programom, in katera ga je zatajila! Samo za volitve, da je Sestavljen naš program? Tovariši, ki se že skoraj Stlri leta borite za naše cilje povejte vendar, kdo od Vas je 1. 1919 in tudi že L 1917 pričel oznanjati kmetsko misel zaradi mandatov? — AH je bilo sploh mogoče, da bi tak lovec na mandate zašel tedaj med vas? In vi drugi, ki ste prišli kasneje? Ali ste videli le enkrat, da nI bila vedno le kmetska misel tista sila. ki je odločila vsako naše dejanje. In vsi vi tovariši, ki ste postavljali sedaj naše kandidate, aH niste mar zavrnili vsakogar, o katerem ste le mogU sumiti, da je lovec na mandate? Krepka in zdrava kmetska stranka smo, ki pozna samo krepko in zdravo misel — našo kmetsko misel. In zato je naš program čist, zato je naš program resen in zato vodimo volilni bol brez denarja in brez nasilja — le s silo ideje, le z močjo prepričanja. Dosti Je v Sloveniji lovcev na mandate m enega — dr. Brejca — je že pokopala ljudska sodba — toda med nami jih ni — in zato tovariši naprej, po poti zmage! fia^redni blok. Mladinski listi 5e naprej regljajo O naprednem bloku in prikazati bi hoteli vso zadevo tako, ko da smo mi tisti, ki onemogočujemo tak blok. Zlasti so v tem oziru agilni mladini na Štajerskem, ki so pridodali vsem svojim fantazijam še demagogijo. Ker Je že pre-neumno, da bi se brez konca nadalje-vaU te neresnice o podlagi naprednega bloka, je potrebno, da povemo svoje mnenje malo bolj odkrito. Mladini se nikakor ne morejo navaditi, da bi presojali položaj po njegovem stvarnem stanju, temveč ga presojajo vedno le po svojih željah- Kakor pa je slab svetovalec jeza, tako niso nič boljši svetovalci želje. Zato nočejo mladini spoznati, da jih ljudstvo ne mara in zlasti nekaterih. Vsemogočim nar dam se vseeno udajajo in kalkulirajo in računajo — življenje pa gre svojo pot in preko vseh teh računov. Troje volilnih rezultatov v Ljubljani bi jim v resnici že lahko odprlo očL Od 3200 na 2800 in potem na 1800, menda je to dovolj jasno! Eden takih mladinskih računov je napredni blok, ki bi ga sklenili le demokrati, narodni socijalci ln pa mL Ta napredni blok naj bi premagal klerikalce in dal demokratom in narodnim socljal-cem mandate! Ali da govorimo bolj v idealnem zmislu. S tem blokom naj bi bila uveljavljena napredna ideja! Vsa čast napredni Ideji in naj bi že skoraj doživeli njeno zmago l Toda vsled nemalih zaslug demokratov in narodnih socijaHstov je ta ideja dlskre-ditirana in široki sloji naroda se za njo niti ne menijo. In ne menijo se za njo ne vsled nje, ker ne bi v njo verovali, temveč, ker ne zaupajo več tistim, ki so jo tako dolgo oznanjali, ne pa tudi živeli po njej. Tak je utis v narodu in Če je ta utemeljen ali ne, je čisto vseeno. Zato ni za zmago napredne misli drugega leka, ko da gotovi ljudje zapuste poUtično življenje, čeprav tudi le za trenutek. Tega pa ti ljudje nočejo storiti in delajo tako, ko da bi bila zmaga napredne misli, recimo brez dr. Kukovca, nemogoča. Zmaga se ie s žrtvami, Če gospod dr. Kukovec ne more, oziroma noče tega izprevideti, je pač njegova stvar, če ne bo zmagal. V tem je jedro vse stvari ln če ne bodo gospodje mirovali, bomo postali še jasnejši Pa vzemimo, da se ustvari tak napredni blok. Potem je dejanski položaj na vsak način sledeč: Mladini nimajo izgleda na noben mandat. Kranjski ko štajerski mandat so dobili le z ostankom. Ta sedaj odpade. Misliti, da so mladini od zadnjih volitev napredovali, Je čisto po domače rečeno, oslarija. Narodni sodjalisti stoje še slabše ln danes nimajo niti toliko glasov, da bi v vseh treh volilnih okrožjih dosegli količnik. Vse to je krivda bajno nepremišljenega klanja med mladini ln narodnimi socijalisti in pa njih še bolj nepremišljene politike, da o drugih stvareh sploh ne govorimo. Sloves obeh teh skupin, kajti imena stranke ne zaslužijo več, je gotovo silno slab. In kot edino pozitivno stran morejo navesti le svoje časopisje, katerega se sicer precej čita, ki pa ne prepriča nikogar. S tako Žalostno bilanco bi torej stopile obe skupini v zvezo z nami, ki imamo edino sigurne mandate in sicer ravno vsled tega, ker smo popolnoma prelomili z demokrati in ker vodimo čisto kmetsko politiko. In sedal naj dlskrcdi-tiramo sebe, da rešimo kakemu kričavemu narodnemu sodjallstu dnevnice, in sedaj naj pogazimo vsa načela, da postane dr. Kukovec, ki nas je tako sramotno podpiral v vprašanju železnic, poslanec? Ali ste v resnici na glavo padli? če je vam vsem, ki hočete zmago napredne misli, ta v resnici pri srcu, potem spoznajte položaj*ako, kakoršcn je in dokažite svojo naprednost najpreje v Ljubljani, kjer bi lahko izvojevali z lastno močjo zmago. Toda samo prepirate se in same osebnosti so Vas, ko da bi bilo zapisano, da so samo gotovi ljudje poklicani za politično vodstvo. Pričnite že enkrat z ljudsko politiko in ne sklepajte le po kavarnah in pri zelenih mizah. Pojdite med ljudstvo, poglejte v kader svojih nekdanjih najboljših volilcev — uradnikov, in videli boste kaj ste dosegli s svojo politiko! Tisti stan, ki se je tako zavzemal za vas, je danes gladen — in ne preostane mu drugo, ko da se norčuje iz lastne bede. Galgenhumor uradništva — to je plod Vaše politike. In ta plod naj pojemo Se mi, zato da bo potem napredne misli zmagal tisti, ki jI je največ škodoval Ne, gospodje, najti ti morate drugega — tepca! Napredni blok je mogoč le na podlagi zdrave politike, kadar boste pričeU z njo — tedaj pa moremo vaše ponudbe tudi uvaževati. Danes pa niso vredne niti debate! Neresnična vest „Juira". V 6. št prinaša »Jutro« pod naslovom »Pred razpustom državne žreb-čame« neresnično trditev, da se ministrstvo poljedelstva ni dovolj pobrigalo za kredite. Da je vest neresnična, vedo prav dobro informatorji »Jutra« satrte-ga. V resnici je stvar taka-le: Proračun je bil sestavljen Že približno pred dvemi leti ko je bila cena ovsu, senu, hrani za moštvo še čisto nizka. Vse dodatne predloge je minister financ dosledno odklanjal in kako je v tem oziru postopal prosluH poročevalec dr. Slavko |e-čerov, ve vsako dete v Beogradu. Še-če rov in Kumanudi sta pa vendar demokrata. Po sprejetju nedovoljnega proračuna, je zahteval tov. Pucelj trikrat povišanja kreditov, a Kumanudi le dosledno odklanjal čes, pa prodajta te* liko število žrebcev, kolikor jih ne morete prehranitL Pucelj Je tudi osebno moledoval za povišanje neštetokrat pri Kumanudiju in ko Je o neki priliki slišal iste argumente, ga Je vprašal Č® misli, da so tako dragocene plemenske živali morda slaniki, ki se Jih kupi kjer in kakor hoče in ki se Jih istotako pto-daja. Vse zastonj! Demokrat Kumanudi je ostal gluh. Ostal gluh za slovensko žrebčarno na Selu, pa tudi za hrvaško, bosansko, dalmatinsko in Šu-madinsko. Za vse zavode M bilo nujno potrebno najmanj 2 milijona dinarjev Ko je min. Pucelj zapustil svoje mesto, je zlasti žrebčarno toplo priporočil svo« jemu nasledniku in zaprosil min. Za-paniča, naj poskusi svojo srečo pri ministru financ, morda bo našel pri tem več razumevanja za kmetijske potrebe, kakor pa jih Je pokazal njegov demokratski prednik. Razume se nadalje, da je samohvala g. Turka o pridobljenih 350.000 dinarjev kreditov za stare dolgove prav slaba reklama za demokratsko stranko, kajti prijatelj Pepe je bil prišel s svojo — sicer dobrohotno — intervencijo že, ko je bila tozadevna na5a že končana. — Kako se torej strinjajo take notice »Jutrove« z njegovim tankom o tažl v t. §t. na nvodnem mestu? , Orlaški" bol Juaeslov. kluba. Kuhounce se bliskajo, fržolovce pritiskajo, oh, kdaj bo pa te vojske konfi, fržoia ie ie pouhen lonci -(NarodnaJ Na fo narodno pesem smo se Spomnili, ko smo brali v stari čenči, ki sliši na ime »Domoljub«, slaVo-spev na »orjaški« boj Jugoslovanskega kluba proti centralizmu. Jugoslovanski klub pa — orjaški boj. Bolj nesrečne primere pač ni mogoče pogruntati In priti mora »Domoljub«, da si upa natiskati tako gorostasnost in potem jej dodati Še vnebovpijočo neumnost, da je Jugoslovanski klub v tem »orjaškem« boju tudi zmagal! Pa poglejmo si »orjaški« boj Jugoslovanskega kluba In njegovo zmago, kakor ju razkriva zgodovina. Bilo je takoj ob otvoritvi ustavo* tvorne skupščine. Glasno in slovesno so izjavljali klerikalni poslanci, da nikdar ne priznajo skupščini vsiljenega poslovnika, po katerem mora vsak poslanec, predno nastopi svojo dolžnost, priseči zvestobo kralju in domovini. Junaško je izjavljal Jugoslovanski klub, da ne bo noben njegov član položil prisege. Vse klerikalno časopisje in vsi klerikalni agitatorji pa so tedaj bruhali ogenj Fniraiirjpjhmft vedno Hft1 ojriinjtgji kmeta! itfljiHiimn^irrri t Ateo Se nisi Slan »Jpgosloventfoe Matice*«, tedaj pristopi k tem« prepotrebneiati obrambnemu druStvu! fe žveplo na vse, ki so prisego polo-iffl. In Jasno, da so bili naši poslanci te dobrote v največji meri deležni. Toda kaj se zgodi par dni kas-feje? Vlada je bila trdna in ni odnehala in klerikalni poslanci so spoznali, da Izgube dnevnice, če ne poloŽe prisege. In tako se je zgodilo, da so od Korošca pa do atka, prav vsi člani Jugoslovanskega kluba, vtaknili figo 1 žep — ln prisegli kralju, V resnici orjaški boj je ugnal Jugoslovanski klub! Prisega je sveta stvar in figa v žepu ne drži! To ve vsak otrok, ki je pogledal v katekizem. Po načelih pa, po katerih vodi Jugoslovanski klub svoj »orjaški« boj, pa to ne drži. Par mescev pozneje je bil nam>-reč shod SLS v Celju in na tem zboru je bilo sklenjeno, da je vsak pristaš SLS lahko republikanec ali pa monarhist, kakor hoče. Gospod Korošec, ali ste tedaj pozabili na prisego? Slavni Jugoslovanski klub, ka-kj> moreš trpeti, da morejo biti tvoji volile! republikanci, če so pa vsi tvoji člani monarhistl? Pa kdo bi v »orjaškem« boju pa-;II na take malenkosti, vsaj je vsak klerikalec gotov odveze! In kasneje! V znak protesta proti Beogradu RadlčevcI sploh niso prišli v skupščino. Ko je bila sprejeta ustava, so sledili njih primeru zajedni-Sarji In v znak protesta zapustili skupščino. Glasno so jim ploskali naši klerikalci in povdarjali svoje simpatije in vse je bilo prepričano, da store naši klerikalci Isto. Res je tudi prinesel »Slovenec« vest o neustrašenem nastopu Jugoslovanskega kluba. DrugI dan pa je že poročal, da so vsi člani Jugoslovanskega kluba odšli iz Beograda. In n! se zlagal! Stvar pa je bila vseeno malo drugačna. Tiho In na skrivaj so namreč dvignili klerikalni poslanci svoje dnevnice za mesec dni v naprej, potem pa slovesno odšli iz Beograda domov; lenobo past! Tak je namreč bil »orjaški« boj Jugoslovanskega kluba. V skupščini se je bfl boj za dosego zveze Slovenije z morjem. Kot sflna parlamentarlčna skupina se je tega boja udeležil tudi Jugoslovanski klub. In sicer v odlični in orjaški meril Svojega najboljšega zastopnika je poslal v boj hi z najbolj imenitnimi razlogi! In v Imenu Jugoslovanskega kluba Je vstal — a t e k in zahteval železnico na Horjul! Skupščina se ie valjala v smehu fft gospod Kojošec pa so zaman cu-ftall atka za suknjo — blamaža je bila gotova — in »orjaški« boj Jugoslovanskega kluba zapečaten! Temeljito in občudovanja vredno se je tudi boril Jugoslovanski klub za izvoz svinj. V tem boju si je pridobil celo tako sijajne uspehe — da se mu nihče več ne upa odnehati — prvenstvo v poli« tičnl slepariji. Član Jugoslovanskega kluba, go-spod Brodar je namreč vložil upit na tovaTlša Puclja zaradi Izvoza svinj. Kategorično je zahteval Brodar v tem upitu prost Izvoz svinj. Da bi njegov upravičen upit bolj držal, pa sta vložila poslanca Gosar in Gostinčar, tudi člana Jugoslovanskega kluba, upit na ministra za socijalno politiko, v katerem o d-ločno zahtevata prepoved izvoza svinj in sploh živine. Ni pa nobeno čudo, če Je vodil Jugoslovanski klub svoj »orjaški« boj na tako sijajno smešen način, vsaj ga je vodil sam dr. Korošec, bivši oče očetnjave, ki se pa je Izkazal skoraj nato kot majhen naslednik velikih prednikov. Dne 24. januarja 1: 1922 se je pripetilo na seji skupščine sledeče: Poslanec Sušnik, član Jugoslovanskega kluba, je silno ogorčeno protestiral proti imenovanju pomočnikov finančnega ministra. Pa vstane minister Kumanudi in izjavi, da je ta zakon podpisal sam dr. Korošec, ki je na* čelnik Jugoslovanskega kluba. Tedaj se oglasi dr. Korošec in izreče sledeči klasični stavek: »Podpisal sem res, toda sem zraven protestirali« Ampak gospod Korošec vseeno nI junak s figo v žepu! Žallbože se o orjaškem bojevanju gospoda Korošca ne da mnogo povedati, zakaj tekom vsega zasedanja skupščine ni imel gospod Korošec niti enega govora. Pozna sebe gospod Korošec ln zato si le pač mislil: govoriti Je srebro, mol« catl pa zlato! Slava pa volilcem, ki Imajo tako imenitnega poslanca, M s samim tnolkom doseže vse, kar hoče. Bog tfrmk da H 3e govoril gospod do- ktor Korošec, tedaj bi bil centralizem v resnici čisto na tleh. Pa kakor gospod Korošec, tako so se tudi drugi člani Jugoslovanskega kluba orjaško bojevali. Na seji z dne 3. februarja je govoril pri razpravi Lazičeve interpelacije zaradi nemških volov tudi gospod Kranjc. Med drugim je de-jal, da tovarišu Puclju ne more v tel stvari (volovskl aferi) nihče ničesar očitati. Tov. Pucelj mu zakllče nato: »Zapišite to tudi v »Slov. Gospodar' ju.« Kranjc mu odvrne: »To bom tudi storil!« In to svojo moško obljubo je izpolnil na ta način, da je Šel takoj k stenografom, zahteval stenografičnl zapisnik In nato svojo obljubo prečrtal. Mož-beseda so člani Jugoslovanskega kluba. Cele knjige bi mogli napisati o »orjaškem« boju Jugoslovanskega kluba, pa naj Za enkrat navedena dejstva zadostujejo, kajti pogledati moramo še, kako je Jugoslovanski klub —— zmagal. In v resnici zmagal je popolno in celotno! Niti ena stvar, ki jo je predlagal, ni bila sklenjena, niti ena stvar, ki jo je zahteval, ni bila izpolnjena. Vseeno je vztrajal Jugoslovanski klub in prinesel zato svojim volilcem — poln lonec besedi. Na koncu pa je dosegel tudi ono najvišje, da je vrgel centrali-? z e m. Na prav originalen način seveda! Najbolj centralistična stranka v državi so brez dvoma radikalci, ki so naravnost tipični zastopniki beograjske porodice. In danes vladajo ti popolnoma in vlada je sestavljena iz samih radikalcev. To je »uspeh« »orjaškega« boja Jugoslovanskega kluba proti centra-lizmu, to je njegova velika zmaga. Blagor ubogim na duhu, katerim ne pride slabo, ko berejo tako goro-stasne čenče »Domoljuba« o orjaškem boju Jugoslovanskega kluba in njegovih zmag. Bliskale so se besede, grmele so fraze, rohnele so zahteve in treskali so protesti — vse skupaj pa je dalo veliko ničlo, to je efekt orjaškega boja Jugoslovanskega kluba. Čisto tako, kakor tisti slavni »Kartoffelkrieg« Jožefa II.! Darila za sklad SKS. Sledeči tovariši so nam poslali prispevke za naš tiskovni sklad. Tov. Valentin Babnlk, Zgornja Šiška — 40 kron. Tov. N. Vajberger, Zagorje — 100 K. Tov. Ivan Lenarčič iz Tomšilja —< 40 kron- Tov. Jože Brale, Št. Jernej, — 40 kron. Neimenovani — 1565.20 kron. Na voflln. sestanka ljubljanske okolice je bilo nabranih 4025 kron. Tov. Alojzij liso, Fala, plačal iz čistega dobička pri taroku v Vel. Laščah — 200 kron. Na volilnem sestanka v Radovljici je bilo nabranih 1500 kron In dve liri. Na volilnem sestanku v Krškem je bito zbranih 1780 kron. Tov. Franc Kovač, posestnik, Izlake 40 kron. Na volilnem sestanku v Radomljah je bilo zbranih 1411 kron. Volilni sestanek v Rakeka Je dal 2292 kron. t Tov. Franc Telban iz Savodnja 200 kron. Tov. Jože MIkflS Iz Razbor — 40 K. Tov. Jakob Nemec, Ohoslavci — 160 kron. Tov. Franc Plntar, Stranska vas —* 100 kron. Tov. Franc Fajdiga iz Temnice m* 120 kron. Tov. Ivan Hrovat, Zagradec je poslal 40 kron. Posestniki m njih sinovi Iz Žabnlce nabrali v veseli družbi pri tov. Cegnar-ju 1100 kron, od katerih je daroval tov. Cegnar 440 kron. Tov. Benedikt Rojina ko* novoletno voščilo SKS 80 kron. Skupaj 14.873.20 kron in dve lirt Požrtvovalnost naših tovarišev je torej razveseljiva! Pripominjamo, da se zbira na Štajerskem denar posebej in sicer za štajerski volilni fond. Prispevki bodo razglašeni v štajerskem Usta. Ta požrtvovalnost naših tovarišev je najlepši dokaz, da stojimo dobro in trdno. Ta požrtvovalnost pa naj bo tudi vsem drugim našim tovarišem v vzpodbudo, da bodo tudi oni sledili primeru onih, ki ne z besedo temveč z dejanjem pomagajo kmetski misli do zmage! Živeli vsi zavedni tovariši, pozdravljeni vi vsi požrtvovalni borci za zmago Stare pravde! Da bi našli obilo posnemovalcev! Vsi na delo za naš tiskovni skladi Tovariši! Javite nam takoj hnena In natančne naslove čuvarjev skrinjic In njihovih namestnikov. Vsi, ki še niste odgovorili na naše okrožnice, storite to tako« — Tajništvo SKS v Ljubljani (čast vam, ki orjete ledino.) Vsled mladosti naše stranke, pa tudi vsled naših nezadostnih sredstev, ni mogla naša kmetska misel prodreti prav povsodi. Tako je Še dosti občin, v katerih drvi ljudstvo za krivimi proroki in ne posluša glasu onega, ki jim oznanja čisto kmetsko misel. Tako daleč pa smo vendarle, da ni več danes vasi, v kateri ne bi imeli svojega zvestega ln vztrajnega pristaša. Ti naši pristaši so zlata vredni, kajti oni so temelj naši bodoči zmagL Z brezprlmerno požrtvovalnostjo orjejo ledino in z žilavo vztrajnostjo pridobivajo novih pristašev kmetske misli, novih borcev za Staro /pravdo. In to kljub vsemu pritisku nasprotnikov. Čast Vam, tovariši, ki orjete ledino, čast Vam borci, ki ste primer zavednosti, zakaj kvas zmage ste, zalog kmetskega odrešenja. Vztrajajte, naša zastava je razvita in gremo v boj — po zmago! (Naši sestanki.) Celo vrsto sestankov smo priredili pretečeni in sedanji teden. Vsi ti sestanki so pokazali vzorno strankarsko disciplino tovarišev in še bolj razveseljivo navdušenje za stvar. Vse se zaveda važnosti in resnosti boja, vse je odločeno vztrajati v borbi do končne zmage. Silno je vse vztradosti-la vest, da prične Izhajati »Kmet tisi« dvakrat na teden in da dobimo tudi na Štajerskem svoj list Na čisto drug način se bomo lahko tako borili proti svojim nasprotnikom in njih laži ter klevete, se bodo še lažje razbile. Vse žrtvuje z vnemo prispevke za naš tiskovni sklad, kakor kaže današnji izkaz. Kako trdna je naša stvar, kaže najlepše število naročnikov na »Kmetijski list«, ker se naročnina ravno sedaj obnavlja. Še enkrat dražji je »Kmetijski list«, vsaj velja mesto 10 dinarjev, 20, vseeno al število naročnikov padlo, temveč naraslo. To so naše pridobitve in vsled teh gremo s posebnim ponosom v boj- Tovariši vztrajajte in delajte in pazite pred vsem eno: Z osebnimi razporl poizkušajo naši nasprotniki zanesti needinost v naše vrste. Ne nasedajte njim, temveč vse ts ljudi zapodite! Nič vreden ni zdražljivec in še manj njegove besede! V boj za Staro pravdo! (Č?sto pravilno presoja politični položaj) inteligenca na deželi. Tako je na nekem sestanku dejal nek uradnik sledeče: Vedno sem bil demokrat in še danes sem mladin. TJvIdevam pa, da je vsaka krogljica oddana za demokrate, vržena skoz okno ln samo v korist klerikalni strankL Zato bom volil SKS.« Zopet drugi je dejal: »Volil bom SKS, pa čeprav nisem njen pristaš. Toda ljubljanske volitve so me streznile. Če bi demokratska stranka v zadnjem hipu umaknila svojo kandidatno listo in volila Zajednico, ko je vendar znala, da pri borbi z Zvezo delovnega ljudstva sploh ne pride v poštev, pa bi bila Ljubljani prihranjena sramota, da je danes kleri-kalno-komunlstična. Ker pa demokratska stranka tega ni storila, je dokazala, da ji Je več za osebe, ko pa za stvar. Ta nastop demokratov nas je iztreznfl In danes vemo, da bi ponovili ljubljansko napako, če ne bi volili edinega tekmeca klerikalcev — SKS. Preresnl so časi da bi zgubljali čas s štetjem glasov. — Tudi z Dolenjskega nam poročajo, da so v nekaterih krajih sklenili demokrati, da bodo celotno volili SKS. — Ali se gospodje v Ljubljani ln Mariboru res ne bodo streznili? (Slnčaj, ki zahteva nojno odpomoč.) V Kranjski gori se je ustrelil Anton Puljko, ki je služil že 27 let pri finančni kontroli. Oktobra pa je bil nenadoma prestavljen v Srbijo. Ker pa je bil bolan je moral v ljubljansko bolnico, kjer je ležal 21 dni. Mem ted pa je bil zbrisan iz staleža v Ljubljani, ne pa vpisan v stalež v Srbiji. Posledica tega je bila, da je bil naenkrat brez plače in zato v obupnem stanju. Ker si nesrečni Puljko ni znal pomagati, je obupal in se ustrelil. Ne moremo mirno iti preko tega slučaja, kajti kakor Puljko je še več trpinov, ki morajo doli v južno Srbijo ln pri slabi plači opravljati težko službo. Mnogi od teh Imajo v Sloyeniji svoje rodbine in vsled pomanjkanja sredstev strada doma rodbina, mož pa v službenem mestu. Take razmere se ne more trpeti Če je že potrebno, da gredo naši ljudje v južno Srbijo, naj gredo, toda le pod pogojem, da gredo prostovoljno. Naj ne bo vlada v skrbeh, da bi ji zmanjkalo ljudi, samo da bo pošteno delo tudi pošteno plačala. Stadat pa pač nihče noče iti v tujino. Sploh pa je treba nekaj ukreniti, da bo pomagano tem revežem, ki so komandlranl po raznih krajih Južne Srbije! Slučaj Puljko govori cele knjige in zato merodajni — zganite sel (Naš članek »Beseda Inteligenci«) je vzbudil v vsej slovenski javnosti splošno pozornost. Z zadoščenjem beležimo, da je »Učiteljski Tovariš«, to neustrašeno glasilo naprednega učiteljstva, ce- lotno ponatisnil naš članek in mu dodal prav tople besede. Trdno smo uverjeni, da ni več daleč čas, ko bo iz besede postalo meso in ko bomo v plodonosni slogi z učlteljstvom skrbeli za kulturni, pa tudi gospodarski napredek naroda. (Naš klic Inteligenci) pa je našel tudi med prvovrstnimi kulturnimi delavci topel odziv. To pričajo članki, ki smo jih prejeli, katerih pa vsled pomanjkanja prostora, zlasti sedaj v volilni borbi, ne moremo priobčiti. Bili bi pa polovičarji in diskreditirali bi svojo »Besedo inteligenci«, če ne bi odgovorili vsaj na osnovno noto vseh teh člankov. Z vso dobro voljo pisani članki, kar podčrta-jemo, trde, da med inteligenco in narodom nastalega prepada ni zakrivila inteligenca, temveč narod sam, ki da je inteligenco odbil Kljub temu pa da inteligenca dela in to čeprav da ji narod ne da niti eksistenčne možnosti. Skratka: dajte inteligenci kruha, pa boste deležni tudi njenega dela. V enem članku, čegar pisca osebno zelo uvažujemo, pa izzveni konec v tem zmislu, da naj priznamo inteligenci enakopravnost ter da naj zato postavimo kandidate tudi iz njenih vrst! — Naj nam bo dovoljeno kratko pojasnilo, pa tudi kratek odgovor. V polni meri se zavedamo, da je danes državno uradništvo preslabo plačano. V svojem pozivu inteligenci smo zato tudi po v darili, da bodi pošteno delo pošteno plačana Toda samo tako delo! Ko smo to povdarili, smo se tudi v polni meri zavedali dolžnosti, ki izhajajo iz našega apela. In v uradniški prag-matiki smo to dokazali, živeli pa smo tudi že praktično udejstvovati pot za zboljšanje uradniškega položaja in sicer tako, da je ustreženo i državi i uradnikom. Inšpekcija voda more o tem pričati! Prepad med inteligenco in narodom se je začel že takoj v početku svetovne vojne, ko uradništvo še ni bilo tako slabo plačano in ko je kmet vsled krvnega davka in raznih rekvizicij trpel v največji meri. Zakaj ni takrat skoraj bilo inteligenta, ki bi kmalu dejal, da je njegovo premoženje izgubljeno, če ga da za vojna posojila, zakaj ni v tej največji bedi kmeta, zašel med narod skoraj noben inteligent in ga učIL Res je, veliko bi sicer tvegal, toda danes bi se mu to obrestovalo. Iz te dobe izhaja vse nezaupanje. In sedaj roko na srce! Kaj pa je bilo storjeno, da se to nezaupanje premaga? Oni politiki, katerim je inteligent zaupal svojo usodo, so se temeljito pobrigali samo zato, da propad obstane. Dejstvo je, da smo ga pričeli odpravljati šele mi, Id smo zastopniki prosvetljenega kmeta! Popolnoma zgrešeno pa je mnenje, da bi mogli mi zaradi inteligence opustiti svojo čisto kmetsko stanovsko politiko. Svojemu programu ostanemo zvesti, "zlasti ker je po njem za inteligenco dosti mesta. Kar pa se tiče kandidatov, je položaj tak, da hočemo in da bomo delali na tem, da so kandidati samo oni, ki jih narod hoče. Naj si pribori inteligent to zaupanje v narodu, kajti druge poti ni. — Ne iz strankarskih, temveč iz splošno narodnih ozirov je nastal naš klic inteligenci —- naj ga ona rešuje tudi ne po lastnih, temveč po splošno narodnih interesih in našli smo se na skupni poti. Toda naj ne precenjuje svoje veljave, ki jo dobi šele z delom. Tega pa je iskala naša »Beseda inteligenci«. (Za kratek čas v volilnem boju) skr-be v največji meri naši radikald. Zadnjič smo priobčili par gnilih dovtipov iz »Radikala«, danes pa jih moramo priobčiti nekaj iz »Samouprave«. V »Samoupravi« z dne 6. januarja je priobčen uvodnik »Naš minister«, v katerem beremo med drugim sledeče več ko brihtne stavke: »Slovenci so poslali v Beograd že mnogo ministrov, toda med vsemi temi in med dr. Zupaničem je velik razloček. Peter in Pavel je postal minister zato, ker ga je ravno določila neka stranka, ld je bila zastopana v vladi Šlo je za čisto strankarski račun in za nobeno idejo. Z doktor Zupaničem je doživela priznanje čisto na-cijonalna ideja. DrugI so bili ministri stranke, on ie minister Ideje.« — Priznati treba, da kadar piše radikalni list neumnosti, da jih tedaj piše prav radikalne. Dr. Zupaniča torej ni naredila za ministra radikalna stranka, temveč ideja. Bi res radi mali katera ideja je to bila. Kajti poznamo dosti idej pa take vendarle ne, ki bi proti volji vladajoče stranke delala ministre, z izjemo seveda revolucijonarnih časov. Zato se nam zdi da bi slavni pisec slavospeve na dr. Zupaniča storil veliko bolje, če bi priznal resnico in napisai da je radikalna stranka napravila Zupaniča za ministra zato, da bi dobila potem Slovenija idejo od radikalne stranke. Toda napačno idejo, kajpada. Zakaj če bi dobil pravo, bi vsak bežal pred radikalno stranko, razven tistih, ki imajo od ideje tudi nekaj pozitivnega. — V eksotičnem članku »Samouprave« izvemo dalje, da je radikalna stranka nositeljica čiste ju-goslovenske ideje. Sedaj vsaj razumemo, zakaj radikali tako psujejo Jugovl-no, kakor blagovolijo imenovati Jugoslavijo. — Iz članka izvemo dalje zelo pikantne in interesantne stvari, na katere bomo ob priliki odgovorili če se-veda ne bo poučil dr. Zupanič »Samoupravo«, da je o nekaterih stvareh bo^ lje molčati Pripomniti moramo namreč, da naša obzirnost nikakor ni brezmejna. Na koncu članka beremo: »Dr. Niko Zupanič predstavlja idejo? Koliko je v Sloveniji pristašev te ideje, naj se pokaže... Dr. Zupanič je prvi slovenski minister In k temu mu častltamo.« Uboga Slovenija, ld si šele sedaj dobila svojega ministra in celo takega, ki predstavlja idejo. Sicer pa je v enem oziru to skoraj res, kajti poleg dT. Zupaniča ne predstavlja radikalne ideje v Sloveniji skoraj nihče. Da je kljub temu postal minister, je v resnici nekaj čudovitega, za kar bi se moglo dr. Zupanlču čestitati če ne bi bHo vse le prečudno. Tako pa si mislimo »ta svoje« in a nami vsa Slovenija. Ob priliki pa bomo to seveda tudi povedali Pa čeprav ne bo to za »predstavnike ideje« dobro. (Samo zaradi konstataciie) omenjamo, da je »Jutrovo« neslanost o našem volilnem proglasu ponatisni »Slovenec«. V resnici sijajno vodi »Jutro« protiklerikalen boi (»Slovenec« In naš volilni progfa&$ Da vlada pri »Slovencu« velikanska drt« ševna revščina, smo že opetovano Imeli priliko dokazati. Vseeno smo ntisllB, da bo »Slovenec« naš volilni proglas* ki obsega zelo veliko načelnih točk, vendarle malo temeljiteje presodil in vsaj poizkusil dokazati njegovo netočnost. Pa nič tega ni v »Slovencu«, ki se je zatekel k najbolj ceni metodi k neresnici. Kratkomalo trdi da je vse, kal smo dosegli mi zasluga Jugoslovanskega kluba. Nismo mislili, da bo »Slovo* nec« tako hitro vrgel puško v koruza (Demagogija demokratov.) Ker nlsd uspeli s svojo koncentracijo niti na Štajerskem, pišejo sedaj demokrati, da ie »komanda iz Ljubljane« prepovedala, da bi se naši tovariši na Štajerskem vezali z demokrati Naj bodo gospodje pomirjeni! Pri nas ni nobene komanda. So vedno in vselej je odločevalo pri nas ^ ljudska volja in da ta pravi da naj gre SKS samostojno v volitve, se morejpj gospodje prepričati v vsaki kmetski hiši! Tisto govorenje o ljubljanski komaa« di ni zato nič drugega, ko špekulacije na lokalni patrijotizem, češ, Štajerci ne trpite komande iz Ljubljane. Pa fafcof špekulacije danes ne vlečejo več! (Dr. Ivan Šušteršič.) Pod tem nasfc* vom je priobčil »Domoljub« uvodnik, * katerem siplje ogenj in žveplo na svojega, nekdaj tako oboževanega, vodite« lja. Pri tem seveda ne pozabi na nas te nas obdaja z novo lažja Prav mirna gremo preko »Domoljubove« lažnivosti in se samo smejima ker imajo danes klerikalci tak strah — pred svojim biti« Šim voditeljem. Pa vendarle ne mojg biti tisti angelj, ki se boji svoje vesta Ali ni tako gospod Korošec?, (»Slovenčeve« brlhtnosti) postajajo od dne do dne bolj Imenitne. Tako piŠO zadnjič, da ne pričakuje tov. Pucelj veJl ko dva mandata za SKS. Naravnost zabavno je, kako je »Slovenec« točno ia« formiran o mnenju tov. Puclja. Čudimo se le, da piše kljub temu take neumno« sti o naši stranki in njeni politiki ds( se mu vse smeji. Morebiti bi »Slovenca« tudi zanimalo, kaj misli tov. Pit« celj o klerikalni stranki? Mu prav radi povemo, če je to njegova želja, kar pa zek) dvornima kajti bilo bi neprijetno. Ker je »Slovenec« tako izborno Informiran o naših pričakovanjih, svetujemo vsem, da pogledajo samo v »Slovenca«* če hočejo kaj izvedeti o nas — in takoj bodo poučeni napačno. V preobračanju resnice je namreč mojster »Slovenec* in to je dokazal, ko si je gladko izmt« siil »pričakovanje« tov. Puclja. (Republikanci) so se sprli z kakor poročajo listi. Za nosilca likanske liste je zahteval Radič, da stt postavi Hrvat čemur pa so se naši republikanci odločno uprfi, kajti kaj ba potem z dr. Novačanovlm mandatom?! Ampak kljub temu so republikanci najbolj načelna stranka. (Narodni socljalistl so postali repU& likanci) in krenili so na levo, ker so Jti na desnem čisto zavozili. Zdi se nam, da so se prepozno spomnili, da je treba najti nova gesla, kajti obljubam potap« ljajočih ne verjame »nihče«. (»Čiščenje« pri socialnih demokra« ta) se nadaljuje. Skoraj bo Imela vsa stranka le enega pristaša, namreč poslanca, ki ni poslanec, gospoda Berno-ta. Sicer pa je o Sščenje za socialno-demokratične nasprotnike zelo zdravo in zato upamo, da nadaljuje so drug Bete« not svoj posel (Lov na inteligenoo od strani »Samostojne«) To neslano notico iz »Radikala« je ponatisnila gornjeradgonska »Samouprava«. Da bo njeno veselje popolno, pripominjamo, da poznamo dva gospoda, ki sta nekoč prav pridno lovih Samostojno. Pa Iz prav nobenih Idealnih ozirov. Obema smo tudi ustregli, ker smo nepoboljšljivo usmiljeni ln dalj prvemu mesto pri »Ekonomu«, da oe bi tega nikdar storiti, drugemu pa pflfti skrbeli službo v Beogradu, da nas tt&i re sedaj napadati. Ta dva d£aa «0* «SW" Rnnminkimn aa oh vaaifi priliki tiftkdOVll®iLa fMffi^f* -SartiAatrrinA kmetijska atfankf^ { JJUJLI!" Rja^lffafte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa „Samosto]na kmetffska stranka"! t fepoda nista nihče drag ko urednik »Radikala« dr. Sajovic in urednik »Samouprave« dr. Lenard- Vprašamo zato, ali je čuda, če o takih inteligentih ne maramo slišati niti besede. (Župan, ki je v službi klerikalcev,) je ježiški župan. Nikakor ni hotel izdati potrdilo za izreklamiranje neupravičeno vpisanega volilca, kakor je neki Kapfer, ki ne prebiva več v JežicL Na sVojem nepostavnem stališču je vztrajal župan kljub opetovanemu pozivu. Priporočamo zato ježiškega župana, da ga pouče o njegovih dolžnostih. (Nemški dopis Iz Kočevja.) V številki »Kmetijskega lista« z dne 11 januarja čitam, da je pisal »Domoljubu« Jože Frank, poštar in posestnik iz Črmošnjic, da je že 30 let naročnik »Domoljuba«. Temu nasproti ugotavljam. Omenjeni ilože Frank Je komaj nekaj naa 30 let star ln Je zato nemogoče, da bi bil že 30 let naročnik. Moral bi naravnost kot učenjak pasti z nebes. Na vsak način pa |9 ta famozni Frank čudo človeka, ker mi navadni zemUanl počnemo citati šefe 8 6- letom. Sploh bi svetoval gospodu Franku, da manj politizira in da se bdj briga za svojo službo. Pripetilo se je namreč že opetovano, da so ležala pisma na pošti, čeprav imamo pismo-nošo, ki bi moral dvakrat na teden obiti tvoj okoliš, kar pa on le neredno in redko vrši. Kakor predpostavljenec, tak je pač nižji! — V zadnjem času kaže gospod Frank posebno ljubezen za nas Kočevce in z vnemo agitira za kočevsko kmetsko stranko (Gottscheer Bau-ernpartei). Nikar naj ne misli, da smo Kočevci tako naivni, da bi smatrali to ljubezen za pristno, kajti o njegovem političnem naziranju bi zamogli zapeti čisto drugo pesem. Trn v peti mu je namreč dejstvo, da je dobila SKS pri zadnjih volitvah pri nas 200 glasov, SLS pa le 7. Ker se gospod Frank boji, da se zgodi pri prihodnjih volitvah isto, zato agitira sedaj za kočevsko kmetsko stranko in odtod izhaja nenadna ljubezen gospoda Franka za Kočevce. — Nemški bralec »Kmetijskega lista« in borec za Staro pravdo! (Dobova.) Dne 6. t- m. je hotel pri HM zborovati klerikalec Škoberne in lovit! volilce na svoj avtonomistični lim. Toda zbral je slab dan. Tipal je okrog tebe in kvasil o korupciji ter končno povedal, da Slov. ljud. stranka do sedaj res ni še ničesar napravila, da pa hoče to v bodoče narediti, seveda če ji damo glasove. Toda kakor sredi vode bivajoča raca ni zaupala laskavim besedam zvite lisice, tako nas tudi Škoberne s svojimi obljubami ne spelje. No, pa prav je bilo, da je prišel. Vsaj ve tedaj v katerem taboru so naši kmetovalci, kajti proti lastni volji je moral zapustiti svoj shod. (Velnlca — Črešnjevca.) Dopis smo prejeli Pa nam ni čisto jasen. Zato prosimo, da nam sporočite še enkrat in sicer jasneje. Radevolje smo pripravljeni braniti Vašo stvar, ker popolnoma soglašamo z Vami, da imajo bogatini pod-' pirati revne in ne obratno. Prosimo torej za pojasnilo. — Uredništvo. (Listnica uredništva.) Sv. Trojica v Slov. Goricah. — Dopis je predolg ln M ga morali na vsak način znatno skrajšati. Tudi ■ mislimo, da id dobro z osebnimi stvarmi slabiti volilni boj. Danes je treba malo potrpeti in z vso silo stopiti v boj, da ne zmaga črna reakcija, ki bi zavladala, pa čeprav bi nastopata pod imenom krščanskega socializma ali celo komunizma! Poiifilote vesti. (Zunanje politični položaj) je vedno bolj napet Od Francozov sklenjena zasedba ruhrskega ozemlja je napravila po vsej Evropi najgloblji vtis. Položaj je s tem v Zapadni Evropi tako poostren, da se govori celo o vojnih za-pletljajih. Nemci so na vest o okupaciji nemškega ozemlja odgovorili s tem, da so se vse nemške stranke ujedinile v složnem nastopu proti' Francozom. Da šli so celo tako daleč, da so odpokli-, cali oba svoja poslanika iz Pariza in Bruslja. Pod vtisom odpora nemškega naroda in pa nasprotovanja Angležev in Amerikancev, ki odpokličejo zadnjega svojega vojaka iz Nemčije, je Francoska nekoliko omilila svoje zahteve. Sedaj bo gledala pred vsem na to, da bo Nemčija dobavljala premog in les v oni množini, kakor je to dolžna po mirovni pogodbi. Ce ne bi nemški delavci hoteli vršiti dela, potem pridejo na njih mesto poljski, katerih je v ta namen pripravljenih že 300.000. (Še boli nevaren) je položaj na bližnjem Vzhodu. V Turčiji je proglašena splošna mobilizacija za vse od 18. do 45. leta. Z mrzlično naglico se pripravljajo Turki na pohod proti TracijL Na drugi strani pa militarizira Grška in napoveduje pohod na Carigrad. Ker je silno verjetno, da bo, grška armada te-pena, je nevarnost, da grško armado zasledujoči Turki prodro preko Tracije do mej naše države. Zato je treba, da se pravočasno onemogoči ta možnost (Madžarske špekulacije.) Z odrom na zapletenost položaja na bližnjem Vzhodu so pričeli zopet rožljati z orožjem Madžari, ki se nadejajo, da bi mogli pri izbruhu kake vojne razširiti zopet staro nadvlado nad drugimi plemeni Pa se silno motijo, zakaj mala antanta je že nastopila proti njim in sicer z uspehom. (Madžarska strahovlada.) Bivši ge-rent Božidar Sever je bil aretiran na Madžarskem, kjer se je bavil zaradi trgovskih poslov. Izročili so ga madžarskemu vojnemu sodišču, ki ga Je obsodilo kot »vohuna« na smrt. Sever se je rešil smrti s tem, da je pričel odklar njati hrano, vsled česar je prišel v bolnico. Vsled posledic gladovnega štrajka je ves obolel in sedaj leži težko bolan v Budimpešti. Kljub intervenciji našega poslanika pa ga Madžari nočejo odpustiti in še vedno je Sever v nevarnosti, da bo obešen. Ker so o tem škandalu pričeli energično pisati tudi beograjski listi, je vendar upanje, da bo Sever, osvobojen. (Atentat na Rašlna) je bil delo komunistov. Policija je prišla na sled veliki komunistični zaroti, ki je hotela usmrtiti okoli 1000 ljudi, češ, bolje je, da umre teh 1000, ki vladajo nad ljudstvom, ko pa da trpi milijon ljudi od njih vlade. Preiskava se še nadaljuje in tudi aretacije. Občinski živinorejski odseki. Pri nas manjka podrobnega dela za povzdigo bikoreje. Kar smo dosedaj izvedli s pomočjo zakona o povzdigi reje goveje živine, je edino to, da imamo pregled o številu krav in potrebnih ple-menjakov in da se prirejajo vsako leto licenciranja. To je vse. Za kar se pa v tem zakonu gre, zato nam pa manjka potrebnega dela. To je namreč preskrba in reja potrebnih plemenjakov. To delo se je naložilo županstvom. Toda županstva kot taka ne izvajajo tega dela v smislu zakona. Tako nas uče vsaj dosedanje dolgoletne izkušnje- Zato se ne smemo tudi prav nič spodtikati ob to, če se trdi da je ostal ta zakon s svojim glavnim namenom na papirju. Zakaj to je resnica! Po našem mnenju je treba z bolj podrobnim delom kakor dosedaj pomagati da se dvigne reja potrebnih plemenjakov. Zupanu pa tudi ne smemo vsega dela na vrat obešati V tem slučaju je treba, da se osnujejo pri vseh občinah brez izjeme posebni živinorejski odseki ki naj prevzemajo to delo in ki naj so sestavljeni iz malega števila najbolj vnetih in najbolj sposobnih živinorejcev. Ta odsek naj skrbi za potrebno nadzorstvo in za preskrbo in rejo potrebnih plemenjakov. Taki odseki so potrebni za vsako občino in naj stoje potom okrajnih ekonomov (živinorejskih inštruktorjev) v toliki zvezi da si lahko med seboj pomagajo s plemenskim ma-terijalom, ki bi bil na oddajo. Tako izvedena organizacija živinorejskih odsekov po občinah bo bolj odgovarjala kakor po kmetijskih podružnicah, ker ni organizacija po podružnicah tako popolna, kakor bi bilo v tem slučaju želeti. Na domačo izpodrejo potrebnih plemenjakov bi morali ti odseki povsod vplivati. Imeti bi morali zaradi tega v svoji evidenci tudi vse tiste krave z zarodom vred, ki pridejo za plemenske svrhe predvsem v poštev. Ti živinorejski odseki naj posredujejo tudi višino junčevine ali skočnino. Ta naj bo tako visoka, da se bo reja izplačala. To stališče moramo na vsak način zavzeti in zastopati Le v tem slučaju lahko pričakujemo, da se bo reja dvignila po številu in po kakovosti. Biko-rejec naj toliko dobi da se mu povrnejo dejanski stroški za rejo. Kar pa priredi pri mesu ali na teži, to naj mu ostane kot čisto plačilo za njegov trud, za izgubo časa in za njegovo prizadevanje v občni blagor, ki je v naših razmerah večkrat združeno s tveganjem življenja, kakor nas uče izkušnje. Dokler vlada tako pomanjkanje bikov, kakor sedaj v povojni dobi bi se lahko vse licentlranje bolj poenostavilo in naj bi se raje zato namenjeni stroški obrnili bolj plodonosno. Za li-cenciranje v pravem smislu besede je treba prekomernega materijala, ki ga lahko brezobzirno odklanjamo. Tako daleč pa še nismo. Nepotrebne zakotne bike bi morali živinorejski odseki brezpogojno preganjati, zlasti še v tem slučaju, če bi skušali delati konkurenco licenciranim živalim. V tem pogledu je treba vzgajati naše živinorejce in blkorejce k potrebni zavednosti katere žal še manjka v naši deželi. Rohrman. darstva, ki povzroča razmeroma najmanj dela in bi bila laliko za naše kraje silno dobičkanosna. V mislih imamo perutnino. Kdo se briga pri nas za te živali?, Takorekoč nihče! Navadno so kokoši prepuščene samim sebi In kljub slabemu ravnanju ž njimi so te živalice že za tisto ubogo pest zrnja, ki ga dobe po enkrat na dan, tako silno hvaležne! Vsak pameten gospodar ve, kako velike važnosti je danes pleme za živino. Pri kokoših in sploh pri perutnini se to skoro nikdar ne upošteva. Petelin je po navadi star gospod, ki se ženi nemoteno s svojimi sestrami in hčerami! Jasno, da mora tak zarod biti podvržen vsem mogočim boleznim, da hira in propada. Zato mora biti prva vaša briga skrb' za pleme, kakor pri veliki živini Kdor skrbi za mešanje krvi z Izmenjavo petelinov, bo kmalu videl veliko koristi Za perutnino je dalje potreben primeren kurji hlev. Ponekod imajo lične lesene hišice, predeijene na dva dela, na zgornji in spodnji V zgornjem delu •vise primerno debele palice, ki se dajo z lahkoto sneti, da se lahko vsak tre-notek očistijo. V spodnjem delu pa je natresen v enem kotu droben pesek, v drugem je posoda za vodo in za zrnje, dalje slama za gnezdo. V hišici pa mora vladati silna snaga. Hišice (kurje hleve) morate snažiti vsak dan. To ie delo par minut in se silno izplača! Posebno snažne pa morajo biti posode za hrano in za vodo. Dalje je treba vedeti, zakaj rediš kokoši: ali zaradi mesa ali zaradi jajc? Ce hočem imeti od živali meso, jim moram dati eno hrano, če pa hočem imeti jajca, drugo. Primerni kurji hlevi so važni zlasti za zimo. Ce so topli, kokoši rade neso tugi po zimi kar v gospodarstvu mnogo pomeni Kar smo rekli tu o kokoših, velja tudi o ostali perutnini. Kdo bo naše nasvete ubogal, se ne bo kesal. Sedaj po zimi je časa dovolj, da postavite za perutnino posebne hišice, ki veljajo malenkosten denar, a se bogato izplačajo. (Iz »Goriške Straže«.) i Kdor ima priliko potovati po deželi, vidi v vsaki vasi kako silno je pri nas zanemarjena ravno ona panoga gospo- (Klerikalna skrb za naše vinogra- darje.) Odveč je govoriti, v kako težavnem položaju so naši vinogradarji, ker ne morejo razprodati svojega vina, pa čeprav ga ponujajo pod ceno- Kljub temu stanju pa uvažajo naši klerikalci v velikanskih množinah v Ljubljano ba-naško vino in v Unionski kleti, katero zalaga Gospodarska zveza, se toči večinoma le banaško vino. To pa samo zato, ker daje ceno in zato seveda tudi manjvredno banaško vino večji dobiček. Tako torej skrbe naši klerikalci za naše vinogradarje, da jim z uvozom ba-naških vin, odjedajo še domači trg. Vinogradarji! Kdor je zaveden, kdor hoče braniti svoj interes, ta ve, kaj je njegova naloga. (Zagrebški trg.) Zagreb, dne 9. januarja. — Zelenjava: Novosad-sko zelje od 12 do 14 kron za glavo, ribano zelje 16, domače zelje 20 in rdeče zelje 30 kron. Špinača je mnogo trpela od uvoza in velja od 20 do 24 K za kilogram. Fižol je bil po 20 kron kg, dočim so ga kmetje prodajali od 20 do 24 kron. Koleraba od 12 do 20 in krompir po 6 K. Od salate se je največ prodalo motovilca, ki se je prodajal po 2 do 4 krone za perišče. — K a r f i j o 1 a je prišla zopet v večji meri iz Italije in se je prodajala z listjem vred po 28 do 32 kron, dočim je veljala preje 40 kron. — D i v j a či n a. Največ je bilo zajcev, ki so se prodajali po 360 kron kos. Divje gosi so bUe po 100 do 120 K. — Sadje. Od sadja je bilo največ jabolk. Manjša so se prodajala po 12 do 16 K za kg, najboljša pa od 30 do 36 kron. Majhne hruške so bile po 20 kron, orehi z luščino pa po 10 kron za liter. (Žitni trg.) V splošnem so ostale iste cene. Samo pšenica se je nekoliko pocenila. Zgodnja koruza pa se je podražila. V dinarjih so bile sledeče cene: Koruza za april po 252-50, zrobkana koruza za takojšnjo dobavo po 220, umetno sušena pa po 295 dinarjev. Pšenica je bila po 432.50 do 437.50, ječmen po 312.50 do 315, oves po 295 do 300 in fižol po 375. Pšenična moka štev. 0 se je tržila po 625 din, štev- 2 po 600, za krmo po 225 do 230, otrobi drobni po 170 do 190, debeli po 180 do 200. (Goriški trg.) Gorica, dne 6. januarja. Na drobno so bile sledeče cene: česnik od 1.60 do 2 L, kislo zelje 2 L; karfijoli 0.80 do 1.20; čebula 1 do 1.20; fižol navadni 2 do 2.40; kok 3 do 3.40; zimska salata 2.40 do 2.60; krompir 0.80 do 0.85; peter šil j 2.40 do 3; repa sladka 0.35 do 0.45; repa kisla L—; re-dič rudeči 2 do 2.60; špinača 1.35 do 1.45: matavic 1.80 do 220; veržote 0.40 do 0.50 za kilogram. — Sadje: 1 kg ro-žičev 1.40 do 1.60; 1 pomaranča 1.80 do 2.-—; 1 kg kostanjev 1.50 do 1.60; 1 kg suhih fig 4 L; jakolke 1 do 2 L; orehi 3 do 4 L Meso: govoje sprednje 7.20, zadnje 8.80 L; teletina sprednja 10, | zadnja 12 L; svinjina sprednja 9, zad- J nja 11 L. Živina: voli 1 kg žive vage 3.60 do 4.10 L. Maslo: domače sveže 17 do 80 L za 1 kg; 1 liter mleka 1.40 do 1.60 L. Med v satovju 10 L za 1 kg, trčani med 12 L za 1 kg; skuta 4 do 5 L za 1 kg; jajca 0.70 do 0.75 komad. Seno 50 do 54 L za 100 kg; slama 20 do 24 L; oves 96 do 98 L. Drva za kurjavo 10 do 12 L za 100 kg. Danes Bra (L) velja okoli 18 kron. (Goriška vina.) V vzhodnih Brdih se prodaja rebula po 250 do 280 L za hektoliter. Vina imajo kmetje še dosti v zalogi V zapadnih Brdih je vino močnejše in velja od 270 do 300 lir. (Češki izvoz in uvoz.) V prvi polovici l 1922 je izvozila Češka blaga za 10.5 milijard čeških kron, uvozila ga pa je le za 7.5 milijard. Čehi so torej 3 tisoč milijonov čeških kron izvozili več ko uvozili. Kako slabo se je pri tem odrezala naša država, kažejo sledeče številke. Iz Češke smo uvozili za 427 milijonov čeških kron. Ni čuda, če potem naš denar pada, češki pa raste. Naj si ogledajo te številke dobro vsi tisti, ki tako pridno govore proti izvozu živine, s čemur da se povzroča draginja. Draginja se da odpraviti le z zboljšanjem naše valute, valuta pa se da le zboljšati z povišanjem izvoza. Ne pomaga vse nič, ker taka je resnica. (Sladkorna pesa.) Vsled dolgotrajne suše je sladkorna pesa pridobila na kakovosti, zato pa je njena količina padla. Pridelek pese je znašal približno 26.000 vagonov. Ker je imela pesa približno od 11 do 13 odstotkov sladkorja, kar bo dalo približno 3200 vagonov sladkorja. Torej znatno premalo. (Vrednost našega denarja) je zopet nekoliko padla, dočim se je francoski laški in češki denar, ki je v zadnjih dnevih pai nekoliko opomogel Vedno enaka je vrednost dolarja in angleškega funta, ki sta oba krita popolnoma z zlatom. — Ameriški dolar velja od 366 do 372 kron, angleški funt šterling od 1748 do 1752 kron, francoski frank od 24.80 do 25 kron, laška lira od 18.04 do 18.08, češka krona od 10-68 do 10.76 kron; nemška marka 3.40 vinarja, madžarska krona 14 vinarjev in avstrijska krona pet desetink vinarja. Književnost. Sem Benelll: Okrutna šala. Poslovenil Alojzij Gradnik. Natisnila in zalo-žia Učiteljska tiskarna v Ljubljani cena 22 Din. — Sem Benelli je eden prvih pesnikov moderne Italije. Pri nas je bil doslej najbolj poznan po svoji prekrasni žaloigri »Ljubezen treh kraljev«, ki so jo igrali pred leti z velikim uspehom tudi na ljubljanskem odru. Znani naš pesnik in prevajalec dr. Alojzij Gradnik je storil prav zaslužno dejanje, da nam je prevedel sedaj še zgoraj navedeno Sem Benellijevo delo, ki je eno njegovih najboljših. Prevod je lep in gladek; založništvo Je pa poskrbelo za elegantno opremo. Dramo prav toplo priporočamo. (Fr. Milčinski: Zgodbe krallevlča Marka.) V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi Din 15.—, po pošti Din 1.30 več. V slovenski mladinski književnosti ni knjig, ki bi bile tako priljubljene, kot so Tolovaj Mataj ali Pravljice, ki jih je spisal Milčinski. Sedaj je vnovič obogatil našo mladinsko literaturo z zgodbami Kraljeviča Marka, v katerih nam z njemu lastno šegavostjo in živahnostjo podaja 10 pripovedk o Kraljeviču Marku. Knjigo je okrasil S. šanteL Priporočamo jo prav toplo. (Dr. Karol Pečnik: Jetika.) V založbi Gorlčar in Leskovšek v Celju je izšla v drugi in pomnoženi izdaji Peč-nikova knjiga: Jetika. Že njena prva izdaja je bila od vse javnosti tako pozdravljena in od kritike pripoznana, zato ni dvoma, da bo njena pomnožena izdaja še bolj ustrezala ljudstvu. Jetika je ena najbolj razširjenih in najbolj nevarnih bolezni in zato je socijalna dolžnost vsakogar, da jo pobija. Pečnikova knjiga je najbolje navodilo za boj proti jetiki, zato segajte po njej. Broširana knjiga velja 14 dinarjev, po pošti pa 15 dinarjev. (Volilni red za volitve v narodno skupščino.) Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala Izpremembe zakona o volitvah v ustavotvorno skupščino. Kdor ima volilni red za ustavotvorno skupščino in dokupi sedaj še Izpremembo k temu zakonu, ki velja po pošti Din 2-20, ima sedaj veljavni volilni red. Ves volilni red z izpremembami vred velja lja s poštnino vred Din. 5.50. (Zakon o volilnih imenikih) je izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani ter ve. s poštnino vred Din 5.50. (O delokrogu velikih županov) ter o oblastni in srezki samoupravi daje najboljša pojasnila »Zakon o obči upravi« in »Zakon o oblastni in srezki samoupravi«, ki ju je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani in ki veljata s poštnino vred Din 5.75. (»Pesmarica Glasbene Matice«.) V proslavo svoje 50letnice izda Glasbena Matica svojo, že več let tako težko pogrešano pesmarico in sicer v novi, popravljeni izdaji Pesmarica bo obse, gala približno 120 tiskanih strani starih zborov, dočim bodo na 180 tiskanih straneh novi zbori. Pesmarico je na novo uredil Matej Hubad in izide sredi januarja 1923. Pesmarica stane v prednaročbi okoli 40 Din, dočim se bo cena pozneje nekoliko zvišala. Odbor Glasbene Matice prosi vse zasebnike, kakor tudi pevska društva, ki se zanimajo z ato pesmarico, da jo naroče takoj potom dopisnice pri Glasbeni Matici ali v Matični knjigarni v Ljubljani, Kongresni trg št 9. Raznoterosti. (Ameriški fašisti) Tudi Amerika ima svoje fašiste. Njihova organizcaija se imenuje Ku-Kluks-Klan. Organizaefla je nastala po ameriški osvobodilni vojni ko so postali črnci svobodni. Namen organizacije ie, da obvaruje ameriški narod pred degeneracijo, ki bi po mne-nju njenih članov sigurno nastala, če bi uživali črnci iste pravice ko belo-kožd Noben črnec se ne sme poročiti z belokožinjo in črnca, ki bi se spozabil, da bi posilil belokožinjo, so neusmiljeno iinčall dostikrat z največjimi mukami Delo organizacije Ku-Kluks-Klan je bilo zelo uspešno in vsled njenega terorizma je črnec še danes manj vreden državljan. Noben črnec se na pr. ne sme voziti v tistem oddelku tramvaja ko belokožec. Če bi si vseeno dovolil to predrznost, je v nevarnosti njegovo življenje. V zadnjem času je pričela organizacija Ku-Kluks-Klan tudi ostro nastopati proti Zidom, ki jih je pravtako preganjala kakor črnce. Ker je nasilje Ku-Kluks-Klana postajalo vedno neznojnejše, je hotela ameriška vlada to organizacijo nasilno zatretl Kakor vse kaže, pa ne bo knela akcija amerikanske vlade dosti uspeha, kajti pristaši Ku-Kluks-Klana so ravno v zadnjem času še razširili svoje delovanje. Tako se je eden njenih članov pojavil na prižnici v neki cerkvi ravno ko bi se imela pričeti služba božja. Odet s črno krinko je pričel oznanjati cilje njegove organizacije in na to ostro nastopil proti Židom, pa tudi proti katoličanom ter zahteval, da morajo biti vsi dobri in vneti protestantje. Kakor se vidi, so fašisti moderni po vseh državah in pa povsodi enako nepotrebni (Čudna strast) V Parizu se je V. zadnjem času pojavil nek čuden človek* ki ima to strast da zbada ženske s tankimi iglami v stegno in bedro. Kjer, je kaka večja gneča, se pojavi ta človek in skoraj pove krik žensk, kaj da se je zgodilo. Kljub vestnemu preiskan vanju še ni bilo mogoče prijeti tega bolnega človeka. (Redek slučaj.) V okolici Brežic je povila 35 letna Marija Mostar trojčke, ki so dobili imena Anton, Angela in Marija. Trojčki so vsi zdravi in krepki. Botrstvo je prevzel Bukovec star., za perilo in druge potrebščine pa so se pobrigale Človekoljubne žene v Brežicah. Darove za zelo revno in z otroki zelo obdarjeno mater sprejema gospa J usti Pečnikova v Brežicah. (Čudno ravnovesje.) Pred kratkim se je poročil neki Anglež z neko Angležinjo. Poroka se je izvršila na čisto običajen način, vseeno ie zbujala veliko pozornost. Poročenca sta imela namreč vsak svojo posebnost kakršne se ne doživi zlepa. Anglež je namreč izgubil v bitki levo nogo, Angležinja pa pri železniški nesreči desno. Tako se oba srečno izpopolnjujeta. (Spomenik trinogu.) V Rusiji bodo postavili na ukaz sovjetske vlade spo« menik Džeržinskemu, ustanovitelju in sedanjemu vodji Črezvičajke, kakor, imenuje ljudstvo sovjetsko policijo. Ta črezvičajka je oni organ v Rusiji, ki je izvršil skoraj vse umore m ki je pobil na stotisoče kmetov, ker so se upali misliti s svojo glavo. Črezvičajka je zato v Rusiji tako osovražena, da se Džeržinski sam ne upa pohajati javno na Ulico. Ta trinog dobi sedaj spomenik. Eh, lepe razmere so v Rusiji (Čete lačnih) so osnovali v Londonu brezposelni Dne 2. januarja so te čete navalile na ministrstvo za delo in protestirale proti brezposelnosti. Vdrla so v ministrstvo in šele po dolgem Čar su se je posrečilo policiji da jih Je i»< gnala. (Ogromen požar v Beogradu.) Dne 21. decembra je izbruhnil nad Čukarico pri Beogradu velikanski požar, ki Je docela uničil delavnice brodarskega sindikata. Kljub silnemu trudu gasilcev iz Zemuna, Beograda ter vojaštva ni bilo mogoče omejiti požara. Skupna škoda znaša okoli 200 milijonov kron. (Po treh letih aretiran.) V Beograda je bil te dni aretiran Ivan Gajšek, ki je dne 28. marca 1919 umoril policijskega agenta Ivana Ribariča. Skrival se je pod raznimi imeni vsled česar, so ga tako pozno zasledili £ Noben« ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni! Živinozdravnik S. Ar ko: Porodiina mrzlica ftrav. Ta, prejlnje čase zelo nevarna bolezen se je v večji meri pričela pojavljati šele v oni dobi, ko se je pričelo odgajati posebno dobre krave molznice s tem, da se jih je obilneje in izdatneje krmilo. Pravega vzroka postanka bolezni še danes ne poznamo, brezdvomno pa ima obilno krmljenje pred, oziroma takoj po porodu velik vpliv na pojav bolezni. Kaj imenujemo porDdično mrzlico? To je bolezen, ki se pojavi skoro izključno samo pri kravah in sicer navadno pol do 3 dni po porodu, včasih, toda le redkokdaj že tudi tik pred ah med porodom. Nenadoma, brez vsakega vidnega vzroka krava noče več jesti. Obenem postane žival nemirna, muka, stopica z nogami in ima nemiren pogled. To traja pa le kratek čas, takoj uato se pojavi splošna slabost, žival se zgrudi na tla in leži nezavestno z glavo obrnjeno na stran ob plečetu, ali pa stegne glavo pod jasli naslonjeno s čeljustjo na tleh. Oči so napol zaprte kakor bi spala, dihanje je globoko in počasno, ušesa so mrzla, gobec je po navadi napol pdprt, žila bije hitro in slabo. Po vsem telesu se opaža ohromelost, krava ne more vstati in tudi, čc se jo s silo vzdigne, se ne more držati ha nogah. Ako jo zbodeš z iglo v kožo, se za to ne zmeni; z eno besedo, žival leži v popolni nezavesti. Mleko seveda tudi usahne, včasih popolnoma, vime je občutiti prazno, blato gre le poredkoma naprej. Naravno je, da zadene tak nesrečen slučaj živinorejca nepričakovano in po navadi zboli najboljša molznica, zato je velike važnosti, če podam tu par nasvetov, kako se bolezni pogostokrat obvarujemo, oziroma kaj je v slučaju bolezni storiti, da nam žival ne pogine. Kakor že rečeno, se porodnlčna mrzlica pojavi navadno pri dobro knn-Ijenih kravah in posebno takrat, če se je kravo krmilo zadnje tedne pred porodom oz. takoj po porodu posebno obilno in izdatno. Da ima krma vpliv na postanek te bolezni, se vidi tudi po tem, da jo v nekaterih krajih sploh ne poznajo in sicer ravno tam, kjer nimajo navade, da bi breje krave tik pred otelitvijo obilneje krmili; med tem, ko je zopet v krajih, kjer obstoji ta navada, bolezen zelo pogosta. Torej ne krmite breje krave zadnje tedne preveč obilno, bolje je, da se jim poklada nekoliko manj krme in tudi ne napajajte je s preveč hladno vodo. Druga napaka, ki jo napravi živinorejec je, da oboleli živali zaliva različna zdravila, kakor kamilce, grenko sol itd. Rekli smo že, da je celo telo živali ohromelo in otrpnjen je tudi goltanec. Ce se tako bolni živali zalije zdravila, žival vsled otrpnjenega grla ne more požirati in namesto, da bi šla tekočina v želodcc, gre navadno v pljuča, kjer se kmalu razvije vnetje in krava, tudi če od prvotne bolezni same ozdravi, dobi pljučnico in lahko pogine. Ne zalivajte tore) nikaklh zdravil v tem slučaju, ker to zamore samo škoditi in se je tega predvsem varovati. Pripravite pa mehko, suho ležišče in sicer tako, da leži glava bolj visoko. Če se pojavi napenjanje, podprite žival od strani, da leži s podvitiml prednjimi nogami na prsih in lahko tudi malo na levi strani, ker tako lažje diha- Te okolnosti je treba vpoštevati, predno se prične z zdravljenjem. Prejšnje čase je bila ta bolezen zelo nevarna, ker se je le malo živali moglo rešiti pred poginom oz. se jih je moralo zaklatu Poznali nismo nobenega zanes- ljivega zdravila. Sele L 1897. se je posrečilo nekemu danskemu živinozdrav-niku, da je našel pravi način zdravljenja in s tem neizmerno veliko koristil Živinoreji Ta danski živinozdravnik je prvi poskusil vbrizgati neko kemično raz toplino v vime živali. Pri tem je pustil vime krepko masirati (drgniti) in po vztrajnem prizadevanju se mu je posrečilo rešiti večino obolelih krav. Pozneje še je poskusilo napolniti vime s plinom kisikom, kar se je še bolje obneslo in naposled se je prišlo na to, da zadostuje tudi zrak sam, oz. da deluje kisik, Id je v zraku ravho tako učinkovito. — Medtem, ko je pred to iznajdbo bilo 70 do 80 odstotkov smrtnih slučajev, se je to število znižalo po zdravljenju po novem načinu na 10 odstotkov in Še manj. Skoraj bi rekel, da v normalnih slučajih, kjer se nič ne zagreši, ozdravi skoro sleherna žival. Paziti pa je pri tem, da se vime ne okuži, zato ni varno in nikakor priporočljivo, če se nabrizga vime s kako nerazkuženo brizgalko in neočiščenim hlevskim zrakom, ker navadno nastane vsled tega vnetje vimena in krava zgubi mleko za vedno. Zanimivo je, kako naglo učinkuje to zdravljenje. Krava poprej popolnoma otrpla in napol mrtva, že čez kake pol ure dvigne glavo, pogleda okoli sebe in začne celo jesti, če se ji ponudi krmo. To je razveseljiv trenotek, vsa mučna skrb zgine z obraza posestnika, veselje zopet zavlada v hiši. In kmalu krava tudi vstane, je v početku še nekoliko slaba v nogah, polagoma se pa vrnejo moči, vime se zopet napolni z mlekom in žival je popolnoma ozdravljena. Pripetijo se pa tudi slučaji, kakor pač pri vsaki bolezni, da stvar ne gre tako gladko, so pa to, lahko rečem, skoraj izjeme. Kakor že omenjeno, lahko nastane vnetje pluč, če se je kaj zalivalo. Tudi ena ali obe zadnji nogi ostaneta včasih hromi To pa polagoma zgine, če si ni žival mogoče zlomila kako kost, ko je padla na tla vsled omotice. Včasih se bolezen čez par dni zopet ponovi, no, in potem se jo na opisan način zopet ozdravi Koristno je, če se kravo po vsem životu, posebno po hrbtu in nogah krepko zdrgne z jesihom, ker to po-vspeši obtok krvi in moči se poprej povrnejo. Naj bi vsak živinorejec, ki je mogoče že kedaj zgubil svojo najlepšo žival ali ki se mu bo tak slučaj pripetil v lastnem hlevu, ravnal v bodoče pametno in pravilno po danih nasvetih, spoznal bolezen, pozval takoj veščaka • in se s tem obvaroval občutne škode. Prevrieno črevo pri volih. V nekaterih naših krajih sem Imel priliko opazovati precej pogo-stoma takozvano prevrženo črevo pri volih in sicer posebno tam, kjer je v navadi napačen način skoplenja in poleg tega v hribih, kjer so velike strmine. Obolelost nastane na ta način, da se det navadno tenkega črevesa zamota ozir. zagnete v ozko razpo-klino pretrgane trebušne mrene, ali pa da se črevo ovije okoli odtrganega dela semenske kite ali žilavke, ki je pri skoplenju skočila vsled prožnosti v trebušno votlino, kjer se je S koncem prirastla na trebušno mreno ali pa ostala nepriraščena med črevaml. Tudi omenjena razpo-klina trebušne mrene nastane vsled napačnega skoplenja, ker napravijo nekateri rezani to pogreško, da se- mensko kito odtržejo, namesto da bi jo odčesnili. Iz tega izviralo potem vse one posledice, da more nastati prevrženo črevo. Navadno se na ta način skopijo prav mladi junčki ozir. teleta, kjer se kar z roko odtrže žila vko, koje ohranjeni del se rad priraste v trebušni votlini, ozir. se pri trganju trebušna mrena lažje prevara kot pri starejših živalih. Vsemu je vzrok torej napačno rezanje mladih Junčkov, Zato so te vrstice namenjene v prvi vrsti kot poduk živinorejcem, da S svojo pazljivostjo, to je s pravilnim skople-njem odstranijo predpogoje za postanek te bolezni. Ne pustite rezati junčke na ta način, da jim rezar odtrže semensko kito! Vsak drug način skoplenja je boljši in le na ta način bodo prenehali slučaji pre vrženega črevesa, ki so edino posledica nevednosti in pogrešnega ravnanja. Znaki bolezni pričnejo s tem, da vol preneha jesti in prežvekovati, postane nemiren, večkrat leže in zopet vstane, stopica in celo brca z nogami. Delovanje želodca in tudi črev preneha, blato ne gre od njega, pač pa se pomaloma napenja in izloči le sluz, ki je včasih tudi s krvio pomešan. To so le znaki bolečine v trebuhu, ki se pojavijo tudi pri drugih boleznih, sumljivo je pa, da že dolgo ni šlo blato od vola in da se žival čez kakih 6—12 ur navidezno pomiri. V tem času namreč zavito črevo otrpne in ako ni hitre pomoči, se črevo prisadi, trebušna mrena se hitro vname in žival pogine. V slučaju, da čreva niso preveč zamotana in krepko zavozlana, je mogoče živinozdravniku vola rešiti, ako čreva niso še preveč vneta. Včasih je pa vsaka pomoč zastonj in ne kaže drugega kot vola zaklati. Važno je, da se takoj pozove živino-zdravnika, ker čimprej se nudi pomoč, tem več je upanja na ugoden potek bolezni. V lahkih slučajih zadostuje včasih, da se vola prežene parkrat po strmem klancu navzdol in čreva se sama odvilejo Seveda to se pripeti le redkokdaj, toda v sili je treba vse poskusiti, kar bi moglo koristiti. Glavna stvar je pa, kakor pri vsaki bolezni, skrbeti za to, da se je obvarujemo in ravno pri prevrže-nem črevesu si ima vsak sam sebi pripisati, če zadene kaka nesreča žival, ki jo je sam vzredil. Stanko Arko, živinozdravnik. Nove kmetijske Sadje v gospodinjstvu. Kratek na-vod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konzerviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Pojasnjeno s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami Druga pomnožena in popravljena izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 69. — Prav lepa, umestna, potrebna, jedrnato in prepričevalno pisana in — skoraj bi rekel — razkošno lepo opremljena knjižica, ki bi naj našla pot v vsako izobraženo slovensko hišo! Za uvodnimi plemena, vrste in sestavo sadja obrav-navajočimi poglavji slede za nas slovenske sadjarje prav zelo umestna navodila, kako se sadje obira, shranjuje in vlaga. Škoda, da ni tem navodilom pri-dejanih še več pojasnjujočih slik vzornih sadnih shramb, potem sadnih odrov, praktičnih posod za vlaganje l dr. V drugem dehi svoje knjige govori pisatelj obširno o sadnih konzervah in tol- mači posebno vkuhavanje sadja po VVeckovem načinu. Škoda, da je priprava za tako konzerviranje tako draga, ker na ta način se shrani sadje in zelenjava zares izborno. ■ Morda ' bi se marsikatera gospodinja vendarle odločila, nabaviti si to, četudi drago napravo, ako bi se bilo povdarjalo, da se more ž njo konzervirati tudi razne mesenine, kakor n. pr. mrežno pečenko, zajca, ribe, piščance l dr. Obravnavajo se pa tudi še drugi priporočljivi načini konzerviranja, posebno sušenje. Ravno v tem oziru smo pri nas pač precej zaostali Naše sušilnice »paštvec in »frnače« nam posuše sadje nesnažno, ter zakajeno in neokusno. Vsega priznanja je torej vredno, da je knjigi pridejano kar devet točnih risb o pre-prosti-brezdimni sušilnici Le Škoda, da ni pridejan tem risbam tudi natančen opis. PodeloVanje sadja v marmelade in mezge, potem priprava raznih sadnih tokov, ki so posebno v hudih boleznih dragoceno domače okrepčilo, se istotako obširno obrazloži Da ni umestno podelati skoraj vse sadje v žganje (o načinu, kako se napravlja ta zapeljiva pijača, knjiga seveda molči), se z g. pisateljem seveda popolnoma strinjamo, čeprav bi ne bilo od škode, ko bi se že za kaka zdravila pripravilo tudi nekaj žganjice doma. Z veseljem pozdravljamo tudi njegov hvalevreden namen, priučiti potom svoje knjige naš ženski svet k domačemu prisvajanju brez alkoholnih pijač. Saj so letč bolnikom primerno, ženskam in otrokom pa umestno in neškodljivo okrepčilo. Ali da bi se pa moški svet, ki mora voditi s tolikim duševnim in telesnim naporom boj za življenje, in ki mu je kozarec rujnega zdravega vinca ali pa vsaj dobrega sadjevca ie v prepotreb-no okrepčilo in v tolažbo — odrekel vsakoršnemu tudi previdnemu in zmernemu uživanju alkoholnih pijač. V tem oziru se s sicer precej prikrito izraženo željo g. pisatelja strinjamo. Prav zelo umestno je poglavje o napravi domačega kisa, katerega si vendar tako lahko oskrbi v izborni kakovosti vsaka hiša doma, da torej ni treba kupovati v branjerijah in za dra* denar blaga zelo dvomljive kakovosti 111. del knjige govori o raznih načinih konzerviranja zelenjadi kakor zelenega fižola in graha, špargelja, gob in dr„ kar bode sigurno premnogi gospodinji dobro prišlo. Knjigo krasi 15 prav lepih mnogobarvnih podob različnega sadja. Te priloge so ji gotovo v posebni okras. Bojimo se samo, da se je knjiga radi njih preveč podražila-Kar se pa ostalih ilustracij tiče, pa moramo povdarjati, da je pač malokate-ri pisatelj tako srečen, da bi imel za svoja dela tako izbornega tolmača, kakor ga ima g. Humek. Prav gotovo bo ta izvrstna knjiga našim gospodinjam prepotreben kažipot, kako je treba podelati v trajna živila trajni blagoslov, ki nam ga nudijo naši sadovnjaki in naši vrti Želimo le, da bi bilo gosp. pisatelju dano, prirediti še tretjo in zopet pomnoženo izdajo tega svojega dela. Ampak tej izdaji se naj doda istega pisatelja isto izborno delo: »Sadno vino ali sadjevec«, da bomo imeli tudi Slovenci ki imamo vendar toliko in tako izbornega sadja, enkrat popolno knjigo o uporabi sadja in povrtne zelenjave. Breskev in marelica. Navodilo, kako jo vzgajamo in oskrbujemo — z 22 slikami in 2 barvanima prilogama. Priredil M. Humek. — Breskevo drevo je bila doslej pastorka med našim sadnim drevjem, dasi nam rodi — raz-ven vinske trte seveda — najplemeni-tejši sad, ki je izboren za vživanje, ki se pa tudi lahko konzervira, oziroma ako je primerne vrste, drago proda. Doslej je raslo to drevo le bolj po sili, ako je mladi samorasli breskvici prizanesla kopačeva motika. V novih, pravilno v vrstah nasajenih vinogradih" pa za breskev ni Več prcofora." in je zato mogoče, da bi ta žlahtni sad sčasoma izginil iz našega ozemlja. Pisatelj nasvetuje, naj bi se primerni deli opuščenih, oziroma uničenih in ne zopet prenovljenih vinogradov rigolali in ne zopet posadili, s požlahtnjenimi breskvami. Taki nasadi bi donašali, ker bi se v njih lahko tudi prideloval krompir, fižol l dr. prav obilo tega duhte-Čega sadu in s tem tudi prav lepih dohodkov. Knjiga uči, kako se po ceni vzgajajo breskove podlage (divjaki), kako in s kakšnimi vrstami se cepijo in kako se ravna s cepljencL Bolezni bre-skovega drevja, gnojenje, obiranj^ vlaganje sadu, vse to se prav temeljito obravnava. Pisatelj pa tndi prav obširno obrazloži kako se naj breskev goji v vrtu, bodisi prosto, bodisi v pravilno izpeljanih špaiirjih. Njegova izvajanja so pojasnjena z lepimi in jako razločnimi slikami. Na isti način obravnava tudi marelico. Ker ima nasa domovina dokaj večjih selišč, mest in letovišč, kjer bi se tako sadje lahko in drago prodalo, ker se obeta za naše sadje ugoden izvoz ln fino sadje povsem primerno, zato nikakor ne bi bilo od škode, ako se lotimo pridelovanja breskev m marelic v večji meri kakor doslej. Pri tem prizadevanju nam bode ta knjižica jako dobrodošli vodnik. Antona Janša: Nauk o čebelarstvu. Tretja izdaja. Priredil Frančišek Roji-na. Jugoslov. knjigarna. Govoriti o slavi te, pred 150 leti v nemškem jeziku spisane knjige, bi bilo prav tako nesmiselno, kakor nositi vodo v Savo. Toda onim, ki so morda samo slišali da ie bil živel pred davnimi leti neki gorenjski čebelar Janša, ki je šel na Dunaj pravit in kazat, kako se goje čebele, onim je ta po mojstru Rojini izborno prirejena knjiga prav posebno za priporočati Uvideli bodo, da naš Janša ni bil morda kak skromen kmetijski oča-nec v irhastih hlačah in škomjah na kveder, ki jo je z bisago čez ramo la vivčkom med žobi mahnil gori na Dunaj in modroval tam cesarskim in drugim ljudem o naši krrnjski čebeli Naj raz vidijo iz knijge, da je bil Janša izobražen mož, ki j« čudežno življenj« naše živalice Čudovito temeljito proučil in že pred stoinpetdesetimi leti učil to, kar so drugi svetovno znani čebelarji našli mnogo pozneje. Vsakem^ tudi izvežbanemu čebelarju bo ta knjl» ga vrlo dobrodošla, posebno pa ie onim, ki žele preiti k čebelarjenju V medernih Žnidaršičevih panjih. Vi3J, sadj. nadzornik Humek, ki je tudi vse-skozi preiskušen čebelar, je dodal to| knjigi temeljito in z mnogimi slikami pojasnjeno navodilo, kako se obrat V Kranjičih najložje spremeni v obrat * Znidaršičevcih in kako se naj izdela« jejo ti v Sloveniji pač najbolj razširieal panji Tudi ta priznano jzvrstna in zaradi praktičnega dodatka toliko vefi vredna knjiga se našim čebelarjem kat najnujneje priporoča. _Mihael Levstik. Družba ,.ILIRIJA** Ljubljana, Kralja Petra trg št t telefon it 220. Nakup gozdov, — Prodaja vsakovrstnega lesa. si poravnal mm za Jitiisti listr B9322 f ilsl ig na tan^cri) Keneu in cd 3 m delžine naprej u p i usa^e mncžinc franke uagco ki*on]5k'b postaj: Senftfanški premogovnik, Krme!j-Dolenjsko. Cepiiene trte različnih vrst na podlagi Rip. Portalis in tudi vkoreninjene bele šmarnice prodaja Franc Zelenko. pos. in trtnitar, Sucmance — Sv. Tomaž pri Ormožu, Slovenija. Cena po dogovoru I — Za odgovor naj se priložijo znamke. Uinogradnitii pozor! Na prodaj imam lepo na suho cepljene trte najbolj rodovitnih vrst kakor tudi večjo množino necepljene bele Šmarnice in več tisoč vkorentnienih (klnčev) divjak Rip -Portalis in GiUhe št 8. Cena po dogovoru. Kdor želi res lepo in dobro blago naj ee obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na Fr. Slodnjak, vrtnar. Sv. Lovrenc v SI. gor. p. Juršinci. Za pismen odgovor priložite znamke. Pri trgovcu pozi na znomko ia na vtisnjene besede u Najboljši MmiMi partlond mm ske to- I^mmm osrednja gatpo« oddala 8»sWalUBilf darska zadruga iz splitske tovarne :-: v LJUBLJANI KOLODVORSKA ULICA šf. 7 ii ANKA D. D., LJU PODRUŽNICE^ j Maribor Hqvo mesto Rakek $lovenfgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica štev. 1 (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL In REZERVE Din 17,500.000.-* Izvršuje vse bančne posle najtoč* rnnr. neje in najkulantneje. = Brzojavi: Trgovska Telefoni« 139, 146, 458 Konjice MeZa-Dravograd Ljubljana |me-njainica v Kolo* dvorski uišci) ->ucjfjnsn tednik: 9153535353235353234820482390482323234853 2644460798217