Leto IX., it. 24. PoSlMlnra p!aC»na v gotovini. Uul&IjanBg 19» avgusta 1922« W ®rgan!xaeljl Je mo!, kollitor ewog? — £©5S!«a p?aw2ea! DELAVEC Giasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GOSJ.) Izhaja vsako, soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, selen burgova ulica štev. 6/II. Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p, Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. S pestjo po obrazu. Jugoslovanska birržuazija pripravlja svojo tretjo »Obznano«. Minister pravde bo predložil ministrskemu svetu in narodni skupščini načrt zakona o javnih zborovanjih. Ta načrt prekaša po svoji brutalnosti in terorju vse dosedaj izdane »Obznane« itd. in pomeni gaženje najprimitivnejših pravic državljanov. Načrt obsega 56 členov, od katerih je eden brutalnejši od drugega. Večina njih je pa povrh še v popolnem navskrižju z ustavo, ki je kakor pravijo temelj državnega življenja. Nekatere člene tega »demokratičnega« načrta hočemo navesti, da si bodo naši sodrugi lahko ustvarili sami svojo sodbo: Čl. 5.: »Prepovedujejo se zborova- nja radi manifestacij proti ustavnim oblastim v državi, ali da bi se izvršil pritisk na kralja, vlado, narodno predstavništvo ali druge ustanove in organe državne oblasti, da bi se odrekli kaki svoji ustavni ali zakonski pravici, ali da kako vprašanje — o katerem so pristojni, da odločujejo — rešijo po želji manlfe-stantov. Ravnotako se prepovedujejo manifestacije za ideale in oblike vladavine, ki so nasprotne in sovražne sedanji obliki vladavine. Udeležitev manifestacij, ki so v zmislu prejšnjega stavka prepovedane, se smatrajo kot prestopek proti javnemu redu in udeležnik se satno za to udeležitev kaznuje z zaporom enega leta. Sklicatelji prepovedane manifestacije se kaznujejo z zaporom enega leta.« Ta člen ima torej določbo, ki je tako ozkosrčna, da daje vsakemu političnemu uradniku absolutno moč razpustiti vsak shod in pozapreti udeležence in sklicatelje. Določba gre tako daleč, da prepoveduje celo shode na katerih izrečejo obiskovalci željo, da se ta ali ona zadeva reši takq, kakor oni mislijo, da je najboljše. če se^ bo ta načrt spremenil v zakon bo mogoče sklicavati le še shode na katerih bomo smeli kvečjemu hvaliti delo vlade parlamenta itd. Čl. 9.: »Za javno zborovanje bodisi v zaprtem, bodisi na odprtem kraju, morajo sklicatelji obvestiti državno policij-.sko oblast, v koje teritorialno pristojnost spada kraj, kjer se bo zborovanje vršilo. Prijave za zborovanje se morajo napraviti pismeno dva dni poprej, predno se bo zborovanje vršilo. Pri prijavi se mora omeniti kraj in čas in zakaj, da se bo zborovanje vršilo.« Kakor razvidno določuje, da se morajo prijaviti vsi shodi pa bodisi se vrše V zaprtih Drostorih ali pod milim nebom. S to določbo bo očividno krščena ustava, ki določuje, da se morajo prijaviti le shodi pod milim nebom. Dotični člen ustave se glasi: Čl. 14. Vidovdanske ustave. Državljani imajo pravico združevanja, zborovanja in dogovarjanja. Natančnejša določila o tem predpiše zakon. Na zborovanja ne sme nihče prihajati oborožen. Zborovanja pod milim nebom se morajo prijaviti pristojnemu oblastvu najmanj 24 ur poprej. Ista vlada, ki je predlagala ustavo ima sedaj drzno čelo to ustavo kršiti! Zakaj imamo potem ustavo? Člen 11. tega načrta prepoveduje mladoletnim in tujim državljanom sploh pristop na zborovanja. Glasi se: Čl. 11.: »Tuji državljani in mladoletni sc sploh ne smejo udeleževati zborovanj.« S to določbo hoče vlada predvsem udariti po strokovnih organizacijah. Predstavljajmo si, da hoče strokovna or- ganizacija izvesti v tem ali onem podjetju kako mezdno gibanje. V ta namen mora sklicati shod v dotočnem podjetju zaposlenih delavcev, da bodo ti poučeni v zahtevah in, da o njih glasujejo. Pa bo prišel komisar in bo razgnal shod in zaprl sklicatelje, ker bodo navzoči tudi tuji državljani, ki istotako v dotičnem pod-, jetju delajo. Pa če bi bilo tudi to v redu, da naj se tuji državljani ne udeležujejo shodov, kako naj pa sklicatelji določijo kdo je domačin in kdo ni? Ali naj nastavimo pred vrata kjer se bo shod vrši! reditelje, ki bodo zahtevali od vsakega udeleženca krstni in domovinski list? Načrt ima vse polno takih le določi), ki bdjejo vsaki pravici s pestjo v obraz. Načrt bo predložen skupščini, ki ga bo skoro gotovo sprejela; ker sprejme .vse kar vlada predloži. Za naše organizacije pa nastaja vprašanje; kako bomo prestregli udarec, ki j e v prvi vrsti namenjen delavskim organizacijam. Podesetoriti bo treba naše detol Zakon o zavarovanju delavcev, (Kooec.) Kdo je zavezan zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode? Zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode so zavezane vse osebe, ki dajejo na podlagi kakršnegakoli službenega razmerja svojo telesno ali duševno moč v najem. N. pr.: vsi uslužbenci pri obrti, trgovini, industriji (rokodelski pomočniki, trgovski sotrudniki. uradniki v trgovskih in industrijskih podjetjih, inženirji in ravnatelji v tovarnah, prokuristi bank itd.; vajenci, praktikanti, volonterji ter učenci v delavnicah javnih učnih zavodov, nadalje hišni delavci, t. j. osebe, ki se bavi-jo z najemnim delom v svoji lastni delavnici ali na svojeni lastnem stanovanju po naročilu in na račun drugih oseb, katere se bavijo z obrtorn, trgovino ali industrijo, tudi če nabavljajo sirovine in pomožni materijal sami in čeprav postransko delajo tudi na svoj lastni račun. Od 1. julija 1922 dalje so zavezani zavarovanju tudi vsi hišni posli (dekle, služkinje, pestunje, dojilje, sobarice, kuharice, hlapci itd.) Od zavarovanja za slučaj bolezni in nezgode so začasno izvzeti le poljski delavci in poljedelski posli, ki niso zaposleni pri strojih; dalje delavci v kaznilnicah ali poboljševalnicah ter osebe, ki so samo ob priliki in nestalno zaposlene v hišnem gospodarstvu, kakor dninarji za obdelovanje vrtov, čistilci stanovanj, žaganje drv, perice itd. (§ 6. ZZD.) Minister za socialno politiko predpiše sporazumno s prizadetimi ministri s posebnim Statutom način in ustroj zavarovanja gori označenih oseb. Štatut za obvezno zavarovanje stalnih poljedelskih delavcev in poslov se mora Izdati v enem letu, ko stopi v veljavo zakon o zavarovanju delavcev (do 1. julija 1923), toda to zavarovanje se mora urediti na isti način in v skupni organizaciji z zavarovanjem ostalih delavcev. Dokler se ne izvede zavarovanje poljedelskih delavcev s posebnim Statutom, se morajo pri poljedelskih podjetjih, ki uporabljajo parne kotle ali naprave, gonjene z elementarno silo (ognjem, vodo, paro, svetilnim plinom, razgretim zrakom, z elektriko in podobnim) ali z živalsko silo, po predpisih zakona o zavarovanju delavcev zavarovati vsi delavci, ki jim preti nevarnost od kotla ali pogona. Osobie državnih prometnih naprav (železničarji) je izvzeto od zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev, ako mu daje ministrstvo za promet vsaj iste podpore, ki jih uživajo po tem zakonu ostali nameščenci, in ako * ima ob določanju podpore in v upravi osobje one pravice, ki jih določa zakon o zavarovanju delavcev. Minister za promet izda sporazumno z ministrom za socialno politiko naredbo o zavarovanju osobja državnih prometnih naprav. (§ 6. ZZD). Zavarovanja za slučaj boTeznl so zavezali tudi državni iu javni nameščenci, ki so bili po zakonu do sedaj zavarovani (provizorični nameščenci in pomožni sluge), in oni, ki na podstavi službenih predpisov v slučaju bolezni ne prejemajo plače celih 26 tednov (pol leta), računajoč od dneva njih obolenja, četudi dobivajo stalno mesečno plača Za slučaj nezgode pa se zavarujejo državni in javni nameščenci, če nimajo sami in njih rodbina pravice do pokojnine, ki ustreza odškodnini v zmjslu XI. poglavja ZŽD. Zavarovanju so zavezani tudi delavci (uslužbenci) naši državljani, ki so stalno zaposleni v inozemstvu na račun tuzemskih podjetij, razen, Če sp že zavarovani na podstavi zakona dotičrie države. Rodbinski Stanj (sinovi, hčere) ter sorodniki so tud? podvrženi zavarovanju za slučaj bolezni ip nezgode, akp so zaposleni pri obrti, trgovini itd. ter obstoja službeno razmerje, ne glede na to, ali prejemajo ptyčp v gotpvipi ali v naturah nih prejfjpikih. Take oseb,e v bodoče ne mor§jo kiti oproščene dpdžppsti ?ayarp^ vapja. Naipeščencf jpžne železnice bodo za-varovani pji psrednjem uradu za zavarovanje delavcev ▼ ?agr#u ter se zanjo us^novi posebna prometna blagajna. PROSTOVOLJNO ČLANSTVO. Prostovoljno zavarovanje za slučaj Bolezni in nezgode ureja § 13. naredbe ministrstva za socialno politiko z dne a Junija 1920, št 1077, ki še glasi; Prostovoljno v zmislu § 5. ZZD, se lahko zavarujejo pri pristojnih okrožnih oradah za *avsrPYame delavcev: v ?oper bolezen; a) osebe, ki so na podstavi § f. Z?P oproščene dolžnosti zavarovala *oper bolezen; b) poljedelski delavci in posli v poljedelskem delti; zoper bolezen ali zoper, nezgode ali zoper oboje; c) osebe, ki so samo ob priliki in nestalno zaposlene v hišnem gospodarstvu, kakor dninarji, da obdelujejo vrtove, čistijo stanovanja, žagajo drva, pere-Jo perilo jtd.; Č) osebe, ti se bavijo s hjši$p (doma-. So industrijo); d) osebe, ti se kavlji) z Mustarja, obrtom, trgovino, prometom,' ali svobodi rami ppkljjci ter dolajp brez pobožnega osobja; " e) psebe, £i delajo y obrtn in pomorskem ribarstvu kot delodajalci, a ne zaposjpjejp več nego 2 podočnika in skiiphp ne ve| negp S delavcev Ijii vajen-cev';' f) psebe, ki so bj|e po dosedanjih zakonskih odredbah Prostovoljno zavarovane zoper bolezen ali nezgode, dokler hivajp v območju 'naše' države' ih nadaljujejo to zavarovanje. Osebe pod a) do e) sinejo pristopiti k prostovoljnemu zavarovanju zoper bolezen samo na pbdstayj ugodnega zdravniškega pregleda, ako niso še ob pristopu dpvršite 40. leta starosti. Izjemoma se smejo do dne 1. oktobra 1923. pripuščati tudi osebe, stare nad 40 let, ako niso še dovršile 65, leta starosti. Prostovoljno zavarovanje zoper bolezen ie Pri osebah omenjenih pod a) do e) omejeno spmo na zdravniško pomoč in zdravila, bahiške pomoč in na oskrbo v bolnici za liana in njpgovq rodbino. Prostovoljno zavarovanje se yr&i y mezdnem razredu, ki ustreza eni četrtini največje zavarovane mezxfe: tJeteSafald v obrtu in v pomorskem ribarstvu, ki delajo z največ 2 vajencema, pa se zavarujejo v mezdnem razredu, ki ustreza polovici največje zavarovane mezde, toda če delajo s pomočnikom lili z več $$ra 2 vajencema, v najvišjem mezdnem razredu. Osebe pod. f) smejo.' nadaljevati zavarovanje tudi v mezdnem razredu, ki ustreza njih dosedanji zavarovalni pomor či (zaslužku), ako je ta razred večji 04 razreda, ki ustreza eni četrtini največje zavarovalne mezde. Osebe pod f), ki so bile dosedaj Zavarovane samo zoper bolezen ali samo zoper nezgode, smejo pristopiti k drugi panogi zavarovanja,’ k zavarovanju zoper bolezen pa samo, ako zadoščajo pogojem drugega odstavka tega paragrafa. Osebe, ki so prostovoljko zavarovane samo zoper nezgode, d0blya|o'podpore ob nezgodi že od' dne nezgode." Ose-sehe, ki so prostovoljnčj zavarovane samo zoper bolezen, dobivajo pomoči tudi, ako je nezgoda povzročila bolezen. Pravica do pomoči se prične prostovoljno zavarovanim članom ob nezgodi z dnem, ko so plačale piryi prispevek, ob bolezni čez 14 dni pq vplačilu prvega prispevka, ob poroda pa Čez 9 mesecev po tem vplačilu. Osebe,' ki žele prostovoljno zavarovati za slučaj bolezni a|i nezgode alj pa za slučaj bolezni in nezgode,'morajo svoj namen prijaviti s posebno tiskovino, kp-i tera se dobi pri Okrožnem uradu za za-v^rpvanje delavcev v Ljubljani ter vseh poslovalnicah (bivše brniške blagajne^ To tiskovino (pr^avpico za prostovoljno zavarovanje) morajo točno in resnično izpolniti, ter jo potom pristojne poslovalnice poslati Okrožnemu uradu za zava-rovanje 'delavcev y Ljuhlji^ii. Prijavpicp se l^^ko pošlje poslovalidci tudi' "poi pošti, PROSTOVOLJNO NADALJEVANJE ČLANSTVA. Oni član, ki izstopi iz obrata, kateri ga zavezuje, da mora biti člap, ostane še nadalje član psjedpjega unid^ za ‘zavarovanje delavcev, ako vplača v štirih tednih po izstopu iz obrata vse dospele prispevke. Tak Član ostane član, dokler biva v phuioČin naše države in vplačuje prispevke. (§ 55. PLAČEVANJE PRISPEV^pV. prispevke za bolniško zavar^^m« pla&ije okrožnemu *a zayafqygijje delavcev delodajalec, ki polovico pri§peyka odtegniti delaypp pjj izpftČflp mezde (plače). Ako delodajalec prispevka nj odtegnil takoj pri izplačilu žasltižk^. (mezde, plače), ga sme pdtegnjti naknadr np 1» tekom enega meseca ro izplačilu zaslužka, od katerega bi moral prispevek odtegniti, p^ppsnp tekpm dvph mesecev, čp prejema delojemalec mpsečpo pjaČR. Zia osebe brez zaslužka, p?. Če znaša zaslužek manj nego 2 pip na dan, mora plačevati cel prispevek delodajalec sam. Delodajalec, ki odteguje svojim delavcem (uslužbencem, nameščencem) višje prispevke nego so predpisani za dotič-ni mezdni razrpd, ali ki skjenp s syojimi delpjppisdpi delovno ppgp^p, ppsfabšifr jo£p določbe zakpfia o zayarqyanjp delavcev, zadene globa od 100 tio 2000 Pip, v ponovnem slučaju do 5000 pip. v ppsampznih mezdnih razredih do uvelj^vljepja štatpta osrednjega pr«^ da za zavarovanje dsiavceV v Zagreb# predpisujejo bplnfško - ?a¥3fpy$$ prispevki; Skopni imevrtl ptt&ftmk 4«j«fdajalca In delojemal- Mezdni razred «* » bolniško »van*- nji Dtaujttr L ...........................->I0 n. . ; . . . ^13 m. —.15 - iv. ~.ia v. vl vii. Vil 1X1 ...... -A* X. ......................—.58 XI m mti..............................1.— XIV.............................1.20 XV. ............................1.44 JtVf ...........................1.70 Dokler je zayarpyani član zaradi bolezni nesposoben za pridobivanje, ‘ m dolžan niti pn niti delodajalec vobče plačevati prispevkov za zavarovanje. (§ 38. ZZD.) ' Prispevke za nezgodno zavarovanje plačuje izključno le delodajalec sam tfip jih ne sme niti y celoti niti v manjših zneskih odtegniti, delojemalcu. OSKRBA V PQ|LNIf/AH. {tfampstp brezplačne zdravniške po« moči, zdravil, hrariarine ter babiške Rpr-mpči sme prad za zavarovapje pelavčev. dajati zdravljenje v bolnicah ’(§ ‘B3.J: '& onemp bolpiku,' kj ^ivi V zakppp ali s članom svoje rodbine v istem gospodar? stvp ali lahkp iz kakrsnegalcolj razloga užlv§ zadpstoo dppiačp pskrbp? samp, čp pqst^|ie pboleH ^lah pa zdravljenje' yi polpiej sli če jg bolezen np&ljlvit & ke p^ravi, ^ ^ahtpva zdravljenje v banici, alj če se elan ne drzi zdravniških nasvetov in s tem zavlačuje ozdravljenje; '2. vsakemp drugemu boinjku brezpogojno. y brezplačno zdravljenje v bolnici je š|eti tudi brezplačno odpremo bolnikov y bolnico, nadalje potne strpškp te bolnice? akp se je nahajal čjap v bolipci zun^j sedez^ svojega ob^ta. yr^d za zayafpy'anje delavcev ne oskrbne stroške v l>driicj za dobo in ‘prejemanje hraharme pri poslovajnlčf! Stroške zdravljenja v bolnicah za rodbinske čjane plačuje prad naJdalje za 19. bipskj člapi zavarovanca, ki ni-maip ?^služk4 jp žive z v skupnem gospodarstvu, kler se oskfbuje njih TO Y . __________ lpvicp hrsnarine, ki pripada članu, bi se oskr|pval q zdr?vni|ko Romp^ nujno aptrebovaJ.' Seveda s® smatrajo za nujna obolenja le težki slu- čajf: nenadne modne krvavffve, fracU krči, nezgode itd. Zobobol in podobno se ne smatra kot nujen slučaj. Članstvo in § tem pravica do bolezenske podpore prestane z dnem izstopa iz obrata. (§ 55. ZZD.) član, ki je bil v enem letu vsaj 6 mesecev zavarovan pri osrednjem uradu za Zavarovanje delavcev (kjerkolj v Jugoslaviji) in ki zato, ker nima zaslužka, ne more plačevati članskih prispevkov, uživa pravico do najmanjše zakonite bolezenske podpore, ato biva y območju naše države, tri tedne po izstopu iz obrata. Ako je bij član v dveh letih zavarovan najmanj 12 mesecev, uživa pravico do teh podpor šest tednov po izstopa Iz obrata. Člani, ki so popolnoma izčrpali podporo, katera jim po zakonp ali Statutu gre, smejo zaradi iste bolezni dobiti novo podporp šele, ako so bili 'po prestan-ku podpore vsaj 8 tednov zavarovanj, če je n. pr. člap, obolel ha tuberkulozi, prejemal hranarino 2tf tednov ter mu je bila ista po preteku' 26'tednov* ustavljena, mora biti najmanj 8 tednov znova zavarovan, da sprejme za isto bolezen zopetne dajatve urada. Ako član hi popolnoma izčrpal podpore, pa v 4 tednih po prestanku podpore zopet oboli za isto boleznijo, se računa začetek nove podpore od dne, ko je prvikrat obolel. (§ 59. ZZD.) ATco se zavarovana mezda htprcmeiji v 4 tednih pred začetkom pravice do podpore, se mora podpora v gotoyini plačevati po prejšnji zavarovani mezdi. (§ 48. ZZD.) , če se n. pr. delaven s 1. avgustom zyiša plača za 6 dinarjev dnevno) ysled česar se ga uvrsti iz Ib. v 17. mezdni razred, član pa 27. avgusta oboli, nima pravice do prejemanja hranarine po 17. mezdni stopnji, temveč po $$» ker od djieva zvišanja še ni preteklo 28 dni (4 tedne). Na tp naj delavci posebno pazijo, ker je mogoče, da je zvišanje mezde delodajalec prepozno naznanil ter so vsled tega oškodovani. KAZENSKE ODREDBE. Z globo 5 do 2p diparjev se kaznuje: f) zavarovanec, ki ne uporablja zaščitnih priprav; b) pn£ ki odstrani predpise o zaščitnih odredbah, prepovedi ali svarila. Z globo 200 do 500 dinarjev: a) delodajalec, ki ne prijavi vstopa v obrat ali izstopa jz obrata in jzpreipem-be ppj člapu. Z globo 50 do 1000 dinarjev: a) delodajalec, ki prijavi višji ali nižji zaslužek nameščenca, nego ga iina v resnici; b) Zavarovanec, ki s tem, da se dela bolnega ali na drug protizakonit način zlorabi podporo, prejeto od urada. K II. plenarni seji strokovne komisije. Sklepj I. plen. seje so domalega izvedeni v življenje in trdimo lahko, da so rodili že tudi sadove. Ko je nova Str. komisija lptos sprejela svoje poste, položaj naši organizacij ni bil rožnat. Po eni strani'šili kapitalizem k ofenzivi, po drugi je bijo pa zaupanje in morala članstva v organizacijah precej ražruvana. Nad vse dobro je vplival energičen nastop Komisije, ki ni izdajala niti manifestov, niti drugih pkjičev, temveč je bilo takoj prvo njeno delo to, da si je brez velikih besed zavihala rokave, ter šla k organizacijskemu delovanju. Najbolj je pa še ugajal njen ukrep, ki gre za tenj, da je treba vse sklepe ne samo skleniti, temveč tudi izvršiti. Tudi sedaj, ko se bodo sešli delavski zastopniki k d^ugj plenarni seji je pplo-žaj delavstva zelo napet. YSe stroke sp nahajajo y neposrednih mezdnih gibanjih, poleg tega imamo pa še na štjrjh straneh stavke, katerih dve sta jako pomembni, to je usnjarska v . Ptuju In mizarska v Ljubljani. Treba bo ukreniti vse potrebno da stavkujoči sp-drugi in sodružice ne bodo osamljeni in, da Jim bpmo z moralnimi, kakor tudi z materijalnhni sredstvi priškočlli na pomoč. Pleparni spii bo predložen tudi načrt in pravilnik za ustanovitev delavskih medštrpkovnih §yetoy. Že prya seja je uvidela potrebo čim večjega zbližan ja in sodelovanja delavcev raznih strok, ki so učjapjeni v organizacijah, ki so priklop-. Ijene Str. Komisiji. Načrt za izvedbo te- Iz organizacij. Strokovna komisija. Usnjarski delavci tvornice »Petovia« V Ptuju se nahajajo v težkem boju za svoj obstoj, letina potreba je, da priskočijo delavci drugih strok ha pomoč, ker bi vsaka zmaga kapitalistov ne pomenila le žrtve za dotične delavce, ki stavkajo, temveč tudi za vse druge. — Zato prosi podpisano predsedstvo St. kom. vse one šodruge (lesni delavci, ki imajo istotako stavko v Ljupljani so izvzeli), ki pripadajo našim organizacijam, da zbirajo prostovoljne prispevke ža stavkujoče delavce v Ptuju. Nabiralne pole si nabavijo lanko od tajništva Strokovne komisije, ki jih ima večje število v zalogi. Prispevke naj se pošljejo na naslov Strokovne komisije. Pomoč jg nujna i — Predsedstvo SL K. II. plenarna seja Strokovne komisije za Slovenijo (Pokra), odbor G. B. S. j.) v Ljubljani se bo vršila v nedeljo dne 27. avgusta t, J. oh 8. pri dopoldne v sejni dvorani mestnega Magistrata v Ljub- Dnevni red: L Poročilo predsedstva. 2. Poročilp t§jpištva. 3. Poročilo okrožnih tajništev. Splošna strokovna organizacija, Mladinska organizacija. Medstrokpviji sveti. jn §pciaina zakono- 4. 5. 6. 7. daja- S. Porodilo kontrolne komisije. 9. Smernice ^Delavca«. 10. Raznoterosti in interpelacije. Ppleg odbornikov se imajo seje udeležit} ysi centralni in okrožni tajniki', ki imajo pa seji posvetovalen glas. Qdhor-mki m tapnkk ki sp nastnfljoni javim Ljubljane naj pridejo že na predvečer. Predsedstvo. Socialna politika, ?aktm h zušati delavstva. lih ?^kpn» katerega bi bilo sjeoraj inorato delavstvo Jugoslavije s protestnimi shodi izsiliti od vlade je izšel v preteklem mesecu. Zakon je za delavstvo velike važnosti, ker vsebuje vsp socialno zašmto, ki jo naša država delavstva miru, Radi tega opozarjamo vse naše člane, da ta *zakon pp vseh podjetjih pveljavijo. ,Y sporih, Id bi nastali na podlagi tega zakona med podjetniki in delavci odločuje pristojna inšpekcija dela (obrtno nadzor-rnstvo). Vemo, da socialne inštitucije, kakor inšpekcija dela, delavska zbornica, nimajo aparata, kakoršnega hi morale imeti, ker jpia naša reakcionarna vlada denaf za v§.e drggo samo ža delavstvo inštitucijo ga pa nima. — Radi tega naj se vsak dplavop zaveda, da mu je najboljši inšpektor, zaveden de-lavskj zaupnik in močna strokovna organizacija, potpm katere se bo mogel ta ža-kpn uyeljayiti Jz vseli fafagSffi že dohajaj0 vesh, da sltusajp podjetniki izvedbo tega zalcona preprečiti. Pokažimo, da Pribore- zakone ščititi, In dbka- k! Jga lzfd^na ha »f&H, y ^agrer teh z4-pnpy |g mh 'ker jih ne pozna- mi §e tudi zaveda, da ni stroj, temy|£ da je človek, kateri ima tudj pozneje, W m Mmunsš odpove, pra$pp do življenja. V pnhpdnjj %yiii T-Pelavca« bomo pričeli podrobneje razlagati ta zakon. Zelp važno je za Člane naših organi-^ofjr zla«ti Pa Še zg zaupnike, da dotične HOTE. m ga sklepa je izgotovljen y pretres jn v odobritev, nakar bodo vse organizacije poklicane, da ga izvedejo. Preložen bo tudi statut za ustanovitev mladinske organizacije, katero ne mioremo več pogrešati, kajti nujno je vprašanje pritegnitve vajencev k organi-zaciiskem sodelovanju- Naše organizacije so potrebne zdravega pomladka zato ne spiehio prepuščati mladine svoji usodi. % sejo h.o PrišeJ tudi načrt za ustanovitev splošne strokovne organizacije. V mnogih krajih imamo delavce, ki bi se radi organizirali, pa jih je premalo, da bi si ustanovili podružnico te ali one strokovne organizacije. Te raztresene delavce bo treba za prvo silo zbrati ne glede na profesijo v Splošno strokovno organizacijo, ter jim ustanoviti podružnico. Čim ta ali ona stroka tako ojači, žavami. Amerika in Anglija opazujeta ta nat predek v Aziji s kislim obrazom, dogodek sam pa znači korak naprej do konsolidacije poliliCi nih in gospodarskih razmer na daljnjem vzhodu. V 'Avstraliji to sc it etn vel po 'datfiem gU banju udali. Seveda so se začeli zanje težki čei si, ker kapitalizem hoče svojo zmago izkoristiti in to čuti delavstvo že sedal. Genovski in haški konferenci je sledila konferenca antantnih ministrskih predsednikov v Londonu, ki je doživela prav tako žalosten konec kakor njene prednice. Prav ostro se je pokazalo nasprotje med Anglijo in Francijo v vprašanju nemških reparacij. Nemčija je zaprosila za moratorij. Dočim Anglija uvideva potrebo olajšanja vojnih bres men Nemčije, noče Francija o tem ničesar slu šati. Ker se v Londonu glede tega niso sporai zumeli, se je konferenca brezplodno razšla, vpra* šanje nemških reparacij pa je stopilo v še akuti nejši položaj. Drievtjanska vojna v Italiji ne ponehuje. Sicer je izdalo fašistovsko vodstvo povelje, naj se fašisti razorože, a to je bilo le pesek v oči, zakaj delavstvo še vedno nima miru pred našit Ijem fašistov. Celo socialistični poslanci niso varni in morajo skrbeti za svojo osebno varnost z orožjem. V Avstriji se poje stara pesem: padec va* lute. Prebivalstvo prireja burne demonstracije, a to draginjo ne zmanjša. Pristojbine za pošto, brzojav in telefon so vedno višje, a državna blagajna bolj in bolj suha. Gibanje za združitev z Nemčijo je vedno močnejše. Monarhistične komedije na Madžarskem nimajo konca. Te dni je državni upravnik biv• ši admiral Horti »povzdignili v viteški stan ne> kaj stotin Madžarov, ki so izvršili med vojno »junaške čine«. Kdo ve, koliko solz zapuščenih sirot obliva še sedaj te junaške čine! Med sovjetsko Rusijo in Anglijo je prišlo do diplomatičnega spora, ker je Rusija v Čr* nem morju konfiscirala par angleških ladij. Kaj neki iščejo Angleži v Črnem morjul Napetost med Turčijo in Grško ss je neu videzno polegla. Državna vlada sc je iz Beograda preselila v Ljubljano, kjer se je povodom vsesokolskega zleta vršil kronski svet pod predsedstvom kras tja. Ker narodna sktrpščlna ne zBoraJe, odpoht* jejo ministri na odmor. Kralj in nekateri državniki, med njimi min nistrski predsednik Pafič, odpotujejo na ČeSko v Marijine Lažne, kjer bodo imeli s čeSkoslova* škimi politiki važna posvetovanja. O priliki kronskega sveta v Ljubljani je bil tudi podpisan ukaz o novem ministru notra* njih poslov, na katero mesto je bil imenovan Kosta Timotijevič. Vsesokolski zlet v Ljubljani je uspel sicer precej dobro, vendar je pa pokat zal, da sili *>Sokoh vedno bolj in bolj v naročje militarizma. Ker ■ je militarizem naravni nas• protnik vsake demokracije bo tudi »Sokob stvu* spodnesel tla, ki so bila sicer na demo* krači ji zgrajena. Marsikdo, ki tega ni vedel in je verjel /e» pem programu Sokolstva, ki se glasi: svoboda enakost bratstvo —, se je v Ljubljani prepričal da so to le lepe besede a dejanja so drugačna. Povedali bi še to, da »Sokol« ki pravi, da stremi za enakostjo te enakosti brez razrednega boja ne more doseči. Kaj pomaga človeštvu ali narodu, če smo st tudi politično enaki, če pa ogromna večina naroda in človeštva }e& v go* spod/trski sužnosti kapitalizma. Brez gospodarske demokracije (socializma) ni in ne bo enakosti. - V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič. Iplilii lili lili ililii reglsinM iztim i omeieno mn sprejema hranilno vsah delavnik od 8. do J8 ur# In }lh obrestuje po čistih mmr 4% Rentni davelc plača društvo Iz svojega. Obresti se kapttalizirajo polletno. Večjo in »talno vlo^e »e obrestujejo po dogovoru. PoMoflln daje avojlra zadružnikom proti vlmJ1>.bl, na osebni !credlt proti poroiStvu ali »astavl vrodnostnlh papirjev. Monic* so eskoraplujejo po banCul obrestni meri mr Ul is M! Ani mA *m CzadtTO novosti priporoča svojim članom liai Uit s H Postni predal št. 13. i Poit. lel. ral. 10532. Teist. int. It. 173. fLJ Sl 01J S si S a Erzoi. naši. Joto' Lilijana. C e sa % f a S a s Ljubljana VIT, Žibertova ulica št. 269. Podružnice2 Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 58, Sodna ulica št. 4, Bohoričeva ulica št. 12, Trnovo, Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Štore, Rogatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna I., Črna II. Sos^SsBIe^škls ^ pradalainih svojih sadfKB kmp&siefrs iraastoolž® Sm 2 Pristopnina K !©■ Kdor ie ni ftan, nag pristopil Beiež K 20©«