štev. 8 Ptuj, dne 1. marca 1963 CENA 20 TIN »Tednflc« »rhaja pod tem »kralSa- nlm Imenom od 24. nov. 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormož. — Izdaja »Tednike časopisno podjetje 9Ptuj- skj tisk« Ptuj. — Odgovorni ured- aik: Anton Bauman — Uredništvo m uprava Ptuj. Lackova 8. — Te- lefon 156 čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št 604-19-1-409 - Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din. Letnik XVI. Leios 76 milifonov ormoško inausirijo v ponedeljek, 28. februarja popoldne, je bila v prostorih sodiišča v Ormožu seja o^bčins-ke- ga komiteja ZK. Ob tej priliki je bila razprava po por<^iiu di- rektoirja opekarne Ormož Mila- na Šonaja, ki je zajelo večja del protolemov in uspehov industri- je v občini. Ko't je že znano, se-, sta vi j a mdustrijo v tej občini troje podjetij, ki so v svoji de- javnosti šele v razvoju, razen tovasrne »Jože Kerenči^č«, ki je v zadnjem času s svojimi izdel- ki iz ptaistične mase pričela del- no osivaijati tržLšče. Kljub pičli in nerazviti industriji v občni so v zadnjem času v tej pamogi gospodarstva bili doseženi po- membni uspehi. Letos naj bi celotni dohodek tovarne »Jože Kerenčič«, ope- kairne Ormož in gradbenega podjetja »Grad« Ormož porastel za 36 odst. Celotna indus'~lja v občini bo od vloženih lansko- letnih investicij 48 milijonov dinarjev letos vložila za 55 odst. več sredstev ali 76 milijonov di- narjev za nakup novih moder- nih strojev in tehničnih pripo- močkov. Skladi vseh treh in- dustrijskih podjetij se bodo po- večali za 70 odsl Večji del vlo- ženih sredstev v industrijo je tujih, le 20 odst. od investicij bo lastnih sredstev. V tovarni »Jože Kerenčič« bo družbeni proizvod porastel za 39 odst., nairodni dohodek pa za 37 odst. To kaže, da je tovarna povečala proizvodnjo, čeprav je znano, da je še vedno 40 odst. zmogljivo- sti v tovairni plasitičnih izdelkov ni izkoriščenih. Ob nedavn analizi poslovanja opekarae Ormož je bilo ugotov- ljeno, da so v zastareli proizvod- nji raizne pomanjkljivosti, predvsem zaradi nedovoljne tehnične opreme, primanjkova- nja avtomatske kurilne napra- ve in bagerja. Ozko grlo proiz- vodnje opekarne predstavljajo ročne stiskalnice, zato so za po- trebe sodobne proizvodnje votle opeke kupili stiskalnico tipa 450, ki bo imela dovoljno kapa- citeto za celotno proizvodnjo opekairne. Kupili bodo še avto- matično mizo in uredili notra- nji tramsport po sistemu prevoz- nih polic. Način nagrajevanja ima vsako podjetje v skladu s predpisi pri- lagojen svoji specifični dejavno- sti, ki jo opravlja. V tovarni »Jo- že Kerenčič« izplačujejo pre- jemke na osnovi ocene vsake- ga posameznega dela po sistemu točkovanja. Vrednost točke pa iz- računajo tako, da celoten osebni dohodek delijo s skupnim števi- lom točk. Gradbeno podjetje »Grad« Or- mož nagrajuje zaposlene po eno- ti proizvoda, v katerem je všteta udeležba na prihrankih materia- la, nadalje določa dodatke na stalnost, starost, ki več ne bi smeli spadati v okvir nagrajeva- nja. Tudi v opekarni je osvojen način nagrajevanja po enoti pro- izvoda, z dodatno stimulacijo za prekoračitev celotne proizvodnje podjetja. Ta sistem nagrajevanja delno zavira primerno višjo pri- zadevnost posameznikov., ker njegova stimulacija ni odvisna od njegovega proizvodnega uspe- ha, ampak od uspeha celotne proizvodnje podjetja. IzobraŽevanje delavcev Kmetijstvo družbenega sektorja je v zadnjem času v občini zelo napredovalo, kar dokazujejo do- seženi rekordni uspehi v vino- gradništvu in sadjarstvu. Kmetij- ska mehanizacija sprošča iz dne- va v dan večje število delovne kmetijske sile in ljudje si iščejo zaposlitev v industriji. Temu pro- cesu migracije je predvsem še bolj podvržena ormoška občina v kateri kmetijstvo daje 85 "/o narodnega dohodka in še vedno zaposluje nad 80 ®/o sposobne de- lovne sile. Vse to nalaga hitrejše reševa- nje zaposlovanja sproščene de- lovne sile v industriji. Za to de- javnost potrebujejo zaposleni spe- cifično strokovno znanje in idej- no-politično razgledanost, saj bo- do samo s temi kvalitetami lahko postali dobri upravljavci in vešči delavci. V ta namen naj bi prek Delavske univerze industrijska kot ostala podjetja v občini usta- navljala tečaje za pridobitev kva- lifikacij. Tovarna »Jože Keren- čič« bo že v prihodnjih dneh pri- čela 7. izobraŽevanjem delcev na delovnem mestu. Tu ne gre samo za pridobitev polkvalificiranih kadrov, ampak predvsem za kva- lificirane in visokokvalificirane strokovnjake, ki jih v podjetjih zelo primanjkuje. Člani občinskega komiteja ZK so bili mnenja, naj bi se v bo- doče zaposleni bolj zavzemali za večjo produktivnost dela in da se naj industrija v občini Ormož razvija še hitreje. Razvoj bo za- gotovljen le z ustreznim politično razgledanim strokovnim kadrom. Velja omeniti, da je v pomoč za razvoj industrije predvsem po- klicano kmetijstvo, ki že ima tr- dno materialno osnovo in jasno perspektivo. Verjetno bo za opekarsko indu- strijo mariborskega okraja usta- novljen v Ormožu izobraževalni center, da bo vzgajal ustrezni kader te stroke. Integracija karistna z združitvijo opekarne z obrt- nim gradbenim podjetjem »Grad« Ormož bi bile dosežene velike prednosti. Bruto proizvod zdru- žene gospodarske organizacije bi se povečal na 290 milijonov di- narjev, rešeno bi bilo \'prašanje drobljenja skladov in podjetje bi prihranilo 7 milijonov dinarjev. Več poudarka ideološkemu izobraževanju Sindikalne podružnice v EE Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem te dni zaključujejo svoje občne zbore Na vseh so razprave še nekako zadovoljive, vendar jim manjka nekaj bistve- nega. Niso namreč dovolj kon- kretne. Tako je bilo povsod opa- ziti. da se ne posveča dovolj po- zornosti prav problematiki, ki je trenutno najbolj važna. O pove- čanju produktivnosti dela in ana- liziranju dosedanje stimulacije je prav malo konkretne razprave., da sploh ne govorimo o pripravi i osnutka statuta delovne organi- zacije in pa o ideološki izobrazbi članstva. Kot so nam pokazali občni zbori sindikalnih pododbo-1 rov je prav tako v podružnicah,' da so tem vprašanjem posvetile kaj malo pozornosti. O preteklem delu in uspehih se ne bi smelo toliko razpravljati kot o tem, kaj je bilo napačnega in kaj sedaj ukreniti, da se to stanje p>opravi. Tovarniški odbor sindikata je na- meraval organizirati sindikalno šolo, v katero bi se naj vključilo čim več članov. Ker pa je bila formirana večerna politična šola, bi se naj sindikalni aktivisti vključili tam in tako pridobili prepotrebnega znanja. Toda prav tu so popolnoma zatajili prav člani sindikata, katerih obiskuje to šolo le cca 2,5 ®/o. Nikjer ni bilo zaslediti — ne v poročilih, niti v razpravi kaj več poudarka sindikalnemu glasilu »Delavski enotnosti«. Tega vodstva sindi- kalnih podružnic ne bi smela ta- ko pozabljati, saj niso ničesar storila za razširitev glasila, ko na drugi strani kritiziramo slabo ideološko izobrazbo članstva. Da- nes je že nad 500 proizvajalcev vključenih v organih del. samo- upravljanja od CDS pa vse do EE in PE, vendar pa mnogim manjka prav ideološke izobrazbe, ki je nujno potrebna vsem aktiv- nim upravljavcem pri njihovem vsakdanjem delu in ob reševanju proizvodnih nalog. Ker ti člani niso šli niti skozi seminarje, kjer bi se bolj detajlno spoznali vsaj z osnovnimi načeli del. samo- upravljanja, jim je DE še toliko bolj potrebna. Upajmo, da tega važnega vprašanja sindikalna po- družnica in tovarniški odbor sin- dikata ne bosta pozabila vnesti v svoj program dela, kot so to po- zabili vsi sindikalni pododbori. Čeprav je v ostalem bilo v raz- pravah nakazanih in analiziranih tudi nekaj važnih in kritičnih problemov, to ne bi smel biti vzrok, da se še vedno posveča ta- ko malo pozornosti izdelavi osnutka statuta del. organizacije. Zakaj nepotrebno odlašanje in čakanje nekih direktiv? Sindikal- ne organizacije bi naj tu odigra- le pravo vlogo in že čimprej pri- pravile temelje res dobrem« sta- tutu. MF Kam vodi posplo^evantc pri o€€n|€ion|u mmiu Za vsebinsko delo organizacije Zveze mladine je velikega pome- na VII. kongres ZMJ, ki je naka- zal mnoge slabosti dosedanjega dela, obenem pa nakazal smerni- ce nadaljnjega dela mladinske or- ganizacije. Velik poudarek je bil dan mladini v komuni, od koder naj izhajajo formirana stališča o določenih problemih in nalogah ne samo mladine, temveč celotne skupnosti. Prav zaradi tega je nujno, da se v skladu z družbe- nim razvojem delo mladine v ob- čini organizacijsko in politično oblikuje in da se določita polo- žaj in vloga mladinskih vodstev. Statut sicer že določa določene smernice o vlogi mladine v ko- muni, vendar si bo to morala mladina sama utrditi s svojim de- lom. Takšna koncepcija dela v komuni pa zahteva trdno pove- zavo občinskega vodstva mladine z vodstvi ostalih družbeno poli- tičnih organizacij, predvsem ZKS, SZDL in sindikati. Taka hori- zontalna povezava in skupno delo pa mora biti v krajevnih skup- nostih, delovnih kolektivih, šo- lah in vsepovsod tam, kjer akti- vi mladine obstojajo in' tu ne sme biti težjih nasprotij, kot še ponekod obstojajo. Na najrazličnejših konferencah, sestankih in občnih zborih raznih organizacij se mnogo razpravlja o tem, da se z mladino premalo dela na področju politične in idejne vzgoje, in da je to delo pomanjkljivo tako pri mladinski organizaciji, kakor tudi v osta- lih organizacijah in društvih, v katerih dela mladina po svojem interesu. S to ugotovitvijo je da- na vodstvom mladine, kakor tudi vodstvom ostalih organizacij in društev velika in odgovorna na- loga — sistematično politično in idejno vzgojno delo. Občinski komite ZMS je s takim delom že pričel pri vzgoji vodstvenega kadra, ker smatra, da lahko na ta način doseže precejšen uspeh predvsem v mladinskih aktivih. Sistematično delo z vodstvi akti- vov Zveze mladine je nujno tudi zaradi tega, da lahko mladina da k določenim vprašanjem svoje mnenje in stališča. Ta pa lahko formira le takrat, ko je o tem dovolj poučena. O prvem uspelem seminarju, ki je uvod v nadalj- nje razprave z mladinskimi vod- stvi, smo že pisali, omenimo lah- ko le to, da se je v aktivih že pričela akcija in da so vidni že prvi rezultati. V programu dela Občinskega komiteja smo zasledili, da so predvidena posvetovanja s pred- sedniki in sekretarji aktivov ZMS o smernicah družbenega plana za leto 1963, Statuta občine Ptuj, o pomenu statutov gospodarskih or- ganizacij, pomenu statutov kra- jevnih skupnostih, ter ostalih problemih in nalogah, ki so v komuni. Na teh posvetovanjih, ki bodo imela značaj informiranja mladine, se bodo formirala tudi določena stališča, ki jih bo po- zneje zastopal Občinski kc«nite mladine na določenih forumih. Prav tako bodo lahko stališča služila za formiranje stališč mla- dine v aktivih o določenih vpra- šanjih. Od takega dela z vodstvi aktivov si Občinski komite ZMS mnogo obeta, predvsem pa utrdi- tev organizacije v občini in da mladina dobi tisto vlogo, ki jo mora imeti, kot družbeno poli- tična organizacija mladih. V zvezi z delom mladine in problemi, ki se pojavljajo'v do- ločenem krogu današnje mlade generacije, je potrebno osvetliti nekatere probleme in dati javno- sti odgovor, ker smatram, da se velikemu delu mladine dela kri- vica, ker se nekateri problemi preveč posplošujejo in mečejo slabo luč na današnjo mlado ge- neracijo. Na raznih konferencah, občnih zborih, sestankih in po- svetovanjih se razpravlja, da mladina ne dela, da je kvaliteta mladine, ki prihaja iz osnovnih šol »slaba oziroma najslabša«; o tem je govora na srednjih šolah, gospodarskih organizacijah in vsepovsod tam, kjer se je mla- dina vključila v nadaljnje šola- nje, uk oziroma se je zaposlila kot nekvalificirana delovna sila. Glede na to, ker so razprave v vseh navedenih ustanovah in or- ganizacijah enake, se lahko upra- vičeno vprašamo, kje je »dobra« mladina in kam se je ta vključila oziroma ali imamo še sploh kaj »dobre« mladine. Drži to, da so predvsem na učiteljišču in neka- terih oddelkih Ekonomske sred- nje in Administrativne šole bili doseženi zelo slabi rezultati (da je na učiteljišču izdelalo povpreč- no 41,2 ®/o, da je najslabši rezul- tat 33,.3»/o in najboljši 48,2 »/o, kar je zelo nizko, na AS najnižji 35,3 «/o in najvišji 76 "/o na ESS najnižji 46,3 0/0, najvišji 90 ®/o. da je na gimnaziji povprečen uspeh 62«/o, kar je zadovoljivo) vendar tega ne gre posploševati in iskati krivde samo pri mladini. Iz nekaj navedenih podatkov je razvidno, da so v nekaterih oddelkih do- seženi lepi rezultati pri učnem uspehu, po drugi strani pa ugo- tavljamo, da je šolska mladina aktivna pri izvenšolski dejavnosti in da je na osnovi tega vsako po- sploševanje bolj škodljivo kot ko- ristno. Pri učnem uspehu ne leži vsa krivda na mladini, ki sicer nosi za slabe rezultate velik delež krivde, temveč je potrebno videti tudi druge činitelje, ki vplivajo na uspeh. Tu mislim predvsem na to, kako predizobrazbo so dijaki do- bili že v osnovni šoli, kaj ni v redu na šolah II. stopnje (učni načrti, profesorski kader itd.), ka- ko odgovornost pri tem nosijo starši in drugi, predvsem tisti, katerim so starši zaupali mladino (Dijaški dom, zasebniki pri kate- rih stanuje mladina itd.) in kaj so storili ostali faktorji, ki vpli- vajo na zdravo rast miselnosti mladega človeka in ki so odgo- vorni za pravilno vzgojo mladi- ne. Pri tem ne izločujemo mla- dinske organizacije, ki je na ne- katerih področjih dela naredila premalo. Vemo, da mladinska or- ganizacija ni edina odgovorna in poklicana reševati mladinskih problemov, ker je za to še vr- sta drugih institucij, organizacij in društev ter smo vsi skupaj odgovorni za mlado generacijo, da si jo vzgojimo tako, da bo ve- dela nadaljevati svetle tradicije NOB in dosedanje izgradnje. Po- vsem je zgrešeno, da poskušamo s takim ocenjevanjem mladine pokrivati lastne slabosti in nena- črtno in nesistematično delo z mladino. Nujno je, da se že mla- dina v osnovnih šolah navaja na samostojnost, da to dalje krepi- mo in razvijamo v šolah II. stop- nje in vsepovsod, kjer dela in živi mladina. Ne mislim s tem prikrivati določenih slabosti, ki so v malem krogu mladine, tem- več sem poskušal samo nakazati nekaj problemov, o katerih bodo morali razmišljati vsi socialistič- ni družbeni činitelji, da z vso odgovornostjo, premišljeno in or- ganizirano delujejo v smeri so- cialističnega vzgajanja mladega rodu in da z razumevanjem po- magajo mladinskim organizaci- jam, pri reševanju nalog, ki so bile sprejete na VII. kongresu Zveze mladine Jugoslavije, in na- log, ki so v komuni. V nekaterih krajih občine so poskušali najti rešitev pri de- lu in da se bo število »slabe« mladine zmanjšalo le z intenziv- nim delom z mladino. Prav iz tega so prišle mnoge izpodbude po ustanovitvi mladinskih orga- nizacij, tako da lahko sama mla- dina rešuje določene probleme. V zadnjem času so bile tako usta- novljene oziroma obnovljene or- ganizacije v Gerečji vasi, Selah, Moškanjcih in Dornavi. Iniciativa za ustanovitev organizacije pa je še prišla iz »Perutnine«. »Agro- transporta« in »Haloškega bise- ra«, kjer bodo v kratkem usta- novljeni aktivi ZMS Franc z,ctaravec KIDRIČEVO Nov polet V delu SZDL Po letni konferenci krajevne- ga odibora SZDL Kidričevo je PTišlo v vodstvu do bistvenih sprememb. Delo odbora SZDL v lanskem letu sicer ni bilo tako slabo, kot se je zdelo prvi hip, vendar o kakih večjih uspehih organizacije ni moč govoriti. Pr- va in tudi največja odgovornost za delen uspeh v delu v letih 1961 in 1962 prav gotovo pade na vodstvo. V njem je bilo namreč 15 članov, ki so bili člani ZKJ Delo v organizaciji ni šlo kot bi moralo, ker so se člani iz leta v leto bolj izmikali raznim funkcijam in akcijam, ter tako še bolj širili že tako veliko pa- sivnost do vsakega družbeno- političnega življenja, pa tudi kulturnega dela. Ker ni bilo do- volj stika med člani odbora, po- yerjeniki m člani SZDL, je pri- čelo padati tudi število članov. Plan dela, ki si ga je postavila organizacija, je bil sicer dober, t^da vse preveč je bilo v njem tudi stvari, ki jih ni bilo moč realizirati, kar je seveda še ^olj odvračalo članstvo. Bilo jih je tudi nekaj, ki bi jih lahko Uresničili, kot npr. ureditev kino avorane, cestne razsvetljave in Ureditev naselja. Slednje je bilo sicer predvideno po komunal- nem načrtu, ki je ostal le na pa- pirju, vendar bi se nekaj dalo Urediti. Kot povsod je tudi tu- kaj manjkala organizacija, od katere je odvisen uspeh celolne ®'kcije. Določenega pomena je tudi to, da so stanovalci tega naselja preveč pasivni in neza- interesirani do sleherne akcije. Cas bi bil, da se tudi ti zavedo, da je potrebno za sleherno stvar žrtvovati svoj prosti čas in pri- spevati svoj delež. Najmanj vo- lje do taikih akcij pa kažejo prav tisti, od katerih bi mogli največ pričakovati. Delovna inteligenca se vse preveč odvaja od drugih prebivalcev, tem pa krepko sle- di večina članov ZK, da nazad- nje preostane le del ljudi, na katere odpade potem vse delo, poleg tega pa so mnogi tako cbremenjeni z raznimi funkci- jami, da končno res ni mogoče pričakovati večjih uspehov. Mnogo premalo je bilo sodelo- vanja med organi delavskega samoupravljanja, sindikatom in tovairniškim komitejem ZKS. Prav tu je v marsičem iskati vzroke neuspeha dela organiza- cije SZDL. Problemi naselja bi morali oiti tudi problemi tovar- ne in obratno, saj bi na ta način lahko bil rešen marsikak prob- lem. Predvsem pa bi člani ZK morali vedeti, da se njihovo družbeno-politično delo ne kon- ča v tovarni, ampak morajo ve- liko bolj sodelovati v organiza- ciji SZDL na terenu, kjer živijo. Novi KO SZDL Kidričevo je za- to že na svoji prvi seji sklenil, da je nujno potrebno tudi tu napraviti prelomnico v pasiv- nosti in pričeti z bolj smotrnirn in aktivnim delom. Povabljeni PO bili prf^dstavniki raznih dnj- štev in organizicij ter delovnih kolektivov, da bi skupno skušali analizirati vzroke dosedanji ne- zainteresiranosti in neaktivnosti in najti pre^prosto in najprimer- nejše sredstvo za dokončno od- pravo mrtvila v organizaciji. Tako bo novi odbor p>osvetil svoje delo predvsem vključitvi čimveč novih članov v SZDL in pa tesnejšim stikom z njimi. Precej bo treba utrditi sodelo- vanje s tovarno, kakor tudi z drugimi gospodarskimi organi- zacijami, ter taiko potem enotno nastopati pri reševanju raznih problemov. Delu raznih organi- zacij in društev bo posvečena temeljita skrb, saj je prav or- ganizacija SZDL odgovorna za to. Člani ZK so dolžni aktivno sodelovati na vseh področjih, za kar pa morajo nujno poskr- beti OO ZK, tovarniški komite in terenska organizacija ZK. Delo stanovanjsike skupnosti ni tako, kot bi moralo biti, zato je precejšen poudarek tudi na nje- nem delu v letošnjem letu. Naloge, ki jih je odbor posta- vil v svojem programu, bodo zahtevale veliko truda in dobre volje. Iz dosedanjega dela no- vega odbora je razvidno, da se v celoti zaveda svoje odgovorne naloge in prepričani smo, da uspeh ne bo izostal, in da je z novim vodstvom nastopilo novo obdobje KO SZDL Kidričevo F. M. TE DNI PO SVETU Izhod v sili Očitno je, da že sam blokovsko opredeljeni svet predstavlja ne- varnost za mir, ker se lahko v takem položaju vsak dan porajajo sporni problemi in z njimi pove- zana mednarodna napetost, ki utegne pahniti človeštvo na rob vojne. Spomnimo se samo karib- ske krize, ki v bistvu še vedno ni minila. Nekateri so se že pomirili z obstojem obeh blokov, ker jih ni mogoče ukiniti kar čez noč. V ta- kem položaju so pozitivni vsi ti- sti predlogi, katerih namen je, utreti pot zaupanju v svetu in veri v dobro voljo, četudi še v blokovskih okvirih. Kot takega lahko ocenimo ne- davni predlog sovjetske delegacije v 2enevi, naj bi atlantska in var- šavska obrambna zveza sklenila nenapadalni pakt pod okriljem Združenih narodov. Namesto da bi v kritičnih trenutkih posegli po orožju, naj bi raje sedli za ze- leno mizo in se pomenili. S tem bi nevarnost pred neposredno vojno hudo omejili. Tisti, ki vidijo v blokovsko raz- deljenem svetu edino možno sta- nje, zavračajo take predloge kot nesmiselne, iluzorne in kdo ve še kako. Res je, da so prvi hip videti tudi taki, saj so vojaške zveze nastale kot odraz različnih političnih, gospodarskih in strate- ških načrtov in ideologij, ki so si v kričečem nasprotju. Toda če ne bodo skušali neposredno prizadeti naiti pot. da spremene stanje ne- zaupanja bodisi po nasvetih ne- Potovanje v VVashington vezanih dežel ali lastnih, uvidev- nejših politikov, potem je vse skupaj zaman. V mislih imamo potovanje za- hodnonemškega obrambnega mini- stra von Hassela, ki se bo z ame- riškimi predstavniki pomenil o tako imenovanih »večstranskih atomskih silah« v Atlantski zvezi in vlogi, ki naj bi jo Zahodna Nemčija pri tem odigrala. Znano je, da se z ameriškim načrtom ne strinja Francija, pa tudi nekatere manjše dežele v NATO niso na- vdušene. Zah. Nemčija podpira Francijo v želji, da bi dobila čimbolj od- prte roke v oborožitvi in vpliv v Zah. Evropi, na drugi strani pa se boji. da bi s tem preveč od- bila svojega starega zaveznika in prijatelja — Ameriko. Tudi Ve- like Britanije ne želi povsem pah- niti od sebe in je celo priprav- ljena »popraviti« svoje »profran- cosko« .<;tališče tako, da podpre britansko vključitev v skupni ev- ropski trg. Gre torej za nekakšno posredovalno vlogo v zahodnem taboru, ki pa bonnske diplomacije ne ovira, da ne bi na tiho koke- tirala s Francovo Španijo in pri- zadevanji, da bi Francov režim spravili v NATO, oziroma če ne vanj. pa v okrilje nastajajoče trojne osi — Pariz—Bonn—Ma- drid. Stran 2 TEDNIK Ptuj. dne 1. marca 1963 Združitev opekarne z gradbenim obrtnim podjetjem AD'' Ormož - ekonomslco upravičena Predzadnjo soboto je bil občni zbor sind. ixxiružnice Obrtnega gradbenega podjetja »Grad« Ormož. Ob tej priliki sta pred- sednik Vinko Ivanuiša in tajnik eindikailne podružnice v poroči- lih očrtala uspehe iin pirobleme eaioleitnega dela sindikarta v tem podjetju. Iz poročil je bilo racz- vidno, da imajo gradbena pod- jetja specifične težave zaradi raizmetanih gradenj, ko ni mo- goče delavcem nuditi dovodjne zaščite na delovnem mestu. Sin- dilkait, kot delavska politična or- ganizacija, je dolžna nenehno skrbeti za primerne pogoje de- lafvoev na delovnem mestu, za njihovo idejno-^liitično in stro- kovno usposobljanje. Sindikalna podružnica Šteje 160 članov, kar predstavlja po številu močan kolektiv. Za^radi ratdičnih obrtnih dejavnosti pod- jetja je proizvodnja nekateriih izdelkov zelo pestra. Podjetje ima strokovni kolegij, ki je na svojih rednih posvetih razprav- ljal o celotnem delu v podjetju. Lani je bila v tem podjetju ustanovljena 30 članska mla-. danska organizacija, vendar je biila vse do nedavnega premalo aktivna. Za nedelavnost mladi- ne je v tem podjetju treba iskati vzrok v nedovoljni pomoči in v premajhni angažiranosti mladi- ne. Za udejstvovanje v športu je sindiikalna podružnica nabavila nekaj spojih rekvizitov za mladino. V gradbenem obrtnem pod- jetju »Grad« Ormož je dosežen viden napredek v povečanem investicijskem vlaganju. Podjet- je si je nedavno preuredilo upravne prostore, nabavilo to- vornjak in druga za gradnjo pomembna osnovna sredstva. Mnogo manj pa je podjetje storilo glede decentralizacije de- lavskega samoupravljanja, kar je bilo razvidno iz razprave. V tem podjetju se delavec redko- kdaj čuti kot saanostojni uprav- Ijailec in gospodar, kar zahteva naš družbeni razvoj. Vzroke ta- kemu stanju je treba predvsem iskati v premajihna p^čenosti delavcev in v kmjenju samo- upravnih pravic s strani neka- terih vodilnih usliižbencev. Tem ljudem bi morala biti končno jasno, da je neupoštevanje samo- upravnih pravic v nasprotju z našimi družbenimi načeli. Raz- prava je pokazala, da še vedno delavci niso dovolj seznanjeni s pravilnikom o delitvi čistega dohodka na sklade in osebne prejemke, kar naj bi temeljilo na učinku izvršenega dela. Nadalje je mnogo kritike pa- dlo na račun tehničnega vodja podjetja, ki je samovoljno iz- ostajal od dela, zaradi nepravil- nega obračunavanja delavcev, prevozov in zaradi neenakega nagrajevanja zaposlenih po obratih, kjer bi naj bila v bodo- če v merilu naigrajevanja stro- kovna iaotoraizba. ^jiasnjeno je bilo tudi delo disciplinske komi- sije. Lanskega poslovnega leta podjetje še ni zaključilo, ven- dar je iz dosedanjega stanja raz- vidno, da zaradi neugodnih vre- n>enskih prilik podjetje ni re- aliziralo predvidenega 180 mili- jonskega naičrta 100 odstotno. V razpravi je sodeloval sekre- tar občinskega kooniiteja Ormož Drago Pintarič, ki je obvestil kolektiv, da je o neupoštevanju delavskega samoupravljanja v tem podjetju bil obveščen CK ZKS z anonimnim pismom, v katerem nepodpisani pisec na- vaja številne kritične probleme podjetja. Dejal je, da to zadevo proučuje zato postavljena po- sebna komisija. Po njegovem mnenju je treba upravno vod- stvo podjetja izmenjati. Nadalje je sekretar govoril o pomenu delavskega samouprav- ljanja, kot o pomenu združitve dveh sorodnih gradbenih podje- tij v občini v eno močno gospo- darsko organizacijo, pred katero bo široka perspektiva. Združi- tev opekarne z gradibenim pod- jetjem proučujeta oba kolek^va. Pomen integracije v občina je se- kretar ipodkrepil z večanjem raz- drobljeniih Skladov, znižajo se stroški poslovanja in z zdimžit- vijo se bo poleg drugih predno- sti vidno drgnila realizacijia nad načrtom obeh dosedanjih i>od- jetij. V razpravo je tudi posegel predsednik občinskega sindikal- nega sveta Alojz Kranjc in opo- zoril prisotne na .pomen kadro- vanja v sindilkatu, na delovno disciplino zaposkndh in na po- men oaKutkov statutov delovnih organizacij. Po razpravi so člani sindikalne podružnice izvoUili II člant^i odbor in 3 člansiki nadzomni od- bor sindilkakie podružnice. Z javnim glasovanjem so izvolili 4 delegate za občinsko sindikal- no konferenco, ki bo, kot pred- videvajo, 15. marca. Delegaiti za bčinsko konferenco so: , Sever Franc, Ivanuša Vinko, Topolo- vec Marija in Hošnjak Ivan. Kaj narekuje združitev? Kot je znano sta že lani kolek- tiva obeh podjetij razpravljala o združitvi v eno samostojno goapoda.rsko organizacijo, ven- dar takrat do tega nd prišlo. Takrat je ekonomska analiza pokazala, da ima eno gradbeno obrtno podjetje vedjo persijek- tivo od dosedanjih dveh. Nada- lje združitev narekuje, to, da bi ena gospodarska organizacija v občini predstavljala solidno os- novo gradbeništvu, saj bi lahko nastopala kot prodzvajailec grad- benega maiteriala in obenem iz- vajalec gradbenih del. Nadalje bi bilo rešeno vprašanje drobljenja sredstev skladov, delno bi se znižali stroški uprave, podjetje bi lažje nastopalo na tržišču in dvignila bi se realizacija nad letnima načrtoma obeh doseda- njih podjetij. Združitev je vprašanje raz- sodka obeh kolektivov, ki naj bi temeljito analizirala vse pogoje ter na osnovi teh dokončno od- ločila, Kolektiv opekarne se z 2družitvijo v celoti strinja, ko- lektiv gradbenega podjetja pa bo o zadevi v kraitkem razprav- ljal. Praksa je tudi v občini Or- mož pokazala, da integracija v gospodarstvu omogoča popolnej- šo obliko gospodarjenja in so v občini bili doseženi vidni uspehi, katere bi lahko pričakovali tu- di v gradbeništvu. DOBRO ULOZEHEIHUESTICIJE v perspeKtlvnem planu za od- dobje 1961—1965 je med drugimi ukrepi za uravnovešenje zunanje trgovinske bilance podčrtan hi- trejši razvoj inozemskega turiz- ma. Prav gotovo so prav v tu- rizmu velike možnosti za poveča- nje deviznega priliva, in to iz ti- stih držav, s katerimi imamo prijateljske stike. Turizem sodi pri nas zadnje čase med inten- zivne panoge gospodarstva, saj je v zadnjih letih začel ustvarjati vedno več deviznega priliva ter ima možnost, da to tendenco za- drži tudi vnaprej. Gospodarska aktivnost turizma pa je sicer značilna tudi za druge evropske turistične dežele. Razen tega pa spada tudi med tiste gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo visok de- vizni učinek, ker se te devize pridobijo z majhnimi izdatki. Za- to lahko rečemo, da je skoraj ves bruto dohodek hkrati tudi neto devizni dohodek. Rentabilnost ustvarjenih deviz v turizmu kaže veliko prednost pred investicijskimi vlaganji v druge gospodarske panoge. De- vizni učinek vloženih sredstev v gostinstvo in turizem je znatno nad učinkom, ki ga dajejo vlože- na sredstva v industriji in rudar- stvu. Turistične točke na ormo- škem območju še vedno niso niti delno izkoriščene. Dobro znana in priljubljena turistična točka »Je- ruzalem« si je s svojim svetovno znanim visokokvalitetnim vinom »jeruzalemčanom« ustvarila lep renome pri kupcih iz raznih držav. Sloves jeruzalemčana pri- vablja iz leta v leto v naše kraje vedno večje število turistov. To število je treba povečati s solid- no posrezbo, z zabavno kulturnim življenjem, s pripravljanjem raz- nih specialitet, predvsem pa je potrebno poskrbeti za turistično propagando. Morda bi bilo korist- no uvesti zanimivo trgatev v vi- nogradu, kot prireditev za turi- ste itd. Tudi Kogel pri Veliki Ne- delji je za turiste privlačen kraj. Velikonedeljska vasica s svojim znanim zgodovinskim gradom in s turistično točko na Koglu ima velike prednosti pred ostalimi tu- rističnimi točkami v občini zara- di ugodnih železniških in avto- busnih zvez. Ormož pridobiva na go- spodarskem pomenu v sestavu gostilne bi kazalo v sezoni odpreti na Jeruzalemu tu- di vinsko klet, ki bi lahko zala- gala turiste ob praznikih s pri- stnimi domačimi visokokvalitet- nimi vini in z raznimi do- mačimi specialitetami. Vse ostalo in tudi to bi bilo potrebno ure- diti tudi v Ormožu, kjer je nujno potrebno poleg ureditve gostin- skih lokalov misliti tudi na gradi- tev primernega hotela. Z gradnjo hotela bi morali pričeti čimprej, ker se bo le na ta način turizem lažje razvijal. V Ormožu nujno potreben hotel z vedno večjim vlaganjem v gospodarstvu dobiva mesto Ormož iz dneva v dan vedno večji go- spodarski pomen. Letošnja grad- nja nove bencinske črpalke in cesta gospodarsko-turističnega po- mena Vinski vrh Jeruzalem uti- rata novo pot v razvoju turizma- Gradnja nove vinske kleti v Or- možu in novih živinskih hlevov vplivata na razvoj turizma. Pred- videna gradnja otroškega vrtca, gradnja zdravstvenega paviljona in 32-stnovanjskega bloka v Or- možu bodo nadalje dale mestu novo podobo. Vidno bo vplivala tudi gradnja sladkorne tovarne na preusmeritev kmetijske proiz- vodnje in na večji razmah go- spodarstva v Ormožu. Ormož in njegova okolica Se ne urejeno mesto Ormož, ima po svojih naravnih lepotah lepo perspektivo za širitev tu- rizma. Težko se je sprijazniti s tem, da je zgodovinski grad v Ormožu zapuščen, kljub temu, da bi lahko predstavljal z obstoje- čim naravnim parkom privlačno turistično točko. Turizem In gostinstvo zaostajata za ostalimi panogami gospodarstva To zaostajanje se odraža v ne- urejenih lokalih, sanitarnih na- pravah, v primanjkovanju pro- storov in drugih osnovnih sred- stev, ki so nujna. Toda s preure- ditvijo vsaj enega gostinskega lokala v Ormožu za sodobne po- trebe občanov m turistov bi ta kraj pridobil na turističnem po- menu. Pred in takoi po vojni je bil v Ormožu hotel s 14 sobami in osemindvajsetimi ležišči. Sedaj je število prenočišč za turiste padlo, zato se turisti v sezoni za- tekajo v privatna prenočišča. Vzrokov za zaostalost gostinstva na območju občine ne bi smeli iskati samo pri zaposlenem oseb- ju, kajti vlaganja v obe gospo- darski panogi po vojni so bila minimalna. Velja omeniti, da bi z dobro voljo lahko zelo napre- dovali. Kvalificiranega gostinskega ka- dra v občini zelo primanjkuje. Problemi nerazvitega gostinstva in turizma so iz dneva v dan glasnejši in kličejo po rešitvi. Reševanje teh pa je možno le z ustreznimi finančnimi sredstvi V času sestavljanja občinskega proračuna je treba precej misliti na nerazvit turizem in gostin- stvo ter vlaganja osredotočiti v to smer. Se vedno namreč velja načelo, vlagati tam, kjer se inve- sticije najhitreje vračajo. Naloge stanovanjske skupnosti Po mnenju prebivalcev Ormo- ža bi morala stanovanjska skup- nost več skrbeti za red in čisto- čo mesta, ne pa da se ukvarja z drugimi problemi. Le če bodo vsi občani skrbeli za red in čistočo, bomo lahko imenovali te kraje turistično zanimive. Menze družbene prehrane Pomembno vlogo v prehrani občanov v Ormožu Ima poleg go- stiln menza družbene prehrane »Abonent«, ki dnevno nudi toplo hrano po ugodni ceni. Take men- ze v manjšem obsegu so se raz- vile tudi na obratih kmetijskega kombinata pri Veliki Nedelji, To- mažu in drugod, kjer dobivajo zaposleni delavci tople obroke. 0RM02 Sindikalni občni zbori ».Zarje" v Ormožu Mnoge sindikalne podružnice na območju občine Ormož so imele te dnj preglede enoletne- ga dela. Občni zbori so boli do- bro pripravljeni in tudi razpra- ve na njih so bile plodne. Občni zbor je izredno skrbno pripravila tudi sindikailna po- družnica trgovskega podjetja »2^rja« Ormož. Iz izčrpnega po- ročila predsednika podružnice Franca Vrečarja je bilo razvid- no, da je podjetje lani preseglo predvideni načrt realizaoioe 690 milijonov dinarjev za »I mili- jonov. To kaže, da ima kolektiv smisel za reševanje postavijenih nalog, ki so v trgovini zelo za- htevne. Dvig kmetijstva in raz- voj industrije v občini kličeta po večjem sortimentu blaga, ki ga trgovine dnevno dopolnju- jejo. Kupna moč prebivalstva v občini hitro narašča, kar na- leta osebju v trgovinah oi za znižanje stroškov in za večanje skladov. Disciplina in čut odgovornosti zaposlenega osebja razen ma/lih izjem sta veliko pripomogla k razvoju podjetja. Podjetje je že sestavilo ko- misijo za sestavo osmitka sta- tota. Napačna bi bdiLa delitev skladov po posameznih trgovi- nah, saj v današnjem času vla- da načelo združevanja skladov, zaradi usipešnejšega namenske- ga koriščenja. Statuit podjetja naj bi določal, da bi tudi v bodoče vse poslov- ne enote tvorile eno gospo(fer- sko celoto. V njem bi bilo po- trebno določiti i>ristojnosti po- slovnih enot in pravice ter dolž- nosti zaposlenih v podjetju. Skratka, statut podjetja nnora vsebovati in urejevati celotno življenje v podjetju, SindiiJkalna podružnica trgov- skega podjetja »Zarja« Ormož šteje 73 članov. V lanskem po- slovnem letu je dosegla vreto uspehov v strokovni vzgoji ko- lektiva in na polju idejno-po- litičnega izobraževanja. Neka- teri mlajBi člani kolektiva obi- skujejo ekonomsko srednjo šolo in večerno politično šolo za sin- dikalne delavce. Lani je sindi- kalna podružnica podjetja po- slala mladino na Boč in v času odddiha je bilo vsakemu članu kolektiva izplačano 5000 dinar- jev. Vajenci so vključeni v mla- dinsko organizacijo, prosvetno društvo, gasilsko dnjštvo, so člaoi Rdečega križa in drugih številnih množičnih in pjolitičnih organizacij. Sindikailna podružnica skrbi tudi za delavske športne igre in je v ta namen preskrbela za 81 tisoč dinarjev športnih rekvizi- tov. Pri raznih prostovoljnih akcijah je kolektiv podjetja brezplačno opravil nad 1000 de- lovnih ur. Sindikalna podružni- ca priredi vsako leto tradicio- nalni trgovski ples v Ormožu. Kolektiv se je na občnem zbo- ru zavzel, da bo čimprej uredil trgovine v Podgorcih, Središču, na Kogu, v Vuzmetinoih in v Ivanjkovcih. Veliko skrb posve- ča sindikalna podružnica vzgoji (Nadaljevanje na 3. strani) Kmetijstvo stopa na pot kooperacije med zadrugo in pridelovalci Inž. Egon Zoreč Kmetijske zadruge postajajo v svoji dnevni praksi vse odločil- nejša organizacijska oblika so- delovanja in povezovanja pri- vatnega sektorja kmetijstva s socialiističnim sektorjem gospo- darstva. Vse bolj so sposobne v interesu samih kmetov, zago- toviti skladni socialistični raz- voj vasi. Toda njihova naloga je zlasti vidna tam, kjer zadruge že razpolagajo z znatnimi proizva- jalnimi sredstvi, kjer postajajo s temi sredstvi soorganizatorji sodobnejše kmetijske proizvod- nje. Dobre zadruge že priteguje- jo mnoge delovne kmete, deloma kot delavce, ki so pripravljeni delati s temi sredstvi, deloma kot kmete, ki so pripravljeni navezovati z zadrugami najraz- ličnejše gospodarske odnose, s kaiterimi pa hkrati povezujejo tudi svojo zemljo z zadružnimi proizvajalnimi sredstvi. Ob do- seženih uspehih, pa tudi slabo- stih je videti, da se vse bolj spa- ja družbena lastnina in zadruž- na dejavnost s privatno lastni- no in individualno proizvodnjo. Vidimo, da se bije zelo žilav boj med drobno blcugovnimi težnja- mi in načrtnim delom ter napo- ri. Pri raizvitih zadrugah ne mo- remo več govoriti, da veže za- druga svoje člane samo z delov- no kooperaci jo, ampak že vidimo ne samo dele postopnega podru- žabljanja procesa proizvodnje, nego tudi znatna dela podružab- 1 jen j a pix>cesa razširjene repro- dukcije. Na poti naše socialistiične pre- obrazbe kmetijstva smo dosegli stopnjo, ki vse bolj omogoča in terja, da njegovo nadaljnje iz- obraževanje, nadaljnje poveča- nje proizvodnje in njegovo raz- ■širjeno reprodukcijo v še večjd meri kot do sedaj povežemo z novimi tehnološkimi osnovami, zlasti pa z oblikovanjem novih proizvodnih odnosov. Naše kme- tijstva pa mora Se hitoeje kre- niti po poti, ki ne pozna okvirov in utesntter. Ta pot pa je pot kooperacije, ki je v interesu družtoenega raevoja pridelovalca in kmetijefce zadruge. Zadruga razporeja naloge, da se ustvari čim večji učinek glede na vlože- no delo in sredstva, ena zago- tavlja usmerjanje kmetijstva v zaželeni smeri. Naše kmetijstvo je že stopilo na to pot in vsaik dan je več oblik kooi>eriranja, od najpreprostejših do takih, ki bistveno menjajo do sedaj obi- čajne odnose na vasi kot npr. razne semenske akcije, oseme- njevanje živine, zaščita pred rastlinskimi š.kodljivci, formira- nje raznih skupnih nasadov in podobno Vse te akcije so del naših naporov za povečanje in zboljšanje kmetijske proizvod- nje in za uveljavitev novih teh- ničnih sredstev in načinov dela v našem kmetijstvu. Dosedanji načini kooperiranja nam omo- gočajo, da lahko prehajamo uspešno tudi na višje oblike. Po- vezava zadruga—zadružnik se utrjuje. Značaj enostavnih ser- visnih uslug je iz zadruge izgi- nil, kmetijska zadruga se utrju- je in postaja osnovni organizator in uravnavalec proizvodnje in se vse hitreje uveljavlja kot eko- nomska sila na vasi. Ce upoštevamo, da je v prvem času pomenjala zadružna trgov- ska dejiavnost edino kooperira- nje, ki je bilo postavljeno na go- spodarski račun, pomenijo da- našnje akcije, ko se povečuje zadružna akumulacija, vseka- kor uspeh. Nedvomno te akcije utrjujejo zadruge, tako da so danes že sposobne uspešno in- vestirati zaupana družbena sredstva. Odprte so torej možnosti za nadaljnji dvig kmetijstva. To stopa na pot intenzivnosti. Po- rajajo se novi, sodobnejši načini obdelave, uvajata se napredna agro- in zootehnika. Upoštevajoč uvedbo novih tehnoloških osnov v naši kmetijski prizvodnji, no- ve metode in na^ne dela s po- močjo modemih družbenih pro- izvajalnih in drugih sredstev ter novili odnosov, se odpirajo ogromne možnosti kmetijske prizvodnje s tem pa hkrati mož- nosti za nadaljnji dvig življenj- ske ravni kmetijskih proizvajal- cev. Naše zadružne organizaci- je si naj postavljajo naloge na osnovi reatoih možnosti, stopiti morajo zavestno na pot sociali- stičnega razvoja in z načrtno ak- cijo postati njihov nosilec. Probleme ie ireba sproti reševati Prejšnjo soboto je organiziral ObO SZDL v restavraciji >Abo- nent« v Ormožu enodnevni se- minar za predsednike, sekretar- je in blagajnike krajevnih or- ganizacij SZDL z namenom, da se seznanijo s konkretnimi na- logami in metodami dela SZDL ipri uresničevanju nalog krajev- nih organizacij. V razpravi je sodeloval tudi predsednik obč. odbora SZDL Stane Ceh. Po njegovem mnenju so krajevne konference SZDL prispevale mnogo k reševanju skupnih prolilemov, toda še ved- no niso povsod dosledno o(m>- zorile na drobne lokalne pro- bleme, kot je primer na Kogu, pri Tomaža in v Miklavžu. Vse kaže, da je še vedno delo od- borov krajevnih organizacij SZDL premalo povezano s član- stvom SZDL. Slaba povezava^ se predvsem odraža v nizkem šte- vilu članstva SZDL v občini. V. kongres SZDL J in SZDL Slovenije, zvezna in republiška ustava ter občinski statut, vse te pomembne smernice opozar- jajo krajevne organizacije SZDL na mesto in vlogo SZDL, ki so v praktičnem izvajanju prema- lo konkretne in konstruktivne. Zastopniki krajevnih organiza- cij SZDL so poročali o dejan- skem stanju na svojem področ- ju. Prebivalcem Podgorc po mne- nju Albina Kaučiča povzroča največ težav primanjkovanje zobne ambulante in popolne osemletke. Učenci višjih razre- dov morajo p<> 11 in več kilo- metrov daleč pešačiti v ^lo. Prebivalci želijo, naj bi zobo- zdravnik dvakrat tedensko or- diniral v Podgorcih. V Podgor- cih bi naj premestili pisarno po- šte in pisarno krajevnega ura- da na ravnino. Po številu volilnih upravičen- cev v Ormožu jih je 75 ®/o včla- njenih v SZDL, po mnenju Iva Rajha SZDL še ni povsod go- nilna sila. Organizacija ima največ težav zaradi pomanjka- nja prostorov za zbiranje član- stva. V kratkem bodo v mestu uredili razglasno postajo. Zelo kritično je ocenil lx>vro Pišek stanje članstva SZDL na flumu. kjer je od 400 vodilnih upravičencev samo 200 članov SZDL. Največ težav imajo s cesto proti Humu. ki že več let ni bila popravljena. Člani SZDL čvrsto sodelujejo z ostalimi društvi in množičnimi organiza- cijami v tem kraju. Po mnenju tov. Krabonja po- vzroča največ negodovanja med prebivalci Ključarovec cesta Runeč—Ključarovci. za katero še vedno plačujejo davek za- sebni lastniki. Nimajo lastnih prostorov itd. Ne smemo dovoliti, da bo šte- vilo članstva SZDL padalo, če že ne bo naraščalo, je med svo- S razpravo dejal Kelemina atija iz Tanjkovec. Tudi ta krajevna organizacija je brez ustreznih prostorov. V Savcih je edina krajevna organizacija SZDL brez ustrez- nega kulturnega središča. O po- membni aktivnosti bi ne smeli govoriti, vendar pa člani SZDL delajo v gasilstvu, pri Rdečem križu in v nekaterih društvih. (Nadaljevanje na 4. strani) Ptuj. dne 1. marca 19ei> TEDNIK Stran 3 LETOSIiJE KUREHTOUAHJE IH KARNEVAL Upravni odbor Zavoda ptujskih folklornih prireditev se najlepše zahvaljuje vsem, ki so prispevali k organizaciji in izvedbi našega letošnjega IV. kurentovanja in karnevala. Kljub nekaterim pomanjkljivo- stim, ki se nam pri končni izved- bi ponavljajo skoraj vsako leto, kakor zamuden začetek, zastaja- nje sktipin, je prireditev v sploš- nem po ocenitvi številnih gledav- cev vendarle zelo dobro uspela. Novost letošnje prireditve je bila ta, da smo ozvočili vseh pet več- jih trgov. Prav dobro se jeobne- sel poizkus brezžičnega prenaša- nja razlag posebnih komentator- jev. Zal pa niso bili ponekod gledavci-poslušavci dovolj dicsi- plinirani in je na primer na Trgu mladinskih brigad kljub prizade- vanju rediteljev skoraj povsem odpovedala reditelj ska služba. Letos je bil folklorni del izpo- polnjen z dvema novima skupi- nama z dobrepoljskimi mačkara- mi in domačimi pustnimi plesači s Pobrežja pri Vidmu. Mnogo številnejši, obsežnejši in v do- mislicah popolnejši je bil tudi le- tošnji karnevalski sprevod. Sode- lovala sta oba mestna vrtca, tri mestne in hajdinska osnovna .šo- la, kmetijska šola Turnišče, gim- nazija in nekatera podjetja. Zlasti množične so bile skupine iz Domave, Velike Nedelje in Tr- govišča. Kakor vsako leto doslej so se Domavčani tudi letos izka- zali, tokrat kar z dvema zelo uspelima skupinama, s Turki na konjih in s cigani na vozeh. Ve- likonedeljčani so prav posrečeno prikazali prleški turizem, Trgovi- ščani pa cirkus. Zelo domiselne so bile mnoge karnevalske scene, ki so glosira- le šibkosti in pomanjkljivosti v organizaciji naše preskrbe. Neka- tera podjetja so znala odlično prikazati reklamo za svoje artik- le in jo obenem posrečeno pove- zati s karnevalskim razpolože- njem. Občinstvu so bile posebno všeč skupine, ki so v sliki prika- zovale velike politične dogodke v svetu.; imeli smo priliko videti de Gaulla, Kennedyja, Castra, Macmillana, Adenauerja in druge velike politike, ki so udeleženi pri boju za vplivna gospodanska področja, pri prerivanju in tek- movanju na gospodarskem polju in seveda tudi v veliki oborože- valni tekmi. Vsa ta dinamična paradna po- vorka bi bila prav gotovo še bolje učinkovita, če bi se bili po- mikali posamezni prikazi v spre- vodu v primerni razdalji. Tako včasih nismo mogli razbrati, kaj sodi skupaj, kaj ne. Ob zaključku te bežne ocene je treba poudariti, da bo moral Za- vod ptujskih folklornih priredi- tev v prihodnje skrbeti, da se od- pravijo vse m.otnje in da se kva- liteta prireditve še dvigne. Sliša- li smo razne sugestije. Ena od teh se glasi: če hočemo združiti oba dela pustne prireditve, potem moramo poskrbeti, da se obhod ne bi trgal; to pa bomo dosegli le, če bi šla celotna folklorna in karnevalska povorka prvič skozi mesto brez prestanka, p>osamezne folklorne skupine pa bi naj šele pri drugem obhodu pokazale na določenem mestu svoja obredja. Skupine in posameznike v kar- nevalu je ocenjevala posebna ocenjevalna komisija, ki so jo se- stavljali: Stane STANIC, pred- sednik sveta za kulturo in pro- sveto pri Obč. ljud. odboru Ptuj kot predsednik in člani Ivan KRAJNClC, upravnik SNG Mari- bor, Marjan KOZUH, predsed- nik Turistične zveze Maribor^ Milka BRAS, kustos za etnogra- fijo pri muzeju Ptuj in Drago HASL, predsednik upravnega od- bora Zavoda za folklorne prire- ditve Ptuj. Komisija je ocenjevala po 6 zahtevah: zamisel, tehnična iz- vedba, vloženo delo, množičnost, kvaliteta nastopa, splošen vtis. Po vsestranskem pretresu je prisodila nagrade naslednjim skupinam: prva nagrada (150.000 din) — Turki (Prosvetno društvo Dornava), tretja nagrada (100.000 din) — Vražja kuhinja (podjetje Petovia) 14 nagrrada po 50.000 din. Ciga- I ni, Prleški tlurizem. Cirkus, Sve- tovni šampionat v boksu, Potroš- ni.ški kredit, Oxfordski študentje. Skupni evropski trg. Rotacija, Poizkusna oddaja — lutke, Vese- lo peričkanje ali Potrošnikova usoda. Zdravstvena služba, Mar- tin Krpan, Pismo, De Gaulle, 10 nagrad po 25.000 din Hitler v peklu, Horoskop, Pro- metni znaki, K'u-klux-klan, Ptuj- ski proračuni. Integracija, Halo- žan-Lukarija, Trgovina: grosist- detajlist. Ribolov — morska de- klica, 2abe 12 nagrad po 10.000 din Kozmonavt, Combe na begu. Lokomotiva — premog, Pozavčin, Pingvini in Eskimi, Pravljica o kralju Matjažu, Palčki rudarji. Palčki z mrtvo Sneguljčico, Sne- guljčica z Vičave, Indijanci in kavboji, Sneguljčica in princ, Hajdoški pletarji. 3 nagrade po 5.000 din Maharadža, Trgovina kritičnih artiklov, Mušnica in marjetica. Druga nagrada ni bila podelje- na, ker so Dornavčani že pred dvema letoma nastopili kot ciga- ni in prejeli nagrado za ta prikaz. Nagrajenci naj dvignejo nagra- de v nedeljo, 3. marca 1963, od 9. do 12. ure dopoldne v posebni šoli (minoritski samostan — 2. nad- stropje pri blagajniku Zavoda za folklorne prireditve Ptuj tov. Adalbertu SLEKOVCU. Posnetki: Foto Langerholc D. H. Folklorni del povorke so pričeli kurenti Orači: prastar pustni običaj »Turki« iz Dornave so odnesli prvo nagrado »Originalni« cigani iz Dornave uouucae« mask«; Cvm be v rokali OZiA ki^ druge Zanimiva skupina: gusarska ladja TEDMIkOU tribuna Divjaška objestnost ali šicodoželjnost? F¥iišel sem p!rez,godaj na že- lezmdiško postajo v Ptuju. Zaito sem si jed ogledovati to in ono, predvsem pa razne naprave. Torej nekaj o teh napravah, najprej v čaikalnici: že pri vho- du na vraitiih se ustaivi pogled na kljutoi, ki z njo nekaj ni v redu. KI joka se namreč vrti v krogu in ne služi svojemu na- menu. Klopi so postavljene v vseih smereh in oelo ena k drugi, da se potniki (zjutraj delavci, poczsneje šolski otroci) med se- boj direnjaijo in si skačejo po no- gaih. Na nekaterih klopeh so po- lomljena naslonjala. Zaboj za odpadke je popolnoma poško- dovan, Zaradi tega pa so smeti na vsakem koraiku, največ pod nogami potnikov, ki so najvajeni iiztresti ali odvreči od setoe vse, česair ne potrebujejo. Ogledal sem si stranišče. V škoiljki je ležala zidna opeka. Školjka je prebita oziroma zlomljena. V straniščna veži so bili čedno urejeni pisoairji. Sedaj so zama- šeni z ogonki in nekakišndm pe- skom, ki ga je nalašč zato ne- kdo od neikod prinesel. V veži je biilo tudi veliko stensko ogle- dalo. Ni ga več, ker ga je nepri- diprav raizibiil. Pipa pri umival- niiku je odivita omiroma odnese- na, prav tako verižice pri vod- nih reizervoarčkih v stranišču, vse naprave za razsvetljavo, kljuke itd. Stene so počečkane s taikimi neumnostmi in risba- mi, da ni vredno pljuniti po njih. Clo«vek se ob pogledu na vse to zgroon in vpraša, kje je oseb- na kultura, in aii so res neka- teri ljudje brez trohice kulture in razuma, da kaij takega poče- njajo in so res med nami še takšni siromaki, ki samo čaka- jo, če se bo kje kaa postavilo, da bo potem vzel, oiziax)ma ukra- del ter odnesel domov. Stopil sem k šefu postaje in postavil nekaj vprašanj o tem. To, ikar sem od njega zvedel, ni rrič uigodno za (nekatere) železniške potniike. Nekaj poškodovanega so že- lezničarji že popravili, vendar ni trajailo dolgo, ko o tem ni bdlo več ne duha ne sluha. Ob tem se je treba vprašati, ali si bo o®eba s taikim početjem kaij opomogla. Nedvoormo tak- šen posameznik kaže, da je ve- lika, kratkogleda in nespametna reva, nolbita zaostalosti in div- jaštva. J. a Pismo uredništvu Tov. urednik! Večkrat sem že brala r časopi- sih ali slišala v radiu, kako bi morali skrbeti za ptice in divjad v letošnji hudi zimi. Ja« pa bi rada vedela, zakaj otroci posebne ali pomožne šole niso deležni to- ple malice, če že ni mogoče poleti pa vsaj sedaj v tej hudi zimi! Marsikateri otrok te šole je sla- bega zdravja kakor tudi moj, ima pa po tričetrt ure ali še več hoda daleč v šolo. Mar se ne bi prilegla takim revežem topla malica? Ce se skrbi v vseh šolah za otroke in tudi na roditeljskih sestankih priporočajo staršem, naj otroci jemljejo malice, zakaj so potem ravno ti otroci prikrajšani? Ma- tere že damo otrokom malico s seboj, česa toplega pa otroku ven- dar ne moremo dati. Mislim, da bi se moral najti prostor, da bi otroci imeli, kar potrebujejo. Mi- slim, da je večina mater istega mnenja. Za otroke iz mesta to ni poseben problem, pač pa tem bolj za oddaljene otroke, ali za tiste, ki so izčrpani od bolezni in po- tem še od dolge vsakdanje poti v šolo in nazaj. Otroci, ki obisku- jejo pomožno šolo v Mariboru, Celju in Gornji Radgoni dobivajo tople malice, zakaj je ne dobivajo otroci takšne ptujske šole? 2. E., Ptuj »lAIUA«, ORMOŽ (Nadaljevanje z 2. strani) vajencev in večkrat rešuje nji- hova gmotna vprašanja. Povprečni prejemek zaposle- nega v letu 1960 je bili 18.230 di- nairjev, lani pa je znašail pov- prečen prejemek 25.5^ dinar- jev. Prav tako se je dvigal pro- met. V triletnem obdobju so se investicije zvišale za več kot 10 milijonov dinarjev za novo opremo in za preurejanje loka- lov. V razpravo je posegel ttjdi di- rektor podjetja Alojz Holc, ki je vsestransko očrtail zavzema- nje kolektiva pri uresničevanju načrtnih nalog. Omenil je šte- vilne pomembne gospodarske dogodke, M so važni za podjet- je in gospodarstvo v občini. Vmesna pripomiba mladinke je povzročila široko razpravo o ustanovitvi mladinske organiza- cije. Nazadnje je sodelovala v raz- pravi tudi tajnica občinskega sindikalnega sveta Marica Brazda, da bi pojasnila napotke za izdelovanje osnutka statuta podjetja. R D. Delo Zdiruženja rezervnih oficirjev in podolicirlev občine Ormož v nedeljo, 17. februarja 1963, so na rednih letnih občnih zbo- rih krajevnih organizacij ZROP izvoljeni delegati, zbrani na ob- činski konferenci, posluišali po- ročila občinskega predsedstva in v razpravi ocenili delo svoje organizacije. Iz poročil predsed- nika, tajnika, blagajnika in predsedniika nadzornega odbora posnemamo, da je organizacija ZROP občine Ormož razdeljena na 6 krajevnih organizacij. Od skupno 269 registriranih oficir- jev in podoficiirjev jih je vklju- čenih v organizacijo 249 ali oko- li 91 odst. v primerjavi z 84 odst. v prejšnjem letu. Izven organi- zacije je le še 9 odst. podoficir- jev, medtem ko so oficirji vsi člani organizacije. Strokovni del dejavnosti organizacije je bil izveden v celoti, tudi obvezno- sti je organizacija krila v celoti. V poročilih je bila med dru- gim poudarjena tudi vloga re- zervnega oficirja-gled v rast m | modernizacijo JLA. Ogled je j poleg strokovnega dela najbolj- še dopolnilo k vsestranskemu j strokovnemu usposabljanju ^ članstva. Koristen je bil tudi i napotek, naj v bodoče občinsko ; predsedstvo posreduje dobre načine dela. izkušnje in proble- me splošnega značaja ositalim i organizacijam, skratka, zapisni- ki sej in občnih zborov organi- | zacij naj vsebujejo uspehe pa tudi neuspehe dela neke organi- , zacije in metode za odpravlja- nje napak pri delu. Tako bi bil uspeh v občinskem merilu ne- dvomno boljši. Administrativno je poslovanje v rodu in so bila vsa poročila in drugo rešeno, tudi blagajni- ško poslovanje je bilo vzorno, kar je v svojem poročilu nave- del nadzorni odbor. Obisk na konferenci je bil ze- lo dober, če izvzamemo nekaj tovarišev prav iz Ormoža, ki so izostali, in tovarišev iz Toma- ža, ki so zastonj čakali na do- govorjeni prevoz proti plačilu, katerega je obljubila KZ. Kot gostje so se odzvali povabilu in pozdra'vili občni zbor tov. Ivan Gorjup, sekretar okrajnega od- bora združenj borcev NOV, predsednik občine tov. Matija Pajnkihar in v imenu občinske- ga komiiteta in občinskega od- bora SZDL predsednik tov. Sta- ne Ceh. Tudi gostje so v po- zdravih in razpravi ocenili delo ZROP in se dotaknili zlasti družbene vloge rezervnih ofi- cirjev in podoficirjev. Gostje so pohvalili dosedanje delo in želeli še več uspehov pri delu v bodoče. Izvoljen je bil nov odbor, kateremu je skup- ščina zaželela mnogo uspehov' pri delu. j Visob jubilej 25. februarja je na Vidmu pri Ptuju praznovala up>okojena uči- teljica IVANKA PERNAT visok jubilej svojega plodnega življe- nja. Rodila se je pred 80. leti kot hči kmeta TOPLAKA iz Pobrežja ter se kot odličnjakinja odločila za težaven učiteljski poklic. Pou- čevala je vse do svoje upokojitve v Halozah — največ na Vidmu, kjer še danes rada poučuje uka željne otroke. Upokojena je bila 1939. leta, tedaj je tudi kot prva v mariborskem okrožju prejela častno diplomo. Tudi po osvoboditvi je vsled po- manjkanja učnega kadra ponovno sedla za kateder ter poučevala dve leti. Se danes je čila in zdra- va, šiva in plete, rada čita ča- sopise, je stalna naročnica TEDNl- Ka, daje nasvete in še za tako preprostega obiskovalca najde prijazno besedo, zato se bivši nje- ni učenci in učenke še vedno radi zatekajo k njej po nasvete. Ob njenem visokem življenjskem jubileju ji čestitajo njeni učenci, znanci in prijatelji, želeč ji še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Stran 4 TEDNfK Phi^. dne 1 marca IfM Pred mesecem poklicnega svetovanja In izbire R^akokateri otrok je ob za- ključku 8-letnega šolanja toliko dozorel, da bi se lahko in z vso gotovostjo odločil po svojih spo- sobnostih in nagnjenjih za pravi poklic. Ce je vase zaprt, ne išče v svojem okolju pomoči. To seveda ni dobro. Ce pa vprašuje za na- svet in pomoč, mu jo je treba nu- diti. To pa je težka in odgovorna naloga. Prav pri teh vprašanjih so podeželski otroci bolj prizadeti in nebogljeni, ker le redko lahko v tem oziru pričakujejo pomoč. Ko se sedaj bližamo času, ko se bo treba odločiti in ko bodo velike akcije poklicnega svetovanja in iz- bire odprle vse možnosti in dajale razgled na vse možne in pred- vsem potrebne vključitve, je tre- ba, da bodo dom, šola, skupnost in poklicne svetovalnice ukrenili in svetovali prizadetim vse, kakor je prav in potrebno. Podeželska mladina je še danes večinoma zvesta tradiciji, trmasto vezana na ožjo domačo grudo. Si- cer pa se je že tudi tu marsikaj spremenilo. Končno jih življenjska nujnost dvigne iz tradicije in vrže na druga področja. Toda, če vztraja- jo, kdo jim more to zameriti? Ostanejo pač na tem prav ozkem delovnem področju, toda prilago- diti se morajo novemu načinu de- la in življenja. Socialistična skupnost je prav na tem področju s svoj# revolu- cionarno silo in progresivnim pri- zadevanjem napravila nič manj, kakor na industrijskih področjih, celo več, ker se je morala in se še bori z zastarelimi nazori in mi- šljenji in pri tem mora še streme- ti naprej. Vključiti se v tako delovno skupnost je velika čast in ponos. To si je pa treba tudi zaslužiti in sicer s pravilno politiko in gospo- darsko razgledanostjo in solidnim strokovnim znanjem in končno vztrajnostjo, marljivostjo in zve- stobo ideji in delu. Ce se je torej absolvent 8-letke odločil ostati doma in se vključi- ti v to veliko poljedelsko in živi- norejsko skupnost, si mora prido- biti, kakor to terja sedanji čas in potreba potrebno strokovno zna- nje na vseh teh področjih in to mu nudi med drugim poljedelsko živinorejska šola v Turnišču pri Ptuju. Vsi vemo, da poklicna perspek- tiva, ki je pač vezana na gospo- darsko tehniko ravno na tem po- dročju, ni bila vedno najugodnej- ša, kar je odvračalo ljudi od te de- javnosti. Toda sleherni človek ve, da so se posebno pri nas v zad- njem času razmere v tem oziru silno izpremenile. Perspektive vključitve v ta de- lovna področja so dobre, se izbolj- šujejo z intenzivnimi in sodobni- mi načini dela in bodo tako tudi ostale. Vsakdo, ki se bo torej ho- tel s pridom uveljaviti na teh mnogostranskih področjih, si bo brezpogojno moral pridobiti ustrezno znanje in prakso. Kdor ima torej veselje do kme- tovanja ali živinoreje, njemu pravzaprav ni treba več svetova- ti, ker je že izbral. Njegov živ- ljenjski cilj je že določen in po- stavljen. S tem pa še ni vse kon- čano. Pred dokončno vključitvijo v to veliko delovno armado je treba mladinca ali mladinko te- meljito strokovno pripraviti in jima posredovati tudi izkustva prakse. To vse dobe in posreduje- jo na šoli za kvalificirane polje- delce in živinorejce. Velike socialistične proizvodne enote zahtevajo specializiran pro- izvodni kader, ki je sposoben upravljati z modernimi stroji in vzgajati sodobno pospešeno in stopnjevano proizvodnjo z vsemi tehničnimi pripomočki, ki so na razpolago. Vse te sposobnosti in strokov- nosti si lahko pridobe učenci na tej šoli in sicer do kvalificirane- ga poljedelca ali živinorejca, s čimer pa specializacija v perspek- tivi nadaljnjega izobraževanja še ni zaključena, saj ambicioznosti posameznikov nudi še nekaj dru- gih rnnogoobetajočih možnosti. Poleg splošne strokovne izobraz- be nudi ta šola možnosti, se izu- riti v sposobne upravljalce kme- tijskih strojev, posebno traktori- ste. S to šolo lahko učenci nadalju- jejo svoje šolanje na kmetijski srednji šoli za kmetijske tehnike, potem pa še nadalje na višji agro- nomski šoli za kmetijske inženir- je. Posebno nadarjenim je mož- no se izpopolnjevati na agronom- ski fakulteti. Ta pot je odprta marljivim in prizadevnim gojen- cem te šole. Na šoli uče: slovenščino, tuj je- zik (angleščino, nemščino ali ruš- čino po svobodni izbiri) matemati- ko, kemijo, biologijo in družbene vede. Strokovni predmeti pa so: po- ljedelstvo, živinoreja, obratoslov- je in strojništvo. Poleg teoretičnega pouka imajo tudi praktične vaje na polju, pri i živini in strojih. Med šolanjem opravljajo prakso na obratih Kmetijskega kombinata. Del teh dohodkov gre v skupni sklad eks- kurzijskega fonda, kar pa zaslu- žijo posamezniki v času šestme- sečne prakse (mesečno ca 18.000 din) pa razpolagajo svobodno sa- mi. Dana je tudi možnost vpisa učencev v šolo z dovršenim 7 ali nedovršenim 8. razredom osnovne šole, toda z obvezo, da v času strokovnega šolanja s posečanjem večerne šole oz. polaganjem izpi- tov končajo uspešno osemletko. Splošen pogoj za vpis v to šolo je z uspehom dovršena 8-letka. Posebno ugodna je še prav za one iz bližnjega in oddaljenega okolja (do 10 km), ker se lahko vozijo z vlakom, avtobusi, kolesi in motorji v šolo, ako ne zmore- jo vzdrževalnine v internatu, ki ga ima ta šola. (Mesečna vzdrže- valnina 8.000 din.) Sola daje učencem vse možnosti svobodne aktivnosti, prosvetne, športne in tehnične. Fras Albert VELIKA NEDELJA Da bo imelo praznovanje stote obletnice obstoja mednarodne organizacije RK čim bolj delovni značaj, je krajevni odbor RK Velika Nedelja s pomočjo občin- skega odbora RK Ormož organi- eiral kuharski in izobraževalni tečaj. Obiskovalo in uspešno do- vršilo ga je 20 deklet in žena. Opravile so 120 ur praktičnega sodobne kuhanja in 9 ur posluša- le nauk o prehrani. Medicinska sestra iz ormoškega zdravstvene- ga doma jih je 12 ur poučevala o hišni negi bolnika in v treh nrah so poslušale in razpravlja- le o položaju žene v socialistični družbi. Dne 21. februarja je bil tečaj zaključen s celodnevno po- Tjčno ekskurzijo v Maribor, kjer so si tečajnice natančno ogledale gospodinjske naprave in prostore v Zavodu za pospeševanje na- fH-ednega gospodinjstva. Spoznale so hladilnike in opazovale potek pranja v pralnem stroju. Navdu- šile so se nad lepo in praktično kuhinjsko posodo in nad vzorno snago, ki je odlika slehernega gospodinjstva. Z velikim zanima- njem so si ogledale tudi muzej, niso bile še nikoli tam. Posebno doživetje jim je bila popoldanska uprizoritev opere Fedora. Prvič v življenju so prisostvovale operi in uživala ob taki umetnini. Za en sam dan je bilo vse to kar preveč novosti, bogastva in le- pote. Dekleta in žene so se razšle. S seboj so odnesle skromne di- plome, praktično znanje, večjo razgledanost, neizbrisne vtise in najboljšo voljo, da bodo z vsem pridobljenim znanjem doprinaša- le svoj del za zdravje in blaginjo sliilupnosti. Osnovna organizacija Rdečega križa v Veliki Nedelji pri Ormožu Je ocganizirala dvomesečni kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo večje število deklet in žen. Probleme je treba sproti reševati fNbdaljevanje z 2. strani) Pri Miklavžu se iz dneva v fen čuti velik napredek, saj so od lanskih 700 članov povečali Sanstvo SZDL letos na 820 čla- ne«. Dspeli so urediti prostore za potrdje množičnih in politič- r^ organizacij ter društev. Število članstva SZDL se je v krajevni organizaciji Kog dvig- nao za 65 (v Jastrebcih). ^Odbor krajevne organizacije SZDL Središče se zaveda, da se število iaanov SZDL lahko i>ove- ča le s sfetematičnim delom na terenu. Od 1750 volilnih upravi- čencev je 902 članov SZDL ali Iz razprave Slavka Kačič- nika je bilo razvidno, da bodo v tem letu število članstva SZDL povečali na 75®/o vseh volilnih upravičencev. Dovolj žalostno je, da je v Salovcih od 160 vo- lacev samo 38 članov SZDL. De- lo sekcij zaradi slabih progra- mov ni doseglo zaželjenega cilja in naj bi se v bodoče ozirale bolj na življenjske potrebe kraja. Gospodarske organizacije v Sre- dišču še vedno nimajo razume- vanja za družbeno-politične or- ganizacije v kraju, zato za se- stanke ne želijo odstopati pro- storov češ, »v naše prostore nih- če ne bo hodil«. Članstvu SZDL bo treba v bodoče posvetiti več skrbi glede idejno-političnega izobraževanja, kot mladini, kjer mora SZDL črpati nove člane SZDL Runeč je kraj, ki je še vedno kulturno, politično in gospodar- sko zelo zaostal. Zato je naloga vseh posvetiti mnogo večjo skrb idejno-politične.au izobraževa- nju. Za gradnjo studenca imajo pripraviienih 800 tisoč dinarjev, vendar je sredstev še vedno pre- malo. Premala samostojnost krajev- nih organizacij SZDL se pred- vsem odraža v nedovoljni opre- deljenosti funkcij predsednika, sekretarja in blagajnika. Dose- danja praksa je pokazala, je de- jal Stane Ceh, da nekateri pro- grami dela krajevnih organiza- cij SZDL niso v skladu s sklepi občinske konference SZDL, '-^r zavira in preusmerja delo SZDL. Predsednik občinskega odbora SZDL je nadalje opozoril na- vzoče, da morajo posvetiti vso skrb politiki kadrovanja. Kritič- no je tudi ocenil stanje članstva samo v Ivanjkovcih, kjer je od 2042 volilcev samo 49,4 »/o čla- nov SZDL. Mnenja je, da ima ta vzrok globoke korenine in ga je treba čimprej raziskati. Obrazlo- žil je tudi pomen in vlogo sekcij, ki v bodoče več bi ne smele tako operativno posegati. Sekcija ni ustanovljena, da bi odločala, am- pak naj sklepe samo pripravi in prepusti odločanje širšemu kro- gu občanov. V občini je 6 po- družnic krajevnih organizacij SZDL, ki so že skoraj prerasle svojo funkcijo in delajo samo- stojno. Nadalje so tudi razpravljali, kako slehernega obča- na v razpravo o osnutku občin- skega statuta, ker bi ga lahko le na ta način prilagodili dejan- skim potrebam občanov. Osnu- tek statuta bi moral priti v vsa- ko hišo in njegova vsebina bi naj bila obrazložena sleherne- mu občanu. Iz razprave Janka Kukola iz Tomaža je bilo razvidno, da se nabira največ težav pri Toma- žu zaradi premajhne aktivnosti žena. Težave ima knjižnica za- radi male izbire knjig, nizko je število članstva SZDL in pre- malo zainteresiranosti šolskega odl>ora za upravljanje v šoli. RAZPIS Šolski odbor osnovne šole v SrediSču razpisuje mesto TAJNIKA -CE ŠOLE Pogoji: srednja ekonomska šola ali druga ustrezna šola. Osebni prejemki po pravilni- ku o del. osebnih dohodkov šole. Nastop službe po dogo- voru. Prijave pošljite do 15. marca t. 1. na ravnateljstvo šole. ObvcEna cepljenja otrob Mati: Slišali smo, da boste kma- lu začeli cepiti. Radi bi vedeli nekaj več o cepljenju, ker pride tudi naš na vrsto. Kateri otroci morajo biti cepljeni? Zdravnik: Vsako leto obvezno cepimo otroke rojene v prejšnjem letu, letos letnik 1962. Istočasno bomo cepili vse otroke in prej- šnjega, torej 1961 letnika. Celo otroci 1960 letnika bodo zajeti, v kolikor niso bili iz kateregakoli vzroka še nič cepljeni ali pa so sprejeli samo eno injekcijo. Mati: Koliko injekcij pa mora otrok dobiti? Zdravnik: V prvem letu ceplje- nja dobi vsak tri injekcije cepiva, v prihodnjem letu pa še eno, če- trto. S tem je obvarovan pred tremi hudimi boleznimi: davico, tetanusom in oslovskim kaši jem. Oče: Ko samo slišim besedo injekcija, se mi otrok zasmili. Ali je to res nujno potrbno? Zdravnik: Cepljenje kot zašči- ta proti boleznim je velika prido- bitev. Ko tega sredstva nismo po- znali, so otroci v velikem številu umirali od teh bolezni. Posebno davica je zahtevala številne žrtve. Zgrozi se človek, če posluša spo- mine starejših ljudi, kako so v družinah, kjer se je vgnezdila ta morilka, umirali otroci kar po vr- sti. oče: Zanima me, ali je na na- šem področju še mnogo primerov teh bolezni, proti kateri cepimo? Zdravnik: Se jih imamo. Vendar za dokaz, kako koristno je ceplje- nje, naj samo navedem, da smo v preteklem letu imeli sicer pri nas tri otroke, ki so oboleli za da- vico, eden je celo za to boleznijo umrl, nobeden od teh pa ni bil ni- ti enkrat cepljen. Med cepljenimi ni zbolel nihče. Oslovskega kaš- Ija smo imeli lani 94 prijavljenih primerov, med temi je 90 necep- ljenih in sicer 27 takih, ki bi bili morali priti k cepljenju pa niso, 63 pa takih, ki so starejši od 5 let, tako da takrat še cepljenja proti tej bolezni nismo izvajali ali pa lanski letnik, ki šele bo cep- pljen. Med bolniki so samo trije cepljeni otroci in sicer nepopolno cepljeni. Tetanusa pri otrocih nis- mo imeli. Mati: Proti katerim boleznim pa še cepite? Zdravnik: Obvezno je še cep- ljenje otrok proti kozam, ki bo letos v jeseni. Cepljenje proti ko- zam ni boleče, ker samo površno ogrebemo kožo nadlahti, da bi se koze prijele. Bolečine nastanejo šele potem, sicer pa bomo o kozah govorili jeseni. Istočasno z injek- cijami bodo otroci dobili cepivo proti otroški paralizi v žlički ma- linovca. Za to cepljenje se pla- čuje prispevek. Oče: Kako bomo izvedeli, kdaj in kje cepite? Zdravnik: Razpored cepljenj bo pravočasno objavljen v Tedniku, razen tega pa bo vsak otrok dobil osebno vabilo z navedenim dne- vom, uro in krajem cepljenja. To vabilo bo treba prinesti na cep- ljenje s seboj. Prav tako mora imeti otrok s seboj zdravstveno knjižico in starejši letniki tudi iz- kaznico o že opravljenih ceplje- njih. Oče: Res so to stvari, ki jih morajo vedeti vsi starši, ki imajo otroke-obveznike za cepljenje. Saj, če so ljudje dobro obveščeni o koristi kakega ukrepa, se radi odzovejo vabilu. Higienska postaja ZD Ptuj Nesreča ne počiva Prejšnji torek so vaščani Fran- kovec pri Ormožu v gramozni ja- mi v Loperšicah pripravljali gra- moz za posipanje vaških cest. Bi- lo je nekaj voznikov s konji in sanmi in 16 vaščanov. Pri delu pa so bili v toliko neprevidni, da so, ko so pripravljali gramoz in ga nalagali na sani, spodkopali zgornin zmrznjeno plast kakSen meter globoko, ki pa se je ne- nadoma odlomila m pokopala pod sebj Mesariča Karla in Medika Matijo iz Frankovc. Mesariča je popolnoma zasulo in so prisotni morali napeti vse svoje sile, da so ga še ob pravem času težko po- škodovanega odkopali, medtem ko je bil Medik lažje poškodo- van. Oba so prepeljali takoj v ptujsko bolnišnico. Srednje slnšaleljev sindikalnih političnih šol iz Ljutomera in Ptuja v soboto, 23. februarja 1963, so se srečali v Ptuju slušatelji sindikalnih političnih šol Ljuto- mera in Ptuja. ObSS Ljutomer je prek radia Maribor in Ljubljana izrazil željo po srečanju njihove SPS s SPS iz Ptuja. ObSS Ptuj je o tem sre- čanju in tej želji razpravljal na seji predsedstva in sklenil, da po- vabi SPS Ljutomer na tovariški sestanek. Vabilu se je odzvalo 23 slušateljev SPS, trije predstavni- ki ObSS in upravnica DU Ljuto- mer. Namen srečanja je bil iz- menjati misli, izkušnje in želje za čim boljše izobraževanje sin- dikalnih delavcev. Občinski sin- dikalni sveti hočejo s časom na- prej. Želijo svoje kadre izobra- ževati in jih navajati na to, da bodo sindikalni delavci napredni, in razgledani povsod, tako pri stroju kot za pis. mizo, na polju ali kjerkoli, če se bodo učili, čitali in sodelovali v družbeno-političnem delu. Občinski sindikalni svet Ptuj premišljuje vsako leto zno- va o novih boljših oblikah izo- braževanja svojih članov V tem delu je zabeležen viden uspeh. V Ptuj pridejo po nasvete vsi tisti, ki želijo ustanoviti SPS, pričeti z delom ali pa so že začeli in želijo, da bi bolj obogali svoje delo v SPS. Štiriletna tradicija ter požrtvovalno delo vodilnih funkcionarjev v ObSS Ptuj je kvaliteto pouka vidno dvignila in ima vedno več slušateljev. Prvo srečanje je bilo na že- lezniški postaji Ptluj v vlaku. Po programu so se slušatelji obeh šol peljali v Kidričevo na ogled Tovarne glinice m aluminija >Boris Kidrič«. V tovarni jih je sprejel predsednik tovarniškega odbora sindikata in predstavniki delavskega samoupravljanja. V kratkih stavkih jim je obrazložil razvoj tovarne do danes in na- daljnjo perspektivo. Nato so se slušatelji razdelili na tri skupine in z vodiči šli v obrate. Po ogle- du tovarne so bili vsi povabljeni na malico, ki se jim je prilegla. Predstavniki ObSS in SPS so se gostiteljem lepo zahvalili za lep sprejem ter se odpeljali v Ptuj. Tu so si ogledali muzej na gradu. Videli so splošni del, etnografski oddelek in oddelek NOB. Svečani sprejem in pozdrav gostov je bil v Dfelavskem kkibu ob štirih popoldne. Podpredsed- nik ObSS Ptuj Lojze Cuček je pozdravil goste in povedal kratko zgodovino sindikalne politične šole Ptuj. Izrazil je veselje ob prihodu gostov in željo, da bi tovariški sestanek dosegel svoj namen in da bi se z najboljšimi vtisi razšli. S tem je bil uradni del zaključen in slušatelji obeh šol so se v zabavi, plesu in sme- hu prijetno sprostili. Cas je hitro mineval in gostje iz Ljutomera so se morali poslo- viti. Tajnik Občinskega sindikal- nega sveta Ljutomer se je zahva- lil za lepo preživeli dan in skrb, ki so ga imeli organizatorji in ob tej priliki izrazil željo, da bi se čez mesec srečali v istem številu v Ljutomeru. 2. A. Literarni poskus Janeza Nadobudni ob pustu: Moj a t a Moj ata je zaposlen kot bi- rokrat, v tridesetem plačilnem razredu. Vsako jutro vstane dve sekundi pred sedmo uro, ker pravi, da mora biti ob sedmih na delu. Revežu se mudi v pisarno, ostane mu edino še toliko časa, da mimogrede kupi vse časo- pise, ki jih nujno rabi, da jih v sedemurnem delu vse pre- gleda. Ata najprej reši: križan- ke, rebuse ... potem pa ostalo. Jaz ata zelo obžalujem, ker ima •veliko dela. Razen tega dela ima ata še drugo delo, mora kuhati kavico za cel delovni (kolektiv, ker je teta Andreja od ileta 1958 na bolniškem. Moj ata je še vršilec dolžnosti ekonoma: za kino, gledališče, in ostale vstopnice. Vsak član ko- lektiva ima svojo željo, zaradi tega dela moj ata večkrat tudi popoldne. Moj ata ima še eno dolžnost: ije referent za stanovanjsko vprašanje: to tudi ni lahko. Ata pravi vsakomur, kdor že- ji dobiti stanovanje, da je naj- boljše biti podnajemnik. Mi imamo tudi doma en pro- stor na podstrešju. Čeravno je površina 2x2 kv. m., spi v njem 6 podnajemnikov na šestnad- Rtropni postelji. Srečni smo, da je prostor na podstrešju, da lah- ko, če bo nujno potrebno, po- dremo streho in začnemo gra- diti posteljo-nebotičnik. Ata pravi, da ima v pisarni v pre- dalu še čez dvatisoč prošenj, na katere bi moral odgovoriti že pred dvema letoma. Ata je tudi poskrbel, da je na vidnem mestu napis >Pridite jutric. Sedaj vidite, da moj ata dela pod zelo težkimi pogoji. Zaradi tega bi moral prejeti vsak mesec trinajsto plačo. Ata je v privatnem življe- nju zelo dober. Res je, da me vsak mesec naseka tridesetkrat in da do desetega v mesecu ves prosti čas porabi v kavarni,, ampak zaradi tega preostalih dvajset dni planira, kako bo od- plačeval dolgove in da bi mu še ostalo za nadaljnje investiranje. Ata mi izkaže, ko je dobre volje, pravo roditeljsko ljube- zen, no, to je le vsakega tride- setega februarja, ko pravi, da me bo dal v šolo za visokega birokrata. In še na koncu naj omenim, fla sem zelo podoben atu in ata meni, da imava oba zek» slabo oceno in se nama prete- klo leto ne prizna za napredek v višji razr^. Evo, takšen je moj ata. Janez Nadobud 1. r. ZINKINl GOSTI Mala Tinka je imela zelo ra- da ptičke. Cez leto je nabirala razna travna semena, da jih je v hudi zimi nastavljala pticam na okno. Prihajale so ptičke vseh vrst: sinice, kosi, ščinkavoi, štingelci, brglezi, pa tudi požrešnih vrab- cev ni manjkalo. Tinka je vede- la, da ti krilatci uživajo različno hrano in je zato tudi poskrbela. Za koso je pariipravila vedno ne- kaj odpadkov iz kuhinje, včasih tudi košček mesa za priiboljšek. Ptice so se poipolnoma udoma- čile, kar je bilo Tinki v veliko zadovoljstvo. Vsak dan je opa- zovala skozi okno svoje ljublje- ne goste. Prišla je pornlad, ptice so žvr- golole in kjer so se udomačile, so tudi gnezdile. Naredile so gnezda v kronah dreves, pobi- rale mrčes po sadovnjaku in hranile z njim svoje mladiče. Tinka je zopet zadovoljno opa- zovala, kako so mladiči polago- ma prilezli iz gnezd na veje in kako so jih stari na vejah krmili in negovali. Ptičke so dorasle v petju in čivkanja ni bilo konca na Tin- kinem vrtu. Tako je imela de- klica zimski trud bogato popla- čan. Zinka Zimsha svatba Sneg, junak ledeni, se je z zimo poročil, sedaj mete in razgraja kakor bi obseden bil. Lanske sta jeseni ples svoj zaplesala, kdo bi znal, kdaj bosta ga končala. Zima v halji beli že vse je pokurila, divjadi marsikteri je že vrat zavila. Ravno ko glodala sta mlade srne kračo, prišel je kurent z ježevo gorjačo. Vljudno sta vabila, da bi ostal v gosteh, a on z gorjačo svojo mahne po obeh. V strahu sta zbežala, z njima mraz in led, pa pride pust z gorjačo še ob letu spet. Zinka Ptuj, dne 1. marca 19«3 TEDNIK Stran 5 Zgodovinski arliiu u Ptuiu fOB NOVI UREDITVI ARHIVSKE SLUŽBE ZA OBCINI PTUJ IN ORMOZ) V zadnji številki TEDNIKA sm o brali zanimiv članek o Janezu Puhu, kmečkemu fantu iz Slovenskih goric, ki je ustanovil še da- nes slovečo tovarno koles in motornih vozil »PUCHVVERKE« v Gradcu. Kot pisec članka je bil označen Zgodovinski arhiv v Ptuju. Kot dober znanec številčno skromnega, a sicer prav podjet- nega in delavnega kolektiva Me- stnega arhiva v Ptuju sem se od- ločil za kratek obisk v delovnih prostorih te ustanove v zgradbi ptujskega muzeja nad Studijsko knjižnico. V veliki in svetli pisarni sem naletel na vse tri uslužbence ar- hiva; enega od teh, krepkega mladega moža, sem pred meseci še videval v podjetju VESNA ali ga srečaval kje na terenu, kjer se je s svojim težkim PUCHovim motorjem lahko izkazal pred me- noj, ubogim mopedistom. Ob pogledu na velike kupe ar- hivskih svežnjev in knjig, nako- pičenih na mizah, nizkih pomož- nih policah in tudi kar na tleh, mi je skoraj postalo nerodno — zgledalo je, da se je tudi uprav- niku godilo enako — in že sem mislil, da sem prišel v sredino nekega naglega preseljevanja. In vendar ni bilo tako: znašel sem se v delavnici naših ptujskih arhivarjev, napol v pisarni, na- pol v arhivskem skladišču. Po- zdravili smo se kot dobri znanci in začeli kramljati malo za šalo malo zares. Končno mi je simpa- tična tajnica — sicer že moja dolgoletna in dobra znanka — ponudila še skodelico pristne »espresso« kave, ki je seveda ni- sem odklonil. Iz nevezanega razgovora, v ka- terem sem skušal dati duška svo- ji novinarski radovednosti, sem zapisal nekaj vprašanj, ki sem jih bil postavil upravniku, in nanj prejete odgovore. Kako dolgo še - vas bodo morali obiskovalci Iskati |K> zavitih hodnikih (n s knjigami napolnjenih skladiščih, da pridejo do vaše pisarne? o, še kar dolgo; saj še nimamo »lokacije« za nove arhivske pro- store; tudi kulturni dom v Ptuju še ne bo tako kmalu dozidan do tistega nadstropja, kjer bodo upravni prostori ptujskih kultur- no-prosvetnih zavodov. Tudi naš sosed se — sicer mirna in pri- jazna stranka — ne bo sam od sebe preselil kam drugam — hiše si menda tudi ne gradi —, da bi nam prepustil tisti dve sobi in s tem tudi samostojen pristop do naših arhivskih prostorov. — »Biti ali ne biti?« - To Je tudi vaše osnovno vprašanje? Imate popolnoma prav. Tako se sprašujemo že nekaj let. Pred nedavnim je bil tudi nas — vsaj teoretično — zagrabil val >inte- gracije« ali združevanja, ki jo poznamo iz PAVLIHE, kjer je bilo postavljeno pravilo: dva si- romaka ali nesposobneža rodita — po združitvi ali integraciji — enega bogataša ali življenjsko vi- soko sposobno pravno osebo(pod- jetje, zavod, itd.). Začeli smo škiliti proti Mariboru — tam je sedež okraja in raznih central — kot izhodišču in centru našega »integracijskega gibanja« in že turobno razmišljali, kako se naj častno in vendar brez hrupa po- slovimo od tukajšnjega ptujskega življenja, ki nam je bilo postlano vse prej kot z rožicami in cvet- jem. Ce pa hočemo govoriti resno, kakor se arhivarjem spodobi, moramo priznati, da je zavodov upravni odbor začel že konec le- ta 1961 razmišljati in razpravljati o perspektivah zavoda in o upra- vičenosti njegovega obstoja. 2e pomladi 1962 je bilo sogla- sno ugotovljeno, da je spričo pre- cejšnjih količin starejšega arhiv- skega gradiva, ki ga zavod hrani, njegov obstoj upravičen. Vsako- mur pa je tudi jasno, da je za hrambo in urejanje vedno obsež- nejših registratur (arhivov) upravnih organov, zavodov in podjetij obstoj samostojnega ar- hivskega zavoda celo nujen in potreben. In nato? Rekel bi, da so se stvari začele razvijati po onem starem pravi- lu: če si rekel »a«, boš moral prej ali slej reči tudi »b« in tako da- lje. Z drugimi besedami: gornja spoznanja zavodovega organa družbenega upravljanja in posre- dno tudi njegovega ustanovitelja, ki je ObLO Ptuj, so predstavljala izhodišče za pomembne organiza- cijske spremembe, ki jih je za- vod doživel v letu 1962. Novo Ime - nova vse- bina? Da in ne. — Novo Ime je dobil zavod (z veljavnostjo od 1. I. 1963) z razširitvijo svojega de- lovnega območja izven mesta Ptuja po vzoru na krajevne ar- hivske ustanove na Hrvatskem, v Srbiji, Makedoniji in drugod. Vsebina njegovega dela je osta. la v bistvu ista, bila pa je s sta- tutom podrotneje določena. Obe- nem se je razširila in poglobila dejavnost zavoda in njegovo de- območje na ozemlje obeh občin Ptuj in Ormož. Občinski ljudski odbor Ptuj je B«mreč pomladi 1962 v sporazu- mu z občinskim ljudskim odbo- rom Ormož kot ustanovitelj do- I>olnil ustanovitveno odločbo ar- hiva. Obenem je občina Ormož prevzela del ustanoviteljskih pra- vic in dolžnosti do zavoda. V tej zvezi je arhiv dobil tudi novo ime »Zgodovinski arhiv v Ptuju«. Ptujski arhiv je postal torej medobčinski zavod, ki ga s peti- mi šestinami predvidenih finanč- nih potreb financira občina Ptuj, z eno šestino občina Ormož. Nov arhivski svet kot organ družbe- nega upravljanja je v začetku januarja tega leta sprejel statut novega zavoda, ki daje arhivu tr- dno organizacijsko osnovo in po- goje za načrtno ter uspešno delo. DELOVNE NALOGE ARHIVA so v statutu natančno določene. V glavnem jih lahko izrazimo ta- kole: — pregled nad vsem arhivskim gradivom uradov, zavodov, indu- strijskih, obrtnih, trgovskih in gostinskih ter drugih podjetij in organizacij na področju občin Ptuj in Ormož; — zbiranje, urejanje in stro- kovna obdelava sprejetega arhiv- skega gradiva; — priprava arhivskih pripo- močkov (seznamov, inventarjev, regestov, itd.), da je arhivsko gradivo na voljo vsakomur za iz- koriščanje v znanstvene, kultur- no-prosvetne, upravne, gospodar- ske in zasebne pravne namene. Naloge so jasne - kaj pa uspehi? Oboje je v istem razmerju, ka- kor teorija in praksa. Za obe je veljal nekoč izrek: teorija brez vse prakse — kakor voz brez prave »akse«. — Praksa pa brez teorije — sjepec, ki na poti se ubije. Uspehi so odvisni od realno postavljenih nalog in od števila in strokovne usposobljenosti ar- hivskih delavcev. Te pridobiti in jih usposobiti, specializirati, ni lahko. Sorazmerno lahko je uspo- sobiti strokovne kadre za obrt, trgovino, industrijo, itd. Prosvet- nega in kulturnega delavca ne usposobiš v nekaj borih letih, z nekaj tečaji in naglim popoldan- skim ali večernim šolanjem. V arhivu teče delo že dolga le- ta po načrtu, ki ga sprejme v za- četku leta upravni odbor. Med letom budno spremlja njegovo izvrševanje in ob koncu leta po- trdi delovno poročilo. V tej zvezi je tudi odobritev finančnih sred- stev, zlasti za osebne dohodke, ki so se vsaj zadnje leto že obliko- vali po pravilu, naj bo višina osebnega dohodka v tesni pove- zavi in odvisnosti od storjenega dela. Od obsežnega arhivskega fonda mestne občine ptujske iz let 1880- 1945 je bilo v letu 1962 podrobno pregledanih in urejenih 140 svež- njev s približno 70.000 spisi, pi- sanih v nemščini in v težko čit- ljivi gotski pisavi. V arhivsko skladišče je bilo prevzetih 675 arhivskih enot ar- hivov ukinjenih občin nekdanje- ga ptujskega okraja. Urejenih je bilo nekaj manjših fondov v količini 15 dolžinskih metrov in izvršeno mnogo pisar- niškega in drugega dela izven delovnega načrta, V zvezi s pripravo Vodnika po arhivih v Sloveniji so bili ugo- tovljeni naslednji podatki: arhiv vsebuje 2.820 svežnjev arhivskega gradiva in 3.800 zvezkov uradnih ■knjig v skupni dolžini 491 me- trov, Razen tega še hrani 2.265 mikrofilmskih posnetkov 'arhiv- skega gradiva s ptujskega po- dročja. To gradivo je pridobil ar- hiv v zvezi z izvršenim študij- skim delom v avstrijskih arhi- vih v letih 1958-1960. Za leto 1963 imamo razen že začetega urejevalnega dela v na- črtu napraviti pregled nad regi- straturami (arhivi) vseh javnih organov, zavodov, podjetij, orga- nizacij itd. na področju občin Ptuj in Ormož. Arhiv je pripravljen — to je njegova dolžnost po statutu — prevzeti vse tiste dele registratur (arhivov), ki zavodom in podjet- jem niso več potrebni za njihovo poslovanje in so jim pogosto sa- mo v napotje. V ta namen se bo- mo v tem letu pismeno in tudi osebno obrnili na vse tiste, ki v svojem poslovanju ustvarjajo ar- hive kakršnekoli vrste in vse- bine. In kje vas žull čevelj - ako vas sploh žull? Čevelj žuli človeka — ne samo zastopnic nežnega spola sedaj v predpustnem času — ali na peti ali na prstih ali na obeh mestih hkrati. — Tako nekako je tudi z nami. — Prva bolečina: kadri »Kadri rešujejo vse« — je bilo splošno priznano geslo še pred nedavnim. Menda pa to geslo dr- ži še danes, v času poglobljenega prizadevanja za dvig storilnosti v gospodarstvu, za povečan izvoz in za kvaliteto. Tudi na skromnem in nič za- vidanja vrednem področju kul- ture in prosvete je stvar ii>ta. Kadri res rešujejo vse. Tega fe bomo morda bridko zavedli šele čez pet ali deset let. 2e zdavnaj so mimo tisti časi, ko je bila služba arhivarja samo nagrada za može z različnimi zaslugami, ki so tako rekoč brez vsakega dela dobivali lepe me- sečne prejemke in bili nameščeni v arhivu. Toda miselnost iz ne- davne dobe, da je za arhiv dober vsak tisti učitelj, profesor ali druge vrste uradnik, ki je bil na svojem delovnem mestu zaradi te ali one pomanjkljivosti neu- poraben ali nezaželen, se še ve- dno ni povsod umaknila spozna- nju, da delo v sodobni arhivski ustanovi zahteva celega človeka: njegovo specializirano strokovno znanje ter krepko zdravje, zlasti krepka pljuča in oči. (Kdor tega ne verjame, ga vabim, naj nas pride obiskat v arhiv v delovnem času, pa se bo kmalu prepričal, kje je resnica). Ptujski arhiv je dolga leta Imel samo enega strokovnjaka in ene- ga honorarnega pisarniškega uslužbenca. Danes delajo v arhi- vu že trije stalno nastavljeni ar- hivski delavci, dva za strokovna in eden za tehnična pomožna de- la. Nujno je zavodu potreben še en uslužbenec s srednjo strokov- no izobrazbo, ki se bo posebej posvetil urejanju novejših arhiv- skih fondov od leta 1918 dalje. Vod.stvo zavoda se trudi, da bodo že s finančnim načrtom za leto 1963 zagotovljena denarna sredstva za nastavitev tega usluž- benca. S Druga bolečina: arhiv- ski prostori Ze sam pogled ix> pisarni in njeni predsobi vam pove dovolj. Vsepovsod nakopičeno, nametano, naloženo arhivsko gradivo visoko gori do stropa. Kaj pravijo k te- mu arhivski inšpektorji in drugi obiskovalci iz Ljubljane, Zagre- ba, Maribora in od drugod? Marsikomu se zbudi na licu ra- hel nasmeh, ki si ga ne moreš prav razložiti. Ali je to izraz so- čutja, kritike ali česa drugega? — Kolektiv zavoda pa sprejema ogroženo gradivo, arhive likvidi- ranih podjetij, obrtne zbornice, itd. in ga kopiči, kopiči, hoteč morda zgraditi miniaturen babi- lonski stolp v svojih dveh arhiv- skih prostorih v starodavni zgradbi visoko nad Dravo, — Tamle za arhivskimi policami v pisarni pa se širita dve lepi sobi — kakor vabljiva zelenica sredi puščave —, ki sta pred desetimi leti po naklonjenosti uprave mu- zeja postali zasilno stanovanje tričlanske družine. Skozi šest dolgih let se že borimo za ti dve sobi; v letu 1963 bo končno ob- čina omogočila zasebni stranki preselitev drugam. Tedaj si bomo vsaj za silo oddahnili, čeprav še vedno ne bo rešeno končno vprašanje arhivskih prostorov za obdobje prihodnjih desetih do dvajsetih let. Res je zgradba nekdanjega do- minikanskega samostana dovolj prostorna za vse tri ptujske kul- turne zavode: muzej, knjižnico in arhiv, vendar še vedno stanuje v njej nad 20 družin, ki jih name- rava občina postopoma izseliti in jim omogočiti stanovanja drugje. Pravijo, da je vsak začetek te- žaven. Zato bi radi čimprej uča- kali tisti dan, ko se bo ta akcija res začela uresničevati. Obljubljamo vam, da vas bomo tistega dne telefonično poklicali, da pridete opremljeni s fotograf- skim aparatom in z bliskom ter morda celo z magnetofonom. Le tako boste lahko ujeli znamenit zgodovinski dogodek v obliki in zvoku in ga ohranili poznim po- tomcem — v spomin in opomin. J. V. Spelca Kune: Popevka noci v barski sobi je vladal zatohel zrak, slišalo se je trkanje kozar- cev in ukazujoči glasovi gostov. Na plesni oder je stopil moški in navzočim sporočil: »Vaša priljub- ljena Anni je zbolela, nadomesti- la jo bo mlada in prikupna Suzi.« Moški so začeli godrnjaje mrmra- ti, želeli so videti Anni, marsika- teri od njih je celo prišel samo zaradi nje. Njene zelenosive oči so mamile, njeni skoraj ognjeni, rdeči lasje so vabili, njene grudi, ki so se dvigale pod ozko obleko, so dražile in obljubljale nepojm- ljive slasti. Kadarkoli je stopila med svoje poslušavce, je njena bližina omamljala, še celo njen nekoliko hreščeči glas je opajal. In sedaj je ta Anni zbolela. Ubo- žica! Kdo ve, katera nespametna debeluška jo bo nadomestila! Na mah je prenehalo godrnja- nje, ko je stopila v dvorano než- na plavolaska, ki je bila videti še skoraj deklica. Zapela je ži- vahno popevko, toda na njenih ustnicah je lebdel žalosten smeh- ljaj. Ne njena postava, njen meh- ki, božajoči glas je očaral moške in ženske. Nekatere ženske so z zavidanjem gledale vanjo. »Dež, dež, mlakuža pri mlakuži, vražje vremelc je godrnjal mlad moški, ki je nagnjen močno na- prej hitel po cesti in preskako- val tu in tam lužo. Njegova ob- leka je bila kar pošteno premo- čena. »Tukaj je bar, za nekaj tre- nutkov bom stopil noter in se pogrel s kozarčkom žganja,« je pomislil mladi mož in se že čez nekaj hipov nato znašel v baru.. Ne meneč se, kaj se dogaja okoli njega, se je napotil naravnost proti točilni mizi. Med pitjem so prihajali kljub hrupu v njegovo uho najprej le lomi j eni zvoki barske pevke, vedno bolj so se stmjevali, tudi hrup se je pole- gal in nenadoma so zaplavali Ci- sti glasovi v vsem prostoru. »Ka- ko lep glas, nekje sem ga že mo- ral slišati. Le kje?« je razmišljal mladi mož. Stopil je v sosednji prostor in zagledal pevko. Čudno mu je postalo pri srcu. Da, pozna jo, to je ona ,., Suzi... Sonce, sonce in morje, ladje, galebi, kopalci na obali in smeh. Mlad fant in dekle ležita ob oba- li, okoli njiju je pesek, je sonce, pred njima morje. Dekle je za- mišljeno. Ze drugič jo fant vabi, da bi zaplavala skupno daleč v morje. Ob drugem vabilu se de- kle zazre fantu v oči in pričailu- joče in plaho skoraj neslišno izda svojo skrivnost. »Otroka?! Kaj si neumna? Le kaj bova z otrokom? Ne maram otroka. Razumeš?« ves jezen vzklikne fant. Nič več ni sonca med njima in fantova lju- bezen je odplahutala kot plašen ptič. »Nikar ne joči, punčka moja! Si hudo lačna? Mama bo odšla in ti prinesla kruha in... Nič ne bodi žalostna, ker mamice ne bo, mamica se vrne ...« reče mlada mati, skoraj otrok je še. Kadar- koli pa odhaja mati v večernih urah in se vrača v pozni noči, o tem mala punčka nič ne ve, slad- ki sen ji je zastrl njene velike, modre očke. V baru so izzveneli zadnji akor- di, pesem mlade pevke je utihni- la In gostje navdušeno zaploeka^ jo. Nežni glas je osvojil vse. Sle- di pesem, ki poje o nezakonski materi in mlada pevka — Suzi se spomni svoje zlatolase punčke, ki ima sedaj dovolj kruha in tudi marsičesa drugega. Mladi mož, ki ga je njen glas zvabil v barski prostor, si po- tegne z roko preko vlažnega čela. Plača in odide v vlažno noč. Nekaj ulic naprej je njegov dom. Vsto- pi, v kuhinji pozdravi mlado že- no sedečo pri mizi. »Bala sem se že za te,« de mlada žena ter se vprašujoče zagleda v njegov raz- mišljeni obraz. »Nič kaj dobro se ne počutim,« ji pravi mož, jo po- ljubi in i>ove, da ne bo nič ve- čerjal ter stopi v sobo. Kar oble- čen se vrže na posteljo, v ušesih pa mu kar naprej in naprej zve- nijo glasovi popevke, pred očmi mm je stalno podoba mlade bar- ske pevke. Spomni se morja, sonca, peska... Kako prazen človek je bil, kako kruto je znal ravnati z drugimi. »In sem mislil, da bom srečen brez nje, da me bo osrečil denar. Le kje je otrok, moj otrok?« Za zastrtimi okni nekje spi svetlolasa, modrooka punčka. Mor- da sanja sedaj o svoji mami. V temno noč pa odmeva žalost- na popevka o materi brez moža, o otroku brez očeta... V BUKVI SPRAVUENI P(mB\ Ivan Felzer iz Vinskega vrha 64 (Miklavž pri Ormožu), logar Kmetijskega kombinata je bil le- ta 1961 pri poseku bukev in dru- gega drevja v Malem Brebrovni- ku. Takrat je bilo podrtih tam več bukev, ki so morale iz gozda zaradi starosti. Pri panju so ime- le v premeru do 1,30 m, vsaka pa je dala vsaj 12 klub. metrov lesa. Podrte bukve so bile razžagane na metrske dele. Pri cepanju v polena je Ivan Felzer ugotovil, da Imata dve bukvi posebno za- nimivo srce. Pri teh dveh dreve- sih se je srce odločilo od ostalega lesa. V lubje na srcu je bila ne- koč vrezana podoba gradu, na drugem pa kapelice. Najzanimi- vejše pa je, kako se je moglo ohraniti srce z vrezano podobo v sredini bukve in kako je sploh mogel zrasti les okrog obeh src. Srci imata premera okrog 30 cm, debli pa sta imeli po 1,30 m. Po- dobi sta bili 1 dm nad zemljo in sta visoki nad 30 cm. Vrezani sta bili samo na polovico obsega mladega drevesa. Podobi varuje sedaj Felzer doma kot okrasek v predsobi. Po mnenju gozdarskih strokov- njakov kombinata in po rasti le- sa sta morali biti blukvi stari do 200 let, zrezljanl podobi pa vsaj 150 let Možno je, da je neznani umet- nik legel v prijetno bukvino sen- co ter v svoji umetniški fanta- ziji zrezljal podobo pravljičnega gradu in bližnje kapelice. Ivan Felzer je o najdbi obve- stil gozdarske strokovnjake Kom- binata, vendar zanjo nI zvedela širša javnost, čeprav je mogoče ta najdba edinstven primer v zgodovini gozdarstva. VJ DUKAJ, DUKAJ. NOGA ZUTRA NEDE TOGA Ko sem bil kot mlad usluž- benec leta 1919, t, j, tik po prvi svetovni moriji, poslan po kon- čani šoli iz Ljubljane v vas sre- di Slovenskih goric, nisem jni- slil, da so kraji in ljudje, ki sem jih tamkaj spoznal, tako raz- lični od onih na našem zahodu. Vas (s tem mislim središče žup- nije ali fare) se lahko imenuje Sv. Anton ali Sv, Tomaž, Sv, Bolfenk ali Sv, Miklavž — vse- eno. Tam stojita osnovna šola in cerkev druga poleg druge. Hiše so na kupu, med njimi so tri, štiri gostilne, dve, tri trgo- vine, orožniška postaja in fi- nančna kontrola. Društev skoraj ni, morda je gospod kaplan ustanovil katoli- Iko-prosvetno društvo, ki ob ne- deljah po večernicah prireja igrice, ki pa so navadno ravno tako pobožne in monotone ka- kor večernice same. Piirga (ta- ko se navadno imenuje središč- na vas) se zbira ob večerih v gostilni. Prihajajo nadučitelj, orožniki, financi, poštar, kak trgovec in uglednejši piirgarji. Kadar je kaj posebnega, npr. puranova p>ojeaina, se zbero polnoštevilno. Se župnik pride in učiteljice. Mladine skoraj nu V tistih časih so se kmečki fant- je in dekleta izživliali na vaso- vanjih, kožuhanju, kolinah, pro- ščenjih. Puran je bil masten, da kaj. In kar je bilo poleg: poga- če s sirom in vrhnjem, pečene v kmečki peči, dobra kapljica. Kaj bi našteval! Bilo je mnogo dobrot in boljših, kakor so da- našnji sendviči in narezki, hre- novke in kramiske. In pristna kapljica iz velik^a lajgva je bila boljša kakor današnje bu- teljke, pa čeprafv imajo zlate etikete. (Bil sem mlad.) Puranova pojedina, ki je tra- jala čez poliioč (župnik je od- šel že prej, ker je moral zju- traj tešč maševati) je bila iz- hod iz dolgočasne enoličnosti življenja v piirgi. Plesalo se je tudi, pa vse se je vršilo nekam >spodobiio<. V predpustnem času so bila gostiivanja. Ob ponedeljkih se je pripeljala vrsta tudi do dvaj- set kolesljev, pred katere so bi- le vprežene rejene in spočite kobile, vse >nacirane< z nazno- barvnimi trakovi. Šege in na- vade okrog teh gostiivanj sc bile že večkrat opisane. Danes ti običaji izginjajo. K poroki se danes gostiivanjščeki pripe- ljejo z avtobusom. In gostija ne traja več tako dolgo kakor ne- koč. Vse se opravi bolj na krat- ko. Tudi koline so poživljale dol- ge zimske dni in večere. Bil sem včasih povabljen in še da- nes ne pozabim dobrot, ki jih je nudila miza ob takih prilož- nostih. Najprej okusna juha iz svinjskega hrbtišča z domačimi rezanci, potem hrbtišče. Kak užitek, obirati tako hrbtno kost in srkati iz nje sladki mozeg! Potem pride na vrsto pečenka, recimo mrežna pečenka in sola- ta, začinjena s pravim bučnim oljem. Nazadnje so tudi že po- gače^ na mizi. Sit si že, pa še posežeš po njih. Zdaj se je treba malo oddahniti. Dobra kaplji- ^ zdravice in šale nam vliva- jo dobro voljo in posp>ešujejo prebavo. Ce prinese kdo od so- sedov še mehe (harmoniko), in se malo zavrtiš, potem se lah- ko spet nsedeš k mizi. Proti polnoči prinese gospodinja pe- čeno perutnino, koline, nadeva- ne s kašo pa še potico. Postread si, duša! Dukaj, dukaj, noga, zutra nede toga! Tudi kočar si je privoščil koline in se pove- selil v družbi s prijatelji in znanci, pa čeprav so že prvi večer pojedli pol prašiča. Ne smete mi zameriti, če v tem sestaivku pisem o užiitkiih s področja kolin, gostij, puraino- vi!h pojedin. Saj naš človek v Slovenskih goricaJi ni noben za- pr^ljivec in pKJŽeruh, ampak priden, delaven, vairCen gospo- dar, ki pa si ob svojem ižsu le piTivošči, kar miu daje aetnlja. ki jo skozi vse leto s trudom ob- deluje. Sdcer se danes tudi koline opravijo bolj ekonomično. Me- so v tunko, klobase v dim, za- seka se mora sikrbno spraviti! Poileti ob žetvi, mlačvi in koš- nji in pri vsakršnem delu mora gospodinja postreči s tečnim' prigriBkom. N. K. ) OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne- .pričakovano se odločite za važen [življenjski korak. V ljubezni imate >srečo, ki je niste pričakovali. V ^službi presenečate s svojo natanč- .nostjo. Na vas misli oseba, ki ste 'jo pred nedavnim spoznali. Po >ravnanju z denarjem vas štejejo ^med varčevalce. Zelo neradi se hvalite. Z lahkoto odpravite ne- 'všečnostl, ki so vam delale pre- ^glavice, ; BIK (od 21, 4. do 20. 5.) Uspeh 'pri delu vas spravi v dobro voljo. ^Najraje ste v družbi, ki vas pozna LŽe iz otroških let. Čakate na re- šitev važne zadeve. Važnejši živ- ^Ijenjski načrti se vam izpolnijo. ^Včasih premalo mislite na svoje zdravje. Poskušajte razumeti Iju- 'di, ki imajo v vas zaupanje. Sreča ►vas spremlja v družinskem žlvlje- ^nju. I DVOJČKA (od 21, 5, do 20. 6.) 'Zrastli ste v skromnih razmerah, t ki so vam dale mnogo koristnega ^na življenjsko pot. V težavah radi pomagate bližnjemu. Včasih ste ►preveč sramežljivi. Privoščite si iveč razvedrila. Zaradi občutljivo- ,sti si več očitate, kot je potrebno. Lastne Izkušnje so dragocene, ven- *dar vam izkušnje drugih lahko prav tako koristijo. I ' RAK (21.6. do 22.7,) Raje obuja- >te spomine, kot mislite na lepe ^bodoče dni. Spoznali boste osebo, ki bo zelo vplivala na vas, Po- •vabljeni boste v prijetno družbo. iRaje tvegajte kot odlašajte, Ce se vam neka] ne posreči, ne obupajte, podcusite zopet, ko boste dobre •volje. Dober nasvet vam lahko da samo prijatelj, ki vam je pri- pravljen tudi pomagati. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Lahko se vživite v nove okoliščine. Dru- žinske razmere ste si dobro uredi- li. V službi ste natančni. Pišite osebi, ki ji dolgujete odgovor. Privoščite si po delu nekaj po- čitka. Vaš zgled je najboljši nasvet drugim. Z denarjem bodite pre- vidnejši, DEVICA (od 23. 8. do 22, 9.) Ne- komu dolgujete več spoštovanja, kot mu ga Izkazujete. Prilika za izboljšanje gmotnega položaja. Radi pomagate bližnjim pri delu, ker Imate bogate izkušnje. Iskre- nost cenite, čeprav zaradi nje več- krat trpite. V službi odgovorno delo. Potovanju se lahko izognete. Dolžni znesek vam naj ne po- vzroča preveč skrbi. TEHTNICA (od 23, 9, do 23, 10.) Težave v družini minejo. Hitro radi pozabite na neprijetna doži- vetja. Tdlažlte tudi, ko vam sa- memu nI lahko. Ne zanemarjajte svoje zunanjosti. Iskra ljubezni se razvname v plamen. Cesar si sami ne želite, drugim ne privoščite. Finančne skrbi se bližajo koncu. ŠKORPIJON (0324.10. do 21. It.)" Nevšečnosti so vam prihranjene zaradi dobrih lastnosti. Koristilo vam bo večje zaupanje v lastne sposobnosti. Obišče vas sorodnik. Radi vidite osebo, ki jo imate zelo v čislih. S svojo marljivostjo ste preveč razvadlll soddavee. Na Izpitu boste dobro opravili. Jezite se nad lastno neodločnostjo. Ob- veščeni boste o važnem dogodku v sorodstvu. S1RELEC (od 22, 11. do 21. 12.) Sreča v družini. Težko vas priza- dene neobzlrnost v službi. Razli- kujete naklonjenost od vdanosti prijatelja. Enkratno razočaranje vam je zadoščalo za spoznanje res- nosti življenja. Lotite se težke na- loge, z uspehom presenetite. Ceni vas krog znancev, ki ste jim bili v težavah v pomoč. Poleti boste daleč potovali. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Kupljeno vozilo bo vplivalo na vaš bodoči način življenja. Z dobro uslugo se nekomu prikupite. Zara- di gmotnih sredstev ste sklenili novo prijateljstvo. Otroci vas Ima- jo zelo radi. Pomagate lažje kot svetujete. Počasi se otresete škod- ljivih predsodkov, V gospodarstvo ste se tako vživeli, da zanemarja- te dom, ! VODNAR (od 21, 1, do 19. 2.) Večkrat ste presenečeni kot razo- čarani, Svojih občutkov radi ne tolmačite. Z denarjem nimate po- trpljenja. Navajeni ste ocenjevati besede po dejanjih. Aprila prej- mete razveseljivo pošto. Ne jezite sc, če ne gre vse po vaših zamislih tefi drugi radi pokažejo svoje spo- sobnosti. I RIBI (od 20. 2, do 20, 3.) Redko tožite nad svojimi skrbmi. Iskren prijatelj vam napravi koristno uslugo. Za uvidevnost so vam vsi hvaležni. Ne ukvarjajte se z mi- slimi, ki vas spravljajo v slabo voljo. Bodite vztrajnejši pri svo- jih zamislih. Ljubezni posvečajte več časa. Stran 6 TEDNIK Ptul. dne 1. marca 1963 Ormož brez spomenika NOV Prejšnjo soboto je bil občni zbor ZB NOV občine Ormož. Po- ročila in njihove razprave so pokazale, da v občini še vedno ni dovolj razimievanja za člane ZB NOV, kar se povsem odraža v tem, da bivajo le vedno trije čla- ni ZB NOV z majhnimi otroci pri Tomažu, v Središču in Ormožu z družinami v za zdravje škodljivih stanovanjih. Temu perečemu pro- blemu občinski ljudski odbor po- sveča vso skrb, toda zaradi ob- jektivnih razlogov bo to vprašanje rešeno komaj letos z zgraditvijo 32 stanovanjskega bloka v Ormo- žu. V občini je 430 članov ZB NOV. Ormož v obdobju 17 let od osvo- boditve do danes še nima spome- nika NOV. Komisija za rešitev tega vprašanja obstoja že nekaj let, vendar ni nič znanega o nje- nem delu. Nekateri državljani si želijo pri- dobiti na račun lažnivih podat- kov iz narodnoosvobodilnega boja priznanje enojne ali pa celo dvojne delovne dobe. V ta namen že več let vlagajo prošnje na ob- činski zbor ZB NOV. Občinska organizacija ZB NOV šola 8 otrok padlih borcev in 2 otroka staršev- žrtev fašističnega terorja. Veliko zanimanje so na občnem zboru člani ZB NOV pokazali za klimatsko zdravljenje. Vlado Zidarič ŠPORT KOŠARKA v telovadnici ESS Ptuj je bilo v nedeljo dopoldne precej živah- no. r dolgem času je bila v Ptuju zopet reviia košarke — košarkarski turnir, na katerem so nastopile ekipe ESS, gimna- zije in RK »Drave«. Presene " i- vo so prvo mesto osvojili roko- metaši in potrdili, da so tako tudi dobri koš ' -ji. DRAVA — ESS 75:35 (39:18) V prvi tekmi turnirja s^^a se srečali ekipi ESS in Drave. Ro- komet-ši so brez večjih težav zmagali z visokim rezultatom, saj so bili tudi fizično močnejši od r—^jih nasprotnikov. Postavi ekip: DRAVA: Zemlji?^ 24. Ročak 6, Kotnik 6, Safranko, Zlender 42 in Križe. ESS: Tovornik 16, Kovč 7, Masten, Kajnih, Pi=