PRIMORSKI DNEVNIK
Akk a plačana v gotovini p nA «.
^ postale i gruppo - Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 79 (8481)
TRST, sreda, 4. aprila 1973
PRIMORSKI DNEVNIK )« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njesov predhodni!: PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novemhra 1943 v vasi Zatrli nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5.	DNEVNIK JSSiiST EmS
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tlakami uSlovenijan pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini	p
Po delovni pogodbi so na vrsti reforme
y ključna faza petmesečnih I njen. Ni torej krivda pri de-
f7Q cnonn rri i w-> r\ 1 o Trni Vi Irri efo TT"lr O 1 rt AO	ll+Q_
Pogajanj za sporazum o gg„ klovni pogodbi poldru-lavc 1Q'i^i0ina kovinarskih de-J® trajala več kot 60 ur šl0 j/^-^nega zasedanja. Ni Sij/ si je morda kdo mile^ Zta tradicionalni špekta-temveč za odločilni spo-- dolgotrajnega boja.
ki so sedeli za mizo taj	J© gorelo pod noga-
^9dt ed’VS8m Pa delodajalcem. siMm111 so se strokovnjaki cev nat°V ™ zvezfe industrij-Prepirai| za vsak člen devico P°®°(dbe in računali, ko-Vsaka novost stane lastil’ so tovarne v Milanu, Tu-tn drugih večjih (l^j^^skih mestih zastražili Bj C1- V notranjosti podje-slcn^v. P°te(kale «neprefcinjene irij o“®n'e», kar v bistvu porne-tiajv a.Se je začenjala zasedba v ti industrijskih obratov titort'lb' ®traže so stale pred v ,pIAT — Mirafiori, OM, bi a drugih tovarn. Kdo ga,ja_. todaj upal prekiniti poiti h J.a’ kdo bi vstal od mize sinrtiK®1’. da ?re spat? Da je Seojj, a™* Položaj po petih me-
fletovnioP°P,ada '
za kovinarsko Ostrei-° Pogodbo prešel v naj-Vlal(ja s° faz° Sl° ve'deh vsi, tudi P^domkateri se je začelo ne-3al a muditi. Prve polemike, so ^ Zrahljale koalicijo, ji ni-bove 0P^ščale, da bi tvegala tovarn^0®116 tavke ali zasedbo Sovorii'-0 .kateri so jasno spre-zbor 1 smdtkalni delegati na je	v Firencah. Tako
dej d?1 minister Coppo prebe-bii j 6 n°oi in se končno vr-®Cfrh 'Okajene dvorane s ko-Papirja v rokah.
čela ^stein trenutku se je pri-ččijj °va faza delavskih skup-0 vJv? t0iVarnah in SoV£
godbo narji dose§k že s po-Sefctor Za dirzavni industrijski Uta ■ ■ ■Enakopravnost, oziro-bradrdi! s^ez za delavce in PisčUrv Ureien prehod iz ene Važaih6 kate£°riSe v drugo, niz socialnih pravic delav-2a Za Proizvodnji. Sporazum hačela • sektor ponavlja ta belce ln- to,rej Priznava, da ni ^avnihPriviIigiran6 elite« v dr-jev dr, tovarnak in «kovinar-P>h. o razreda« v zaseb-kaiti eveda so neke razlike, vitiarsvfSablli sektor je v kolik, m, 1 mdustriji bolj razno-
šestdesPfl04-Pl^T s sv°iimi st°-lnaie tisoč delavci, pa tudi
vseh- ■---111 razprave
, 0llm sporazuma. Glavno
PetdeJ^^rtniške delavnice s
>»cv‘~ -...........-
avlja pravica do dopolnil-
sto uslužbenci. m elastičnost
Do-
je torej u-jo tudi sicer
odp^
Pega	—— — j. „___
lavstai?0razumevanja preko de-^n svetov.
diicaK^koli že, zaključek sin-Vibar?ega sP°Pada z zmago ko-dejstv V _ostaja neizpodbitno je hii°’ -^e od vs,ega začetka Preizif?'-Jasn° vsem’ da Sre za StvcJ, sanie moči med delav-3n vln . na eni ter gospodarji stih na drugi strani. V še-
ke, tiiTc5601^ -S0 si sledile stav' drup-u,11 spiošne ob zavezništvu
in .rqstrok’ Policijski napadi Proimv^ Prijave, odpusti in do I?acl]e' B°j se je zaostril So vi a?nosti. toda delavci ni-& siTb- Bredvsem zato, ker Pje LT b°,JU razblinile še zad-Vladai rt^lke ln ^ v vseh predikati dUh stmjenosti, duh sin-ame enotnosti.
Ni 'm
vsakom°; t0 m0ra biti jasno lir mes^’ Samo za 16 tisoč
fee^e une?f P°ViŠka’ sa’ je tenia it P tevamo razvredno-
žrtvovai evLkavnjem polletju) spora k kovmar aa ta
iSTS? -160 tisoe lir v stav-
sti na ri j® za razmerje obla-ka za t0 °™e™ mestu, škrat-janste	^ bodo imeli itali-
Pri reoro»UStrij.Ci. proste roke t>elavcd jfnizacijJ. Proizvodnje. Pozicji e v ^ Pnborili važne Pa	0 }e reorganizacija
Soča- mV>radun danes nemo-
industriitv20 dobička Po moral je astnJski magnat iskati drug-
Po vnl-na Stežaj odPira celot-
P°darski?h nj6f družPenih in gos-arskih reform v Italiji.
pr^ dliUgih evropskih državah, dela avaj0 sam|i industrij ci so
Sr s ”
lavcih, ki stavkajo, če je italijansko gospodarstvo v krizi, temveč v zgrešenih in omejenih investicijah, v zgodovinskih protislovjih italijanskega kapitalizma.
Tu je odgovor delavskega razreda dovolj jasen: gospodarski dvig je možen, če se v državi uveljavijo reforme — stano vanj sika, davčna, zdravstvena, šolska; če se torej lotimo večjih družbenih investicij, za kolektivno potrošnjo in preko le-teh preusmerimo tudi gospodarstvo, ki je zašlo v slepo ulico. Reforme pa nas vračajo spet na politično raven, kajti zanje je potrebna politična volja in ustrezna vlada. Andreotti jeva z liberalci prav gotovo ne.
STOJAN SPETIČ
Sporazum o novi delovni pogodbi kovinarjev velika zmaga enotnega sindikalnega gibanja
Sindikalni voditelji poudarili izreden pomen pogodbe za vse italijanske delavce - Povišanje plače in važne normativne pridobitve, ki krepijo vlogo delavcev v podjetjih
Ugodni odmevi za ureditev sindikalnega spora v zasebnih kovinarskih podjetjih
RIM, 3. — Dosežen sporazum o osnutku nove delovne pogodbe kovinarskih delavcev zaposlenih v zasebnih podjetjih, je vzbudil v Italiji veliko zadovoljstvo ne samo v sindikalnih krogih, temveč tudi v vseh naprednih in demokratičnih političnih strankah. Vsi današnji komentarji in izjave poudarjajo, da so delavci v šestmesečnem boju dosegli veliko zmago, ki znatno presega vrednost dosežene višje plače, ker so vsilili delodajalcem nove razmere v podjetju.
i je velik uspeh, ki presega politič-1 kov in članov delavskih predstavni pomen zmage leta 1969. Lama niških teles, zlasti v največjem ita-
Trije tajniki enotne federacije kovinarskih delavcev Trentin, Carnitti in Benvenuto so izjavili, da pomeni sporazum zmago kovinarjev. Po njihovem mnenju, sporazum o novi delovni pogodbi, ki je bil dosežen preteklo noč, ima večjo vrednost kot sporazum iz leta 1969, ker se je sedanji spopad razvil v mnogo slabšem gospodarskem in socialnem položaju, kot pred štirimi leti. Hkrati pa trije sindikalni voditelji ugotavljajo, da pogodba vsebuje zelo važne normativne člene in postavlja temelje za razvoj in i razčiščevanje vprašanj o preobraz-| bi delovnih odnosov, o politiki za-
poslitve in o razčlenjenih pogajanjih. Ta izredno pomembna zmaga,
so izjavili trije tajniki, bi ne bila dosežena brez obstoja enotnega in zrelega sindikalnega gibanja, ne samo kovinarjev, temveč vseh sindikatov.
Glavni tajnik CGIL Lama je danes komentiral dosežen sporazum za delovno pogodbo kovinarjev v zasebnih podjetjih z ugotovitvijo, da je to velik uspeh delavčev. Lama je izjavil, da je ta delovna pogodba skoraj enaka pogodbi delavcev zaposlenih v podjetjih z državno udeležbo. In prav v temu
•iiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinininiiiiimmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHMMiiiiiiuimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiMHiiiiiiiiiiiiiiMi
RESOLUCIJA OSREDNJEGA VODSTVA PSDI
Pobude socialdemokratov za dvogovor s socialisti
Pieraccini (PSI): Socialisti se ne bodo izognili predlaganemu srečanju
RIM, 3. — Osrednje vodstvo PSDI je o-b današnjem zaključku razprave o poročilu glavnega tajnika Orlandija o sedanjem političnem položaju in o predlogih Ta-nassija za obnovitev leve sredine sprejelo zaključno resolucijo, za katero je od 19 navzočih članov samo eden glasoval proti.
Resolucija poudarja potrebo, da se pustijo odprta vrata za dvogovor s socialisti. Potem ko govori, da je sedanja Andreottijeva vlada opravila svojo nalogo v «težkem zasilnem trenutku«, resolucija socialdemokratskega osrednjega vodstva poudarja, da vlada ni v stanju, da bi lahko rešila veliko število vprašanj, ki pretresajo italijansko družbo in še posebno zajamčila tisto politično trdnost, brez katere ni mogoč gospodarski napredek države. Resolucija poudarja, da je treba sedaj preveriti razpoložljivost PSI za politiko leve sredine.
Zato je osrednje vodstvo PSDI pooblastilo tajništvo, da da pobudo za dvostranska srečanja s strankami sedanje vladne večine in s
iiiiuiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiimiiiiiimiimmmiiiiamiiii
SZ izstrelila vesoljsko postajo saljut 2
MOSKVA, 3. — Sovjetska zveza je danes z uspehom izstrelila vesoljsko postajo «saljut-2», ki trenutno leti okoli Zemlje z naslednjimi parametri: apogej 260 km, perigej 216 km, za en krog okoli našega planeta pa rabi 89 minut.
Prvi saljut so Sovjeti izstrelili aprila 1971, tir, v katerega se je vrinil pa je bil zelo podoben sedanjemu. Štiri dni po izstrelitvi saljuta, so izstrelili vesoljsko ladjo sojuz 10, ki je imela tri člane posadke. Ladja se je takrat priklopila vesoljski postaji in skupaj sta leteli nekaj ur, nakar se je sojuz vrnil na Zemljo. 6. junija pa so izstrelili sojuz 11. V njem so bili tudi trije člani posadke, podpolkovnik Dobrovolski, inženir Volkov ter inženir Pacajev. Tudi sojuz 11 se je priklopil vesoljski postaji in ostal v vesolju skupno 24 dni, nakar se je vrnil na Zemljo. Polet in povratek sta potekala v najlepšem redu, ko pa so vesoljsko ladjo odprli, so ugotovili, da so trije vesoljci mrtvi. Preiskovalna komisija je ugotovila, da so trije možje umrli zaradi nenadnega bbskovitega znižanja pritiska v ladji. Nesrečo je menda povzročila hiba v zapiralnem sistemu.
Od takrat Sovjetska zveza ni več izstrelila nobene vesoljske ladje s človeško posadko, čeprav je dosegla vrsto uspehov z raznimi sondami, ki so poletele na Luno, Mars in celo Venero in od tam posredovale na Zemljo dragocene podatke. Poročilo sovjetske tiskovne agencije TASS za sedaj ne daje nobene podrobnosti o novi izstrelitvi, domnevajo pa, da bo Sovjetska zveza v prihodnjih dneh izstrelila vesoljsko ladjo, ki se bo priklopila saljutu.
PSI in je že na seji določilo delegacijo, ki jo sestavljajo predsednik, tajnik in namestnik tajnika stranke, da zastopajo PSDI na predvidenih sestankih. Na teh sestankih, pravi resolucija, bo treba proučiti dejanski politični položaj v državi in perspektive za obnovitev levosredinske koalicije z udeležbo socialistov.
Po seji osrednjega vodstva je tajnik PSDI Orlandi izjavil, da bodo že v prihodnjih dneh pismeno sporočili ostalim strankam predloge PSDI in jih povabili na sestanke.
Načelnik senatorske skupine PSI Pieraccini pa je danes izjavil, da so predlogi socialdemokratskega vodstva za sklicanje sestankov med strankami leve sredine sprožili med raznimi političnimi silami akcijo za rešitev hude krize, ki pretresa državo. Pieraccini je zagotovil, da se socialisti ne bodo izognili temu srečanju, ker menijo, da je v korist celotne države, da se spremeni pot in uresniči politika reform.
Zanimiv je tudi članek, ki ga je napisal predsednik vlade Andreotti za revijo «Concretezza», v katerem poleg drugih vprašanj obravnava tudi socialdemokratske predloge za navezavo stikov s socialisti za morebitno obnovitev levosredinske koalicije. Andreotti se boji, da bi lahko izjave nekaterih demokristjanskih voditeljev povzročile med socialdemokrati, liberalci in republikam bojazen, da krščanska demokracija noče spoštovati prevzetih obveznosti. Glede socialistov pa Andreotti pravi, da so naivni vsi tisti, ki si delajo iluzijo o njihovi razpoložljivosti.
Ustaši zopet na delu
GOETTEBORG, 3. — Dve še ruj identificirani osebi sta danes zjutraj napadli hišnika jugoslovanskega konzulata v Goetteborgu, 46-letnega Vasilija Paniča v trenutku, ko je stopil iz pošte, kjer je dvignil pošto za konzulat. Napadalca sta Paniča udarila z nekim trdim predmetom, da je izgubil zavest, potem pa sta pobegnila, verjetno ker sta zapazila, da nekdo prihaja. Hišnika Paniča so v nezavestnem stanju prepeljali v bolnišnico, a se sedaj že dobro počuti. Policija je takoj uvedla preiskavo. Domnevajo, da gre za terorista, ki sta skušala hišnika ugrabiti.
je poudaril, da celotno sindikalno gibanje v Italiji potrebuje danes podporo močne stroke kovinarjev, da bo lahko nadaljevalo boj za večjo zaposlitev in gospodarski razvoj.
Glavni tajnik CISL Storti pa je dejal, da je treba pri tej dolgi in odločni bitki kovinarjev upoštevati predvsem najvažnejše politično dejstvo, da je prišlo do najtesnejšega sodelovanja med celotnim sindikalnim gibanjem.
Tajništvo UIL pa je objavilo sporočilo, v katerem predvsem ugotavlja, da je ugoden zaključek dolgega sindikalnega boja kovinarskih delavcev, ki so ga vodili v težkih pogojih, še bolj utrdil enotnost vsega delavskega gibanja
Predsednik Confindustrie inženir Lombardi je poudaril, da je sklenjeni dogovor važen dogodek za vse. Ugotovil je, da dogovor vsebuje med drugim zelo zanimive točke za vso italijansko industrijo. Pri tem je omenil zlasti vprašanje povezave med delovnim urnikom in izkoriščanjem proizvodnih sredstev, ki je predpogoj za ka terokoli okrepitev naložb. Poudaril je tudi važnost tistega dela pogodbe, ki zagotavlja ugodnosti za delavce študente in ki govori o vprašanjih glede delovnega okolja.
Glavni tajnik KPI Berlinguer pa je v svoji izjavi dejal, da je ugoden zaključek dolgega boja kovinarjev za delovno pogodbo izredno razveselil italijanske komuniste. Kovinarji so dali plemenit dokaz bojevitosti, enotnosti in razredne zrelosti. Berlinguer nadalje ugotavlja, da so bili v tem boju zavrnjeni vsi napadi na do sedaj dosežene pravice delavskega razreda. Uspeh kovinarjev, je dodal Berlinguer, je toliko bolj pomemben, ker je bil dosežen v težkih gospodarskih in političnih pogojih. Kovinarji niso samo dokazali, da znajo braniti do sežene pravice iz leta 1969, temveč so si pridobili nove in naprednejše položaje.
Poslanci Donat Cattin, Bodrato in Borra (KD), Giancarlo Paietta in Ingrao (KPI), Vittorelli in Ma-gnani Noya (PSI), so se danes v Turinu sestali s pokrajinskimi pred stavniki CGIL, CISL in UIL ter federacijo kovinarskih delavcev in proučili položaj, ki je nastal z obnovitvijo delovne pogodbe kovinarjev v zasebnih podjetjih. Na sestanku so soglasno ocenili, da je doseženi sporazum dober in si prevzeli skupno obveznost za boj proti odpustom z dela in drugim oblikam represalij, ki so zlasti v Turinu
TOKIO, 3. — Japonski vladni glasnik je danes izjavil, da je ministrski predsednik Tanaka povabil predsednika vlade LR Kitajske Čuenlaja naobisk v Japonsko. Va- _ bilo bo Čuenlaj izročil novi japon- prizadele veliko število delavcev, ski veleposlanik v Pekingu Ogava. i predvsem sindikalnih predstavni-
lijanskem podjetju. Parlamentarci treh strank so se obvezali, da bodo o tem vprašanju posredovali pri predsedniku vlade.
Prvi sestanek, ki so ga imeli danes sindikalni predstavniki z Inter-sindom o vprašanju disciplinskih u-krepov, ki so jih sprejeli v državnih podjetjih med sindikalnim bojem kovinarjev, se je neuspešno končal. Zato so sindikati sklenili, da bodo delavci obnoviji protestne akcije proti preganjanju svojih delovnih tovarišev v tovarnah.
Osnutek nove delovne pogTdbe predvideva med drugim enotno razčlenjeno klasifikacijo uslužbencev na sedem strokovnih kategorij in osem plačilnih lestvic; povišanje plače za 16.000 lir mesečno za delavce in uradnike; minimalne delavske plače bodo znašale 105.000 lir, najvišje pa 208.000 lir
PISMO IZ RIMA
Moderno
gledališče
mesečno prve super kategorije uradnikov. Najvažnejša točka delovne pogodbe je'ustanovitev enotnega delovnega staleža delavcev in uradnikov, ki bo stopil v veljavo 1. novembra letos za podjetja do 200 uslužbencev, 1. januarja 1974 pa za podjetja z manjšim številom uslužbencev. Delovni umik je, določen na 40 ur tedensko, za delavce v železarski industriji pa na 39 ur tedensko. Od 1. januarja letos bodo imeli delavci tri tedne dopusta, uradniki pa štiri tedne. S 1. julijem 1974 pa bodo imeli vsi delavci in uradniki kovinarske stroke najmanj štiri tedne dopusta letno. Vse plače bodo izplačane mesečno. Za zaostanke glede povišanja plače za januar, februar in marec pa so se dogovorili, da bodo vsakemu delavcu in uradniku izplačali 44.000 br. Delovna pogodba, ki vsebuje še druge važne normativne točke, bo veljala tri leta.
iiiiii»iiiiiraiimiiiiiiiii«iiimiiiiiini«niiiiii«iiiiiiiH*i«i«uiiiiminiii»miiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iimiimm
MED OBISKOM JUŽNOVIETNAMSKEGA PREDSEDNIKA V AMERIKI
ZDA zopet grozijo Severnemu Vietnamu
Tokrat se je oglasil obrambni tajnik Richardson
NEW YORK, 3. — V svojem govoru, s katerim je sprejel predsednika južnovietnamskega lutkovnega režima Van Thieuja, je Nixon izgovoril desetkrat besedo «mir». Kaj pa pomeni zanj mir, je skoraj neposredno nato obrazložil ameriški tajnik za obrambo Richardson, ki je pred senatno komisijo ponovno nakazal možnost ameriškega posega v Vietnamu, če bodo severni Vietnamci nadaljevali s svojimi domnevnimi pronicanji na Jug in s pomočjo borcev ZRV. Richardson je dejal, da so ameriške varnostne službe (razne vohunske agencije), odkrile podroben načrt, iz katerega izhaja, -da se Severni Vietnam pripravlja na množični vdor proti Jugu, kar naj bi se zgodilo že aprila. Gre za že staro ameriško zvijačo, ki so se je poslužili že v preteklosti, vsakokrat, ko je bilo treba opravičiti zločinski poseg a-meriškega letalstva Richardson je sicer dejal, da je Južni Vietnam v stanju, da se sam brani pred severnovietnamskim napadom, ZDA pa bi posegle samo v primeru, da južni Vietnamci ne bi zdržali pritiska s Severa.
Thieu je Nixonu očitno poročal o težavah, v katerih se nahaja njegova skorumpirana uprava v sedanji politični borbi ter si skušal zagotoviti podporo svojega močnega zaveznika.
Vest o ponovnem morebitnem a-meriškem posegu v Vietnamu so-upada z vestmi o grozotnih bombardiranjih ameriških B-52 v Kambodži in o možnosti, da v boje poseže tudi Thieujeva vojska. Iz a-meriških vojaških krogov se je izvedelo, da so zadnji bombni napadi proti osvobojenim področjem v Kambodži po jakosti enaki tistim, ki so razdejali severnoviet-namska mesta prejšnjega decembra in ki naj bi imeli, po Nixono vem mnenju, odločilno vlogo pri podpisu pariškega mirovnega sporazuma. Po mnenju izvedencev so sedanja bombardiranja, katerih so se udeležila vsa letala B-52, s katerimi Američani razpolagajo v jugovzhodni Aziji (nekaj sto letal), mnogo manj učinkovita kot bombardiranja v Severnem Vietnamu, posebno zato, ker na osvobojenem področju ni velikih industrijskih objektov.
HAVANA. 3. — Tajnik KP Češkoslovaške Husak je prispel na uradni obisk v Havano na čelu parti.iske in vladne delegacije. Na letališču je delegacijo dočakal Fi-del Castro ter številni člani kubanske vlade.
.............................................mn
PREDSEDNIK ZKJ NA OBISKU V KRALJEVU
Tito poudaril vlogo delavskega razreda na vseh področjih družbenega življenja
Razprava v predsedstvu zvezne konference SZDLJ
BEOGRAD, 3. — Člani predsedstva zvezne konference Socialistične ' zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so na današnji seji v Beogradu razpravljali o dejavnosti organov zvezne konference in o izvajanju nalog, ki izhajajo iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Pred tem So člani predsedstva podprli pobudo predsedstva zvezne skupščine, da se za 23. aprila skliče občni zbor zveze, na katerem bo predsednik republike Tito poročal o notranji in zunanji politiki Jugoslavije. Predsedstvo zvezne konference je predlagalo, da se na ta zbor povabijo poleg poslancev vseh svetov zvezne skupščine tudi zastopniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij in zastopniki drugih zveznih ustanov.
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Predsednik republike Tito je danes s soprogo in v spremstvu predsednika skupščine Srbije Radoslava Markoviča, predsednika centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije dr. Tiho-mira Vlaškaliča in drugih funkcio-
narjev obiskal Kraljevo, kjer so I okrog 6.000 Kraljevčanov in dru- ] risti. Delavski razred mora biti mu zastopniki in meščani priredili J gih delavcev iz vseh krajev Jugo- J navzoč na vseh področjih družbe-
topel sprejem. Neposredno po prihodu je Tito obiskal spominski park ustreljenih rodoljubov, ki je blizu železniške postaje. Na tem mestu so nemški nacisti ustrelili od 15. do 20. oktobra 1941. leta
Položaj na obmejnih prehodih se normalizira
RIM. 3. — Stavka carinikov se nadaljuje. Po posegu finančnih stražnikov se je položaj na obmejnih prehodih skoraj povsem normaliziral, čeprav so sindikalne organizacije carinikov označile njihov poseg kot protiustaven. Kar zadeva pogajanja za rešitev sindikalnega spora, so sindikalne organizacije izjavile, da zagotovila, ki jih je da ministrski svet, niso zadostna.
Predsednik Tito je položil venec k spomeniku padlim rodoljubom
iz Kraljeva
slavije, ki so delali v tovarni vagonov. Med njimi je bilo tudi več iz Slovenije izgnanih Slovencev, ki so skupno z družinami poiskali pribežališče v tem mestu. Iz spominskega parka je predsednik odšel v tovarno vagonov, kjer se je okrog ene ure zadržal pri ogledu obratov in v razgovoru z delavci, ki so se zanimali za izvajanje pisma, ustavnih sprememb, za stabilizacijo gospodarstva, odstranitev socialnih razlik, za brzdanje cen, graditev stanovanj za delavce. V odgovor na vprašanje delavcev je Tito med drugim dejal, da je trenutno osnovno, da se z doslednim izvajanjem ustavnih sprememb zagotovi delavcem popolni status samoupravljavca. Glede socialnih razlik, neupravičenih obogatitev in raznih drugih anomalij je Tito dejal, da se te stvari ne morejo hitro rešiti, da pa je potrebno pričeti reševati vse primere obogatitve in postriti ukrepe za preprečevanje raznih špekulacij.
Po srečanju v hotelu «Turist» s skupino bivših borcev in po kosilu, ki ga je priredil predsednik občine v hotelu v čast predsednika Tita, je Tito govoril na velikem mitingu, ki se ga je udeležilo okrog 50.000 prebivalcev Kraljeva in okolice. Tito je med drugim poudaril, da se danes vodi borba za likvidacijo tistih anomalij, ki so se iz raznih vzrokov nakopičile zaradi nezadostne budnosti in nezadostne organiziranosti. Delavski razred ne sme več biti v položaju, da se brez njega rešujejo, stvari, ki se tičejo njegovih ko-
nega razvoja, mora imeti pravico, da reče da ali ne v vsakem primeru, ko gre za njegove interese in interese družbe. Skrajni čas je, da se odstrani to, kar revoltira ljudstvo, delovnega človeka. Tito je omenil tudi napade od zunaj na Jugoslavijo, posebno z Zahoda, propagando, da Jugoslavija razpada in podobno. Jugoslavijo napadajo nekateri na Zahodu, kei jim ne ugaja samoupravni družbe ni sistem, jih moti, ker Jugoslavija uživa velik ugled v svetu, posebno velike simpatije med nerazvitimi državami in zatiranimi narodi. «Zastonj so vsi napadi, je poudaril Tito, tistih, ki nas napadajo, ni mnogo, toda na žalost so njihovi pomagači tudi v naši domovini. Toda mi bomo preprečili njihovo delovanje«, je poudaril Tito ob burnem odobravanju prebivalstva. Svoj govor je Tito zaključil z naslednjimi besedami: «Zaupajte v našo bodočnost, zaupajte, da bomo storili vse, kar je od nas odvisno, da bomo mnogo strožji, mnogo bolj samokritični do samih sebe, do svojih sodelavcev, da ne bomo dovolili stvari, ki so se dogajale v preteklosti. Verujte v to, jaz verjamem v našo veliko bodočnost«.
Po mitingu se je Tito sestal in razgovarjal s člani gospodarsko-političnega aktiva Kraljeva in okoliških krajev, ki so seznanili predsednika Tita z rezultati in s stremljenji tega področja.
Jutri bo predsednik republike obiskal Svetozarevo in nekatere druge kraje v Pomoravlju.
B. B.
Poznate Ionescove komedije, komedije francoskega pisatelja romunskega porekla? Zelo je zanimiv: s svojim na videz neurejenim jezikom prenaša v gledališče v komično-dramatič-ni obliki eno izmed človeških situacij, ki so značilne za naš čas. Občutek absurdnega, iracionalnega, občutek odtujenosti in nekomunikativnosti.
Prav. Spomnil sem na Ionesca, v mislih, pa sem imel plaz izjav, ki so jih v zadnjih tednih dali predstavniki raznih struj Krščanske demokracije v zvezi z morebitnim povratkom k levemu centru v trenutku, ko Andreottijeva barka pušča vodo na vsen straneh. No, v vseh teh izjavah najdemo Ionescovo govorico, absurdno, nesklepčno, nerazumljivo. Čim ujameš smisel nekega stavka, že nekaj ur kasneje ista osebnost izjavi nekaj drugega, kar popolnoma spreminja smisel prve izjave. Kmalu nato kak drug tovariš iz iste struje sporoči popravek, ki povzroči še večjo zmedo. Nekomunikativnost, ki je značilna za sodobno psihologijo, je postala vsakdanja praksa spričo katere so Antonionijevi filmi pravcato izražanje amaterja.
Se spominjate, da je Fan-jani vrgel prvi kamen? Vsi so takrat pomislili: no, zdaj pa smo. Ko je potem Tanassi končno spregovoril v imenu socialdemokratov, ki so prav tako zaprti — in dejal, da sprejema Fanfanijev predlog ter predlagal takojšen začetek pogajanj, se je zdelo, da je zadeva rešena. Pričakovali smo, da bo Fanfani z veseljem sprejel Tanassijev pozitiven odgovor. Pa ni bilo tako! V nasprotju z vsako logiko je Fan-jani socialdemokratski predlog zavrnil. Medtem pa, da se tako izrazim, vmesne demokristjan-ske figure kar naprej mečkajo, pravijo zdaj «ja», zdaj «ne», zdaj «ni».
Če naj bomo odkritosrčni, je v tem položaju med vsemi še najbolj jasen Andreotti, ki brez dlak na jeziku zavrača ponovni sestanek s socialisti: gre pač za logično zadržanje človeka, ki brani predsedniški stolček. Po drugi strani pa je logičen tudi položaj Donat Cat-tina in — s klasičnimi zame-glenimi oblikami — tudi položaj Mora. Oba zagovarjata potrebo in nujnost povratka k levemu centru. Med tema dvema poloma se odvija Ionescova komedija z vsemi svojimi prefinjenimi dialektičnimi začimbami.
Smola pa je, da se Italijani ne počutijo v gledališču in da jih ta komedija prav nič ne zabava. Prav sedaj lahko primerjamo zaprt, nerazumljiv jezik raznih oseb te komedije z enostavnim in še preveč zgovornim jezikom številk. Gre za tekst gospodarstva v krizi, kar še bolj zaostruje družbena vprašanja in oddaljuje njihovo rešitev. Medtem pa ministrski svet v svojem gospodarskem poročilu z zelo ostrimi besedami pripisuje odgovornost za krizo ne mehanizmu kapitalistične špekulacije, pač pa delavskim bojem. V tem primeru ne uporabljajo več Ionescovega izražanja. Toda prišel je čas, da se komedija konča.
MARIO DEZMANN
Sklenjen dogovor o osnutku nove delovne pogodbe kovinarskih delavcev zaposlenih v zasebnih podjetjih je imel globok odmev v vseh sindikalnih in političnih krogih. Sindikalisti so ta sporazum ocenili za veliko zmago kovinarskih delavcev, ki so jo dosegli s podporo vseh ostalih delavcev in da je zato to zmaga vsega italijanskega delavskega razreda. Sindikalisti in predstavniki naprednih političnih strank ugotavljajo, da so delavci z odločnim bojem dosegli s to delovno pogodbo več, kot so dosegli leta 1969, ker so uspeli vsiliti delodajalcem važne normativne pogoje, ki jim dajejo večje pravice v podjetju.
Osrednje vodstvo PSDI je danes sprejelo resolucijo, s katero pooblašča delegacijo stranke, ki jo sestavljajo predsednik, tajnik in namestnik tajnika, da skliče dvostranske sestanke med strankami sedanje vladne koalicije in PSI, da se poišče možnost za obnovitev levosredinske koalicije z udeležbo socialistov.
Včeraj sta dve deželni komisiji začeli razpravljati o razvojnem in urbanističnem načrtu, o katerih bodo v prihodnjih dneh razpravljali v deželnem svetu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA OSNOVI OBRAZLOŽITVE ODBORNIKOV STOPPERJA IN DE CARLIJA
Deželni komisiji sta pričeli razpravo o urbanističnem in gospodarskem načrtu
Predvideno zvišanje narodnega dohodka v deželi za 5,8 odstotka - Razprava o pravilnosti postopka pri obravnavi načrtov
Na skupni seji prve in pete stalne komisije deželnega sveta sta včeraj dopoldne odbornika za načrtovanje Stopper in za urbanistiko De Carli obrazložila program gospodarskega in socialnega razvoja za petletno razdobje 1971-75 ter deželni urbanistični načrt. Oba načrta je pred kratkim odobril deželni odbor in bodo o njiju pričeli 10. a-prila razpravo v deželnem svetu.
Odbornik Stopper je dejal, da se sedanji načrt razlikuje od prvega, ker bolj poglobljeno upošteva operativne intervencije, ki so v pristojnosti dežele. Stopper je tudi podčrtal tesno povezavo med razvojnim in urbanističnim načrtom.
Razvojni načrt predvideva, da se bo narodni dohodek na področju dežele zvišal za 5,8 odstotkov in torej le rahlo manj. kot je narastel v prejšnjem letu. Pri tem računajo na povečano industrijsko proizvodnjo ter okrepljeno terciarno dejavnost, kmetijstvo pa naj bi ostalo približno na ravni stanja 1970. leta. Program predvideva skupna vlaganja v višini 2.100 milijard lir. Glede zaposlenih predvideva program povečanje za 33 tisoč enot v izven kmetijskih dejavnostih in aktivni saldo zaposlitve 17 tisoč enot.
Deželni odbornik za urbanistiko De Carli je podčrtal, da gre za prvo organsko pobudo deželnega urbanističnega načrtovanja, za katero ni ustreznih primerjav. De Carli je prav tako dejal, da gre za urbanistični načrt razvoja, ki o-bravnava ključna vprašanja celotne dežele.
Že danes se je pričela v komisiji polemična razprava, ko je načelnik komunistične skupine Moschioni u-gotovil, da je postopek predložitve načrtov nepravilen in da se s tem
krši pristojnost deželnega sveta. Moschioni je tudi dejal, da so tako važna načrta predložili šele ob koncu poslovne dobe deželnega sveta in napovedal, da bo skupina KPI vložila v svetu zahtevo, da se razprava prekine.
Načelnik demokristjanske skupine Del Gobbo je bil mnenja, da predstavlja predložitev načrtov «akt resnosti deželne uprave*. Načelnik socialistične skupine Pittoni je dejal, da predložitev dveh med seboj povezanih načrtov odgovarja točnim programskim obveznostim odbora. ki obvezujejo tudi bodoči odbor. Dal Mas je končno zagovarjal pravilnost postopka.
Danes bo deželni svet razpravljal o zakonskem predlogu, ki predvideva oprostitev davkov za gradnjo javno koristnih objektov.
Obvestilo izletnikom
Vse naročnike in čitatelje Primorskega dnevnika, ki so se prijavili za naše letošnje potovanje v Tunis prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine še danes, 4. aprila.
Ob tej priložnosti naj prinesejo izletniki, ki so se vpisali za skupni potni list, osebno izkaznico (ne starejšo od pet let). Vsi ostali pa naj prinesejo s seboj potni list.
NA MEDNARODNEM ŠTUDENTOVSKEM SREČANJU
Diskusija o naporih držav za utrjevanje miru na svetu
Študent ljubljanske univerze o jugoslovanski politiki neuvrščenosti - Zakaj so odsvetovali temo o narodnostnih manjšinah?
Na pobudo tržaške sekcije študentovskega gibanja za mednarodno organizacijo so se te dni zbrali na šudijskem srečanju delegati sorodnih študentovskih organizacij na univerzah v Trstu, v Ljubljani in na Duunaju. Na tridnevnem srečanju, ki se bo zaključilo danes, razpravljajo o vlogi in prispevkih Jugoslavije, Italije in Avstrije za reševanje vprašanja miru. Na srečanje je prišlo 25 univerzitetnih študentov in študentk. Najmočnejša je seveda italijanska delegacija, medtem ko sestavljata ljubljansko delegacijo Samo Divjak in Aleksander čičerov, dunajsko pa Walter Hofler in Albert Kopetko. Delegate je najprej pozdravil univerzitetni profesor Manlio Udina, direktor inštituta za mednarodno pravo pri tržaški univerzi. Pouda-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■11111111111111111111111111111 m illini„„ii(„,i m |l|l|l||l|linill|l|l| || 111,(1,11 m m,	m, II,I„|,1,„I„„IU1I||IIII„I„„|,|I|„
STAVKA USLUŽBENCEV JAVNIH PREVOZOV
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
liuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiimmuiimiunuuiiiiiiimiiiiiiiiiifiiuiimiiHmiiiiiiiiuuiuuiuiiuiiiiimiifiu
Oblasti morajo poseči za odpravo položaja v podjetju «La Carska
Jutri stavka uslužbencev javnih lokalov
Od 15. do 18. ure so včeraj spet stavkali uslužbenci in šoferji vseh avtobusnih podjetij. To je bila tretja zaporedna stavka, s katero hočejo stavkajoči opozoriti na potrebo reforme prevoznih storitev in na zahtevo po novi delovni pogodbi.
Sindikalne organizacije so medtem poslale deželni vladi Furlanije - Julijske krajine, pokrajinskemu predsedniku in vsem županom tržaškega področja pismo, v katerem jih opozarjajo na nevzdržni položaj, ki vlada v podjetju «La Carsica*. Dejansko gre za to, da lastnik omenjenega koncesijskega podjetja ne spoštuje najosnovnejših varnostnih pravil in izpostavlja šoferje ter potnike stalni ne-
Pepija Grizančiča ni več

Pepija Grizančiča ni več. Nenadoma nas je zapustil mož poštenjak, zaveden in napreden Slovenec, antifašistični borec in invalid NOB, človek - delavec, ki je hodil svojo pot od rane mladosti, preko usodnih let našega narodnoosvobodilnega boja in v vsem tem povojnem času, ko je kljub hudim posledicam invalidnosti bil ves čas zvesto na strani našega boja za narodne in socialne pravice, vedno prisoten na vseh javnih naprednih manifestacijah, zlasti na Opčinah, kjer je prebival vsa ta zadnja leta svojega življenja.
Pepi Grizančič se je rodil 2. septembra 1909 v Trstu v zavedni delavsko - kmečki družini. Svojo mladost je preživel na Kolonkov-cu. kjer so imeli domačijo. Po opravljeni osnovni šoli se je že s 14. letom zaposlil kot livar. V delavskem okolju se je ogrel za napredne socialistične ideje, ki so ga obenem z globoko narodno zavednostjo že zelo zgodaj vključile med antifašistične borce in med prve aktiviste Osvobodilne fronte v mestu. Očeta je izgubil že v mladosti, delo v nezdravem tovarniškem o-kol.ju pa mu e nakopalo tudi bolezen. zaradi katere je moral večkrat iskati zdravniške pomoči že v mladih letih.
Stik z OF je dobil v jeseni leta
1942	preko svojega brata Viktorja oziroma preko znane tržaške aktivistke Francke Stane Fabnso-ve in njenega moža. Ta prvi stik je potem zadobil organizirano, obliko v začetku leta 1943. ko je bil pokojni Pepi v družbi z drugimi takratnimi aktivisti med najbolj delavnimi in požrtvovalnimi propa-gatorji narodnoosvobodilnega boja, opravl.ial pa je tudi zaupne naloge obveščevalca. Ob kapitulaciji Italije je skupno z drugimi aktivisti vdrl v vojašnico blizu svojega doma in pomagal spraviti iz nje toliko orožja v skrivališče ob bližnjem potoku, da so potem z njim lahko oborožili cel tržaški bataljon, ki so ga ustanovili na Artvi-'žah v Brkinih in v katerega je že naslednjega dne vstopil tudi sam.
V veliki jesenski ofenzivi leta
1943	je ta bataljon izgubil veliko svojih mož in se začasno razpustil. Pepi se je vrnil na svoj dom in se ponovno vključil v aktivistično delo. Njegova domačija je spet postala shajališče in javka aktivistov, borcev in obveščevalcev, kjer so se občasno shajali vsi takratni najbolj znani tržaški aktivisti OF.
Kot obveščevalec Komande me-
sta Trst je Pepi Grizančič opravljal odgovorne in nevarne dolžnosti in čeprav je vladala med aktivisti velika konspiracija so agenti Colottijeve zloglasne tolpe le zvedeli za njegovo delovanje in začeli vohljati za njim. 23. julija 1944 so z večjimi silami obkolili domačijo na Kolonkovcu, kjer je stanoval z materjo, vdrli v hišo in ga aretirali. Pred tem so v bližnji hiši prijeli tudi njegovega brata. Ker na njihova vprašanja ni hotel odgovarjati, so ga tako pretepli. da se je onesvestil. Ko je spet prišel k sebi, so ga skupno z bratom odpeljali po stezi proti svojim tovornjakom, med potjo v temi pa jim je v ugodnem trenutku pobegnil. Skočil jg čez zidek v globoko jamo pod stezo. Presenečeni colottijevci so streljali za njim in ga ranili v nogo, vendar ga v strahu, da niso kje v bližini partizani, niso zasledovali. V zmedi jim je ušel tudi njegov brat. S težavo in kljub izgubi krvi se je Pepi zavlekel do sosednje hiše, od koder so ga potem tovariši hudo ranjenega odnesli do Dom j a in naprej v Boljunec, kjer so ga požrtvovalne in zavedne boljunške žene prevzele v oskrbo in mu lajšale grozne bolečine, vse dokler nista prišla znana partizanska zdravnika dr. Miklavž in dr. Inko. Ob pogledu na razmesarjeno nogo sta mu jo sprva hotela odrezati, česar pa po premisleku nista storila. Ukazala sta ga prenesti v najbližjo zasilno partizansko bolnišnico pod Beko pri Botaču, od tam so ga spravili v stalnejšo bolnišnico v Brkinih, kjer ga je prevzel v oskrbo znani in pred nedavnim umrli ruski zdravnik — kirurg Magamed Gadžijev - Miša, ki mu je opravil tudi najnujnejšo operacijo.
Iz te bolnišnice je potem romal Pepi v razne druge bolnišnice in končno v eno izmed centralnih bolnišnic v Kočevskem rogu, od koder so ga marca 1945 s partizanskega letališča pri Krasincu ob Kolpi odpeljali z Južno Italijo, kjer je v raznih bolnišnicah dočakal konec vojne, se z ladjo vrnil na jugoslovanska tla in se potem zdravil še v Splitu, Zagrebu in končno v Ljubljani. Prestal je deset operacij na nogi, preden je lahko shodil brez opore.
Kot 60-odstotni invalid se je Pepi vrnil v svoj rodni Trst in se do upokojitve zaposlil pri našem Založništvu tržaškega tiska. Bil je vesten in vzoren uslužbenec, prijazen z vsakomur, vedno pripravljen pomagati, kjer je bilo treba.
Toda težka mladost in preostalo trpljenje v vojnih letih mu je razrahljalo zdravje. Pogosto je moral iskati zdravniške pomoči in še predvčerajšnjim se je oglasil na Zvezi vojnih invalidov, da bi se dogovoril za zdravljenje v Ljubljani. Bil je potrt in utrujen.
S Pepijem Grizančičem je odšel na pot brez povratka še eden iz dolge vrste naših zvestih, predanih ljudi, še eden od tistih, brez katerih bi naš boj ne bil kronan z zmago.
Vsi. ki smo ga poznali in spo štovali zaradi njegovega nesebičnega žrtvovania za našo stvar in zaradi njegove zvestobe narodu in idejam, ki jih je osvojil v rani mladosti, ga bomo ohranili v lepem, hvaležnem spominu.
Jože Koren
varnosti. Avtobusi so stari in slabo popravljeni, zato se marsikdaj dogaja, da odpade nekaj voženj, kar povzroča med prizadetim prebivalstvom kraškega področja (Devin, Nabrežina, Križ) negodovanje. Sindikati zahtevajo, naj dežela, pokrajina in prizadete občine poskrbijo za odvzem koncesije podjetju «La Carsica», ki naj preide v javno upravo.
V pismu je navedeno več statističnih podatkov. Iz navedenih statistik izvemo, na primer, da so avtobusi tega podjetja stari tudi 15 let. Večina avtobusov je stara približno 10 let, zadnjega pa je podjetje kupilo leta 1967, se pravi pred šestimi leti.
Stari avtobusi se radi pokvarijo. Tako se skoraj vsak dan dogaja, da poči na avtobusu kolo, da se blokira krmilo, da pokajo osi. Vsaka okvara pa pomeni za potnike nevarnost več, nedopustno tveganje, da o izgubi dragocenega časa in zamudah na delu ali v šoli sploh ne govorimo.
Koncesijsko podjetje «La Carsica» skratka ne spoštuje načel, ki mu jih nalaga koncesija. Storitve, za katere terja plačevanje voznih listkov po zvišanih cenah, pa so izpod vsake kritike. Sedaj omenjeno podjetje grozi celo z ukinitvi in vož»nj v Nabrežino in Devin. Zaradi vsega tega zahtevajo sindikati takojšen in korenit poseg javnih oblasti.
•* * *
Jutri bodo ves dan stavkali uslužbenci javnih lokalov v Trstu (barov, gostiln in drugih gostinskih obratov). Teh je 1800 in se borijo za novo delovno pogodbo, ureditev delovnih urnikov in zagotovitev normativne in finančne enakopravnosti natakarjev. Sindikalne organizacije so stavko o-klicale, ko je iz Rima prišla vest, da so bila pogajanja za delovno pogodbo prekinjena.
Stavkajoči se bodo zbrali na zborovanju, ki bo ob 10. uri v prostorih delavske zbornice v Ulici Pondares 8.
Prof. Bartole o okrnjeni avtonomiji dežel
Profesor za deželno pravo tržaške pravne fakultete Sergio Bartole je včeraj predaval o pomembnem vprašanju deželnih pristojnosti v luči ustavnih določil in uvodoma ugotovil, da se je po eni strani skušalo razširiti pristojnosti dežel tudi izven okvirov ustave. Mnogo nevarnejša pa je težnja države, ki je vedno skušala omejevati pristojnosti dežel na najmanjšo mero.
Ta odnos, ki je že privedel do resnih trenj, je predavatelj prikazal pri obravnavi konkretnih vprašanj izdajanja deželnih in državnih zakonov, gospodarskega načrtovanja, saj je prišlo do razprave o deželah in o načrtovanju skoro istočasno in predvsem pri poglobljeni preučitvi vloge dežel, ki niso samo upravni aparat temveč skupnost, ki ima ljudska pooblastila.
Bistveno je torej vprašanje sodelovanja pri upravi dežel in sodelovanja dežel pri reševanju širših vprašanj celotne državrie skupnosti. Zaradi tega vidi predavatelj celotno vprašanje predvsem v politični luči in deželo kot avtonomno ustanovo, ki predstavlja določeno politično težo, od katere tudi je odvisen njen uspeh v stalnem spopadu z državo - vlado. Predavatelj je odločno zavrnil tezo. da predstavljajo dežele nevarnost za enotnost državne skupnosti in navedel razne pravne institute, ki omogočajo poseg osrednjih oblasti.
V praksi pa se je vlada poslužila samo ustavnega sodišča in sporov o neustavnosti, tako da se skriva za formalnimi ugotovitvami in da ne prihaja do politične dialektike in do resne preučitve bistva spornih vprašanj.
Govornik je zaključil, da je avtonomija dežel v sedanjem razdobju dejansko okrnjena in da so dežele v znatni meri podrejene državi.
V TRGOVINAH
Nesprejemljive zahteve o delovnem urniku
Uslužbenci trgovinske stroke so napovedali sindikalno zborovanje Na zborovanju, ki bo drevi o'i 19.30 v veliki dvorani Združenja Istranov na Goldonijevem trgu, bodo razpravljali o «platformi zah-tev» za pogajanja o novi delovni pogodbi, še posebej bodo sindikalisti CGIL, CISL in UIL poročali o zahtevah tržaških trgovcev, ki zadevajo delovni urnik v prazničnih dneh.
Lastniki tržaških trgovin zahtevajo, naj jim sindikati dovolijo •mon stop* urnik od 8.30 do 19. ure v dneh 29. in 30. novembra, ko v Jugoslaviji praznujejo obletnico republike. Nadalje predlagajo naj bi trgovine ostale odprte dve decembrski nedelji (16. in 23. decembra) do 20. ure, ukinitev tedenskega počitka pa od 12. novembra do 31. decembra.
Tržaški trgovci predlagajo naslednji delovni urnik za trgovine: 42 ur tedensko (lahko tudi 44' in sicer pozimi od 9. do 13. ure in od 16. do 19.30, poleti pa od 9. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob sobotah naj bi trgovine bile odprte pozimi od 9. do 13. ure in od 15. do 19.30, poleti pa od 9. do 13. ure in od 15.30 do 20. urp
Sindikalne organizacije menijo, da so te zahteve tržaških trgovin povsem nesprejemljive.
ril je važnost takih srečanj in nujnost skupnih naporov za utrjevanje miru na svetu. Pri tem je tudi omenil, da je Jugoslavija že od vsega začetka doprinesla pomemben delež v okviru OZN za odpravo kolonializma in razvoj neuvrščenih držav, da se je v OZN uveljavila tudi Avstrija, da zavzema vidno mesto Italija in da imamo na Tržaškem mednarodni center za fiziko, ki spada v okvir OZN.
Včeraj je delegatom priredila kosilo v Devinu devinsko - nabre-žinska občinska uprava. Kosila se je udeležil tudi župan dr. Drago Legiša, ki je delegate pozdravil v slovenščini in italijanščini ter jim zaželel prijetno bivanje thr uspešno delovanje.
Vsaka delegacija poroča o delovanju in pobudah svoje države za mir v svetu, nato pa se razvije diskusija. Tako je včeraj Aleksander čičerov govoril o Jugoslaviji in njeni politiki neuvrščenosti, ki je politika miru in pomemben prispevek k zmanjševanju mednarodne napetosti. Jugoslavija se zavzema za sodelovanje med vsemi qržavami, še zlasti med sosednimi cjržavami, ter odločno zagovarja načelo, da je treba za morebitne spore poiskati mirno rešitev in medsebojne dogovore. Pri tem je Aleksander čičerov omenil tudi vprašanje koroških Slovencev in mednarodne obveznosti Avstrije za spoštovanje pravic narodnostnih manjšin.
Kaže, da so organizatorji tega srečanja nameravali predlagati za temo poročil in diskusij prav vprašanje narodnostnih manjšin, pa so jim nekateri profesorji «odsveto-vali», iz Avstrije pa baje sporočili celo «veto». Vse to pa, da «ne bi nastale komplikacije*. Kakšne? Srečanje, poročila in raven diskusij dokazujejo, da so univerzitetni študenti že dovolj zreli tudi za taka vprašanja in da sploh čutijo potrebo po poglobljenem spoznavanju te problematike, ki ne smo biti tuja organizacijam, navezanim na OZN.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Majema in maj v besedah in slikah Maria Magajne
Tisti preštevilni naši ljudje, ki so prepričani, da dobro poznajo naše kraje, ljudi in običaje, saj je našega tržaškega zamejstva tako malo, da ga v enem dnevu prehodiš, bi bili sinoči ugotovili, da njihova zaverovanost ni utemeljena. Na običajnem torkovem večeru Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani je žal ne preveč številnemu občinstvu naš fotoreporter Mario Magajna «v besedi in slikn prikazal dolinsko «majenca» in boljunški «maj». Z veliko barvnih diapozitivov, s primerno razlago ter ob «glasbeni spremljavh je prikazal najprej «o-kolje» to se pravi. Dolino in Boljunec v vseh njunih značilnih kotičkih in motivih, nato je popeljal občinstvo v lanskoletno postavljanje «maia» in «mlaia». seveda tudi s številnimi diapozitivi in ustreglo razlago, v kateri je poudaril, da sta ti dve stari navadi edini še neposredno živi iz davnih časov in da sta edini, ki sta vzdržali in prestali fašizem in se ohranili v naše dni. T.epim barvnim motivom in razlagi je občinstvo pozorno sledilo, hkrati uživalo tudi v prenosu z magnetofonskega traku dveh starih slovenskih napevov, boljunške «Bnr-čice» ter dolinske «Na Gorim. Ob koncu prijetnega večera je občinstvo s hvaležnostjo zaploskalo izvajanjem. Maria Magajne.
Poveljniki mestnih redarjev na študijskem obisku v ZDA
Na povabilo mednarodne organizacije «International Police Asso-ciation* je v teh dneh skupina poveljnikov mestnih redarjev iz vseh najpomembnejših italijanskih mest obiskala ZDA. S skupino je odpotoval tudi poveljnik tržaških mestnih redarjev Riccardo Grison. Med obiskom v Ameriki, ki je imel študijski značaj, so si italijanski gostje ogledali newyorški policijski oddelek. podoficirsko šolo, center za statistiko ter center za globe. Na ta način so se lahko seznanili z metodami ameriških redarjev ter obenem z načinom vožnje in ob-ašanjem ameriških avtomobilistov.
ed bivanjem v New Yorku je ita-ijanska skupina mestnih redarjev celo. upravljala promet na križiščih znamenitih 57. in 59. cest.
na
I
iiiiimimmiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiigiiiiuiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
BURJA, SNEG IN DEŽ
Sneg na Prsi
iiiuiimiiiitiiiiiimiiiiiiiimiiiHHuiiiiiiiiiviiiiuifiiimmniiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
Navdušujoč nastop ljubljanske baletno-folklorne skupine
Mladi plesalci, ki jih vodi Tatjana Remškar, so se številnemu občinstvu predstavili z vrsto folklornih in baletnih plesov
Mladi plesalci baletno - folklorne skupine osnovne šole Vič - Ljubljana so že stari znanci tržaškega osnovnošolskega in srednješolskega občinstva. Nekateri so s včerajšnjo baletno predstavo v Kulturnem domu nastopili že tretjič v Trstu in tako navezali trden stik z zamejstvom. Z včerašnjim obiskom so tako še enkrat dokazali, da jim je stik s tržaškim mladim občinstvom pri srcu, obenem pa so dokazali vsiko raven svoje baletno-folklorne šole. Če upoštevamo njihovo mladost moramo poudariti, da je bil njihov včerajšnji baletni nastop zares izvrsten. To je bilo tudi splošno mnenje številnega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Kulturnega doma ter se s tem naj-
LASTOVKE PRINAŠAJO POMLAD STEREO
ANSAMBEL LOJZETA SLAKA
,ke valčkipo,kevaIčkipoikevaI6kipfl
GLAS HARMONIKE
ducat pesmi, ki prinaša pomlad
tii&ilta ItniigatoKi
TRST - Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792
vestneje oddolžilo res kakovostnemu užitku, ki mu gg je nudila baletna skupina.
V	prvem delu sporeda so najprej nastopili baletni ansambel in najmlajši člani folklorne skupine, ki so izvajali splet belokranjskih plesov (Fruške, Jabuke, Lepa Anka, Seljančica). Člani baletne skupine so nato izvajali vrsto gorenjskih plesov, člani druge skupine folklornega ansambla pa splet štajerskih plesov, ki so občinstvo s svojo živahnostjo in poskočnostjo še posebno navdušili. Štajerski narodni plesi so danes postali že redkost, saj se jih celo profesionalne folklorne skupine redkokdaj lotijo. S svojim sproščenim izvajanjem, ki ga je med posameznimi točkami dopolnjeval tambura-ški ansambel KUD «Tine Rožanc» s prijetnimi belokranjskimi in hrvaškimi narodnimi, so mladi plesalci zajeli značaj posameznih narodnih plesov, od umirjenega belokranjskega, do poskočnih in živahnih gorenjskih in štajerskih plesov. Prvi del je zaključilq baletna skupina z odlično plesno izvedbo simfonije Marjana Kozine «Bela krajina».
V	drugem delu je bil spored šp bolj zahteven. Skupina, ki jo vodijo koreografinja Tatjana Rem-škarjeva, prof. Marija Golobova in prof. Majda Vrečkova je najprej nastopila v «Mazurkh Giacoma Magerberga, v Straussovem valčku
: «Ob lepi modri Donavi» ter Mo-! zartovem «Adagio allegro* v es Duru. Spored je zaključil ruski ples «Kaza-čokn, ki zahteva tudi od izkušenih plesalcev veliko priprave, obvladovanje telesa in spretnosti Dinamičnost te izvedbe je mlado občinstvo še posebno navdušila.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
TED WHITEHEAD
ALPHA BETA
Razpored predstav pod rubriko «GledaUšča»
MLADINSKI KROŽEK Tt Ulica Ginnastica št. 72 Trst
priredi danes ob 19.30 v svojih prostorih predavanje STOJANA SPETIČA
«LENIN in
NARODNO VPRAŠANJE«
Vljudno vabljeni!
VABILO
staršem dijakov državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren* v Trstu
ALI STE PREPRIČANI, DA JE VAŠ SIN (ALI HČI) TELESNO PRAVILNO RAZVIT?
Na vprašanje bo skušal odgovoriti profesor telesne vzgoje Bojan Pavletič v predavanju, ki ga bo imel danes, 4. aprila 1973 ob 19.30 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti.
Vabi odbor združenja staršev.
Razstave
V	TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška št. 20, razstavlja Deziderij Švara.
V	umetniški galeriji Mignon (Pasaža Rossoni) bo do 15. aprila razstava del Lidie Giusti.
V	občinski galeriji bo do 10. aprila razstava del Corrada Davideja.
V	galeriji «Korum» v Ul. Coroneo 1 razstavlja Lojze Spacal.
V	galeriji «Degli Artisti)) bo do 8. aprila razstavljal tržaški slikar Marino Aita.
V	galeriji «Tergeste» razstavlja do-6. aprila svoja dela Carlo Mieeu. Razstavlja krajine m marine.
V	umetniški galeriji «La Lanlernas bo Jože Ciuha razstavljal svoja dela do 4. maja.
V	Kulturnem domu slikarska raz stava Jožeta Šajna.
Gledališča
KULTURNI DOM Stalno slovensko gledališče gos™ danes, 4. t.m. ob 20. uri v Anhovem jutri, 5. t. m. ob 20.15 v Novi Goric s predstavo L. Pirandella «1-6 Pr misli, Giaeomino*.	. T
V	nedeljo, 8 t. m. ob 16. un ' Whitehead «Alpha Beta* za abon® red F — okoliški.
SAG	... ,
Slovensko amatersko gledališče Trstu gostuje s farso v treh de Jožeta Javorška «Povečevalno steW v soboto, 7. aprila ob 20. uri v družnem domu v DEKANIH ® nedeljo, 8. aprila 1973 ob 18. url Zadružnem domu v ŠMARJAH. VERD1	,
V	soboto, 7. aprila bo za rea . (parter in lože) in B (balkon, galerije) premiera opere P. I- jj kovskega «Pikova dama*. Opero, , jo režira Alberto Fassini, bo diflP ral Reynald Giovaninetti. Scene, J® osnutku Pierluigija Pizzija, so P pravili pod vodstvom Maria
v delavnici gledališča Verdi. kostumi so zamisel Pizzija. Nastop"1 bodo Magda Olivero, Silvana Gheff ' Silvana Mazzieri, Giorgio CaselH Lamberti, Mario Petri, Giulio Do vanti, Ermanno Lorenzi, Carlo Za roj, Mario Carlin, Vito Susca, Bairod^ Botteghelli, Adriana Camani in G®8 na Jenco.	«
Z baletno skupino gledališča bodo nastopili Martine Chaumet, bert Bestons, Jean Marie Dubrul Antonia Vassiliadis. Sodelovala bo ^ di skupina «Piccoli cantori della ® . di Trieste* pod vodstvom Edde vano. Zbor gledališča je uv«2 Gaetano Riccitelli.	_
Vstopnice so na razpolago pri ° dališki blagajni (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETTI	,
Danes ob 21. uri ponovitev ® Carla Bertolazzija «Egoist».	j.
Rezervacije in prodaja vstopnic P. osrednji blagajni, Pasaža Protti ( 36372, 38547).
«La Cappella Underground« pred'® danes ob 19. in 21. uri «Drac®J nella časa degli orrori* («R°U., of Dracula*. 1945, ZDA) režiš®' Erle C. Kentona. Igrata: Lon c ney jr., Martha 0'Driscoll. ...
Nazionale 16.00 «Cinque matti a\ ®e vizio di leva*. Barvni film.
Ferliče 15.00—17.25—19.50—22.15 mo tango a Parigi*. Barvni *■ Marlon Brando in Maria Schne! -
Izleti
Burja v mestu
Po pravem pomladnem vzdušju preteklih dni so se vremenske razmere kar čez noč poslabšale. Vso deželo je zajel val hladnega zraka. Temperatura je vrtoglavo padla in od severovzhoda je spet zapihala nadležna burja. Poleg tega je dež prekinil dolgo obdobje suše, ki je že zaskrbelo predvsem kmetovalce. V zgornji okolici se je dežju pridružil še sneg, ki je v kratkem času pobelil pokrajino, a se zaradi vmesnega dežja in sorazmerno še vedno visoke temperature ni prijel. Kot rečeno je tudi živo srebro na termometru zlezlo nenavadno nizko. V mestu je bilo v dopoldanskih urah samo pet stopinj nad ničlo, v zgornji okolici pa je padlo skoraj do ničle. V popoldanskih urah so padavine prenehale. Tudi temperatura se je spet začela dvigati in burja, katere posamezni sunki so v jutranjih urah dosegli osemdeset km na uro, je sinoči skoraj prenehala.
KASTA organizira v nedeljo, 8. aprila enodnevni izlet z vlakom v BENETKE. Zbirališče pred železniško blagajno glavne postaje ob 7.30.
SPDT priredi 15. aprila 1973 avtobusni izlet na Jelenk nad Spodnjo Idrijo, od koder je približno 2 uri hoda. Kosilo iz nahrbtnika. Neplaninci si bodo lahko ogledal’ zanimivosti Idrije. Avtobus bo odpel ;ai izpred sodišča (Foro Uipiano) točno ob 7. uri. Potovali bomo čez Ajdovščino, Črni vrh in Idrijo do Spodnje Idrije. Povratek čez Most na Soči in Gorico. Pohitite z vpisovanjem, zaradi pravočasne rezervacije avtobusa. Pojasnila pri Norci ZavadlaJ v Ul. Geppa 9.
SPDT priredi za velikonočne praz nike zimo vanje na Voglu. Iz Trsta se odpotuje v soboto, 21. aprila 1973 ob 15 uri. Povratek v sredo, 25, aprila. Zaradi omejenega števila pre nočišč v hotelu »Triglav* v Stan Fužini, se bo vpisovanje zaključilo nepreklicno 4. aprila. Informacije m vpisovanje pri Norči, Ul. Geppa 9 Naprošamo, da pri vpisnini poravnate račun.
SPD «lgo Gruden«, ŠD «Sokol» in Kulturni krožek Devin-štivan organizirajo štiridnevni velikonočni izlet v Budimpešto in na Blatno jezero od 22. do 25. aprila. Cena izleta vse vključeno 35.000 Ur. Lahko se prijavite v jutranjih urah na telefonskih številkah 20186 in 20252.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 4. aprila IZIDOR
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 18.36 — Dolžina dneva 12.56 — Luna vzide ob 5.39 in zatone ob 20.18
Jutri, ČETRTEK, 5. aprila VINKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12. najnižja 5, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni tlak 1008,2, rahlo narašča, veter 25 km na uro, severo-severovzhod-nik, posamezni sunki do 60 km na uro, vlaga 55-odstotna, padavine v teku dneva 8,6 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. aprila 1973 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 86-letni Nicolo Cadelli, 76-letna Rosa Silenzi vd. Corsi, 35-letna Nerina Magri, 94-letna Giovan-na Sauco vd. Rusalem, 66-letni Giuseppe Coceani, 91-letna Maria Stari vd. Falk, 69-letni Gaetano Felis, 62-letni Cesare Prada, 95-letna Maria O-svald vd. Philippovich, 37-letna Gio-vanna Zovich.
ga-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg Liberta 6; Testa doro. Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. GiuUa 1; Picciola, Ul- Oriam 2; Vemari, Trg Valmaura štev. 11.
’3*in	'	1
Eden 15.00—22.00 cUltimo tango a
rigi». Barvni film reziac.jo ->■ toiuccija. Marlon Brando ui Schneider. Prepovedano mladini ™ 18. letom.	..
Grattacielo 16.30-22.20 «Da Hong-K°™j l’urlo, il furore, la morte». Barv film.	._
Exeelsior 15.00-18.30-22.00 «Lud*'^ Helmut Berger, Romy Schneidef.^ Trevor Hovard. Prepovedano ^ dinj pod 14. letom. Barvni f*®1' Ritz 15.30 «E simpatico, ma gb 80 ^ perei il muso». Yves Montano Romy Schneider. Barvni film j Aurora 16.30 «Corvo rosso non a il mio scalpo*. Barvni film. Capitol 16.00 «Vedo nudo». Barvni *> Nino Manfredi in Silva Koščin®- . Cristallo 15.30—18.25—21.30 «H pafl, no*. Barvni film. Igra M. Bran Filodrammatico 16.30 «A.A.A. mass^ giatrice, bella presenza,
Barvni film Prepovedano m® pod 18. letom.	j;
Moderno 16.30 «11 Decamerone Pr bito*. Barvni film. Prepovedano ^ dini pod 18. letom.	„
Vittorio Veneta 16.45 «Nc-n si ucC'?[nj, čosi anche i cavalli?* Barvni t* Jane Fonda in Michael Sarrac®' Abbazia 16.00 «In fondo alla pif"1^'. Barvna detektivka. M. Craig ® rol Baker.	,jf
Astra 16.30 «Luci della citta* Gha Chaplin. Čmobeli film.	s,
Impero 16.30 «Due ragazzi chc amano* Barvni film. Prepove^8 mladini pod 14 letom.	^
Ideale 16.00 «Agente 007 — *‘cen;ri di uccidere*. Barvni film z 2nalJjr. igralcem Seanom Conneryjem in sulo Andress.
Šolske vesti
Združenje staršev učencev osnOv šole v Ul. Donadoni bo priredi’0 sredo, 11. aprila pogovor na ^ «Otrok — vzgojno stičišče med ^ in družino*. Pogovor bo vodil dr. . nilo Sedmak. Začetek ob 20.30 v 9 skih prostorih.
Prispevki
Namesto cvetja na grob

Sancin darujejo Lidija, Viko in ReI^j. min Sancin 5000 Ur za spomenik P Um v NOB iz Skednja, od Sv. p in s Kolonkovca in 2500 Ur ra «Ivan Grbec* v Skednju.
V počastitev spomina pok. h,va*L-Pepija Grizančiča darujejo za sP0lLj nik padUm v NOB iz Skednja*
Sv. Ane in s Kolonkovca: Drago_ hor 2000 lir. Jože Koren 2000 1® Franc Brus 2000 Ur.
pa-
SOŽALJE
Zveza vojnih invalidov NOV škega ozemlja izreka, ob izgubi S jega člana Josipa Grizančiča, is® sožalje družini in svojcem.
glr
SOŽALJE
SPD TABOR z Opčin izreka - . boko sožalje Ivanki Dolenčevi in sVj0. cem ob nenadni izgubi dragega žeta Grizančiča.
Nenadoma je umrl naš dolgoletni uslužbenec, antifašistični borec in invaUd NOB
JOSIP GRIZANČIČ
Dobrega in vzornega tovariša bomo ohraniU v trajnem spominu.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
Trst, 4. aprila 1973
2??/ DRUGE študentske skupščine
ituje
m»
orici
pr®
i I-
runa
e v le® ,ldo> Za-
i f
ri v
d > in čaj-, •“ rigi' po pri-isij« rudi 3pili ■rra. [lato ora-
rdo.
indn
ian-
erd>
no-I i» tast* Cai-iba'
Zasedeni upravni prostori univerze V petek študentski sprevod po mestu
Poudarjena nujnost zavezništva z delavstvom • Fašistom prepovedan vstop v univerzo - Pomanjkljive obveze v rektorjevih odgovorih
GORIŠKI DNEVNIK
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
RAZLIČNE OCENE 0 IZBIRI LOKACIJE SEJMIŠČA ESPOMEGO
Odobren popravek konvencije o gradnji Kulturnega doma Inž. Močniku poverjena izdelava načrta slovenskih šol V petek razprava o deželnem urbanističnem načrtu
Goriški občinski svet je v pcme- I kot tehnični organ. Vprašal se deljek zvečer odobril besedilo spo- je, če se občinski upravi splača razuma med družbo «Ferriera» in odpreti nove urade, jih vzdrževati občinsko upravo o lotizaciji zem- in kriti primanjkljaj, ki nastaja, ljišča med ulicaana Seminario in ali pa bi bilo bolje spopolniti se-Italico Brass, kjer bo družba danje upravljanje. Svetovalec Zu-«Ferriera», last slovenske narod-1 calli (PSDI) je predlagal, da bi nostne skupnosti, gradila Kulturni > morali stroške upravljanja poraz-dom. Za konvencijo so glasovali j deliti tudi na občino Sovodnje. Sve-vsi svetovalci, članov MSI pa v! tovalec Dellago (PSI) je predia-
Z včerajšnje skupščine med govorom rektorja
Jelne®a^n* odgovor rektorja in de-nia nravi E na osnovna vpraša-
pretnožne «? /° študiJa za mani Pendiiv . stodente (primer 425 šti-vefze . ° .sj-udentje tržaške uni-rata. preJeli z zasedbo rekto-
Sklenii;
P?rjevih so,.,namreč. da v rek-,c*jski e.wra . ustvarijo organiza-bo isk fr študentskega gibanja, tofti, Se 1 st\kov z zunanjim svetimi sin..praY1vz delavci in aru-%men taU*uZašk.e^a prebivalstva. ^vezni5fv.Kl” stikov je ustvariti
^nti 2a , med delavci in štu-4cl skr
st
f0)
upen nastop proti raz-riminnrvi« .. šoli _______
'tole,
*
Vse ostale socialne re-ostajajo prvi cilj
ki so in i sil
Fli na ?,.zasedbi rektorata so spre-
Italiji.
š^ini. Več6^^’. študentski skup-skorai . k°t tisoč študentov je l°vorih ‘ LUre razpravljalo o od-Ferre . ,ja Prof. Giampaola Odporne „ * komisarja vseučiliške reja, natn stanove dr. Adolfa Colli-brili resni,Pa z glasovanjem odo-rata, kj UC1J0 o zasedbi rekto-'hstičnj \v ° J° Predlagali komu-socialistični študentski
Adolfa Golli-
“h res ki
-Ji inS° d0. Predlagali komu-predstavmu- scJ9lalistični študentski S i®' Zavrnili pa so reso-®tavnikov ^Parlamentarnih predeto so	continua»), s ka-
*nanstveniKre- ?gali zasedbo vseh Med lh. mštitutov. ga zbormf'16^™^ sWepi študentske-,omeniti X ja moramo vsekakor ‘Uvcev opuo manifestacijo de-tek- PreH s.tudentov, ki bo v pe-P^ezali „ j1? se bodo študentje fržaških t de'avskimi sveti večjih *ati j" tovarn, s šolskimi sindi-SkuPnimi ^dn-ie.šolskimi dijaki. S sPrevod , . očmi bodo organizirali Verze jn i , 0 krenil izpred uni-to bo t«,, v mestno središče. Odobreni °,Zb,°r0vanie-
nekaj smernic za delo po fakultetah. V bistvu splošna študentska skupščina predlaga konstruktivno kontestacijo na vseh ravneh po fakultetah, da se akademskim oblastem vsili demokratičen način u-pravljanja inštitutov in pouka sploh. Fakultete naj bodo stalno odprte ustvarjalnemu stiku študentov z «zunanjim svetom», se pravi s političnimi organi in z delavstvom.
Druga pomembna tema študentskega zborovanja je antifašizem. Že v samem začetku so študentje odstranili iz dvorane nekaj znanih fašistov (med njimi sta bila neki Grilz in Irneri jr.), nato pa odobrili sklep, po katerem je fašistom sploh prepovedan vstop v univerzo. Prihodnji teden pa bodo organizirali zborovanje z grškimi študenti. Skoraj istočasno so odobrili tudi javno grajo tržaškemu italijanskemu dnevniku, katerega dolže, da je neobjektiven in reakcionaren.
V samem začetku zborovanja je predsedujoči študent Colleoni dal besedo rektorju De Ferri, ki je poročal o svojih stikih na deželni ravni z namenom, da bi študentom izplačali 425 zaostalih štipendij, žal pa deželna uprava ni pripravljena nuditi univerzi takih finančnih podpor. Zagotovil je, da bo odpotoval v Rim in zaprosil za denar pri vladi. Glede drugih zahtev pa je De Ferra zagotovil, da se bo nadaljevala praksa mesečnih izpitnih rokov, pač pa bodo profesorji še vnaprej zahtevali formalne podpise o obiskovanju lekcij.
Ko je rektor zapustil zborovanje so se pred mikrofonom zvrstili komunisti Nicola De Cesare, prof. Costantino Giorgetti, Giorgio Ber-ton, Giorgio Tamburlini (ta je,
verza odražati stvarnost obstoječih kultur v naši deželi), predstavnik socialističnih študentov Franco Todaro, Orlando in pripadniki izvenparlamentarnih skupin (CUB, Lotta continua) Massimo Bovenzi, Costantini in Alvise Nobile. V razpravo je posegel tudi prof. Qua-drifoglio.
Po odobritvi sklepov, ki smo jih navedli v uvodu našega poročila, so študentje odšli v rektorjeve u-rade, kjer se drug za drugim vrstijo sestanki, srečanja in delo po skupinah. Prva etapa boja je petkova manifestacija.
Podžupan prof. Lonza pri kanclerju Kraškem
Podžupan prof. Lonza se je v Schardingu sestal z avstrijskim kanclerjem Kreiskym, s katerim je govoril o težavah pri prometu zaradi stavke italijanskih carinskih u-službencev. Govorila sta o načrtu podjetja TOTAL za gradnjo naftovoda. Lonza je bil mnenja, da je nekatere težave v tŠ.f zvezi mogoče premostiti, tako da se opozori na pomembnost pobude. Lonza je tudi dejal, da je potrebno posredovanje pokrajinske uprave pri zainteresiranih ustanovah, da se doseže čim hitrejša uresničitev načrta ter koordinirana akcija v interesu lastnikov zemljišč in da se ohranijo naravne lepote.
V nadaljevanju razgovorov sta Kreisky in Lonza obravnavala razne pobude za okrepitev cestnih in železniških zvez med Trstom in Avstrijo. Kreisky je omenil tudi važnost maroškega metana za Avstrijo in sprejel z zadovoljstvom na

rena resolucija vsebuje tudi med drugim, opozoril, da mora uni- znanje pobudo tržaške trgovinske
■»■■n,,.. ! zbornice, da se zgradi v Tržiču na-
prava Za upjinjevanje utekočinjene-
'tSTl Z
ONSTRAN meje
Na slovenski obali precej
domačih in tujih izletnikov
Kurirčke
kova pošta na poti -Pevskih zborov Italijanske
Slovenilf^jšnjjm se je začela v n°sila In.5urirck?va pošta, ki bo s!°venskih df^Ve- ln naiboliše želje 2,b nieJm piomr:)ev maršalu Titu Primork m rojstnem dnevu. Na to pošlem se je začela Kurirčko-Sfiežnji,,, v Ponedeljek dopoldne na Dinci in V l koder so pionirji pla-torbo na o .?rmki odnesli kurirsko sti je Svoseake. Ob tej priložno-n°st	tudi	spominska sveča-
rirčknor spomenikom padlih. Ku-Vala nn .posta bo nekaj dni poto-to pa dlrskobistriški občini, na-obali. nadaljevala svojo pot po
* * •»
privabili nedeljs.ko iepo vreme kiar ien I1,0 na slovensko obalo letnikov 7V1-° domačih in tujih p0 obalni /"vp.cer so se pomikale ?ehdar ni C6SH, dolge kolone vozil, jev v Pr‘šl0 do večjih zasto-btrizenf metu- Sicer pa za obalni in razn., Predsezoni dobro kaže niso uresn?-e-ilrniTStične. napovedi se tih i.:,n ci e' V prvih treh mese-____bU Promet celo za 12 odst.
V Poreču zaključek revije unije za Istro in Reko
višji od lanskega v enakem razdobju, nočitev pa je bilo za 4 odst. več. K temu je precej pripomogel kongresni turizem, saj je bilo v Portorožu v prvih treh mesecih letos kar 5 pomembnejših kongresov. Še vedno so od tujih gostov na prvem mestu Italijani, takoj za njimi pa so Avstrijci. Ta podatek vsekakor demantira napovedi, da bodo avstrijski gostje zaradi dogodkov na Koroškem manj obiskovali naše kraje.
V Poreču je bila sklepna prireditev revij pevskih zborov ter man-dolinskih in folklornih skupin I-talijanske unije za Istro in Reko. Pevska zbora iz Galežane, mando-linski krožek z Reke, folklorna skupina iz Galižane, godba na pihala iz Tara in tudi druge skupine na prejšnjih revijah so prikazale pestro in kvalitetno delo na področju kulturno - umetniškega udejstvovanja italijanske narodnostne skupnosti na istrski obali ter poželi iskreno priznanje številnega občinstva in gostov.
ga metana
Seja deželnega odbora
Deželni odbor je odobril osmim industrijskim podjetjem prispevek v skupnem znesku 750 milijonov lir za preureditev naprav oziroma za preusmeritev proizvodnje, kot to predvideva deželni zakon št. 8 iz 1972. leta. Prispevek se nanaša na mala in srednja industrijska podjetja, ki so se znašla v težavah. Odbor je poleg tega odobril izdatek 50 milijonov lir za zadružna združenja. 30 milijonov lir za kmetijsko vzgojo in sprejel razne sklepe upravnega značaia
Pomladanski sneg v Nadiških dolinah
Ko so prebivalci naših dolin vstali, so bili zelo presenečeni. Res je, da so težko pričakovali dež, saj je suša grenila življenje našim kmetovalcem. Zaradi nje je narava zaostala za precej časa. Vendar niso pričakovali, da se bo z dežjem pojavil tudi sneg. Temperatura je takoj padla in v dopoldanskih u-rah je snežilo ne samo po gorah, pač pa tudi po dolini v višini 250 metrov. Na Matajurju ga je padlo toliko, da se lahko smučajo. Upamo, da bo sedaj zasijalo sonce, da bodo kmetje lahko dokončali svoja poljska dela.
L P.
času glasovanja ni bilo v dvorani. Gre za popravek konvencije, sklenjene lanskega oktobra, in sicer za vključitev nekaterih dopolnil, ki jih je zahtevalo deželno odborništvo za urbanizem, da se točno določijo obveznosti družbe glede odstopa zemljišča za pločnike, zelene površine in za stopnišče, ki bo s peš potjo povezovalo Ul. Italico Brass s Korzom, kakor tudi za določitev prostora za parkiranje.
Brez razpravljanja so odobrili vrsto sklepov občinskega odbora, med katerimi je tudi pooblastilo inž. Adolfu Močniku za izdelavo izvršilnega načrta slovenske osnovne šole in vrtca v Ul. Čampi.
Svetovalci so nato odobrili spremembo regulacijskega načrta na področju lokacije novega sejma ESPOMEGO v Ul. della Barca, razprostirajočega se na površini 68 tisoč kv. metrov. Razstavni prostori ne bodo služili samo potrebam blagovnega sejma, ampak tudi kulturni, športni in folklorni dejavnosti. Odbornik Agati, ki je zagovarjal spremembo klasifikacije zemljišča, je poudaril, kako se bo z dejavnostmi, ki jih bodo prirejali v razstaviščih in zlasti v večnamenski osrednji palači, do sedaj zanemarjeno področje v tem delu mesta neprimerno ovrednotilo. V celoti so se z Agatijevo razlago strinjali Lupieri, duhovni oče razstavišča, inž. Fornasir in Zu-calli ter s pridržki tudi odv. San-zin, medtem ko je bila prof. Pi-rella proti izbrani lokaciji, ker bi po njeni sodbi temu namenu bolj ustrezal severni del mesta pri ka-zermetah, ki je popolnoma zanemarjen. Proti nakazani rešitvi, ki po sodbi KPI ne odpira razvojnih možnosti severnega dela mesta in preprečuje odpiranje mejnega pre-hodia. v Gabrijelovi uliči, so glasovali samo svetovalci KPI.
gal, da bi morali uvoz živine zaupati konzorciju občin ali zadrugam. Pedroni (MSI) je zavrnil pravico Sovodenj, da so v prosti coni, češ da so jo vključili zaradi koristi levega centra. Seveda pa ta svetovalec ni povedal, kolikšna je cena, ki jo plačuje sovodenj-sko prebivalstvo za izgradnjo infrastruktur, industrijske cone itd.
Svetovalec Battello (KPI) je dejal, da je stranka že pred 20 leti zahtevala, da se upravljanje proste cone zaupa občinski upravi, ki bi preprečila nepravilnosti in upravičene pritožbe. Zanj je resolucija zelo dobra, predlagal pa je skupno in javno ukrepanje v Rimu, če hočemo zagotoviti akci-
ji uspeh. Demokristjan Pagura je proglasil resolucijo za mandat strokovnjakom, kakšna je spodnja meja naših teženj, svetovalec odv. Sanzin pa je dejal, da bo nova uprava učinkovitejša od sedanje.
Na prihodhji seji, ki bo v petek, bodo svetovalci razpravljali o deželnem urbanističnem razvoju in povedali svoje stališče do tega vprašanja, ki bo prav te dni predmet razprave v deželnem zboru.
Zaradi pomladnega čiščenja zaprta državna knjižnica
Vodstvo državne knjižnice v Gorici sporoča, da bodo prostori državne in civilne knjižnice v Gorici zaradi spomladanskega čiščenja zaprti za stranke v času od 16. do 23. aprila.
V tem času bo knjižnica odprta samo za vrnitev izposojenih knjig, in sicer ob delavnikih od 10. do 11. ure.
SKRB ZA ZDRAVJE MLADINE
PROPAGANDA PO ŠOLAH ZA USTNO HIGIENO
Jutri popoldne v pokrajinski dvorani uvodno predavanje
Deželno odborništvo za zdravstvo ob sodelovanju s šolskim ministrstvom pripravlja po osnovnih šolah posebno kampanjo za ustno higie no. V tem okviru bodo preko didaktičnih ravnateljstev razdelili po osnovnih šolah potreben material za nego ust in zob.
S tem v zvezi bo jutri, v četrtek, 5. t.m. ob 17. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici uvodna konferenca, na kateri bo prof. Giuseppe Sossi iz Trsta govoril o tem problemu. Sledilo bo predvajanje dokumentarnega filma in nato še debata. Konferenca je namenjena predvsem didaktičnim ravnateljstvom in učiteljstvu, ki naj bi sodelovali pri tej propagandi po šolah. Zato tudi šolsko skrbništvo vabi interesente k čim večji udeležbi in sodelovanju. Seveda so vabljeni tudi starši in drugi, ki jim je pri srcu zdravstvo naše šolske mladine.
Sladkor in kava prost« cone
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da je v teku prvo letošnje razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za potrošnike v Gorici, Sovodnjah in po drugih občinah na Goriškem.
DVE INTERPELACIJI KPI O GORIŠKIH PROBLEMIH
Blagovni promet po železnici in odprtje novega mejnega prehoda
Pristojni organi rimske vlade naj takoj jasno in pozitivno odgovorijo
Že več let se govori in razpravlja o usposobitvi goriške železniške postaje za blagovni promet s tretjimi državami s posebnim ozirom na promet z živino. Prejšnji teden je goriški poslanec Menichino skupaj za Albinom škerkom, Lizzerom in nekaterimi drugimi komunističnimi poslanci predložil v poslanski zbornici v Rimu interpelacijo, naslovljeno na ministrstvo za promet, v kateri interpelanti želijo vedeti, kakšne ovire se postavljajo
pri uveljavitvi1 zahteve za uspo'-
Na začetku seje s0 sprejeli sta-
lišče občinskega sveta, pod kakšnimi pogoji naj ':Vlaila podaljša zakon o prosti coni in kako naj se izvaja. Zakon naj velja najmanj 15 let; posamezni kontingenti naj se spreminjajo vsako leto, ne da bi se zmanjšale ugodnosti, zlasti kar zadeva industrijski sektor. Z novimi kriterji naj upravljanje preste cone preide v roke občine. Zaradi večanja motorizacije naj se občutno poveča kontingent bencina in nafte. Potrebno je zagotoviti posebne dohodke občinama Gorica in Sovodnje, ki spadata v okvir preste cone, ter s posebnimi rešitvami zagotoviti izgradnjo infrastrukturnih objektov.
Kakor smo zapisali včeraj, so liheralci oredložili več emenda-cij, ki jih večina ni sprejela. Predsednik trgovinske zbornice Lupieri je nasprotoval odvzemu u-pravljanja proste cone trgovinski zbornici, ker ji to delo pripada po ministrski odločbi 1961. leta in po značaju, ki ga ima zbornica
novega mednarodnega mejnega prehoda pri štandrežu.
Gradnja nove avtomobilske ceste se je približala državni meji, priprave za gradnjo avtoporta na tem področju so tudi že v polnem teku in zato bi bil že čas, da se pripravi potreben ukrep za ureditev novega mejnega prehoda, ki je tako nujno potreben za razbremenitev mednarodnega prehoda pri Rdeči hiši oziroma Rožni dolini.
Interpelanti pričakujejo, da bodo dobili od pristojnih ministrov še ta teden ustni odgovor na obe interpelaciji, tudi spričo nujnosti rešitve obeh problemov, da bi ne prišlo do nepotrebnega zastoja pri delih, ki so že v teku, zlasti na meji ob Tržaški cesti. Kar pa se tiče habilitacije goriške postaje za blagovni promet s tretjimi državami, se je ta postaja že večkrat izkazala sposobna in koristna pri izvajanju mednarodnega prometa, ko so 'nastale ovire pri odvijanju takega prometa preko Proseka in Opčin na Tržaškem, ali preko Pon-tebe v Kanalski dolini. To so ugotovili tudi znani strokovnjaki na razn;h konferencah, ki smo jih imeli o teh problemih v Gorici.
Kontno spet dež v hribih pa sneg
Od 12. februarja je včeraj ponovno deževalo. Čeprav gre za prehod■
V spomin vipavskemu protifašistu Ivu Možetu
ENEL
ente mazionale per LENERGIA ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM
Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na celotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 29.3.73 do torka, 10. aprila.
Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe.
Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo P rebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, 0 so V tem primera potrebni.
Umrl je mož, ki bo trajno živel v spominu prebivalcev zgornje Vipavske doline ter vseh sodelavcev v trdi in dolgoletni borbi za pravice Slovencev v fašistični Italiji. Mnogo prezgodaj nas je zapustil, zato boleče občutimo njegovo izgubo in vrzel v naših razredčenih vrstah. Ivo je bil mirnega in kremenitega značaja in ni iskal plačila in priznanja za svoje delo. S svojo nesebičnostjo in odločno borbenostjo j® bil vsem. ki smo z njim sodelovali, neizčrpljiv vzgled požrtvovalnosti.
Poizojni Ivo je bil zadnji junaške trojke z Dragom Bajcem in Stankom Ponižem ilegalne organizacije v Vipavi. Pripadali so z Zvonimi-rom Lasičem, Jožefom Uršičem, Lojzetom Ščekom, Tonetom Mohorčičem, Jožetom Fabčičem, Francem Storto, Lojzetom Štenbergerjem, Borisom Tavčarjem, Ivom Rudolfom in desetinami drugih mladih ljudi oni borbeni skupim, ki je vlivala strah v kosti fašistom v gornji Vipavski dolini, da so se boi* hoditi po vaseh v nočnem času. Začetna mreža organizacije je nastar la po iniciativi Zorka Jelinčiča z razdeljevanjem abecednikov «Prvi koraki» ob ukinjevanju slovenskih šol. Iz Gorice so prihajali do trgovca Stanka Poniža številni zaboji teh izdaj. Ivo Može in Drago Bajec sta s sodelavci poskrbela, da so jih zaupniki v vaseh dobili dovolj za vse šolske začetnikeU-stanavljali so tajne slovenske šole. Na Gočah je bila pri Slavki Bezek in poleg nje sta učili slovenščino otroke Jelka Kodre - Lasič in Huj-da Florjančič, črnosrajčniki in oru-gi policijski agenti so plenili otrokom abecednike med potjo v šolo. Ker je postalo prenevarno pošiljanje abecednikov po rednih prevoznikih so jih zavite v trne ogljar-
za blagovni promet s tretjimi državami,, i za. katerega so že, večkrat postavili zahtevo in predloge goriška pokrajinska uprava, občina, trgovinska zbornica in so te podprle tudi razne politične stranke in sindikalne organizacije.
Interpelanti so zahtevali jasen in odkrit odgovor na to vprašanje in sicer brez nadaljnjega odlašanja. Tak odgovor je še toliko bolj potreben, ker kaže, da so pristojni jugoslovanski organi pripravljeni ugoditi tej zahtevi, medtem ko z italijanske strani postavljajo o-mejitve in pogoje, po katerih «tako uvoženo blago ne bi smelo biti usmerjeno preko tržaškega pristanišča, ker bi to predstavljalo veliko škodo za tržaško, goriško in deželno gospodarstvo.*
Ista skupina je predložila tudi j drugo interpelacijo in sicer na predsednika vlade in na zunanje, j prometno ter na ministrstvo za jav- i
"a d®!?: fotjerpeJanti želijo pozna-; w padavine, so za ozelenitev na-ti stahsce vlade in pristojnih v a -, zgl pomembne V normalnih mh organov v zvezi z otvoritvijo | ^ sQ nh fem času ie dohro
kosili. Hladni val. ki je prišel s severa, je prinesel ohladitev in sneg. Včeraj opoldne je snežilo celo na Sabotinu.
Sploh je letošnja zima izredno mila in suha. Najstarejši vaščan Karel Klanjšček, po domače Gankar, doma iz Števerjana, še ne pomni takšne. Podobna ji je bila samo zima leta 1945, ko so prvega maja zobali češnje ter trgali grozdje 8. septembra. Zaradi letošnje zime se v Števerjanu niso pritoževali. Imeli so dosti dela z obrezovanjem in vezanjem trt ter zamenjavo kolov. Njihova zemlja je tako težka, da bi zlahka prenesla sušo še dalj časa. Vse drugačnega mnenja so kmetje in vrtnarji v nižinskih predelih in na Krasu, kjer jih suša hitro prizadene. Dežja so zlasti zadovoljni na Krasu, kjer se jim poslej ne bo treba več bati požarov, ki so se vrstili skoraj vsak dan.
Včerajšnji dež bo hipoma ozelenel travnike, pomagal bo pri cvetenju sadnega drevja, opral pa bo tudi naravo, ki se je '.umazala* po toliko časa trajajoči suši.
ske vreče iz Gorice do Vipave vozili ogljarji.
S spretno organizacijo nogometnih klubov v vaseh so odtegnili slovensko mladino fašističnemu potujčevanju. Vodilna nogometna kluba sta bila «Nanos» v Vipavi in «škaš» v Ajdovščini. Vsiljevanje vipavskega tajnika fašja, da bi vrinili v klube italijanske fašiste, so Drago Bajec, Ivo Može in Slavko Poniž odločno zavrnili. Nogometaši so gostovali po raznih krajih Primorske, pa tudi v Gorici, Barkov-Ijah, Opčinah in Postojni. V borbo proti poitalijančevanju so pritegnili dekleta. Med mladino so razdelili tisoče malih rumenih letakov «deset zapovedh, kako se je treba vesti proti tujim elementom nasilnega poitalijančevanja.
Razen iz Gorice je prihajal ilegalni in protifašistični tisk tudi preko meje. Tajna organizacija je bila tesno povezana s primorskimi emigranti onstran meje. Na Goče, v Podrago, Podnanos, Manče in m Lože so nekateri zlasti Danilo Zelen, Just Godnič, Tone Černač, Franc Fortunat, Štefan Erjavec prihajali čez mejo natovorjeni z antifašistično literaturo in propagandnim materialom, ki so ga člani ilegalne organizacije delili med seboj in zanesljive vaščane. Nešteto drznih akcij je bilo izvedenih, zato ne more nihče oceniti ogromnega in nevarnega dela, ki so ga za obstoj slovenske manjšine opravili Ivo Može in njegovi tovariši. V teh kratkih vrsticah je podan le okvir prizadevanj, v katerem je deloval tudi Ivo Može pred svojim begom čez mejo, ko se je pridružil primorskim emigrantom v borbi za o svoboditev zatiranega slovenskega ljudstva na Primorskem.
ri-
je tam obrezaval suhe veje. Nesreča se je pripetila v četrtek popoldne, ko ni bilo nobenega doma, tako da je Sfiligoj ostal nekaj časa nezavesten pod dreve som. Prvi, ki ga je opazil, je bil njegov svak Pepi Figelj, ki stanuje v bližini. Ta je takoj obvestil Rdeči križ, ki je moža prepeljal v kirurški oddelek splošne bolnišnice.
Po prvih pregledih so možu ugotovili zlom sedmih reber. Začetka je bilo Šfiligojevo stanje precej resno. Včeraj pa smo se telefonsko pogovorili z zdravnikom kirurškega oddelka, ki nam je zagotovil, da se je stanje Jožefa Sfiligoja precej izboljšalo.
Žena iz Števerj’ana trčila v avtomobil
V Ul. Duca D’Aosta se je včeraj, približno ob 13.30, ponesrečila delavka iz števerjana, Jasbine I., Jolanda Medvešček por. Falcicchia. ki so jo v bolnici sprejeli na 10 dni zdravljenja zaradi lažjega možganskega pretresa in drugih prask.
ženska se je z mopedom vozila iz Ul. Manzano v Ul. D. D’Aosta in je trčila v parkiran avtomobil.
Sladkor: po 4 kg na osebo za potrošnike v Gorici in Sovodnjah, na odrezek št. 68 živilske nakaznice. Po 3 kg na osebo za ostale občine na Goriškem, na odrezek št. 72 živilske nakaznice.
Kava: po 800 g surove kave za osebo v Gorici in Sovodnjah na odrezek št. 69 in po 600 g na potrošnika po ostalih občinah na odrezek št. 73.
Razdeljevanje velja za marec in april. Sladkor se prodaja po 200 lir za kg, od česar pripade trgovcu po 18,5 lir za kg.
Od 9. aprila bodo v razdeljevanju tudi nakazila za skupnosti, menze in javne lokale. Odrezke tega razdeljevanja bodo morali trgovci predložiti pristojnemu uradu do 5. maja.
Obvestilo izletnikom
Vse naročnike in čitatelje Primorskega dnevnika, ki so se prijavili 7.a naše letošnje potovanje v Tnnis prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine danes, 4. aprila na naši upravi v Gorici, Ul. 24. maja 1.
Ob tej priložnosti naj prinesejo izletniki, ki so se vpisali za skupni potni list. osebno izkaznico (ne starejšo od pet let). Vsi ostali pa naj prinesejo s seboj potni list.
Nakazila za bencin prost« cone
Avtomobilski klub v Gorici sporoča vsem prizadetim, da je v teku razdeljevanje nakazil za bencin in nafto proste cone, in sicer v uradih AK v Gorici, Krminu, Gradežu in Tržiču. Nakazilo se nanaša na drugi obrok za leto 1973 ter bodo razdeljevanje zaključili do 16. junija.
V Tržiču je inkasant zavoda Albino Papi našel mrtvo v stanovanju v Ul. Aquilea 78-letno upokojenko Giuditto Miniussi. ki je ležala na tleh. Zdravnik je ugotovil, da je upokojenka umrla naravne smrti.
Pri padcu s češnj‘e si je zlomil 7 reber
Prejšnji teden se je na lastnem zemljišču ponesrečil 62-letni kmet
Poskus samomora
s klorovo kislino
V	splošni bolnišnici v Gorici se bori s smrtjo 34-letni pleskar Euge-ni Mezzorana, ki je v nedeljo zvečer poskusil napraviti samomor s klorovo kislino. Tekočina mu je razjedla požiralnik in prebavila. Dva dni je bil v nezavesti, včeraj dopoldne pa se je osvestil in spregovoril nekaj besed. Eugenio je brat Giannija in Marie Mezzorana, o-sumijenih umora treh karabinjerjev pri Petovljah.
Kaj je spodbudilo Eugenia Mezzo-rano, da se je odločil za tako hud korak, ni znano. Izključujejo kakršno koli možnost njegove povezave z zadevo Petovlje. Eugenio je skušal napraviti samomor že 25. septembra 1970. leta. Skočil je s podstrešja hiše v Ul. Giustiniani, kjer je stanoval s svojo materjo. V bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi udarca v glavo in zaradi ran na zapestju; pred skokom si je prerezal tudi žile. Nekaj tednov kasneje so ga odpeljali v psihiatrično bolnišnico, kjer so ga zdravili 16 dni zaradi duševnih motenj.'
V	nedeljo zvečer so ga takoj po zaužitju klorove kisline popadli hudi krči. Njegovo stokanje je slišal sosed v hiši št. 14 na Gradu ter nekaj pred 21. uro prijavil zadevo kvesturi. Podčastnik je razbil okno na balkonu ter prišel v sobo. kjer je našel Mezzorano nezavestnega na postelji. Z rešilnim vozom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico. kjer še danes njegovo življenje visi na nitki.
Vodič o kulturnih spomenikih na Goriškem
V Novi Gorici so zbrali veliko število fotografij in tudi pisanega gradiva o najvažnejših kulturnozgodovinskih spomenikih na območju te občine. Teh spomenikov je precej in so nekateri, denimo grad Rihem-berg nad Branikom, sloviti trokril-ni oltar v cerkvi sv. Križa nad Kojskim v Brdih, freske v posameznih cerkvah, pa tudi izkopanine pri Kekcu nad Novo Gorico in ponekocT v Vipavski dolini, velikega pomena tudi za duhovno in materialno kulturo vse Slovenije in Jugoslavije. Podatke o spomenikih bi zbrali in razvrstili po pomenu v posebnem vodiču, ki bi bil tudi u-strezno slikovno opremljen.
Pobudo za natis in izdajo omenjenega vodiča so dali Kulturna skupnost, Zavod za spomeniško varstvo ter Goriški muzej v Novi Gorici. Publikacijo naj bi financiral Sklad za pospeševanje turizma, ki deluje v okviru novogoriške občine. Vodič bo izdala Goriška turistična zveza, vanj pa naj bi vključili tudi kulturnozgodovinske spomenike na območju sosednjih občin Ajdovščine in Tolmina.
Razna obvestila
Danes, v sredo, 4. aprila ob 20.
uri bo v dvorani kluba Simon Gregorčič na Verdijevem korzu 13, redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici Na dnevnem redu so poročila o preteklem delovanju, volitve novega odbora, predlogi za spremembo društvenih pravil. Člani so vabljeni na polnoštevilno udeležbo.
Poštni urad v Doberdobu sporoča interesentom, da bodo danes, v sredo, plačevali pokejnine kategorije IR. v petek, 6. aprila kategorije IO za upokojence bivajoče v Jamljah, Dolu in Poljanah, v soboto, 7. aprila pa kategorije IO za upokojence bivajoče v Doberdobu.
Podporno društvo za Goriško bo imelo redni letni občni zbor v torek, 17. aprila na sedežu v Gorici. Ul. Malta 2. z začetkom ob 20. uri.
Davki v Sovodnjah. Z županstva iz Sovodenj nam sporočajo, da bodo v torek, 10. t. m. od 8. do 12. ure uradniki z davkarije pobirali na županstvu v Sovodnjah zapadli obrok davkov.
Pevski koncert v Gorici. Drevi ob
20.30 bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku nastopil mešani pevski zbor «Sv. Ignacij*, ki ga vodi Stanko Je-ricijo. Na programu je več latinskih polifonskih skladb, med katerimi tudi Gabri ellijeva «Missa brevis* štiri-glasno.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Tamara Stacul, Davide Orlando, Filippo Toniutti, Anna Chia-ra Tubetti, Giovanna Prizzi, Suši Ferfoglia, Annalisa Loru, Andrea Pe-rini, Alessandra Furlan, Marzia Gurt-ner, Ivan Peric, Eriča Vascotto, Fran-cesca Hlede, Denis Savian, Roberto Tanieli, Massimo Sinigoi, Roberto Me-deot, Elena Laurentig.
SMRTI: gospodinja 82-letna Orsola Turus, upokojenec 79-letni Francesco Capello, računovodja 61-letni Dante Marostica, upokojenec 73-letni Olivo Fontana, upokojenec 82-letni Pietro Propetto, upokojenec 70-letni Raimon-do Concion.
Prispevki
Za Podporno društvo v Gorici, na mesto cvetja na grob pok. Marije
-Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «11 grande valzer», H. Bunkal. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Omicidio per vo-cazione*. T. Drake in V. Ciangot-tini. Mladini pod 14. letom prepovedano.
CENTRALE 17.00-21.30 «11 giustizie-re del Kurbistan* L. Barker in F. Sancho. Barvni film.
MODERNISSIMO 1S.30--22.00 «La si-gnora non si deve uccidere*. M. Dark in H. Garcin Barvni film.
VITTORIA 1715	«Ar-nna» L.
Bose in M Delli Espnsti. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
TržitF
AZZURRO 17.30 «Un omicidio perfet-to a termini di legge». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00 «Oggi a me., do-mani a te...» Barvni film
PRINCIPE 18.00- 20 :ki «La ragazza di Bube*. Barvni film.
\oru (lonca
SOČA «Rdeči krog», francoski barvni film — ob 18. m 20.
SVOBODA «Kraja po nalogu britanske tajne službe*, angleški barvni film - ob 18. in 20.
DESKLE Prosto.
RENČE Prosto.
PRVAČINA «želja po vampirju*, angleški barvni film — ob 20.
ŠEMPAS Prosto.
KANAL «Viking z juga*, italijanski barvni film — ob 20.
iz Koštabona pri Šentmavru Jožef Bizjak daruje Anton Petejan iz Pod Sfiligoj, ki je padel s češnje, k.o gore 2000 lir.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan !n ponoči je dežurna ickarna Provvidenti, Travnik št. 34. tel. 2972:
VLADE 6 DEŽEL PROSIJO ZA POMOČ
Del zahodne Afrike zajela velika suša
Milijonom ljudi grozi smrt od pomanjkanja - Dosedanja pomoč je pičla - Posledice bodo hude
Lakota, za katero smo mislili, da je že pozabljen pojav preteklosti, še vedno grozi. Tokrat se je ta grožnja zgrnila nad področ jem zahodne Afrike, na katerem živi nad dvajset milijonov ljudi. Pravzaprav je že več mesecev, ko se ve o kritičnem stanju na tem področju, toda kot vedno se vest sveta prebudili le v kritičnem tre nutku, hkrati pa ostane v glavnem retoričen akt, ki prizadetim bolj malo koristi. To ugotavljanje in razmišljanje pa nas ne bo privedlo nikamor in preidimo raje k konkretnim podatkom.
Ogromno področje na robu Sahare in sicer področje, ki zajema dele šestih dežel in sicer Mavri-tanije, Senegala, Malija, Zgornje Volte, Nigerja in Toga se r>o v prvi polovici letošnjega leta znašlo pred tragičnimi posledicami triletne suše. Že v decembru lani je po uradnih podatkih FAO znašal deficit oziroma primanjkljaj žitaric pol milijona ton in še več. Razmere v živinoreji pa so bile že decembra lani katastrofalne. Tako je nedavno poudaril mavritanski predsednik Dadah, ki je za Mav-ritanijo rekel, da doživlja že sedaj hude dni. V Mavri tanili živi od živinoreje najmanj milijon nomadov. Razmere v živinoreji na so katastrofalne, kajti že doslej je poginilo od pomanjkanja krme 80 odstotkov goved, 30 odstotkov kamel in 50 odstotkov ovc.
V	Senegalu so mnosa rižna polja že zdavnaj suha, kajti sicer velika reka Senegal se je snremenda v malo večji potok. Ta dežela, ki je glavni izvoznik zemeljskega lešni ka, ima že tretje leto zapored ie tretjino pridelka.
V	Maliju računajo s primanjkljajem 250.000 ton žita, da bi krili vsaj življenjski nrnimum. Doslaj je Mali dobil od raznih mednarodnih organizacij le malo pomoči, komaj 20.000 ton žita.
Niger je doslej izgubil že nad 45 odstotkov živinorejskega fonda, v Čadu pa že več mesecev ni bilo niti kaplje dežja, tako da mnoge kulture, da mnogi posevki sploh niso vzklili. Povsem podobno je tudi v Zgornji Volti, od koder poročajo o strahotni sliki, kjer leži ob cestah na detettisoče poginulih goved, ki niso dospela v južnejše kraje, kamor so skušali prignati črede, da bi jih rešili pred poginom od lakote.
Pri vsem tem pa strokovnjaki FAO napovedujejo, da se bo suša še nadaljevala, najmanj tri mesece. V tem času pa bi «več milijonov ljudi moglo umreti od lakote*.
Šest ogroženih dežel spada med najbolj siromašne dežele na svetu in jasno je, da se same ne bodo mogle rešiti iz trenutnih težav. Pred nedavnim so vlade teh dežel naslovile na svet poseben poziv za pomoč v žitu. Po ocenah strokovnjakov bi morale te dežele v najkrajšem času dobiti vsaj 320.000 ton žita, da bi se zagotovil minimum. Organizacija združenih narodov in neke njene članice pa bodo tem deželam dale le 50.000 ton žita. To je premajhna pomoč.
Afriški kmetje pa niso takoj začeli klicati na pomoč. Najprej so se boja s težavami lotili sami. Žal brez uspehov, pa čeprav imajo s podobnimi pojavi že veliko izkušenj.
Pomanjkanje padavin pa ni o grozilo le vseh kultur in posevkov, pač pa je ohromilo tudi neka-
lektričnega toka, ker je raven vode v akumulacijskih jez*ih prenizka, da bi pognala generatorje. Celo hidrocentrala Kinkon je obstala.
Da bi bilo stanje še hujše, je letos suša hudo prizadela tudi nekatera zemljepisna področja Azije, posebno še širša področja Indije in Bangla deša. Kakor vemo, je lani kupila veliko žita tudi Sovjetska zveza, ki že desetletja ni imela v žitorodni Ukrajini tako slabe letine, ker ni bilo kaplje dežja polnih 136 dni.
Zaradi vsega tega je cena pšenice na svetovnem tržišču narastla, rekli bi raje skočila, kajti cena žita se je na svetovnem tržišču dvignila za 75 odstotkov, cena rži pa za 40 odstotkov. Največje pridelovalke žita so seveda ZDA, Kanada in Francija, kjer razpolagajo z zalogami 29 milijonov ton zrnja, kar pa prav gotovo ne bo dovolj, da bi se krile vse potrebe, saj smo že omenili nakup Sovjetske zveze, k čemur moramo dodati še Kitajsko, ki si je tudi že zagotovila uvoz večjih količin pšenice.
Prav gotovo ne moremo nikomur očitati, da je kriv za sušo, ki je zajela velike predele šestih afriških dežel. Toda rekli smo že, da so te afriške dežele prosile za pomoč šele ko so odpovedali njiho vi napori. Rekli smo tudi, da jim je bilo nekaj obljubljenega, da pa so potrebe velikanske. In v tem primeru se logično postavlja vprašanje, ali je možno, da svet mirno in neprizadeto gleda na to, da more v naši dobi v dobi visoke mehanizacije, v dobi velikanske potrošnje, v dobi presitosti tako imenovanega bogatega sveta, hirati, ali celo umirati od lakote 20 milijonov ljudi samo zato, ker je njihovo deželo zajela suša in ker se je zaradi slabih žetev žito podražilo in se zato laže in z večjim dobičkom vnovčuje na drugih holj bogatih tržiščih, vtem ko teh šest afriških držav ne premore sredstev za nakup prepotrebnega kruha, saj te afriške države sedaj ne premorejo niti toliko, da bi krile prevozne stroške za prevoz žita, ki bi jim bilo poklonjeno, za to, da bi morebitno poklonjeno žito dostavili svojim ljudem v notranjosti dežel. Kadar v Egiptu potrebujejo večjo količino orožja, se med Sovjetsko zvezo in Egiptom vzpostavi letalski most; kadar Američani odvažajo svojo vojsko iz Vietnama, vzpostavijo letalski most. Omenjamo le ta dva primera, ker ne moramo omenjati hujših primerov in sicer letalskih mostov, s katerimi je Nixon zasipaval Severni Vietnam z bombami in zasipa že skoraj mesec dni Kambodžo. V te namene se letalski mostovi ustvarijo čez noč, za pomoč miliionom ljudi, ki jim grozi lakota ali celo smrt od lakote, pa ni niti govora o kakem letalskem mostu.
Suša ni neki nov, napoznan pojav. Klimatske razmere v tem delu Afrike so prav tako že dolgo znane. Prizadetim afriškim deželam ne more nihče očitati tega, da imajo dokaj omejeno poljedelstvo, v glavnem monokulture, ki so j'm jih vsilili v času kolonialne oblasti. Te dežele prav tako niso krive za to, da nekdanje kolonialne oblasti niso poskrbele za morebitne hidrosisteme in za namakalne sisteme. V kratki dobi svobode te dežele niso mogle na-
tere druge dejavnosti. V glavnem | domestiti tega, kar se prej ni mestu Zgornje Volte je več tovarn | storilo.
prekinilo obratovanje, ker nimajo dovolj vode. Nekatera področja Gvineje so že več tednov brez e
Še je elementov, ki govore v o-(Nadaljevanje na 6. strani)
f' V}	• *
: V
Prizor iz nadaljevanke «Vino e Pane», ki jo je ital. TV napravila po delu Ignazia Siloneja. Na sliki
Piero Schiavazza med snemanjem dela
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Na obeh straneh Dragonje srečujemo podobne pojave
Enaka imena krajev in enaki priimki - Enake želje ljudi
prebivalci Zrenja v Bujščini. kj#
Ko se človek napoti vzdolž obale Dragonje in opazuje vse, kar vidi na njeni levi in desni obali, se mu zazdi kot bi sliko gledal v ogledalu. Zelene dolinice, čez katere tečejo potočki, nadalje griči, hribčki in hribi z vinogradi in oljčnimi gaji, gozdiči in gozdovi po rebreh in na vsakem vrhu hriba vas. In te vasi so si zelo podobne in imajo tudi podobna imena: Pomjan na primer imamo na desni, Momjan na levi strani Dragonje; v piranski občini imamo Novo vas, Novo vas pa imamo tudi pri Brtonigli v bujski občini; ime Krog srečamo v Sečovljah, pa tudi pri Bujah; pri Kortah imamo vasico Kaštelir in tudi pri Poropatih na grožnjan-skem Krasu je nekaj hiš, ki jim pravijo Kaštelir; pri Marušičih imamo vasico z imenom Gomiia, pri Momjanu pa imamo Grob-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHHiiHiiiiiimiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NADVSE POMEMBEN NAČRT V ZVEZI S SAVO
Kako spremeniti pogoje in zakonitosti ki reko spreminjajo v razdivjano pošast
Ob pomoči Združenih narodov je bila izdelana obsežna študija o izkoriščanju te največje jugoslovanske reke ter obrambi pred njenimi vodami
V domala sleherni osnovnošolski zemljepisni knjigi je najti sliko izvira Save Bohinjke. Prek strmih stena drvita nizdol dva krepka, peneča se slapa vode. Od tu se podaja ta največja slovenska in jugoslovanska reka na svoje 940 km dolgo potovanje do izliva v Donavo.
Vendar predstavljata omenjena dva slapa samo eno od podob, ki se nam v njih prikazuje ta reka. Ko se v svojem srednjem teku razširi in steče po ravnini, je to drugačna reka. Njene vode tečejo mirneje, bolj dostojanstveno. Mimo naselij in mest, ob nasipih ter obalnih utrdbah. Od Siska naprej pa je že srečati rečne ladje.
Življenje ob obalah Save se je v mnogem prilagodilo zakonitostim reke. Ta je namreč do-
bra in koristna, ko teče mimo, zla in uničujoča, ko se razlije, poplavi polja ter ogroža naselja. Prebivalstvo ob njej je v teku zadnjega četrtstoletja doživelo 49 velikih poplav, od katerih so nekatere trajale tudi sto dni. Letni davek, ki terja reka, znaša poprečno 400 milijonov dinarjev, ne računajoč škode, ki jo povzroča erozija.
Leta 1964 je Sava katastrofalno poplavila velik del Zagreba. Takrat je bilo dokončno sklenjeno, da je treba poiskati neko trajnejšo rešitev za zaščito pred poplavami. Tisti čas so ljudje morda bolj mislili na , rušilno stihijo reke in predvsem zahtevali učinkovito obrambo pred njo. Vendar dosega sotočje Save okrog 37 odstotkov celotne površine Jugoslavije in v to naj-
iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiuiiiiiuii
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dobro izkoristite karte, ki jih imate v rokah. Najbolje se boste počutili v družbi mlajših.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaš položaj se izboljšuje, kljub nasprotovanju zavistnežev. Izkoristili boste napake drugih.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ne posegajte v poklicne diskusije nepripravljeni. Bodite previdni, tudi ko gre za nepomembne stvari.
RAK (od 22. 6. do 22. 7) O-gibajte se jalovih diskusij. V čustvenem pogledu pazite, da ne boste prehitevali dogodkov.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Danes boste prejeli več zanimivih predlogov. Udeležili se boste zabavnega večera.
DEVICA (od 23. 3 do 22	9.)
Samo na osnovi natančne organizacije vam bo mogoče doseči cilj. Ne razburjajte se.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Skušajte uveljaviti svoje pravice.
Ne boste mogli vsiliti svojega stališča.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Neki obisk bo prispeval k utrditvi važne pobude. Ljubosumnost je slaba svetovalka.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) V vaši poklicni dejavnosti bo prišlo do važne spremembe. Jasnost idej bo odlično prispevala k rešitvi nekega vprašanja.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Utrdili boste svoj ugled in prejeli dokajšnje zadoščenje. V čustvenem pogledu skušajte slediti svoji vesti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2 ) Nepredvidene okoliščine bodo v prid vaših načrtov. Ne izrekajte svoje ocene.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Po uspešnem jutranjem delu, boste naleteli na nekatere zapreke. Ne bodite zaskrbljeni glede nekega prijateljstva.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Donovan ni bil edini vohun z Zahoda ki bi ga bili doslej zajeli Kitajci
Pred nekaj tedni so vse agen-ije prinesle vest, da so kitajske blasti po dvajsetih letih izpusti-i na svobodo ameriškega vohu-a Johna Thomasa Downeya ali acka Donovana. Mož je namreč nel svoje pravo in tudi svoje egalno ime. Da se je mogel >owney - Donovan po toliko le-ih vrniti med svojce je pripo-aoglo dejstvo, da «so se odnosi aed Washingtonom in Pekingom premenili». Ob tej priložnosti se e marsikaj reklo in zapisalo na ačun LR Kitajske in na račun DA, često se je zapisala tudi ;aka netočnost. Sedaj, ko sta se lavdušenje in srd polegla, si mo-emo zadevo ogledati pobliže, bolj bjektivno.
Downey - Donovan se je v noči la 29. november 1952. leta dvignil letališča nekje na Japonskem n poletel proti Kitajski, da bi 'zpostavil zvezo s tremi skupina-ni posebnih ameriških vohunov, d so se bili prej spustili s pada-i na severovzhodna področja Ki-ajske. Mračna zimska noč ni bi-a primerna za polet in če je Donovan razmišljal, kako bo prijel v stik s svojimi kolegi, mu liti na misel ni prišlo, da bo ,ako hitro navezal stike s kitajskimi obrambnimi silami, saj je, skupno s svojim pilotom Fecteau-jem, takoj padel v roke prav nič jrijateljsko razpoloženim Kitajcem. «Gostitelji» prav gotovo niso bili gostoljubni z njim, pa čeprav so ga nato «obdržali v go-
steh* obilnih dvajset let. Toda Kitajska je pred dvajsetimi leti preživljala hude dni. Bili smo namreč v dobi, ki je sledila zmagi revolucije, v dobi korejske vojne, v dobi, ko je čangkajšek ob pomoči ZDA pripravljal izkrcanje na celini, v dobi, ko so Američani jemali LR Kitajsko kot «začasen pojav», ki da se bo prej ali slej zrušil, skratka Kitajska je doživljala krče, id ji niso dovoljevali velikodušnosti. Posebno ne z ljudmi, kakršen je bil Donovan, ki je pristal na to, da pomaga protikitajskim silam, da zrušijo družbeno ureditev, ki je stala Kitajsko velikanske napore in veliko krvi.
Kaj se je zgodilo z enajstimi vohuni, s katerimi bi se bil moral Donovan sestati, ni težko u-ganiti. Donovana in njegovega pilota so kitajske oblasti polni dve leti zasliševali in šele 1954. leta sta se vohun in njegov pilot pojavila pred vojaškim sodiščem, ki je Donovana obsodilo na dosmrtno, njegovega pilota pa na dvajset let ječe. Če pomislimo, da je to bilo v hudih dneh, ki jih je preživljala Kitajska, si Donovan in njegov pilot nista mogla želeti boljše rešitve, kajti prav lahko bi ju bili postavili k zidu in nihče bi Kitajcem ne mogel prav nič očitati.
Na to vohunsko afero, ki je v trenutku dvignila toliko prahu, je z leti svet pozabil. Toda leta 1971 je čas dozorel, da se ponovno
razmisli o dveh ameriških vohunih. Bili smo namreč v dobi prvih znakov zbliževanja med Wa-shingtonom in Pekingom. V Wa-shingtonu so končno dojeli, da LR Kitajska ni «prehoden pojav*, pač pa nekaj povsem drugega. In tedaj je predsednik Ni-xon sprožil vprašf/ije Donovana in njegovega pilota. Konec 1971. leta se je pojavila v tisku vest, da so «organi diktature* zaradi «dobrega obnašanja* Donovana in njegovega pilota sklenili spremeniti obsodbo. Donovanu so dosmrtno ječo spremenili na pet let zapora, toda tako, da se «odslu-ženje* začne šteti z dnem nove razsodbe. Njegov pilot pa je bil takoj izpuščen na svobodo, saj je že odslužil devetnajst od dvajsetih let. Sedaj pa je prišel iz zapora tudi Donovan, ki je prišel «na varno*, ko je bil star 22 let, na svobodo pa že pri 43. letu Donovan in Fecteau pa nista e-dina vohuna, ki sta bila na Kitajskem, pa čeprav se o tem bolj malo govori. In vendar je Mio možno iz informacij o budnosti obmejnih enot od časa do časa naslutiti, da so te imele veliko dela z ljudmi, kakršen je bil Donovan, torej z ljudmi, ki so se skušali ilegalno vriniti na razna področja LR Kitajske. Pred približno letom dni so kitajske oblasti izpustile na svobodo tudi A-meričanko Mary Ann Harbert, ki je s svojo jahto «zašla» v kitajske teritorialne vode. Bilo je to
v marcu pred petimi leti. Tri leta so Kitajci potrebovali, da so vso zadevo razčistili. Američanka, kaže, je bila dobro pripravljena in je potrpežljivo čakala na izid preiskave, njen prijatelj Gerald Ross McLauglin pa ni bil tako potrpežljiv in je leto po aretaciji napravil samomor. To so povedale kitajske oblasti.
Pa ne samo Harbertova, tudi drugi vohuni so v tem času zapustili kitajske zapore. V januarju letos je prav na tiho zapustil Kitajsko avstralski publicist Francis James, ki je pod obtožbo, da je vohunil, prebil v kitajskih zaporih tri leta. Leta 1969 se je namreč James «proslavil» s svojim poročilom o tajnih jedrskih poskusih v Sinkjangu. Mnogi tej njegovi zgodbi niso verjeli, saj ni bilo nikomur dano, da bi prodrl na ta področja. Kitajci pa so izdali poročilo, iz katerega je izhajalo, da James ni bil nikoli na tem področju, pač pa da so ga zajeli na meji, ko je že podpisal carinsko deklaracijo, ko je odhajal iz Kitajske.
Kakor vidimo vohuni Zahoda drug za drugim zapuščajo Kitajsko. Iz tega bi mogli sklepati, da je na Kitajskem še kak drug nepovabljen gost. To pa je le domneva. Gotovo pa je, da so se ušteli tisti v Washingtonu in drugod, ki so pred dvajsetimi leti in tudi dolgo pozneje jemali LR Kitajsko kot «začasen pojav*, ki se bo prej ali slej zrušil.
večjo jugoslovansko reko se stekajo reke iz petih republik. Na področja njenega sotočja živi 35 odstotkov prebivalstva. In tod so ogromne gospodarske možnosti. Reka ima torej tudi izjemen gospodarski pomen in je pri iskanju rešitve za zaščito pred njenimi vodami treba misliti tudi na vse ostalo. Tako se je porodila ideja o obsežni študiji, ki bo z njo rešeno ne sarmo vprašanje učinkovite o-brambe pred poplavami, marveč še nekatera druga, namreč, da M reka postala plovna vsaj do Zagreba, da M se izboljšalo o-skrbovanje prebivalstva ter industrije s kvalitetno vodo, da bi se celotno področje melioriralo in bi se, izkoriščajoč vodo za namakanje, prešlo k intenzivnemu poljedelskemu obdelovanju, zlasti ob spodnjem teku reke.
Da bj. raziskovalna dela v zvezi s tem bila čim popolnejša, je zvezni izvršni svet zaprosil za pomoč Združene narode. Svetovna organizacija je odobrila sredstva in posel poverila konzorciju podjetij «Hidroprojekt -Politehna* iz Prage in «Carlo Loti* iz Rima. Jugoslavija je finansirala ter organizirala neob-hodna hidrološka, geološka, pedološka, ekonomska in druga raziskovanja, ki so strokovnjakom služila za izhodiščno točko pri oblikovanju koncepcije za ureditev sotočja Save. Po štiriletnem delu je bil posel pred nedavnim opravljen in bo v najkrajšem času izvršnim svetom petih republik ter Vojvodine predloženo poročilo o rezultatih raziskovanj. Tedaj bo treba z medrepubliškimi dogovori določiti, kako naj se ta zahtevni načrt o-stvari.
Od omenjenih raziskovanj največ pričakujejo prebivalci predelov, ki so najbolj prizadeti od poplav. V sotočju Save so bili zaščitni objekti izgrajeni že v času Rimljanov, takrat je bil, na primer, izkopan tudi prekop v Sremu, ki se vanj še danes stekajo vode s Fruške gore, zlivajo pa se v Savo blizu Jarka. Sicer strokovnjaki, ki so pripravili študijo, predvidevajo dve vrsti obrambe: pasivno in aktivno. Pasivna je že v teku. Gre za obrambne nasipe, katerih dolžina ob Savi znaša 972 km. Izgrajeni so bili del za delom, tako da niso vsi enako učinkoviti. V študiji pa je predvideno izenačenje njihove učinkovitosti, kakor tudi to, da bodo v spodnjem toku lahko zadržali tako i-menovane stoletne poplave. Z drugimi besedami, nasipi naj bi zdržali pritisk tudi največjih poplav, do kakršnih teoretično pride vsakih sto let. Poleg rekonstrukcije starih nasipov, je predvidena tudi izgradnja 513 km novih.
Med ukrepe aktivne obrambe, pa sodi predvsem izgradnja jezov na pritokih Save in pa hkrati ustvarjanje akumulacijskih jezer. V nekaterih od teh bi bil stalno rezerviran prostor za sprejem ter ublažitev poplavnih voda. Tako se v času poplav tok voda lahko razporeja enakomerneje. V načrtu čehoslovaških in italijanskih strokovnjakov je predvidena izgradnja 39 takih akumulacijskih jezer, od katerih je šest že izgrajenih, 33 pa jih bo še treba izgraditi. Ta umetna jezera bi sicer služila večstranskemu namenu. Izkoriščali bi jih za proizvodnjo električne energije, dalje za zadrževanje določenih količin vode, za namakanje, izboljšanje plovbe itd.
Najpomembnejši objekt te vrste v sotočju Save bi imela biti «Dubravica» na Drini, nižje od Bajine Bašte. To bi bil jez s hidroelektrarno in akumulacijskim jezerom z nad dvema milijardama kubikov vode. V tem jezeru bi bilo moč, samo za
reguliranje naraslih Savinih voda, zadržati 340 milijonov kubikov vode.
Drugo po velikosti bi bilo u-metno jezero na Vrbasu pri Banjaluki. V njem bi v dneh poplav lahko zadržali 200 milijonov kubikov vode. In nasploh je v že omenjenem načrtu predvideno, da bi v desetih največjih akumulacijskih jezerih bil stalno predviden prostor za o-krog 850 milijonov kubikov, kjer bi zadrževali vodo v primeru narasle Save in njenih pritokov.
Predvidena je tudi izgradnja treh prekopov za razbremenitev glavnega toka reke. Prvi bi odvajal vodo iz Savine struge pri Zagrebu, nakar bi se ta ponovno izlivala v Savo nižje pod mestom. S tem bi se zmanjšala količina vode v glavni strugi in tako tudi nevarnost pred poplavami. Prekop pri Zagrebu bi bil dolg 51 km. Na enak način bi odvajali vodo tudi iz Kolpe in drugih rek.
V študiji je predlagana nadalje ureditev sedmih razbremenilnih bazenov, v katerih bi, ko bi bilo potrebno, zaciržali milijardo 800 milijonov kubikov vode. Takšni bazeni so predvideni na Lonjskem in Mokrem polju ter Trstiku na Savi, pri Kuplju in Trsteniku na Savi in pri Kupči-ni na Kolpi.
Če bodo vsa ta dela uresničena, urejeni tokovi rek ter izgrajena mreža (v glavnem v Bosni) za zbiranje gorskih voda, bo varnost na področju sotočja Save znatno povečana. Vendar je prav tako tudi važno, da bi v tem primeru bila pritekanje in vodna gladina voda izenačena vse leto. Danes pa preteče pri Sremski Mitroviči ob nizkem stanju vode 200 kubikov vode na sekundo, ko bodo vsa ta dela dovršena, pa jih bo poteklo GOO kubikov. In tudi plovba bo vse leto povsem zanesljiva in varna.
Ije. Še več, v vaseh na eni in na drugi strani Dragonje velikokrat srečamo tudi iste priimke, ljudje pa govorijo v narečjih dveh jezikov, v katerih je veliko povsem istih izrazov, pa čeprav eni govorijo po slovensko, drugi pa po hrvaško.
Tudi zemlja je na obeh straneh obdelana približno na enak način in sicer v terasah, podzidanih z kamnitimi zidovi. Prebivalci na podoben način opravljajo vsa kmetijska dela, pa naj gre za vinograde ali za oljčne nasade, za pridelovanje vina ali olja. Tip vaške hiše je skoroda enak na desni in na levi strani Dragonje; tudi vasi so si na zunaj zelo podobne, tako da je na primer Padna Grožnjan v malem, Nova vas ali Krkavče pa spominjajo na Momjan ali kako drugo vas v gornji Bujščini.
Ko pa vam gostuljubni domačin ponudi v zemljeni posodi svoj vinski pridelek, boste ugotovili, da ima tudi vino isti ali vsaj zelo podoben okus, ugotovili boste da je domače žganje na tej in na oni strani Dragonje enako čisto, enako okusno in tudi enako močno in da je prav tako enako okusen domač pršut.
V	vsaki kleti vsega tega istrskega področja na eni in na drugi strani Dragonje lahko dobimo domačega vina. Nekaj boljšega kmet prihrani za prodajo, «na-vadno», vsekakor dobro vino pa porabi doma. In tudi «kamen za olje* ima na vsakem kmečkem do mu svoje določeno mesto v kleti. Na vsakem domu ima tudi svoje mesto stara pogosto lepo okrašena skrinja, v kateri je pred mnogimi leti nekdanja gospodinja prinesla v hišo svojo doto. In ta skrinja je bila nekoč skoroda edino pohištvo v spalnici, kjer sta do svoje smrti ostala edina gospodarja stari oče in stara mati. In sedaj, ko je tudi v kmečke do move prodrlo sodobno pohištvo, so babičino skrinjo ^spravili* v klet in v njej hranijo po navadi ali moko ali krompir ali kak drug pridelek.
V	hlevih danes ni več volov in konj. Njihovo težko delo danes opravljajo v glavnem traktorji, kultivatorji in tovornjaki. In vendar bomo na zidovih hleva še vedno srečali zaprašene dele nekdanjega orodja, med temi na primer lepo ročno izdelane jarme, ki spominjajo na lepe velike bele istrske vole, ki jih v zadnjih letih le redkokje še siečamo, kajti vprežno živino so zamenjali stroji, namesto sivobelih istrskih krav pa srečujemo sedaj temnorjave krave alpske pasme.
Sodobno življenje nočasi prodira tudi v vasi na griču-., celo v višjih predelih istrskih hribov na levi in desni strani Dragonje. S tem pa prihajajo tudi novi problemi, ki so podobni problemom nižinskih preletov. Prebivalci Padne na primer si želijo, da bi «belo cesto*, ki veže njihovo vas s cesto v dolini, končno le asfaltirali, ker vzdrževanje te ceste že ni več možno. In tudi prebivalci Raven tožijo nad cesto, ki da v nekaterih predelih že ni več vozna. To naj tej strani, podobno pa je na drugi strani, kjer prebivalci vseh vasi od Kremenja do Oprtlja željno pričakujejo obnovo ceste med Bujami in Lucijo pri Oprtiju.
Prebivalci vasi Ravne pravijo, da so slabo povezani s svojim občinskim središčem — Piranom, ker nimajo telefona. Čeprav imajo sredstva za napeljavo telefonske zveze, se je pri podjetju PTT Koper nekaj zataknilo, da zadeva ne gre dalje. Podobno je tudi s
že dolgo čakajo na telefonsko P. vezavo, da bi jim bila Prl :£ vsaj za nujne primere, ker njihova vas zelo oddaljena _ ® .. ročna od obalnih središč in^
tisk) nujn°
V0'
njihova vas zelo oddaljena — * -----	—,č in m
od upravnega središča — Volivci Nove vasi v Pu’an;„
občini so sklenili, da je potrebno, lotiti se napeljave dovoda v Raven, ker v p°le®.gV. času nimajo pitne vode. na skupnost je pripravljena vsa namembna sredstva za 1973 krajevni skupnosti _ Ra , J ker bi tako s skupnimi n» rešili ta izredno pereči^ Pr0°. Pitna voda pa je pereč Pr0“ ^ tudi za okoliška naselja, kje življenje ne bito več tako te In še nekaj je skupnega P1^ valcem vasi na desni in_na, strani Dragonje, namreč ze da bi se v občinskih proračun predvidevalo več sredstev za r speševanje kmetijstva in *lV reje.	^
Ob koncu bomo dodali še . «skupno potezo* pri preblva*Lj vseh vasi teh področij, narnLj pripravljenost vseh, da s^ svoj sredstvi prispevajo k stroškom . akcije pri urejanju cest in P napeljavi vode, kar bo prav 8 ,5 vo pripomoglo k temu, da a' tudi mladi ljudje ostali. na. s' L domovih in se lotili kmetova in ne bodo več bežali v mesta^ T- F
NA FILMSKIH PLATNiH
«Cesar et Rosali^ zanimivo delo Clauda Sauteta
«Cesar et Rosalie* (E’ simpa^c°je ma gli romperei il muso, 197" te. tretji film Francoza Clauda Sa^ ta, ki ga kritika sprejema - $ pozitivno (za filmoma «Les ch° ^ de la vie — L’amante» in les ferrailleurs — ll commis ^ Pelissier»). In res se nam za’ delo zelo zanimivo: razvoj Ps\ logije treh protagonistov je ^ dobro izpeljan; pripomore k mu izvrstna interpretacija F j Schneider (ki je nastopala z -prejšnjih dveh filmih, v
Schneider (ki je nastopala 2e -j, prejšnjih dveh filmih, v kat je igral tudi Michel Piccoli, ,e rega pa v tretjem filmu slišim0 j. glas v zaključnem komentarP t seveda v izvirni verziji), Montanda in Samyja F rega. „
Scenarij je spretno pripravijeV režija ga precej obogati z tažnim ritmom. Zdi se nam . ^ dar, da filmu manjka tem komponenta: estetsko - vsem1® pomembnost slik samih.
Seveda je kljub temu film * . zanimivejši od najbolj uspe\]L formalnega eksperimenta, ki p notranje vsebinske zanimivostt- , imamo vač privlačno in komp"tj. no zgodbo, ki jo mora v Pref.ij, nji meri gledalec sam razvozla , Zelo zanimiva je na pr. binarn naslova, medtem ko so n '-.A protagonisti dejansko trije in.: ti na koncu se znajdejo vsi trd'^ novem odnosu. Res je namreč, konec ne pomeni srečanje lfI. j g četek novega skupnega življenj, za Cesara in Rosalie, čeprav .. vid tedaj spregovori: «Prišm zate, Cesar».	g
Prejeli smo
CATALOGUS FAUNAE JUGOS^f. VIAE. III. letnik, zvezek 6. Iz?aL Slovenska akademija znanosti umetnosti.
Si
W/A
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 15.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje;
19.00	Zbor in folklora; 20.35 Sirnf. koncert; 20.50 Glasba v polmraku; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 15.10 Pisani spored; 16.10 Operna glasba.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 9.00 Otroški ko tiček; 9.15 Klavir in orkester;
10.00	Melodije; 11.15 Orkester; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi: Pisma; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box;
15.00	Simf. glasba; 15.30 Poje R. Fratello; 15.40 Plošče; 16.40 Orkestri; 17.00 Naša pesem 72; 17.45 Gojenci piranske GŠ; 18.00 Popevke; 19.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Godala; 21.00 Literarna oddaja; 22.00 Jazz; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden: iz Firenc; 14.00 Glasbeni spored; 15.10 Program za mladino; 17.05 «Sonč-nica*; 19.10 Kronike Juga; 19.25 Monteverdijeva «Arianna»; 20.20
SREDA, 4. APRILA 1973
«Andata e ritorno*; 21.15 Radijski oder; 22.25 Caruso, pevski mit.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Operna glasba; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 22.43 Nadaljevanka: «Quo vadiš?*.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.30 Sodobna ital. glasba; 12.15 Brahmsova tihožitja; 13.30 Haendel in Mozart; 14.30 Portret avtorja;
15.20	Schumannova komorna glasba; 16.15 Cocteau: La voce uma-na; 16.45 Strani iz albuma; 17.20 Enotni razred; 17.35 Moderni jazz; 18.45 Pregled kulturnega življenja; 19.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini;
10.20	Pri vas doma; 12.10 Iz opere «Deseti brat*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi;
13.30	Priporočajo vam...; 14.10 Češke in moravske pesmi; 15.40 Pianist A. Bertoncelj; 16.00 «Vrti-ljak*; 16.40 Iz albuma slov. avtorjev; 17.10 O resni glasbi na Radiu; 17.45 Jezikovni pogovori;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Glasbene
vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19-®® Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simf. orkestef-
22.15	S festivalov jazza; 23.05 1 sodobne kanadske lirike.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	Šola; 12.30 Poljudna z«a' nost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 DneV; nik; 14.00 Pedagoški problem1-
15.15	Šola; 17.00 Spored za liai' mlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Pr°, gram za mladino; 18.45 Por*Tf avtorja: Parigi; 19.15 Državjj311 in davki; 19.45 Šport in kronikč’
20.30	Dnevnik; 21.00 Azija se spre minja: Indija: 22 00 Športna sre da; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Film: «'r°' to le Moko*.
JUG. TELEVIZIJA
8.20	Šola; 17.50 Mačkon in njegov trop, serijski film; 18.15 0" zornik; 18.30 Na sedmi stezl športna oddaja; 18.50 Kant ali 0 človekovi zmogljivosti; 19.10 zaik; 19.45 Risanka; 20.00 Tv dnevnik: 20.25 S TV kamero P° kolektivih; 20.35 Privatno življe nje, francoski barvni film; 22.2® Poročila; 22.25 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A: Poljska ' Finska.
KOPRSKA BARVNA TV
17.30	Svetovno prvenstvo v ho
keju na ledu: Poljska — Finska.
20.00	Risanka; 20.15 Poročila-
20.30	Akupunktura, dokumentarh film; 21.30 Pick-Pack zabavna glasbena oddaja.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
°PBQJKA
2. ZENSKA DIVIZIJA
Uspešen start mladih Brežank v dveh srečanjih prvega kola
V ženski promocijski ligi poraz Mladosti po petih setih igre
'kG, PARIT b
3:0
brep 15a:4> 15:8>
Grmek nA: vKuret M- žerJal M-,
K Sancin t A' in M- Dmč Brej!*!®3 ek*P„a mladinskih vrst stečani, iUspe*no stertala v prvem prvič n * a Prvenstva. Tokrat je nasnm^- pila Sancinova. Prešibke šini deid Ct6 Iaso mogle nuditi na-50 še ®t0m no,)enega odpora, saj je kfla f novan^e- Zmaga Brežank ko 0 n.g,r<'.l prelahka, da bi lah-tivno ■ kaJ. več povedali. Pozidna Grmek®re®u 'zkaza*a On-
pS^/a B
(3:15 q ,7 BREG B	0:3
BREp 9 15> 8:15)
Sancm TP: Meneghetti, Svetina, Kofol ’t Ludvik, Olenik, Trenta,
mi.Lo vredič.
"je	deželne prvaki-
v G] p deklicami, so v nedeljo k prvn , z medlo igro odpravi-ekipo PARIT. Menimo, da
bodo naša dekleta pokazala kaj več v naslednjih tekmah, ko se bodo srečala z močnejšimi šester-kami.
S.	K.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
MLADOST — TORRIANA 2:3 (4:15, 15:10, 15:9, 9:15, 1:15) MLADOST: S. in F. Devetak, L. Gergolet, P. Rosin, G. Čadež, I. in G. Lavrenčič.
Četudi so tekmo zgubile, so odbojkarice Mladosti vendar zaigrale precej dobro. Krivdo za poraz moramo iskati, kot smo povedali že prejšnji teden, v premajhni psihični pripravljenosti mladih tekmovalk. Drugi razlog je bila tudi odsotnost Silvane Lavrenčič, ki spada v vrsto standardnih odbojkaric te ekipe.
Mladost je prve sete odigrala kar dobro, vendar je proti koncu popustila. Videlo se je, da primanjkuje doberdobškim odbojkaricam tudi telesna pripravljenost in zdržljivost.
c®va bo naletela na SP na ostro konkurenco; kljub temu pa ie bila ob svojem odhodu razpoložena optimistično
KROS MLADINSKIH IGER
1. Sonja Antoni 3- Vanda Terčon
^ uspeh dijakinj nabminske srednje šole «1. Gruden»
?*0vanip i ,Je kBo na Kolonji tek-^jinsko r°si?’ yeIiavno za po-Sa se iP az? ™Jadinskih iger. Kro-PradstavJni,Udeležil° veliko število Sta ‘er oU,°Vdruštev in šol iz Tr-bili oi!sklh občin. Tekmovalci „teg0»;, ,l?ni v dve starostni
A Trojene 1961-■591 i6 ? (1959-60), dečki A ’ la dečki B (1960-61).
(1958-!
Pr’
PribližnnSOo,J’astoPile deklice A na ftavnice m dolgi Pr°gi- Pred-k°j p0„n.!i esa In Grudna so se ta-fetek cp a. v v°dstvo. Prehiter za-Se Jim je
koi
„ N1,__ . maščeval in na
Startom hi”??316' Z bolj umirjenim „ ptov b,ie med prvimi. dekljCa . °. hiter je bil start med k**1 doto; eklPe B, na približno 1
Voa_Sonja AntoniPi!dS^ic_a_^ru,d
>tvo,
:rči
so : s|edil
, ~v.vo p, ... - .je takoj prevzela • a Terčon i!13 Je sošolka Van-prt,a si0ri;i ^ Precejšnji razdalji so e ostaig tekmovalko. Vsi
u Driv i ^
Vanda*";!, ovab- da bosta onemogli. }n neka; na po’ Pr°ge popustila °' Sonii tekmovalk j0 je orehitc-teg°ri;n ,pa se Je izkazala za ka-PoniKHu °l®a od ostalih, saj ni ' lla ln ie pritekla na cilj s
precejšnjim naskokom. Za drugo mesto je bil boj oster. Vanda je proti koncu ponovno pospešila: aru-go mesto ji je ušlo le za nekaj desetink sekunde.
Tudi med dečki so se naši dijaki požrtvovalno borili, vendar niso posegli v borbo za boljša mesta.
Organizacija je bila, kar se teka tiče, dobra. Zataknilo se je pa pri objavi rezultatov, saj je znan vrstni red le za prvih šest v vsaki kategoriji. Ostali rezultati bodo znani šele čez nekaj dni ter bodo torej naknadno objavljeni. (Neuradni rezultati se z uradnimi ne ujemajo. Očitno so gledalci prezrli nekaj tekmovalk in so mislili, da so se naše predstavnice boljše uvrstile. Napaka sodnikov je to pot malo verjetna).
Nič se tudi ne ve, kaj bo temu krosu sledilo. Najboljše v vsaki kategoriji, ali v najslabšem nrimeru le prva, bi morale v Rim na vsedržavno prvenstvo. Vendar niso znali predstavniki CONI nič točnega povedati.
Z. P.
Trudnost je vidno vplivala na potek zadnjega in odločilnega seta, ker so Doberdobke popolnoma popustile. Sicer je treba priznati, da so odbojkarice Torriane igrale zelo dobro in so imele boljšo kondicijo ter so zdržale hitri tempo do konca tekme. Ena izmed hib, ki tare doberdobsko ekipo je tudi pomanjkanje dobrega servisa. Dekleta so večkrat po neumnosti zgubile žogo, ker so zgrešile servis ter so predale igro nasprotnicam, ki so to znale dobro izkoristiti.
TENIS
BLIZU HOTELA STRUNJAN
Steza za TRIM ob slovenski obali
Slovenska obala je dobila pomemben športni objekt, namenjen rekreaciji starih in mladih: privlačen pa bo seveda tudi za številne domače in tuje turiste. V bližini hotela Strunjan so odprli okrog 1500 metrov dolgo TRIM stezo, ki ima 19 razgibalnih mest. Na stezi, ki je prva te vrste na Primorskem, bo res vsak lahko prišel na svoj račun. Za športnike in mlajše ljudi so predvidene zahtevne, za starejše ljudi pa manj zahtevne vaje. Že prvi dan ob otvoritvi, to je v nedeljo, je preizkusilo svoje znanje in sposobnost več sto ljudi, med njimi tudi številne družine z otroci vred.
* * 1»
Koprski plavalci so na občnem zboru ugotovili, da kljub raznim težavam kar dobro napredujejo tako kakovostno kot v množičnosti. Najuspešnejši so bili vaterpolisti, ki so se uvrstili v drugo zvezno ligo; več lepih uspehov pa so do segli tudi plavalci, čeprav nekateri standardni tekmovalci zaradi raznih obveznosti niso nastopali. Glavna naloga kluba v prihodnje bo organizacija plavalnih tečajev za neplavalce ter skrb za kakovostne treninge tekmovalcev. Na občnem zboru so tudi opozorili, da bo potrebna večja denarna pomoč, saj brez denarja ni mogoče kriti stroškov za potovanja, trenerje, itd.
NPENANG, 3. — Pakistan je premagal Južni Vietnam s 4:1 in se je uvrstil na azijskem področju v polfinale teniškega tekmovanja za Davisov pokal. V polfinalu se bo pomeril z Indijo, to srečanje pa bodo zaradi trenutnih političnih odnosov med obema državama odigrali na nevtralnem igrišču.
<iiiiiiii»iiiBHiin<niiiiiaiiiiiiMiiiiiiiifliiiiisiiiiiiiiii«iK(«iiiiiiiiiiiaai.iixiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii>aiaiMiiaiiiiiiiiiiaMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiii>Miiiiiiiiii>iiiiiii>iii9i3M*
NOGOMET

NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
EDINO ZMAGO IZBOJEVALI ZAČETNIKI BREGA
Slovenske enajsterice so doživele v preteklem kolu kar pet porazov
MLADINCI
PRIMORJE — GIARIZZOLE 1:3
(0:0)
PRIMORJE:	Ferfolja, Blazina,
Forza; šegina, Kapun, Verša; Majcen (Timeus), V. Husu, Milič, Verginella, čemjava, 12 Kemperle.
GIARIZZOLE:	Fronda, Perin,
Poropat; Battistella, Cannone, Ger-li; Lenarduzzi, Orsini, Messineo, Gherbaz, Bonazza, 12 Gionchetti, 13 Predonzani.
Strelci: v 59. min Messineo, v 66. min Čemjava (enajstm.), v 74. in 80. min Bonazza.
Sodnik: Bondali. Koti 4:7. Gledalci: 20.
Primorje si je z nezrelo igro v zadnjih minutah zapravilo v tekmi z Giarizzolamd vsaj točko. Pro-sečani so se v prvem polčasu u-spešno upirali nasprotnikom, borbeno so odgovorili na gol Messi-nea v drugem delu in izenačili s Čemjavo. Nato so nadaljevali z napadalno igro, to pa je bilo zanje usodno. Gostje so izvedli dva protinapada, izkoristili napaki pro-seške obrambe in odnesli ves izkupiček.
Vzrokov za prvi poraz Primorja v letošnjem poprvenstvenem tekmovanju je več. Vratar Ferfolja je res opravil nekaj lepih posegov, v ključnih trenutkih pa je bil preveč negotov. Obramba ni zaigrala kot po navadi. Po dobrem prvem delu so se branilci preveč pomikali v ospredje in puščali nezavarovane nasprotnikove napadalce. Na sredini igrišča je vse breme prenašal Valter Husu. Verginella je odpovedal v drugem delu, Verša pa je vse preveč iskal prazne prostore igrišča in se ni vključil v igro enajsterice.
V napadu je bila odločujoča odsotnost desnega krila Sergija Hu-suja. Slednji bi s svojimi hitrimi sprinti brez dvoma bolje zaposlil obrambo kot sta jo Milič in Čemjava. Milič bi moral nar stopiti na mestu srednjega napadalca, v resnici pa je taval brez cilja po sredini igrišča. Čemjava je dosegel lep gol, ki pa ni zadostno opravičilo za njegovo statičnost in neborbenost na igrišču.
M. K.
KOŠARKA
NASTOPI NAŠIH MLADINSKIH EKIP
Naše peterke v prvenstvu dečkov še vedno niso kos nasprotnikom
V preteklih dneh so odigrali tudi dve prijateljski srečanji
DEČKI
SERVOLANA — BOR 110:79 (50:52) BOR: Mazzucca 21, B. Furlan 28, Čok, Parovel 16, R. Furlan 6, Volk 5, Daneu, Tomažič, Bachi.
PROSTI METI 1:8.
To je bila najboljša tekma «pla-vih» v tem prvenstvu. Zlasti so bili uspešni v prvem polčasu. V drugem jim je zmanjkalo moči in nasprotnik je imel lahko pot do zmage. Najbolje sta igrala Mazzucca in Furlan Bruno.
SABA — POLET 77:40 (31:24) POLET: Ferluga 9, E. Daneu 8, Rismondo 14, A. Daneu 6, Malalan 2, Andolšek 1, Leniša, Rauber, Fic-cini, Brišček.
PROSTI METI 4:12.
Tudi za Polet je bil drugi polčas usoden. V prvem je igral presenetljivo dobjo, nato pa je popustil. Najboljši strelec, je bil Rismondo.
ITALSIDER - KONTOVEL 67:20 (32:8)
KONTOVEL: K. Starc 4, Nabergoj 2, I. Starc 4, Regent 2, Čuk 6, Ban, Ukmar 2, Bukavec.
PROSTI METI 0:8.
Skoki na odbite žoge so bili v tem srečanju odločilni. Za glavo višji domačini so bili namreč pod koši uspešnejši. Najboljši pri Kon-tovelu je bil Čuk.
TURNIR SABA
POLET — BREG 31:3 00:2) POLET: Hrovatin 9, Ferraglia 4, Leniša 5, Pisani 4, Malalan, Gulič 7, Brišček, Taučer, Vremec in Sosič 2.
BREG: Kraljič, Žerjal 3, Pečar, Čok, Korošec, Corbatti, Locatelli, Tedesco, Hacin, P. in R. Starc. SODNIK: Jugovič Poletovci so brez težav premagali neizkušene Brežane in so se pomaknili na lestvici nekoliko višje. Izidi 6. kola:
SK Kras sporoča, da bo v četrtek, 5. aprila v prostorih krožka v Zgoniku
REDNI OBČNI ZBOR
in sicer ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red:
1.	izvolitev delovnega predsedstva
2.	poročila
3.	diskusija
4.	volitve novega odbora
5.	razno
Moški: SGT ■— Ser volana 25:22, Don Bosco — Polet 14:11, Italsi-der — Fornis 29:18.
ženske: Interclub A — Audax 20:7.
PRIJATELJSKE TEKME BOR — BREG	45:12
BREG: Sancin 2, Meneghetti 4, Guštini, Štrajn, Secoli, Kocjančič 2, Zobec 6, Ražem, Pangracij, Pra-šelj, P. Sancin, Rapotec, Kočevar in Cej.
BOR: Schillani 1, Canciani 12, Bloccari 2, Gombač 5, Dougan 11, Mazzucca 6, Mesesnel 8, Husu, Simčič, Zubalič.
SODNIK: Štokelj.
Brežani so prvič nastopili v svoji novi1 telovadnici proti močnim borovcem, ki so, seveda, zasluženo zmagali.
POLET — CIANOCOLORI 64:60
POLET: A. Sosič 16, Gantar 8, Kraus 4, Guštin 30, Starc, E. Sosič, škerlavaj, Dolenc, Tavčar in Jugovič 6.
SODNIK: Delia.
Poletovci, ki se pripravljajo na prvenstvo 1. divizije, so odigrali prijateljsko trening tekmo proti Cia-nocoloriju. Openci so tokrat naleteli na dokaj močnega nasprotnika
in so zmagali zaradi bolj agresivne obrambe in uspešnih protinapadov Guština ter Adrijana Sosiča.
Zanesljivo je v Poletovih vrstah zaigral Miloš Jugovič	b. 1.
ATLETIKA
SAN FRANCISCO, 3. - Na nekem tekmovanju v dvorani je postavil olimpijski zmagovalec v metu krogle, Amerikanec Brian Old-field, nov svetovni rekord «indoor» z metom 21,32 m, torej 6 cm bolje od dosedanjega rekorda.
Dober rezultat je dosegel v skoku v višino Amerikanec Radeticb: 2,23 m. Tekmovanje je bilo za profesionalce.
ŠOLSKI ŠPORT
V prejšnjih dneh se je v Gorici zSkljuČilo pokrajinsko šolsko prvenstvo v ženski košarki. Na prvo mesto so se uvrstila dekleta iz realne gimnazije «Buonarot-ti» iz Tržiča, ki so v finalni tekmi premagale igralke tehničnega zavoda «Fermi» iz Gorice za 59:50. Na tretje mesto so se uvrstile dekleta realne gimnazije / «Duca de-gli Abruzzi» iz Gorice, na četrto pa goriško učiteljišče.
Odbojkarji Brega in Krasa so se pomerili v okviru turnirja prijateljstva
MUGGESANA — UNION
2:0
MUGGESANA: Bertocchi, Novel, Dana, Crissani, Cepak, Stolfich, Vascotto, Milossa, Minca, Degras-si, Bertocchi.
UNION: Vedana, Koc, Glionna, Biondini, Čok, Babuder, Lapi, Su-nigoj, Suber, Boschetti, Stigli.
STRELCA: Vascotto in Bertocchi.
Mladinci Uniona so morali znova poraženi z igrišča. Tokrat so zgubili na novem miljskem igrišču proti mladi ekipi Muggesane. Pod-lonjerci so prikazali precej dobro igro, nekajkrat so bili tudi nevarni s svojimi akcijami, na žalost pa se v obrambnem sektorju ne morejo preveč zanesti na vratarja, ki je najšibkejša točka celotnega moštva. Na žalost pa dobra igra podlonjerskih nogometašev ne zadostuje za zmago nad nasprotnikom. Trenutno Union ne razpolaga niti z zadovoljivo napadalno vrsto, kar je razvidno tudi iz skupite lestvice.
Spremljevalca mladincev Uniona Lucia Zaharja smo poprašali, kaj meni o nedeljskem srečanju: «U-nion je igral precej dobro, toda dobra igra ne zadostuje. Prejeli smo dva gola, prav tako pa bi jih lahko tudi sedem, saj sta Glionna in Čok rešila nekajkrat prav na beli črti, medtem ko je bil vratar Vedana neaktiven. Nimamo nobenega opravičila za poraz, saj so domačini vedno imeli pobudo v svojih rokah.»
Radi
NARAŠČAJNIKI
GAJA — ROIANESE	0:2
GAJA: Škabar, Stojkovič, (Počkaj), Grgič D., Milkovič V. in L. kap., Grgič B., Ražen, Kralj D. in M., Kalc in Krizmančič, 12 Gezzo.
ROIANESE:	Papandrea, Cher-
mas, Valvassori, Cogai, Biscaldi kap., Fillini, Babuder, Verch, Puz-zo in Jacopin.
STRELCI: v 20. min. d.p. Verch, v 30. min. d.p. Puzzo (Roianese).
SODNIK: Voga iz Trsta.
KOTI: 4:8 za Roianese. GLEDALCEV: približno 30.
V prvi zaostali tekmi so naraščajniki Gaje zabeležili že tretji spodrsljaj v svoji letošnji neobeta-joči sezoni proti učinkovitejši tržaški ekipi Roianeseja in so s tem zdrknili na predzadnje mesto lestvice.
Gajevci s tako igro, kot so jo prikazali, res niso zaslužili remi, saj je bil poraz neizbežen.
Že v začetku so se zaprli v o-brambo in napravili pred Škabar-jevimi vrati pravi «bunker», igrali so nepovezano, nepazljivo in so nesmiselno odbijali žoge v stranski out.
Obratno so Tržačani prikazali dober nogomet, zlasti zelo organizirano igro na sredini igrišča, u-stvarjali so veliko zrelih priložnosti za gol, ki pa jih napadalci niso znali izkoristiti, a so tudi naleteli na zelo učinkovitega vratarja Škabarja, ki je imel že od vsega začetka polne roke dela.
Podoba na igrišču se tudi v drugam polčasu ni bistveno spremenila. Gostje so bili v stalni premoči, «zeleno-rumeni» pa so naredili
napako, ko so se očitno že zadovoljili z remijem in trmasto vztrajali v obrambi. Tržačani so v nadaljevanju še ostreje pritisnili in v 20. minuti le prišli v vodstvo po zaslugi spretnega napadalca Ver-cha, ko je žogo potisnil v zgornji desni kot škabarjevih vrat. Po zadetku so domačini igrali tako neprizadevno, kot bi bilo že vse odločeno. V glavnem so še vedno vztrajali v svojem kazenskem prostoru.
Prav pred koncem pa je gostom uspelo podvojiti, tako da je sodnik odžvižgal istočasno gol in konec tekme.
Gaja je igrala slabo in s takšno igro ne bo imela preveč zadoščenja v nadaljevanju prvenstva.
Darko Grgič
MLADOST — S. CANZIAN
DTSONZO 0:2
MLADOST: Boscarol, Jarc, Marušič, Uljan, L. in V. Gergolet, G. in R. Ferfolja, Jarc, Černič, Zulian, Uljan.
Mladi doberdobski nogometaši so se v prvem polčasu kar dobro vživeli v igro ter so uspešno kljubovali nasprotniku, ki je večkrat o-grožal vrata. Tudi Doberdobci sami so velikokrat napadli nasprotna vrata. Imeli so izredne prilož nosti za zadetek. G. Ferfolja je prav v prvih minutah zgrešil izredno lahko žogo, ki bi jo lahko poslal v mrežo, na žalost so pa Doberdobci to priložnost zgubili V drugem polčasu se je položaj nekoliko spremenil. Ekipa S. Can-ziana je začela trdo pritiskati na vrata Doberdobcev, ki so zdržali napad, kljub temu pa so nasprotniki prišli v vodstvo. Drugi gol S. Canziana je Doberdobce še bolj potlačil, še posebno zato, ker je sodnik prisodil nasprotnikom gol, četudi sta bila kar dva igralca v offsidu. Po tem golu so igralci Mladosti popolnoma popustili, ker so jih odločitve sodnika močno prizadele. Neodločen rezultat tekme bi bil (po obiektivni oceni igre) najbolj pravičen.
ZAČETNIKI
BREG - ROSANDRA	1:0
BREG: Giacomini, Novello, Kuret M., Grizonič, Klun, Krevatin, Kalin, Kuret D., Ferluga, Kraljič Prašelj, 13 Lovrečič, 12 Krmec.
ROSANDRA: Guarniero, Kralic, Cacich, Corbatti, Brazzach, Boiad-zia, Kralic, Zeriali, Estello, Mihelčič, Autiero.
cer proti krepki Rosandri. Nat! zastopniki so bili okrepljeni z nekaterimi naraščajniki, ki so s svojo prisotnostjo postavili važno hipoteko na končni izid tega srečanja. Vsekakor ne moremo biti povsem zadovoljni s prikazano igro, kajti bila je nekoliko raztrgana in je slonela predvsem na pobudah posameznikov. Vendar je izid pravičen, ker Rosandra ni bila v napadu dovolj učinkovita, tako da je bil naš vratar popolnoma brezposeln.
Začetne obojestranske poteze so si bile nekako enakovredne. Obe obrambi sta bili na mestu in sta z lahkoto ustavljali neurejene napade. Vsakokrat so se napadi izjalovili že pred vstopom v kazenski prostor. Brežani so vsekakor prikazali večjo učinkovitost. V drugem polčasu so se Brežani predstavili na igrišču s trdno voljo do zmage. Napadali so bolj urejeno in so včasih prikazali lepo igro. Bili so stalno na nasprotni polovici igrišča in so streljali na vrata z vseh strani. Sredi polčasa je Kraljič dosegel edini zadetek tekme po lepi akciji s Ferlugo. Tudi po zadetku so «plavi» napadali in skušali podvojiti, a to jim ni uspele. Med Brežani sta se najbolje izkazala Klun in Novello, pri Rosandri pa Mihelčič in Zeriali.
JOLO
GIARIZZOLE - UNION 1:«
GIARIZZOLE:	Altin, Sodomaco,
Cerar, Basiaco, Cheber, Glavina, Lusetic, Notari, Andrioli, Roici in Persi.
UNION: Glionna, Lapi, Vidmar, Lizzi, Benčič, Čermelj, Crevatin, Caporallini, Covri, Esposito, Mon-tesion.
STRELEC: Andrioli.
V tekmovanju za pokal Riosa so Unionovi začetniki zgubili s tesnim izidom 1:0. Srečanje so si zapravili zaradi napake vratarja, kateremu je žoga ušla iz rok in obtičala prav na nogah nasprotnega napadalca, ki jo je brez težav potisnil v nezavarovana vrata. Gia-rizzole so se predstavile kot precej močna ekipa, ki pa si s predvajano igro ni zaslužila zmage.
Radi
WELVEGEM, 3. - Belgijec Eddy Merckx je zmagal na kolesarski dirki Gand — Welvegem. 250 km dolgo pot je prevozil v 6.18’. V njegovem času je prispel na cilj še Verbeeck, 45” kasneje pa je pri-Najmlajši Brežani so po dolgem I spel na čelu skupine tekmovalcev času zopet prišli do zmage, in si-1 Plankaert.
fiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiifniiiiiiiiiiimiiimNiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiM
ORIENTACIJSKI POHOD
V NEDELJO V PEVMI
Številne naloge v omejenem času
Nastopilo je 13 ekip s skupno 51 tekmovalci
V okolici Pevme in Oslavja se je v nedeljo odvijal orientacijski pohod, ki so ga priredili taborniki Rodu modrega vala. Pohod je bil samo za člane organizacije in je predvideval raševanje vrste tehničnih nalog iz orientacije in topografije, poleg tega so morali tekmovalci pokazati dober čut za opazovanje narave in poznavanje flore. Treba je bilo iskati tri pisma, brez katerih je bilo nadaljevanje pohoda nemogoče, poiskati kontrolo, odgovoriti tudi na nekaj vprašanj s področja kulture. Dovolj dela torej za sodelujoče ekipe, ki so morale prehoditi predvideno pot v eni uri in dvajsetih minutah.
Na startu se je javilo enainpetdeset tekmovalcev, ki so se porazdelili v trinajst ekip. Dve ekipi sta bili sestavljeni iz članov tržaškega dela RMV, ena pa je bila iz taborniškega odreda iz Nove Gorice. To taborniško tekmovanje, ki sodi v reden program delovanja RMV, je snemala tudi televizija.
LESTVICA:
1.	ekipa (Kozorog, Medo, Vla-
88
79
75
64
38
36
29
26
25
19
7
di, Marko)
2.	ekipa (Veles, Mrož, Danijel, Vrisk
3.	ekipa (vodja Fazan)
4.	ekipa (vodja Kragulj)
5.	Družina Jadranskega delfina
6.	ekipa (vodja Gad)
7.	ekipa (vodja Marjetica)
8.	ekipa (vodja Krn)
9.	Družina Zapadnih mejašev
10.	ekipa (vodja Vihar)
11.	ekipa (vodja Klavdij)
12.	ekipa taborniškega odreda
iz Nove Gorice	I
Ena ekipa je bila diskvalificirana, ker je prekoračila predvideni čas.
SMUČARSKI SKOKI
Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih je Jugoslovan Marjan Mesec dosegel lep uspeh. Na končni lestvici je osvojil odlično 3. mesto (zmagal je Švicar Steiner pred domačinom Bachlerjem), poleg tega pa je s skokom 95,5 m postavil nov rekord skakalnice. Tekmovanja se je udeležilo skupno 56 tekmovalcev iz sedmih držav.
Or.
^^ksanrler Ga/a - Peter
Partizanski zdravnik 32
■z bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
bivaist. ^ravn,i gori med množico partizanov in civilnega pre-ni n,ji va °kolnih vasi nisem našel bolnice iz Zapotoka. Nihče lje v ®Sar v'edel o njej. Partizani so naju napotili naprej glob-haše Iavnc' goro, v smeri proti ribniški dolini. Tam so baje g°ro C]5;!te, na položajih. Branijo dostop sovražnika na Travno ki ;n .Gl(^a' b°m med temi enotami kaj več zvedel o bolnici, JO tscem, sem pomislil.
kih jv bVa naprei P'ro‘ri položajem enot, ki so bili na obron-p0 Cj^avne §ore- Po poti sem srečal nekaj znanih partizanov.
,Pasu sern ridel Juda, ki sem ga pred dobrim me-ker operjrai v Sodražici. Bil sem ga zelo vesel, še posebno, je z vVSe naciejai' da bo po resnici povedal, kako in kaj Prav/-' Ubianskim pritiskom. Morda bom iz tega sklepal, kdaj Oči “prav lahko pričakujemo sovražnika v Loškem potoku. Vec k P° sarn ra ničesar vedel o namerah sovražnika, vsaj ne R6v, ° prugL Imel sem vtis, da ga tudi preveč ne zanima, čas tl Je’ da nima nobenega smisal o tem razmišljati. 2e lep Po kr dan z enoto v borbi. Podnevi se tolčejo, ponoči pa Puloža1 kem P°čitku pripravljajo hrano in se umikajo na nove ti( d Je' obrazu in iz vse njegove zunanjosti je bilo vide-Pogov'-	resnico. Bil je neprespan, izčrpan, vendar je v
■jr še vedno vpletal kakšno iskrivo domislico. Tudi ni
pozabil krepko zabeliti s kletvico, kadar je govoril o palentar-jih. Mudilo se mu je naprej, zato smo se hitreje poslovili, kot sem mislil.
Na pobočju Travne gore so se čete premaknile po celodnevnih bojih, ki so jih imele, umikajoč se pred premočnim sovražnikom. Še vedno je bilo čuti regljanje strojnic v smeri proti dolini. Vmes so se čule močne eksplozije min, ki so jih metali sovražniki za umikajočimi se enotami. Dan se je nagibal proti večeru. Ogenj iz pušk, strojnic in minometov je ponehaval. Na zahodu je začelo nebo rumeneti in je tako oznanjalo, da se bliža mrak in z njim večer. Odrešilna noč bo vsaj za nekaj časa odložila trpljenje teh ljudi. Spanec, ki so ga bili vsi potrebni, bo za nekaj časa pogreznil v pozabo strahote, lakoto in nemir preteklega dne.
Še nikogar nisva srečala, da bi ga bolje poznal, čeprav sva obiskala že dve četi. Nihče ni kaj več povedal o bližnjih namerah ali vsaj o smeri italijanske ofenzive. Njihovo delo je bilo, da se tolčejo, da bi tako zmanjšali uspeh sovražnikove ofenzive. Na večji uspeh spričo moči, s katero so Italijani udarili po nas, ni bilo misliti. Glavna skrb jim je bila prebijati sovražnikove obroče, ki so jih neprestano skušali ustvarjati okoli naših enot, da jih tako razdrobe in uničijo. Borci so, izmučeni od celodnevnih borb, poležavali pod drevesi na ležiščih iz nagrabljenega listja. Drugim se ni dalo niti listja nagrabiti, polegli so kar na mahovito, vlažno gozdno zemljo. Orožja ni nihče odlagal. Vsak je imel pri sebi vse svoje stvari. To pa je bilo v glavnem samo orožje, z eno ali dvema, pa tudi več bombami, ki so bile nanizane na opasač. Močno se jim je poznalo, da so utrujeni in izmučeni, čakali so na hrano, ki so jo pripravljali kuharji v velikem kotlu. Ogenj so si zakurili sredi doline, da ga ne bi bilo predaleč videti. Kuhali so nekakšno gosto juho s krompirjem in zeljem Za vsakega je bil predviden velik kos govejega mesa. Tega takrat še ni manjkalo. Nekaj tovarišev, verjetno tisti, ki so najteže čakali na obrok, je
sedelo prav ob ognju. Poželjivo so gledali v lonec in glasno z raznimi dovtipi priganjali kuharja, naj vendar že enkrat skuha to meso. Kuhar se je branil, kakor je vedel in znal. ((želodce si boste pokvarili, če boste prehitro jedli! Kako se boste jutri tolkli, če vas bo ščipalo po trebuhu?« Smeh se je razlegal in skoraj ni bilo opaziti, da se je ofenziva zanje že začela.
Bil je že skoraj mrak, ko sem po brezuspešnem iskanju bolnice iz Zapotoka prišel na položaj čete, ki ji je poveljeval Džoni. Pravzaprav me je tja pripeljala Milojka, moja bivša bolničarka. Srečal sem jo v gozdu. Zelo sem se je razveselil. Bil sem prepričan, da mi bo vedela povedati kaj več o bolnici, ki jo iščem. Morda celo dela v njej, sem si mislil. Vendar ni bilo tako.
Odkar je zapustila taborišče na Petelinjaku, ni delala v sanitetni službi. Uvidela je, da ni za delo z ranjenci. Ni prenesla pogleda na rane, na gnojenje in osladen smrad po gnoju, ki se je širil okoli ranjencev. Tudi si je želela bolj dinamičnega življenja, kakršno je bilo med borci v četi. Telesni napori pa je niso preveč utrujali. Hrabrosti ji ni manjkalo. Udeležila se je prenekaterega boja. Doslej ji je šlo vedno vse po sreči. Ranjena še ni bila. Zadnje čase je opravljala nalogo četne administratorke.
Odpeljala me je do Džonija, ki je sedel na korenini pod debelo smreko in si nekaj zapisoval v notes. Predstavila me je človeku majhne postave, zelo hitrih, sunkovitih gibov. Govoril je kratko in hitro, rekel bi odrezavo. Ko je zvedel, po kaj sem prišel in da sem zdravnik, mi je, ne da bi ga vprašal, začel razlagati, kakšna je situacija.
Povedal je, da se partizani umikajo s področja okoli Ljubljane proti Kočevskemu Rogu. Umikanje traja že nekaj dni Italijanski pritisk ne popušča. Nasprotno, kaže, da se še povečuje. Tudi danes so imeli hude boje s sovražniki. Nekaj tovarišev je padlo, nekaj je bilo laže ranjenih. Prosil me je, naj jih pregledam in jim nudim pomoč.
Namera sovražnika je bila jasna: z vsemi sredstvi uničiti partizansko vojsko. Kako bodo to dosegli, vedo le oni. Po njihovem dosedanjem početju je videti, da skušajo doseči uničenje partizanske vojske na najbolj okruten način. S požigi vasi, ropanjem imetja in z deportiranjem prebivalstva iz onih krajev, kjer naletijo na odpor, žele zastrašiti civilno prebivalstvo. Istočasno pa vso krivdo za nastali težki položaj, v katerem bd se znašli ljudje, pripisati partizanski vojski komunistom.
Poslušal sem ga in se v duhu spomnil vesti, ki so mi jih prinašale patrole, ki sem jih pošiljal v okolico bolnice in v Loški potok. Vesti o grozovitostih sovražnikove soldateske so torej resnične.
Džoni je nadaljeval s svojim pripovedovanjem Njegove besede so bile ostre kot nož, ko je pripovedoval o tem, kako sovražnik ravna z ujetimi ranjenci. Ne prizanese nikomur. Vendar tako okrutno ravnanje z ranjenci kljub vsemu doslej ni imelo med partizani posebnega uspeha. Nasprotno, postali so še bolj odločni, umikali so se pred ogromno premočjo in sprejemali borbo le, kadar so bili prepričani v uspeh s čim manj izgubami ali pa, kadar je grozilo, da bodo obkoljeni in se je bilo treba prebiti skozi obroč.
Bil sem zadovoljen s tem, kar sem izvedel, še vedno mi ni bilo povsem jasno, ali bi bilo bolje težke ranjence vzeti s seboj ali jih skriti na kakem skritem mestu. No, hitro sem se zavedel, da je bila prva možnost čisto teoretična.
S seboj bi lahko vzel težke ranjence, samo če bi imel dovolj nosačev zanje. Tak transport je počasen, skorajda negiben. V pogojih, ko je treba hitro reagirati in se prebijati skozi obroče sovražnikovih enot, je majhna bolničina enota obsojena na propad. Na pomoč večjih enot ni misliti. Naš bataljon s štabom na Petelinjaku in četami, raztresenimi na področju Snežnika, Križne gore in Goteniškega Snežnika, nam n® more nudita nobene pomoči.
(Nadaljevnvie sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/1! PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83	382
XpIava	TRST	Ul.	Montecchi	6/11	Telefon	795	823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/111	Telefon	761	470
Naročnina
Mesečno 1.350	lir —	vnaprej: polletna	7.500 lir,	celoletna 13.500	lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i	P°samezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.—
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
SFRJ Tekoči račun pr! Narodni banki v Ljubljani S01'3'2,7^! «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon U-
DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finanin®
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali 09 , 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo k oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Prl
Glavni urednik Stanislav Renko	.
Izdaja in tiska ZTT *
4. aprila 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
v Španiji si zaostruje razredni boj
Francova policija ubila delavca v spopadu s 1800 demonstranti
Do spopadov je prišlo v bližini Barcelone, kjer delavci zahtevajo zvišanje mezd in znižanje delovnega urnika
BARCELONA, 3. — V bližini glavnega mesta Katalonije je prišlo do hudih spopadov med stavkajočimi delavci in policijskimi oblastmi. Med spopadi je bil ubit 27-letni delavec Manuel Femandez Marques, uslužbenec pri podjetju «Copisa». Ranjen je bil tudi 25-letni delavec Serafin Vil-legas Gomez, ki pripada družbi «Con-trol y aplicationes«.
Ne ve se še točno, kje je prišlo do teh delavskih protestnih manifestacij. Gotovo je le, da se jih je udeležilo okoli 1.800 delavcev, ki pripadajo naslednjim podjetjem: «Socie-tad Argentina de Electricidads, «Con-structora Pirenaica S. A.», «Control y ApIicaciones» in «Vinco». Do izgredov je prišlo, ko je policija skušala razbiti manifestacijo delavcev, ki so protestirali zaradi mezdnih in drugih razmer v podjetjih, kjer delajo. Delavske zahteve zadevajo zvišanje plač
in znižanje delovnega urnika. Delodajalci so odbili vse te zahteve.
Vest o spopadih med policijo in delavci so sporočile tudi španske policijske oblasti, ki pa sicer niso posredovale drugih podrobnosti. Zdi se, da je bilo med spopadi ranjenih tudi nekaj policijskih agentov. Ne ve se še, če je policija aretirala kakega demonstranta.
Delavske manifestacije in demonstracije, kakor tudi stavke, so na dnevnem redu v današnjem življenju Španije. Pred časom je prišlo do številnih stavkovnih gibanj (da ne govorimo o akcijah baskovske osvobodilne organizacije ETA) v severnem delu Španije. Zdi se, da se zdaj ta stavkovna gibanja premikajo vedno bolj proti jugu. Predvsem zadevajo Katalonijo, ki je že pred 30 leti in več bila v prvih vrstah odpora proti Francovemu fašističnemu režimu.
V Španiji je prišlo že pred časom do pomembnih delavskih manifestacij. V marcu lani sta bila ranjena dva delavca v ladjedelnici El Ferrol v severozahodni Španiji. Do številnih drugih incidentov je prišlo še prej, leta 1971, ko je policija ubila v Madridu nekega stavbnega delavca. Ob neki drugi sindikalni akciji pa je
uiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiniiiimiiiiiiuiiiiiiiiiii|l||,||,|„im„,l„IIIIII(lllim||||||
PREISKAVA 0 TELEFONSKEM PRISLUŠKOVANJU
Zaostritev spora med Rimom in Milanom
Namestnik milanskega državnega pravdnika v ponedeljek ni dovolil rimskima kolegoma, da bi zaslišala Toma Ponzija
RIM, 3. — Prevoz Toma Ponzija iz zasebne klinike v Aroni v milansko bolnišnico, ki ga je odredil namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Riccardelli, je presenetil rimska sodnika, ki vodita preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju v italijanski prestolnici. Oba sta kritizirala milanskega kolego, ker je odredil prevoz brez njunega dovoljenja.
že včeraj je prišlo do neljubega nesporazuma. Pizzuti in Sica sta prispela v zasebno kliniko v Aroni, ko so orožniki že odpeljali detektiva. Rimska sodnika poudarjata, da sta o-nadva prva izdala zaporni nalog proti Ponziju in zato bi Riccardelli ne smel odrediti prevoza v Milan brez privoljenja Rima. Načelnik rimskega preiskovalnega urada rimskega sodišča Achille Gallucci preučuje tudi odgovornost podčastnika karabinjerjev, ki je stražil pred detektivovo sobo. Dr. Gallucci namreč trdi, da bi ne smel izročiti Ponzija brez dovoljenja dr. Pizzuttija.
še bolj osupla pa sta bila rimska sodnika, ko sta se snoči javila v milanski bolnišnici, da bi zaslišala Ponzija in so jima orožniki preprečili vstop na ukaz dr. Riccardellija. Tako ravnanje je nerazumljivo, zlasti ker je detektiv v aronski kliniki lahko sprejemal prijatelje in pajdaše, ne da bi mu kdo skušal to’ preprečiti.
Pizzuti in Sica sta lahko zaslišala detektiva šele danes zjutraj. Izpraševala sta ga skoraj pet ur. Zasliševanju je prisostvoval Ponzijev odvetnik Nencioni. O vprašanjih, ki sta jih sodnika zastavila detektivu, ni bilo mogoče izvedeti ničesar, kakor tudi ni nobene vesti o njegovih odgovorih. Domneva pa se, da so bili predmet zasliševanja predvsem stiki, ki jih je Ponzi imel z rimskima detektivoma Fatalejem in Morgantejem.
V	Fatalejevem uradu so, preiskovalci našli obširno dokumentacijo o socialističnih državah, ki jo je detektiv zbral za obveščevalno službo neke vzhodnosredozemske sile. V tej zvezi se govori, da gre za Grčijo in splošno znano je, da je za grško obveščevalno službo ameriška CIA. V Morgantejevi agenciji pa so orožniki našli načrte francoskega lovskega letala «mirage» in nekaterih francoskih izvidniških čolnov.
Marsikoga je to odkritje spomnilo na podvig izraelskih obveščevalnih služb, ki so pred tremi leti odnesle iz Švice podobne načrte, kmalu nato pa so iz nekega francoskega pristanišča odpeljali tri izvidniške čolne.
Vse kaže, da sta Fatale in Mor-gante povedala sodnikoma marsikaj zanimivega, če sta se Pizzuti in Sica odločila za nepričakovano potovanje v Milan. Kaj je povedal v tej zvezi Ponzi? Je kaj priznal? Točnega odgovora ni mogoče dati, zaradi tajnosti preiskovalnega postopka, verjetno pa je, da je detektiv vztrajal v dosedanji obrambni liniji. Doslej je zavrnil vsakršno odgovornost in je skušal zavrniti krivdo na druge, predvsem pa je s pomočjo svojih sodelavcev skušal utajiti dokaze o svojem rovarjenju.
Ob vsem tem pa je očitno, da se je spor med rimskimi in milanskimi preiskovalci zelo zaostril, kar odločno škoduje preiskavi. Spor bi lahko rešilo kasačijsko sodišče, ki pa ne more poseči dokler vodi milansko preiskavo še namestnik državnega pravdnika. Zakon namreč določa, da sedišče lahko reši spor le če sta oba postopka v isti fazi. Medtem ko je bila rimska preiskava že formalizirana, pa dr. Riccardelli še ni izročil sodnih aktov preiskovalnemu uradu.
V	ta okvir, ki je zelo zapleten zaradi prepletanja raznih interesov, se
je vključil samomor milanskega tehnika družbe Italcable Roberta Gironi-ja. Zaskrbljeni, ker se danes ni javil na delu, so ga delovni tovariši obiskali doma. Ker se ni oglasil, so podrli vrata in ga našli mrtvega na tleh, zadušenega s plinom.
Tehnika je dr. Riccardelli obtožil protizakonitega prisluškovanja in mu ukazal, naj se javi v soboto. Ker je prišel brez odvetnika, ga je povabil naj se zglasi v ponedeljek v spremstvu branilca. Včeraj pa ga ni bilo na spregled.
Nov proces v Maroku
RABAT, 3. — V Maroku bo prišlo v kratkem do procesa, kjer se bo moralo zagovarjati več kot 20 ljudi (odvetnikov, profesorjev, poslovnih ljudi in delavcev) zaradi prekrškov, ki zadevajo državno varnost v okviru režima kralja Hasana n.
SKRIVAČ
Včeraj se je presenečenim prebivalcem otoka Nova Irska prikazala kaj čudna pojava. Popolnoma gol starejši moški je prikolovratil iz pragozda in izjavil presenečenim ljudem, da se je skrival zaradi strahu pred Japonci. Pojasnil je, da je doma iz Nove Gvineje iz okraja Sevi. Med drugo svetovno vojno je pobegnil iz taborišča na otoku Nova Irska in iskal zatočišča v goščavi. Tu se je skrival do včeraj in se je preživljal s sadeži, ki jih je nabiral v gozdu.
PROMETNA NESREČA
Lansko sodišče je priznalo 90 milijonov lir odškodnine ženski. ki se je zaradi prometne nesreče in vzorne žene in matere prelevila v nenasitno po-žeruhinjo. Bolj točno: 50 milijonov odškodnine za ženska in 40 milijonov za njenega soproga.
Ann Haivtome, mati treh mladoletnih otrok, je pred tremi leti tehtala 60 kg in je bila vzorna mati in žena. Po prometni nesreči pa je umsko popolnoma neuravnovešena. Ne more več odločati ne hoditi, tako, da mora mož upravljati majhno gostinsko podjetje, ki ga je prej sama upravljala z železno roko.
Najhicjša posledica nesreče pa je nenasiten glad mlade ženske. V treh letih se je njena teža kar podvojila. Iz očarljive športnice se je prelevila v nenasitno debeluhinjo in zdravniki menijo, da se njeno zdravstveno stanje lahko še poslabša.
Val slabega vremena, ki je zajel vso Evropo, ni prizanesel Italiji. V Genovi, kjer je veter pihal na 100 km na nro, so se ljudje zavili v plašče, da bi se obvarovali pred mrazom
Gedafi: kje vzroki neuspehov arabskih držav
BEJRUT, 3. — V intervjuju, ki ga je danes objavil libanonski list «A1 Anwar» je libijski predsednik Gedafi kritiziral neodločno stališče arabskih držav v tem zgodovinskem trenutku. V tej zvezi Gedafi navaja vrsto dogodkov, ki so po njegovem mnenju hudo prizadeli stvar arabskega naroda. Med drugim omenja razdobje pred vojno med Arabci in Izraelci leta 1967. Glede tistih dogodkov Gedafi meni, da so Arabci zgubili dragocene minute ter prepustili vojaško pobudo svojemu nasprotniku. Libijski premier meni nadalje, da je bil strah eden od najodločilnejših čini-teljev zmede v arabskih vrstah in s tem tudi odločilen činitelj za njihov poraz.
V	svojem intervjuju je libijski voditelj govoril tudi o raznih vprašanjih, ki zadevajo ustanovitev izraelske države leta 1948 ter o akciji jordanskega kralja Huseina leta 1970, ko je ta praktično uničil palestinsko gverilsko gibanje.
V	arabskih političnih krogih menijo, da spada ta Gedafijev intervju v okvir sestanka, ki ga bo imel libijski premier z egipčanskim predsednikom Sadatom. Na tem sestanku, oziroma sestankih, bodo razpravljali o arabski strategiji boja proti Izraelu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
Velika suša
(Nadaljevanje s 4. strani)
bil ubit delavec nekega avtomobilskega podjetja v Barceloni. Ustreljen je bil v trebuh. Do obeh krvavih dogodkov je prišlo v teku stavkovnih gibanj v prizadetih podjetjih.
Kot je znano, so stavke v Španiji prepovedane, a vse sindikalne spore bi morala poravnavati uradna sindikalna organizacija.
pravičilo teh dežel, ki so se trenutno znašle v tolikšnih težavah. Bolj malo pa je elementov, ki bi govorilo o pomoči bogatega sveta tem siromašnim deželam v težavah. Manjše količine hrane so poslale ZDA, nekaj je poslala Španija, nekaj predvideva program ZN, pa tudi Francija je nekaj obljubila. To pa je mnogo premalo za te dežele, ki so v resnični nevarnosti.
In tudi če bi prišlo do tako imenovanega čudeža, da bi nepričakovane padavine popravile stanje, se bodo posledice katastrofalne suše dolgo čutile. Predvsem neposredno zaradi strahotnega zmanjšanja števila goveje živine, na drugi strani pa tudi na zdravju otrok, ki že tretje leto zapored živijo v skrajni ' bedi. Podhranjenost, avitaminoza in anemija bodo imela hude posledice v umskem in fizičnem razvoju nove generacije.
Prepad med bogatim in siromašnim svetom, prepad med razvitim in nerazvitim svetom se še enkrat kaže v vsej svoji luči. Hkrati pa prihaja do izraza še nekaj hujšega, brezbrižnost bogatega sveta, ki se tako rekoč ne zmeni za bedo narazvitega sveta.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
AMSTERDAM, 3. — Val slabega vremena, ki je zajel vso severno Evropo je najhuje pustošil na Nizozemskem. Po uradnih podatkih so vsaj 4 ljudje izgubili življenje, materialno škodo pa cenijo okrog 140 milijonov forintov (25 milijard lir). Veter, ki je pihal s hitrostjo 130 km na uro, je izril na tisoče dreves in podrl nekaj žerjavov v Amsterdamu in Rotterdamskem pristanišču. Dve ladji, od katerih je ena 45.000-tonski tanker, je veter «pori-ni]» na odprto morje, od koder so ju vlačilci le s težavo spet privlekli v pristan.
Vihar je besnel z naj večjo silo sinoči okrog 20. ure. Veter je odpihal vse, kar se mu je zoperstavilo. Na tisoče hiš je brez strehe, železniški promet ustavljen, avtomobili prevrnjeni. Dve osebi sta bili hudo ranjeni v svojevrstni prometni nesreči pri Leeuvvardenu. Močan sunek vetra je prevrnil tovornjak s prikolico. Težko vozilo je zmečkalo osebni avtomobil, v katerem so bile tri osebe. Dve sta bili hudo ranjeni. tretja pa bo okrevala v nekaj dneh.
Močan veter in velikanski valovi so dobesedno zalučali na breg ladjo, na kateri je imela svoj sedež «piratska» radijska postaja Veronika. Na tisoče ljudi je na bregu nemočno gledalo grozovit prizor. Valovi so premetavali majhno 500-tonsko ladjo, ki je imela prižgane vse luči, in jo neusmiljeno porivali proti kopnem. Kapitanu in 9 članom posadke se je posrečilo vkrcati se v rešilni čoln in srečno pri-pluti v pristanišče.
Med najbolj prizadetimi je področje VVestland, ki je znano zaradi intenzivne kulture povrtnine. Veter je poškodoval rastlinjake in opusto-šil polja. Neurje je opustošilo tudi državni park Hoge Veluwe in vlada je prosila za pomoč vojaštvo.
V prealarmnem stanju so skupine, ki nadzorujejo jezove na jugu države. Obstaja namreč nevarnost, da bi neurje poškodovalo pregrade in morje bi poplavilo področja, ki so nižja od morske gladine.
Tudi v Belgiji, kot v večini severnoevropskih držav, je slabo vreme povzročilo veliko škodo. Veter, ki je pihal z veliko hitrostjo, je izril drevesa in stebre električne in telegrafske napeljave. Ogromni valovi, ki so z vso silo butali v nabrežne jezove, so poškodovali jez Knokke.
Brodolom dveh ladij in smrt
...............................................„„„„„„„„„„„„...............................................................m...„„„.............
Maroške oblasti zaplenile špansko ribiško ladjo
MADRID, 3. — Pred kratkim je Maroko razširil svoje teritorialne vode od 12 na 70 morskih milj od kopnega. Ta ukrep je povzročil incident do katerega je prišlo, ko je neki maroški izvidni čoln srečal špansko ribiško ladjo «Besugo» kakih 23 milj od maroške obale pri Agadirju. Španci trdijo, da je maroška izvidnica streljala na ribiško ladjo ter jo prisilila. da pristane v Agadirju.
Španci pa s svoje strani trdijo, da je poseglo vmes neko njihovo vojaško letalo, ki je odgovorilo na streljanje maroške izvidnice in se potem vmilo na svoje oporišče v Španiji.
Zdi se, da incident ni zahteval človeških žrtev. Maročani trdijo, da je špansko letalo izstrelilo na maroško izvidnico 20-milimetrske rakete.
Pozneje so maroške oblasti sporočile, da so zaplenile špansko ribiško ladjo, ves ulov in mrežo. Celotna posadka ladje je sedaj pridržana ter
Voditelji ameriškega indijanskega gibanja AIM, ki so pred dobrim mesecem organizirali zasedbo vasice »Ranjeno koleno«, so se že tretji dan zaporedoma sestali z washingtonskimi funkcionarji v «teepeju» na »demilitariziranem področju« pri VVounded Knceju. Voditelj funkcionarjev zvezne vlade je dejal, da je bilo današnje
srečanje zelo pozitivno
PO NEKAJ DNEH POMLADNEGA VREMENA
SILNO NEURJE JE OPUSTOŠILO VSE SEVERNOEVROPSKE DRŽAVE
Najbolj prizadeta je Nizozemska, kjer so 4 ljudje umrli, materi ulito škodo pa cenijo na okrog 25 milijard lir • Dramatičen položaj v Materi in Potenzi
IZJAVA PREDSEDNIKA CARPIJA DEROSMINIJA
ACI ODLOČNO NASPROTUJE POVIŠANJU ZAVAROVALNINE
Carpi zavrnil utemeljitve, s katerimi so zavarovalnice zahtevale povišanje tarif
treba podaljšati rok 11-odstotnega popusta na zavarovalnino, ki zapade junija. To je teza, ki jo je predsednik ACI odvetnik Carpj De Resmini zagovarjal na srečanju o temi «Obvezno avtomobilsko zava-rovanje» v Milanu.
Odvetnik Carpi je poudaril, da so italijanski avtomobilisti zaskrbljeni zaradi govoric o povišanju zavarovalnine, ko bo junija zapadel rok je na razpolago maroškim sodnijskim popusta. Dodal je. da ACI ne za-oblastem.	| vrača zahtev in potreb zavarovalnih
MILAN, 3. — ACI odločno na- družb, podčrtuje pa da bi v seda-sprotuje povišanju tarif za avtomobilsko zavarovanje in sodi, da je
njem gospodarskem položaju, povišanje zavarovalnine porazno vplivalo na ceno potrošniškega blaga.
Carpi je tudi odločno zavrnil argumente s katerimi so skušale zavarovalne družbe utemeljiti povišanje zavarovalnine. Dejal je, da je obvezno zavarovanje znižalo stroške družb, poleg tega pa ne gre pozabiti, da zavarovalnice imajo velik dobiček od investicije kapitalov, ki jih vsako leto plačajo zavarovanci. «Samo od avtomobilistov — je pribil predsednik ACI — dobijo
zavarovalne družbe vsako leto 870 milijard lir».
Predsednik ACI je nadalje izjavil, da je naklonjen sodelovanju med «Automobil clubom» in zavarovalnicami za vzgojo avtomobilistov. Odločno pa je nasprotoval predlogu, da bi bila zavarovalnina vključena v ceno bencina, ki bd se v tom primeru odločno povišala.
V imenu zavarovalnic je spregovoril podpredsednik združenja ANIA inž. Ancona, ki je dejal, da so bile družbe v prejšnjih dveh letih pa-
matičen je tudi položaj v vasi Ci-rigliano, ki je oddaljena le 10 km od Gorgoglianoja. Zaradi obilnega deževja so se utrgali plazovi, ki hi lahko zasuli vso vas.
Sterilne občine so brez vode, ker so usadi poškodovali vodovodno napeljavo. Uprava vodovoda v Pu-gliah je že poslala ekipo tehnikov, ki bodo morali popraviti okvare. Na delu so tudi tehniki cestnega podjetja ANAS, ki skušajo popraviti vsaj najbolj prometne ceste, od katerih bodo morali nekatere ponovno začrtati.
Po prvem še neuradnem obraču-, nu, so morali ljudje v pokrajini Matera zapustiti 253 hiš, v Potenzi pa so na ukaz župana policijski agenti. izselili ljudi iz 113 poškodovanih poslopij.
Tragičen je tudi obračun neurja v Zahodni^ Nemčiji, kjer je 5 ljudi izgubilo življenje, številni pa so bili ranjeni. Predstavnik policije je poudaril, da je bila Renanja-Westfalja najbolj prizadeto področje.
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|,mumnillimunillllll(ll||||mmm||||||||||||||||||||m|ul||||mm|
SEVERNA IRSKA Nfl RAZPOTJU
V Ulstru obsojen na smrt pripadnik organizacije UDA
Angleška oblast pred dilemo: uveljaviti ulstrski ali angleški zakon - Primer ladje «Claudia»
dveh oseb, ki ju je ubilo izrito drevo, so obračun vala slabega vremena, ki je zajel britansko otočje. Po dolgi suši je včeraj začelo liti kot iz škafa in že grozi nevarnost poplav.
Štirje vojaški helikopterji so se več ur borili proti vetru, ki je pihal z veliko hitrostjo, da bi rešili posadko 1.900-tonske tovorne ladje «Amberley». Zaradi neurja je tudi ribiška ladja «White Knight« nasedla na čeri pri Bridlingtonu. Posadka se je pravočasno vkrcala v rešilni čoln, katerega je privlekel na varno vlačilec.
* * *
MATERA, 3. — Položaj v Materi in okolici je po novem valu slabega vremena spet kritičen. Q-bilno deževje je prešnji teden povzročilo plazove, ki so delno zasuli nekatere občine. Kazalo je že, da se bo vreme izboljšalo, ko so nori nalivi spet poslabšali položaj.
Plazovi in usadi so popolnoma izolirali občino Gorgoglione, ki je dostopna samo helikopterjem. Dra-
BELFAST, 3. — Policijski organi so sporočili, da so našli v bližini ulstrske prestolnice truplo nekega moškega, ki je bil ubit s stre-
lom v glavo. Truplo je ležalo v jarku ob glavni cesti.
Policija je nadalje sporočila, da je v Londonderryju eksplodirala v zgodnjih jutranjih urah bomba. Eksplozija je ranila tri moške.
Ulstrska gverila gre sicer na videz po stari že utrjeni poti, toda
v teh dneh prihaja do dogodkov, ki bi utegnili v bližnji prihodnosti precej korenito spremeniti njen tok. Politično stanje v Severni Irski je namreč zelo zmedeno. To stanje je posledica stališč in dejavnosti raznih političnih strank v Ulstru. Ne sme pa se prezreti tudi odločilna vloga angleške vlade, ki prav v tem trenutku odgovarja za varnost v tej pokrajini, ker je pač prevzela nase vlogo odgovornega vladnega činitelja v Ulstru.
Danes so sporočili, da bodo 25. aprila obesili nekega protestantskega skrajneža, ki je obtožen, da je ubil nekega policista. Če angleška visoka zbornica ne bo omilila obsodbe, ali pa jo preklicala, bo obsojencu ostala edina možnost, da se zateče k ministru za irske zadeve Williemu Whitelawu, ki bi moral priporočati pomilostitev angleški kraljici.
Ta obsodba pa je vnesla številne p-avne dvome o angleškem pravosodju. V tem trenutku je v veljavi smrtna obsodba samo v Ulstru, oziroma bolje povedano, bila je v veljavi v tej pokrajine do tistega trenutka, ko je angleška oblast in posredno lord Whitelaw prevzel direktno nadzorstvo nad Severno Irsko. Pravniki se sprašujete. kako je mogoče, da se neki človek obsodi na smrt v Ulstru, medtem ko nekaj takega ni mogoče v Angliji. Kako je mogoče, da se uveliarite zakoni, ki velja-
sivne. ker so se zvišali stroški za jo za vso A"ri°ško in s tom tudi
stavnik angleške vlade prevzel nadzorstvo nad to pokrajino.
Prizivno sodišče v Belfastu je odbilo priziv obtoženca ter je določilo 25. april za izvršitev smrtne obsodbe. Vse to seveda ne pomeni, da ne bi višje angleške oblaste utegnile spremeniti razsodbe.
Priziv na sodišče je vložil Albert Browne, ki je bil obsojen na smrt, ker je ubil nekega policijskega a-genta, drugega pa je ranil, ko sta ga hotela aretirati. Browne je bil član organizacije Ulster Defence Asociation, ki je. kot je znano, polvojaška organizacija protestantskih skrajnežev. Policisti so ga na nekem cestnem bloku ustavili, ko se je peljal mimo z ukradenim avtom. Browne ni pomišljal ter je streljal na policiste.
V zvezi z dogajanji v Ulstru je treba omeniti še primer ladje «Claudia», ki pripada neki ciprski brodarski družbi in katere lastnik je zahodnonemški državljan Guen-ter Leinhauser. Kot smo že poročali, so to ladjo zasegle oblasti Irske republike (EIRE) ter zaple-nate na njej precejšnjo količino orožja. Govori se, da je pošiljka orožja prihajala iz Libije. Po nekaterih virih se je članom posadke posrečilo znebiti se 95 odstotkov orožja^ ki ga je ladja prevažala.
Južnoirsko ladjevje (ki je sicer zelo skromno) je v zadnjih dneh preiskovalo vse področje blizu rta, kjer je bila ladja ustavljena. Do sedaj se jim ni posrečilo, da bi našli na dnu morja kakršnokoli sled o 95 odstotkih domnevnega blaga,, ki je bilo na ladji.
popravila avtomobilov.
za Irsko, ker je pozneje neki pred je upravljal.
RIM, 3. — Do smrtne nesreče je prišlo davi okoli enajste ure ria nekem gradbišču v Ulici Torinu v Rimu. 35-letni delavec Antonino Schiavone, poročen in z dvema otrokoma, je umrl, ker se je nanj zvrnil betonski mešalec, katerega
Karabinjerji in delavci žrtve prometne nesreče
BARI, 3. — Šest kmečkih cev in trije člani karabinjerss vidnice so bili ranjeni pri.trJ: jj dveh vozil na državni cesti s ■ med Barletto in Tranijem.
Karabinjerji so zasledovali n ga šoferja, za katerega so m ^ da je malo prej ranil s stre . revolverja neko osebo. Pri z ^ dovanju avtomobila je pr1®1® j trčenja z nekim drugim avto. 'je. katerim so se peljali kmečki ^ lavci. Poveljnik izvidnice . ® ,0 delavec sta bila pri trčenju 1 ^ ranjena. Ostali bodo ozdraveli v dneh.
Umrl je Giovanni Prf
GENOVA, 3. - V genovski D nišnici je danes v zgodnjih !JrrajLJat urah umrl Giovanni Pirelh.
istoimenske 'drUŽpj|
■tni
predsednika _____________ . .
Leopolda. Giovanni Pirelli J® hudo ranjen 11. marca v Pr°21stji nesreči na avtocesti Genova-s Levante. V avto bratov Pirelh;
se . v predoru «Castelletti»
zaleti
----- 51r
dve vozili. Avto se je vnel u ^ fer je le s težavo izvlekel or ^ iz gorečega vozila. Medtem ko J®^ Leopoldo le lažje opečen, Je pj. zdravstveno stanje Giovannija rellija zelo resno.
iiiiiiiumiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiii1111
...H«...
TRŽAŠKI DNEVNIK
Med včerajšnjim naliv®1”
dva pešca žrtvi nesreč
Dež in burja sta bila včeraj I z j traj posredno kriva dveh Pr jjj hudih prometnih nesreč. Okrog ' je v Ul. Lamarmora avtom0'M L, drl žensko, ki si je pri PreC*yni-cestišča zakrivala pogled z 1 I kom. Ob omenjeni uri je na,njja deževalo z burjo in 43-letna " Fontanot iz Ul. Scomparini se . hotela zavarovati z dežnikom, tem pa ni opazila avtomobila ^ 1100, ki ga je upravljal v smeri “ Rossetti 30-letni Silvano German Ul. Grunht 19. Močan sunek L vrgel žensko na tla in pri Paclc j. je najbrž zlomila desno ste^ni co. Tako so vsaj menili v Sp1 bolnišnici, kamor so nesrečno sko kmalu nato prepeljali z ret,r. nim avtom Rdečega križa. Na ^ topedskem oddelku se bo m°r sedaj zdraviti 40 dni. .. p0l
Podobna nesreča je približno ure prej doletela 58-letnega ŠP®®1 .,j ja Giuseppa Bisotta iz Ul. Gu®® ^
6.	Med prečkanjem cestišča v rire redu Ippodromo ga je podrl avlo bil alfa romeo, ki ga je upravlja* ^ letni Luciano Branži iz Drevoreda Sanzio 13/2. Branži je bil nameri proti Senenemu trgu in zaradi na ni pravočasno opazil moškega, k> naglih korakov stopil na cesto- ^ šal je sicer zavreti avtomobil a to, zaradi mokrega cestišča. 10 vsem uspelo. Bisotto je pri Paa^j močno udaril z glavo ob tla, česar so ga po prevozu v sP1®, bolnišnico sprejeli na nevrokirurs ^ oddelku s prognozo okrevanja * * * * v setih dneh.
V trenutku obupa je v®er^jj)i0' svojem stanovanju napravil z v®' gt vanjem strupenega plina samo jjj, 36-letni Pierino Codaglio iz Monte d’Oro.
Osrednje ravnateljstvo	j
sporoča, da bo nagradni na ^ št. 14 dne 7. aprila povezan sebnim žrebanjem, ki se Ža ,
d bodo ,.
polnili obrazce z dvema.
lahko udeležili vsi tisti, ki bodo polnili obrazce z dvema, štirim1 j osmimi vrsticami in se bodo J®,
v®®
tem naročili na to stavo za ,njh mesec, oziroma za pet zapor® ^ tednov. Poleg denarnih nagrad- ^ jim jih lahko prinese zadetek desetico, enajstico ali dvanajst bodo prišli v poštev za izžreba številnih drugih nagrad. Prva $ grada bo avtomobil fiat 128. bo fiat 127. tretja pa fiat 126.. ostale dobitnike bodo razdeljen.1 s.;. vilni radijski aparati in teleriZ0
• Dolgoletno sodelovanje je no privedlo do ustanovitve ® pf kalne federacije upokojencev L • „ CISL in UIL. Izvolili so /V vodstvo, v katerem je petnajst nov (5 za vsako organizacijo)-^. Medtem pa so napovedali Z-erat redje razčlenjenih stavk (tri ^ tedensko, po dve uri) sindikm^ službencev ustanove za s0j'iiio, skrbstvo. V letaku, ki ga d ^ ugotavljajo, da so njihove P še iz leta 1962.
Nov turistični rekord na lokvaK
•ji
Te dni so v Novi Gorici obj3^. podatke o turistični sezoni na^ ^ riškem v lanskem letu. V hO'-®, h
in zasebnih sobah na območju
tre11
občin (Nove Gorice, Tolmina -g Ajdovščine), so našteli skupaj *'■ .j, gostov iz Jugoslavije in iz raZ j tujih dežel, ki so imeli s^cU?no 146.066 nočitev. Gre za malenkos ... zmanjšanje števila gostov in n° tev, v primerjavi z letom 1971-Toda v omenjenih podatkih sm brali tudi, da so bile lani zaS<fne sobe v Lokvah najbolje zase-te11 oziroma izkoriščene. Temkajsm, prebivalci imajo v svojih hišah * postelj, nočitev pa so lansko ‘e. našteli 4.587. Imeli so tudi najda j. šo poprečno dobo bivanja. M. tem ko je bila v letu 1972 v novol®' riški in tolminski občini p°Pr®c' na doba bivanja domačega ali jega turista 1,9 dni ter v občin1 Ajdovščina 1,6 dni, pa je poprečn3 doba bivanja v sobah oziroma ,p' žis*ih na Lokvah znašala kar v dni.