^tev. 50. Trst, v pondeljek 19. februvarja 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN tuil ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. PosHinlčne štev. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kraiiju, Št. Petna, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st M7U. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. £PINQST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, i mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava oe ozira. ■*re&nfna u n«d«lJ«ko Izdanj* ..EDINOSTI' uta*: *m Mio l«to Kron S'20, s« pol lata Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo oa uredništvo listA. Nefranko- vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se rs vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati aa upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La>tnik konsorcij lista „Edinost". - Natismiji Tiskarna „tdinont*,, ▼pisana zadruga z omejenim poroi:rom v Trstu, ulica Giorgio Galatti žtev. 20. PoStno-hranilnltnl račun štev. 841-652. TELFFOM 51. 1157 ■$• Grof Aehrenthal. DUNAJ 18. (liv.) V teku današnjega dneva se vrste ekvipaže in kočije visokih avstrijskih državnih dostojanstvenikov in zastopnikov inozemskih držav, ki prihajajo v zunanje roinisterstvo izražat svoje so-žalje na smrti ministra zunanjih zadev grofa Aehrenthala. Od mncgih inozemskih vlad so prispele na urad sožaljne brzojavke. Med drugimi sožalnimi brzojavkami ste posebno prisrčni brzojavki italijansk. ministerskega predsednika Giolittija in italijanskega ministra zunanjih zadev San Giulianija, Udova po grofu Aehrenthalu je sprejela od članov cesarske rodbine in mnogih inozemskih vladarjev in vladarskih rodbin sožalne pripise. Truplo umrlega grofa Aehrenthala polože jutri na mrtvaški oder. Cesar je ukazal, da naj se pogreb vrši kar mogoče svečano, in je odredil, da naj se za to priliko pripravi prav poseben ceremonijal. Vladar se je izrazil, da se vsekakor hoče udeležiti pogreba osebno, vendar pa so se zdravniki izjavili kar najodločnejše proti temu in svarijo pred prehlajenjem, ki bi moglo občutno škodovati cesarju, vsled česar se bi moral cesar zadovoljiti s tem, da pošlje k pogrebu svojega posebnega zastopnika. KedsJ »s obvestili cesarja? DUNAJ 18. (Izv.) Cesarja so obvestili o smrti grofa Aehrenthala še le danes dopoldne. Cesar se je kazal po tem obvestilu globoko presunjenega. Pogreb. DUNAJ 18. (Izv.) Po dosedanjih dispozicijah se bo vršil pogreb grofa Aehrenthala kar najslovesnejše in sicer v sredo dopoldne. Sožaljni brzojavki Italijanskih državnikov. DUNAJ 18. (Izv.) Med velikanskim Številom sožalnih brzojavk iz inozemstva ste bili posebno ljubeznivi in priirčni brzojavki italijanskega ministerskega predsednika Giolittija in zunanjega ministra San Giulianija. Ministrski |predsednik Giolitti je brzoj a vil med drugim: Smrt grofa Aehrenthala, zvestega prijatelja italijan. naroda, občutimo kar najgloblje. V brzojavki zunanjega ministra San Giulianija pa je rečeno: Da so postajale od dne do dne intimnejše in prisrčnejše zveze med obema prijateljskima in zvezanima državama — avstroogrsko in italijansko — je zasluga grofa Ahrenthala, in te zveze se ne bodo končale, temveč se bodo nadaljevale, da se še vedno ožje sprijateljite obe državi, in to zaslugo priznavajo grofu Aehrenthalu dragovoljno ne samo avstrijski narodi, temveč tudi italijanski lludstvo. Dojen smrti grofa Aehrenthala v ino zemstvu. DUNAJ 18. (Izv.) Iz vseh inozemskih večjih mest prihajajo poročila, da priob-čuje časopisje obširna poročila o umrlem ministru grofu Aehrenthalu, o njegovem Življenju in delovanju ter o njegovi politiki. Brez izjeme se izražajo o njegovem delovanju v poslu zunanjega ministra zelo pohvalno. Izpremembe v skupnih ministrstvih. DUNAJ 18. (Izv.) Z ozirom na to, da je grof Berchtold, ki je imenovan za naslednika grofa Aehrenthala v zunanjem ministrstvu, ogrski državljan, se smatrajo v poučenih krogih kombinacije o odstopu skupnega ministra grofa Buriana in njegovih naslednikih, o katerih smo že poročali, za zelo aktualne. Potemtakem se smatra še vedno za zelo verjetno, da nadomesti barona Buriana v skupnem finančnem ministrstvu tržaški namestnik knez Hohenlohe in da pride za namestnika v Trst ali sekcijski načelnik baron Fries ali pa šlezijski deželni predsednik grof Cou-denhove. PODLISTEK Vitez iz Rdeče biše. (Xe chevalier de Maison Rouge.) 19 Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. Maurice je tulil; bil je zaprt v vrtu, obkoljenem od visokega zidu; ves obupan je cul morilce, ki so divjali za njim; tedaj je uzrl kiosk. Napravil je velikanski skok, prijel za oknice, jih odstranil, udri skozi strto okno in pade! v razsvetljeno sobo, kjer je neka dama čitala sedeč pri ognju. Ves prestrašen je vstal in prosil pomoči. „Umakni se, Genevieva," je zaklical Dixmerjev glas, „da ga ubijem." Maurice je videl, kako je bila v daljavi desetih korakov namerjena nanj puškina cev. Čim ga je bila ženska zagledala, je BRZOJAVNE VESTI. Krvave demonstracije v Sarajevom. SARAJEVO 18. (Izv.) Danes je pri-šlo tu do velikanskih demonstracij, pri katerih je tudi tekla kri. Hrvatske stranke so namreč hotele prirediti popoldne demonstracijsko zborovanje proti nasilnemu režimu v Zagrebu in na Hrvatskem. Velikanska množica ljudstva se je zbrala na trgu pred katoliško katedralo, a policija je zaprla vse ulice, ki vodijo na ta trg. Ko je začela množica peti hrvatsko himno „Lijepa naša domovino", je začela policija brezobzirno razganjati ljudstvo, a ker se ji ni posrečilo takoj doseči svojega namena, je potegnila sablje in se je pričel nato pravcati boj. V tem je padlo tudi nekaj strelov iz revolverja in na tla se je zgrudil mrtev neki muslimanski dijak. To je tem hujše razjarilo množico ki se je z vso silo vrgla na policijo, za katero se je trdilo, da je streljala v množico. Bilo je več policajev ranjenih, med njimi eden težko. Policija seveda zatrjuje, da ni ona streljala z revolverji. Po dolgem času se je šele posrečilo policiji razgnati množico, ki pa se je zopet hitro zbrala in so se spopadi ponovili vnovič. Aretiranih je bilo mnogo oseb. Končno je moralo nastopiti vojaštvo, ki je bilo konsignirano že celo popoldne, in je zasedlo vse ulice. V mestu vlada velikansko razburjenje, a vendar se zvečer ni več kalil mir. Meito jc, ker je vse vojaštvo, orožnišuvo in polici,a na ulici, kakor bi bilo obsedeno. — Resen memento no adreso Itall-lUanov. Glasilo dalmatinskih Italijanov „Dal-mata" je prineslo dopis o dogodkih na Hrvatskem pod naslovom „La settimana di passione in Croazia". Na ta Članek reagira zaderski „Narodni list" takole: Namen članku je, da — kakor ob vsaki priliki, ko se postavi v pozo liberalca — zabode svoje znano želo. Liceme-rec je sicer verno naslikal ^težko stanje v banovini, samo da stavlja vprašanje: So-li to naslade, ki nam jih ponujate za ujedinjenje (Dalmacije s Hrvatsko) ? Že to vprašanje samo vsebuje višek cinizma in vzra-čanja. Kajti s tem vprašanjem bi hotel reči Dalmatincem : Glejte, kako je v Hrvatski, čemu naj bi mi k njim, da bi se nam godilo tako, kakor njim ? A mi vprašamo Dalmato : Mari so s temi in sličnimi argumenti nemški in italijanski patrijotje pridobivali narod za edinstvo svoje domovine? Mari morejo pri uresničevanju te vrhne narodne ideje biti odločilni pa bilo še tako nasilni režimi v pojedinih delih raztrgane domovine ? Mari uresničevanje ideja ne gre ravno za tem, da napravi konec nasilju, mari ni prenehanje nasilja pogoj za uresničenje? j Primerjajoč nasilje v Hrvatski z „nasiljem" hrvatskim v Dalmaciji, nas vprašuje „Dalmata", kaj da smo mi storili z brati „deli' italico idioma" v Dalmaciji. „Dalmata" nam postavlja tu krivo vpra -šanje. Moral nas je vprašati, kaj da smo storili z našimi brati „italijanske ideje" — ker to bi odgovarjalo resnici: v borbi hrvatske z italijansko idejo nismo po duši storili onega, kar bi bili morali storiti. Dokler ste bili bratje »deli' italico idioma" — vzlic temu, da ste po krvi in narodnosti po ogromni večini in po jeziku to, kar smo mi — so vam Hrvatje dajali in bi vam dajali tudi danes vse, kar želite, A ko italijanski jezik in kultura — na našo in vašo škodo — izgubljata teren v Dalmaciji, je razlog temu v tem, da Vi, pretrezni nosilci italijanskega jezika, stavite ta jezik v službo italijanske misli — nasprotne hrvatski narodni misli, pak ako je v Dalmaciji še italijanskega jezika, ako se Hrvatje še obračajo v veči meri do italijanske nego do nemške kulture, je to naša zasluga, zasluga našega znosljivejega razpoloženja in presojenja. Ako pak nekega dne italijanski jezik popolnoma izgine iz Dalmacije, bo to le vaša zasluga, kajti, da ni vas, bi v Dalmaciji italijanski kulturi druge ptice pevale. Italijanska kultura bi bila nam, kar je bila našim očetom : vir znanja in navdahnenja za narodne naloge in mi ne bi gledali nanjo, kar danes na Žalost moramo gledati: na sredstvo raznarodovanja naših otrok, vzgajanje ljudi nasprotnih naši narodni ideji. strašno zavpila in mesto, da bi se bila umaknila, kakor ji je velel soprog, se je postavila med Maurica in puškino cev. Ko je Maurice pogledal svojo zaščit-nico natančnejše, je vskliknil tudi on. Bila je njegova neznanka, ki jo je toliko iskal. „ViI___Vi 1..." je vskliknil. „Tiho," je dejala. Nato se je obrnila k morilcem, ki so se približali oknu in jim zaklicala: „Oh! nikar ga ne umorite!" „Vohun je" je vskliknil Dixmer, njen soprog, čegar obraz je izražal nespravljivo odločnost; „vohun je, ki mora umreti." „VohunV* je odvrnila Genevieva, „on, vohun ! Pridite sem, Dixmer. Reči Vam hočem samo besedico, da vam dokažem, kako se čudno motite." Dixmer se je približal oknu. Genevieva je stopila k njemu, se sklonila in natihoma | spregovorila z njim par besed. i „On!" je dejal. „On sam," je odvrnila Genevieva. „Ali ste gotovi?" Mlada žena topot ni odgovorila, temveč se je obrnila k Mauricu in mu smehljaje podala roko. Dixmerjev obraz je postal čudno ponižen in hladen. Spustil je puškino kopito iz rok. „To je nekaj drugega," je dejal. Na to je dal svojim tovarišem znamenje, naj mu sledijo, stopil z njimi v stran in jim nekaj povedal, na kar so se odstranili. „Skrijte prstan," je šepnila medtem Genevieva; „vsakdo ga tu pozna." Maurice si je naglo snel prstan in ga skril v svoj telovnik. Trenotek zatem so se odprla vrata paviljona, in Dixmer je stopil neoboroŽen naravnost k Mauricu. „Oprostite, občan," je dejal, „prej nisem vedel, koliko hvale sem vam dolžan I Bilo Še pred kakimi 10 do 15 leti je bilo de" vetdesetorici od stotine vaših pristašev — na žalost nezavednih Hrvatov — razžalje-nje, ako so jim rekli, da so Italijani. Danes ste vi napravili iz našega ljudstva najhuje janičarje, odpadnike, mrzitelje vsega, kar je hrvatsko in slovansko. Mari hočete, da tudi mi postanemo taka jag-njeta, da bi pred temi dejstvi zapirali oči in da bi vam še pomagali na izvajanju vaše — misli?! Vaše sovraštvo do vsega, kar je naše, poraja reakcijo. Mora! In nikar ne izkrivljajte tako zgodovine s primerjanjem današnjega mučeni-štva banovine z italijanskim mučeništvom v Dalmaciji. Kar Madjari delajo Hrvatom, to ste Še le vi storili nam. Peščica vas je pritiskala ves narod in je v usodnih njegovih historiških momentih izrabljala njegovo voljo. Naravni proces je pri vel narodno misel v Dalmaciji do zmage — pak jo mora tako dovesti tudi v banovini in na vsem slovanskem jugu ! Tu ni analo-logije za vas, ampak samo v nasprotnem smislu. A ko ta naravni proces izvrši svojo, bosta imela italijanski jezik in italijanska kultura na obalih dostojnega sprejema in spoštovanji. Domače vesti. Poroka. Dne 17. februvarja se je poročil v Gorici g. M a t k o Zlati č, na-duČitelj v Lanišču (v Istri) z gospico Josipino Klunovo. Obilo sreče! Odprava praznikov. Tržaško- koperski Ordinarijat je icdal odredbo, da so v smislu papeževega motuproprio z dne 12. julija 1911 odpravljeni v tržaško-koperski škofiji sledeči prazniki : Svečnic i, sv. Jožef, Oznanenje M. D., Rojstvo M. D. (Mali Šmaren) in prazniki po Veliki noči, Bin-koštih in Božičih (to je Sv. Štefan). Praznik sv. Rešnjega Telesa ostane na četrtek po sv. Trojici, kakor dosedaj, praznik sv. Jožefa se bo pa praznoval 3. nedeljo po Veliki noči. Omenjene odpravljene praznike se bo pa tudi zanaprej vršila služba božja po cerkvah kakor do sedaj, toda verniki ne bodo več po cerkveni zapovedi obvezani, da prisostvujejo sv. maši in in da ne opravljajo hlapčevskih del. t Alojzij Znideriič. Iz Gorice nam javljajo, da je včeraj ob 6. uri zjutraj v Ren-čah v starosti 24 let umrl nadebudni mladenič Alojzij Znideršič, stavbeni tehnik. Pokojni Alojzij je bil, iz znane narodne rodbine Znideršič v Renčah, zelo priden in edini stavbeni tehnite v Renčah s popolno strokovno izobrazbo. S pokojnikom, ki je bolehal že tri leta, je leglo v grob mnogo nad, ki so jih stavljali vanj njegovi svojci in prijatelji. Pogreb se bo vršil danes ob 4. uri popoludne. — Žalujoči rodbini naše so-žalje, pokojniku pa : Blag spomin ! nam je popolnoma neznano, s kom smo imeli opraviti; verujte mi, sicer bi ne bili niti za trenotek dvomili o Vaši časti in sumili o vaših namenih. Prosim vas torej še enkrat odpuščanja!" Maurice, ki se je zelo čudil tem besedam, je vprašal: „Toda zakaj ste me hoteli umoriti ?" „To je ravno tajnost, občan, in jaz jo hočem zaupati vaši poštenosti," je odvrnil Dixmer. „Jaz sem strojarski mojster in načelnik rokodelske družbe. Večina kislin, ki jih uporabljam pri pripravljanju svojih kož. je prepovedano blago. Tihotapci, katerih se poslužujem, so bili opozorjeni, da jih nekdo ovadi generalnemu svetu. Smatrali smo vas, ko smo čuli o vaših poizvedovanjih, za vohuna in smo zato sklenili, da vas umorimo. Dobiček, ki ga imava jaz in moj tovariš Marand od te nepravilnosti, je zelo velik, to vam lahko priznavam." (Dalje.) * EDINOST« 50. Trstu dne 10. februvarja 1912. Jutri od 6. ure pop. naprej se bo vršil v veliki dvorani „Narodnega doma" običajni ples „Narodne delavske organizacije* v korist podpornega zaklada. Čednim maskam bo dovoljen vstop in kakor se Čuje jih bo veliko in krasnih. Na veselico prihiti gotovo v velikem številu za-bavoželjna mladina, da preživi zadnje ure pusta v domači in neprisiljeni zabavi; vendar poživljamo tudi drugo občinstvo, kateremu ni veliko mar za ples, naj po-seti jutrajšnjo veselico slovenskega delavstva. S tem namreč podpira strokovno organizacijo slovensko čutečih delavcev, kateri je namen braniti in ščititi naše delavce na strokovnem polju, nuditi jim potrebno izobrazbo in podpirati jih v nesreči. Zatorej dolžnost vsakega dobrega narodnjaka je, da se vdeležt jutršnjega delavskega plesa ali daruje mali znesek „Narodni delavski organizaciji-. — V društvenem uradu ul. sv. Frančiška Asi-škega 2, II se sprejemajo darovi in podajajo vstopnice k plesu, ki stanejo i tC za osebo. Brzojav. Odbor „Narodne delavske organizacije" je ravnokar dobil brzojavno obvestilo iz: Tripolisa, da je na poti proti Trstu ena skupina Turkov, ki se hoče vdeležiti v torek velikega plesa slovenskega delavstva v „Narodnem domu" in proizvajati ples „Kolumbus". Kdor hoče videti slavne turške junake s tripolitan-skega bojišča, naj pride na omenjeno pustno prireditev in mu ne bo žal. „Plesni venček". — Danes dne 19. t. m. se bo vršil v prostorih »Gospodarskega društva" na Vrdelci plesni v e n č e k v korist tamošnje Ciril-Metodove podružnice. K plesu svira svetoivanski orkester. Začetek ob 9. uri zvečer. Med presledki bo delovalo „kolo sreče". Ples bo trajal do 2. ure popolunoči. Vstopnina: moški 80 stot., ženske 40 stotink. Ples otrok, ki ga je priredila včeraj popoldne Šentjakobika čitaln ca v gledališki dvorani v Narodnem domu, je u*pel nad vse ptičakovanje izborno. Bila je to prva prireditev to vrste med nami tržaškimi Slovenci, in reči moramo, da smo prav hvaležni šentjakobski Čitalnici na tem lepem popoldnevu, ki ga je dala našim maličkom v prvi vrsti, a nič manj tudi odraslim, ki so z živim zadoščenjem gledali radost in veselje, ki sta sijala iz sto in sto mladih oČesc ob tej bujnopestri sliki, ki se jim je nudila v dvorani. Pa so tudi res bile te drobne punčke in tijbrdki fantiči, kakor da si jih vzel iz škatljice ali pa iz izložbenega okna norimberške trgovine, samo d=i ti je bilo v teh malič-kih toliko pristnega, neprisiljenega veselja, da si se jim moral nasmejati prav od srca. In pa kako so ti nastopali! V polni zavesti svoje veljave ti je prestavljal svoje nožice po dvorani grandseigner s svojo družico iz rokoko-dobe, temu zopet ponosen Črnogorec, ondi ljubka Japonka, tu zopet samozavesten okoličan v najprist-nejši domači noši, in pa tisti mogočni, par ped i visoki turški paša, in za njimi toliko in toliko drugih, vsak po svoje srčkan, vsaka po svoje ljubka, Zasvirala je godba, pa ti je zagome-zelo po dvorani, kakor po mravljišču, in se zavrtelo, kakor vrtavka. Najlepša pa je bila češka četvorka. Kakor po niti je šlo vse, in ko so končali ni bilo ploskanja ne konca in kraja, in začeti so morali iznova, ter mislimo, da bi bilo Šlo tako tudi dalje, da ni bilo večerne predstave, kajti na prazni trebušček menda nV nobeden mi»lil, ko je biio vendar tat>.o lepo in veselo. Ćitalniškcmu odboru gre vse priznanje na tej prireditvi, zlasti pa Še prav po-posebt j g. Bizjaku, ki je z izredno spretnostjo vodil ves ta naš drobiž, katerega veselje je prikipelo do vrhunca, ko je dobil vsak svoj — »balonček". Udeležba je bila naravnost velikanska, in prepričani smo, da bo ta prireditev ostala stalno na sporedu naših predpustnih zabav. Dovolimo naj si le eno pripombo: v prihodnje nikakth nagrad več! Ples otrok je namenjen otročičem vsega tržaškega slovenstva, oziroma slovenstva, pa naj so to otrcci bogatina ali ubogega delavca. Kdor ima denar, lahko obleče svojega otroka v svilo in baržun. kdor pa ne zmore tega, se pa mora zadovoljiti s cenejšim, torej tudi manj lepim kostumom. In nagrado, kar je samoumevno, dobe najlepše opravljeni otroci. Smi- lili so se nam vsi ostali stoteri in stoteri, ki niso dobili daril, saj se je marsikateremu posvetila solzica v očesu, in čujte, v marsikaterem nedolžnem srčecu se je tudi vzbudila — zavist. In tega ni treba: terej v prihodnje le proč z darili za najlepše kostume in enak „spomin" vsem ! —r. Izgubili je na plesm Šentjakobske mladine neka gospa zlato zapestnico. Najditelja, ki je znan, poživljamo, naj najdeno takoj prinese v naše uredništvo. Tržaška mala kronika. Tatvina z vlomom na Opčinah. V dvorec h. št. 396 na Opčinah, v katerem sta čez poletje stanovala gg. Simon Struppi in Ernest Piber in ki je sedaj pozimi prazen, so v soboto ponoči vlomiii tatovi. Prevrgli so vse po dvorcu in preiskali vse omare. Ni še znano, koliko škode da so napravili, ktr je nista mogla gospodarja še preceniti. Sicer sta pa zavarovana proti tatvini. Dva kandidata za kaznilnico. Dne 15. t. m. sta Ivan Lippert, star 16 let iz Trsta, težak, brez stanovanja, in Alojzij Berzi, star 15 let, iz Vidma, voznik, stanujoč v ulici Concordia št. 6, splezala čez štiri metre visok zid mestne plinarne. Podala sta se v oddelek, kjer se nahajajo stroji in s pomočjo angleškega ključa sta odvila 15 komadov enega strojev ter jih prodala 38 letnemu starinarju Augustu Ver-cionv, stanujočemu v ulici Molin a vento št. 1 g v Trstu. Ukradeni komadi stroja so bili vredni 1160 kron, prodala sta jih pa za 35 kron. Ko je prišla včeraj tatvina na dan, so zaprli vse tri. Berzi je izpovedal, da ga je nagovoril na tatvino Lippert, Berzi je imel pri sebi še 20 kron. Pri starinarju pa niso našli ničesar več. Padel po stopnicah. Fran Jasbrinšek, star 35 let, finančni stražar, stanujoč v ul. Barriera vecchia št. 17, je padel včeraj po stopnjicah tako nesrečno, da se je poškodoval na raznih krajih telesa in si zlomil tudi desno ključnico. Prvo pomoč mu je nudila zdravniška postaja. Nasilen mornar. Brezposelni mornar Rudolf Benazza, star 23 let iz Trsta, stanujoč v u>, Paolo Diacono št. 8 se je v soboto ponoči nahajal na Rdečem trgu. Brez vsakega povoda je tu udaril s pestjo po hrbtu g. Marina Merk, ko je isti šel tam mimo. Ta Čin je slučajno videl neki redar, ki se je približal in velel Benazzi, naj mu sledi 11a inspektorat. A ta, ne le da ni ubogal, marveč se je z vsemi silami uprl omenjenemu redarju, tako, da je bilo treba poklicati šest redarjev, da so ga ugnali in odvedli v zapor. Nar. del. organizacija. — Slovenski delavci, ne zabite, da se bo jutri vršil ples N. D. O., katerega Čisti dobiček gre v korist podpornega zaklada. — Za jutri ob 8. uri zvečer skiicuje centralni odbor sestanek odbornikov in zaupnikov skupin. Radi važnosti predmeta razprave so naprošeni odbvrniki in zaupniki, da se polnoštevilno udeleže. — Darila za jutr šnji ples sprejemajo se v društvenem ur«du „Narodne delavske organizacije*, u!. sv. Frančiška Asi-škegu 2. II. — Danes zveči r ob osmi uri ples v vt liki dvorani NDO. v ul. sv. Frančiška. RUDOLF SCHTTItTZE _ IZ BERLINA koncesljoniranl zobotohnlk - Fiazza Barriera veechla, uhod ulica Sette Fontane . i, II bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. — Zmerne cene z ozirom na razmere mani posedujočih slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9-1 IN 3-7. WBBU Dr. Peentk (PETSCHNiGG) Zrst, via S Gaierina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 1/% — 1. - - UMETN^ORJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica della Caserma št. 13, II. n. mi m TRATTORIA Jjl „Air Antica Pompei" i Trst, Piazza Car!o Goldoni 4 | Priporoća se »lavnemu obćinstTU. - To£l » l»Tr»tno rino: teran, latrako, furlansko in belo. Sleinfeldito pivo. Domaća kuhinja s raxnorritnimi mrtlimi In gorkimi talili. — Za obilen obiik ae toplo priporoča FRANJO MARINSBK. 3BE A ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R. BLAHA TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA: DIV ANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT") OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA — mmm Edina slovenska ■■ knjigoveznica ANTON REPEMSek, Trst, al. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta In fina dela W3T PO KONKURENČNIH CENAH Hans Scheidle? = zobotohnlk = ziStehnTk Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. Tist, Piazza (\ Goldoni št. 5 II. mmmamioatMmmmm Kron 6200!! AUTOMOBIL! FORD 1911 Največja ttvaras sveta. Izdelovanj letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP sest r&znih tlpsv kečij. Koćilm „FORD" Je najpopolnejša, najhltrejla ln n»Jekonoml£naji« kar Jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni tO-11, Tel 1734 Vallka aentralD« garaga, ulloa del Baohi 16, vaaai olloa Boaoharta TELEFON 2247. 8TOCK PNEUM GOODRICH (amerikanikaj. Automobili na posodo po zmerni oenl. Varstvo in rulrieTanje aTtomobllo*.--Solidna poatreiua. m Goldoni Trat, Plszza Carlo Goldoni št. 2. Pijače naratn? In prve vrst<*. Časopisi Id liuitraiije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk ne najtopleje priporoča FRANJO HARINSEK. < n Prodajaln, ur in dragocenosti a. BuoHii (ex drug Dragotina Vekjeta ) Trst {SE5M38! Corso Steu.36 Bogati izbor zlatanine, nrebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja ritar.: ilato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema raročbo in popravlja vsakovrstno srebrnine, zlatanine, kakor tudi Žepne ure DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. OOOGOGCOOOOOOOO0 ZALOGA DALMATINSKEGA VINU (lastni pridelek iz Jesenic pri OmiAu) s Fšlsp Ivanišević - Trst ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14 05. ■_____' Prodaja na drobno in na debelo. GOSTILNE: .Ali* Adrla*. ulica Nuova 5t. 11 la ,Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche St. S, ▼ kateri* toči svoja vina I. vrste. Vesti iz Goriške. Himen. Poročil se je včeraj v Gorici gosp. dr. Filip Čeme, c. kr, avskultant, z gospico Olgo Kustrinovo. Obilo sreče ! Umrl je v Gorici odvetniški kandidat Benedikt Gruden, bivSi koncipijent pri tukajšnjem, odvetniku dr. Šolarju. Spravila ga je j etika, preminul je v hotelu, v katerem je ložiral v Gorici, kamor je prišel ravno radi zdravja. Prekiniti je moral svojo prakso radi bolezni in se je podal na svoj dom v Trnovo na Goriškem. In ko si je prišel iskati zdravil v Gorico, se mu je udrla kri iz ušes in nosa ter je ostal mrle v v svoji sobi v hotelu. Nadarjenemu mladeniču cd katerega smo si še mnogo obetali, ki ga je pa kruta smrt prerano ukradla obilnim prijateljem in kolegom tudi v našem mestu : vječnaja pa m jat ! Zveza jugosl. železničarjev ptdrvinica Kanal in kanalski adsek gerttkaga „Sokola" vabita na društveni plesni venCek, ki se bo vršil na pusni torek, dne 20. t. m. v R. €ra$perini, Trst Telcfoa Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10 Prevozno podjetje kr. avrtrUsklb Ari. iolozmU 2051 ttmi meartaianje tateriitiuibiti tlm 12 mitiic, intarijame la dem. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. gor Zastopstvo tvrdke „CE&ENT" Tovarna eemeata „PORTLAND* r Spljetn. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONI [ONKURENCB. 1 I * # s • Uelikanska zaloga pohištva in tapecanj jjj :: Pao! o Gastwirtb TRST, Qi. Stadion 8 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališta fenlce) : Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Kolosalni izbor. II ===^== i " a V Trstu, d p? 19 februvarja. 192 2. salonu hotela pri „zlatem It'vu«^ Svirala bo železničarska godba na lok iz Gorice. Začetek ob 8. uri zvečer. Čisti dobiček v korist omenjenima društvoma. Iz Visci nam poročajo, da je tamošnjemu c. kr. carinskemu uradniku Andreju Strosserju umrla sedemletna hčerka, ki je imela izvanreden razum in so starši stavili nanjo mnogo nad. Žalujoči rodbini naše najglobje sožalje. »EDINOST* k 50 T T i iti Razne vesti. Letni promet oisem na vsem svetu. Koliko pisem ae razpošilja na leto po vsem svetu ? To vprašanje utegne gotovo zanimati vsakogar. Glasom neke statistike, izdane v inventar kron 55.7 78*96, skupaj kron 19,497.605-26. Pasiva: delniška glavnica : K 6,000.000. rezervni fondi K 421.660*— vloge : kron 4,390.242*02, upniki kron 7,878 363 09, transitivne obresti K 29.972*51 trate K 273 764*08, nedvignjena dividenda K. 2064, čisti dobiček K. 501.538*66, skupaj K 19 497.605-26. Po dotacijah iz čistega dobička za leto 1911 bodo znašali rezervni fondi Jadranske banke K. 490.000. Skupni promet v preteklem letu znašal je kron 913,107.548 58, (proti prejšnjemu letu za kron 156,647.650*94 več). Hrvatska vjeresijska banka, katera se Italiji, maša le ui piomet pisem lepo število j Je- kakor zaano z Jadransko bako fuzijo-3300 milijonov, ali 9,041.096 na dan oziroma j nirala, bode bilancirala za leto 1911 še 376 712 na uro. Na minuto bi prišlo 6278,1 samostojno in bode predlagala svojemu na sekundo 104 pisma. Ko bi tehtali vsa pisma ob enem, bi se dobilo poprečno težino občnemu zboru tudi izplačilo 674°/one ^i vidende. Vprašanja in odgovori. 23 milijonov kilogramov. Ko bi se pisma zložilo eno poleg drugega, pokrila bi povr-! šino 44,000 hektarjev. Naša zemlja ima okolu j Qče. j Da, L;udmiIa. 2, 16. septem-1580 milijonov, prebivalcev. Potemtakem bi. ^ _ £ B . Za?()d jevrokah goUkih sester prišli na vsakega prebivalca nekaj nad: ^ je dobrem g,a8U> Ustanovii ga je de-dve pismi t Lord Jos. Lister. ' kp.n L Gollmajer. Najbolje je, ako se radi Kakor smo te dni j pogojev obrnete na vodstvo zavoda, ki Vam jih poročali, je v visoki starosti umrl v Londonu ^akoj pošlje. J. V. v D. 1. Ve eh j a približno okrog sloveči kirurg lord Josip Lister. Z [njim je 15Q 2 z im0ni vgeh ^ Vam pa radi tesno od- pričela nova doba moderne, k rurgije; on je! merj'enega prostora ne moremo postreči. -uvedel v kirurgijo princip antiseptike, čemur Furius Slovenska Matica v Ljubljani je se ima tisoče in tisoče ljudi zahvaliti za svoje živlienje. 8B3BBE3S53aBgt Najboljše in najcenejše gorivo riquettes m,Klara' ■ IzMlučna zaloga SfLVIO MAL0S3I Trst, alica Oelsi štev. 3 TELEFON 18-89. Cena: K 450 — 100 kilo$romou s doaMviJocjeia fr.,nko.| SEET -.1'2' I lili !■! i|| Odda se v najem gosti I n a s sobami za letov1 šč a rje, z lepim, senčnim dvoriščem za balincanje, s hlevi, in 3 njivami zemljišča, tik mosta in bližu postaje Rubije - Sovodnje Pojasnila daja Josip Pauletič, Miren pri Gorici. Mladega POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 k 50 st. Kadi plačilne zaostalomu več volitun tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proiz-vaialuo ceno. Zato prodam vsakomur 2 paru lU'jskij in 2 par» ženskih čevljev, r.snje rujavo ali Črno galonirauo, s predniki io močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fa*ona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoSiljatev po povretja H. SPINGARN, eksport čevljev Knkovo M. 340 đme Be zamenjati in b( vra« denai. o tem za leto 1910 posebno knjigo dr. Vošnjaka. 2. Rafael Santi je bil rojen Protiitalijanska s0itaci]a v Tunlzu. Iz , U83 v Urbinu umrl pa leta 1520 v Rimu Pariza poročajo, da se je v Tunizu razvila 2 Dantejeya .Divina com." izhaja v „Dom živahna agitacija proti tamkaj nastanjenim jn ^^ 4 y parma je c> ^ okrajni gla. Ttalijanom. Francozi so se pridružili Arab-' yar y Litiji na Kranjskem. Godbo je študijem, ki »e morejo že itak trpeti Italijanov ra, fia Dunajll ter v Italiji. 5. Da. — N. N. radi turško-italijanske vojne. Po inicijativi ^ Razlika med opero in opereto je ta, da lista „Courrier de Tunisie" se je [osnovala ge pri pr?i yse beaedii0 poje, pri drugi pa „Liga za bojkotiranje Italijanov". Bojkot je le deloma> RazUkujemo pa veliko opero (opera v resnici pričel proti tramvaju, na katerem fieria) in komično (opera buffa). Pri Italijanih so večinoma nameščeni italijanski sprevodniki. ge obe y cel(jti pojete> prj Nemcih in Fran. j In v resnici so nekatere tramvajske proge cozih ge pa y komični nahajaj0 tudi dialogi 1 že ustavile promet. Tudi drngi list „Tunisie y ^ Tz teh 80 je potem razyiIa operetllt t Krancaise" vodi vročo kampanjo proti ita- fc. ge ^ pQ vaebini iQ be8edilu nekaj raz. i lijanskim delavcem, ki se čutijo ugr žene in Ukuje Vgeh Vam pfl tu nfi moremo' se pripravljajo na izselitev. Razjasniti, si (morate pač nabaviti primerno; Zbirka poštnih znamk prodana za 840.003 knjigQ 2. VSirSem pomenu kakor „gledaliSčno«, j kron. Budimpeštanski arhitekt Robert Ho- Alzacija in LotrinSko meri 145OO km in j htacher je te dni prodal svojo zbirko poštnih im& x}900.prebivalcev. Pod Nemčijo spadajo! znamk za 840.000 kron ondotnemu trgovcu od L 18?1< _ Radovednež. wNaš dom' KorespondentA ki zna slovensko in nemško, eventuelno tudi hrvatsko z bančno prakso sprejme du- j ===== najska banka.--- Ponudbe s šifro „P. V. št. 345 na inseratnl cddelek Edinosti. že kupil parcelo za zidanje hišic, za drugo i pa se pogaja. Tozadevno posojilo ima že dovoljeno. — Vaš nasvet je bil umesten, ! zato smo ga odposlali na odbor, seveda pa je ostalo Vaše ime v uredništvu. — Pepel-1 nična sreda. Na boljše bo če vzamete Prešerna in poiščete pesem rQ pust, ti čas pr. ■I Szekuli. Holitscher se je od svoje rane mla dosti bavil z nabiranjem znamk ter je potrošil mnogo tisoč kron v tilatelistične svrhe. V njegovi zbirki se posebno izticajo stare nemžkc in stare italijanske marke ter zelo redke španske, ki so cenjene na 170.000 iron. Szekula je kakor mlad slikar preživel več let v južno-a friški h kolonijah, kjer je trgoval z znamkami in si stem pridobil lepo premoženje. Pozneje se je kakor trgovec z znamkami nastavil v Ženevi in j a danes eden najvećih zastopnikov te trgovine v Evropi. Potrtim ircem javljamo vsem svojim pri-Meter osvaja svet. Decimalni sistem jateljem, znancem in sorodnikom, da je naš mere in uteži osvaja čim dalje bolj svet in iskreno ljubljeni aDgleška država, ki ima še vedno svoje po- j Alufiviil Vllililliiil sehne stare mere in uteži ostaja čim dalje MIUJwlJl vlllllvrfl Mt bolj osamljena, a se bo mogla le še malo časa . • upirati. V začetku tega leta so zopet neka- 73*36 se bode preneslo na novi račun. Bilanca za leto 1911 izkazuje sledeče stavke : Aktiva: gotovina v blagajni K 337.276.18 menice: K 4 787.36097, vrednostni papirji K 691.980 07, konzorci-ialni po*li : K. 230.324*30, dolžniki K 13 140.009 60, bančno poslopje: 254.875 17 VABILO šedni občni zbor ki se vrši v nedeljo, dne 3« marca 1912. ob 3. In pol url p~p. t irutreoili pros orin v Ste Inja str. 435. DNEVNI RED : 1. Poročilo preteklega npravnega leta* 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Potijenje letnega računa. 5. Eventuvalnosti. 6. Volitve odbora in nadzorništva. V slučaju, da ob naznačeni uri občni zbor bi ne bil sklepčen, ae vrši drugi občni zbor eno uro pozneje z istim dnevnim redom in ima pravico aklepati ob vsakem številu navzočih članov (§ 38 zadnižnih pravil). ŠKEDENJ, dne 15. februvarja 1912. ODBOB. Mehanična delavnica v« r F. & J. Venuttl Via Tlziano Veccel i. — TRST — Popr»vlja in poata^Ija fitroje in parne kotle, parne motorje, oa plin, benzin in nafto. • Induatrijalne instalacije vdhke vrste: mline, Rtfckalnice in fiatilnice. -Spedjaliteta iag za kamnje, stiskalnice za grozdje ; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in nsorcev sa teste-— — — nine in biSkote.---— Z.»loga novih in ntanh motorjev, briz-galnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijali, mletje kave, drol in dru---gih tehničnih predmetov.-- Rl rur TV. ►EDINOST« St. 50. - MR SKALI MLAJI [ tfUBJSHft ■ rs MALI O O LAS 1 m ra£nai|« po 4 •tot. tMMdo. MutBO llJkiu* ho-ttda m rafu tlijo ubit »l N«)-aiuajm prmojblaa znala 40 fto\ Plača m takoj laser. oddalku y ! Sest šivalnih strojev ^Tz: /t»i se prodajo po ugodni cent p> kron 64. štirje po Hdnjem sistemu najmodernejši tudi za vezenje po kron 110. Vse zajamčim za tri leta, prekupovalcem popust. Via S. Caterina 7, dvorišče. 371 Alltnn krilčip krojaški mojster ▼ Gorici, \II IUII IVlUblb, tekališče Frana Josipa J: 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju Sprejema tudi naroČila izven Gorice. Pri naroČilo zadostuje prsna mera. V zalegi ima raznovrstno blago ter pošilja uzorce na ogled Cene zmerne. 13 'nein Cfnlfo mizarski mojBter, Trst, ulica /II9IJI O IUII d Belvedere štev. 8 f r. v r 6 n j t * ukr vrstna mizarska deia. \ nI j|#0 izbera pohištva; prodaja na obroke, v Ulll\ct novj zalogi ul delle acque št» 7. Ivan 1 lum. 2358 Stara grška žganjarna t Trstu, Via Ca vena 5. Tu se dr bi bopata lira l?»voijev; specijalitete: grški in francoski k< njak, ran aki brinjevte, kratki slivo*, ec in briBki tropioo-••• in rum. Cene nizke. Jzbera grenčic. Slaščice in "pečenci. Grška mastici iz Šija. — Se pripora?« ■ -"idri-f Antonopula. iquadrani & Buda S • ina. Kupuje ln prodaja listo. Icvrioje i saktero delo nrarake ln zlatarske stroke, rst nI. Boallnata it. 1. Austro - Američana — brza zveza z Amoniko« — Trst—NeW-York „ALICE" 24. februvarja. Trst— Buenos-Ayres MARTHA WASHINGTON 7. marca Medpotoma se ustavi v Cadiiu, Las Palmas, Santos, Montevideo in Rio de Janeiro. največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameriko, kolikor za Patras, Palermo, Cadis in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulioa Mol in picoolo št 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochia & Co, Trst, ulica Ponterosso it 3, I. n. H Si h I ion n Pohi:t™ He kupi po ugodnih * < e UljCllU pihati: G Kerbler, Molin i i . 7. cenah, a vento 201 Antonio Alberti barvanje kožukovine v Trato, ulica Ponz:ans 131. Telefon 23—56 Zsloga m bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema i.aročbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vBako-v f sto kofcuhovine. 1579 Jobert Cian, urar, SftSftSS žepne in atenske nre ter sprejema vsako popravljanje po nlak! oenl s dvoletnim jamstvom. 1292 Movo delavsko kons. društvo TretAt Pri Sv* Jakobu> uL Sv Marktt st- 19 14 * lo I si šteje v prijetno dolžnost, obvestiti jO. ohč. mesta in okolice, potjebno pa Šentjakobčane da je odprlo svojo novo gostilno v hiši F. Fabjana, ul. S. Marco št. 19, kjer bode točilo istrsko črno vino prve vrste, vipavsko belo in Puntigamsko eksportno pivo prve vrste, vbo po najnižjih cenan; kuhinja bo vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj: Viktor KosiČ. — Za mnogobrojno udeltžbo vabi že sedaj Odbor. Odda se soba v ulici Commerciale 9, II. vrata št. 36. 360 Skladišče žagovine «58 posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje fn debeio.bno Postrežba pa dom. cn Čevljarska zadruga V Mirnu pri C5orici. Prodajalni v Trstu. J ulica Barriera vecchia štev. 38 in ulica del e ori št. 1. s I Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežno. Cene zmerm. c "C o -n P < r& ■ Opozarjamo vse one, kateri ■ : : : so že kupili : : : mum TOMIM! E*. 191 ■ da čim prej pošljejo rešitev ■ : : : „REBUSA". : : : S Kdor še ni kupil VELIKI JA- J PRAN koledar, naj to takoj stori ■ da more rešiti Rebus in poslati! ® Vsi izžrebani dobe Krasne da- ■ rove ! Prva nagrada je srebrna S ura OMEGA, druga nagrada je J ura budilka za žep, a ostalo so ■ : : razne leposlovne knjige. : : ■ V nobeni slovenski hiši ne bi ■ smel mankati VELIKI JADRAN 2 za 1 1912, ker stane samo K 120. ■ Dobi se v Slovanski knjigarni S Josip Gorenjec, Trst, ulica Ca-5 serma, poleg kavarne Comercio. Zlato na obroke!! Vsakdo, ki pošlje 10 kron, dobi takoj trusno elektro zlato uro remontoir z dvoj-. a > nim pokrovom, s petletnim jamstvom in 14 karatno zlato /ifcL3l vc-riž co moderne oblike, 56 « M gramov težko, uradno punci- O* 1 rsno za 150 kron na obroke ^^^^ po mojih najugodnejših pogojih sa-no 5 kron mesečno z* crospode in dame. — Prvi znestk se lahko vplača po povzetju. ZLATARSKA TVRDKA H. WE!SS, Nagysaiio N. 14 Kom. Bars (Ogrsko). MED mi 0EDB=g Qostllna[na prodaj! Krasno urejena gostilna v središču — mesta — odda se takoj TBB z obrtnim dovoljenjem in inventarjem. Informacije daja pisarna : Dr. Ferdo Černe V Trstu, via della Zonta št. 9. Ugodno letovišče! Ugodno letovišče! Dvorec skoraj nov, v najlepšem kraju Istre, v Porto-ro3e, tik železniške postaje, z lepim razgledom na morje iu samo 3 min. oddaljen od morje in od morske kopelii, se takoj - radi preselitve proda ali odda v najem s pohištvom ali brez pohištva. Dvorec ima tri sobe in kuhinjo, z desne in leve strani vrt (skupno 1200 |~| met.) spredaj gloriet in studenčica (najzdravejša voda celega okraja) in vse udobnosti za malo družino. N ajlepša pri ika za letoviščarje. Cene zmerne. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod št. 14 in daje tudi potrebna pojasnila. Franjo Festelj — priporoča cenjenemu občinstvu svojo — pekarno In sladčlčamo nahajajočo se v ulici sv. Marka št. 17, Trst (prej PaniflCI0\ Trikrat na dan svež kruh in vsakovrstne sladčice. Prodaja raznov, moke in mieko Sprejema pecivo po nizki ceni. Gomače vino v steklenicah. — Postrežba ra 3voji k svojim ! dom. Svoji k svojim ! Kupujte Nar. kolek! *£sr o tvor j ena je oblastveno koncesijonirana posredovalnica s za službe Johanna Ebner Trst, tilica Molin picoolo št. 11. Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. bil prt D o d, ociroma odhod »o n*anmnJenJ j.o mč-aei. aritipejskem (ud. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje— (Rovinj)—Pula. 6.55 0 do PoreCs in medpostaje. 8.00 do Gorice (in Ajdovščine). f.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Ijeljak Celovec—Linec—Pr^ga — Draždano — Br rolin. 7 d A 0 Herpelje—Divača—Dnnaj. 8"54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Be Ijak—Dunaj. 9 00 0 Herpelje—i*nla U.12 M 1-e do Buj (in medpostaje). 12*55 0 Gorica—(Ajdcvfičinaj—Jesenice--Ljubljani Celovec. '7a5 M Koper—Bnje—Poreč. ij.40 C Gorica—J e menice—Belj ak —C elo v ec. 742 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula v— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dud^ V Tretu, dne 19. februvarja 1912. 6.25 E (Samo torek, četrtek, sobota) Gorica """*"" Eeljak—McnakoTO—Pariž—London. 7 22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). T24 M Kopar, Buj. 8 20 B Herpelje—(Divača—Dnnaj)—Pula. 900 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec-Linec — Praga—Dunaj—Monako vo — Draidane — Berolin. j0.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomosl — Mo-nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 1 2.14 0 BorSt—Herpelje—Divača. ^20 0 Gorica (in medpostaje). 5~04 M Koper—Portorose. Prihod v Trst. 5.47 0 I2 Dunaja, Solno^rada, Celovca, Moea kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.18 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.24 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 829 0 las Buj (in medpostaj). 8 50 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, jest ni 3, Go.-ic® (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). :Q 15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.10 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpost« 12.— E (vs-ko nedeljo, torek, petek) iz Pariz« Monakovo, Beljaka, Gorice. <2.38 0 Iz Poreča m medpostaj. 2.06 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice - (Ajdovščine) Berlina, Draidan, Prag. Dunaja. 3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. i..-»7 0 Iz Bnj in medpostaj. fTŠI 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7 05 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pule. 737 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dc - naj a, Celovca, nomosta. Beljaka. Jesenic, Gorice (Adovščine). ^•53 Poteč in medpostaj. uTS3 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divače-"TTo 0 lz Dunaja, oetuvca. Beljaka, Gorice. -OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8 46 0 Iz Gorice in medpostaj. 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke znaćijo pop»ldB8 ( osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5 45 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Mila« Videm Pontebo, Čedad in B do Kormina (Connons) preko Nabrežine. 3.20 0 do Gorice preko Nabrežine. 7.50 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Parii ~ London. 8.05 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budim- pečto. 8.20 B preko Nabrežine v Koruun, Videm, M:iaa Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm ln daljo ln C preko Tržiča v Ćervinjan 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeHc 12.10 O v Kormin in Videm, 12.48 O preko Červinjana v Benetke—Milan. I.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). «.10 O v Kormin (ae zvezo v AjdovSčino) Viddm Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Keko. 6.50 preko Červinjana v Benetke, MUan, Rm preko Kormina v Videm. 7 55 B v Koririn in Italijo. 9.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeStc 9.25 O v Kormin : j J ( j ?•) i i Kormina lubrežine. 9.85 B lz Italije preko Kormina in Nabrežine. 955 B z Dunaja in Budimpešte. 9.30 E iz Londona, Pariza, Hilana, Benetk. Vidma in Kormina. 11.10 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in it Italije preko Červinjai a. OPAZKE. Mastne Številke značijo popoled ne O — osebni vUe; B — brzovlak lili Sloveče detektivske povesti SCHERLOCK HOLMESOVE BV izhajajo Dobivajo so v založni knjigarni Ig. pl. Kloinmajer & Fed. Bamberg v Ljubljani kakop tudi v vseh drugih knjigarnah. Illft