TEDNIK PEN TEDENSKO DOGODJE 11. marec, 2022 št. 10/2022 UVODNIK DOGODKI ISKRICA IZJAVA ZA MIR MEDNARODNI PEN UVODNIK št.10/2022 VIRTUALNO NASILJE IN ŽENSKE Bolj ko svet drvi v vojne, več nasilja so deležne ženske. Domače štiri stene so gluhe za njihov jok ob partnerju, ki je izbral pesti namesto besed, a gluh je tudi zakonodajalec, ki ne zna omejiti sovražnega govora. Kajti nasilje se začne z besedami, ne s pestmi. Na dvodnevnem spletnem sestanku mednarodnega ženskega odbora PIWWC z naslovom Naše pisanje je naš upor je bil sovražni govor kot oblika nasilja in cenzure nad ženskimi novinarskimi in literarnimi glasovi osrednja tema. Gostje osrednje okrogle mize so bile nemška pisateljica in predsednica Evropskega združenja pisateljev Nina George, direktorica Moskovskega PEN-a Nadežda Ažgikina in odbornica Filipinskega PEN-a Maria Karina Bolasco. Posebno gojišče sovražnega govora so družabna omrežja, še posebej Facebook in Twitter, a komentarji pod članki različnih medijev prav nič ne zaostajajo. Posebej na udaru so novinarke, političarke in javne osebe. Primer enega takega komentarja: »Morebiti mi večina komentatorjev ne bo pritrdila. Toda, ko so oblast začele prevzemati ženske, je šla Evropa in kompletn svet u qurac. Oziroma na roko fukačem zamorske barve. Žal.« (nelektorirano, vir slovenski medij) V imenu svobode govora in objavljanja bo tak komentar visel na spletu od tod do večnosti in označeval - v tem primeru - članek o dveh političarkah. Pred šestimi leti je britanski časopis The Guardian preučil sedem milijonom komentarjev pod članki. Resno so se lotili analize pojava in prišli do naslednjih ugotovitev: največ žaljivk in groženj so bile deležne novinarke in sicer med najbolj surovo napadenimi je bilo osem žensk (od njih ena Judinja in ena muslimanka, štiri so bile temnopolte) in dva moška – eden je bil temnopolt, drugi pa istospolen. Med desetimi najmanj napadenimi je bilo deset belopoltih moških. Najbolj pogoste so žaljivke na račun spola, barve kože, vere, lahko se nanašajo na telo, zunanjost ali spolno usmerjenost. Steven Thrasher, Guardianov pisec pravi: »Četudi si dopovedujem, da nič ne pomeni, ko me nekdo označi za nigerja ali pedra, mi ni vseeno in vpliva na moja čustva, kar postane tudi fizična stiska, ki se sčasoma v meni nabira.« The Guardian ima zaposleno veliko število moderatorjev, ki sproti brišejo žaljive odzive. Na povezavi si lahko preberete raziskavo ter se poigrate, kakšno opombo bi izbrisali in kaj pustili, če bi bili vi moderator. Glavno vprašanje, ki se postavlja poleg groze, v kakšno družbo se spreminjamo, je, ali zaradi napadov književniki in književnice pišemo drugače, se gibljemo v drugačnih krogih ali se zapiramo v slonokoščene stolpe in ali nas spletni napadi ustavijo v našem pisanju in delovanju. Radi bi si odgovorili NE, a črv dvoma obstaja. Nemčija je l. 2017 sprejela zakon, s katerim so spletni mediji in družabna omrežja zavezana bdeti nad objavami in jih mora omrežje v primeru groženj, žaljivk in drugih oblik spletnega nasilja odstraniti v roku 24 ur, sicer sledijo visoke kazni. Vseeno vsak drugi nemški avtor oz. avtorica poroča, da je bil osebno napaden, kar 60% pa jih meni, da so družabna omrežja grožnja njihovemu umetniškemu ustvarjanju. UVODNIK št.10/2022 Kot zanimivost, nekdanja predsednica Mednarodnega PEN-a Jennifer Clement je še pred izvolitvijo zaprla vse račune na družabnih omrežjih z besedami »To bi bilo preveč tudi zame«. Vedela je, kaj vse bi pisalo na njenem zidu, nenazadnje so nas udeleženke 82. kongresa Mednarodnega PEN-a razvrstili po lepoti, velikosti naših prsi in postavi. Ogorčenje je bilo veliko, saj so bili v tej moški »žiriji«, žal brez dvoma, tudi kolegi pisatelji. In vsak, ki pravi, da mu žaljivke, grožnje in spletno nasilje ne gre do živega, ni iskren. Če bi za hip pomislili, da virtualno nasilje ni enako preteče kot fizično, poglejmo v Rusijo pred 24. februarjem 2022, ko besedi vojna in agresija še nista bili tabu, za katerega grozijo visoke zaporne kazni. Ani Politkovski so več let grozili, preden je bila umorjena. Jukija Latinina, ki je poročala za Ekho Moskvy, je zapustila Rusijo potem, ko so grožnje s smrtjo prejeli njeni starši. Elena Milašina, ki je pri Novayi Gazeti pisala o kršenju človekovih pravic v Čečeniji, se mora večkrat skrivati v varnih hišah. Tudi v Sloveniji nismo imuni na spletno nasilje nad ženskami, posebej v predvolilnem času. Zadnje čase so napadov deležne novinarke javne televizije, še posebej, kadar poročajo kritično. In nikar ne mislimo, da v naših, kulturnih in literarnih krogih, ne cveti sovražni govor in zasmehovanje žensk. Lep primer je literarna nagrada mira, ki jo žirija z vso strokovnostjo in transparentnostjo podeljuje od l. 2013, pa jo še vedno mnogi gledajo zviška, celo same književnice. To podcenjevanje ni brez posledic, kratkoročno finančnih, dolgoročno pa tudi vsebinskih, saj so književnice nezadostno vključene v literarni kanon in učne načrte za poučevanje slovenščine, kamor sodi tudi književnost. Edino orožje proti spletnemu in drugemu nasilju nad ženskami je SOLIDARNOST žensk in moških. V ŽO SC PEN Mira smo ponosni, da imamo tudi nekaj zelo uglednih gospodov med člani. Moja ruska prijateljica pravi, da moramo ženske spregovoriti in objaviti napade na nas, organizacije kot PEN pa kričati krivice v svet - vsi skupaj moramo pomagati žrtvam. Če pomagamo njim, pomagamo v prihodnosti tudi družbi in sebi. Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN DOGODKI VABILO št. 10/2022 BRANJE: MIR IN VOJNA Ko doktrine premagajo naravni red, ko se na pomladanskih prašnikih ne pojavi več klorofilni opoj, postane cvetna čaša samo še domišljija. Ko se eno življenje, ki se ima za edino pravo življenje, obrne proti drugemu, se začneta uresničevati zlo in morija. Ko se demokracija in svoboda razumeta kot edina organizacija družbe, ni več smrtonosnega upravljanja družbe. Moč tirana je razmazana in dež jo spere. Demokracija je pramodel človeške duše in ustvarja dobro življenje vseh različnih ljudi. S temi besedami Vas Mira, Ženski odbor Slovenskega centra PEN kliče: malo dobrega uniči veliko zla. Branje z odlomki iz Vaših del ali pesmimi oziroma deli svetovnih klasikov, ki so pisali in še pišejo o vojni, bo potekalo v Centru za poezijo Tomaža Šalamunav petek, 18. marca 2022, ob 19. uri. Dogodek bo povezovala Tajda Lekše. Pospremljeno bo s petjem Talite Sofije Komelj. Za vse podrobne informacije se obrnite na Gabriela Babnik: gabrielaouattara@yahoo.com. JANKO PRUNK: ISKANJE PRISTANA Čestitamo našemu članu in dolgoletnemu odborniku dr. Janku Prunku za njegov roman Iskanje pristana. Recenzijo, ki jo je napisal dr. Peter Kovačič Peršin, najdete na POVEZAVI. Foto: BoBo, RTVSLO V pisateljski vili v Ljubljani je na prireditvi Mir in vojna kot poziv k miru in v znak solidarnosti z ukrajinskimi književniki s poezijo nastopilo več besednih umetnikov. Po besedah predsednice Slovenskega centra PEN Tanje Tuma želijo z branjem "izraziti podporo vsem književnikom in književnicam v Ukrajini, ki so žrtve nečloveških napadov ruske vojske, pa tudi ustvarjalcem in ustvarjalkam v Rusiji in Belorusiji, ki jih te dni oblasti neusmiljeno preganjajo". Poezijo so brali Boris A. Novak, Souzan Ali, Lijana Dejak, Lidija Dimkovska, Alenka Jovanovski, Andreja Kalc, Aljaž Koprivnikar, Barbara Korun, Kristian Koželj, Brane Mozetič, Aleš Mustar, Tanja Petrič, Veronika Razpotnik, Peter Semolič, Muanis Sinanović, Marjan Strojan, Ana Svetel, Maja Vidmar, Glorjana Veber in Tanja Tuma. Slišati je bilo mogoče tudi ukrajinsko poezijo. VEČ DOGODKI SIRSKA REVOLUCIJA NI BILA ŽENSKA REVOLUCIJA V ljubljanskem stanovanju za preganjane pisatelje programa Icorn je šesta gostja, sirska pisateljica Souzan Ali. Souzan Ali v Ljubljani piše prozo v obliki dnevnika, veseli jo, da lahko brez težav gre na sprehod in se vrne v stanovanje, ne da bi jo prestregla policija. VEČ SOUZAN ALI: GLAS MLADE ARABSKE KNJIŽEVNOSTI Unescovo mesto literature, kot članica mreže mest ICORN daje zatočišča preganjanim pisateljem. Od lanskega poletja tako v prestolnici prebiva sirska avtorica Souzan Ali. Predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma je avtorico predstavila dan pred mednarodnim dnevom žensk. Leta 1984 rojena Souzan Ali je pisateljsko pot začela pred desetimi leti, njeno delo pa je objavljeno v vidnih arabskih literarnih revijah in časopisih. Souzan Ali je dveletno rezidenco v Ljubljani dobila v sodelovanju s Slovenskim centrom PEN, partnerjem mednarodnega projekta VEČ POMOČ BEGUNCEM IZ UKRAJINE Na Slovenski filantropiji so pričeli z zbiranjem interesa pripravljenosti pomoči beguncem iz Ukrajine, ki bi morebitno prispeli v Slovenijo. . VEČ št. 10/2022 KNJIŽNI SEJEM V BOLOGNI V torek, 22. 3. 2022 ob 13.00, bo v prenosu iz Stockholma razglašen prejemnik nagrade ALMA. Za nagrado so nominirani štirje slovenski ustvarjalci: Anja Štefan, Ana Zavadlav, Polona Lovšin in Boris A. Novak. VEČ SPOMINSKA PLOŠČA PISATELJU DAMIRJU FEIGLU (1879-1959) V mesecu kulture, 9. februarja, je Goriški literarni klub GOvoRICA postavil spominsko ploščo pred Domom upokojencev Gradišče: pisatelju, humoristu, uredniku, Damirju Feiglu. Rodil se je v Idriji, vendar je vse svoje ustvarjalno in delovno obdobje preživel v Gorici. Po njem nosi ime slovenska knjižnica Damirja Feigla v Gorici, ki ima nove prostore v Trgovskem domu. Poleg Franceta Bevka je bil najvidnejši primorski književnik. Od leta 1926 sta s Francetom Bevkom urejala koledarski in književni program Goriške Matice ter tako vzdrževala tisto kontinuiteto slovenskega kulturnega življenja, ki je tudi fašizem ni mogel uničiti. Feigel je sodeloval tudi pri prevratniškem Bevkovem Čuku na Palici. Ker je bil Bevk pogosto na sodiščih in zaporih, je moral Feigel večkrat vse delo in odgovornost nositi sam. Njegovo delo je obsegalo humor, parodijo, satiro ter spominske, časnikarske, detektivske in pustolovske zgodbe, ki jim je kasneje dodal še fantastične in znanstvenofantastične vsebine. S Feiglom je slovenska fantastika dosegla prvi vzpon. Andrej Budal, ga uvršča med naše največje humoriste. Damir Feigel je pokopan v Dornberku. DOGODKI št. 10/2022 BORIS A. NOVAK IN MONIKA VAN PAEMEL ZA ZAŠČITO SVOBODE IZRAŽANJA V RUSIJI Putin je uvedel drastično cenzuro, ki jo je ruska duma že potrdila Pesnik in podpredsednik Mednarodnega PEN-a Boris A. Novak in flamska pisateljica, častna predsednica flamsko govornega centra PEN Belgije Monika van Paemel sta pozvala k zaščiti svobode izražanja v Rusiji in Belorusiji. Celoten poziv lahko preberete v nadaljevanju. VEČ NAJ SLOVENŠČINA ODMEVA 20. april ob 19:00 Dr. Marijan Dović in dr. Vesna Mikolič V sodelovanju z Odsekom za slovenski jezik pri Slovenski matici Vesna Mikolič: Ključne besede – ključ do Cankarjevih del Izhodišče novega branja Cankarjevih del in sploh vseh zahtevnejših literarnih besedil je predpostavka, da je vsako umetniško govorico treba razumeti, kot moramo razumeti vsak jezik, ki ga želimo uporabljati. Na predavanju bodo predstavljene nekatere Cankarjeve ključne besede, ki se v velikem delu pokrivajo s ključnimi besedami slovenske kulture. Ivan Cankar je namreč znal najti prav tiste besede, ki do potankosti izrazijo slovenski nacionalni značaj, obenem pa je prav z njimi vplival nanj. Tako kot je Shakespeare povzemal angleškega duha in ga soustvarjal, tako je Cankar počel s slovensko kulturo. VEČ ISKRICA št. 10/2022 Luna Jurančič Šribar nagrajenka literarne nagrade mira 2021 PISATELJICA – TO NENAVADNO, PRAVLJIČNO BITJE Foto: Janez Marolt Opazujem, kako odpada moja stara koža in kako se korak za korakom, včasih opotekajoče, a vztrajno, levim v neko drugačno bitje. Dogaja se že nekaj let, odkar sem se v sebi trdno zavezala besedi in tudi stopila na pot pisateljevanja. Postajam …, naj se sliši sprano, a še kako drži, odkar ustvarjam, postajam bolj »jaz«. Bližje svoji biti. Najprej sem verjela, kar pač govorijo za pisateljice in pisatelje. Mi smo tisti, ki obvladujemo besedo, se z njo igramo, ustvarjamo nove svetove. Do neke mere drži, a vse bolj dojemam, da so spremembe globlje, saj delujejo tudi povratno. Beseda je ta, ki v temelju spreminja mene in moja doživljanja, kar pa se potem odraža tudi v stvarnem svetu. In tako moč besede, ki so se je v nekih davnih časih še kako zavedali, spoznavam na lastni koži. Spomnim se na alkimistični proces: ko učenka spreminja snov, snov spreminja učenko. V tem svetu pa slediti poti, ki si jo sama »napišeš«, nemalokrat ni lahko. Včasih me zgrabi nenavaden občutek, da me okolica dojema kot pravljično bitje, brez osnovnih človeških potreb. Denimo takrat, ko pride čas, da preklopim na svojo podjetniško držo. Ko se iz prijaznega, zgodbarskega bitja prelevim v nekoga, ki spregovori o denarju in še huje, o višini plačila za svoje delo. Nemalokrat lahko po odzivu sodeč sklepam, da je bil človek nasproti mene prepričan, da živim od sončne energije, ali zgolj od vzhičenja nad stvaritvami in se potemtakem s to posvetno, umazano zadevščino kot je denar, sploh ne ukvarjam. Nejevera na obrazih se lahko meri le še z začudenjem, kadar razložim, da se bom z ustvarjanjem tudi preživljala. ISKRICA št. 10/2022 In kaj potem, si porečem. Kaj je to, da ljudje dvomijo in imam trenutno bolj kot ne prazne žepe, v primerjavi s samouresničevanjem? Z osmišljenim življenjem. Tehtnica se prepričljivo spet nagne na pravo stran. Seveda vzradoščenost zaradi svojega poslanstva nikakor ne pomeni, da se bom z bednim materialnim položajem – svojim in svojih soustvarjalk, soustvarjalcev, kar sprijaznila. Slabo plačilo za naše delo je seveda odraz stanja in vloge umetnosti v današnji družbi. Odnos družbe do umetnosti ponotranjiš, ne da bi se sploh dobro zavedala kdaj. Začneš pozabljati, zakaj počneš, kar počneš in da počneš nekaj pomembnega. Če želimo umetnosti vrniti njeno moč, je med drugim treba okrepiti tudi svojo lastno. To pomeni obujanje pomena vloge, ki jo imamo v resnici »ljudje besede«. Tega, kar so nekoč še kako dobro vedeli. Bili so časi, ko je bil med magijo in umetnostjo enačaj, nas spomni Alan Moore*, angleški pisatelj, znan predvsem po svojih stripovskih delih. Brez skrbi, če se ob besedi magija nakremžite, sledila bo tudi znanstvena razlaga. Saj si znanost in magija tudi nekoč nista bili nasprotnici. V magiji je lingvistična komponenta neverjetno pomembna, nadaljuje Moore. Gre za znanje manipulacije s simboli, besedami, podobami za doseganje sprememb v človeški zavesti. V bardski tradiciji so bili poeti, epiki in ljudje, ki upravljajo z besedo, spoštovani, tudi bali so se jih, saj naj bi manipulirali z magijo. Kasneje pa sta umetnost, pisanje padla na nivo zabave. Ljudje besede so izgubili svojo vlogo transformativne sile, ki lahko spremeni človeško bitje, posledično družbo. Trenutno z magijo besede za oblikovanje naše kulture s pridom manipulira predvsem oglaševalska industrija, ki poganja celotno družbo potrošnje in obrača ogromne količine kapitala. Moči besede se posveča tudi kvantna fizika. Raziskovalci in raziskovalke tega področja, pravi Moore, verjamejo, da je informacija »super čudna substanca«, ki je podstat vsemu v vesolju. Je bolj fundamentalna kot gravitacijska sila ali elektromagnetizem. Če to drži, je naš celotni fizični univerzum sekundarni produkt informacije. Moči besede se je še kako dobro zavedati zdaj, ko se naokrog razplamtevata sovraštvo in nasilje. V zadnjem času vse prevečkrat slišim, da kdo ne more govoriti, pisati, izpostavljati lepih, pozitivnih stvari, ker se v bližini dogajajo grozote. Tudi samo sebe sem že zalotila pri takšnem razmišljanju. A porečem si: tovrstnim nesmiselnim občutkom krivde se je potrebno upreti. Ravno mi – umetnice, umetniki smo tisti, ki se s svojim delom lahko, še posebej zdaj, zoperstavimo sovraštvu. Mi, ki ustvarjamo polje, nasprotno rušilnemu, in smrti – polje lepote, smisla, življenja. In v to usmerjajmo svojo moč, svojo besedo, svojo misel. Naj nas na koncu tega prispevka vrnem k začetku, tja, kjer se celo znanost in duhovnost zlijeta ena v drugo: Na začetku je bila beseda. *Navedbe Alana Moora so povzete po dokumentarnem filmu The Mindscape of Alan Moore. - Več Luninih člankov je dosegljivih na povezavi IZJAVA št. 10/2022 IZJAVA O NEUSTREZNI ZASTOPANOSTI KNJIŽEVNIC V UČNIH NAČRTIH IN TEMATSKIH SKLOPIH BESEDIL ZA SPLOŠNO MATURO Ženski odbor MIRA s podpisnicami in podpisniki te izjave ugotavljamo, da se glede nevključenosti avtoric v učne načrte in tematski sklop besedil na splošni maturi iz slovenščine ni skorajda nič spremenilo, in to kljub večkratnim posvetom in problematizacijam tako pod okriljem MIRE kot v različnih znanstvenih študijah in publicističnih prispevkih. Zato ponovno izrekamo zaskrbljenost nad odnosom do del književnic, saj njihova umetniška besedila, kljub temu da so pripoznana kot pomemben del tako svetovne kot nacionalne književnosti, z redkimi izjemami niso vključena v učne načrte. Nesprejemljiva je večkrat izrečena utemeljitev vsakoletnih izborov tematskega sklopa, ki je osnova za pisanje gimnazijskega maturitetnega eseja, da iz celotnega korpusa besedil avtoric ni mogoče izbrati takih, ki bi bila v didaktičnem smislu primerna za obravnavo v učilnici. Odraz problematičnosti učnega načrta za gimnazije je tudi tematski sklop za leto 2023, ki pod naslovom Ženska na odru sveta združuje štiri avtorje z obrazložitvijo, da izbor besedil upošteva prilagoditev zaradi možnih prihodnjih izrednih razmer, povezanih s pandemijo, ker so izbrana besedila sestavni del učnega načrta za slovenščino v gimnazijah in se pri pouku obravnavajo od prvega do četrtega letnika. Opozarjamo na to, da legitimacija izbora literarnih del z večkrat problematiziranim učnim načrtom ni sprejemljiva, četudi naj bi bil vzgib za to pomoč dijaški in profesorski skupnosti. Besedila za maturo 2023 sicer tematizirajo vlogo in umeščenost ženske znotraj simbolnega družbenega reda in normativnih okvirov, kakor tudi prestopanje teh okvirov, a v nabor dramskih besedil ni vključeno niti eno delo književnice. S tem se utrjuje predpostavka, da lahko ta vprašanja ustrezno tematizirajo zgolj avtorji. Vsako umetniško literarno delo je kompleksna tvorba, v kateri izjav literarnih oseb ne moremo preprosto enačiti z glasom avtorja ali avtorice, kar pomeni, da njihova različna spolna identiteta še ne prinaša apriorne raznolikosti in večglasja, a govor o ženskah brez žensk je nesprejemljiv. Sprašujemo se, kdaj bodo dijakinje in dijaki lahko spoznavali ne le dela redkih posameznic, temveč množino ženskih avtorskih glasov. Literarna ustvarjalnost avtoric je bogata in raznolika, a v vse dosedanje tematske sklope za gimnazijsko maturo so bile vključene samo štiri. Poučevanje književnosti brez vključevanja avtoric je zavajajoče in napačno. Ustvarja vtis, kot da so kakovostna literarna besedila ustvarili le avtorji. V sodobni demokratični družbi je tak pouk nesprejemljiv. Zato pozivamo k refleksiji pojmovanja literarne tradicije in literarnega kanona, ki naj pripelje do enakopravne udeležbe del avtorjev in avtoric za kurikularno branje po vsej izobraževalni vertikali. IZJAVA št. 10/2022 Podpisniki in podpisnice: Ženski odbor Slovenskega centra PEN in dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Silvija Borovnik, dr. Milena Mileva Blažić, dr. Vita Žerjal Pavlin, dr. Branislava Vičar, dr. Alenka Ambrož, dr. Milica Antić Gaber, dr. Tanja Badalič, dr. Eva Bahovec, dr. Varja Balžalorsky Antić, Ana Belčič, Cvetka Bevc, dr. Blanka Bošnjak, Laura Brataševec, dr. Ana Cergol Paradiž, dr. Jožica Čeh Steger, dr. Andreja Gomboc, dr. Leonora Flis, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Vojko Gorjanc, dr. Janja Hojnik, Nataša Hribar, dr. Jana Javornik, Jerneja Jezernik, dr. Maca Jogan, dr. Marko Juvan, dr. Boris Kern, dr. Marta Klanjšek Gunde, dr. Mihaela Koletnik, Manca Koren, dr. Mira Krajnc Ivič, Nikita Meden, Maja Mesarec Hercog, dr. Mirjam Milharčič Hladnik, dr. Gjoko Nikolovski, dr. Urša Opara Kraševec, dr. Kristina Pranjić, dr. Simona Pulko, dr. Mateja Ratej, dr. Andreja Rihter, dr. Megi Rožič, mag. Neda Rusjan Bric, dr. Megi Rožič, dr. Irena Selišnik, Lilijana Stepančič, dr. Veronika Tašner, dr. Vladka Tucovič Sturman, dr. Natalija Ulčnik, dr. Aleš Vaupotič, dr. Valerija Vendramin, dr. Marta Verginella, dr. Boris Vezjak, dr. Nina Vodopivec Anja Zag Golob, dr. Ivana Zajc, dr. Alojzija Zupan Sosič, dr. Beti Žerovc, dr. Smiljana Gartner, dr. Tomaž Grušovnik, dr. Jernej Habjan, dr. Alenka Valh Lopert, dr. Melita Zemljak Jontes člani in članice Slovenskega centra PEN Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN, mag. Gabriela Babnik, predsednica Ženskega odbora SC PEN Mira, Helena Kraljič, Tatjana Pregl Kobe, Miriam Drev, Meta Kušar, Maja Gal Štromar, dr. Milan Jazbec, Jedrt Maležič, Mirana Likar, Stanka Hrastelj, dr. Alenka Koželj, Evelina Umek, Marjan Strojan, nekdanji predsednik Slovenskega centra PEN in mednarodnega odbora Pisatelji za mir, dr. Lidija Dimkovska, dr. Monika Žagar, Darinka Kozinc, Lidija Golc, Darja Korez Korenčan, dr. Luna Jurančič Šribar, Dragica Čarna, Marko Golja, Aljaž Koprivnikar, Veronika Simoniti, Milan Šelj, dr. Dean Komel, Peter Kuhar, dr. Alenka Spacal, dr. Zoran Pevec, red. prof. dr. Metka Zupančič, Barbara Korun, dr. Vesna Mikolič, mag. Barbara Pogačnik Združenje splošnih knjižnic Ženski lobi Slovenije Ljubljana, 7. 3. 2022 ZA MIR št. 10/2022 Barbara Korun Za Ukrajino Ljudje gredo na ulice, se primejo za roke in pojejo. Tako pričakajo tanke in oklepnike. Ženske, otroci, starci in starke. Brez orožja, brez srda, brez strahu, pogumno in z zaupanjem, da lahko zmaga mir, da je mir v srčiki vsega, kar živi. »…manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi…« Star je dvajset, iz vasice daleč na severu Sibirije, komaj ve, kje je, vidi le njo, žensko v prvi vrsti, tako je podobna njegovi mami, in le malo naprej, ni tam moj brat? in Tatjana iz sosednje ulice? moj stric? moja teta? ne more verjeti očem, pomane si jih, slike izginejo, niso moji, pa vendar: so ljudje, nočem jih ubiti, a moram, moramo naprej … in skuša pritisniti na gumb, ne more, trenutek je daljši od večnosti, ne more … ko zasliši glas poveljnika tanka, ki ukaže zaustavitev stroja, prvi od njih pomoli glavo ven, pogovarja se z ljudmi, jih prepričuje, naj grejo domov, naj jih spustijo dalje, a ljudje ne odnehajo, obkrožijo tanke, obkrožijo oklepnike, s svojimi ranljivimi telesi izvabijo vojake ven, v domači in ruski govorici, nenadoma so tudi vojaki enako ranljivi, luščijo se izpod železja, tanki in bledi, neprespani, premraženi in lačni … eden za drugim, držijo se za roke, ko jih zagrne množica, enega za drugim, odnesejo jih noter, v hiše, na toplo, kjer se kadi iz loncev … to ni moja vojna, pomisli fant iz Sibirije, to so moji ljudje … »To ni moja vojna!«, piše na transparentih v Moskvi, Sankt Peterburgu, v vsaki vasi, vsakem ruskem mestu od Črnega do Belega morja, od Urala do Sibirje … »To ni naša vojna!«, skandirajo v vseh evropskih prestolnicah … Nihče več ne uboga ukazov, nihče noče podpirati mašinerijo vojne, mašinerijo norosti nekoga, obnorelega s prividom srednjeveškega carstva, z maščevalnim ognjem lastne nemoči in manjvrednosti … »To ni naša vojna!« rečejo ruski vojaki in ne ubogajo več, »To ni naša vojna!« rečejo Rusi in zahtevajo tiranov odstop, nič ni več tako, kot je bilo, taki spori se ne rešujejo več z orožjem, dajmo vojno železje na smetišče zgodovine, razorožimo se, najprej sami sebe – in stopimo na ulice, goloroki, primimo se za roke in zapojmo, ničesar se ne bojimo, svobodo, pravico, dobroto imamo raje od maščevanja »…tje bomo našli pot, kjer prosti si volimo vero in postave …« ZA MIR št. 10/2022 Vladimir Gajšek Rusija v popravilu 2022 - Ремонт Росси́и 2022 Ne žito ne močvirje ne sanjata več rusko to noč v zgodovini izgubljene usodne Zemlje med šviganjem projektilov, bomb, raket in kadavrov tudi po rdečem telefonu, posebej pod odejo beguncev, ker je čas bežeče begavo krvav v najslabši krivulji, v svojem loku balističnega izstrelka, brez lepih sanj, v preganjavici zbujeno. Februar kakor brez spomina, marec brez blagoslova, znova prepevanje himne v snu o svobodi, kamor rahlo vstopajo ubiti otroci, starci, starši, učiteljice, zdravnice, bolničarji, duhovniki in vsi tvoji in moji v mokrem snegu, enakomerno vstopajo z bitjem srca, da se ne bi teh mrkih sanj spomnili nikoli več, nikoli več, zbujeni v beg in sneg. Statistika apokalipse, ki zapeče atomsko z znamenji za vekomaj nevrnljivih ur, kajti meso je šibko, človekova notranja beseda je zapisana danes za jutri, zasloni računalnikov ugašajo med umiranjem, o modrina neba pod nizkimi oblaki nizkotnih ustnih ukazov in javnih govorov! in na drugi strani bele tisočere noči, noči brez spanca, z nalepkami smrti, brez vojno vojaških tajnosti, samo in zgolj ponovna druga pandemija, v odgovoru na ponovno zaslišanje vpoklicev navzkriž, oglušujoče detonacije z odmevi šiknjene krvi, v bolečini umiranja po logistiki napadov v razvoju tankovskih kolon, letalskih napadov in z zadnjimi objavami – na spletu. V Kijevu so ugasnile vse luči, računalniški programerji so stopili v vrste prijateljev zunaj, po vojaškem pravilu, z molotovkami in havbicami, pospravii so predale, knjige in pljunke v nove vesti o strašni vojni, v osamelosti oči, da prikrijejo solze, edini dokaz svoje moči, kar so storili kljubovalno in nepreverjeno zunaj in so hodili proti vetru. Katera pšenična zrna bo vrnila Rusija, kako bo dišal domači kruh naš vsakdanji, s kakšnim okusom hlebec kruha prepričanih, da bi prebivali vsaj na robu vesolja? Koga pa kaj izuči nesrečna smrt v vojni, kdo naj móli jutranje k Bogu za novi dan, kdo bo sporočal sploh še novice, dobre vesti o diagnozi, zapisani na čistem listu prepisov, od Pacifka do Črnega morja ali Baltskega morja, da vrne sol na jezik z mornarsko barvo ukrajinskega neba in zlatnika rumene zemlje? ZA MIR št. 10/2022 DIALOGI O VOJNI Da bi razumeli dogodke zadnjih dni, začenjamo serijo pogovorov #DialoguesOnWar. Ukrajinski in tuji intelektualci bodo govorili o izkušnjah vojne in delili svoja opažanja. Govorci v peti epizodi: - Alim Aliev, namestnik direktorja Ukrajinskega inštituta. - Burhan Sönmez, predsednik mednarodne organizacije PEN. Datum: 11. marec 2022 Ura: 16.00 po londonskem času POVEZAVA MEDNARODNI PEN št. 10/2022 Poziv k nujni zaščiti svobode izražanja v Rusiji in Belorusiji 5. marec 2022 Ker je svoboda izražanja temelj vseh in vsakršnih človekovih pravic in osrednja vrednota Mednarodnega PEN-a, kakor je bil zamišljen in ustanovljen pred sto leti, po tragediji prve svetovne vojne, ob grozi posnetkov tankovskih kolon in letalskih formacij, ki uničujejo mesta in obstreljujejo celo največjo jedrsko centralo v Ukrajini, kar sili tolike ženske k begu, da bi rešile življenja svojih otrok, njihove možé, očete in brate pa k obrambi domovine pred neusmiljenim agresorjem, z bojaznijo za varnost in življenja številnih častnih in pogumnih pisateljskih in novinarskih kolegic in kolegov ter mnogih drugih državljank in državljanov Rusije in Belorusije, ki dvigajo svoje kritične glasove zoper to nevarno blaznost, me in mi, pesnice in pesniki, pisatelji-ce, dramatičarke in dramatiki, esejistke in esejisti, urednice in uredniki, prevajalke in prevajalci, novinarke in novinarji sveta najostreje obsojamo radikalno cenzuro, ki jo je vpeljal predsednik Ruske federacije Vladimir Putin in ki jo je potrdila ruska Duma, obsojamo zapiranje dostopa do mednarodnih medijskih kanalov in z grožnjo drakoničnih kazni pospremljeno prepoved, ki inkriminira ne le sleherno kritiko skrajno uničevalne agresije ruske armade zoper Ukrajino, temveč celó javno rabo tako očitnih izrazov, kot sta “vojna” in “invazija”, kar spodbuja doslej nevideno zlorabo prava z učinkovanjem tega “zakona” za nazaj, kot človeška bitja, državljanke in državljani pa pričakujemo, da bodo vse demokratične države z Združenimi narodi na čelu obsodile te skrajne ukrepe zoper svobodo izražanja, ki je eden izmed najpomembnejših instrumentov pri preprečevanju nadaljnjega trpljenja ukrajinskega ljudstva ter eskalacije ruske invazije in Putinove vojne (tokrat brez narekovajev) zoper sosednje države in širše zoper Evropo in … Boris A. Novak, slovenski pesnik, podpredsednik Mednarodnega PEN-a, Monika b. van Paemel, flamska pisateljica, častna predsednica flamsko govorečega PEN centra Belgije Podpisniki: Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN Eric Vlaminck, predsednik belgijsko-flamskega PEN PEN INT št. 10/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 10/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjančič Oblikovanje: Maja Ferjančič Leto izdaje: marec 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplačna. Naslovna fotografija: Leon Liu