iI V 

BRATERN.A S{rETIGA. JA.NSA . 


KA Z JE DELA..


iialostna o vesela za leven.ee. 

Poslovenil 

'‘W 

Natisnil ino na prodaj ima Jo an Leon. 


IPul,WWI ID~za aj M


Stráen ogenj iz samiga pela doma. po 

náih lK.rajah sega . Ne prime se strehe ne sten , 

,ampak ljudi. \ eliko tav'ent in tavi'ent jih časno 
ino večno gol-i . , ter se jih od leta do leta več 
vnema. Ako se ne zdru'ilno figa ,kuiniga ognja 
pogasit nam hoče v kratkim n4' zarod vgonohit'. Vsmilite se, vsrnilite sevi, prijatelj, ino 
gasiti pomagajte 

e pa je ogenj? — vprašate. Po tahernah 

ino na, poljah, po zho'dah in domačijah 

4. anje Jrnizi in po omarah, ki ga ljudje ne 
" 

po glúel<ah, ampak le po pol gah če dalje bolj 

bijejo ; ino več ko ga, spiiejo , hujši gorijo , pamet 
zdravje — dušo in truplo zgubijo. Povéte , 

ali ni žganje iz pekla domá očitno delo sa . 
talla? peklenska p ača, ki se naše dni po 
sveti vozi ino ljudi noti? 


fludié' je bil od nekdaj goljuf ino lažnivec, 
ino je še. Dan denašen ljudi z žganjarn goljfii 
za: premoženje ino poštenje, ki se v žganji zar 
pravi ; goljfa za zdravje in() i'ivlenje, ki se 
z žganjarn olcraj'a ; goljfa za srečo zakonsko 
ino otroško, ki se v iganji zgubi ; — goljfa za 
časno ino večno veselje, pa le taji , de žganj e 
škodlivo ni. Oj peklenski laž'nivec, ki to govori 
ino terdi, de žganje pijati greh ni! — „Tak 
tudi greh ne bilo strup jemati.” Taka pijača 
milo teče, pravi sv. Duh poslednič pa opeče 
ko strupna kača. 

Kristus je prišel na svet dela lludgove po

končat ; ino mi vsi, ako smo pravi kristjani, si 
moreno pomagati ino ne popréj henjati, dokler 
ž'ganopivstva iz svoje hiše ino vesi, iz fare in o 
domanga kraja ne odpravimo, naj velja, kar 
rado. Braterno svetiga Janža hočemo per 
nas začeti, kakor njo po drugih deželah imaj o 

— družbo treznosti narediti ino si mož besed a 
hiti, žganja ne okusiti, ne kupiti, ne prodati , 
ne ponuditi ; ne vzeti v službo hlapca ne dekle 
2gano pije; ne težaka ne rokodela najeti, ki 


brez žganja ne dela tudi sedeti ne poleg igo 
nopivca ah pivke, zakaj kužna lholezn je to . 

Naj reče kdo kar hoče : kdor je Kristusov. 
naj pomaga, kar je mogoče, de zganja reze d 
nami ne bo, kakor v apotekah zravno mgence 
ino pa v fabrikah poleg hudičeviga olja — Urn o 
naj Žganje rabijo ! 

Kedar se bo poslednirnu žganjarju prečnica 
poderla, ino kegmarju, ki v taherni Žganje 
toé''i, posledna fla;a hrinjovca stez-1a, bomo še le 
svoje delo dokončali, popréj ne henjali. Bog 

nam pomagaj! Za to vas prosi 

Vaj 

znani prijate!. 
j borni 


Modra popotnika d 

Peljal 'sim se iz Duneja, kjer sim v 

kupčiji nehaj časa opravti imel, k domu. Na 
poti v neki taherni najdem jeznivga mladiga 
gospodiča, in kmalo se z njim prijazno soznanim. Ze vgledati ga mi je silo dopadil ; lepga 
obličja mladca se je prav moiko obnúal. Ves 
pohitiga serca se mi je videl, le malo kaj j e 
govoril. Romej pa po strani sliši, de sim i z 
Roroškiga, mi pel-budno roko poda, me domorodca pozdravi, ino do nagovarja ., z njim v 
nja perpravni kočiji, ker nama je ena pot, se 

pelati, kar sim prav rad mu dovolil. Po po 
sim od nja 'zvedi], de mu je Zoric Travn im e 
in de je zdravnik. Nekiga bogat'iga kneza z 
nja druiino, ki je imenitneji mesta sveta videti 
želel , je spremljal cele tri leta; zdaj pa se je namenil v svoj kraj se podati, ;no tarn z svojim 

čednim premoženjam vseliti. Bil je namreč od 
kneza bogato ohdarvan, ker je njega ino n 
hé'er nevarne bolezni vmetno ozdravil . 


To sigati mu reé'ern : „Alj ste njudva, preljubi zdravnik! ozdravili morde meni pomagati morete.” 

In začnem mu pravti, de Že dalno se slabo 
občutim, de mi Želodec vse premalo kuha, i n 
de si mi vsako jutro gabiti hoče. — To mlaji 
na poseben pogovor napetja. Zdravnik narnreč 
me z svojim čemim očmi enčas stermo gleda , 
kakor bi hotel me skoz ino skoz pregledati 
potem pa mi na ravnost pove : „Vam še zna 

hujši priti, rojak!” — „Bog nedaj! mu rečem 
ostraš'en ; ne vem od kod bi to nek prišlo ?' = 

In on : „Jez pa to Že nekaj dni sem, ka r 
skúpej popotvama, vem ; Žganje vam to dela , 
Id ste ga navaj eni, ako ravno ga le po mali m 
pijete. Vidim vas vzeti ga zutrej na teše en 
glaiek , po južni en (Meh, ino zvečer de hi 
loi'ej spali zopet en glažek. ` 

„Aj! za norca me imate, gospod!” mu re

čem, en glažek dobriga ni kos mi škodvati , 
pa sploh zmerno Živim. Le boljši se čutim po 
njim, ki rni želodec ogreje ;no me oživi de se 
mi ves svet prijaznejši zdi ." 

„Res je”, risi taverne zdravnik ; vse to Žganj e 
iz perviga dela ; zato ga tudi toljkanj ljubijo , 
kar pa na to gotovo nastopi, je Nuji . 


Po žganji namreč je človek zaspan hlap in 
omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah 
oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in 
vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen ." 

„kak hudo”, rečem na to , kakor vi prav-te 
zdravnik! „se morde zna pi'ja,ncam goditi.” Ne 
samo pijancam on pravi, „ie per vas, moj 
Ljubi! se to vidi niholjl(o. Bog varu kužne bolezni vas bi gotovo pobrala. Ob času, kolere 
jih je tri dele več poxneerlo takih, ki so se žganj u 
vdali , ko drugih, in sploh polovico mladih ljudi , 
ki Žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi 
več del zgodaj bolehajo. 

„Ne zamerite mi , gospod zdravnik! jez na 
to pravim ; vender se najdejo ne samo pivci , 
temue' tudi pijanci kterim žganje sive starost i 
vbranilo ni.‘‘ 

„Ne odrečem vam tega” , pavi zdravnik' ; pa 
poglejte ga dobro stariga žgano - pjanca, ali ni 
bolj živini ko človeku podoben? ne le telesno 
tudi vso dušno moč je zapil ; ves oterpnjen ino 
zmešan jenja pogled, od slabosti se roke mu 
tresejo. Ce ravno zgodaj ni vrnerl, se vender 
strašno nad njim žganje mašuje ; ion čirrrur on 

odide, morajo nja otroci hudo terpeti. Le poglejte jih kako so vsi slab' bledi ino bož'astni, 


lO 

polni bul ino drugih nadlog ; naj clo za pijani m 

Mačetam potegnejo ''ter no dvajsetega leta doča 
kali ne hojo." 

„Vse to vam prav dam”, mu odgovorim ; 
„saj sam nikoljko takih poznam . Zato pa pra

vim, kakor per vsaki reči je tudi per Žganj i 
mera no masa potrebna. 

.,Je že prav”, on ree''e, „ino več ko pijancov jih je, kteri žganje le zmasno vi'ivajo . 
per vsi ras tem pa je žganje človákimu zdravju 
zmiram ''kodlivo, kakor lehko sami per sebi 
čutite. Vselej je žganje gotovi strup. Glejte ! 
žganje ni za Žejo gasit, ker le zmiram veČi žej o 
napravlja, Žganje nič ne tekne, ker nima nič 
v sebi za tek, temuč le Želodec ino črevo slabi. 
Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam l e 
jemlje no trati. To se žgano - pivcam Že na 
lici vidi. lorneji ludje, hi le navadno žganj e 
pijó , so sploh hlediga jilovga obraza ; imenitnej e 
pa , ki so boljši. žganice, alj ptujih močnih vi n 
navajeni imajo večidel sivo -rudeé"e zabuhle 
hufraste lica.” 

,.Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz" , 
pravim nato; ,.jez menim, le preveč vina alj 
žganja piti je strupno ino ;'hodlivo." 


„Ne samo to”, mi popravi zdravnik ; 

močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh 
vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glailka) čiste pijančEve moči je zadosti 
ornoriti človeka, ki močnih pijač ravno navaje n 

ino več ko je v pivi talgne moči , nezdrav'i 
ino ~kodlivši je. Zato ov alj vino piti ni ta k 
nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj 

vinskiga duha. Vedro ova ima komej alj 3 
maselce, vina nag ih hlUnih krajov 3 do 6 poliče v 
ptujih krajov rnočniga vina 3 do 10 bokalov , 
ž'gaiije pa po razni moči četerti del alj clo polovico zn se več pijančlive moči' alj strupa v sel). 
Zato je 'gan'e toljkanj 

„Tak se vam zdravnil(am” , rečem jez, »vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogost o 
v zdravilo oherne, kaj ne" ? 

„Nič ne dene”, pravi zdravnik ; ,saj je tudi 
piva srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonde r 
nohenimu na misel ne pride se z njim nalivati , 
Kakor pa od i'iviga srebra , ki se v zdravilo da , 
rado kaj v kervi alj v udah zaostane, kar potem 
zdravje neprenehama kali, ravno tak od vin 
striga duha- obojno je pivi strup." 

,,De bi ga iivo srebro '‘no vinski duh a' ! jez 

zakričim ; ,,raji rm* kaj za moj slab želodec svet


vajte (racajte) Nekaj le moram piti. Raj 
pravte" ? 

„Po pameti vina ah (da piti, vam me bo 

'1,<odvalo”, reče mi zdravnik ; še boljši pa za 

vašo zdravje bo dobra čista voda ; nje se vsak 
den zjutrej na teše ino zvečer preden se vlei'ete, napite, vse Žganice pa pustite in pred de 
bo pol leta, bo Želodec močen, črevo kerpko 

ino vi zopet zdravi, le bogajte me. ,Naši pred

starši so bili dosti močnejši , ker Žganja niso 
pili; poznali ga niso ; le v lekarnicah se je 
pod :imenam „živa voda” za zdravilo dobilo. 
Divjaki v Ameriki pa ga „divjo vodo” imenu 
jejo, ino jez mislim za prav." 

Dobro sim si besede zdravnika zapomnil , 
in od tiste dobe na nja svet alj rac vsako jutro 

in večer en par kozarcov rnerzle vode popil , 
vina alj da pa k vee"imu k jedi kaj maliga 
vzel, ino vsim ki se čez enako slabost kako r 

jez potožujejo, z veseham poterdim, de sim se 

v kratkim boljši počutil, žganice pa ktere sorte 

kolj od tistiga časa še per hiši ne terpini ne. 
Cele tri leta tu sem mi ni ne zdravnika ne lekar,nice treba. 


Dvoje žalostnih pisen . 

ban na dan , dokler sva skupej popotvala , 
sva jez kakor Zoric si zmiram prijaz!lejši bila. 

Bel je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odŽaliti ni moglo. Glej! sim sam per sebi rekel, dosti pri 
možen ki je, zdrav kakor riba ino v nar bolA h 
letala, pa vonder vesel ni ; kaj nek mu veselj e 
kali? Predohriga serca se mi je videl, kako r 
debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest 
teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva ljubezen mu žalostno serc e 
napravlja . de je ;e nezavezan, mi je e vedeti 
dal . 

Nekiga dne ker skupej v kočiji sediva, in.o 

se merno prelepih krajev naglo naprej derklavat, 

mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati , 
rekoč : ,„Meni se vidi , de hi vi nar srečnejši čiovek na sveti biti imeli ; odkrite mi svojo 

serce, ~rde tud jez vas ozdravim. 


„Tega niste vstane ', mi reče zdihvaje, jez 
sim nesrečen in nobeden mi pomag,kti ne mol:2, 
zrak pa svoje bridkosti vam razodenem, sa j 
svojo žalostno serce nikoljko ohladim, če dobri 

mu prija-tki svojo .nesrečo poto4>ni. Tu moj ljubi 

rojak! berite sami zakaj se meni tako dam o 
mudi.” 

V tem prelepo pismenco ;stenegino meni 
dvoje pism poda. Eno je bilo od nja. matere 
tako pisano : 

',Ljubi moj Moric . Radeti' to pismo v roke 
dobiš , sim jez dalno zapu .'-;ena vdova, Zato 

pridi , mojo dete , in bodi podpora svoje nesrečn e 
matere. Tvoj oče niso več božji Žlak 
(mertud) jih je nagloma spravil iz sveta. Ze 
lansko jesen jih je ni'koljko obletel, pa nisim t i 
pisala tega, de bi ti serca ranila ne bila. Zapstonj jim je pravil zll'avnik, de bi vik{ ž [oljko 
ne pili , zrniram bolj so se pijanosti vdali , i n 

ta je bila njih in naša nesreča. Naj bo boje 
ime! Sledne dve leti sim do velik križ imela ; 
vidla sim namreč , de se prernoenje našo če 
dalej bolj manjša . Naša domačija je zlo zadali/ena, komaj, menim ho ostalo, kar sim jez k 
hiši prinesla. Bojim se,- de narn hojo dom prodali. Zato pridi , pridi moj sledni <tolai"ik'‘! 


ena druga žalost ti je perpravlena. Per 
na;Amlt sosedu Humi se, je pred šestim tednam i 
nekaj, strániga pergodilo ki se popisati ne da ; 
huji° ko per nas. Toljko ti povem, de 
ni več i'Lv. tja hčera Mina , ki ti je toljkani, 
draga bila, je zginila, de nobeden ne ve, kalno ? 
Serntertje so popraš-vali za njo, pa ni sluh a 
ne duha od nje . Stari Rumi je Berdo ravnal ; 
veliko jih je ogoljufal, med njimi tudi nas. 
Premalo je zapustil, de bi se vsi dolgi poplačali. uboga deklina se mi vsmili! Ljubi Morie . 
kar rie odlagaj, popusti vse ino pridi v pomo č 

Tvoji 
silno i'alostni materi . 

Drugo pismo pa , ki mi ga je Moric podal 
vidno tudi od i'enskne roke pisano, je bilo to : 

,,Nikar se ne zavzemi, predragi moj Nloris, č e 
ti na ravnost povem, de je to pismo sledno, ki 
ti ga jez pisati smem ino hočern . Gorečo scen 

e vdana, pa naj mi serce obnemaga , 

tvoja zaročena ino nevesta več biti ne morem . 
p ač prav, de tvoji starini v najno zaroko nis o 
dovolili. Veči groze namreč človek ni vstan 
prestati, kakor sem' jo jez imela . Ne bom ti 
to popisala, kar e prehitro zvedel boš. Pozabi 
mene! Vsili tvojih '

meni storjenih obljub te odve~em. Perstan tvoj, ki sim ga dosehmál nosi


la, tvoji materi dam, de tebi ga odrajta o. Daj 
ga sree'neji deklini, ktera tebe bolj vredna je. 
Dale;.' od rnoje in tvoje domovine proč svoj o 
nvlenje prezdibujem. Premožno zrejena si zdaj 
v terdi sluzhi svoj kruh služim. Za mene svet 
veselja nirna več. ,, mene je vse žalostno in 
mertvo." 

', Bog te obvari, preljubi dragi moj Moxic ' 

Pozabi čisto na me! — To hu,gi sim zdaj 
prestala, ker sim vzela od tebe za vselej slovó . 

ozahi me! e poprúuj po, meni; ako tudi bi 
me vonder zapstonj izvedi,. Je-z le samo vmret i 
Želim, morehit bo -(malo smer se mene vsmilila. Tebe pa Pog dolgo naj ohrani ;e" t 

Mina Rt:trni." 

Velika nesreča, de s 
o
vsmilt!


Jez pismi, preberem in» ct,olgo pote 

sterrnim čez to, kar sim v njuh bral ; milosti 
se mi je zdelo , de je 4obro, seA:ce mojig,a mlacliga 
prijatla bilo celo pobito,, Zdaj sim si- vrajta 
zakaj mu mo4u'ih plač, tolOanj rnerzi. Po 
njih namreč, je svojiga očeta poglaviten del 


st ojioa premoženja bil zgubil ~osebno pa m i 
je pismo Mine Kumi k sercu šlo. Imelo je v 
sebi. nekaj straniga skrito, kar si dekle samo 
razodeti ni vsipalo. Raj je bila nek hudiga sto 

rila? ltlorde zapeljana je v nesrečo zapadla? --

Alj se je tak daleč spozabla, je vredna na vselej 
pozablenn biti. Rterc l{olj je zapeljana , je sama 
si kriva tega ; zakaj dekle samo mora val-vati 
svojo ,nedolžnost ne se na druge zana;ati. 

g oric-! pomnim ter sa za roko 
primem ; „za toljtonj žalosti tolažbe, jez nimam 

'oljke rane le čas ino sv. vera zacelta.” In on 
— objokan ves goreče solze si z očes otere , 
terdo za roko me poprime, ino pravi : ,,Nesrečer' sim na vselj alj saj na dolgo časa. De so 
mi oče vmerli , tak naglo vmerli in, pa dolgov 
toljk zapustili — res žalostno je to, pa vende r 
bi ležej vse prestal. Saj mora vsater človek 
vmreti, nobeden živ ne zaostane ; in. nad zgubo 
našiga, premoženja. bi mati pa tolažli se , naj ,zvejo, 

kako ,obilno je knez y,k-r. ,o4dar9yal. Pa nar 
bolj sere me boli, ker mi preljul?a mati. psejo 
de so sledne leta velik križ rieli. Srota mati ! 

kdo nek jim ga je bil napravljal? Nič prida se 
mi ne dozdeva! -- in, pa vboga ,Mia! Nedolžn a 
duša! ,kak 1?elt se teh' godi? Raj je, de si ge v 
beg podala? kaj, de meni slovo & at~ 2 


Ne more dalej govorit, na glas se jiht* jxez 
pa mu pravi-a : „Prijatel! alj je nedolz svojig a 

44 

bega, alj pa — 

,Nič druzi'ga n e , rni berž v besedo pade ; 
„nedolžna je , to vem, ker jo poznam od perv e 
nje mladosti. Sosedna otročaja sva vkup si ž e 
jigrala. Ko sim lol damo bil prU"el, sva 
zvesto si ljubezen do smerti obljubila, de ravn o 
sta očeta najna v sov-rakvi si in vedni pravd i 
bila. Za svojo zaročeno nevesto sim si njo iz 
volil, de ravno so očetje hudo branili ino nobeng a 
znanja nama ne perpustili. Z časama, sva menila, bo vse boljgi. Zato sim tudi tal{ rad z 
knezam na nja besedo na nekaj let po sveti s e 
podal. In zdaj, ker zavezi najni nič več nasproti 
ni, zdaj mi pa odpove! Še v predzadnirn pis-
mu ) kterga sim pred tira nesrečnim tu od nje 
pred nekrni tedni prejel , mi prijazno pa nadležno priporoe'a, skorej damo priti. Od nekdaj 

e bila pobožna, zvesta ino možko senčna y 
je pa zdaj pobitiga serca! Nil<olj nič za.

tajila ni, zakaj rni zdaj zakriva to strašno, 
naji na vselej ločiti ma? Ramo nek je srota pri1a”? -- Tak je ent''as " ,,e sem in tje bil premi 

in govoril. Nja žalost je v solze me po 
silila. Minino Osmo je bilo toljkanj skrivno in o 

nezapopadlivo, de sva si zapstonj čez - nj 


glave terla. Na tihim pa sim sam per sebi z a 
terdo mislil de je deklina, dokler je ljubi p o 
ptujim hodil , ga pozabila ino rnu nezvesta bi l 
kar se prerado sploh zgodi ; le reči mu nič nisi m 
kotel de bi še bolj ne bil ga Žalil . 

Neka posebniga je najni pogovor vkončalo. 

4. 
Glejte ga pjaiica! zvermi' je+ 

Ko ej sva uro pota se peljala od taberne , 
kjer sva, Minila, Že na 'honfinu domače dei'el e 
noji pot iz griča dol v pervi kraj domorodn e 
petja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela , 
konje na vso moč naganja, in ker še zaveril ni , 
gremo skokama navdal ; pa ne dolgo, se voz 
zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva , 
hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je 
vajati v rokah obderial, de _konja na mest o 
obstojita. Ljudje, ki to od daleč vidijo, ber i 
pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod 
voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino n a 
pol mertviga v hlli'no taberno zanesejo karn o 
tudi midva se podava. 

2* 


nái jo zdelo, pravi oric gredé, de j e 

terc opoldan preveč pil, saj se mu je vi lilo , 
de e pjOn-, rr(lee je hi] .lice ko kuhan rak . 
ino klel je .ko turk 

Več ko četertlej ure se koe'ijaz' zavedel ni 
Mor'ie ga skerhnó pregleda ino prejiska. Bil si 

e srornak rebro ino levico vlomil, ino lice s i 
popolnoma razdrapal. Rekel je, de je opoldan 
pol i

č vina le popil, ino ker mu je oterka pergovarjala e dva glai'ika čránovke posrehal, ničveč. Pa to je bilo preveč za-nj ino za nas. 

Tak sim jez ta dan do trekiga zvedel, kaj 
žganica zna ; pervič ml je zdravnik povedal, d e 
od nje moje bolehanje pride, drugič sim bral , 
do '

je za del nje njo oče naglo vnnerl ino svoj o 
drtá'ino v nesrečo zakopal ; ino trekič je bilo 

no, de srno le za del hoéija'love pijanosti v 
amertno nevarnost za p adli. Globoko sim si vse 

'1( serci no terdi sklep s orfi, vsele 

anic e odpovedati. 


Cudo. ud aberm odrl 
mo je. 

on4'na nesreča, posebno-pa ker se jC 
Morieova kočija nikoljko poterla ino poprav i 
morla, maji je zaderbla tam do drugiga dne. 
Na večer so nam neki pametni kmetje ino bl ni. 
horu'isiski gospodje tovagijo delaliPozveduje 
va, kaj bi kaj v domači d,úel.i noviga bilo, alj 
kak bi se ,;e godilo? Zadovoljni vsi nama nieposebniga niso pravd imeli. Le oter nevoljno 
v mes reče : „Vse bi bik prav, samo tisto se 

greh ino krivica zdi, de gosposka brez p o 
trebe tolikanj o:'terij dopusti, po katerih se vs e 
4udo po Meh* rašira ino rnno'i . Saj vem za 
mesta ;no kraje, kjer je vsaka treka alj terca 
hga.4 er;ja alj tahern ' Še v nai majhni vesi 
imamo sedem tabern, ino naj pogleda v nj e 
kader hoče, n '<olj brez, piveov niso . 

„ev41ivost iz vas govori mu nekdo iz 
gostov taverne. 

„Nikakor”, odgovori oster , .jez ne praviru 
tega iz dobeé'karije, le ljudje se mi prav za res 


usmilijo, ker vidjrn, več ko je oterij, tem več 
je razvujzdanosti. Več namreč ko je zapelivi h 
perložnostj . več je tudi zapeljan ;h ; več ko je tahern, več se najde pjancov. Kar še vina ino ola 
ne potočijo, toljkanj več pa žganja ; saj se že 
povsod; žganica dobi, ino vse že žganje pije , 
ki ga je toljko ino pa tak dober kup, de se z a 
groš lehko napije. Po Kor4'kirn toljko žganj a 
napravijo, de bi Iehko z njim celo našo dežel o 
zalili, ah() bi ga Lahi ne pokupili. Poznam 
imenitnih žganjarjev, ki celo polje z korunam , 
alj po naše z krompirjam nasadijo ; po tem pa 
iz figa božiga dara po pol leta ino e dalej 

žganje žgejo, ino ga dan na dan po polovnjaki , 
do po tertinjaki napravijo . Po vedri žganja po 
terc na polje delavcam dajo, de ga na mest i 
vode 0,0; kakor černa vina delajo, pa tudi hitro onemorejo. Pred nekimi Jetrni sta v enim 
leti dva hlapca erl'rrm tal~imu ž'ganjarju na polj i 
konec vzela. Tako se po tistih krajih veliko 
takih žalostnih prigodh čuje, kako se enim u 
žganje v želodci vžge, drugi se od žganja obesi . 
tretji ob pamet pride, t. d. Povejte, ali ni to 

živa kuga za vboge ljudi . 

,Goli nid, nič drug'iba", pravi, spet pervi ; 
„vam se vse kiji zdi, kakor je .” — 


2'4 

Alj namest o.iterj a zdaj stari kontrolor besed o 
povzame , im) rnu odgovori : ,,e le hnji je j 
kakor vi mislite ino veste . Niste H 5e le videi , 

kako je pjan kočijaž te dva gospoda v strah , 
nevarnost ino škodo perpravil? Naj bi se o n 
vpjanil ne bil, bi še celo rebro ino roko im e 
In dan današen se kaj takiga pogosto pergodi. 
Rje je le en kraj v deželi, kjer bi pijancov ne 
bilo? Bamor človek pride, bo videl kterga p o 
cesti se loviti, alj clo v grabni alj luži ležati. 
Rje bi se pijanci ne kregali, tepli ino pobijal i 

Kolpo nesreče se po sveti za del pijanosti zgod i 
Koljkanj pogoregenj so bili že nemarni ino neprevidni pijanci krivi? To vse vino, .;e več pa 
žganje stori . Več ko se žganja po deželi popije . 
hujši je za ljudi. Z žganjam se sromaštvo in o 
hudobija razšira. Zato od leta do leta več zanikarni.h postopaé'ov, nadležnih tatov, ino razve 
. danih nečistnikov. Za to vsako leto več pankertov 
Meri, na slednje soseski pridejo na skerb . bo naj 
Jones alj juter nevarna bolezen deželo obji'še , p 
iegar alj griža , žganopivci bojo pervi, ki jih b o 
pobrala, ino žganje bo krivo, de se srnertna bole 
.zen po vsi skerbi ino perzadevanju vmetnl h 
zdravnikov ne bode dala vstavti, ker žganj e 
smerti pot perpravlja. Čuditi se je , de se gosposka toljkanj hudimu bolj ne vstavlja. Skerhno 

stavi derš;ava dosti potrebnih «'t-)'iš uboge, bolne 


no jetnike ; pa kaj ko se vbožtvo, bolezen uio 
hudóhlj-a ira, dokler se taberne n'Možijo. 

Kdor hoče vodo vstavti, mora vir zamašiti ." 

Vse po hiši je bilo med tem tiho, in() j e 
striga gospoda zvesto poslušalo ; oder je v 'Be s 

e večkrat perkimaje lija besede poterdil, 'itlo 
na zadnje rekel : „Oj! de bi vse res ne, bilo 

kakor ste povedali” ! 

In Nloric, ki mu nobena beseda odda ni , 
zdaj pravi : „e več ko 'tér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se 'ladja!, spet v svojo do-
mačo deželo nazaj priti ; pa v serce me ,sli , 
slišati zdaj , koljkanj hudiga se po nje šira, Alj 
verjemite mi , nič drugiga ni krivo toljk.anj '*pot a 
in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganj e 
po deželi napravta, kakor dobie'karija lakomnih 

~.)terjov.” 

',Ne zamerite", pravi na to oster , ,,de 'Vam 
kaj nasproti OoVern. Ne tajim scer, de je za

res dobičkarija nekterih oZterjov Mnogih ljud i 
nesreča, de je dosti jih, ki so veseli, veliko 
pijaneo' v imei, ki per njih švójo premoženje 
zapravljajo, de so tedaj oni hriv'i, cléš toljkanj 
hudobije po vsip krajih razlra ; pá ne le oni so , 

po katerih se žganje, v resniei strup, kako r 
1,iu vi pravic. po deželi množi iiio v slabo na . 


rado pride, "e drugih dosti je imenovati, so 
tega krivi ; pa raji vi govorte, gospod kontrolor ! 
hote holji povedali," 

Tako oker starirnn gospodu, ki je poprej 
govoril, spet besedo vnudi, ino Maric sam g a 
poprosi, naj de mu po.vé, od kod se je ne k 
slaba splošna na.vada, žganje pili, ene leta seru 
po deželi vterdi'la ? 

Kdo 2 gre, de 4anje kje, o 

do vam hočem to povedati", začn e 
on . .,Nekteri menijo, de je vojska to razvad o 

ti 

zasjala, kakor sploh njo vse hudobije krive delajo, pa saj hvala Bogu' že presej dolgo ljubi 
mir v deželi imamo, kaj borno vojsko dolžili ? ! 
Tudi okel-kje ali taherne same de jih je ravn o 

preveč, tega né storijo ; naj bi se danes vse odpoVedle, zato, e ,4devilo žgano -piveov manjši 
ne bo. Več je tega krivo, de se žganje velik o 
ceneji kakor vino dobi, ino de se tolpanj bilko 
napravi. Ne lev fabri'ltáh tildi po doma-,"

'ija h 
razne žita . vse ~te sadje lilo' dr' uge reči žfrejo, 


skorej vsaka reč žganico da, ktera potem 
zdravje poprej ko si človek misli, kali ino ostrupi.'- „Prav tudi pravi oštel-, de ne spravljaj o 
samo ti žganje v navado, ki ga žgejo alj prodajajo, temué' de je več drugih , ki z njirn ubog e 
ljudi napajajo, ino ravno z tem pogosto ob nji h 
zdravje, premoženje in poštenje spravijo. To 

so neki bogatini alj bahači , ki se za imenitnej-i o d 
drugih štejejo , pa so dostikrat nevedni kakor 
oni. Navado imajo, ptuje močne vina alj n a 
bolji izdelane žganice ino sladčice pred alj po 
kosilu, zjutrej alj zvečer jemati ino tudi drugi m 
ponujati ; dosti jih je med njimi, ki so raznih 
boljših žganic tako alj še bolj navajeni, kako r 
kmetje ino težaki svojiga vsakdajniga brinovc a 
alj ltrompirjovca. Zato pa tudi več del bolehajo 
ino neprenehanaa zdravniku duri odpirajo, in o 
tudi le slabe, nezdrave otroke imajo” ! 

,,Ino sravn tega , de so sami te napake navajeni, še druge na žganje vadijo, ker ga na

vadno svojim delavcam v pjačo lajajo. Naj imajo kosce alj mlatiče, perice alj ženjice, tak ji h 
z žganjarn napajajo. Naj jim kdo kaj pernes e 
alj kam nese , mu z njim pot plačujejo. lno v 
svoji nevednosti še menijo, de z žganjarn de-
Iavee bolj h delu spodbadajo. Iz perviga res 
j s l) ni'kolfio ok'ivi pa za več časa potem jih 


opadene, zaspane ino k delu neperpravne stori. 
Zrnirarn več ino hobi bo opravil v dnevu delavec, ki žganja ne pije, kakor pa žgano -pivo, 
Ta je kakor popoten, ki se z perv ;ga saleti ino 
druge zad pusti . kmalo pa op4a in zaostane . 

de mu naprej pridejo, ki zrnirarn eno mer o 
gredó." 

Neki krnet iz med gostov »a to pravi: ,.Res 
je to ; jez sarn sim se tega prepričal . Meri delavci, ki si z vodó alj z mlekarn žejo gasijo ,
več opravjo na dan kakor pet Žganopivcov. Zato 
jez tudi takih per hiši ne terpim ‘ Zganopive 

sebi ino svojim zapravlja, kako bo pa skerben 
drugim kaj perpravti" ? 
In kontrolor spet &lej pravi : „Naj bi vsak 
Iigni gospodar po vagina storil, kmalo bi se t a 

nesrečna razvada v deželi odpravlja, Dokler p a 
gospodarji, ki se za imenitne] tejejo, in cl o 

deželski in duhovsld gospodje alj vué'enild otro

kam, domačim ino ptujirn delavcam žganje da 
jejo, ino morde sami ti pivi vdani, jih še pohujš' ajo, ali se je po tem čuditi, de se tudi bornej i 
ljudje po njih razvadijo? Niso za ta del oni pervi 
ki ganski strup po deželi irajo?” 

,,Zapstonj bodo predgarji se trudli, zapstonj 

vučenihi vué'fli ino hudobneže svarili dokler vir 


vse hudobije ino pregre " nosti, nesrelo p;j,m

vo, narnreč, z besedo ino z izgledam zadu,
šiti bodo skerbelL Ravno tako zdravnik i 
so skerhni scen ino vučeni bolezni med 1,judmi 
preganjati. ino zdravje vterditi ; zapstonj pa 

njih trud in perzadevanje, dokler ne bodo n e 

samo bolni'kam temuč tudi zdravim trezn.(.,s t 
zvesto perporočali ino posebno pred strupni m 
žganjarn jih svarili, in per vsinz tenu ne gledal i 
toljkanj na svoj dobiček , kakor veliko več na sreč o 
ino tordno zdravje ljud'. , 

„,Pa tudi deželske gosposke bi morle k, temu 
z svojim postavami pompgati, Kakor ljude m 
'tak !udi deželi gotovo ni v prid, de ob nedeli h 
i'no praznikah v vsahimu koti, kjer 4/tersk o 
znamje vesi, godci ljudi na raj , ino ravno pote m 
-v pijanstvo vabijo. Ako se to brez dovolenja gosposke zgodi, naj bi zato ošterje prijela. „In 
prav. za prav, zakaj se nek žganju veči dacja n e 
nalaga? Dražeji ko bi bilo, manj hi ga pili , 
ker je pa nja cena tak majhna, si ga posebno 
borni ljudje namesto dragiga vina za pijačo iz 
volijo, in skorej bi rekel, de so oni rnorde na r 
manj krivi vsiga hudiga, kar iz njih hudobne 
razvade izvira . ” 

,,Očitno pa žganje ljudi zapravlive, nemarne 
in potem vboge naredi. ubožnost ino nevarnost 


2,9


jih dosti h tatvini , golfj ;no vse sorte krivičnosti in hudobiji nApelja. Menda ga rii hudodelzlika , koder bi si poprej ne bil z žganjarn serca 
(korajže) delal , preden se je na hudo delo podal. 
Bodi si tat alj ropar, vsaJ( navadno frakcij žganj a 
proj popije, pred de to svoje stori . Le barajte 
jetnike, več ko polovico jih je, de so pijanci. 
Iz taberne pot na ravnost v ječo petja. Dokler 
so taberne polne , se bojo tudi ječe polnile. In 
kdo je tega pervi kriv, kakor kter taberna m 
vrate odpira." 

Na to še en drugi gospod, (za komisarj a 
so ga imeli; besedo povza.rne, reka : ,,Verh 
vsiga tega e imamo eno postavo, ktera pjanc e 
pred treznim zagovarja ; hudo namreč v pijanosti storjeno ho manj ha.kigano, kakor pa v treznosti, ker pravijo : ni vedel , kaj je delal , Iver rt i 
biI per pameti! Ali ni hudo zadosti že, pame t 
zapiti, de potem, kakor neumna živina , ne v e 
kaj dela? — Ako hudodelnil<a pijanost ;zgovar

ja, kader v njej krade alj vhija, je vsaka kazen 
krivična naj bo mala alj ojstra, ki jo zaz svojo 
hudo delo prejme ; graja hi mu slišala za to 

de se je nespodobno vpjanil , druzga pa nič. 

V gorili Ameriki postava vse drugú' govori ; la m 

ni razločka alj je hudobnež bil pjan alj trezen , 
tam le gleclajo . na hudobijo ki jo je dopernesel . 


:i 

Ino men. , prav zdi ; zakaj človek je sani s i 
kriv, ako se pod neumno 'živino zaverie, vsa k 
se pijanosti ino kar iz nje pride, lehko sam ovarje. 
Trezen človek lehko vidi ino ve, de se v nevarnost poda, ako se vpjani, zapravlive jigre, nesramnosti, tepenja olj vhijanja ino več drugig a 
hudiga se kriviga storiti ; on lehko naprej premisli, de tudi njega kakor druge, pijanost v 

hudo djanje, v špot in sramoto, v ječo ino ob 
glavo spravili more ; in ako veiider pamet zapij e 
kako bi ga to isgovarjalo" ? — Take marne so 
neki dolgo v noč med seboj Lmeli, e potezi] 
ko sva z Noricam spat odjWaa --

Kako čudno se ljudje spoznajo . 

ugo jutro zgodej odrineva ; poprej 

e svojiga nesrečnega kočijaža objiševa ino 
milo obdarujeva. Silno je bil ganjen, ino velkobart vaji je za zamero prosil, de se je nam a 
za del nja pijanosti taka pergodila . Obljubil je , 
dokler bo živ svoje ob:éutlive nesreče ne pozabiti, vino ino žganje pa, ki sta njemu nje kriv a 
bila, na vselej pustiti. Ali je mož beseda osta l 
jez ne vem? 


Jez spremim svojiga pajdaša še do perviga 
mestica ; tam pa se morva ločiti vsak na svoj 
dom, Moric na desno jez pa na levo. Prijatla 
ostati si obljubva ino objiskati se, kteri holj b i 
na drugiga plat zaji'el ° Serčno se še objamev a 
;no greva narazen. 

Dostikrat potem sim zmislil na ljubezniv a 
IVIorica, kakor tudi na žalostno pergoclbo z nj a 

očetam ino nevesto. Pravil sim tudi doma od 
njih svoji ženi no hčerki ; ia~o večkrat mi je n a 
misel pri lo, mu pisati, kako se e kaj počuti . 
pa bal sim se, stare rane mu ponoviti, alj de 
bi ne bil svojo radovednost na prodaj nosil, zvedeti koljkanj bi se mu že bila skrivnost od nja 

zaročene razjasnila? V tem je eno leto preteklo. 
Za toljkanj 6~ in ker tudi on meni nič pisa l 
ni, se mi je že neperpravno zdelo, pisati mu , 
posebno ker e vedel nisim alj je na Roro 
~kim ino pa kje? 

Pretečeno poletje s imel na Štajerski m 
nekaj opravti. Vzel sim za kratek čas svojo žen o 
z seboj , ki je še le pred kratkim bila ozdravla . 
V nekim mestici na štajerskim že, v taberni , 
kjer čez noč ostaneva, narajrna moja žena iz 
gostivnice v travno jizbico, kjer so pridne šivn e 

bile. Precej časa per njih ostane, po tem pa 


32 
k meni nazaj pride reko č aj bi ti te ivile 
vidi] !, .Ew4 njih je toljkani de e jez `s i 
ženske vid la isim ." Smej' jez njenim bese-

dam zm'::t,ulim , rekoč : Raj, a se nič ne bojiš , 
de bi torka lepota zvestobi tvojiga moža nevarna 
bila"? 

V tem pride ma.rliva ošterl(a k nama, ino 
moja ženka od nje berž' po zali živili liozveduje . 

„Aj srotle je- pravi o:,terl(a, „ne premor e 
drugiga, kakor kar na sebi ima, Iwmej #cle se 
preživi . Pa bi že bila kliko preskerhlena, naj 
bi goska previsolw ne bila letela ; prav lehko bi 

se že bila omožila ta čas ,'1(ar je tu. Ta le mesar, moj sdsed, bi jo bil-rad vzel, a4 pa tare 

e uni kravar 61aeunar Imata eden ko drug i 
lepe reči. Pa e 1 hoda- ne bo se ji več tak a 
naklučh. Je že več ko pol leta, ka p• je mesar 
drugo vzel . Alj reči pa moram, kar je res : 
dekle je pridno no berzno (verlo), zna dobr o 
šivati ino tikati, ino pravijo, de travno nemšl(iga tudi IaJl<o neka' zasL?pi,.' 

pa je dolina” pobara moja žena . 
,,Na Roro'3khn nekje",, pravi o .''terl<a . 
Vzamem jo v čas;h z drugimi v ;,ter o. 

Scer p~exneki stari perici v spodnih uljsiea h 

stanuje, tik kovača. Ml

ina Kumer ji pravijo ; 


v-Me se pa prav kakor žlahtna gospdié'na. Od. 
nje se nič prav né zvé, pa he vem, kaj bi si 
mislila od nje. Ljudje vse sorte govorijo, pa 

že nočem hudih jezikov pslu;';ati. Raj je meni 
mar, naj bo res alj ne de je nekdo imenite n 

gospod. jo zapeljal, potlej pa zapustil . 

„Jez bi jo vondér red viclxl• pr~avim oketki
,clo ako je Ror4*ica .”


N&i to o's'terka odide, midva pa z Ženoj k 
šivilam greva, ino koralo se ona z njimi v marn 
poda. In za res je bila nar mlajši od njih , 
dekle okolj 20 let, toljkanj 1e, a, kakor jo j e 
moja žena hvalila. Jez sim sé zavzel nad njenim 
bistrim obrazam, na katerim so se znamnj e 

vidle skrivne otožnosti, brede namreč ličke. 
Njeni. lasje, rumeni kakor zlato, so bili v ved e 
kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi . 
katero je dekle vedno v ~je délo vklonjeno 
imeli. De se je z&ivno na vol kinetgko nosila , 
kar se, jli' nič prav prileglo se je vonder n a 

pogled lehhó vidil prelep() ravni njeni 
ras:t, in zložena permera njenih krepkih udov . 
Rad hi bril njeni mah') pa védno ;te le line 
dve odgovarjati pústila. Moja Žéfta jih pobara , 
ali hi vse -v. mestici bile doma ? 

starejši od njih odgovori : ,,idve sve 

esta ~ ta pa (ter na rumedoglavko pokaie) 
3 


jc ° Roroš'kiga." „Tak sva si, rojaka, re(erf 
jez na to ; „iz katerga kraja si pa , dektin'” ? 

In; dekle' se' še bolj v svojo delo vhlone e 

bi 'se ji rudečica ne vidla, ki jo je v tem v lic e 

ino rahlo pravi : „Moji stargi niso bili 
iz enga kraja.” Ravno sim hotel še dléj jo izpraovat, kar ji starejši:,,4ivila reče : „Mina! daj 
mi svoje škarje” ! 

Mina! — pravim sam per sebi , ino Kumer 
kakor je &keliha povedla, — bi ne mogla t a 
Mina rnojiga prijatla Njorka biti? Debelo se z 

ienoj v tem pogledava, kakor bi ene misli bil a 

ino e en časek deklino spregledujeva, krpal o 
pa šivne popustiva, de M se čez to bolj na tenk o 
zmenila. Ko prideva v slanico, ktera nama je 
hita odketzapa, pravi ona : ,,Ali je dekla na za res, 
Mina Kumer ,. alj Moricova Mina Rurni? to morava zdaj zvedeli, naj bo kakor rado .‘ Na tihi m 
to pozvedvati skleneva, in() aho je za res Moricova Mina, jo pregovoriti, de biti nama šla,, 
ino doma bila pomočnica moje gene ino hčere 
tovaršica ; povedati ji pa nič še zdaj, de Moric a 
Travna poznava . Beri se napravim v mesto'y v 

hišo stare perice, per kateri je dekle stanovalo. 

Ker pa starke doma ni bilo, ino nje perčakat i 
dolgo nisim mogel, grem k mestnimu poglavarju ter od njega za gotovo izvem, d.e je zal a 
kiv ;.!n Miina Humi . 


3;i 

Veselo dirjam v tabel no nazaj, naglo svoji 
i/eni to novico povedat ; pa kako sim se zavzel 
najti jo v naj ini stam. ci z Minoj, ter meni naproti klicati : Mina Humi se je dala pregovoriti , 
de bo, kakor želiva , z nama šla ; pa en den dalej 

morava za njeni del tu ostati, de si svoje' reč i 
pospravi. 

Na to ji je,z pravim, de me prav veseli, de 

hoče z ',,tnojj hčeroj vkup moji skoz bolehni go 
spodnji h pomoči biti. — Zvesto me posluša 
ino sromoi'livo pred se gleda .i po tem, pa z svojim svetlo sivim očrni me pogleda , ino kakor bi 

se za mojo vnudbo zahvaliti hotla,zodovoljn o 

se nasmeji, rekoč : ,,Alj le preveč od mene 
vupate! Sama ne vem, z čem sim si zasluzita , 

'

de< vi kakor vaja žena od meri-e toljl<anj dobriga 
mislite. Perzadevala pa si 'bom', koljkor mi b o 

mogoče, de 'hote zadovoljni z menoj, ker va m 

.zdaj hvalo vem, de me' z seboj iz' tega kraja 
vzamete kjer se že tromej vidim več: 

Kakor smo se pomovorili, se en dan v mestici ostanemo in drugo jutro se Mirla z nama 
naravnost darilo pero . — 


S.
Vse je zapravil; se ée obesil l
Na poti se Judje med seboj v treh dneh 
soznanijo , kakor drugej v treh tednih . 

Tako sva tudi midva Mini kmalo iz serca dobr a 
bila, ino vidlo se je, de bi tudi ona naji rada 
imela. Njena skrivna Žalost jo seer ni zapustil a 
vonder je že raji ino odkritoserčno govoriti 
začela. e niko!jko vesela je v mes kterolwat 
bila. Ko pa čez mejo na domačo deželo pride 
mo ; se* je na tihim posolzila ali od veselj a 
ialosti ne ve . 

V kratkim je bila Mina per nas kakor doma . 

n,ojo-bke.o ste si serčne prija.dice bile, 
mWya, sva jo, kakor svojo dete imela. Ker srno 
ji vodno toljkanjx dobri lili , nam je-zadnič sam a 
skrivnost svoio iaost'i odkrila , ktera jp jo aepre 
nehama topila. 

spoznp,m", pravi dan vsa 
objokana, ,de bi nehvaležna bili,, vanr kaj 

zamolčati. Povedati vam hočem vzrok svoje 
žalosti , de bi kaj ne mislili de kaj hudiga n a 
vesti imam. uboga sirota sim , ino vupam , de 
me ne bodete zavérgli, ali vam ravno vse po


t7 

vem, kakor tekli() mi tudi stane.' Na to'nittti 
začne perpovedvati, rekoč : ,,Moja ljuba mati so 
mi zgodej odtnerlL Bog jim daj dobro! naj bi 
jez z njimi bila! Pa boja volja je modrejši ino 
holjši kakor moja. Néha pridna iena, ki so jo 

moj oče po materni smerti za gospodinjo najeli , 

Cio materno za me skerheja . Per njej so mi 

otročje leta srečno pa le prehitro pretekle. Komej' sim petnajsto' le'to dopolnila, so oče gospodinjo odpravli ino ]išvanje meni izročili . e 
tahrat so mi oče dostikrat pravili od slabile; časov , 
ino kako poti.ebno je za ta del, potro;kov se 
zogibati. Pa ravno toliko se ni potratilo, in t:1e 
hi si oče bili kaj odrekli, tudi nisirn vidla . Ali 
sim pa jez se česar tvegati botla, kar se mi j e 
nepotrebno zdelo, mi niso dopustili, rekoč : Ti. 

ne zaé"ná na pravim kraji stiskati ; ker smo dosehmal bolj imenitno morarno zanaprej , 

drugaé hi mi kaj ljudje rre vsipali več. 
` 

„Moj oče so namreč z iitam ino vinarn barantali ; lepo hišo per verH krneti so imeli. Trav-laike ino njive pa so vse po malim poprodali , 

de hi svoje premoienje bolj v harantijo obernili. 

erčno dobri, so bfii, ino v tovargiiji zmi'ram 

veseli. Vso jih je rado imelo, razen nekiga 
soseda, Travna po imeni, ki je tudi z iitam 
'no vinarn barantal pa iz sovrai'ne nevoMivost 


nam dosti 'aliga storil kr so oče le preveč 
k sercu vzeli." 

„Tor je tudi mene dosti'l(rat .vi"alllo. Zve ta

krat niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko 
jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno 
iiveli ; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala, kam o 
jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj 
hi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde jih bila, še otela . Pa 
meni se njih bolehanjei nevarno zdelo,,, jno 
mladimu zdravniku sim se za dober svet ge po

mehvala, ker je še le iz o1e prišel bil. 

„Kaj 1)4' toljkanj žalovala čez to”, jo pot '

o

lak'i v mes mdja Žena ; „tenko teiko bi bila' ti 

svojigá dohrlga' očeta smerti otela , ker jim j e 
bila že od Boga namenjena .” 

In idihl:ráje pravi Mina na to : "Bog-, mesite 

jih je iz sveta poklical"? — Zalostno z glav o 
odkima ;no reče, dalej : ,,Iz perviga res se mi 
niso toljko slabi 'zdeli ; le de .slab' 'elodee io~ajo , 
. so Že dolgo 'tožili. Tič jim ni pr'av 'lino dišal 

o tudi vsiga' od kraja niso smeli jesti
. De bi kaj 

Ioej jedli so navadno pred kosi'lam kak 

i pelinovca j ktere žganice popili

; ravno tako 

vsako jdtro na te,,š'e JU) je dostikrat; hudi 
kašelj ;no davit,' de e je bila groza. ,,P<;-:


m3bno d'obro so se pvčutáli , aha so o poldan' ir')'ó 
-zveé'er kaki glai dobriga vi''ilajiIi. Mladi zdrav

nik, 'od kateriga sim pravila, mi je pergovarjal , 

,

očetu vse mame reči perkrivati, katere so ne 

kaj let že za slab ,želod'ec' jemali. Za modrijana 
sim ga imela, ino se mu smejala. Cez nekaj let 
mi je nja svet zupet na misel pri pel, 'pa morile 

prepozno . Pa tudi oče niso hodi od zdrav1)ikov kaj ' slišati , posebno pai#e od tega ne, od 
hterga pravim, ker — je bit sin soseda 
Travna. 

Sledne besede, je Mina bolj rahlo <izrekla , 
ino v tem se od nas proti oko; obernila ; pa za vratam se ji je znala rudee'iea, ki njo je bila obletela. 

(ez nekaj časa e le .dale] pravi : »Kakor 
drugi ljudje so ' tudi oče začeli za malo juino 
vino, piti , k potrebe , ker so imeli vedno ,skerbi 

nikob se niso preveč napili , le bolj veseli so 

'

bili p'o njim, ino tako rekoč v novo so oživeli. 
Pa krhalo se mi je zdelo, de so bili bolj pozah' 
de svojih reči niso več tako bistro prev'idl i 
in() de so oh vso svojo moč prišli, de so ravno 

v nar bolA,h, kome, ;per petdesetih letih bili.,, 

»Njih' 'vp .defia moč me je začela slterheti , 
tóljkanj več, ker so jim že tudi roke se tresle . 
Oni 'a so se -veli, kahor de hi jim nič ne 


ttjaio ter so po svojih poslih ino potah po navadno hodili. Le pedofili so se , de ne morejo 
spat, ker jini hude senje nadlegvajo. Emah 

pa so začeli tudi po dnevi čudne reči rnarnvati 
sosebno zvečer o mráki.' Zdaj so vidli ljudi 
okolj sebe , kteri.b, ni bilo alj zvali po hi"4'i (*olj 
laziti, alj pa, -do po''aO;', Po dnevi 

so vitji; svoje greh, v spanji, pa sodni dg,n., Jez 
sira se bala,. de jim ho ob pamet. Jez sim j h 
nagovarjala , in prosila , de1?i po, kteriga zdravniha poslali, pa vse zapstonj. Zadnič sim sama 
prav modriga zdravnika v bfinim tergi posvetvala , kteri mi je na ravnost povedal , de so jim 

znočne pijače žlahtno zdravje zaterle .E‘ 

„Pa še ni bilo vse nesreče konec; k'e huj'iga 
kaj sim moda dočakati, Huda razvada je očeta 
v barantii hrezskerhne ino nemarne nap' ravila,, v 
svoji slabosti so ktero potrebno reč pozabili alj 
spregledali, brez prevdarka dnarje najemali , 
4olkikov pa ne plaé'vali, ; ino tako je na enkrat 
vsa nesreča nas objišla. a---- Romei si jo vupam 
povedati.” 

,,Nekiga dne, ker sim ravno očeta iz daln e 
poti Perčq4,oNala soSdo,vW04kt-ca vsa obdivjana 
h meni perleil; Že dolgo se mi jezd~lo, de 
ne oj koJeha, ino y~„é'hrot' sim jo objokaAo ,:Wla. 


Zdaj mi pove : de mora oa 4ile; naj bi ji ez 
pomagala, ker je zapeljana ino e blizu na po

rodu, ino moj oče hi bili tega, krivi . Silno 
sim se nad njenim besedam zavzela, ino ji nisi m 
verjela. Za hudobno, obreldivo stvar sim j o 

mela in zangvaje ji njeno hudobijo očitala. Ona 
pa hesedce ne zine, le plaha no joka ino gre o d 
hiše." 

„Na večer pridejo oče iz pota damo. Hotla 

sim jim praviti, kar je pergodilo. Oni pa so 

brili' jezovi vi'deti, ino mi velevajo molčati. e 

večerjati naejo temu'” hude volje polni gredo 
v svojo slanico ; jez jim posvetim ino Iuč pustim 
oni pa se hitro zaklenejo. .Ni dobriga iz tega 

', i je priglo kakor sim

eakmvala , pa e hč nisim per 

mislila. ez nekaj ur jih slišim po helnarei 
(natakarci) klicati. Hitro po stopnjah Otengah) 
k njim letim, ino ker jih samih najdem, ji m 
pravim, de je pobegn'ila ino jim vse drugo ge, 
povem. Oni pa stermo pred se gledajo, ino niz 

ne rečejo ; po tem vstanejo, ino z oterpnjeni'rn, 
pogledam kakor bi po'asti vidri , po jizhi hodijo. 
.Na to e tri druge 14'i prižgejo,igo »la",Ro> 
dnarev pred me no. mizo ver. ejo, relm4 : Na 
ti, Mina! Sledno kar imam ti dam. Saj e to, 
n moje, e o sim veruj noja Jez siru na 
tti. Dvakrat ve sim dolé~e.n , kakor,premorem.. 


'Tu, poglej sama v bukve ! Za vzemi Mina! te 
dnarje ino skerbi de k dobrim ljudem prideš . si 
boš" že pomagala po sveti, saj si 'se kaj navu61a." 

slišati sim ; bila vsa obdrevenela ; de 
se, jim blodi, :-sirr!, menila. Naglama pogledam 

v odperte ''njih računske bukve, 'ter vidim izleči k 
premoženja ino dolgov. Žalostno ostermim, inči 
zmirarn mislim , de so se bili kaj zarajtali. --
Oni pa. nji le zmiraln rna'no z dnorjami ponujajo. :Jez jo odrinem reko.é' ;, Lju'bi. oče! najte 
rji, de pošteno ravnava, kakor deti se ptujga 
blaga lotila! — Prav ilma';, mi rečejo , in() z zapertim' očmi se vsed,ejo. , Na to pa pravijo : Bog 
me hudo objiskuje . Teku ,grele imam na sohi 
naj tudi mežim , vidim hudiče pred seboj ,. 
na mojo ,du:4o čakajo.- Vidiš ga tu? pa drugiga 
tam? — Jez strašne smertne teave terpim ! 
Pojdi,, pop-usti, m+ , 3pa! Ti ne~ vse , hpljka 
ljudi sim nesrečnih . storil, ker sim zdaj njih 

kriv. Vse .b4' z-vedla, ker me bodo to

'no mamina tildi molčala ne bo" ! 

,,Vse to so zmešana govorili. Prosila sim 

jih, de bi se k počltlm vlegli . , Pa brez debi 
vedla zakaj , se A'a<ztogotijo, me skoz vratc sunejo , 

ino se zaklenejo. Joka'je grem svojo jizbc , 
in naproti mi pride hlapec, bled kakor, smert , 
sna mi pravi z straham, de je sosedova kelnar« 


t3 

o sta v vodo ''skočila. , ejo scerjiejo, pa 
teko jo bodo oteli, ker je'sila t''er~a. Strah 
,ino,groza me spre'ide :.a, mislila' sim, kaki po t 
'bo naši hiši , vinc greva10 me je, de sim z vbógo 

deklino tako terdo ravnala. Dolgo še spregovoriti, nisim bila v stan ; sem in tje sirn se vila. 
Zadnič pok'ljer'n hlapca jo pomagat: iji'skat ino 
()tet. Jez 1)a na kolene padem, pa od straha 
nisirn mogla moli Dolj s vernem kakor,po

.3 

,hita,: Proti ,polnoči-pride hlapec povedat, de s e 
ne , vupajo v te' ni nje daleji jiskati . Vsi dorriači 
so' bili per meni : ino sli oplašeni ino Kobjokani 

rit prosijo, , de bi se k počitku podala. Vso 
noč per meni čuti so mi obljubili . lú grem res 
v,svojo spavnico, ne de bi bila zaspala, ternuč 
de bi bila sama." „Nisim vstane' dopovedati , loka 
mi je tisto strašno noč bilo per serci. En čas 
sim—molila, ino spet hriclke solze toé'ila.. Nad 
mojo spavrrizo,'je bila očetova stanica . , Zdelo se 
'mi' je v časih, de so gor ii)"dolj hodili. Kader 
halj je kaj zatrualo , sim' odskočila ; ' de' sim se 
vsa tresla, ino de mi je sape zmenkalo,. Še, zdaj 
ne vem, kako mi je bilo mogo'éd tisto noč prekiveti,” 

.,,Romej se začne rholjko svitati, čaje .rad 
oboi v, očetovi ,jizbi nekaj teildga pasti. Na 
glas zavpijem ter poskočim .pa ',od straha pre


mag'ana nazaj padem Strašne reči so mi kakor 
pošasti po misli hodile. I- er je bilo scer vse tiho , 
so ljudje slišali zgorej pasti, mene pa zavpiti. 

Pridejo k meni pogledat, ali bi se mi bilo kaj 
-pergodilo. Dolgo smo se posvetva.li, ali bi šli 

gor k očetu gledat alj ne . Vonder grerno. Pa 
duri so bile še od znotrej zaklenjene. 31i terkanlo in() kiié'emo, pa nobenga oglasa. Na mojo 
besedo hlapec Idu'éeneo z sekiroj odterga. Vsi 
gremo v jizbo ; , jez nagloma k očetovi pastel i 
letim, pa še dotelmiJ'i se nje niso. Na enkrat 
vsi z enim glasam zavijejo ; jez se ogledam, in o 
kaj strúnlga vidim! — Na. steni en človek vesi 
z e'ernkasti'rn neznanim obrazarn . pod nja nog_ami ena mizica overi'ena Ieil, nesrečen moj 
oče so se ohesli, 

',Od straha ino groze se v beg podam, z 
oterpnjenim seream po stopnjah letim, sam a 
nisi'm vedla, kaj delam ; hitro poberem v kup 
nekaj svoje obleke, in z njo dirjam kakor nora 
Alj v senjah po polji na ravnost 'naprej brez 

siga prevdarka. Tolpo vem, de me je nek' 
star ko'é'ijaŽ na velki cesti ogovoril, ino na svoj 
,voz posadil . Zavedla se nisim nič ; morde sir 
omedlela. Pozno po dnevi še le siru iz teŽkiga 
spanja se zdramla, ker me je star koé'ijai v neki 
vresi h kositi budil. 


.,Za ves svet bi ne bila ve, damo k la. Raj 

bi bila tudi počela doma, kjer je vse' premoženj e 
dolžini!~ zapadlo? kjer me je sram bilo, čl() ; 
reka pogledati. En; bi me bili zasramvaH , 
drug; omilovali, vsi h pa bi bila 'groza nesrečne 
pergodbe z helnarco , ino strašne srnerti rnojig a 
očeta. Zalostno je biti zapušeni siroti , pa zrav n 

očeta z nesré,noj smertjo zgubiti, toljke 
zalosti dopovedati ni." 

„Sreča moja je brez vupanja za ves ča s 
mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga 
prijatla, zvestiga tovar'a od mladih nog, rnladene'a, ki je tisti čas na l3uneji bil, sina našiga 
soseda. Ali kak je bil v stan le 7misli:ti na 
hčer nesrečniga Movéka, ki ni le na kant bil 
prišel , temuč si še sam živlenje vzel, že za del 
svoiiga dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob 

ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim serca m 

u slovo pisala. Sama sim zdaj hib , in se 

n'isim vedla kamo podati. Z ko+ijai'am prideva 
na štajersko ; v neki taberni za strežavnico alj 
helnarco v službo stopim ; &z pol leta pa j o 
zupet, zapustiti moram, ker so me nespodobno 
imeli. Fina dobra tovari'ca me je k vbogi perici 
v mestice priporoé''ila, kjer ste me šivih) našl e 
in dohrotlivo z seboj vzeli .” 


»Zdaj srn vam vso svojo nesrečo povedala , 
zamogala nisirn niČ, naj bi me, tud i 

zopet zapodili, vas za ta del manj ljubila, rte 
bom. Gotovo si moj dober nesrečen oče nikdar 
niso domglovali, de nagnenje pjanosti njih, in 
mene bo tak daleČ perpeljalo! — Nesreča je moj 
del, pa sama si nje kriva .nisim ; Bog mi jo je 
nalokil. On me vboge sirote ne bo zapustil , , naj , 
me cel svet zapusti.'" ,Solzejo polijejo, <ne> 
mora d'lj govoriti . 

Stari prijateli lilo ~ star 'dinar. 

serce ganjeni smo ,jo poshuUi; v 'o 
zdaj ostopimo, in jo objem'áje perzadeva' rilo ; 
ljubeznivo vto' laiitL Prav je 'Min*" rAl' , naj bi 
bil njeni oče vse na‘stop~e previdilx , iz n~

ia 

ino zadng ;z p'ot'rebe mopija'é ' izvirajo ,
mahoma hi se pni bil goto'vo 'odr
pa jih'je se, bi v žganji nedolžno veselje ji ejo ,


,

pa ne'pomis' lijo , de ravno z tem truplo in duo' 
slabijo , svojo premoženje, savne sebe ;no svoje 

v gotovo nesrečo spravljajo . 


Sklenila sva z 'moči

.'eno za. Mino po vsi 

sherbeti. De je v svojim- sercu na tihim če, 

ravno brez vsipanja e zmiram na svojiga nek

dajniga tovarna mislila, se je očitno v"idlo . Pa,, 

druga je bila, ali fe,, kaj -Meric Travn na- vbogo 
Mino spomni? ali je morebit e drugo vzel? ali 
je še doma, ali pa je že nazaj na Dtmej W ? 
Še vedli prav nismo, ali je še uflv alj ne ? 

Zal mi je bilo, de nm nisirn nikolj pisal ; sani 
zdaj h njemu iti sim sklenil, de hi bolj na tenko 
vse od njega zvedel. Mina pa nič ni imela 
vedeti. "(malo dam napreči, in se odpeljani . 
Drugi dan e pridem do kraja, kjer sta bil a 
Morie ino Mina doma.. Poletni čas je bilo', neki 
lep popoldan. Ljudje so na polji delali. Jez, 
stopim iz voza, ino rečem naprejpeljati . de M 
bil malo poprej zvedil, ali ni moi-de moja po t 

zapeto nj . Perviga per poti ogovoAm . razeapaniga kmeta, ki je na gnojne vile sp naslanjal 
ter za mojim vozam zijal. Pobaram ga, ali je 
e zdravnik Travn v tergi? zabuhlim, bledim 
svojim obrazam me zijak c'n čas bedasto gleda , 
po tem po časi-moje besede ponóvi , ter perstavi : 

,,Ne zamerte mi, gospod! dozdej ga e ni zlodej 
vzel ljudoderea.‘,‘ -- Jez se zavzamem nad njo 
odgovorim , ino,ga dalej po zdra-v:nihu poprašr~jerr ; ,pa ,vse narobe ;no le malo kaj prida mi 
je od, njega pravil . To me je v serce ulilo


kako bi se bil rntgel Morje v kratkim tak spr e 
meniti! In vorider sim jih dosti poznal, ki s o 
se ',bili enako zvergli. Vhoga Mina! sim mislil 
sam per sebi. — Grem naprej ino dojidem star o 
ženo, ki je z korbo na glavi tudi v terg šla. Tudi 
njo poharám po Zorici ; „hote ga najšli doma , 
na;i'ga{ očeta”, mi pravi. 

za očeta ga imate, zakaj pa"? haram 
dalej. 3"pravici", mi' reče; »dober ino pošten 
moi'ek je núimu kraju e k velikirnu pridu ." 

To me- zopet ocUah. Zgovorno mi hahea 
p poti še pove, deli« materi svoji stanuje, d 
še ni zaroé'en ; de na veliko premoi'enja, d e 
vbogirn rad pomaga ; de za vdove ino sirote p o 

očetovo skerM, ino do ga vse okolj v časti ima . 
V tem prideva hlik'ej terga, In ona mi zdaj n a 
desno od ceste v sredi lepi'ga verta čedno hgo 
pokaže, ter pr-avi : „tam je Noric doma”! Na 
ravnost grem taj. Na lopi mi pride stara čedno 
oblečena gospa prijazno naproti, za moteti 

zdravnika sim jo imel, ino nis'itá se motil. 
Pobaram jo po dnu , ino ona me rada k' njem u 
polja. Ravno je nekaj pisal ; beri pa vstane , 
stopi naproti ino me krhalo, spozna. Serčno me 
je' sprejel. PraVim mu, de: sim v opravkih napoti 'II de sim per ti perloi'nóSti pr'gel iz sta


49 

riga znanja ga ohjiskat. On in» lija mati me 
permorata, nekaj dni per njima ostati. Beri 
po's'leta v taherno po moje reči. 

Bil je Moric kakor poprej še zmi.ram verli 
korenjak ; pa e vselj mu je neko znamnje otoinosil na obrazu zaostalo. „No kaj kaj po

čnete”? ga vprašam. „Rar morem”, mi pravi 
',dela xni nikdar ne zmenka." 

,Raj pa kaj Mina" ga tiaram dalej . 

In on z ramami pomigne, in kakor bi m u 

bilo za njo malo več mar od drugih, celo mlačn o 
pravi : ,,Bog ve, kalno je prišla ? nesramno smer t 
svoji ga očeta si je preveč k serci vzela. Bil je 
goljuf, vdove in sirote in svoje nar boljši prijatl e 
je goljufal, potem neko vbogo deklo zapeljal, de 
je obvupala ino se otopila, na sledne se je sa m 
obesil, de je raheljna dela rešil . Polovico dolgov niso poplačali z tem, kar je zapustil. Hišo 
in vse so popro<dali ; pa ;e ona je bila prekleta , 
ker je pred poldrugim letam čisto zgorela . Zdaj 
je spet nova postavljena , pa že ima treldga' posednika. Mina je vsmilenja vredna ; skerhno 

sim po njej, po novicah, pozvedoval , pa vs e 
zapstonj. Pravili so mi nekteri od dekline, d e 

je listi čas na Štajersko neham, Mizo Ptujiga' 


50' 

pa mlaj nimam sluha ne duha od nje. LeUo 
bi bil za' puk'eni siroti saj nikoljko k pomoči . Iso 
sim bil iz Duneja damo prišel , je Že dva mesca 
bila od tod. Takrat, ravno po smerti svojiga 

sin mater preveč žalostnih ngil, ino pa 
preveliko reči za očetom poravnati hnel, de m i 
ni bilo rnogoč '

é, de hi bil sam šel po nji pozvedovat takrat bi j'o bil rnorde še najMI." 

„Se pa še lepko perrneri”, pravim jez na to , 
de siroto kje znajdete, de jo ravno dosehma l 
z vsim perzadevanjam niste mogli zvediti. Pa 
veseli me, de saj vas zdraviga ia nikoljko bolj 

džaleniga najdem, kakor sva se pervobar t 
snidita. Sami morate zdaj spoznat; , de je čas 
za res nar boljši zdravnik. In tudi vaja rnaii 

'nl''zdaj e celo odŽalvani ino , bi rekel, ve

s', ,.

eljU jvidjo, kakor pa vi." 

3> 1-lv,,, ,

ala Bogu"! reče Moric ; ,.pa ko sim 13 
gel so za smert fežalL Prav. prav bal sim se 
deom trdi n' later zgubil . Tke so oče tak naglo 
smert storili božji Žlak jih je eno roč oblete l 

, 
in zjutrej jih, e le kornej petred let starih 
xnertvih najdejo — to, posebno pa zvedeti, d e 
so sami si svoje nagle smerti bili krivi , je mater toljko prevzelo , de bi bili sami skorej vmerli ." 

so si bili krivi hoijiga žiaha? kako 
pa"? pobaram jez zdravnika. 


a$o ga", mi da na odgovor ; ',kakor jé 
dan dan4"en sploh navada . Se e kaj véste spomniti, kaj sva se pogovarjala „ko sva yktlp popo 
vala” ? 

„Nisim ;e pozabil ne”, rečem je& ;, "od tiste 
dobe le malo vina, pa toljkanj več vode pijem 
Ž'ganju sim pa celo slovo ,~al, ,atq sim pa tudi 
zdrav, I~.akor riba, ino mislim de e zanaprej 
bom ; za to-vam hvalo vem." 

„Naj hi bili moj oče storili, kakor vi , 
zdaj hi lehko i"iveli”, pravi ialostno Molle na to , 
ino mi začne vse od kraja perpovedvati . 

10.
Kdor prevečppoe. 

not-kov o-e je bil r je Morit. ml 

pravil, vedno po'Aten in , pameten moi, V totar-

Zi; kaki glai' vina piti.,,, je .bi vajen, pa čez maso 

,ni pil. l nikdar,

K večimu,.ga je v časih, hal;or 

pravijo, eno majo 4oiil . Pj~niga oh,odeWni viA 
dobil jez časama ;40 pog:os,tob posebno 
kader je na gostijah po ,dve, po tri sorte ,vina 


Marveč mu je škodovala nja navada, ' de 
je v tovagiji., drugih teža-nov vsaki ljubi veee 
zdaj v etii 'zdaj v drugi ,hiši za kratek é'az vin o 

alj ol pil ino v mes so tudi igrali . Tam se mu j e 
rado zgodilo, de ga je pogosto vjel. ~enovl~e 
alj 'l<ter'e druge močne pije je malo kdaj pokusili. 

Lehko bi bil priden moisek dolgo še živel , 
naj bil per ti navadi ostal, de ravno ni bila 
nja zdravju brez vse škode. Vino k jedi po meri 
Kiti , je zdravo ino dajan moč ; za Mejo kakor voda , 
pa se ne sme piti . Vsako vino ne gasi, le več; 
Nejo dela . Le nesrečniiga Žganja naj se bil 
varval . Pa kakor drugim pivcarn se je tud i 
njemu zgodilo. Rdor ga rad pije, večkrat po,
zable pije ino ne pomisli, kdaj mu je dosti. 
Vsak dan ga nikoljko v glavo dobiti mu čez nekaj 
let ni dobro storilo. Pogosto se je slab ino k 
delu neperpraven ohé'utfi ; v lice je začel bledeti 
ino od daleč se mu je vedla neka slabost. Ve& 
krat je bil toifiv, alj saj ne več tako vesa kako r 
nekdaj. , po dnevi je bil rad zaspan, 'in pertohl 
se je pa sam ) de po noči le malo ino nie' > kaj 
dobro ne spi. On je mislil , de to starost dela , 
nja Mena pa je menila, de to' pride od dela in o 
skerh'i. še sama mu je dostikrat čez dan, de 
bi se nikoljko poiivil , en glažek posebno dohr ilg& 
prillnesla. To je bilo za lija strup-, ker se Jebil 


'tega ,naadH. D.Ider je il ganjica v njemu kuhala 
je bil' .e"erstov lmlo pa je po;prej'tia siabo' t '& 
napadla. 

„-Slednič so si bili mati v sl<erhi za deta” 
pravi'. Moric dalej ; „bali so se,' de se' pger nji h 
ktera bolezen nabira. Mati poMejo po zdravni'lrá ; ase pa se jim smejij'o . :bolni, kakor ljudi 
pravijo , prav za'' prav res niso bili ; pa'v:onder 
jih je smert ° Že zalezvala, de si ravno tega, m l 

-

slin' niso. Jeli so to,iovati de se nič po redi r 
očedijo , de kmalu so sapert, ino spet jih gonl , 
črevo tedaj jim je ' e bilo zbolelo in oslabelo . 
Zdravnik jim nar boljši zdravilo svet-je, namre 
vodo,i,č,Mati so silno ,skerheli , de hi ga , bili bogati. Še večerne vinske tovagije so o'éo, materi 
za ljub popustili . In vonder ni bilo nič bolj i 
'Zmir.am *so bili bolj slabi ino zaspani, vsak o 
jtrb o-š'e pertoiili, de je glava tetka ino vs i 
udi slabi. Vonder so vedno kaj delali, ino se 
sprehajali, samo za zdravja del. — Na enkra t 
je božji Žlak jih zamoril . – Po srnerti so najt i 
v njih' spavnici v ornarji prazne fl.úe, v kterili 

močna Žganica poprej bila ; na skrivnitn soY 
nje po noči pili , morde za spanja del .” 

,,Njih smert pa, je po imenovani m 
navadnirn strupi zadela , ino Mere spomin meni 


Ze dan danaen serčno žalost potrovlja , njih smeri 
pravim , je pa leti soseski ino celimu ' kraju okolj 
k velki'mu pridu• bila." 

pridu, pravte"? se začudje ,„po 
e e mi le, kak je to bilo" ? 

In uric reče : „Rer so terl'ani vidri, de je 
bilo pijan'čvanje krivo, de se je nar pervo star i 
Rum' obesil , po tem božji Žlak mojiga oče'ta ob 
letel, so se začeli boljati . Po njih izgledi so 
nekteri hlUni ve,arri ravnali, ker so storili , ka r 
so od nas vidu. Stopili srno namreč v družb o 
alj hratov;"njo svetiga :Janža.” 

„Alj pa obstoji ta drui'bo Med varni” ; `g 

o pobaram v rnes. 
',Rak pa", trli -odgovori; 4o zdaj dlv,eleti-, kar jo im&tno. Cela soseska z hJi'i'uimi vesi 
:4'teje okolj clu, ino ~e jih je tiar manj 80 D 
v to brotovš'no stopil . ‘ 

„Menda Lene ino dehlete ino do otroke tud i 
zravn rajtate, de ste jih toliko našteli”, pravim 
jez smeje na to. 

Zdravnik pa me debelo pogleda ter pravi : 
,,e ve de ; brez (censkih ino otrok bi take bra

tovgine ne bilo mogoče. Zenske n~'r več'zamorejo 


per moikih, posebno pa per mladih I vdeli im 
otroeih ,de se treznosti -vadijo ; kakor onp p~er 

pljancah nar več terpijo. One tedaj mor~jo 
udi ne odr4'ene , pa saj mladino nesreče cateti." 

Ni rni prav v glavo kar rni pravil ; 

o ga poprosim ; „Povéte mi saj . kako s.0 Imaderi za božji dpl to Krče;li? Tudi v mojima kraju , 
kj.er,, -,j,' : kakor po mnogih deželah na sveti . 
žganje navaden strup ino nesreča ljudi, , so si 
neki modri ,možje, posebno pa na g gospod faj 
moker veliko peržadevali , to bratov:no treznosti 

ero:Uti ; pa tolpo so naj,dH zaderžkov, de so o,c l 
svojiga dobriga namena odstopiti morli.. ‘ 

Ravno je hotel Marie rni odgovoriti, k o 

nja mati pride naji k večerji vabit , ino scer, ke r 
je bil silo lep večer , na veri v zeleno uta. Greva 
za »jo in,,po mj roče Morijo; „Se bo že 
jutro kal časek naletel, de bova sama» Prav 
rad vam hočem vse razložiti. Mislim de le kaj 
prav pe,rčeli niste lete hratov,4ne, kakor se t o 
marskje zgodi .” 

Cel večer potem ni bilo več misliti na najdi 
pogovor. Gospa Travn je a vse sorte drug e 
reči' mam obračala ; med ,(Irugirn se meni v ,'éas Z 
pertožila, de jo njeni sin na *nje stare dni ta k 
dolgo frez prijazne pomoči pridno neveste olj 


zetinje pusti, in kakor s vidi, e kaj ne misli 
na njo. To nam je velio rnarna dalo. Mislil 
sim jima le povedati, de sim bil zgubleno fino 
naj"el ; prav Iehko namreč sim bil besedo n a 
jubeznivo deklino ohernii. Pa ker sirn vile 

de Moric od svoje nekdajne neveste celo merzl o 

govori, in hitro od drugiga kaj marnati začne 9 
mati pa orno-Ume , in ji lehko na obrazi poznam 
de ji moj nagovor ni bil vreč , sirn raji vtihnil 
ter sim sam per sebi mislil : tu se je vse spremenilo ; ne bom nič opravil, kar sim si name-
nil ; bom vidil ali se bo jutro z Mori'cam sami m 
od tega dalo kaj govoriti- na tihim pa sim vhogo 
Mino orniloval. 

Kaj se vam zdi, moje, kako 
bi pomagaM' 

r go jutro pozno, potem ko sim bi l 

odkosilčal se nikoljko po tergi ogledal, ino že 
precej časa se z gospo Travn pogovarjal, prid e 
Maric na mojo jispo k meni z nekaj pisem v 
roki, se nar pervo izgovori, de ga tak dolgo 
xai bilo, ino pravi : ,,Zdaj vtegneva se brez skerb i 

poo-ovarjat'i ; svoje bolnike sim bil k'e objiskal , in 


tudi drugo vse opravil - vsedva se! Hočem v&m 
zdaj povedati, kar sim vam včeraj obljubil . Ne 
bom vam veliko pa tudi nič prazniga pravil." 

Brez odloga se vsedeva. Kar mi je Moric 

pravil, hočem jez zdaj v kratkim povedati, rnnogim bi vtegnilo prav priti. 

„Strašni konec, h' ga je stari Ilumi vzel” , 

tako začneMoric, ,.ino pa nagla smert, ki je 

mojiga očeta zadela, je ne malo ljudi celiga kraj a 
ganila. Vedli so namreč dobro, kaj je bilo teg a 
krivo. Pa , kakor je sploh navada , vsak je vedil 
od žalostnih pergodb kaj povedati, tak dolgo , 
de so se bile pozabile. Jez pa nisim hotel , de 
bi bile brez vsiga spomina ostale, ino sim želel , 
svojo nesrečo k sreči drugim oberniti, ino tako 
svojimu očetu nar lepši spominek na njih grob 

postaviti." 

',Moja misel je bila , ljudi na.;'iga kraja od 

nesrečniga žganja odvaditi, kateriga so se bili 
ene leta sern navadili, ino ~te tako, kakor 
sim v ptujih krajih ravno to vidi] . De bi bil 
svojo misel dosegel, sim jiskal nar dobroželjn gi 
ino hasni4 molje na svojo stran perdohiti, naj 
bi oni z izgledam ino z besedo druge nagGvarjAi., Nar peryo sim, imel pogovo,r nekaj bolj 


imenitnimi, koljko de se v našim l-traji moe'ni`h 

pijač popije, ino koljko to posameznim kako r 
celi njih družini škode napravi. Vsi so bili moje 
misli, bi bili tudi iz serca radi pomagali , pa s o 
le menili, de bo težko kaj . Pravim jim , de j e 
potreba čez to dobro se pogoditi, ;no jih prijazno povabim, za tega del se en bari per rneni 
sniti. Pridejo res k meni, občinki predstojni k 
alj Župan , fajrno'ster„ občinski komisar, moj to 
var' stari zdravnik ino pa bližini fabrikant. Vse 
tb srno se pos'vetvali , kaj bi ljudi bilo v sta n 
ganja odvaditi , in kaj po(.'i

;eti'[', de bi se pridnost 
ino mat-Hvasti ino pa boljšiga zaderžanja pervadili ; skoz to jim večimu premoženju, terdnej 
,;imu sdravju ino boljši sreči pomagati, toljkanj 
nesreč pa jih ovarvati, golf iz pijančvanj a 
izvira. , Vonder na pravo nismo prišli , vsak j e 
vedil kaj nasprotit'i. 

Sar pervo občinski komisar pravi : ,,V tem 
bi rnorle deželske' postave pomagati . Dokler orj e 
toljkanj tabern ino žganarij dopustijo, ino 
'žganico kakor vse druge močile pijače več ; dacji 
iie plodveržejo, bo v-se nao perzadevarrje zapstonj . Nič toljkanj premoženja ne požre kako r 
žganje ; za rrja naj borne,gi svoj zaden 'vinar da , 

eno ino otroke pa doma stradati pusti. Kolpo 
jih' je žganje že na kalit ino na -heraŽko palico 


spravilo. Žganje je scer dober kup, pa vonder 

nar več premoženja potrati. Naj bi mu več; dacijo 
naloállii, bodo rnanj ga pili." 

„Prav vam dara , gospod kornisar”! reče na 
to občinski 'upan, ',de je žganje gotova potrata 
alj pa rnente, de kjer je viši zadacan, ga man j 
0,0? Nikakor! Ljudi, ki so mu vdani, ne gledajo ne na postavo ino na nič , de si le svoje želj e 
vgasijo Roljkanj so si z perviga duhovski in o 
dezelski gospodji zopér tabak perzadevali, koljk o 
je bilo pisani ga, koljko jih od gosposke za uj a 
del k4tiganih! Vse 7.apstonj. 'N'aloi"ili so' na tabak veliko dacjo, zdaj, , ga star,ino ml.ad kadi 
alj 

,,1{oljhanj so nekdaj kavo , potratlivo ino škod 
pivo piro, kakor .pravijo, hranili, ino vonder 
zdaj blez'o nobeden brez nje biti ni vstan . 4e 
kjer sro' rrakv-o stanuje, kava ,gospoduje. 
parte je svoje dni, cdker ino kavo vAkodo Angie

ke dežele v Evropo voziti mente4 d e 

takrat niso nič kave pili? mor,de-Kar,ye 
niso v kontrabant dobili, so jo iz cikorije , 
graha, želoda ino več takiga napravili, cuhe r 
pa iz repe, de so le per stari navadi ostali. In 

kaj bi dan dana;'en pom'agálo, naj' hi go .posl(4 
oé'itnim ijancowi tab'er*ne jwepove'dvala? Bi pa 


na skrivnim pili. Stara ;-ega ,in, navada jim je 

več, kakor prepoved. Ino kaj govor4i taki m 
nič ne pomaga ; kdor je žganja navajen ali ivfi ivj a 
dobiček jiše, je za vse besede gluh. Ne dajo se 
ljudi v tem drugač poboljšati, kakor po ver i 
i>no navku ; duhovni, gospodji naj bi' si h ,temu 
več perzadeH ;'oni 'z«morej,o ljudi izvučiti, 

opominati, ino z tem 'na' bobi oberniti. »o 
oni nič ne opravijo, kdo pa kaj 1)& ? 

Na to stari gospod fajmo;ter z svojo sivo 
glavo žalostno odldm,ájo ,° ,rekoé' : ,,Šest ino tri

deset let lé gorečo oznanujem boljo besedo, in o 

evtrudeno vboge, bolne ino vrnirajoče ()Ni 
skujem. Pa kako malo sim opravil v vinogradi 
gospodovim! Res e pridejo ljudi v cerkev, naj 
1e bo iz navade, alj šege , alj ,iz radovednosti 
alj marde tu.di, kakor se jim zdi, iz pobožnosti 
iia komei so iz cerkve, se v Staro navado, poprejno ravnanje podajo. Opominvanje iuo nake, hi so jih slgoili, 'koralo pozabijo, , ker jim 
druge misli po glavi hodijo . V kratkim so slYet 
vse taberne polne. 

,,Naj ,vsi dobri' navki kéršans:kih ,stmAov 
dober sad pri Otrocih prinesli, ne , bilo b i 

več hudobnih otrok ; ino naj bi 'oljko lavi'ent 
in tavient pridig od nekdaj svoj dober namen 


ctosegle,bile , ljudi bi zdaj Že vsi na sveti angeti 
bili. Pa bobna duša e . tako malo z samo 
besedo , ozdraviti da, kakor holano truplo. Več 
drugiga mora v pon~moč priti, de hi se navada 
alj razvada žganja odpi-avila, 'kije n4imu kraju 
Že toljkanj hudiga. ,ino 'oljke nesreče 
1 temu naj bi pobožni ino zastopni gospodarji , 
posebno kteri veliko delavcov imajo, postavim' 
fabrikanti, kar bi mogli storili. Naj bi nobeniga iosanopivca ne najeli . 

V ° tein se fabrikant za čelo poprime ter 

pravi : ,,Prav lepo ste povedli, gospod fajmošter ! 
pa mi fabrikanti delavec .le :za njih delo plačujemo , ne pa za čednost ino poboinost ; kakor 
vi 'e,vslarj& le plačate,a de vam je 'e,,*v «

le naredil , 
ino vam za lija drugo ravnanje ni mar. I(ar nam 
delavci delajo, jim mi plačamo, za drugo nimamo z njimi nič zapovedvati. Enako bi vtegnili 
gospod ,faimoker reči, naj bi nobeden cesarske 
službe ne prejel, hter,je igAniep nayjen ; saj 
tal!i pspodji, kakor so oskcrbniki, vučeni'ki , i., 

t. d.. ako so pivci , več hudiga,.z svojim izgledam 
napravijo, kakor prosti delam Ne taji«) seer , 
de je žganje, tudi po malim, v škodo zdravju 
ino premoženju bilo ino , ;no de je dosti nezdrav.;i kakor kava alj, pa tahak ; .pa za borne 
ljudi je vino predrago ; de bi si pa vonder, kakor 

bogati z vinarn, saj v časih tudi skerhi glave 
pregnali, jirn ni zameriti, de si iganj ovca dobi

jo, kteri jim cenejgi pride ino hitrej .svojo 

4" ska'e. Res je, de ljudi ne pomislijo alj ne 
vedo, de tako tudi ceneji ino hitreji zdravje za 
pravijAjo ; pa .- tudi mi nimamo zdravja svojih. 
delaveov na skerbi . . To',mi'sliim bolj zdravnike 
zo.derxe, 

Na glas se tem besedam 70 let stari zdravnik nasmeji ter pravi : ,,De vonder vsak svoj 
izgovor ima, kader bi se irnelo kad narediti ! Pa 
pomisliti tudi morate, gospod ji!, de zdravnik le 

v tisto hišo pride, v ktero ga k bolniku pokliče 
jo ; alj boljnik ozdravi alj pa urnerje, jo več one 
vidi. On tedaj ni vstan vedeti, ali se ljudi nj:a 
sveta alj rata ino svarjenja deriijo alj ne . 'Borni 
ljudi zdravnika alj clo nič ne jiejo, alj navadn 

.e prepozno.i še le, ko je i' raji po sleparjio `Dakh 
pozvedujejo, alj jim vodo gledat nosijo', inQs e 

od njih alj kore stare babe, večkrat e ne cl o 
za male dwarjo hiktz vse po bi goljufati dajo. 
In aho k premožnim , bogatim pridem, bi me 

paé , debelo gledali ; 'naj. bi jim navajeno i'ganieo 
oponosil. . 

kaj vi, gospodji! navado opustili,. 

svojih gostijah močne pijače gostam dajati 


alw vam povém, kako so nezdrave ? Težko . 
Kdor je zganja navajen, ga ne opusti, ;no e 
m;sli, de mu zdravju, tekne, dokler se dobr o 

počutil. Ako z e'asama, kar se rado zgodi, bolehati začne , vse drugo dolži, le žganja ne, ker_ 
je sploh navadna pijača . Ko mu na slednje žganj e 
že želodec ino vso drobovino songe ino skerč i 

potlej mora naglo zdravnik priti, de hi ga na 
enkrat smel-ti otel. Dosti jih je pa tudi brez

skerhnih , alj jih je sram, de bi ponoči si jiska 
Ii, alj si «d slabosti tega ne vrajtajo ." 

',Dostikrat mi je že na misel prišlo", prav i 

starček* dale", „naj hi tudi per nas brat-ovne 
svetiga Janža alj druŽbe treznosti napravili, ha .= 
kor po drugih krajih ino deželah, Pa če pomislim, kako hi žganjarji, ino vsi ki z žganicami 
alj vinarn bm.antajo, se vprot stavili ino vpili : 
„Nas hočete ob vse spraviti”! a]j kako bi skoz i 
žejni hratilci krié'ali, ki se jim zdi ; de brez žganja 
niso kos Živeti, de jih le ono vesele ino del u 
močne ino perpravne dela ; mi celo serce vpade . 
ker vidim, de se ne da ne. Ino vonder bi bil i 
enaka hratv4na v našim kraji tako potrebna , 
kakor po drugot. Naš terg ima nekaj nad 800 
duš , pa per vsaki hipi več alj manj bol,giga alj 
slabejiga žganja popijó . Per horneji.h ga ne pijó 
samo možici, tudi žene ino dekleta so se g 


navadle ; ino njim je e bolj nezdravo. Dečki , 
ki tromej hlače nosijo, se k'e prav mož'ko obnašajo alj ga pol frakeljna zvernejo, brez de 'bi 
jih streslo, 'potem se pa vsi bledi še z fa3 ami 
očitno bahajo." 

,,Clo divje matere se znajdejo, katere svoje 
otroke že od pers z vinarn alj žganjarn zalivajo , 
i« se j;m še dobro zdi, tako nedolžne stvari 
omamiti. Alj jim tudi dnarjov pomankuje, brez 

žganja ne morejo biti, rajši vsi razcapani hodijo . 

Ako več v zajem ne dobijo, se tudi beračiti n e 

sramujejo. Naš kraj je bil nekdaj premožen , 
kar je pa žganje v navadi, je veliko tudi ve č 
vbogih . Gospod komisar tu tako dobro védo , 
kakor jez, de je med nami »ar manj 30 alj 40 
hiš , vl<ter;h drozga nimajo, kakor kar si sproti 
zaslužijo ino zajedo alj zapijó, Merim verh tega 
še cela soseska več alj manj pomagati mora . 
Drugih hlezo toljko jih je, kteri dosehmal 
scer od soseske ,nobene, pomoči ne dobivljajo , 
pa vonder že davkov več odplačati niso v stan . 
Romej ino silo borno živijo, ino drugiga jih n e 
čaka, kakor beraška palica. Ino takih je o d 
dneva do dneva več, kteri so poprej še kaj premogli, so zdaj celo zadolženi, komej de obresti 
alj činže od leta do leta plačujejo, .premožnih 
je med nami žic celo malo ostalo. Osemnajst 


jih v nav,i vboi'mci redimo, pa več ho polovic a 

njih je od žganja vbožalo . Osem jih je v našim 

kraji pijancov, hterih malokdaj treznih vidimo ; 

pogosto pa v lderi luži najdemo. Koljko je 
pankertov od desetih let sem soseski na sker h 

prišlo ! Dvoje jih je ta čas, kakor je znano . v 
več'i.h ječah . jeikoIj je kaki zhod alj somenj , 
se pijanci do kervaviga stepejo ino pobijajo. To 
vse žganje stori ino druge močne pivo De s o 
med nami delavni ljudje tolikanj bledi, ne prid e 
od slabih jedi ; zakaj voda alj mleko, kruh i n 
korun (repica) so za delavniga čioveka nar zdrav i 
jedi , ki mu moé dajejo, ino ga rudečig% veseljga 
obraza delajo. Od zdravih jedi ino pijač človek n e 
zboli ino ne slabi. Več del ljudi le od žganj a 
ino močnih pijač in sladé'ic bolehajo . Bolehavi , 
revni ino bledi otroci brez i,tevila , bornih kako r 
premožnih ljudi, od malerni'ga telesa že pokvarjeni, kaj so drugiga . kakor živi tožniki ino prič e 
~snih pijančwarskih stari ov. 


Kaj pomago zdlhva 1 9 pa liri 
roke deriati ! 

To vse je starček iz mnoge skušnje govoril . 
Yse ga je tiho ino zamišleno poslušale. Zdaj 
jez besedo povzamem rekoč : .,Raj ne, besede 
núiga stari'ga spoštlivga prIjntla so nas ganile ? 
Tajiti ne moremo, de je per nas vse to gotov a 
resnica , kar nam je povedal. Po drugot ni ni č 
boljši alj še pa hujši. Zakaj bi si ne pomaga i , 
dokler je še čas, dokler še hujši ne pride? O d 
družbe treznosti so kteri spomnili ; meni se satniimu zdi, de le ona je vstran rttz:-,iranje toljkanj 
hudiga vstavti. Pravijo , de per nas take bratov''ne vpeljati ni moč ; zakaj neki ne? saj tega š e 
poskusfi nismo. Nasprotlejov res, verjernern , 
bo dosti , alj pa smo že kaj sknsli jih premagvati ? Zakaj bi to v nacimu kraju , ino naši deželi 
nemogoče bilo , kar je po Ameriki, po celi Angleihi , ino v novič po Gali;,'Id' itio Marski kakor 
tudi Rusovski deželi že lepi dober sad obrodilo ? 
Ali nam je manj mar za našo deželo, ino njen i 

prid, ino pa za čednost ino vse dobro, kakor 
pa Arnerikanarn Anglanam , Pisarn alj Nlar'ca m 
Ali jih je v naši deželi manj , kterirn je ljudstvo 


lija zdravje, premoženje ino pa lepo zaderžanj e 
na slerbi kakor pa po drugot" ? 

.,Ze v le!u 1813 so v Ameriki v mestu Boston po,.,tet.li hini gospodarji družbo treznosti 

pel-čeli, z perviga samo z tem narnénarn, de h i 
nezrnasno pitje žganja ino drugih močnih pija č 
vstavii . — Pa nilolj ni prav, če č'love!. tudi le 
eno malo strupa popije, ker se tudi z njim ve č 
alj manj ostrupi. Ker je tedaj žganica gotovi 
strup, ga tudi zmasno piti ni prav. In-ali ve 
ino pomisli, kdor ga tudi le zmasno piti hoče , 
kdaj mu je dosti alj rnorde že preveč? Vilno , 
žganje ino druge močne pive prej aJj poznaj 
svojo pijansko moč shažejo-, ho je pa kri vneta , 
ino človek omamljen , se It-Mm spozabi itn) zmoti , 
de v tni~el ne vzame kar, ne svojiga naprejvzetja , 
ne nevarnih ,1.(odlivih nastoplwv, i ga čakajo. 

„V kratkim, njih namen samo le nezmasnosi, odpravti ni. nič veljal ; pili so žganje slej 
tako kakor prej ; 12 alj 13 let je njih bratov. na 
že obstala, pa brez vsiga dol:miga prida.” „Sled.
nič vidijo, de morje druga e'' početi ; združijo se , 
kar je mogoče si perzadeti, ljudi žganja cel o 
odvaditi. no to je pomagalo! — Odvada o d 
žganja je v Ameriki očitno tolfianj dobriga po 
redila, de so po tem izgleclu od leta do leta v 


mnogih krajih enako bratovk'no treznosti Kropili. V letu 18:15 je Amerika že 8000 takih. 
Brušen štela ; ino zdaj njih je več kakor dva nai ~ 
jona treznih bratov v nje. Več ho 1OL,0 ljudi . 
ki so nekdaj bili pijančvanjn vdani, zdaj žganj a 
še ne pokusi več. Clo mornarji na barkah ga 
ne pijejo več, ino žolnirjam v slui'bi je od vladarstva ojstro prepovedano. Tako se ta dobra 
reč od leta do leta naprej šira.es de iganar

jam to ni k pridu . Več ko 4000 do 5000 iganarjev ino fabrik drugih sladic je zdaj manj , 
ino ()koki. 91000 tabern Žganice več na prodaj nima, ker se nje znebiti ne morejo, alj ker jih je 
sram , de I:>; jih ljudi 7n očitne struparje imeli. — 
Glejte kaj resnica ino pa ljnbezen do domovin e 
za morete ! - Alj pa mar mi , oj v > kakor 
Amerikani‘ . ? 

»V Angleški de'eli so v jesen lesa 1 3 
imeli 13043 2, treznih bratov, en po vc soh in o 
tergah. V večih mestah jih je bilo po 10, p o 

2. Dohtarji ;no zdravniki cele deele so si pet-
nadevali v očitnih nastopnih pismih ljudstvo prepričati , kako nezdravo de je ' ,garje člove' kima 
rodu Zakaj bi zdravniki ataše deele tega ne stoffl ;.? Po vsi p de'Ze'lah blézo okolj nas si perzade,
, ljudi močnih pijač odvaditi ; povsod stopaj o 

v b°tov;nz treznosti. Ljudstvo so mora samo 


od sebe popravti alj prenarediti . *Nobeno vladarstvo tega za sebe ni vstav . Raj se pa kaj v 
nagi deželi k temu počne Imamo kmetijske , 
rokodelske, obertni,4ke, zgodovinske ino drug e 
dobre ino haslive družbe, zakaj hi v družbo ne 
stopili, ktera ljudi dušne ino telesne mnoge nesreče ino hudobije ovarjep namreč v družbo alj 
bratovno treznosti svetiga Janža. Zapstonj bo' 
tesal ino izobrazval Jl udi . dokler jih treznosti n e 

oe! seimo si v roke! 

tem prenehám, in zdelo se je, de 
so moje besede dober kraj našle . „Lepo ste 
nam povedli”, me pohvali moj stari tovar ;', de 
bi le tudi vse tak lepo ino krpalo se zgodilo ! 

Pa tu ravno še tiči mo! Vi, ki ste mladi, imat e 
e vso moč, mene pa je starost oslabela, d e 
si kaj ne vsipam več. Menim, kar nas je deželanov, nismo ne boljši ne slabej's'i , kakor Angfijani, Rusi, Marci alj Arneri'kani. Samo de se 
ljudstvo ne pusti premakniti, kakor se terst od 


vetra majati da. i-.ar ima že v navadi, naj bo 
dobro alj hudo , si ne (Ji, I odpravt i , 
bodi si z lepim alj z budim . Rak) postavim 

hočete v na Sina kraju toljkanj tabern odpravti , 
alj pa toljko žganopiveov ino pijancov spreober

niti, de žanje celo popustijo" ? 

9,1 ,ar vi niene barate, mi je ie tudi na misl i 
bilo'', pravim jez na to. -Jez bi se tega lotil , 

kakor so drugo', pel-čeli . Menite, de bi pel- pijancah zapel ? de bi njih nagovarjal v bratovn o 

treznosti stopiti? — ikakor! Vse rm)jo perzadevanje bi bilo zapstonj . Z pametnim, poštenih 
rnožalni bi se nar pervo združil , katerim je n a 

žganji ino sladčicami malo lež'oče . Tako bi po 

stavim vas, ki srno zdaj sltupej, nagovarjal , 
sprotno si obljubiti, z vsirn svojim ljudmi noben e 

žganice več ne piti, ino k tej obljubi tudi druge 
svojih prijatlov pomoči pergovarjati. Ne pijanci , 
temue' trezni , zmasni, pošteni ljudi morajo perv i 
se skleniti, de bode bratovna vterjena. In mi-
slim de bi to ravno pretežko ne bilo." 

Nejeverno se mi fabrikant zasmehlja , rekoč : 
,,Ne bilo bi to ravno težko , res; pa bi tudi nič 
ne pomagalo. Meni ni za nobene sorte slad 
čice ; zakaj bi ,4'e v bratovšno treznosti se poda 

ne je ni potreba. Zakaj bi se pijaéi o d 


71


povedval, jo ikolj ne pijem ; vsak bi se mi 
smejal. " 

Narnest mene mu zdaj častitlivi gospod fajrnoter odgovorijo : „oj ljubi gospod! Znan o 
mi je, de malo kje tako trezno ino zniasno živi 
jo, kakor per vas, in() vsal očitno spozna, d e 
ste vi za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa 
kaj bi vi djali mu , ki bi nam rekel : Jez že sam 
za se svojo domovino ljubim, de siru perpravljer a 
vse za-njo dati ; ni mi e le treba, naj bi bil a 
tudi sila, z drugim prijatelami domovine s e 
skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri b i 
vam kvasa!, A() v soseski ogenj vidi : Jez ima m 
že 'ah() svoje sosede serčno rad., ara mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti . de bi se ga 
ogenj lotil , zato mi tudi ni potreba k sosedu it i 
gasit. Lehho si zrajtam, .kaj bi takirnu dobrim 
sele či-Arnu prijatelu na odgovor dali . ” 

,,Taho stopijo trezni, ljudi v druži» 
alj bratovno treznosti, ne za sebe ampak za 
del drugih. Bi &ji treznosti že z tem prav lehko 
velil{o dohriga storijo, de navadne pijance sva 
ritjo, ker se plaho majih tovagije zogibajoe Ker 

sami močnim pijačam odrečejo, tudi druge po 
njih izgledu ravnati spodbadajo, hi har per drugih vidijo, bolj na tenko pozvedujejo ;no modro 


i» pametno premišljujejo. Itak« hitro pa kdo 

pomišlovati ino poprašvat'i zač,ne : ali je res žganje, naj se ga tudi malo pije, nezdravo, fkodlivo, in zato greLno? — zares že pervo stopinj o 

ari

.

odvod* ino poboljšanju st

Zadovoljno se zdaj fabrikant častivrednim a 
gospodu perkloiie rekoč : .,Tudi besedce več 
zoper ne rečern . Prepričali ste me zadosti, d e 
je vsak dober deželan dolžen v to družbo stopili . 
ktero le trezni . nikakor pijanci skleniti moraj o 
de bode nezmernim k dobrimi] iz lezln . r • 

..Ino perslavirn jez ; „tudi to dobro 
stori leta hratov ;Ma, de bodo pijančvanja ovarvani, kteri ,=;e niso tej hudi navadi vdani, ino de 
se tudi taki svojmu Jastnimu zdravju ino prid u 
žganja celo odvadijo, kteri so ga le malo kaj 

pili, ker se previžajo, kako se lehko od pravične 
mére ino mase v poguhlivo nesrečno nezrnasnost 
zabréde. Dokler očitne škode ne čuti, se sce n 
$',e tolaži . ino pravi : Meni to kaj ne dene”! — 

Ves vnet mi zdaj komisar v besédo seže te r 

pravi : „Jez nevtegama perstopirn ; seiimo si v 
roke, ;;est nas je . perčnimo le mi treznosti ,bratovno.” 


„Mož _beseda”! rečem jez ralo . ter .niu roko 
podam ; „smo enbart mi združeni ino sklenjeni , 
je nar hujši premagano. Saj pravijo : Začetih j e 
nar hu,gi .” 

Vsi smo si v roke segli , ino storjena j e 
bila zaveza . Obljubili smo, odpovedati se žganici kteri kolj za vselj ; vsim domačim jo prepovedati ; nobenim ptujinni alj gostu sladčic e 
ponuditi ; ne dekel ne hlapcov v službo vzeti , 
žganja navajenih ; ino tudi ne drugim delavcam , 
bodi si na polji aij per domu kedaj žganja z a 
pij() dati. 

„Tako je prav-. reče nato občinski župan . 
„Od nekdaj vem, de delavci, ki niso žganj a 
navajeni, svoje dela veliko boljši ino pridnejš i 
opravijo, kakor pa žganopivci 7e dalno sim 
mislil, svojim domačim žganja več ne dati ; pa 

ni Mor Vse bi se mi bilo smejalo ; ne bil bi ne 
hlapca ne delavca (najemnika) dobil. En sam 

nič ne opravi , naj bi hotel pri svoji domačiji 
žganje odpraviti . Nobeden tudi rad kaj posebniga sam ne stori. Rader se jih pa več združi , 

obljubo storijo , nohenimu žganja več ne dati , 

to je pa kaj drujiga! to pa že gre.” 

Pogovorili smo se , druge p4tene teržan e 
nagovarjati, de bi k nam perstopiii ino z nam i 
enako obljubo storili . 


4 

Povsod je bilo potreba vučiti inc) prepričovati . 
Sila v takih rečeh nič ne opravi. Na'o družbo 
smo mor]; koljkor mogoče častitlivo .a po ' tene 
domačije pridne teržanf ino prave kristjane razglasiti . Za ta del smo nar pervo imen.;tnej i 
teržane vabili. Popisali srno jih v verste, lder i 
so nam bili znani de so trezni, alj de bodo bre z 
velike nadlege naimu namenu 1{ pridu. Vsak 

iz med nas jih je svojo versto nagovarjati 
dobil. Le samo nagovoriti namreč smo hod i 
;no mogli ljudi k tej dobri reči . 

Sklenili smo tudi, vsako nedelo si povedati , 
koliko sP je n4'iga namena že vgodilo ; potem 
pa , ko bi rrernalotevilo prijntlov si perdohili , 

občinski zbor vpeljati , k katerimu naj hi vsak p o 
volji perstopil. V temu zboru naj bi se name n 
hratovne treznosti ino njene postave sklenile in o 
razglasile, Id bi jih vsak podpisati imel, !deri 
hi v njo stopiti želel , ino &cer vsak hišni gospo 
dar za se ino tudi za vse svojf, domače . ženo , 
otroke ino druge sporočene . 


1.
Petero zapoved sveti Jania 
raterne. 

o vetvali smo se tudi za dol postov na e 
prihodne družbe. ~;cla-a priprost, , , ino malo 
razločne od njih , II v Ameriki alj na Angle 
imajo. So pa lete : 

„lili podpisani, ki nas je mnoga nesreč a 
zvučila it~o prepričala, de je pijanost pel Bogu 
ino ljudeh hlezo !Im-ostudneji pregreha, in o 
de posebno žganice , naj se jim kakor kolj pravi , 
človeku, ki jih pije, zdravje kalijo, du's'o i .n o 
truplo morijo, nemarnost, razvujzdanost, sr o 
maš'tvo, kreg in prepir ino več takiga hudiga 
rodijo . ino dosti jih v velike hudobije napeljujejo : se slovezno z vsim svojimi domačimi 
v .kerans- o bratovo treznosti zavežemo, in o 
pričo Boga ino pričo svojih sosedov nas ledn o 
zvesto dopolniti terdno obljubimo” : 

,,P e r v i č : Noheniga Žganja piti , ne svojim 
domačim take pije dovoliti . ne prijatbm svoji m 
alj gostarn vnuditi, ne kterjm koli delavca m 
dajati, tudi ne prodajati ne kupovati, temuč ve 


liho več prijatle ino znance pregovarjati de s e 
bodo te strupne pije celo zderžali ." 

„Drugič : Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak hék'ati iz kraja, kjer se za pijanino ljuba pame t 
prodaja.” 

„Trekič : Bratovk' m oblast dodelimo, vsahiga iz svoje tovar.ije potisniti, hi zaobljube ne 
deri'i, ter ga bratam ino sestram na znanje dati , 
naj se ga varjejo.” 

e t e r t : Vsako leto naj se braterna znide , 
si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli . ino vse kar druLbo zadene , 
oglasi." 

„P e ti e : Kdor ženi v to družbo stopiti, se 
kliko vsaki den očetu drtú'be alj nja namestnik u 
oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da , 
ino z tem bo v bravtov,4'no zapisan .” 


15. 
Prldga po domače. 

Vse to je N4w-k iz svojih pisem razlagal, ino h koncu perstavil : „Z tem pa je bilo 
težej že opravljeno. Že v treh tednih jih je 

29 hišnih gospodarjov ino pa 7 mladenčov k 
naši družbi perstopilo. Gotovo jih je nagla 
smeri mojiga očeta ino pa posebno strašen kone c 
stariga Rumija nemalo k temu ganila. Saj so 
tako rekoč z lastnimi očmi videli , kako je žganj e 
dve premožne ino spoklive hiše v nič ino sramoto spravilo, dva človeka pon'i'dama vgonobilo , 
ino eno nesrečno hčer po sveti zagnalo In k o 
bi tudi od vsiga tega nič ne bili vedli, saj j e 
že vsak sam na sebi več alj manj sl‘usil, d e 
je Žganje, bodi si e tak dobro, človeku nezdravo. Vsak je lehko od ledna do tedna videl 

kako so se žganopivd tepli ;no pobijali , ino vse 
sorte hudo v pijanosti dopernaali . Vsak je 
mnogo hio obožati videl zato, ker je mož vsak 

večer navadno pijan damo iz taberne prišel , kje r 
je zapil ino zapravil, kar si je bil zaslui^il .” 
Sklenili smo potem hratji, prihodno nedelo per 


županu se v zbor zrini . Razen povabljenih je več 
ko sto še drugih perderlo, alj radovednih, ka j 
borno počeli, alj de bi nas potem zasmehovali . 
Zupana srno pregovorili, de je za en čnsek oč e 

naše družbe bil. Napravil je bil na pričijoče 
pridgo priprosto, pa polno resnice, l{tera j e 
mnogiga zadela. Pravil pa jim je tako : 

,.Ljubi sosedji . Slehern vé , zakaj de srn o 
se tukaj zdaj znidli , ;no ni mi potreba tega vara 
praviti. Pa ménim, več del ste priUi, ne de b i 
l< braterni svetiga Janža perstopili ., temuč de 

a* noviga zvcdli. Tal< vam pa hočem noviga 
kaj povedati kar poprej niste vedli ." 

,,Naj bi jez od hiše do hiše v celi soseski 

popraoval , koljko je v nje za res srečnih in o 
zadovoljnih domačij? menda bi jih pet tudi ka r 
ne naj il . Roljkor si jih z svojirn domačijam * 
ino preinoženjam kaj pomaga? -- Malo naprej , 
le več del po rakovo nazaj Polovico jih je ž e 
oboialo, drugi pa alj tudi kaj imajo, so zadolženi. Premožnih je malo alj do nič. — Kakšm 
sad pa vera ,4'e med I<ristjanami obrodi? kako 
je njih zaderžanje? Taberne so več del bolj poln e 
ko cerkve ; pogosto se sliši kreg in prepir ; tož b 
;no pravd je vse polno ; tatje , krivičniki ino drugi 
hudodeiniki med nami ječe polnijo ; hoti.véetov 


Alj pankertov od leta do leta zmirarn več . Tak

sad večdel dana ni kristjani obrodé — Gotov o 
tega sadu seme se ne najde v sv(tim nauk u 
Kristusovim, to j e satanovo seme, hi ga je peklenski sovražnik ed svojin) prijat-lami in o 
najemniki zasjál . 

,, je pa ima satan navadno svojo poslopje 
iuo stanova nje med ljudmi? V tabernah pe r 
vino -ino zganopivcah. Glejte! tega e niste vedli 

vam hočem bolj na tanko razložiti Vino, prav i 
sv. pismo , serce človetko oveseli ; je res, dokler 
se po meri trio masa zavživa . Mera ino masa je 
v vsa) rečeh dobra tak tudi per vini. Vino je 
božji dar, žganje pa dar hudiča; vino iz vinski h 

gore priraste žganje se iz vsake st,der, lehlcn 
žge. Kdor vino zmerno pije, mu ne ~'k,idj e ; 
do pijanost v vini ino trupla tako ne mori . 
kakor vražno žganje. Pa že kdor vino rad pije 
bo Iehlco pijane, naj se prav skerbno ne valje ; 

več ko pije, bolj ga žeja . Sleclnié mu vino n i 
močno zadosti veé, nesrečno seže po žganj i. 
Dosti jih že iz perviga le žganje pije, ki se z a 

ene krajcarje dobi, ker jim je vino za nji 
h pred ragu

. Nesrečni so taki vsi , ne vejo kaj 

delajo! Gotov strup pijá ino se z njim morijo . 

Vsaka žganica namreč ima veliko strupa v seb i 
kakor bom zdaj vam povedal." 


„Zganje ima v sebi vodene dele, ino pa ve

liko vinske alj pijančlive moči ino ta je v žganji 
strupna . Naj se žganje vžge, bo gorelo kako r 
peklenski ogenj-. Zganje kakor ogeoj človeku 
po vsih udih šviga , posebno pa se žganopivca m 
na kri, žolč ino jetra verze. Clo z materni m 
mlekarn se združi, zato ah() i'ganopivke dojijo , 
imajo po noči' nepolwjne otroke. De ravno v 
kri pride, se vonder v kri ne spremeni. .teko 

Žganopivcu , hi je pogosto od žganja pijan 
, ino nja kri se ostati pusti

., ho kakor žgaDiOVC gorela . Bdor se žganja preveč' napije , mu 
začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zo-odhe pogosto povejo. 

„Po tem bo žganje več del v kuprasti h 
kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v kateri h 
se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk nale 

; njo kakor tudi nil{oljko kopra, žganje razmo

či , ino si tako novi strup perdružL Tudi nektere reči . iz katerih se io-anje dela že strup v 
sebi imajo, postavim : gre ziove 1<4ice . tudi nji h 
strup, de bi ga ravno veliko ne bilo , v žganj e 
pride, ” 

, .travno vsiga tega pa še i'ganjarjl i'ganju in o 

drugim slad(lcam mnoge škodlive reči perdevajo 


ae bi jih bolj prijetne naredili ino ložej pop`!:odali, kakor nek1er; okerji tudi svoje vina alj z 

žveplam rnočneji delajo, alj pa z svinčastim cukram ino drugim napé"nim rečmi sladijo. Zato 
tudi niso per vsili iganopivcah enaki š'k.odli:vi 
nastopki ; eden se v tem, drugi v čem drt>girn 
pertoži . Strupa pa vsaki dobi, kdor tudi le p o 
malim žganje pije , toljkanj več, kter se ga vsa k 
den nalije. Starosti žganopivc redko deri včaka . 
Malo tudi jih je terdnih ino zdravih, več de l 
bolehajo; le barajte njih alj pa zdravnike. Se 
znajdejo tudi, hteri veliko pijó, ino ne bodo 
pijani ; to dostikrat navada stori . Oni se bahajo 

svojo močjo, ter menijo, de jim ' Je desle 1<aj. 

Nobeden jih za pijance nima, ino vonder so ,?-o

tovi pijanci. Njih drob je večdel nezdrav ; sle

zena ino jetra so zglodane, želodec pa červi v 

ino skerčen. Le malo jim jesti diši , ino e to 

jim želodec ne nese . Ali se je čuditi? — Mno

giga pijanca želodec je bil kamej za pest velik , 

mnogi pa ves luknjast. Nekteri pijanc je res 

vedno zdrav, kakor železen hrust, pa Icak.ni> s o 

nja otroci? čirnur orje nevredno odide , nja 

otroci nedolžno terpijo ter nosijo vsi slabi n o 

revni pregrehe svojiga očeta! Zganopivea 

vsaka bolezen, ki se ga prime hujši potlači . 

alj tudi pogosto naglo vmw-l . 


„e zavzemte se, sosedje . nad tem ,kar sim 

vam povedal ; ni preveč rečeno . Vse je resnično 

kakor imenitni zdravniki pričajo. Dosehmal so 

ljLadi ,'<e3 malo .;kodlivo moč, žganice, pomislil 

skušnja jih je zvuéjti morla. Nagi raekdajni 

predniki te pije poznali kar niso, ino e dan da

na.en dosti brez nje zdravo živi. In veliko 

se jih je po očitni kodi izrnodriti dalo, de so 

žganju celo se odpovedi ; , kar jim je k večim u 

zdravju, premoženju , Trio veči pobožnosti poma

galo.” 

,,Rer je vino predrago a tudi preslabo, j e 
žganje per nas v navado prho z njim pa s e 
vhožtvo, beraštvo ino vsa nemarnost množi * 

Malo časa res ta čmiga želodec razgreje ino rno č 
nikoljko podneti ; pa krpalo vse ude vmane ino 
glavo težko napravi ; žganje človeku pamet zmami, 
serce skazi. ino truplo slabL Zganopivci so navadno slabi delavci. ; sam simi se njih lenobe prepričal , ino nobeniga več ne terpim . ' Svoj zaslužek v tabernah zapijó in za-ji.grajo, žena z otroemi 
doma pa sromútvo gloda. Pride pijane damo , 
se krega ino prepira. Otróci vsi bledi, raztergani in razvujzdani se oholj pletejo, ino očitn o 
kažejo pregrešno djanje svojiga očeta . — Majhni 
fantini med nami se že z Žganjarn vpijanijo, ke r 
to od odra enih vidijo, 1<i se z njim per gostijah 


in sedminah ino vsaki perložnosli nalivajo. PregreSna pijanost tudi sama ne ostane ; pervzarne 
si za tovarš-ice jigro, slast, ino mnogih skrivni h 
pregreh . Clo med otróci že se najde nesramn a 

nečistost " 

,,Mi verjemte alj ne, de je v naši soseski 
dosti vbogih, ki jim vbogajme dajemo, kteri 
noben dan brez žganja niso, de ravno ji h n o 
nasiti, ino jim tudi žeje ne ugasi . Zmirarn vhožneP bolh) skoz tb, za delo pa zmiram slahej,4i. 
Rar je norcov v norshih hišah , olj tatov ino hud.odelnikov po ječah, alj bolnih ino revnih p o 
bolnišnicah ( ;;pitalib), harajte, olj jih ni no r 
manj polovico Žganopivcov, ktere je žganje bil o 
tak daleč spravlo? — Ali ni mnoghn kristjanom , 
ki praviga Boga spoznajo, zlodej, ki v žganj i 
liči , Ijub's''i, kakor pa Bog, ki pijanost prepoveduje? Ali jih ni dosti , ki raji svojo dušo zapravijo kakor de bi se žganici odpovedali' ? 

,,Mnogiga slišim reči : Tak sila hudo še 
vonder le ni! kaj bo že tudi toljkanj Skodralo , 
en kozarček (giaek) žganja popiti, alj ga do 
nikoljko v glavo dobiti? Z tem si človek saj skerb i 

odpravi, ino serce ohladi . — Res je, za eno ur o 

morde je pijan človek vesel, potem pa večkra t 
dneve no leta Žaluje. Eno uro je pijanc bogat . 

6* 


84 

de dnarje zapravlja , kakor hi ne vedel kalno z 
»jlmi, ter mnogo reč v pijanosti predrago plat 
kader se pa iztrezi , vidi de je goljfan , rn4na p a 
prazna. Zato nehteri na dražbill alj licitia ngal i 
ljudem zvito vina alj Žganja piti dajo , de vsak o 

reč vi ,i Ženejo. .{oljko se jih je tako že zadolžilo 
ino oho'alo." 

„Za to pravim tolpi nesreči ino hudobii 
e,e moramo vstavti. Alj tudi go&poska namesto 
Žganje prepovedvati , le raji vsskirnu pravic o 
deli, z njim barantati, kakor bi ne vedla , de je 

Banje strup, ki ljudem dušo in truplo mori' , 

ino velike nesreče pripravlja : nujmo pa sami si 

preskerbimo pomoč. Ze je nekaj poštenih moi 
v her's'ansho hraterno svetiga Janra alj družb o 
treznosti per nas stopilo, kaltorš'no v drugih krajih imajo. Njih -namen je, sebe ino svoje pri 
jatle in znance Žganja celo odvaditi, ino brez nj a 
Živeti, kakor so naši rajni. predstar'i živeli. 
Rdorkolj treznost ljubi , naj v to družbo stopi , 
naj bo reven alj bogat. Drugi ni druŽbe namen , 
kakor:ljudi za časno in večno k holFimu spraviti 
po odvadi nesrečne Žganice. Vupanje imam, d e 
se nam perdružili hote tudi vi z svojim domačimi, ter sebe in svoje mnogiga hudiga. ovarvali, kakor je vsak to iz Jju.hezui do Boga, do 
sebe ine hlii'niga dolžen storiti . cnjte, kaj naga 

hraterna od vsakiga brata tirja .” 


84i 

Razloeno ino na glas še enhart vsim postav e 
družbe pové, kakor so bile zgorej povedane ; 
36 mož se podpiše alj podkriža, ki so se ž e 
poprej namenili, ino v celi soseski. o <olj so 
druŽbe namen in postave raz glasovali. 

Kaj bo iz tega ? 

',Dobro jirn je bil župan povedal , pa vonde r 

malo le z svojim marnam opravil . Romej terjé 

gospodarji so v novi .č 1{ dužbi, perstopili, ter se 
podpisali alj podhriLali.‘ 

,,Posehno veselje pa me je obšlo, vid;ti nekiga vmazaniga capina , nava.dniga pijanca naš-iig a 
kraja, Rolofetar so mu rekli, ki so ga mnogohart že na cesti alj v Meri uii ležati vidri , počasi 
se proti županu zibati, i.no presiti, de bi ga 
tudi za brata v bukve zapisali, ker sam pisat i 
ni znal, de bi se podi-tria/A Vse se mu je en 
čas na glas smejalo. Ro pa nffioljko zapet po 
til nese oberne ter pravi : , smejte se, kako 
radi . ie prišel čas, de $e bom pa jez mno 

med va$ smejal. Sim bil tudi nekdaj 


Sli 

priden , kakor vas eden ; vražno žganje pa me j e 
tako poiivinilo. Iaoljko solz je za ta del že moj a 
žena prelila! otrúci moji pa na pol nagi okolj 
hodijo. Do rrobell ;ga dela nimam več veselja . 
nisim ne boin ne zdrav, le reven ves h)o nesre

čen. Težka, težka je moja vest! Bog mi bodi 
milostiv! Bog odpusti pa tudi njim, ki so m i 
krivi , de sini se žganju vdal . To so vsi tajisti , 
ki sim per njih delal, in() so mi žganja piti dajali . Pel- njih sim se ga bil navadil . Od zdaj 
pa naj ho prekleta vsaka kaplja peklenske pije , 
ki bi imela po mojim genu tečtia" 

,,Vse ga je tiho poslu4alo, vse se očitno 
zavzélo ino ni liotlo verjeti, de bi mu resnica 
bila. Jez sam sim malo vsipal , de ho sroinak 

svojimu naprejvzefju zvest ostal Pa vonder j e 
potem svojo besedo dopolnil . Kakor je želel, so 
ga v hraterne bukve zapisali ino ti-moka se j e 
raz'i.Ua. 

',De jih berž iz perviga ni več perstopi'lo , 
je bilo mnogo kaj krivo. Eni so bili mčni h 
p;jú' preveč navajeni, ter so mislili, de bod o 
zboleli, ah() bi se jim odpovedli; tudi bi jim 
kaj ne kodvale, ker se ravno ne upijanijo . 
Drugi so našo bratovno zasmehvali, ino menili, de ddlnio obstala kar ne bo ker bode perva 


gorečnost kmalo vgasnfla, Drugi bi bil ; ['lord e 
perstopili , pa jim je merzélo, de jih nismo pervi h 
povabili. Spet drugi bolj premožni, so blll z a 
nas preimenitni . Rekah so ; človek je lehko trezen brez bratov''ne , ni potreba z dobrim se tolp o 
hvalti ino bahati. Tudi se za nas že spodobi , 
de dobrim prijatlam alj ptujitn, ki nas ohjišejo . 
kteri glaž posebniga vina alj Istere dobre sladčic e 
vnudimo. e drugi pa so mnoge prazne izgovore iskali. De 4terji ino žganarji niso perstopili , se že samo zastopi ." 

„Mi drugi pa srno svoji obljubi zvesti ostali ; 
od tiste dobe nobeden nas žganice per hiši n i 

terpel več, tudi je nismo ne ptujim ne domačim , 
ne bi'4'nim ne poljskim delaveam (lajali . 1-f,er nas 
je več iz našiga kraja v braterno bilo zapisani h 

o se brez pomislika očitno trezni bratj i 
ino sestre imenovali, ki smo obljubo storili , 
Žganico celo iz rabe odpraviti. Mnogobart je 
priložnost prida . tudi drugim svoj namen pr i 
tem razložti . marskteriga srno ganili, d e 
je svoji zastarani navadi se odpovedal . Eden za 
drugim so prišli, ter sebe ino domače z obljubo 

treznosti naši družbi se perp-isati dali. (,es 
neka' mescov nas je že 211 v družb .; bilo .” 

,,Stanovitnost naša [ud' rai bila brez prida ; 
mnogokrat smo imeli ;',,e ktero sporeko. Nekteri 


delavci ino najemniki od ná'e braterne celo ni z 
niso slišat* hodi kjer kolj so delali so svoj na 
vajen ž'gano"ve terjali, Ali ga dobili niso, jih. nji 
bilo vee bllzo . Nel(teri hlapci so svojim gospo 

na ravnost stuž"bo odpovedli . 3inogi je 
bil en lasek skoz to v stiski, pa smo eden dru 
gimu pomagali . kakor srno vedli ino znali . e 
podp haéev se ni zmenkalo." 

,,Zbornihi nage družbe so se potem pogost o 
zri' ker je posebno z perviga marskaj bil o 
potreba oberriiii. Dosti smo imeli nasprotnikov, 
pa tudi mi srno se njim proti staviil. Alj smo 

kteri večer po navadi prijatli v taherni vku p 
pri,ffi, de bi bili skupej kaki glaž ola alj vina 
pili, ino se je kteri žganopive alj pa kteri drugi 

k nam pel-sesti hotel, ki se je bil že heda
j kar se je n


aga družba peréela, smo vsi 

na enkrat vstali ino od njega sli , ter na ravnost 

okerju povedali, de nam ni po volji s pijancam i 

vkup biti, alj naj nje odpravi alj bomo pa m'i 

ce ravno nja navadni gosti se n ega tvegali. Neke

arfi smo rale to napravili. Eden ošterjov ni 

maral za to, ino vsi bratji treznosti smo ga po 

pustili ter se k drugimu gostivniku podali. Tudi 

tem smo enako povedali ; iz perviga se je nekaj 

zgovarjt:l, ino nam posebej gosti'vni'eo odločit i 

hotel- ker pa tega nismo bili gmajtni, je raji 


8,) 

pijance odpravil, kakor pa -vse druge pošten e 
goste zgubil. Zdaj pa je že sam h naki družbi 

perstopil , ino 'ne toči ne žganja ne nobene sladčice več. Za ta del si ni ng zgu.bl, le 
več gostov ima, Istere mu mi pogosto priporočamo." 

,,TakG so se z éasama Žganopivci ino pijanc i 

vidno ločili od njih, ki so v bratovno treznosti 
stopili. Nar huji je bilo za najemnike alj težake, ki žganja pustiti niso hodi . Nobeden jim 
ni zaslužka alj dela dal, vsak si je raji trezn e 
najél, ino jim e posebej koljkor mogoče pomagal. Ino to je veliko pripomoglo. Dosti rokodelcov ino drugih delavcov se je nam pridružilo , 
alj de hi svoje kunce ne zgubili, alj de bi ji h 
drugi zariičvali ne bili . Vsak je hotel k boljšim 
perštet biti , ino do premož'neji , ki poprej svojo 
glavno alj iz baharije od druž'be treznosti še ni č 
sigmi niso hotli, so se dali potem k nji pregovoriti. Preden je leto preteklo, se je dober sad 
pridne hratoAne naše očitno videl. Ponočniga 
vlačenja ino tepenja ob nedelah ino praznikih , 
kar je bilo poprej v navadi, je bilo zdaj malo 
kaj čuti ; redko kteri pijane se je potem po cesti 
lovil ino mladino pohu,gval Delavci brez 
žganja so po vidni skušnji tretji del več opravl i 
kakor per žganju. ino drugi delavni ne-

Posli 


premožni ljudi so svoj zaslužek ;no dnar, ki so 

ga poprej večdel zapili ino zapravii, v hranilnic o 
(hranilno kaso) na obrest konec tedna alj mesca 
polagali. Poboljšane smo z nauki ino opomk i 
ino borne še z pripomočki podpirali. bo več 
ko je naša .bratovna bratov ino sester štela, bol j 
so si perzadevali, druge k nje perdobiti. " 

„Bosti je k treznosti ;zgled Rolofeta pred 
drugim bil pripomogel . Od tiste dobe ko se je 

pijanosti odpovedal, ni kaplje žganja več pil , 
temuč le vodo ali pa mleko, še vina kar, razen 
kaj maliga z vodo, ali mu ga je ravno kdo vnudi'l. De bi ne bil v poprejšno navado zapadli , 
srno mu na roko šli ino dosti zaslužka dali . Dan 
na dan je bil očitno močnejši in() zdravši i'no terdnejU Sam se je rad tega pohvalil, ino vsal<imu , 
hteri kolj ga je poslušati hotel , pravil, kako j e 
zupet srečen, kar mu je Bog dobro misel dal , 
de je k družbi treznosti bil perstopil. Le iz 
perviga en čas mu je skušnjavec z žganjarn sil o 
nadlegval ; on pa se je možlo obnašal irjo senčn o 
premagal. Zdaj mu pa žganovc smerdi ko kuga . 
Še zdaj se pogosto v sredo med kmete vstopi , 
ino jih pred žganjarn hrv preobilnim vinarn svari . 
In dosti za res, bornih ino premožnih, ga je 

vbogalo ino se pijan 'vanja odvadilo . On sam 
;trla zni.irani dosti dela ;no zaslužka prav dobro 


9 

izhaja , ter z enoj ino otrócmi lepo i ti () čedn o 
oblečen hodi. 

nedelah gre clo v h!ižne vsi , ino lju

dem na vso moč treznost priporoča, ter jih k 
holj'S'imu opomina ino z solznimi očmi prosi . 
Vsakimu vé dobro odgovoriti, in() vselej so nj a 
sledne besede : „Jez sin.l bil 21 let hud pijane 
ino sim mnogiga z svojim puhuPivim izgledatri 
zapeljal . Zdaj je moja dolžnost, de se zgreva n 
grešnik z Bogom .spravirn ino nja pravičnost tolažim, ker si perzadevam koljkor mogoče ji h 
pogublenja otreti .

,,In sl(orej bi rekel, de Rolefeta z svojim i 
opominlivim besedami per ljudeh dostikrat ve č 
opravi, kakor duhovniki na pridžnicah . Ljud i 
ga radi poslušajo , ker jim prav živo po njih šeg 
br'ez vsiga razločka naj bo imeniten olj bora n a 
ravnost resnico pové. Vsi ga imajo za neko 
posebno prikazen . Iz perviga so nekteri se na i 
družbi perpisali, zdaj po našim že m es ci seboj 
v bratovšno stopajo. ” 

„Se to perstavirn. Vsak bi mislil, de je en 
kraj kakor je na„”' terg, za enake družbe nor manj 
pripraven, kjer je zmiram dosti popotnih, posebno ob semnjih veliko kramarjov prodajavcov 


ino kupcov vse sorte iz ptujih krajov, nar več 
pa mladih noroglavih ljudi še od daleč, ki tu 
sem zahajajo rajat ino pijančvat. Pa ravno o d 
nas se je dobro seme treznosti tudi v drug e 
daljne kraje zaneslo. Vsak namreč, kteri je 
nage semnje ohjiskova.l, se je moral začuditi , 
de so se ljudi na,4'iga kraja toljko spremenili . 
Ni bilo več videti. med nami razcapanih pijancov 
ino alj je ''(3 kteri pijanček vmes bil, ga je bil o 
sram očitno se pokazati. Za Žganje clo nobede n 
ni maral. Namesto vmazanih poprejšn'ih bajt pa 
ki so več svinjakam podobne bile, so se vidle 
po versti čedne hišice; namesto razterganih capinov sna'no oblečeni otrOci ; ino ljudi sploh, star i 
ko mladi , so bili zdravi ino terdni. Od leta do 
leta je bilo videti več sprernenenja . Vsak si je 
Iehko vrajtal, od kod je to priMo ; mnogi se je 
bil zavzel , vsaldmu pa je to dopacllo. Ptujci so 
spisane postave nage družbe z seboj jemali. 
Terdno mislim , de to dobro seme tudi po dru

got dober sad obrodi ." 


It*
Veselje pride za žalostjo.


Tako je bil skončal Moric svojo pripoved , 
Id je za me prav vesela bila. 

V novicah sim bral, de so že marskje v 
naših krajih drxúibe treznosti perčenjnH, de b i 
jih bili popolnama speljali, ne vem . Menila so 
per sl(u 'njah ostali , alj ker so začetniki premalo 
stanovitni bili , alj ker so z menoj vred preslab o 
to reč zastopili . 

Prav hvald'en m bil Moricu za zija podvu

čenje. še bolj sim zdaj dobroserčn'iga moi'ak a 
obrajtati ;no čislati začel, ;no prav Iehho sim si 

v-rujta), zakaj so, ko sim iz pervi'ga po -njem u 
baral, eni ga toljkanj slabo drugi tako dobro 
obsodili. 

„Resnično veliko dobriga ste storili”, si m 
mu jez djal , ,,1<oljkor mi bo rnogoče bom za varn i 
delal, Miru ;no veselja polna'. mora biti vaja 
vest, ali se tega spomnete. Preljubi moj dober 
Moric! ne zaméri eri, de te tikati začnem, ker 


bi bil sorčno rad tudi tvoj brat. Ti si mi zdravje 
zpet dal , ino me za moje ljube živi ga ohranil , 
ker si me z dobrim svetarn (rafam) nesrečnig a 
s';,,ranskiga strupa otel. Vzemi inc za svojiga 
brata" ! 

Serčno me objame rekoč : „Preljubi prijatel ! 
Očitno me pre's't.imA ; kdo bi ne hotel tal< dobre 
dole za svojiga brata imeti” ? 

„Nič te De hvalim brez zasluženja‘., pravim 
jez na to, „veliko več ,še le zdaj spoznam ,3 kaj 
si menil, ko si rekel, de Želiš svojimu očet u 

nar lepši spominek na njih grobi postaviti . ée

dnosti otróh so nar lepši nar 6stitlivši sporni'nek i 

njih staršov. O kako se bode Mina Humi' doma 

zavzela ino od veselja razjokala, ko ji bom vs e 

to od tebe pravil” ! 

J{o sim Ml sledne besede prevnet brez premiselka izrekel, ljubeznivi Moric na enkra t 

kakor smert obledi, me z vpertim očmi gleda , 
ter potézno popr4'uje : „Raj? kdo? kje? doma 
praviš . ino Mina Ru i” ? 

Za roko ga primem in pravim : ,,Ne zaméri , 
ljubi moj Moric! Ena besedca mi je v naglost i 
odletela, na katero naj bi te nikoljko pripravlja l 
bil. Ji] vonder sim prav za prav ravno za del 


Mine sem <ej brez de ona kaj ve za to. 
Le vtolaži se. Ker vem, de tebi kakor tvoji 
materi ni ravno ljubo, de se dekle imenuje, tudi 

jez rad molčim .

,,Niha ' . oj ljubi"! se Moric zaglasi : ,.go

vori raj ! Mina je še živa? je per tebi na tvoji m 

domu? Pové, poé! ino nič mi ne zamolči! Kdo 

pravi, de bi ne stišal rad od vboge sirote? Tolp o 

let pa že po \nje zdihujem! .tl bi moja mati 
i sami ne vidli radi, de bi me Mina, ako je e 

prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim , 
ali me res ljubi.41 Praviš, de jo pozna,;? de je 
per tebi? Rako se je vse to zgodilo? kako je k 
tebi prišla" ? 

In tako bi me bil Morile, de ravno me je 
govoriti silil, Bog ve kako dolgo ino kaj :4'e popra'oval, naj bi mu jez besede ne bil prevzel , 

rekoč : „Poterpi eno malo! z časania 1)4' vse zvedi't . 

De ti povem ) Mina ljuba duša, vredna de j o 
oba spoštujeva , je per meni .” 

Od veselja Monic čez vesa rude'e' naglom a 
od stola poskoči, po stanici gor no dol leta in o 
kliče : „Tah per tebi je? ino ti mi tega nisi povedal? per tebi tukaj? horde e 'v gost.ivnici alj 
taberni?-Berk grem materi po;;edat. 'Rako si v 
stan me toljl{anj ' terpinati”? 


t3 

Romej sim ga z vso močjo ohderial de m i 

vhéi'al . „Tak počaj no”! sim rekel ; naj ti 
povem! me nisi prav zastopil . Dekle ni tu z 
menoj , je le doma pri moji Ženi ino hčeri . blézo 
petnajst ur od tod . Ona e ne vé, de sim je z 
per tebi." 

Z tem ,sirn ga enolwljko vtolaiil saj na 
videi'. 

En čas ponlolkne ter se otoiniga lica na sto l 
zopet vsede ; lnah) pa spet bara : „Raho se ji je 
v tem času kaj godilo? Rako je ona l< tebi Dara}, 
mala” ? 

Zdaj sim še le MI v stan n]u povedati , kj e 
ino kdaj sva z ienoj lino najšla ino z seboj 
vzela. Naj sim mu pa ,;e tako razločno ino n a 
tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko 
ino nezastopno ; zm'iram me je motil, vmes popra'vaje, dokler sim mu na ravnost povedal , 
de več ne vém, alj hoče 'kaj bolj na tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevesto. 

de nekdajno"! reče Maric zdihvaje. 
, 51z prevelike sramoilivosti je mene ino sebe ne 
srečno storila, ko je zaročen perstan moji materi 
bila poslala. Ali rad bi ve,del , ali hoče sebe ino 


mene do, smerti otožnosti prepustiti'? Jez grem 
z teboj. Hočem jo videti ino z njo govoriti' de 
bom vedel per čem sim i ? 

Naglo me zdaj Noric za roko zgrabi, in o 
me k svoji materi pelja . Navtegama sim moral 
še enbart od kroja vse per nji povedati, kar si m 
i'e njemu bil pravil. Iz perviga se je dobra go-
spa nad mojim besedami vsa zavZela, me z 

očitnim vesel~jam zvesto posluala, na slednje pa 
sol~znimi očmi svojiga sina vsiga objokaniga 
sérčno objela. 

Dolgo časa se nista zadosti zbrihtala , de bi 
se bil mogel z njima zgovoriti, kaj bi lilo zdaj 
početi? Mini, ki je sploh bolehna bila, bi bilo 
gotovo na zdravji nevarno , na enkrat brez vse 
priprave svojiga nekdajniga priserL:niga tovar a 
vgledati. Zato sirn poprej svoji ženi od Zorica 
pisal ino 'nji prepustil, Mino na najni blUe n 
prihod modro perpravljati. Malo cl"i potem se 
z Maricam damo peljava 


IS. 
Otróha dveh A-noivov 

Gotovo moram reči, de me je na tihi m 
sam ga skerhelo zrnisliti tistiga časa, kader bot a 
zaročena po dolgi ino 'alostni ločitvi se pervo-
LIK zopet vicih, ino ‘e potem me je to nikoljko 
skerhelo , ko sva damo prišla ino mi enoja Žena 
bila povedla , deje Mina celo pripravljena svoj'oi 

ljubeznivga prijatela sprijeti, de je ravno bil a 
silo ganjena, kader je pervokrat od najnig a 
znanja bila zaslišala. Bo prideva , mati pomigne 

ino beri' moja hčer k Mini leti, naji napovedat. 
&z malo časa dekleti h nam v izbo pridete . 

strašno bleda , terdo naprej stopi ino, 
nar pervo mene pozdravi, ker mi svojo roko , 
rnerzlo ko led, tiho poda, ino se kakor mertva 
na parah , nikoljko na smeh der'Z'i . Potem Morica 
pogleda , ino se mu priklone, pa toljkanj merzlo' 
ino brezvesoljno, kakor de bila njemu ino 
vsi'mu posvetnimu celo odnierla . V strahéh , 
kako! de bi niertvo pred seboj vidi! , se ji Morje 
p rbliia, ino jo roko prime rekoč : ,,Ljuba

9A,9 

a! zakaj me tako neprijazno gledaš : 


Jez ino mati moja, hi tudi tvoja mati biti želijo , 
Boga hvaliva, de te je nama zopet dal. Od 
zdaj si na vselej moja ; nič naj; ni vstan ločiti . 
Le bolj prijazno me poglej. Ali morile nima; 

več rada svojiga Nlorica ` 

Nekobart že je dekle usta odperlo, pa o d 
žalosti besedce ziniti ni moglo. Očitno se premaguje, de ji kri bledo lice rudeé"i ; potem pa 
komej zastopno reče : ,,Ljubi Moric! - rada , 
prav prav rada te imam ; zato sim prišla te še 
enkrat videt. Bila sim tvoja zaročena nevesta , 
alj zdaj pa nisim več. Saj nimam drugiga , 
kakor žalost ino srarnál.o, ino ker druge dote 

ne premorern, tudi tvoja biti ne smem . Imej v 

velki časti pošteno dobro ime svojih staršov ; ono 
je otroham velik blažen zaklad' gaj ne veš , 
Moric! de so moj oče si sami Živlenje vzeli? d e 
zdaj vse z perstam na me kaže? Mečast bi t j 
bila mene vzeti ; zalo pojdi in pozabi me na 
vselj.‘ ! 

Že se hoče mu izmAniti, 31oric pa jo bol j 
terdo za roko poprime, ter pravi : 

,,0 nedolžna dl.úa . kaj ima nesreča tvojiga 
očeta z napno ljubeznijo? Inc) naj bi bili rnojig a 
alj tvojiga očeta obesil, morde midva po ne


dolžnirn hudodelnika bila do bi moge l 
reči, de bi skoz to najno dobro ime f,slsrnnjen o 

bilo" 

„LjuM n o' Molek”! u serčno Mina zavor 
„rahelj vteoine še k e ga nedolžnega obesti 

kdor pa sam sebe vgonob' ni več nedolžen . O n 
ne vmori le sebe ; temué' e po smerti svojim 
zaplenim mir , veselje , p4'tenje ino živlenje zatira! To se tak blitvo ne pozabi! — O rnoj Morie . 
verjemi mi , moj oče so bili gotovo dober dobe r 
nožek, dokler peklenske pijače vrúniga žganj a 
okadi nBso . c c 

otožnim milim g lasam pravi .Bric na to-: 
,Za ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina? O 

o jko nesrečnih takih e dan dana en živi , hi 
sebi ž'ivlenje ino poštenje, rnir ino pokoj svoje 
vesti morijo', ino brez pomislika z vražnim žo.anjam ;no pijané'vanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav:'pravg Mina de se taki nesrečneži 
sami gonobijo. Tudi rnoj oče so bili tako nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pij() duo ;no 
telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi stripen ogen j 
nagloma zamori Glej! ali si nisva v tem cel o 
enaka” 

„Káj? tudi tvojiga ožeta je pljaričvaiije vrnorlilo”? ga plúno Mina pobrana , ino silna groz a 
jo sprejide. 

Dolgo ji Mode ni mogel odgovoriti od pre

velike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas 
se razjoka, ter si obraz zakrije ino se vsede. 
Mina ga z opertirn 'a'alostno gleda. Vse 
je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame , 
ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim 
se Iwmej premagal ; skorej bi me bile solze po 
silile ; take dobre dušili, le vse skele vredni , pa 
za del njunih staršev toljl<anj i'alosti videti prestati , me je v serce ranilo. ' 

Tudi MW', ki je popre' kakor oterpnjen a 

zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo ; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po sami m 
iz njih vtrinjajo. Vidlo' se je, kakor de bi se 
mer tva podoba solzila. 

(ji:iz nekaj 6sa se Moric zbrihta , si z rut o 

solze iz oči obriše , vstane ino Mino za roko 
prime , rekoč : ,,Ljuba ina! dokler je Bo g 

-nilostiv, nikarva ne obsodiva svoja očeta z 'a.--
Iostnim sporninarn ino z bridkostjo svojig a 
i'ivlenja. Naj onadva zdaj nastopke svoje 
grešne navade naj bi najne ranjene serca ino 


102 

bridke solze vidla, strašno bi nju to modo pekliti. Pa raji hi videl , naj bi se zdaj najne Ža

losti tolikanj drugih očetov prepričalo, ki brezsherbno z nesrečnim žganjarn svojim otroka m 
bridko žalost za prihodne dni napravljajo, ino z 
svojo žalostno smertjo golo nesrečo zapušajo . 
Najne solze, rajna bridkost ino žalost bi jih 
morla k poboljšanju ganiti" ! 

Od žalosti premagan se naglo od Min e 
oberne ino nekobart po jizbi prestopi . Nikoljho 
potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino j o 
milo gleda. Na to pa jo rahlo pobara : „Ne bi 
kotla meni ino materi moji v tolažbo biti” ? 

Mina pa vsa se trese ino tromej izreče : Saj v4 
Moric! de sim hčer očeta svojmorea" ! 

.,Jez pa sin enaciga‘ . , ji naglo Monic na odgovor da ; ,,enaka nesreča. naji sklepa, nikarva 
se sama ne ločiva‘-! 

8ramoili'vo si Mina z rokami obraz svoj 
zagerne, mu nilwljko bližej pristopi ter m u 
roko da. 


19. 
ostija, de je malo takih. 
Silo nas je bilo prevzelo vse to , kar sm o 
ravno vidli ino sffia . Nobeden e besedce od 
tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo s i 
raji pojiskali, de ,bi si bili nikoljko svoje misli 
razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. 

o nesrečni so otroci, sim sam p-er sebi djal , 
kteri očeta svojiga svojrnorca ohžaljujejo ! 
Vsakiga to zgrozi, le pijanca ne gane. Naj se 
človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj 
vgonohi, naj se obesi alj vstreli , naj si z strupom nagloma ži.vlenje konča alj pa se z žganjarn 
po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo 
ostane. 

V taninih mislih narn je popoldan pretekel. 

Moric ino Mina se ves čas pogovarjata. Moj a 
žena si je bila že v velkih skerbéh. Vonder nismo hodi nju motiti v pogovori, naj sama skleneta kar kolj rada. Na n j u pametno ljubezen 
sirn se celo zanesi] . Ho je pa miza ze za večerjo bila pogernjena, me je samiga začelo nikoljko skerbeti. Vkaiem k večerji pozvonitiy 


hčeri pa rečem po Morica ino Mino stopiti, 
Dolgo čakam pa noheniga ni bilo Mizo. Začelo 
me je skerbeti, de bi kaka nesreča se bila zgodila, ino sini mislil sam pogledat za njima. Na 
enkrat se vrata odpró, ;no Zoric ves veseljg a 
spremenjeniga lica za roko Mino perpeljá. 

„e ne slišita ino ne vidita 'več”, reče smejé 

moja hčer ; „sim morla jim a' profiti, de bom 
Mino z siloj odpeljala , ker sim dobro vedla, d e 
jo Gospod Trava same ne pustijo.” Zoric pa 

nam svojo nevesto naprej postavi, rekoč : „Spet 
jo imam, ki bo moj é'asnii raj mi Lepšala” ! 

,,Bog daj vama srečo"f pravim jez na to ; 
„saj sta veliko prestala ; najta mene vama za 

očeta biti , de vaji po očetovo požegnam (blagoslovim). 

'Jez pa hočem tvoja mati biti”, pravi k 
Mini moja žena, ino od veselja so ji solze 
očeh jiraJe, ter jo objame ino na svojo serce 
pertisne. 

De je tisti večer nam Kav veselo prete .kiil , 
ino de so v,saki'ga iz med nas mnoge misli, vesele ino ialostniga spomina, serce ino glavo pol-
nile, si vsak lehho vrajta. Ne bom te(j.aj o d 
tega več pravil, moram e kaj od ženitve pre.. 


105 

sreé'n'iga penina in() neveste povedati . Lepe že-
Mitnina se mi še ni narajmala ino se mi menda 
tudi ne bo. Vsa svetlost per cesarskih ino .kra

ljévi'h zarokah se mi je zdela golo nič proti krasni 
cenitvi Morica Travna. Veliko tavnt rajniš je 
bil na svojo svatovb'no obernil. Hoeem tega nikoljko spomniti . 

Moric je bil še nekaj dni pri nas, potem p a 

je šel k svoji materi svoje sreče povedat, ino pa , 
kakor je sam rekel, za vredno sprijetje nevest e 
ino za ienitvo potrebno perpravit. ~e le čez pet 
tednov je po nevesto prišel ino moja hčer nju 
je spremila. Med tem časam je hoda moja ''en a 
Mini zalo nevestno obleko pripravti, pa svojig a 
veselja speljati ni mogla, ker ji je Mina povedla , 
de hoče Morile sam ji k ženitvi potrebno lepotij o 
preskerbeti. 

De sva jez ino moja 'ena v svate iti molila , 
se Iehko nastopi . Čez, 1dni le se podava n a 
Moricov dom. Vsi dragi, ino posebno častita 
gospa, Moricova mati , so maji toijkanj ljubeznivo 
sprejeli, de svoje nar blinej plahte nič lepši . V 
jutro Ženitve se vsi veseli k zajterku alj kosilc u 
zn'idemo. Vse je bilo prelepo svat o.kr,sko oblečen o 

posebno pa ienske, Nar daij neveste ni bilo 
kakor je sploh navada teko. Moja hčer ino .lio 


ricova mati ste ji kotle pomagati , jo po nevestno 

obleči, pa jima menda nale' ni tega dopustila . 
Vse pa se je zavzelo nad njo, ho je bila prišla. 
Druge lepotije ni bilo videti na njej, kakor n a 
glavi je imela čeden venec iz prelepih cvetlic , 
oblečena pa je bila v ravno tisti prosti obleki , v 

kateri jo je Moric pervobart na mojim dom u 
zagledal. Sama za se pa je bila čedna čez vs e 
lepotije . „Ta obleka”, reče Moric, ,.se meni 
nar vrednejši* zdi, v kateri se je rneni zaročila , 
lepši izvoliti za svojo nevesto nisirn bil vstan e 
Tudi sim mislil, vsa preobilna lepotila, ki b i 
čez rimo premoženje Mia, ni potrebna za najt . ` ` 
Dolgo ni bilo konca serčniga ino vesel jga manevanja potem pa se k kosilcu vsedemo . 

Vse pa zdaj na enkrat omollsne , ker se pre d 
nevesto na rnizi pokrita skleda lepo ovenean a 
vidi. Posebno so zenske debelo gledale ino l)i 
rade skorej zvedle, kaj bi to pomenilo ., toljkanj 

več, ker je Moric rekel : „Majbna jutermt z a 
mojo Mino”! — Smeje nevesto pokrovo z vencam odvzame, ino vsak je kaj drugiga v skledi 
si mislil. Vsi so menili , de mora kako lepotičj e 
žlahtnih kamenčkov v nje hiti. Namesto tega pa 
ni bilo drugiga kakor nekaj starih v kup zloženi h 
pisem videti. Mina sama se zavzame enokoljko , 
,menda ker je tudi kaj drugiga perčakovala. 


O 

Začne pisme narazen devati ;no prebirati ; pa 
kakor jih bere, sprem'onjena vsa obledi, in o 
svetle solze se ji po lici vdirajo . Nezavedno o d 
mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se 
Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolg o 

prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem srno 'ste le 
zve'lli, kaki je bil dar v skledi. Nič drugiga 
namreč ni bilo, kakor odpiski alj iwitenge poplačanih dolgov za Mininim očetarn . Vsi nj a 
doUnik'i. so bili odpravljeni , de nobeden ni smel 
Loti dan nesrečniga Rumita v hudoben spomi n 
vzeti. Za inoj e jez preclobriga Morica prav 
senčno objamem . rekoč : „Bog naj ti vse to poverne, predragi! .lepši svatov;3nje svoje obhajat i 
nisi vstati” ! 

Zravn tega je Moric še z drugim dobrotam i 
svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o 
niraki nas je bil Motik nikoljko same popustil , 
lino videl sim veliko .veliko vbo'ni'h ljudi priti , 
ino vsakiga velik zvezffi pod ramo odnesti. 
Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tud i 
vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo tak& 
Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 200 0 
raj niš dobrotlivo odločil, vhožne teri'ane hliinig a 
'erga od nog do glave novo obleči, ino jirn 
perta alj platna za srajce ino perliče razdeliti . 


108


Iz cerkve od poroke nazaj, gredé vidim rj a 
velldm travniki pod milim bogam ker precej 
velke mize za kosilo pogernjene ino v sredi me d 

njimi še eno za dvajset svatov pripravljeno, čez 
nje pa za del sence široke plahte raztegnjene . 
„Svernbrano se bogato obna'a”, jez Morica prijazno pokregam ; „menda si vse teržane na. ženitni'no povabil? Si morde evangelski bogatin ? 
Brez zamere, prijatel! kar je preveč je preveč .” 

On pa se mi posmeji ino pravi : ,,Nič si ne 
skerbi ! Nisim scer bogat, pa z današnirn potrákalni za drugiga ohož'al ne bom, kakor za en o 
pest nepotrebnih kamenčkov , ki mi v škrinj i 
mertvi brez prida ležijo . Zlate tobakire ino perstane z žlahtnimi kamenčkami oblož'ene, ki si m 
jih serntertje od svojih ozdravljenih bolnikov v 
darila dobil, ino clo predragi Ida, ki sim ga 
pred 14 dnevi od kneza svojiga dobrotnika z a 
svojo nevesto v dar prejel ., sim bil — pa nikomur ne pravi — prodal. Nevesta prelepe horavd e 
iz klahtnih biserov , ino pa vse jigle z predragi m 
kamené'kanri viclla kar ni ; za nje sire j i 
ko ali kvitenge odplačanih dolžnikov za njeni m 
očetagr podi l l~.o sva od poroke šla , sim 

ji 

le vse to povedal , de me ne bo za dobrotlivšig a 
'mola, kaho-r sim v resnici, im> de ji bo vesel 

spomin ostal, de so očetovi dolgi več del iz nje


n;ga prem(4enja poplačani. — Kar pa pogernjen e 
mize zadene, nisirn scer vse teržane na ''enitnin o 
povabil, tudi ne žlahtne sosede v okoljci, n e 
bodeš uklel veliko irnenitnih svatov. Le vboln e 
na'iga kraja siril bil poklical , ki so se poboljšali , 
žganju odpovedi; , ino treznosti perstopffi. Hotel sim dobrim ljudem vesel dan pripravti. Miza v sredi pa je pripravljena za na s 
svate ino za perve začetnike naše trezne družbe. 
ZeHm, de bi se dones z menoj ino mojo Min o 
veselili" ! 

Zahvalno ga za roko primem ino mu t o 
malo povem : „Predober moi'! Z áahtnimi k a 

menčhami si nage oblekil, ino bisere v solze ve; 
selja spremenil ; par dražejši ino nar boljši zaklad 
pa si sam za sebe perhranH, ki ga skritiga v 
svojih ilahtnih persih nosg” ! 

'

Zenina ino nevesto so na pe-ivo mesto pelsredni miz; posadili. Za njima se vsedejo drug' 
svatji ino per šterib drugih dolgih mizah povabljeni vbogi, moje ino 'ene, iz soseske . Ali 
danes ni bilo vhoinosti nad njimi videti. Vsi 

so bili v novih oblačjlah, ktere jim je Moric dohrotlivo, omislil . Vsi so tiho ino z lepo rnanér o 
per mizi sedeli. Iz hUniga gojzda pa so se 
zasigale prijetne vile vbranib godcov. Veliko 


11 0 

ljudi . je iz terga ino bližnih vasi pel-letelo, gleda t 
neznano veselo ženitnim. De ravno je bilo tolpo 

svatov, še več pa gledavco7, vonder ni bilo slišati ne trua ne vriska ; vse je bilo mirno ino 

tiho. l~;e vesela muzika (glasba) pridnih godco v 

-.

m kaj Ljudi oživela ; vsili pričijočih misli so alj 
za del posebne ženitnine , alj za del lepiga ženin a 
ino verle neveste žah'ga spomina bolj na otožn o 
vlekle. Posebno pa sta ženin ino nevesta bil a 
vedno zamišljena . 

2o. 

po~teno začel ; j~e konec vej 

koncu kosila še le so začele kupice 
peti , ino viši je perhajalo veselje obilnih gostov . 
Potem častivreden gospod fajmošter vstanejo , 
nekaj besedi' pri'éijočim povedat. Vse na enkrat 
omolkne , oni pa začnó : 

"v .. v.,, 

',Preljubi prijatli, svatji ino vsi pricijoci 

,,Vi mislite morde, de bom v zdravici po 
hvalil predragiga ženina ino nevesto, ki sta na m 
don4'no veselje pripravlja. kij orano liju lava . 


liti, bi se znani njuni ponižnosti ne perrajmalo , 
ino sploh imajo zdravice sladke, prijetne besede , 

ki več iz glave . ktere vino vname, kakor iz do 
briga serca izvirajo, in() z svojim kratkim ogla 
sam vtihnejo. Le samo, ljubi prijatli! ne pozabit e 
toljhanj dobriga, ki je po dohrotlivim gospod u 
Travnu vsi,mu na.šimu kraju, sosehno pa vhogi m 
ino revnim došlo, ino torej povzdignite dones 
oči ;no serca svoje v hvaležni molitvi k Bogu , 
naj on njemu po svoji milosti poverne dobrote , 
ki smo jih mi od njega prejeli, naj ga z drago 
zaročnico e dolgo dolgo nam ino našim nastop 

niham k pridu ohrani" ! 

Nikoljko z besedo potihnejo ter proti nebe

sam pogledajo, v očeh pa jim soha zajigra . 
Tudi vbogi za mizami vse solzne oči k nehesa m 
obernejo ino roke povsdigajo kakor hi botli moliti. Zmiram bolj glasno zaé'nó, ino na slednj e 
vsi z enim glasam zavpijejo : „Bog Živi Morica ! 
Bog nam dobrotlivga Travna e dolgo, dolg o 
ohrani” ! 

Ni me še, bi rekel , nobeno cerhevno opravilo tolpo ganilo, kakor leta očitna molitev i z 
hvaležnih sere. Rdo je bil tudi vstav z niertvim 
sercam to gledati? Niholj za dobro človeško serc e 
celo ne vmerje, naj bi tudi ves svet spačen bil. 


Ho se ve'é'i , um nikoljko poleže , spet gospo d 

4"ter na dalej začn ó 

„Ljubi prijatli moji Dosti let sim me d 
vami, ter vam besedo IYoi'jo oznanujem ino po t 
k ;zveličanju kažem. Pa grOza me je bila neke 
leta sem videti , kako je vera zmiram bolj pešala , 
če dalej sim jo oz,nanoval. Res mnogokrat si m 
videl v cerkvi očitne znamnja serčne pobožnosti ? 
pa kmalo je goreča pobožnost vgasnila, ke r 

je vsak spet na popre,gne pota pregrešnih navad 

ino želj podal. -e to malo časa v cerkvi je bil o 

zgubljeno, in opominlivi glas boi-je besede je bil 

celo zapstonj. Pogosto rni je za tega del serc e 
vpadlo ; nisim vedel , ,ali so ljudje dan4'ni'ga čas a 
bob spačeni kakor poprej, ali je morde moj a 
skerb ino moč bila preslaba? Zdaj pride prežlahten rnladenč Maric, kakor drugi naš angel 

k nam ter rni le dopove, kaj jetoljkanj hudobije med ljudstvam krivo .” 

,'‘Te ko pet deset let namreč je preteki 

kar strašna kuga po vsih deželah ino krajah svet a 

več ljudi vgonobi, kakor grozna kolera, ker jim 
premoženje jemlje, veselje greni, zdravje amil 
ino Živlenje krati ino mori. Nesrečno žganje 
kakor sami , veste, je ta strina kuga! Ono ljud i 
po samim ino cele druMlw,, poredne kakor ir 


113 

nitne pa tudi cele narode nesrečne napravi. Vsi 

nauki po cerkvah ino šolah to kugo ne vstavijo , 
vse lekarnice nimajo zdravila zoper njeno strupn o 
moč, ino vsih ojstrih postav, prepoved ino hakig se ona ne boji. Od hiše do hiše hiti , sin 
jo naleze od svojiga očeta ino prijate' od svojiga prijatla." 

„Nobena bolezen, pravijo, se hitreji ne 
dobi, kakor po maternit.n mleki. Tako tudi 

žganje veči ino beri' ;kode ne napravi. kakor če 
so do ženske njemu vdane.” 

„So , kteri le Žganje pijó , kader jih kaj užali , 
alj kader jim ktera slabost napade . Pa navadij o 
se , dan za dnevam ga piti, ino ga tako dolg o 
pijó, de glavo ino serce zapijejo. Gotovo, kdor 
druge v pijanost pripravlja, posebno pa Žganja 

vadi se nar hujši zapelivec in() nar veči hudob _ 
než meni zdi. On je, ki poštene moi'é ino nedoffile otroke mori, On nesrečnirn ženam jam o 
koplje , ino vboge sirote po sveti zažene” ! 

,,Ralo pa ventati tolpi ino tako splošni kugi . 
kako jo odpravti, ker malokdo ve alj verjame , 

kako ,4'kodlive so močne pijače, posebno p a 
Žganje ? kako jovbraniti, ker vhožni menijo, d e 
brez zganja nar cenejši pijače skor biti ni mo č 

8 


premoftii navajtnih sltYdčic se odvaditi no&-
Iako' jo .vstaviti, I» ell;o diot'site p od v 
agovai,ja,jo'ib y Meri [tiav-dno églauj.e iryo -rame 
niee det4'" ? 

„~e kdor malo kaj uganja pije , prav Iehlw 
ob&iti, Itako je nezdravo ino sl-odlivo, ker glav o 
omami, ;no 'ite suši Pa vonder jih toljko g a 

ker jih na majhen čas močne StOri in oži.

; marsl<teri 'Ste omeni zmasno ga piti ino treze n 
ostati, pa se golj `a. Bolj4i inn loiej je celo se 
zderžati ga. Kdor zlodju' en las poiftoli, a za 

kečko zgrabi , in() celiga, prej kakor zave , z a 
seboj potegne. Eri malo ,i'ganja piti je kakor en 
malo grešiti . Hudoba nago raste ino pijtanvan 

se hitro navad '.” 

„Od nobene strani n videl de 
bi si saj vboi'an na;'-no de

; 'kraj kaj pomaw , 
bi se -ganska lega vstavlja . Hahor angel iz. 

,

nebes nato -naš blagi or e Travi) potrebno' pomóe' prinese, ker se iz ptuj'ih dežel ravno na svoj 
dom poverne. Kader je cela dežela v nevarnosti , 
pravi, se ni na mA:ieniga zanašati , ljudi, Mij ho

' 

I-'eo, si rnorejo sami pomagati po njem se j e 
dru~_'ba treznosti med nami perela, in vérna 
oo ;,'nest je vstala, nedolžnost ino poštenos t 
zop,4 ve'ija a no vse Qko je boljši ii o vesele.” 


á 

„Glejte! prija koljkanj dobriga imamo o d 
nja! Kaj ho'mo njemu, svojimu dobrotniku , 
zahvalo dati za nja dobrote? — Najte, na mest i 
tukaj pod milim bogam storimo terdno obljubo , 
varvati se sherlmo kakor k&:'niga človeka vsakiga , 
kdor bi kedaj več strupno iganje v naše kraj e 
vpeljati. (kij v navado spraviti hotel! Njemu pa , 
svojimu preflahtnimu dobrotniku, svoje hvaležn e 
serca v dar pernesimo” ! 

Z tem besedam sivo postaran duhovnik kako r 

mladca goreče poskočijo na ravnost k Morisu , 
ga serčno objet. Za njim smo tudi mi blii'nej i 
ga vneto objeli. Vse je vstalo ino veselo hvaln i 
glas pognalo. Vse je bilo kritem , svatji in o 
gledavci. Eden drugimu so prijazno si roke dajali, eden drugiga ljubeznivo objemali . Hvalek/ne deklete ino gene so Mino obsule , nektere do 

z solznim očmi ji roke poljubit hitele . 

Koljko solz hvaležnosti lino veselja je blaga 
za svoje bisere dobila! — Preblagi goric paskorej se mi je vsrnilil neprenehama so g a 
sosedji obdajali, de je lwmej se ganil ; vsak j e 

hotel ga videti, vsak mu kaj hvalniga reči. Cl 
mraku je 5e le prgel damo , kjer ste ga nja mlada 
áenha ino blúena mamka z ljubeznivim veselja m 

sprejele. 


Zalost Peem.


Cvu'te bratje in sestrice 

Strajno žalostné novice ! 

Al' še niste slišali , 

Raj se strániga godi 

Oh-sovražniki so vstali , 

Hudo reč so si ubrali. : 

jubi kruhej nam jerIj 6 
Strup z njega kuhajó . 

3. 
Str4'ne kotle so skovali , 

Jih v pečnice grozie djáIi ; 
V njih se ljubi kruhej žge 
Smertna voda iz njih vre. 


Kakor v pekli ogenj fari 

Se v pečnicah, v kotli pari. 

Se korún , in prernenil 

V strupno vodo pjanosti . 

5. 
Po deieli strup peljajo , 
Dober kup Ijudém prodajo , 
Vsaka bajta ga imá 

Polič ~e z& groš* dva . 

6. 
Kakor mgenco sladkajo 
Kedar njo poclgAuam daj,,, 
Tak se Zgnijtrd' slad , 

]D fi lju e bolj poc in. 

7. 
Kotle imel je velike 

Satan, kuhat rnart ,crn ke 2 
De M. jih O,v*,o , d' 
PaM v: sxgn.óti je ostal 

l) Krtunpir, podzemliee, lailka ropa .
Kakor sv . Vita.



11 9


8. 
Vmisli si peklenska muha , 

In raj v kotli žganje kuha : 
Z žganjarn moti zdaj ljud i 
In jih Io~ej {pogbi~ . 

9. 
Po vs;h krajih žganje igejo , 

Po vsili ošterija.h žrejo ; 
Res je žganje dober kup , 
Raj pomaga, ker je strup . 

10. 
Pjanci kuhani ko raki 

Tavajo po cesti' tak e 
Zgani strup jim pamet vzel ., 
Du.;,o vmoril, truplo 'vnel. 

Noga pjanca več ne nese 
,
Rolo se mu hudo trese 
;


Tam za plotam oblepi ,
Zganje mu iz ust gori.


l2.. 

V žganji, o re se zaljubi
'Žganji svojo pmet zg')



120 

~ivi pekel čutil je , 

Zadnie je obesil se . 

13. 
Mati srota se pobila. ,
Ker se žganja preopila ,
gorjé otrokam ho :
Sad ni boljši ko drevó .


14. 
žganje hoj in mor napravi
V Žganji brata brat zadavi ,
v


Zganje moža tak znori 

Svojo ženo de vmori . 

15. 
Sv'eta véra omaguje ; 

Hudiga se strašno čuj e 

Tam, kjer žganje tak 0,0 
Kakor svoje dni vodó . 

16. 
Prazna cerkva tam žaluje 

Koder žganje gospoduje ;
Le taherne polne s o
Pjancov, ki <ga. [tiskajo .


l) Luskati vino alj zganje se pravi tako piti, de je miz a 
'mokra. 


121


17. 
Glej možake žganja pjan e 

In mladenče obdivjane , 

dok požvinili so se ! 
Groza videti jih je. 

18. 
Si device tam poštene , 

metne ne najde žen e 
Rjer žganjica gre okolj , 
Naj bo brinjove alj rozolj . 

Oj pr;jateli, povéte , 

Ali mi vtajiti smete 

De ni žganje rn-i,enca , 

Ri počasen, strup im á 

20. 
Bog nam je nebeško man o 

Dal korun za dobro hrano , 
Žganjarji si vmisHj o 
In ga v strup pokuhajo. 

t) Zpi; ''ao alj jed . 


122 

povéte mi iá'ganja.vúi , 
Satanovi pomagavci , 
a' storilo ljudstvo je , 
De mu strup napravljate? 

22. 
er je vašo žganje kuga , 
Nam pravični z gladax Žuga 
De nam je korún zigni.l , 

Naj big v Žganja strup ne 

23. 
Zarotim vas, ljubi bratje , 

ée želite biti svatj e 
Enkrat raja sveLiga , 
Val-bite se k'ganjovca . 

2. 
Prosim vas o sestre moje

.oko Ijub'te duše svoje , 
Za pet Kristusovih ran 
Dajte vsako Žganje v stran 

) Ki 
žganje kuhajo ino prodajajo, razen zdravila . 


123


25. 
Vodo zdravo rajši pijm o 

Vina za potrebo vqmo ; 
Dober Bog nam vina da l 
Zganje si zlodej vhra 

Sone1 .