Slovenski tednik »a koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE >gl je moči GLASILO SVOKOTiOMISELJVIH SLOVEffCEV V A METU El Od boja do zmage ! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Ste'V. 40. Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago, ILL, under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 1. oktobra 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto VIII POZIV NA ZASTOPNIKE Število naročnikov na “Olafi Svobode ’' a vsakim- dnem raste in dan*» javno naznanjamo, da je maš list največji in najrazširje-nejši slovenski tednik. 1\> je 'bil naš namen in želja. Sedaj pa je na naših zastopnikih ležeče, da list na tem višku obdir-že to se pravi, da neumorno za list, delujejo, agitirajo in ga razširjajo med rojaki. Vkljub vsem bojem- in bojkotu, katerega so povzročili razni mai-kontenti, smo lepo napredovali. Ustrašili se nismo, dasi so nas vlekla po sodiščih- in nam pretili s vsakovrstnimi grožnjami. V boju za pravico smo vstrajali in to je uvidelo slovensko ljudstvo. — Naš namen pa ni samo ostati na višku z naročniki, temveč nestrpno gledamo na ono dobo, ko bo list večkrat na teden izhajal in v.a to je treba dela, agitacije, da se list talko razširi, da bom-o vs-ta-mi pokriti stroške večkratne izdaje. Naši zastopniki dobro delujejo. Uv-ala ji mi! Je pa še veliko slovenskih naselbin, ‘kjer nimamo zastopnikov, zato raj prosimo rojake, da pišejo na upravništvo, kateTO jim) obratno pošto pošlje vse potrebno za nabiranje naročnine itd. Živahna agitacija, »osebno v tem času, ko vsak želi dobrega čtiva, listu veliko pomaga. A-gi tirajte tora j za list. Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega novega naročnika in dvakratna izdaja na teden je zasigurana. Na tlelo tedaj 1 Uprava Glas Svobode. $200.00 NAGRADE! V “Glas Svobodi” št. 34, -z dne 20. avgusta t. 1. srno razpisali nagrado $200.00 ter izjavili, da jih takoj Joža Zavertniku. bivajoč tukaj nekje v Čikagi. izplačamo, ako na.mi spričevalo prinese od Anton Kunca, posestnika in krčmarja v Dol. Logatcu št. 5 na Kranjskem, v kojemu Kunc potrdi, da ga -oni, ki sliši na ime Joža Zavertnik, ni prevaril in da mu vsled izneve-nbe ničesar ne dolguje. Obrok, da si omenjeno »pričevalo priskrbi dali sm-o m:u do 20. seipt. t. 1. tedaj mesec dni, a spričevala ni in ga tudi nebo! Mi «mo to storili zaradi tega, ker je v svojem “revolveržurna-]u” neka spričevala o svoji poštenosti priobčil, ter smo takoj pripomnili, da so tiste vrednosti, kot KaJkerjeva “božja previdnost”. In ljudje take vrednosti se ho-čejo z nami bojevati! S tem pa nismo našo “trumf-karto' ’ izigrali, kajti dobili smo izvirne pisma in prepise, a jih za s-eldaj še hranim». ter pripomnimo s-aimo toliko. Ja se mora gabiti vsaeemu, količkaj dostojnemu človeku, s takimi izmečki opravek imeti. Ri-nal-do Rinaldini, Mossolino, Udar» nič, Grasel in vsi slični, so bili. •poštenjaki! Živijo! Die sehone Gesel taebaf t ho eh! 'Stara navada je zdraviti revmatizem trganje po udih. neuralgi-jo. zvinjienje ia!d. z Dr. Richterjevim ‘Pain Expeller.” Pravi Pain Expeller se Jo-bi tudi v Ameriki v skh.rnilekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.55 ............... 100 kron, za $ 41:10 ................ 200 kron, za $ 102.75 ............... 500 kron, za S 205.00 .............. 1000 kron, za $1020.00 .............. 5000 kron Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne nošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Dorne«tie Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland ’St. Hew York 1 0! St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio .SVETOVNI PREGLED. Avstrija. Dunaj, 25. sept. V moravskem deželnem/ zbora se je napram nemškemu cesarju izpodbijoč-e govorilo, kateri govori so z ozirom na obstoječo nemško-avstro-ogrsko-zvezo naredili mučen utis, akoravno ®o bili takoj in odločno zavrjeni. Kalkor se iz Brna poroča, j-e soc. dam. poslane Reich-stadter cesarja Viljema napadal in t» zaraditega, ker je vladar (avstrijski) odklonil, da bi se vladarja pri avst.-ogr.-cesarskih manevrih v Velikim Mezeriču v češčini pozdravilo. (Op. u-red. Tedaj sam cesar naj večji slovanski narodi v Avstriji, takisto zapostavlja, 'kot Slovence. Za nevtralnost Nemčije o aneksiji Bos-neJHercegovine, je morala Avstrija svoje slovanske narode izdati ! Škandal ! !) Takisto deželni glavar Moravi-je, grof Se-renyi pl. Kis-Sereuv, kot ee-s. namestnik dr. baron Heinold pl. Udvnski. sta nemudoma svoje žal j e napram deželnemu zboru izrazila, “ker so se ne-zagovo-rne besede napram izkušenemu zavezniku dvojne (monarhije in zvestnemu prijatelju cesarja Pran Josipa rabile.” Nemčija. Berolin, 26. sept. V pomankan-jn boljega ¡posla se bavi časopisje in to temeljito z lovskimi poročili, katere bivši predsednik Roosevelt iz temne Afrike v svet pošilja. Poročila o raznih kakor tudi o predrznih in vspešnjih ekspedicijah ter občudovalnih trofejah se obče neusmiljeno obravnavajo in kot b-ajčne pripovedke zasmehujejo. Berolin, 27. sept. Grozno neurje je -divjalo v posameznih delih nemške države. Nevihte in deževne plohe so neizmerno upostošile. Najhuje je prizadeta cvetoča Tu-ringija. Vseučiliščno- /mesto Jena, je preiplovlj-eno, kakor še ni nikoli bilo. Vsa javna poslopja so pod vodo. Mesto je brez vsake zveze z zunaj-nem st ve to m- in po ulicah in cestah se promet vrši na čolnih. Štiri mostove preko Saale je valov j e odneslo. Voda izpodjeda temelje hiš in več hiš se je -že porušilo ter mnogo se jih bo vsaki trenbtek sese-dlo. Veliko število prebivalcev je vse svoje imetjie zgubilo in trgovci so silno prizadeti. Takisto velikanska škoda je v Erfurtu in drugod. Francija. Verzelj, 27. sept. Trupla stotnika Marchai, poročnika Phaure in- podporočnikov Vincenot in Peux, častniki, kateri s-o v soboto smrt našli, ko je vojaški zrakoplov “République” pri Molensu na zemljo pal, so bila z impozantno svečanostjo v Verzelju pokopana. Vsa tukajšnja garnizacija in meščansko uradništvo ter nest e1 vi In a množica, se je pogreba udeležila. Na odredbo prem-ir-tmi-ni-stra Briand) se je pripel na trupla žrtev jkri-žeč častne legije. Španska. Madrid. 27. sept. Vsled povolj-nih p-oročil z morokkanskega bojišča je vlada vojnostanjç raz-ven v provincijah Barcelona in Gerona preklicala, ter kortes (drž. zbor) za 15. oktobra sklicala. Španci so pri zavzetju- Zeluana neznatne izgube imeli, a Mavri so zgubili veliko bojevnikov. Alhucemas. 27. sept. Vsa obrežna črta je z ognjem' gorečih mavrskih vasi razsvetljena. Ko je špansko topništvo nasprotnike k molku prisililo, so pešci Mavre iz svojih- pozicij pregnali. Philippine. Manila, 28. sept. John Ram-som, kurjač na bolnišnični ladji Zdr. držav “Relief”, je hipoma Zblaznel, ter uradnike napadel in potem ga je civilist Mate Heinke ustrelil. K tem djanju je 'bil Heinke od kapitana “Reliefa”, pozvan. Agitirajte za “Glas Svobode”. Italija. Messina, 27. seipt. Ameriški preiskovalec vulkanov Frank A. Per-ret, -koji je v Messino doŠel, se je izjavil na podlagi znanstvenih dedukcij, da za Sicilijo, in soseb-no za okolico Messine se je bati v najkrajšem- času silne potrei-o-merne dogodke. Označil je dan 29. septembra za najnevarnejšega, ker ta dan se nahaja soluce, luna in ztimlja v eni črti in vrhu-tega je Inna zemlji najbližja. Le ta konstelacija, katera ravno ni reldika. ima učinek, da se v-slel privlačne sile oblika zemlje predrugači, ter namesto obliko oble, podolgasto, eklipi-eno išče. Vsled tega povzročena posebna napetost zemeljske skorje, ima na nemočnih 'krajih tiste potrese in vulkaniene izbruhe za posledico. Prihodnjo sredo se nahaja še iz-vant-ega Mars v tisti Srti s soln-cem, zemljo in luno, in zemlji s-o-sebno -blizo; konečno se v sredo še nahajajo -skoraj v tisti črti planeti Jupiter in -Saturn. Privlačna moč tistih na zemljo je sicer zaradi velikanske daljave ne posebno /močna, a zaradi zveze z drugim zvezdnim sestavom, konstelacije, se pa mora vseeno vpo-števati. To preračunjenje privede Per-reta do zaključka, da prihodnji trije dnevi, torek do četrtka bodo posebno nevarni. N i da bi moralo se kaj izvanrednega prigodi-ti, toda to dokaže potem samo, da je zemeljska skorja predsto-ječo nevarnost prestala. Rim, 27. sept. Do sedaj se je v razvalinah Messine našlo v denarju, dragocenostih in vrednostnih papirjev skupno $13.000.000. •za katere se ni nihče zglasil, ali pa. ni znal lastnins-tv-o dokazati, Vsega tega se bo država polastila. Z dnem 1. oktobra se prične zopet z odstranjevanjem ruše in izkopavanjem. IZ DELAVSKIH KROGOV. Quebec, 26. sept, Drastične resolucije so bile sprejete -pri seji “Trades and Labor Congress of Canada”. Bilo je sklejeno Domi-nion-vlado naprositi, da delavski zakon inozemice-v prekliče, ker je v sedanjem, besedilu za nič. Lemieux Trades and Disput-aeti, so bili od delegatov iz British Columbia kot. najničvre-dnejši delavski zakoni označeni, kakoršnji so še 'kedaj v kakšni deželi sprejeti -bili. Izrazilo se je ogorčenje o vporabi milice v Glace Bay. N. S. za časa pre.miogarske stavke. Poset generalnega poštarja Ro-idol.pho Lemieux pri Mikado, zadevajoč japonskega naseljevanja in baje tozadevna pogodba. sew je -označila za fareo, ker vsaki dan cela 'kardela ku.lisev in drugih “nezaželjenih” v British-Colum-bio dohajajo. Delegat McGee (Vancouver) izjavlja, da se je naseljevanje Japoncev po Lemieux pogodbi še podvojilo. On pravi, da so orientalski naseljenci v že unije kuharjev, natakarjev in kovačev uničili in so tudi že dobili kontrolo nad ribjiko industrijo : nadalje se nahajajo v 800 milj dolgi meji samo dve naselj-niški postaji, tako da Orientalci nemoteno v deželo prihajajo. Grozna nesreča. Chicago. 111. '28. sept, Danes zjutraj koj po 1 uri, je brzovlak Perinsylvanije železnice na W. 12. in Rockwell St. v južno v-ozeči živinski vlak Milwaukee & St. Paul železnice zavozil. 6 ljudi, -živinorejci- iz North Dakota in Montana, kateri so v zadnjem vozu (kabuis) spali, so bili pod razvalinami usmrčeni in pokopani, in veliko jih je ranjenih. Skrajna malomarnost, kakor po navadi, je vzrok nesreče, in dokler se ne bo za varnost kaj storilo, bodo nesreče na dnevnem redu. Ako Ti je list “Glas Svobode” všeč. oriporoči. ga prijateljem in znancemi; ako Ti pa ni povolji, povej namd RAZNE NOVICE. $10.000 za pol urno predavanje. St. Louis, Mo. 27. sept. Brezžično poročilo dr. Fred. A. Cook, razkritelja severnega tečaja, naznanja, ca pride dne 6. oktobra v St. Louis. Tukajšnja “Business Men’s League” mu je brzojavno ponudila $10.000 za pol ure tra-joee predavanje. Njegov odgovor se glasi: Business Men ’s League, St. Louis. Vaše poročilo prejel. Bodem poskusil urediti, po prihodu v New York. Fred. A. Cook, (na krovu “Oskar 2.”) Op. ur. Pripomniti nam je, da sta si Cook in Peary, silno v laseh kdo da je prvi na severni tečaj dospel; posebno Peary Cooka skrajno napada, češ, da Goo-k niti na tečaju ni 'bil. Ustvarili ste si dve stranki, ena s Pearyem Cooka pobija, a druga obratno. Slavljena sta bila obedva tako na potovanju v domovino, kakor tudi domu dospevši, odlikovanj je kar deževalo. Ali gledi spaka! Neki svetovno-znani veščaki in učenjaki so “lajšto” in svinčnik v roke vzeli ter zračunali, da niti Cook in ne Peary nista na severni tečaj dospela! Kdo bo prav imel, nam -za sedaj ni znano; mogoče da Cook, mogoče da Peary in mogoče da obedva, a tudi mogoče da nobeden. Obedva trdita da sta 89° prekoračila, s tem pa še ni o-kazano, -da sta tečaj dosegla, toliko rnanj.e nanj .stopila. Da se naši eenj, čitatelji vsaj nekoliko z obsegom zagonetnega sev. tečaja seznanijo, podamo tu odgovor nekega menjalnega lista na vprašanje: Koliko velik — obsežen — je severni tečaj? -Omenjeni list pravi: “Mnenja o velikosti severnega tečaja so različna, in vendar povzroča malo truda, da se velikost tečaja določi 'On ni ena točka, kakor mnogo misli, temveč je okoliš —• obseg. kateri tvori mali prostor. A-ko gr-emo s stališča, da le z dosego 90. stopinje se zamora o tečaju govoriti, ta-ko se morajo vse merjoče velikosti, katere so ma-nje kot ena sekunda od tečaja oddaljena. -kot ne več k njemu pripadajoče tolmačiti. Kakor znano se vsaka geo-grafična stopinja v 60 minut, in le te -zopet v 60 sekund deli. Ker ena širna stopinja 111 kilometrov znaša, tako meri ena- ločna stopinja 30.8 metrov daljave. Ves okoliš, kateri je severnejši kot 89 stopinj 59 minut in 59 sekund, se mora tedaj, kot k tečaju pripadajoč tolmačiti. Potemta-kem. bi (bila zadnja ločna sekunda vsestransko od severne točke odaljena, k tečaju za prištevati. Ker meri , ena ločna sekunda povprečno 30.8 metrov, tako mora premer tečaja -dvojno, tedaj 61.6 metrov meriti. Tečaj bi bil torej -prav mali ¡prostor, k oj i ima 193 metrov obsežnosti in se zamore v dveh minutah obhoditi. Vožnja v smrt. Milwaukee. Wis., 27. sept. Štiri osebe takoj usmrčene in 3 ranjene so bile sinoči oh 9. uri, ko je tovorni vlak eno miljo od Edgarja v železniški ročni voz zavozil. Devet oseb, -katere so iz cerkve prišli- so ¡bili na ročnem vozu ter so se ravno hoteli domov peljati. Listnica uredništva. Vse cenjene dopisatelje prosimo za potrpljenje, iko nismo vsih dopisov priobčili. V zadnjem trenutku smo dobili nepričakovanega in nujnega gradiva, ter smo morali vvrstiti in že stavljene članke in dopise odložiti. Tedaj prihodnjič in zdravi! G. A. B. Milwaukee. Kje da je “Triplau-Hobiel”, nam- ni znano; to vedo samo “Deutscherji”. Mi vemo pač za “Hotel Triglav”, ter smo v njem že (kupice praznili ; a vseeno: Heil, deutsche Dummheit! Podravskega povest ni -bilo mogoče sedaj priobčiti. Pride prihodnjič1. NIČ VEČ DIMA. 150 milijonov bo stala realizacija. Dne 27. septembra, je čikaški mestni svet sklenil, da morajo vse v Čikago vozeče železnice v daljavo 16 milj raeunjeno od /mestne dvorane električni promet upeljati. Prizadetih je 26 železnic in delo, s katerim se mora nepre-nehaje pričeti, v 6 mesecih, po sanktciji sklepa mora do 1. januarja. 1912 dovršeno biti. Proraču-njeno je vse skupaj na 150 rn-iljo-nov dolarjev. •S tem- bo '-velikanski zdravstveni korak storjen, k-o ho večinoma neznosnega dima konec. Da se delo ne bo zavlačevalo je določena kazen $200 za vsaki dan prenehanja z delom. Žrtev hudourja. Mobile, Ala. 21. sept. Ob 7. uri jutro, je začela, po grozni noči voda, katera je bila “Water St.” dosegl-a, padati-. Mnogo hiš je razkritih, toda k sreči ni človeški izgub. Skoda se ceni $20.000, všteto poškodb na ladjah v pristanišču. Gib ¡polnoči je -dospel vlak z be-gočimi iz Vill-enkolonije ob Južnem ¡primorju, kjer ima -biti škoda velikanska. New Orleans, La. 21. sept. Vihar, kateri je v New' Orleansu hitrost 60 milj na uro dosegel, se je nekoliko pole-gel. Zahteval je tu štiri človeških žrtev in najbrž« ob obrežju -Še več, toda poro-čil še ni. Škoda na lastnini če 100.000 dol. prekoračiti. Proge Louisville iti Nashville železnice 20 milj vzhodno od tukaj, so pod vodo. Prevozni parnik “Assumption” se je koncem Napoleon ave. potopil. Ut-onil ni nobeden, New Orleans, La. 22. sept. Kakor se je sedaj .zaznalo, je vihar na Louisiana-obrežju veliko žrtev zahteval. Bati se je, da je obrežna voda na stotine ljudi o-dplovi-la. Vest o nesreči v va-si Terrebonne so prinesli iz Houma pol-goli moški in ženske. Pomožne ekspedicije so odposlane. V Baton Rouge, La. in okolici je škode preko $200.000. Streha raz državne hiše — Ikapitola — je odtrgana in velik ¡del hiš je pre-p-lo vij enih. Vzorni politikarji. Prejšnji tajnik Zveznega senatorja Lorimerja, Ernest Ryan in Edvard Chappel iz Čikage sta vzorna zastopnika pol-itikarsike druhali. Ona sta, Ibrez da Ibi bila od “političnega stroja” pooblaščena. doneske za neki politični sklad pobirala, toda denar v s-voj žep utaknila. Dne, 21. m. m. sta dva detektiva tičema na sled ¡prišla ter jih aretirala. Pač ni-sta druzega storila, kot to, kar drugi store, in sicer brez izjieme od spodaj navzgor in od vrhunca zopet navzdol. Svetovna poštna zveza. Washington. 27. sept. V proslavo ustanovitve svetovne poštne zveze bo 4. t.m. v Bernu, Švica, spomenik razkrit. Spomenik stane $40.000, katero svoto so dežele prispevale koje so v svetovni zvezi. Brutus Clay, ameriški poslanik v Bernu, bo zastopal Zdr. države. ZAHVALA! Tem potom -se zahvaljujem, in pa tudi vsakega člana S. S. P. Z. je dolžnost da se zahvali “sosedu izza -plota”, ker on brezplačno reklamo dela za iS. lS. P. Z. Kdo -bi se bil mislil! Kot največji sovražnik je nastopil- proti “telegatom” S. IS. P. Z., sedaj pa povračuge z reklamo, kar je takrat pregrešil; — mogoče mu že diši, ko bi mogel zasejati luliiko med pšenico. Ne 'boš kaše pihal sosed, ne! Kar fijakarja vzemita (On. ur. Pa ne z uprego Proleta-r-čarjevih /pradedov? Oni trde, da je človek po smrti kot p-oginuli fijakar-ski konj ; tedaj so oni potomci fijakans-kih kljusetov. U-boge pare!) ,pa se pelita v Prule, pa ga bodeta en liter po 28! John Kalan, blag. ROJAK PONESREČIL. Kaj poreče na to “sv.” Anton Sojar? ! Dne 28. sept. pomikal se je sijajen ¡pogreb po -chieaških ulieah. Zakopali so obče priljubljenega rojaka Franceta Lotrič, mladeniča 21 let. Kako-r se nam poroča šel je pred par dnevi na lov na Lawn jezero. Najel si je v ta namen čoln — canoe — kateri se kaj rad zaziblje. Kakor se domneva je Lotrič najprej položil puško v -čoln in potem s’e hotel vsesti. Čoln se je zazibal in po nesreči se je puška sprožila. Lotrič se je zadet zgrudil. Bil j-e nepreviden! Blag mu spomin! Pokojni je bil v obče priljubljen in je bil član več društev. Ne 'davno tega je odstopil od uniformiranih “Vitezov” št. 39 S. N. P. J, in je po nasvetu od zgoraj uniformo sežgal neko n-edeljo jutro p-red cerkvijo sv. Štefana in na to vstop-il k društvu sv. Jur-ja (Forsterjemi). Ta čin je kaj k-m-alu objavil vzorni katoliški list s komentarjem, da tako bi morali vsi ostali člani društva “Narodnih Vitezov” storiti. Re?. A. Sojar, ki nikoli ne miruje in vedn-o hujska proti vsemu kar ni “strogo” katoliško je S. N. P. J. rešil $500. a Lotričeve sorodnike pa za toliko več prikrajšal. Naše anmenje je pač to, da v kolikor več društvih je eden ali drugi, toliko -b-oljlše je za dotične-ga oziroma njegove dediče. G. •Sojar pa ni še nobenega “nevernika” slišal mpiti, da naj puste katoliške Je-dmote in za-žgo njih uniforme. Tako delajo samo za-griženei in pa m-alkontenti. Vprašamo -pa g. »Sojar j a, k-aj bi on rekel glede te nesreče, ako ne bi pokojnik sežgal uniforme in vstopil k “Jurjem”. Prav gotovo bi zatrobil: Bog ga je kaznoval, ker je bil “nevernik” — s-ocija-list! —----o-------- Colliuwood, O. 28. sept. 09. Danes sta se poročila v tukajšnji slovenski cerkvi g. Josip Mervar in gospodična Mary Gerbec iz Indianapolis, Ind. Bilo srečno ! J. Kunčič. Književnost. Založništvo “'N. Y. Volks-Zei-tung” v New Yorku nam je do-poslalo ilustrovani koledar “Pionier” ža leto 1910. Koledar o-bsega 112 strani 4' velikosti in vsebuje fine spise in lepe posnetke umetnih slik in lipov. Koledar je 29. letni-k in elane samo 25c. Vs-im svobodomiselnim rojakom, kateri so nemščine zmožni, priporočamo da si omenjeni koledar “Pionier” naročijo, ker smo prepričani, da ne 'bo nikomur žal. Naroči se: “Verlag der N. Y. Volks-Zeitung” 15 Spruee St. New York, N. Y., ter se priloži 25c. v poštnih znamkah. Slo v en sk a-a n «-loška- sl-o v n i ca, slo-v-ensko-angleški. tolmač in angleško slovenski slovar se dobi za $1.00 pri V. J. Kubelka. 538 W. 145tb 'St., New York. N. Y. ———o--------------- OPOMBA. Prosimo naše gg. zastopnike in vse one, kateri so za slov. pisatelja Podravski kaj nabrali in o-ne, kateri nameravajo kaj darovati, da nam pošljejo do 9. t. m., ker potem odpošljemo denar in zaključimo kolekto. M. W. Cozan . . $0. >0 IV. Izkaz . . $34.16 'Skupaj . . $34.66 KJE JE? Kje je Anton Hosnar, doma iz Soče pri Bolbei na Primorskem. Slišal sem. da se nahaja nekje r Sopris, Colo. Cenjene rojake naprosim, da mi naznanijo njegov naslov ali se naj -pa sam javi. John Horbat, Box 109, Hartishorne, Okla. fy^\) Strahovalci dveh kron w_ _xsl ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ DRUGI DEL. Naslednjega dne si je Torno izprosil dovoljenja, da sme z Marc oditi na Treat, zahvalit se Materi božji za njeno pomoč v jutrov.skih deželah. — Saj posebni? moči Mati božja traaifcska tam doli nima, je Tomo spotoma dopovedoval svoji Mari, a zaradi tistih sveč, ki sem jih obljubil, se moram vendar ž njo domeniti. V Famaigusti bi me bil Bragadi.no — Bog mu daj večni mir in sveti naj mu večna tu e gotovo izročil piratom, če bi me ti me bila rešila. Vsak dan sem prosil “ljuba. Mati božja trsatska, reši me iz ječe,” pa že ni mogla nič opraviti, zakaj na cedilu inc ni pustila. Tomo se je tudi res obnesel in se izkazal hvaležnega. — No. ljuba. Mati 'bižja, ali me kaj poznaš, je ogovoril nad velikim oltarjem visečo sliko bogoro-dice in ves veselil je bil. ko se mu je zdelio, da se mu je prijazno nasmehnila, kakor bi hotela potrditi njegovo vprašanje. In zahvalil se ji je v dolgem govoru in ji kupil toliko sveč, da je bila s sijajno razsvetljavo preskrbljena za mnogo časa. Trsa tiski menihi so biii tako. presenečeni tolike radodarnosti, da so smatrali Toma za. imenitnega. pomorskega razbojnika ter mu vneto priporočali čudodelno svojo bogorodieo, zagotavljajoč ga., da ga bo zanesljivo čuvaiua pri vseh njegovih podjetjih. Tudi Kržan je imel ta dan svoje opravke. Moral se je oglasiti pri znancih in prijateljih ter jim naznaniti svoj prihod in oglasiti se je moral tudi v samostanu, kajti hotel je. da 'bo čim prej njegova poroka z vojvodinjo Asunto. Tudi razvalinam svojega gradiča je .napravil obisk in izkopal izpod njih zlato iglo. s katero mit je Asunta pripela ma klobuk svoj šopek tedaj, ko se j'e odpravil iz domovine v svet. Hotel je prositi Asunto. da mu p'O'vije na dan poroke ravno tak šopek in mu ga pripne s taisto iglo na kllobnk. Prišedši domov je našel Asunto samo v sohi. sedečo pri odprtem oknu. Zamišljeno je zrla na zlato stvarco, ki jo ge držala med prsti in zardela, ko je stopil Kržan pred njo, V prvem, hipu je hotela tisto stvarco skriti, ¡a potem se je tiho zasmejala in jo pokazala Kržanu. — Glej, Andrej, kaj mi je stric dal. Bila sta dva poročna prstana, v kateri sta. bili vrezani imeni “vojvodinja Asunta Dali Ferro” in “plemič Andrej Kržan ’. — O, kio bi že biilia moja žena, je zavzdihnil Kržan in privil A-sumto k sebi. Ona pa ga je pogledala z jasnimi petni in rekla z najglobljim prepričanjem: — Poročena ali ne poročena sem tvojia. Tako trdno, kakor so naju zvezali življenja viharji, ne more zvezati, noben prstan in nobeden blagoslov. Naslonila je svojo glavo na Kržan o vo . ramo. Pri temi je videla skozi okno in zapazila očeta in generala dečla 'Croce, ki .sta se v spremstvu več mož bližala hiši kar mogoče naglo in razburjena. — Poglej, Andrej, j,e rekla A-sunta, oče in .stric hitela, domu — kakor da bi se' bilo kaj posebnega zgodilo. Kržan in Asunta .sta stopila k oknu. Ko ju je zagledal general della Oroee, ju je veselo pozdravil in zaklical: ------Hvaila Bogu----ni še prepozno. In stari' vojvoda dali Ferro je zavzdihnil: Hvala Bogu. Iz ust generala della Croce sta Asunta in Kržan izvedela presenetljivo novico, da se mudi na o-brežju mrtvega kralja Gjačiča pobočni k, ki zbira ljudi, da bi z njih pomočjo napadel hišo in Asunto odpeljal. — Ladislav GjačiČ namreč živi in pride kmalu v te kraje, je končal general Detla Croce svoje pripovedovanje. — Ladislav — živi ? je vzkliknila, Asunta vsa. prestrašena. Kdo Yam je to povedal? — Tega ti ne' smem razodeti, je rekel geneVab Obljubil sem ,s svojo moško besedo, da tega nikdar ne povem. Veruješ mi pa lahko, kakor si zdaj lahko brez skrbi, ker je preskrbljeno za tvojo varnost. Ko je Asunta vprašala, kdo je generalu della Croce povedal, da živi LadMiav Gjiačič, sta se general in samostanski predstojnik spogledala. Le treootek je to trajalo — a 'Kržian je to opazil im takoj mu je bilo vse jasno. Znano mu je bilko izza prejšnjih časov, da so imeli pirat je tudi v samostanu svoji* zaščitnike, ker so samostan radodarno zalagali z znatnimi darili: vedel je. da je celo med re-d Milki nekaj starih piratov in bi cz dvoma je 'bilo, da je samostanski predstojnik svaril generala Croce in ga opozoril na nevarnost, ki preti Aisunti. Ko* sie je polegfo prvo presenečenje, ki je bilo prevzelo vojvodinjo Asunto in Kržana, so mimo preudarili, kaj jim je storiti. U-videli so vsi. da jim tu ni obstanka. a sklenili so, da se izvrši koj drug* dan v samostanski kapeli poroka vojvodinje Asuute s plemičem Kržanom. To je zahtevala Asunta in nihče ni ugovarjal. General della Croce jie prevzel skrb /a varnost, vojvoda pa je dal denar. da se je moglo najeti dovolj ču vajeV. — In kam poj de mo po poroki? je vprašalli vojvoda. — Proč iz teh krajev, najprej v Trst in potem se že odločimo kako in kaj. Pri tem je ostalo in tako se je tudi zgodilo. XLIX. Tskal je grofnjo po celem svet In ko jo je naj&el, je moral umret. Narodna. Xa kraških tleh, blizu Cerovielj nad Devinom, je svoje dni stal lej) prostoren gradič, zidan v starem laškem slogu, nekdaj last oglejskega patriarha. V tem prijaznem gradiču sta živela Kržan in Asunta dni neskaljene sreče in ljubezni Minula so že leta od njiju poroke in odkar sta se naselila v tem gradu in imela sta veselje z otroki. Stari- vojvoda Dali Ferro jo živel še vedno in tudi general della Croce, gospodarstvo pa sta vodila Tomo in Mara, “Na vsem božjem svetu ni tako srečnih ljudi, kakor v eeroveljskem gradu” se je govorilo po v,si okolici. Za dogodke po svetu so se ti Ljudje le u.alk) zanimali. Največ so jih š'e mikale novice o piratih, ki so se začeli nekaj let po bitki pri Lepantu zopet oglašati in so zopet delali Turkom mnogo preglavice. Tako mogočni kak ., svoje dni niso piratje nič več bili, niso imeli niti kakega kralja Gjačiča, niti zadosti ladij. V Sredozemsko morje se sploh niso več upali, nego se omejevali na Adrijansko morje. Z beneško republiko so bili še vedno v tesni zvezi. Napadali so Turke na kopnem ter neusmiljeno plllenili po turški Bosni, napadali pa. še raje turške ladje v A-drijamskem morju. Beneška republika, ki je imela v rokah pomorsko policijo na Adrijanskem morju. ni storila piratom nič žalega, Avstrija jih jte pa tudi podpirala po svojih močeh, saj so se vojskovali proti njenim sovražnikom. Bilo j'e lepega jesenskega večera. ko se je na eeroveljskem gradu oglasil star menih. Bela brada m uje' segala do pasa in dolgi beli Pasje so mu padali na tilnik. Hodil je težko in komaj nosil vrečo, v katero je deval pri kmetih in gospodi nabrane milodare. Vodil pa ga, je majhen deček, zakaj stari menih je bil brez oči. Globoki črno rdeči očni jami sta bili prazni Asunta je sedela s svojimi otroci na grajskem vrtu, ko se je menih prikazal na pragu velikih vrat, Pogled na ta razora n i o-braz s praznima' očnima jamama jo j,e navdal z grozo. Hitro je naročila Tomu. naj meniha primerno 'bogato obdari, potem pa se je umaknila v grad. da bi tujca več ne videla. Gez nekaj trenotkov je prišel za njo Tomo. * — Miilostiva gospa, je rekel! To- mo, ta menih ne mara ne dnarja ne živil, ne prenočišča, pač pa hoče z vami govoriti, —Kaj mi hoče? sie je začudila Asunta. Tako strašno izgleda, da se ga kar bojim. — Revež je. Kdo ve, na kaik način jie prišel ob oči. Najbrž misli, da dobi od vas večjo darilo, kakor sem mu jaz hotel dati. — Pripelji ga torej, je odločila Asunta. Saj ni treba, da bi mu pogledala v obraz. Kmalu je menih vstopil v sobo. Deček ga je peljal do stola in se oddaiijil. Starec je držeč palico z obema rolama naslonil nanjo glavo in čakal. — Kaj želite odi mene, čestit; oče? Ko jie.menih zaslišal ta glas, je dvignil glavo in pozorno poslušal in njegov nagubamčeni obraz se je nekam 'razjasnil. — Sto Ti vi vojvodinja Asunta Dell Perro? je vprašal menih. •— Bila sem to. je veselo odgovorila Asunta. a že davno nisem več, danes sem srečna žena plemiča Andreja Kržana. Menih je nekako težko .sopeč nekajkrat pomigal z glavo, kakor bi hotel potrditi, kar je slišal, potem je naenkrat vstal s stola. — I.n jaz sem Ladislav Ojačič. Zatrepetala je Asunta po vsem životu, a ni se mogla ganiti in nobene besede ni mogla ziniti. Bleda kot simrt. kakor bi bila okamiene-la. je stala na svojem mestu in zrla v Gjačiča. — O. ne bojte se me, Asunta, je prosil 'Gjačič. Potrpite z menoj 1« nekaj trenotkov. Nisem prišel kalit Vaše sreče. Ne. Asunta. Bodite usmiljeni in poslušajte me. Asunta je v tem prišla k sebi. — Kaj mi hočete? je vprašala s trdim glasom in odstopila nekaj korakov. To pač poj mite. da spomini. ki mč vežejo na Vas. niso prijetni. (Pride še.) POPOTOVANJE V NEBESA. Med dogman.i in verskimi uki raznih religij ali veroizpovedi, zbujia en-a posebno pozornost mislečega človeka in sicer vsled neposrednega protislovja, v katerim ¡stoji z razumom. To je uk o nekem “življenju človeka po smrti” v takoi.menova-nein * ‘posmrtnem ž.iviljeoju” — “življenje onkraj groba”. Da je to “posmrtno življenje” samo izrodek ali produkt omišl.jije, fantazija takih ljudi, katerim manjka spoznanje, nu ravnih prikazni in naravnih zakonov, naj s sledečim dokažemo. Misel o boljšem življenju ali o življenju po siniti se je ob jed-nem razvila s početkom pojma o bogu ali sploh o božanstvih. Prejšnjim ljudem, kateri so še bili na •uajnižji stopinji duševnega razvoja. bilo je nemogoče, si razne pojave v naravi tako, kot o človeškim. družabnem živlllju tolmačili. Da' si pa vendar v to s vrhu kako razlago ustvarijo, sestavili so si v svoji misli, v svoji d omisli ji in fantaziji nevidnai, mogočna bitja, katere vse te čudežne, veličastne prikazni v naravi, kot blisk, gro-metuje, vulkane, potrese, dež, neurje itd.; kakor tudi različne dogodke v človeškemu življenju, ta-kozvano osodo. začno in vodijo. Mislilo sc je taka bitja z nenavadnimi in orjaškimi močmi, oskrbljeni z modrostjo! in popolnostjo. Kakor je potem narava ali živelj na odhošaje ljudstva' ugodno- ali neugodno učinkafio, imenovalo se jih je dobra ali zla bitja. Tako so v človeški domišljiji nastala božanstva, dobra božanstva in zla božanstva, hudobe, vragovi itd. Tako si je ustvaril človek v* svoji nevednosti in duševni omejitvi svoja božanstva, svojega boga. im bojazni tresoč, svoje človeško dostojnost proč voržoč. je ležal in leži pred njim v. prahu. , Kakor sb tedaj takratni ljudje božanstva iznašli, Moralo se jp tudi misliti, da tiisti nekje bivajo. Postavilo se jih je toraj v mislih tjakaj zadaj za višnjev nebesni obfiok. v daljni svetovni prostor, onostran obnebja in imenovali so to “ Onostran ’ ‘ posm rtno ži vij e- nje”, 'bivališče božanstva. Tako je bilo tudi “posmrtno,življenje” ustvarjeno. Na to domišljijo so vrsti takoj druga. Domišljavost. in samočutje jo krepilo v človeku vedno bolj misel ne-umrjočnosti m nadaljnje življenje po smrti. Toda k temu je bilo tudi potrebno' kakšnega kraja, kjer s'e nadalje živi, in. tako se je konečno predstavljalo, da tudi človek po smrti pojde v stanovanje bogov, na “onkraj”, da je tam v bližini božanstva ali boga morabiti da jim celo jednak postane, kjer bo žnji-mi srečno živel. Edimo tako in vsled pomanjkanja razumnega mišljenja in pomanjkanja znanstva o naravnih zakonih, j>e nastala vera o “večnem življenju”. Da ono samo v domišlji in predstavi obstoji, razvidimo iz sledečih razlogov: Vera o posmrtnem življenju .je pri vsib narodih sveta, in bila je tudi pri zdavnaj preminulih. Primerjamo predstave raznih narodov o bitstvi posmrtnega življenja, tako najdemo, da se tista natančno in vselej vsakokratnim zemeljskim1 odnošajem prilaga, v katerih dotično ljudstvo živi. Vselej je natančno povračilo o-kolščin poglavitnih dogodkov v življenju, tuzemskega bivanja. Zakaj ? Zato ker človek .si ne mora od driizega misli stvarjati, kot od' prvin (elementov), katere si je popred po svojih čutilih navzel. Kar ni videl in slišah. o tistem tudi ne more misliti. Eskimo na visokim severu nam opiše njegovo “posmrtno življenje”, kot prostorno sneženo in ledeno planjavo, Se verno-ameriški Indijanec, kot obširne gojzdo-ve polne divjaščine, prebivalci Sahare, kot cvetoče, vode bogate oase, Avstralec. Pa ta go ne c, Indec, Kitajec in Japonec, vsi si predstavljajo “onokraj” tako, kot Ju njih tuzemska domovina. Turčiu n. pr. primerja nebesa z veliko, obsežno ter bogato im ugodno o-premljeno' dvorano, kjer bo pritožno- ina mehkim divanu ležal, iz nebeške vodne pipe vonjav tobak pušil in obdam od večno mladih, deviških in Lepih deklet, posmrtno življenje užival; tu na zemlji Turek ne sme vina piti: toda to neugodnost si je v “onokrajnim življenju” odstranil, ker široka reka izvrstnega vina turška nebesa preteka, in kateri ima še to lastnost, da ne opijani tudi če se ga čez .mero naseka. Tako so predstave ljudstva različna, kakor so njih bivališča na zemlji raznovrstna. Samo eno je vsih njih mišljenjih jedinako: da je posmrtno, večno 'življenje brez vsakih oi*prilik, brez skrbi in brez bolečin. Toda obrnimo! se izključno k “onstranskim”- ali “posmrtnim življenju”, kar nam je najbližje, to je: “posmrtno življenje” krščanskega ljudstva. ’ ’ Po razkladanju popov, kateri hočejo biti neznansko učeni in modri, obstoji krščanski “Onkraj” iz dveh delov: takozvano “Nebesa” in “Pekel”. V “Nebesih” vlada1 večna, blaženost in krasno uživanje. V “Peklu” tem nasprotno večno prekletstvo, grozna muka in trpljenje. Kako sc pride tedaj v “Nebesa” in kako v “Pekel”? Odgovor: V nebesa pridejo vsi tisti, kateri so v njih pozemelj-skimi življenju “božje zapovedi” izpolnjevali. Oni, ki jih niso izpolnjevali. zapadejo “peklu”, Katere so tedaj zapovedi, katere «e morajo izpolnjevati, da sc pridte v nebes»? 1. Pred vsem se moraš s temeljem vveriti. «Ja poze meljsko življenje ni ta pravo življenje, marveč je skoraj brez vrednosti, ter je samo neko pripravljanje, neki čas čistitve in trebljenja za pravo življenje, katero še le po smrti onkraj groba prične. Odmeni tedaj življenje tem pripravljanju in ne gizdavemui pozemeljskem zanimanju. 2. “Bodi ubog na imetju!” — Uboštvo je prva dolžnost pra vega kristjana. Varuj se, bogastva in zaklade si pridobivati! Imaš li kaj. daj proč! Ako imaš ¡eno suknjo sleci jo in daj jo onemu, ko ji nobene nima! Krist je sam rekel: “Resnično, resnično vam povem, poprej bo šla komela skozi šiva n kino uho, kot bo prišel bogatin v nebeško kraljestvo”. 3. Ne mrmraj! Bodi ponižen in podložen,, tako se reče v smislu današnjega krščanstva. Bodi z vsem zadovoljen ; pusti se tlačiti, tiranizirati, zaničevati' in 'brezpravnega se storiti; bodi suženj; spoštuj tvojega kralja, tvojega delodajalca in 'tvojega predpostojni-ka. č? prav te trpinčijo, bijejo in z nogami suvajo. J. Bodi zadovoljen in skromen, to se reče, daj se izkoriščati; bodi lačen, žejen in zmrazuj* da ne ra- biš visoke plače, da tvoji gospodarji v palačah žro, pijančvajo in zapravljajo. 5. Moli in delaj, to se reče, ato ne delaš, potem moli, da ne najdeš časa zai razmišljati o tvoji razmeri, o dogodkih, življenja, o družabnem redu, ali pa eek> se zanimati za prirodo. Na ta način bi znal razumen postati, in to je greh. 6. Vervaj vse, kar ti pop pripoveduje. in bodi si največja nesini sel; tembolj da je razumu nasproten' njegov uk, temveč se vpogni pred njim. 7. “Blagor ubogimi na duhu!” To se pravi, bodi tu na zemlji neumen bolj ko moraš biti. Bolj da si neumen, tembolj si zrel za nebeško kraljestvo, temljubši te ima bog. Varuj se o čem uprašati, ali o 'če:m: dvomiti, kar ti zviti pop natvezi. Ali ni to zvišemi krščanski nauk? Kdor vse te zapovedi izpolnjuje, pride sigurno v nebesa. Kajti Krist in popi pravijo: “Kolikor več ti na zemlji trpiš in prestajaš, kolikor več pomanjkanja in bolečin trpeti moraš, kolikor več žalosti in skrbi, iznenadjenje in o-bupnosti tvoje srce teži, toliko gotovejše prideš v nebeško kraljestvo, toliko bolj te ljubi bog.” In' tu, se hočeš še obotavljati, tvoje človeško dostojanstvo proč vreči ? Za izpoflinjitev teh zapovedi čakajo človeka tedaj v nebesih “večni” užitki, a za neizpolnjitev pa večno trpljenje v peklu. Ako tedaj primerjamo te zapovedi z današnjim javnim življenjem. tako najdemo'drugi dokaz, kot neutemeljeno o takšnem življenju onokraj groba. Tisti, ki namesto da moli. misli, bo sledeče opazil: Visi tisti, ki te zapovedi O'Zna-■nujejo, in tisti, ki jih oznanovati puste, vladajoči in posedujoči, ne izpolnjujejo tiste niti Pajmanjc-, ja. o,ni jih z nogami teptajo, — o-ni store sto prav nasprotno. Opazujmo početje znanstveno in (nravstveno na najnižji stopinji stoječega popstva: splošno zatra-pano meščanstvo’ in požrešne, brezvestne kapitalistične razrede. Ali izpolnjujejo oni, kot oznano-valei in pospešitefflji, teh zapovedi ? — Kaj pa še ! Kje pa je pri njih uboštvo, ponižnost, skromnost, molitev m kje delo? — Ni sledu! Tern nasproti blesk in bogastvo, čin in dostojanstvo, predrznost in brutalnost, krivica, lenuibainje in potratnost! In vendar bi morali oni v prvi vrsti te zapovedi izpolnjevati, ker so ja o tem. prepričani, nasprotno nebi mogli jih učiti. Pride še. Vedno svitel. “Rabljen ključ je vedno svitel”, pravi star pregovor. Redno Idelo mu ne dopušča, da bi 'zarjavel. Tudi človek, ki vedno nepredirno dela je zdrav in poln energije med tem.ko počasen in leniv človek kmalu postane nesposoben za vsako delo. Ko hitro njegovi organi ¡prenehajo storiti 'svojo dolžnost, postanejo bolni. V slučaju. da zapazite talk položaj, glejte da se ozdravite. Če vaš tek ni tako dober, kakor bi moral biti ali če se počutite utrujene ne da bi imeli za to Vzrok, tedaj je ča.s da rabite Trenerjevo ameriško zdravilno grenko vino. izvrstno krepčilo in želodčni grenčeč. Isto rabite pri vsaki bolezni želodca, krvi ali živcev. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jok. Triner. 1333 — 1330 So. Ashland Ave.. Chicago, 111. Ali si že pristopil k S. S. P. Z.? Še danes pojdi k društvenemu tajniku in izpolni prošnjo za sprejem. Angleščina brez učitelja, po navodilu: SlovensKo-anglešKe slovnice, Slovensko-augleslčeža tolmača in AnglešKo-slovenskega slovarja, Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri V. J. KUBELKA, S38 W. 145 St. New York, N. Y. PIŠITE PO CENIK KNJIG! Josip Komar 164 Reed St., Milwaukee,Wis priporoča rojakom svojo lepo urejeno GOSTILNO. Snažno prenočišče se vedno dobi Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam. trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. TUKAJ živečim rojakom in onim. ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno GOSTILNO v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri LOUIS ROBSEL 113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wis WELKY’S Restavracija In gostilna, 55 2 Blue Island Ave, CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 G. C. Glaeser FOTOGRAF. Povečanje slik 323 North 8th Street nasproti poste SHEBOYGAN, WIS. Phone 295 Green NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač. 62—84 Fisk St. Tel. Canal 1405 GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK 300 Reed St., Milwaukee,Wis GOSTILNA!!! ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111. Dobra Unijska Goslil v2_,kZ7 mrzel in gorak prigri- |AC Q Cfoctnir zek. : Pod vodstvom 650 Blue Island Ave. delikA Dvorana za društvene in unijske seje. in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. Frank Gregorič priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni SALOON na 101 Main St.. LA SALLE ILL. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Scboenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago 111. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL o AN AL 1386 IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste-piipe ter izdelujem in popravljani dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Reinhold Kroll Izdelovalec in trgovec na veliko s VINOM IN LIKERJI. “GREEN BELL” naše specialiteta. 410 Greenfield Av. Milwaukee Phone 1547 J. Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga caía producira- Društva in Delegati S. N. P. J. Pozor!! RAZKRITJE NOVE LUMPARIJE! ZOPET KOZEL VSTREL-JEN OD GLAVNEGA ODBORA S. N. P. JEDNOTE! ŠKANDAL VRH ŠKANDALA!!! Cleveland ,0. 25. sept. 1909. Da je sedanji glavni odbor pri omenjeni Jednoti popolnoma od muh, se je že večkrat temeljito' dokazalo, da se pa omenjena pri-slovica še trdneje podpre, naj bode omenjena zadnja njihova, u-prav modrijanska odredba, — njim v svarilo, članom v zgled. — Pri zadnji seji glavnega odbora so izvolili revizorjem glavnim knjigami,- gl. tajnika, gl. blagajnika in pa Franceta Černeta (!), da vse knjige pregleda ako se vje-majo. (Op. ur. Tedaj gl. tajnik in pa gl. blagajnik bodeta svoje knjige pregledavala!! G. France Černe pa? Oh ironija!!?? Odločno protestujemo proti tej nakani, ter danes svečano izjavimo, da ako nas pritirajo humbugarji do skrajnosti, tako bo konvencija od-godena na nedoločen čas! To si naj vsi oni zapomnijo, kateri nameravajo ljudstvo za nos voditi! Pokazali bomo, da je pravica na ndši strani in da se takim tičem in nikomur ne udarno!) Ta “kuštni” odbor je Franceta zvolil revizorjem, še prodno ga je konvencija pripoznala pravovel-javni-m delegatom, Kaj glavnega odbora briga, ali je tako postopanje pravilno ali ne, da so le dobili osebo, ki se je pripravljena podpisati račune z znanim in obrabljenim; geslom: “Vse v najboljšim redu!” Da je to pripravljen storiti in podpisati svoje častljivo ime kamorkolisibodi samo, da je takozvani “Revizor” akoprav žalostnega spomina. Sicer naj bode objednem pripomnjeno, da glavni odbor tega Franceta niti od daleč ne pozna, kakor tudi France od blizo ne pozna vseh 10 arabskih znakov številjenja, vendar je gl. odbor vesel, da je tako po ceni dobil človeka, ki bode z zlatim peresom, brez ugovora podpisaval Kržetcve račune; Frauce je pa ■n a obratno vesel, da 'bode teden •dni pred konvencijo vlekel $4.00 plače, ko bo z “Mjšto” in “pen-zelnomi” hodil po St. Clair ave. in «meril neskončne račune, neskončne zmešnjave. Vesel bode lahko lepe plače, saj navadno, komaj pri trdem delu zasluži okrog -$1.50 za 10 urno delo. Pregovor pa pravi: Glavni odborniki obračajo z Francetom vred, člani društva “Naprej” bodejo po obrnili.” Sedaj pa čujte kako je prišel ta France do dele-gatstva in nič se ne boste čudili, če se “Naprejčanje” nanj jeze. Kar naravnost rečeno, da je dobil France Čeme 18 glasov za delegata akoravno šteje društvo “Naprej” št. 5 S. N. P. J. 143 članov (reci stotriinštirideset čla-novj. Je li tak delegat lahko ponosen na svojo zmago? to sodbo prepuščamo razsodnim čitateljem samim. ¡Sedaj pa še poglejmo, kak divji boj je vprizoril ta France, da je prišel do tako lepega števila IS glasov, po tem bode glavni odbor kar zazijal, ko je slepo verjel Francetu Korce tu, kar jim je j)o svoji navadi s IPuilman kare do-šli France “nablufal”, kakor bodo vsi delegati ostrmeli, ko dospejo v Cleveland in bodejo spoznali dvorano, katero je glavnemu odboru vsilil isti France Korce, jako žalostnega spomina iz začetka tega leta, glede propadle banke, kojej je on načeloval. Vsilil je pa zato, ker jo j;e vzel za par mesecev v najem, da bode po svoji stari navadi ožel, kar bode ožeti mogoče. Tedaj volitev Franceta za delegata se je vršila takole: Vrli ia značajni brat August Kužnik je dobij veliko večino 32 glasov in je bil izvoljen kot prvi delegat. Potem se je šlo za druzega delegata in je kandidiral John Meden in France Černe. Listki so bili oddani, podpisani,in so jih že pobirali, kar se oglase Černetovi so-drugi (o, joj!), da Meden nemore kandidirati, kar mora (?) še enkrat kandidirati vprvo propadli Kogoj, ter Meden, kot predlagan za Černetom, mora odstopiti! (Op. ur. 'Pravcato sleparstvo!) Ta humbug, se jim je posrečil in so ga vprizorili v sled tega, ker je šel šepet po dvorani: “Meden. Meden, Meden”. In gotovo bi bil Meden izvoljen. Tako so potem isti. ki so volili Medena, odstopili od volitve, ker so vidli, da se gre za “bluff in humbug”. ¡Meden kot nam nasproten človek vendar ga pripoznamo za moža. ki vsikdar stvarno in resno nastopi, tako je tuldi tukaj umolknil in pustil.'da so ga lastni pristaši — baenili! Tako je dobil France vseh skupaj 18 glasov! Ponos pa tak, delegat pa od muh! Še lepše je pa sledeče pojasnilo i Pri mesečni seji so se elani pritožili, da delegat z 18 .glasov, nemore in nesm.e zastopati 140 članov kroječe društvo, in isti France je predlagal konec debate in ostalo je pri starem. Kako bode prihodnje-------? Da nam ni za jedrnega ali druzega -moža je gotov dokaz to, da ni prvi ne drugi naš pristaš (Op. ur. Obedva sta zagrizena “zaplo-tar.ja” Zavertnikovega kalibra in Kržetova bratca.) vendar sedaj je naše mnenje na Medenovi strani, ker je on prav delegat, France je le posilek ali urink, po vedni njegovi navadi. (Op. ur. To je sleparija, pa ne urinek!) Vendar resnica bi morala na dan in grdo je lastnemu pristašu delati krivico. Razloček je le ta med obema osebama, da je John Meden možak, kadar se gre za resno stvar in je še vselej pametno ukrenil kadar nima posebnih muh in je sposoben za kak urad- v Jednoti, kar Černe ni za druzega, kot za — vratarja. In glavno kar je, je da je on dostojen, kar pri Francetu v prvi vreti pogrešamo. On je kakor napihnjena žaba, poleg tega pa (hudoben in silovit ter rad sega v hrbtnohlačni žep po muhalnik, kjer ga nikdar ni in mora peneč jeze moleti svojemu nasprotniku prazno — figo pod nos. Stvar bode zanimiva s tragičnim koncem. Dalje prih. “GOSPOD SO HOTELI OBSODITE JO!” Slika izpred porotnega sodišča. Pri podružnici sv. ¡Miklavža na Golopečju! se je vršila doi-grala tragedija izza družbinske ga življenja na kmetih, kakršne ne pozna zgodovina naše Gorenjske. Zena polije svojega moža s petro-lejem, ga zažge in pusti v groznih mukah goreti in umreti. Pro-sirr Vas, kdaj ste že slišali kaj takega? Ampak zgodilo se je vendar. Ali ker so “gospod” hoteli im-eti tako, ali pa, ker sta bila junaka romana iz Golopečja sama kriva grozepolnega zaključka svojega lastnega romana. Zgodilo se je ta ko! Stopimo za kakih 18 let nazaj in obstanimo pri sv. Miklavžu na Golopečju. Cerkovnik te podružnice, Janez Kopač, si- išče neveste. Izbero ima med dvema. Eno bi bil od srca rad vzel. Vzel pa .je drugo, ker so “gospod” hoteli tako. “Janez’ , so dejali, “to le vzemi in dobro bo zate.” Da, res, danes je dobro za njega. Počiva v groba tihi jami in- kar nič se ne zmeni, ali bodo njo, ki ga j:e pahnila v to jamo, obsodili grozedejstva umora svojega lastnega moža. ali ne. Da, res, danes je dobro za njega! Kaj pa je ž njo? Ona. Reza Kopač, rojena Kavka iz Opašte, -se ima zagovarjati pred porotnim sodiščem radi poizkušenega in izvršenega umora svojega -moža. “-Se ima zagovarjati,” ampak ona se kar nič ne. zagovarja, pa tudi kar nie ne izgovarja. Kakor zlomljeno, po vi-hrju uničeno 'drevo, stoji strta m potrta pred porotnim sodnim dvorom. Med stokom in jokom, skesano in odkrito izpove: da, jaz sem izvršila dejanje, ampak umora svojega moža jaz nisem kriva, on sam ga je provzročil. V tem smislu se zrcali priznanje in kesanje morilke svojega moža. Poglejmo si nekoliko pobližje posamezne slike iz porotne obravnave! Na vprašanje predsednika sodnega dvora, je, li j-e obtoženska svojega moža vzela iz (ljubezni ali le radi premoženja, obtoženka odgovori: “Gospod so hoteli imeti, da ga vzamem. On n, imel ničesar, jaz sem imela nekaj dote” ... In nato nadaljuje svojo javno generalno izpove-d iz cele dobe nesrečnega 'zakonskega življenja: “Da, Gospod so hoteli imeti tako. Rajnki je bil “inez-nar” in ko se je hotel oženiti z drugo, so Gospod dejali: Janez, vzemi to 1/e I Tako so tudi meni dejali in vzela sva se. Nekaj časa sva se še precej dobro razumela. Potem pa ... (obtoženka ihti in joče) imela sem opraviti z nekim drugim možkim, nastal je prepir in pretep v hiši. Ločila bi se bi-ia od njega, ali zopet so naju Gospod pogovorili, mož je obljubi; pred' njimi, da mi odpusti moj greh. Ampak v srcu mi ni odpustil. Pri vsaki priliki mi je to vrgel naprej, čeprav se nisem več zagrešila. Poleg mežnarije se jt mož bav-il tudi z žgan.jarijo. Postal je pij-anec, zapil je vse, jaz sama sem mogla skrbeti za otroke in hišo. Ko je prihajal pijan domov, metal mi je moj greh naprej, zmerjal me z vlačugo, s k . . . . vpričo otrok, a' očitanju je sledil pretep. Začelo seje neznosno življlenje záme. V brezupu sem se vdala včasih tudi jaz pijači. Mati sem osmim otrokom, dva sta umrla. Ker prepira in pretepa ni hotelo biti konca, sem se hotela ločiti. Pa zasmilili so se mi otročiči, ki sem jih tako rada imela in vzgojila, kolikor dobro sem jih mogla. (To lepo njeno čednost potrjujejo tudi priče.) Ostala sem. Pred petimi leti pa me je nekoč pri belem dnevu vpričo o-trok začel zmerjati ter nretepati. Vsa zbita sem bežala pred njim, a on .je šel1 z gnojnimi, vilami za menoj. Čakaj, sem si mislila, jaz ti storim nekaj, da boš vedel, kaj se pravi trpeti. Ko Sem videla, da je pijan obležal za hišo. sem ga malo polila s petrolejem po hlačah pa — zažgala. Čakala sem, da bo začelo goreti in 'da ogenj takoi zadušim, ko bo začelo -moža preveč peči. Zakaj posebno kaj hudega mu nisem hotela storiti, a malo “spomina” za moje trpljenje pa sem mu privoščila. Takrat se ni vžigalo, zažgala pa sem. Mož se je bil prebudil.” Predsednik: “Kako to, da se je zbudil?” Obtoženka : “Ne vem.’’ Prečita se zapisnik, v katerem stoji, da so hlače že gorele, a da je ogenj mož sam zadušil. Obtoženka trdi, da takrat hlače niso gorele. Ko jo predsednik opomni, da je že za njeno vest najbolje, če res prav odkrito vse prizna,, obtoženka izpove, da je takrat čakala za grmom, kaj da bo. Prizna, da j¡e obleka res že gorela in na vprašanje državnega pravdnika. če je ogenj mož sam poga;sil. -tudi- prizna, da je to res. Nekaj ča-sa- potem j,e bil mir v hiši, pa ne dolgo. Kmalu se je zopet ponovilo m-ukapolno življenje zame. Še tem -hujše, ker mi je sedaj tudi očital še to. Nekoč me je tako pretepel, da -sem -mogla radi poškodb v bolnišnico. Na vprašanje predsednika, zakaj -se je hotela tako maščevati nad možem, da ga je sklenila vžgati in zakaj ni ra.jie šla k sodniku tožit, pravi obtoženka: “Oh. otroci- so mi branili in tako pr-osili, n-aj nikar ne grem-, češ. potem bomo ostali brez matere”. Zasmilili so se .ji otroci, opustila je tožbo na ločitev zakona, a vsaj “spominek” za njegovo surovo ravnanje mu.je mogla dati. Tako je teklo življenje med večnim prepirom in pretepom do u-sodeportnega dne letošnjega leta. Tedaj pa se j-e podivjanost moževa podvojila. Pretep in kreg se je začel žie 16. junija. Ker je mož venomer le pil iii zapravljal, zäme in ot-roke pa se prav nič ni brigal, pošel naui je živež in bila sem v skrbeh, kaj bo. K sosedu sem morala prositi za krompir in posodo, če sem hotela, da kaj skuham. Da dobim kaj denarja, smo z otroci nabrali jagod, pa -sem' jih nesla naprodaj. Nazaj grede me je povabila soseda na kozarec vina, in res sem ga malo pila. Pijana- nisem bila. Proti večeru pridem domov, a tedaj je začel mož pijan rohneti nad menoj. Zmerjal’ me je z vlačugo, in ko sem mu to zavrnila, tedaj j-e planil po m-eni in me neusmiljeno premikastil. (Res tudi navzoči sodni zdravnik potrdi, da je imela 12- poškodb na telesu in da so vse skupaj težka telesna poškodba.) Nesrečni 'ženi -se je komečno posrečilo uliti surovem pretepanju pijanega moža. Bežala je k sosedovim, kjer jie prenočila tisto noč. Druigi dan je bil mož zopet pijan in ko sta se sešla pri sosedu, jo je pričel iznova zmerjati ter groziti, da jo bo še bolj nabil, dokler jo enkrat ne ubije. Sosed, že sit nju nih prepirov, ju pošlje domov. Mož, pijan, se zgrudi na poti (pred “magaeinom”) ter zaspi. Prebudil se je čez -nekaj časa. taval nekaj korakov n-aprej, pa se pri znamenju vdrugič z-opet zgrudi ter zaspi. To je bilo zadnje spanje pijanca, zakaj ko se je zopet prebudil, je bil že blizu pota spanja večnosti. Med tem ko je mož tamkaj ležal, je šla žena domov, natočila iz petrolejeve steklenice v mali “frakelj” -polovico petroleja. vzela eno vžigalico ter se napotila do spečega moža. Mož je še vedno trdno spal. Ob roki je imel u-gasnjeno smod ko. iz žepa telovnika so štrlele vžigalice venkaj. Zena obstoji, premišlja, se ozira plaho okrog sebe, blizu poldne je, nikjer nobene žive duše. Sklep, groze poln sklep, je začel vršiti prvo ’idejam j e grozodejstva. Odpre steklenico pa izlije tekočino pc moževih hlačah in -predpasniku. Ta še ven-omer spi. Kar nič ne sluti smrtne -us-ode, roke zCodejStva, nad seboj. Ali nesrečno ženo je začela, opominjati pekoča vest, ali jo jè le kot brezsrčno morilko svojega moža gnala previdnost pred i-zvršetkom grozodejstva, kdo more to uganiti? Šla je k sosedovim, tarnala jte tam. kje in kaj bo kosila. Povabili so jo h kosilu. Pa je odklonila ter se jokala in tarnala, naposled pa z drugimi vred še molila------bilo je ravno poldne. In nato je šla, zaprla za seboj vrata in kmalu bila zopet pri svojem možu. Ta j-e še vedno trdno spal. Še enkrat razmišlja ali bi ali ne . • .. ampak njen sklep, njena volja je prevpila glas morda pekoče vesti. .. skloni se, vžge ktinček in — oj groza — dejanje se v polnem ob-segu doigra . .. obleka moževa je začela s plamenom goreti . . . Predsednik: Zakaj pa niste raje ostali pri kosilu pri Kokalje-vih? Obtoženka (ihteče): “Oh, hudoba me je zmotila! Mož me je tako uklel!” Bežala je. Ali kot blazna žena, kot nezavestna žrtev nesrečnega zakona, ali kot svojega grozodejstva si svesta morilka svojega 'moža . . . Kdo more reši-ti to čudno p-sihologieno uganko? Bežala je. a za -njo je gorelo po -možievi obleki n-aprej. Sele ko je obleka pregorela, se je mož prebudili, zadnjikrat. Kot žival sredi plamena je skočil divje po koncu, vpil na pomaganj-c. si trgal goreče obleko čez pečeno truplo, se zgrudil in v neznosnih bolečinah valjal po tleh. rjuil in- besnel muk in trpljenja, po od nikoder pomoči. Vendar! ¡Mlada hčerka sosedova je prišla slučajno tam mimo, pa videla vies ta prizor. Tekla je o njem povedati svojim starše-m. Prišli so ljudje na pomoč, drugi so zvonili plat- zvona, pa oboje je-bilo že prepozno. Kar se je -dalo, so pomagali, ali opeklin na telesu ni mogel nihče ublažiti. Odpeljali so nesrečneža nezavestnega v ljubljansko bolnišnico. Ko je prišel me-d' potjo k zavesti, .so njegova ustna izgovorila strašno obdolžite v : “Moja žena. ta prokl.. . k .... me je zažgala!” Takisto je trdil tudi v 'bolnici. Usmiljenka m-u tega ni mogla verjeti ; pa do zadnje ure je vpil in trdil: “Žena m-e je zažgala!” Ni bilo pomoči; umrl je š-e tisto noč rano v jutru. In žena? Sp-rva je bežala pred u-ein-kom svojega dejanja, potem pa je prišla domov. Ni se več zavedala, kaj da j-e storila. Šele, ko je prišlo iz Ljubljane -poročilo o smr ti moža, se je zjokala. In ko so temu poročilu km-alu sledili orožniki. jim je kratko vse priznala. 0-rožnik je v svojem poročilu izpovedal. da se m-u je žen-a zdela pijana. Da bi jo le videli, kako je proti temu protestirala, ko se je pri obravnavi dotična izpovedba --recitala. “Ne, pijana pa n-e ! Ne trohiee pijače tisti dan nisem za-vžila”! Tako je vip-ila pred porotniki. Tako bi bili s površno sliko dejanja samegia gotovi. Preostaja -n-am še nekaterih potez iz obravnave v izpolnitev. V vsem ravnanju, dejanju, vedenju in življenju te nesrečne žene so najti zgolj protislovja. Prava psihologična u-ga-nka, ki bi jo celo izkušen psi-hijater težko razrešil. Zato tudi mnenja sodnih izvedencev pri porotnikih niso prišla prav nič v u-poštev, kar je tudi popolnoma prav, zdravnika sta prav lahko glede človeškega telesa najboljša izvedenca, a za pravo tolmačenje Nadaljevanje na 7. strani. ITeuropin Žslodsčni Grenčec je znašel J. B. richeuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem. Avstrija v začetku zadnjega stoletja m ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo priznava, rta isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčec je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., GARANTIRAMO ----- JE -- Chicago, Illinois DA SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Mlolror MI I_j .A. ID IČ! GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, III. |7rlplllipmn okvire po meri iz čisto volnenih, domačih in im-liUClUJGmu portiranih tkanin. Prodajalno gotove obleke za delavnik Imamo velik° zalogo trdih in mehkih klobubov. V zalo?! *mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. I®“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, tinega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! prva slovensko-hrvatska trgovina s oblekami JURIJ MAMEK. 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” m m M. A. WE1SSK0PF, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -- 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1_3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. '£2 3 W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južpo-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo nedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih oci kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. I Pijte najboljše pivo | M n I Peter Schoenhoffen Brewing PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. jr' m $ n OLiAt! yVOMJUU “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) ____________weekly_______________ Published by The Glas Svobode Co., ISIS W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ----:-------in-velja------------- ZA AMERIKO: Za celo leto. za pol leta.. ZA EVROPO: Za celo leto. za pol leta.. ....*1.50 ....$1.00 .kron 10 .kron 5 Naslov za Dopise in PoSiljatyb je GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20th st., Chicago, lu- Pri spremembi bivalliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. ____________________ GLAVNI ODBOR S. N. P. J. V ZVEZI Z JOŽA ZAVERT-NIKOM & CO. (Nadaljevanje.) Predsednik mora znati 'za vse uradovanje, mora znati kako računi stoje, mora paziti na vzorno gospodarstvo, on mora vedno znati o stanju jednotuega premoženja in on mora čuvati da se jedri otni denar ne trati po nepotrebnim-; na kratko rečeno: Predsednik je odgovoren za vsaki cent jednotnega premoženja in odgovorni je zaves humbug, s kojim so se jednotna pravila grozno kršila! Tukaj ni nobenega izgovora, češ, Ida ni zmožen, da nima časa itd.! Čast predsednika je prevzel in v tistim trenotku, ko je predsedniški s-tolec zasedel, je prevzel vso odgovornost, kar se v glavnem uradu ¡S. N. I’. -J- godi. Da bo gosp. Potokarja še glava bolela in sicer silno 'bolela, to smo mi prepričani in tudi on, g. Potokar se bo o tem prepričal toda prepozno ■bo! se za svOto, koje visokost g. Potokar, rredsednik S. N. P. J. niti ne ve!! RES LEP PREDSEDNIK!! Petič in to je silno važno, da pokažemo g. Potokarja v pravi inči, je sledeče: ‘Cenjeni čitatelji se možno še spominjajo, ko smo v “Glas Svobodi” dejstvo, goli fakt priobčili, da je v jednotni ■blagajni primankljaj, in pripomnili smo da nam popolnoma ni znano, ker poročila so bila različna med 600 in 900 dolarjev. Kaj je storil vzorni predsednik? Z vso brutalnostjo nas je v “sosedu izza plota” napadel, nas in Konda nesramno z lažniki o-išteval, ter upil, da ni nikakega primankljaja v jednotni blagajni. To Vi;z=£> Q,-----O f ~p Illinois. Vstanovljena dne 1. septembra 1908. Glavni Odbor: ANTON MLADIČ, predsed. ¡2348 Blue Island Av. Chicago MATH. GAISHEK, podpredsednik; špungheid!ul JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. Chicago M. V. KONDA, zapisnikar, 1518 W. 20th St., Chicago IVAN KALAN, blagajnik; 341—6th St., Milwaukee, Wis. Nadzorniki: JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ box. 271, Grand Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. Porotniki: JAKOB ZAJC, (predsednik) bx. 44, Winterquarters, Ut. ANTON DULLER, Gamburg, Mo. JOS. MATKO, Box 481 Claridge, Pa. Pomožni Odbor. A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2256 Blue Island Ave., Chicago, 111. Vrhovni Zdravnik: Dr. B. J. DVORSKY, 55 Fisk St., Chicago, 111. Vsa pisma n vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošilja i na tajnika Jos. Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denar e ošiljatve pa na Ivan Kalan, 341— 6th St., Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLA.S JVOBODE" DRUŠTVENI URADNIKI: Št. 1 v Chicago, IH.: L. Skubic, prede., 2727 S. 4ŽndCt.; Ivan Mladič, taj., 2256 Blue Island Ave.; F. Kulovec, blagajnik, 237 Grand ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 2 v Claridge, Pa.: I. Mlakar prede., Box 68; I. Batič tajnik, Box 487; L. Sturm blag., Box 434. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 3 v D epu e, 111.: F. Grošelj preds.; Andrej Zorčič taj., Box 105; A. Kuhar blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 4 v Black Diamond, Wash.: I. Kramer preds., Box 180; M. Kramer taj., Box 203; I. Strnad, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 5 v Darragh, Pa.: Fr. Plazo-ta preds., Box 23 v Madison, Pa.; Ivan Renk, taj., Box 57 ; I. Hauptman blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 6 v Winterquarters, Utah: Jacob Zajec preds.. Box 44; M Krstnik taj., Box 44; I. Mlakar, blag. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 7 v Arona, Pa.: Alojs Sahar-ne preds., Box 156 Darragh, Pa.; Mihael Bajer taj., Box 117; Andrej Štih blag., Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 8 v McGuire, Colo.: J. Frei-lich preds.. A. Lah taj.. Box 72-, V. Zupančič blag., Box 72. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 9 v Leadville, Colo.: M. Mesojedec preds., A. V. S. Co.; A. Mehle, taj.. A. V. S. Co.: J. La-nich, blag. Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 10 v Moon Run, Pa.: Karl Telban pred., Box 132; Jak Ma-hovne, taj.. Box 1; I. Susman, blagajnik. Box 137. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. H v Mount Olive, 111.: Bartol Ka.jtna pred.. Andrej Maren tajnik, Matija Gaishek blagajnik. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 12 v Cumberland, Wyo.: Ivan Jamšek preds., Josip Kesh-man taj., Box 108: Franc Krek blag.. Box'108. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 13 v Witt, 111.: Anton Ulčar preds.. Ivan Repolusky taj.. Box 317: Ivan Kaplja blagajnik. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 14 v Yale, Kans.: Anton Rupar. preds.. Box 65; Franc Cvetkovič taj., Box 65: F. Kavčič, blagajnik. Box 65. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 15 v Granville. Ul.: Jakob Cesar preds., Box 168 ; Peter Tomšič tajnik, Box 14; Ivan Papeš blagajnik, Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu. 'št. 15 v Clinton. Ind.: Vincenc Vrhovnik, preds. Viktor Zupančič taj., Box 17: Rudolf Cesar blag.. Box 412. — Seja 1. ponde-lek v mesecu. Št. 17 v Aurora. Minn.: Ivan Rožanc preds.. Box 148: Ivan Vidic taj.. Box 215 ; Josip Grm blag., Box 268. Seja 2. nedeljo v mesecu. Št.*18 v Girard, Ohio: Andrej Vidergar, preds. Box 403; Eugen Mikuš taj.. Box 11; Ivan Leskovec blag., Box 428. —Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 19 v So. Chicago, 111.: Jakob Tisol preds., 347 Fulton ave.. Pullman. 111.: Jos. Benko taj., 112222 Fulton ave., Pullman, Ul.; Franc Levstik blag. — Seja zadnjo ne- deljo v mesecu, 9510 Ewing Ave. Št. 20 v Cleveland, Ohio: Rudolf Perdan preds.. 1308 E. 55. st.; Jernej Urbas taj., 1126 E. 60. st. ; Valentin Kandoni blag., 6305 Glas ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 21 v Naylor, Mo.: Franc Levar preds., Franc Gram taj., Franc Masel blag., — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Pušnar, preds., 725 N. War-man ave.; Ludvik Ipavec taj., 718 N. Warman ave.; Mihael Stonich blag., 718 N. Warman ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 23 v Lemont Furnace, Pa.: Peter Menart preds.. Box 23 ; Ivan Gregorčič taj., Box 51; Urban Rupar blag.. Box 88. —- Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 24 v Milwaukee, Wise.: A. Bergant preds., 257 — 1st Ave.; Ferd. Glojek taj., 477 Virginia st.; Franc Matjaž blag.. 195 Reed st. — Seja prvi petek v mesecu. Št. 25 v Reading, Pa.: Peter Hočevar preds., 143 N. River St.; Franc Košmerl taj.. 428 Tulpehor-ken St.: Anton Košmerl blag.. 901 Schukle ave.. Box 18. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 26 v Collinwood. O.: Ivan Potočar preds.. 5624 Elsinor st.; Ivan Al jančič taj.. 6321 Arcade st. Alojz Škof blag., 5806 Elsinor st. — Seja1 2. sredo v mesecu. Št. 27 v Forest City. Pa.: Jakob Trček preds.. Box 406: Franc Leben taj.. Box 419: Ivan Šume, blag., Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu. , Št. 28 v Madison. 111.: Anton Pleše preds., Box 14; Anton Belo-bnajidie taj., Box 593. — Seja 1-nedeljo v mesecu. Št. 29 v Taylor, Wash.: Mihael Skeilbine preds., Box 7; Rndoll Gradisniek taj., Box 15; Jernej Skerfbino blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 30 v Bishop, Pa.: Ivan Murgelj preds., Paul Osebek taj., Box 14; Andrej Renko blag. Box 13. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 31 v Farmington. W. 5/a.: Josip Jurakih »preds., Box 21; Fr. Leustiek taj.. Box 2; Ivan Koren blag.. Box 14. — Seja 1- nedeljo v mesecu. NAZNANILO. Vsem c. društvam. in članom naznanjam, da s- poslom glede In corporaeije smo vse potrebno 0-krenili da dne 4. t. m. bode odposlano v državno pisarno v Springfield, 111. Kakor se nam poroča, da izid Incorporaciie bode v mesecu oktobru, m kadar prejmemo povolno poročilo, potem bouo pravila takoj tiskana. Nekoliko tiskovine smo že odposlali na vsa drulštva dne 27. t. m. po Adams Express, društveni uradniki ozir taji. naj pazijo nato-da poslano tiskovino iščejo v o-količi kjer se nahaja Adams Express Office. Podobe so bile poslane delegatom dne 8. sept. tudi po Adams Express, ako kateri iz bratov še ni prejel, naj blagovoli iskati v omenjeni Offiei. Brožure zapisnik prejmemo iz tiskarne še ta teden, in prihodni teden odpošlemo nekoliko več tiskovine. 3 nova društva katera so namenjena pristopiti v našo Zvezo, so imela zdravniško preiskavo dn.e 26. t. m. kadar prejmemo spričevala, priobčimo takoj v Glasilo, kakor tudi one člane kateri so pristopili k sedajniin dru-št vam. PRIPOMBA. Cen j. društva se opozarja, da neposlušajo nasprotnikov kateri trosijo laži o naših društvah in Zvezi. Vsak član naj se zadrži kakor dober ud, ker brez dvoma je obstoj S. S. P. Z. zasdguran. Pozdrav vsem cen j. društvam. Jos. Ivanšek, taj. DOPISI. Cleveland, O. 21. sept. 9. Naj omenim še to, da dopis v Prokletarcu v 2. koloni iz Clevelanda, O. s podpisom “N” — Neža? — v štev. 103 je skoz in skoz samo zavijanje in laž! (Op. ur. Kadaj pa je še “sosed izza plota resnico pisal?) Na prvi stavek odgovarjam, da prva igra “krvava noč” je bila toliko obiskana, da je bila prostorna dvorana prenapolnjena, ker je bilo več vstopnic prodanih, kot je bilo prostora. Priredili smo igro vdrugič in sicer takoj drugo nedeljo, to pa ne zaradi dobička-lovstva pač pa zato, da se slovenskemu občinstvu vstreže. Resnica je, da ni bila toliko obiskana kot prvič, a vseeno je bila dvorana skoraj polna, in z igro bil je vsak zadovoljen, izvzemši onih par mišmašerjev. To raj dokazano, da je pribita laž. kar je čečkal, dopisun v “za-plotarju”! Kaj ne da I—A? Odgovor na drugi stavek, ko piše “predseboj imamo čudne razmere” itd. Nič čudne. Pri Collin-woodskem društvu so zavedni Slovenci, ki jim gre vsa čast. in se ne sramujejo pokazati javnosti in kot. take jih čislamo, ter jim gremo radi na roko ki hočejo počastiti delegate S. N. P. -J. Oni se ne boje požrtvovalnosti, njim se gre le za to, da bi vstregli po njih skromnosti delegatom svojih bratskih društev. Kar se pa tiče dobička ali pa. zgubieka o tem pa niti govora ni ter ni navada, da bi prišlo do kakega prepira, kot tam -----že veste kje. Collimvoodsko društvo bi moralo posnemati ono v Clevelandu: toda tami je vse kaj druzega. Večina Cotlimvoodskih društveni-kov spada k internacionalni soc. organizaciji; imajo svoj klub in tam.buraški klub. toraj so vse pohvale vredni. In kadar se nahajam med njimi, se čutim varnega ter sem vsakokrat vesel v njih družbi. I11 kot takim gre društvo “Lun-der-Adamič” na roko. Društvo v Collinwoodu spada k S. N. P. -J. z imenom “-V Buj”, in kako mora ona reva pijana poročati, da pi reja igro v “poeast” delegatom S. (N. P. J. društvo, katero ne pripada k Jednoti? Fuj. nesramni lažnik!!! (Op. ur. To zopet kaže, kaj je “sosed izza plota”. Skrajno falotstvo, škribantarje okoio lažnjive flike skupaj drži. Niti ene resnice ne prinese a za naročnike “lažnjivca” je vse dobro! Gliha vkup štriha !!) — Tretji odstavek: “Za tem se nekaj skriva” itd. piše ona reva. Odgovor: Fuj 'hinavec! Pri onem društvu v Clevelandu je bilo go-vbrjeno. da bi se skupno priredilo, to je društva “Lunder-Adamič”. “V Boj” in “Naprej”. “No tega pa ne,” se je govorilo, “mi bomo. kar bomo sami”. Govorilo se je ttudii, da bi se igra priredila v clevelandskim gledališču, toda o temu niso hoteli oni gospodje nič slišati; pač pa se je začelo govoriti le o temi, koliko da stane in pa da ne bo nič dobička. Toraj šlo se je le za dobiček! — Ostala dva društva se ne vstrašita ne truda in ne požrtvovalnosti, ker gre se le za to, da se ustreže delegatom S. N. P. J. ako jih stvar zanima. Pribita laž je, da jim kdo nasprotuje in to je ostudna hinavščina in zavist onega “mazača”; še manj e se gre pa za kak busines.s, na katerega pa misli “mazač” sam v svojo korist. V ostalem se bo stvar pokazala pozneje. V četrtim stavku piše, da igra ni prav nič vredna itd. Odgovor: Igra je sedaj popolnejša, ker je spisana v štirih dejanjih, a po-pred je 'bila samo v treh. Občinstvo se za igro silno zanima in pričakovati je tolikega poseta kot vprvič, vzlic temu ko oni “patent” narodnjaka hujskajo in lažejo na vse pretege; a to pa zato ker nimajo svoje nosove zraven iu da bi nam delali zgago in prepir, kot je njih stara navada. Hinavec tudi piše, da smo Kon-datovi pristaši. 'Kaj pa ima Konda pri igri?- To hoče toliko povedati, kot: “kdor tako ne pleše kakor mi godemo, je nam nasproten in S. N. P. Jednoti”; kar pa ni tako, kot si domišljuje ona podrepna .muha. Zadnji stavek se glasi: “Če se če že kaj prirediti v čast delega-1 tom”, itd. Odgovor: Kdo pa vam brani kaj prirediti? (Op. ur. Špansko inkvizicijo, v kateri bo Joža Zavert-nik za inkvizitorja, Mister Krže pa izvršitelj.! Prekleto bo to “fajn”!) 'Saj imate proste reke in ste “kunštni”, (?) bodemo vsaj,videli če znate še kaj druzega, kot sejati prepir, delati zgago in uganjali razne budalosti. Da je društvo dovolj močno, je res ali o zmožnosti pa raje molčite, si prihranite javno blamažo. Me razumete vi topoglavi hujskači? ! Sicer pa vas itak nerabimo, o-stanite rajši pri “bari”, kakor je vaša navada, in nas pa pustite na miru. kakor pustimo mi vas. Kdor se z vami strinja, ga lahko zabavate po svoje, za*lase ne bodemo vlekli v dvorano ne vas in ne vaše pristaše in ostanite raji doma, ker bre'z vas bomo lahko izhajali. Cenjenim delegatom S. N. P. J. pa toliko v pojasnilo, t a take -hinavščine. obrekovanja in laži. kot piše oni dopi-sun v oni ¡njeni številki revolvarskega in nič manje lažnjivega “Prekleta n-a se gnusi vsakemu rojaku, kateri se zaveda, da jo pošten Slovence in da ga je rodila majka Slovenka. Da bi mi hoteli delati business pri delegatih S. N. P. J., ali da bi bili mi sovražni ali pa nasprotni S. N. P. -T.. to bi pač .bilo škandalozno za nas. in edino naš namen je. da vam pokažemo po naših skromnih močeh, da smo vsi zavedni Slovenci ; neoziraje se ne na versko in ne na politično prepričanje. Naš namen je vam pokazati, kako brutalno nastopa tujec na slovenski nam redni zemlji. Dr. Lundar-Adamič in dr. V Boj. S. N. P. J. se že pridno pripravljati in imasti pogostoma skušnje, kar kaže, da se bo igra igrala v najlepšem redu. Vsa čast gre onim rojakom v Clevelandu, ker se ne zmenijo za sove ki skovikajo proti slovenskemu taboru. Toliko v odgovor onemu dopi-sun u z podpisom “N.” — “Ničla” in v prevdarek delegatom S. N. P. .1. Augiist Kužnik, delegat dr. “Naprej” S. N. P. J. Johnstown, Pa. 15. sept. 09. Tudi jaz Vas prosim malo prostora v našem odkritosrčnem in koristnem listu “Glas Svobode ’ in mislim, da ne bode romal moj dopis v koš. Kar se dela tiče je še zmerom pri nas, kakor skoraj povsod — znana mati kriza in vsaki že komaj čaka. da bi tudi ta že enkrat zginila kot Jerseyski vrag. 'Sedaj pa moram opomniti, cla je imelo naše lepo cvetoče društvo “Triglav” št. 82 S. N. P. J., dne 4. septembra t. 1. svojo veselico. pri kateri smo odprli prvikrat svojo lepo dvorano. Vzlic hudem nalivu iu blisku so se v lepim številu udeležili naši rojaki t.e veselice, kar razvidim pri računih, ker imamo zopet čez petdesetak več v društveni blagajni. Ako ravno ima naše društvo “Triglav” obilo nasprotnikov. bode vseeno stalo ne samo po imenu, marveč tudi trdno, kakor stoji gvet-ovnoznani stari “Triglav” v naši mili domovini. Čital sem tudi dopis v “Glas Svobode” št. 35 s katerem se g. donisnik v tika v naše društvene zadeve ter popisuje naše društvo, kakšno da baje je. Da res ni bilo nekaj časa sloge, to moram priznati, toda zakaj da jo ni bilo. to Ti je znano g. dopisnik. Da, ako bi se še lulika mešala v našem društvu. bi še sedaj sloge ne bilo! In to lahko sedaj razvidimo. ki smo pri prvej redni seji dobili tri novo člane in enega starega, ko je že bil pri našem društvu. To je dokaz. in ker, če1 bi bila koruza ali Mika še na. društvenim krmilu, bi člani ne pristopali, marveč društvo bi šlo v resnici v propad kakor je -bilo že začelo iti. Nadaljevanje na 7. strani. Ra vno kar je izšla jako zanimiva knjiga o ljubljanskih septem-berskih dogodkih izza leta 1908 pod naslovom: Krvava noč v Ljubljani Zgodovinska narodna drama v štirih dejanjih s petjem. V tej knjigi je tudi izvirna povest iz življenja ameriških Slovencev: NAJDEMO SRCE Cela knjiga obsega 168 strani s karikaturami (slikami). Najlepše in pripravnejše darilo za svojce v starem kraju, katere zanima amer. slov. življenje. Cena broširanemu izvodu je 40c. Elegantno vezanemu ” ” 75c. Naroči se pri: JACOB HOČEVAR, 1142 E. 72. Str. N. E. Cleveland. lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo V RAVENSDALE,WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgt.own pri Frank Markuš v prvem nadstropju ,hS SVOBo^ £ 597 West 20th St.C h i eago ,111. OBVESTILO/ Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas Svobode” dajemo vsa tozadeviia pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. AVSTRO’AMERIKâNSKA-LINIJA, NOVI PAROBROE» VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE lO IZ NEW YORK A: Alice,...............6. okt. 1909 Argentina....... 20 okt. 1909 Oceania,..........13. okt. 1909 Laura................20. nov. 1909 “Laura in “Aliče” sta «ova parnika aa dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg-” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta naj-novejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: 15?' Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko—REKA Železniške cene na teh oz-mljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra iu priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantitjue GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. —m New Icrk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine........22.000 HP La Touraine........20.000 HP Chicago, nov parnik...9500 HP | Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parniki! družbe, bnažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak Četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMTNSKI, glavni zastopnik za zapad. na 71 Dearborn St. Chicago, 111. I rank Medosli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. ALI SE BRIJETE DOMA? uk,li Y-m pom,Jamo*ri‘ te v za $2.oo, katera je kos svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Te ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev naseli britev na katerih se čita ime: Jos. Kral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih. t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jameene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne. morejo raci sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda rni damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. ► ► ► ► i ► ► ► JOS. KRAL \ -419-421-423 W. 18th St., Chicago, IH. £ ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. 1Û * A . - O . . . . /St . . Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbol znanstveniki vseh dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenj tovni zdravniki se strinjajo v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sisl v onih delih našega telesa, skoz katere^gre hrana- Ko hitro pa je kateri c važnega sistema bolan, že celo telo trpi. če nam pa je mogoče hitro oidra' del, dobimo zopet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni organov in isto je dobro poznano Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti v=ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugih zdravilih. Čistost in pristnost istega je jaaičena po U. S. Ser. št. 346-Tisoče priporočil najuplivnejšili oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: «EGISTERE» JOS. TRINER, 1333-1339 So- Ashland Ave,, Chicago < itatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski briiijayec, importiran in domač izdelek. PROSTOVOLJNA ZAHVALA ME VARAJTE SAMI SEBE! Mož ali žena, kateri sam sebe vara, je sam svoj najveeji sovražnik. Bog Vam da ZDRAVJE, največji dar, katerega Vam njegova vsemogočnost zamore dati, zato pa tudi zahteva od Vas, da čuvate TA NEPRECENLJIVI DAR. — Velika drevesa rastejo iz malih zrn, — velike reke. nastanejo iz malili potokov—a težke in opasne bolezni nastanejo iz malih nepravilnosti in simptomov, AKO SE PRAVOČASNO NE ODSTR ANIJO. Oni kateri pravi: ‘ Jaz bodem čakal do jutri mesto, da bi se takoj obrnil na DOBREGA ZDRAVNIKA, ako se ne čuti dobro, je eden istih, kateri V ARA SEBE IN SVOJO DRUŽINO. — Ako toraj bolujete na keteri iz med označenih ali sličuih boleznij, kakor: bolezni pljuč, prs, želodca, črev. jeter, mehurja nato bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, katar, kašlj, težkodihanje. bljuvanje krvi, mrzlica in vročina, nepravilna prebava, zlata žila (hemoroide), reumatizm, trganje po životu, nečista in pokvarjena kri. vodenica, gluhost, padavica, nervoznost in vse živčne bolezni, nemoč v spolnem občevanju, kakor tudi posledice samoizrabljevanja. mazuli, kraste in ostale kozine bolezni, izpadauje las, vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiščenje, neplodovitost, ali jetika, sifilis in vse ostale notranje ali zunanje bolezni moža in žene, — NE VARAJTE SAMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite Se osebno ali pišite v slovenskem jeziku na naše svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vašo bolezen natanko pregledali ter Vam zapisali in priredili ravno ista dobra zdravila, katera so že TISOČE BOLNIKOV OZDRAVILA KATERE SO ŽE DRUGI ZDRAVNjKI PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. — NIKAR! SAMEGA SEBE VARATI ŠE NADALJE. — Nikari ne pustite, da se KALI IN M ALI SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NEVARNO BOLEZEN. Ali če je Vaša bolezen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, nikar ne obupajte, kajti „naši SVETONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči. Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medica] Instituta”in pi-, satelj prekoristne zdravilno knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”. Dragi doktor: Želela bi, da bi vsi naši rojaki zvedeli za Vaša neprecenljiva zdravila. Edin i Vi ste mi vrnili moje zdravje, nad katerim sem že popolnoma obupala. Lucija ToriBox'26 Meadow Pisma naslavljajte na: THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja. I RAZNO IN DRUGO f da vzdržuje z državnim delav- Po svetu. KITAJSKO-JAPONSKO SPQ-RAZÜMLJENJE. Presenečanja v Vahodni-Aziji ne prenehajo. Komaj se je preu kratkim culo, da je Kitajska odpenjala v sporu o zadevi Antung-Mhikden-železnioe, kakor tudi v enim slučaju s tem, da Japonski ne ‘bo ovir delala pri dogotovitvi črte Antung-Mukden an nadaljevanja velike korean.ske središčne železni«*; v drugem slučaju pa, da se odpove nadaljnje gradbe Se verno-kitajske železnice na lastnem ozemlju, to je od1 Hsin-mintung v Fak urnim, komaj je bila ta pogodba, kot pokoritev Kitajske japonski volji razglašena, pribrenčale so preko Petrograda, preko New Yorka in preko Don-dona .vse mogoča poročila v svet o daleko aežnih dogovorih med o-bedvvma aziatskima oblastima. Ni trajalo dolgo, ko se je dognalo, da sti resnično Kitajska in Japonska, če p.rav ne formalno si zvezali, vendar si v vsili spornih vprašan-jih zjedinile, kar svojo os napram Rusiji obrača. Kitajska dogradi svojo Severno-kitajsko 'žeileznico, ne sioer, kot vsporedno železnico k, no Japoncih opravljeno Južnc-'mandžorijsiki progi, pač pa do^ stika le te pri tVfvukdon.u. Morabiti m*i bila ta posledica težko (že vnaprej videti. Brezo žira na to, da dosedanji 'končni cilj Severno-kitajske železnice v višini Mbkdena leži, tako da njeno podaljšanje do te točke, je bila na rman j a stvar, kar so morali Japonci Kitajieom tudi pripoz-nati, neoziraje se na to so imeli Japonci na. svojih officijclnih zemljevidih tudi že njim sedaj privoljeno progo l is in m i ntun g-Mu k d en zaznamovano. taiko je oči vidno, da so bili že zdavnaj sami pripravljeni, pereče vprašanje po.voljno rešiti. Toda najvažnejše je;, ko dobi tvidi Antuiig-Mukdeo-žeiiezn.ica o-no ¿¿rjavo, kakor jo ima Sever.no-kitajska, potem ne doseže ono ko-reanske centralne ‘železnice od Fazam preko iSoeul v Vidšov, katera se podaljša na mandžurijs-kem ozemlju (mosta čez Yalu med Vidšou in Antving se z gradnjo v jeseni prične), in ne ono Južno-mandžurijske železnice, katera se pri Miukdenu stika. S tem dejstvom se jasno dokaže, da je pogodba od strani Japoncev popolnoma lojalna. Severn o-kitajska železnica bo tedaj kot jednotni tehnični stvor iz Kintšou preko Mukden a. do A.ntunga, kateri po-lukrog bo objel Liantung-poloto-ka. . Nadalje je med Kitajsko in -Japonsko docela nov načrt o gradnji' neke železnice dogovorjen, namreč iz Kirina do koreanske meje .ali pa morabiti do polotoka Tšintao ob iztoku Tumen-reke, katera tvori mejo Koreje proti Mandžurija. 'Spor za Tšintao-po-lotoka je tudi z omenjeno pogodbo v prilog Kitajske poravnan, vendar si Japonska pravico pridržuje, polovico kapitala za gradnjo omenjene železnice prispevati. Tretja važna točka je, ko Japonska se vsili predpravic nad južno-mandžursko železnico odpoveduje, katero je Rusija, sosebm-v Karbinu, brezobzirno zase zahtevala, tako da so morale evropske vlasti in se ver n o - a m e ri šk a linija ugovarjati. Japonska bo očividno v kratkim svoja policijska kardela iz o-zemljja južno-mandžurijske železnice docela odpoklicala, in če bo potem Rusija prisiljeno v severni-inandžuriji tisto storila, je njena vojaška . zveza med Transbajika-lom in južnega iztoka primorske provinci jie (Wladiwostook) v daljavi več kot 1000 kilometrov, pretrgana. Ako pa Rusija tega me stori — no, potem morabiti nasto-ni vojaški ;pomen kitajsko-japon-skega spo razumljen j a v svojo veljavo. Vse kaže. da se na Vztoku zopet nekaj vari. Kadaj da pride Ido batin, se ve, to se ne mora za sedaj prerokovati. Mnogo vzrokov je da utegne kmalu pokniti, R tudi jih, je nekaj .nasprotnih Situacija je namreč taka, da bo Kitajska svojo vojaško organiza cijo še le leta 1912 dovršila in da do tja tudi Japonska iz finančnih ozirov mir potrebuje. Tudi je potreba nekaj let, dokler severno-kitajska železnica stik na Mugden tdobi in da bo Airtung-Mugden-že• lezniea dograjena. Vrhutega Ki-rin-Tšintao-železnica, katera bi morala en .glavni del japonskega voinega prevoza prevzeti, ako bi ob jsdnem Kitajska iz Mukdena južno-mandžursko žeileznico do Karbina za iste namene rabila, še ni dovoljena, ne merjena, a toliko manjc zgrajena. Ali vse te ne prilike se s tem pobotajo, ko zamore tudi Rusija u-pati, da bo v nekaj letih jači, kakor je danes. Prvič zna svojo vojaško in finančno razdrapanost do gotove mere zboljšati, se ve da se mora beseda “zna’’ podčrtati. V drugič pa, in to se mora vpo-števati, bo v nekolikih letih veliko boljše zveze z in v iztočni Aziji imela, kakor jih ima 'danes. Med tem ko danes tranzsibirska železnica samo eden dohod iz evropske Rusije ima, tistega iz Moskve .skozi srednjo Volgo-ozemlje. dobi tučasno še drugi dohod, ta-kozvano severno-rusko-železnieo, katera bo vodila iz Petrograda preko Wologda. Wjatka in Perm, potem prekorači Ura)!, in preko Jekaterinburg in Tjumen zapatl-no-sibirsko rovan doseže, kjer se nri Omsku ob Irtišu z transsibir-sko železnico zveže. Od tu bo tmnssibrska železnica svoječasno dvotirna zgrajena in začasno do Bajkal-jezera (Irkutsk). Nadalje bo (proti ugovoru dume) od Transbajikala takozvana Amur-železnica severno* okolo Mandžurije vodena, tako da bo v doglednim času neodvisna želez-nična zveza s primorjem ob japonskim morju se nahajala, in katera bo transmaniažurska železnico do gotovega viška vojaško nadomeščala. Hočeti tedaj Kitajska in Japonska čakati, dokler bodo vse te. deloma že pričeto gradnje dogotovljene, potem bo vojna od obedveh straneh s popolnejšimi prevoznimi sredstvi vodena, tedaj toliko trdovratnej-ša in krvavejša. Sicer vedo tudi Rusi prav dobro. na koga se pride konečno: Kakor se iz Montreala poroča, se nahaja sedaj neki knez By.off. “zastopnik ruskega zemstva”, v Kanadi, da se pouči o -tamkajš njim naselij e vanju. On hoče naj-boljč metode za organizirano kolonijo po ruskih naseljencih v Mandžuriji najti, da se ustvari neka poljedeljska odbijača kolonija napram prodiram ju orientalskih plemen. Ali ni knez Lyoff prepozno prišel? Na prodaj hiša in lota. Iliša v dobrem stanju in vredna brat bratu $12,000, katera nosi mesečno $120.00 najemščine sc proda pod zelo ugodnimi pogoji. $1000.00 v gotovini in ostanek pa na morgage po 5%. Več se poizve pri A. H. Skubic, ali pa upravništvu Glas Svobode POZOR ROJAKI!! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stanje le 35c. poštnine prosta. Na Angleškem — kakor znano — se potegujejo' tudi ženske za volilno pravico. Ali one ne rabijo za reklam.o plakatov, ampak so prišle v svoji iznajdljivosti do 'bistroumne iznajdbe. Pustijo si všivat na svoje predpasnike z velikimi rdečimi in modrimi črkami napis: “Volilno ipravico ženam!” Ta moda se je tako hitro razširila, da take predpasnike ne nosijo samo ženske iz boljših rodovin, ampak že tudi navadne delavke. Poskusen umor radi jubilej ske. ga križca. Segedinska vojaška o-blast je pomotoma poslala kmetu Alešu Igazu jubilejski križec! Občina je nato pozvala Igaza, da naj vrne križec. Igaz je res ‘prišel v 'olblčinski urad, toda predno m« je mogel obe. tajnik razložiti, zakaj mora vrniti križec, je Igaz ‘note.gnil nož ter skočil na tajnika. Kričal' je. da bode tajnika u-bil .ker mu hoče ukrasti najdra-vocenejše blago. Priskočili so drugi- ljudje, ki so bedastega Aleša pograbili in ¿zaprli. Dve zdravi deželi. K temu zemljam spadata Syedska in Norveška, ¡kjer je najmanjša umrljivost. Leta 1880 je umrlo na Švedskem od tisoč ljudi samo 17.8, od te dobe pa je umrljivost padala tako, da je znašalo število umrlih leta 1906 samo Še 14.3 od tisoč oseb. Umrljivost otrok je padla z 112.7 na tisoč v 1. 1880 na 82 v 1. 1906. Umrljivost na Norveškem pa je padla 16.1 v letu 1880 na 13.5 in umrljivost otrok z 95,.9 na 69.4 od tisoč. Jules Courment. ki se je ba-v i 1 s tem vprašanjem' umrljivosti, pripisuje kot glavni vzrok te lagodne zdravstvene okolnosti jako dobre zdravstvene naredbe, in sicer glavno vzorne ljudske kopeli in občudovanja vredno urejene bolnišnice. Mnogo so nadalje k temu ugodnemu rezultatu pripomogla tudi pogosta poljudno-zgfidovinska predavanja deželnih zdravnikov. Ljubljanski škof pod sekvest-rom? Po Ljubljani je razširjena vest, da je vlada sekvestrirala škofij;sko posestvo v Gornjem gradu na Štajerskem. Leta in leta je vlada mirno gledala zapravljivo gospodarstvo ljubljanskega škofa, ne da bi 'bila ganila z ma-zincen. Mirno je gledala, kako roparsko je škof “gospodaril” in uničeval posestvo, ki mu je od njega izročen edinole vžitek. Kasno, prekasno se je spomnil ljubljanski kapitelj svoje dolžnosti in odvzel Jegliču upravo, varujoč interese Jegličevih naslednikov. Vlada pa je škofa v njegovem blaznem gospodarstvu celo podpirala in mu posodila državni denar v znesiku 1,200.000 kron za njegove klerikalne ustanove. — Dolžnost škofovega lista je, da razločno pojasni vso zadevo: za škofovo gospodarstvo bi se menili sicer prav toliko kot. za lanski sneg na kamniških planinah, ampak protestirati moramo, da vla- skim denarjem' klerikalne inštitucije. Protestirati proti malomar-, neinu nadzorstvu vlade, ker dobro vemo, da )bo 'bodoči škof to, kar mu je Jeglič snedel, skušal dobiti iz ljudskih -žepov. Jegličeve gospodarske talente bo kranjsko ljudstvo še drago plačevalo. 1 “R. P.” Očeta poškodoval. Dne 5, avgusta t. 1. je igral 20 let stari delavec France Jugovič prepovedano igro “einundzwanzig” in pri tem zaigral precejšnjo svoto denarja. Prišel je nato v gostilno Jožefa Blaganja v Stari Loki, kjer se je nahajal tudi njegov oče. Ta je sina oštel zaradi zapravljanja in potem radi plesa, kar je Jugoviča tako razjezilo, da je vrgel steklenico v očeta, ne da bi ga zadel, nato pa še vžigalnik v glavo, s čimer ga je lahko telesno ipoško- doval. Zagrabil je še drugo steklenico, da jo zažene v očeta, a mu jo je iz rok iztrgal Blaž Plestenjak, za kar ga je z udarcem po roki lahko poškodoval. Za kazen je dobil 4 mesece ter mora plačati 20 K dnevne kazni. 1 Žrtev manevrov. Szegedm, 15. servt. Tu se je pred bataljonom u-strelil stotnik Živkovič, ki je pri zadnjih manevrih zagrešil neko taktično napako. Namizje cene! POZOR! Naznanjam sl. občinstvu V MILWAUKEE, WIS. da sem odprl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana: METCALF BRADLEY CO. Pridite in oglejte si mojo zalego predno kupite kje drugje. JOHN ERMENC 288 Grove St. Milwaukee, Wisconsin Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za | prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in 1 zdravje”Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti I MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3 ______ . ni Verižica s priveskom, [n edaijonom) je tudi najnovejše in najmodernejše Vistein platirana s pravim zlatom. Privesek v tereg- lahko postavite dve sliki je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi ka meni. Za ro in verižico pošl ite nam i aprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj u o in »erežtco, kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih 8-3.75 plačate, kadar dobite stvari. Kdor s pišiljatvi jo ne bi bil zadovolier, zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. Cenike noši jemo zastonj. ¡Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov NEW YORK AUCTION CO. 436 East 67th Street, New York, N. Y. •r «s oj ~ u a ^ bD £ o < Q> >o •V* O «4- QJ a ** « 03 > O T3 O s T3 O > & S c 63 J2 O ¿4 & u r u 1439 w. in st. nasproti ’föTOGRAf (¡, s. A. dvorane * * * * Obleke in svršniki v nobeni drugi prodajalni ne ^ dobite tako v elike izberi dobro napravljene perfektno izdelane *5 obleke in površnikov kakor pri ^ nas, kjer imamo na stotine novih ^ mod, novega blaga vsakojake ^ barve. FNA ^ *7-50 do $251 VOGAL BLUE ISLAND I 18 CESTA Jelinek i Mayer LASTNIKA