St. 52(1794) Leto XXXIV MOVO MESTO četrtek, 29. decembra 1983 Cena: 15 din
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom
JASLUGE za narod s srebrnimi žarki
DlMfJM m
YU ISSN 0416-2242
Zaupamo v ustvarjalno moč ljudskih množic
S programsko volilne RK SZDL Slovenije
23. decembra je bila v Ljubljani Ptogramsko volilna seja republiške °nference SZDL, na kateri so dele-8* i ocenili delo Socialistične zveze Preteklih štirih letih in sprejeli Meritve za nadaljnje delo. tako v poročilu kot v razpravah teWlnih delegatov so bili nanizani Pr°blemi in težave, s katerimi se je oočala SZDL, prav tako pa prika- 1 ,ani tudi doseženi uspehi. Lahko re-«mo, da ni bilo področja družbene-sa delovanja, ki mu SZDL ne bi poje V P°zornosti- Veliko aktivnosti J bilo namenjenih gospodarskim ^-meram in stabilizaciji; zlasti pa
znanjanju delovnih ljudi in obča-
ov o nastalih razmerah in njihovi rnobdizaciji za odpravljanje težav. V em času se je krepil in utrjeval “°ntni značaj SZDL, ki pa je bil ssih tudi oviran. Zlasti so k temu ^'Pomogli razni administrativni *prePi, sprejeti po hitri poti in prepogosta gradiva z oznako „strogo aupno’. zato je tudi za današnji as, še posebno v teh zaostrenih družbenoekonomskih razmerah po-embno, da zaupamo v ustvarjalno bc ljudskih množic. ,,Več morajo storiti za to”, je dejal Franc Sede, ,,da se mnenja, pobude in kri-o občanov ne bi izgubile, ostale rez odmeva. Kajti ljudje pričakuje-1° povratno informacijo. Odpraviti moramo strah pred tem, da bi kdo , “el več od nas, predlagal boljše re-Sltve in si s tem pridobil tudi večji Ugled in veljavo. V materialnem in duhovnem razvoju bomo želi več Uspehov, če bomo v sleherni celici naše družbe, predvsem pa v najbolj odgovornih forumih, bolj zagnani, b°lj mož beseda. Tisti, ki slabo opravljajo svoje odgovorne funkcije, daj se umaknejo ljudem, ki se ne ustrašijo bremen nalog, ki v težkih razmerah ne izgubljajo živcev, volje in 'ure v našo ustvarjalno moč.”
Ob koncu je konferenca izvolila radi svoje organe. Predsednik bo še oaprej Franc Šetinc, za podpredsed-mka sta bila izvoljena Božena Ostro-'Jsnik in Jože Knez, za sekretarja pa Geza Bačič.
KSENIJA KHAL1L
v ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠE nekaj PROSTORA
_ Novp MESTO - Krkin tozd dravilišča pripravlja v prenovljenem hotelu Šmarješke Toplice silve-din°Vpd'*e’ katerega cena bo 1.800 m. Pofeg pestrega silvestrskega me-UJ® ponujajo Krkini gostinci tudi {dasbo dveh ansamblov, igrali bosta skupini Korg s pevcem Andrejem evn&om in ansambel Most. „Re-Pnza” silvestrskega rajanja bo tudi da prvi večer novega leta.
Kongres gasilske strumnosti
Priprave na 10. kongres slovenskih gasilcev, ki jih je ta čas že okoli 100.000 — Na Dolenjskem in v Posavju kmalu vsi izprašani gasilci?
KRŠKO — Jubilejni 10. kongres Gasilske zveze Slovenije, ki bo poleti prihodnje leto v Mariboru, naj pokaže strumnost in množičnost te zelo pomembne družbene organizacije. To so menili predstavniki občinskih gasilskih zvez Dolenjske in Posavja prejšnji Četrtek na posvetu v Krškem.
V NOVOLETNEM PRIČAKOVANJU - Zadnji dnevi starega leta, še posebej pa srečanja z dedkom Mrazom, se otrokom najbolj vtisnejo v spomin. Polni so radosti in napetih pričakovanj. Novomeški Glavni trg je v teh dneh postal pravcata pravljična ulica. Za široko odprte otroške oči je posebej ■ zanimiv sprevod z jezdeci in dedkom Mrazom v kočiji, s snežno kraljico in snežinkami, pa hišica Janka in Metke, kjer ponujajo srečo v obliki srečk. Prireditve so na sporedu še danes popoldne. Na sliki: k svečani okrasitvi so veliko prispevali tudi učenci šol srednjih tehničnih usmeritev še tik pred zdajci v torek dopoldne. (Foto: J. Pavlin)
rjr/jr/jvz^r/jv/jr/jr/Ar/jr/^/dr/jr/jv/jr/i
Če naj bo to resnično kongres vseh gasilcev, ki jih je ta čas v Sloveniji okrog 100.000, potem morajo v slehernem okolju preveriti, kje so napredovali in zakaj ponekod dejavnost vendarle še ni skladna s smernicami 9. kongresa GZS. O kongresih in članstvu bodo zlasti veliko govorili gasilcem-pionirjem. Vpetost v stabilizacijska prizadevanja pa bodo gasilci, ki so ponosni, da imajo v svojih vrstah veliko kmečke mladine, skušali dokazati
NAJVEČ O REBALANSU PLANA
NOVO MESTO - V torek, 20. decembra, je bila zadnja letošnja seja skupščine novomeške zdravstvene skupnosti. Največ časa so se delegati zadržali ob obravnavi rebalansa letošnjega finančnega načrta skupnosti ter v zvezi s tem ob osebnih dohodkih zdravstvenih delavcev. Sprejeli so poročilo o devetmesečnem poslovanju skupnosti in zdravstvenih delovnih organizacij, okvirni finančni načrt skupnosti za leto 1984, akontacijske cene za izvajalce za čas, dokler ne bodo sklenjeni sporazumi o svobodni menjavi dela, pa poročilo o konkretnih programih delovnih organizacij za preventivno delovanje in zmanjšanje bolniških izostankov.
tudi tako, da bodo na 10. kongres GZS dosledno potovali z vlaki.
Pri podružbljanju gasilstva prevzemajo sredstva javnega obveščanja enake naloge kot gasilci, zato bi bilo zelo škodljivo zanemarjanje ali celo podcenjevanje. Žal govori v prid tej domnevi dejstvo, da je bil na tem posvetu le novinar Dolenjskega lista,
Oj IMV uuvisna usoda občine
Predsednik republiške skupščine Vinko Hafner obiskal IMV, Labod, kartuzijo Pleterje in se pogovarjal z aktivom novomeške občine — Laskava ocena o Labodu
NOVO MESTO: 21. decembra se je na celodnevnem obisku v novomeški občini mudil Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine. Zelo zadovoljen z napredkom v tovarni IMV in prvim obiskom v Labodu ter kartuziji Pleterje seje seznanil še s splošnim gospodarskim položajem občine in se zanimal posebno za delovanje delegatskega sistema.
Na pozno popoldanskem pogovoru s člani predsedstva občinske skupščine in vodstvi družbenopolitičnih organizacij je predsednik Hafner, ki je že večkrat prej obiskal IMV, med drugim dejal, da je zelo zadovoljen s tem, kar je tokrat videl novega v tovarni. Poudaril je, da je IMV in uresničitev sanacijskega programa tovarne izrednega pomena
Prav laskave ocene pa je predsednik Hafner dajal o Labodu, tovarni tekstilne stroke, ki jo je prvič obiskal.	R. BAČER
Labod v vrhu
Ob obisku Vinka Hafnerja - 2e oktobra
dosežen plan — 47 odstotkov deviz premalo
NOVO MESTO - Predsednik republiške skupščine Vinko Hafner seje 21. decembra dlje časa mudil tudi v tovarni oblačil Labod. Se posebej se je zanimal za odnos med izvozom in uvozom te delovne organizacije, ki je že v oktobru izpolnila letošnji proizvodni načrt.
Kot je povedal glavni direktor Milan Bratož, je 1900-članski delovni kolektiv 97 odstotkov svojega izvoza usmeril na konvertibilni trg, predvsem v Nemčijo in na Nizozemsko. Letošnji devizni iztržek bo znašal 4,77 milijona dolarjev. Labod izvozi skoraj polovico vseh izdelkov, še posebej pa si prizadevajo, da bi zmanjšali odvisnost od uvoza, ki sedaj znaša milijon dolarjev. Labod se srečuje z velikimi težavami pri uvajanju nove tehnologije in nakupu surovin, zato odgovorni menijo, da s 47 odst. deviz, kolikor jih je zdaj na voljo delovni organizaciji, ne bodo mogli več shajati. Navzlic temu načrtujejo v letu 1984 še za 20 odst. večji izvoz.
J. P.
KVIZ O PETNAJSTI - Mladi npvo meških šol so na OŠ XV. divizije Grm v petek pokazali Joiiko znanja, da jim strokovna komisija tudi po treh dodatnih Vprašanjih ni mogla do živega. Tako so na koncu določili kar ki zmagovalce z enakim številom točk: OŠ XV. divizije, XII. SNOUB Bršljin in OŠ Janez Trdina Stopiče. Na sliki: Andrej Šurla iz ekipe Stopič prejema pravkar izdano knjigo XV. divizije. (Foto: J. P.)	*■
Decembrski
rekord
Livarne
Po zastojih v tem Belto-vem tozdu v zadnjem času veliki uspehi
Črnomelj - Po velikih
težavah, ki so pestile Beltov tozd Livarna v začetku letošnjega leta, ko so jih zaradi občutne krize v avtomobilski industriji zapustili nekateri stalni kupčije njihova proizvodnja ob koncu prvega polletja, zlasti pa še v zadnjem četrtletju dosegla pravi razcvet. Ne le, da so bile zmogljivosti zasedene v največji možni meri, tudi nova vlaganja so takoj po zagonu začela dajati pričakovane rezultate.
V Livarni danes delajo tonaž-no manjše, vendar tehnično zahtevnejše ulitke, novembra in zlasti še decembra pa so delavci dosegli zelo dobre rezultate. Tako so v začetku decembra dosegli v topilnici rekordno litje 123 ton na dan (povprečna dnevna količina je 110 ton). Rekordne decembrske dni so imeli tudi delavci težke linije, ko so v enem dnevu izoblikovali 143 okvirjev. Delavci strojne oblikovalnice si štejejo za največji uspeh 1.447 izoblikovanih okvirjev dnevno, v čistilnici pa 104 tone očiščenih ulitkov, prav tako v enem dnevu. b. m.
ne samo za novomeško občino, ampak za celotno Slovenijo. Med drugim je tudi rekel: „Po mojem morate Novomeščani s kolektivom IMV vzdržati še kakšnih pet let pod hudim pritiskom, potem se bodo razmere izboljšale in pretvorile v vaš prid. Če zdaj zaostajate za povprečnimi osebnimi dohodki v Sloveniji, boste bržkone potem na boljšem kot poprečen Slovenec. Če pa boste v občini v pripravljenosti pomagati IMV popustili, potem bo tudi združeno delo Slovenije verjetno stalo ob strani. Morate pa skrbeti, da navzlic že močni kadrovski okrepitvi v IMV pride v ta kolektiv še večje število sposobnih ljudi, sicer sanacijskega programa ne bo možno izpeljati. In ne dovolite, da bi pritisk na uravnilovko onemogočal plačati resnično dobre strokovne, delavce.”
Novomeščani so dali pobudo oziroma zahtevo za revizijo republiške zakonodaje, predpisov in podobnih dokumentov, češ da je preobsežna, zapletena in preveč stane.
Porazno stanje vodnih virov
Skoraj vsi vodni viri v novomeški občini so ojorečni — Podobno je tudi stanje cevovodov — Denarja za sanacijo od območne vodne skupnosti ne bo
NOVO MESTO — Na seji skupščine območne vodne skupnosti Dolenjske, 23. decembra so delegati sprejeli poročilo o poslovanju v preteklem letu, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, višino vodnih prispevkov v prihodnjem letu, samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo vodovodnega sistema Krupa itd.
Medtem ko ob teh točkah dnev- oporečnih in je preskrba z neoporečno vodo možna le ob močnem kloriranju. Hkrati je več kot 300 kilometrov cevovodov zastarelih. Veliko težav je tudi glede nove čistilne naprave, ki bi jo bilo potrebno sanirati. Za vse te velike naloge bo potrebno zbrati precej denarja, nekaj pa naj bi ga prispevala tudi območna vodna skupnost. Toda skupnost nima denarja za take posege, suj je' njena-naloga raziskovati «*
nega reda ni bilo spornih vprašanj, razen tega, da jedrska elektrarna Krško ne plačuje svojih prispevkov, se je razprava o finančnem načrtu za prihodnje leto dotaknila vrste perečih vprašanj..
Vsekakor je najteže v novomeški občini, za katero je predstavnik izvršnega sveta navedel osupljive podatke. Analiza vodnih virov v tej občini je pokazala, da je večina
zaščititi vodne vire ter zagotavljati vodni režim.
Podobna usoda je doletela tudi predlog tovarne Beti iz Metlike, ki namerava zgraditi črpališče za tehnološko vodo. Denar pa bi potrebovala oziroma bi bila upravičena do njega zaradi tega, ker bi razbremenila metliški vodovod, kjer pogosto zmanjkuje vode.
Skratka, potreb je veliko, denarja pa malo, zato bo še naprej imela prednost sistemska rešitev preskrbe z vodo v Beli krajini, Suhi krajini in na Bizeljskem. Vsekakor pa bo največji zalogaj gradnja vodovodnega sistema Krupa, ki je prišel tudi v republiške načrte. * J. SIMČIČ
časnika, ki ima po mnenju gasilcev največjo odmevnost, ker pa je med ljudmi razširjen in priljubljen, pričakujejo od njega še več dobrih informacij.
Gasilski muzej v Metliki je del kutlurne dediščine in požarnega varstva, čeprav po komaj 1.030 članih tega muzeja, žal, ne bi mogli tako sklepati. Za dograditev in primerno opravljanje poslanstva bi jih potrebovali 20.000.	p. PERC
KONCERT ZA JUTRANJKO
SEVNICA - Tukajšnja delavska pihalna godba bo letošnje uspešno leto zaključila s tradicionalnim novoletnim koncertom, tokrat za delovni kolektiv Jutranjke. Godbeniki bodo v Jutranjki nastopili jutri ob 8.30, nakar bo imel kolektiv te tovarne delovno zborovanje.
O DELOVANJU ZDRAVSTVENEGA CENTRA
NOVO MESTO - V torek, 20. decembra, je medobčinski svet Zveze sindikatov za Dolenjsko zasedal skupaj s konferenco sindikata Zdravstvenega centra Dolenjske. Obravnavali so družbenoekonomske in samoupravne vidike delovanja Zdravstvenega centra ter pri tem izpostavili vse ključne probleme v centru od samoupravnih aktov, dohodkovnih odnosov do kadrovske in investicijske problematike ter težave glede delitve dela in tesnejšega sodelovanja med tozdi oz. tozdi in „centralo”. Veliko besed je bilo izrečenih tudi na račun zaostajanja osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev. Na koncu so sprejeli vrsto usmeritev, ukrepov in zadolžitev, ki naj bi prispevale k hitrejšemu odpravljanju problemov v Zdravstvenem centru. Več o tem bomo še poročali.
Težave « plačili
V Iraku delo za TGP še najmanj pol leta
METLIKA - TGP - tozd Transport - ima v Iraku, kjer delajo v okviru delovne organizacije Sloveni-jaceste Tehnika, okoli 50 svojih ljudi in 42 sodobnih tovornjakov. Kljub težavam je že sedaj jasno, da bo za Transport v Iraku delo še najmanj do polovice prihodrijega leta, s Slovenija cestami Tehniko pa si bodo prizadevali, da bi delali tam še dalj časa in dela še razširili. Največ težav je z likvidnostjo, zaradi česar trpi tako dohodek TGP kot izplačevanje osebnih dohodkov delavcem v Iraku. Vendar v TGP upajo, da bodo skupaj z SCT težave z likvidnostjo odpravili.
Tako je Transport letos kar okoli 70 odstotkov svoje realizacije dosegel z delom v Iraku, vendar so ti rezultati zaradi težav z likvidnostjo na papirju slabši.	A. B.
PREDSEDNIK HAFNER NA OBISKU - Pri ogledu Labodovih proizvodnih prostorov v Ločni se je predsednik republiške skupščine Vinko Hafner pogovaijal z delavkami o osebnih dohodkih in delovnih razmerah. (Foto: J. Pavlin)
DELAVCA ZASULO V JAŠKU
KRŠKO - 23. decembra okoli 11 .20 ure je prišlo na delovišču Kostaka v Krškem, kjer so delali kanalizacijo iz kemične čistilnice do Save, do hude delovne nezgode. 42-letni Rado Jurkovič iz Rimša in 29-letni Janez Bradula iz Velikih Malcnc sta v dva metra globok in meter širok izkopan jarek polagala betonske cevi. Zaradi pomanjkanja ustreznih varnostnih ukrepov seje na delavca vsul plaz zemlje in ju zasul. Za 42-letnega Jurkoviča ni bilo več nobene pomoči.
V drugi polovici tedna b« toplo, deloma jasno vreme a zmerno oblačnostjo in jut njo meglo po dolinah.

ljubljansko
pismo
Kosovski dogodki razgalili globlje bistvo
Razlike v razvitosti bodo še dolgo obstajale
Za celoten povojni razvoj Jugoslavije so značilna organizi-[ rana prizadevanja subjektivnih sil za premostitev jezu med industrijsko razvitimi in manj razvitimi kraji in predeli ter za enakomernejšo izkoriščenost gospodarskih zmogljivosti države. Do gospodarske reforme leta 1965 smo manj razvitim področjem Jugoslavije pomagali v glavnem z neposrednimi investicijami federacije, nato pa ustanovili sklad federacije za kreditiranje nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo.
Znatnejša sredstva smo začeli v razvoj nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo vlagati šele v zadnjih petnajstih letih. Za razvoj manj razvitih republik in Kosova smo v tem obdobju namenili okrog 3 % družbenega proizvoda države. Od leta 1966 do leta 1976 je pokrajina Kosovo prejela 1,5-krat več, v letih od 1976 do 1980 pa že dvakrat več rrcdstev od njenega lastnega poprečnega letnega družbenega proizvoda.
Vendar pa so kljub nedvomnim rezultatom, ki so jih manj razviti s pomočjo celotne skupnosti dosegli v zadnjih letih, kljub prizadevanjem za hitrejšo družbenoekonomsko rast, razlike v razvitosti naraščale, namesto da bi se zmanjševale. Od leta 1953 do leta 1979 je družbeni proizvod v razvitih republikah narasel za 5,5-krat, v nerazvitih pa le za 5-krat. Pa tudi tu so očitne razlike: Make-I donija in Črna gora sta nekaterih obdobjih povečevali družbeni proizvod hitreje kot država, BiH in Kosovo pa sta zaostajali celo glede na poprečje manj razvitih.
Med glavne vzroke tega zaostajanja je treba uvrstiti predvsem dejstvo, da v gospodarski sestavi manj razvitih prevladuje proizvodnja surovin. Upoštevati je tudi treba, da sredstva sklada niso vedno najbolj smotrno porabljali. Zanemariti ne moremo niti opozoril, da izhaja pomemben delež pri zaostajanju nerazvitih tudi iz socialno-eko-nomske sestave njihovega prebivalstva. V Sloveniji in na Hrvaškem je n. pr. razmerje med skupnim in delavno aktivnim prebivalstvom daleč ugodnejše kot na Kosovu. Zato pa je tudi družbeni proizvod na prebivalca v naši republiki šestkrat večji kot na Kosovu.
Prav kosovski dogodki so eksplozivno in neprijetno opomnili na nekatera dejstva, o katerih smo prej premalo premišljali. Na Kosovu je namreč zaposlenih 165.000 prebivalcev, kar predstavlja le petino delovno sposobnega prebivalstva. Dijaki in študenti (okrog 130.000) predstavljajo 66 % prebivalstva. Zaradi nepremišljene politike razvoja in zaposlovanja imajo na Kosovu zdaj cel sloj neproduktivnih ljudi; kruh so našli v administraciji in družbenih službah, namesto v proizvodnji. Iz vseh teh podatkov izhaja, da še ne moremo tako kmalu pričakovati radikalnega zmanjšanja razlike med razvitimi in manj razvitimi. Poleg številnih razlogov predvsem še neugodne sestave gospodarstva, ki je ne moremo spremeniti čez noč - bodo razlike v razvoju še obstajale in celo naraščale.
Izhod iz protislovij neenakomernega razvoja bomo lahko poiskali samo v istočasnem razvoju vseh republik in avtonomnih pokrajin in v hitrejšem razvoju gospodarsko manj razvitih republik ter Kosova. Bistveno zaostajanje katerekoli republike ali avtonomne pokrajine, pa četudi razvitejše, bi prej ali slej postal gospodarski, socialni in mednacionalni politični problem, Uspešno reševanje tega problema torej zahteva sodelovanje naše celotne jugoslovanske skupnosti na podlagi skupne razvojne politike s povezovanjem i združevanjem,
VINKO BLATNIK
SLOVESNOSTI OB DNEVU JLA - Ob Dnevu JLA so bile slovesnosti povsod, kjer prebivajo vojaki. V vojašnici Milana Majcna so slavnost pričeli s sprejemom pioniijev pri komandantu in podelitvijo nagrad za najboljšo nalogo ter jo nadaljevali s slavnostnim zborom, ki so se ga udeležili mnogi družbenopolitični delavci novomeške občine, krajani, mladina in borci Gubčeve brigade, katere tradicije nadaljujejo vojaki te vojašnice. Ob tej priložnosti so prebrali mnoge pohvale vojakom, napredovanja in proglasili najboljšo enoto. (Foto: J. Pavlin)
Plaketi ob dnevu JLA
Republiško priznanje Karlu Levstku iz Loškega potoka
RIBNICA - Na proslavi ob dnevu JLA, ki je bila 21. decembra v Domu JLA v Ribnici, je govoril komandant ribniške vojaške enote Miroslav Lilič, v kulturnem programu pa so nastopili pevski zbor ribniške osnovne šole, mešana recitatorska skupina vojakov in mladine ter zabavni ansambel doma JLA iz Ribnice.
Na proslavi so sporočili tudi letošnja napredovanja rezervnih vojaških starešin in vojakov ter podelili priznanja. Plaketo občinske konference ZRVS sta prejela komandant Miroslav Lilič in podpolkovnik Stje-pan Novosel. Priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je bilo podeljeno Karlu Levstku iz Travnika v Loškem potoku.
Podelili so še priznanja občinskega sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki so jih prejeli: Jože Košmrlj s Hriba v Loškem potoku, oddelek iz občinskega centra za OJOJA in njegovemu komandirju Francetu Petku iz Ribnice, ekipi PMP tozda INLES iz Dolenje vasi in F'rancetu Pečku iz Prigorice.
Ža praznik je bilo slavnostno tudi v drugih krajih občine, akademiji pa sta bili še v Sodražici in Loškem potoku. Na sam praznik, 22. decembra, pa je bilo slovesno seveda tudi v vojaški enoti v Ribnici. Vojake so obiskali predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij in občinskih skupščin iz Kočevja in Ribnice, borci, mladina in pionirji- V počastitev praznika je bilo več športnih tekmovanj.
J. P. in M.G-č
ŠOPROVIMA PRIZNANJE ZA POŽRTVOVALNOST
NOVO MESTO - Ob dnevu JLA je poveljstvo novomeške garnizije	podelilo posebno
pismeno priznanje Rihardu Šopru, novinarju, dolenjskemu dopisniku ljubljanskega radia, in njegovi ženi Slavki, in sicer za njuno požrtvovalnost in človečnost ob reševanju življenja vojaka. Poleti, ko -se je neurje zneslo nad Dolenjsko, je podrto drevo na cesti med Novim mestom in Bršljinom hudo ranilo vojaka. Promet je bil onemogočen, Soprova pa sta prisebno potegnila vojaka izpod
drevesa in poklicala nekega voznika z druge strani ovire, da je ranjenca odpeljal v novomeško bolnišnico. Pomoč je bila pravočasna, vojaku so kljub hudi poškodbi glave rešili življenje.
Dobra likvidnost bank
KRŠKO — Na 6. letnem zboru LB — Temeljne posavske banke (TPB) v Krškem so sporočili, da bo po ocenah analitikov do konca leta bančni potencial presegel 10 milijard dinarjev, kar kaže na zadovoljivo rast sredstev. Porast je bil za 21 odstotkov večji, kot so načrtovali, v primerjavi z lanskim letom pa celo za 26 odstotkov.
Banka je doslej uresničila vse, kar je bilo pogodbeno dogovorjeno za investicijske naložbe, pospešila je kreditiranje izvoza od priprave izvoza do stimulacij, sprotno pa je izpolnila tudi vse obveznosti do naložb v stanovanjsko-komunalnem gospodarstvu. ,,Banka je do sedaj dinarsko zadovoljivo likvidna, nemalo po zaslugi dobre devizne likvidnosti, ki omogoča prelivanje. Pri tem mora briti banka zelo pazljiva, da obdrži normalna razmerja med sredstvi in viri," je poudaril predstavnik banke Dejan Avsec.
Plaketa Petku, značka Prazniku
Ob dnevu JLA sprejeli v TO mlade prostovoljce
KOČEVJE - Na proslavi ob letošnjem dnevu JLA, ki je bila v Šeškovem domu v Kočevju so podelili letošnja priznanja.
Najvišji priznanji sta dobila Alojz Petek (plaketo ZRVS Jugoslavije) in Matija Praznik (zlato značko ZRVS Jugoslavije).
Za „ jemne uspehe pri krepitvi SI ir družbene samozaščite je podelila losimeznikom priznanja tudi občinska organizacija ZRVS. Prejeli so jih: Jože Novak, Ivan Okrajšek, Tanja Svetličič, Andrej Klun, Jože Košir, Drago Aupič, Vukojc Mrdakovič, Vladimir Turk (Kočevje), Vlado Turk (Stari log), Ivan Maršenič, Martin Južnič, Franc Debeljak in Jože Selan.
Podelili so še priznanja štabov teritorialne obrambe ter prebrali seznam rezervnih oficirjev in nižjih oficirjev, ki so napredovali v letošnjem letu. Ze po tradiciji so na proslavi sprejeli v teritorialno enoto tudi mladince in mladinke prosto-voljce.

NAŠA ANKETA
Navzlic dobri likvidnosti banke pa je imelo posavsko združeno delo velike težave s svojo likvidnostjo. Te težave skuša TPB reševati s tekočimi računi in povečanim eskontom menic ter z dobrim sodelovanjem Zavarovalne skupnosti Triglav Krško.
_____________P. PERC
PROSLAVA OB DNEVU JLA
TREBNJE - Minuli petek je biia tu proslava ob dnevu JLA. Po kulturnem programu, ki gaje pripravil in organiziral, v njem pa sodeloval tudi mešani pevski zbor z Mirne, so na njej podelili priznanja. Priznanja občinskega sveta za ljudsko obrambo so prejeli osnovna organizacija Zveze borcev na Mirni, Gozdno gospodarstvo Brežice - enota Puščava, med posamezniki pa dr. Jernej Kranjc in Poide Grebenc. Priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo pa je prejela občinska organizacija Zveze borcev Trebnje.
i
s
\
PRIZNANJE IN MEDALJA -Predsednik pokrajinskega odbora Posavja Valentin Dvojmoč je odlikoval tudi Miroslava Kambiča, predsednika občinke skupščine iz Brežic.
Obrambni jež
Priznanja Posavcem
SEVNICA - Letošnja osrednja posavska prireditev v počastitev dneva oboroženih sil je bila na predvečer praznika v tukajšnjem gasilskem domu.
Slavnostni govornik, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Posavje, Ignac Vintar, je nanizal nekatere uspehe pri obrambnih aktivnostih regije. V lanski vaji je sodelovalo nad 25.000 ljudi.
Podeljena so bila številna priznanja. Ivan Božič ml. iz Sevnice je prejel plaketo ZRVS Jugoslavije, tukajšnji predsednik občinske organizacije ZRVS, inž. Jože Peternelj, pa zlato značko ZRVS Jugoslavije. Priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je bilo podeljeno Ivanu Grmovšku iz Brežic. Predsednik pokrajinskega odbora za Posavje, Valentin Dvojmoč, je podelil priznanja z medaljo Miroslavu Kambiču iz Brežic, Ignacu Vintarju iz Sevnice in Jožetu Peterkoču iz Krškega. Pohvali komandanta republiškega štaba TO sta prejela Jože Knez iz Krmelja in Gorazd Soštar iz Krškega. Priznanji komandanta TO Posavja so izročili Blažu Kolarju iz Krškega in Stanetu Preskarju, pomočniku komandirja tamkajšnje postaje milice. Pohvale komandanta TO za Posavjyso izrekU: enoti protioklepne čete, Vojku Kovačiču, Antonu Ravnikarju, Branku Zoriču, Francu Baškoviču - vsem iz Brežic, Viliju Libenšku, Francu Zupančiču, Džordžu Vukeliču, Antonu Gajšku, Dejanu Preskarju, Vasiliju Čuku, Zvonku Skalickyju in Antonu Vodišku iz Krškega ter Sevničanom Bojanu Lipoglavšku, Antonu Kullettu in Leopoldu Horjaku. Sevniški komandant TO je izročil priznanje krmelj-ski Metalni, pohvale pa Francu Lipovšku, Mileni Škrlec, Borutu Vrtovšku, Frideriku Naroglavu, Alojzu Divjaku, Petru Žuraju in Janezu Hrovatu.
A. Ž.
NOVO MESTO — O najvažnejših nalogah za direktoije in poslovodne organe ter predsednike delavskih svetov v letu 1984 so spregovorili 23. decembra na posvetu, ki ga je organiziral izvršni svet novomeške občinske skupščine v Domu kulture.
Taka oblika sodelovanja bo v prihodnje pogostnejša, tokrat pa so govorili predvsem o strateških točkah dolgoročnega načrta gospodarske stabilizacije in občinske resolucije za leto 1984. Oba dokumenta sta še v javni razpravi. Varčevanje z energijo, ki se je doslej prav v novomeški občini izkazalo za dobro organizirano splošno akcijo, naj bi sc v prihodnje z nezmanjšano zagnanostjo nadaljevalo, pri tem pa imajo prav poslovodni organi lahko veliko vlogo. Okrog 75 odst. delovnih organizacij je doslej privarčevalo celo več energije, kot bi bilo potrebno,
pri četrtini kolektivov pa so ugotovili neizpremcnjcno obnašanje in v nekaterih primerih celo večjo porabo kot poprej.
Sicer pa je o slabih energetskih razmerah Dolenjske nasploh tudi širše spregovoril Zvone Čampa, direktor tozd Elektro Novo mesto. Ko so poudarili še neodložljive naloge poslovodnih organov pri pripravi yarnostnih inobrambnih načrtov, so obravnavali pobudo za uvedbo novega krajevnega samoprispevka na območju občine. Sedanji samoprispevek poteče maja 1984, evidentiranih potreb po gradnjah važnejših
Se želje so skromnejše
Je že tako, ko se leto preveša v novega, želimo sebi, prijateljem, znancem, pa tako nasploh vse najboljše, veliko sreče, zdravja, razumevanja in vse bolj tudi miru v svetu, ki je z vseh strani ogrožen. Mnogo želja je tudi povsem konkretnih, naj gre za pridobitev stanovanja, srečno rojstvo itd. Zakaj bi bilo letos drugače? Saj ni. Vendar pa so ljudje očitno celo v željah bolj skromni in bolj na tleh kot v časih, ko sta se nam še „cedila med in mleko’’...
IVAN LESKOVEC iz Obrežja: „Pri-čakujem, da se bo v letu 1984 končno stabiliziralo vse tisto, kar imamo že dolgo na jeziku, v rokah pa skoraj nič. Kot gasilec pa želim, da bi bilo v tem letu čim manj škode in žrtev.zaradi ognja ter da bi ljudem prišlo v zavest, da sami s svojim ravnanjem lahko največ pripomorejo k temu. Letos je bilo v občini 21 požarov in vse je zakrivilo nepazljivo ravnanje krajanov. Želim še, da bi bilo v svetu več miru, da nam na TV ne bi kazali samo vojnih grozot.”
JOŽICA JANEŠ, prodajalka v trgovini Peko v Metliki: „V novem letu si želim v službi veliko prometa, saj je od tega odvisen moj osebni dohodek, pa več robe, kot je dobimo sedaj, predvsem takih izdelkov, po katerih sprašujejo naši ljudje. Njihove potrebe so povsem drugačne kot na primer potrebe Ljubljančanov. Seveda zase in svoje najbližje, prijatelje in znance želim zdravja, sreče in da na svetu ne bi bilo vojne.
Tega se najbolj bojimo, saj vsepovsod samo grozijo in bobnijo.”
ZVONKA PEČELIN, prodajalka v Dolenjkini blagovnici v Trebnjem: ,,Kaj si želim? Miru in elektrike. Rada bi tudi, da bi bila naša trgovina vseskozi dobro založena s kvalitetnim blagom in s takim, ki gaje doslej manjkalo. Pa dinar naj bi spet dobil nekdanji ugled in veljavo. Želim si tudi, da bi popolnoma ukinili prodajo na devize.”
S
N
I
S
I
S
I
s
*
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
Enotno k strateškim točkam
Tako, kot je v novomeški občini uspela varčevalna akcija 2 električno energijo, bi lahko
še katera, če bi se je lotili enako zagnano
objektov pa je poleg šolskih stavb še cela vrsta. Da omenimo samo novi most čez Krko, ki bi omogočal gradnjo avtobusne postaje in vpeljavo pravega mestnega in primestnega avtobusnega prometa. V tej fazi pogovorov o novem samoprispevku gre predvsem za odločitev, ali sploh v sedanjih težkih razmerah začeti novo politično akcijo ali ne. Če „ne*‘, bi se morali zavedati, da vrsta potreb v hipu pade v vodo, ker ni nikjer več nobenih skladov, ki bi jih lahko uporabljali v take namene.
R. BAČER
»Dolenjski list« v vsako družino
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
t
S
I
v
I
s
I
s
I
N
>
S
I
s
I
l
ERIK KUPEC, mesar iz Novega me-staf „Želim si, da bi bilo v novem letu vsaj tako, kot je sedaj, da ne bi bilo še slabše. A sem prepričan, da bo slabše; verjetno bodo že februarja cene spet ogromno poskočile. Kdor danes živi z družino v bloku — in jaz živim - in ima le povprečno plačo, resnično že zelo težko shaja. Želim tudi, da bi imeli v trgovini več mesa.”
VIDA SUTEJ, učiteljica na črnomaljski osnovni šoli s prilagojenim • jj programom: ..Iztekajoče se leto je bilo težje kot prejšnja. Standard ^ pada, slabša se razpoloženje ljudi, vendar pa se politična situacija pri nas v primerjavi s tem ni poslabšala. V svetu je bilo preveč vojn, oboroževalna tekma med Vzhodom in Zahodom pa kot v posmeh prizadevanjem za mir. Za prihodnje leto imam veliko želja, vendar vem, da si moramo vsi zastaviti takšne načrte, ki bodo čimbolj realni. Toda glede na razmere, kakršne so, moramo biti majčkeno tudi opiti-misti, da bomo lažje vzdržali."
BOJAN VONČINA, poklicni gasilec iz Krškega: „Ne samo za prihodnje leto, ampak za daljšo prihodnost želim, da bi velesile spoznale, da ne delajo prav. S tolikšnimi denarci, ki jih dajejo za oborožitev, bi zagotovili, da ne bi bilo lačnih otrok. Grozno je to, da še danes ljudje umirajo, ker nimajo vode in hrane! Ljudje bi lahko pokazali več strpnosti za uresničitev stabilizacije, ker se tako težak položaj ne more spremeniti čez noč. Želim si, da bi bilo na voljo več stanovanj in da bi ga zmogel tudi sam odkupiti. Predvsem pa želim sebi, svoji družini in ljudem obilo zdravja.”
FANIKA FURLIČ, uslužbenka Melamina v Kočevju: ..Najbolj si v novem letu želim zdravja v družini, miru na svetu in razumevanja. Seveda si želim tudi, da bi bile trgovine v prihodnjem letu bolje založene, kot so bile letos, pa da bi osebni dohodki naraščali vsaj sorazmerno s cenami. Pričakujem pa, da bodo trgovine še slabše založene in da bodo cene še višje.”
is i i§
PAVLA ARKO, uslužbenka ribniške občinske skupščine: „Želim si miru v svetu, zdravja v družini in da cene ne bi naraščale, ampak da bi bile prilagojene našim osebnim dohodkom. Standard naj bi ostal vsaj tak, kot je, sicer bomo mi s povprečnimi ali podpovprečnimi osebnimi dohodki zelo težko živeli. V resnici bo standard veijetno še naprej padal. To pomeni, da se nam obeta standard tam nekje iz leta 1960 ali 1950. Upam, da se mi bosta uresničili vsaj nsgvečji želji, da ne bo vojne in da bomo zdravi."
HERMINA SIMONČIČ, ravnateljica otroškega vrtca Ciciban v Sevnici: ,,Predvsem želim našim najmlajšim in staršem kar največ zdravja, s slednjimi pa tudi kar največ sodelovanja. Tako bomo najbolj uspešno premagovali vse težave in pripomogli k razvoju otrok in h kar najbolj brezskrbni mladosti. Želim tudi to, da bi bili v otroškem varstvu vendar že bolje nagrajevani."

kmetijstvo
Sporno kritje tečajnih razlik
Na skupščini republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu sprejeli program in dogovor — Iz sklada denar tudi za pokrivanje tečajnih razlik
LJUBLJANA, TREBNJE - Skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu je pred dnevi soglasno sprejela program pospeševanja pridelovanja hrane v naši republiki in dogovor o enotni politiki ter ukrepih za njegovo izvajanje.
SPET NAGRADE ZA STEKLE LISICE
SEVNICA - ..Štajerski" del sevniske občine letos spet ogrožajo stekle lisice. Vodja sevniške veterinarske postaje Hinko Maver nam je naštel kar šest primerov, ko so pse obgrizle domnevno stekle lisice. Žal niso ‘Judje ujeli ali ubili niti ene osumljene živali, da bi lahko s preiskavo ugotovili, če je bila zares stekla. Da bi okrepil samozaščito, je občinski izvršni svet ^O. decembra sklenil znova uvesti nagrado 1.000 dinaijevza uplenjeno lisico. Lovci morajo zanjo vnaprej založiti 1.300 dinarjev; če se izkaže, da žival ni 1 a stekla, dobijo njeno kožo, ce pa je bila stekla, dobijo ^rnjen založeni denar in nagra-
Program intervencij jc v glavnem usmcijen k načrtovani družbeni proizvodnji. Premije bodo plačevali za meso in mleko. Da bi bila dosežena čim večja tržna proizvodnja, bodo premije izplačevali v obliki mineralnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin, semen ipd. Pravico do premij bodo lahko izkoristili samo tisti kmetje, ki bodo v celoti izpolnili svoje pogodbene obveznosti.
Levji delež denatja bo porabljen za povečevanje črede plemenskih . krav, za pospeševalno službo na manj razvitih področjih, a podobno kot pretekla leta tudi to pot selektivno. Premije bodo višje za hribovske kmete in manjše za ravninske. Denar za intervencije po tem programu bodo prispevali republiški intervencijski sklad, občinski skladi in živinorejska poslovna skupnost.
domače trnje
V gospodarstvu se vse prepogosto držimo izreka: oblju-_P»ti in storiti je preveč.
O •	» v v
o e j mi sc a
NOVO MESTO - Promet s pujski je bil na ponedeljko-vern sejmu precej večji, za okrog 500 dinarjev pa se jim je dvignila tudi cena. Tako je bilo naprodaj 250 prašičev, starih od 7 do 10 tednov, ter 57 od 10 do 12 tednov starosti. Prodanih je bilo 307 živali, cena pa je bila za mlajše od 5.000 do 6.000 dinarjev, za starejše pa od 6.000 do 7.500 dinarjev.
BREŽICE — Rejci prašičev so pripeljali 466 živali, starih do tri mesece, ter 14 starejših od treh mesecev. j™ajši so bili naprodaj po 300 dinarjev, starejši pa po 200 dinarjev za kilogram n ve teže.
Vsestransko
uporabni
nakladalniki
Novost na trgu
Posebno za manjše kmetije, ki si težko privoščijo več kmetijskih strojev, je dobrodošla vsaka naprava, ki lahko opravlja več del hkrati. Takšen je hidravlični nakladalnik, ki ga izdeluje 1MP tozd Dvigalo iz Črnuč pri Ljubljani.
V Črnučah delajo več vrst teh nakladalnikov. Stroj z oznako DN 6, denimo, lahko vleče že traktor z močjo 9 kW, mogoče pa ga je priključiti na elektromotor, ki ima moč 4 kW. Kot dodatno opremo ima stroj dvodelno zajemalko, košaro za peso, vile za gnoj, kopalnik, klešče za les, kavelj za dvigovanje bremen, bočno hidravlično opornico, centralno hidravlično opornico irj zaščitno kabino.
Nakladalnik je zelo praktičen in vsestransko uporaben. Vrteti ga je mogoče za 360 stopinj okrog njegove osi, doseg njegove roke znaša S m v eno smer, višina dviga je 4,5 metra, globina
žanImivost
izkopa pa 1,85 m. To pomeni, da ga je mogoče koristno uporabiti pri vsaki gradnji ali izkopu temeljev. Stroj lahko teoretično dvigne do 1500 kg kakršnegakoli materiala, ker pa v praksi ni idealnih delovnih razmer, izdelovalec jamči 600 kg. Tozd Dvigalo iz Črnuč sodeluje pri izdelovanju hidravlike z znano nemško tvrdko Giesser, v načrtu pa je, da bo to delo prevzela Prva petoletka iz Trstenika. (Iz Sodobnega kmetijstva)
Kmetijski nasveti
Koruzi preti nevarnost
Kruhova pijanost je najhujša, pravi ljudska modrost in včasih es ne bi škodovalo, če bi bolj pomnili lakotna leta, ko je v jnarsikaterem kmečkem domu iz dneva v dan pel močnik, v evu Pa slama in koruznica. Pustimo moraliziranje, ki ne spada to rubriko in si oglejmo, kakšne posledice ima sedanji spremenjen način prehrane živine za polja in razširjenost rastlinskih bolezni in škodljivcev.
Se ne tako dolgo nazaj so kmetovalci kar se da skrbno koruzno slamo nizko poželi, pokrmili ali vsaj uporabili za nastilj. Tega danes marsikdo ne dela več, koruznico raje tako površno pospravi, da štrclji ostanejo na njivi, v njih pa preživi bolezen ali škodljivec. Koruza je zaradi tega nenadoma postala ogrožena, pridelovanje pa vprašljivo, če okužba zavzame večji
Nekdaj skoraj nedolžni bulavi sneti, ki je zaenkrat kmetijska znanost Še ne zna učinkovito zatreti s fungicidi, so se pridružile aovke, koruzna vešča in glivično trohnenje koruznih stebel. Napadenih je vse več polj, tudi pri nas, kjer svoj čas koruzne vešče skorajda nismo poznali. Ce hočemo nevarnost zaustaviti, moramo več skrbi posvetiti kolobarjenju in skrbnemu spravilu, zaoravanju in uničevanju koruznice. Ne le posebna odredba, ki so jo izdali v zvezi s tem, predvsem škoda bo pridelovalce Prisilila v to.
Vse kaže, da bo treba tudi s škropilnico vse češče v koruzni Posevek. Ne le, da bi zatrli plevel, marveč tudi, da bi ustavili
mzplod škodljivcev. K sreči je mogoče z monokrotofosom, Pcrmetrinom ali diazinom dokaj učinkovito onemogočiti sovke, ki so zlasti nevarne zapoznelim posevkom, Iger lahko povzročijo prava razdejanja. Mnogo manj upanja je pri fuzariozni trohnobi korenin in bulavi sneti.
Tudi zaradi njiju in ne le zaradi pravil smotrnega kolobaijenja je treba, kjer je le mogoče, opuščati gojenje koruze kot monokulture. Komza sicer sama sebe dobro prenaša in si lahko na isti njivi sledi več let zapored, vendar so stranski učinki vse bolj nezaželjeni, zlasti iz razlogov, opisanih v tem sestavku.
Inž. M. L.
Na seji so delegati razpravljali med drugim tudi o tem, da bi moral biti del denarja namenjen za naložbe v kmetijstvo in za regresiranje reprodukcijskega materiala, katerega rast cen znatno prehiteva cene kmetijskih pridelkov. Ker so sredstva iz sklada strogo namenska in njih pora-, bo določa zakon, ib bilo zaradi take pobude delegatov nujno spremeniti zakon o intervencijah v kmetijstvu. Zato so na seji skupščine sprejeli sklep, naj sc o teh vprašanjih izvršilni odbor posvetuje z odgovornimi na republiški ravni.
Tako program kot dogovor sta bila prej usklajena med vsemi odločujočimi dejavniki v republiki. Zato na seji skupščine niti ni bilo slišati kaj dosti razprave, pač pa je nekaj pripomb slišati v kmetijskih zadrugah.
Direktor Kmetijske zadruge Trebnje in delegat v skupščini republiškega intervencijskega sklada, inž. Drago Kotar se sicer strinja s programom, ki pa ima tudi slabosti. Po njegovem mnenju bi bilo vsekakor bolje, če bi ves denar namenili za regresiranje mineralnih gnojil. Cene teh so v zadnjem času izredno po-
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ponedeljkova tržnica na prehranjevalnem delu ni dajala videza tržnega dne, saj je bilo malo prodajalcev, le obrtniki niso umanjkali. Teh seje trlo. Jajca so tokrat veljala 20 din, zelena solata od 120 do 180 din kilogram, pomaranče so prodajali po 130 din kilogram, dovolj izbire pa je bilo tudi pri smrečicah raznih velikosti. Prodajalci z juga so spet imeli banane, ampak cena je težko določljiva. Stranke pravijo, da je uradna cena večkrat nižja od dejanske. ,,Pomotaiii“ pri zaračunavanju pa bo bržkone kmalu konec, kajti novi predpisi zavezujejo prodajalce k nabavi registrskih blagajn.
skočile, torej bi bil tak način najbolj učinkovit, hkrati pa bi sc izognili preštevilnim administrativnim opravkom. Tudi to pot bo veijetno prihajalo do tega, da sc bo denar prelival v potrošnjo, zlasti pri mesu. Najbolj vprašljivo pa je, da bodo iz sklada plačevali tečajne razlike. Kmetijstvo ni koristilo deviznih kreditov in bi moral te razlike pokriti tisti, ki jc kredite uporabil. Tudi v občinskih skladih za intervencije še ni čisto vse v redu. Največ denarja se nabere v občinah, ki nimajo velikih tržnih presežkov. Navedel je primer novomeške občine, ki v skladu zbere štirikrat več denarja kot trebanjska občina, pa ima relativno manj tržnih presežkov. Vse to so neskladja, ki jih bo potrebno v prihodnosti odpraviti, če naj republiški in občinski skladi še bolje opravljajo svoje naloge.
J. SIMČIČ
Res v prave roke
Usmeriti v kmetijstvo
SEVNICA - Znano je, da je toča letos naredila v sevniški občini za nad 220 milijonov dinarjev škode. Do 20. decembra so zbrali od 36 kolektivov 1.735.477 dinarjev pomoči, večinoma iz sevniške občine. V brežiški in krški občini akcija še teče, vendar jo nameravajo zaključiti do 15. januarja. Sevniški center za socialno delo je pripravil določila za delitev te pomoči. Prejelo naj bi jo 370 oškodovancev. Na vpogled bodo poimenski seznami.
Po zadnjih podatkih naj bi sevniška občina prejela tudi okrog 29 milijonov dinarjev republiške pomoči. Za škodo na komunalnih napravah je namenjeno 3,5 milijona dinarjev, za škodo v kmetijstvu pa nekaj nad 25,5 milijonov dinarjev. Od tega naj bi prejeli kmetje kooperanti 13,9 milijonov dinarjev, za družbeno proizvodnjo pa naj bi bilo namenjenih 11,8 milijonov dinarjev. Nadrobnejša določila za delitev pomoči kooperantom še izdelujejo.
A. Ž.
Neodgovorno o odgovornosti
Ni še ugotovljeno, kdo je kriv za sklep, da bi prodajali meso za devize, kar je razburilo občane
KOČEVJE — Predsedstvo občinskega komiteja ZK Kočevje zahteva, da osnovna organizacija ZK ponovno obravnava njeno zahtevo o ugotavljanju odgovornosti vodilnih delavcev v Kmetijskem gospodarstvu glede prodaje prašičev, piščancev in svežega mesa za dinarje deviznega porekla.
Na zadnji obravnavi tega vprašanja so komunisti osnovne organizacije menili, da krivcev sploh ni, ker ni prišlo do prodaje za devize, ampak je vse ostalo pri poizkusu. Do takega sklepa je prišlo, ker organizaciji združenega dela manjka deviz in ker je prihajalo do splošnega izsiljevanja za plačevanje v devizah, saj naj bi na primer tudi Kmetijsko gospodarstvo plačalo koruzo delno v devizah.
PREPIRI ZARADI PITNE VODE '
RIBNICA - Pred trinajstimi dnevi je končno pritekla voda iz vseh pip v Jurjeviči, Kotu in Dolenjih lazih. Pritisk vode je tak, kot pravijo v šali, da ,,kar pipe ven meče". Vendar so se krajani po prvem presenečenju hitro opomogli, posebno še, ko so zvedeli, da sodi njihov vodovod zdaj pod Hydrovod in da bodo morali plačevati vodarino. Kot smo zvedeli, pa Jurjevčani, ki ne bi radi plačevali vodarine, že zbirajo delegacijo, ki bo romala na pristojno mesto. Pravijo, naj. bo na Hydrovodov vodovod priklopljen le vodovod za Dolenje laze, oni pa hočejo imeti svojega, da jim ne bo treba plačevati vodarine.
Člani predsedstva komiteja ZK pa so menili, da taka ugotovitev ni pravilna, saj so samoupravni organi sprejeli sklep o prodaji za devize že potem, ko je bilo znano stališče inšpekcije in drugih, da taka prodaja ni zakonita. OO ZK pa vse zadeve ni obravnavala kot kršenje predpisov, ampak kot (koristno) pridobivanje deviz za delovno organizacijo. To stališče OO ZK pa je napačno, zato ga predsedstvo zavrača in zahteva, da OO ZK ponovno razpravlja in sklepa o odgovornosti vodilnih delavcev - komunistov.
J. PRIMC
EN
HRIBČEK BOM KUPIL.-
Ureja- Tit Dobersek
Pomisleki ob iztekanju leta 1983
Vinogradniki smo s pridelkom vina v letu 1983 lahko zadovoljni tako glede količine kakor tudi glede kakovosti. Tudi čez VTeme se ne smemo, pritoževati, saj ni bilo nobenih večjih vremenskih škod. Toplote je bilo za trto dovolj, zlasti jeseni. Tako smo lahko vinogradniki z vinsko letino 1983 na splošno še kar zadovoljni, ne moremo pa biti zadovoljni z dejanji, ki škodujejo vinogradnikom mimo narave.
Cviček so obsodili
Po 21. čl. pravilnika o označevanju vina (Ur. 1. SRS št. 18/77) jc „cviček” namizno vino z geografskim poreklom, ki je pridelano v bizeljsko-sremiš-kem in dolenjskem vinorodnem okolišu iz grozdja žametovke, modrc frankinje in kraljevine. Cviček, pridelan izključno v dolenjskem vinorodnem okolišu, se lahko označi kot -dolenjski cviček”. S tem je -cviček” obsojen v najnižjo kakovostno skupino, to je med namizno vino 7, geografskim poreklom, in sicer kljub določilom. 38. čl. pravilnika o kakovosti vina (Ur. I. SFRJ št. 17/81), ki vina s 16 in več točkami (pri organoleptični oceni) uvršča med' kakovostna vina. Tako smo priče, da v dosedanji praksi ocene vin noben cviček ni bil uvrščen med kakovostna vina, ampak vedno le -med namizna vina, čeprav so vina iz istih sort grozdja v sosednjem belokranjskem in bizeljskem vinorodnem okolišu uvrščena med kakovostna vina. Tako -cviček” dosega v Sloveniji najnižjo ceno in je potisnjen na najnižjo kakovostno stopnjo med slovenskimi vini.
Vinske kleti,,cvička” in drugih vin ne odkupujejo
Pred zadnjo vojno so slovenski vinogradniki imeli svoje kletarske zadruge, ki so od vinogradnikov prevzemale tržne presežke vina ter jih s tem obvarovale pred izkoriščanjem vinskih trgovcev. Te zadruge so delovale še nekaj let po zadnji vojni. Kletarske zadruge so vinogradnike reševale pred težkim problemom prodaje presežka vinskega pridelka. Sedanje družbene kleti,
ki bi morale prevzeti vlogo nekdanjih kletarskih zadrug, odstopajo od glavnega poslovanja nekdanjih kletarskih zadrug s tem, ko odklanjajo odkup vina in vztrajajo le pri odkupu grozdja. Izgovor zastopnikov družbenih kleti na različno kakovost vin, odkupljenih od zasebnih vinogradnikov, je nesprejemljiv, saj vendar vino pred odkupom organoleptično preizkusijo, pri čemer imajo vso možnost, da slabo vino zavrnejo. Prav družbene kleti pa so poklicane, da manjše razlike med posameznimi vini v skupni kleti tipizirajo. Če lahko tipizirajo in odkupujejo vina z juga, bi lahko laže odkupovali in tipizirali vina slovenskih vinogradnikov. V tem oziru sedanje družbene kleti vinogradnikom ne nudijo tiste pomoči, kot so jo nekdanje kletarske zadruge.
Odlok o posebnem občinskem davku na pridelek vina, ki ga ob koncu decembra 1983 sprejemajo občinske skupščine« bo brez dvoma zavrl razvoj vinogradništva. Z uvedbo plačila tega davka je najbolj siromašna panoga kmetijstva, to je vinogradništvo, obdavčeno trikrat in to:
-	s katastrskim dohodkom, po katerem je lestvica katastrskega dohodka za v bistvu najslabšo zemljo, ki jo vinogradniki uporabljajo za vinograde, v resnici najvišja;
-	z novo obdavčitvijo pridelka vina pri vinogradnikih;
-	s plačilom prometnega davka pri prodaji vina končnim potrošnikom.
Pri določanju kvote neobdavčenega vina na družinskega člana so predlagatelji tega odloka pozabili, da ima vsaka družina otroke in bližnje sorodnike, ki ne prebivajo doma, so pa krepki potrošniki vina. Nihče ne more svojim otrokom in bližnjim sorodnikom obračunavati spite-ga vina in jim šteti kozarcev. To so čisto človeški odnosi, preko katerih ni mogoče iti. Poleg tega ima vsaka družina priložnostne delavce, ki pomagajo občasno pri delu in so veliki potrošniki vina, saj vemo: če delavcu ne boš dal dovolj vina, ga drugič ne boš več dobil na delo.
Tako ob uspešnem vinskem pridelku 1983 ugotavljamo mnogo negativnih pojavov, ki kalijo vinogradnikom veselje ob dobri letini.
T. DOBERSEK
Žito na doslej neplodnih tleh
Za kmetijstvo bo v brežiški občini na voljo 460 hektarov novih zemljišč
VINOGRADNIKOM PLAČILO ZA GROZDJE
BREŽICE - Pri Slovinu bodo kljub težavam, ki spremljajo letošnje poslovanje, zaključili leto brez izgube. Za izplačilo grozdja potrebujejo okoli 110 milijonov dinaijev, ker pa tolikšnih obratnih sredstev nimajo, so si pomagali s krediti. Najeli sojih za,59 milijonov dinarjev. Trenutno izplačujejo grozdje na treh krajih -v Pišecah, na Bizeljskem in v Brežicah. Kmetom vpisujejo na hranilno knjižico celotno vsoto, priporočajo pa jim, da ne dvignejo takoj vsega denarja, ampak ga pustijo vsaj 30 odstotkov še na knjižici.
BREŽICE - Okoli 400 lastnikov zemljišč ob Sromljici bo najkasneje do 15. januaija ustanovilo melioracijsko skupnost, da bo kmetijska zemljiška skupnost lahko izpeljala investicijo za pridobitev novih rodovitnih površin.
Melioracije načrtujejo pretežno v povodju Sromljice in delno v povodju Volčjega potoka na 460 hektarih. Površine segajo v tri krajevne skupnosti, v globoško, artiško in šentlenarško. Hkrati z osušitvijo bodo z nekaterimi posegi izboljšali tudi kemijsko in fizikalno sestavo tal.
Za zdaj je za melioracije ob Sromljici zagotovljenih 90 odst. sredstev. Največji delež, to je 66 odst,, daje za to investicijo zveza vodnih skupnosti Slovenije, udeleženci bodo prispevali 10 odst., približno za četrtino vrednosti pa bodo najeli kreditov pri temeljni posavski banki.
Časa za izpeljavo začete akcije ni veliko, saj mora biti delo opravljeno v dveh letih. Po melioraciji načrtujejo še združbo zemljišč, da ne bodo tako razdrobljena. Na novo pridobljenih tleh ne bodo sejali, kar bo komu prišlo na pamet, ampak izključno pšenico in koruzo (za silažo in za zrnje).
Pridelava žita na večjih kompleksih bo zagotovo cenejša kot na
majhnih, razdrobljenih parcelah. Za kmetijstvo brežiške občine bo melioracija Sromljice velik korak
naprej, saj se bo pridelava pšenice že čez tri leta močno povečala.
J. TEPPEY
»Vampir” ni neuničljiv
SEVNICA - Tajnik sevniške-ga čebelarskega društva Viktor Kladnik prizadevno zbira vso literaturo o preteči nevarnosti, hudi čebelji nadlogi varoozi, ki jo zloglasno imenujejo tudi ,,čebelarski vampir" in ki sta jo v sevniški občini prva odkrila čebelarja Franc Stopar in Darko Abram. Še pred tremi leti je pisalo, navaja Kladnik, da te bolezni pri nas ni. ,,Veijetno bi pri tem tudi ostalo, če bi čebelaiji, ki prevažajo čebele na pašo, spoštovali predpise," meni Kladnik in pohvali sevniške veterinarje za uspešno ukrepanje ob pojavu bolezni v okolici Studenca.
Upanje prinašajo nekatere izkušnje, ki kažejo, da varooza ni
Viktor Kladnik: resno upoštevati vse ukrepe
neuničljiva. Do neke mere so ji kos že naravni načini uničevanja, ‘saj je znano, da pršicam ne godi toplota v plodišcu in jih je mogoče poloviti tako, da čebelarji v hladnejši del plodišča vstavljajo prazno satje, ki ga, napolnjenega s pršicami, potem izrežejo ir zažgejo.
K uspešnemu zatiranju nadloge so sevniški veterinarji pripomogli tudi s tem, da so pravočasno nabavili zdravila, med njimi celo uvožena. Kot zelo uspešen seje izkazal apiaka-ridin, izdelek čebelarske zadruge iz Splita, ki je primernejši za dimljenje kot Krkin varitan. Izkušeni čebelar Mitja Brinovar, ki je tudi čebelarski preglednik, je v svojem čebelnjaku uspešno pregnal varoozo s trikratnim dimljenjem z uvoženim preparatom foUexom. Pri tem je prizadel tudi čebele, vendar je nato oslabljene družine združil in se bodo, če bo vse po sreči, spet okrepile.
Da bi učinkovito preprečili razmah varooze,je tudi občinski izvršni svet sprejel ustrezne ukrepe. Lastnik mora vsak panj prijaviti na krajevnem uradu, sicer utegne biti kaznovan. Člani ■ društva se namreč bojijo, da prav zaradi morebitnih ,.divjih" čebelarjev boj z nadlogo ne bo uspešen.
A. Ž.

IZ NlkŠIH OBČIN
IZ Nt&IH OBČIN
Za vse programe SIS ni na voljo dovolj denarja
Potrebno, a ni možno
NOVO MESTO - Za javno razpravo, ki bo trajala do konca januarja 1984, so nared poročila vseh občinskih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, hkrati pa le-te nakazujejo svoje programe za leto 1984. V razpravah bo potrebno izluščiti mnenje, kaj je občanom najbolj potrebno.
Za zdravstvo, kulturo, izobraževanje, otroško varstvo in ostale sis družbenih dejavnosti je bila v letošnjem letu dovoljena poraba sredstev 1,5 milijarde dinaijev, v prihodnjem letu pa je možno računati le na 14 odst. več sredstev. Čeprav so v vseh interesnih skupnostih že nekajkrat sedli za mizo in rešetali svoje programe, še vedno manjka okrog 8 9 milijonov dinarjev za kritje predvidenih dejavnosti. Nekatere interesne skupnosti namreč širijo programe, kar pa je v načelu proti ' določbam in usmeritvam republiške resolucije.
Bolj usklajeni so programi interesnih skupnosti materialne proizvodnje (stanovanjska, komunalna, cestna in druge sis), ki so pri planiranju za leto 1984 dosledno upoštevale, da ni računati na večje obremenitve gospodarstva in le na neizpremenjene prispevne stopnje. Očitno pa je, da programi nekaterih takih interesnih skupnosti zaradi prepičlih sredstev ostajajo neuresničeni in se prenašajo iz leta v leto.
R. B.
MODNA REVIJA V KRKINEM KLUBU
NOVO MESTO — V sodelovanju s SKUC in projektom Linije sile iz Ljubljane pripravlja Krkin klub v pelek, 30. decembra, ob 20. uri modno revijo. V revijo je vključeno tudi prikazovanje diapozitivov, videa, fotografij in filma. Že danes pa je v Krkinem klubu ob 20. uri na sporedu ameriški film Božanski dnevi. Film predvajajo v programu kinotečnih filmov.
Vodovodni klic v sili
Vsi vodovodi v novomeški občini so v kritičnem stanju, zato je nujno več dati za vzdrževanje
NOVO MESTO - Leto 1984 bodo občani novomeške občine začeli z udarcem po žepu v obliki 30-odstotne podražitve vodarine v zasebnih gospodinjstvih, v družbenem sektorju pa gre še za večji skok v ceni navzgor. Komunale! so izvršnemu svetu dokazali, da imajo s sedanjo ceno izgubo, hkrati pa bi bila v interesu zdravja ljudi nujna boljša vzdrževalna dela na vseh vodovodnih sistemih. Se to: če bo potrebno, bo spomladi prišlo do nove podražitve vode.
Ker je bila v prejšnjih letih pri vodovodni politiki občine težnja po gradnji novih vodovodov in se je z dodeljenimi sredstvi zapostavljalo vzdrževanje, je vseh 20 docela različnih vodovodnih sistemov v občini prišlo v položaj, ko so nujna večja sanacijska ali vzdrževalna dela. Marsikateri vodovod je bil tudi grajen začasno, ostal pa je trajna rešitev, ki pa že postaja zdravju ljudem nevarna.
Na vodooskrbi,pri Komunali dela vsega 14 delavcev, imajo pa na skrbi 370 km vodovodnega omrežja, nimajo sodobne opre-
me, tako da znotraj delovne organizacije pri tem ni kaj privarčevati, marveč narobe. V letu 1982 je oskrba z vodo prinesla komunali 9 milijo"-sv dinarjev izgube, do 30. rep:.!’ bra letos je izguba še rar;
Ob takem stanju, «.i ie pomeni klic v sili, je izvršni svet občinske skupščine 21. decembra (ne prvič!) dodobra pregledal gradivo o stanju na področju oskrbe z vodo in menil, da ni druge rešitve kot občutna podražitev vode, če jo hočemo sploh še uživati. Odločili so se za 30-odstotno podražitev vodarine za zasebna gospodinjstva, 34-od-stotno višjo ceno za negospodarstvo in 40-odstotno višjo ceno za vodo v gospodarskih delovnih organizacijah. S tem bi zbrali 16 milijonov dinarjev za investicije in nujna vzdrževalna dela. Program za uporabo tako zbranih sredstev pa bo Komunala še dala v pretres tako izvršnemu svetu kot komunalni skupnosti. Kljub taki hudi podražitvi so ugotovili, da je novomeška voda še vedno med najcenejšimi v Sloveniji.
R. B.
Mala šola enaka za vse?
Le dobra polovica predšolskih otrok v novomeški občini lani vključena v celoletno malo šolo
NOVO MESTO - V prejšnjem šolskem letu so bili vsi šoloobvezni otroci v novomeški občini vključeni v organiziran program priprave na šolo. Mala šola je potekala kot celoletna priprava otrok na šolo v vseh vrtcih, sicer pa kot 150-umi krajši program. Celoletno malo šolo je obiskovalo 579, krajši program pa 559 otrok.
Celoletne priprave na šolo je bila torej deležna dobra polovica otrok. To je nekoliko več kot leto poprej, še vedno pa premalo, posebno zato, ker so imeli na voljo le krajši program predvsem otroci iz bolj oddaljenih krajev, ki bi bili celoletne male šole najbolj potrebni, ker preje niso bili vključeni tako rekoč v nobeno obliko družbenega varstva in vzgoje predšolskih otrok. Dejstvo je, da krajša priprava seveda omogoča otrokom uspešnejši prehod iz predšolskega v šolsko obdobje, ne more pa dati toliko kot celoletni program. Da tega ni deležnih več otrok, pa so seveda krivi predvsem prostorski, denarni in tudi kadrovski problemi.
V novomeški občini oblikujejo program male šole že 15 let, vendar še vedno ni dodelan tako, da bi bili
Ni vseeno kje, kaj in zakaj
Prostorski plan novomeške občine bo v javni razpravi do 25. januarja 1984,dotlej pa temeljita razlaga in razprava po krajevnih skupnostih — Pritegniti občane
NOVO MESTO — Zavod za družbeno planiranje je pripravil osnutek prostorskega plana novomeške občine, ki bo mesec dni v najširši javni razpravi. Namen prostorskega plana je določiti namensko uporabo za vsak kvadratni meter površine v občini.
Težko si je predstavljati, za kako obsežno strokovno delo gre, kdor si gradiva ni od blizu ogledal. Vsa neskladja, posebno med kmetijci in urbanisti še vedno niso razrešena. Za javne razprave, ki se bodo vrstile med 19. in 29. decembrom v 9 krajih novomeške občine, bodo pripravili še. dodatnih 243 kart. Za vsako krajevno skupnost je priprav-
Adria - celovita ponudba
soseski ob Cesti herojev odprt salon pohištva reške Solidarnosti — Delata arhitekt in šivilja
NOVO MESTO - Med blokoma, od katerih je eden nakazal, drugi pa praktično zaključil podobo nove stanovanjske soseske ob Cesti herojev v Novem mestu, so v sredo, 21. decembra, s krajšo slovesnostjo odprli nov salon pohištva ..Adria". Prodajalna je last zagrebškega Exportdrva, tozda Solidarnost z Reke, ki se lahko pohvali z zelo uspešnim poslovanjem.
To je druga trgovinska hiša Solidarnosti v Sloveniji, da pa so prišli na naše območje, so si prizadevali
polnih 5 let. Trgovina Adria, ki jo je iz nekdanjih garaž novomeškega komunalnega podjetja SGP Pionir v 7 mesecih postavil tako rekoč nanovo, ima 1.060 m2 prodajne površine. Investicija, ki je največja za reško Solidarnost v letošnjem letu (pred odprtjem ima sedaj še 3 trgovine), pa je stala ta kolektiv v celoti 55 milijonov dinarjev.
Adria je že ob otvoritvi predstavila izdelke (pohištvo vseh vrst,
sedežne garniture, lestence, zavese itd.) 45 jugoslovanskih proizvajalcev, ponudba pa bo v prihodnje še pestrejša, saj bodo vanjo vključili izdelke vseh 60 proizvajalcev tovrstnega blaga iz vse Jugoslavije, s katerimi Solidarnost tudi sicer tesno sodeluje. S celotno ponudbo bo Adria na našem območju nasploh precejšnja novost. Trgovina bo brezplačno dostavljala kupljeno blago do 70 km, brezplačna bo tudi montaža pohištva. Se posebej velja omeniti, da bo v trgovini že v kratkem začel delati arhitekt - svetovalec, na tekstilnem oddelku pa bo delala šivilja, ki bo po želji zašila zavese. Novost je tudi delovni čas, saj je Adria ena redkih trgovin na našem območju z deljenim delovnim časom (od 8. do 12. in od 16. do 19. ure).
V stavbi je poleg prodajalne Adria tudi 195’m2 družbenih prostorov za potrebe soseske, ki pa še niso dani v uporabo, čeprav so dokončani.
Ijen komplet gradiva. Ker gre za pomemben dokument, bi morali organizatorji javnih razprav paziti, da s prostorskim planom ne bi seznanjali le krajevnih funkcionarjev, ampak da bi k razpravam pritegnili kar najširši krog občanov.
Krajevne skupnosti so že leta 1978 dale v javnost svoje vizije napredka, v marsičem pa se.njihove želje razlikujejo od strokovno pripravljenih predlogov, zato je pričakovati, da tudi usklajevanje po krajevnih skupnostih in med njimi ne bo potekalo povsem gladko. Pripombe na osnutek prostorskega plana morajo biti zbrane do 15. februarja, ko jih bo izvršni svet občinske skupščine ocenil ter ustrezno vgradil v predlog dokumenta, o katerem bodo rekli končno besedo delegati vseh treh občinskih zborov.
Prostorski plan pa spremlja še cela vrsta spremljajočih dokumentov in predvideno je, kdaj bodo posamezni akti nared ter sprejeti. Sprejem urbanističnega reda je, denimo, predviden šele čez leto dni, toda dotlej interesentom za gradbena in lokacijska dovoljenja ne bo potrebno več čakati. Čim bo prostorski plan sprejet, tudi ne bo več ovir za izdajo teh dokumentov.
Poudariti velja, daje bil občinski srednjeročni družbeni plan sprejet spomladi 1981, bela lisa v tem dokumentu pa je bil manjkajoči prostorski plan. Tega je novembra lani prevzel v izdelavo zavod za družbeno planiranje in ga v letu dni
tako obrusil, da predstavlja osnutek za razpravo v vseh delegatskih bazah.
R. BAČER
Pred »ločitvijo”
Šibko znanje topi udarno ost
Metliški komunisti kritično o idejnopolitičnem usposabljanju
METLIKA — Zadnja letošnja seja občinskega komiteja Zveze komunistov v Metliki je bila v glavnem posvečena oceni stanja na področju idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v tej belokranjski občini.
Posebno v osnovnih organizacijah bi morali, je menila ena od razprav-Ijalk, nameniti precej več pozornosti temu izobraževanju in bi idejnopolitično izobraževanje v osnovnih organizacijah moralo postati najbolj množična oblika tega izobraževanja in usposabljanja članov Zveze komunistov. Isto velja tudi za samoizo-braževanje članov. V metliški občini z uspehi na tem področju nasploh niso najbolj zadovoljni, čeprav so kljub raznim težavam in dokajšnji pasivnosti na tem področju dosegli tudi nekaj uspehov. Vsekakor vsi programi izobraževanja v zadnjem času vsebujejo tudi aktualno družbenopolitično problematiko. V vsakdanji praksi je predvsem zaskrbljujoče, da upada število novo-
sprotnega samo-
sprejetih članov ŽK, saj so v metliški občini v zadnjem lotu v ZK sprejeli samo osem osnovnih organizacij.
,,Da upada število novo sprejetih članov v Zvezo komunistov," je poudaril eden or razpravljaleev, ,jc gotovo krivo tudi stanje v ZK nasploh, to je zagotovo tudi posledica oportunizma na vseh ravneh, ključno odgovornost za to pa nosijo občinska'vodstva." Pri tem razprav-Ijalcc ni mislil le na metliško občino, ampak na stanje v ZK nasploh.
Tako so izrekli tudi neveselo spoznanje, da veliko članov ZK sploh ne pozna temeljnih današnjih programskih dokumentov, se pravi, dokumentov Kraigherjeve komisije.
Kako naj se potem borijo za njihovo uresničevanje? ! Prav tako so se zavzeli za to, da bi bilo treba bolj. kritično ugotoviti, ali so celo člani forumov oziroma organov ter člani komiteja potrebni obnavljanja že prejetega znanja in novih oblik idejnopolitičnega usposabljanja, pred-
vsem pa seveda izobraževanja.
Spremeniti bo treba tudi odnos delovnih organizacij do usposabljanja in izobraževanja. Marsikdaj se zatakne že pri evidentiranju kandidatov za razne oblike usposabljanja, ko je treba kandidatu omogočiti odsotnost z delovnega mesta. Tako sta na primer lani obiskovala trimesečni seminar o teoriji in praksi marksizma, namenjen predvsem kandidatom iz neposredne proizvodnje, dva, sedanjega pa obiskuje en sam slušatelj, in to kljub drugačnim dogovorom z delovnimi organizacijami.
Da bi izboljšali uspešnost idejnopolitičnega usposabljanja v občinski organizaciji ZK, so na seji komiteja sprejeli več sklepov in stališč. V prvi vrsti mora biti to usposabljanje tako, da bo pomagalo izgrajevati takega člana ZK, ki bo znal vedno kritično, ustvarjalno in analitično pojasnjevati in reševati številna družbena vprašanja.
A. B.
Z novim letom bosta tozda TGP Komunala in Transport samostojni delovni organizaciji
METLIKA - Z novim letom bosta sedanji temeljni organizaciji metliškega TGP, Transport in Komunalno gospodarstvo, samostojni, enoviti delovni organizaciji. Tako so se delavci TGP odločili na petkovem referendumu. Sedanji tozd Transport bo spremenil oziroma razširil tudi svoje poslovanje in si kot nova delovna organizacija nadel tudi novo ime, Metko, kar je kratica za Metalizacija, transport, kovinska obdelava, kooperacija.
Z novim imenom bodo pravzaprav samo ,,legalizirali" svoj razšiijeni delovni program, ki v sedanjem Transportu teče že lep del letošnjega leta. Transport kot dosedanja osnovna dejavnost bo v Metku tudi poslej predstavljal pomemben delež, vendar gre tu v glavnem le za transportno dejavnost v tujini, doma pa se bodo še bolj posvetili kooperacijski dejavnosti na tem področju. Že sedaj imajo več kot sto kooperantov prevoznikov in so kljub popolni ukinitvi domačega transporta uspeli kooperanti povsem obdržati domače tržišče pri kiprskih prevozih, se pravi pri gradnji cest in oskrbovanju asfaltnih baz.
V	novi dejavnosti, kovinski obdelavi, je sedaj zaposlenih okoli 20 ljudi, prihodnje leto pa naj bi se to število povečalo na 30. Osnova te dejavnosti je metalizacija in sedanji liniji se bo že januarja pridružila še ena, uvedli pa bodo tudi delo v dveh izmenah. V okviru metalizacije obnavljajo rabljene strojne dele za industrijo. Pripravljajo se tudi na serijsko izdelavo novih strojnih delov. Že sedaj delajo turbinske lopatice za peskalne stroje za Bcltovo Livarno in 1MP in so življenjsko dobo teh lopatic od prejšnjih 4 ur do dveh dni podaljšali tudi do 12 dni. Z novim letom bo proizvodnja teh lopatic stekla serijsko.
Sedanji tozd Transport oz. bodoči Metko je edina specializirana organizacija za metalizacijo vseh vrst v Jugoslaviji in dela po tehnologiji ameriške firme Met-co.
V	prvi vrsti mora nova delovna organizacija Metko nabaviti vse potrebne stroje za kovinsko obdelavo, odprla je tudi razvojni oddelek, razvijati pa nameravajo take programe, kjer bi lahko ..prodajali" čimveč svojega znanja. Za to pa poleg sodobnih strojev potrebujejo tudi sposobne kadre.
A. BARTELJ
z njim lahko zadovoljni. Odbor za družbeno varstvo otrok pri občinski skupnosti otroškega varstva je še pred letošnjim pričetkom male šole v septembru sklenil, da program male šole zahteva prenovitev. Celoletni program male šole sicer poteka organizirano preko celega šolskega leta, želijo pa ga še v nekaterih krajih, kjer ni vrtca, za kar bo potrebno zagotoviti materialne, prostorske in kadrovske možnosti. Tečejo še prizadevanja, da bi čimbolj podaljšali tudi krajšo pripravo otrok na šolo, tako da bi sčasoma le zagotovili 600 ur male šole vsem predšolskim otrokom pred vstopom v šolo. Dokler to ni mogoče, bi bila ena od možnosti za uspešnejšo pripravo male šole ta, da bi za petletne malčke pripravili 80-umi vzgojni program, naslednje leto pa skrajšani program male šole.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Čedalje bolj zapleteno
Zbor Temeljne dolenjske banke o novostih v letu 1984 in novi v organih banke
23. decembra so delegati zbora Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke v Novem mestu obravnavali predvsem dogovor o uresničevanju nalog v prihodnjem letu m predlog programa za uresničitev srednjeročnega plana banke s poudarkom na poslovanju v letu 1984, obravnavali pa so tudi pomemben predlog o politiki obrestnih mer.
Tudi dolenjska banka bo poslej zaračunavala višje obresti -na eni strani za najemnike posojil, na drugi strani pa bodo obresti višje tudi za varčevalce.
Bančno poslovanje zaradi naglo menjajočih se predpisovin omejitev postaja čedalje bolj zapleteno, zato tudi na novo izvoljeni organi banke ne bodo imeli lahkega dela. Za predsednika zbora banke v novem dvoletnem mandatu je bila izvoljena dipl. oec. Majda Kraševec iz tovarne Krka, predsednik izvršilnega odbora je Karel Vardijan iz Pionirja, predsednik kreditnega odbora pa Jože Jevnikar iz Trebnjega.
R. B.
VIŠJA PRISPEVNA STOPNJA
NOVO MESTO - V prvih treh mesecih leta 1984 bo skupna prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov za interesne skupnosti družbenih dejavnosti v novomeški občini 20,13 odstotka. To je nekoliko manj od povprečne letošnje prispevne stopnje, ki znaša 20,36 odst., pa nekaj več od sedanje, kije 18,34 odst. Žal brez povečanja ne gre, saj bi po sedanji prispevni stopnji interesne skupnosti ne zbrale dovolj denarja za financiranje programov v prvem trimesečju 1984.
POVEZOVANJE SOSEDNJIH ŠOL
METLIKA - Kaže, da bo prišlo do trdnejšega sodelovanja med srednjo tekstilno šolo iz Metlike in črnomaljskim centrom usmeijenega izobraževanja. No, nekaj oblik povezovanja je že obstajalo, a so oboji, tako Metličani kot Črnomaljci, prepričani, da vseh možnosti še' niso izkoristili. Srednji tkestilni šoli manjkajo predvsem prostori za pouk v posebnih učilnicah, črnomaljskemu učnemu osebju pa ur do polne obveznosti.
JOŽE NEMANIČ NOVI SEKRETAR
METLIKA Na zadnji seji OK ZKS Metlika so razrešili dosedanjega sekretaija predsedstva OK ZKS Jožeta Matekoviča. Za to so se odločili zato, da bi tako čim učinkoviteje pomagali sanirati več let trajajoče slabo poslovanje delovne organizacije TGP oziroma njenega tozda Transport, ki bo z novim letom samostojna delovna organizacija Metko, kjer bo Matekovič prevzel novo delovno dolžnost. Za novega sekretaija je občinski komite izvolil Jožeta Nemaniča, dosedanjega sekretarja občinskega Rdečega križa in občinske Zveze društev prijateljev mladine.
Novomeška kronika
BOLJŠA ZALOŽENOST - Lani pred Novim letom je po trgovinah manjkalo več artiklov, da omenimo le kavo in pralne praške, letos pa pomanjkanja v prehranjevalnih trgovinah ni čutiti. Od surovega masla do mesa in praškov je vsega dovolj-Redko je dobiti le pravo čokolado, izjemno dobro pa so trgovine založene z igračami.
VSE ZA SARAJEVO! - Da so izdelki ‘Iskre-namcnjeni zlasti pripravam na bližnjo olimpijado v Sararo-vu, čutijo tudi Novomeščani. Za letošnje leto je PIT Novo mesto naročilo 20 telefonskih govorilnic, pa niso dobili niti ene. Počakati b° potrebno, da olimpijada/nine!
CENE SKAČEJO - Septembra letos so bile cene na drobno v novomeški občini za 4^0,2 odst. viš|C kot lanskega decemljra^storitve pa so se v devetih mesecih podražile za 30,7 odstotkov. Ob koncu leta 198? # bodo po oceni številke o podražitvah še precej višje.
DANES ŠIFRER ZA OTROKE
NOVO MESTO - Zadnji dai) novoletnega živžava na novomeškem Glavnem trgu bo otroke od 16. do 17.30 zabaval pevec in kantavtor Andrej Šifrer. Vabljeni!
Ena gospa je rekla, da so pred prejšnjo zimo „hiteli“ p? stavljati kioske na novomešk tržnici, pa tj še vedno ne koristno samevajo. Naglica, 1 kakršno bi si želela poslati p< smrt...
Od 15. do 21. decembra so novomeški porodnišnici rodile: Ljt biča Eršte iz Srednjega Gričevja Julijano, Simona Janc iz Vavte val
-	Jaka, Vesna Magovac iz magovce
-	Tatjano, Jožica Tomšič iz Lopat
-	Klemena, Marjeta Pirnar Magov® iz Magovcev - Tatjano, Jožic Tomšič iz Lopate - Klemena Marjeta Pirnar iz Radatovičev Renato, Vida Pavlič iz Orehovice -Karmen, Janja Umek s Senovega -Iztoka, Slavka Lah iz migolice -Suzano, Ivanka Brajkovič iz Zete beja - Senovega - Iztoka, Slavk* Lah iz Migolice - Suzano, Ivanki Brajkovič iz Želebeja - MarjeC Kraševec iz Metlike - Simon® Darinka Gliha iz Velikega Vidma ' Simono, Jožica Kovačič z Vrha ' Lidijo, Marija Brgan iz Lovtp3 Prekriškega - Katarino, Jožica Lj®’ kovič iz Grobelj - Matejo, Štefk® Bevec iz Stana - Sabino, manj® Jožica Lajkovič iz Grobelj - Matejo, Štefka Bevec iz Stana - Sabin0’ Marija Jaklič z Jame pri Dvoru Primoža, Marija Ajdič iz Čemš Suzano, Marija Vlahušič iz Krškeg«
-	Žiga, Marija Oberč iz Kržišča "
Gorazda in Ruža Čutura iz Zaloga " dečka.	i
IZ NOVEGA MESTA: Lučk® Gačnik s Ceste herojev 23 - Tin°> Silva Jeralič iz Mačkovca - Slavk®’ Irena Stanič iz Mačkovca - Darj0, in Rajka Baržič iz Kristanove 12' Nikola. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
METLIŠKA FOLKLORNA SKUPNA IVAN NAVRATIL pripravlja prospekt, s katerim bo seznanila zainteresirane z dejavnostjo. * barvnimi fotografijami, opremljen’ lističi bodo služili tudi kot dodatek k ponudbi za nastopanje po drugih krajih Slovenije. Mladi zatrjujejo, d® bo prospekt lično oblikovan, saj s° zaprosili za to opravilo Tonija Vovka iz Novega mesta, znanega slikarj® in pesnika.
SKORAJ ŠTIRINAJST DNI PRED SILVESTROVANJEM je vladalo v mestu novoletno razpoloženje, ki se je najbolj odražalo v zasedenosti gostinskih lokalov. Pilo se je na veliko, kot da ne bi bilo stabilizacije, celo leto skregani so se pobotali, posamezniki so obležali v jarku, utrujeni od alkoholnih hlapov. Saj, prazniki bodo minili kot blisk in spet bo treba strezniti glave, kajti, kot napovedujejo, prihajajoče 1984. leto ne bo posuto z rožicami. Niti treznim niti okajenim.
Vsako oblikovanje je boj, brez katerega ne more nastati nič nazorno jasnega.
J. VIDMAR Srečen jeh kdor premaga nemirno željo po sreči.
M. MAETERLINCK
Črnomaljski drobir
M a°uDk .magnetofonov do de-
, 'C 7 V prostorih črnomaljske skupščine občine bo že prvi dan po praznikih, 4. januarja, zagotovo zelo živahno. Imeli bodo javno ucitacijo, na kateri bo moč kupiti aznovrstne predmete od magneto-IOn*i ,,računskega stroja, svetilk, menlnih trakov, ročnih ur, denarnie ?° Parketa in čelade. Katera od teh drugih reči je danes najoolj iskana, to se bo seveda pokazalo na sami licitaciji.
nJcRANSFORMATOR ZA ~ V krajevni skupnosti ™lc so ™eli oziroma imajo še s zaradi velike porabe električ-"f-cr!erg|jc prešibak tok. Da bi ga ičJr -. S0 Pred dvema letoma Postavali z udarniškim delom trans-ronnator za vasi Kažča Sela jn
nOkiovca. Transformator pa še da-n.' vključen v omrežje, marveč ; R ’e ,za okras. Prizadeti sprašuje-i. j* ^kaj tako inprosijo odgovorne za 3v“r; Pravijo, da bi tudi oni radi plot* - ,,onec nenehnemu kvarjenju lj . ncnih strojev in zvečer kdaj pa 4) posedeli pred televizijo.
Ribniški zobotrebci!
KRAVE - Pred približno n a „ c lc!oma smo poročali, da je „ “^očju ribniške občine precej nlik ,av> saJ so kmetje prodali njihove kože Koteks-Tobusu, mesa P* ni bilo nikjer. Iz zanesljivih virov zvedeli, da je tudi letos izginilo -neznano kam” okoli 450 odraslih |oved ali 90 ton mesa. Prav gotovo tj,„za čme zakole, se pravi, da je t govedo zaklano brez veterinar-_ ®a, Pregleda in na neprimernih Sh- To Pomeni, da je lahko k; c**!0!111 luhko zbolijo ljudje, rihS-*u- 0 meso jedli. Kaže, da se noniski občani zastrupitve ne boji-
1 »Ur so Prepričani, da so proti
iepot™a£rS“ m drUgim g°lim
oocan
VpraSu»e
-	■ odgovarja
~ Zakaj se prebivalci ribniške občine najbolj boje dolgotrajnih izpadov elektrike?
7 Ker imajo v hladilnih skrinjah 90 ton govejega mesa.
Drobne iz Kočevja
najodgovornejši ne ve-
“V ~ Ze več let razpravljamo in P'Sem°> koliko kmetijske zemlje je kr -°čevskem neobdelane. Pred *lm je o tem razpravljalo tudi P edsedstvo občinskega komiteja, nji® P® so.se udeležili tudi predstav-da * kmetijstva. Slednji so zatrjevali, 1 na Kočevskem ni toliko neobde-kmetijske zemlje, kot se govori ... Plš?- Ko jih je sekretar predsed-°K ZK vprašal, koliko je te 7Vr'n’ n’ nihče, niti predstavnik niti TOK niti Kmetijske »»» i^e skupnosti, vedel povedati nesljive številke. Kdo pa naj ve ^č, kot oni?
Trebanjske iveri
v, {1H VLEČE DOMOTOŽJE? -ekateri trebanjski zdravniki, ki so do ZaRust‘li tamkajšnji zdravstveni se menda še radi vračajo med ®kdanje delovne tovariše. Tudi na Je občinske skupščine se podajo, ekam težko zapuščajo to zdravstveno ustanovo in tudi občino. No, njih vsaj nihče ne preganja in ne P°di, medtem ko zobodravnik Ante *-°nčar po prekinitvi delovnega razmerja ni smel več prestopiti praga zdravstvenega doma.
USPESN1 LOVCI - Čeprav je vest precej stara - do nje smo prišli po ovinkih - je pa le vredna vse pozornosti. Trebanjski občinski možje so namreč uspešni lovci. Pred mesecem ali kaj so se namreč udeleži velikega lova v lovišču Moraviči. V treh dneh lova so odstrelili nekaj Pjvjih prašičev. Poročil o tem, ali je bila zaradi tega kaj izboljšana preskrba z mesom v občini, pa za zdaj Seni.
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ZAČELO Z DELOM
TREBNJE - Šele letos decembra so v trebanjski občini ustanovili društvo prijateljev mladine. Čeprav je društvo komaj začelo z delom.se je že dejavno vključilo v priprave na sprejem dedka Mraza. Dedek Mraz bo obiskal vse trebanjske krajevne skupnosti, kjer bodo šole pripravile kulturni program in darila. Zanje so denar prispevali skupnost otroškega varstva, krajevne skupnosti in delovne organizacije.

IZ NKŠIH OBČIN
■ mi
IZ NKŠIH OBČIN
g
Težave so že pozabljene
Novoteksov tozd na Vinici Konfekcija II v soboto praznoval 10. obletnico obstoja — Začetek razširitve
VINICA - Pred kratkim je minilo 10 let, odkar je začelo v viniškem tozdu Novotcksa Konfekcija II s
Mirko Mihelič
proizvodnjo 45 delavk. Čeprav so takrat nekateri dvomili o smotrnosti takšne naložbe, pa so delavci -
Prihodnje leto bodo na vrsti krajevne poti
Za javna dela 28 milijonov dinarjev
Črnomelj - v črnomaljski
občini predvidevajo, da bo v prihodnjem letu priteklo za javna- dela od samoprispevka od osebnega dohodka, pokojnin, katastrskega dohodka in dohodka obrtnikov 28 milijonov dinarjev. Od tega bodo petino porabili za plačilo anuitet, obresti in bančnih stroškov, ostala sredstva pa za dela v krajevnih skupnostih.
Tako bodo v KS Vinica nadaljevali in dokončali vodovod Vinica-Perudina-Hrast ter asfaltirali cesto skozi Preloko (soudeležba), v KS Semič pa plačali obveznosti za že asfaltirano cesto Semič-Črešnjevec-Krvavčji vrh. Sredstva iz programa javnih del bodo soudeležena tudi pri asfaltiranju ulic Nova Loka in Otona Zupančiča ter krajevne poti v Dolenji vasi ter pri izgradnji telefonskega omrežja v črnomaljskih krajevnih skupnostih. Krajevne poti bodo posodobili v KS Petrova vas, Talčji vrh, Dragatuš, Butoraj, Dobliče -Kanižarica, v Tribučah pa poleg tega še napeljali telefon. V KS Griblje bodo prihodnje leto dokončno napeljali vodovod, iz programa bodo morali plačati tudi obveznosti pri asfaltiranju ceste doblički ovinek - Stari trg, ki je bilo zaključeno letos.
B. M.
danes jih je že 245 v desetletju upravičili svoj obstoj. Zlasti pa so si z edino tovarno na Vinici in sploh v tistem predelu Bele krajine prebivalci zagotovili boljše življenjske razmere ter zaustavili izseljevanje predvsem mladih ljudi. Hkrati, ko so proslavili obletnico dela, so na Vinici zakopali tudi temeljni kamen za novo proizvodno dvorano.
Že leto po zagonu je viniški tozd zaposloval 196 delavcev, ki so sešili skoraj 227 tisoč hlač in kril. Začetnemu poletu pa so sledile težave, a ne le na Vinici, temveč v celotnem Novoteksu. Toda z odpovedovanjem so težave prebrodili, kar kažejo tudi današnji dobri rezultati poslovanja. V iztekajočem sc letuje prišlo izpod njihovih rok že 330 tisoč hlač in kril, od tega so izvozili 70 odst. proizvodnje, kar je sedemkrat več kot leta 1974, vse izdelke pa je kupil konvertibilni trg.
Zagotovo je za vse delavce Konfekcije 11, kot tudi za ostale krajane, najlepše darilo ob praznovanju tega, sicer enega najmlajših kolektivov v črnomaljski občini, začetek gradnje nove proizvodne hale, ki bo veljala 130 milijonov dinarjev, v njej pa se bo že konec prihodnjega leta zaposlilo okrog 80 do 90 delavcev. Ta investicija bo pomembna tudi za razvoj sosednjih hrvaških vasi, od koder je že danes v viniškem tozdu vsak tretji delavec.
Na sobotni slavnosti so podelili delavcem priznanja za 10, 20 in 30-lctno delo v združenem delu, prvič pa tudi 10 priznanj Konfekcije 11 tistim, ki imajo največ zaslug za uspeh kolektiva. Lep dokaz za to, kako je viniški Novoteks vpet v življenje krajanov, pa sta zahvali osnovnošolcev in pevskega zbora KUD Oton Župančič, ki so se mu zahvalili za pomoč pri njihovem delovanju.
M.BEZEK
GETRTK0V INTERVJU
Strojni obrat iz izgube?
Pri Zidarju se prilagajajo novim razmeram
KOČEVJE Ladislav I^nassi je vodja oddelka za razvoj in pripravo dela pri SGP Zidar Kočevje in (udi vodja politične koordinacije Zidarja.
— Za začetek: kakšen je pomen in vloga političnega’ usklajevalca (koordinatoija) v vaši delovni organizaciji in sploh?
..Usklajuje delo osnovnih organizacij ZK. Pri nas imamo štiri OO ZK. Ce usklajevalca ne bi bilo, bi vsaka OO ZK razumela le zadeve s področja svojega tozda, usklajevanja na ravni delovne organizacije pa ne bi bilo. Običajno je usklajevalec iz DSSS, kar je najbolje, saj bi sicer lahko prevladale težnje tozda, iz katerega je usklajevalec.”
— Kako se komunisti Zidaija vključujete v program dolgoročne gospodarske ustalitve?
Ladislav Lenassi
,,Na.š stabilizacijski programje star že dve leti in ga moramo zdaj prilagoditi novim razmeram. Prav zdaj dokončujemo razvojni program delovne organizacije, ki bo pokazal, kakšna bo naša pot naprej. Na njegovi osnovi pa tudi že izdelujemo sanacijski program za tozd Strojni obrati, za katerega že zdaj vemo, da bo zaključil poslovno leto 1983 z izgubo. O vsem tem se bomo pogovorili na bližnjih programsko volilnih konferencah OO ZK. In še to: člani ZK se moramo uveljaviti z dobrim delom, ne pa z govorjenjem ali s komando.”
- Že več let razpravljamo o povezovanju gradbeništva znotraj občine in zunaj nje. Kako daleč so dogovori bi kakšen smisel vidite v povezovanju?
,.Najprej se moramo povezati gradbeniki v občini, se pravi Zidar, Gramiz (pri ZKGP) in gradbeništvo pri Komunali, nato pa še zunaj nje. Na začetku ni bilo posebnega posluha za pobudo o povezovanju, zdaj pa ga je vedno več. Tudi čedalje ostrejši pogoji gospodarjenja nas silijo v to. Samo na našem oddelku imamo toliko inženirjev, da bi lahko delali za precej večjo operativo. Pri Zidarju se zavedamo, da so za uspešnejše poslovanje potrebni stiki z raznimi strokovnimi organizacijami in združenji - na primer z zavodom za raziskavo materiala -česar si pri Gramizu ali Komunali zdaj ne morejo privoščiti. Povedati pa moram, da nam pri vseh stabilizacijskih prizadevanjih in tudi pri povezovanju zelo pomaga občinski izvršni svet.” J. PRIMC
KOČEVJE — Integral—SAP tozd ,.Stojna” v Kočevju je ob tričetrtletju dosegel znatno slabše rezultate gospodaijenja, kot znaša občinsko povprečje. Dohodek so ustvarili za 19 odst. večji kot v enakem obdobju lani (občinsko povprečje 46 odst.), čisti dohodek pa 16 odst. večji (44). Z avtobusi so prevozili 1,478.000 km ali 3 odst. več kot lani.
SPOSOJENO TRNJE
— Devizna politika in vodna ujma imata nekaj skupnega — zaradi obeh se mnogi utapljajo.
Rezultati bi bili kljub težavam ugodnejši, če ne bi primanjkovalo gum za avtobuse. Največ težav je s pomanjkanjem šoferjev. Šoferji so prosti povprečno le po en dan na mesec, veliko pa jih dela kar vse dni. Povprečni osebni dohodek znaša 17.240 din (občinsko povprečje 15.927 din) in je zaslužen z velikimi napori.
Direktor tozda Stojna, Jože Mlakar, je odgovoril na nekaj vprašanj, ki jih naslavljajo bralci iz občin Kočevje in Ribnica. Takole je povedal:
Cestna skupnost zaživela
Največ denarja porabijo za vzdrževanje lokalnih cest
„Na progi Kočevje-Novo mesto ni možno voziti ob nedeljah in praznikih, ker nam od Dvora dalje pobere vse potnike avtobus. Gorjancev, ki pelje tod 5 minut pred našim avtobusom. Tudi na delovne dni znaša izkupiček le okoli 3.500 din, medtem ko bi moral biti po normativih poslovne skupnosti 18.600 din. Tudi ni donosna proga do Reke, kjer je izkupiček sicer enkrat večji kot na novomeški progi, a je še vedno za preko 11.000 din premajhen. Izgube so tudi na progah proti Osilnici in Starem trgu, največja pa je na tisti proti Loškemu potoku in Travi. Se najbolj donosna je proga proti Ljubljani, a tudi tu yozimo polni običajno le v eno smer.
TREBNJE - Po enem letuje trebanjska cestna skupnost zaživela in v tem letu opravila celo več nalog, kot si jih je naprtila ob ustanovitvi. Zato na seji skupščine, kije bila pretekli teden v Treonjem, delegati niso imeli pretiranih pripomb niti na poročilo o opravljenem delu v preteklem letu niti na program del za prihodnje leto. Tudi predlog kategorizacije lokalnih cest je bil opravljen tako, da so zdaj vsi več ali manj zadovoljni.
Nemara je k temu prispevalo tudi redno dotekanje denarja, ki so ga v tej skupnosti v prvih devetih mesecih zbrali celo nekaj več, kot so načrtovali. In kar je najbolj razveseljivo, v trebanjski občini so opravili celo nekaj del več, kot pa so dobili denarja. Dela so opravili na odsekih ceste proti Rečjemu selu, Veliki Loki, Trnju, Škovcu, Zagorici in Žužemberku. Cesta Mala vas Selce je bila asfaltirana v dolžini 1,2 kilometra, večje popravilo ceste je bilo opravljeno tudi na odseku Trebnje - Medvedje selo. Sanacijo oziroma asfaltiranje so opravili tudi na cestah proti Blatu, -med Nemško vasjo in Rodinami, razširjena pa je bila tudi cesta med Trebelnim in
Ornuško vasjo. Vzdrževanje lokalnih cest je opravilo Cestno podjetje Novo mesto, ki je vsa dela opravilo po programu in kvalitetno.
Za prihodnje leto v trebanjski cestni skupnosti načrtujejo skoraj 41 milijonov dinarjev prihodlcov. Največ denarja bodo porabili za večja popravila lokalnih cest, za njihovo vzdrževanje, okoli 17 milijonov dinarjev pa bodo odšteli za pokrivanje obveznosti iz posojil. V skladu z zakonom bo vzdrževanje lokalnih cest opravljalo Cestno podjetje iz Novega mesta. V okviru vzdrževanja pa naj bi največ pozornosti posvetili prometni signalizaciji, ki je nezadostna ali dotrajala.
J. S.
TUDI V PIKU ZA ZDRUŽITEV
RIBNICA - Poročali smo že, da sc je ribniški tozd Žičnice Ljubljana z referendumom odločil za izločitev iz svoje matične delovne organizacije in za združitev z R1KO Ribnica. Pretekli teden, 22. decembra, so se tudi člani kolektiva R1KO Ribnica z referendumom odločili za pridružitev tozda Žičnice, ki bo od novega leta dalje tozd R1KO. V Žičnici bodo še naprej izdelovali sušilnice za les.
Predlog za novo vodstvo sindikata
Predlagani: Kopitar, Jurkovič in Dimitrijevičeva
KOČEVJE - Po sedanjem predlogu predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Kočevje naj bi bili kandidati za vodilne dolžnosti v občinskem vodstvu te organizacije: za predsednika Borut Kopitar (vodja splošne kadrovske službe v Opremi), za podpredsednika Anton Jurkovič (lesni tehnik pri LIK) in za tajnico Mirica Dimitrijevič (zdaj tajnica samoupravnih organov v Melaminu). Novo vodstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Kočevje bo izvoljeno ha programsko volilni seji, ki bo predvidoma v marcu 1984.
Skupno je bilo evidentiranih 17 možnih kandidatov. Po zaključenem evidentiranju je odbor za kadrovska vprašanja pri OS ZS pripravil širši predlog možnih kandidatov, predsedstvo pa je nato oblikovalo ožji predlog, pri katerem bo javna razprava V osnovnih organizacijah sindikata.
J. P.
Ni gum, akumulatorjev, voznikov
Avtobusni promet se otepa z resnimi težavami — Veliko nedonosnih prog — Avtobusi ali vlaki? — Šoferji imajo prost dan le enkrat na mesec — Še nekaj odgovorov
vozila proti Ljubljani in ne bi bila potrebna investicija preko 500 milijonov din za nakup vlakov in ureditev železniške proge.
J. PRIMC
DANES PRIDE DEDEK MRAZ
RIBNICA - Danes, v četrtek, 29. decembra, bo v Ribnici osrednja novoletna prireditev za otroke. Ob 15.30 bo krenil skozi Ribnico sprevod dedka Mraza, v katerem bodo med drugim snežinke, živali in godba. Po sprevodu bo zaključna prireditev v dvorani športnega centra. Na njej bo dedek Mraz razdelil 'darila otrokom iz ribniške krajevne skupnosti, na prireditev pa so vabljeni tudi otroci iz drugih krajevnih skupnosti. V Ribnici so se začele novoletne prireditve za otroke že v ponedeljek, 26. decembra. V domu JLA so predvajali igrice in film za otroke.
Podobne prireditve so bile ali pa še bodo v drugih krajevnih skupnostih. V Dolenjo vas se je namenil kar ribniški dedek Mraz s svojim spremstvom. Igrico za najmlajše so zaigrali domačini.
Karel Oražem -šestdesetletni
„Cc bi bil še enkrat mlad, bi se ponovno odločil za novinarski poklic, pa čeprav je to delo naporno, zahteva veliko znanja, truda, poznavanja ljudi in potrpežljivosti,” pravi Karel Oražem, dolgoletni novinar in sindikalni funkcionar iz Ribnice, ki bo čez nekaj dni dopolnil 60 let življenja in odšel med upokojence.
Pred 40 leti je Kori, kot mu pravimo prijatelji, napadal s Prešernove! belogardistično postojanko Turjak. Po vojni je odšel iz rodnega Loškega potoka v Ptuj, kjer se je začelo njegovo civilno življenje in kjer se je prvič seznanil z novinarstvom in sindikalnim delom, s čimer se ukvarja še danes. V Ptuju je namreč začel pisati v Ptujski tednik, izvoljen pa je bil tudi za delegata za prvi kongres sindikata gradbenih delavcev s Sarajevu.
Leta 1950 je končal novinarsko šolo na Ribnem pri Bledu in postal dopisnik Radia Ljubljana za Dolenjsko. Takrat je veliko pisal tudi v Dolenjski list, kasneje pa je bil še novinar pri kočevskih Novicah.
Delal je še na več odgovornih dolžnostih, predvsem kot tajnik ali direktor, vendar se dopisnovanja v razna sredstva obveščanja ni nikoli odrekel pa tudi delu v sindikatih ne, saj je še danes tajnik občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica.
,.Novinarstvo mi je dalo tisto potrebno znanje in prakso za delo na drugih področjih, tudi v sindikatih," pravi. Precej mu je koristilo tudi delo porotnika pri raznih sodiščih, bil pa je tudi predsednik poravnalnega sveta.
Kor! je vedno skromen, a je tudi prijetnega, veselega značaja. Povedati ve marsikatero šaljivo, pa nikoli ne veš, ali se je res zgodila, kot trdi on, ali pa je to sad njegove bogate domišljije, križane z ribniškim smislom za humor.
JOŽE PRIMC
Čistilna naprava bo delala
Ribniška, ki je preprostejša, že dela (razen v mrazu) — Za sodraško manjkajo strokovno usposobljeni delavci
Jože Mlakar
Novi. delovni čas nam je povzročil dodatne težave, ker zdaj šole končujejo pouk takrat, ko delavci delo, medtem ko se je pouk prej končal uro prej. Zaradi teh težav vozni red ni še ustaljen, ko bo, ga bomo izobesili tudi na avtobusni postaji v Ribnici, kjer ga zdaj ni.
Na magistralnih cestah mora biti postajališče v mestih zunaj cestišča. Zato v Kočevju ni možno imeti postaje med kemično tovarno in zdravstvenim domom, kar žele ob-čapi. Sicer pa imamo na 63 km dolgi progi do Ljubljane 38 postaj (vlak jih bo imel le 11) in bi nove postaje le podaljševale čas vožnje. Ko smo že pri železnici, naj povem, da bi z investicijo 40 milijonov din nakupili 4 zglobna vozila, ki bi
RIBNICA, SODRAŽICA -Ribnica in Sodražica imata vsaka svojo čistilno napravo, občani pa imajo pripombe na obe. Za ribniško pravijo, da iz nje ne priteka čista voda v Bistrico, za sodraško pa, da ne obratuje; dodajajo, zakaj ni sprejet odlok, po katerem bi morali vsi občani priključiti na čistilno napravo svoje stanovanjske in druge objekte.
Pristojna občinska služba je odgovorila, da je bilo za ribniško čistilno napravo opravljenih med letom pet pregledov vode in da so vsi pokazali, da je voda dobro očiščena. Podatkov ni le še za vzorec vode, kije bil odvzet pred zamrznitvijo. Upoštevati je treba, da ni nikjer rečeno,
da je voda tudi škodljiva, če je kalna oz. blatna. Ribniška čistilna naprava je preprostejša, saj poteka čiščenje le preko triprekatnih bazenov. Njena slabost pa je, da v mrazu zamrzne.
Tudi čistilna naprava za Sodražico ni zgrešena investicija, kot menijo nekateri, saj bo v bodoče potrebno graditi še več takih naprav. Je tudi boljša od ribniške, saj iahko obratuje tudi pozimi. Komunalnemu podjetju je naloženo, da predloži roke za priključitev na čistilno napravo. Skratka, urejeno je že skoraj vse, kar je potrebno za obratovanje te čistilne naprave, celo denarja ne manjka, le najpomembnejšega še ni, in sicer usposobljenih ljudi, ki bi čistilno napravo upravljali.
J. P.

IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Uveljavili se bodo lahko le s svojim delom
Ustanovljeno društvo ekonomistov Posavja — Pritegnili okoli 160 ekonomistov
KRŠKO - Okoli 160 ekonomistov v Posavju sc je na nedavni ustanovni skupščini povezalo v društvo, ki naj bi pomagalo pri presojanju in reševanju gospodarskih vprašanj, hkrati pa tudi poskrbelo za nenehno izobraževanje članstva. Za predsednika društva ekonomistov Posavja so izvolili magistra ekonomije Dejana Avsca, direktorja LB -Temeljne posavske banke.
Januarja bodo za vse člane pripravili skupno predavanje o gradivih Kraigherjeve komisije o dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije in se zadržali tudi pri izvedbenih zveznih in republiških dokumentih za leto 1984. Povezali se bodo z medobčinsko gospodarsko zbornico Posavja, z organizacijami združenega dela, kjer bodo skušali ponuditi strokovno sodelovanje tn pomoč, povezava z raziskovalnimi skupnostmi pa naj bi prispevala k napredku ekonomske znanosti v regiji. Stike z občinami bodo poglobili zlasti preko izvršnih svetov ter komitejev za družbeni razvoj in planiranje.
Sodelovali bodo tudi z društvi ekonomistov v drugih regijah, kjer imajo bogate izkušnje, ki bi jih s pridom uporabili Posavci, da bi to, nčjjmlajše društvo v Sloveniji, lažje prebrodilo začetne težave.
P. P.
Telefon tja do vinskih goric
Maja 1984 bo zazvonil tudi v najbolj oddaljenih vaseh Bizeljskega
* BIZELJSKO Pobudo za razpeljavo telefona po vaseh in zaselkih krajevnih skupnosti Bizeljsko in Pišece so dali krajani pred petimi leti, resno pa so se lotili dela pred letom dni. Na Bizeljskem morajo zgraditi novo telefonsko centralo. Imela bo 750 priključkov, 500 za Bizeljsko in 250 za Pišece.
Centralo, kabel in napeljavo bosta pa morajo zvišati delež na 60.
krajevni skupnosti plačali skupaj krajani. Na območju Bizeljskega so do aprila letos bodoči naročniki prispevali po 50 tisočakov, tisti, ki so sc odzvali s prispevkom pozneje,
PREDSEDNIK} ZGUBLJAJO VOJNE Z UPRAVAMI
tisočakov.
„Odkar imamo kabel, smo si oddahnili. Začeli ga bomo kar polagati," je dejal predsednik skupščine KS Bizeljsko hrane Premelč. Omenil je, da jim je zbiranje starega bakra povzročilo precej skrbi, Vendar so akcijo dobro izpeljali. Leto dni je trajalo, da so zbrali dovolj
sicer krajani najbolj oddaljenih krajev ob Dramlji in v Orešju ne bi mogli plačati realnega deleža. Akcija teče brez zastojev. Vodi jo predsednik odbora za telefonijo Jože Ujaž. PTT pomaga tako, da njihov strokovni delavec svetuje in nadzoruje delo.
KRŠKO - Do konca tega leta se bo število delavcev v krški občinski upravi zmanjšalo, saj gre deset delavcev v pokoj. Doslej so vsi predsedniki napovedovali vojno upravi, pri čemer ni izvzet niti zvezni izvršni svet, a so jo očitno izgubili, saj so oni odšli, uprava pa se je povečala. Bo v krškem primeru vendarle drugače?
surovine in jo poslali tovarni Svetozarcvo. Brez starega bakra jim ta ne bi dobavila kabla. Za zbiranje so Bizeljanci pridobili celo Rome, za pomoč pa so se obrnili na vse organizacije za odkup odpadnih materialov po Sloveniji.
Če bo šlo vse po načrtu, potem bo telefon v vaseh bizeljske KS zazvonil že prihodnje leto. Premelč je povedal, da so se pri pokrivanju stroškov odločili za solidarnost.
Odbor je takoj na začetku napravil razdelilnik telefonov po vaseh in predvidel minimalno število interesentov. Odziv je pokazal, da ni niti enega kraja, kjer jim ni za telefon. Najbolj oddaljene hiše čutijo celo večjo potrebo po boljših zvezah kot tiste bliže središča. To pomeni, daje že vsak kmet spoznal vrednost sodobnih komunikacij za gospodarstvo. Včasih so telefon najbolj pogrešali, kadar je kdo zbolel, da so klicali zdravnika. Zdaj zahtevajo na vasi čimveč priključkov, da si prihranijo čas in nepotrebne poti. Zaradi tega so tudi pripravljeni plačati za telefon tako velik prispevek.
JOŽICA TEPPEY
Brezposelnim 14 milijonov
Naraščanje nadomestil — Akcija proti zlorabam
RAZVAŽALI VODO
SEVNICA - Tukajšnji gasilci so ob zadnji suši razvozili s cisternami nad 1.000 kubikov vode. V nekaterih primerih so jo pripeljali posameznim živinorejcem tudi po 30 km daleč. Letos je občasno ostal brez vode tudi Tončkov dom na Lisci.
SEVNICA - Pri strokovni službi za zaposlovanje opažajo, da je v Posavju v zadnjem času zelo naraslo število ljudi, ki dobivajo nadomestila za tako imenovane brezposelne osebe. Ker je vprašanje, ali so med njimi tudi taki, ki odklanjajo druga dela in se togo sklicujejo le na svojo izobrazbo, se jc strokovna služba začela povezovati s komisijami pri
Tudi gospodarske vezi močnejše
Krško gospodarstvo krepi stike z delovnimi kolektivi iz pobratene občine Bajina Bašta Pomoč Tesa, IGM Sava, M—Agrokombinata in konfekcionarjev
KRŠKO — Ob nedavnem obisku gospodarske delegacije iz pobratene srbske občine Bajina Bašta, so se s Krčani dogovorili za nove oblike gospodarskega in drugega sodelovanja obeh občin. Prednost bodo imele lesnopredelovalna industrija in gozdarstvo, tekstilna industrija in trgovina, kmetijstvo, gradbena industrija, projektiranje in urbanizem.
Tovarna embalaže Senovo (TES) v Brestanici ponuja Laminatu iz Bajine Bašte celotno tehnologijo priprave dela in delovnih nalogov za proizvodnjo. Za Laminat pa bo TES po naročilu izdeloval sloter materiale in gotove škatle tistih velikosti, ki jih Laminat sam ne more izdelati.
Med Lesnim kombinatom, Bajina Bašta in novomeškim Novolcsom, ki ima 3 tozde v krški občini, je obojestranski interes za sodelovanje pn dobavi surovin, zlasti bukovega fumitja in drugih žlahtnih furnirjev, žaganega lesa smreke in bukove hlodovine ter elementov.
Doslej edino gospodarsko sodelovanje med tekstilci obeh pobratenih občin bodo še poglobili in ga celo
razširili na Jutranjko sevniški občini. Labod
in Lisco v tozd Libna
NEVREDNI
BRIGADIRJEV?
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, BLANCA - Po dogovoru v sevniški občini naj bi brigadirji z zvezne akcije Kozjansko prihodnje leto pomagali loški in blanški KS pri delih za vodovod. Pri občinski konferenci ZSMS zaskrbljeno ugotavljajo, da že močno kasnijo z načrti. Na Blanci je, kot so ugotovili na zadnji seji predsedstva OK SZDL, samo vprašanje časa, kdaj bo inšpekcija zaprla tamkajšnji vodovod. Kljub temu se obnašajo, kot da se jih vse skupaj ne tiče. Ločane je mogoče še nekako razumeti, saj niso mogli meriti izvirov zaradi dolgotrajne suše, čeprav se, kar seveda ni razumljivo, zatika tudi pri administraciji. Bo pri vsem tako, da bo imel korist tretji? V šentjan-ški krajevni skupnosti namreč premorejo vse načrte.
UGODILI
PORABNIKOM
SEVNICA Ob rebalansu občinskega proračuna - na dnevnem redu so ga delegati občinske skupščine imeli minuli ponedeljek - so lahko ugodili večini porabnikov. Proračun so lahko popravili za 15,7 odstotkov predvsem na račun odstopljenega republiškega prometnega davka. Večji delež, ki pa mu niso v celoti ugodili, so zahtevali samo na posavskem Medobčinskem inšpektoratu.
Za vodo bo še treba seči v občanov žep
Suhe pipe: kje so vzroki in kje izhod
SEVNICA - Nekateri deli Sevnice so večkrat brez vode in to kljub temu, da so jo s pomočjo samoprispevka napeljali izpod Lisce in upali, da bo preskrba z vodo urejena enkrat za vselej.
Toda očitno ni tako. Meščani so negodovali na zborih občanov, pri krajevni skupnosti pa so imenovali komisijo, ki naj bi nepristransko proučila, kje so vzroki za pomanjkanje vode.
Na člane komisije, med katerimi so iz vrst občanov imenovani Franc Vučanjk, Franci Pečar in Tone Šeško, je v poročilu sevniške Komunale naredil poseben vtis podatek, da velika višinska razlika od zbiralnika na Dobravi, kamor je speljana voda izpod Lisce, ne more sama zagotoviti vode najvišje ležečim hišam. Potreben je dodaten tlak v ceveh, ki ga ustvarjajo črpalke pri vodnjakih v mestu. Njihovo delo pa je odvisno od gladine Save, ki zadržuje ali pa vsrkava gladino podtalnice.
Ta sistem je zapleten in nezanesljiv. Po mnenju strokovnjakov bi bilo treba pod svetim Rokom zgraditi še en vodohram, razen tega pa dokončno obnoviti dotrajano vodovodno omrežje v Sevnici. Po podatkih Komunale se izgubi skoraj tretjina vse vode.
Dodatna dela bi veljala okrog 10 milijonov dinarjev, ki pa jih Komunala nima. Tudi sicer ta delovna organizacija toži zaradi nezavidljivega gmotnega položaja. Za skupščino komunalne skupnosti je že pripravila predlog za 100-odstotno povečanje prispevka za priključek na vodovod in kanalizacijo. Ta je bil vse od leta 1977 zelo majhen, saj jc znašal le 3.500 dinarjev. V prcnekateri vasi znaša tudi 20 tisoč in več dinarjev.
A. Ž.
Krško, Konfekcija Lisca in Industrija otroške konfekcije Jutranjka Sevnica ter M—Agrokombinat naj bi združili vsak po četrtino predračunske vrednosti 8 milijonov dinarjev za naložbo v preureditev in opremo stavbe pri avtobusni postaji. Delovna organizacija Zvezda iz Bajine Bašte bi bila nosilka celotne naložbe in posojilojemalka. Zgradbo naj bi odprli že 1. maja 1984, v njej pa bi bila tudi vinoteka M-Agrokombinata. Stvarne možnosti za sodelovanje so ugotovili v Jutranjki in bajino-baštenski Kadinjači.
Doseženi dogovor o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju med tozdom Savaprojekt IGM Sava Krško in delovno organizacijo Pro-gres pri izdelovanju investicijsko-tchnične dokumentacije za stanovanjske objekte, industrijske in proizvodne hale, mini farme, družinske stanovanjske zgradbe in ureditev prostora, obeta prve konkretne rezultate. Kmetijska zadruga Bajina Bašta, Agrokombinat in tozd Savaprojekt Krško so se dogovorili o projektiranju kmetijskih zgradb in farm za potrebe Bajine Bašte. Elektroizgradnja in IGM Drina pričakujejo pomoč IGM Sava Krško pri organiziranju tovarne za izdelovanje stropnih plošč, montažnih temeljev in mostov, minifarm in betonske galanterije. Možnosti je veliko, le še uskladiti "bodo morali ponujene programe z možnostmi in razvojnimi hotenji.
P. PERC
krajevnih skupnostih, ki bolje poznajo ljudi in ki laže odgovorijo na to vprašanje. Te komisije so večinoma vzele to nalogo dokaj zares.
Strokovna služba se je bolj povezala tudi z delovnimi organizacijami, ki iščejo delavce različnih poklicnih usmeritev. V ta namen je razmnožila seznam brezposelnih, te spiske pa so dobili tudi delegati, ki zastopajo združeno delo. Hkrati s seznamom prejemnikov denarnih pomoči in njihove poklicne usposobljenosti je služba za zaposlovanje razposlala delovnim organizacijam tudi s-ezname štipendistov iz vseh treh posavskih občin.
Spisek prejemnikov denarnih nadomestil je bil ob koncu novembra najdaljši v krški občini, kjer šteje 71 oseb, v brežiški jih je 41, v sevniški pa le 14. Zanimivo je, da je na krškem seznamu še vedno 23 ljudi, ki so bili zaposleni pri VVestinghousu ob gradnji jedrske elektrarne.
A. Ž.
Vrtine obetajo
Voda je vse dražja
BREŽICE - V naslednjih letih čakajo občino in krajane še veliki izdatki za pitno vodo, saj bodo morali urediti tudi novo zajetje za centralni brežiški vodovod, ki napaja dve tretjini gospodinjstev. Poskusne vrtine pod Artičami obetajo, da bodo ljudje iz tega predela spet kmalu pili najboljšo vodo v Sloveniji.
Letos so z napeljavo vodovoda začeli na Bizeljskem, kjer bodo do novega leta priključili nanj nekaj nad 300 gospodinjstev. Investicija poteka v dveh fazah. Vrednost prve faze je 30 milijonov, vrednost druge pa cenijo 32 milijonov dinarjev. Prva faza gre h koncu in vodovod bo s prostim padcem napajal 500 porabnikov vključno s tistimi, ki zdaj pijejo oporečno vodo iz zajetja na Bizeljskem.
Druga faza del je vezana na prečrpavanje vode in predstavlja polovico investicijske vrednosti. Ta obeta pitno vodo 280 gospodinjstvom. V investicijo pa niso zajeti hišni priključki, kar pomeni da se bo delež krajanov še nekoliko povečal. Denar za poravnavo stroškov prve faze je zagotovljen, le sredstva krajanov še niso do kraja izterjana. Računajo, da bodo v kratkem poravnali svoje obveznosti, čeprav jih močno bremenijo.
J. T.
ZA KONEC LETA NESKLEPČEN KOMITE ZK
BREŽICE - Zadnji teden v letu je močno zapolnjen s sejami in morda so izostanki prav zaradi tega številnejši kot sicer. Pa vendar vsaj za ZK to ne bi bilo smelo biti opravičilo. Tako je bil v ponedeljek 26. decembra nesklepčen komite občinski ZK, čeprav je bilo ob prisotnosti predsednikov delegatskih skupščin SIS pričakovati živo razpravo o razvoju samoupravnih odnosov v zdravstvu vzgoji in izobraževanju, kulturi, socialnem varstvu, stanovanjskem gospodarstvu in drugih dejavnostih.
PRVO SREČANJE REJNIC — Center za socialno delo v Krškem je prejšnji teden povabil okoli 30 rejnic na prvo srečanje. Odzvalo se je kar 20 rejnic, ki so jih seznanili s pravicami in dolžnostmi rejnic, da bi pridobili še nove rejniške družine. Krške rejnice imajo zaenkrat v reji 35 otrok, nekatere pa bi lahko opravljale rejništvo kot poklicno dejavnost. Doslej imajo samo eno tako v krški občini ter v Brežicah in Kranju. Potrebe pa so veliko večje. (Foto: P. Perc)
Rudniku bodo pomagali na noge
Rudnik nekovin na Blanci: pomoč rezervnih skladov Posavja in Zasavja?
BLANCA — Na novo odprtemu Rudniku nekovin, ki je na tem delu Kozjanskega pričel izkoriščati ogromne zaloge kremenčevega peska, sojenice ob rojstvu niso preskrbele omembe vredne dote.
Kot smo že poročali, zaradi raznih težav peskov letos niso utegnili pričeti prati v času, kije bil
še primeren za sklepanje pogodb z gradbinci, lanski rok pa je bil že tako in tako zamujen. Naložba se je podražila. Ko so konec septembra prišteli še zapadle obresti, se je pokazala izguba v višini nekaj nad 28,5 milijonov dinarjev, ki bo do konca leta narasla na 34,238.601 dinarjev.
Trije ustanovitelji, med katerimi je tudi sevniška krajevna skupnost, temu zalogaju niso kos. Umestno tudi ni, da bi rudnik na novo zadolžili, saj sc tako ne bi nikoli izkopal iz težav. Zaenkrat so sc
Scvničani dogovorili z Bcogradsko banko, ki bo prevzela jamstvo za odplačilo glavnice. Kritje zanjo naj bi izdvojili sevniški, nekateri posavski in zasavski kolektivi iz svojih rezei.nih sredstev. To pobudo je podprl tudi občinski izvršni svet. Umestno bi bilo, da kolektivi vzajemno pomagajo na noge novemu rudniku.
možnostih nadaljnje predelave, v prvi vrsti bi se zg to morali zanimati steklaiji, zagotavljajo obetaven razvoj.
A. ŽELEZNIK
REKORDNI IZVOZ
KRMELJ - Krmeljski tozd TLK mariborske Metalne bo letos dosegel
Ob dosedanji neorganizirani prodajni službi si za prihodnje leto ne upajo napovedati proizvodnjo več kot 50.000 ton separiranih peskov. Kasneje ne bi smelo biti težko pridobiti od 100.000 do 123.ooo ton letno. Opravljene študije o
razmeroma velik izvoz, ki ga cenijo na pet milijonov dolaijev. Večina tega posla odpade na odpremo pomembnih delov za hidrocentralo Haditha v Iraku in nemški Kamag. Prihodnje leto bo pomembna pre-okrctnica, saj sc lotevajo naložb v namenski program. Lc-ta bo zavzel 50 odstotkov sedanjih zmogljivosti. Zaradi te preusmeritve prihodnje leto ne bo tolikšnega izvoza.
NI POMOTA, JE RESNICA - V Brežicah, ki sicer slovijo kot eden najdražjih krajev, so povprečni izdatki dedka Mraza za spoznanje manjši kot v drugih slovenskih : mestih. Bralci najbrž sami ne bi |’ uganili, kaj je tako poceni, pa tudi
dedki Mrazi iz. drugih regij ne, če
niso imeli priložnosti primerjati, po čem so žvečilni bonboni iz Impe-riala. V trgovinah Posavja jih namreč prodajajo kar za 30 odst. ceneje • kot v drugih mestih, pa ne zaradi slabše kakovosti, ampak zaradi za oko majhne napake pri izvozni embalaži.
PREMALO JE GOSTILN, vendar ne za pijance, ampak predvsem za tiste, ki želijo biti postreženi tudi s hrano. Za zdaj slove po zares vsestranski postrežbi predvsem Lesova, Budičeva, Šekoranjeva in Kalinova gostilna ter Bellevue, medtem ko so nekatere, včasih odlične gostilne, nazadovale. Tudi kmečki turizem se nikamor ne premakne, obljube za obrat družbene prehrgne-pa so prav . tako le vsakoletna besedna tolažba.
DEDEK MRAZ TUDI V BOLNIŠNICI
BREŽICE - Od sobote dalje se vrstijo otroške novoletne prireditve po osnovnih šolah in krajevnih skupnostih. V torek, 27. decembra, je dedek Mraz obiskal in obdaril tudi male bolnike na otroškem oddelku brežiške bolnišnice. Danes bodo v prosvetnem domu gledali lutkovno igrico vsi otroci, ki niso vključeni v vrtec iz Brežic in okolice, posebno predstavo pa so namenili tudi mestnim otrokom. Jutri bo dedek Mraz obšel še Cerklje, Artiče, Kapele in Globoko in tako zaključil letošnje obiske šolskih in predšolskih otrok.
M
lžBR€2lŠK£..rT
POR0DNI$NIC£v* e
Od 9. do 16. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Majda Tomše iz Cimika - Tanjo, Zdenka Šket iz Vrenske gorce — Majo, Albina Petan iz Stranja - Petro, Dragica Sopič iz Samobora ' Dijano, Katarina Mučnjak iz Klad)*
-	Nikola, Marica Grdovič iz Javorka
-	deklico, Darinka Ferenček-Agrez iz Dol. Skopic - Jerneja, Matjana Savine iz Loga - Pavla, Branka Cvetko iz Brdovca - Vedrana, Lea Erbari iz Brežic - Teo, Marijana Barbič iz Klokočevca - Moniko,
Ivana Župevc iz Dolenje vasi Cei '
Jasmino. Čestitamo!
Krške novice
PRECEJ OZKA BRV - Vsi posavski in dolenjski gasilci naj bi še pred 10. slovenskim gasilskim kongresom, ki bo sredi prihodnjega leta v Mariboru, naredili izpit za izprašanega gasilca. Za zdaj je namreč še veliko sicer marljivih, zavzetih čla; nov pozabljalo na ta izpit, ki pa le n> gola formalnost. Poslej noben gasilec - pripravnik ne bi smel več kot dve leti ždeti v pripravništvu, menijo na republiški zvezi. Bodo vsa dru; štva v krški občini tudi ob pomoči poklicne gasilske enote zmogle v krajšem času preko ozke brvi? Gasilci pričakujejo spodbude, pa bo šlo...
HITRO POZABIJO NA OSTRE BESEDE - Krško avto-moto društvo je lahko uspešen organizator številnih, predvsem speedway prireditev tudi zavoljo primernega dela 48 športnih funkcionarjev. Ti imajo (natančno dva!) celo mednarodne Ucence, a vseeno niso to nekakšni gospodje, ki se ne bi hoteli pritakniti drugega dela, marveč nemalokrat zgrabijo za kramp in druga orodja,
ko ie treba to in ono postoriti na .(Ho
stadionu Matije Gubca. „Res se včasih tudi malce spremo, zaradi društva, toda ko gre za šport, je jeza in prizadetost brž mimo," pravi prizadevni Cveto Bevk.
Sevniški paberki
SLOVO OD STAREGA LETA -V soboto so v sevniškem vrtcu
pripravili kar troje sprejemov dedka Mraka za najmlajše. Uč
'čenči glasbene šole so sprejem naredili še bolj pravljičen z otroško opero ,,Dedek in repa". Starejšim obeta glasnejše slovo od starega leta sevniški Ajdovec, kot po navadi ne bo samotno niti na Lisci. Planinci bodo na vrh
krenili peš 1. januarja.
SOSEDSKA POMOČ - Ob eks-
ploziji plina v kuhinji pri Liščevih v DoU — '
lenjem Boštanju se svojci zahvaljujejo vsem od miličnikov do gasilcev, posebno pa sosedom, ki so
nemudoma postorili vse potrebno. KJE SO PREDSTAVNIKI - .
Jože
Smodej si tudi ob tokratnem novoletnem koncertu ni mogel kaj, da ne bi pograjal nekaterih, ki tradicionalno manjkajo na takšnih prireditvah in nasploh pri delu v društvu. Gasilci imajo dosti prijateljev tudi od zelo daleč, dokaz so bili člani iz Spodnje Polskave in Stične na koncertu. Koncert pa je bil „preda-leč", da bi nanj zašli iz vodstva krajevne skupnosti, kaj šele občinskih organizacij.

▼ *
ZNANI po VSEJ SLOVENIJI - Bizeljski pevci v pogovoru z radij ce m Marjanom Kraljem med prireditvijo „Večer ljudskih pevcev in godcev," ki je bila letošnjega maja v dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. (Foto: Ivanka Počkar)
,Pojemo tako kot včasih”
Bogata bera ljudskih pevcev z Bizeljskega
BIZELJSKO Z besedami: »Mladi ne znajo več starih pesmi, pa se nas je tukaj našlo nekaj navdušencev za obnovitev nekdanjega petja na vasi," je Franc Premelč pojasnil razlog za nastanek zdaj že po vsej Slovenci znanih in priljubljenih ljudskih pevcev z Bizeljskega..
Dvanajst jih je in srečujejo se enkrat na mesec, vsakič pri drugem doma ali v vinogradu. Pojejo še v lovski družini, v gostilni, na veselicah, imeli pa so hidi že precej javnih nastopov od leta 1981 dalje, ko sojih Prvič posneli z ljubljanskega radia. Takrat so jih tudi povabili v Piran, kjer so nekajkrat nasto-P'li. Lani so doživeli lep sprejem v celjskem gledališču. Letos je na srečanju ljudskih pevcev v Cankarjevem domu pela z njimi vsa dvorana, zato imajo na Ljubljano lep spomin.
»Poslušalcem je všeč predvsem način našega "petja," je menil Premelč. „Pojemo triglas-
no z dodatkom četrtega glasu, po domače ,iberciga‘. Ta poje zelo visoko, više od prvega tenorja. Pevca za ta glas sem najteže našel. Značilno za nas je • tudi to, da dve do tri kitice pojemo v enem duru, s četrto gremo pa za terco niže. V šali rečemo, da zato, da se malo spočijemo, kar po svoje tudi drži."
Za Radio' Ljubljana so to jesen na Bizeljskem posneli 32 pesmi. Pojejo večinoma kmetje, samo eden je cestni delavec, pa še ta ima ,,gor’co". Vsi so že precej v letih, blizu šestdesetih, le najmlajši jih ima 35. Za sedaj med mladino še nimajo posnemovalcev. Pojejo brez dirigenta. Vsakič, ko se srečajo, skušajo obuditi kako pozabljeno pesem, za katero zvedo pri starejših krajanih. Na nastopih pa seveda nikoli ne pozabijo na Slomškovo „En hribček bom kupil, ki jo je le-ta napisal, ko je kaplanoval na Bizeljskem."
JOŽICA TEPPEY
Jakčev dom čez pol leta nared
Otvoritev bo julija 1984 ob 85-letnici rojstva akademika Božidarja Jakca — Temu dogodku bodo v novomeški kulturni Skupnosti posvetili večji del svojih naoorov
NOVO MESTO - V prvem četrtletju prihodnjega leta bo novomeška kulturna skupnost zbirala prihodke po prispevni stopnji 0,80 odstotkov bruto osebnih dohodkov. Čeprav še ni znano, kako bo s to stopnjo v ostalem delu leta, je bilo moč vsaj približno izračunati, koliko denaija bo na voljo, temu pa prilagoditi tudi
program.
Iz osnutka, kije bil pripravljen za včerajšnjo sejo obeh zborov kulturne skupnosti, je razvidno, da bi bilo potrebno za celoten občinski program zagotoviti okoli 61,6 milijona dinarjev- Od tega naj bi šlo za Jakčev dom, ki bi ga odprli poleti 1984, okroglih 17,7 milijona
Odbor za ureditev Jakčevega doma, ki ga od letos vodi Uroš Dular, predsednik občinske skupščine, bo imel še polne roke dela, preden bo Jakčev dom kot nov oddelek Dolenjskega muzeja pripravljen za otvoritev. To zadnje dejanje večletnih priprav in nemajhnega truda bo predvidoma 16. julija ob 85-letnici akademika Božidarja Jakca. Sam dom bo z delom začel nekoliko kasneje in sicer l. avgusta.
KULTURNI VEČER ZA PRAZNIK JLA
NOVO MESTO - V sredo, 21. decembra, je v polno zasedeni veliki dvorani tukajšnjega Doma JLA potekala celovečerna prireditev v počastitev dneva JLA. Po uvodnih besedah komandanta novomeške garnizije, podpolkovnika Stanislava Galiča, so nastopili: ženski pevski zbor, recitacijska in plesna skupina, ki delujejo v okviru Doma JLA, pevski zbor vojašnice Milana Majcna, dekleta iz zdravstvene šole in iz Doma učencev Majde Sile, cicibani iz vrtca na Drski, učenci osnovne šole Katje’ Rupena ter folklorna skupina Kres. Na prireditvi so z besedo, pesmijo, glasbo in plesom poveličali boj naših narodov in narodnosti za osvoboditev ter sožitje armade z ljudstvom v vojni in miru.
V Dolenjskem muzeju, ki bo z Jakčevim domom razširil svojo dejavnost, naj bi se zgodilo še marsikaj novega. Mišljen e so pred-
»Vsakemu malo” se ne bi obneslo
„klubu nerazvitih", kar je prinašalo vrsto ugodnosti.
Glede na stanje, kakršno je, sta predsedstvo občinske kulturne skupnosti in odbor za družbeno planiranje, svobodno menjavo dela in razvoj predlagala, naj bi opustili politiko »vsakemu malo" in poslej vsako leto izdatneje podprli po eno dejavnost. Letos je bila okrepljene pomoči deležna Goliova knjižnica v Trebnjem, ki je med drugim dobila večje, predvsem pa ustreznejše prostore, prihodnje leto pa naj bi bolj podprli program tabora likovnih samorastnikov. Kot smo že poročali, načrtujejo poleg rednega ustvarjalnega srečanja kiparjev in slikarjev iz Jugoslavije in tujine tudi salon naše samorastniške.tvornosti, ki bo poslej trienalna prireditev.
Nemajhno breme za kulturno skupndst predstavlja prenova tre-
MALI ODRI ŽE TRINAJSTIČ
NOVA GORICA - Tu se bo čez dva tedna začelo tradicionalno, že 13. srečanje malih odrov. Program, ki se bo delno odvijal v italijanski Gorici, obsega nastope tako imenovanih malih gledaliških sestavov in monodrame. Poleg slovenskih gledaliških hiš in gledališčnikov iz drugih republik bodo na srečanju nastopili tudi Avstrijci iz Graza in Italijani iz Milana. Na tokratnem goriškem srečanju malih odrov se bo predstavilo tudi romsko gledališče, ki deluje v Skopju.
SEMINAR ZA ZBOROVODJE
LJUBLJANA - Od 6. do 9. januarja bo v Cankarjevem domu republiški seminar za zborovodje otroških in mladinskih pevskih zborov. Predavali bodo prof. Andreas Juon iz Zuericha, mag. Branko Rajšter iz Maribora in prof. Borivoje Popovič iz Beograda. Seminaristi bodo lahko obiskali simfonični koncert, ki ga bo prvi dan seminarja izvedel orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovca, dan kasneje pa se udeležili četrtega koncerta zborovskega abonmaja, na katerem bo nastopil mladinski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom mag. Branka Rajštra.
banjškega kulturnega doma. Dela so draga, denarja pa ni. Na poseganje v sredstva izvajalcev ni misliti, ker bi to pomenilo ukinjanje dejavnosti. Zato bo več kot potreben delež iz tako imenovanih združenih sredstev* od koder pričakujejo najmanj 2 milijona dinarjev.
I. Z.
LITERARNI KLUB NOSI IME BENA ZUPANČIČA
KRŠKO - Krški literarni klub si je nadel ime Bena Zupančiča, slovenskega pisatelja, kulturnega delavca in politika, jp je umrl pred nekaj leti, v Krškem pa je preživel več let svojega življenja. Poimenovanje so razglasili na decembrski prireditvi v delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja. Beno Zupančič je bil eden od tistih, ki so z vsemi močmi podprli revijo »Posavska srečanja”, napisal ji je tudi spodbuden uvod, žal pa je publikacija zamrla že po prvi številki.
Zato so se v Trebnjem odločili, da bodo poslej vsako leto izdatneje podprli drugo kulturno dejavnost — Letos je bila na vrsti Goliova knjižnica, prihodnje leto pa bo tabor — Težave tudi s sredstvi za prenovo kulturnega doma
TREBNJE — Tukajšnja občinska kulturna skupnost predvideva, da bo v letu 1984 razpolagala z nekaj nad 17,2 milijona dinarjev Prihodkov. Od tega naj bi okoli 10,2 milijona navrgla tako imenovana prispevna stopnja, dva milijona bi dobili iz krajevnega samoprispevka, pet milijonov pa pričakujejo od republiške kulturne skupnosti.
Seveda predstavljajo te številke za z ^ le možno, ne pa tudi zanesljivo podlago za sestavo veljavnega načrta občinske kulturne skupnosti v prihodnjem letu. Zato je težko napove-ovati oziroma predvidevati, kaj od
ega bo kulturni skupnosti resnično na voljo.
Tudi tokrat se namreč soočajo z < fTenkini spoznanjem, da bo denarja manj, kot bi ga potrebovali izvajalci a svoje programe. Tako pa je P avzaprav že vrsto let, ko so ^usmiljene razmere, s katerimi se je sparil še slabši posluh za kulturo, estile vsakokratne programe kul-rne skupnosti do eksistenčnega bnnuma - do golega. Dodatnih ..curkov" od zunaj, s pomočjo enh bi izravnali potrebe in možnosti, ni pričakovati. Trebanj-s a občina poslej ne bo več vedrila v
kulturna dneva z domačim napojem
ČRNOMELJ - Prvo osnovnošol-kulturno društvo v črnomaljski babini, ustanovljeno sredi decembra ba osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju, bo povezovalo vso kulturno dejavnost, potekajočo prek 12 krožkov s skupaj okoli 250 mladimi kulturnimi ustvarjalci na tej soli. Društvo ima v programu za to °lsko leto napisano, da bo v celoti zapolnilo oba predvidena kulturna rineva z lastno kulturno ponudbo.
Obenem si bodo prizadevali, da bodo mladim prek najrazličnejših oblik društvene dejavnosti približal kar največ področij kulturnega snovanja.
V PROGRAMU CELO OTROŠKA OPERA
MIRNA — V okviru tukajšnjega kulturnega društva Svoboda načrtu-jejo zanimiv gledališki program za leto 1984. Uprizorili bodo Partljiče-v° »Učno uro”, lutkovno igro ..Volk in sedem kozličev”, Osrcd-karjevo otroško opero »Janko in Metka" ter satirični večer »Izredni občni zbor". Že naslovi del, predvidenih za uprizoritev, kažejo, da društvo uresničuje precejšen del svojih programov z mladimi izvajalci, še posebej z učenci mirenske osnovne šole.
Vpis upada
Več mest kot kandidatov
LJUBLJANA - Zadnjih pet let seje v prve letnike slovenskih srednjih šol vpisalo povprečno po 29.627 učencev na leto. To je znatno več od skupnega števila osnovnošolskih osmošolcev, ki je v tem obdobju znašalo v povprečju 25. 916 učencev letno. Pomeni, da razpisanih mest ni bilo moč zasesti samo z vsakokratno generacijo osmošolcev, marveč so se v prve letnike kot novinci vpisovali tudi ponavljalci (okoli 1200 letno), učenci iz drugih republik (po 2500 na leto), poleg tega pa še otroci naših zdonlcev.
Statistika beleži, da število vpisanih učencev glede na šolsko leto 1979/80 upada. Tako se je v letošnjem šolskem letu na 29.154 razpisanih vpisnih mest vpisalo v prve letnike le 27.289 učencev. To je seveda povzročilo različno zasedenost usmeritev in oddelkov (n. pr. v rudarski usmeritvi samo nekaj nad 55 odst., v gumarski pa celo samo 28 odst).
V primerjavi z minulim šolskim letom je bil letos precej manjši vpis v kemiji, farmaciji, v elektrotehniški usmeritvi, gradbeništvu, prometu in zvezah pa v ekonomski usmeritvi, zdravstvu in pedagoški usmeritvi. Povečal pa se je v agroživilstvu, rudarstvu, lesarstvu, tekstilu, neravo-slovju in nekaterih drugih usmeritvah. Nezasedenih je torej ostalo 1.865 vpisnih mest.
Tako imenovana deficitarna področja rešujejo učenci iz drugih republik, ki jih je v letošnjih prvih letnikih še vedno nad 1.400. V rudarstvu in geologiji zasedajo skoraj polovico prvih letnikov, v gradbeništvu le nekaj manj itd. Vseh učencev iz drugih republik je letos za šest odst. več kot lani.
vsem nove zaposlitve strokovnjakov: kustosa v oddelku NOB in muzejskega pedagoga. Z zaposlitvijo prvega bo še intenzivneje steklo zbiranje in proučevanje gradiva iz obdobja povojne izgradnje, sam muzej pa naj bi postal še bolj odprta ustanova in kot učilnica zgodovine še bolj navzoča v učnovzgojnem delu šol. Podobno dolžnost bo opravljal muzejski pedagog, ki pa bo predvsem pripravljal strokovno vodene oglede zbirk, strokovna pojasnila in podob-po. Pripomniti je treba, da je zaposlitev muzejskega pedagoga tačas še vprašljiva, ker kulturna skupnost iz finančnih razlogov lahko podpre le zaposlitev enega strokovnjaka v muzeju.
Z denarjem bo šlo hudo na tesno tudi v Domu kulture, saj nanj pritiskajo stroški, ki jim z dejavnostjo, čeprav jo bo neprimerno več kot pred obnovo, ne bodo kos. Sam dom bi namreč moral ustvariti kar 9 milijonov dinarjev prihodka, da bi ne plaval v dolgovih, Vendar pa tega nikakor ne bo zmogel. Zato bo kulturna skupnost poleg anuitet (2,5 milijona dinarjev) zagotovila še 700.000 dinarjev regresa za izravnavo stroškov pri gledaliških in koncertnih prireditvah za odrasle. Breme za regresiranje mladinskih in otroških prireditev naj bi prevzeli izobraževalna in otroško-varstvena skupnost.
I. Z.
Dolg do Germa: retrospektiva
V Dolenjskem muzeju še več drugih razstav
NOVO MESTO - Od razstav, ki jih za leto 1984 načrtujejo v Dolenjskem muzeju, kaže najprej omeniti razstavo »Društvo kmečkih fantov in deklet na Dolenjskem”. Na posebni razstavi bo predstavljeno arheološko gradivo z novejšimi izkopaninami, skupaj z Narodnim muzejem v Ljubljani pa namerava Dolenjski muzej natisniti knjižico »Halštat-ski grobovi v Novem mestu”.
V Dolenjski galeriji naj bi se zvrstilo deset do dvanajst likovnih razstav. Nekaj bo pripravljenih v sodelovanju z drugimi galerijami, dve pa bosta tudi v kulturni dvorani šentjernejske osnovne šole. Pomemben likovni dogodek bo otvoritev retrospektivne slikarske razstave Josipa Germa. To razstavo so načrtovali že za letošnjo jesen, pa tega niso izvedli.
OSEMDESETLETNICA JANKA JARCA - V petek je bila v Novem mestu prisrčna slovesnost ob osemdesetletnici slovenskega zgodovinatja prof. Janka Jarca. Ob tej priložnosti so delavci Dolenjskega muzeja, Študijske knjižnice Mirana Jarca in novomeške kulturne skupnosti izdali publikacijo, ki govori o slavljenčevemu življenju in delu. (Foto: J. Pavlin)
PRIPRAVLJAJO IGRE IN RECITALE
TREBNJE - Gledališka skupina trebanjskega kulturnega društva, Imenovanega po rojaku pesniku Pavlu Goliu, je pripravila za to sezono in za leto 1984 precej obsežen program. Uprizoriti nameravajo »Srečne dneve”, »Razvalino življenja” in »Hišo tete Barbare”, pripraviti deset mladinskih predstav »Križem kraž” in troje literarnih večerov. To bodo: večer grške poezije, večer kitajske lirike in večer mladih literarnih ustvarjalcev iz trebanjske krajevne skupnosti.
MONOGRAFIJA BRANKA SUHYJA - V ponedeljek so v Novem mestu javnosti svečano predstavili monografijo akademskega slikarja Branka Suhyja iz Novega mesta. Monografijo je založila Delavska enotnost, izdajo pa so omogočili dolenjsko združeno delo in družbenopolitične organizacije. Spremno besedo k tej izredno bogato opremljeni knjigi so napisali Zoran Kržišnik, Kristian Sotriffer, Suzanne de Coninck, Jony Friedlaender, Marijan Tršar in dr. Ivan Sedej. (Foto: J. Pavlin)
Ob reliefih Sandija Leskovca
_______Mirenski kipar razstavlja svoja dela v Galeriji Otok Bied
MIRNA - V spremnem besedilu k sedanji razstavi del 47-letnega Sandija Leskovca na blejskem otoku je zapisano, daje ta likovni ustvarjalec z Mirne v manj kot dvajsetih letih dosegel izvirnost v preprosti in čisti likovni pripovedi, ki ji ne manjka globokega likovnega sporočila.
Morda je ta oznaka res pravilna, kar naj bi potrjevala tudi častna nagrada, ki jo je Leskovcu na enem od likovnih salonov v Trebnjem prisodila posebna žirija občinstva hkrati s pohvalo umetniške žirije. Vse to je res in je zapisano, toda nas v tem trenutku zanima rezbarjev dosežek danes, kje je Leskovec s svojo likovno tvornostjo, do kod seže po toliko delih in letih ustvarjanja.
V mislih imamo vrsto reliefov, s katerimi se Sandi Leskvcc predstavlja na razstavi v Galeriji Otok Bled širšemu občinstvu. Širšemu pač v toliko, kolikor je občinstvo v Trebnjem ozko zazrto v naivo.
Prav tu sc odpira zanimivo vprašanje, ali je naiva še prisotna v
slovenski umetnosti in ali se vsi tisti slikarji in kiparji, ki so nekaj dosegli v naivi, po določenem času prav te odrekajo. Vsiljuje se načelno vprašanje, zakaj se vsi pomembni ustvarjalci tako rekoč na višku svojih ustvarjalnih moči odrekajo naivi, iz katere so izšli, potem pa preusmerjajo v utečene kolesnice slovenske upodabljajoče umetnosti vse do tiste meje, ko jih lahko vrednotimo z drugače opredeljivimi oznakami.
Za Sandija Leskovca je na primer značilna ekspresionistična poteza, ki obvladuje ves razstavljeni opus, predvsem pa dela, nastala v nekaj zadnjih letih. Prav pri teh je kipar dodal še mikavno noto mehke, skoraj impresionistično in na Rodina spominjajočo potezo. Na drugi strani pa je čisto kraljevski način izrabe likovnih možnosti reliefa tisti pokazatelj, ki izpričuje, da je Leskovca že zdavnaj obšla naivna radovednost.
Kipar se zaveda, daje treba vliti v reliefe nekaj več, in prav to, kar pa ni več naivno, išče danes.
njegov ustvarjalni duh, da bi prestopil v višjo sfero umetnostnih problemov, s katerimi se nenadoma sooča. To je oblikovanje reliefa - plastike v vsej izrazni moči in iskanju vmožnosti izraziti vse misli, ki so zaposlile likovnega ■ ustvarjalca.
Zanimivo je, da so vsi Leskov-čevi reliefi uglašeni na figuralno motiviko. Ta je avtoija tako prevzela, da se na primer v reliefu »Umirajoči berač" beračev klobuk spremeni v cvet, ki ima v sebi še poteze žalostnega obraza. Tujti velike odprte dlani so simboli cvetov. Res je v teh rokah, dlaneh sicer še nekoliko naivnega pojmovanja, toda v likovnem smislu so že daleč od tega, so likovna prvina in kiparjeva značilnost.
To je Leskovčev izrazit občutek za les in relief, v katerem najde vrsto možnosti izraznega izpovedovanja. Pri vsem tem ni več pomembno, kaj nam kipar pripoveduje, ampak kako uporablja likovne prvine za svojo izpoved in pripoved. In ta »kako" je
Mirenski kipar Sandi Leskovec pred enim svojih nedokončanih reliefov. Foto: I. Zoran)
presenetljiv in svež v tej zvrsti slovenske likovne tvornosti.
ANDREJ PAVLOVEC
(TELEVIZIJSKI SPORED1
30. XII.
petek
1
17.05	POROČILA
17.10	ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, glasbena oddaja
17.45	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za otroke
18.25	OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	ZDAJ, KO LETO SE OBRAČA: POVODNI MOŽ in ŠKATLICA Z GODBO, oddaji za otroke
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19,55	VREME
20.00	MARCO POLO Na sporedu bo_ prva od desetih oddaj italijanske nadaljevanke o znamenitem svetovnem popotniku in
pustolovcu. Marco Polo (rojen Benečan, 1254 1 324) je svoje spomine zaupal Rustichellu, po zapisu slednjega pa se" je Evropejcem razkril Daljni vzhod, katerega eksotičnost v marsičem spominja na domišljijske blodnje, a so podrobnosti vseeno resnične. Polo namreč ni hodil po svetu z zaprtimi očmi, ob trgovanju je storil vse, da bi spoznal in doumel kulturo, jezik, navade in običaje ljudi, s katerimi se jc srečaval. O tem bo govorila nadaljevanka, ki jo je Giuliano Montaldo posnel po scenariju treh piscev, nastopa nad 250 igralcev, glavne vloge pa igrajo Ken Marshall, Dcnholm ELliot, Iony Vogel, Ann Baneroft, Burt Laneaster in drugi.
21.20 NE PREZRITE, oddaja o kulturnih dogodkih
21.35	TELEVIZIJSKI KVIZ -
22.40	ZRCALO'TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
23.00	DNEVNIK
2
17.10	Test 17.25 Dnevnik
17.45	Zgodbe iz Nepričavc 18.15 Svet računalnikov 18.45 Narodna glasba 19.30 Dnevnik 20.00 Kam gre glasba 20.45 Zagrebška panorama 21.00 Mimogrede povedano (dokumentarna oddaja) 21.50 Nočni kino:	Pravkar jc prišla
(sovjetski film)
ZAGREB 1
9.00	Zimski spored za dijake
10.00	Poročila 17.30 Video strani
17.40	Poročila 17.45 Zgodbe iz
Nepričave 18.15 Svet računalnikov 18.45 Koledar 18.55 Kronika občine Reka 19.30 Dnevnik
20.00	Zlata doba komedije (ameriški film) 21.20 Glasba iz ateljeji (zabavnoglasbena oddaja) - 22.1( Dnevnik 22.25 V petek ob tej ur - 23.55 Poročila
31. XII.
sobota
1
8.00	POROČILA
8.05	L. Suhodolčan: PIKO DINOZAVER, oddaja za otroke
8.15	CICIBAN, DOBER DAN: ZRCALCE
8.30	PEDENJŽEP
9.00	MI SMO SMEŠNA DRUŽINA, novosadska otroška oddaja
9.30	PESEM GIBA:	BALLETS
RUSSES, baletna oddaja
9.55	ČLOVEK IN ZEMLJA: ŽIVI IZSTRELEK, španska dokumentarna oddaja
10.00	PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V STEKLARSTVU, izobraževalna oddaja
10.40	SLOVENSKI MUZEJI IN GALERIJE: MUZEJ IN GALERIJA KAMNIK, dokumentarna oddaja
11.15	POROČILA
12.25	OTROŠKI SILVESTRSKI SPORED
19.26	ZRNO DOZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	OD TRIGLAVA DO GEVGE-LIJE, glasbena oddaja
21.00	MOPED SHOW, kabaret
21.30	OČARANJE, glasbena oddaja
22.35	HO-RUK V NOVO LETO, zabavnoglasbena oddaja
V zadnji oddaji starega leta bodo »ledalci lahko prisluhnili slovenskim
in tujim popevkam, ki so nastajale od vojne do zdaj, med posameznimi pesmimi pa se bo mogoče smejati šalam, ki jih je priobčeval povojni slovenski tisk. Nastopali bodo Stanka Kovačič, Miško Hočevar, Sonja Hočevar, Stanko Mancini, Marjana Deržaj, Lado Leskovar, Ivanka Kraševec, Rafko Irgolič, Alenka Pinterič, El da Viler, Alfi Nipič, Oto Pestner, skupina Pepel in kri, Majda Sepe, Ditka Haberl, Tomaž Domi-celj, skupina Strune, Andrej Šifrer, skupina Hazard, Marijan Smode in kvartet Nevv swing. Za smeh bodo skrbeli Marta Pestator, Nadja Stra-njar, Frane Milčinski-Ježek, Dare Valič, Janez Škof in Marko Okorn. 00.05 V NOVO LETO Z AVSENIKI, glasbena oddaja 00.35 THOMMY S POP SHOWOM, zahodnonemška zabavnoglasbena oddaja
01.35	POZEJDONOVA PUSTOLOVŠČINA, ameriški film
Film z gornjim naslovom je kriminalka, ki govori o tem, kako se na predvečer nekega novega leta ladja Pozejdon znajde na razburkanem morju, potniki pa se na vse kriplje trudijo rešiti. Njihove možnosti za preživetje so majhne, a vendar . . . Delo je 1972 posnel Ronald Ncame, igrajo pa Gene Hackman, Ernest Borgnine, Carol Idnloy, Shelly Win-ters, Stella Stevens in še kdo.
2
14.30	Test — 14.45 Bobby Fishcr
vam predstavlja znane šahiste -
15.55	Plamen in puščica (ameriški film) - 17.20 M. Begovič: Brez tretjega (televizijska drama) - 18.25 Huzarji (1. oddaja ! iz televizijske nadaljevanke) — 19.30 Dnevnik -
20.00	Pevci na koncu bolnišnice (češkoslovaški muzikal, režija J. Vašta, igrajo J. Korn, H. Vondrač-kova, M. Rottrova, K. Čemoch in drugi) -	21.10 Sedem mladih
(zabavnoglasbena oddaja) - 21.30 Kitajska četrt (ameriški film, režij" Roman Polanski, igrajo Jack Nicho son, Faye Dunaway, John Hustoi Perry Lopez in drugi) — 23.3 Novoletna šminka — 00.45 Glasba, glasba - 01.40 Igrani film
ZAGREB 1
9.00	Zimski spored za dijake —
10.00	Poročila - 12.00 Sedem dni TV - 12.25 Otroški silvestrski spored - 19.30 Dnevnik - 20.00 Novi fosili (glasbena oddaja) - 20.10 Dudek mužikaš (humoristična oddaja) - 20.35 Disko miss (glasbena oddaja) — 21.25 Novoletna kuhinja (humoristična oddaja) - 21.50 Skupina 777 (glasbena oddaja) - 21.55 Mojeplov (humoristična oddaja) —
22.40	Srebrna krila (glasbena oddaja) - 22.50 Še 70 minut - 24.00 Novoletna čestitka - 00.01 Zapojmo skupaj - 00.30 Glasba, glasba - 01.40 Igrani film
i.i.
nedelja
1
8.00 POROČILA
8.05	ŽIVŽAV, otroška matineja
9.05	MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za otroke
9.45 UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA, slovenski film
Vsebine filma, ki nadaljuje tradicijo uspelih slovenskih del za mladino, ne bomo navajali, dodajmo le, da ga je posnel Jane Kavčič, igrajo pa Miha Petrovič, Marija Vranko, Tiga Šubic, Matjaž Gruden, Marjeta Gregorač, Janez Hočevar, Marko Simčič, Anica Kumer in še kdo. 11.15 FANTJE S HILL STREETA, oddaja iz ameriške nanizanke
12.05	POROČILA
2.1.
ponedeljek
1
8.15 POROČILA 8.20 ŽIVŽAV, otroška matineja 9.10 MI SMO SMEŠNA DRUŽINA, novosadska oddaja za otroke 9.40 J. Kislingcr: IZLET, predstava SNG Maribor
10.35	PLEMENITI TOM, angleško-potjski risani film
12.00 HO-RUK V NOVO LETO 13.25 NOVOLETNA KOLEDNICA
13.35	FOLK PARADA, beograjska glasbena oddaja
14.35	ROCK ANSAMBLI, sarajevska glasbena oddaja
14.50	21. OLIMPIJSKE IGRE V MONTREALU, kanadski dokumentarni film
16.45 POROČILA
16.50	DELO ZA DOLOČEN ČAS, jugoslovanski film
Film bo prikazal dogodivščine možaka, ki stanuje pri sestri, ni-
12.15 NOVOLETNI KONCERT, prenos z Dunaja
13.30	SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Garmischa
15.30	MUPPETKI IN MOJSTRI, angleški poljudnoznanstveni film
16.25	OČARANJE, glasbena oddaja
17.25	IZ NOVOLETNEGA SPOREDA TV ZAGREB
17.45 POROČILA 17.50 SREČNO NOVO LETO, madžarski film Različne značaje ljudi bo prikazal film, katerega dogajanje je postavljeno v novoletno noč, ko dva moška in ženska iščejo gostilno, da bi nadaljevali s pijančevanjem. Režiserske posle je opravil Rezsoe Szoereny, igrajo pa Istvan Bujtor, Erika Bodnar, Andras Balint, Cecilia Esztergalyos, Judit Meszleri in drugi.
19.10 RISANKA
19.25	ZRNO DOZRNA
19.30	DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 G. Mihič: ŠOFERJA 20.55 THOMMY POP SHOW, zahodnonemška zabavnoglasbena oddaja
2155 POZEJDONOVA PUSTOLOVŠČINA, ameriški film 23.50 POROČILA
2
9.20 P. J. (ameriški film) - 11.00 Lepe želje za novo leto (otroška oddaja) - 12.00 Deveto srce (češkoslovaški film) - 13.30 Iz novoletnega sporeda TV Novi Sad - 15.30 Iz novoletnega sporeda TV Sarajevo -18.30 Huzarji (oddaja iz televizijske nadaljevanke) - 19.30 Dnevnik -. 20.00 Edith Piaf (glasbena oddaja) — 21.30 Lev v srcu (jugoslovanski film) 23.00 Dokumentarna oddaja - 23.30 Rock parada - 00.00 Poročila
kakor pa ne najde zaposlitve, četudi ima v žepu diplomo. Začasno poučuje na šoli, to pa seveda ni prava rešitev . .. Gre za komedijo, ki razgalja delček naše stvarnosti, posnel jo je Milan Jelič, igrajo pa Ljubiša Samardžič, Milena Dravič, Bata Živojinovič, Vlasta Knezovič, Nikola Kojo in drugi.
18.15	ŠPORT V LETU 1983
19.15	RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 Moliere: NAMIŠLJENI BOL- ' NIK, predstava Mestnega gledališča ljubljanskega
21.55	EDITH PIAF, glasbena oddaja
23.35 POROČILA
9.20 Poročila 9.30 Skrivnostni zaščitnik (ameriški film) - 11.00 Super bajka (otroška oddgja) 11.50 Kratek film 12.10 Plemeniti Tom (angleško-poljski film) -13.30 Iz novoletnega sporeda TV Skopje 15.30 Iz novoletnega sporeda TV Zagreb 18.30 Huzarji (oddaja iz televizijske nadaljevanke) 19.30 Dnevnik 20.00 Orsvcllo-vo 1 984	22.00 Banovič Strahinja
(jugoslovanski film) 23.30 West side story (glasbena oddaja) - 01.00 Poročila
3. 1.
torek
1
8.40	POROČILA
8.45	PEDENJPEDOVA URICA 9.45. S. Simčič: O PTIČKI, KI JE UKRADLA ZLATO JABOLKO, predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana
10.30	MALI VELIKI HOKEJIST, češkoslovaški film Na Češkem je hokej tako rekoč glavni šport, zato talente iščejo že med otroki. O teni bo govoril tudi film, v katerem nastopa moštvo hokejistov, starih okoli 12 let, glavna junaka pa sta Peter in David, ki sicer izvrstno drsata, a si prihajata v nasprotja zaradi hudo različnih značajev. Re-
4.1.
sreda
1
18.00	POROČILA
18.05	CICIBAN, DOBER DAN: ČAROBNA KOŠARA, otroška oddaja
18.25	POMURSKI OBZORNIK
18.40	SAMOSTAN PIVA, titograj-ska reportaža
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DOZRNA
19.30	DNEVNIK
sžiserke posle je opravil Josef Pin-kava, igrajo pa Ravel Ročen, Zde-nck Kominek, Jiri Guryča in drugi.
11.55	POMED SHOW, humoristična oddaja
12.20 SUPER HIT LETA, beograjska zabavnoglasbena oddaja 13 SO TELEVIZIJA IZBIRA ŠPORTNIKE LETA 14.50 VRAG ZA PETAMI, kanadski dokumentarni film
Film je posnel Robert Fortier, prikazuje pa podvig Kena Carterja, „norcga človeka1*, ki sc je odločil, da bo z avtom preskočil eno miljo širok rokav reke St. Lawrewnca in varno pristal na drugem bregu.
16.30	VISOK PRITISK, koprska zabavnoglasbena oddaja
17.00	ČAS, KI ŽIVI: PARTIZANSKO NOVO LETO, dokumentarna oddaja
17.30	GRENKA ŽETEV, ameriški film
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DOZRNA
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: KO PRIDEJO KOBILICE, ameriški film
Film, ki ga je 1975 posnel John Schlesinger, bo prikazal Hollywood leta 1938, to je v času razcveta tovarne sanj, ko so nastajale lepe vile, bazeni, ko so igralci kupovali drage avtomobile in živeli res razkošno. A za tem zunanjim bliščem je tičala vrsta mračnih usod, propadlih veličin, tudi zločinov ni manjkalo. Igrajo William Atherten, Karen Black, Donald Sutherland,
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME	„
20.00	V. Moberg: RASKEN0V1, oddaja iz švedske nadaljevanke
21.00	THOMMY POP SHOW,
zahodnonemška zabavnoglasbena oddaja
22.00	POROČILA
2
9.20 Poročila - 9.30 Zaljubljeni bolničar (ameriški film) - H-00 Olimpijska bajka - 12.00 Starograd-ske pesmi - 12.45 Lepa Jelena (opera) - 14.15 Muppet show -
15.15	Ta nori, nori svet (ameriški film) - 18.15 Nekaj domačih popevk - 18.30 Huzarji (oddaja iz televizijske nadaljevanke) - 19.36 Dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.45 Žrebanje lota
20.50 Kočoperitis (zabavnoglasbena
oddaja) - 21.55 A. Rubinstein igr3 Camilla Saint Saensa - 22.50 P°r0'
čila
Burgess Meredith in še kdo.
22.15	DNEVNIK
2
17.25	Dnevnik - 17.45 Beli kamen
(oddaja iz švedske nadaljevanke) "
18.15	Izobraževalna oddaja - 18-’■ Prijatelji glasbe - 19.30 Dnevnik -
20.00	Francoski kviz - 21.05 Zagrebška panorama - 21.20 Iz koncertnih dvoran - S. Šulek: Koncert za orgle in orkester, M. Lipovšek. Pozabljene pesmi za mezzosopran in orkester
5.1-
četrtek
• i
17.40	POROČILA
17.45	P. Zidar: UTONILO JE SONCE, oddaja iz otroške nadaljevanke
18.25	POSAVSKI OBZORNIK
18.40	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TEDNIK
21.00	DIAMANTI NA NEBU
25. avgusta 1979 je minilo 60 let od otvoritve prve mednarodne letalske proge med Londonom in Parizom. Ob tej priložnosti je britanska televizijska družba BBC posnela sedem dokumentarnih oddaj, v katerih je potniški zračni promet predstavljen kot ena pomembnejših socialnih revolucij našega časa. S te plati dotlej ni še nihče prikazal letalskega prometa, britanske oddaje pa bodo o njem govorile predvsem z vidika ljudi, to je potnikov z vsega
sveta, manj pa bo prikazana letalska tehnologija.
21.50 DNEVNIK
2
17.25	Dnevnik - 17.45 Zgodbe iz Nepričave - 18.15 Znanost - 18.45 Francoski šanson s Catherlne Sauva-ge (zabavnoglasbena oddaja) 10.36 Dnevnik - 20.00 Koncert Zagrebških solistov ob 30Tetnici umetniškega delovanja — 22.30 Zagrebška panorama

Obveščamo vas, da je po sporazumu s trgovskim podjetjem MERCATOR TOZD STANDARD Novo mesto, KZ ,.KRKA" Novo mesto in našim podjetjem dogovorjen obratovalni čas za novoletne praznike:
—	v nedeljo, dne 1/1—1984 bodo prodajalne zaprte;
—	v ponedeljek, dne 2/1—1984 bodo prodajalne zaprte;
—	v torek, dne 3/1 — 1984 bodo v času od 7.30 do 10.30 ure dežurne naslednje prodajalne
EMONA — DOLENJKA NOVO MESTO
V	Novem mestu
SAMOPOSTREŽBA /pri mostu/
MARKET Ljubljanska MARKET Drska MARKET Kristanova MARKET Ragovska PRODAJALNA KRUHA Glavni trg MARKET Cesta herojev
V	Šentjerneju
MARKET Šentjernej
V	Straži
MARKET Straža
Na Dvom
Prodajalna MERCATOR
V Žužemberku
V	Mimi peči
Prodajalna MERCATOR
V	Škocjanu
PRI MOSTU Škocjan
V	Dolenjskih Toplicah
Prodajalna MERCATOR
V	Mokronogu
SAMOPOSTREŽBA Mokronog
V	Trebnjem
V	Črnomlju
SAMOPOSTREŽBA Črnomelj
V	Semiču
V	Vinici
Prodajalna Vinica
Na Mirni
GRIČ Mirna
MERCATOR TOZD STANDARD NOVO MESTO
POTROŠNIŠKI CENTER Zagrebška c.
PRODAJALNA ŠMIHEL POTROŠNIŠKI CENTER /Ločna/
KZ „KRKA"
NOVO MESTO
PRODAJALNA MESA Glavni trg BLAGOVNICA Žabja vas
Prodajalna Žužemberk
SAMOPOSTREŽBA KZ Trebnje
Trgovina KZ Semič
V Velikem Gabru
Trgovina Gaber
Kupcem in svojim poslovnim prijateljem želimo uspešno novo leto 1984
E
KRKA
KRKA, tovarna zdravil, n.sol.o. NOVO MESTO
OBJAVLJA prosta dela in naloge
TEHNIČNEGA RISARJA ARHIVARJA v projektivnem hiroju sektorja za investicije v DSSD.
opravljanje navedenih del se zahteva opravljen tečaj tehničnega risanja ali končana dva letnika gradbene, elektro aj' strojno tehniške šole.
se, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so zainteresirani za zaposlitev v naši delovni organizaciji, vabimo, da oddajo Pisne prijave v kadrovsko službo v Novem mestu. Cesta herojev 45, v 8 "dneh po objavi.
547/52-83
SMMi
SOZD IMV NOVO MESTO DO STORITVE V USTANAVLJANJU Zagrebška 18-20
Po določilih samoupravnih aktov ter v skladu z novo
mikroorganizacijo
objavljamo prosta dela in naloge:
•• VODJA NABAVE
2.	SAMOSTOJNI REFERENT NABAVE
3.	TEHNOLOG II SPECIALIST
4.	ELEKTRO TEHNOLOG lil
5.	DVA STROJNA TEHNOLOGA lil
Pogoji: splošni, določeni z zakonom in posebni: pod 1.
—	višješolska izobrazba strojne ali elektro smeri, 3 do 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in poskusno delo 90 dni;
pod 2.
—	srednješolska izobrazba strojne ali elektro smeri, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in poskusno delo 60 dni;
Pod 3.
~ višješolska izobrazba elektro smeri šibki tok, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in poskusno delo 90 dni; pod 4.
~ srednješolska izobrazba elektro smeri, 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo 60 dni; pod 5.
—	srednješolska izobrazba strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo 60 dni.
Zaradi povečanega obsega dela ter nove samoupravne organiziranosti vabimo k sodelovanju večje število
—	KV strojnih ključavničarjev in
—	KV strugarjev.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih in s kratkim opisom dosedanjih del pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: IMV Novo mesto, DO Storitve, Kadrovska služba. Zagrebška 18—20, Novo mesto.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili -v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Informacije dobijo kandidati v kadrovski službi osebno ali Po telefonu 068/24-888.
540/52-83
OPEKARNA ZALOG p.o.
NOVO MESTO, Zalog 21
Po sklepu komisije za delovna razmerja
objavljamo prosta dela in naloge:
6 ZLAGALCEV OPEKE
Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas z enomesečnim poizkusnim rokom.
Delavcem nudimo možnost izpolnjevanja v delih in opravilih Proizvodnje opečnih izdelkov.
Osebni dohodek cca 13.400,00 din.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
543/52-83
LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO oglaša naslednja
prosta dela in naloge v splošni službi:
—	POMOŽNO PRIPRAVLJANJE HRANE za 1 izvajalca za določen čas z 2-mesečnim poskusnim
delom
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da imajo končano osnovno šolo in izpit za polkvalifikacijo gostinske smeri
—	da imajo 2 leti delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Ljubljanske banke. Temeljne dolenjske banke Novo mesto, Kettejev drevored 1.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
539/52-83
_ M.
Kdo je proti sodelovanju?
,SZDL je odprta za razpravo o vseh področjih'
OB DNEVU JLA
22. decembra je bilo za dan JLA svečano tudi v Črnomlju. Iz vsakega razreda so odšli trije delegati v garnizijo in tam čestitali vojakom za njihov praznik. V šoli smo imeli kulturni program. Nastopali so recitatorji, pevski zbor in drugi.
NATAŠA ROŽIČ OŠ Črnomelj
ZA PRAZNIK
Za praznik JLA sta nas obiskala vojaka iz Cerkelj, ki sta odgovarjala na vprašanja učencev. Potem je zapel pevski zbor. Na proslavi je bilo veliko pionirjev.
MARKO VRISK OS Sevnica
OB DNEVU ŠOLE
V torek, 20. decembra, smo praznovali dan šole. Obudili smo spomin na herojinjo Milko Šobar-Natašo. K spominski plošči na njeni rojstni hiši na Gornjih Lazah smo j poslali lovorov venec. Drugi del j prireditve smo posvetili črnski poe-| ziji iz Afrike. Na proslavo smo ! povabili novinarko RTV Ljubljana j Milko Mirtič^ - Saje, ki nam je • pripovedovala'o potovanjih po Afri-j ki oblepih barvnih diapozitivih.
DUŠICA STOJIČIČ OŠ M. Š. -N. Novo mesto
PRIZNANJE ZA METLIŠKO OSNOVNO ŠOLO
19. decembra je 37 učencev naše šole obiskalo vojašnico Bratstvo in enotnost v Ljubljani. Ob tej priložnosti je metliška osnovna šola prejela priznanje za usposabljanje učencev za SLO in usmerjanje v vojaške poklice.	-
TINE MATEKOVIČ OŠ Metlika
USPEŠNO LETO JE ZA NAMI
Za člane gasilskega društva Mali Podljuben je bilo leto 1983 nadvse uspešno, saj nam je uspelo s, pomočjo krajanov z Vrha pri Ljubnu, Malega Podljubna, Petanov in Mraševega spraviti pod streho nov gasilski dom in nabaviti gasilski kombi IMV. Sedemdeset članov društva je prispevalo več kot 3000 ur prostovoljnega dela, za gasilski kombi pa so prispevala še vsa gospodinjstva po 1000 dinarjev. Za kombi sta prispevali tudi delovni organizaciji Novoles in Opekama Zalog ter Gasilska zveza. Pomagali so tudi vojaki divizijske ambulante iz vojašnice Milana Majcna v Bršlji-nu. Ob vstopu v novo leto, v katerem nas čakajo še velike naloge pri notranji ureditvi doma, ki ga bomo usposobili v prepotrebno krajevno kulturno in družabno središče, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspe nemu delu, in jim želimo srečno Novo leto 1984.
Upravni odbor
HVALA ZA POMOČ!
NOVO MESTO - V KS Drska je letošnji prihod dedka Mraza za najmlajše zelo uspel, za kar se moramo zahvaliti poleg drugim sodelujočim zlasti Centru usmerjenega izobraževanja, ki nam že nekaj let daje prostore ter njihovi mladinski organizaciji za sodelovanje in pomoč. Prav tako tudi vzgoinovarst-venemu zavodu Drska II, zlasti tov. Marti Petrič, ki so pomagali pri okrasitvi ter Domu za učence Majde Šilc za ozvočenje. Prireditve ob prihodu dedka Mraza so bile pri nas lep dokaz skupnega dela v krajevni skupnosti.
Komisija za otroško varstvo pri KS Drska
Predsedstvo občinske konference SZDL Črnomelj je v zvezi s članki tov. Poliča in nekaterih drugih pod naslovom „Kdo je proti sodelovanju", sklenile, da preko Dolenjskega lista ne bo nadaljevalo polemike. O svojem odnosu do izpostavljenih vprašanj je že informiralo javnost, takšna polemika, menimo, pa ne koristi razvoju ter povezovanju kulture v Beli krajini.
Programska volilna seja občinske konference ni sprejela drugačnih stališč kot predsedstvo, poleg tega pa je dala politične usmeritve za usklajeno delo in reševanje tudi vprašanj, ki jih navajajo pisci. SZDL v občini je odprta za razpravo o vseh področjih, tudi o vprašanjih kulture, to še zlasti v krajevnih konferencah in svetu za kulturo v
občini. V tem delu pa bo še nadalje treba upoštevati dane materialne možnosti združenega dela in potrebe drugih področij družbenega dela.
Ob tem je nujno pravilno razumevanje vloge SZDL, njenih organov, ki nikakor niso in ne morejo biti neposredni organizatorji kulturnih prireditev, kot to menijo nekateri „kultumi“ poznavalci, temveč le usmerjajo to politiko in spodbujajo delovanje vseh dejavnikov na področju kulture.
Zadnjo besedo o vprašanjih programov kulturnega razvoja pa bodo tako kot doslej rekli delegati SIS za kulturo, kjer prav gotovo ne bo moč upoštevati vseh ..vizionarskih" idej.
PREDSEDSTVO OK SZDL ČRNOMELJ
pisma
in
odmevi
Gluh telefon na Preloki
Neprimeren in neodgovoren odnos Novakovih s Pretoke, lastnikov edinega telefona v vasi — Ni bilo prvič
15. oktobra smo iz Tržišča odšli na obisk v Balkovce v Beli krajini, a smo zaradi prometne nesreče morali v Kranju pot prekiniti. Sorodnikom, ki so nas pričakovali, sem želel sporočiti, da nas ne bo, zato sem se poslužil edinega telefona na Preloki - pri Novakovih. Žensko na oni strani žice sem prosil, naj pokliče soseda, našega sorodnika, ki bi sporočilo o nesreči prenesel v Balkovce.
Dolgi nosovi namesto Toma in Jerryja
NOVO MESTO - Novoletni program za otroke, ki sta ga letos pripravila občinska zveza DPM Novo mesto in koordinacijski odbor za novoletne prireditve, je imel precej težav. Mladim iz novomeške in drugih občin je hotel ponuditi prek dvajset prireditev za otroke v Domu kulture in Domu JLA, zataknilo seje pri filmih. Kljub temu da je bilo vse dogovorjeno, mnogi filmi niso prišli, zato je organizator reševal nastalo situacijo z zamenjavami predstav ali drugače: vrteli so, kar so imeli. Žal se je v nedeljo pripetilo, da ni bilo niti slednjega, da je pred dvorano Doma JLA zaman prišlo na dve predstavi skoraj šesto otrok in njihovih staršev. Seveda velja ob tem nekaj kritike odboru in organizatorju predstav Francu Šegedinu, ki kljub temu, da bi se dalo namesto vabljivih risank o Tomu in Jerryju, zavrteti kaj drugega, tega ni storil. Tako so otroci odšli razočarani; med njimi je bilo mnogo takih, ki so se ta dan ob spremstvu staršev pripeljali iz oddaljenih krajev.
Upajmo, da otroci ne bodo razočarani na novoletnem živžavu, ki ga na novomeškem Glavnem trgu pripravlja druga skupina pod okriljem DPM Center. Na rob velja zapisati, da te prireditve povsem brezplačno pripravlja skupina zanesenjakov ob pomoči nekaterih delovnih organizacij, in ne za velike denarce, kot je slišati za vogalom. Take govorice pa tiste posameznike, ki za uspeh novoletnega živžava žrtvujejo prenekatere ure dneva in noči, močno bolijo. V takem ozračju pouličnih govoric lahko zagotovo trdimo, da bomo za naslednje novo leto izgubili še te. Lahko pričakujemo tudi, da bomo v mestu, kjer se med letom kaj malo dogaja, še ob to, za otroke tako težko pričakovano prireditev.
JANEZ PAVLIN
Še za drage instrumente
Akcija za drage medicinske aparate lepo teče, vendar bi v novomeški splošni bolnišnici potrebovali še nekaj novih naprav za hitrejšo in učinkovito pomoč
NOVO MESTO - V skladu za drage medicinske instrumente se bo do konca januarja prihodnje leto zbralo okoli 2,5 milijona dinarjev z obveznicami za cestno posojilo in z drugimi denarnimi prispevki. Tako bodo lahko s carine pripeljali še ostale naprave k petim, ki so že v vsakdnji uporabi. Vsem, ki so prispevali za te naprave, se zahvaljujemo. Vendar pa so potrebe po sodobnih medicinskih napravah še vedno velike.
V novomeški splošni bolnišnici potrebujejo še tri aparate: aparat za hitro razvijanje rentgenskih filmov, respirator za spodbujanje dihanja pri šoku, težjih poškodbah ipd. in aparat za hitro rezanje zmrznjenega tkiva za takojšnjo histološko diagnozo. Predračunska cena je okoli 1,1 milijona dinarjev. Devize za uvoz sopi^SlSEOT že zagotovljene, seveda pa je treba zbrati potreben denar.
Pomagajte nam! Darujte namesto čestitk ob raznih jubilejih! Ob smrti sorodnikov in prijateljev prispevajte v naš sklad namesto vencev in cvetja! Porabite ta denar v humane namene! Denar lahko nakažete na tekoči račun 52100 -678 -80144 pri SDK Novo mesto z navedbo ZA SKLAD. Vsak darovalec bo poslej prejel plaketo zahvalnico. Osnutek zanjo je brezplačno izdelal Marjan Maznik iz Novega mesta.
M.DRNOVŠEK-TRELC
Na moje začudenje pa se je po približno petminutnem čakanju slušalka pri Novakovih znašla na vilicah, a na ponovno klicanje sc ni nihče več oglasil. Želel sem zvedeti, ali ima morda še kdo telefon, zato sem poklical poštno uslužbenko Katico na Vinici, ki mi je bila takoj pripravljena pomagati. Dogovorila sva se, da znova poskusim pri Novakovih, saj drugega telefona na Pretoki ni. Ker pa se na Preloki spet ni nihče oglasil, mi je ostala še ta možnost: poklical sem v viniško trgovino ter prosil trgovca, naj posreduje novico o nesreči v Balkovce. Prodajalec je takoj obljubil, da bo prenesel sporočilo, za kar se mu še enkrat najlepše zahvaljujem.
Podobno kot. letos se mi je z Novakovimi zgodilo že lani, zato mislim, da bi morali v krajevni skupnosti razmisliti o tem, ali ima edini telefon v vasi lahko nekdo, ki ni pripravljen pomagati človeku, PAVEL ŠMITEK Križe 92, Tržič
čestitki” na rob
Ni opravičila za nečloveški odnos
Zgrožen sem bil, ko sem prebral med Pismi in odmevi uokvirjeni zapis Ivanke Radoš, Radoši 1, Metlika. Ne samo zgrožen, besen, razočaran, žalosten. Predsednik sveta KS Radoviča Stanko Matekovič je ozmerjal zaradi nesporazuma okrog popravila ceste osemin-šestdesetletno ženico s prasico, svinjo. Ne zanima me, kdo je Stanko Matekovič, kot mi ni tudi mar, kdo je Ivanka Radoš, žalosti, togoti pa me to, da se tako obnaša in izreka takšne besede predsednik sveta krajevne skupnosti, človek, ki bi moral biti drugim za zgled, človek, ki bi lahko prišel na to mesto tudi zaradi moralnopolitičnih kvalitet. Menim: če bomo imeli po vaseh (in drugod) takšne predstavnike ljudstva, kot se je izkazal Stanko Matekovič, nam ljudje ne bodo zaupali. Še več: gre čisto za medčloveške odnose.
Vem: vsi smo zaradi tempa življenja živčni, vendar to še ni opravičilo, da postanemo nekulturni, vulgarni, nečloveški. Stanko Matekovič in njemu podobni zaslužijo krepko besedo, lekcijo, ki bi si jo zapomnili za dalj časa, lekcijo o srčni kulturi, o delu med ljudmi in z ljudmi.
TONI GAŠPERIC
Družba, ki ne pozna svobodnih kmetov in pest " je stalinistična, obenem, .esno in duhovno lačna.
b. Stih
„Novo mesto se duši v agoniji lastne kulturne nerazvitosti’’
Ob odvračanju od kulturne prireditve
Zadnje čase je bilo v Dolenjskem listu nekoliko plašnih zapisov o stanju in razmerah v Domu kulture v Novem mestu. Sredi decembra je bil (dasi brez običajne najavljenosti) na sporedu kina Doma kulture moj celovečerni dokumentarni film o Romih in Slovencih - Pamet v roke,-ko boš v drugo ustvaijal svet ali Opre Roma. Film je bil, kjerkoli je bil predvajan, dobro sprejet. Pobral je vrsto nagrad in priznanj, nazadnje je bil na Tednu domačega filma v Celiu izbran za najboljši film v 1983. Vabljen je na mednarodne festivale in seminarje o antropologiji in sociologiji sodobnega življenja. V Indiji je bil na festivalu romske kulture pozdravljen kot edinstven in avtentičen prikaz stanja evropskega romstva.
No, v Novem mestu so vse stvari drugačne. Ko sta gledalca, ki sta želela film videti v popoldanskem času, prišla k blagajni, ju je uslužbenka Doma kulture poskušala odvrniti od tega, da bi kupila karte, češ da tako in tako ne bo dovolj obiskovalcev, da bi film zavrteli.
Obiskovalca sta vztrajala, da hočeta film videti in da bosta v ta namen sama kupila tistih 10 ali 15 sedežev, kolikor je potrebno, da bi film po nekih predpisih sploh lahko vrteli.
Od njunega namena ju je skušal odvrniti tudi operater, od znanca pa sem zvedel, da je tudi upravnik doma jako negodoval, zakaj šole in podobno naročajo takšne filme . ..
Novomeško kulturno (antikultur-no) situacijo poznam izza šolskih let. Pred dvajsetimi leti smo se po časopisju zgražati o podobnih zadevah. To mesto se duši v agoniji lastne kulturne nerazvitosti, ati bolje, nekulturne razvitosti. V tej pustoti neomejeno vladajo samo-pašni mešetarji s kulturnimi dobrinami, poniglavi svečeniki malomarnosti, dvoličnosti in neprizadevnosti. Novo mesto v slovenski ustvarjalni kulturi danes ne pomeni nič. Gospodarstvenikom in politikom je ob nečastnem sekundiranju in malodušju premnogih Novome-ščanov uspelo v Novem mestu ustvariti cvetočo duhovno puščavo. Mar se SZDL res lahko še naprej pretvaija, daje vse v redu? In da sta
USTANOVLJENO KULTURNO DRUŠTVO
22. decembra smo na naši šoli ustanovili kulturno društvo. V njem bodo delovale dramska, recitatorska, literarna in glasbena sekcija. Izdelali smo tudi program za prihodnje leto.
MILKA POC OŠ Semič
za normalen razvoj . družbe in socializma potrebna zgolj uspešno gospodarjenje in politika, nemara še vojska in policija?
Dogodek je resda neznaten, kot je pravzaprav vsak dogodek, če ga uzremo v njegovi relativni poziciji. Kljub temu pa daje čutih, kako nezaznavni, nezavedni kolos pustošenja, neodgovornosti in brezdušja vztrajno terja svoj davek in je mesto vse bolj podobno poligonu človeškega primitivizma.
FILIP ROBAR
Olga Grbi«
Jeseni smo se za vedno poslovili od Olge Grbin,, rojene v znani partizanski Potočarjevi družini. Pokopana je v Ližnjanu, majhni istrski vasi, kjer je bil po poroki njen drugi dom.
Olga je že pred zadnjo vojno delovala v naprednih organizacijah, telovadila je v sokolskih vrstah, poklicno pa se je posvetila vzgoji otrok, kot otroška negovalka in vzgojiteljica se je trudila, da so bili otroci deležni pozornosti, ki jim gre.
V narodnoosvobodilnem boju je sodelovala od 1941. V Mimi peci, svoji rojstni vasi, se je vključila v nabiralne akcije, kot večini aktivistov tudi Olgi ni bila nobena pot pretežka, z delom ni odnehala niti v zgodnjih spomladanskih dneh, ko je pri Globodolu padel njen mlajši brat Lojz. Vztrajno je delovala dalje, omajala je ni niti vest o smrti starejšega brata Karla in najmlajšega Tinčka.
Zgodaj jeseni 1942 so Italijani skupaj z izdajalskimi belogardisti v Mimi peči požgati Zajčevo domačijo, izropali pa dom Potočarjevih in Rupenovih ter domače odpeljati v internacijo in zapore. Olga tudi v takih okoliščinah ni klonila, hitro se je povezala z OF. Ko so jo izpustili, seje morala pred sovražniki umakniti iz domačega kraja, s tem pa seveda ni bilo konec njenih prizadevanj za svobodo slovenskega naroda.
Vneto je delovala tudi po vojni, v Mirni peči si je prizadevala za obnovo, gradnja ambulante in druge akcije bi bile manj uspešne brez Olgine zavzetosti. Za delom je nato odšla v Maribor, pozneje pa v Pulj, od koder je bil njen mož. Vseskozi se je trudila, da bi družba z novimi vTtci namenjala pravšnjo pozornost otrokom, dejavna pa je bila tudi v družbenopolitičnih organizacijah. S svojim delom, poštenostjo in človeško toplino je povsod uživala ugled, imela prijatelje. Vsi, ki smo jo poznati in imeli radi, se je' bomo spominjati kot iskrenega, dobrega človeka.
MARA RUPENA
M0M
foto slišal:
Jože Primc

dolenjski ust pred 20 leti
Kljub težavam napredek
Grenke skrbi v ribniškem šolstvu - Kočevski rudarji so se zagrizli v rove pod zemljo - Kako v kulturi?
OZIRATI SE nazaj na celo leto in skušati določiti pomen dogodkom in dogajanjem ni lahka naloga. Lahka ni zato, ker se svetovno dogajanje ne ravna po nobenem kalupu, čeprav ubira bolj ali .manj. skrita pota. Leto 1963 je bilo kljub številnim težavam, nevarnostim in tragičnim presenečenjem leto napredka. S podpisom sporazuma o prepovedi atomskih poskusov v Moskvi 5. avgusta je človeštvo naredilo prvi, sicer majhni, a vendar resnični korak naprej v enem izmed najbolj pomembnih vprašanj sedanjosti. Nasprotja med bloki so sicer ostala, toda počasi seje začel led tajati.
TUDI RIBNIŠKI občini niso prihranjene grenke skrbi v šolstvu. V 9 šolah poučuje 66 učiteljev in profesorjev 1700 šolarjev. Učni kader je strokovno dober, manjka le nekaj učiteljev. Šolski pouk pa ogroža pomanjkanje šolskih prostorov in potrebne opreme, razen tega pa so otroci utesnjeni. Nujno bo treba zgraditi novo šolo v Ribnici.
KOČEVSKE RUDARJE tarejo nekatere težave, ki so skupne vsemu rudarstvu in gospodarstvu v SFRJ in so predvsem v neusklajenih cenah za premog. Kljub temu so se brez strahu spopadli z lastnimi problemi in so jih že opravili. Začeli so polagoma opuščati dnevni kop, ki se zaradi prevelikih količin jalovine ni obnesel in se zagrizli v rove pod zemljo.
SLAB ODNOS do vrednotenja dela na področju kulture marsikdaj odvrača ljudi od njihovega prizadevanja in jim jemlje voljo do dela. Spričo tega, da se kulturna dejavnost pogosto ustavlja pri finančnih težavah, je treba sredstva za kulturno dejavnost dodeljevati na osnovi določenih kriterijev, ne pa na osnovi subjektivnih meril.	'
MALI OGLAS - Tričlanska družina brez otrok išče gospodinjsko pomočnico. Znanje kuhe ni potrebno. Zelo dobra piclčci
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 30. decembra 1963)
PO SVETU OKOLI
INFLACIJSKE NEVESTE -
Ne glede na to, kakšne ustnice imajo neveste na Solomonovih otokih, velja poslej za njih najvišja možna cena le 400 funtov. Taka je odločitev vlade te male države, ki želi na ta način obrzdati strahotno inflacijo. Bil bi res križ, ko bi se cena nevestam tako vrtoglavo vzpenjala, kot se, denimo, našim avtomobilom. Saj bi narod propadel .tisti z otokov, ne naš.
O TAŠČAH LEPŠE - Za
novo leto pa še tale vesela za tašče vsega sveta. Kot kaže neka anketa, ki so jo opravili zahodnonemški sociologi, tašče niso več tisti strašni zmaji, kot jih rišejo šale. Kar 75 odst. moških in 83 odst. žensk se dobro razume s taščo, zatrjujejo raziskovalci.
Kdo se naj uči slovenščine?
Hrabra slovenska gospodinja na davkariji — Nove zahteve po slovenskem vseučilišču Glasovite in nedosegljive kapljice za skoraj vsako bolezen
(Posetnica). T. dobi iz Požeka nemški opomin, naj plača še nekaj dolžnega davka. V davkariji z vso, odločnostjo zahteva, naj ji razložijo po slovensko, kaj naj plača. Nobeden uradnikov ne zna slovensko! Plačajte, ji velijo, seve v nemškem jeziku; saj poznate številke. Jaz hočem vedeti, kaj naj plačam, se odreže srčna ženska; jaz zahtevam, da mi v slovenskem jeziku poveste. Pa saj znate tudi nemško, reče davkarski uradnik. To vas prav nič ne briga, in če bi tudi laško znala; jaz hočem slovensko slišati, kaj naj plačam. Jaz se ne bodem šla v Nemce učit se nemščine; naj se tisti uče slovenskega jezika, ki hočejo tu med nami Slovenci služiti!
(Dogodki) v Inomostu so vzbudili spet živahno zahtevo po slovenskem vseučilišču. Vseučilišniki vseh slovenskih narodnostij so napravili na Dunaju velikanski shod. Bilo je nad 600 udeležnikov, med njimi krog 20 državnih poslancev. Povdaijali so razni govorniki, da, je
•	- .	■-	.. iL. .	' ::	jif .
treba v tem vprašanju složnosti, ako hočemo kaj doseči. Zahteve po slovenskem vseučilišču pa so odmevale tudi po dunajskih ulicah. Dijaki so šli pred državnozborsko palačo in tam glasno izražali svoje zahteve. Pred vseučiliščem sojih potem nemški dijaki napadli, a odnesli krvave glave.
(Zaradi) izvanredno pomnoženega prometa pred Božičem, priporoča se, da se poštnih pošiljatev ne odlaša do zadnjega, ako se hoče, da pravočasno dospejo, kamor so namenjene. Posebno pozornost naj se polaga na to, da so pošiljatve dobro zavite in zavezane.
(Glasovite) in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za zunanjo in notranjo vporabo. Osobito odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter izlečijo vsaki glavobol. One delujejo nedosegljivo in spaso-
nosno pri boleznih na želodcu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC
Do zmage tudi skozi želodec?
I
Stari Grki so priporočali svojim atletom uživanje čimveč mesa za večjo moč, dandanes pa strokovnjaki svetujejo drugače — Zmagovalne diete ni
Kadar se naš znani vztrajnostni tekač dr. Srečko Bergant loti katerega od svojih podvigov, ki zahtevajo neverjetno vzdržljivost in moč organizma, se ne zanaša le na svoje naravne in pridobljene sposobnosti, ampak daje velik poudarek tudi temu, kaj spije in poje. Pripravlja si namreč posebne pijače in hrano, za katere meni, da dajejo organizmu tisto, kar najbolj potrebuje pri velikih in dolgotrajnejših naporih.
JEDILNIK - Na zadnjem letošnjem sestanku newyorške-ga kluba sladokuscev so imeli takšen jedilnik slavnostnega kosila (morda bo koga navdihnil za silvestrsko pojedino: juha iz majske kolobarnice, pašteta iz jeter nilskega konja, kuhana kri in iztrebki iste živali (po receptu nekega afriškega plemena), čufti iz levjega mesa, pečenka in kengurujevih stegen, zrezek iz medvedjih šap in za desert lotosove korenine v medu. Dober tek!
SVETOVNI REKORD - Huje od leva, ki so ga newyorški sladokusci požrli v obliki čuf-tov, se je moral dreti Italijan Luiggi Rapallino, ki je letos postavil nov svetovni rekord v rjovenju. Naprave so zmerile, da rjove z jakostjo 124 decibelov. Spoštovanja vredna sposobnost; a takih sosedov si ni želeti.
USTNICE — Drugačna merila so veljala pri izbiri najbolj impresivnih, najbolj vročih in drugih najbolj ustnic, ki jo je pripravila neka ameriška družba za izdelavo ličil. Najbolj impresivne ustnice ima britanska premierka Thatcherjeva, najbolj nezemeljske astronavtka Ride, medtem ko so najbolj vroče pripadle pevcu skupine The Police.
Povezanost med športnimi dosežki in hrano, ki jo športnik uživa, je znana že nekaj tisoč let. Pred 2.500 leti je Dromej, starogrški tekač na dolge proge, svetoval svojim rojakom, ki so se poskušali v atletskih tekmovanjih, naj obedujejo zelo obilno, v vsakem obedu pa naj zaužijejo čimveč mesa. Verjel je, da meso pomaga graditi mišice in da služi tekmovalcu kot gorivo za zmagovalne atletske napore. Davni športnik je imel kar prav, ko -je v mesu videl za rast mišic pomembno snov, motil pa se je, ko je menil, da služi tudi kot direktni izvir moči.
Tudi v modernejših časih so športniki veliko jedli za moč in vzdržljivost. Niso se sicer vsi tako basali s hrano, kot se sloviti borci japonske rokoborbe sumi, so pa nekateri zahodnjaki tudi pospravili zavidljive količine hrane. Omenimo le Babe Rutha, ki je pojedel velike količine govejih zrezkov z viskijem, kupe vročih hrenovk in piva, ali Freda Dreyerja, ki je
15. decembra 1903)
i.S-jf\S jk-Jk S JLJfAdM
Modne norosti
Nad čem vse se je svet navduševal v povojnih letih
Ljudje se navdušujejo nad vsem mogočim; dostikrat nad neverjetnimi neumnostmi, ki se kot navadne modne norosti izkažejo šele čez nekaj mesecev ali celo let. V tem letu smo bdi priče silovitemu in nepričakovanemu izbruhu zanimanja za ..otročičke iz zeljnika“, kot jim pravijo. (O tem šmo pisali v prejšnji številki.) Zanimanje je mogoče primerjati samo še z nekaterimi naj večjimi povojnimi modnimi norostmi. Oglejmo si jih nekaj!
Prva leta po vojni se je zahod navduševal nad kovinskim ,,pla-zilom“. Navadna spirala je imela to lastnost, da se je lepo počasi spuščala po stopnicah navzdol. Nekoristna igračka je še dandanašnji v prodaji, seveda kot plastična inačica in za precej manj denarja.
V letu 1950 je srca prebivalcev razvitih držav ogrel „nori kit“. Plastična gnetljiva snov je imela to lastnost, da je ob pritisku na časopisno sliko pobrala barvo. Tako dobljeno sliko se je dalo potem z oblikovanjem kita različno pačiti.
Osem let kasneje je izbruhnila norost hulahup obroča. Ta modna muha je priletela tudi v našo socialistično domovino, ki že ni več videla na zahodu le kup gnilobe. Obroč je. vrtelo staro in mlado na vseh možnih delih telesa. Še pred nekaj leti je neki jugoslovanski proizvajalec prodajal takšne obroče.
Najbrž pa je bil največja norost „kamenček“. Na zahodu je šel odlično v prodajo navaden, lepo zglajen kamen, ki „uboga povelja". Odveč je skoraj zapisati, da je od vseh povelj zares ubogal le ukaz, naj se ne gane.
Lani se je svet navdušil nad ,,hobotnicami plezalkami". Igračko, ki se lepo spušča po gladkih površinah, si je izmislil neki Japonec in z njo obogatel. Tudi o nji smo že pisali.
In v letu, ki je tik pred durmi? Upajmo, da bomo deležni le kakšnih podobnih norosti, tistih pravih, nasilnih in človeštvo uničujočih pa bodimo rešeni.
MiM
potočil po grlu vsak teden 70 surovih jajc.
Današnji atleti segajo po bolj prefinjeni in preračunani hrani. Trenerji in športni strokovnjaki jim pripravljajo takšne reči, kot so olje pšeničnih kalčkov, lecitin, čebelji proizvodi, cvetni prah, izvlečki iz morskih alg in podobne bolj ali manj užitne zadeve, o katerih so prepričani, da dodatno sproščajo moči njihovim varovancem. O prepovedanih poživilih seveda ne govorimo.
glikogenov, mora kot gorivo uporabljati maščobe in beljakovine, ki pa niso tako učinkovite in za nameček še onesnažujejo telo s toksičnimi odpadninii snovmi, povzročitelji utrujenosti in slabosti. Pri izrabi beljakovin pa se preobremenjujejo ledvice.
Ali atlet oziroma športnik lahko doseže vrhunske uspehe že z uživanjem določenih snovi? Na to zanimivo vprašanje strokovnjaki za prehrano in športni izvedenci odgovarjajo, da posamezno živilo ali snov ne more bistveno izboljšati športnikove sposobnosti, vendar pa so določene skupine živil potrebne za dobro telesno kondicijo. Opozarjajo pa, da so nekatera živila in snovi, ki dejansko občutno slabšajo tekmovalne zmogljivosti športnikov.
„Ni čudežne diete,” pravi profesorica za prehranjevanje Sarah Short s sirakuške univerze. ,,Če želiš doseči dobro fizično kondicijo, potrebuješ ustrezne gene, redno vadbo in uravnovešeno prehrano.”
Vendar pa so zaloge glikoge; nov v telesu omejene, zato se ni mogoče neomejeno zanašati na to najboljše gorivo .za mišice. Količina glikogenov, ki ob normalnih dnevnih naporih zadoščajo za aktivnpšti skozi ves dan, se pri športniku maratoncu potroši že po nekaj desetih kilometrih. Kako uskladiščiti zadosti glikogenov tudi za takšna naporna tekmovanja? Enega od odgovorov je. našel švedski fiziolog E. Hultman, ki je svoje varovance, smučarske tekače, v dnevih pred tekmovanjem , .izpraznil” z intenzivnimi vajami, nato pa jim je dan pred tekmovanjem predpisal dieto, bogato z ogljikovimi hidrati. Organizem je ustvaril zaradi nekajdnevnega pomanjkanja do trikrat večjo količino glikogenov in tako je imel Športnik na dan tekmovanja zadostno zalogo mišičnega goriva v sebi.
Vendar pa se tiho iskanje ..zmagovalne diete” nadaljuje. V zadnjem času je veliko govora o ogljikovih hidratih. Te organske kemične spojine so zelo razširjene v rastlinah in so pomembne v prehrani ljudi in
Seveda takšen način dvigovanja športnih sposobnosti z dieto ni učinkovit za vse vrste športnikov. Obnese se predvsem p1* kolesarjih, tekačih na dolge proge, plavalcih in smučarjih-; tekačih. Za tiste športnike, ki vlagajo vse svoje sile v časovno krajša tekmovanja, se ne obne-
se.
živali. Med ogljikove hidrate prištevamo sadni in grozdni sladkor, pesni sladkor, škrob idr. Privrženci ogljikohidratne športne diete se bolj navdušujejo za živila z veliko škroba (krompir, testenine, kruh) kot pa za živila s sladkorjem. Človeški organizem namreč razstavi zapletene molekularne verige škroba počasneje kot verige sladkorja. Zato je prvi učinek uživanja sladkorja zmanjšanje količine sladkoija v krvi in zaradi povečanega izločanja insulina občutek utrujenosti. Torej nezaželjeni učinki.
Kot poudarjajo strokovnjaki, je največja vrednost novih odkritij prav to, da so beljakovine izgubile nezasluženo hvalo in slavo, ki so jim jo peli dolga stoletja. Športniki naj torej uživaljo več hrane s škrobom in naj se manj zanašajo na moč mesne hrane. Strokovnjaki celo ugotavljajo, da preveč beljakovin v organizmu škodi.
Strokovnjaki pravijo, da ogljikohidratna dieta temelji na resničnih dejstvih. Znano je, da organizem pri lažjih naporih, kot je hoja, črpa energijo predvsem iz maščob. Ko se napori povečajo, to pa se dogaja pri dolgotrajnejših športnih dejavnostih, organizem začne uporabljati bolj učinkovito gorivo — glikogene, ki jih telo proizvede iz škroba in shranjuje v jetrih in mišičnih celicah. Če v telesu ni dovolj
Zanimive so tudi ugotovitve o alkoholu. Uživanje alkohola v majhnih količinah sicer ne škodi dolgoprogašu, ima pa lahko usodne posledice na športnike, pri katerih se zahtevajo odlična koordinacija gibov, ravnovesje in hitre reakcije.
(Vir: Discover)
spolni
Spolnost je ključ, obsedenost pa zid.	„
l.pauwels Zenske postanejo zveri šele kasneje.	, „
/. VIDMAR V odgovorih, ki jih daje vera, je shranjena najglobja modrost človeštva.
L. N. TOLSTOJ
Letalo s krili narobe
Pri zelo velikih hitrostih je letalo stabilno, pri nizkih . pa za to skrbijo trije računalniki
Prihodnje poletje bo z letališča na Long islandu poletelo letalo, kakršnega doslej še ni bilo v zraku. Tako zatrjujejo strokovnjaki letalske družbe Grumman, kjer so načrtali najnovejše supersonično letalo X -29, kije zdaj, po petih letih dela, tik pred dovršit vij o.
Letalo spada v vrsto slavnih supersoničnih avionov, označenih z
X—29
z značilnimi naprej obrnjenimi krili.
X. Prvi v tej družini je bil X—1, ki mu je kot prvemu na svetu uspelo prebiti zvočni zid. Kasneje so supersonična letala gradili tudi drugi veliki letalski konstruktoiji in v najmočnejših letalskih tovarnah so zgradili letala, ki dosegajo fantastične hitrosti. Vendar pa pri
visokih hitrostih ne morejo opravljati bojnih in drugih nalog, ker so zelo šibka pri manevriranju in morajo zato leteti pod hitrostjo zvoka.
Novo letalo X-29 naj bi se ubogljivo obnašalo tudi pri zelo velikih hitrostih. To naj bi mu omogočila novooblikovana krila, ki so pomaknjena naprej, namesto nazaj, kakršna imajo druga supersonična letala. O takšnih krilih so razmišljali že prej. Znano je, da so Nemci zgradili bombnik Ju-287 z naprej obrnjenimi krili, vendar so model opustili. Pri takšnih krilih prihaja do velikih obremenitev, zato jih je trgalo od trupa. Šele z novimi litinami, ki so zelo trdneje mogoče zgraditi najprej obrnjena krila, ki zdrže velike obremenitve do preboja zvočnega zidu; potem pa tako z naraščajočo hitrostjo obremenitve ne naraščajo več.	^
Zanimivo je, da bo letalo pri nizkih hitrostih nestabilno, zato so konstruktoiji predvideli trojni zelo hitri računalniški sistem za stabiliziranje letala, saj menijo, da noben pilot na svetu tega ne bi zmogel uspešno opravljati.
Žal bo ta vrhunska tehnologija in uporabljeno znanje najbrž služilo vojski.

Vsem našim kupcem želimo prijetno počutje v izdelkih Jutranjke in srečno novo leto 1984
#=•
Jlllfl!
ii®

L' .
mmm


v.- v.;.*, v
h~*«ij**issK»;:isEn:Hiiraiiiiiiiir i
«imniiiiiir.:nmm„Tm..-|iiiiin i
iiiiHiiimHniiiiniiin,i„„llillil I m rBMHIlIlll lllllmmi umni
-.. .	„ SR-i.-*-*"	--—	/' J
/		L^cmrnS
	
K	
\p iXp. i	■r	\&:Wf
	Ha 2d-
* %
novoles
TOZD
1avarna kQR»ške opreme 5B330 Metlika , W 068 58 273 58 292
f
vX-X'Xv‘v v!
(>'I j D i f in I Od'til jf i 1)0: i I o v n i m o.irhiOf-jom
'J r \ I i arVV^Lv:-''t: i r-i	x	f \
želimo uspešno novo leto 1984
MOVOl.:-0
, .	v v- ox-:»y.\y.y•• • •v.- v v.-.- -.-.
Q$9
Sarajevo'84

•O
1
i
•o
<ts
$
5
t
s
s
1 e
O
■O
2 5
\s
o O o Hrn O O o OU'
<v_
lO^.
OOOv.
%°oBw
0000°o^00v.
umsl
mn
»o°o|
^0o0oooo°o0o
°°o°o°oooc
m
°o°o0o°c
OOO
Nudimo
vam
bogato
izbiro
lepih,
modnih
ženskih
bluz
in
moških
srajc.
Se je čas za nakup novoletnega darila. Oglasite se v naših industrijskih prodajalnah v Novem mestu, Krškem, v ljubljanskem Centru mode ter v Ptuju.
'osšš&&š§;
0o0o“°”o°0°ouo“o^
Soooo00uooooou0oooo^0“0-
00U000 0°noOO °P
^0o°o»0oVo0o0
labod
60 let pomeni 60 let rasti kvalitete in modnosti.
\'0§šš
'%išiš§
°§§§§
°o°o°
§oo^
?o0o°%ooio
liliSf
tlflff
tur
g*T
#§f
0°o°ooo/
,oooo/
ooo.°/
)OOOf oOO/ 0 o o/
v
našem
programu
imamo
tudi
ženska
in
moška
vrhnja
oblačila
v
modnih
kreacijah
in
barvah.
/ ----------------------------
ISKRA AVTOMATIKA TOZD NAPAJANJA NOVO MESTO Bršljin 63
Ali imate pozimi težave z vžigom avtomobila? Akumulator občasno napolnite z usmernikom naše proizvodnje in avto bo spet vžigal.
telefon 068 —21050 telex 35770 YU ISKRUS
Prodaja:
Iskra Avtomatika TOZD Trženje Ljubljana/Kotnikova 6 telefon 061/312—322 telex 31168 iskbaz
PROIZVODNI PROGRAM
—	napajalne naprave za široko potrošnjo
—	delavniški usmerniki
—	usmerniki za elektrokemične procese z različnimi regulacijami
—	profesionalne napajalne naprave kot so:
—	tranzistorski visokofrekvenčni DC/DC pretvorniki
—	tranzistorski in tiristorski DC/DG pretvorniki
—	tranzistorski in tiristorski eno in večfazni usmerniki
—	stabilizatorji izmenične napetosti
—	projektiranje in proizvodnja brezprekinitvenih napajalnih sistemov
KRKA
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO
Srečno in uspešno novo leto želijo vsem delovnim ljudem in občanom
OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO 1984
delavci Krke,
tovarne zdravil Novo mesto
inDUSTRIJA mOTORfllH
vozil novo iresto
Lastnikom vozil RENAULT — IMV želimo tudi v novem letu 1984 srečno vožnjo
NAGRADA V LJUBLJANO
Nagrada tokrat roma v naše »otao mesto, saj je žreb podelil Nigo Mimi Malenškove „Jesen v soteski” FRANCETU SMOLETU iz Ljubljane. Knjiga znane slovenske pisateljice go-v°ri o kmetu, žagarju in partijskem borcu in o njego.vih osebnostnih stiskah, ko doživlja Pfopadanje kmetij v obdobju gospodarske rasti pri nas. Na-gfajencu čestitamo! Reševalcem *e križanke pa je treba rešeno Nagradno križanko poslati na naslov: Uredništvo Dolenjskega “sta> Germova 3, Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA, ostalo “0 opravil žreb. Pripravljena je lePa knjižna nagrada.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
TT-
g;i
-mufim uti
prgišče misli
IhrmmuH
Neodločnost razkraja voljo.
SULLY PR UDHOMME ljubezen je nezavedno sonce na$e duše.
M. MAETERLINCK Ne znamo biti pravični do ‘ludi, ki so nam zoprni.
A. TRSTENJAK

snov za barvanje
omamilo
prebivalec
ravnine
'nord.
smuči
plesnoba na vinu
napad
igralec
Furijan
angl. i
oranje
bič
črna krava
nord.
božanstva
okojiš
izvid
ž. ime
plemkinja
grelna^
naprava
mit. duša umrlih
glasilo it KP
maščoba
del noge
luka v2RN
podpornik
eg. sveti bik
bolg.
gorstvo
športnik
glasbenik
.-Koder
Stane
Dolanc
tor t|ec
Priamov
sin
zatočišče
lopa
qlasbemk
Soss
vodilo kit. religije
izdel. ret
os. zaimek
termin
vhod v poslopje
gf. črka
Nova
.Gvineja
zbor
ilovnica
Volk — ponekod ogrožen, drugje ga še iztrebljajo, znanost pa ga vse °°U spoznava. (Foto: MiM^
Zasluži samo še strel?
Kakšna je vloga volkov v uravnavanju biološkega ravnotežja — Zaradi vmešavanja človeka so ugotovitve dvomljive	_____
y naših krajih pozimi ni več slišati srhljivega zavijanja lačnih *°lčjih krdel. Volkovi so se umakni-u v bolj divje in manj dostopne Predele in nasploh se je njihovo tevilo precej skrčilo. V svetu pa še v°lkovom različno piše. Medtem ko so na Švedskem zaščiteni kot “Požena vrsta, pa jih v Sovjetski zvezi iztrebljajo kar s helikopterji-Znanost dandanes še vedno ne more natančno odgovoriti, kako je z pikovi: so prepotrebni člen v verigi ?"jenja, ali jih lahko človek brez s*t°de iztrebi?
Najnovejša študija, ki so jo “Pravili v ZDA, je prinesla precej-snje presenečenja, saj odkriva, da v°lkovi ne skrbe za ravnovesje v naravi. Prejšnje raziskave so namreč [razale, da volkovi uravnavajo biološ-ravnotežje divjadi tako, da v letih “b|lja požro več živali, kadar pa so slaba leta, se volčja krdela zmanjšajo ‘n Ustrezno manjši je volčji plen. To nc drži.
Rolf Peterson z michiganske univerze navaja, da so se volkovi na Predelu Isle Royala v letih, ko so se namnožili losi in jelenjad, številčno jrelo okrepili. Leta 1969, ko je klavrnemu poletju sledila ostra zima Je bilo losov in jelenjadi malo, pa se volčja krdela niso zmanjšala, marveč so morila na veliko med oslabljenimi ^valmi, da jih je le malo dočakalo naslednje leto. Seveda je bilo šele Potem tudi volkov manj, ker ni bilo hrane.
Podobno je bilo tudi s karibuji na Alaski, kjer so volkovi (in seveda tudi človek) skrčili število teh jelenov na eno tretjino. Kljub tako zmanjšani možnosti za preživljanje se volčja krdela niso bistveno zmanjšala. In na Alaski so morali s puško doseči ravnovesje. Pobili so 160 do 240 volkov.
Plod novih raziskav pa je tudi ta, da strokovnjaki vse bolj odkrivajo tudi dobre strani v volčjih značajih.
Med številnimi problemi našega časa je osnovni problem problem nevednosti.
A. C. CLARKE Vsaka resnica je pomešana s prvinami zmote in vsaka zmota je spojena z drobci resnice.
E. KOCBEK Lepota obljublja in tudi daje večnost.
P.'ZIDAR
Peterson pravi, da so volkovi nadvse skrbni starši in da so v , .zakonu" bolj zvesti kot ljudje. ,.Kažejo vse tiste vrednote, ki jih ljudje cenijo," trdi raziskovalec, ki tudi opozarja, da razumevanje vloge volkov v staležu divjadi močno zamegljuje poseg ljudi, saj sta dva velika ,.klavca" res preveč: človek in volk.
Kljub vsemu imajo volkovi precej zagovornikov. Vsi, ki so proučevali njihovo življenje, so postali zagovorniki te živali. Kaže, da jih bodo volkovi vse bolj potrebovali.
MiM
(Vir: Newswcek)
Brez operacije
Za bolnike, ki jih mučijo ledvični kamni, prihajajo boljši časi, saj so medicinski raziskovalci v Zahodni Nemčiji razvili nov način odstranjevanja ledvičnih kamnov brez operacije. To pomeni, da odpade vsaj šesttedensko okrevanje po operaciji, hkrati pa se človek izogne vsem tistim nevšečnostim, ki so povezane z operativnim posegom.
Novo zdravljenje temelji na električnih udarnih valovih, ki se preko vode v kopalni banji prenašajo v bolnikovo telo, kjer povzroče razpadanje ledvičnih kamnov v tako drobne delce, da jih bolnik potem lahko izloči s sečem. Edina nevarnost pri posegu je ta, da bi električni šoki zmotili ritmični utrip srca. Zato jih zdravniki uglasijo z bolnikovim utripom.
Napravo preskušajo že vrsto let. V okoli 400 poskusih je pokazala 90-od-stotno uspešnost. Izkušnje kažejo, da je mogoče kar 85 odstotkov tistih bolnikov, ki jih zdravijo z operativnimi posegi, ozdraviti s pomočjo nove naprave.
Kontracepcija za pet let
Vsajene kapsule zanesljivo preprečujejo zanositev
Po 17 letih tajnih laboratorijskih raziskav so finski medicinski strokovnjaki obvestili javnost, da so na pragu novega kontracepcijskega sredstva za ženske, ki naj bi delovalo polnih pet let. Na Finskem, v Čilu in Dominikanski republiki so ga tri leta poskusno uporabljali in po izkušnjah sodeč, naj bi kmalu prišlo v množično uporabo po vsem svetu.
Gre za šest miniaturnih kapsul, ki jih zdravnik vsadi ženski pod pazduho. Sestavina kapsu-lic se nato skozi leta počasi razstvarja in prehaja v kri.
Sredstvo začne delovati že 24 ur po vsaditvi. Seveda ga je mogoče odstraniti, če si ženska želi zanositi in imeti otroka.
Doslej so novo kontracepcijsko sredstvo preskusili na 324 ženskah. Nobena ni zanosila v prvih dveh letih, v tretjem letu je zanosila le ena, v četrtem tudi. Ti podatki zgovorno kažejo, da je novo sredstvo najzanesljivejše doslej. Zdravniki pravijo, da povzroča tudi precej manj stranskih učinkov.
r
VAŠA Z60DBA MEDVEDJE ZGODBE
Jaka je slep in star. Z zamolklo težo caplja proti meni. Ustavi se, sede na zadnjico in me gleda. Najino srečanje je preprosto in lepo. Skoraj bi rekel, da se imava rada. Dolgo ga že poznam, živel je v mojem rajonu. Caplja, premika skale in išče ličinke za pod zob. Jaz pa sedim pri ognju in pečem krompir.
Milino krepkih tac gledam. Če bi se me dotaknil, ojoj! Pripravljen sem sc umakniti, če se bo premaknil. Pred menoj se dela, kot bi se hotel igrati. Sprašujem se: ,,Kaj pa sedaj? Mrcina je velika." Na vsem lepem se premakne, čudno diha. Kot uročen sem in ne vem, če se bom lahko premaknil.
Mrmranje prihaja bliže, vse večji se mi zdi ntedo. Ko bi bil vsaj list na javorju, pa nisem nič. Smrten sem, se mi zdi, in nepomemben. Nepotreben sc zdim sam sebi in ne vem, ka bi se dal.
Jaka se je spet ustavil. Z njim velik gobec, kosmata glava in prodorne oči. Vsak dan sem ga gledal na dopustu pri Jelenovem studencu, a nikdar tako blizu kot sedaj.
Res je, brez tebe Jaka bi mi bilo dolgčas v gozdu. Sedaj pa, v tem trenutku, ne vem, kam bi te dal. Potihem se premaknem, prestavljam nogo za nogo. Znajdem se za javorjem. Videti je kot star berač, zakrpan do tal.
Odmikam se od medveda, drevo za drevesom. Opogumim se in ga obidem. No in res, glej, stari medved je slep. Mrežaste oči ga izdajajo. Premaknil se je, ni vedel ne kam ne kod. Brez mene boš spet sam, jaz pa brez tebe. Gledam za njim, kako premika taco za taco. Kot bi tipal pot pred seboj, pa jo le vonja. Revež si in nisi več nevaren ljudem.
Tiho capljam po zaraščeni stezi naprej, svojemu cilju nasproti. Ni več tako daleč, da ga v hitri hoji ne bi dosegel.
Prvič sem ga zasačil na delu, ko je brkljal s taco po mravljišču in za gobcem pobiral mravlje in jajčeca.
Enkrat je srečal oskrbnikovo ženo. Pozabila je kuhinjski nož v koči, mož je šel z motoijem ponj. Sama je ostala ob de,beli jelki na križpotju. Pricaplja medo. Ona preplašena objema veliko jelko, kot bi jo hotela premakniti. Stari Jaka pa je capljal mimo, kot daje ne bi bilo v bližini. Ko se je mož vrnil, je prišla k sebi: „Veš, Mito, velik medvedje šel mimo mene in me še pogledal ni. Kaj bi bilo z menoj, če bi me zagrabil? Ostal bi sam, samcat in žalosten."
Za Jakom je prišel medvedek Brundo, ki je zlasti razveseljeval otroke. Precej zgodb je bilo izrečenih o njem. Brundo seje bal ljudi in si ni pustil priti za hrbet. Drugo jesen je bil že velik in ljudi ni bilo več na spregled pred kočo. Hrane ni bilo in Brundo se je spustil v dolino. Smukal se je okoli človeških prebivališč in pokukal v shrambe. Tako je nekomu odnesel celo šunko. Potem pa so lovci z njim naredili konec.
Medved Miško je nekaj povsem drugega. Korajžen je in se ljudi ne boji. Giblje se med njimi, če ne drugače, na zadnjih nogah. Počuti se velikega in varnega. Radovednežev je bilo dve nedelji na pretek, ko so zvedeli za Miška. In celo lovci so se slučajno znašli med njimi.
Lovci so imeli ta dan pogon na jelenjad. Med njimi je bil tič z imenom Kos, velik in močan človek. Hotel je biti korajžen, Miško pa mu je podaril za Ion žig. Pa še nekaj jih je požigosal.
Neki drug lovec je sedel na čakališču in čakal, kdaj bo zagledal jelena ali košuto. Kar naenkrat se znajde za njim Miško. Prestrašen ustreli v zrak, medved pa se za strel ne zmeni. Lovec še enkrat zgrabi za oba petelina in odtrga. K sreči je bil Miško prizanesljiv.
Gledal sem film o Mišku; večno bo živel. Lepo gaje gledati, kako se vrti okoli ljudi in ognja. Kako lahkotno se prestopa, vzdiguje, caplja sem in tja. Ogleduje homosapiense in dela pač tisto, kar je zanj najbolj važno; išče hrano. Saj so ga na to navadili ljudje. Privadil seje na vso to ropotijo, gozdni ropot, razstreljevanje skal, ropot traktoijev, avtomobilov in vseh mogočih smrdljivih strojev.
PETER VOVK


V
Črtke in.povesti iz narodnega življenja
FRANJA
V tem mestu je preživela Anina hči štiri najl.epša in najvažnejša leta svoje mladosti. Neizrečeno mi ježal, da ne morem zapisati vsega, kaj je ta leta delala, se učila, snovala in pisala. Viri, iz katerih zajemljem, teko slabo; priobčil bom le neke odlomke njenega razvijanja. Mati mi je pokazala pisma, katera je prejemala od hčere. V njih nisem našel skoraj nič drugega, kakor vroče občutke otroške ljubezni in hvaležnosti.
Videl sem tudi nekoliko listov, katere je Ani pisala Franckina predstojnica. V vseh jo hvali, da je ne more lepše. V prvem pravi, daje prišla v Zagreb tako izurjena kakor nobena druga gojenka, da jo za mnogo opravil lahko precej rabi in ni dvombe, da se bo prav kmalu privadila in pripravila za vsako službo. V drugem ji daje izpričevalo, da se odlikuje med vsemi učenicami z neobično sposobnostjo in spretnostjo. V tretjem povzdiguje njeno razumnost in natančnost v vseh rečeh. Četrto pismo veli, da je v celem Zagrebu ni bolj pridne deklice mimo Francke. Najbolj pa se je prikupila poglavarici zaradi zgledne pobožnosti in nravnosti. V nekem poznejšem pismu poroča materi, da že zdaj med milostivimi sestrami nima nobene, katere svetost in vestnost bi se mogla primeriti brezmadežni svetosti njene hčerke.
Ana se je čudila listu, ki ga je dobila četrto leto. Predstojnica jo v njem opominja, da naj nikar ne sili hčerke v samostan. Če bo sama rada vstopila, je prav; večje časti in sreče si za ves red ne more misliti. Če pa se nje srce nagiblje drugam, naj ji ne brani.
Katerikoli stan si bo Francka izvolila, se bo v njem gotovo ponašala tako, da bo prekosila vse tovarišice. Te besede so se dale tako obrniti, kakor da deklica še omahuje.
Ani je delal list veliko skrbi in žalosti. Bil je zadnji, ki ga je dobila iz Zagreba. Mati o svoji hčerki sicer ni vedela nič drugega, kakor da so jo Hrvatice prekrstile v Franjo in da se je morala naučiti hrvaškega in nemškega jezika.
Tako visoke misli goji Mana o svoji prijateljci, tako globoko se ji je vtisnil v dušo njen spomin! To je gotovo na veliko čast obema.
V Zagrebu so se zbudili v Franjinem srcu doslej neznani občutki, dušo so ji jele vnemati čiste, ali silovite strasti, ki so slabile in razdevale nežno truplo. Pravila in razmere milostivih sester so mi sploh neznane, zato ne vem, ne kje ne kako seje pripravljala za svoj stan. V društvenem življenju vlada na Hrvaškem mnogo večja svoboda nego v zvezani, zbegani in zamorjeni Sloveniji. Ta svoboda se ne krati in ne zam&rja nobenemu in še duhovnemu ne dosti. Gotovo je. da je rabila Anina hči za svoje izobraženje pripomočke, kateri se ji pri nas na noben način ne bi bili dovolili. Smela ali mogla je brati in si kupovati vsakovrstne bukve, tudi’ zgolj posvetne, lepoz-nanske. Ni ji zadostovalo, da se nauči hrvaško le za rabo pri bolnikih, da se zadovolji s prostim narečjem, ki se govori v Zagrebu. Vnela se je za lepoto pismenega jezika, urila se je v njem tako marljivo, da ga je znala v dveh letih temeljito govoriti in pravilno pisati. Knjige, novine in občevanje z domoljubno učenko Emo so zanetile v njej vročo ljubezen do domovine in slavjanskega naroda.
Nobenih bukev ni prebirala tako strastno rada kakor pesniške. V zapuščini so se našle narodne pesmi, poezije Preradovičeve in Trnskega, drame Bogovičeve in več zvezkov „Nevena”. To navdušenje jo je tako prevzelo, da je začela tudi sama pesmi delati. Večina njih se je žalibog izgubila; od Mane sem prejel nekoliko listov z njenimi pesmicami, ali skoraj nobena ni cela. Nekateri verzi v teh odlomkih so trdi in jezik sploh se mi ni zdel gladek. Začetnici in slovenski deklici ne bomo teh hib očitali. Morebiti se za pesnico ni rodila, ali treba nam je vsekako priznati in pohvaliti dobro voljo in plemenite misli.
V Zagrebu je povsod čula in čitala jezne besede zoper slavjanske nasprotnike, sosebno zoper Nemce. Nepopisna srditost se je vžgala zoper njih v njenem srcu, ki je sovražilo krivico in hudobijo. Nemški jezik se je dobro naučila, ali ga ni hotela nikoli govoriti z rojenimi Hrvati in Slovenci. Bila je prepričana, da se svetost in čast svojega jezika in naroda ne skruni z nobeno rečjo grše pred svetom kakor s tako popustljivostjo in spakarijo.
Mana ni videla Franje nikoli togotne, nikoli nejevoljne, smatrala jo je za zgled priljudnosti in krščanske potrpežljivosti. Kadar pa je spregovorila o slavjanstvu in naši narodni nesreči, se je je lotila taka razkačenost, da ji je sapo zapirala. Mana mi je rekla, da jo je bilo strah pri njej ob takih prilikah; ognjeviti, razburjeni obraz da ji je vso podobo tako spremenil da bi je ne bila poznala, če bi ne bila vedela, kdo je Mana je slišala med dijaki in od duhovnikov dosf domoljubnih glasov in želj, ali to, pravi, je bil led proti plamenu njene prijateljice.

POTA Ii\ STJ»? &
dežum	■
poročaj	»
KDO JE ODNESEL ALUMINI-ASTO ŽICO - Pri novomeškem Elektru so ugotovili, da so imeli trejšnji teden na delu vlomilca in atu. Nekdo je namreč skozi žičnato »grajo zlezel na dvorišče in tam, 'eijetno ne povsem naključno, nale-:el na kup aluminijaste žice. Odnesel o je s seboj in tako Elektro jškodoval za 11.500 din.
RAZBIJAL STEKLENINO - No-omeški miličniki so prejšnji teden * iridržali do iztreznitve 3l-letnega ožeta Kužnika iz Preske pri Dobrniču. Možakar je razgrajal v novo-leškem hotelu Metropol in ni bilo ruge, kot da so na pomoč prisko-ili možje postave.
VLOMIL V OSEBNI AVTO - V oči n& 23. december je nekdo lomil v osebni avto Daniela Šege iz lovega mesta. Lastnik je v avto-nobiiu pogrešal avtoradio.
TRČIL MED PREHITEVANJEM
DOBRAVICA - 2Metni Jože Mesojedec iz Zameškega se je v raboto ob 8. uri peljal z osebnim ivtom proti Šentjerneju. Pri Dobrajci je prehiteval traktor, ob tem pa rčil v 10-letn Darjo Hudoklin, ki e pešačila ob levem robu ceste. Tarjo so nemudoma prepeljali na •.dravljenje v novomeško bolnišnico.
Rdeči petelin na uzdi
Uresničili večino sklepov problemske konference o požarni varnosti — Čuvaji ne bi bili kos nesreči?
SEVNICA, — Lani so v tej občini pripravili uspešno problemsko konferenco SZDL o požarni varnosti. Po letu dni je
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Badovinčcva gostilna v Metliki je bila pred dnevi priča sporu, v katerem sta svojo možatost preizkušala Nikola Dragišič in Dragutin Lalič. Prvi je od nekod privlekel tudi nož. Med mahanjem je svojega nasprotnika porezal, tako da je moral le-ta iskati pomoč pri zdravnikih.
•	Lepe reči se pred novim letom dogajajo po Dolenjskem! Konec prejšnjega tedna je namreč z Iskrinega parkirišča v Šentjerneju izginil avtobus Gorjancev. Nič nenavadnega, če se ne bi izkazalo, da je nekdo vozilo potreboval zato, da se je z njim prepeljal do Prešernove gostilne v Kronovem. Slaba reklama za šentjernejske oštirje.
•	Če smo že skozi vse leto na tem mestu pisali o žalostnih usodah neštetih dolenjskih kokoši, potem je prav, da tega ne zamudimo niti ob zadnjem letošnjem pisanju. Za to je poskrbel nepridiprav, ki se je „aboniral“ na Nosetov kurnik v Malem Gabru. Nekajkrat v zadnjem času je zagrenil spanje nič hudega slutečim kokodajskam, tako da je gospodar sklenil vso zadevo prepustiti miličnikom. Tem je zaenkrat edina sled fotografija kokoši.
v ~	___________J
•predsedstvo te organizacije pregledalo vseh štirinajst takrat sprejetih sklepov, kijih uspešno uresničujejo.
Ena takih pobud s te konference, da namreč vključijo v usposobljanjc voznikov motornih vozil tudi ravnanje z gasilnimi aparati, doživlja podporo tudi v republiki. V sevniški šoli AMD to upoštevajo pri pouku. Vse več je tudi gospodinjstev, ki so si omislila gasilni aparat. Gasilci pomagajo pri nakupu tako, da stranka poravna le kupnino, ne pa tudi prometnega davka, ker se aparat vodi kot gasilsko osnovno sredstvo in ga gasilci tudi redno pregledujejo.
Več sklepov konference pred letom dni se je nanašalo na vključevanje mladine v požarno varnost. Učitelji na šolah v Loki pri Zidanem mostu in Tržišču glede tega aktivno delajo z učenci. Samo ob letošnjem mesecu požarne varnosti si je v sevniškem gasilskem domu ogledalo orodje in filme nad 800 šolarjev.
V šentjanški krajevni skupnosti so ustanovili gasilske trojke po vseh večjih, naseljih. Gasilci opravljajo tudi preventivne preglede po domovih. To doslej družbo ni veljalo niti dinarja.
Razveseljiv napredek v požarni varnosti opažajo v združenem delu. V Kopitarni so ustanovili gasilsko društvo. Ob zadnji vaji se je tam po alarmu zbralo 90 gasilcev z vso opremo v pičle četrt ure. Žal je bolj zaskrbljujoč nočni obisk čuvajskih služb po delovnih organizacijah. Večinoma razporejajo na ta dela upokojence in invalide, za katere pri požarni skupnosti menijo, da se v kritičnem trenutku ne bi znali pravilno obrniti. Skrbi za požarno zaščito pripisujejo uspeh, da že vrsto let v industriji ni bilo omembe vrednega požara. A. ŽELEZNIK
NA MAGISTRALKI ZBIL PEŠCA
DRNOVO 22. DECEMBRA POPOLDNE JE Ivan Pcrinič iz Sobočanov vozil tovornjak v koloni vozil med Ljubljano in Zagrebom; Pri Drnovem je med vožnjo nenadoma opazil pred seboj pešca, ki se mu nikakor ni mogel izogniti in ga je zbil po tleh. Pokazalo se je, daje šlo za Martina Barbiča iz Slinovc pri Kostanjevici, ki so ga hudo ranjenega prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Traktor zaneslo med zakonca
Silvester Panjan je poškodbam podlegel, žena pa je bila laže ranjena
KOČEVJE PRI ČRNOMLJU -Verjetno zadnja letošnja traktorska nesreča na Dolenjskem je bila tudi ena najbolj krutih doslej. Do nje je prišlo 21. decembra okoli pol sedme ure zjutraj na cesti med Kanižarico in Črnomljem.
Tega dne je Stanislav Malerič iz Podloga peljal traktor, h kateremu je imel pripeto prikolico, naloženo s premogom, proti Črnomlju. Ko je pripeljal do Kočevja, je' dohitel pešca, 35-letnega Silvestra Panjana in njegovo ženo Nado, oba domačina. Malerič je ob srečevanju zaviral, to pa je bilo usodno. Na spolzki cesti je traktor zaneslo, tako da je udaril Panjana in ga zbil pod priklopnik. Panjan je dobil ob nezgodi tako hude poškodbe, da jim je že med prevozom v novomeško bolnišnico podlegel. Pri nesreči pa se je poškodovala tudi Panjanova žena Nada, ki jo je traktor prav tako zbil na tla, vendar gre pri njej le za lažje rane. Gmotno škodo so ocenili na 15.000 din.
Stanovanjske ključe v prave roke
Na novomeškem sodišču združenega dela so imeli 13. decembra »stanovanjski dan" - Spori pokazali na __	nedoslednosti in nepravilnosti pri dodeljevanju stanovanj - trije konkretni primeri
NOVO MESTO - 13. december 1983. Na novomeškem sodišču združenega dela je razpravni dan. Senat bo skušal razjasniti spore, do katerih je prišlo med Miro Golc iz Dobravice in šentjemejsko Iskro-tozd Upori, nadalje med Novomeščanko Danilo Jenko in SGP Pionir—tozd Lesni obrat ter med Ireno Vukomanovič iz Otočca in novomeško Iskro-tozd TNN. Ni povsem naključno, da vse naštete primere tlačimo v en okvir. Imajo namreč skupen imenovalec: nepravilnosti pri dodeljevanju stanovanjskih pravic delavcem. Poglejmo si zatorej vsak primer nekolikanj pobliže!
NEPRAVILNA PREDNOSTNA LISTA
V šentjemejski Iskri so letos začeli postopek za dodelitev po enega trosobnega in enega dvosobnega stanovanja. Na razpis se je prijavilo več delavcev, po predložitvi ustrezne dokumentacije in potrdil je odbor za družbeni standard julija sestavil prednostno listo, ki je prvouvrščenemu Ivanu Bratkoviču ,,prinašala“ trosobno stanovanje, drugouvrščeni Miri Golc pa dvosobno. Po pritožbi nekaj prosilcev je delavski svet avgusta prednostno listo razveljavil, odbor za družbeni standard pa na seji letošnjega 3. oktobra sprejel sklep, da naj bi šlo trosobno stanovanje Ivanu Bratkoviču, ki je bil tudi na novi listi postavljen na prvo mesto, dvosobno pa Vidi Ponikvar, ki je bila na tretjem mestu za Miro Golc. Nič čudnega potem, da se je slednja obrnila po pomoč na sodišče združenega dela, enako kot Darko Abram, četrti na-listi. Golčeva na število dodeljenih točk ni imela nikakršnih pripomb, pač pa je. menila, da bi ji morali v delovni organizaciji ob dejstvu, da je druga na prednostni listi, vendarle dodeliti stanovanje, ne upoštevaje, da ima kot mati samohranilka le dva družinska člana.
Sodišče je najprej razpravljalo o pritožbi Abrama in ugotovilo, da njegova pritožba glede dodeljenega števila točk ni na mestu, zatem pa še o pritožbi Golčeve. Senat je po opravljenem zaslišanju prič in pregledu dokumentacije soglašal s prednostno listo, edina izjema je le, da gre Ponikvarjevi namesto dodeljenih 165 le 145 točk. To pa je seveda bistvenega pomen., za nadaljnji razplet. Po takšni razdelitvi točk na prednostni listi je namreč tozd sedaj po
sklepu sodišča dolžan dvosobno stanovanje dodeliti Darku Abramu, ki je zbral 154 točk, medtem ko je pritožbo Golčeve zavrnilo. Res je, da je ta dobila ob ocenjevanju 166 točk, vendar ob upoštevanju pravilnika ni upravičena do dvosobnega stanovanja, saj je za dva družinska člana predvideno le eno ali enoinpolsobno stanovanje.
NEZAKONIT
POSTOPEK
DODELITVE
STANOVANJA
Delavci Pionirjevega tozda Lesni obrat so lani sprejeli pravilnik o urejanju stanovanjskih zadev, v katerem so tudi opredelili po^>-pek za dodeljevanje družbenih stanovanj. V njem piše črno na belem, da se natečaj za takšna stanovanja razpisuje enkrat letno, praviloma do konca prvega trimesečja. V nadaljevanju je tudi natančno opredeljeno, komu in kako naj prosilci vložijo prošnje, kot tudi ves postopek. Navzlic tako podrobno izdelanemu pravilniku pa se v omenjenem tozdu določil niso držali.
Letos so v Lesnem obratu razpolagali z več stanovanji, toda čeprav je bilo prosilcev več kot stanovanj, niso izdelali prednostne liste. Enostavneje je bilo za njih, da so na sejah komisije za kadrovsko-socialne zadeve razpravljali o posameznih prošnjah in tako med drugim sprejeli tudi ta dva sklepa:
- Tovarišu Sjjepanu Katano-viču, za katerega je komisija zbrala 223 točk, se dodeli dvosobno stanovanje na Cesti herojev.
Tovarišica Danila Jenko je po ugotovitvah komisije zbrala le 210 točk in tako do stanovanja ni upravičena, kajti drugih prostih stanovanj tačas ni več.
Jenkova se je na tak sklep pritožila, sodišče združenega dela pa je s sklepom zadržalo uresničitev sklepov komisije in delavskega sveta. Postopek je pokazal, da je bilo letos v Lesnem obratu dodeljenih več stanovanj, vsa pa, ne da bi bila izdelana prednostna lista prosilcev. Nič čudnega potem, če je sodišče postopek za dodelitev stanovanja na Cesti herojev označilo kot nezakonit in hkrati s tem kot nezakonite odpravilo tudi vse sklepe komisije in delavskega sveta. Poslej bo pač potrebno delati po pravilniku. Mogoče še to, daje hotelo sodišče spregovoriti tudi o ostalih nepravilno dodeljenih stanovanjih, vendar ni bilo nikogar, ki bi oporekal zakonitosti sprejetih sklepov.
ŠE ENA
RAZVELJAVLJENA
PREDNOSTNA
USTA
Tretji primer prihaja iz novomeške Iskre, tozd TNN. Tam so letos ob upoštevanju pravilnika sprejeli prednostne liste prosilcev stanovanj za leto 1983. Liste je pripravila komisija za družbeni standard, potrdil pa delavski svet.
Med prosilci za dodelitev dvosobnega stanovanja je bila tudi Irena Vukomanovič, ki pa je v Iskri niso uvrstili na prednostno
listo z utemeljitvijo, da naj bi bila po sklepu komisija za družbeni standard podala neresnične podatke o svojem stanovanjskem položaju. Komisija je to podkrepila z navedbo, da živi Vukoma-novičeva v skupnem gospodinjstvu in da je torej v vlogi navedla neresničnosti. Po takšni odločitvi komisije se je prosilka obmiia na delavski svet in vložila zahtevo za varstvo pravic. Delavski svet je njeno pritožbo obravnaval na isti seji, ko je potrjeval dokončno prednostno listo prosilcev in jo kot neupravičeno zavrnil. Vuko-manovičeva je tako dokončno izpadla s prednostne liste.
Senat sodišča združenega dela je bil drugačnega mnenja. Na obravnavi je namreč odločil, da se prednostna lista razveljavi, enako tudi sklepa komisije in delavskega sveta, po katerih Vukomanovičeva ni bila uvrščena na to listo, v tozdu pa morajo izdelati in sprejeti novo prednostno listo {ftosilcev za dvosobno stanovanje. Utemeljitev?
Sodišče je menilo, da dajanje netočnih podatkov ali zavajanje samoupravnega organa, ki sprejema sklepe o prednostnem vrstnem redu, še ni razlog, da bi lahko delavca izločili iz prednostnega vrstnega reda. Po sklepu sodišča bodo morali v tozdu vse kandidate, med njimi tudi VukomanČovičevo, ponovno oceniti.
BOJAN BUDJA
MNOGO JIH ŠE ČAKA — Ob dejstvu, da veliko delavcev še zmeraj živi v skrajno naurejenih razmerah in podrtijah, kot je tale na obrobju Novega mesta, je potrebno ob dodeljevanju tistih nekaj stanovanj, ki jih imajo delovne organizacije, pokazati več zrelosti in doslednosti pri upoštevanju sprejete zakonodaje.
/--------------------------N
Vodijo tatvine bencina
V črnomaljski občini se je močno povečalo število tatvin — Družbena samozaščita še pod vprašanjem
Črnomelj - število
kaznivih dejanj v črnomaljski občini se iz leta v leto povečuje. Tako se je tudi letos, ko je poraslo skoraj za polovico v primetjavi s preteklim letom. Razlogov za to je več, eden glavnih je prav gotovo ta, da miličniki dobro pokrivajo teren in odkrijejo marsikatero dejanje, ki bi sicer ostalo za vedno prikrito.
Težkih kaznivih dejanj, kot so bančni ropi, posilstva, v črnomaljski občini ne poznajo, zato pa se je v letošnjem letu močno povečalo število drobnih in vlomnih tatvin. Predvsem gre za tatvine bencina, ki jih prej skoraj niso poznali, zlasti pa so nove tatvine nafte gozdarskim podjetjem, ker nafto puščajo nezavarovano v gozdu. Prometnih nezgod s poškodbami ali smrtnim izidom je bilo letos 38 (le 3 več kot lani), v njih je izgubilo življenje 5 ljudi, zaskrbljujoče pa je, da so bili kar štirje med njimi pešci. Nesrečam so največkrat
botrovali subjektivni vzroki, v prvi vrsti neprimerna hitrost, sledi pa ji vinjenost.
Ker so se, kot smo že omenili, kazniva dejanja močno povečala, so črnomaljski miličniki več pozornosti posvetili iskanju storilcev. Vendar so kljub temu izvedli več akcij tudi v prometu: od kontrole tehnične opremljenosti vozil, ki je letos boljša kot v preteklih letih, do nadzora nad pešci in kolesarji, kar so ga skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v prometu opravili enkrat do dvakrat na mesec.
Po besedah Štefana Mišje, komandirja črnomaljske postaje milice, so v zadnjih letih veliko pozornost posvetili razvijanju družbene samozaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Po njegovem mnenju je samozaščitna zavest ljudi sicer boljša, je pa še vedno slaba, kar se najbolje pokaže pri tatvinah družbene lastnine v delovnih organizacijah, predvsem v gradbenih, kjer puščajo material na prostem.
M. BEZEK
' VLOMIL V HOTELSKO KUHINJO
NOVO MESTO - V noči na nedeljo je neznanec - vlomil skozi slabo zaprto kuhinjsko okno hotela Kandija. Iz kuhinje se je sprehodil do točilne mize in od tam odnesel 4 steklenice viskija, 50 zavitkov cigaret „57“ in 90 zavitkov z oznako „milde sorte“. K alkoholu in kajenju nagnjenega storilca še iščejo.
PEŠCA ZBIL V JAREK
SLATNIK - V petek zjutraj je Šentjemejčan Anton Dular na Malem Slatniku z osebnim avtom pri prehitevanju zbil pešca, 35-letnega domačina Gregorja Rajerja. Poškodovanca so po zdravniško pomoč prepeljali v novomeško bolnišnico.
Nenadoma zavil na levo v smrt
Ni znano, kaj je zakrivilo smrt Antona Berišiča iz Zagreba
BIČ - 22. decembra okoli 22. ure je magistralna cesta med Ljubljano in Zagrebom terjala novo smrtno žrtev in bo tako njena letošnja bera zagotovo med rekordnimi po številu najhujših posledic.
Zagrebčan Anton Berišič, ki seje tega večera peljal z osebnim avtomobilom proti Zagrebu, je pri Biču iz doslej še neugotovljenega vzroka zapeljal na levo stran vozišča in tam silovito treščil v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal Kasim Ahmič iz Zavidovičev. Berišič je bil ob nezgodi tako hudo ranjen, da je poškodbam takoj podlegel, ogromna pa je tudi gmotna škoda: ocenili so jo na preko 800.000 din.
ŠE ŠEST STEKLIH LISIC
KOČEVJE - V zadnjem tednu — do minule nedelje — so na območju občine Kočevje odkrili še šest steklih lisic, in sicer v Dolgi vasi, Livoldu, Zeljnah in Borovcu. Pri psih, mačkah in drugih živalih primerov stekline niso odkrili.
Hči umrla, oče in mati hudo ranjena
Žalostne posledice sobotnega trčenja pri Skopicah
SKOPICE - Večja gneča na magistralni cesti zadnje dni starega leta je naredila svoje. Najhuje J® očilo v soboto ob 1.30 pn kopicah.
30-letni Božo Tabakovič iz Goniče se je te noči peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu, pri vasi Skopice pa nenadoma zavil na levo stran cestišča. Takrat j® naspi*ti z avtobusom pripeljal Je-seničan Anton Noč. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem sta se hudo poškodovala zakonca Tabakovič, medtem ko je njuna triletna hči F.disa v nesreči umrla.
Gmotno škodo na obeh vozilih so ocenili na 1,8 milijona dinatjev.
ZBIL DEKLE IN ODPELJAL NAPREJ
TRSTENIK - 12-Ietna Darja Zidar iz Trstenika pri Mirni j® 22. decembra popoldne pešačila od mirenske osnovne šole proti domu. Pred Trstenikom pa ji je nenadoma pripeljal nasproti 1 osebnim avtom neznan voznik. Deklico je zadel in zbil po tleh. Po nezgodi je neznanec odpeljal naprej, dekle pa so morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Brezsrčnega voznika še iščejo.
MEGLA ZAKRIVILA TRČENJE
DRNOVO - Zaradi goste megk je prišlo v petek ob 9. uri pri Drnovem do trčenja, ko je 26-letni grški državljan Evangelis Petratos-zapeljal na levi vozni pas. Trčil je v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal Zagrebčan Svetislav Stojakovič, z® nameček pa je v tovorno vozilo trčil tudi Grk Damku Padelis, ki j® pripeljal za njim. Ob dveh huje poškodovanih je treba omeniti še, da je bil promet na magistralki med 9. in 9.30 uro enosmeren. Škode na vozilih je za 340.000 din.
J. P.
ZAVIRAL NA MOKRI CESTI -19. decembra popoldne se je Tre-banjec Rudi Gole peljal z osebnim avtom z Mirne proti Trebnjemu. Nekje pri Gomili je dohitel tovornjak, vozil za njim vse do Dola, tam pa ga pričel prehitevati. Kot je v takih primerih že navada, je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Gole se je skušal na hitro umakniti za tovornjak, vendar ga je zaradi zaviranja na mokri cesti pričelo zanašati, nakar je zdrknil v jarek. Vozilo je ob tem zadelo še v kanal in se prevrnilo na bok. Gole jo je srečno odnesel. Dobil je le nekaj prask in odrgnin, medtem ko je na vozilu škode za 50 tisočakov.
ČELNO TRČILA - Črnomaljčan Janko Geiter seje 23. decembra ob
17.50 peljal z osebnim avtom po Ulici Staneta Rozmana proti Trgu svobode v Črnomlju. Med vožnjo pa je v blagem ovinku zapeljal preveč na levo in silovito trčil v avto, ki ga Je nasproti pripeljal domačin Jožef Rade. Gmotno škodo so ocenili na 60.000 din. Ker je Geiter zavrnil -kontrolo z alkotestom, so zanj odredili odvzem krvi.
ZANESLO GA JE V LEVO - V soboto, nekaj čez eno ponoči, se je Novomeščan Marjan Petrinčič peljal z osebnim avtom od Broda proti kandijskem križišču. Tam ga je zaneslo v levo, tako da je trčil v zadnji del vozila Anteja Zriliča. Ob nesreči je nastalo na vozilih za 65 tisočakov škode. Alkotest je pokazal, da je Petrinčič vozil pod vplivom alkohola.
"N
ZLATA BLOUDKOVA ZNAČKA - Alojz Serini (desno) je prejel iz rok Slavka'Vidmaija, predsednika sliupščine TKS Novo mesto, zlato Bloudkovo značko za uspešno in požrtvovalno delo pri razvijanju zimskih športov.
Priznanja najboljšim
Slovesnosti v Novem mestu in Krškem, na katerem so najboljšim športnikom in športnim delavcem podelili priznanja
. NOVO MESTO - Novomeška športna dvorana si je v četrtek zvečer nadela slavnostno obleko.
“otem, ko je tako uspešno sprejela najboljše športnike in športne delavce Slovenije, je imela tokrat slovesnost, na kateri so podelili priznanja najuspešnejšim in najbolj aktivnim športnim delavcem in športnikom Novega' mesta. Poleg tega je bila to priložnost, da so proglasili tudi najuspešnejše kolektive in posameznike letošnjih delavskih športnih iger (o rezultatih smo poročali že v prejšnji številki).
Po sklepu komisije za nagrade in priznanja pri novomeški teles-nokultumi skupnosti so zlate Bloudkove značke prejeli: Ferdo Avsec, Franci Glavan, Rudi Mraz in Alojz Serini, srebrne Martina Bračko, Dominik Bratož, Janez Mohorčič, Ivan Rovan, Jože Turk, Metka Valentinčič, Matjaž Verbič in Slavko Vidmar, bronaste pa Anton Ancelj, Dragica Gotlib, Jože Gubina, Janez Jagodic, Zvone Cunk, Jože Klančar,
Jože Malenšek, Boris Piletič,
Jože Ravbar, Boris Redling, Peter Seničar in Slavko Seničar.
Priznanja in značke je podelil predsednik skupščine TKS Novo mesto Slavko Vidmar.
Ta večer so bila podeljena tudi občinska priznanja, ki sojih prejeli KK Novoles za 35 let delovanja, DŠD Iskra TNN za 20 (et aktivnega dela, ŠŠD Gimnazija za 25-letnico delovanja in za 10-letnico KPA Novo mesto ter RK Novo mesto.
Ob koncu omenimo, da je nagrade za pomembnejše športne uspehe v novomeški občini
prejelo tudi 39 posameznikov in trije športni kolektivi.
B. B.
PODELILI DEVET BLOUDKOVIH ZNAČK
KRŠKO - „Delo v športu mora biti garaško, iz leta v leto bolj, drugače uspehov ne more biti. Ali potemtakem lahko športno udejstvovanje mladim in starejšim še omogoča zadovoljstvo, sprostitev? V naših skromnejših razmerah bi vendarle lahko odgovorili pritrdilno. Pri tem ne mislim samo na zadovoljstvo, ki ga daje kolajna, marveč na tisto, ki bi pravega športnika moralo prevevati po vsakem opravljenem treningu, ob vsakem ugotavljanju, da napreduje, si krepi telo in pridobiva prave delovne navade, ki se jih ne bo znebil vse življenje," je med drugim dejal predsednik občinske ZTKO Krško Živko Šebek v nagovoru posameznikom, ki so prejšnji četrtek iz rok predsednika skupščine TKS Krško Toneta Sulca dobili bronaste, srebrne in zlate Bloudkove značke. Za organizacijsko delo so bron prejeli Alojzija Škafar, Franc Žnideršič, Stane Žabkar in Ivan Kozole, srebrno pa Jože Zajc in Janez Mesesnel. Za tekmovalne dosežke sta srebrno značko dobila Krešo Omerzel in Jože Ži-bert, člana AMD Krško, za osvojena naslova državnih prvakov v speedwayu v letu 1983, zlato pa je prejel Dušan Vučajnk.
PRIZNANJA ZA DŠI 83 -Na četrtkovi slovesnosti v Novem mestu so podelili tudi priznanja najboljšim ekipam in posameznikom letošnjih delavskih športnih iger. Jože Hribar iz novomeške UNZ sprejema priznanje za svojo ekipo. (Foto: B. Budja)
ZLATO RIBIČU - Član ribiške družine Brestanica — Krško, Dušan Vučajnk (desno), je za dosežene naslove državnega prvaka in večkratno nastopanje v državni reprezentanci v športnem ribolovu prejel zlato Bloudkovo značko.
Prednost bodo delila merila
Delegati obeh zborov skupščine TKS Novo mesto sprejeli merila o razvrščanju prednostnih športov — Koncentracija sredstev in kvalitete?
NOVO MESTO - Če pomeni sprejem predloga za razvrstitev prednostnih športnih panog v novomeški občini tisti tako težko pričakovani korak naprej pri odpravljanju nesoglasij,potem je bila četrtkova osma in letos zadnja seja obeh zborov skupščine telesnokulturne skupnosti Novo mesto v marsičem prelomna. Na račun prednostnih športov v Novem mestu (ti pa so: atletika, košarka, rokomet in odbojka) je bilo v zadnjem času izrečenih toliko kritik, največkrat tudi utemeljenih, da je bilo prav nujno nekaj storiti. Konec koncev pa je to obvezovala tudi 5. seja skupščine TKS iz letošnjega februarja, ko je bilo gradivo o prednostni razvrstitvi športov dano v razpravo.
Nikakor nočemo zasenčiti ostalih točk dnevnega reda četrtkove skupščine, toda zdi se, daje bila razprava o predlogu prednostne razvrstitve športnih panog vendarle v ospredju. In prav je tako. Novomeški šport nima denarja, da bi ga enakovredno delil vsem panogam, ki so bile doslej upoštevane kot prioritetne. Takšno drobnjakarstvo tudi ne more roditi kvalitete. Prav nič hudega, če se bo poslej po vseh sprejetih kriterijih izkazalo, da sodita na prednostno listo vsega dva športa, lahko pa celo en sam ali nobeden. Portoroški sklepi namreč danes ne predstavljajo več zacementiranih in obvezujočih stališč pri razvrščanju športnih pa-
KOLMANU NASLOV ZA LETO 83
SEVNICA - SK Milan Majcen je pripravil občinsko prvenstvo v počasnem šahu, na katerem je nastopilo 14 igralcev. Po večmesečnih bojih je prvo mesto pripadlo Jožetu Kolmanu, kije zbral 9 točk, sledijo pa Šorli z 8, Janko Blas prav tako 8, Cvirn s 6 točkami itd. Omenimo še, da je bil Kolman prvak tudi leta 1981.
J. BLAS
MAURER KONČNI ZMAGOVALEC
SEVNICA - Na zadnjem letošnjem hitropoteznem turnirju ŠK Milan Majcen iz Sevnice, kije hkrati odločal tudi o zmagovalcu v skupnem seštevku, je zmagal Povše s 13,5 točkami pred Maurerjem 10,5, Cvirnom, Šoparjem in Kolmanom 7 itd. Bolj zanimiv je pogled na končni seštevek. Najuspešnejši hitropotezni šahist v Sevnici je tako povsem zasluženo postal Jože Maurer, ki je skupaj iz 12 turnirjev zbral 74 točk, le točko manj ima Povše, 3. pa je Lazič z 61 točkami.
J. BLAS’
Benedetičeva in B. Petrič športnika leta
Letos je v anketi glasovalo
98 športnih novinarjev
KAMNIK — Društvo športnih novinarjev Slovenije je tudi letos pripravilo tradicionalno anketo za najboljše športnike in kolektive v naši republiki letos. Glasovalo je 98 novinarjev, ki so med moškimi največ glasov - 353 - dodelili Borutu Petriču, 299 jih je dobil Bojan Križaj, 145 pa Primož Ulaga. Med dekleti je zmagala Lidija Benedetič Lapajne s 390 točkami, sledijo pa Mirna Jaušovec s 367, Anja Zavadlav s 359 glasovi itd.
V ekipni razvrstitvi je zmagala kolesarska reprezentanca, ki je dobila 298 glasov, kajakaška in kanu reprezentanca jih je dobila 263, odbojkarice Palome Branika 93 itd. Obrazložitve verjetno niso potrebne, omenimo pa le, da na spisku ni dolenjskega športnika ali športnice.
PAVLIČ SPET ODLIČEN
KOČEVJE - Na letošnjem državnem prvenstvu invalidov Jugoslavije, ki je bilo v Jajcu, je Slavko Pavlič iz Kočevja nastopil v streljanju z zračno pištolo. V svoji kategoriji invalidnosti je zasedel tretje mesto ■n osvojil bronasto kolajno. Slavko Pavlič je tudi na prejšnjih prvenstvih dosegal odlične uvrstitve.
Vrnili so obisk zdomcem
Ekipa krškega TVD Partizana na obisku pri naših zdomcih v Sindelfingnu — Se trdnejše prijateljstvo
NAJUSPEŠNEJŠE AMD - KRŠKO
KRŠKO — Avto-moto društvo v Krškem je 22. decembra pripravilo sprejem za tekmovalce, mehanike, predsednike delavskih svetov in direktorje delovnih organizacij, ki pomagajo pri razvoju AMD in še zlasti speed-waya v tem posavskem mestu. V letu 1983 je AMD Krško prav v tej športni panogi osvojilo toliko naslovov kot še nobeno društvo doslej v zgodovini jugoslovanskega motociklizma. Več prihodnjič.
SINDELFINGEN - Jugoslovanski nogometni klub Radnik iz Sindelfingna je priredil pred dnevi tradicionalni nogometni turnir v tukajšnji športni dvorani. Med dvajsetimi nogometnimi klubi naših zdomcev v Zahodni Nemčiji je bila tokrat tudi ekipa krškega TVD Partizana, ki je tako vrnila obisk članom lduba Radnik. Srečanje, ki je trajalo od 2. do 4. decembra, je bilo nadvse prisrčno.
Gostitelji so pripravili Krčanom lep sprejem, posebne pozornosti pa so bili deležni od predstavnikov
Mercedesa, ki ima nad tem klubom pokroviteljstvo. Prav zato je bil posebej za Krčane organiziran tudi ogled tega avtomobilskega velikana. Seveda pa srečanje ni minilo brez športnega dela.
Krčani so se najprej pomerili s slovenskim društvom Triglav v kegljanju, naslednjega dne pa je bilo na sporedu tovariško srečanje obeh nogometnih klubov. Podeljena so bila številna priznanja in darila, nakar je sledil bogat kulturni program. Tretjega dne so se Krčani udeležili že uvodoma omenjenega nogometnega turnirja. Igrali so dobro in borbeno, za nagrado pa jih je čakal pokal za fair play, ki ga je podarila SN revija iz Zagreba.
Še prehitro je minilo to srečanje in nič čudnega, če je bilo slovo tako ganljivo, kajti daleč od domovine so sc spletla prijateljstva, ki bodo večno ostala.
B. JUREČIČ, Sindelfingen
nog, pač pa pomeni prednostna razvrstitev to, da sistematično ustvarjamo možnosti za vrhunske dosežke v tistih oblikah športa, kjer lahko to tudi utemeljeno pričakujemo. In če bomo do te razvrstitve prišli na podlagi objektivnih, z izkušnjami in analizami preveijenih meril, potem je vsaka bojazen odveč. Kritikam se seveda ne bo mogoče izogniti, še posebej, ker jih je večina v Novem mestu zgolj klubsko obarvanih. Konec koncev pomeni presedlanje s prednostne liste ali celo s tekmovalnega na rekreativni šport precej lažji mošnjiček, toda to je edina in pravilna pot,
da v Novem mestu presekamo večne spore, kaj, ali bolje rečeno, koga podpirati in damo denar tja, kjer bo najbolj koristil in prinesel tudi rezultate, ki jih v danih razmerah ni moč dosegati. Morda ni odveč pripomniti, da puščajo sprejeti kriteriji, ki pa jih bo potrebno na eni prihodnjih skupščin še ovrednotiti, odprta vrata sleherni športni panogi. Tako za pot navzdol kot navzgor.
B. BUDJA
TURNIR IMV COMMERCU
NOVO MESTO - Minuli vikend se je s finalnimi boji končal turnir v malem nogometu novomeške IMV, na katerem je sodelovalo 18 ekip z okoli 400 igralci. Končni vrstni red je: 1. tozd Commerce, 2. TOGK Smarjeta, 3. TA Proizvodnja III, 4. TA Proizvodnja II, 5. TA Materialni oddelek itd. Za tekmovanjem v nogometu bodo prvenstva še v košarki, odbojki, rokometu, plavanju, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, pikadu, vedri rekreaciji, krog tekmovanj pa bo sklenjen s pohodom na Gorjance.
Po prvem delu zadnji
Končan prvi del prvenstva v II. zvezni košarkarski ligi -Po pričakovanju na dnu — V goste prihaja TIMA MTT
NOVO MESTO - V soboto se je z 11. kolom končal prvi del prvenstva v H. zvezni košarkarski ligi. Novomeški Novoles končuje ta del s skromnim, toda bolj ali manj pričakovanim izkupičkom dveh točk. V soboto so namreč po pričakovanju doma oddali še deseti par točk proti vodilni ekipi zagrebškega Montinga.
NOVOLES - MONTING 67:53) - Srečanje zadnjega in prvega na prvenstveni lestvici je bilo navzlic popolnoma neenakovrednemu boju dokaj zanimivo. Oboji so namreč ze vnaprej vedeli za izid, tako da so igralci lahko zaigrali sproščeno in duhovito. Že v prvih minutah so si gostje iz Zagreba priigrali dovolj prepričljivo prednost, da so lahko na parket novomeške športne dvorane poslali tudi mlajše igralce. Podobno velja za Novomeščane, ki jim je bilo to srečanje nova dobra šola v take kvalitetnem ligaškem tekmovanju.
Novoles: Rihar 6, Skube 10, Kek 9, Golobič 13, Pintar 2, Seničar 14, Beg 3, Besednjak 6, Cerkovnik 4.
Lestvica prvega dela: 1. Monting 18 točk, 12. Novoles 2 točki.
V prihodnjem kolu gostujejo Novomeščani ekipo mariborske TIMA MTT, s katero so v I. kolu sicer izgubili z 79:107, vendar v Mariboru z igro niso razočarali.
RAZPIS ZA NOGOMETNI TURNIR
IVANČNA GORICA - V počastitev 10-letnice kluba Livar bo od 21. do 29. januarja drugi novoletni turnir v malem nogometu v dvorani ŠC Josip Jurčič v Ivančni gorici. Prijave sprejema NK Livar do 18. januarja, ko bo opravljeno žrebanje parov. Startnino 1.500 din nakažite na žiro račun ŠD Ivančna gorica 50130678-93721. Vse ostale informacije dobite pri Francu Blatniku, telefon (061)556-021.
NOVOMEŠČANKE DRŽE VRH - V nadaljevanju II. republiške košarkarske lige so igralke Novega mesta doma ugnale vrsto Ježice B s 77:70 (40:34) in tako še naprej ostajajo na vrhu lestvice. Koše za domačinke so dosegle: Srebrnjak 13, Avguštin 10, Adamič 3, Gal 8, Dragman 2, Žura 15, Bunc 26.
Ze v torek zvečer so Novo-meščanke v Ljubljani odigrale verjetno odločilno srečanje za prvo mesto v ligi s Slovanom. Več o tej tekmi v naslednji številki.
Šport iz Ribnice in Kočevja
o NK Borac je pred dnevi pripravil turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo kar 64 ekip iz Ljubljane, Domžal, Črnomlja, Kočevja in Ribnice. V tekmi za 3. mesto je „Fasadarstvo“ ugnalo „Mlinostroj“ s 4:2, medtem ko sta se v finalu pomerili ekipi ..Penziona Kovač" iz Osilnice in črnomaljskih „Žog“. Po streljanju sedemmetrovk so zmagali Osilničani s 5:4. Za zmagovalce so igrali: Šalika, Gerek, Buzuk, Dobrič, Farič, Lauter, Raj-šel, Klarič.
o V počastitev dneva JLA je ribniška garnizija pripravila kegljaški turnir, na katerem so nastopile vrste Itasa, Kočevja, Rika in Ribnice. Vrstni red: Riko 2.476 podrtih kegljev, Kočevje 2.467, Ribnica 2.444, Itas 2.359.
o Kočevsko šahovsko društvo je v hotelu Pugled pripravilo občinsko sindikalno prvenstvo, na katerem je nastopilo 9 ekip. Zmagali so šahisti Snežnika s 25 točkami (Čimer, Malnar, Murn, Gabrič, Vesel), sledijo pa: Elektro 24, Trgopromet 19,5, SDK 16,5, Tekstilana 16, itd.
e Nogometaši ribniškega Borca imajo po zaključenem jesenskem delu ljubljanske A nogometne lige s tekmo manj 12 točk in so tretji, medtem ko je Ribnica na 6. mestu z 9 točkami.
M. G-č.
Priznanje v prave
roke
NOVO MESTO - Novome-ščanka Ruža Kovačič je trem državnim odlikovanjem in Bloudkovemu priznanju, ki jih je za svoje delo že prejela, ob koncu preteklega tedna dodala še najvišje priznanje Partizana Jugoslavije, ki ga ta podeljuje le redkim posameznikom za posebne zasluge pri razvijanju telesne kulture.
Priznanje je prišlo prav v času, ko nagrajenka praznuje 60-let-nico športnega dela, Neverjetno se slisi, da je pričela kot telovadka nastopati že s štirimi leti v sokolskih vrstah v Ogulinu, s 16 leti pa je opravila okrajni „prednjaški“ izpit. V Novo mesto je prišla pred 26 leti iz Zagreba in takoj pričela z delom v takratni telovadni vrsti TVD Partizana. Pod njenim vodstvom so odhajale generacije telovadk, med katerimi so bila tudi imena, ki so osvajala tudi državne in meddržavne naslove. Spomnimo se njenih najboljših telovadk Mateje Kavšek, Nataše Kočevar in seveda sester Maje in Jasne Dokl. Slednja je kar štirikrat osvojila naslov državne prvakinje. Poleg trenerskega dela je Ruža že ves čas predsednica strokovnega odbora pri TVD Partizan Novo mesto, enako funkcijo pa opravlja tudi v republiki in državi. Kar 16 let je že mednarodna sodnica in je ena redkih, ki to mesto zaseda že tretji mandat.
Le na olimpijadi še ni bila, ker jugoslovanska vrsta tam še ni nastopala. Njen velik delež je viden tudi na zletih bratstva in
enotnosti. Pripravljala je vaje za vseh 11 zletov, zadnja leta pa je tudi sestavljalka vaj.
Prav sedaj pod Ružinim vodstvom klije nov telovadna generacija deklic med 6 in 12 letom starosti. ,,Med petinštiridesetimi deklicami je veliko perspektivnih telovadk, vendar brez vaditelja ne bo uspehov. Da lahko napredujemo, večkrat potujemo k našim prijateljem v Bratislavo, kjer imajo precej boljše možnosti za vadbo. Prihodnost novomeške obetavne vrste je tudi v novih prostorih, kjer bo mogoče večkrat trenirati. To se lahko že v naslednjih letih bogato obrestuje tako, da se bodo spet vrnila zmagovita leta novomeške telovadne vrste." meni po besedah skromna, po dejanjih pa velika Ruža Kovačič.
J. PAVLIN
r
Med krojači vseh uspehov
Brane Ambrožič je na lastni koži doživljal hiter vzpon ribniškega rokometa - Preko 400 tekem za Inles — Bo prenehal z igranjem?
RIBNICA - Vsi veliki uspehi ribniškega rokometa v zadnjih desetih letih, ko je ekipa iz povsem poprečnih rezultatov postala močno dnigoligaško moštvo, so vezani na ime 27-letnega Braneta Ambrožiča. Čeprav je še v letih, ko bi lahko še veliko dal za svoj klub, se zdi, da hoče Brane počasi oditi z rokometnih igrišč. V obrazložitev na kratko pove: „Zavzetost na delovnem mestu, obveznosti do družine in izrednega študija." Vsi tisti, ki Braneta poznajo nekoliko bolje, trdijo, da bo vendarle še igral.
Nekaj skopih podatkov o današnjem sogovorniku: 10 let je že v A ekipi, rokomet igra polnih 13 let, velikokrat je nastopal v članski in mladinski reprezentanci Slovenije, več let je kapetan Inlesa, za katerega je odigral že preko 400 tekem. Dovolj naštevanja?
„V teh desetih letih vzpona ribniškega rokometa sem bil vseskozi zraven; igral sem v vseh selekcijah, od republiške do II. zvezne lige. Zmeraj smo imeli dober kolektiv, pa vendar bi
rekel, da je bila ekipa, ki je nastopala v sezoni 1973/74, ena najboljših. Spomnimo se le imen Keršiča, Radiča, Šilca, Mateliča, Mikulina, Andoljška itd."
Po mnenju mnogih je uvrstitev Inlesa v II. zvezno ligo največji uspeh ne le tega kluba, impak tudi nasploh klubskega športa v kočevsko-ribniški dolini. Kot pravi Ambrožič, je ta ekipa svoj vrh dosegla v sezoni 1979/80, ko je z Zagrebom vodila izenačen boj za prvo mesto. Vemo, da je Zagreb kot prvak igral v kvalifikacijah za I. zvezno ligo. Kaj lahko bi to bili Ribničani.
,,Zagotovo ni v Jugoslaviji manjšega mesta, ki bi imelo športni kolektiv v tako elitnem ligaškem tekmovanju. Prav zato smo rokometaši tako ponosni na klub. Ne nazadnje tudi zategadelj, ker smo vse igralce vzgojili sami, vsi so iz tega kraja, imamo dobro zaledje in kvaliteten trenerski kader.
, .Nikola Radič je bil ta, kije v meni odkril rokometni talent. Mnogo sem se potem naučil od
Cveta Pavčiča, saj smo pod njegovim vodstvom postali .pravi’ klub, medtem ko smo pod taktirko Šilca postali drugo-UgašL Skratka, delež slehernega je neprecenljiv."
Kaj po igralski karieri? „Naj-verjetneje bom ostal z rokome-tom._ Preveč sva si blizu. Z izkušnjami bi rad pomagal mladim. Prav z njimi je treba ogromno delati. Mogoče bi bilo prav, da bi v upravi kluba delalo več ljudi, kajti Inles ni več stvar peščice posameznikov, pač pa celega mesta. Prav skozi rokomet je Ribnica v jugoslovanskem merilu ogromno pridobila."
M. GLAVONJIČ
Brane Ambrožič: „Tudi ko bom nehal igrati, bom ostal z rokometom."
Dolenjci tretji
Pugelj (Koč.) najboljši stre-_____lec med veterinarji
KOČEVJE - Na nedavnih šport; nih igrah veterinarjev Slovenije, ki so bile v Kočevju in posvečene 40-letnici Kočevskega zbora, so si prvo in drugo mesto razdelili veterinarji z območja Celja in Gorenjske s po 20,5 točke, tretje in četrto mesto so si delili veterinarji Dolenjske in Ljubljane s po 19 točkami, 5-Maribor, 6. Primorska.
V posameznih panogah so zmagale ekipe: kegljanje-Ljubljana, stre-ljanje Maribor, šah - Dolenjska, od-bojka-Gorenjska in namizni tenis-Celje. V streljanju je med posamezniki zmagal Jože Pugelj iz Kočevja, ki je z zračno puško nastreljal 171 krogov od 200 možnih,‘tekmoval pa je za Ljubljano.
Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale, diplome in priznanja-Pokrovitelja tekmoVanfa sta bila: občinska skupščina Kočevje 10 Združeno KGP Kočevje.	ji
ww
NOVOTEKS
ZMAGA PRELECA V METLIKI
METLIKA
Zmagovalec 5. od-_ I	Metlika v kegljanju
je Drago Prelec, član brežiškega Partizana, ki je podrl 893 kegljev-Na prvenstvu je nastopilo 40 keglja; čev, ki so si ostala mesta razdelil1 takole: 2. Rostohar (Brežice) 889, 3. Goleš (Trebnje) 884, 4. Bajuk (Metlika) 883, itd.
UPOŠTEVANE 1 PRIPOMBE
SODRAŽICA - Zazidalni načrt za Sodražico predvideva novi dve soseski proti Svetemu Gregorju in proti Pesku, kjer bo sezidanih nekaj 10 novih hiš. Ob razgrnitvi načrta so lastniki zemljišč nanj dali vel-pripomb. Veliko pripomb občanov, posebno še, kar zadeva zamik nekaterih stanovanjskih hiš in drugih objektov, je bilo upoštevanih-
MLADIM OMOGOČITI PRIPRAVNIŠTVO
NOVO MESTO - V letošnjem letu (po oceni) je s posredovanjem skupnosti za zaposlovanje v novomeški občini dobilo zaposlitev 420. oseb, hkrati pa je bilo v istem obdobju prijavljenih za delo 450
občanov. V usposabljanje za zaposli-;
tev pa je bilo leta 1983 zajetih Doji občanov brez dela in 25 invalidnih; ' oseb. Po predvidevanjih, zapisanih v't*i osnutku občinske resolucije za le‘-c|£ 1984, pa bo možno v prihodnjem-

Od sedaj hlače LEVFS tudi v Modni hiši „STAN DARD KONFEKCIJA” original v Novem mestu c. komandanta Staneta 18
OBRTNIKI OBČINE NOVO MESTO!
DOBRODOŠEL
Obveščamo vas, da bodo organizirani seminarji za vodenje poslovnih knjig 'n izdelavo davčne napovedi od 9. januarja do 17. januarja 1984. O času in kraju seminarja boste obveščeni P° pošti. Obveščamo vas tudi, da lahko dvignete nove poslovne knjige na sedežu združenja Glavni trg 14 od 3. januarja 1984 dalje.
Obrtno združenje Novo mesto 546/52-83
Prodaja tudi na American Express in Diners club kartice.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
foto-atelje
branko
c. herojev 34 novo mesto
—	vse vrste fotografskih uslug
—	fotografije za dokumente izdelamo v 24 urah
—	darilo za mladoporočence
KOTO
Kotaks tobus In zbiralnic« kmetijskih zadrug
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984/
pokličite 20-226
Z nakupom srečke novoletne loterije lahko postanete dobitnik enega izmed
251.420 dobitkov
/© ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Ljubečna Celje
Ljubečna Celje
tlak za hleve Tel. (063) 25-800
termoizolacijski pod
Leviš
SREČNO1984
v vrednosti 6 starih milijard.
Kje si, naš ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki so delale za nas?
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubi oče, stari oče
JANEZ
DRAGAN
iz Cerovca 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice v Novem mestu, GD Statcnberk in Hmeljčič za spremstvo in “Pazniku, pevcem s Trebelnega, župniku za lepo opravljeni °wed. Vsem skupaj iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
I * -1


ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in prababice, 88-lctne
ANE
SELAN
iz Novih sel pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in’ pokojno spremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo kolektivu in ožjim sodelavcem podjetja Inkop Kočevje za podarjene vence in spremstvo .ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Jože, Tone, hčerka Anica z družinami ter ostalo sorodstvo
C*)
i
idl-. li
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
FRANC
MALNAR
iz Novih Lazov 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, pokojnemu pa darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo posestvu Snežnik, KS Kočevska Reka, organizaciji ZB, sodelavcem Petrol in Petrol — Avtopark iz Kočevja za podarjene vence ter govornikoma tov. Pojetu in Cimpriču za poslovilne besede ter godbi za žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Fanika, otroci Minka, Slavka in Franc z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek in stric
ANTON HREN
iz Gor. Gradišča pri Dolenjskih Toplicah
jskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Delavcem Novolesa, tozda TVP, se zahvaljujemo za denarno Pomoč. Hvala vsem za podarjeno cvetje, vaščanom, kolektivoma Novoles tozd TVP Straža in Zdravilišču Dolenjske Toplice. Zahvalo izrekamo župniku za opravljeni obred in tov. Fabjanu za tople besede slovesa.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je za vedno zapustila
PAVLA JANEŽIČ
roj. Kos,
z Vrhka 2, Tržišče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo župniku za opravljeni obred ter pevcem. Zahvaljujemo se podjetjem G. G., Stilles Sevnica in OS Oskar Kovačič Ljubljana za podarjene vence, KS, DU Tržišče ter tov. Selevšku za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat hvala!
Žalujoči: sinova in hčerki z družinami, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo
Cestno podjetje Novo mesto TOZD Gradnje Novo mesto Ljubljanska 47
Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja prosta dela in naloge
I. KUHARICE
Pogoji:
poklicna gostinska šola, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije.
II. AVTOELEKTRIKARJA
Pogoji:
poklicna šola avtoelektrikarske smeri,
5 ali 10 let delovnih izkušenj.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na nat ov: Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Gradnje, Ljubljanska 47.
Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po objavi.
Če bi klic in solza mrtve obudila, tebe, dragi Milan, ne bi črna zemlja krila.
Osamele tvoje so poti in za vedno
utihnile prijazne besedi.
ZAHVALA
Kruta usoda je izmed nas v 27. letu iztrgala dragega moža, brata, zeta, svaka
in sina
MILANA BADOVINCA
Podgrad 12
|*risrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam pomagali v tako e ih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v taka velikem številu spremili na Jegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Novoteks, sodelavcem trgovine Julija, Beti Metlika, totelu Grad Otočec DE Kegljiše, Knjigotisku, gasilskemu društvu Jugoije, IMV, Petru Badovincu iz’ ■togorja, Turkovim, vsem govornikom in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: neutolažljiva žena Jožica, sestra Angelca z družino, brata Peter in Janko z družinama, tast, tašča, svakinja Cirila, Silva z družino, starši in drugo sorodstvo
Odbor za medsebojna razmerja pri DO „KOVINAR" Novo mesto Ljubljanska 28
objavlja: PROSTA DELA IN NALOGE
L KV REZKALEC KOVIN ali priučen rezkalec 2. KV LIČAR ali priučen ličar
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom v eni izmeni.
Za obe delovni mesti veljajo enaki razpisni pogoji:
1.	Končana poklicna šola ali priučen z nekaj let prakse,
2.	poskusno delo 3 mesece.
Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj lahko prinesejo kandidati osebno na razgovor ali po pošti.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Razpis velja do zasedbe prostih mest.
549/52-83
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
ANTONIJE BRAJER
Breg 12
m iskreno zahvaljujemo hišnemu zdravniku dr. Vodniku za zdravljenje njene težke in dolge bolezni Enako sc zahvaljujemo zdravnikom in sestram Onkološkega inštituta, posebno doc. dr. Kocijanu in sestri tirančki. Prisrčna hvala upravi, zdravnici in sestram Doma starejših občanov za nego in skrb v zadnjih “5*/1 'tijmega življenja. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom z Brega in blokov Nad mlini 27 m 28 ter vsem znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetie in jo spremili na poti k zadnjemu počitku. Enako se zahvaljujemo občinskemu odboru ZB Novo mesto za pomoč pri organizaciji pogreba, pevcem zbora Dušan Jereb in tovarišu Ivu Pezlju za poslovilne besede.
Žalujoči, sin Ivan z družino, brat Tone, sestri Meri in Francka ter ostalo sorodstvo Novo mesto, Bela cerkev, Cleveland, dne 23. decembra 1983
Novotehna, trg. pod. na debelo in drobno p. o. Novo mesto. Glavni trg 11,
Komisija za delovna razmerja
objavlja
proste naloge in opravila:
1.	AVTOMEHANIK V PE Avtomobilski servis Novo mesto — 1 delavec
2.	SAMOSTOJNI PRODAJALEC V PE št. 5 -trgovina Trebnje — 1 delavec
3.	SAMOSTOJNI PRODAJALEC V PE št. 11 -trgovina Kostanjevica na Krki 1 delavec
Pogoji za zasedbo: pod 1)
KV mehanik — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca;
pod 2 in 3) KV prodajalec in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj svoje prijave pošljejo na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo v 8 dneh obvestili vse kandidate.
TEŽKO DO ZASLUŽENEGA
KOČEVJE - Zaposleni občani ki dobivajo osebni dohodek na tekoči račun ali hranilno knjižico se pritožujejo, da med 10. in 16. v mesecu težko pridejo do denarja, ker je pred bančnim okencem vedno dolga vrsta čakajočih. Občinski svet Zveze sindikatov Kočevje, ki je bil tudi pobudnik akcije, naj bi zaposleni prejemali osebne dohodke preko hranilnih knjižic in tekočih računov, je pritožbe delavcev obravnaval in dal pobudo delovni enoti Ljubljanske banke v Kočevju, naj bi vsaj v kritičnih dneh uredila izplačevanje tako, da ne bi bilo treba čakati tako dolgo. Podobne težave se pojavljajo na pošti v Kočevju, ki pa je izplačevanje uredila tako, da vsaj v kritičnih dneh delata dve blagajni. Zelo kritično je na pošti večkrat pri sprejemu pisemskih pošiljk in izdaji pisem in paketov.
ZA DESETINO DPAŽJI VRTEC
NOVO MESTO - Skupščina
skupnosti otroškega varstva Novo mesto je 20. decembra sprejela predlog vrtcev v novomeški občini, da se s 1. januarjem 1984 povečajo prispevki staršev za kritje stroškov varstva otrok v vrtcih za 10 odstotkov, in sicer po sedanji lestvici ter na osnovi osebnih dohodkov iz leta 1982. S tem bo nekoliko omiljen težak položaj vrtcev, v katerem so se znašli zaradi velikih podražitev predvsem živil, energije in kurjave v osmih mesecih, odkar so vrtci zadnjič dvignili cene in prispevke staršev kljub temu, da jim je skupnost otroškega varstva zagotovila dodatna sredstva za delno regresiranje prehrane otrok in kritje stroškov za daljše poslovanje zaradi sprememb delavnika. S 'takšnim povišanjem prispevka staršev bodo vrtci zdržali do maja 1984, ko se bo morala na osnovi nove, bistveno višje ekonomske cene verjetno precej spremeniti tudi prispevna lestvica staršev.


tedensK6led
SS
Četrtek, 29. decembra - Tomaž Petek, 30. decembra — Branimir Sobota, 31. decembra - Silvester Nedelja, 1. januarja - Novo leto Ponedeljek, 2. januarja - Gregor Torek, 3. januarja - Genovefa Sreda, 4. januarja - Angela Četrtek, 5. januarja - Simeon LUNINE MENE 3. januarja ob 6.16 - mlaj
11?
BREŽICE: 29. in 30. 12. angleški ftlm Bolnica groze. 1. in 2. 1. ameri-
ški film Močna peterka. 3. in 4. 1 . fraconski film Zadnji Mohikariec.
KOSTANJEVICA: 1. 1. italijanski film Temperamentna Rozi. 2. 1. ameriški film Goljufiva igra.
NOVO MESTO DOM JLA: od 29. 12. do 1. 1. ameriški film Uboj pocestnice.
NOVO MESTO - DOM KULTURE: od 29. do 31. 12. ameriški barvni film Nočni striptiz.
SEVNICA: 29. 12. ameriški film Ledeni pekel. 30. 12. hongkonški film Neustrašljivi zmaj.
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO delavca z znanjem na stružnih avtomatih. Zaželjen je strugar.-Telefon (068 ) 71-059.
ZAPOSLIM dekle, veščo šivanja. Naslov v upravi lista (5833/83).
TAKOJ ZAPOSLIM priučeno ali kvalificirano natakarico, po možnosti z enotletno prakso. Hrana in stanovanje v hiši, dober osebni dohodek, nedelje proste. Gostilna ŠPRINGER,, Trebnje, telefon 44-121.
STANOVANJA
NA STANOVANJE sprejmem pošteno žensko za varstvo otrok. Naslov v upravi lista (5824/83).
MAMICA z odraslim otrokom išče nujno stanovanje (kakršnokoli). Tudi starejšim osebam rada pomagam. Ponudbe dostavite v upravo lista pod šifro „CRNO-MEU”
ODDAM ogrevano sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (5827/83). _
MLADA DRUŽINA nujno išče stanovanje. Možnost predplačila. Telefon 23-118 interna 18.
Motorna vozila
R 4 GTL,’letnik 1982, prodam. Informacije po telefonu (068) 24-435.
R 4 GTL, letnik 1982, s poškodovano. karoserijo, v voznem stanju, registriran do 26. julija 1984, prevoženih 12000 km, po ugodni ceni prodam. Telefon od 15. ure dalje (068) 20-557.
Z 101, letnik 1979, prodam. Informacije: Škufca, tel. 23-297, popoldne.
JUGO 45. letnik 1981 in FIAT 125, letnik 1969, prodam. Telefon 22-919 ali 23-288.
ZASTAVO 101 luxe, letnik 1977, prva registracija 1978, prodam. Jeriček, Cankarjeva 2/a, Črnomelj.
ZASTAVO 101 luxe, letnik 1976, prodam za 110.000,00 din. Milan Bon, Mačkovec 20, Novo mesto, telefon 25-929.
R 4, starejši, obnovljen, ugodno prodam. Franc Kastelic, Velika Bučna vas 50, Novo mesto, telefon 22-750.
PRODAM LADO 1200, letnik 1973, nanovo registrirano, za 8M. Peter Delevuk, Gor. Skopice, Krška vas.
ZASTAVO 101, registrirano, letnik
1975,	komplet ali po delih prodam. Zdravko Robek, Dobruška vas 29, Škocjan, tel. 85-218.
PRODAM generalno obnovljeno ŠKODO, letnik 1976, zaradi odhoda v JLA. Mežnaršič, Gor. Polje 23, Straža pri Novem mestu.
NUJNO PRODAM dva leva zunanja blatnika, en notranji levi blatnik, en zunanji desni blatnik, prednji del za vozilo Z 101. Informacije vsak dan po 15. uri. Cveto Fink, Sela 22, Dol. Toplice.
PRODAM ALFA ROMEO, typ alfe-ta 2000, staro eno leto ter MERCEDES - tovorni 508, letnik 1980. Informacije ob delavnikih od 7. do 10. ure na tel. (068) 71-462.
OPEL REKORD karavan, letnik
1976,	prodam. Martin Pečnik,
prodam
Heroja Maroka 27, 68290 Sevnica.
PRODAM tovorni .avtomobil OM -FIAT cerbiato, nosilnost 2 t, letnik 1970, v odličnem stanju. Andrej Balkovec, Mali Nerajec 3, Dragatuš.
ZASTAVO 750, prva registracija 1976, registrarano do decembra 1984, prodam. Marica Jarc, Trb-inc 1, Mirna.
PEUGEOT 504, letnik 1974, registriran do oktobra 1984, garaži-ran, prodam za 22 M. Telefon 51-068.
PRODAM TAM 110 T 10, letnik 1975, kason 5,90 m. Telefon 62-547.
OPEL REKORD, rdeč, z vgrajeno plinsko napravo, z avtoradiom Blaupunkt, prodam. Cena 55 SM. Pod Trško goro 49, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano za eno leto, prodam. Mlakar, Gor. Dole 12, Škocjan.
R 4 GTL, letnik 1982, karambolira-no, prodam. Tel. 32-058.
ZASTAVO 750, starejši letnik, prodam za 4 M. Martin Hrastovšek, K Roku 94, Novo mesto.
Z 750, letnik 1982, prevoženih 8000 km, prodam. Franc Žibert, Šentjernej 209.
R 4 TL, letnik 1978, prevoženih .35000 km, garažiran, prodam. Jože Kostrevc, Slepšek 16, Mokronog.
TAKOJ PRODAM AVTO OPEL KADET, letnik avgust 1982, prevoženih 7000 km. Naslov v upravi lista (5829/83).
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
'ZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični ' urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din -- Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. .350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1. p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM osebni avto AUDI 80, navadno harmoniko in gradbeno barako po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (5830/83).
R 4 GTL, nov, neregistriran, prodam. Telefon 23-878, po 14. uri.
WARTBURG karavan, neregistriran, še vozen, skupaj ali po delih prodam. Franci Slepšek, Jeperjek 2, Tržišče, telefon dopoldne 88-817.
ZASTAVO 750, letnik 1982 prodam. Vizjak, Šegova 14, Tel.:-24-590

9 Kmetijski stroji j!

TRAKTOR EICHER (25 KM) s koso in hidravliko, v brezhibnem stanju, letnik 1966, prodam. Milan Rožman, Arnovo selo 24, Artiče.
TRAKTOR ZETOR 47-18 s kabino prodam. Kozlevčar, Sp. Blato 10, Grosuplje.
PRODAM motokultivator MIO 350 standard, še v garanciji. Andrej Cizelj, Loče 2, 68257 Dobova, telefon (068) 67-008.
PRODAM dve enoosni traktorski prikolici (manjša 14 col in velika 18 col - kiper), frezo (8 KS) SIMPLIC1TI, malo rabljeno. Prodam po ugodni ceni. Poizve se pri Ivanu Grivcu, Lončarjev dol 17, Sevnica, telefon 82-463.
TRAKTOR ZETOR 57-18 prodam. Franc Zalokar, Vinica 3, Šmarješke Toplice.
TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Naslov v upravi lista (5825/83),
PRODAM prikolico za traktor „To-mo Vinkovič.“ Telefon (061) 52-418.
TRAKTOR FERGUSON (35 KM) s plugi, v brezhibnem stanju, prodam. Milan Rožman, Arnovo selo 24, Artiče.
PRODAM belo dolgo poročno obleko št. 40. Cesar Segova 10.
PRODAM gume splatišči, dimenzije 750-20, in malo rabljen motor IMT Rakovica (83 KM), primeren za buldožer. Naslov v upravi lista (5831/83).
PRODAM tri leta star črno bel televizor. Zupančič, Cesta brigad 37, Novo mesto.
PRODAM trajno žarečo peč (štedilnik) ITPP Ribnica, skoraj nov. Telefon zvečer 21-022.
PRODAM prašiča (150 kg). Naslov v upravi lista (5832/83).
GRADBENO BARAKO (4 X 2,50) v Mačkovcu pri Novem mestu prodam. Telefon (061) 349-691.
PRODAM dva obnovljena zapravljivčka, par lahkih komatov in jahalno sedlo. Ciril Bizjak, Rakovnik 4, Šentrupert.
PRODAM plinsko peč ,,super ser” in dva kuhinjska pulta. Petrovič, Nad mlini 24, Novo mesto.
PRODAM prikolico za prevoz živine. Telefon (068)40-127.
PRODAM zmrzovaino skrinjo LTH (380 1). Tone Cvelbar, Zameško 19, Šentjernej.
POCENI PRODAM raztegljiv trosed, nizko mizo in pograd z jogijem. Telefon 25-354.
MLADICE nemškega ovčarja prodam. Zabukovec, Gotna vas 37, Novo.mesto.
KONJA, starega 12 let. prodam. Franc Hodnik, Sela 5, Šmarješke Toplice.
KOBILO, brejo 9 mesecev, prodam. Kevel, Karteljevo 19, Mirna peč.
TELEVIZOR, črno bel, poceni prodam. Nad mlini 4, Novo mesto.-
POHIŠTVO poceni prodam (spalnica, kuhinja, štedilnik na drva, stoli). Glavni trg 20, nad drogerijo, vhod zadaj. Informacije popoldne od 16. do 18. ure ali na telefon 21-602.
PLAŠČ, velur, temnorjav, številka 40 - 42, prodam za 2,7 ŠM. Telefon 40-149, ob delavnikih dopoldne.
PRODAM kombiniran štedilnik - 4 plin, 2 elektrika. Telefon 20-243.
PRODAM mizarski stroj poravnal-ko-cirkular. Jože Zorko, Dol. Prekopa 60 a, Kostanjevica.
PRODAM nove gume za traktor, tip 12-4/11-28. Koželj, Loka 3 a, Šentjernej.
PRODAM enofazni hidrofor (130 1), sadno škropilnico M4 in televizor Iskra panorama. Bozovičar, Prečna 25 a, tel. 24-228.
PRODAM ostrešje za manjšo hišo ali vikend. Janko Uršič, Prešernova 11, Krško, tel. 71-664.
PRODAM 80-basno harmoniko znamke Weltmcister za 3 M. Telefon 85-108.
PRODAM par konj, starost enega konja je 10, drugega pa 6 let. Cena po dogogoru. Milan Remih, Selce 17, 68283 Blanca.
PRODAM žensko žametno (pliš) jakno (številka 36) v rdeči barvi (lepo ohranjeno) za 2000 din in obleko za nosečnico, brez rokavov, številka 40 (ijavorumen rožast rebrast žamet), za 1.000 din. Naslov v upravi lista (5826/83).
NUJNO PRODAM diatonično harmoniko (C, F, B, Es), pevsko
ozvočenje (2 x 150 W) z 12-kanalno mešalno mizo, hall-efekt, 50 W ojačevalec in dva mikrofona. Roman Hudoklin, Brusnice, telefon 85- 981.
KUPIM puhalnik na motor (za seno) z motorjem ali brez. Oglasite se na naslov: Ludvik Jurečič, Lede-ča vas 18, Šentjernej.
MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO v Novem mestu ali okolici kupim. Telefon 23-118 interna 18.
KUPIM samonakladalno prikolico Sip Šempeter (17 m3). Anton Kolenc, Zabrdje 11, Mirna.
V centru Črnomlja, Kolodvorska 12, prodam starejšo stanovanjsko hišo, ki je zaradi lokacije primerna za manjšo obrt. Informacije dobite pri Antonu Bruli, Talčji vrh 2, Črnomelj.
POSESTVO (18 ha zemlje) prodam. Marija Bovhan, Podvrh 2, Sevnica.
PRODAM vinograd z zidanico in gozdom v Ključih pri Mirni. Cu-gelj - Žukovec, Gornja Nemška vas 11, Trebnje.
PRODAM štiri leta star vinograd s sadovnjakom (25 arov), zazidljivo, v bližini Metlike. Informacije ob delavnikih na telefon (068) 58 -170, Tihomir Skoliber, Vini-ška 17, Črnomelj.
PRODAM 14 arov vinograda z zidanico na lepi sončni legi. Dovoz z vsakim avtomobilom. Anton Ko-šale, Velike Brusnice 34. Cena po dogovoru.
PRODAM nov opremljen vikend in vinograd (5 arov) v bližini Trebnjega. Interesenti naj se oglasijo na telefon 24-191 v popoldan-
QlfPm pacii
PRODAM vinograd (350 trt) s prostorom za zidanico in vrtom v Šmarju pri Šentjerneju ter parcelo (7,55 a) v Kostanjevici ob Gorjanski cesti. Rafael Švigelj, Bočka 2, Metlika, tel. 58-580 v večernem času.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Novem mestu prodam ali zamenjam za majhno stanovanje v Novem mestu ali Ljubljani z doplačilom. Telefon (068) 22-885.
PRODAM vinograd s hramom (13 arov) v Brezovici pri Dolžu. Telefon 43-860, po 16. uri.
PRODAM gradbeno parcelo z nekaj zemlje (24 arov) 7 km od Novega mesta. Prodam tudi nove tekaške čevlje številka 42. Naslov v upravi lista (5828/83).
PRODAM parcelo, 6 km od Dvora, z lokacijo za vikend. Srečko Tomec, Vojinska 11, Črnomelj.
ZGORNJI DEL STAREJŠE HIŠE z vrtom v Sevnici prodam. Vesna Vidic, Hermanova 4, Sevnica.
Dragima, očetu in mami TONČKI in STANKU MAVSARJEV! M A iz vasi Potov vrh - Križe - mami za 57. in očetu za 55. rojstni dan - in 32-letnico skupnega življenja še veliko zdravja želijo sinovi Jože, Drago in Stanko.
Dobremu in skrbnemu očetu JANEZU DRAGANU iz Harinje vasi 14 za njegov god in 79. rojstni dan želimo vse najboljše otroci z družinami.
Dragima prababici in pradedku VIRANTOVIMA iz Polja pri Krmelju za njun življenjski praznik želiva še vnaprej veliko zdravja in sreče vnukinja Jožica in pravnuk Jadran.
JANEZU ERLAHU iz Vel. Cerovca 7 pri Stopičah iskreno čestita in mu želi še na mnoga zdrava leta za njegov 89. rojstni dan vnuk Jože. Ostalim pa želi srečno novo leto 1984.
25-letnico skupnega življenja bosta praznovala naša draga mama in ata ZORKOVA iz Zalovič. Ob tem jubileju jima iskreno čestitava z željo, da bi še veliko let praznovala zdrava in vesela, hči Dragica in sin Janez z družino -mali Matjaž pa jima pošilja koš poljubčkov.
Dragi mami ANI ŠKRBEC iz Dečne-ga sela pri Artičah za 80. rojstni dan želimo predvsem zdravja in veselja - vsi njeni.
to/ESTllAl
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA IMAM ZOPET NA
ZALOGI:
-	jelkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa, pljučnih bolezni in drugih prehladov;
-	mazilo zoper revmo;
mazilo zoper bolezni ožilja;
—	mazilo zoper glivičr.ic ekceme;
—	čaje zoper živčne , bolezni in
—	š^ntjanževo olje za Zdravljenje opeklin in ran.
Pošljem po povzetju, Nahodila
priložena. Se priporočam! Stane
ERJAVEC, Poklukarjeva 57 a,
61111 Ljubljana.
IZDELUJEM mizarske tračne žage po naročilu. Ogled žage je možen vsak dan. Cankarjeva 27, Kamnik-
GRAVERSTVO Aleksander KEČ: KEŠ. Novi naslov:	Šentjernej
(delavnica), telefon (068) 32-048; Novo mesto, Novi trg 1 ( hotel Metropol), telefon (068) 21-348.
SPOROČAMO cenjenim strankami da bodo prvi piščanci 14. januarja 1984, nato pa vsak petek od 16-do 20. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure. Krmila so zagotovljena. Naročila sprejemamo vsak dan. Informacije ‘ na telefon 23-385. Gizela PETELINKAR, valilnica Cegelnica 20, Novo mesto.
ZA PRIZADETE PO POTRESU
LJUBLJANA - Na žiro računu, ki ga je slovenski Rdeči križ odpt* zato, da bi občani, delovne organi; zacije, skupnosti, društva in drug1 nanj lahko nakazali denarni prispf' vek za pomoč ljudem z obmocl® Kopaonika v Srbiji, ki ga je prtja meseci prizadel potres, se je srede decembra nabralo že 194.20“ dinarjev. Najbolj se je odre*** republiški svet Zveze sindikate Slovenije, ki je nakazal 100 ti|oC din, med sedmimi darovalci pa, žab ni nikogar z Dolenjske. Morda se p® kdo pred novim letom le odločil in namesto čestitk pomagal ljudemi10 so v hudi stiski. Številka žiro račun? je tale: 50101-678-51579 (Rde? križ Slovenije - za pomoč Kopaoni-ku).
OBVESTILA
Ali že veste, da vam prav v središču Novega mesta, v Muzejski 3 a, telefon 25—506, nudimo:
-	BIRO USLUGE
-	FOTOKOPIRANJE (povečave in pomanjšave)
-	PREPISOVANJE in KOPIRANJE NAČRTOV
(X) konkurenčni ceni, hitro in solidno, vsak dan, razen sobot, od 7. do 16. ure. Podjetjem, ki se pogodbeno vežejo z nami, nudimo 10-odstotni popust. Priporoča se BIRO USLUGE PETELINKAR in vam želi srečno in uspešno NOVO LETO 1984!
V	VARSTVO vzamem dojenčka. Tel. 23-398.
V	NAJEM vzamem več prostorov. Ponudbe po telefonu 23 - 959. Informacije v sredo in četrtek od 16. do 18. ure.
ZDOMCI! Imam perspektiven artikel, ki je vezan na uvoz stroja. Nudim zaposlitev pod ugodnimi pogoji (v okolici Krškega). Informacije od 20. do 22. ure na telefon (068) 79-156.
PROSTORE za obrtno dejavnost v Novem mestu (70 m2) damo v . najem. Trifazni tok, voda, telefon in dvorišče. Informacije pod šifro: 5 let.
CE SI SAMA, močnejše postave, mogoče imaš hišico ali stanovanje, hrepeniš po ljubezni, želiš živeti v dvoje posebno v dolgih zimskih večerih, mogoče si doma v bližini Brežic ali Krškega, ali iz okolice, kar pa ni pogoj, se javi. Želi te spoznati izobražen vdovec prijetne zunajosti, dobro situiran, ne kadi in ne pije. Imam tudi vikend, avto in hišico. Želim resne ponudbe, po možnosti s priloženo sliko. Oglas naj ne moti. Šifra: „LETA NISO VAŽNA”.
V TREBNEJM vzamem v varstvo otroka. Tel. 44-473.
DNE 11. decembra se je v okolici Bučke izgubil pes - resasti istrski gonič. Sliši na ime Diko. V levem uhlju ima vtetovirano šteyilko 60389. Kdor bi kafkoli vedel o njem, naj mi sporoči, ali ga vrne proti nagradi na naslov: Punger-sič, Cadraže 15, Šmarješke Toplice,-telefon 84-"910.
JOŽE PETRIČ, Muhaber 10, Novo mesto, se za vse neresnične in žaljive besede, ki sem jih izrekel 21. decembra zvečer v gostilni Drenik v Bršljinu proti članom Drenikove družine, iskreno opravičujem. Iskreno obžalujem in se vsem prizadetim še enkrat javno opravičujem.
ZAHVALA
Ob smrti moje mame in none
ALOJZIJA ZALETEL
iz Novega mesta
se najprejzahvaljujem družini Sever za hitro pomoč ob njeni nenadni bolezni in družini Manček za vso skrb in prizadevanje, da bi mami olajšali bolezen. Zahvaljujem se zdravnikom in sestram nevrološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu za zdravljenje in osebju Doma starejših občanov v Šmihelu za dobro nego. Zahvaljujem se tudi vsem prijateljem, ki ste mojo mamo obiskovali med njeno boleznijo. Zahvaljujem se sodelavcem Jugobanke in stanovalcem bloka na Kristanovi ter vsem ostalim za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste mi ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala tudi pevskemu zboru za zapete žalostinke in duhovniku za opravljeni obred. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste mojo mamo spremljali na njeni zadnji poti.
Hči Julka in njeni
ZAHVALA
V 82. letu nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi stari oče
ANTON
MEDVED
iz Gornjega Grče\ja 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu ‘darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku za lepo opravljeni obred, hvala tudi tovarišici Škufca za poslovilni govor pri odprtem grobu.
Žalujoči: vnuk Jože z ženo in ostali sorodniki
V SPOMIN
na našo drago
IDO POREDOŠ
•31. decembra bo minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti tvoje plemenito srce. Draga Ida, z žalostjo v srcih in s solzami v očeh se te spominjamo vsak dan. Hvala vsem, ki seje še spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje na njen prerani grob.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je po kratki a težki bolezni zapustila naša dobra mama, babica, prababica, sestra in teta
ANTONIJA MEDLE
rojena Krančič, iz Šmaijete
iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za pomoč ob težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za številne vence in cvetje, posebno Novotehni Novo mesto, PTT Novo mesto, UNZ Kranj, I.iko Borovnica, ZZB Šmarje ta in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi Domu starejših občanov iz Novega mesta, bolnišnici v Novem mestu, župniku za opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: otroci Tončka, Franci, Kristina. Viktor, Jože in Rado z družinami ter ostalo
serodstvo
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan,
. težko se bilo je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je komaj v 39. letu starosti za vedno zapustil naš dobri, skrbni mož, ati, sin in brat
JOŽE PETRIČ
iz Rosalnic pri Metliki
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, predvsem pa družinama Vraničar in Macele, ki sta nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo
^RL l LJubUani. [MV Suhor, Beti Metlika, osnovni šoli Metlika, GD Rosalnice, ZRVS Metlika, KZ Ozalj, rudniku Kanižarica, pevcem, godbi m govornikoma za poslovilne besed. Prisrčna hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Tatjana in Ivica, mama, sestre Martina, Marija in Dragica z
družinami ter ostalo sorodstvo
ln čudno tuj postaja svet « v in tiho mre poslednja nada, aj; ?■ ko navsezadnje se zaveš, glpi da smrtna senca nate pada..,
ZAHVALA
Vse prezgodaj, star komaj 47 let, je odšel od nas in pustil za sabo nenadomestljivo praznino ljubljeni oči, sin, brat in stric
FRANCI MAZELE
iz Novega mesta, Glavni trg 21
Vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam nesebično nudili pomoč — osebju intenzivnega oddelka bolnišnice, sosedom Kolenčevim, Moravčevim in Pečarjevim, njegovim najožjim sodelavcem ter kolektivom KZ Krka - tozd Predelava in Trgovina, Tovarni zdravil Krka-tozd Zdravila antibiotiki, Beti Metlika—tozd Konfekcija, Društvu upokojencev, Ribiški družini Novo mesto, pevcem z Ruperčvrha, govorniku ob grobu ter vsem znancem in prijateljem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti, izrekamo globoko zahvalo.
Vedno bodo v mislih s svojim dragim njegova neutolažljiva mama Mira, hčerki Andreja in Silva ter brata Drago in Miran z družinami.
ZAHVALA
Na komaj začeti življenjski poti nas je zapustil sin, vnuk in nečak
BRUNO BUKOVAC
Vsem, ki ste ga poznali, nas bodrili v upanju na ozdravitev, ga spremili v prerani grob k Trem faram, mu darovali nežno cvetje in nam izrazili sožalje ali kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, iskrena hvala!
Neutolažljivi: mama, ata in sorodstvo Novo mesto, Rosalnice, Bubnjarci, Zagreb
ZAHVALA
V 57. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, mož, stari oče in stric
ALOJZ FIR
iz Bereče vasi 29
Vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega spremili na zadnjo pot, naj velja iskrena zahvala. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem njegove ožje družine za cvetje, GD Suhor in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
lisjpipl *'
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra
ALOJZIJA
GOLOB
rojena MARKELC, iz Radovlje 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam kakorkoli pomagali.
Vsi njeni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
ANDREJA
KRŽIČA
iz Hrastovice pri Mokronogu
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje, izrazili sožalje ter nam, na kakršenkoli način lajšali bolečine v najtegih trenutkih. Še posebno se zahvaljujemo Anici Berkovi, Jakoševim, gasilcem, pevcem in duhovniku za opravljeni obred. V veliko uteho nam je, da ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi!
Hrast ovica, 19. decembra 1983
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, 89-letnega
LEOPOLDA PIPANA
upokojenca iz Šmihela
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in sodelavcem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Hvala tudi sindikatu trg. podjetja Mercator Standard in sodelavkam iz Blagovnice za podarjeni venec in cvetje. Hvala župniku za poslovilne besede in lep pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Mari in sin Ivan z družinama
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 41. letu zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta
MINKA
ZUPANČIČ
Srebrniče 14, Novo mesto
Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu CP tozd Gradnje Novo mesto in 3. c razredu SŠTU ter kaplanu za
opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
»
Žalujoči: vsi njeni
'	ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata in dedka
MATIJE PEČAVARJA
iz Praprota pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Gasilskemu društvu Stranska vas, Zvezi borcev Stranska vas, Društvu upokojencev Semič, sodelavcem Iskre Semič za darovano cvetje, izrečeno sožalje in pomoč, ki ste nam jo nudili. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred, vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala.
4
Žalujoči: sin Jože in hčerka Jožica z družino
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre
ROZKE BAN
iz Vel. Brusnic 3
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste‘jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo GG tozd TG, Splošni bolnišnici -kirurgiji Nčvo mesto, osnovni šoli Grm za darovane vence, govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru KUD Brusnice ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat naša iskrena hvala!
Otroci: Jože, Albina, Pepca in Rozi z družinami ter Štefka z Ladkom in sestra Franca iz Clevelanda
OSMRTNICA Umrla je
IVANA KUMER
upokojena sodelavka naše delovne organizacije
Ohranili jo bomo v lepem spominu. KRKA, tovarna zdravil Novo mesto
Leto se končuje, postreglo nam je z dogod-	pa so se zvrstile tudi v vsakem kraju, v vsaki	hkrati pa dokazal, da so na tem svetu tudi
ki, ki so pretresli svet, celine, države, so-	hiši in družini, pri vsakomur izmed nas. In ko	človečnost, sočutje, ljubezen, znanje, vera v
razmerno manjše, vendar tako ali drugače nič	smo zbirali dogodek, ki naj bi kar najbolj simb-	napredek in ne nazadnje tudi sreča, se nam je
manj usodne in pomembne nepričakovanosti	občno" vokvi ril človekovo nemoč pred hudim,	zazdelo, da bi bilo prav povedati, kaj seje 11.
	
julija in kasn&je zgodilo z dveletnim Dušanom Valentinčičem iz Bičja pri Grosupljem.
Enajsti julij je bil vroč, soparen dan. Vasica Bičje je bila na pol prazna, večina ljudi se vozi na delo v Grosuplje ali v Ljubljano. Doma so bile predvsem babice in dedki z vnuki. In Franc Valentinčič, ki je menil, da je dan kot nalašč za žetev. S kosilnico se je odpravil na polje, doma pa je ostala babica, Kastevčeva mama, z vnukoma Milanom in Dušanom. Večji, Milan, je na vsak način hotel k očetu na njivo, stara mama pa ni bila za to. Milanček je nenadoma zginil. Babica se je z Dušanom odpravila za njim. Našla ga je na njivi pri očetu. Mama je Francu prišla prav, pomagala mu je pri namestitvi vrvi na kosilnico—samoveznico. Dušan se je medtem igral na sosednji njivi in si lepil tižolove liste na majico. Kosilnica je bila spet nared. Franc Valentinčič se je povzpel nanjo in jo pognal. Kolo se še ni zavrtelo, ko je začutil, da je nekaj trdega prišlo med zobe. Ustavil je, stegnil glavo in na tleh zagledal sina, ki so mu rezila v trenutku odrezala nogici nad gležnji.
Nihče ne bo nikoli odgovoril na vprašanje, kako je komaj dveletni Dušan med igro zašel med klasje, ki je bilo precej višje od njega. Se je, živahen, kot je, skrival v žitu in čepe opazoval očeta na kosilnici? Kdo bi vedel? Resnica so bili le ostanki nogic, na katerih so še bili sandalčki.
Kastevčeva mama in sin sta bila čisto iz sebe, vendar nista zgubila prisotnosti duha. Pobrala sta Dušana in stekla domov. Še sreča, da je vas lani dobila telefon, da so lahko poklicali reševalce. Nekdo je bil toliko priseben, da je pobral tudi odrezani stopali. Soseda Škindrova ju je zavila v čisto plenico in spravila v polivinilasto vrečkq, da bi ju rešilec odpeljal s seboj.
Začelo se je čakanje rešilca. Mali Dušan je bil v nezavesti. Rešilec je zaradi malomarno sprejetega sporočila zgrešil Bičje in človeka, ki ga je čakal na križišču. Vas seje lotila iskanja rešilca. Rešilca so nestrpno čakali tudi v bolnišnici,-kjer so že vse pripravili za operacijo. Ko je ničesar krivi voznik rešilca po kakšni uri le pripeljal v Bičje, so ga vaščanke skoraj linčale. Kako trdna enota je ob nesreči vaška skupnost!
Potem ko so zdravniki poskrbeli za nevarno rano na prsnem košu, so morali presoditi, ali gredo lahko še šivat odrezani nožiči. Bilo je namreč vprašanje, ali bo otrok zdržal tako dolgotrajen poseg. Anestezist je dal dovoljenje. Šivanja sta se lotili dve ekipi, po dva zdravnika. Najprej so staknili presekani kosti in ju utrdili s kovinsko žico. Nato so začeli šivati pod mikroskopom, spajali so žile odvodnice in dovodnice. V prerezu do 1,5 mm debela žila je po obodu dobila osem do deset šivov! Ko so bile žile spojene in zašite, so prišli na vrsto živci, nazadnje pa še tetive in kite. Za reimplanta-cijo ali prišitje odrezanih okončin je časa največ 6 ur po nesreči, za prste na rokah je ta čas bistveno daljši — do 24 ur. Leva Dušanova nogica je precej nagajala. Asistent dr. Janez Bajec' ki je vodil operacijski ekipi, v katerih so bili še dr. Matjaž šulinc, dr. Milenko Kersnič, dr. Egon Eder ter Esma Taševec in Marta Ivanc, je že mislil, da ne bo z njo nič, da jim ne bo uspelo. Noga se ni hotela napojiti s krvjo.
Končno je tudi kri zakrožila. Naslednji dan so morali malega Dušana še enkrat Operirati na prsnem košu. Pravzaprav so pljuča bolj nagajala kot nogici. Zdravniki — plastični kirurgi so naredili svoje, Dušana so odpeljali na oddelek za intenzivno terapijo otrok. Takrat je bilo prvič omenjeno, da bosta morda prišiti nožiči čez nekaj mesecev hodili. Nesrečo je zamenjalo upanje.
Ko smo te dni obiskali Valentinčičeve, Dušan ni samo hodil ampak dobesednodiijNt Ko sta se s starejšim bratom Mi lanom spopadla, kateri od njiju bo prej razvozlal vrečo.zanju jo je pripravil dedek Mraz, ki sodeluje z Dolenjskim listom, Dušan ni potegnil krajšega konca. Pravo živo srebro. Iz bolnišnice se spominja samo prijaznosti, strahoten dogodek se mnnr vrezal v spomin, kvečjemu bratu včasih zagrozi, da bodo tudi njemu vstavili v nos plastično cevko.
Kako veliki sta lahko človekova nesreča« sreča!
MARJAN BAUEB
• .c*
NOVOLETNA
NAGRADNA S KRIŽANKA
mtŠ
mm
it




4M
■:~7:
■ 7
K.J' f
:0t
|L >-
M**
*«r-
FOSFOR
AVSTRAL * MEDVED
LEDVIČNI
HORMON
RENU
GUNA
PAPIGA
POND
VRSTA
TKANINE



BS


i
'S .
-r«, i
A

‘tjaTA*!
v
V
■i ■
gr^r-jaam'*

s
L tl
4
PREHRAMB.
IZDELEK
MILANO
V TRG. ČISTO PREMOŽENJE
NAIVNI
UMETNIK
JOD


i


PROGA
GR. POPIS BOJNIH POHODOV
MLEČNA
PIJAČA
HOMERSKI
JUNAK
ZAHOD
GLINASTA
PlSCAL
IZDEL.
MODELOV
TUREK
LUTKA
REVOLVER
GR. ČRKA
POTOMEC MOŠKI GLAS
TRG.
POMOČNIK
PRVI MOŠKI
RIM. VARUH OGNJIŠČA
PREOENO
ITAL. REKA
TERMIN
KILOGRAM GR. FILOZOF
M. IME
NAJ VEČJI IT. PESNIK
SAMEC___
VNETJE
SRČNIH
ZAKLOPK
GL M. ARMENSKE SSR
POVRStMERA
STRANKA
ARAB.
PREPORODA
~dMca' “
DIKTAT
GR. OTOK
VRSTA ŽITA
POVZPETNIK
VRSTA
PECIVA
IT. REKA IFIRENCEj VEDA O ZOBEH
CELOVŠKI
KLUB
NORO.
BOŽANSTVA
SISTEM ZA
RAČUNANJE
Časa
ENOTNOST
TUR. DVOR
Kositer
sre«

A-PJ

m.
KDOR KAJ OVIJA
UT.
UMETNOST
NABIREK
IGUSTO
DREVO
GOSTIJA
KAUNICA
PRIPOVEDKA
ČLANI
STAREGA
BALK.
NARODA
SKUPINA
ČEBEL
a. m
TAIVANA
NATRIJEV
KARBONAT
KAD ZA KALJENJE
ČRNA ŽIVAL
USMILJENJE
UGRIZ
PERNATA
ŽIVAL
CIMOSOV
AVTO
GOZDNI
SADEŽ
SKUDATELJ
HACATURJAN
ŠIVANKE
DOM. Z IME
OBREŽA
.***«
UJEDA
ST GR JUNAK
GORA V SRBIJI
MERILEC
HITROSTI
ARAB
ŽREBEC
NRAVNOST
ODEJA
GRM
ANTON
JANŠA
L.
ZLATO
JABOLKO
OS. ZAIMEK
OOROTHY
OANDRIOGE
IJ A O
DRŽAVNIK
(BOKSI
JOKAJOČA
OSEBA
OSVEŽ.
PIJAČA
VNETJE
SLUZNICE
VIJUGA
GERM OREL
JAP. MESTO (OUMP. GRE)
MUSL VER IZROČILO
BELO VINO
ZAVITEK
Široke
ZEN HLAČE
Z. IME.
DROZG
GLAD
NAZIRANJE
GRDEŽEU
MESTO V APULIJI (HANIBALI
GIPS
TROPSKA
SMOU
NASA PEVKA (MAJDA)
MESTO V SRBIJI
POKLON

NASA LETAL. DRUŽBA PISATELJ SVETINA
VEČANJE
RADIJ
MOR. OBAU
DAN V TEDNU
DUHOVNIK
DOLGOREPA
KRAVA
LETOPIS
LETVA
RUSKA
PUACA
UTEŽNA
ENOTA
POUDAREK AM M. IME
AZ DRŽAVA
SNOV
RACMAN
NOVOLETNA
NAGRADNA
KRIŽANKA
Kako naglo beži čas! Spet prihaja novo leto in praznični dnevi, ki vam jih želimo popestriti tudi z novoletno nagradno križanko. Ob krajšanju prostih uric si lahko prislužite tudi nagrado, seveda če pravilno izpolnjeno križanko pravočasno, to je do vključno ponedeljka, 9. januarja, pošljete na uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto, Germova 3. Žreb bo izbral naslednje nagrade:
1.	nagrada 1.000 din
2.	nagrada 750 din
3.	nagrada 500 din
4.	do 10. nagrada po 250 din
•
Reševalce križanke prosimo, da na kuverto obvezno napišejo oznako „Križanka“, svoj naslov pa pripišejo na beli rob križanke, kije hkrati tudi kupon pri žrebanju.
Lepe praznične dni in srečno 1984 leto vam želi vaš DOLENJSKI LIST
V neobvezen premislek
CENA DELA
Skorajda ne bo časnika, ki ne bi v januarskih dneh trez-nitve svojim bralcem povedal, koliko starih milijonov je za svoje silvestrsko-novolet-ne storitve zahtevala in tudi dobila ta ali ona zvezda iz sveta zabave. Praznih žepov bomo ogorčeno preračunavali, koliko dni, tednov,*tne-secev ali let bi morali za tiste astronomske denarce delati doktor znanosti, zdravnik, inženir, strojevodja, drvar, rudarali snažilka. Preračunali, nato pa zagrenjeno odložili svinčnik. Je pač tako
Zakaj smo se tako hitro vdali v usodo? Ali mar ne živimo v državi, v kateri vse pravice izvirajo iz dela, tistega pravega DELA? Kako smo mogli dopustiti, da dobiva nekdanja šestorazredna kavarniška pevka najboljše in večurne televizijske termine?
Da jo potem gledamo, kako skorajda brez hlačk jezdi na pritlikavem harmonikarčku. In poslušamo tisto lažinaro-dno glasbo, ki izžareva mentaliteto beznice. Vse za denarje v novih milijonih.
Ali pa najrazličnejši Jakobi Klešče s humorjem, prirejenim za inteligenčne kvociente okoli številke 90, in z rahlo ter seveda od države stokrat požegnano politično ostjo. Naj se ljudstvo zabava, naj pozabi, važno je, da se smeje in ne joka.
Da ne omenjamo zaslužkov in premij naših vrlih žogobrcev, ki so jih trije polki svetnikov in Marij komajda zrinili v finale evropskega prvenstva, obnašajo pa se tako, kc^t da jim Peleji pobirajo žogo. In tako naprej. Morda je v tistem svinčniku povprečnega občana, ki preračunava, koliko časa njegovega dela odtehta en nastop est-radne zvezde, tudi nekoliko zavisti. Je ta zavist sad spoznanja, da prinaša navadno, vsakdanje delo samo vsakdanji kruhek, brez vsake slave?
Kdo je danes vzor mladih generacij? Najrazličnejši Danieli, Lepe Brene, pankerji, gologlavci, nogometaši s svojimi bifeji in restavracijami, v katerih se zbira nova smetana družbe itd. Danes je vse bolj važno uspeti na hiter in lahek način. Brezšol in truda.
V svetu takih vrednot in razmerij navadno in pošteno delo nima več kaj dosti iskati. Njegovi nosilci postajajo samo pasivni občudovalci ali sovražniki tega drugega, tako zelo bleščečega in puhlega sveta. Kaj sta umetnost in znanost? Nič. Po mnenju nekaterih bi morali umetniki še naprej umirati od tuberkuloze, znanstvenik pa tako ni normalen človek.
Vsakdanje delo dajemo torej tako zelo v nič, kot da bodo to državo, ki ni v tako majhnih stiskah, rešili lepo podana žoga, alpska poskočnica in veseli večer z Jakobom Kleščami.
MARJAN BAUER
^'H
Is s s
CŽ Tj
'C 0
© G
u
0
o
a
Sir F rancis Page je bil eden najbolj zloglasnih sodnikov v zgodovini angleškega pravosodja. Živel jev 18. stoletju, ko so zaradi najmanjše tatvine obešali tudi otroke, starejše od 8 let. Page je izrekel nekaj sto smrtnih obsodb, rekli so mu Sodnik Obešalec (The Haniging Judge). Ko mu je bi.lo 83 let, gaje mlajši sodnik povprašal po zdravju. Sir Francis je odgovoril: „Kot vidite, še naprej obešam ljudi, da se vam kar milo stori”.
V Maroku je bilo vedno premalo vode za'pitje in druge potrebe. Zaradi tega je poraba vode dobila statusni simbol: najbogatejši Maročani so se pred reveži pršili z vodometi, ki so jih postavljali na svojih vrtovih.
Aristotel je menil, daje najbolj okusna jed pečeno ka^rte-Iino bedro
Uradni jezik Izraela je hebrejščina, kijoobveznoup-orabljajo v šolah, administraciji in vojski. Povsod, razen v kibucu Mea Segrim, katerega člani so ortodoksni Judje. Njim je uporaba hebrejščine prepovedana, menijo namreč, da je to svetoskrunstvo, v
tem jeziku da so govorih preroki Stare za veze. Člani kibuca se med seboj sporazumevajo v svojih maternih jezikih - angleščini, nemščini in ruščini.
•
V švedskem mestu Falunu stoji rudnik bakra, ki je iast družbe Štora Kopparbergs Bergslags Aktiebolag. In kaj potem? Res nič posebnega, če ne bi ta delničarska družba izkoriščala rudnik že 700 let. •
Šestega junija 1949so bili v nekaj mestih na srednjem delu portugalske obale priče nenavadnemu naravnemu pojavu. V pasu, dolgem 100 in širokem 50 kilometrov, se je ob prihodu toplotnega vala temperatura ozračja za dve minuti dvignila na 75 stopinj Celzija. Pojava še do danes niso razložili.
•
Triprsti lenivec popolnoma zasluži svoje ime. Poleg
ima tudi prav tako prebavo. Ko so znanstveniki spremljali pot hrane od ust do zadnjice, so ugotovili, da lenivec potrebuje za prebavo tri do pet dni •
Znamenita ameriška pasma kokoši leghorn pravza-j prav sploh ni ameriška,.ampak italijanska. Kokoši so v Ameriko pripeljali v 19. stoletju iz Livčrna. Leghorn ni nič drugega kotangleški nazivza Livorno.
Jezik šan, ki ga govore pre bivalci nekaterih predelov Burme, spada (tako kot nekateri drugi azijski jeziki) vta ko imenovane tonalne jezike. To pomeni, da imajo besede, sestavljene iz' istih glasov, različen pomen. Vse je odvisno od 'poudarka. Tako stavek: ,,Ma' ma ma ma" 'med drugim lahkopomeni „Poma-gajfe konju!" ali pa ..Prihaja stekel pes".
STRATEŠKI DVOBOJ V GLOBINAH
Poročajo, da sta uspešno prestali preizkus dve novi sovjetski orožji za vojskovanje z morja in iz njega. Prvi izdelek jesuperraketaSS-N-20, prvi model iz šeste generacije sovjetskih pomorskih raket, drugi pa novoorjaško plovilo iz podmorniške flote, ki je na Zahodu dobilo ime„tajfun".
Z dosegom do 10.000 km prekaša nova sovjetska raketa doslej najsodobnejšo pod-morniško ameriško raketo za blizu 2.000 km. V konici SS-N-20 je prostora za9 posamično krmiljenih eksplozivnih glav — za dve več kot v doslej najzmogljivejši sovjetski podmorniški raketi. Treba je tudi vedeti, da je SS-N-20 prva za uporabo povsem pripravljena sovjetska daljinska raketa s pogonom na trdo gorivo, kijoje lahko oskrbovati in je reakcijsko hitrejša ter pogonsko zmogljivejša od dosedanjih raket, ki so bile večinoma na tekoče gorivo.
Še bolj revolucionarna kot SS-N-20 se zdi ladja,skatere starta nova raketa. Grezapodmor-nico „tajfun”, več kot 180 m dolgo, 22,9 m široko in 15 metrov visoko podvodno plovilo. Ssvojimi
merami je to naj večja podmornica vseh časov. Ob potopitvi izpodrine sKoraj 30.000 ton, kar je nekoliko več kot letalonosilka Flermes iz vojne zaFalklande.
Z velikostjo skuša Moskva po mnenju zahodnih izvedencev nadomestiti zaostajanje v operativni moči in trajanju nastopa svojega podmorniškega ladjevja. S številnejšimi in večjimi agregati, z dodatnim skladiščnim prostorom in drugimi izboljšavami naj bi patruljno križarjenje podmornice ..tajfun” trajalo precej več časa, kot je bilo doslej v navadi pri raketnih ladjah rdeče mornarice.
Trojni oklep ladje velikanke z varovalno vodno blazino med tlačni m oklepom in zunanjo steno naj bi zagotavljal varnost pred običajni mi torpedi. Vrh tega so mogočna nadgradnja — stolp in vdveh vzporednih vrstah Ipžeči jaški za >20 raket SS-N-20 armirani tako, dapodmornica lahko predre 1,20 m debel polarni led.
Prednost te masivne gradnje je, da sovjetske podmornice „tajfun” lahko domala neodkrite in nedosegljive križarijo pod polarnim ledenim oklepom, pri čemer v primeru alarma na vnaprej določenih položajih predrejo ledeno odejo in iz skoraj idealne lege udarijo po ciljih v ZDA — vsaka podmornica lahko doseže 180 različnih ciljev.
Obstreljevanje iz bližine zemeljskega tečaja bi bilozaZDAskrajnonevarno,kajti startni pol-
ožaji sovjetskih raketbi bili vtem primeru za nekaj tisoč kilometrov bliže ameriški celini kot Barentsovo morje, doslej najpomembnejše operativno območje sovjetskih raketnih podmornic. Ob manjši oddaljenosti se seveda skrajšuje čas poleta sovjetskih raket in zmanjšuje možnost alarmiranja. Občutno naraste tudi natančnost zadevanja, podmornice ..tajfun” bi utegnili uporabiti za obstreljevanje ameriških raketnih oporišč, poveljniških mest. baz za strateške bombnike.
V zgodnjih šestdesetih letih so Sovjeti izključno za pomorsko vojskovanje namenjaliJe maloštevilne podmorniškejedrskerakete — leta 1965 manj kot 100. Raketni cilji Rdeče armade so bile letalonosilke, podmornice z izstrelki polaris in tudi mornariške naprave na obalah ZDA. Spoznanje, da se Sovjetska zveza v strateškem pogledu ne more opirati samo na celinska oporišča, je pripeljalo do spremembe ciljev sovjetskih podmorn.ic. Po novem naj bi slednje streljale tudi na ameriška mestna središča in industrijske cone. Tej strategiji so Američani že dolgo kos, saj so se pri svojih strateških sistemih že od začetka oprli na vse tri nosilce jedrskega orožja — na kopnem, v vodi in v zraku.
Ameriških 520 podmorniških raket tipa pos-eidon C-3 in trident l/C-4 na 32 ladjah ima za svojih 4768 jedrskih eksplozivnih glav že dolgo
programirane podatke za civilne in vojaške cilje. Njihova natančnost zadevanja je odlična.
Važno je tudi, da utegne ameriška mornarica svojo novo podmorniško raketo trident ll/D-5 uvrstiti v oborožitev dosti prej, kot je bilo predvideno! Strokovnjaki menijo, da to novo orožje v nekaterih pogledih prekaša tajfunove rakete SS-N-20.
Poleg tega mornariški izvedenci presojajo sovjetski gigantizem kotznamenjetrajnejšega, čeprav relativnega sovjetskega tehnološkega zaostajanja. V elektroniki, na področju pogonskih agregatov in tudi v pogledu raket in običajne oborožitvene opreme gradi Zahod, j takšno je mnenje, bolj kompaktne in ne manj j zmogljive naprave.
Tako na primer nove ameriške podmornice razreda „ohio”, katerih prvi pri merki že križari jo po oceanih, nosijo štiri raketeveč kot sovjetski ..tajfuni", čeprav so precej manjše (dožinaje j 171 m, širina 12,8, izpodriv 18.700 ton). Njihova prednost je predvsem v tihi plovbi v večjih globinah, pravi zahodnonemški podmorniški strokovnjak Schultz-Torge. Teh lastnosti, ki so v veliki meri odločilne za preži vetje podmornic, sovjetsko podmorniško ladjevje vsaj za zdaj nima. Velikanski, .tajfun" je sicer hiter, vendar utegne biti ta podmornica, velika in glasna, kot je, pripraven cilj za ameriško protipodmorniško obrambo
VOJAŠKI KOTIČEK
Skih raket ss-N-zo; podmornico poganjata dva reaktorja
škth raket SS—c<j, poamornico po skupno močjo 88.300 KW (120.000 KM).
Lansirne cevi -- za rakete na nuklearni podmornici
ameriških dolarjev (preračunano v našo valuto, je to blizu 740 starih milijonov) ponarejenih.
In kako je kriminalistom uspelo dokazati, da ima gornja zgodba, ki jojev.svoj zagovor navedel Vasic, vendarle toliko Jukenj”, da so sodniki novomeške enote Temeljnega sodišča Novo mesto pred dnevi obsodili Ljubišo Vasica na 4 leta zapora, njegovo ženo Dobrinko pa na leto in 6 mesecev zapora? Dokazali so jima namreč, da sta ponarejene dolarje kupila z edinim namenom, da jih potem razpečata in sta zato tudi pripotovala v Jugoslavijo.
Sodišče je imelo najprej črno na belem iz Narodne banke Jugoslavije in Narodne banke SRS dokaz, da so dolarji ponarejeni, da jih je nekaj tiskanih naoriginalnempapirju indasodijovsre-dnji razred kvalitete poneverbe. Nadalje senat ni verjel zagovoru obtoženca, da sploh ni vedel, da gre za ponarejene bankovce. Preiskavainobrav-nava sta namreč pokazali, da gre za izredno pretkanega in previdnega človeka.
Vasič je vseskozi trdil, dajeimeldolarjetokrat prvič v rokah in da tako seveda ni mogel odkriti poneverbe. Sodišče temu ob dejstvu, da je Vasič veliko potoval po svetu in imel že prav gotovo opraviti tudi z dolarji, ni verjelo. Nadalje bi lahko, če je že hotel marke premenjati v dolarje, to storil po enakem tečaju v katerikoli banki, tudi jugoslovanski.
Nadalje se je izkazalo, dasobilibankovcinovi, še povsem nerabljeni, da ježe bežen pogled nanje pokazal, da si serijske označbe in serijske številke pogosto sledijo. Na dan je prišlo tudi najpomembnejše.
Novomeška UNZ in kvestura v Trstu sta izdali poročilo, da je italijanska policija lanskega 31. decembra pri Milanu prijela pet oseb zaradi posedovanja in razpečevanja ponarejenih ameriških dolarjev. Hkrati so tudi zasegli 64.000 dolarjev. Povezava med tem dogodkom in novomeško aretacijo je bila hitro vzpostavljena. Omenili smo že, da je Vasič iz novomeškega hotela Metropol štirikrat klical v Italijo. In s kom je govoril? Zvezo je iskal z Germanom Klo-bučisto—Frankom in Umbertom Morsijem, človekoma, ki sta bila med petimi prijetimi ponarejevalci in razpečevalci ob akciji pri Milanu.
In še en neovrgljiv dokaz so imeli sodniki v rokah. Ob pregledu VasičevegastanovanjavBerli-nu je nemška policija našla letalsko vozovnico na relacijo Berlin—Rim. Nosila je datum 13. november 1982 in ime Ljubiše Vasica. Čeprav je Vasič na obravnavi zanikal, da bi kdajkoli letal med Berlinom in Rimom, je preiskava pokazala, da je prav to karto 12. novembra ob prodajnem pultu kupila oseba z imenom Ljubiša Vasič.
Krog je bil tako dovolj trdno sklenjen.
BOJAN BUDjA
Tveganja-
JASTREB
PODZEMLJA
Tišina, nenavadna molčeča tišina v globinah teme, v breznih in rovih globoko pod zemljo. Potapljanje skozi nevarne sifone in nenehna želja po novih odkritjih, po novih neznanih prostranstvih podzemlja, kamorše ni stopila človeška noga. To je svet jamarja in jamskega potapljača Marka Krašovca, belokranjskega rojaka iz Suhorja pri Metliki. Inkogavprašam, kakšensmiselvidiv tem svojem početju, je kakor na trnih. Pobliskava z očmi in že načrtuje nove akcije. Teh akcij pa je toliko, da jim komaj sproti sledim. Vsemogočni vodni sistemi, ki jih je že raziskal sam ali s potapljači. Ure in ure garanja, nevarnosti pa tudi veselih trenutkov, ko odkrije kaj zares enkratnega, kar je pomembno tudi za širšo družbeno skupnost. Na primer nove izvire zdrave, pitne vode, ki jih je vse manj zaradi vse večje onesnaženosti.
„To je eno To je tisto, čemur pravi mo koristna dejavnost. Je pa še kup stvari, ki vlečejo v podzemlje in globine, če si enkrat zastrupljen s čarobnostjo podzemnega sveta. Naprimeržival-ski in rastlinski svet, nenavadne oblike kapnikov in drugih čudes, pa spet tisto, čemur pravimo pionirsko delo — odkrivanje neznanega sveta." Marko Krašovec se je do sedaj potopil že najmanj dvestokrat. S tovariši je dodobra raziskal postojnski jamski sistem. Veliko jam je raziskoval tudi na Dolenjskem invBeliKrajini.-Todapoj-dimo po vrsti. Kako se je začelo?
„Kako bito povedal? Začelo se je v Piranu. Takratno društvoza raziskave jam Slovenije je razpisalo natečaj za jamske potapljače. Prijavil sem se in od dvanajstih kandidatov nas je šest uspešno opravilo tečaj. T-ako nekako sem postal jamski potapljač. Toda to je bil šele začetek. Bilo je še mnogo stvari, kt sem sfe jih moral naučiti. Moja prva resnejša akcija pa je bil potop v odtočni sifon v Tkalci jarrti v Rakovem Škocjanu. V tistih časih smo se potapljali brez jeklenk in brez potaplajške obleke, kar v kopalkah. Malo je bilo nenavadno Toda če si mlad in zagnan, je ni ovire,
ki bi te odvrnila od cilja.
Ko je šlo prvič zares, sem se potopil s sposojeno opremo, šli smo v Postojnski jamski sistem med Pivko in Orno jamo. Potopil sem se s kolegom Matevljičem in že nekaj metrov pod vodo so nama ugasnile svetilke. Bilo je blato irt pod nama so plavale človeške ribice. Lahko rečem, da je bilo grozljivo. Plavala sva na slepo
naprej in pristala v blatu do kolen. Na srečo so nama baterije spet zagorele. Potem ješlo lahko. ■To je bil moj ognjeni krst.”
Od takrat pa do danes je Marko doživel še inše presenečenj, mučnih in veselih trenutkov. Nikoli pa ne bo pozabil akcije v odtočnem sifonu v Pivki jami, kamor sta se potopila s profesorjem Šketom.
„V globini tridesetih metrov in kakšnih sto petdeset metrov od vhoda mi je nenadoma odpovedala ena jeklenka, v drugi pa sem imel zraka že pod kritično mejo. Čeprav je imel profesor Šket obe jeklenki v redu, mi vtisti godlji in blatu nebi mogel pomagati. Gotovesmrti meje rešila prisebnost in hiter manever proti rešilni odprtini. Ko sem zajel zrak, meje kar zmanjkalo. Zakričal sem od veselja. Zgodilo se je tudi, da sem se enkrat zapletel med skale. Bil sem sam in kakšnega, pol metra pod površino nisem mogel ne naprej ne nazaj. Gledal sem vejice in listje, kakoje plavalo navodi.Zrakamijezmanjkovalo in obšel me je nenavaden občutek. Če pa že moram takole poginiti, pa bom, sem si mislil in se začel smejati. Takole sem visel kakšnih pet minut in tudi tokrat sem imel srečo. Izmotal sem se iz tiste razpoke, legel zunaj v travo in od veselja zaspal. Srečo sem imel tudi takrat, ko mi je tik pred potopom v Pasarjevo jamo pri Vrhniki razneslo cev manometra. Če bi biltakrat pod vodo, bi bilo po meni."
Kljub vsem tem nevarnim dogodivščinam pa
Marko Krašovec pravi, da mu še na misel ne pride, da bi se nehal potapljati.
„Res mi kaj takega ne pride niti na misel.-Zdaj se potapljam že več kot petnajst let. Mislim, da sem v življenjski formi Imam veliko izkušenj in nevarnost mi zlepa ne more do živega. Hočem povedati, kako so pri našem delu res pomembni izkušnja, dobra in preizkušena oprema, predvsem pa zaupanje v tovariša, s katerim se potapljaš. Eno od pravil pri potapljanju je tudi to, da ne greš v vodo nikoli sam. Tovarištvo in zaupanje sta tista bistvena elementa, ki dajeta človeku moč in voljo. Naše delo mora biti skupinsko delo. Poleg raziskav vodnih sistemov je pomembno predvsem podvodno fotografiranje, raziskovanje živalskega in rastlinskega sveta, kartiranje in izdelovanje načrtov, ki služijo strokovnjakom na površini."
Marko Krašovec nerad govori o sebi. Pa je le povedal, da se ima kljub temu, da živi v Ljubljani in da je preživel več let v Planini pri Postojni za pravega Belokranjca.
„Od tam je doma moja mama. Živeli smo na Suhorju. Tudi ženo imam iz te zares čudovite belokranjske vasi in sem Belokranjec. No, dodam naj še, da sem se rodil v Brežicah. Ampak tudi to ne more biti ovira za moje belokranjsko poreklo.”
Predvsem pa je predan svojemu jamarskemu potapljanju in je skoraj ni sobote ali nedelje, dase ne bi s prijatelji odpravil na kakšno akcijo. Ali na
izvire Krke, Ljubljanice in Vipave ali na izvir Savice in Divje jezero, kjer je dosegel celo svoj življenjski rekord, saj se je po sifonih potopil kar petdeset metrov globoko.
..Splošno žalostna ugotovitev je," pravi Marko Krašovec, „da so naše vode močno in nekatere celo nevarno onesnažene. Takeso na primerre-ka Reka, Pivka pa izviri Ljubljanice, delno tudi Krka in še bi lahko naštevali. Iz tega sledi, da so raziskave vodnih sistemov še kako pomembne, saj se da le na ta način ugotoviti, v kolikšni meri se je mogoče izogniti onesnaženju pitne vode in s tem morda celo katastrofi. Čeprav se znamo prilagajati tudi umazarvji. velja še zmerom staro pravilo, da brez zdrave pitne vode ni zdravega življenja.”
Marko Krašovec je po poklicu gradbeni delovodja, toda njegova prava ljubezen in zagnanost velja jamam in predvsem jamskemu potapljanju. Iskanju zdrave pitne vode in odkrivanju novih, neznanih podzemnih čudes.
In še d svoji Beli krajini. „Rad imam deželico in ljudi onstran Gorjancev, in če je le mogoče, zdrsnem v Belo krajino. Pa moram povedati, da ima zares odlično vino, toda z vodo je izredno siromašna. Potopil sem se v izvir Krupe pri Semiču in prepričan sem, da so tam velike zaloge zdrave pitne vode. Toda potrebno bo še veliko ’ aela, predno bo Belo krajino napajal novi vodovod.”
LADISLAV LESAR
za kakšno donosno delo. No, 16. avgusta seje ponovno zapolil kot šofer v Berlinu.
Za nadaljevanje te zgodbe je pravzaprav pomembno tudi dejstvo, daje vse denarne posle doma vodil prav Vasič, saj je njegova žena nepismena. Tako je lanskega oktobra na berlinski železniški postaji naletel na pogovor dveh Jugoslovanov o prodaji dolarjev. Postal je radoveden in ko je zvedel, da lahko nakupi dolarjev, kolikor hoče in to po takratnem uradnem tečaju 2,43 marke za en USA dolar, ni več pomišljal. Domov je odhitel podenar.se vrnil na postajo in tam za 143 tisoč mark nakupil 590 bankovcev po sto ameriških dolarjev. Z ženo naj bi ta denar porabila za odprodajo deviz Beograjski banki in tako najela kredit zag rad njo hiše. Denar sta za nekaj dni skrila v omaro.
Ob koncu lanskega leta, točneje novembra, sta bila oba, Ljubiša in Dobrinka Vasič, na bolniški. Ta čas sta izkoristila za pot v domovino. Otroke sta pustila pri Vasičevem bratu v Berlinu, sama pa nato dolarje zavila v svežnje, te v gazo, jih dala v žensko torbo in se z vlakom od peljala do Novega mesta. Tu sta se nastanila v hotelu Metropol, od koder je Vasičnekajkrat telefoniral nekim svojim prijateljem v Italijo, v Novem mestu pa se sestal tudi z nekim znancem, s katerim sta pohajkovala po lokalih. Vse to pa ni dolgo trajalo.
23. novembra lani so kriminalisti novomeške UNZ zakonca Vasič aretirali. Analiza bankovcev, ki so jo opravili strokovnjaki Narodne banke v Beogradu, je potrdila sum, daje bilo vseh 59.000
Kriminal
BI
PONAREJENE
DOLARJE
POKUPILI
DOLENJCI?
Zgodba se začenja pred štirinajstimi leti. Še kot devetnajstleten mladenič je takrat Ljubiša Vasič, kot pač številni njegovi sovrstniki, odšel iz rojstne Srbske Kuče v svet. Delo je našel v Zahodni Nemčiji, točneje Berlinu. Tri leta se je udinjal za marke kot nekvalificiran delavec, potem pase je pri privatniku zaposlil kotšoferna
T~V--	----------------- ,
mednarodnih špedicijah. Vozil je po vsej Lvrop;, največ po Italiji.
Leta 1976 se je Vasič poročil, in čeprav je sam zaslužil okoli 2 tisoč nemških mark. zena pa slabo polovico manj, jima denarja ni bilo dovolj Oba sta v prostem času iskala še dodatno delo in zaslužek, kajti na vsak način sta si želela v Srbiji kupiti zemljo in si zgraditi hišo. Poleg tega je imel Vasič tudi skrito željo, da kupi v Nemčiji tovornjak in ga prepelje v Jugoslavijo, kjer bi potem odprl privatno obrt s prevozništvom.
Prvič se je zataknilo decembra predlani, ko je Vasic ostal brez dela, le z mesečno rento okoli 1.600 nemških mark. Čeprav sta z ženo živela v skromnem stanovanju, za katerega sta mesečno plačevala le 750 mark.jedenarnastiskapostajala vse hujša. Vasič je pričel vse resneje razmišljati, kam bi najbolj donosno vložil denar, ki sta ga z ženo v teh letih privarčevala. Šlo je za kar 160 tisoč nemških mark. V nemški banki so mu svetovali, naj kupi zlato in resje Vasič lanskega maja kot turist odpotoval celo vMaroko, kjernajbi bilo zlato najcenejše. Pasi je premislil. Šepoleti iste-galeta se jeodločil.daboopravil tečaj.zazbirate-Ija starin in odprl privatno obrt, vendar je tudi to misel kmalu opustil. Najbolj seje ogrel za tretjo možnost, ki je dajala upanje, da bo v Nemčiji odprl igralnico z igralnimi avtomati, pa je tudi to padlo v vodo, saj za kaj takega ni dobil ustreznih prostorov. Da Vasič nikakor ni obupal, kaže tudi to, daje poleti dvakrat odpotoval celo na Poljsko, kjer se je hotel prepričati otamkajšnjih razmerah
Hranajebila še kar dobra. Ko pasem vstopal v bife, sem b il nezaupljiv, saj je bil podoben pisanemu ciganskemu šotoru kje na vzhodu.
Tudi pokrajina na poti proti Hamburguni ničdruga-čna, kot je bila ob vsej poti. Lepo obdelana velika, prostrana polja, le tu in tam kos postriženega gozda, sicer pa kilometri in kilometri avtocest, kijih je menda v Nemčiji okoli sedem tisoč kilometrov. "Promet teče h itro i n brez zastojev, kar nekam dolgočasno. Kmalu so se prikazale luči največjega nemškega pristanišča. Bojan je skočil do nemškega dispečerja, tam izvedel podrobnosti, potem pa je bil večer najin.
In kam naju naj bi peljalapotvskorajdvomilijonskem mestu? Najprej sva se v neki italijanski restavraciji podprla s porcijo špagetov in pravim esspresom, kar je bilo vse skupaj pravo kulinarično doživetje v pri mer ja vi s sicer okusno nemško hrano in ogabno kavo, ki pa je zelo močna. Potem mi je Bojan pokazal znano zaba-viščnočetrt S ant Pauli in ulico Reeperbahn.Tusevso noč odvija peep show v posebnih kabinah, tu so kino dvorane, tu sp kabareji, kamor vabijo v smešne admiralske uniforme napravljeni reklamni agenti. Tusotudi izložbe, v katerih sedijo cipe in čakajo na stranke. Tudi v Hamburgu na Reeperbahnu je Bojan srečal znanca. Slavko iz-Titovega Velenja se nama je prid ružiI in skupaj smo si ogledali peep show. Kar nekaj mark smo zmetali v reže avtomatov pred posebnimi zasloni, za katerimi so se potem prikazala gola dekleta ali pari. Slavko nama pove, da sta se pred nekaj dnevi v parku ubili dve dekleti, o čemer je pisal Bild in otem objavil veliko sliko na naslovni strani. Peep shovvnaj bi zaradi tega deloval še do novega leta, potem pa naj bi ga bilo konec. Le velika kurbišča, kjer se v spodnjih prostorih sprehajajo mlada, pomanjkljivo oblečena dekleta, naj bi še ostala. Sodoben svet pač potrebuje poleg vseh naštetih industrijtudi industrijo seksa, kjer se lahko za 50 mark v pol ure pozabavaš z dekletom, ki ti je pač všeč ali je vsaj malo podobna ženski, o.kateri si nekoč sanjaril. Beden nadomestek za sanje o ljubezni.
Prvih tisoč dvesto kilometrov je bilo za nama, prihodnje jutro je bilo treba spet naložiti kamion. Čakala naju je dolga pot do doma. Spet bežijo mimo table za številna nemška mesta, spet prostrane avtoceste z brezštevilnimi pentljami.
ZEMLJA JE MAJHNA
Nekje blizu Eschvvega se povsem približava meji z Vzhodno Nemčijo. Tamjetema.leozek pasjeosvetljen z žarometi in v soju svetlobe je dobro videti visoko žičnato ograjo. Potem sva se ustavila v neki gostilnici, kjer sva bila resnično odlično postrežena za borih 10 nemških mark. Sam gospodar nama je postregel z domačimi pečenicami, neko mesno kašo, klobasami, zeljem in krompirjem.
Ko sva se bližala nemško-avstrijski meji, je Bojan pri nekem obcestnem počivališču oziroma bifeju popravil luči trem mladim dek letom. In taka pomoč je na nemških cestah nekaj normalnega. Voznikom.seje že zgodilo, da so jim kakšen del pripeljali tudi policaji, neki nemški šofer pa mu je pomagal zamenjati gumo. in ko ga je hotel povabiti na pijačo, je samo rekel, da je njegov čas za malico potekel. No, svet je v resnici majhen in Bojan se mu je čez nekaj let lahkooddolžil za pomoč, na katero je Nemec že zdavnaj pozabil.
DOKTOR VARNE VOŽNJE
Vse bolj je pritiskal-mraz, dišalo je po snegu. In na Schvvarzbachu je bilo že nekaj snega, potem pa je vso pot snežilo kot za stavo. To pot sem pritrdil mnenju nekdanje direktorice Modne hiše iz Ljubljane, da je Bojan doktor va me in prijetne vožnje. Čeprav se mi je zdelo, da bova zaradi snega, k i ga je bilo že več kot decimeter, zaplesala po cestišču, sva se vozila varno Ln hitro. Bojan pač ima vožnjo z velikim tovornjakom v mezincu.
Po sedmih dnevih vožnje in po več kot dva tisoč kilometrih sva bila spet pod Ljubeljem. V spodnjem delu Avstrije pa tudi pod Ljubeljem ni več snežilo. In ko sva nekaj časa postala v bifeju pri Maliju, se je vreme spremenilo. Zapihal je oster veter, in začel se je silovit ples snežink. Zaskrbelo me je, kako bova prispela do vrha, kaj bo, če ostaneva na sredi poti, saj se mi je zdelo, da bova zgrmela kam v prepade. Toda srečno sva privozila na vrh, kjer pa carina ni več delala. In tako sva prespala zadnjo noč na Ljubelju.
V Ljubljani sem skočil dol, Bojan pa je moral spet na carino in potem razkladati v Ljubljani in Brežicah. In spet naprej, morda v Teheran, Bagdad ali kam na sever. Časa za oddih ni, tovornjak se mora vrteti, da je od njega kakšen hasek. Morda Bojan prav zdaj pelje naše blago kam daleč, po poteh, ki jih je že sto in stokrat prevozil, a so vedno drugačne in se na njih skrivajo povsem neznane pasti.
Kljub temu da je bilo za Bojana Boštjančiča več kot dva tisoč kilometrov ceste le kratek skok, potovanje po nemških cestah pa pravi oddih, sem bil krepko utrujen. Zdi se mi, da bom zdaj drugače gledal na velikanske tovornjake in na voznike, ki so le od daleč podob ni nekdanjim ..furmanom". Zdaj namreč ni časa za romantiko Voziti tovornjak je trdo, odgovorno delo, in to premalo cenimo.
JOŽE SIMŠIČ
VOZNIKI SO TUDI VZDRŽEVALCI — Nekje na polije blo treba v moto rali venega izmed njegovih delov nalili olje. Soler mora bili poleg vsega drugega tudi vzdrževalec vozila.
PREMISLEK PRED NASLEDNJO ETAPO — Pot je dolga in kljub šoferjevi rutini polna neznank Zato velja pred sleherno izmed njih temeljito premisliti, kako jo opraviti najbolje.
TOVORNJAK JE VOZNIKOV DOM —Večino svojede-
lovne dobe šofer preživi v kamionu, zato ješe kako važno, kako je vzdrževan, kakšen je njegov videz. Bojan Boštjančič zelo skrbi za oboje, zato jenjegovtovomjak eden izmed najtepših pri Eurotransu.
V HAMBURGU SVA NALOŽILA FURNIR — pri Pacific! v Hamburgu sva naložila furnir za tovarno pohištva Iz Brežic. Turek, ki je na klad at na tovornjak, je dejal da gre ..schlehte" (to je slaba) samo v Jugoslavijo. Bojan pa je dejal, da bi Turek takoj izgubil službo, če bi za njegovo izjavo slišal lastnik firme.
IN NAZAJ
NESKONČNE AVTOCESTE — Nemčija ima v Evropi najgostejše omrežje avtocest, zato je potovanje po njej v primerjavi z drugimi državami za tovornjake lažje.
ni tako. Vozniki so in morajo biti samozavestni, močni, a tudi preudarni, včasih tudi grobi. Skratka, to je moški poklic. Med vožnjo so se vrstili pogovori o’dogajanjih v domovini, o tem, kako bi lahko bolje delali in tudi bolje živeli.
V trdi temi je Bojah vozil počasi, malo zaradi vremena — izpod neba je začelo pršiti — malo pa tudi zaradi pogovora. Potem pa je bilo Bojanu vožnje okoli pol tretje ure zjutraj verjetno že dovolj in sva se ustavila na bencinski črpalki v Sammerbergu. Moja prva noč v tovornjaku, v tesni kabini, kjer se ne moreš pošteno obrniti. Zjutraj, ob pol osmih, sva vstala, seumila v umivalnici, potem pa zajtrkovala jajca in kavo ter za pojedino odštela po pet mark. Tam se je Bojan pogovarjal z nemškim voznikom, ki ga je srečal pred časomv Jugoslaviji, kamor je izNemčije pripeljal sveže meso, da bi ga v naši tovarni predelali v konzerve. Zunaj je vztrajno pršilo in dež je sproti zmrzoval, tako daje Bojan za hip podvomil, ali bova šla naprej. Do Muenchna je bilo še okoli 60 kilometrov. Tudi meni je bilo kar težko zapustiti bife, kjer je stregla prijazna starejša ženska, strah mi je zbujal tudi rumeni avto ADAC, za katerega se mi je zdelo, da patruljira po cestah tudi zaradi poledice. Toda takih rumenih avtomobilov, po navadi karavanov, da gre vanje čimveč orodja in rezervnih delov, sem potem videl še veliko.
V	TOVORNJAKIH CELO TELEVI-
ZORJI
Okoli češete ure sva prispela v Muencnen, kjer je Bojan na svoje stroške opral avto, ker ga tam dobro operejo. V primerjavi z našimi so drugi tovornjaki okrašeni kot novoletne jelke, tudi bolje so vzdrževani, v njih je gretje, imajo celo televizorje. Kapitalist se še kako zaveda, da bo voznik dobro upravljal tovornjak le, če se bo v njem dobro počutil.
Glavno mesto Bavarske, ki je tretje največje mesto v Zahodni Nemčiji, šteje milijon tristo tisoč prebivalcev.
V	njem so bogate galerije, umetniške zbirke, muzeji, močna pivovarniška, strojna, optična in finomehani-čna industrija ter sedež znane avtomobilske tovarne BMW. Toda vsega tega si v Muenchnu nisva ogledovala, saj vozniki na špediciji nimajo časa, da bi se šli turizem. Samo krate k sprehod po ulicah okoli železniške postaje, kjer je videti ljudi z vseh kontinentov, med njimi tudi Japonce, ki v znani trgovini Pini kupujejo fotografske aparate, mogoče še kratek obisk v Kaufhofu ali Hertie, hamburger v Wendyju, in že sva spet drvela naprej. Potem mi pripoveduje, daje Muenchen živahno mesto, kjer se na znanem Marijinem trgu poleti dogaja marsikaj.
Naslednji cilj je črpalka Lomov Ruedenhagusnu, kjer Eurotransovi voznikitankajogorivo. Tam nekje se bova dobro najedla, tam bo družba. In res, ko prispeva na črpalko Lomo, sta tam že Herman in France, kasneje pride še Banko, ki hiti domov, Rajko pa se odpravlja na Angleško. Pojemo kuhanosvinjsko kračo, zelje,krom-
pir v kosih. Zelo nama gre v slast ta. nekoliko siadka hrana, saj je to prvi pravi obrok, odkarsva šla na pot.
ZGODBE IZ VSEGA SVETA
Omizje blizu šanka se kmalu razživi, spet se obujajo zgodbe o potovanju v Iran pa Irak, doživetja z bolgarskimi cariniki, turškimi policaji, Homeinijevimi gardisti. Podkupnine, bakšiši, strah, kaj bostovorom,napadi neznancev pa doživetja, o katerih se sploh ne govori, vse to sem tam slišal za tisto mizo.
Potem se pomenek spet vrne k domovini, kjer ne znamo ceniti voznikov. France nam pove, da že več kot dvajset let vozi tovornjak, da ni imel že dolgo časa nobene nezgode, pa še ni dobil značke vzornega voznika. In potem govorijo o tem, kako se Sterni značkami kitijo vozniki, ki od Triglavske restavracije pa do živilskega trga v Ljubljani vozijo kombi. Ti trubadurji azijskih in evropskih cest pa ostajajo brez priznanj. Pogovor se plete in plete. Podobno je tudi pri sosednjem omizju, kjer sedijo Italijani in ima glavno besedo debel voznik, ki je naročil menda tri večerje skupaj, pa pri nemških, skandinavskihomizjih. Da, pri Lomu je vednoživahno, tu vedno lahkosrečaš znanca in tudi natakarica, ki je menda poročena s turškim zdomcem, je prijazna. Celo nekaj naših besed zna, a je bolje, da jih ne napišem.
In že drviva naprej proti naslednji postaji, kjer bova preživela ves dan, saj tudi v Nemčiji delavci ne razkla-dajoobsobotah in nedeljah.SpetjetoTexacovačrpalka Lomo, kjer se pozno zvečer srečamoz Martinom iz Prečne in Silvom iz Mirne peči, ki vozita za Avto Kočevje. Menila sta, da bosta prispela še pravočasno do Kassla, kjer naj bi razloži la, a j uje uneslo. Tako sta že vso soboto čepela na bencinskki črpalki, kjer sta skupaj z nama preživela tudi nedeljo.
Tu, v Guxhagnu, sem lahko spet občudoval prijetno gostišče, kjer je ena sama natakarica postregla vse goste, kijih ni bilo malo, in to zelo korektno. Resda se ni kdove kako prijazno smehljala, če pase ježe, je to bil profesionalni nasmešek. Toda če bi imel možnostizbi-rati med našo nekoliko domačo ter nemško profesionalno strežbo, bi se odločil za slednjo. Zanimivo je, da v Nemčiji sploh ne poznajo napitnine, prav tako pa so mi naši fantje dejali, da seskoraj nezgodi, da bi te v Nemči-jiogoljufalizaensam pfenig.
POČASNOST JE SESTAVINA PEDANTNOSTI
Po enodnevnem postanku v Guxhagnu sva odpotovala proti Mindnu, kamor sva peljala štedilnike. Po nekaj urah spanja naju je prebudilo močno trkanje. Čeprav je bil Bojan verjetno še utrujen od nočne vožnje, je vstal, kot bi ga izstreliliztopa.Todaprebudili so naju veliko prezgodaj. Tu sem prvič opazil, da jeena izmed sestavin nemške pedantnosti tudi počasnost. Dva delavca, ki sta razkladala štedilnike, nista prav nič hitela, zdela sta se mi celo nekoliko nerodna. Je pa res, da je delo teklo m ir no in brez nepotrebnega vpitja. Med razkladanjem je Bojan skočil do telefona in vprašal poslovnega partnerja v Hamburgu, kje je tovor za Jugoslavijo. Dobil je sporočilo, da bonakladal dvakrat. Enk rat v Hamburgu furnir za tovarno pohištva v Brežicah in drugič vosek za neko ljubljansko kemično tovarno.
Do Hamburgajebil potemlešeskok, ledasva morala vmes ustaviti v obcestnem bifeju, kjer sva pojedla klobaso in industrijsko pripravljeno krompirjevo solato.
Ko sem se letos novembra oglasil na dispečerski postaji v Ljubljani, od koder potujejo Eurotransovi tovornjaki po vsej Evropi in Aziji, so me preplavaljali mešani občutki. Potovanje do nemškega Mindna, kamor naj bi odpotoval z voznikom Bojanom Boštjančičem, je bilo za mene velikaneznanka. Skrbelo me je, kako bo na cesti, vse mogoče nezgode so mi prihajale na misel. Tudi ko sva se z Bojanom po opravljenih carinskih formalnostih vkrcala na velik rabin tovornjak, me ti občutki še niso minili.
Toda velik tovornjak z 200 konjskimi silami ježe hitel proti Ljubelju, za nama pa seje pozibavalo 180 štedilnikov ribniške tovarne ITPP. Da sva se pozibavala, je čista resnica, saj je bila cesta slaba vse do Ljubeljai n že me je skrbelo, kako bom zdržal tako dolgo pot. Na Ljubelju ježe bilo malo drugače, saj je bil mejni prehod skoraj prazen in iz teme večera sva kmalu zapeljala skozi predor. Na drugi strani sva čakala na carini. Skozi okno sem strmel tja,'kjer je avstrijski carinik prešteval zaplenjene steki en ice alkoholni h pijač Ma raške. Počasi, zelo počasi sva se spuščala po klancu navzdol, saj sicer ni mogoče ustaviti več deset ton težkega monst-ruma. Spodaj pa sva se ustavila pri Maliju, kjer sem prvič pil znano šofersko pijačo „špsci", Zmešano iz coca cole in oranžade.
Avstrijske ceste so lepe, tu ni kaj skrivati. Tudi obcestni lokali so lepo urejeni, človek bi rekel, dav. jih vladata lekarn iška čistoča in red. Vsaj v tistih lokali h, ki sva jih obisakala na svoji poti proti Schvvarzbachu na avstr ijsko-nemški meji. Tja sva prispelazvečer okoli 23. ure, pred mejo pa skoraj nepregledna kolona tovornjakov. Ker do petkanibiloveč daleč,davek zacestepa je bilo škoda plačevati samoza eno uro, sva se ustavi la v bifeju na tamkajšnji bencinski črpalki. Nisva še popila kave, ko sta se v b^eju oglasila dva druga Eurotransova voznika, malo kasneje pa še dva, ki sta čakala na denar, ki ga je imel Bojan za njiju s sabo. Zanje je bilosrečanje v tujini nekaj povsem običajnega in ničbolj razburljivo, kot če bi se srečal i v Ljubljani na Titovi cesti.
V petek okoli ene ure zjutraj so bile opravljene carinske formalnosti na carini pri špediterjih in kdo bi še vedel, kje. Bojanjedrvel zveliko aktovkood okencado okenca, zbiral pečate in zdi se mi, da je na meji kot doma.
NA MILIJONE KILOMETROV
Kako tudi ne! Komaj 28 let ima, pa je že osem let voznik na špediciji, prepotoval je vse evropske države od Španije doSovjetskezveze, Grčije in Finske. Prevozil je že okoli milijon kilometrov po slabih in dobrih cestah, doživel nič koliko neprijetnih in manj neprijetnih presenečenj. Danes se zdi, da je kot voznik in človek popolnoma dozorel, da ga skoraj ne more nič več presenetiti. Včasih jetudi poštirikrat na mesec potoval v Ha mburg na severu Nemčijeali pa dvakrat na mesec v Teheran. In vsako leto se je zgodilo, da je bil le desetkrat ali petnajstkrat doma ob koncu tedna Kdor misli, da so taka potovanja turistična, se bridko moti. Voznik je tako rekoč24 urnadan vslužbi, čeprav vozi le osem ur. Ostali čas skrbi za tovor, premišlja o poti, računa, kako bi najhitreje in z najmanjšo porabo goriva prispel na cilj. Večkrat preklinja malomarne mehanike iz domače delavnice, ki se jim niti ne sanja, kaj pomeni voziti tovornjak. Voznik tovornjaka je s tem velikim strojem eno, pomeni mu dom, delavnico, eksistenco. Z njim je zvezan za življenje in smrt in tu se verjetno rojeva tista strast, tisti, rekel bi celo erotični odnos med voznikom in strojem, za katerega menimo, da je le surova sila. Pa
Kamorkoli potuješ, potuješ tak, kakršen si: spoznavaš tisto, kar ti omogoča lastno znanje, kar je v skladu s tvojim značajem, kar te v resnici zanima. Vse drugo beži mimo, ne da bi se te dotaknilo. Vendar pa se z vsakega potovanja vrneš nekoliko drugačen, bogatejši zanove izkušnje, spoznanja. Kdove, morda jetudi v tem draž, da ved no znova zapuščamo znane kraje in tipamo v neznano. Nekatere je strah tega neznanega, drugi uživajo ^spoznavanju novih krajev, ljudi, običajev.
Svet je majhen
S CESTNO KRIŽARKO DO HAMBURGA
Odlomek
PAPEŽ
KAROL
WOJTYLA
Osebno je Karol Wojtyla skromen človek in njegova skromnost ni narejena. V vatikanske dvore je prišel po konklavu v zlizani sutani ter s kovčkom iz umetnega usnja in platneno vrečo v roki. Njegovi okorni čevlji številka44, narejeni po krakovskem kopitu, so štorkljajoče odmevali po pološčenih hodnikih apostolske palače, ko je z dolgimi koraki hitel, da so ga njegovi sodelavci komaj dohitevali. ..Potrebujem malo gibanja,” je pripomnil, koje jemal po dve intristopnicehkra-ti. Vsako jutro še vedno telovadi, toda športu seje moral odpovedati, čeprav nerad.
Papežev delovni dan se začne zjutraj ob pol šestih. Janez Pavel II. spi, tako kot njegovi predhodniki, v vogal ni sob iv vrhnjem nadstropju palače, ki gleda na trg svetega Petra. Njegova spalnica je poleg delovne sobe, iz katere vsako nedeljo opoldne pred molitvijo angelskega čaščenja spregovori vernikom, zbranim na ovalnem trgu , na katerem je prostora za 200.000-ljudi. Poleg tako imenovane redne splošne avdience, ki je na sporedu vsako sredo — poleti na trgu, pozimi v veli kanski dvorani Pavla VI. znotraj vatikanskih zidov — je to njegovo drugo redno srečanje z verniki oziroma romarji.
Odkar je bil Janez Pavel II. maja 1981 žrtev atentata, so mu na okno v delovni sobi, s katerega govori vernikom, namestili spodaj in zgoraj plošče iz neprebojnega stekla in med splošnimi avdiencami obiskovalce kolikor mogočeskrbno pregledujejo. Na potovanjih pasezdaj sploh vozi v nekakšni zlati kletki iz neprebojnega stekla, ki se je je prijelo ime „papamobil”.
Toda prve dni po izvolitvi monsinjorjev, ki delajo v papeževem štabu, nitolikoskrbelanjegova osebna varnost, ko so opazili, da je Wojtyla na široko odprl polkna na oknih spalnice. Bali so se, da ne bi kdo z močnim daljnogledom oprezal z bližnjega Gianicola; nemara kak fotograf, ki bi rad zaslužil premoženje s fotografijo papeža v pižami, tako kot se kdaj pa kdaj najde kak papa-razzo, ki visi kot zrela tepka na drevesih okrog papeške letne rezidence v Castelgandolfu, v upanju, da bo zapazil papeža ob bazenu.
Kardinali in kurijski prelati, ki švigajo po hodnikih vatikanskih palač v elegantnih, po meri ukrojenih talarjih ali duhovniških oblekah, so si sprva začudeno ogledovali papeža, kije plahutal naokrog z nekoliko zmahano sutano. Zdaj nosi tudi poljski papež elegantno ukrojena bela oblačila znanega krojača AnnibalejaGammarel-lija, bele čevlje in bele nogavice. Moral se je odpovedati marsikateri navadi iz Krakova. Dan ali dva po izvolitvi seje hotel vspremstvu poljskega znanca s taksijem incogni to odpeljati v mesto, vendar nista imela italijanskega denarja, zavedala pa sta se tudi, d a bi ju ob vrnitvi prepoznali švicarski stražarji ob vhodu v vatikanske palače in škandal bi bil neogiben.
Toda v nekaterih pogledih je Wojtyla uveljavil svoje. Žimnico, na kateri sta spala njegova predhodnika Pavel VI. in Janez Pavel II., je dal podložiti zdeskami, ker mu je bila premehka. Mali špiritni gorilnik, na katerem si je imel navado zjutraj skuhati čaj, mu je pri priči izginil z nočne omarice, vendar ga je osebni tajnik Dzivvisz diskretno spet odkril in postavil nazaj na svoje mesto.
Tudi kuhinja je pri gostitelju Wojtyli pretežno poljska. Prvi dan je novi papež spravil v silno zadrego italijanske sestre, ki so imele dotlej na skrbi papeško kuhinjo, ko se je začudil: ..Prečastite matere, kako pa to, d a daijies ni testenin?1’ Wojtyla se je bil med pogostim bivanjem v Rimu navadil na italijansko kuhinjo in testenine so mu bile še posebej pri srcu. Toda ko so mu naslednjega dne sestre pripravile špagete, so ga strežnice in monsinjor Caprio zgroženo gledali, kako jih je deset minut rezljal z vilicami in nožem, namestoda bijih navijal na vilice. Zaltalijane nekaj nezaslišanega. Tudi ko bi bili Italijani vedeli, kako malo da krakovski kardinal na vino, nemara ne bi bili glasovali zanj, pravi eden izmed Wojtylovih poljskih znancev. Papež se zadovolji zvečer s kozarčkom ali dvema vodke, poleti pa mu prija čaša piva.
Kot piše uradni vatikanski dnevnik ..Osserva-tore Romano”, papež zjutraj po vstajanju moli in
premišljuje, ob sedmih mašuje v svoji zasebni kapeli (Paolinska kapela) v različnih jezikih, odvisno od tega, kdo je navzoč pri maši. Pogosto so povabljeni k maši študentje rimskih kolegijev, škofje, ki so v Rimu na tako imenovanem obisku ad limina (obiski, ki pridejo na vrsto vsaki h pet let in med katerimi škofje iz neke države poročajo o stanju v svoj ih škofijah in svojem delu — po tradiciji je to obisk na grobovih sv. Petra in Pavla), ali druge skupine vernikov.
Papeževa kapela sprejme največ 50 ljudi. Po maši se papež pogovarjaz gosti, neredko povabi koga na zajtrk, ki je ob osmih. Papež zajtrkujejaj-ča, narezek in si r, opoldne pa je vesel, če mu sestra Stanislawa prinese na mizo krompirjevo juho, kuhan krompir, zabeljen s kislo smetano, popečeno in nato skuhano meso ali ,,barszcz”, juho iz rdeče pese; med njegovimi priljubljenimi jedmi je tudi „bigos”, kislo zelje s svinino.
Ob pole devetih papež odide v svojo delovno sobo, kjer se najprej pogovori ssvojimi najožjimi sodelavci, nato pa do enajstih dela sam. To je novost v običajih v Vatikanu, toda papež je Vztrajal pri tem redu. Zasebni sprejemi,'tako imeno-
Karol Wojtyla na dan prvega obhajila
vane avdience, se tako začno šele ob enajstih v papeževi osebni knjižnici in včasih se potegnejo tja do poznega popoldneva, kar je za vatikanske navade nekaj docela neobičajnega.
Papež sprejme vsako leto od 450 do 500 gostov. Vsakega škofa, ki prideporočat, sprejme posebej. Neredko se dogaja, da so obiski po večkrat preloženi, bodisi zaradi nepredvidenih papeževih obveznosti, bodisi zato, ker si-papež nalaga več dela, kot ga zmore. Ljudje, ki delajo v rimski kuriji, pravijo, da hoče Janez Pavel II. osebno odločati tako rekoč o vsem, tudi o zadevah, ki bi jih sicer lahko prepustil drugim. Naeni strani to pomeni, da je z večino zadev neposredno seznanjen, na drugi strani pase mu na delovni mizi kopičijo nerešene zadeve.
Papež sprejema tudi državnike, ki obiščejo Rim — skoraj vsi seželijo ustaviti tudiv Vatikanu, dalje veleposlanike pri Svetem sedežu, ki mu izročajo akreditivna pisma, pa vodje posamezni oddelkov kurije (kongregacij, sekretariatov, komisij), kardinale, ki žive v Rimu, predstavnike javnega življenja itd. Skratka, obiskov je toliko, da je celo papežev vikar ali namestnik za rimsko škofijo, kardinal Ugo Pletti, nekoč potožil,daga sveti oče v yeč kot štirih letih ni niti enkrat samkrat sprejel na štiri oči, pa čeprav je znano, da papež ni zadovoljen s stanjem v svoji škofiji in misli, da bi bilo treba marsikaj urediti drugače.
Ob 13.45 papež kosi. To je pogosto delovno kosilo, na katerega povabi tudi koga izmed gostov, ki jih je pred tem sprejel na zaseben



'
Italijanski kardinal Pericle Felici (zdaj že.pokojni) polaga Janezu Pavlu II okrog vratr volneni palij, šal, kot znamenje papeške časti, med umestltveno slovesnostjo 22. oktobra 1978.
sprejem. Po kosilu pol ure počiva, potem paod-dide na teraso, kjerdobro uro moli brevir, premišljuje in se uči tuje jezike. Janez Pavel II. poleg poljščine tekoče govori rusko, latinsko, nemško, francosko in italijansko, dokaj dobro pa obvlada tudi angleščino in španščino. Glede nato, daje Vatikan v Italiji in daje papež rimski škof, Janez Pavel II. ob nedeljah pogosto obiskuje rimske fare; vsi kardinali sosicerformalnožupniki vrim-ski h cerkvah, Wojtyla je imel kot kardinal faro pri svetem Cesareo in Palatino, zagrebški kardinal Kuharič pa je dobil hrvaško cerkev (San Gir-olamo degli Schiavoni) sv. Hieronima, zato je psihološko izrednega pomena, da papež dobro govori italijansko. Stem siježe v prvem nagovoru pridobil italijansko javnost. Medtem ko je njegova italijanščina spočetka še,tu in tam malo zašepala, zdaj govori docela gladko in le po nek-olikozamolklemnaglasuin stavčni melodiji ješe mogoče opaziti, da je tujec.
Wojtyla očitne zelo rad govori v tujih jezikih. Igralski dar in občutek za psihologijo množic ga bržčas navajata k temu, da tako na potovanjih kakor tudi med splošnimi avdiencami v Rimu nagovori večje skupine romarjev v njihovem jeziku. In kot njegovi predhodniki tudi ob božiču in veliki noči vernikom na trgu sv. Petra ali gledalcem pred televizorji vošči praznike v njihovih jezikih. Medtem koje Pavel VI. tostoril v kakih dvanajstih jezikih, je Wojtyla v tem pravi rekorder, ki ga bo težko potolči. Za veliko noč 1983 je voščil praznike v nič manj kot 44 jezikih, med drugim, kot vedno, tudi v slovenščini, hrvaščini in srbščini.
Po delu na terasi se papež običajno vrne v svojo pisarno, kjerdela dopol sedmih. Potem so na vrsti redni sestanki s predstavniki kurije. Trikrat na teden sprejme tako imenovanega državnega sekretarja (nekakšnega predsednika vlade), italijanskega kardinala Agostina Casaro-lija, dvakrat tedensko njegovega namestnika, španskega nadškofa Martineza Somala in tajnika sveta za javne zadeve Cerkve (zunanjega ministra), italijanskega nadškofa Silvestrinija, enkrat tedensko pa prefekta kongregacije za verski nauk zahodnonemškegakardinala Josefa Ratzingerja in prefekta kongregacije za škofe, italijanskega kardinala Baggia.
Papeževa večerja je ob osrpih in tudi večerja je delovna. Kadar ve, da bo italijanska televizija poročala o kakem pomembnem dogodku, gleda televizijski dnevnik. (Italijanska televizija izredno pogosto poroča o papeževi dejavnosti, vsekakor pogosteje kot o tem, kaj dela predsednik 'republike Pertini.)
Po večerji papež v svoji pisarni proučuje, dokumente, ki mu jih pošiljajo državni sekretar ali posamezni kurijski.uradi. Vsi dokumenti, tudi tisti, ki jih ne podpiše, gredo skozi njegove roke. Veliko časa posveti tudi pripravi avdienc za naslednji dan, pisanju osebnih dopisovinbranju časnikov in knjig. Okrog 22.45 spet bere brevir, nato gre spat.
Vsak papež živi napornoživljenje(zanimivopa je, da so skoraj vsi v zadnjih sto letih učakali več kot 80 let), Karol Wojtyla še posebej, ker izredno veliko potuje po Italiji in svetu. V Vatikanu so mnogi mislili, da bo moral papež po atentatu, v katerem je bil težko ranjen, upočasnitiživljenjski in delovni ritem. Kot je znano, je papeževo zdravljenje po atentatu trajalo precej dolgo in moral je dvakrat na polikliniko Gemelli. Poškodbe v črevesju so bile zelo hude, hujše, kot se ,običajno misli. Predvsem pa je bila velika nevarnost okužbe. In res je moral papež prav zaradi virusne okužbe ponovno v bolnišnico. ,
Karola Wojtylo so izvolili za papeža tudi zato, ’ ker je bil še sorazmerno mlad in krepak človek. Janez Pavel II. ima, kot nam je povedal eden izmed zdravnikov, ki so ga zdravili, zvišan krvi tlak; njegov poljski biograf Milinski poroča, da mu jezdravnik dr. Stanislav Komacki še kot škofu predpisal počitek in najmanj dva tedna zimskih in prav toliko poletnih počitnic v naravi, in sicer zaradi mononukleoze. Poljski zdravnik še zdaj običajno prihaja v Vatikan in pregleduje papeža, vendar od njega ni mogoče izvedeti prav ničesar o zdravstvenem stanju cerkvenega poglavarja.
Tudi zdravnikov nasvet je spodbudil krakavskega škofa k poletnemu čolnarjenju na jezerih in k zimskim „belim dnevom”, kot jih je sam imenoval. Kot papež pa Wojtyla počiva običajno vsaj mesec dni v avgustu v letni rezidenci v Castelgandolfu pri Rimu. Smučanju se je odpovedal. Kot je nekoč rekel sam, se kardinalu ne spodobi, da bi slabo smučal, papežu pa se najbrž ne spodobi, da bi smučal kakorkoli. Tudi veslo za kanu in papeško pastirsko palico si je težko predstavljati v istem kotu.
Janez Pavel II. pasetudipoatentatuniodrekef intenzivnemu življenju in številnim potovanjem. To ne dela sivih las samo varnostnikom, ki so po atentatu še posebno pozorni.
Mnogi v Vatikanu mislijo, da papež pretirava Janez Pavel il. zavrača očitke, češ da ga voo božja previdnost. Več obiskovalcev, s katerim smo govorili v letu 1982/83, pa nam je povedalo, da je bil papež videti siab in utrujen, ko so se pogovarjali z njim.
Nekateri opazovalci mislijo, da je srečanje s smrtjo pustijo sledove v papeževi duši. „Rana, smrt, s katero se je gledal iz oči v oči, vse to ga je kot kaže, umililo,” piše Luigi Firpo v torinski „L, Stampi”. ..Neprisiljena ponižnost, neceremoni alna prijaznost, naravnost, ki ne meji n, dobrodušnost, vse to je obrusilo trde ir prekipevajoče poteze in morda se je celo zago^ umiril zaradi doživetega pretresa in zaradi tegz ker se je papež zavedel velikanskih težav, katerimi se mora spoprijemati v vedno bo posvetnem svetu in znotraj strukture, ki g močno omejuje; sicer je njen absolutni vladar vendar ta struktura njegovo moč tako filtrira, d jo nazadnje mogoče docela oslabi."
VAŠA
ZGODBA
Naš natečaj za izvirno zgodbo izpod peresa bralcev Dolenjskega lista se je zaključil in komisija. kije skrbno in vestno prebrala ter ocenila vseh prispelih 124 vaših zgodb, je po temeljitem razmisleku sklenila, da podeli prvo nagrado v znesku 2.000 din FRANCKI DULAR iz Novega mesta za spis „Moja sončna dolina". Drugo nagrado v znesku 1.500 din prejme JOŽI PETRIČ iz Medvod za prispevek „Vrni se, Marija”, tretjo nagrado v znesku 1.000 dinarjev pa je komisija prisodila FRANCU LUZARJU iz Gabrja za zapis „Moč vere.”
Knjižne nagrade prejmejo:PETER VOVKiz Kočevja ANICA PIRNAR iz Šentjerneja, FRANCKA CIMERMANČIČ iz Stopič, DANIJEL ŠTIRN iz Novega mesta, ZDENKA LOGAR z Mirne, MATEJA BOGOVIČ iz Artič, DARJA JORDAN iz Metlike, ALBINA KOMAN iz Kočevja, JOŽE KOVAČIČ iz Trbovelj in CVETKA ILOVAR iz Trebnjega. Vsi nagrajenci bodo seveda poleg nagrad prejeli tudi običajni honorar 300 din, ko bo njihova zgodba objavljena. Prav tako tudi vsi ostali, ki so nam poslali svoje prispevke. Žal je nagrad premalo za vse, ki bi jih zaslužili.
Skozi vse prihodnje leto boste lahko prebirali zgodbe na sredini Dolenjskega lista, tokrat pa nekaj najboljših objavljamo na tej strani.
MOJA SONČNA DOLINA
Jesen plameni v tisoč odtenkih.
Prabitna energija večnih menjav struja skozme. Trga in cefra me po vročih poteh poletja tja do razgaljenih vonjav pyomladi.
Na pot moram, takoj, v mojo sončno dolino. Skorajšnje zmrzali bodo ovile svet v si vino, vetrovi se bodo lovili med golim drevjem in ob poteh vodo ves dan čemele sence.
Oktobrskega jutra se odpravim po sledeh oreživetega v kraj, kjer me je življenje postavilo ia trda tla spoznanja dobrega in zlega.
Oblačno je. a za Gorjanci se rahlo svetlika. Up-tm, da bo lep dan, čeprav se iz Krke vzdigujejo ronjaste megle. Nebo se pogreza niže in niže, ko ečem skozi mesto. Jasninanavzhoduspretoči v sivo zaveso dežja. Na postaji v Centru izpod dežnika občudujem jesensko naravo tja do °ortovala.
Suho zapiska motorni vlak. Z velikimi očmi rogleda iz predora in zdrsi na peron. N a meh kem >edežu se udobno stisnem k oknu. Spomnim se sajaste parne lokomotive pred desetletji. Roj sker je takrat švigal mimo ozkih oken.
Dežuje. Skozi veliko okno se slika valovit folenjski svet Polja so pospravljena, ponekod <upi gnoja, zelene rebri s sledovi nekdanjih njiv. \/lajhne domačije v varstvu sadnega drevja, edke nove gosposke hiše, ki nekam motijo skladnost okolja.
V Trebnjem izstopim v pravi naliv. Sprehodim ,epo urejenem peronu, pogledam za čas vrnitve n poklepetam z domačinko.
—	A, v Dobrnič greste? Avtobus odpelje malo ired enajsto.
—	Grem čez Grmado.
—	V takem vremenu? Redko kdo še hodi gor ez
Obrnem se proti gradu. Trebni vrh jezakopanv neglo. Uberem bližnjico čez tračnice, presk->čim jarek, poln kalne vode in splezam po za-aslem nasipu gor na cesto. Zastrmim se v ele-lantne linije odcepa in priključka na avtomo-ilsko cesto. Premerim bencinsko črpalko tei lotel s parkirišči. Skladnost oblik in urejenost rostora me prevzame. Kosem zadnjič šla tod, je ilo vse to le še skica na papirju. Iščem Teme-ico, v kateri sem si umivala blatno obutev ali pa e tampreobuvalainumazanečevljespravljala grmovje.
Po nadvozu prečkam dolenjsko magistralo in e zagledam v trebanjski grad Ni spremenil lica. 'eze vase, starost ga načenja. Zavijem na desno o nizkih hišah. Nekdaj so bila oknapolnacvetja. li so pomrli tisti, ki so ga ljubili?
Krenem ob hosti mimosmučišča, ki se vširoki oseki vzpenja po pobočju T rebnega vrha. Pot je ladka, prava cesta. Ne zaupam ji, da je prava, restopim na zmehčana zvožena tla. Zaidem na metišče Torej je le prava ona bela cesta Vztrajno dežuje. Skozi tanko tkanino mi prši v ce. Upočasnim korak navkreber. Nasproti hitijo livi potočki. Nekdaj je bit todkotanjast kolovoz, repreden s koreninami.
Predam se užitkom trenutka. Svinčena debla ukev, orumenele krošnje listavcev, vmes temne >stave smrek. Veter poševno nosi odpadlo ;tje. Uživam v ritmu predsmrntega plesa


Hi
‘ •	-V-•

g^JiL
"n:
.mm . 'mm®
Mehko se odevajo tla. v koreninah čutim sokove za novo rast
Močneje začne deževati. Zahodnik mi dviga dežnik in bije v obraz. V takem vremenu še nisem hodila čez hrib. Oblizne me snop luči, ayto leze navkreber.
Pot zavije ostro v levo in se strmo vzpne. Za tem ovinkom bom stopila na čistino. Zmotila sem se Od šumberške strani zavija veter čedalje močneje. Zvija mi dežnik, z obema rokama se branim. Mrzel pot mi polzi po hrbtu. Srh me spreletava.
Grmada! se razveselim planjave na vrhu. V oči se mi natoči akvarel njiv na policah, košenic, grmovja na strmih mejah. Gruča domačij med drevjem. Priklenjen čuvaj se zaganja vame kot pred desetletji. Najbrž se vozi na isti verigi.
, V vasi se cesta porazgubi po domovih. Naprej je kolovoz poln luž in mastega blata. Poberem nekaj češpelj in iščem varno stopinjo do kozolca tik ob poti.
Tu sem vedno počivala pred spustom. Naslonila sem se na late in odložila breme na tla. Stebri so zdaj betonski, strešnega napušča ni več.
V trenutku se elementarna sila razbesni v vihar. Obrne mi dežnik. Zgrbim se v dve gube, dih mi zastaja. Mokra sem do kože, srce mi ledeni. Zajame me bivanjski strah.
— Zdaj pa imaš poezijo jeseni in idilo spominov! Kaj rineš na pot brez potrebe?
Nagonsko objamem glavo, se sklonim in kot klobčič zdrvim čez goljavo na gozdno pot.
Po vsej širini dere kalna voda, le tu in tam štrli zlizana skala. Kar na slepo padam s hudournikom navzdol. Viharje ostal gori, dež pojenjuje.
Že sem na razpotju. Na Marencah se iz megle lušči spomenik žrtvam zadnje vojne. Obidem šipkov grm, prepoln koralno obarvanih plodov, in že se odpre dolina. Ustavim se.
— Moj Dobrnič!
A vse je v morju megle, le cerkveni zvonik se riše kvišku. Hrbet Lisca tja čez je črna gmota.
Bridkost mi zalije srce.
— Kako sem h repenela po tebi, moja ljubljena dolina! Podoživeti sem hotela najlepši del mojega bivanja, pa te še videti ne morem po tej mučni poti.
Zaprem oči. Mokri lasje se mi lepijo čez obraz v redkih štrenah. Zdaj gledam s srcem kot Mali princ.
Megla se razmakne. Moja dolina valovi v bleščeči luči. Prijazne vasice mežikajo v sonce.
— Pozdravljene! Do konca ne bom pozabila vaših imen.— Mavrica v neskončni paleti jesenskih barv poje od šumberške strani preko Lisca do gozdov Ostrega vrha.
Nahranim se s kruhom lepote.
Hrepenenje povesi peruti. Vrnem se v deževen dan in nadaljujem pot k dobrim ljudem.
FRANCKA DULAR
VRNI SE, MARIJA!
Tistega dne je deževalo, zato nisem mogla prekopati vrta kot sem se namenila prejšnji dan. Bilo mi je kar prav, saj se še nisem privadila delu podolgi, mrzlizimi, kinasjeobdalazobilicosne-ga. Šele pred nekaj dnevi seje toliko otoplilo, da so drevesa pocjnala prve liste ter so se plaho začele oglašati ptice. Spomladi sem vedno tako utrujena, da ne morem pričeti zdelom, čeprav je polje že klicalo in so se sosedje ježili. Bali so se, da bo moj plevel prišel tudi na njihova polja. Toda kaj so vedeli sosedje o mojem počutju o moji nesreči, ki se je začela preteklo poletje ter me spremljala vso zimo. Tudi sama sem nekako otopela, nisem več uživala ob malih radostih kot doslej, nenadoma sem začutila, da je življenjaza mene konec.
Marija je odšla. To mi je ponavljal veter, ki je vel po krošnjah dreves, ponavljalaso miklopotajoča
kolesa vlaka, ki je vsakih nekaj minut peljal mimo hiše. ponavljalisomisosedje, brezbesed, vendar s pogledi, ki so bili zgovornejši od besed.
La. Mai ij^ ju odšla. Nenadoma. Lansko poletje je pobrala vse, kar je lahko odnesla v velikem očetovem kovčku Poklicala je taksi, s čimer je vznemirila vso vas, naložila svoje stvari in se odpeljala, ne da bi se poslovila od naju. Še zdaj vidim njene dolge, mehke, svilnate lase, kako so zavihrali v vetru, njene lesketajoče se oči ter nežno zardela lica, v pričakovanju novega, vznemirljivega življenja.
Nič ni pomagalo. Zabolelo jetolikobolj. ker je prišlo tako nenadoma. Nobenega znaka, nobenih nesoglasij ali celo prepirov, ki bi dali vsaj malo slutiti bližajočo se nevihto. Kajti če bi lahko udarec vsaj malo pričakovala, bi se nanj pripravila in ga lažje prenesla.
Marija je najina edinka. Tisto polet je je končala srednjo šolo. Bila jeod rasla, čeprav se ni sem mogla sprijazniti s tem. Vedno je hodila z nama. nikamor, razen v šolo. ni šla sama. Včasih, ko zvečer nisem mogla zaspati, sem premišljevala, da to ni prav. Danes živi mladina drugače kot v naših časih. Morala bi jo pustiti živeti njeno življenje ali ji vsaj malo pomagati, da W se osamosvojila. Midva pa sva jo, priznam, celo zavirala Neštetokrat ji nisem dovolila oditi s prijateljicami na kratek klepet,češ da imamotoliko dela na polju. Pa nismo imeli prav nič več polja kot sosedje, ki so si po delu zvečer privoščili kozarček ob klepetu in obujanju spominov.
Verjetno je iskrica upora tlela v njej že nekaj let, pravzaprav vse od malega, kosva ji ssilozadušila upornost, s katero je poizkušala pokazati svojo voljo. Tlela je skozi vsa šolska leta, v katerih sva ji nenehno ponavljala, da za dober red ne zasluži pohvale ali celo nagrade, kerseuči zase.zasvojo lepšo bodočnošt. Kaj bi naju stalo, če bi, kadar je vsa žareča prinesla odlično spričevalo, pokazala vsaj zadovoljen obraz. Prepričana sem, da popolne prekinitve ne bi bilo in če bi že odšla, nama bi dala roko prijazno v slovo in bi se vračala domov. Nekoč morda za vedno.
Mož je odšel takoj za njo z izgovorom, da jo bo poiskal. Nazaj ga ni bilo. Na pomlad sem slišala, da si je poiskal priložnostno delo v mestu, dela in popiva. Domov ga ni bilo. niti se ni oglasil. Zdaj bi morala poiskati krivdo v sebi. Poizkusila sem, vendar ne gre. Vse življenje sem obema poizkusila dati, kar sem največ mogla in dvomim, da sem sama kriva za polom.
Spet je močneje zavel veter ter prinesel dežne kaplje prav do okenskih stekel. Morala bi biti pomlad, vendar me,zebe. Zebe od osamljenosti in skrbi.
Ne pogrešam moža. Ce se ne želi vrniti, ga ne morem prisiliti. Dovolj izkušenj ima, da bo znal živeti svoje življenje. Pogrešam pa Marijo. V njenih letih človek z lahkoto zgreši pravo smer in zavije na krivo pot. Zato vsa v skrbeh dan za dnem gledam po poti v daljavoz meglenim upanjem, da bom nekoč zagledala njeno drobno postavo na poti proti domu.
MARINA
MOČ VERE
Čudodelna voda v Lurdu (v Franciji, da bi kdo ne mislil na onega pri Šentjerneju) pa atomske toplice v Podčetrtku ne pomenijo nič proti zdravilom, ki jih je dajala po vsej okolici znana domača ..zdravnica”, poznana pod imenom baba z Gomile.
Sestrična moje matere, Klara, je bila, kakor je ugotavljal njen mož Francelj, „na smrt" bolna in to večkrat, nekako plansko. Tistega poletnega večera mi je mati povedala, da pa je zdaj s Klaro konec, če nebo nujne pomoči. Pomaga ji lahko le še baba z Gomile. Potem mi je rekla, naj naredim ..človeško delo usmiljenja" ingrem naslednji dan namesto njenega moža po zdravila. Za tako pot
sem bil takoj pripravljen. Rad bi tudi videl tisto žensko, o kateri se je toliko govorilo.
Ko sem se zjutraj oglasil pri Klemenovih, kakor se je reklo pri hiši, so me že pričakovali. Tam je bilo zbranih več babnic, ki so bile sosede ali pa sorodnice. Klara je ležala in buljila nekam odsotno. Predlogi za uspešno zdravljenjeso kar padali. ,.Na Brezje se zaobljubi,” je predlagala prva. ..Borno videli, če bodo pomagala zdravila,” je ugovarjala druga. Francelj, ki je imel (vsaj na videz) svojo Klaro rad. čeprav ji jevečkrat očital, da je njena krivda, ko ni naraščaja v hiši in daje prav zato vedno bolna, ni rekel nobene. „V božjo pomoč se moramo podati,” je poudarjala najstarejša, ki je sedela pri peči. Kosem dobil nekaj drobiža za potne stroške in še enkrat toliko za zdravila, mi je mati izročila v papir zavito stekleničko, z naročilom, naj jo dam babi. Drugo, prazno, pa, da bo za zdravila.
Po dobri uri hoda, sem prišel na Tolsti vrh, kjer sta bili takrat gostilna in mesarija. Tu sem se hotel najesti in napiti in sem tudi se okrepčal. Gospodinja je hotela vedeti, kam da grem. Ko sem ji povedal, kam sem namenjen, se je pojavil še njen mo* in z njim stari očapec-Moral sem ponoviti, kam grem in po kaj. „Jaz sem bil tudi že pri tisti babi, ko me je mučil revmatizem," je začel pripovedovati gospodar. „Tudi jaz jo dobro poznam," je dodal očanec, potem pa nadaljeval: ..Takrat smo bili trije hkrati pri njej. Nekaženska, ki jo je v vampu nekaj dajalo, mene je tiščalo v prsih, oni drugi pa je stokal, da ga trga po ušesih. Zdravila smo dobili vsi enaka: kuhan janež." ..Meni je dala tudi neko pijačo, da bi tako pregnal revmatizem," je povzel besedo gostilničar. Udaril je po mizi, kot bi hotel prebiti resnico. „Samos sempirjem sem se pozdravil. Stara ga je poparila, dala v vrečo in ko sem se spotil, je pomagalo...”
Pot se je nagnila proti Gracarjevem turnu, skozi kostanjev gozd. Mah je bil kot perzijska preproga. Kdo bi si v tem hladu in r,a mahu ne provoščil počitka!
Ko sem se prebudil, je bilo sonce že nad kočevskimi hribi. Bil sem zmeden. Ali najgrem, kdajse bom vrnil? Do Šentjerneja bi še prišel in za dne tudi nazaj, toda kje je še Gomila. V papir zavito stekleničko, v kateri je bila Klarina voda, sem vrgel v grmovje. Spodaj pod potom, je bil sod vode za galico; to sem ugotovil po barvi, ki je bila malo modra. Natočil sem stekleničko in jo mahnil domov.
Ko sem se vrnil, je bila že noč. Mati, ki je bila menda ves dan tam, je kozarec z ..zdravili" malo pomajala. pogledala proti svetilki, ki je visela pod stropom m ugotavljala, kakšna naj bi bila in iz česa narejena ta ..zdravila”. Radovedne so bile tudi druge ženske, ki so menda težečakale moje vrnitve kot pa Klara.	v
„Kaj je rekla baba?" je bilo prvo vprašanje. „Nič", sem bil skop in tudi iskren. ..Jebilozadosti denarja?" je skrbelo Franceljna. „Ravno prav," sem prikimal. „Kako naj dajemozdravila?" je bila radovedna moja mati. Zdaj sem se zdrznil. „Trikrat na dan po eno žlico,” sem prepričljivo odgovoril." „Pa predjedjo ali po jedi?” je skrbelo ono najstarejšo. „Ni nič rekla,” sem povedal po pravici. Mati je malo pomajala kozarček in trdila, da se tako mora nared iti, d a se lahko vse zmesi, ki so notri, dobro pomešajo. Nalila jete kalne vodev žlico, bolnici privzdignila glavo in ji žlico potisnila v usta. Ustrašil sem se tako, da sem čutil, kako mi bije srce. Kaj bo. kaj bo...? Olajšanje pa sem čutil, ko je Klara z roko potegnila od vratu po prsih in dahnila: „Kako me hladi!"
Ko sem naslednje jutro gnal živino napajat, sem od daleč videl ob potoku Klaro, ki jezajema-la vodo. Najprej sem mislil, daje prikazen, če je bila ponoči slučajno umrla, ko pa sem se približal, sem bil tudi jaz vesel kakor ona. „Hvala ti, da si mi prinesel tako dobra zdravila. Samo še enkratsem jih ponoči vzela, pa poglej, kako mije pomagalo:”
FRANC LUZAR
BE25B
prebrali smo
boleče
slovenstvo
Med letošnjimi slovenskimi knjižnimi novostmi je zagotovo še posebej zanimiva knjiga iz založniškega programa Cankarjeve založbe, ..Tržaški mozaik” Borisa Pahorja. To je delo, ki bralca ne pusti hladnega in neprizadetega. Vznemiri ga, razjezi, pretrese, a tudi razžalosti.
Avtor je delo podnaslovil Jzborobčasnih zapiskov”. Res gre za obsežne dnevniške zapise, v katerih se, kot je v tej zvrsti običajno (postaja pa zelo zanimivaza naše založništvo in najbržtudiza bralstvo), mešajo esejistični elementi z dokumentarnimi in mestoma s čisto leposlovnimi. Pahorjevi zapisi, ki govore o Trstu, Tržačanih, njegovih prijateljih in znancih, premišljevanjih o literaturi in umetnosti, o poto-
M
TRŽAŠKI
MOZAIK

vanjih po Franciji, Kataloniji, Italiji, o spominih, se kot glavno izhodišče in kot osnovna preo-kupacija izrisuje slovensko narodno vprašanje, ki ga pisatelj vidi v luči pripadnika ogrožene slovenske manjšine. Tako Pahor čuti vprašanja slovenstva mnogo bolj usodno in hkrati čistdje kot identiteto človeka, kak'or pa to čutimo Slovenci v
Jugoslaviji. Odrezanost slovenskega življa od matice, njegove neuresničene zahteve in pravice, boj za prižnanje ter zaščito materinega jezika, vse to v Pahorjevem pisanju daje močnejši poudarek čutenju slovenstva in seveda daje ton in barvo mnogemu razmišljanju v ..Tržaškem mozaiku".
„Umsko in čustveno prost v izpovedovanju svoje resnice” je Pahor „izpovedovalec svojih misli in čustev in doživetij”, ker ga prav to v slovenstvu namenjenem izpovedovanju čvrsti v pristnosti, kateri je najbolj zavezan. Rodna bit, ki ji je kot tržaški Slovenec globoko zavezan, mu narekuje poseben odnos dozgodovine, umetnosti, matične domovine in vsega, kar se v nji dogaja. Prost vsakr-šnih notranjih zavor piše in izraža svobodno misli in občutja, ki našemu bralcu v matični domovini morda zvene heretično. Pahorjeve ..obsodbe" slovenskega političnega vodstva, ki da je premalo narodnostno usmerjeno, njegovo zanikanje literarneavantgarde, ki da se odmika osnovnim zahtevam slovenskega slovstva, kritični pogledi na marksistično pojmovanje naroda in njegovega konca, vse to bralcu tu in tam zveni heretično, ker pač ni vajen, da lahko kdo kaj slabega ali drugačnega misli in zapiše o našem sedanjiku, kije vendar v primerjavi z vsemi obdobji zgodovinskega obstoja slovenskega naroda najvišja stopnica v narodnem samouresničevanju.
Toda tudi takšni glasovi, ki so tu in tam nepremišljeni in zgrešeni v sodbi, so za nas pomembni. Če drugega ne, silijo bralca v aktivnejši miselni odnos do stvarnosti, v preverjanje sprejetih resnic, v ponovno okušanje slovenstva in ne nazadnje v moralni premislek o tem; kje je naša človeška solidarnost, če za naše rodne brate, ki jih je krivična meja odrezala od nas, tako malo vemo, če jih prepuščamo njihovi (izgubljeni?) borbi, če jim namesto narodne čvrstosti kažemo mlahavo, neodločno in indiferentno narodnostno zavest. Potem so tudi naše
siceršnje proklamirane in na veliki zvon obešene solidarnosti le prazna poza, mi pa smo le samozadovoljni egoisti.
Zaradi tega je Pahorjeva knjiga žalostna.
M. MARKELJ
pregel j-pisatelj in človek
V letu, ki se izteka, smo med drugimi obletnicami manj opaženo praznovali tudi stoletnico rojstva slovenskega pisatelja Ivana Preglja, pisatelja, ki je več desetletij ostal v senci pozornosti, odrinjen na obrobje slovenske književnosti, čeprav si tega s svojo izvirno ustvarjalnostjo nikakor ni zaslužil. Šele novejši čas je z manj dogmatičnim pojmovanjem umetnosti kot množice stilnih in miselnih tokov odkril vrednote Pregljevega pripovedništva in njegovo visoko mesto med slovenskimi literarnimi ustvarjalci.
Ta čas je vsem, ki jih zanima ta slovenski pisatelj, na voljo dvoje novosti, ki ponujata dvoje različnih pogledov na Preglja. Prva je izbor najboljših Pregljevih novel, ki je pod naslovom ..Thabiti kumi” izšel v knjižni zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. Izbor je pripravil Marjan Dolgan in ga tudi opremil s spremno besedo ter opombami. V knjigi je predstavljeno Pregljevo krajše pripovedništvo, s katerim pa je pisatelj ustvaril svojim najboljšim romanom enakovredne umetnine. Vnovelah, kot so ..Thabiti kumi", ..Matkova Tina” in „Regina Roža ajdovska", je Preglej dosegel vrh svojega ..stilnega artizma", s katerim dosega ..posebne estetske in pomenske učinke, kakršne zaman iščemo pri drugih slovenskih pripovednikih" (Dolgan).
Drugačen pogled na pisatelja, ne iz njegovega dela, se bralcu ponuja v knjigi „Moj oče", ki jo je napisala pisateljeva najmlajša in danes edina še
iz izložbe
Za razliko od prejšnjih let, ko se je trudila, da je svojo redno knjižno zbirko izdala na sam dan Prešernovega rojstva (3. decembra) ali vsaj zelo blizu lega datuma, je Prešernova družba letos poti itela in šest knjig predstavila žesredi novembra na slovenskem knjižnem sejmu.
Prešernov koledar za 1984. letojeopremljenssli-kami Iva Šubica, po zapisih ob smrti F. Kimovca—Žige in M. Kranjca pa je v nad200strani debelo knjigo uvrščenih še veliko besedil, po vsebini na moč raznovrstnih. Velja opozoriti na pogovor z V. Tomšičevo, ki ga je opravila A. Puharjeva, o Socialistični zvezi kot naši matici piše F. Šetinc, boj Slovencev v Italiji za zaščitni zakon je razčlenil L. Kante, čigar je tudi besedilo o tamkajšnji kulturno gospodarski zvezi. „Od Luthra doTrubarja” je naslov zapisa F. Gestrina. S. Sitar je opisal izmerjeno središče Slovenije, A. Radovan prizadevanja za skrajšanje delovnega časa v svetu, P. Schauer pa t. i. genski inženiring. V več zaokroženih poglavjih je D. Benko podal kroniko 1983. leta, sicer pa koledar prinaša še več zapisov, ne nazadnje tudi veliko literarnih vložkov, bodisi pesniških (J. Menart, M. Kravos) ali proznih (M. Mihelič, M. Šega, J. Vipotnik, M. Mikeln).
Kot pisatelja si Louisa Adamiča z vso pravicolasti ameriška književnost, nič pomenljivega o njegovem življenju in delu pani mogoče doreči brez upoštevanja Adamičevih ..korenin”, ki so pognale na Slovenskem. Zdaj imamo priložnost Adamiča spoznati tako rekoč iz prve roke, skozi pripoved njegovega brata Franceta. Ta v knjigi ..Spomini in pričevanja o življenju in delu Louisa Adamiča" podaja vrsto osebnih, a hkrati tudi dokumentarnih pogledov na to, kako je spremljal bratovo življenjsko in delovno rast in preobražanje v tuji deželi, sploh pa Louisovo nenehno vračanje v prvotno domovino, kateri je posvetil dobršen del svojega pisateljskega dela.
Podoba slovenskega izseljenstva je v glavnih črtah razvidna tudi iz pripovedi Ivana Dolenca. „Za dolar človečnosti”je naslov njegove knjige; besedilo, ki ga navsezadnje lahko označimo tudi kot roman. občuteno razkriva vso tragiko človeka,kiseje odpravil na tujein pri vraščanju vnovookolje, kjer je o vsem odločal samo denar, dobival zvečine trde udarce in slednjič spoznal, da je rodna domovina nezamenljiva.
Za današnjega slovenskega bralca je okolje, v katerem se odvijajo zgodbe, ki jih je pisateljica
SPOMINI ■!; ■
0 ŽMJE.tJU H attu iousa
Nada Kraigher zbrala v knpici „lz moje tržaške mape", tudi tujina. Pisateljico pa na nekdaj slovensko obmorsko mesto priklepajo nepozabni spomini na otroštvo, to je v marsičem zaznamoval njen oče, pomorščak, kijeznal otrokom z besedami pričarati številne dogodoviščine iz širnega sveta. Na te je Kraigherjeva navezala lastne mladostne doživljaje, tako zastavljene svojevrstne spominepa je z risbami opremila Tinca Stegovec.
V povesti „ Jesen v Soteski 'je Mimi Malenšek literarno pregnetla življenjsko pot kmeta in žagarja, pa rtizana in slednjič upokojenega gozdarskega delavca. Temu ni bilo vseeno, ker je propadala domačija, vzroke za to je najdeval pri sebi in drugod, celo v velikih zgodovinskih in družbenih premikih, ki so povzročaj, da so se ob tovarnah širila mesta, praznile vasi, pokončni kmetje pa ostali na robu dogajanj.
Za nagradno knjigo zvestim naročnikom pa je Prešernova družba za letos pripravila slovenski prevod (ta je delo Janka Modra) ..Petrijinega venca”. To je roman, za katerega je srbski pisatelj Dragoslav Mihailovič pred leti prejel Andričevo nagrado, poznavalci pa pravijo, da je v povojni jugoslovanski književnosti malo knjig,'ki bi tako človečansko pristno govorile o usodi preproste ženske, kiz ljudsko modrostjo in silno voljo prenaša tegobe, s katerimi ji ne prizanaša življenje.
D. R.
živeča od njegovih šestero otrok Bazilija Pregelj. Z visoko kultiviranim jezikom in precejšnjo pisateljsko spretnostjo
Pregljeva zlaga drobne kamenčke spominov na svojega očeta v zanimivo in pretresljivo podobo tega slovenskega razumnika, pisateljskega garača, pregnanca in nerazumljenega
svet poezije, poezija misli
2adnje mesece se v ..Novolesu", glasilu Straškega lesnega kombinata, stalno pojavlja tako imenovana ..Pesniška delavnica", literarna rubrika, ki jo s svojimi pesniškimi izdelki napolnjujejo člani tega kolektiva. Do zdaj se je v njej zvrstilo šest imen, kaj več pa'
jih bržčas ne bo, saj pisanje verzov tudi v Novolesovih tozdih ni in ne more biti množičen pojav. Preprosto zato, ker pesniko-vanje ni obrt. ki seje lahko naučiš pri mojstru, marveč moraš smisel zanj prinesti na svet.
Pesmi nastajajo iz različnih pobud in spoznanj, razkrivajo avtorjev miselni in čustveni svet* njegovo duhovno bogastvo in čisto .na koncu tudi njegov odnos do same poezije. Z vsem tem se srečujemo tudi ob prebiranj u„Novolesove"„Pesniške delavnice", kije bralcem ponudila v več ozirih zanimiv cvetober. Ne moremo sicer trditi, da pišejo Novolesovi pesniki same visoko vredne umotvore, saj njihovim izdelkom še marsikaj manjka, zlasti nekaterim, lahko pa ugotovimo, daje zelo raznolik njihov inti mni svet, od koder zajemajo.
Po načinu upesnjevanja in pesniškem izrazju se avtorji med seboj zelo razlikujejo. V tem pogledu izstopajo pesmi 24-letne Milene Medic, administratorkevNovolesovi komercialni službi. Že bežno lahko ugotovimo, da je ta pesnica najdlje od vseh. ki se preizkušajo v sodobnem slogu Ne tolikoza-radi zunanje oblike svojih verzov, bolj zavoljo samega pesniškega tkiva, vsebine. Slednja ni nič kaj svetla, optimistična. Pesničino občutenje sveta je prepreženo s strahom, zato se zapira v svoj miselni svet, ki pa ni preprost. Je tudi težko dostopen, na trenutke celo hermetičen.
„Sama se tega še kako zavedam," pravi Milena. „vem pa, da je to del mene, kakršna sem zdaj. Morda bom kdaj kasneje zlezla iz te kože, čeprav ne verjamem, da povsem. Se vedno se bom zapirala v svet misli, ker se samo v njem počutim povsem svobodno in resnično Iz tega izhaja tudi moje pojmovanje poezije. Čarni svet. ki mu pravimo poezija, je zame poezija misli. Sele takrat, ko so misli o nečem zgoščene, medsebojno
prepletene, samostojne in vendarle vezane ena na drugo, lahko kaj napišem. In temu pravim pesem. Seveda ne pesem vtradicio-nalnem pojmovanju, ko je na prvi pogled vse jasno in razumljivo, pač pa nekaj, kar hoče biti skrivnostno in v njem lahko uživaš, če se mu ves predaš. Nočem reči, da sama že zmorem vse to, pač pa, da tako dojemam poezijo."
Je pisanje Mileni muka ali radost? ..Radost jesamo nastajanje pesmi."odgovori. ..Radostni so tisti trenutki, kose začno misli gostiti vzavesti. ko nastopi njih prečiščevanje. Pisanje je le opravilo, brez katerega pač ne gre. ena od nujnih faz, da pesem sploh pride na papir. Vse drugo, tako je pri meni, nastopi prej, med tako imenovanim ustvarjanjem. Vselej pa me je najbolj strah trenutka, k o od lož im pero in imam pesem za napisano. Postanem neznansko vznemirjena. Zato, ker pride tisto: da si dal na papir le drobec, okrušek gmote, ki bi jo moral upesniti.”
Ali postane pesnik razočaran sam nad sabo? „Ne vem, če to lahko imenujem razočaranje, ni pa prijetno. Obsede te drugačen občutek kot takrat, ko napišeš slabo pesem in se tega zavedaš. S tolažbo, češ da niše nič zamujenega, da imaš dovolj časa, v takem primeru res ne veš kam. Navdih pride ali ne pride, slab občutek pa ostane."
Milena veliko piše. O tem so se že lahko prepričali uredniki ..Pesniške delavnice" in tudi člani novomeškega literarnega kluba, s katerimi se Milenadružiod ustanovitve. Tudi za prihodnje je več in bolje delati, bolje služiti pesniškim muzam, njeno glavno vodilo.,.Če hočem kaj doseči, se moram še ve-liko naučiti. Učiti se in spoznavati življenje. Pisati iz življenja," pravi Milena. Iz življenja kot takega ali iz življenja misli? . Vseeno, iz življenja pač," odvrne.
I. ZORAN
ustvarjalca. Iz vse knjige diha topla ljubezen in iskren odnos do očeta, razkrivajo se nekatere podrobnosti iž pisateljevega življenja in izrisuje se vzdušje čustveno in intelektualno bogate Pregljeve družine. Bazilija kaže očeta predvsem v njegovi človeškosti, s čimer torej daje bralcu zelo pomembna vedenja, "kakršnih sicer ne more pričarati nobena z dokumenti preplavljena razprava. Knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, plemeniti tudi izbor reprodukcij slik pisateljevega sina Marija Preglja.
Obe knjigi, ki ne predstavljata večjega finančnega odtegljaja za žep običajnega ljubitelja slovenske književnosti, se tako lepodopoinjujeta in sta resnično vredni, da se ju človek prej ali slej loti.
M. MARKELJ
papež
karol wojtyla
Pri Cankarjevi založbi jeizšla knjiga „Papež Karol Wojtyla", ki jo je napisal Andrej Novak, dopisnik Dela v Rimu. Novak skuša v orisu osebnosti Janeza Pavla II., na osnovi njegovih besed m dejanj ter na temelju odmevov, ki jih vzbuja papeževo delo tako v katoliškem svetu kot tudi zunaj njega, predstaviti prva leta Wojtylovega pontifikata in izluščiti osnovne smernice, ki so ga vodile doslej in ga
bodo verjetno tudi v prihodnje. Pisec jevdnevnem in revialnem tisku, v knjižni publicistiki ter v pogovorih z ljudmi, ki dobro poznajo Vatikan, papeževo delo, nekateri pa tudi Janeza Pavla samega, zbral pričevanja in mnenja otem, kako se papež loteva naloge, ki si jo je zadal: okrepiti današnjo Cerkev v zgodovini krščanstva in zgodovini sveta.
Kot pravi Andrej Novak, njegova knjiga ni strokovno delo, niti nima pretenzij, da bi dajal dokončne ali splošno veljavne ocene. Seveda pa ne gre za nevtralno besedilo. Novak ponuja bralcu svoja razmišljanja, hkrati pa mu natrosi dovolj podatkov in iztočnic za samostojno presojanje in razumevanje tega papeža, ki je — ne glede na to, na kateri konec se postavimo — zagotovo ena najvidnejših osebnosti našega časa.
Janez Pavel II. je namreč karizmatičen voditelj neomajnih prepričanj, ki vzbuja na eni strani slepo zaupanje, na drugi pa ostre očitke. To ne olajšuje ocene njegovega dosedanjega dela, še posebej, ker-je naloga ki si jojezastavil, zelodolgoro-čna. Petlet za papeža,kijetakoj oznanjl, da vodi Cerkev proti obzorjem leta 2000, ni veliko Kaj bi ostalo po Karolu Wojtyli če bi se danes umaknil s cerkvenega vrha?
Iz pričujoče najave je lahko spoznati, da gre za zanimivo branje, po katerem bo posegel vernik in nevernik, intelektualec in preprost človek. Andrej Novak je bleščeč pisec, svoj stil je izbrusil med dolgoletnim ukvarjanjem z novinarstvom. Knjigi publicistični prijem prav nič ne škodi, rekli bi, da ji je celo v korist. Razmišljanje o osebnosti Janeza Pavla II., papeža, „ki zna mojstrsko voditi množice tja, kamor mislijo, da hočejo iti", človeka, ki je na čelu 784 milijonov katolikov, bo tako seglo v širši krog in v več plasti. Delo „Papež Karol Wojtyla” namreč ni samo knjiga o današnjem poglavarju katoliške cerkve, ampak tudi poskus opisa podobe današnjega sveta.
V današnji Prilogi objavljamo iz knjige krajši odlomek.
M. BAUER

ŽIVETI Z
ODPRTIMI
OČMI
V pogovoru s človekom, ki je videl svet z odprtimi očmi, pogledal mnogim ljudem, ki jih je srečal, globoko v dušo in jih spoznal, ki je sam oblikoval ta svet in občutil mnogo njegovih lepot pa tudi grenkih tegob na lastni koži, ki je kljub osmim križem na plečih še vedno telesno in duševno čil in mladostno dovzeten za vsa dogajanja okoli sebe, se ti odpro nova obzorja, v katerih je čas in ljudje v njem eno samo valovanje in so posamezniki in posamezni dogodki le drobni kamenčki v skrivnostnem mozaiku, ki mu pravimo življenje. Kateri od teh kamenčkov je bolj pomemben, to je težko ugotoviti, saj bi brez vsakega bila končna podoba nepopolna, spomin, ta nezvesti človekov prijatelj, pa vrže luč zdaj na tega zdaj na onega. Zavestno živečemu človeku so zvesta le spoznanja, ki so v mnogih izkušnjah postala njegovo merilo za presojo o dobrem in zlem, in kdor jim je zvesto sledil, lahko reče, da je živel pošteno.
„Veliko sem se klatil po svetu in lahko rečem, da sem se naučil presojati ljudi”, pravi Jože Moškon, ki se je sedaj, ko čaka na svoj osemdeseti življenjski jubilej, le umiril v svoji oazi ob Trdinovi cesti v Novem mestu. V nekaj urah sva prehodila njegovo življenjsko pot in se zavrtela v vrtincu časa. Naglas ga izdaja, da ni slovenske gore list, pa vendar: oče je bil Gorenjec, mati iz Podsrede. Ko si je mladi gorenjski tkalec v Veliki Gorici pri Zagrebu osnoval družino, je ta postajala vse številnejša. Dvanajst otrok je štela in Jože ali Jožo, kakor so ga klicali takrat doma, je najmlajši in edini še živeči med njimi. In že mi v nekaj minutah razgrne pred sabo podobo Velike Gorice izpred prve svetovne vojne, njene ljudi in živahno dogajanje v kraju, ki mi je bil dosedaj povsem nepoznan. Bil je to kraj veleposestnikov, plemenitašev, kmetov in revežev, kraj velikih živinskih
sejmov, na katere so prihajali Slovenci, Hrvatje, Bosanci in Madžari, kraj, v katerem je bilo sedem slovenskih gostiln. Tudi Jožetov oče'je odprl gostilno, v kateri so se zbirali domačini, sejmarji in sezonski delavci celo tam iz Slovaške. Domačini so pili in jedli največ na kredo, saj je bilo v kmečkem žepu le redkokdaj več gotovine, ko pašo prodali pridelek aliživinče, so poravnali dolgove. Na ta način oče s tako veliko družino seveda niobogatel in Moškonovi otroci, čeprav gostilniški, šo okusili več sirote kot pa dobrote.
Jože se je izučil za čevljarja in temu poklicu je ostal zvest vse do upokojitve. Čevljarsko kopito ga je spremljalo po Slavoniji, Bosni in različnih mestih Hrvatske. Kot mlad in razgledan proletarec je okusil, na kateri strani sta moč in oblast. Tako je prišel leta 1926 v Sisak ravno v času velikega štrajka. Udeležil se gaje in bil kaj hitro na cesti in brez posla. Nekako se je tam le pretolkel nekaj let, potem pa ga je pot za kruhom peljala v Zagreb, Šibenik in Split. Tujeostaldlječasa, saj so bile razmere kar ugodne in dela ter zaslužka je bilo dovolj. Ko pa so se po gospodarski krizi stvari zaostrile, so delavci zopet dvignili svoj glas in Jože je, ožigosan že od prej, izgubil delo in bil izgnan. Tako se je znašel v Križevcih, kjer ga je prijatelj, novomeški vrtnar Janez Medle, ki je tedaj vrtnaril na kmetijski šoli v Križevcih, napotil v Slovenijo. Tako je leta 1936 prišel v Novo mesto, potem je bil še v Grosupljem, po razpady stare Jugoslavije pa je prišel zopet v Novo mesto, kjer je že prej spoznal svojo sedanjo ženo Francko. Povojni sta imela s Francko vsak svojo obrt: on čevljarsko, žena pa šiviljsko. Nič ne skrivata, da sta imela veliko težav, saj je bila uradna družba do obrtnikov še veliko bolj nenaklonjena, kot pa je sedaj, vendar staž vestnim in poštenim delom prebrodila vsa nasprotovanja. Tako sta si prislužila tudi pokoj.
Francka in Jože imata še sedaj, ko sta že precej let upokojena, dovolj dela. Hiša s skrbno urejenim vrtom .in vinograd na Trški gori jima nudita veliko veselja, k sreči sta še kar pri zdravju in sta delu kos, rada pa se posvetita tudi branju. Jože tudi veliko pretnišlja o svojem življenju, včasih ga prime, da bi napisal spomine, pa kaj, ko ne more zdržati pri miru. Raje, kot piše o življenju, na glas pomodruje o njem: ,,Življenje ne sme biti samo rožnato, malo trnja mora biti, da človek čuti, da je, da se preizkusi. Včasih je bilo vse bolj skromno, vendar smo otroci živeli zdravo. Ni bilo čokolade, ne lizik. Če si kdaj dobil kos belega kruha ali kifeljc, si bil zelo vesel. Hodili smo zašiti, in en par čevljev na leto smo imeli. Če so zazijali, smo pa kar pri čevljarju počakali, da jih je zašil. Seveda je sedaj marsikaj boljše, kajti včasih ni bilo niti za mokoali sol.” In ko tako Moškonov Jože premišlja nazaj, mu kar sama od sebe pride na jezik pesem, ki so jo prepevali slovaški.dninarji v njihovi gostilni tam nekje v začetku tega stoletja. Zrecitira jo v čisti slovaščini — in ni kaj reči, doberspomin ima takole na pragu osemdesetih.
TONE JAKŠE
SVEČE GREDO ZA MED
Ko smo Slovenci spoznali, datakokotosta-lim Jugoslovanom tudi nam ne bodo prizanesli z redukcijami električnega toka, smo začeli množično kupovati petrolejke, svetilke na baterije in plin, ponekod pa je zmanjkalo celo sveč. Takrat si je kateri izpred kranjskih Janezov, ki je zaman iskal kakšno bolj zanesljivo svetilo, kot je žarnica, nemara dejal: „Ko bi imel doma vsaj- delavnico s svečami! Vsaj v času odklopov električnega toka bi bil preskrbljpn.”
Čeprav v metliški občini doslej redukcij še ni bilo, pa, četudi le zaradi preventive Popovičevi s Hrasta pri Suhorju s takšnimi pobožnimi željami ne brskajo po trgovinah za svečami. Popovičevi imajo namreč doma delavnico sveč ali točneje: Ljubicaizdelujestenj za sveče, mož Janko pa sveče.
Začelo se je pred petnajstimi leti, ko sta Ljubica in Janko, takrat še fant in dekle, kupila od zasebnika tri stroje za izdelavo stenja za sveče. V sosednji Hrvaški sta kmalu našla kupce, tri delovneorganizacijes proizvodnjo sveč, ki sta jim ostala zvesta do danes. Toda Janko, ki je od vsega začetka nabavni in prodajni ..referent”, se je med obiskom pri svojih odjemalcih Cosmochemiji iz Like, Iskri iz Ze-line pri Zagrebu ter Meteorju v Džakovem zanimal tudi za tehnologijo svečarstva ter se odločil, da z delom, ki se mu ni zdelo prav nič zapleteno, poskusi tudi sam. Deset let jetega, kar je pripeljal k hiši prvi stroj. Tako sta Popovičeva združila pod eno streho dve dejavnosti, ki si tako tesno podajata roki, da ena brez druge pravzaprav ne more.
Z izdelavo sveč začnejo pri Popovičevih zvečer, ko zlomijo mehak in trd parafin, ki ga dobijo v petkilogramskih štrucah pri ljubljanskem Petrolu, v kotel, kjer se topi do jutra. Okrog 150 kilogramov parafina, kolikor ga hkrati segrejejo na 80 do 90 stopinj Celzija, zlijejo v modele, v katerih stoji ta vosku podobna snov uro in pol do dve uri, torej toliko časa, da se strdi. Strjevanje pospešuje tudi mrzla voda, ki kroži okrog modelov, sicer pa mora biti primerno hladno tudi ozračje. Poleti se mnogokrat zgodi, da stroji zaradi arevelike vročine stojijo, saj se parafin ne hladi, ampak le prijemlje na kalupe.
Oblike sveč, ki jih izdelujejo na Hrastu, so že vsa leta enake, spreminja se lahko le velikost. Kot pravi Janko, so modeli predragi, da bi jih zamenjeval vsakih nekaj let, pašenedo-bijo se pri nas Poleg tega pa so ljudje z obstoječimi oblikami kar zadovoljni.
Izdelke nato barvajo v posebnih, analinskih barvah za sveče. To opravljajo kar ročno: primejo jih za stenj in potopijo najprej vbarvo, potem pa še v vodo, da dobijo sijaj, ter takoj pakirajo.
Pri Popovičevih delajo sveče na zalogo, na trg oz. trgovskim podjetjem pa jih dostavijo septembra, saj gre, kot je dejal Janko, predvsem za nagrobne sveče. Izdelki, ki jih končujejo danes, bodo torej na prodajnih policah šele prihodnje leto, pa četudi bo po Sloveniji še naprej strašil električni mrk. Vendar pa priznajo, da se jeob napovedi redukcij
pri njih že ogasilo nekaj kupcev, kijih ni motilo I to, da bodo svetili v našo temno sedanjost z I okrasnimi ali celo nagrobnimi svečami.
Predvsem poleti, ko je za svečarstvo ■ prevroče, a tudi sicer, je izdelava stenjev I pomembna dopolnilna dejavnost pri Popo- | vičevih, po besedah Ljubice tudi tako 1 preprosta, da ne potrebuje dodatne razlage. | Bombažne niti, ki so navite na vretenih, sezd- I ružujejo v eno, ker pa se vretena vrtijo, se niti j sukajo v stenj. Stenj je lahko debelejši ali ta- |l njši, kar je seveda odvisno od števila niti.
Proizvodnja, ki jo imajo, je, lahko rečemo, ji povsem industrijska 'Nikoli pa niso razmišlja- ji li, da bi poskusili tudizročno izdelavo sveč,z I dekorativnimi svečami, ki se zadnja leta i vedno bolj in že v prav fantazijskih oblikah J pojavljajo na našem trgu. „Za to mora imeti ji človek tudi umetniško žilico, pa tudi časa ni ji dovolj," pravi Janko, ki je zadnje čase veliko i| zdoma. Težave z materialom pač niso obšle ji njihove delavnice, poleg tega pa morali zagotoviti kupce za celoletno proizvodnjo. „V j | Sloveniji je veliko svečarjev, zato je kon-'i kurenca velika in čeželimobdržati kupce, jim | moram ponuditi blago ceneje, kot ga proda-13 jajo tekmeci," prizna svečar.
Kljub vsemu imajo kupcev, vsaj zaenkrat, || dovolj, potrebam odjemalcev stenja pa ne j p morejo ustreči v celoti. O razširitvi pr-11 oizvodnje pa zaenkrat ne razmišljajo. „V de- i| lavnici, ki jo ima v kleti stanovanjske hiše, 8 imamo zdaj 11 strojev in za kaj več niti ni J prostora. Sicer pa se na našem trgu takšni str-18 oji niti ne dobijo, uvažati panesmemo,"pravi- ji ta Popovičeva, ki se jima letošnje oz. I prihodnje leto gotovo ni treba bati,dane bos- I ta prodala svojih izdelkov ali da bi morala J celoletno proizvodnjo obdržati v skladišču I prav do jeseni. Če se bo prihodnje leto nad- I aljevalo tako, kot se končuje letošnje — in I zaenkrat še nismo dobili zagotovila, dane bo I tako — bodo sveče pogostne gostje v naših 1 domovih.
M. BEZEK I