TRZlC, 24. MARCA 1960 Izdajatelj: Zavod »Tržiškl vestni k«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Trži«, Cesta .TLA 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB 607-705-3-189 - Celoletna naročnina 360 din, posamezna številka 15 din LETO GLASILO ZVEZE DELOVNIH LJODI TRŽEŠKE OBČINE Razstava ob 8. marcu V počastitev 50-letnice mednarodnega praznika žena so člani SZDL skupaj s sindikati in s sodelovanjem podjetij pripravili zanimivo razstavo, ki prikazuje borbo in delo žena tržiške občine. Razstava je bila razdeljena na štiri dele. V prvem delu so nam prikazali revolucionarno delo žena — delavk pred vojno in njihovo sodelovanje v veliki tekstilni stavki leta 1936. Drugi del je pokazal žene-bor-ke med narodnoosvobodilno borbo in pomoč tržiških žena ujetnikom v koncentracijskem taborišču pod Ljubeljem. Slike in originalni dokumenti so nazoren dokaz, kako neustrašene borke so bile žene v najtežjih trenutkih naše zgodovino. Prva leta po vojni so ljudje z vsemi silami obnavljali porušeno domovino in prav tu so zopet žene veliko storile. Slike prikazujejo naše najboljše žene - udarnice, ki so največ pripomogle k hitremu napredku naše dežele. V zadnjem delu razstave pa so se obiskovalci seznanili z vlogo žena v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. Tu je bila prikazana tudi oprema in ureditev sodobne kuhinje, ki bo razbremenila naše žene, da se bodo še bolj lahko vključevale v aktivno družbeno udejstvovanje. Za ta pomembni mednarodni praznik žena so vso sindikalne podružnice pripravile proslave in zakuske za žene in tako počastile njihov dan. Družbeni plan Zadnje čase na vseh konferencah in sejah, plcnumih ter zborih volivcev razpravljajo občani le o našem letošnjem družbenem načrtu. Ker smo o posameznih postavkah načrta že veliko pisali, tokrat le nekaj na splošno o naših načrtih. Družbeni načrt je stvar, ki se tiče vsakega posameznega državljana in ne le nekaj ljudi, ki se s tem bavijo poklicno. Vse naše družbene in politične organizacije morajo seznanjati svoje člane z osnovnimi postavkami plana in z njegovim namenom. Letošnje leto je še prav posebno važno, ker bomo letos predvidoma izpolnili tudi petletni plan, torej eno leto prej kot smo računali. Da pa bomo to res izpolnili, se bomo morali truditi in prizadevati vsi, saj vsi odločamo o teh zadevah. V naši občini so načrti res veliki in jih bomo morali izpolniti, če hočemo iti vzporedno z drugimi občinami. Gradili bomo take važne objekte, da bi zavlačevanje del vplivalo tudi na življenjsko raven našega delovnega človeka. Na vsak način moramo obnovili in modernizirati naše tovarne, ki so že zelo zastarele. Ni pa dovolj, če postavimo na mesto starega stroja novega, predvsem se moramo boriti, da bomo izboljšali tehnološki proces tako, da bo delavec z manj truda več naredil in več tudi zaslužil. Le to bo napredek, ne bo pa napredka tam, kjer ne bodo začeli z modernizacijo tehnološkega procesa. Na neštetih zborih volivcev so prebivalci vedno zahtevali novo šolo, kajti sedanje že dolgo časa ne zadovoljujejo potrebam sodobnega pouka. Prav letos se bo ta želja mnogih prebivalcev začela uresničevati. Na Zalem rovlu bodo letos začeli graditi novo šolo po načrtih ing. arh. Fiirsta, ki je eden najboljših strokovnjakov za šolska poslopja in je letos prav zato dobil najvišjo nagrado arhitektov Jugoslavije. Na Cenovcm pa bodo kmalu začeli graditi nov zdravstveni dom, v katerem bodo vsi potrebni prostori za splošne in specialistične ordinacije. V domu bo tudi lekarna, ki že zdavnaj ne ustreza več in pa pisarniški prostori zdravstvenega doma. Tako bomo lahko tudi pri nas bolje organizirali zdravstveno službo in jo še izboljšali. Kopališče je že skoraj na pol dograjeno in zato bo letos nujno, da z deli na tem važnem objektu končamo, da bodo delovni ljudie po napornem delu tod iskali zdravega in koristnega razvedrila. Stanovanjska stiska še ni rešena in zato moramo nadaljevati s hitrim tempom gradnje novih stanovanj. Naša občina in podjetja so namenila za stanovanja veliko denarja in bo že letos precej družin dobilo lepa sodobna stanovanja, še več pa drugo leto, ko bo dograjeno tisto, kar bodo letos začeli graditi. Se veliko bi lahko naštevali kaj vse bomo letos naredili, vendar so vam občinski odborniki na zborih volivcev vse temeljito razložili in pojasnili. Za zaključek še enkrat: le s skupnimi napori bomo izpolnili vse to, kar predvidevajo naši lepi načrti. V._._,__-J 18. marca 1871 se je v Parizu začela prva proletarska revolucija — Pariška komuna. 21. marca 1919 je bila razglašena sovjetska republika na Madžarskem. 21. marca 1920 so dobili komunisti na občinskih volitvah na Hrvatskem in v Slavoniji večino v Zagrebu, Osijeku in več drugih krajih. 23. marca 1903 so bile v Beogradu velike delavske demonstracije in spopad z žandarmerijo. 27. marca 1941 so bile velike demonstracije v Jugoslaviji — strmoglavljena je bila vlada Cvctkovič-Maček, ker je pristopila k trojnemu paktu. Marca 1943 je bil v Tetovu ustanovljen CK KP Makedonije. Prisrčna proslava 8. marca v Vrtcu Prijetno sem bila presenečena, ko sem dobila vabilo, naj pridem v vrtec, kjer nam bodo naši malčki priredili program v počastitev dneva žena. Vabilu sem se z veseljem odzvala. Zelo sem bila zadovoljna, ker je bil program naših najmlajših tako prisrčen in je lepo uspel, saj je bil pripravljen z vso ljubeznijo do žena — mater. Vsak otrok nam je zapel pesmico, potem pa smo mamice ob zakuski prijetno pokramljale in pregledalo lične izdelke in kopico igrač, s katerimi se zabavajo otroci, ko smo me na delu. Za prijeten doživljaj upravi doma in vzgojiteljicam prisrčna hvala. Jožica Pogačar Pred II. nastopom gojencev glasbene Sole Ze prvi nastop je dokazal, da so prizadevanja vodstva šole, predavateljskega zbora in gojencev zapustila pri poslušalcih prijeten vtis. Razumljivo pa je, da vsem zahtevam še ne moremo biti povsem kos, ker se borimo še z mnogimi težavami. Danes je mladina precej koristno zaposlena v raznih krožkih in športnih društvih, zato je še bolj hvalevredno, da najde čas tudi za glasbeno izživljanje. Vodstvo glasbene šole se trudi, da bi to zanimanje za glasbo ostalo takšno kot doslej. Od vseh, ki se zanimajo za glasbeno vzgojo naše mladine, pričakujemo, da bodo prizadevanja vodstva šole podprli. Številen obisk na drugem javnem nastopu pa bo najboljša moralna vzpodbuda za nadaljnje delo. Detajl z razstave ob 50-letnici praznika žena Vabimo vas na drugi javni nastop gojencev glasbene šole, ki bo v sredo, 6. aprila ob 20. uri v dvorani Kina. Spored bo obsegal dela domačih in tujih skladateljev, izvajali pa ga bodo gojenci iz oddelkov za klavir, violino, čelo, kontrabas, klarinet in trobento. Sodeloval bo tudi šolski orkester, komorni ansambli in zbor cicibanov. TdiIiid imi iusli ? mu gospMn V soboto, 19. marca, je bil v dvorani »-Pri pošti« občni zbor Turističnega društva. Zbor je bil zelo ploden in je dal poudarka turizmu, kot vse važnejši veji našega gospodarstva. Lanski uspehi nam dokazujejo, da je turizem vse bolj pomemben za gospodarstvo. Mnogi domači in tuji turisti so pustili v obmorskih in alpskih turističnih krajih veliko denarja. Vse investicije, ki jih damo za razvoj turizma se dobro obrestujejo. V Tržiču smo vse premalo storili za razvoj turizma, predvsem, kar se tiče investicij za turistične objekte. Zato smo tudi prenehali s turistično propagando, ki je tako zelo potrebna za razvoj turizma v nekem kraju. Iz okrajnega turističnega poročila povzemamo, da je obiskalo Tržiško občino v prvih mesecih lanskega leta le 2269 ljudi ali 20 odstotkov manj kot predlanskim, nočnin pa je bilo le 3500, celo 24,5 odstotka manj kot leta 1958. Tako, precej porazno stanje v prvih mesecih se je do konca leta le nekoliko izboljšalo. Ti podatki pa najbrže niso povsem IMJJIlIlIllIlIll Po -V©fu III MIH lil »lil 11 ni ■» J Pred kratkim je bila seja Zveznega izvršnega sveta, na kateri so govorili o važnih gospodarskih zadevah in pregledali poročilo, ki ga bodo dali Zvezni ljudski skupščini v odobritev. Dne 16. marca je k nam prispel avstrijski zunanji minister dr. Kreiskv, ki se je z našimi državniki razgovarjal o vseh važnih medsebojnih vprašanjih in o mednarodnem sodelovanju. Ministra je sprejel tudi predsednik republike tovariš Tito. Pred kratkim je bil plenum Republiškega sveta sindikatov Slovenije, na katerem so razpravljali o izobrazbi delavcev. Pred nedavnim je ves svet presenetila nenadna novica, da sovjetski ministrski predsednik Hruščov zaradi lažje obolelosti ne bo mogel obiskati Francije. Komentatorji raznih listov so spravljali to odgoditev v zvezo s tem, ker se v SZ niso povsem strinjali s programom potovanja sovjetskega premiera po Franciji. Toda Hruščev je kmalu okreval in ja v teh dneh na obisku v Franciji. Letos bo našo državo obiskal afganistanski kralj na povabilo našega predsednika Tita. Pred dnevi so z ladjo ►►Velebit« odpluli naši alpinisti proti Indiji in od tam bodo odšli v pogorje Himalaja, kjer se mislijo povzpeti na nekaj sedemtisočakov. Član ekipe je tudi Tržičan, dr. Andrej Uobič. Želimo jim srečno pot In kar največ uspehov na tako težki poti. Generalni sekretar OZN Dag Hammarfikjold je poslal vsem članicam te svetovne organizacije brzojavke, v katerih jih obvešča, da zahtevajo azijsko-afriške države izredno zasedanje Generalne skupščine, kjer naj bi razpravljali o francoskih atomskih poskusih. Pred tednom je odpotovala v Grčijo naša vladna delegacija, ki jo vodi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič. točni, ker nismo vodili točne evidence nočnih v privatnih sobah in gostiščih. Pri nas je pač teža na industriji, vendar bomo morali bolj skrbeti tudi za razvoj turizma in ne bomo smeli dopustiti, da nas bodo drugi kraji v tem tako prehitevali. — Občinski ljudski odbor je samo lani prejel za 578 nočnin 282.000 dinarjev. Torej se turistična dejavnost zelo izplača! Število tujih turistov, ki prihajajo in odhajajo čez Ljubelj, vsako leto raste. Toda kako malo denarja pustijo ti ljudje pri nas! Vsi odhajajo naprej v kraje, kjer jim znajo in morejo nuditi več turističnih uslug. Naše sindikalne podružnice lepo skrbijo za oddih delavcev in imajo močne počitniške centre v Crikvenici, Poreču, Umagu in drugod. Lani je bilo na letnem oddihu blizu 3000 tržiških delavcev, ki so po računih za nočnine pustili v teh krajih čez 12 milijonov dinarjev. Zato bi morale dati sindikalne organizacije regres tudi onim članom, ki bi izkoristili letni dopust v naših planinskih postojankah. Tako bi dosegli prav gotovo še enkrat" večji obisk v naših planinskih kočah in, kar je najbolj važno, denar bi ostajal doma. Tudi naš tržiški turizem je usmerjen ven iz Tržiča, ker je drugod več kvalitetnih prireditev. Prav tako ne prihajajo tuji izletniki k nam, ker ne moremo pripraviti večjih prireditev zaradi pomanjkanja gostinskih prostorov in prenočišč. Le vsakoletne tradicionalne dirke na Ljubelj privabijo ogromno obiskovalcev. Pri nas imamo sedaj polovico manj gostinskih obratov, več kot trikrat manj turističnih sob, enkrat manj ležišč in 1000 sedežev v lokalih manj kot pred vojno. S takim stanjem gostinskih prostorov in prenočišč res ne moremo napredovati in zahtevati kakovostnega poslovanja gostincev. Ce bo letos res odprt maloobmejni promet, bo treba ct • šport • ^£>cć • šport • 4ft#££ • šport OB LETOŠNJIH ŠTIRINAJSTIH o o o o o Ko bo zavihrala letos koncem avgusta bela zastava s petimi krogi (znaki petih zcmljin) v Rimu in tako ponovno oznanila olimpijsko geslo »Citius! Altlust Fortius!- (»Hitreje! Više! Močneje!«) ter povezavo med narodi, se ml zdi primerno napisati nekaj vrst o razvoju olimpijskih iger. Zibelko olimpijskih iger najdemo v stari Heladi (Grčiji). Tu so stari Heleni (Grki) svoja praznovanja bogovom na čast združevali s tekmovanji v telesnih veščinah in močeh ter v ta namen prirejali tako imenovane igre. Znane so olimpijske igre v Delfih, nemejske v dolini Ne-meji, istmuske na Istmu in olimpijske v Olimpiji (Olvmpia) v gaju Altis na polotoku Pelo-ponezu, ki so postale najslavnejše. Olimpijske igre so prirejali vsako peto leto od leta 776 pred našim štetjem in tisto leto je moral v vsej grški deželi vladati mir. Trajale so pet dni v čast Zeusu. Prvi dan so bila žrtvovanja in darovanja. Drugi ilan so tekmovali dečki v stadionu v teku, v palestri (telovadni lopi) pa v rokoborbah in borjenju. Tretji dan so prav tako tekmovali odrasli mladeniči. Četrti dan je bilo tekmovanje v hipodromu (dirkališče za konje) in pentatlonu (peteroboju). Peti dan so proglašali zmagovalce in jim izročali oljčne vence, kar Je pomenilo največjo čast. Imena zmagovalcev so tudi vklesali v kamen, u večkratni zmagovalec Je dobil celo pravico, da si postavi v gaju spomenik. Olimpijske zmagovalce je slavila vsa Grčija. Tako je bilo tja do leta 193. po našem štetju, ko jih ]e rimski cesar Teodozij ukinil. Ko pa se Je Grčija sredi 19. stoletja pričela prerajati, ko se je osvobodila turškega jarma in so začeli izkopavati stare ostanke, med temi tudi ostanke nekdanje Olimpije, se je svet pričel vse bolj in bolja zanimati za vprašanja telesne kulture in vzgoje. In v takem ozračju se je porodila misel, da bi obnovili olimpijske igre. Oče te zamisli je bil Francoz Pierri de Couber-tin (18G3-1937). Po dolgoletnem študiju stare grške zgodovine, stare telesne kulture in novodobnih športov je prišel do zaključka da Je treba ustanoviti res ugledno mednarodno olimpijsko organizacijo. Zgodovinski dan za moderni olimpizem je napočil leta 1894, ko so se prvič sestali predstavniki mednarodnih športnih organizacij in poslušali na svetovno znani pariški univerzi Sorboni ognjevitega Coubertinu, ki jim je govoril o zamisli obnove olimpijskih iger. Uspeh je bil popoln. Ustanovili so mednarodni olimpijski komite (odbor) in sklenili, da bodo organizirali prve olimpijske igre leta 1896. v Atenah. Grki so sklep navdušeno sprejeli in našel se je med njimi mecen (podpornik) v osebi trgovca Georga Averoffa, ki je na lastne stroške, za 2 milijona tedanjih drahem, postavil krasen marmornat sta- dion na istem mestu, kjer je bil nekoč v starih Atenah. Coubertin je Izdelal pravilnik za olimpijske igre, kakor tudi obrednik za otvoritev in zaključek teh ter počastitev zmagovalcev. Uveljavil je načela, da so v olimpijski areni vsi narodi enakopravni in da se morajo spoznavati, če se hočejo spoštovati. Poudaril je vzgojno usmerjenost v športu (amaterski paragraf) in nenehno težnjo mladine po napredku. Po prvih obnovljenih olimpijskih igrah v Atenah, ki jih je gledalo 75.000 gledalcev, so si Grki želeli še naprej ostati kot prireditelji, toda nova doba je igre drugače razporedila. Tako so bile leta 1900 v Parizu, 1904 v St. Louilsu v ZDA, 1908 v Londonu, 1912 v Stockholmu na Švedskem, 1920 v Anverncsu v Belgiji, 1924 v Parizu, 1928 v Amsterdamu na Nizozemskem, 1932 v Los Angelesu v ZDA, 1936 v Berlinu, 1948 v Londonu, 1952 v Helsinkih na Finskem, 1956 v Melbournu v Avstriji. — Igre so vsako četrto leto. Daljši presledek sta povzročili samo obe svetovni vojni. Jugoslavija se je prvič udeležila Iger leta 1920. Leta 1912 je tekmoval na igrah prvi Slovenec Rudolf Cvetko in dosegel drugo mesto v sabljanju, medtem ko si je lota 1924 priboril Slovenec Leo Štrukelj dve zlati kolajni. Prvo je dobil za zmago v telovadnem mnogoboju, drugo za zmago v vajah na drogu. Stari Grki so olimpijske igre slavili dobrih 1000 let. - Kako dolgo pa se bodo sedanji rodovi sestajali k olimpijskim Igram? Lahko trdimo, da zanimanje zanje niti malo ne popušča in da bodo še širile svoje plemenite namene. Se in še bodo prižigali olimpijsko plamenico s pomočjo sončnih žarkov na tleh nekdanje Olimpije pri polomljenem dor-skem stebru, pod katerim počiva srce Picrra de Coubcrtina, in jo prenašali širom sveta v kraje prizorišč olimpijskih iger, ki vrše svoje poslanstvo zlasti v sedanji dobi pomirjevanja. Opomba Zimske športe so vključili v olimpijske sporede šele leta 1924, ko so bile prve zimske olimpijske igre v Chamonixu v Franciji. Sledile so potem: leta 1928 v St. Moritzu v Švici, 1932 v Lake Placidu ZDA, 1936 v Garmischu v Nemčiji, 1948 v St. Moritzu, 1952 v Oslu na Norveškem, 1956 v Cortini d'Ampezzo v Italiji in letos v Squaw Val-leyu v ZDA. Anton Costa Komo let*s najvišji naslov Letos bodo na Zelenici že enajstič mednarodne smučarske tekme v veleslalomu. Na kratko preglejmo, kako so te tekme potekale do sedaj in kaj pričakujemo od naših najboljših smučarjev letos. Pred desetimi leti Je bil nekdanji državni prvak Matevž Lukanc prvi zmagovalec zeleni-škega veleslaloma. Kasneje je prvo mesto osvojilo kar devet alpskih smučarjev — pet Jugoslovanov, trije Avstrijci in en Italijan. Matevžu je med zmagovalci sledil Alfred Amann, medtem ko je 1952 Toni Sailer, takrat še malo poznani »zlati deček-iz Kitzbiihla, v kasnejših letih najboljši alpski smučar na svetu, zasedel z drzno vožnjo prvo mesto. Iz časa, ko je bil Toni gost tržiških smučarjev, je znana majhna šala, kako si je izbiral praktično nagrado. Dolgo časa je izbiral med nagradami, da bi izbral res najboljšo od vseh, ki jih je prireditelj namenil najuspešnejšim tekmovalcem. Sele po očetovem posredovanju, češ, Toni, vzemi »leder«, je bil ta problem rešen. To je bilo še v tistih časih, ko so bili naši alpski smučarji med najboljšimi v srednji Evropi. V teh letih (1953-1957) so pripadle lavorike Jugoslovanom. Tinček Mulej je bil daleč najuspešnejši na IV. zoleniškem veleslalomu, leto dni kasneje je bil prvi Jože Kunšič ter si kot edini Jeseničan priboril to visoko priznanje. — Skromni in tihi predstavnik starejše smučarske generacije Peter Križaj si je priboril zmago leta 1959, leto dni za tem pa je zmaga pripadla zopet Tržičanom — Ludviku Dorniku. Naslednje leto je bil prvi Janez Stefe la potem je bila zaključena zmagovalna pot tržiških smučarjev, saj so gostje iz Italije in slednjič iz Avstrije pobrali ves izkupiček. Pred dvemi leti je bil zmagovalec, takrat še malo poznani Italijan iz Cortine d'Ampezzo De Nicolo Giuseppe, ki je bil letos že član italijanske reprezentance na olimpijadi v Squaw Vallevu. Lani je Hermann Muckenschna-bel zmagal s prednostjo celih petih sekund, vendar pa prireditelj s svojimi tekmovalci ni ostal praznih rok, kajti tretji je bil veteran Matevž Lukanc, dobro pa so se uvrstili tudi Dor-nik, Križaj, Perko, Dovžan in drugi. V ženski konkurenci je bila Kranjčanka Zupančičeva daleč pred vsemi, ki bi jI lahko preprečile osvojitev prvega mesta. Domačinka Vida Kodrova je bila med devetimi tekmovalkami peta. Tudi mladinci so se pošteno spoprijeli. Zmagovalec je bil Jeseničan Klinar, na peto mesto pa se je uvrstil domačin Niko Hladnik. Le mesec dni nas še loči od ponovnega prizorišča pomembnih dogodkov na Zelenici, ki bodo vsekakor tudi letos razčistili nekatere nepojasnjene domneve. Kdo izmed najboljših pa bo najboljši, je vprašanje zase, vendar želimo vsem, da bi se ob urah, ki jih bodo preživeli na Zelenici, prijetno počutili, nastopajočim pa čim več uspehov, ki naj bi poplačali njihova prizadevanja, napore in stremljenja za tistim, za čemer stremi v svoji karieri vsak športnik. Ivan Vlrnik BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA T R Z proizvaja kakovostne tkanine vseh vrst v širini 70-200 cm, industrijsko prejo in prejo za domačo obrt a> a> "U N © c O > o o HI o L. o a. *E o. > JU o KONCERT mladih umetnikov iz Ljubljane Spet nas bodo obiskali mladi glasbeni umetniki, gojenci Srednje glasbene šole v Ljubljani in priredili koncert v Tržiču v ponedeljek 11. aprila ob 20. uri v Kino dvorani. Vabimo vse ljubitelje glasbe, da se tega koncerta polno-številno udeležijo in tako ponovno dokažejo svojo kulturno zavest. Vstopnice so v predprodaji v pisarni glasbene šole v Tržiču. Z A II V A I, A Vsem, ki so se na katerikoli način poslovili od pokojnega moža, očeta in starega očeta Roka Stegnarja se prav lepo zahvaljujemo. Žalujoči družini Stcgnar in Rcmic Prti...™«!! MAJHNA POMOTA To so je zgodilo v ZDA. Proti večeru je vstopil v vlak zelo zaspan človek, dal sprevodniku dolar in mu naročil, naj ga zgodaj zjutraj zbudi na postaji Omaha. Pripomnil je še, da bo takoj verjetno zelo neprijazen, ker je navajen dolgo spati, vendar naj ga na tej postaji na vsak način spravi z vlaka. Sprevodnik je obljubil, da bo storil vse tako, kot mu je naročil. Ko se je naš potnik zbudil, je bil vlak že odpeljal s postaje Omaha. Ves jezen je poklical sprevodnika. Le-ta je prišel ves potolčen po obrazu. »Zakaj me niste zbudili v Omahi?« — Začuden je sprevodnik odvrnil: »Kaj ste vi tisti gospod, ki je hotel izstopiti v Omahi? Zdaj sem pa res radoveden, koga sem v Omahi s tako težavo na vso silo spravil z vlaka!« . RAZGLEDAN OBISKOVALEC GLEDALIŠČA Neki gospod stopi k gledališki blagajni: »Vstopnico prosim!« »Za Polvencta (drama francoskega dramatika Corneilla)?« »Ampak ne! Zame!« POVSEM TOČNO »Ali ima vaš mož navado, da govori sam s seboj, kadar je sam?« »Ne vem. Nisem bila še nikoli z njim skupaj, kadar je bil sam!« ZDRAVNIŠKI NASVET Pri zdravniku pozvoni telefon: »Halo, doktor, pridite brž k meni na dom! Moj sinček je pogoltnil moje nalivno pero!« »Takoj pridem,« je odgovoril zdravnik vznemirjenemu očku. »In kaj naj jaz medtem?« »Pišite tačas s svinčnikom!« DOBER NASVET »V skrbeh sem, kaj je z mojim spominom,« jo potožil starejši industrialec specialistu za duševne bolezni. »Nikoli se ne morem spomniti priimka ljudi, s katerimi govorim ali bi z njimi moral govoriti!« »Nič si ne delajte zaradi tega sivih las!« je odgovoril učenjak. »Poskusite si pomagati z asociacijo misli! To je sijajna metoda! Če naj bi se na primer srečali s kom, ki se piše Rostsi (rosso pomeni v italijanščini rdeč), pomislite na paradižnike, sončni zahod, kri. Če imate nasprotno sestanek s kom, ki se piše Bianchi (bianco — bel), se spomnite na sneg, mleko, moko. In končno, če boste naleteli na koga, ki se piše Neri (nero — črn), pomislite na oglje, smolo, črnilo. Kot vidite, je stvar zelo preprosta.« »Ze, že,« ga je zavrnil pacient, ki ga nasvet ni zadovoljil, »kaj pa tedaj, če srečam človeka s priimkom — Risquascorpini?« »Tedaj pokličite koga, ki se piše Rossi, je pojasnil zdravnik, no da bi ga vprašapje kaj zmedlo, in mu recite, naj on govori s tistim presnetim Risquascorpi-nijem!« OBZIREN OPOMIN Gost je vstopil v boljšo pariško restavracijo in se vsedcl za mizo. Medtem, ko je čakal, da ga bodo postregli, je razgrnil pr-tiček, ki je bil pripravljen ob krožniku, in si ga zataknil za ovratnik, kot privežemo otroku slinček okrog vratu. Kri 1 1 3 1 4 5 6 7 8 9 • w 10 11 11 13 14 15 16 17 m 18 19 V Sovjetski zvezi bodo proizvajali več gospodinjskih naprav in boljše kvalitete. Do leta 1961 naj bi se dvignila proizvodnja hladilnikov na 796.000, pralnih strojev na 1,1 milijona in televizijskih sprejemnikov na 1,9 milijona. V ZDA so izdelali nov električni avtomobil. To je športni avtomobil z dvema sedežema. Oskrbuje ga 204 kilograme težka baterija, ki mu dovoljuje maksimalno hilrost 93 kilometrov na uro in akcijski radij 120 do 160 kilometrov. Tvrdka Braun iz Frankfurta je izdelala kombinacijo žepnega radijskega sprejemnika in gramofona. Imenujejo ga »Phono-Transistor TP1«. Sprejemnik ima 7 transistorjev in 2 germanijevi diodi. Poganjajo ga 4 baterije po 1,2 V. Gramofon je predviden za 17 cm plošče (45 obratov na minulo). Pri Kremenčugu so dogradili nasip preko reke Dnjepra (Sovjetska zveza). Zajezil bo jezero, dolgo 200 km in široko 50 km. Moč centrale bo znašala 625 MW. Turbine in generatorji bodo postavljeni kar na prostem in bodo zaščiteni le s kovinsko streho. Na Japonskem je prevzela barvno televizijo neka privatna televizijska družba. V začetku so razpostavili 60 barvnih televizijskih sprejemnikov na svoje stroške. V Indiji uvajajo za mere metrski sistem. V raznih področjih tehniko že uporabljajo metrski sistem, od aprila 1960 pa ga bodo vpeljali tudi v vsakdanje življenje. Restavraterju je bilo zelo mučno, da se vede ta gost tako neolikano. Naročil je natakarju, naj mu obzirno dopove, da v tej restavraciji tako ravnanje ni v navadi. Natakar je stopil k gostu in ga glasno vprašal: »Želite, prosim, da vas obrijem ali da vas ostriženi?« k a Vodoravno: 1. Zvezni izvršni svet; 4. oznaka, ki so jo tedanje oblasti dale Cankarju; 6. turški dostojanstvenik iz prejšnjih časov; 8. kemični znak za molibden; 10. kratica v naslovu inženirja, ki se ukvarja s stavbami; 11. revno, pomanjkljivo; 13. ko-cinast; 14. vrsta; 15. osebni zaimek; 16. takp ali tako; 18. veznik; 19. osebni zaimek; Navpično: 1. Človek, ki zamenja; 3. povratno osebni zaimek; 4. slovenski slikar (Nikolaj); 5. izstopna postaja za Plitvička jezera; 7. ime ameriškega pisatelja (delo: Tom Sawyer); 9. prevlečen s kako tekočino; 12. zelenica; 17. kadar; V Sovjetski zvezi je 1 milijon televizijskih sprejemnikov in 3,9 milijona radijskih sprejemnikov.- Na Japonskem dela okoli 2,5 milijona televizijskih sprejemnikov. Pred kratkim je pričel oddajati najvišji evropski televizijski stolp. Visok je 320 metrov in pripada švedskemu televizijskemu oddajniku H6rby, ki ima antensko moč 100 KW. Prvi popolnoma električni britanski oceanski parnik bo »Can-borra«, ki ga izdelujejo v Bel-fastu. 45.000 tonski parnik bodo poganjali izključno le motorji na izmenični tok. Čas vožnje bo znižan predvidoma za 25 %. Nemška tovarna Pintsch-Ba-mag AG bo izdelala za Jugoslovansko železnice 456 kompletnih naprav za razsvetljavo vagonov dolžine 26,4 metra. Neka japonska firma je izdelala kombinacijo transistorskega sprejemnika in fotoaparata. Imenujejo ga »Ramera«. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki sle spremili našo mamo MARIJO ZUPAN k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujem duhovščini, dr. Martinčiču, skrbnemu grobarju, pevcem in ženam petega kvarta. * Francka Zavrl z družino, enako tudi ostale hčere in sin z družinami. 0 Tancan Išibaši, bivši japonski ministrski predsednik, ki se je svoj čas vnemal za to, da bi se v japonskih šolah ponovno vpeljalo kaznovanje učencev a palico, jo te dni tožil nekega profesorja. Vzrok? Profesor je namreč v šoli nabil njegovega sina .. . (g Hiro Furuči, japonski ambasador v Avstriji je postal junak kriminalističnih rubrik avstrijskega časopisja. Ujel je namreč tri tatove, ki so kradli iz njegovega avtomobila. Enega je podrl z direktnim udarcem s pestjo v brado, drugega je ukrotil z diplomatsko torbo in tretjega obvladal z judo prijemom. Vse tri je nato izročil policiji. . . 0 Ko je proslavljal svoj 90. rojstni dan in 40-letnico sodni j-ske službe je Dane Oscar v mestu Brownsville v Teksasu v ZDA pojasnil, da je to častitljivo starost dočakal in, da danes izgleda kot 60-letnik zato, ker ni nikdar v življenju imel avtomobila . . . 0 Nekaj za ljubitelje psov . . . V neki publikaciji, ki jo je objavil ameriški statistični urad, se med drugim najde tudi podatek, da ameriški lastniki psov porabijo vsak dan za nabavo posebne pasje hrane 1 milijon dolarjev. To ni nič posebnega saj je v Ameriki okrog 30 milijonov registriranih psov . . . £ Na svadbi dveh cirkuških artistov, ki je bila v cirkuški areni, je nevesta razkosala svatov-sko torto viseč samo na nožnih prstih na trapezu v višini 15 metrov . .. 0 V Ameriki so objavljene statistike o najbolj nenavadnih današnjih razvadah. Iz neke take statistike vidimo, da so Amerikanci v minulem letu porabili okrog 100 milijonov dolarjev za obleke psom. Sem spadajo razne pidžame, večerna ogrinjala, obleke za kratke sprehode s potrebnimi razporki, domače obleke, obleke za igranje in tako dalje ... 0 Ava Gardner, znana filmska zvezda, se je v Rimu, ko je snemala neki film pričela oblačiti v orientalske obleke. V tem je toliko pretiravala, da jo je ambasador s Formoze na nekem sprejemu nagovoril v kitajskem jeziku ... 0 Mestni svet v Lockportu, mestu v federalni državi New York, je nedavno sklical poseben sestanek, na katerem so razpravljali o edini točki dnevnega reda: kako skrajšati sestanke mestnega sveta. Po diskusiji, ki je trajala 10 ur (z odmorom za kosilo), je bila seja zaključena brez sklepa ... 0 Ko se mu je uprava Kalifornijske univerze opravičila zaradi zmote, ker mu je dodelila posteljo v neki spalnici za študentke, namesto v spalnici za študente, je študent - bruc izjavil: »Zakaj se opravičujete? Saj to ni potrebno. Da vam po pravici povem, bilo bi mi dražje, če svoje zmoto ne bi popravili.« PRODAM Rabljeno pohištvo poceni prodam. — Mira Dovžan, Cankarjeva 19. ž a n TEHNIKA V SVETU