259 DALi AVK.,
Oi l AWA. ONT»
EDINOST 206 Adelaide St W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
i
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ...................... $3.00
Za pol leta____________________________1.75
• •	y...		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . .	
Let. 4. Št. 189.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, NOVEMBER 20TH, 1946.	Price 5c.	Vol. 4. No. 189.
PROSLAVE 29 NOVEMBRA, PRVE OBLETNICE F. L R. JUGOSLAVIJE
Windsor. — Shod se vrši dne 1 decembra v Ukrajinskem Domu.
Toronto. — Shod se vrši 24 novembra v Victory Theatre (Dun-das in Spadina). Pričetek ob 2 uri popoldne. Govornik major Branko Vukelič. Radio program se bo oddajal dne 29 novembra preko radio postaje CKEY, od 9.45 do 10 ure zvečer.
Hamilton. — Shod 1 decembra v "Vinter Cardens" ob 2 uri popoldne. Govornik M. Kružič. Radio program oddajan preko postaje CHLM.
Weiland. -— Shod na 30 novembra, v Weiland High School, ob 8 uri zvečer. Govornik V. Grbič. Radio program (za Weiland, Port Colborne, St. Catharines, Thorold, Niagara Falls) se bo oddajal iz postaje CKTB v St. Catharines dne 29 novembra, od 9.30 do 10 ure zvečer.
St. Catharines, Thorold in Niagara Falls. — Skupno na 7 decembra se vrši v Thorold-u. Govornik M. Kružič.
Port Colborne. — Shod dne 24 novembra. Govornik V. Grbič.
Sudbury. — Shod na 8 decembra. Govornik, Branko Vukelič. Organizira se tudi lokalni radio program.
j
Sault Ste. Marie. — Shod v soboto 7 decembra. Govornik, Branko Vukelič. Radio program se oddaja potom postaje CJIC, od 10.30 do 11 ure zvečer dne 29 novembra.
Port Arthur. — Shod 1 decembra. Govornik, major Branko Vukelič. Radio program se bo oddajal preko radio postaje CKPR "bd 7.30 do 8 ure zvečer dne 29 novembra.
Timmins, Schumacher, South Porcupine. — Skupna proslava se vrši v nedeljo 1 decembra v Empire Theatre. Glavni govornik S. Miošič.
Kirkland Lake in Larder Lake.
—Skupna proslava dne 24 novembra v Ukrajinskem Domu ob 7.30 zvečer. Govornik S. Miošič.
Noranda. — Banket v nedeljo 1 decembra v Moose Hall. Pričetek ob 8 uri zvečer. Predsedatelj Jovo Bizic. Govornik Matija Otoničar iz Kirkland Lake.
Val D'or. — Proslava na 1 decembra. Govornik I. štimac. Radio program se oddaja na 29 novembra.
Montreal. — Proslava se vrši 30 novembra v Jugoslovanskem Domu, 3447 St. Lawrence Blvd. Govornik, Miloš Grubič.
New Aberdeen, N. S. — Radio program dne 30 novembra, postaja CJBC, od 8. 15 do 8.30 zvečer.
Regina, Sask. — Radio program na 29 novembra iz postaje CKCK. Čas bo naznanjen naknadno.
Calgary, Alta. — Shod-koncert v nedeljo 1 decembra. Radio pro gram bo oddajan 29 novembra preko radio postaje CJCJ od 7 do 7.30 zvečer.
Edmonton. — Radio program 1 decembra, na postaji CJCA ob 9.30 zjutraj.
Vancouver. — Proslava v Hrvaškem Prosvetnem Domu. Radio program 1 decembra na postaji CKWX od 5.30 do 6 ure zvečer.
JURIJ MATEŠIČ
Naš delegat na Vse-slovanski Kongres v Beograd je javil iz New York-a, da je končno uredil vse vize, ter v soboto 16. novembra odpotoval s parnikom v Evropo. Iz Evrope se bo zopet javil,' kadar pride na drugo stran. Za sedaj pa pozdravlja vse kanadske Slovence.
Agenti Vel. Britanije se vedno rovarijo v Iranu
Moskva: — Angleški agent je še vedno poskušajo s pomočjo domačih iranskih reakcijonarjev, da
Rudarji v zlatem rudniku l G, zmagali
Po 132 dneh naporne stavke se je 100 I. M. M. in S. W. delavcev vrnilo na delo v Hedley Gold Mine pretekli teden. Delavci so dosegli 12c povišanja plače na uro. Druge podrobnosti o stavki niso bile navedene vendar je pa verjetno da se je v pogodbo vključilo tudi druge važne delavske pogoje, kot unijska zaščita, ki je. bila predlagana po uniji, i. t. d.
12 drugih zlatih rudnikov v B.C. kateri zaposlujejo okrog 1000 delavcev je še vedno na stavki, pogajanja so pa seveda v teku in je upati, da se bo ena najdaljša stavka v unijski zgodovini B. C. zaključila z popolnim uspehom za delavce.
spravijo po načinu kot je poznan v Grčiji in Trstu ter Julijski krajini deželo v nove spore na predvečer iranskih volitev v parlament.	/
"Trud", časopis Sovjetskih strokovnih unij poroča, da britanski agentje delajo na tem, da bi se rozkosalo Iran in da je dežela zopet postala gnezdo pustolovščin in intrig. Na predvečer volitev v iranski "Majlis" (parlam4nt) je iranska reakcija razvila brezupno ofenzivo proti iranski demokraciji z pomočjo teh njihovih tujih prijateljev."
Pravda poroča, da se že dalj časa govori v Teheranu, da Iranski vojaški in tuji agentje pripravljajo oboroženo provokacijo proti iranskemu Azerbedžanu in tudi se namerava podvzeti mere proti "Tudeh" stranki ter aretirati njene voditelje. Poroča se tudi, da so se večji britanski vojaški odelki izkrcali v luki Basra, Irak ki je samo 37 milj od iranskega Kuhzi-stana.
Kaos v Churchill-ovi Grčiji
Atene: — Provokacije in terori-ziranje mirnega prebivalstva Grčije so na dnevnem redu. Nepriljubljena grška vlada je poslala svoje čete v okolico Larisse v severni Grčiji, kjer so pobili 150 oseb in vjeli 600 ljudi ko so vladne čete obkolile eno naselje, se hvalijo poročila iz' Aten.
Drugo poročilo istotako iz Aten poroča; da so posegli v boj kateri se več časa bije v okolici Archan-ghelos zahodno od razdejanega mesta Skra blizu jugoslovanske meje, bojna letala in pomožne čete, ki so bile poslane v boj da za-duše odpor proti nepriljubljeni monarhistični vladi. Poročila omenjajo, da so te pomožne čete prizadejale težke izgube prebivalstvu ter zapustile bojišče posejano z mrliči. Poročila ne pozabijo provo-cirati Jugoslavije, čes da podpira "bandite", kakor imenujejo svoje grške ljudi, ki se ne strinjajo z monarhijo ali po "Churchillovo" urejeno Grčijo.
Bevin se mora odstraniti
London: — Britanski kabinet se je sestal 14. novembra brezdvom-no da razpravlja o splošnem nezadovoljstvu v vrstah članstva labo-ristične stranke in tudi članov parlamenta proti zunanjemu ministru Ernestu Bevinu radi njegove brez-miselne zunanje politike.
Odgovorni delavski krogi priznavajo, da je treba Bevina odstraniti vsled njegove skrahirane pro-tidelavske zunanje politike in sploh se je izkazal nesposobnega, da zastopa delavske interese.
V očeh delavstva Bevin ne pomeni, da bi se ga ne moglo nadomestiti z drugo poštenejšo osebo. Zameniti se ga mora takoj z človekom kateri bo obrnil britansko zunanjo politiko v sklad delavskim potrebam, kakor je bilo to obljubljeno ob priliki zadnjih volitev v parlament, katere je pa Bevin sedaj zavrgel, ter pripregel svojo "šajtrgo" za rep kapitalistov.
Na njegovo mesto se zaenkrat misli, da se bo postavilo Hugh Daltona za katerega njegovi prijatelji izjavljajo, da je zelo vzne-
Maršal Tito o zunanji politiki Jugoslavije
ODDVISNO JE OD AMERIKE IN VEL. BRITANIJE, DA SE ODNOŠAJI MED TEMI DRŽAVAMI IZBOLJŠAJO
Koalicijska vada na obzorju v Franciji
Pariš: — Socijalistična stranka je brezpogojno sprejela ponudbo komunistične stranke za sestavo koalicijske vlade. Komunistična stranka Francije je dobila ob priliki zadnjih volitev več poslancev kot katerakoli druga stranka. Na podlagi tega je stranka apelirala na Socijaliste, da sodelujejo pri sestavi nove vlade, katere predsednik bo najbrž tov. Thorez ali tov. Duclos. Komunisti in socijali-sti bodo na ta način imeli absolutno večino.
Beograd: — Na predvečer volitev v ustavodajno skupščino L. R. Srbije se je vršil množični shod na katerem je govoril Maršal Tito predsednik vlade F. L. R. Jugoslavije, ki je večji del svojega govora posvetil vprašanju jugoslovanske zunanje politike. Maršal Tito je eden od belgrajskih kandidatov za ustavodajno skupščino L. R. Srbije.
Ko je v svojem govoru opisal vsa važnejša notranja vprašanja, je prešel na zunanja vprašanja ter povdarjal, da ima Jugoslavija posebno tesne odnosa je z slovanskimi državami katerim je na čelu Sovjetska Zveza. Bratsko edinstvo in prijateljstvo narodov Jugoslavije z ostalimi slovanskimi narodi je zalito s krvjo tekom prošle krvave vojne in tega edinstva nik-do več ne more uničiti.
"V teh dneh" — je rekel maršal Tito, "ko nekateri zavezniki postavljajo na nas ekonomski pritisk, sodelovanje slovanskih narodov z narodi Jugoslavije nam daje možnost za odpor vsem onim, kateri nimajo radi nove Jugoslavije."
Ko je govoril o važnosti političnega sodelovanja je maršal Tito naglasil, da se je to posebno izkazalo za časa zasedanja mirovne Konference v Parizu, ko so se delegati ostalih slovanskih držav borili za pravične zahteve Jugoslavije po vprašanju razmejitve z Italijo.
Z Madžarsko je Jugoslavija že upostavila normalne diplomatične odnošaje. Jugoslavija je pripravljena, da z vsemi sosedi upostavi boljše odnošaje in poveča sodelovanje. Z Rumunjsko je istotako vpostavljeno najboljše ekonomsko in politično sodelovanje. Ali položaj v katerem se še nahaja Rumunjska in Madžarska ne dovoljuje, da se na političnem polju doseže ravno takšna efektiv-nost kakršna obstoja v ekonomskem sodelovanju.
Z Albanijo, katera se je borila proti skupnemu sovražniku so tudi prav prisrčni odnošaji. "Naši narodi goje globoko simpatijo napram sosednji Albaniji in albanskemu narodu" — je rekel maršal Tito.
ODNOŠAJI Z AMERIKO, VEL.
BRITANIJO IN FRANCIJO
Spominjajoč na to, kako je večkrat vprašan po tujih časnikarjih, — kaj bi se moralo napraviti, da se izboljšajo odnošaji med Jugoslavijo, Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo? — je maršal Tito odgovoril: "Ni odvisno od nas, da se ti odnošaji izboljšajo. To je
odvisno od druge strani. Odnošaji se ne morejo enostavno izboljšati z lepimi besedami, praznimi frazami, brez dejstev, morejo se izboljšati le edino tedaj, kadar bodo zavezniki cenili žrtve, katere je pretrpela Jugoslavija. Ali o tem ne vidimo nikakega znaka; izgleda, da nekatere sile pozabljajo na žrtve, katere je dala Jugoslavija.
"Mi vidimo, da nekatere države", nadaljuje maršal Tito, "a kadar rečem "nekatere države", takrat podčrtam razliko med narodom in reakcijo teh držav — ne želijo, da dosežemo svoje pravice, temveč delajo vse kar morejo, da bi Jugoslaviji napravili več škode".
Maršal Tito je ostro kritziral Amerikance, kateri zadržujejo jugoslovanske ladje na Gornji Donavi. Te ladije so za Jugoslavijo dragocena vrednost, posebno danes ko je potrebno vsako najmanjše prometno sredstvo za prevažanje. "Te ladje trohne tam v vodi in nam jih ne dajo. Ali je to zavezništvo?! Ali je to prijateljstvo?. Jaz rečem, da je to postopek katerega se more uporabljati samo proti oni državi napram kateri se ne drže prijateljska čustva," je naglasil maršal Tito.
V Italiji in Avstriji se vzdržava-jo in oborožujejo izdajalci in zločinci, kateri so pobegnili iz Jugoslavije, ker so okrvavili svoje roke nad tisoči mož, žena in otrok.
Tudi to ni prijateljsko dejanje napram Jugoslaviji. Vidite, radi tega ni odvisno od nas, da se odnošaji izboljšajo. Mi ¿elimo, da bi odnošaji postali bolji, ker nam niso v interesu nikakšna trenja. Prav gotovo pa želimo obdržati prijateljske odnošaje z Z. D. A., ker se tam nahaja na stotisoče naših bratov po krvi.
POMOČ OD UNRA-E
Maršal Tito je zatem govoril po vprašanju pomoči katero je UNRA dala Jugoslaviji. "Ta pomoč je važna za Jugoslavijo in je mnogo koristila. Med malimi državami je Jugoslavija največ pretrpela in v-sled tega zasluži, da dobi pomoč od zunaj. Ali v Z. D. Amerike je reakcija in take reakcije imamo tudi pri nas, katera dela na vse kriplje, da bi se nam ta pomoč skratila, akoravno imamo za to pomoč pravico. V časopisju se razširjajo bajke, katere se mečejo na nas z ciljem, da se nam odtegne pomoč. Ali je to delo prijateljsko? Ne, to ni najmanj prijateljsko".
Nato je maršal Tito govoril, da ni nikakšne razlike med narodom Jugoslavije in med narodom Združenih Držav. Prijateljski odnošaji med preprostim narodom so dobri in ostali bodo dobri, ali obstoja velika razlika izmed nas in izmed nekaterih tamošnjih vladajočih krogov in reakcionarjev, kateri groze z novo vojno.
ODGOVOR WINSTON CHURCHILLU
Maršal Tito se je ponovno zvr-
nil na nekatere reakcijonarje v inozemstvu. "Tukaj naj omenim samo enega" — je rekel maršal — "to je gospod Churchill. On je
videl za potrebno, da se znese nad Jugoslavijo v svojem govoru. On nas je zopet napadel jn se znesel nad menoj, češ, da nisem hvaležen. To pripombo, da nisem hvaležen, jaz razumem tako, da narodi Jugoslavije niso hvaležni. Kar se mene osebno tiče riimam nikakšne-ga razloga, da bi bil hvaležen gospodu Churchillu ali pa kakšni drugi slični osebi.
Maršal Tito je podčrtal resnico, da so se narodi Jugoslavije borili dve leti in pol brez da bi vsaj nekaj dobili od koga in da je Churchill v teku teh dveh in pol letih vedel edino le za Mihajloviča in nikomur drugemu ni dajal pomoči nego samo njemu.
Ona pomoč katero so narodi Jugoslavije dobivali pozneje ni bila zadostna. Morala bi biti desetkrat večja in izdatnejša, takšna kakor je bila pomoč katero smo dobili od Sovjetske Zveze, kadar so se srečale sovjetske in jugoslovanske oborožene sile. "Maršal Tito je podčrtal, da ima Churchill kame-nito srce kar se tiče naroda in da ne vidi v narodu nič drugega kakor samo sredstvo za izrabljanje. Ampak njegovo srce je nežno in širokogrudno kadar je po sredi v-prašanje kraljev. Gospod Churchill ljubi kralje" — je rekel maršal Tito. "Dobro je naklonjen mlademu Petru za katerega je nam ne-
koč rekel: "Vzemite ga, mi imamo neke obveznosti napram njemu." — "A jaz sem mu odgovoril: Nočemo ga, a ker ga vi toliko ljubite, tedaj tudi vi skrbite za njega. Vidite, zaradi tega gospod Churchill mrzi našo državo in zaradi tega danes govori o "nesrečnem narodu Srbije." — "On pravi tudi to, da naši narodi imajo — da se poslužim njegovih besed — malo komunistično kliko na svojih plečih." To govori zato ker ni mogel spraviti na pleča narodom Jugoslavije njegovega zastopnika, to je; ono nesrečno osebo, katera se imenuje, kralj."
To ne pomeni, da se pozablja ona pomoč narodom Jugoslavije, katero je Churchill dajal pozneje v vojni, ali danes ni krivda nikogar drugega, kakor samo njegova, ker se je zaradi njegovega reakcionarnega stališča ohladil napram Jugoslaviji. Po vojni, gospod Churchill ni delal nič drugega, kakor na kakšen način bi nekaterim državam odvzel svobodo, neodvisnost in naredil možnost reakcijo-narnim klikam, da se popno na pleča narodu.
Svoj govor je maršal Tito zaključil s tem, kako je Jugoslavija tudi na Mirovni Konferenci v Parizu pokazala, da ona zna dostojno braniti ne samo svoje interese, ampak tudi interese miru. Demokratične države na čelu z Sovjetsko Zvezo so mnogo močnejše, kot reakcijonarji, kateri imajo v svoji lastni zemlji proti sebi večino svojega naroda.
mirjen radi slabih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Vel. Britanijo. Ako bi on postal zunanji minister, pravi poročilo — bo njegovo prvo delo poleteti v Moskvo, da napravi sporazum med Sovjetsko Rusijo, kakor tudi za vzhodno Evropo in Srednji vzhod.
Do tega kritičnega položaja v britanskem parlamentu je prišlo, ker je 44 delavskih poslancev podpisalo dodatek glavnemu govoru iz prestola v katerem se je ostro ožigosalo britansko vladno stališče v zunanji politiki Britanije.
P a r 1 a mentarna Laboristična stranka z vključujočimi člani parlamenta se je sestala 13 novembra izključno zato, da prisili teh 44 poslancev, da povlečejo svoje zahteve radi izmenjave zunanje politike, kar je pa razvidno, da za enkrat ni uspelo.
Dodatek izraža izrecno upanje, ako bi vlada izmenjala svoje stališče in ga vskladila z mednarodnimi potrebami delavstva in dala pojeta in kooperacije med vsemi narodi, da se zagotovi polno Socialistično načrtnost in kontrolo svetovnih virov življenskih potrebščin in tako omogoči demokratično in konstruktivno podlago svetovnemu miru. Drugačni način bi vodil pa neizogibno v spore med ameriškim kapitalizmom in Sovjetskim Socijalizmom v katerem bi bilo vsako upanje za svetovni red uničeno.
Resolucija katero je predložil Herbert Morison, da se porazi teh 44 poslancev parlamenta je doživela fijasko, ker je bila reakcija zmožna zbrati komaj 32 procentov celokupnega parlamenta spodnje zbornice, katera šteje 390 poslancev.
Pri vplivnih krogih se smatra položaj zelo resen.
Zaupnica pomeni poraz za Bevina

London: — V "House of Com-mons" (Britanska spodnja zbornica) se je v ponedeljek 18. nov. vršila vroča debata glede angleške zunanje politike pri kateri je labo-ritska vlada s podporo torijevcev, liberalov in vse združene reakcije dobila "zaupnico", dočim več kot sto poslancev od Labour partije, katera je na vladi ni glasovalo.
Zunanji minister Bevin se nahaja v čudnem položaju, ker ga vsled njegove zunanje politike podpira vsa združena angleška reakcija s Churchillom na čelu, a pri svoji lastni stranki je pa naletel na odpor in nezaupanje. Vsled tega je zaupnica rajši poraz njegove nesmiselne zunanje politike, ki ga bo končno ako ne izmenja stališče v zunanji politiki, dovedlo v propast.
Predstavniki velikih štirih pred zasedanjem mirovne konference v New Yorku, kjer so se sporazumeli da moč veta ostane v kreposti. Z leve na desno: Couve de Murville, Francija; Bevin, Anglija; MolotoV, U. S. S. R. in Byrnes, U. S. A.
RUMUNJSKE VOLITVE
Bukarešt: — Več kot 8,000.000 rumunskih volilcev je šlo v torek 19. nov. na volišče, da izvolijo nov parlament. Predvideva se, da bo zmagala vladna koalicija, ki je sestavljena iz šest strank ter vodena po Petru Groza in prijateljsko razpoložena napram Sovjetski U-niji.
Opozicija ali združeno reakcijo katera se sestoji iz štirih opozicijskih grup in vodjena po Dr. Juliju Maninu, je neprijateljsko razpoložena napram Sovjetski Uniji ter z vsemi silami podprta po Anglo-ameriški reakciji.
Ameriška in angleška nota, ki je bila poslana zadnjo soboto že četrta po vrsti od zadnjega maja rumunjski vladi v kateri se grozi, da je od volitev odvisno priznanje1 rumunjske bodoče vlade ni nič drugega, kakor podli pritisk reakcije, da se vpliva na izid volitev v prilog reakcije.
"Navodila iz zahoda ne morejo pomagati niti Rumuniji, njenem blagostanju ali napredku, ker se zapostavlja njena neodvisnost", pravi poročilo katero je bilo dano po Sovjetskem radiu.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
rtcgistered in Che Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Kampanja Edinosti
Smo v kampanji za list Edinost, ki se je pričela dne 15. novembra in §e bo končala 15. januarja 1947. Nekatere naselbine so že priglasile svojo kvoto kot naprimer Toronto si je vzel za obnoviti-vse stare naročnine 5 novih in $200.00 za tiskovni fond. Vindsor vse obnove, 10 novih naročnikov in $500.00 za tiskovni fond. Port Arthur, vse obnove in 150 dol. za tiskovni fond. St. Catharines, 23 obnov, 12 novih naročnikov $200.00 za tiskovni sklad. Timmins, vse obnove 6 novih naročnikov (vštevši one za v Jugoslavijo). Tako so si posamezne naselbine vzele prostovoljno svoje kvote s pripombo, da bodo storile kolikor največ mogoče, da se kvota prekorači. Ker se letos ni razdelilo kvote temveč dalo na izbiro naselbinam samim, da si določijo kvoto se naprošajo vse one naselbine da nam pošljejo izjavo da se uvrsti v tablico in to čimprej mogoče, ker so že nekatere naselbine začele z delom. Na-primer Timmins je ravnokar prišel iz kampanje za x-ray aparat z največjim doprinosom in je že zopet na delu. Tajnik odseka Z. K. S. je nam poslal $106.00 s pripombo, da je to za tiskovni fond Edinosti in da se je ta svota zbrala na lovski veselici. Torej timminški lovci so ustrelili prvo salvo v tej kampanji in zgrabili jelena za roge. Pripomniti je, da so prav dobri lovci katerih streli nikoli ne zgreše. Mnogo sreče želimo še tudi v bodoče, drugim naselbinam pa priporočamo timmiriške lovce za vzgled, da se takoj pripravijo na delo in razvijemo živahno kampanjo, da bo mogel naš delavski list v redu izhajati.
'Z lamenje časa
Zadnjih par tednov se je dogodilo več važnih stvari med katerimi so značilne naslednje, katerih ne moremo prezreti.
Volitve v Franciji so pokazale vse drugačno sliko kot jo nam reakcija predstavlja. Narod Francije je dokazal pri volitvah, da se ne strinja z sedanjo vladno politiko ne v notranjih zadevah še manj pa v zunanjih zadevah. Francoska reakcija krepko podprta po vsej svetovni reakciji si je na vse načine prizadevala, da spravi Francijo v svoj reakcionarni krog kakršnega si je zamislil Mr. Churchill v svojem govoru v Fultonu. Z lahkoto moremo sedaj videti, da francoski narod ni dovzeten za take pu stolovščine in da si želi resne ljudi na čelu Francije ki bodo delali na tem, da se upostavi pravični in trajni mir ter sodelovali z Sovjetsko Unijo katere zasluge za poraz fašizma so prevelike, da bi jih katerikoli narod mogel kar črez noč pozabiti najmanj pa evropski narodi, kateri so na svoji lastni koži pretrpeli vse grozote fašizma.
Nekaj sličnega se je dogodilo v Italiji pri volitvah v občinske in mestne odbore. Tudi Italijanski narod je na teh volitvah izrazil odločno željo, da si želi miru in prijateljstvo z sosedi, ker le na ta način se more dati duška napredku blagostanje za italijanski narod, kakor tudi za narode njenih sosedov od katerih ena je Jugoslavija. Senor Alcide de Gasperi lahko uvidi in z njim tudi svetovna reakcija, da ne bodo našli niti v italijanskem narodu podpore za njihove mahinacije proti Jugoslaviji, kateri se hoče vsiliti krivične mirovne pogoje ter odvzeti Trst, Gorico in dele Julijske Krajine. Večina italijanskega naroda se zaveda dejstva, da bi ti deli Jugoslavije na prinesli Italiji koristi ampak nasprotno bi to bilo torišče spora in nemogočega prijateljstva. — Italija safria bi pa bila kolonija svetovne reakcije, da bi je izkoriščala v njihove umazane namene.
V parlamentu Vel. Britanije se je pa zgodilo nekaj kar reakcionarno časopisje imenuje "upor" 44 poslancev, katero število je pa že naraslo nad 50 po zadnjih poročilih, kar bi pa mi ne imenovali upor ampak samo prizadevanje poštenih ljudi, da se usmeri angleška zunanja politika v pravo smer ter da se razgalji vojne podžigalce kot so to Bevin, Churchill in slični in stopi na pot ki vodi do pravičnega in trajnega miru na celem svetu.
Ti dogodki so tako trdno povezani eden z drugim, da se skoraj ne morejo ločiti eden od drugega. V vseh se izraža želja po miru, odstranitev reakcije z vladnih položajev, da prevzamejo vodstvo iskreni ljudje, ki bodo sodelovali z Sovjetsko Unijo in novimi demokratičnimi državami, ki so nastale po vojni. Kako prav je rekel Tito v svojem govoru v Beogradu kateri je priobčen v današnji številki: — "Mi vidimo, da nekatere države, a kadar rečem nekatere države, strogo podčrtam razliko izmed naroda in reakcije teh držav — ne želijo da Jugoslavija doseže svoje pravice". Ta razlika, katero je maršal Tito podčrtal se jasno kaže iz dogodkov zadnjih dni in je dobro znamenje časa v katerem živimo. Kaže nam tudi, da so narodi do grla siti vseh mahinacij reakcije in vojnih pod-žigalcev kateri bi prav radi zanetili novo vojno, kar pa bodo trdno združeni narodi v kali preprečili, ker želja narodov je — trajni in pravični mir.
Gorica in meje okoli nje
MILKO KOS:
"Vas, ki se v jeziku Slovencev imenuje Gorica", tako se nam leta 1001. predstavi Gorica prvič v zgodovini. Kratek podatek zgodovinskega vira izpred blizu tisoč leti nam jasno pove, da so tamkaj takrat prebivali Slovenci in da je ime njihove vasi slovensko. Listina nam ga ne sporoča v obliki, navadni danes med Italijani ali Nemci, marveč v lepi in čisti slovenski: GORICA.
Gorica, postavljena kot selišče na zadnjo "goric" Vipavske doline v smeri proti Soči, je po svoji legi in nastanku značilna za te kraje. Večje število vipavskih vaših ima prav tak položaj vrhu vinorodnih "goric". Ta Gorica je sprva kaj neznaten kraj. Po pomembnosti jo je daleč nadkrilje-val bližnji Solkan, kjer je stal grad, starejši od goriškega in kjer je nastala fara, v katero je sprva spadala tudi Gorica.
Pa ne samo kot vas vrhu ene vipavskih goric, tudi po svojem nastanku kot mesto je izvor Gorica domač, tako kot ga najdemo pri številnih mestih slovenskega ozemlja. Ob vas Gorico je fevdalni rod vrh hriba postavil svoj grad. S tem je začel pomen kraja rasti. V naselbino se začno naseljevati ljudje od zunaj: uradniki, vitezi in služinčad fevdalnega gospoda, ki se po kraju in gradu, sezidanem ob njem, začenjal imenovati goriški grof. Ob gradu nastane tržišče, ki je privabljalo za stalno ali začasno tuje ljudi, trgovce in obrtnike. Med doseljenci fevdalnega, trgovskega in obrtniškega stanu niso bili le Slovenci; prihajali so semkaj tudi Italijani, Furlani, Nemci in Judje. Kraj je postajal čimdalje pomembnejši, tako, da je naselbina vrh gorice ob gradu dobila leta 1307. mestne pravice. Na hribu ob gradu pa je bilo le malo prostora; naselbina se tamkaj ni mogla širiti. Nastajajo hiše pod grajskim gričem; najprej tam, kjer je pot z gradu pripeljala v ravnino. Tukaj so postavili tudi cerkev, današnjo goriško stolno cerkev, ki pa je še dolgo podružnica fare v bližnjem Solkanu. Vas pod gričem se začenja širiti na vse strani, proti Travniku na severno stran, proti Podturnu na vzhod, zajema posamezne kmečke domove in selišča v ravnini. Tudi v spodnji Gorici nastane tržišče, tudi semkaj se začno naseljevati ljudje od zunaj; leta 1455. dobi tudi ta del Gorice mestne pravice.
V novi dobi se je Gorica še nadalje širila. Izven tesno obzidanega prostora proti Soči na zapad, kjer je vodil most čez reko, okoli gradu in proti vzhodu na vipavsko stran. Najbolj sta pa ekspanzijo Gorice usmerila in usmerjala oba kolodvora, oni Južne železnice, ki je pri Gorici stekla leta 1860. in severni kolodvor takoimenovane bohinjske železnice, ki je bila odprta leta 1906.
Že iz navedenega je razvidno, kako je ta kraj organično rastel iz vasi v tržišče, iz tržišča v mesto, kako se je širil iz prvotno ozko odmerjenega obzidanega prostora v okolico, ki jo čimdalje bolj uklepa v svojo območje in kako mu je končno novodobni promet nakazal nove razvojne možnosti in smeri. Razvoj in rast Gorice je taka kot pri veliki večini slovenskih mest: vas — fevdalni grad — tržišče — mesto — fara — sprva izven kraja. Rast Gorice je pognala iz čisto slovenskih korenin: tu nimamo nikakršne v s.tari vek segajoče komunalne ustavne ali upravne tradicije kot pri mestih v Italiji; tu ni nikakršnega cerkvenega sedeža, na katerega bi navezal kasnejši razvoj. Tu je enostavna slovenska vas, ob kateri in s katero je Vzrastla naselbina meščanskega značaja, kot mnogo takih na prav enak ali podoben način drugod na Slovenskem. Od mest v našem Primorju in Istri je po svojem nastanku Gorici še najbolj podoben hrvaški Pazin.
Navedel sem vse te stvarne in nemara suhoparne podatke, da bo tembolj razvidno, kakšno že tisoč let organično rastočo in vzrastlo celoto hoče nova meja, predlagana med Jugoslavijo in Italijo, na nesmiseln način presekati na dvoje. To kar je rastlo in je že dolgo stoletja eno, kar je po gospodarstvu tesno povezano v eno celoto, to naj bi bilo odslej dvoje.
Pa ne samo mesto, tudi njegovo okolico trga predlagana meja. V zgodovinskem razvoju v eno politično in gospodarsko enoto z mestom vred vzrastla okolica Gorice in goriško podeželje je tudi prišlo pod nož. Zgodovinsko jedro Goriške kot dežele je nastalo okoli Gorice in na slovenskem ozemlju, se širilo najprej in prvenstveno v slovenske dele Posočja in zajemalo vseskozi po večini predele, ki so bili in so po svojem prebivalstvu slovenski. Zgodovinsko jedro, iz katerega je vzrastla Goriška kot pokrajinsko-politična enota, se je razprostiralo na slovenskem o-
zemlju: med obronki Trnovskega gozda na severu, reko Vipavo na jugu, Sočo na zapadu in Vrtovin-skim potokom sredi Vipavske doline na vzhodu. Iz tega prostora se je zgodovinska Goriška kot dežela polagoma širila. V "Gore" na severu, kjer ji je najprej priključeno srednje Posočje s Kanalom in Banjško planoto, kasneje pa Tolminsko in Bovško. Druge smeri politično - teritorialne ekspanzije so šle v Brda, v zgornjo Vipavsko dolino in na Kras. Kras je obsegla zgodovinska Goriška o-zemlje do meja Istre, goriška Brda pa v celoti med Sočo in Idrijo. Vsi ti predeli so slovenski po svojem prebivalstvu. Mnogo šibkejša je bila politično-teritorialna ekspanzija v ravno Furlanijo. Kajti tukaj je imel dolgo časa glavno besedo oglejski patriarh, kasneje pa Benetke, ne goriški grof. Kar je bilo goriškega v Furlaniji je v zgodovinski dobi razkosano in razbito: beneška in oglejska zemlja se prepleta z goriško; Gradež in Tržič sta beneška, Krmin je goriški, Gradiška nekaj časa tudi beneška, kasneje pa zavzema poseben politično-upravni položaj. Šele mejne ureditve po koncu beneške republike so dale Goriški kot deželi v Furlaniji sklenjene meje. Furlanija kaže v preteklos-
ti razbito politično-teritorialno podobo, kakršne v slovenskem delu dežele ne najdemo.
Skozi dolga stoletja niso politične meje okoli Gorice potekale tako, da bi bil težišče priključka zapad, vedno tako, da so mesto družili s predeli, katerih naravno središče je, to je z "Gorami". Vipavsko dolino in delom Krasa. Tako je bilo v srednjem veku za časa goriških grofov, tako je bilo v času ko je Gorica pod avstrijskimi Habsburžani del "cesarstva", tako je bilo za časa Napoleonovih Ilirskih pokrajin. V dolgih stoletjih je mesto Gorica in dežela Goriška le v letih med prvo in drugo svetovno vojno v političnem oziru del Italije.
Sedaj pa naj nova meja ne pre- j seka le mesta samega, marveč tudi to, kar je že v preteklosti predstavljalo z mestom vred eno politično in gospodarsko enoto. Sto in stoletna izkušnja, ki je družila skupaj to, kar spada skupaj po gospodarskih potrebah, bi bila sedaj postavljena na glavo. Ne glede seveda na vse druge argumente, da nasprotuje predlagana mejna črta jasno izraženi volji prebivalstva, izpričani z orožjem v rokah in z živo ter pisano besedo, da nasprotuje narodnostni pripadnosti prebivalcev v Gorici in okoli
nje, ki so po večini Slovenci, da je v zasmeh vsakemu bodočemu razvoju tega predela.
Da je Gorica s svojo bližnjo okolico tesno povezana enota, to je uvidela tudi italijanska uprava, ki je združila z mestom Gorico okoliške vasi kot predkraje v eno občino. Ta tako ustvarjena "velika Gorica" po narodnostni pripadnosti svojih prebivalcev nima več ita-lijansko-furlanske, marveč slovensko večino po štetju iz leta 1910. Tudi to "veliko Gorico" bi nova meja raztrgala na dvoje, večji del mesta z nekaterimi predkraji bi prišel pod Italijo, manjši z drugimi predkraji pa pod Jugoslavijo.
Že nemalokrat je bilo poudarjeno, da je Gorica naravno središče slovenskega dela dežele. Gorica je edino mesto v slovenskem delu dežele (če izvzamemo neznaten in povsem poljedelski Sv. Križ v Vipavski dolini), Gorica je stičišče cest, ki vodijo z "Gora" v srednjem in zgornjem Posočju, iz Brd, iz Vipavske doline in s seve-ro-zapadnega Krasa. Sedem velikih cesta vodi v Gorico iz slovenskih delov dežele in le ena iz furlanskega. Od sedmih cest iz slovenskih krajev bi jih bilo šest pred mestom ali pa v mestu samem po državni meji presekanih.
Vse - slovanski Kongres v Beogradu
Že v zadnji Edinosti je bilo objavljeno, da odhaja delegacija predstavnikov kanadskih Slovanov na Vse-slovanski Kongres v Beograd. Da se malo natančneje seznanimo z tem velikim veleva-žnim kongresom naj bo tukaj na kratko objasnena zamisel in namen ter naloge Kongresa.
Prve priprave za velevažni V-se-slovanski kongres so bile začrtane na sestanku organizacijskega komiteta, ki se je vršil dne 18. julija 1946 v Beogradu. Pri tem organizacijskem komitetu za sklicanje Vseslovanskega Kongresa so sodelovale delegacije nasled. držav: S strani Sovjetske Zveze—predsednik Vseslovanskega komiteta ge-neral-lajtnant Gundrov in član predsedstva Vseslovanskega komiteta Timotej Gorbunov; s strani Poljske — Stanislav Dobropolj-ski član predsedstva Slovanskega* komiteta Poljske in sekretar Slovanskega komiteta Poljske Pavel Dombek; s strani Čehoslovaške — podpredsednik Slovanskega komiteta Prokop Maksa in član Slovanskega komiteta Čehoslovaške Julij Horvat; s strani Bolgarije; — član predsedstva Slovanskega komiteta Bolgarije Nikola Lan-kov; s strani Jugoslavije — predsednik Slovanskega komiteta Jugoslavije Stevan Jakovljevič, sekretar Slovanskega komiteta Rado-van Lalič in član Slovanskega komiteta Jugoslavije Štefan Mitro-vič.
Organizacijski komitet je na tem sestanku v Beogradu dne 18. julija 1946 sprejel sklep, da se skliče V-seslovanski Kongres decembra meseca t. 1. v Beogradu. Sklenjeno je bilo, da naj bi znašalo število članov delegacij posameznih slovanskih držav z odločujočo glasovalno pravico — 20.
Komitet je odločil, da povabi kot goste na kongres predstavnike Lu-žiskih Srbov in predstavnike slovanskih organizacij v Z. D. A. Kanadi, Australiji, Franciji in Južni Ameriki.
Določen je bil naslednji dnevni red kongresa: 1. Slovanski narodi v borbi za mir in demokracijo. 2. Doprinos slovanskih narodov k svetovni kulturi. 3. Organizacijska vprašanja.
Organizacijski komitet je določil referate glede teh vprašanj in sklenil, da bo sedež organizacijskega komiteta v Beogradu.
Organizacijski komitet je poleg tega sprejel sklepe glede vprašanj, ki se tičejo priprav in izvedbe Kongresa.
Naloga bližajočega kongresa obstoja v utrjevanju vezi med slovanskimi narodi z namenom, da se okrepi demokracija v Evropi in po vsem svetu, da se ojači borba proti ostankom fašizma, kakor tudi z namenom, da se pomaga pri utrditvi mednarodnega miru in varnosti.
Gornje je dal v javnost Organizacijski komitet za sklicanje Vseslovanskega kongresa dne 18. julija 1946: Za USSR. — Aleksander Gundrov, Timotej Gorbunov. Za Poljsko — Stanislav Dobro-poljski, Pavel Dombek. Za Čeho-slovaško — Prokop Maksa, Julij Horvat. Za Bolgarijo — Nikola Lankov. Za Jugoslavijo — Stevan Jakovljevič, Radovan Lalič in Štefan Mitrovič.
Povabilu Organizacijskega komiteta za sklicanje Vseslovanskega Kongresa v Beogradu so se organizacije kanadskih Slovanov z
radostjo odzvale ter se vse kot ena takoj podale na delo, da pošljejo svoje zastopnike na ta zgodovinski Vseslovanski Kongres.
"Mi, kanadski Slovani z radostjo sprejmemo povabilo, da se moremo udeležiti Vseslovanskega Kongresa ne samo zato, ker nas vežejo naravne in kulturne vezi z narodi v deželah naših očetov", je rekel Edo Jardas, tajnik S. K. H. in eden od delegatov," ampak tudi zato, ker čutimo, da bomo mogli na ta način pomagati večjemu povojnemu prijateljstvu in medsebojno spoštovanje med kanadčani in slovanskimi narodi, ali vsaj obdržati veliko prijateljstvo katerega smo medsebojno gojili v skupnih naporih v vojni za poraz fašističnega osišča.
Mi čutimo, da bomo glasniki dobre volje ne samo od približno eden milijon kanadskih Slovanov, ampak tudi od vsega kanadskega naroda kot celote. Prijateljstvo in sodelovanje med Kanado in slovanskimi narodi v Evropi je eden od največjih doprinosov za
svetovni mir in blagostanje."
Poleg tega so od Slovanskih organizacij še sledeči delegati: Jurij Matešič urednik Edinosti od Kanadskih Slovencev, Maks Bjelič urednik Srbskega Glasnika od Kanadskih Srbov, Mirko Šimac od Kanadske Jugoslovanske mladine, Andrew Palmeroff od Makedoncev, Andrew Christoff od Bolgarov, Mathew Shatulsky in John Weir od Kanadskih Ukrajincev in Gregory Okulevich od Kanadskih Rusov.
Delegacija je na potu na Kongres in vse nadaljne informacije bomo priobčili kakor hitro jih dobimo. Njej sami pa želimo srečen pot in da bi kongres Vseh-slovanov obrodil mnogo dobrega sadu posebno v namenu in nalogah za kar je bil sklican namreč, za uničenje poslednih ostankov fašizma, združitev vseh Slovanov v svoje narodne meje in za uposta-vitev trajnega in pravičnega miru na vsem svetu. Smrt fašizmu, svoboda narodu.
Gorica je kmečki trg pretežno za 'slovenski del dežele. Vsak, k-dor razmere le malo pozna, ve, kako na goriškem kmečkem trgu daleč prevladuje slovenski kmet in okoličan nad furlanskim in italijanskim. Gorica je s svojo zelo razvito izvozno trgovino sadja ter zelenjave navezana v prvi vrsti na slovenskega okoličana. Nova meja bi mu to tržišče z vsemi k njemu spadajočimi prostori in napravami zaprla. Zapadni Bric bi po jugoslovanskem ozemlju le po velikem ovinku mogel priti do Soče, čez reko pa težko, kajti na ozemlju, ki bi prišlo pod Jugoslavijo menda tamkaj ni nobenega mostu. Gor-jan in Vipavec bi pač prišla v mestno obrobje, na trg, kjer sta bila in so bili njuni predniki vajeni že steletja prodajati in kupovati, pa le če bosta imela dovoljenje za prehod čez državno mejo.
Velike neprilike bi imel tudi goriški meščan. "Italijanski" Goričan bi imel dostop do nekaterih bolnic in zavetišč le preko državne meje. Voda po vodovodu bi mu pritekala iz Jugoslavije. Svoje umrle na staro pokopališče bi moral hodit obiskovat v Jugoslavijo, še slabše bi se pa godilo jugoslovanskemu Go ričanu; ta bi bil z državno mejo odrezan od- svojih dosedanjih uradov, šol in cerkva v središču mesta, trgov in trgovin, številnih delavnic in tovarn, v katerih si je doslej služil svoj kruh.
Razmejitveni komisiji, postavljeni za študij in predloge glede bodoče meje med Jugoslavijo in Italijo je bilo naročeno, naj "sestavi poročilo o črti, ki naj bi bila v glavnem narodnostna in ki bi pustila čim manj prebivalstva pod tujo vladavino". Ugotoviti moramo, da se sklepi konference v Parizu, ki domnevno slone na poročilih razmejitvene komisije, v kolikor se tičejo jugoslovansko-itali-janske meje med morjem in Kanalsko dolino, od tega daleč oddaljujejo. Po predloženi meji bi na italijansko stran prišlo 60.000 Slovencev ob robu Krasa, okoli Gorice, v delu Brd, vsi Beneški Slovenci z Rezijo vred in oni v Kanalski dolini, na jugoslovansko stran pa mogoče nekaj stotin Italijanov v vzhodnih in severnih goriških predkrajih. Za okoli 14.000 Italijanov v mestu Gorici naj damo 60.000 naših ljudi. Tako so torej pri zeleni mizi v Parizu pojmovali razmejitveno črto med Jugoslavijo in Italijo, "ki naj bi bila v glavnem narodnostna in ki bi pustila čim manj prebivalstva pod tujo vladavino."
Žene Slovenije se pripravljajo na volitve v prvi slovenski parlament
Letošnjega 27. oktobra bomo slovenske žene volile. Volile bomo kandidate Osvobodilne fronte v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije, ki nam bo izdelala našo slovensko ustavo. Vemo, da nam je to omogočila ustava Federativne Ljudske republike Jugoslavije, da nam je to omogočila Ljudska fronta Jugoslavije. Zato smo 11. novembra tako polnoštevilno volile. Že lani nam je bilo jasno da brez čvrste Jugoslavije ni čvrste Slovenije. Iz stare Jugoslavije imamo izkušnje da ta država ni bila dobra mati svojim narodom, saj je neprestano sejala mržnjo med narodi. Nova Jugoslavija pa vzdržuje naše narode in s tem krepi moč doma in v inozemstvu.
Volile bomo kandidate Osvobodilne fronte, ki je del Ljudske Jugoslavije, tiste fronte, ki nas je povezala v obrambo naših družin, žena, mater in otrok pred strašnim uničevanjem okupatorja. Kar spomnimo se, kako so v težkem času, ko je še nemški fašist divjal po naši deželi, naši partizani ščitili otroke in matere. V Bosni so partizani povedli na planino Kozaro 36.000 starih mož, mater, deklet in otrok, da bi jih rešili pred nemškim klanjem. In ljudje so zaupali svojim rešiteljem. Dva meseca so Nemci ob-koljevali planino, partizani pa so jo branili. Končno so predrli tri obroče in rešili dve tretjini prebivalcev pred klanjem. Ko se je spomladi leta 1945 v Sloveniji bližala ofenziva, je naša vojska evakuirala družine na varno v osvobojeno Dalmacijo. Borci sami so prenašali otroke v avijone in kamione, da bi jih rešili smrti. Nose če matere v edinicah in v predelih, kjer je divjala ofenziva, so uživale vso zaščito od strani vojske, kjer je le bilo mogoče kaj napraviti v njihovo rešitev. V najbolj nedostopnih gorah so ustanavljali porodnišnice. V Bosni
in Črni gori so si borci odtrga-vali od ust, da so jedli otroci, čeprav so sami umirali od gladu. Blago padal, ki jih je naša vojska dobivala od zaveznikov, je darovala dojenčkom za plenice; priboljške, ki so jih borci dobivali s padali, so darovali bolnim otrokom.
Tudi zaradi te ljubeče skrbi za naše otroke gojimo me matere, ki imamo svoje otroke rade in jim želimo sreče, globoko ljubezen do Osvobodilne fronte. Saj je ona priborila oblast ljudstvu in s tem omogočila da bo tudi v času miru posvečena vsa skrb otrokom in družini. Danes so dani vsi pogoji, da se enakopravnost žene, da se zaščita matere in otroka razvije v takem obsegu, da nam bo življenje lepo in mirno ki jih je sprejela naša zvezna skupščina. Naši poslanci so sami iz ljudstva zato želijo ljudstvu dobro.
To pa še ni vse, Treba je pomagati, da bodo ti zakoni stopili v življenje, treba je začeti živeti po teh zakonih. To pa ni odvisno morda le od poslancev to ni odvisno od zakona samega, to je odvisno od nas, ki smo člani narodov nove Jugoslavije, od ljudi ki smo hoteli, da tak zakon izide. To pa bomo dosegli edino na ta način, da bomo vsi sodelovali pri uresničevanju zakonov. Če se na primer žene iz tovarne ne bodo zmenile za to, da bi organizirale v tovarni jasli za dojenčke, pač pa bodo otroka raje nehale dojiti in ga zaprle v stanovanje, ni temu kriv zakon, ampak me same. Če bomo me žene ozko gledale na izvajanje gospodarskega načrta, bomo uspehe tega načrta ovirale, namesto da bi mu pomagale na noge. Če ne bomo zavestno, z žrtvijo in samoodpovedjo sodelovale pri delih obnove ne bodo tako hitro izpolnjeni pogoji za boljše življenje nas žena, pogoji za zaščito matere in otroka. Me moramo same v polni meri prispevati k temu.
Vsaka žena, ki te stvari natančno premisli, bo spoznala, da je resnično edina pot k boljšemu življenju — pot sodelovanje v vseh nalogah ki jih postavlja pred nas naša oblast. Saj oblast smo mi in naloge izpolnjujemo v svojo korist čeprav uspeh morda ni viden takoj. Viden pa bo jutri. — Mnogo pa je takih uspehov, ki so vidni in občutni že danes.
Zato pa naši sovražniki delajo prav na tem, da bi ženo odvrnili od izpolnjevanja teh nalog, od javnega življenja sploh. Oni pravijo: žena ni za politiko, žena je za to da rodi otroke in da ostaja doma. Pravijo, da volitve niso važna. stvar. To pravijo zato, da bi odvrnili žene od dela v javnosti, da< bi tako zmanjšali po eni strani delovno silo naših narodov za polovico, po drugi strani pa zato, da bi preko žena, ki bi zaostale laže predli svoje protiljudske, izdajalske mreže. Kajti zaostala žena prej verjame, kar ji kdo na-tveze, kakor tista ki je prosvet-ljena, ki pozna našo ljudsko politiko. In zlasti protiljudska duhovščina se je vrgla na ta umazani posel, izkoriščati nevednost zaostalih žena ter globoka čustva vernih ljudi. Protiljudski duhovniki pravijo, da je greh, če se ukvarjaš s politiko, maršal Tito pa je dejal, da tudi če si verna in hodiš v cerkev, lahko hkrati pomagaš svojemu ljudstvu, da si bo pomagalo v boljše življenje. Tej protiljudski duhovščini je ljubezen žena do Osvobodilne fronte trn v peti, ker Osvobodilna fronta prosvetljuje žene, ker jim pomaga do novega načina življenja, jim pomaga do uveljavljanja enakopravnosti, jim pomaga do tega, da bo žena svobodno odločala o svojem lastnem življenju, da bo po svoji srčni izberi izbrala moža, da bo mati brez skrbi rodila otroke, da bo soodločala o vzgoji, o življenju in premoženju svojih otrok. Vse to so sadovi prelite (Nadaljevanje na 4 strani)
ZAHVALA ODBORA "SLOVENSKE SEKCIJE PRI S, K. J. SLOVANOV", AKTIVISTOM IN PRISPEVATEUEM ZA X-RAY APARAT
Dragi bratje in sestre!
Kampanja za x-ray aparat je uspela nad sto pro-centno, da smo lahko ponosni na delo, ki smo ga skupno, vseskozi kampanjo tako nesebično podpirali in žrtvovali čas kakor tudi prispevke za to častno nalogo, ki smo si jo zavestno naložili in tudi častno izvršili.
Ni lepšega na svetu kot je skupnost katera se je z prav malimi izjemami pokazala ravno pri tej kampanji v kateri so sodelovala vsä" slovenska društva in posamezniki vseh narodnosti kar je vsakemu lahko razvidno iz objavljenega seznama aktivistov in prispevateljev. Uver-jeni smo, da je tako delo najplemenitejše in prinese največ vsestranskega zadovoljstva in dobrega sadu med nami samimi in pomoč onim, ki je točasno najbolj potrebujejo.
To tako častno izvršeno delo nam daje zavest, da smo se v neki meri oddolžili našim bratom in sestram, ki so v teku minule strašne vojne trpeli neizmerne muke in preganjanje od strani zverinskega fašizma ter ob enem potrdili dejstvo, da smo ljubitelji svojega naroda. Vsled teh dejstev nam dovolite, da se v imenu našega naroda na tem mestu najiskreneje zahvalimo vsem onim, ki so v tej kampanji prispevali, zbirali ali pa kakorkoli pomagali, da je ta kampanja tako krasno uspela.
Odbor se zavetuje, da bo — kakor je bilo v proglasu za kampanjo navedeno — vsa nabrana svota porabljena za x-ray aparat, katerega se bo poslalo v najkrajšem času kot je mogoče na določeno mesto.
Jože Šerjak predsednik, Ludvik Troha tajnik, John Znidaršič, Filip Steklasa, Rudy Zupan, Maks Malešič, Joe Petric, Jože Smrke in Jurij Matešič, (Jurij Matešič je odpotoval na Vse-slovanski kongres v Beograd).
Potovanje po Kanadi
Pismo Pavle Lavšetove
Mnogo naših rojakov se še spo- j ali če bom vsaj dobila par vrstic
napisanih od Vaše roke.
Vas in gospo soprogo prisrčno pozdravlja Vajina
Pavla Lovšetova Murnikova 20, Ljubljana. Dr. Mesesnel je bil par dni pred osvoboditvijo Ljubljane odpeljan po Hacinovi policiji in domobrancih na Turjak in tam zverinsko ubit.
minja odlične operne pevke Pavle Lovšetove, ki je pela po mnogih naselbinah U. S. A. in zbujala našim ljudem spomine na staro domovino. Gotovo se jih je mnogo vprašalo, kako neki je ona preživela strašna leta vojne in sedaj je na to nekaj odgovora. S posredovanjem gospe Plevnikove v Clevelandu je dobil predsednik SANSa, brat Etbin Kristan pismo, odposlano iz Ljubljane 14. sep tembra, in ker bo gotovo zanimalo njene številne prijatelje in občudovalce v Ameriki, ga v naslednjem objavljamo.
Spoštovani tovariš!
Ko sem prvič stopila na Ameriška tla in ko sem jih zapuščala, ste mi izkazali toliko ljubeznjive pozornosti kot naš izseljeniški komisar, da ste me s tem za večno zadolžili.
Srečna in ponosna sem, ko či-tam, da je ta moj odlični rojak danes med voditelji onih Slovencev, ki se v tujini spominjajo svoje bridko preizkušene domovine in ji z zbiranjem obilnih darov skušajo celiti težke vojne rane. Naj se Vam za ta blagi čin tudi jaz iskreno in toplo zahvalim!
Ko ste se izselili iz New Yorka, sem izgubila sled za Vami. Sami ste mi nekoč rekli: "Preširoko morje nas loči, da bi mogli ostati tesno povezani z domovino." Žal!
Vojna vihra je bridko udarila tudi po meni. Izgubila sem sina-edinca, doktorja prava, ki je padel kot borec v osvobodilni vojni z Nemci na Goriškem 18. januarja "44. Par mesecev pozneje so gestapovci (dva Nemca in dva Slovenca) neke noči odvedli tudi mene na vojno sodišče. Pet tednov so me imeli zaprto v samotni celici, da bi jim izdala, od koga sem prejemala podpore za preganjane sirote. Ko pri vseh mučnih zašli šavanjih niso izvedeli ničesar, .so me obsodili na izgnanstvo v Nemčijo. Tam sem iz tretjega taborišča prišla radi znanja jezikov v pisarno velike stavbne družbe, ki je gradila podzemske tovarne in aerodrome. Preživela sem nešteto anglo-ameriških bombardiranj, zadnjo noč (en teden pred vkoraka-njem ameriške vojske) sem komaj ušla smrti pri obstreljevanju be-žečih Nemcev, potem sem prestala pravo Kalvarijo pri vračanju v domovino med dvema ognjema in mučnim pešačenjem med razbitimi železniškimi progami.
Vse to me je doletelo zato, ker sem kot odbornica Slovenske narodne pomoči skrbela za družine naših borcev (katerim je okupator odtegnil plače in živilske nakaznice ter jih tako obsodil na smrt od lakote) in storila le svojo človeško in narodno dolžnost. Moja sodelovca, univerzitetnega profesorja dr. Šturma je malo prej odstranila "črna roka", dr. Mesesnela pa so med strašnim mučenjem ubili na Turjaku. Meni je usoda prizanesla z mučeniško smrtjo, kolikor mi je še ostalo živ-ljenske sile, pa jo bo treba smo-treno uporabiti pri obnovi domo vine za naš mladi rod.
V veliko radost mi bo, če Vam bom mogla še kdaj seči v roko —
ADAMIČEVA NAJMLAJŠA SESTRA PIŠE
(Louis Adamič je že odpotoval v Ameriko, ko se je rodila njegova najmlajša sestra Anica. Prvikrat jo je videl kot 14 letno deklico leta 1932, ko je šel na obisk v Jugoslavijo in se mu je porodila misel za knjigo o svoji rojstni deželi ("My Native Land"). Pismo je tipično: mlajša sestra s ponosom občuduje in obožava starejšega brata, ki je radi svojega velikega doprinosa v korist nove Jugoslavije postal posebno čislan in občudovan. Iz priprostih vrstic pa se tudi izliva globoka tuga mlade matere-udove, koje mož je daroval svoje mlado življenje za svobodo svoje domovine. — MGK)
Dragi brat!
Morda boš presenečen, da Ti tudi jaz enkrat pišem, kot Tvoja najmlajša sestra. Veliko let je od kar sva se prvikrat in zadnikrat videla. Takrat sem bila še otrok, sedaj pa sem že poročena in na žalost tudi partizanska udova.
Poročila sem se 1932 1. z Borisom Jagodičem, absolventom medicine. študija ni mogel dokončati v vojni zato, ker se je kot rezervni jugoslovanski oficir boril proti ustašem; bil je že obsojem za "preki sud", pa ga je rešil neki polkovnik, študiral je v Zagrebu. Ob italijanski kapitulaciji je stopil v partizanske vrste in nič več-ga ni bilo nazaj. Že v bivši Jugoslaviji se je boril za sedanji čas, parkrat je bil zaprt, a seveda mu niso mogli ničesar dokazati; bil je le osumljen.
Mene so preganjali, zaplenili so mi vse, kar sem imela. Belogardisti so me hoteli odpeljati v Nemčijo, pa ko sem pričakovala otroka, sem se na ta način rešila, štiri mesece po moževem odhodu se mi je rodil sin. Veliko sem pretrpela, vedno sem se bala, kedaj me bodo ločili od otroka. Bila sem ves čas pri Tončki (Starejši sestri, ki živi v Ljubljani). Težko sem čakala konec vojne, čakala moža, da bi mu pokazala otroka, pa ga nisem pričakala. . . Vsega enajst mesecev je trajala moja zakonska sreča. Ah, tako kratek čas! Imela sem krasnega, poštenega moža. Po osvoboditvi sem se preselila k moževim staršem (v Celje), obenem sem v njihovi trgovini v službi kot blagajničarka. Sedaj si nabavljam, kar mi plača dopušča, da bom imela vsaj del tega, kar so mi vzeli.
Tu ti prilagam sliko. Imam močnega, lepega otroka, da je veselje. Sedaj je star dve leti in pet mesecev. Neverjetno razumen je za ta leta. Ko bi ga mogla saj enkrat pokazat možu. Pred mesecem sem bila z njim doma na dopustu. Mama je še vedno tako čila
N a si e d n j e vtise iz Kanade nam je poslal L. Prijatelj iz Ely Minn., ki se je nedavno mudil pri svojemu bratu v Montrealu ob enem je pa tudi obiskal več naših rojakov in naselbin, torej poglejmo kaj piše;
"Že dolgo časa sem imel namen, da obiščem svojega brata, ki se nahaja v Kanadi v Montreal-u in seveda ob enem tudi druge rojake, katere poznam, kakot tudi o-ne katerih do sedaj nisem poznal ampak sem slišal mnogo o njih in so mi postali znanci v času mojega obiska.
Potoval sem po železnici. V Du-luth, Minn, sem prenočil v nekem hotelu. Komaj sem čakal jutra, da se odpeljem naprej proti Kanadi kamor je bil moj cilj.
Vstal sem zgodaj zjutraj in ker uradi še niso bili odprti sem šel malo na izprehod v lepem sončnem jutru, da počakam, da se od-pro uradi. Končno je prišel ta čas. Vstopim v C. N. R. office, kjer sem poslujočem uradniku razložil moj načrt. Odgovoril mi je, da je za potovanje po Kanadi več "linij" in seveda mi je priporočal C. N. R. kot najboljšo, katera nudi razgled po mestu Duluth in z busom do Port Arthur ter dalje z vlakom do Montreala. S tem sem se zadovoljil, on mi je vredil vse potrebno in ob eni uri popoldne sem se že vozil proti Port Arthur-ju, kamor sem prispel ob 9. uri zvečer. Prenočil sem v hotelu. Zgodaj zjutraj vstanem in se podal na sveži zrak ob mirni gladini jezera. Vračajoč se, sem se razgleda-val po trgovinah, kjer sem v eni teh trgovin srečal tovarišico Istri-janko, katero sem spoznal na e-nem od poletnih piknikov. Hitro me je tudi ona spoznala ter mi svetovala, da obiščem njene stariše. Dala mi je naslov in jaz sem se odpravil na njen dom. Oče je bil sam doma. Ko je začul da nekdo prihaja je pustil delo, bil je namreč zaposlen z nekim opravilom na dvorišču in se mi je približal. Povedal sem mu kdo sem in da sem namenjen do svojega brata v Montreal-u, me je povabil na kozarec vina ter sva se tako razgo-varjala različne stvari ob steklenici dobrega vina. Med tem je prišla še mamica iz mesta, da sem
temu nisem mogel odreči in v res niči mi je bilo povabilo in družba v veliko veselje in zabavo. Pripeljali smo se na dom Mrs. Poje, katera nam je pripravila dobro postrežbo z jedili in smo se vse to dobro zalili z dobro pijačo in sem se tako zabaval v družbi dobrih in naprednih prijateljev, tovarišev in znancem vse do mojega odhoda na vlak. Poslovili smo se in so mi voščili srečno pot, za kar jim sedaj vračam pozdrave in zahvalo, Mr. in Mrs. Poje, Poje (mlajši), Edvard Troha, Leo Oberstar, Frank Nemanič, in vsepi ostalim tovarišem in znancem, kateri so mi krajšali čas skozi celi dan. Hvala še enkrat vam vsem skupaj, Port Ar-thur.
Vožnja skozi Nipigon je jako zanimiva, posebno za lovce. Ta gozd se razprostira skoro vse skozi do Montreala. Razumljivo je, da je tukaj velika gozdarska ' industrija. V njem pa vse polno razne divjačine, musov, srn, medvedov, gosi in rac brez števila. To je bila vožnja, ki mi bo ostala za vedno v spominu.
Srečno sem se pripeljal 3. oktobra v Montreal, kjer me je na kolodvoru pričakal brat Polde v družbi John Prijatelj-a. Prisrčno smo se pozdravili in smo se nato podali na bratovo stanovanje. Po naporni vožnji mi je pa tako zadišal počitek, da sem se kmalu podal na posteljo k tako potrebnemu spanju.
Drugo jutro sem vstal čil in zdrav in vesel, da sem po tolikem času pri ljubljenem bratu. Vreme je bilo sončno, ravno pripravno za razgled po mestu. Po mestu gnječa ljudi, ropot vozil, prodajalne polne vseh stvari in tako je v tem vrvenju potekal čas. Brat nasvetuje, da gremo v predmestje. Vzeli smo podulično železnico in v spremstvu John-a Prijatelja in Mary obiskali Mr. in Mrs. A. Poljanec. V družini so dve hčerki katere vodijo malo trgovino. So prav vljudne in priljubljene katerima želim mnogo sreče. V resnici so staršem v ponos. Mr. Poljancu se prav lepo zahvaljujem za vožnjo z auto v industrijsko naselbino in letalsko postajo kar je bilo v resnici vse prav zanimivo.
imel priliko, da tudi njo pozdra- j Mrs. A. Poljanec pa se lepša zah vim. Žal, da je tako hitro potekal ' čas in sem se moral posloviti, ker sem imel namen obiskati še več drugih tovarišev. Napotil sem se proti hotelu ali že med potjo sem srečal pred poštnim poslopjem Edvarda Troha, ki je ravno nesel en paket na pošto. Rekel mi je; "Prijatelj, malo počakaj, da oddam ta paket, se takoj vrnem". In res vrnil se je nemudoma in sva jo nato skupaj zavila v gostilno. Sestala sva se še z drugimi znanci med njimi je bil tudi moj najbližji sosed Leo Oberstar, po domače "Žive" iz Gorenje vasi pri Ribnici. Večkrat sem bil že v Port Arthur-ju, pa ga nikoli prej nisem mogel srečati in sedaj se mi je v moje veliko veselje to posrečilo. Poznam njegove brate in eden se nahaja tukaj v Ely Minn., e-den v Eveleth-u in eden pa v Chi-sholmu. Hitro nam je potekal čas, katerega je bilo vedno premalo. Nato nas je vse skupaj Edvard Troha povabil, da se podamo na dom Mrs. in Mr. Poje. Seveda smo to sprejeli.
Jaz kot gost v družbi Leo Ob-erstarja in Franka Nemaniča se
in "friška", kot je bila pred leti, ko si bil Ti tu. Kdaj kaj prideš s Stello sem ? Večkrat se pogovarjamo o vama. Kako kaj Stella? Al; se me še kaj spominja ? Jaz se je še vedno, — tako drobna in pre prosta — rada bi jo že videla.
V naših časopisih večkrat piše ■> Tebi, veš, kar ponosna sem nate. Toliko zbirate tam daleč za našo ubogo domovino. Ko sem bila v Prapročah, sem bila tudi jaz nekaj deležna od Tvojih paketov. Prav lepo se Ti zahvaljujem. Saj mi v-se tako grav pride, ko nimam nič. Če boš še kaj poslal, pošlji kaj perila (posteljine in telesnega perila — blago, če moreš)!. Tukaj se ne dobi. Oprosti, ker Te nadlegujem. Drugače je doma vse v redu, samo me dve s sestro Pavlo sva morali toliko dati, samo da bi z našimi žrtvami dosegli pravice, katere nam pripadajo. Potem bi nam bilo veliko ložje. Pavla je na tako tragičen način izgubila svojega Janezka na dan osvobojenja 5. maja 1945. Moj mož pa je padel aprila 1945, oba ob koncu.
Pozdravlja Tebe in Stello Anica
V stari Jugoslaviji je nudila ljubljanska univerza le prvi dve leti medicinskega študija. Vse-učiliški dijaki so morali študije završiti v Zagrebu, Beogradu ali izven Jugoslavije. Danes pa je ljubljanska medicinska fakulteta kompletna, z raznimi klinikami. Druge popolne fakultete so filozofska, inženirska, prava in teološka. — MGK.
vala za prav po domače pripravljeno dobro južino. Prav lepa hvala.
Iz Montreala sem se podal na obisk v Kirkland Lake z vlakom do mojega bratranca Edvarda Ar-ko. Napotil sem se na njegovo stanovanje, katero mi je bilo poznano še iz prejšnjega obiska dve leti nazaj. Stopim v Vilo grocery, malo postojim, ogledujem, podam Franku roko; "Poznaš tujca iz Ely, Minnesota?" ga vprašani. Odgovoril mi je; "Sedaj poznam. Edvard je na delu, bo kmalu prišel domov". Nato sproži nekaj, kar me je zabolelo nič manj kot družino ki je bila prizadeta. Vpraša namreč; "Ali si slišal novico, da je Vinko Vidrih umrl. Danes teden smo ga zakopali v prerani grob". Oba sva obmolknila. Vsled žalosti nisva mogla najti besed za najin daljni razgovor. Tiho sem odšel, ter se napotil, da nekje srečam bratranca Edvarda. Ni bilo dolgo, ko sem ga zagledal, ki je prihajal naproti. Jaz sem malo počakal, da pride bližje a me ni spoznal dokler ga nisem nagovoril; "No, Edvard sedaj greva pa skupaj." Iznenadil se je in vzklik-
nil: "O, Lojze. . .! Podava si roke in v kratkih pretrganih pogovorih stopiva v trgovino. Tam zagledam v žalni obleki Mrs. Vidrih. Stopim bližje, podam roko in sem ji izrekel moje sožalje. Tudi jaz sem občutil njeno bol. . .
Lahka naj bo Vinkotu tuja gruda, obdana od vrhov planih, spo-čij se, rešen si truda — ohranjen ti bo blag spomin. . .
Nato sem se tiho skoro svečano odstranil, šla sva z Edvardom v sobo, da se odpraviva na obisk k Mr. in Mrs. Klemenčič, on je namreč tam na hrani. Ko sva prišla tja, sem se kaj hitro udomačil potem ko smo se enkrat pozdravili in sem tudi tam prihajal na hrano. Le žal, da je bil čas tako kratek. Torej dragi -prijatelji, spomini mi plavajo nazaj in me vabijo v gostoljubno sredino mojih novih in starih znancev. Hvala, Mr. in Mrs. Klemenčič za gostoljubje in postrežbo, hvala Mr. in Mrs. Zidar, Mrs. Vidrih ker so mi preskrbeli spalno sobo za počitek. Hvala Edvardu mojem spremljevalcu vseh obiskov. Prisrčna hvala vsem osta lim znancem in kličem. Na svidenje ob prihodnjem obisku, predne se podamo v — Jugoslavijo.
Iz Kirkland Lake sem se podal nazaj v Montreal. Čas je bežal z neverjetno hitrostjo. Rekel sem bratu, da je prišel čas, ko se moram tudi od njega posloviti. Poslovil sem se od njega in ostalih znancev in 11. oktobra zvečer sem se odpeljal proti Toronto. Tam sem dospel na jutro. Padal je dež in to je bil edini dan mojih obiskov po Kanadi, da je padal dež. Seveda drugega ni kazalo kot do ■ biti taksi, kateri me je pripeljal do poslopja kjer se tiska naš slovenski list "Edinost". Stopnice so me vodile do urada kjer je bilo videti napis "Edinost". Potrkam ali urednik G. Matešič je bil ravno momentno odsoten. Grem v drugo sobo, kjer sem povedal hrvatskim tovarišem koga iščem, nakar se začujejo koraki in po hodniku je prihitel G. Matešič, s katerim sva se pozdravila pri vhodu. Stopiva v njegovo sobo in mi je ponudil sedež. Povedal sem mu od kod prihajam in da sem mu prinesel mnogo pozdravov, kakor tudi celokup nemu osobju Edinosti, iz Ely Minn. Port Arthur-ja, Montreala, Kirkland Lake, i. t. d. Bila je ravno sobota in v nasprotni sobi sta bila dva rojaka. Bil je tajnik Jo že in pa Ludvik Troha. Ko sem se pozdravil tudi z njima smo u-krenili da gremo na Jožetov dom in sem bil jako zadovoljen, da sem bil gost v lepi slovenski družbi dobrih naprednih tovarišev v Kanadi. Tako smo zaključili dan in večer. Lepa hvala Mariji in Jožetu Smrke in ostali družini za prav vljudno postrežbo z vsem. Hvala uredniku Matešiču in Ludviku Troha za razvedrilo in kratek čas, ki smo ga imeli dokler ni bilo čas za počitek in ob enem tudi čas za povratek v Ely, Minn.
Drugo jutro sem se podal v spremstvu Jožeta na postajo za kar prav lepa hvala, Jože. Vlak me je odpeljal skozi Michigan, II-linoys Wisconcin, Minnesota, do mov v Ely. Tako je bilo zaključeno moje potovanje, katero mi vse ostane v lepem spominu in le edi-po željo, ki jo imam je, da se še vidimo in Kanadski Edinosti pa mnogo uspeha v prihodnji kampanji.
Louis Prijatelj Ely, Minn. U. S. A.
Sodnijski proces v Ljubljani
Podajmo se energično na delo za kampanjo Edinosti
Toronto: — Kakor vs&ko leto od kar se je ustanovil naš prvi slovenski delavski list Edinost smo imeli kampanjo za vzdržava-nje lista, tako je tudi sedaj nastopil čas, da isto ponovimo, da bo mogel list redno izhajati drugo leto. Lahko rečemo, da smo do danes vsi čitatelji lista Edinosti lahko spoznali kakšnega pomena je za nas Slovence v Kanadi in seveda tudi za Slovence v S. D. A. In ker smo to spoznali smo istočasno lahko prišli do zaključka, da ga moramo podpirati z vsemi našimi močmi. List do danes še nima zadostno število naročnikov
istim uspehom kbt vedno.
Tekoča kampanja ne določa kvote posameznim naselbinam ali odsekom ali to nas ne sme zadržava-ti, da se podamo energično na delo in si določimo kvoto sami pri svojih odsekih. Naprimer na zadnji odsekovi seji v Toronti si je vzel odsek kvoto za $200.00 za tiskovni fond in še več kar pomeni, da bomo isto ispolnili in po mogočnosti še enkrat ali dvakrat povečali. Z drugo besedo to pomeni, da nikakor ne smemo dopustiti, da bi se ta kampanja razlikovala od prejšnjih. Upamo, da bodo čitatelji Edinosti delali na tem da
da bi se mogel vzdržavati od sa- j se kampanja zaključi z popolnim
mih naročnin. Vsled tega je najvažnejše, da pridobimo kolikor mogoče novih naročnin, ter obnovimo vse stare naročnine. To bomo z lahkoto napravili ako se podamo složno na delo in podpirali kampanjo z največjo živahnostjo tako, kakor smo podpirali vsako drugo kampanjo v prošlosti.
Kampanja se je pričela 15. novembra in se bo končala 15. januarja. Torej imamo cela dva meseca časa, da izpolnimo kampanjo kolikor mogoče uspešno. Ker smo v preteklosti uspeli v vsaki kampanji popolnoma, upajmo da bomo tudi v sedanji in jo zaključili z
uspehom.
Sedaj še nekoliko o delegaciji katera je odpotovala na vse-slo-vanski kongres v Beograd med katero se je nahajal tudi naš urednik tov. Jurij Matešič. Imel sem tudi jaz priliko poleg velikega števila (okrog 600 ljudi) se udeležili odhodnice delegatom. Opazil sem kako veliko zanimanje vlada med tukajšnjimi jugoslovanskimi izseljenci, da se naša delegacija udeleži tega velevažnega kongresa od katerega se pričakuje velike odločitve in koristi za vse Slovanske narode, kakor tudi za vse miroljubno ljudstvo sveta. Ta delegaci-
(Nadaljevanje) Podpolkovnik Lah: — Kdo je priporočal Hacinu ljudi za policijo?
Rupnik: — Kakor ostali upravni aparat, je dirigirala policijo neka tajna direkcija.
Podpolkovnik Lah: — Pri zasliševanju ste rekli povsem konkretno: Za agente politične akcije je jemal Hacin največ kadra na priporočilo odbora vaških straž in pozneje "Narodnega odbora", ki je imel takrat stalno seje pri škofu Rožmanu.
Rupnik: SAJ TO JE TA ODBOR, SAJ SEM REKEL TUDI SEDAJ, DA JE TA TAJNA DIREKCIJA NAMEŠČALA LJUDI. RUPNIK PRI ZA PRISEGI DO-MOBRANSTVA ZA HITLERJA Nadalje je Rupnik izjavil, da je tudi pri domobranskem štabu predlagal vse ljudi ta "Narodni odbor" in zavzel vsa mesta. O ustanovitvi domobranstva je razpravljal Roesener z Rupnikom, njegovim sinom Vukom, s podpolkovnikom Kokaljem, Krennerjem, Vi-zjakom in Peterlinom na posebnem sestanku. Na vprašanje, če je točno, da je Rupnik sodeloval pri prisegah slovenskega domobranstva, je odgovoril :Da!
Predsednik: — Prva prisega je bila 20. aprila 1944, druga pa 30. januarja 1945. Ali ste vedeli za vsebino besedila prisege?
Rupnik: — Vsebino sem poznal.
Predsednik: — Ali ste tu kaj sodelovali ?
Rupnik: — Meni je poslal Roesener besedilo prisege in tam sem dodal "in zaveznike".
Predsednik: — Ali ste spremenili besedilo?
Rupnik: — Ne, samo dodal sem "in zaveznike".
Predsednik: — Dobro, dobro, kako se je glasilo tisto besedilo?
Rupnik: — Se ne spominjam, menda borba proti partizanom in njih zaveznikom.
Predsednik: — Koga ste mislili?
Rupnik: — Anglo-američane. Rupnik je nato povedal, da je domobranstvo financirala pokrajinska uprava ter da je njega Roesener imenoval za inšpektorja slovenskega domobranstva. Na vprašanje, ako je izdal kako povelje, je Rupnik priznal, da dve.
Predsednik: — V enem je rečeno: Danes v tej borbi niste sami, danes je na vaši strani nemški vojak, ki vas je točno pred enim letom že enkrat rešil. V zvestem bratstvu v orožju in z božjo pomočjo boste ta boj vzdržali. — Potem pa povelje številka 2: Ukazujem, kjerkoli se na področju nahajajo samostojni oddelki domobranstva, ki niso vezani neposredno na nemško vojsko, in kjer se pokažejo oboroženi banditi, jih je treba brez odlašanja napasti in pokončati, o akcijah pa takoj poročati najbližji postojanki nemške vojske ali policije.
Rupnik pravi, da je to edino povelje, ki ga je izdal domobranstvu. Predsednik mu pa nato pokaže še en drug dokument in ga pozove, naj si ogleda podpis. Rupnik pristopi bliže, si ogleda listino in pravi: Krenner.
Predsednik: — Upravnik policije v Ljubljani omenja na hrbtni strani zapisnika od 5. decembra 1943, ki ga je sestavila policijska komisija občine Tomišelj, da je šef pokrajinske uprave divizijski general Rupnik lastnoročno napisal med drugim naslednje:" Glede uničevanje terencev, ki je samo po sebi razumljivo, navodila niso potrebna, ako se izvrši izven-bloka, toda tudi ubite terence je treba že iz higijenskih in sanitetnih razlogov pokopati. V notranjosti bloka je za vse službe samoobrambe vsake občine prepovedano terence ubijati ter jih je treba aretirati in predati policiji".
Na to se Rupnik izgovarja, da je smatral terence za iregularne partizane, ki so maskirani v civilnih oblekah.
Predsednik: — Ali veste, kakšne ljudi je na primer policija ubijala
po pokrajini? Žene, dekleta? .......
Rupnik: — Pozneje sem zvedel. Dne 3. maja 1945 je postal Rupnik tudi vrhovni poveljnik slovenskega domobranstva. Priznal je da je takrat uvidel, da je vse izgubljeno in je prevzel, nase odgovornost za domobrance. Funkcijo komandanta je dobil v sporazumu s Roesenerjem. Na vprašanje, kakšno vlogo je pri tem igral kvizlin-ški Narodni odbor, je Rupnik izjavil, da ga je 28. aprila 1945 škof Rožman telefonično poklical v škofijski dvorec. Tu v škofovi pisarni je sedelo kakih 24 oseb, izmed
ja bo prinesla v Jugoslavijo našim ljudem veliko zanimivega ob enem pa tudi nam, kadar se bo povrnila iz naših rojstnih krajev.
Obilo sreče delegaciji in srečen povratek nazaj v Kanado.
J. Sherjak.
katerih se spominja Remca, dejana škrbca, Basaja, Zajca.
Formalni predsednik je bil Ee-mec, stvarni predsednik pa Barij, kateremu je pomagal Rožman, ki je bil prisoten. Vsebina sestanka je bila, ". . da jaz pri Nemcih takoj izvršim oziroma izvedem p-e-dajo vojaške in civilne oblasti (Narodnemu) odboru. . . Rekel sem, da tega ne morem, ampak da hočem vrata odpreti, da dobe (člani odbora) pristop k Nemcem in tam naravnost povedo to in to. . . Roesener je že v pondeljek sprejel to deputacijo, trije so bili — Zaje, Basaj in se mi zdi šmaj J".
V nadaljevanju zasliševanja je Rupnik izpovedal, kako se je predstavništvo tako zvanega "Narodnega odbora" sestalo pri Roesen-erju in kako se je potem s pomočjo Nemca dr. Dovjaka dne 5. maja 1945 umaknil na Koroško.
ČETNIKI — "PRIVATNA VOJSKA" ROESENERJEVEGA ŠTABA
Predsednik dr. Modic nato p-ič-ne zaslišavati Rupnika glede čet-nikov. Rupnik je potrdil, da je poznal četniškega vodjo Mušisk- ga še iz avstrijske vojske, pozneje pa kot kraljevega adjutanta. V I iu-bljani je bil na prehodu, ko je šel k svojemu korpusu okrog božiča 1944. Rupnika je zasebno obiskal na njegovem stanovanju.
—	Kdo vas je obiskal izmed cet-nikov ?
—	Izmed četnikov je bil Marn nekoč ponoči, ki me je prosil za srajce in cigarete. Potem je bil tukaj pop Djujič. Pripeljal ga je duhovnik Križaj. Prišel je z narie-nom, da vidi, ali sem res tn.ko proti jugoslovansko orientiran, kakor so pri četnikih govorili. Jaz sem mu povedal, da sem prav toliko Jugoslovan, samo, da se ne sme tega pri Nemcih povedati.
—	Toliko Jugoslovan kakor on? Marn je sodeloval z Nemci.
—	To sem kasneje zvedel. . . Povedal mi je Kregar, ko sem mu pravil o tem obisku in mu dal nalog, naj izda Marnu 10,000 cigaret in mu preskrbi srajce. Čez čas mi je Kregar povedal, da je to pov privatna vojska Roesnerjev štaba. . . Tako je Kregar men; značil Marnove odrede.
—	Tukaj na Slovenskem je tudi Saje imel neke četniške odrede.
—Saje je bil na Notranjskem in so prišle pritožbe do mene. Prihajali so osebno k meni in se pritoževali nad postopkom teh četnikov, da rekvirirajo; eden mi je celo papirček pokazal, jemali so vozila, konje itd.
—	Ali ste osebno poznali Saje-ta?
—	Ne.
—	Ali ste kdaj slišali, da sodeluje z Nemci?
—	To sem konštatiral. Namreč Jeločnik je bil nekega večera p'ed "Slavijo", pred Gestapom. Prišel je avtomobil, s katerim se je pripeljal policijski komisar Voršič z Vrhnike, zraven pa je bil tudi Saje. Jeločnik je stal spodaj v senci, Voršič pa je sedel v avtomob'lu. Saje pa se je čez četrt ure v- lil iz poslopja ter se je avtomobil takoj odpeljal. Pozneje čez k ke tri dni je Voršič izginil iz Vrl "like.
—	Kdo je bil komandant četnikov?
—1 Tega ne vem, sploh za komandante ne vem.
—	Ali Jurišiča»niste poznali''
—	Nisem ga poznal. Samo slišal sem o njem, enkrat mi je x>-slal telegram, namreč prepir iz nekih obvestil, ki jih je dobiCbrez-žično, menda iz Kaira.
—	Ali je Mušički tudi sodeloval s svojim dobrovoljskim korpusom?
—	Da.
Potem je Rupnik pripovedovl o Nediču, kako sta leta 1928 v I ¡u-bljani sodelovala, leta 1931 pa ita bila tesno povezana v Skoriju. Med vojno se nista videla. Pripravljal pa se je v Ljubljani r ed njim in Nedičem sestanek, za katerega je dal pobudo nemški Te-neral Jodl, dr. Rainer pa je r to-bril ta sestanek, toda do sestanka ni prišlo.
RUPNIKOVA IZDAJALSKA
VLOGA PO OSVOBODITVI V ITALIJI
Predsednik: Kje ste se vi zadrževali po begu iz Jugoslavije 19 '5 ?
Rupnik: Po begu sem bil raj-prej v Grossecku, v hribih mrd gozdovi med Milstatskim jeze -om in Dravo na neki kmetiji kot emigrant. Potem sem bil 9. junija, kn so me Angleži internirali, v špit-talu. Tam sem bil do 23. junija, potem pa do 7. avgusta v taborišču Federsu pri Beljaku. Odtod s»m prišel v Udine in Mestre in v ogromni logor Rimini za nemške ujetnike. Od tam sem bil premeščen v ustaško civilno taborišč^ v Fermu, odtod pa odveden v Tai an-to.
Priznanje našim tekstilcem
Ob zaključku šestmesečneg?
tekmovanja v tekstilni in oblačilni industriji
Ni dvoma, da so se naši tekstilci v polni meri zavedli svojih velikih in važnih nalog po osvoboditvi naše porušene domovine. Pregled njihovih delovnih uspehov šestmesečnega tekmovanja nam daje za to obilo dokazov, ki nam že s stvarnimi številkami ponazorijo na v-sak način razveseljiv in posnemanja vreden produkcijski dvig tekstilnega dela naše industrije. Tako so mnoge tekstilne tovarne že od vsega začetka s svojo vnemo in tekmovalno vestnostjo izpričale, da delavcem ni tekmovanje samo sebi namen, ampak da s pravilno pojmovano delavsko in državljansko zavestjo in odgovornostjo do celote ustvarjajo sebi in vsej delovni skupnosti človeka dostojno, boljše in lepše življenje.
Tekmovanja so se udeležile vse večje sindikalne podružnice tekstilne industrije, ali z drugimi besedami 82% vsega tekstilnega in oblačilnega delavstva Slovenije. V šestmesečni tekmovalni dobi se je produkcija v bombažnih predilnicah zvišala za 42%, delovni učinek pa za 18. Tkalnice so izkazale dvig produkcije za 28%, doseženi praktični učinek pa za 10%. Norme so bile prekoračene za 8%. Produkcija v tkalnicah bi se lahko še zvišala, če bi bilo dovolj preje na razpolago. Bombažne predilnice so dobavljale znatne količine preje tudi za ostale republike. Produkcija sukanca se je povečala za 92%, produkcija pletenin pa se je zvišala za 56%. V konfekciji se je po uvedbi norm zboljšal delovni učinek za 20%, kljub temu, da je tu zaposlitev precej slabotna, ker odjemalci rajši jemljejo blago, kakor pa izgo-tovljene izdelke. V celoti so se produkcijski stroški znižali za 20%.
Tekmovalna komisija je ocenila uspehe 34 podružnic, s čimer pa še ni rečeno, da jih ni tekmovalo več. Nekatere so poslale svoja poročila prepozno. Pri oceni doseženih uspehov in rezultatov so se upoštevali praktični produkcijski učinki, delo za obnovo, iznajdbe, izboljšanje racionalizacije in notranja ureditev dela, delovna disciplina, prostovoljno delo, kultur-no-prosvetno in politično delo, strokovni tečaji in drugo.
Komisija je soglasno ugotovila, da je najboljše splošne rezultate dosegel delovni kolektiv tovarne Hutter in drug v Mariboru in je tako proglašen za zmagovalci v šestmesečnem tekmovanju in mu pripada prehodni prapor Tajništva zveze delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije za Slovenijo, ki ga je dosedaj posedovala podružnica Rotex-Ju-gosvila-Jugotekstil v Mariboru.
Delovni kolektiv tovarne Hutter v Mariboru je pokazal posebni napredek v sindikalnem delu, v kul-turno-prosvetnem delu in v obnovi. S prostovoljnim delom je obnovil 74 stanovanj v vrednosti 1,425.000 din, poleg vseh ostalih prispevkov za socialne namene, ki znašajo 376.240 din. izvršil je razne izboljšave, ki so pripomogle k znatnemu zvišanju produkcije in znižanju produkcijskih stroškov. Poročilo tekmovalne komisije o njegovih delovnih uspehih navaja celo vrsto izboljšav in izpopolnitev ter obnovitvenih naporov v predilnici, v tkalnici ter v vseh ostalih oddelkih in delavnicah tovarne.
Drugo mesto je bilo prisojeno delovnemu kolektivu tekstilne tovarne Inteks v Kranju, ki je bil zelo delaven na kulturno prosvetnem in tudi na političnem polju. V tkalnici je dosegel odlične rezultate in daleč prekoračil običajne norme. Kakovost izdelkov je izvrstna. Izvršil je tudi več izboljšav in iznajdb ter mnogo prostovoljnega in nadurnega dela za obnovo. Notranja organizacija ter ureditev je prav tako v vzornem redu.
Tretje mesto je dosegel delovni kolektiv Predilnice in tkalnice v Tržiču, kjer so bili zabeleženi najboljši uspehi zlasti v predilnici, tako z obnovo električnih central, ki omogoča popolno obratovanje v treh izmenah. Na ta način se je dvignila produkcija predilnice od marca do konca avgusta t. 1. za 50%. Tkalnica je za polovico znižala produkcijske stroške.
Delovni kolektiv Predilnice in tkalnice v Mariboru je dosegel največje uspehe pri obnovi porušene predilnice. Tudi vsem ostalim delovnim kolektivom, ki so se tekmovanja udeležili ter poslali pregled svojih uspehov izreka Tajništvo zveze pohvalo in priznanje za njihove napore in požrtvovalnost. Od vseh krajevnih odborov Zveze je izvršil svojo nalogo v tekmovanju edino krajevni odbor Zveze v Mariboru, ki je nudil vso pomoč podružnicam v tekmovanju, pravilno organiziral tekmovanje in tekmovalne komisije yter sploh direktno usmerjal delo podružnic v svojem delokrogu.
Ostali krajevni odbori Zveze naj posnemajo delo omenjenega krajevnega odbora, postanejo naj bolj samoiniciativni, požrtvovalni, da bodo vredni zaupanja, ki jim ga je poverilo delavstvo. Zavedati se morajo, da nosijo popolno odgovornost za nedelo svojih podružnic, za nezadostne uspehe v tekmovanju in končno tudi za neredno poročanje podružnic, ki so sicer tekmovale, vendar pa niso pošiljale rednih poročil, da danes niso bile vštete v tekmovanju. Za vse te napake, ki so se dogajale pri podružnicah, odgovarjajo v celoti pred svojim članstvom.
Iz zapisnika stavbinsko-kamenolomske grupe
1.) Predsednik odpre sejo in po- | sla naša delegacija kadar se po-
ŽENE SLOVENIJE SE PRIPRAVLJAMO NA VOLITVE V PRVI SLOVENSKI PARLAMENT
{Iz 2 strani)
krvi in me si jih ne pustimo odvzeti. Me vemo, da smo po naravi določene, da smo matere. To je naša najsvetejša dolžnost in naše največje veselje.
Vendar pa nam ni odločeno, da smo samo matere. Po ustavi FLRJ imamo možnost — in zaradi naših lastnih koristi^ je to potrebno — da se usposabljamo tudi za druge poklice, da bomo lahko sodelovale v gospodarstvu, znanosti, umetnosti, da bomo lahko sodelovale pri načrtnem urejanju gospodarskih vprašanj ter pri vprašanjih upravljanja naše države. Saj bo od tega imela koristi naša lastna družina, naše hčere in sinovi, naši možje ter me same. Zato se me ne pustimo zavajati od naših sovražnikov, ki bi radi držali ženo v temi, ki bi radi prikazali ženi Osvobodilno fronto in našo ljudsko oblast kot nekaj, kar ni za nas, ker smo žene. In me bomo s svojim vplivom dosegle, da bodo še tiste zaostale žene, ki jim prišepetava protiljudska duhovščina, da volitve niso važna stvar, spoznale, da so volitve tudi za nas zelo važna stvar. Kajti žena mora sodelovati v državnih poslih, ker je to v splošnem korist ljudstva, saj se državni posli tičejo tako moških kakor žena.
In ker vemo, kaj je za naše ljudstvo napravila Osvobodilna fronta v bližnji preteklosti, ker vemo, da je Osvobodilna fronta organizator naše obnove, ker vemo, da je Osvobodilna fronta v okviru .Ljudske fronte najvztrajnejša borka za pravične meje, za pravični mir, ker vemo, da bo samo taka skupščina ki bo sestavljena iz ljudi, ki jih je prekalila Osvobodilna fronta, izdelala tako ustavo in zakone, ki bodo ljudstvu
v korist, zato bomo žene volile kandidate Osvobodilne fronte, naj boljše med njimi, tiste, ki so v času borbe ali pa v času težkih naporov obnove po osvoboditvi s svojim delom pokazali, da so pošteni, požrtvovalni Slovenci in Jugoslovani.
Z. V.
zdravi prisotne. Seja je bila obiskana dobro, kakor od članov tako tudi od strani zainteresiranih po-edincev.
2.)	čita se zapisnik prošle seje, kateri je bil sprejet v celoti.
3.)	Čitanje pisem. Prejeto je bilo pismo od tov. Sindičiča iz Mon-treala v katerem nam poroča, da je dobil še enega novega člana! Drugo pismo je bilo od tov. S Tomljenoviča iz Tillsonburga. Tov. Tomljenovič poroča, da je obljubljena svota $2.000.00 naši grupi' kot pomoč za orodje in stroje, kateri denar so obljubili štirje tovariši kateri lastujejo kegljišče v Tillsonburg-u in povrhu tega s6 oni še obljubili kamenolomski grupi $1.000.00 in poljedelski tudi $1.000.00.
4.)	Tov. Marohnič poroča iz konference, katera se je vršila v Toronto dne 20. oktobra. Poročilo je bilo sprejeto v celoti, kateri se pa ni vpisal v zapisnik, ker je bil priobčen v našem tisku. Tukaj prinašamo samo zaključke v zvezi z našim delom in nalogami naše grupe, kateri so kakor sledi:
a.)	Vse članstvo se naj poda na delo za organiziranje in povečanje naše grupe.
b.)	Da člani grupe, stalni ali podporni, pošljejo obljubljeno svo-to čimprej na Gl. urad S.K.J.S.
c.)	Grupa je izbrala dva člana katera naj bi pobirala denar od članov. Izbrana sta; tov Josip Marohnič in Martin Kosumovič.
d.)	Da se vzame v grupo vsakega, kateri more s svojim delom doprinesti grupi, bez razlike ako ima denar ali ne, kar pa je seveda drugače z onimi kateri imajo denar ali ga nočejo vložiti.
e). Da se vsaki član grupe sam preskrbi z potnim listom in vizami, katere mora imeti za potovanje preko Združenih Držav Amerike in vseh evropskih držav.
f.)	Vsaki oni kateri namerava vzeti s seboj nekaj pohištva, to lahko stori in se bo naložilo na jugoslovanski parnik, kateri bo v-zel orodje in stroje. Pripomniti je le toliko, da naj nikdo ne vzame -seboj kakšnih nepotrebnih stvari, oziroma nekaj takšnega, kar bi se lahko dobilo v Jugoslaviji. Za potrebne stvari se smatrajo; električne peči. refrigerator-ji, radio i. t. d.
g.)	Da grupa kupi 3 kompresorje, eden veliki in dva mala in vso opremo katera je potrebna z kompresorji, posebno "3 vagon drill-e) 8 plogarjev, ena črpalka za vodo, stroj za brušenje orodja, kovaško in "veldarsko" orodje, 1000 kram pov, 1000 lopat 500 krampačic, sto kladiv različne teže, 50 sekir, 25 žag, eden "buldožer, mlin za mletje kamna (crusher) .3 troke, eden mešalec za cement (Cement Mixer) 25 gumijastih koles za smo-kolnice, po mogočnosti tudi eno motorno lopato (steam shovel).
Vse gori navedene stvari se bo kupilo ako bo dovolj denarja. Izmena se bo naredila v slučaju drugačnih priporočil, ki bi jih prine-
vrne iz Jugoslavije.
Sklenilo se je, da se naj apelira na člane grupe in druge posameznike, da povišajo svoje vloge denarja kateri jim bo izplačan po povratku v domovino.
5,) Sprejeti so bili novi člani to so tovariši Šime Seršič, in Pe-tar štajdohar, za stalna člana in sta vložila vsaki po $200.00 Za podporne člane so bili sprejeti; Mato Kasumovič s svoto $1.500.00, Franjo Grivičič $1.000,-00, Dane Predovič $500.00, Roman Tomljenovič $500.00, Jure Rukavi-na $300.00, Dane štimac $200.00, Mirko Gorup $200.00, Mirko Ca-brijan $200.00, in Martin Klobučar $100.00.
Tov. Martin Kasumovič je pove-
čal svojo prejšnjo obljubo za eden tisoč dolarjev na dva tisoč dolarjev. Mnogi od teh podpornih članov je izjavilo, da bodo pristopili za stalne člane kakor hitro urede svoje privatne stvari in bodo tudi povečali svoje vloge denarja.
6.)	Izjava o stanju grupe je kakor sledi: Stalnih članov je 18 in podpornih je 12. Skupaj obljubljenega denarja je $20.900.00.
7.)	V, raznem, se je odločilo, da naj tajnik grupe napiše eden dopis v zvezi z to sejo. Zaključeno je tudi bilo, da se čim več pomaga narodom Jugoslavije v kampanji katera se bo pričela v začetku prihodnjega leta.
8.)	Ker je dnevni red izčrpan je tov. predsednik zaključil sejo.
Josip Marohnič tajnik.
ZGLEDNO DELO OBNOVITVENE ZADROGE V MOŠNJAH
Obnovitvena zadruga v Mošnjah bo 14. oktobra praznovala obletnico ustanovitve. Zadruga šteje 17 članov. Skupno gradi 7 gospodarjev nove hiše, dva pa obnavljata. Novih gospodarskih poslopij bo 8 in obnovljenih dvoje. Kletni obod je zgotovljen za vse stavbe, isto-tako so povsod betonske plošče. Pri 3 hišah je treba postaviti o-strešje, pri dveh je že postavljeno, 2 hiši sta pod streho, v eno se je pa posestnik že vselil. Od gospodarskih poslopij je eno popolnoma obnovljeno, eno na novo .zgrajeno je že v uporabi, pet jih je pokritih, druga se še gradijo.
Vsa ta dela kažejo lep uspeh enoletnega zadružnega dela, še več pa pove dejstvo, da so zadružniki dali posojilu, ki so ga dobili za obnovo, desetkratno vrednost.
Mošnje so Nemci požgali v letu 1944. in vaščane izselili v Nemčijo. Ko so se lani vrnili, so bili brez streh, brez živine, brez obleke, brez orodja. Komaj so se stisnili pri sosedih in zbrali najpotrebnejše za življenje, so ustanovili zadrugo in začeli z delom. Že po številu novih stavb vidimo, da se niso starokopitno držali svojih starih domov, na katere so jih morda vezali spomini. Odločili so se, da bodo gradili v duhu novega časa, da jim ne bo treba čez dvajset let podirati in zidati znova. Sklenili so, da bodo postavili domove tako, da ne bo v napoto cesti, ki jo bodo razširili. Tisti, ki so se umaknili, so že dobili zemljišča po agrarni reformi.
Letos pozimi so se takoj lotili pripravljanja lesa, opeke in drugega potrebnega materiala. V aprilu so začeli s kopanjem temeljev. Udarniško so zvozili več tisoč voz opeke, pet vagonov cementa, dva vagona apna in več tisoč kubikov gramoza. Pri delu so pomagale množične organizacije, Šole in vojska z nedeljskim prostovoljnim delom. Pri tem se je najbolj izkazala mladina iz kovinarske šole na Jesenicah, ki je naredila 885 prostovoljnih ur. Vojaške edi-nice so pomagale predvsem pri prevozu opeke.
Strešnike izdeluje zadruga do-
ma. Gramozna jama, ki so jo os-nažili, daje izvrsten material zanje, tako da se odlikujejo s posebno trdnostjo.
Zadružniki so v okolici pobrali vse staro železo in ga poslali na Jesenice, odkoder so jim v zameno poslali novo železo za stavbe in sicer za 3 kg starega 1 kg novega.
Iz vsega tega vidimo, da so zadružniki pravilno doumeli obnovo in namen obnovitvenega posojila. S svojim delom so pokazali smisel za skupnost, ki je trdna podlaga za naše gospodarske uspehe. Nedvomno je pri nas takih obnovitvenih zadrug, ki so presegle vrednost posojila za 1:4, vendar je takih kakor je mošenjska, malo. Najboljši zadrugi bo ministrstvo za gradnje letos poklonilo zadružno zastavo kot znak priznanja za delo, trud in požrtvovalnost.
SUDBURY, ONT.
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi plesno zabavo v nedeljo dne 1. decembra v znanih prostorih na 392 Bessie St.
Zabava bo prirejena v korist lista Edinost in ves čisti dobiček je namenjen za tiskovni fond tega lista. Ker upamo, da se zavedate važnosti delavskega tiska, priča kujemo, da se zabave udeležite v obilnem številu.
Odbor.
ŽENITNA PONUDBA
Fant, srednjih let, delam v rud niku se želim seznaniti v svrho že-nitve z slovenskim dekletom, ali vdovo z enim ali dvema otrokoma. Dekle naj bi bilo srednje starosti.
Joe Shultz
Box 77, Geraldton, Ont.
ST. CATHARINES
Redna mesečna seja odseka Z. K. S. v St. Catharines se bo vršila v nedeljo 24. novembra pri dobro poznanem rojaku John Kump v Jordanu, ob 2. uri popoldne.
Ker imamo več važnih stvari za rešavati se naprošate vsi člani in
Klic na proslavo narodne zavesti
Lokalni Svet K. J. S. v tem me- vrlo važna že zaradi tega, ker bo
stu pripravlja z sodelovanjem v-seh narodno zavednih Slovanskih društev, velik KONCERT in SHOD v znak proslavitve, prve obletnice proglasitve F. L. R. Jugoslavije. Proslava se bo obdržavala na ne deljo 24. Novembra, v Ukrain-skem Delavskem Domu 31 Hudson Bay Ave. Začetek ob 7 — 30 zvečer. Glavni govornik, in gost bo ta večer med nami Gl. tajnik Veča sodrug Stepan Miošič. Naj ne manjka nikogar rečeni večer na tej proslavi, kdor še količkaj čuti z svojim narodom. Pokažimo ta dan masovno, da ishajamo iz junaškega naroda, kateri se ni strašil neizmernega trplenja in borb, za osvoboditev naše zemlje izpod tiranskega tujca, in domačih izdajalcev, kateri so sami sebi izrekli obsodbo, v dnevih osvoboditve z tem, da so vsporedno z tujimi tlačitelji pobegnili iz naše rodne grude, da tam za mejami drage nam očetnjave nadaljujejo njihovo niskotno hlapčevsko-izdajalsko delo.
V	smisli te obletnice, Lokalno Veče, pripravlja tudi radio program 29; Novembra. Točen čas bo naznanjen "potom našega časopisja, kakor tudi lokalne Radio postaje.
V	ponedeljek zvečer ob 7 — 30
prisoten Gl. tajnik S. Miosich, kateri nam ima poročati veliko inte-resantnih zadev takočega časa ti-kajočih se naših izseljencev, predvsem pa, glede vračanja naših izseljencev v staro domovino. Na sejo bo prost vstop vsem, brez ozira, tudi nečlanom. Zato se naproša članstvo, da naj na tem dela, ter da naj vsak privede z seboj svoje prijatelje, in znance.
Z rodoljubnim pozdravom
Matija Otoničar, tajnik.
članice, da se seje za gotovo ude- pa se bo vršila redna mesečna
ležite.
seja lokalnega Veča v prostorih S. K. H. 40 Label Ave. Seja bo
400.000 premogarjev pred stavko
Washington: — Poganjanja med predsednikom Trumanom in voditeljem premogarjev John Lewis-om, da se reši spor v premogar-ski industriji so se razbila.
Okoli 400.000 premogarjev je v sredo pripravljenih, da izidejo na stavko, ako se do tega časa ne pride do sporazuma. Ako bi prišlo do stavke bi bila ameriška ekonomija paralizirana. Do sedaj pa ni nikakšnega izgleda, da bi\ v tem kratkem času prišlo do sporazuma, kjer so mišljenja strogo razdvojena.
Po začetnem neuspehu, je John Lewis izjavil, da je še vedno čas za sporazum ako se vlada želi
Naslovi tajnikov grup
Objavljamo naslove tajnikov stavbinske, kamenolomsko - stav-binske, poljedelske, premogokop-ne, gozdarske in ribolovske grupe. Vsi oni kateri želijo pristopiti v eno od grup naj se obrnejo naravnost na tajnike navedenih grup:
STAVBINSKA GRUPA V. Filipič 1380 Cadillac St. Windsor, Ont.
KAMENOLOMSKA — STAVBINSKA GRUPA
J. Marohnič 1697 Murray St. Niagara Falls, Ont.
POLJEDELSKA GRUPA # F. Brkic
61 McAnulty Blvd. Hamilton, Ont.
PREMOGOKOPNA GRUPA Frank Vrban Box 15
Mercol, Alberta.
Ivan Vinter 370 Montague St. Sudbury, Ont. M. Domazetovič Box 68
Bourlamaque, Que. Ivan Bašič Box 339
Larder Lake, Ont.
Kar se tiče delavcev metalske stroke (mehanikov, alektričarjev itd.) naj se obrnejo na Gl. urad S. K. J. S. v Toronto.
GOZDARSKA GRUPA N. Bubaš
c]o Osborne Log. Co. Sechelt, B. C. ali
Odbor gozdarske grupe 600 Campbell Ave. Vancouver, B. C.
RIBOLOVSKA GRUPA »
Mico Marič 535 Hawkes Ave. Vancouver, B. C. ali
Odbor Ribolovske grupe 600 Campbell, Ave. Vancouver, B. C.
Metalsko-rudarska grupa še nima centralnega odbora. Odelki grupe obstojajo v Sudbury, Val D' or in Larder Lake in kateri želijo morejo dobiti zvezo naj bo kate-rim-koli od sledečih predstavnikov te grupe:
SfiLas*»* Časti

pogajati za novo pogodbo do srede. Medtem, se pa oblasti groze Lewis-u in ostalim voditeljem unije, da jih bodo kaznovali do 1000 dol. denarne globe ali do enega leta zapora ako premogarje pokličejo na stavko. Vkljub vsem vladnim grožnjam se med premo-garji čuti veliko razpoloženje za stavko.
Iz francoščine prevedla K. N.
"Kakšni fotografiji?" je začudeno vprašala.
"Majhni amaterski sliki. . . Slikal sem te nekoč, ko si odšla s svojo prijateljico v vas po sadje. Tedaj sem bil pač še prereven, da bi se predstavil tvojim staršem."
V Oraninih očeh so se zableščale solze. Očitajoče ga je pogledala:
"Oh, Miguel, zakaj mi nisi tega nikoli prej povedal?"
"Le čemu? Saj me nisi ljubila, sladka moja. Morda bi tedaj celo ranila moja čustva. . ."
Iz skozi solze — to pot solze veselja — je videla Orana dve drobni sliki . . . skromno amatersko delo, že skoraj čisto obledeli. Morda od poljubov", je pomislila in zardela od sreče.
Silna, nepremagljiva ljubezen jo je vso zajela. Objela je svojega mqža okrog vratu in ga zaljubljeno pogledala:
"Miguel, kako zlobna sem se ti mogla zdeti! . . . Toda nisem vedela. . . Nisi prav ravnal, da si vse to skrival pred menoj. . . Celo večnost sem čakala, da mi boš priznal svojo ljubezen, kajti tudi jaz sem te ljubila. . . Bila sem obupana ob misli, da si nisem znala pridobiti tvojega srca".
Miguel je zmajal z glavo. Bil je bolj srečen, kakor si je kdaj v sanjah drznil misliti. Kakor zle misli, se mu je zdel spomin na njuno preteklost. Zdaj, zdaj bosta živela samo še za sedanjost in bodočnost!
"Da", je priznal in prižel mlado ženo še tesneje k sebi. "Bila sva objestna in mučila sva drug drugega brez pravega smisla. Moral bi prej govoriti z teboj, toda zaklepala si pred menoj svojo spalnico, senora, in prisegel sem si, da boš ti odnehala!"
"Oh, Miguel, to ni bilo prav!" je vzkliknila Orana in se v zadregi nasmehnila. "Vedeti bi moral, da ženska ne more kar tako razkriti svojih čustev". . .
"Vem. Zdaj vem. Bedasto sem ravnal, toda kaj naj bi storil, kadar se je moje hrepenenje ubilo ob tvoji ironiji? Samo besedico spodbude in že bi klečal pred teboj! Toda ti nisi hotela izreči te besedice, narobe! Včasih sem kar divjal tako me je mučilo ljubosumje!"
"In jaz. . . kako nesrečna sem bila, ker si vse moje dobre načrte obrnil na slabo! Sleherni dan si bil videti bolj živčen. . ."
" Na nesrečo sem bil res."
"Toda jaz vendar tega nisem bila kriva, vsaj v začetku ne. . . Saj te nisem nikoli nalašč žalila. . . vsaj zavedala se tega nisem."
"Ljubeča srca pogosto trpe," je preprosto dejal Miguel in poljubil svojo ženo.
"Res je. Nikoli nisem bila tako jezna nate kakor tedaj, kadar si bil tako zapet in ravnodušen do mene."
Poljubljal je plave kodre, ki so se v luči svetili kakor suho zlato.
"Pozabi, ljuba moja. . . Zdaj bova skušala ujeti in nadomestiti izgubljene ure in dneve. . . Ljubila se bova še vse bolj, kakor bi se sicer. Ali ni tako bolje, ljubica?"
"Da".
Orana je spet naslonila glavo na ramo svojega moža. Tako dobro in pomirjevalno je bilo, počivati v varnem zavetju njegovega objema.
Nekaj trenutkov sta tako obmirovala, oba čisto tiha in negibna.
Na lepem se je mlada žena živo zganila in pogledala svojega moža:
"Miguel, in če te ne bi bila prejle poklicala, ali bi bil res odšel? Zaradi takšne malenkosti?"
"Kdo ve?" je dejal, smehljajoč se. "Menda bi res odšel na slepo srečo. Toda preveč sem te že ljubil, da bi odšel za zmerom. Gotovo bi spet našel kakšen izgovor, da bi se vrnil in te spet žalil. . ."
"No, lepa ljubezen," se je nasmehnila Orana. Potlej je nehote nabrala čelo, čeprav se ji je Moreno sladko smehljal:
"Menda bi si dal rajši jezik odrezati, kakor da bi mi lepo odhrito povedal, da me ljubiš?" ga je hudomušno vprašala.
"Bolje je bilo, da sem molčal, draga moja", je odgovoril Moreno. "Le pomisli, kako malo bi se ujemalo sladke besede ljubezni z najinimi grenkimi očitki"!
"In vendar sem prejle prav za prav jaz. . ." Zardela je do ušes, ob misli, da mu je tako nehote razkrila svoja čustva, "želel si, da bi jaz prva spregovorila. . ."
Poljubil je njene drobne roke in jo je zaljubljeno pogledal: "Danes, ljuba moja, danes si biia ljubosumna... Ne da bi se zavedala, si mi zaigrala prekrasen prizorček ljubosumnosti in mi dokazala, da me ljubiš. Kajti takšne strastne ljubosumnosti so zmožne samo zaljubljene ženske. . . Ta prizorček je bil vreden vseh ljubezenskih priseg na svetu, Orana!"
"Oh!"
Vsa zmedena je pobesila glavo, hoteč se izogniti njegovim žgočim očem. Toda Moreno ni odnehal. Dvignil je njen obraz k svojemu in pričel tiho govoriti:
"Ljubosumnost je med tistimi čustvi, ki so najmanj odvisna od zdravega razuma. Tudi jaz, ljuba moja, sem bil strašansko ljubosumen, še opoldne bi bil najrajši ubil človeka, ki si z njim tako ljubeznivo kramljala. . . Mislila si, da sem se že odpeljal, toda zmotila si se. Tičal sem v kotu nekega taksija in napenjal oči, da bi ujel vsak tvoj gib, vsak trepet tvojega drobnega, prestrašenega obraza. In prisegel sem, da bom storil nekaj nepričakovanega, nekaj strašnega, če bom spoznal, da iščeš tistega tujca. . ."