Liet M koricit dUltv* ekeg* l|udetva. D»Uv* ei to opnvlitni die vaatfa k«r producira|o. p
This peper io d*voi«d lo the intereoto of the working cUm- Work* • ro or* entitled to oil whot thov product.
saur*« m» i*ooii4-í1Mi manor D«e. 6 I90T, »t U« poi cfft»* »tOblMco HI und.r lb* Ad of C<H>crr.. of M»rcb trd, lim.
Offic«: 4006 W. 31. Str., Ckiei(0, III.
Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE!
no Številko voklepo|u-ki »o noho|o polog v». Sege noelovo. prilepilo« nego »podat ali
no ovitku. Ako (0«J4/ to Številko
tedol vom o prihodn|o Številko nateg» liato po toče naročnino. Prosi, mo ponovite |o toko|.
Ste v. (No.) 333.
Chicago, 111.,27. |anuar{a (January) 1914.
Leto (Vol.) IX,
COLORADSKI KOZAKI NAPADU ŠTRAJKARJE.
Četa premogarjev z ženami vred, ki so hoteli videti mater Jones, brutalno napadena.
Trinidad, Colo., 22 jan.—1500 štrajkarjev in njih prijateljev, med katerimi je bilo do 500 žensk in otrok, je korakalo proti San Rafael Hospitalu, kjer je zaprta mati Jones. Hoteli so jo videti in de mogoče dobiti jo na prosto. Med potjo so pa štrajkarje napadli vojaki na konjih in jih skušali razgnati. Ker se pa premo-garji niso pustili motiti, ukazal je general Chase, kateri je vodil co-.loradske kozake, potegniti sablje in naskočiti delavce. Kakor gladili volkovi zapodili so se konjeniki med premogarje in jih razpršili na vse strani. Kolikor je do sedaj znano, ni bil nihče pohojen ali ranjen. Dvajset štrajkarjev in osem žensk so vojaki aretirali in stlačili v vojaške zapore.
Tako delajo z linijskimi delavci v Coloradu.
ŠKANDAL V ZVEZNIH NIH KROGIH
SOD
—- Chikaška delavska federacija je izposlovala, da je lokalna okrajna vlada odprla za poskuš-nje prvo mestno prodajalnico za brezposelne delavce. Prodajalna je bila odprsta zadnjo soboto v poslopju 5046 So. Ilalsted St. in sicer samo z jrrocerijskim blagom. Prodajalo se bo po kupnih cenah in ti brezposelni delavci zamorejo kupiti v tej prodajalni. Kdor pride kupiti, mora povedati ime in naslov, na kar bo County agent dognal, če je res brez dela ali ne. Ako se prva prodajalna obnese, odprli jih bodo še več in tudi mesnice. Pameten začetek.
— ¡22. t. m. so delavci v Petro-giadu na Ruskem obhajali obletnico "Rdeče nedlje" z obhodi po ulicah. Pri tem so jih napadli ko-zaki z golimi sabljami in veliko delavcev je bilo ranjenih.
KONVENCIJA ZDRUŽENIH PREMOGARJEV.
Organizacija ameriških premogarje v (United Mine Workers of America) je otvorila svojo 24-letno zborovanje v Indianapolisu 20. t ,in. Prvo delo, ki so ga de-legatje izvršili, je bila resolucija za kongresno preiskavo michigan-skega in coloradskega štrajka. Izvolili so tudi posebni odbor treh mož, kateri je šel v Washington, da osebno predloži predsedniku zahtevo za preiskavo.
Na zl>orw je 1700 delegatov, ki reprezentirajo 450.000 organiziranih premogarjev. Prvi dan zborovanja je govoril predsednik unije voznikov in šoferjev Daniel J.
V federalni palači v Chicagi, kjer so nastanjene vladne sodne oblasti, je bil zadnje dni odkrit veliki škandal, ki grozi spraviti ob čast .službe in celo v ječo več visokih gospodov. Prišla je namreč na dan, da so ljudje v visokih službah zvezne vlade, ki so nastanjeni v zvezni justični palači v Chicagi, sprejeli podkupnino od Tobin ter apeliral na delegate, da znanega Jack Johnsona, črnokož- »»j preselijo konvencijo kam dru-nega pretepača, kateri je bil pod g«m iz Indianapolisa, ker to me-obtožbo radi kršenja zakona zo- sto da je skrajno sovražno orga per belo sužnost. Johnson pa ni niiiranemu delavstvu. Dejal je, TvVd«»- nriš»l pr?^ «od^jr* VvJd* arečs da zborujejo v janu-več je nemoteno odšel v-Canado arju, kajti če bi zborovali v dc-in od tam na Francosko, kjer se cembru, ne bi mogli dobiti dotične še danes mudi v Parieu. Sedaj je dvorane, ker je služila kot bara-pa prišlo na dan, da je rokoborec k a za vojake, ki so bili priprav-Johnson plačal $25.000, da je lah- ljeni streljati na štrajkajoče voz-ko ušel nekaznovan iz Amerike. V nikc.
chikaških vladnih krogih sedaj Podpredsednik Ilaves je v dol-radi tega vlada velikansko raz- geni govoru očrtal položaj premo-burjenje in dela se na vse kriplje garske stavke v Coloradu in se ' na to, da se zatre vsaka preiskava s pohvalnimi besedami spomnil
tudi "matere" Jones, katera se bori s premogarji in je radi tega
Preiskava v Michiganu gotova stvar.
Demokratie v konaresu glasovali z veliko večino za preiskavo v Michiganu In (oloradu. &tra|kar)l se bodo borili do konca dokler unija ne zmaga.
proti prizadetim.
ŽIVLJENJE ERJAVCA ZOPET tudi v zaporu v Trinidadu.
PODALJŠANO.
Sodrug Matko nam je pred par dnevi poslal iz Greensburga, Pa., izrezek iz Časopisa, javljajoč, da je Board of Pardons -v Harrisbur-gu zadnjo sredo zopet podaljšal življenje mladega rojaka Joe Erjavca za nedoločen čas. Obenem nam javlja sodr. Matko, da po izjavi odvetnika stvar glede Erjavca precej dobro stoji. V omenjenim izrezku Čitamo:
"Board of Pardons (odbor za pomiloščenje) v Harrisburgu je v sredo odgodil izvršitev smrtne kazni v slučaju Joe Erjavca do nadaljne razprave. Erjavca je zagovarjal odvetnik D. C. Ogden, kateri se bori za njegovo življenje, dočim je zastopal državo bivši okrožni pravdnik W. T. Dom. Ako bi ne bil Board of Pardons sedaj storil nobenega koraka v tej zadevi, moral bi mladi obsojenec iti na vislice 5. februarja."
KRATKE DELAVSKE VESTI.
—	Dnevno časopisje poroča, da se tovarne za jeklo in železo v Pittsburgu in drugod počasi zopet odpirajo. Zaposlenih je baje že nad 50.000 mož, ki so bili začasno brez dela. Da bi le bila resnica!
—	Velika brezposelnost še vedno vlada v Califomiji in v Ne* Yorku. V Chicagi ni tudi nič boljše.
—	V Birminghamu, Ala., je bila zopet pred etiim tednim eksplozija plinov v enem "vzornem" rovu. Dvanajst premogarjev mrtvih.
—	Važno za premogarje: Mt. Olive, 111., prenapolnjen z delavci. Kavno tako v Zeigleru. V Bucklin, Mo., je štrajk.
V petek je konvencija izobčila krajevno unijo štev. 979 v Pocahontas, W. Va., ker je bilo dokazano ,da je dotična unija gojila veliko špijonažo v korist premo-garskim baronom. Sprejeta je bila ostra resolucija proti militarizmu in proti vojni. V tej resoluciji naglaša premogarska organizacija. da bo v slučaju vojne Zed. držav s katerokoli tujo državo takoj pozvala premogarje na generalni štrajk Dalje je bila sprejeta resolucija za omejitev naseljevanja in druga za samostojno politično akcijo.
Chicažkim naročnikom.
Cenjeni naročniki v Chicagi, ki jim je potekla naročnina, so pro-šeni, da isto sami poravnajo v našem upravništvu, 4006 W. 31. St., ali pa potom money ordra. List nima sedaj nobenega tacega zastopnika, da 'bi imel čas obiskati naročnike na domu.
Prosimo, da vzamejo to naši či-kaški naročniki v blagohotno uva-ževanje.
Uravništvo Proletarca.
"1-*
Naznanje tistim, ki se zanimajo za čitalnico.
Rojake in rojakinje, ki se zanimajo za čitalnico in bi radi dobili knjige na dom, obveščam, da se knjige dobe v upravništvu Proletarca, 4006 W. 31. St., Chicago, in sicer vsako sredo, četrtek in petek od 8. do 9. ure zvečer, v soboto od 6. ure zvečer do 9. ure zvečer, v nedeljo pa od 9. ure zjutraj do 2. popoldne.
Knjige se lahko izposodijo za 14 dni. Prispevki za članstvo so 10c mesečno.	Knjižičar.
Kongresna preiskava je sedaj zagotovljena.
Resolucije in zahteve organiziranega delavstvu niso bile zastonj. Kongres bo preiskoval stavko v .Michiganu in v Coloradu. Poročila iz Washingtons, D. C., zadnjega tedna se glase:
22. t. m. so demokraški kon-gresniki imeli avoj caucus ali sejo, na kateri ho z 148 glasovi proti 17 določili, da se vrši kongresna preiskava delavskih nemirov v Michiganu in Coloradu. S tem so demo-kratje zavrgli sklep odseka za zhornički red, kateri je zadnjo soboto odklonil akcijo glede preiskave. To pomeni veliko zmago za kougresnika McDonalda in Kcat-inga, katera dva sc že meseec borita za preiskavo. Glasom sklepa na omenjenem caucusu ima se izdelati nova resolucija, katera pa bo v glavnem povzeta po McDo-naidovi resoluciji in predložena bo v reprezentativni zbornici v par dneh. Demokratje imajo v zbornici veliko večino, a gotovo bodo z njimi glasovali tudi pro-gresisti in nekateri republikanci, tako da bo resolucija brez vsakega dvoma sprejeta. Dejstvo, da so demokratje vzeli celo stvar v svoje roke, se lahko razlaga iz tega uzroka, ker so siluo časti hle-pni in hočejo, da gre vsaka dobra stvar na njihovo ime. Delavstvu pa ni nič do tega, kdo da stori, saino da je stvar storjena.
Washington, 1). C., 23. jan. — Danes je kongresnik Keating, demokrat iz Colorada, predložil resolucijo za preiskavo po naročilu deniokraškega eaucusa. Resolucija pride na glasovanje prve dni prihodnjega tedna. Odlok se tudi glasi, da bo preiskavo vodil zbornični odsek za rudarstvo, kateremu načeljuje kongresnik Poster iz Illinois«. Odsek je že priprav I jen in preiskava se prične takoj čim bo resolucija sprejeta. Konstituirana boata dva pododaeka. e-den za Michigan in drugi za Colorado. Resolucija predpisuje, da mora odsek preiskati, dali eksisti ra v stavkovnem okrožju peona žs,'dali je bila ovirana pošta, dali so bili kršeni priselitveni zakoni, dali so bile izvršene protizakonite persckueije nad štrajkarji itd.
Delavstvo se ima zahvaliti le samo sebi, da so demokratje v kongresu storili ta korak. Zadnji so bili prisiljeni po organiziranem »delavstvu. Zadnja dva tedna je prišlo na predsednika WTilsona in na kongres tispče resolucij, ki za htevajo ne le preiskavo, temveč tudi to, da vlada prevzame bakrene rudnike v Michiganu v svojo posest in jih operira pod unijski mi pogoji. (Slične resolucije ho poslali kongrenu tudi vsi jugoslovanski socialistični klubi, gl. odbor S. N. P. J. in združitvena konferenca zadnji teden v Chica gi.) In preiskavo je priporočil tu di delavski tajnik Wilson.
Štrajkarji se ne podajo.
Calumet, Mich., 21. jan.—Western Federation of Miners bo vodila boj s pomočjo American Fe deration of Labor proti lastnikom rudnikov do konca, dokler ne dobi priznanja. Organizirano delavstvo cele Amerike je na strani štrajkarjev. S temi besedami je osrčil štrajkujoče rudarje James E. Roach, zastopnik A. F. of Tj., kateri se mudi v bakrenem okrožju. "Mi smo pripravljeni za dolg boj" — nadaljeval je Roach "in poraza ne poznamo."
Štrajkarji so na shodih te dni izrekli zaupanje kongresniku Mc Donaldu za njegovo prizadevanje glede kongresne preiskave in obe nem izrazili ogorčenje napram nekaterim članom njegove stranke.
ki blatijo McDonalda radi njegove naklonjenosti napram delavcem.
V	železnem okrožju se giblje.
Rudarji v okrožju železnih rudnikov v Michiganu se pridno gibljejo in organizirajo. Simpatiški štrajk v teh krajih lahko izbruhne vsak čas, ako se baroni bakra kmalu ne ganejo . Rudarji v Bar« nuni rudniku v Marquette County so pripravljeni za stavko vsak dan. Zapadna rudarska zveza i-ma vse polno organizatorjev v železnem okrožju in shodi rudarjev so na dnevnem redu.
Ali je v Copper County ustavna vlada?
V	Chicago se je povrnil zopet drugi bivši privatni policist in štrajkolomee z imenom William i. (iront, kateri je bil v službi Waddell & Mahon Co. v Michiganu. Grioat je pod prisego izjavil sledeče :
"20. sept. m. 1. ga je poslala Waddell Mahonova štrajkolouina ugeutura v Baltic, Mich., in šerif Cruse ga je pooblastil za pomožnega šerifa, na kar je dobil Zvezdo in revolver. Bil je tamkaj 58 dni in v tem času je doživel grozne stvari. Videl je, kako so de-putiji pretepali št raj kar je na javnih cestah brez kakega povoda. Kadar so aretirali štrajkarja v Balticu, tedaj so ga navadno peljali v avtomobilu deset milj daleč v Hancock k sodniku, dasi-ravno je najbliinji'sodnik le pol milje fjduljen: totia prvi je velik prijatelj rudniških družb. Štrajkarji v Balticu niso smeli imeti piva v svojih hišah. Akp so depu-tiji ¿vedeli, da je v kateri hiši pivo, vlomili so noter in odnesli pijačo k rudnikom, na kar so potem z dovoljenjem družbe prodajali zaplenjeno pivo. Waddell-Maho-no v i štrajkolomei so bili večinoma bivši kaznjenci in slabi karakterji iz iztočnih držav. James Hamilton, velik prijatelj šerifa Cruse, čegar hiša je pogorela iz neznanega uzroka, mi je rekel drugi dan, da bo odbil glave toliko štrajkarjem kolikor je bilo žebljev v pogoreli hiši. Morilci, ki ao ustrelili dva štrajkarja v Painesdale 14. avg. m. 1., so še vedno na prostem in še vedno nosijo revolverje kot Waddellovi štrajkolomei. Itd."
Ali bo torej še kdo zanikal besede McDonalda, ealumetskega kongresniku, da v Coppper Cou-ty ni več ustavne vlade t Mc Donald pravi, da je sam guverner Ferris rekel, da bakreno okrožje je danes "incksikanska pega na zemljevidu zedin jenih držav." Guverner sedaj taji, da tega ni rekel, toda naj reče kdor hoče, lagal ni.
Velika porota v Houghtonu je končala svoje slavno delo v soboto. Obtožila je še pet drugih alrsjksrjev, toda imen ni objavila dokler ne bodo obtoženci prijeti. Radi zločina izvršenega nad M overjeni ni — nihče obtožen! Lopovi, ki so že pred petimi meseci prestrelili glavo 14 letni deklici Margareti Fenzikas, tudi niso obtoženi! V očeh Jimovc porote ni bil to noben zločin! Po njihovem mnenju bi menda morali dobiti še nagrado! Ali ste še kedaj slišali, da so lopovi tožili lopove!!
Pisma naših štrajkarjev.
Eagle River, Keweenaw County Jail, 18. jan. (Pismo iz okrožne ječe v Keweenaw Co., Mich.) — Cenjeni g. urednik Proletarca! Prosim za nekoliko prostora v vašem delavskem listu. Oloveku se lahko pripeti marsikaj, tako se je tudi meni pripetilo, da sem tukaj v zaporu in z menoj vred sta še
dva brata delavca Matija Pavelič ill Ralph Radosevič. Vsi trije smo doma v Copper City. In zakaj •nio zaprtif Povedati vaui hočem v imenu vseh treh. Zaprti smo zato, ker aiinpatiziramo s štraj kar ji, oziroma ostala dva sta štrajkarja. Zaine ste že slišali tain v Chicagi, da me je nekdo gledal z žarometom iz Caluineta, kako sem v Copper City " Stepal "HJl-setha. Ako bi jaz pripadal k Cici fuj Marijanci (Johanci Prodanci ali vrag vedi kaj je že!) uganjal bi lahko vse sorte zločine In vseeno bi bil prost; tako pa, ker ne maram za gumb Cice-Marijance, ker sem prijatelj štrajkarjev, .so ine zaprli. V rudnikih nisem delal že več let, temveč po poklicu sem mizar in stavbenik. Matija Pavelič je bil že nekoliko let boss v jami. Ker je pa videl, da je bil prisiljen svoje brate preveč odirati in jim sesati kri in mozeg, je 23. julija p. 1. zdrugimi vred zaštraj-kal, ter prisegal, da se ne povrne na delo, dokler ne bo štrajk končan. In besedo drži kot mož. Bravo, Math! Radosevič je pa dober kovač in naredil je ravno tako, kakor brat Matija.
Mene so že vlekli po vsih kotih in ječah ,odkar traja štrajk; zapirali so me v hleve in stranišča, a ko so videli, da vse skupaj nič ne pomaga, zaprli so me v Eagle River v železni koteč, ki je obdan s tri čevlje debelim zidom. Ali tudi tukaj prisegamo, da naH tudi od tukaj ne spravijo v skebarijo, pa naj nas mučijo, kakor že hočejo. Mi prej ne odenjamo, dokler naši dobri štrajkarji ne dobijo, kar zahtevajo od kompanij. 9. t. in. me je srečal deputi šerif na poti iz Copper City proti Ahmeeku in rekel je, da ima zame zaporno povelje. Prebere mi ga in šel sem z njim v Ahmeck k mirovnemu sodniku Midlymu, kjer sem zvedel, da me je zatožil Anton GregoriČ — znani umazanec — češ, da sem se grozil, da pobijem njega in družino, ako gre skebati. Izpuščen sem bil proti varščini $1000, katero sta zame postavila Slovenec Martin Peshak in Finec Emil Hamniestrom. 13. jan. smo imeli zopet shod v dvorani Jos. A Lcsha v Ahmeeku, kjer je govorilo ve? govornikov. Po shodu smo se malo dlje zadržali pii bratu Lesku in domov grede ustavili smo se pri bratu Geo. Buriču in se pogovarjali pred vrati njegove gostilne, kar zaslišim v bližini krik, potem steče eden po ulici dr*eč v eni ro-kin dva in pol čevlja dolg kol, a v drugi menda revolver ali kako drugo pretepaško orodje in se zaleti v kopico ljudi, ki so bili kakih 150 čevljev oddaljeni od nas. V istem t.enotku poči strel in nastala je rabuka. Jaz in Pavelič se oddaljiva in skleneva, da bova prenočila v Ahmeeku, ker če bi zdaj šla proti domu, bi naju lahko kdo krivil, da sva bila v dotični rabuki. Nisva se pa še dobro vlegla v poteljo, kar poči strel, krogla je prevrtala vrata kuhinje in zadela-peč. Druge škode ni bilo. Nato nekdo potrka in gospodar hiše, naš dobri brat in član W. F. of M., Ciril Fak, je šel odpreti. Vstopili so deputi-šerifi in preiskali so hišo; kaj so iskali, ne vem. Našli so pa mene, ki me dobro poznajo, da sem nasproten Cice-Marijanci. Brez vsakega vprašanja mi eden šerifov zapove, da moram obuti čevlje, kar sem takoj storil in odšel s šerifom. Na stopnicah sem dotekel brata Paveliča, kateri je šel z drugim šerifom in ko pridemo na piano, zagledam okoli 30 policajev na konjih in peš z revolverji in s ko li v rokah. Odpeljali so naju zo pet k tistemu sodniku in liajd v kletko. Kasneje pripeljejo še brata Ralph a Radoseviča in povedal je, da je bil zaprt v eni drugi kletki, toda tamkaj so pravkar pripeljali enega policaja vsega obtolče-
SO CIA LISTI V AVSTRIJI PRIJEMAJO AMERIŠKEGA KONZULA.
Dunaj, Avstrija.— Socialistični poslanci v avstrijskem državnem zboru zahtevajo od vlade, da jim pojasni, kakšno pravico je imel avstro-ogrski konzul Schwegel v Coloradu svetovati avstrijskim podnikom med štrajkarji v pre-mogarskem okolišču, da se naj vrnejo "a delo. Konzul Kohwegel je namreč kmalu potem, ko je izbruhnil štrajk v Coloradu, šel vozeč se v avtomobilu v Valdez (ali mogoče po naročilu kapitalistov???) in nagovarjal Slovence, Hrvate in druge bivše "Avstri-jance", da morajo iti v skebarijo. Ker so mnogi v svoji nevednosti mislili, da ima konzul pravico to storiti, so se pokorili in postali štrajkolomei. Drugi so pa poklali zaprisežene izjave o tem lopov-skem Činu avstrijskega konzula na vodstvo socialdemokratiČne stranke v Avstrijo s prošnjo, da stranka dožene, da li imajo avstrijski konzuli v Ameriki služiti le svoji vladi ali smejo služiti obenem tudi ameriškim kapitalistom. Socialistični poslanci v avstrijskem parlamentu, katerih je 87, bodo brez dvoma to dognali. O tem škandaloznem slučaju, kateri do danes še nima para, da bi mi znali, se bomo še pečali.
BOJ PROTI TRUSTOM.
Predsednik Wilson je zadnji teden zopet nastopil v kongresni zbornici \i\ v kratki ustmeni poslanici napovedal boj trustom. Po njegovem nasvetu mora kongres sprejeti zakone oziroma, popraviti stari Shermanov zakon v toli* ko, da bo nemogoča vsaka meddržavna združitev velikih korpo-racij in monopolov. Zakon mora specifično označiti, kaj je trust in za vsako kršenje mora biti navedena ostra (zaporna) kazen za posamezne osebe, ki vodijo truste. Predsednik je v svojej poslanici potolažil "veliki business", da je končan vsak antagonizem med podjetniki in vlado. To se pravi, da hoče on izvršiti revolucijo brez vsake nesreče za kapitaliste! Jedro njegovega načrta glede trust-nega vprašanja je, da se sistema-tičko razpuste vse velike bančne, železniške, industrijelne, trgovske in druge korporacije in da zopet pridemo v dobo svobodne konkurence; z drugimi besedami: Wilson hoče (pravzaprav to je Bryanovo maslo), da se gospodarski razvoj zaobrne nazaj najmanj za dobo 25 let, kar je pa po zakonih razvoja nemogoče.
V kongresu so že štiri različne predloge, ki bodo najbrž vzako-njene na željo Wilsona in Bryana.
—6100 metrov. Iz Pariza poročajo. da se je dvignil francoski a-viatik lyegagneux v sol>oto v Can-nesu 6100 metrov visoko, torej v višino, kakor doslej še noben letalec. I >osl e j je znašal višinski rekord 5880 metrov, ki ga je bil dosegel tudi francoski letalec in sicer Perreyon, ki }>a je pred kratkim ponesrečil.
— Grozno dejanje blaznika. V moči ml svetega »večera na sveti dan je v mali švabski vasici Ober-stecnfeld izvršil kmet Kimmerlen grozno dejanje. Bil je strasten pijanec. Med 3. in 4. uro zjutraj je prišel v hišo svojega tasta, kjer prebiva tudi njegova žena. Tasta je udaril s kladivom po glavi, ženo je zabodcel v spodnji del telesa. Nato je tekel v hišo svojega svaka. Ker je «vak bežal pred njim. je streljal Kimmer-lcn z lovsko puško za njim i<n ga smrtnoncvartin ranil v hrbet. Tudi svakinjo je zadel. Vsled strelov so se prebudili vaščsni in gledali so skozi okna. Kmet pa je streljal kmetom kar v obraz in dva nevarno ranil. Zbesneli Kim-
.......... , _ „	merlon je ranil težko osem oseb,
nega in zdravniki, ki so imeli lohko pa pet. Ko so ga hoteli a-
(Nadaljevenje na 6. strani v 1. koloni.)
retirati. se je ustrelil ni je bil tako i mrteív.
Butte, Mont.
Cenjeni urednik Proletarca:—
Proaiin, odstopite malo prostora za moj dopis. Vaš cenjen list vedno čitam in se mi je zelo priljubil, ker vidim, da se poteguje za pravično stvar našega brezpravnega delavca. Svoječasno sem bil na Calumetu, to je celih 17 let in so mi razmere tamkaj znane. Neštetokrat sem čul Klopčiča, ki je raz prižnice rotil, naj vendar ne čitamo socialistične časnike, ker so pohujšljivi. Sedaj vidim, kako so "pohujšljivi". Socialisti, katerih je Luka Klopčič prikazoval kot tolovaje in zveri v človeški podobi, se bi je jo za človečan-Bke pravice! Kaj pa Klopčič T Tisti Klopčič, ki gobezda, da je Kristusov namestnik? On se pajdaši s puškarji, nosi policajsko zvezdo in revolver, žandar grabežljive kompanije je, ki je delavce izkoriščala do mozga! Ali ima tak iz-vržek človeštva kaj pravice nazi-vati se zastopnikom tesarjevega sina, ki je stal na strani revnih in ubogih t Ne, nikdar! Tak človek je navadna hijena, ki hodi okoli in ogrize vse, kar ji pride pod gobec. Judež je, ki bi izdal vse ns svetu, da zadosti svoji lastni strasti. Luka varuje skebe in zsto nosi pištolo. Če bi Lukec moral kdaj delati v rovu, kakor morajo delati rudarji in če bi imel kaj soli v glavi, bi stal gotovo na strani rudsrske zveze, kakor stoje sedaj v boju za pripoznanje unije zavedni rudarji. Ampak Luka ni nikdar delal; lenaril je in pohajkoval, pa farbal. In sedaj se boji, da bi delavci ne postali povsem zsvedni in bi nekega dne dali pohajkujoČemu Lukcu krepko brco, Zato je Lukec zagrabil revolver, da brani ne toliko skebe telesno, kakor njih duševno temo. Calumetski Slovenci so redili v Lukcu gada na svojih prsih, in %edaj sika v svoje vzgojitelje smr-toitosni strup. In v tem oziru je to obsežno poglsvje tragedije ca-lumetskega družabnega življenja. Vse je prišlo nenadoma, ljudje niso bili pripravljeni na take do-godljaje, niso mislili, da bi mogel biti tisti, ki se nazivlje njih dušni pastir, navaden izdajalec. In se-d$j imajo izkušnje, bridke izkušnje. Naj bi bile te izkušnje za vzgled vsem slov. naselbinam v Ameriki. Kjer imate cerkev in duhovnika, pazite nanj, da vas ne bo nekega dne prodajal tako, kakor to dela Luka Klopčič. Pozdrav vsem zavednim delavcem ši-
rom Amerike!	St. P.
%
Roundup, Mont.
Dragi mi sodrug urednik:—
Prosim, priobčite v prihodnji izdaji dopis, ki se nanaša na splošne in tudi tukajšnje razmere.
Ne dolgo tega se je začelo v našem kraju gibanje za organiziranje zloglasne Citizens Alliance (organizacije, ki v slučaju štraj-ka terorizira delavce). Ta Citizens Allianca je organizacija, ki hoče zbrisati med delom in kapitalom razreden boj, seveda le v interesu biznissmenov. Vsle dtega me veže dolžnost oporoziti rojake v tem kraju, da takoj odklonijo to družbo. Iz te Citizens Allisnce se rekrutirsjo vojaki in druge podobne barabe, ki potem nasilno nastopajo pioti organiziranemu delavstvu. Povod temu gibanju je, ker poteče v jeseni med nami in operatorji pogodba. To bo 30. septembra t. 1. in agitacija za organiziranje Citizens Alliance izhaja direktno iz glavnega pristanišča premogarskih baronov. Kompanija in biznissmsni, ki so od delavca že toliko pridobili, da so postali neodvisni, pa drže sku-psj. Ksjpsk se tu ps tsm dobi tudi delsvec, ki ne pozna svojih interesov in igra Judeža v prilog baronom in prilog biznissmana.
Slovenski delsvci! Če se je dal kdo pregovoriti za to organizacijo, naj se takoj poslovi od nje, dokler je Se čas. Kajti ta organizacija ne zastopa delavskih interesov in je proti nsčelsm, ki jih zastopa S. N. P. J. Berite člen 10, točka 2, strsn 33. Stem opominom ne mislim žaliti nikogar, ampak le pozoriti tiste, ki situscije ne poznsjo, ds se znsjo rsvnsti.
O novem letu sem čitsl v dopisih raznih listov, ksko se rszni rojaki pritožujejo, ker niso imeli z kom računati niti se za kaj za-h vali ti. '
Vsak dopisnik je piotvedal ai-I
cer resnico, toda krivca temu ni teiko iznajti. Matematika nam pokazuje samo 9 številk, deseta pa dela za druge — in ta je ničla. Ta ničla je delavstvo, ki dela vedno za druge in se jo pridevlje samo t je, kjer se hoče število pomnožiti. S to ničlo poinnožuje kapitalizem svoje miljone. Zakaj ne bi delavstvo enkrat zaobrnilo račun in se ne bi pustilo pripisevati kapitalističnim itevilksm. Zakaj se ne bi delavstvo osvobodilo iz gospodarske sužnosti in postalo samostojno! Zakaj ne bi tudi delavstvo računalo z drugimi Številkami in ne samo z ničlami T! Zakaj ne!— Odgovor na to je lahak. Zato, ker se delavstvo še premalo brjga za svoje interese, ker premalo čita svoje—prsvo delavsko časopisje. Dokler bo delavstvo podpiralo njemu sovražne liste, volilo na volilni dan ljudi, ki ne spadajo v delavski razred, dotlej je zaman misliti, da bo računalo s kako drugo številko, kakor z ničlo. Dokler bo ostal delavec brezbrižen za svojo gospodarsko in politično sedanjost in bodočnost, bo lahko računal le s prete-čenimi dnevi jada, pomanjkanja in bede, kapitalisti ps z miljoni in biljoni zlsts in srebra.
Krivec torej ni izven naše meje. Nihče nam ne bo prinesel naših zahtev na krožniku; kdor tako misli, je podlegel. V življenju ve-soljBtva je boj, najprvo za obstanek, potem pa za sporazumljenje interesov enega ali druzega razreda. In če ne znamo računati, če ne vemo, kje leže naši interesi, potem nimamo pravice javkati, če se nam ne godi tako, kakor bi želeli. Poznam delavce, ki so volili demokratično in poznam jih, ki so volili republikansko; in danes tožita oba, z onim vred, ki je volil socialistično. In sedaj vprašam: ali imata ona dva, ki sta volila za kapitalistični sistem, kaj moralne pravice do tožbe, do kritike, če jim zastopniki, za katere so oddali svoje glasove, niso izposlovali tega ,kar žele? Prav nobene ne! Iz njih tožba se zrcali samo igno-ranca, utopija, da so njih interesi tistih, za katere so glasovali. Z drugimi besedami sp to pravi, da niso razredno zavedni,» da ne znajo ločiti interesov med posedujo-čimi in neposedujočimi, med delom in kapitalom. Chloroform, ki so ga dobili v kapitalističnem časopisju, katerega imitatorjev se ne manjka niti med slovenskimi časniki, jih je omamil, ^medel, tako da ne poznajo, kje je njih politika, njih boj. Drugače je s so-cialistoih. On sicer trpi isto mize-rijo, kakor prva dva, toda -sokrivec nje ni; volil je za svojo stranko—delavsko stranko, ki želi vpeljati zanj in za njegovo družino boljše gospodarske razmere — in njegov protest in kritika je na mestu, je opravičena! Prvi je politični ignoramus — morda celo kapitalistični posnemalec — drugi razredno zaveden originalec. Prvi je hlapec, drugi bojevnik.
Ne morem si kaj, da bi konečno ne opozarjal naše delavce, naj se zanimajo za državljanske pravice, kajti brez političnih pravic, se delavec—kaj teško bori za gospodarske, pravice. Delavski razred vrjame v dva pritiska za pre-drugačenje sedanje družbe od spodaj gospodarskega, od zgoraj na političnega. Ko se oba srečata v dovoljni jakosti, bo zavladal drug sistem, v katerem bo jednako-pravnost, bratstvo in gospodarska svobods mogoča. Dokler se to ne izvrši, je pa zaman pričakovati boljših časov za delavca. Solidarnost na gospodarskem in političnem polju — to je oni faktor, ki bo preobrazil svet v srečo in bla-gostsnje vsega človeštva.
Čitajmo Proletarca in socialistične brošure, pustimo pa na stran liste, ki nas oddaljujejo od našega končnega cilja in potlaču-jejo duševno in gmotno nazaj v staro suženjstvo!
Frank Novak, zastopnik.
Ohicago, m.
Cenjeno uredništvo Proletarca:— Prosim, priobčite sledeče: Mor ds bo kdo izvsn Chicsge, tegs industrielnegs bsbilons mislil, ds so tukaj najlepši časi, ds je dovolj dela in dovolj vsegs. Tods temu ni tako. V Chicagi je na ti soče ljudi brez dela. Zato ne sve tujem nikomur hoditi semksj za delom. Kar se nspredka tiče, pa
še ni tako zaspano. Klije vsepo vsoti. Celo katoliška društva, katerih člani so bili pred leti sakrk-njeni in fanatični, kažejo sedaj druge lice. Pač znamenja čsaa! Ne da se tajiti, da je «us nje delovala blagodejno sveža soeialističua in svobodomiseljna burja, ki briše tukaj nekaj let. Pravijo, da celo kaplje izdolbejo votlino v kamnu, če je curek neprestan. V Chicagi je zdaj tako, da se tudi tisti, ki so preje slepe»vrjeli, kar je rekel božji namestuik, ne pokore, kar tje vendan. Razlika med temi ljudmi in naprednjaki je pa še vseeno precej velika, kakor na pr. med cestno lužo in jezerom. Največji križ s temi ljudmi je to, ker mislijo, da bodo vsi miljotisrji in pri tem nikakor ne morejo zapo-pasti, da bo delavci. Zato tudi ne čutijo z delavci, ampak je njih srce nagnjeno vedno bolj na kapitalistično stran. Svoje dobre in vredne bratce imajo menda v Calumetu, katere Luka Klopčič vodi v skebarijo. Tak delavec naravno ne more biti nič druzega, kot skeb. Kako tudi, če ne pozna delavskih interesov. Delavskih interesov pa ne more poznati, ko ne čita delavskega časopisja. "Ame-rikanski Slovenec" pa, kateri je glasilo teh ljudi, ne piše nikdar o razredno zavednosti delsvcev, ampak hvali le miljonarje, ali pa poroča samo suha dejstva, tako da si delavec, ki ne misli samostojno, ne more narediti prave sodbe.
Ne dolgo so imeli uradniki sv. Štefana pri Tonetu nekakšno posvetovanje, in tamkaj je nekdo po naključju sprožil tudi o štraj-kujočih premogarjih v Calumetu. Nato jc pa brž predsednik dejal: ah, pustimo te ljudi, saj so itak sami socialisti.—-Če bi bili v Calumetu sami katoliški fanatiki in če bi šli na Lukata povelje vsi skebat, potem bi bilo predsedniku sv. Štefana všeč, morda bi jim dal povrh še za eno cigaro, ker so pa po njegovem mnenju socialisti, ki žele sebi in svojcem priboriti malo večji košček kruha, so pa1 preziranja vredni. Pa naj še kdo reče, da katoliška cerkev ne vzgaja skebe.
Koliko je že nakolektal Prole-tarec za mieiganske štrajkarje in pisal in bodril štrajkarje k vstraj-nemu boju, katoliško časopisje pa lepo molči in na tihem daje prav kapitalistom, ki so delavce odirali. Fej!
Nek drug član odbora je — da se prikupi Tonetu — napadel tudi sokolsko društvo. Kaj vam je pa napoti to društvo T Ali vas jej že kdo silil za vstop? Takih mevž sploh ne potrebujemo! Ostanite, kjer ste, pa mirna Bosna!
Konečno žel itn Proletarca tisoč naročnikov in pozdravljam vse napredne delavce po Ameriki!
Naročnik.
Z delom gre tukaj počasi. Za-aluiek je komaj tolik, da je za aproti. Tukaj imamo več podpor nih društev m tudi socialistični klub, ki obstoji že šest let. Toda naši rojaki se žal le malo zanimajo za politično organizacijo. Želel bi, da bi vsi tu živeči pristopili h klubu, aaj ne stane več ko 25c mesečno.
Dne 31. decembra ata priredila dva podporna društ/va s soeiali-atičnim klubom skupno veselico v prid štrajkarjev, Veaelica se pa ni «nič kaj dobro obnesla. Naredili smo čistega samo $17.35. Poslali amo od te svote $5.00 gl. tajniku socialistične stranke v Chicago, $12.35 pa na tajnika S. S. P. Z.
Naj še omenim da je društ. št. 9 S. N. P. J. na zadnji seji 4. januarja sklenilo, da obhaja 10 letnioo svojega obstanka. To bo 26. aprila. Ob tej priliki namerava društvo prirediti tu velik javen ljudski shod, uia katerem računamo da bo govoril sodrug Jože Zavertnik iz Chicage. Vabim torej vse rojake že sedaj, da se tega shoda vdeleže do zadnjegjt moža, če se priredi, kar bomo že pravočasno objavili.
Pozdrav na vse zavedne rojake širom Združ. držav! v	Anton Rupar.
frankov. Mnogo lačnih Macedon-eev beži zato is dežele. Za francoske in b<dgdake rudniške podjetnike so naši rudniki neprecenljive vrednosti, delavcem pa se godi kaker v Sibiriji. Statistika izkazuje namreč, da znaša povprečna letna mezda naših rudarjev 390 frankov ! Pri delnih izpo-rih niti mezd ne izplačujejo. Vlada se me gane. če jej naši poslanci dokazujejo še tako strašne reči iz rudnikov. Zadeva je že rešena, delavec je mrtev, to so ministrski odgovori.
— Pojemanje porodov v Avstriji. Od leta 1891. dalje pada število porodov v Avstriji. Leta 1891 je znašalo število porodov še 440 na 1000 prebivalcev, čez nekaj let je padlo že na 397 in leta 1911 je znašalo le še 315. Porodi nazadujejo zlasti v severno mo-ravskih vaseh, kjer stanujejo v pretežni večini tkalci. V teh vaseh je beda tako velika, da se izseljujejo ljudje kar trumoma.
Trinidad, Colo.
Dragi urednik: —
Prosim odstopite mslo prostors, da poročanj o tukajšnjih razmerah. — Štrajk premogarjev, ki traja že nad štiri mesece, je danes nespremenjen. Tukaj imamo salu-narja, ki sliši na ime Mato Kar-čič, rodom Slovenec, ki si je na-redil premoženje z delavci, sedaj je pa takozvani zbiralec skebov. Mesto, da bi stal na strani bore-čih se slovenskih delavcev, pa re-krutira slovenske garjevce. Seveda je Karčiču malo mar dobrobit delavstva, on gleda le za svoj žep. Ksrčič bi najraje videl, da bi o-stalo slov. in hrvstsko delavstvo še nadaljnih 20—30 let v suženjstvu. Psmetni in razsodni premo-garji kajpak ne poslušajo tega ju-deža, pač pa manj zavedni, katerih se še ne manjka.	»
Apelujem na vse v boju stoječe brate: Hrvate, Srbe in Slovence, da vstrsjajo v tem boju do konca, dokler premogarski baro-ni ne priznsjo zahteve colorad-skih premogarjev. Če zmagamo bratje, bo to trpljenje ki ga prenašamo sedsj poplsčeno stotero v obliki boljše plače, skrajšanju delavnika in boljšimi razmerami. V slogi je moč — v neslogi poraz. Zavedajmo se tega delavci in zma ga bo vedno na naši strani. Prezi-rajmo pa vedno propale in podle izdajiee naših interesov!
Nsprej do zmsge!
Štrajkujoči premogar.
Y ale, Kans.
Cenjeni urednik Proletarca:—
-Priloženo Vam pošiljam celoletno naročnino in 50e listu v podporo, pa Vas prosim, da odstopite malo prostora za par vrstic.
PO VOJNI V SRBIJI.
Centrala srbskih strokovnih organizacij v Bel gradu. poroča bratski "Zarji" v Ljubljani sledeče:
Naše gibanje še ni prišlo v pra-♦vi tir. Kriza, povzročena vsled vojne in «njene j>osledice, prevladuje še vedno vse naše javno življenje. Na velike zapreke naletimo povsod, kjer hočemo iznova oživeti naše organizacije. Demo-bilizaeija je le delna, le nekaj rezervistov je odpuščenih. Ali oni, ki so jih poslali na dopust, niso odpuščeni, temveč so oproščeni le za šest tednov od vojne službe in po preteku teh šestih tednov bodo zopet vpoklicani. Takk deinobi-lizaeija pa seveda silno ovira naše delo. Vojna je zbudila v ljudstvu veliko nejevoljo, ali sedanje negotove razmere niso ugodine za velikopotezno delo in ljudstvo je zelo malodušno. Naše časopisje pa se sedaj širi po vseh krajih prav močno. Število čitateljev strankinih listov je naraslo po vseh krajih od 20 do 100 odstotkov. Žal. da je padlo število članov naših strokovnih organizacij od leta 1913 za polovico. Stari, še živi člani, so seveda zopet v organizacijah. Le strah, da bodo morali zopet v vojašnice, zadržuje normalni razvoj naših strokovnih organizacij.
Skrajno slabe življenske razmere so zbudile pri nekaterih strokah staro bojevitost. V zadnjih dfveh mesecih smo imeli tri stavke in pet tarifnih gibanj. 246 delavcev se je udeležilo teh akcij. Gre za zvišanje mezd od 1,0 do 30 odstotkov in za skrajšanje delovnega easa za poldrugo do poltretje ure. Razen enega gibanja so delavci pbvsod zmagali.
5. decembra so zastavkali bel grajski tiskarski pomočniki. Stav-ke se je udeležilo 364 delavcev, delavk in mladostnih delavcev. Zahtevali so povišanje tedenske mezde za odrasle delavce po 2 franka na teden. Tiskarniški podjetniki so pa hoteli tarifno po godbo ooslaltnali, kar se jim pa vsled solidannosti delavcev ni posrečilo. Delavci so zmagali.
Prav ugodno pa se je pričelo razvijati gibanje med mdarji in sicer, kakor je čudno —kot posledica svobode v vojni. Naši ru darji so imeli iv vojni več svobode kakor prej kot delavci in držav ljani. Pred vojno so bili vsi naši organizatorični poizkusi med m darji brezuspešni, ker je vlada izdatno podpirala rudniške podjetnike v njihovem stremljenju proti organizacijam. Med vojno so pa imeli naši agitatorji v vojaški suknja prav mnogo uspeha med rudarji. Pri obleganju O-drina bo govorili naAi rudarji le o sozializmu in z listki so napravi jali Vasovanje za in proti socializmu. Toda skoraj vsi glasovi so bili za socializem. Sedsj pa vlada nad rudniki" nekako iz jemno stanje. Več kakor 10 organizacij je že razdrla policijska sila, pobrala njihovo premoženje zaupnike pa utaknila v ječo. Rud niške družbe vabijo sedaj-Mace-donce in jim obljubujejo mezde po 3 do 5 frankov. Pri izplačilu jim pa dajejo po 2.20 do 2.50
— Dr. Lampe je pogorel. Dne
30. dec. je bila pri deželneip sodišču v Ljubljani vzklicna obravnava, ker se je državno pravdni-fttvo pritožilo zoper razsodbo o-krajnega sodišča v Ljubljani, s katero je bil sodrug Etbin Kristan kot odgovorni urednik 'Zarje' oproščeni prestopka po ♦ 21. tisk. zakona. Kakor je znano, je tožil sodruga Kristana deželni odbor, ker je odklonil dva I>ampeto-va popravka; prvi sodnik pa se ni mogel prepričati, da je bila ta odklonitev neopravičena in posledica je bila oprostitev. l)r. Lampe ni zahteval takrat nič več in nič manj, kakor da naj se 'Zarja' zaradi njegovih tv košu ležečih popravkov —ustavi. Pri včerajšnji obravnavi je aodr. Kristan povdarjal. da sta bila oba popravka že zaraditega neutemeljena. ker nista spadajo v kompe-tenco deželnega odbora. Oba sta se namreč bavila s poročili o shodih, prvi z referstom o socialno d^nokratičnern «foodu pri "Levu", drugi z notico o liberalnem
shodu v "Mestnem domu". Za-
fi
kon dovoljuje prizadetim faktorjem "činjenic" — "Tatsache". V obeh slučajih je bila taka rt Tatsache", de je bil shod in da se je na shodu to govorilo, kar je 'Zarja' poročala. S tem pa nima deželni odbor nič opraviti. Če bi bila 'Zarja' poročala, ker se na shodu ni govorilo, tedaj bi bil v prvem slučaju aodr. Kristan, v drugem dr. Triller upravičen za popravek, nikakor pa ne doktor Lampe. — Sodrug Kristan je tudi opozarjal, kakšne absurdnosti poraja popravkarska praksa, katero si dovoljuje dr. I>ampe. Že davno je bilo v "Slov. Narodu" pisano, da se je za popravo Šu-steršicevega stanovanja v deželnem dvorcu izdalo 60.000 K. Meseci so minili in deželni odbor uii poravil tega. Tedaj je Kri-siati na shodu omenil to trditev. Tudi takrat ie dr. Lampe molčal. Potem se je sešel deželni zbor. v katerem se je poročalo, da je veljala poprava glavarjevega stanovanja 24.600 K. To je poročala tudi "Zarja" in je tako že po pravila dikcijo o 60.000 K. Dva meseca pozneje pa prihaja Lampe, pa zahteva uradno, naj se popravi, kar ie že list sam popravil! — Sodišče je ugodilo predlogu sodruga Kristana in zavrnilo vzklic držaivniegra pravdnistva kot neutemeljen, in sicer iz razlogov, ki jih je navajal obtoženeec: V obeh poročilih jo tista 'Tatsache', o kateri govori zakon, to, da je bil shod in da se je na shodu govorilo to. kar je 'Zarja' poročala. Nikjer ni razvidno, da se je list identificiral z govori, le v tem slučaju pa bi bil deželni odbor eventualno kompetenten za pora vek. — Ta razsodba je prin cipielno važna, kajti če bi ob veljajo drugo»načelo, nego ga je sprejelo sodišče, bi lahko postala časopisju vsa poročila o debatah v parlamentarnih in upravnih korporacijah, o javnih oriredbah, izpred sodišča itd. nevarna. Dr. l>ampetii pa svetujemo, naj bo v bodoče previdnejši - s svojimi popravki. Kakor v tcfo dveh slučajih, tako so namreč tudi v mnogih drugih njegovi poprKVki neutemeljeni — iz različnih razlogov.
K DOB iE KT PORAVNAL ZA08TA LE NAROCNTNE. NAJ TO 8TORT TA K O J, KER 8E MIT 8TCER V KRAT K EV TT8TAVT LT8T. Čakali bomo samo tiste, ki m javijo, naj ss jim lista ne vstavit Posor na tot
KJE JS NAfiA DOMOVINA?
Naša domovina je vesoljni svet. Starim bajkam, v katerih so nam pripovedovali, da imamo našo lepo domovino, že zdavnej več ne verjamemo. Menda pa ni nihče tako neumen, da bi si kaj drnuzega domišljal, ako ne poseduje niti pedi zemlje. Imeli bi delavci lahko svojo domovino, ako bi bili vzgojeni v drugem duhu, ako bi nam bili naši stariši povedali, da kadar od rastem o, da nas bodo iz-koriščevali drugi, kateri na naš račun lenarijo, od zibelji do groba.
Že v nežni mladosti so nam v šolah ubijali v glavo patriotizem. Pripovedovali so nam o junaških činov turjaških, celjskih in orten» burških grofov, kakor tudi od ne-dosežnih činov babenberških, habsburških in pa burbonskih prin-cev. Kaj pomeni beseda patriotizem? Patriotizem pomeni simbol, za katerem se skrivajo kapitalisti vsega sveta in s katerim se najlažje vleče današnja meščanska družba.
Ob Blove8nih prilikah govorniki v navdušenih besedah pripovedujejo ljudstvu, da je naša krasna domovina najbogatejša dežela na svetu. Da imamo dobro izurjeno armado in vojno mornarico, da* smo dobro založeni z brzostrelnimi topovi, Mauserjevimi in strojnimi \ puškami. Ljudstvo, — to dobro ] ljudstvo, pd katerega marsikateri j nima niti vinarja v žepu ter mu kruli po želodcu, pa govorniku ploska in mu navdušeno kličej slava.
Delavci nimamo domovine, domovino bo nam ukradli kapitalisti Menda ni nihče tako naiven, da bi smatral za svojo domovino deželo, v kateri ne poseduje absolutno nič druzega, kakor svojo delovno moč, katero pa mora, ako hoče živeti, prodati za beraško ceno vladajočim mogotcem. Današnji sistem je krivičen in roparski. Delavci z delom svojih rok rede vse lenuhe. Sami pa hodijo na pol nagi, bosi in raztrgani, stanujoč v najrevnejšem delu mesta v kakšni na pol podrti bajti ali pa prezebaj« v železniških tovornih vozovih. Bogato okineane in na-pudrane dame, katere sploh niso za drugega na svetu, kakor da letajo od zabave do zabave, prirejajo pojedine in pogrebe psom in i mačkom, pa se na račun delavcev oblačijo v škrlat, svilo in baržun, ter pomagajo zapravljati bogastvo, katero so s trudom in potnimi obrazi znosili skupaj sužnji gospodov kapitalistov. Delavci, ako ste zadovoljni z razmerami, v katerih živite, ako ste zadovoljni, da se bode godilo tudi vašim otrokom tako, kakor se godi vam, ako verjamete, da bodete za vse krivice dobili plačilo še le gori nad zvezdami — ako vse to verjamete, potem nikar ne tarnajte, ker tarnanje čisto nič ne pomaga, temveč udajte se v svojo usodo. Ali pa ste prišli do spoznanja, da domovine sploh nimate nikjer, da je treba jo še le priboriti, če je to j vladajočim razredom všeč ali ne.i Delavci neČejo svojim gospodarjem nobene krivice, zahtevajo samo t6 nazaj, kar jim je s silo vzeto.
Dosti dolgo časa smo delali za druge. Naši gospodarji, kateri niso v vsem svojem življenju pro-ducirali niti vinarja vrednosti, pač pa zapravljajo po letoviščih in igrsliičih, imajo dsnes še vseeno nspolnjene blsgajne. Delavci pa imajo za ves svoj trud in trpljenje prazne žepe, kopo nedolžnih otrok, kateri morajo stanovati v nezdravih in zaduhlih stanovanjih. To ni življenje, to je počasno umiranje.
Pot, po kateri gre delavstvo do svojega cilja, je tmjeva pot, po kateri je nasut osat, trnje in solze. Samo strokovno in politično orgsnizirano delavstvo zamore zdrobiti verige suženjstvs. Ako smo torej proti sistemu, \ ksteri danes vlada po vsem svetu, potem vemo, ksj nam je storiti. S pisanimi zastavami ne najdemo domovine, če jo iščemo do smrti. Le z vztrajno agitacijo in izobrazbo najdemo kar iščemo. Zavedno delavstvo je za svobodo, enakost in brststvo, za to je, da bi vsi ljudje brez razlike poklica, vere in narodnosti inseli domovino, katera naj bi bila vsem svojim otrokom prsvična mati. In brezbrižni in nezavedni delavei kličejo patriotizmu in domovini, katero ima jo v žepu kapitalisti "živio". Jarem tlačanstva se lshko samo neukemu ljudstvu uriveže na vrat. j
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UiUMvljwut da« U. »v|wu
PODPORNA ZVEZA
bkarpariraiu B april« 1»« v dri« v i P«m.
Sedež: Conemaugh» Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FKAN PAVLOV&C, bo» 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, B. P. D. 8, box 91|a, West Newton, Pa. Tajnik- AUWZ1J BAVDKK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Po motni tajnik: J V AN PBOSTOB, bo* 120, Kxport, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomusni blagajnik: JOSIP MABLNČlC, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
ZAUPNIK?	v
VI DRI H, bo* 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJ KM S1TTKR, 1. nadzornik, Lo» k bo* 57, Conemaugh, Pa. PRAN TOMAtlC, 2- nadzornik, Gary, lnd., Toleston, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POV&E, 3. usdz., 1 Craib st., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa
POROTNIKI:	^
IVAN GORAEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, bo* 211. J \KOB KOCJAN, 2. porotnik, 40» Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARUNOER, 3. porotnik, Girard, Kauaaa, R. F. D. 4. bo* 86.
VBHOVN1 ZDRAVNIK. P. J. Keru. M D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio .
■GLAVNI URAD v hiii At. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOR.
Dremelj Joief, bo* 275, Conemaugh, Pa.
Gačnik Ivan, R. P. D. 3, box 54, Johustown, Pa.
Zamau Prane, bo* 556, Conemaugh, Pa.
Kiinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa.
Rupert Jakob, bo* 238, 8oth Fork, Pa.
Gabreuja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa.
kon, Pa. — 8aja vaak prvo aedeljo v Yukon dvorani.
"Planinski Raj", itv. 35, Lorain,
Ohio. — Predsednik; Joief Jerc, 1647 K. 31st Street; tajnik: Jakob Hlepčar, 1640 E. 31. 81.; blagajnik: Ivnn 8vat, 1685 E. 31. 8t.; vsi v Lorain, Ohio. — Sej» vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta. ^
' ZdruiltalJ", it. 36, 8outh Fork, Pa. — Predsednik: John Suhadolaik; ta j. uik: Mihael Bojauič, b. 75; blagajuik: Mirko Mrgorich, b. 405; vsi v South Pork, Pa.—Seja vaako tretjo nedeljo.
"LJubljana", itv. 37, Barberton, O. —Predsednik: Krauk Smuk 201 Grednor a ve.; tajnik: Frank Merzlikar, b. 121', blagajnik: Andrej Repar, b. OH; vsi v Burberton, O. Seja vsako drugo ne ilelju v dvorani sobrata Debevca.
"Dobri Bratje", atv. 38, Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, b. 134; tajnik: Krauk Amjrojua, b. 721; blagajnik: Alojz Gorenc, b. 375; vsi v Bridgeport, O. — Seja vsako prvo nedeljo jb 8. dopoldne v dvorani druitva sv. Barbare v Baydsville, Ohio.
"Sokol", itv. 39, Neffs, Ohio. — Predsednik Kranr Rozman; tajnik: Franc Kotar, b. 415; blagajnik: I*»o Pluhuta, b. 28; vsi v Neffs, O. — Seja
• Delegatje za zdruitveni sestanek dae 14 januarja 1914.
Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa.
Rebolj Ivan, Glencoe, Ohio.
Štefan Zabric, bo* 22T, Garrett, Pa.
Birk Zofija, 6029 Glasa ave.; Cleveland, Ohio.
Uradno Glasil* PROLKTAREC, 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, ao uljudno proieni, poiiljati vae ■dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj «a poiilja glasom pravil, edino potom Poitnih; E*presnih; nli Bančnih denarnih aakasnic, nikakor pa ne potom privntnih čekov.
V slučaju, da opaxijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ae v pri hodnje popravi.	f
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV 8. D. P. Z. ZA LETO 1914.
Boritalj, itev. 1., Comemaugh, Pa. — Predsednik: Martin Petrič; tajnik: I-van Zgonc, bo* 27; blagajnik Jožef Dremelj, box 275; vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani druitva Sv. Alojxija.
Pomočnik, itev. 2., Johnstown, Pa. Predaednik: Mihael Cene, 353 Ohio St.; tajnik: Jo«. Budnn, bo* 57; blagajnik: Josip Rogelj, bo* 152:—vsi R. F. D. 3, Johnstown, Pa. — Seja vaako prvo ne deljo v dvorani druitva Triglav.
"Zavetnik", itev. 3. Frank lin-Cone maugh. Pa. Jredaednik John Bober, b. 572; tajnik: Louis Kraina, bo* 626; 'blagajaik: Jurij Oiabea, b. 788; vsi V Conemaugh, Pa. — Seja vaako četrto nedeljo v Slov. Isobraievalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", itev. 4. Llov-dell Pa. — Predsednik: Andrej Drob nič, b. 176, Beaverdale, Pa.; tajnik: Ant. Gerbec, b. 35, Llovdell, Pa.; blagajnik: Jurij Kosabe, bo* 38, Beaverdale, Pa; — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Avstrija", itev. 5. Ralpkton, Pa. Predaednik Ant. Omerzu, b. 168; tajnik Martin Koroiee, b. 205; blagajaik: A-lojzij Kristan, bo* 62; vai v Ralpkton, Pa.
"Zvesti Bratje", itev. 6. Garrett,
*	P». — Predaednik: Ant. Čuk, b. 217; tajnik: Anton Semič, b. 38; blagajnik: Matija Hočeva», b. 121; vsi v Garrett, Pa. 8eja vaako prvo nedeljo.
"Jedinost", itev. 7. Claridge, Pa. Predaednik: Jo«. Jaklič, b. 281; tajnik: Franc turman, b. 255; blagajnik: Fr. Jaxbec, b. 455; v»i v Claridge, Pa. — Seja v »ako prvo nedeljo.
"Planinski Raj", Segundo, Colo, it. 8. — Predsednik: Frank 81anovič; tajnik: Anton Saftič; blagajnik: Mihael 8elan; vsi v Segundo, Colo, bo* 458.
"Zavedni ftujerc", itev. 9. Johnstown, Pa. — Predsednik: Jim Lorenzo, B. P. D. 4; tajnik: Andrej Dob nikar, R. F. D. 4. b. 145; blagajnik: Jakob Puntar, R. F. D. 4; vsi v Johns town, Pa. — Seja vsako zadnjo nedeljo v Cellso, Pa. .
• Jasna Poljana", itev. 10, Brownsville, Pa. — Predsednik: Edvard Zalo kar, Lemond Fumnce, Pn.; tnj. Iv. Bla line, b. 88, Newcomer, Pa.; blagajnik: Josip Markovič, Lemond Furnace, Pa. ja vsako prvo nedeljo.
"Zarja Svobode", itev. 11, Dunlo, Pa. — Predsednik: Fran Naglič, box 228; tajnik: Andrej Obrezar, box 155; vsi v Dunlo. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Daftlca", itev. 12, Heilwood, Pa. Predsednik: Milivoj Koruzovič, b. 144; tajnik: Josip Glas, box 88; blagajnik: Martin Šinkovec, b. 88. Heilwood, Pa. — Seja vsako prv onedeljo.
"Vačarnica", itev. 13, Baggaley, Pa. — Predsednik: Ant. Plnniniek, b. 114; tajnik: Ant. Verhoviek, b. 141; blagajnik: Ignac Ferlin, b. 31; vsi v Hostetter, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"MoJ Dom", itev. 14. Orient, Pa. Preds.: Anton Vsrtaniek, b. 63, Eden bofn, Pa.; tajnik: Frank Frane, b. 206, Republie, Pa.; blagajnik: Pavel Rolih. b. 377, Republie, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo v dvorani New Salem, Pa.
"Slovan", itev. 15, Soprii, Colo. — Predsednik: Leo. Marela, b. 21; tajnik: Silvester Berentin, b. 192; blagajnik: Pran Lukačič, b. 132; vsi v Sopris, Colo. Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo.
••Bratstvo", itev. 16 Buxton, Ia. V Predsednik: Frane Kriitof, box 104;
*	tajnik: Franc Raspotnik, b. 683; blagaj nik: Ant. Tomiič, b. 801; vsi v Buxton, Iowl. — Seja vs-ko prvo nedelo v prostorih sobrata Ant. T.miič-a.
••Zora," itev. ,17, Akrna. Mich. — Predsednik: Osiper Volk; Vjnik: Anton Novak, bo* 68; blagajnik: Fran Pli.e«, R. F. D. 3, b. 6; vsi v Akron, Mich. — Seja vsako pivo nedeljo.
"Zvon", itev. 18, Braddock, Pa. — Predsednik: Pran Žefran, 233 Kinnar Alley; tajnik: Jakob Zalaznik, 848% Washington Ave.; blagajnik: Ivnn A. Grm, 507 Chery Way; vsi v Braddock, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zdrulenl Slovenec", itev. 19, Ca-roaa, Kans. — Predsednik: Blai Mizo ri, b. 47; tajnik: Fran Zupančič, b 35; blagajnik: Stef. Jakin, b. 127; vsi v Carona, Kans. —Seja vsako drugo ne deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupančič.
"Nada," itev. 20. Huntington. Ark
Predsednik: Martin Pucel, L B. 17; tajnik: Anton Fabjan, b. 140; blagaj.: Joief Zupančič, b. 45; vai v Huntington Ark. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Sokol," itev. 21, West Mineral Kans. — Predsednik: Andr. Belak, b 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Al Zupančič, b. 68; blagajnik Frnn Spai ser, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja vsako četrto nedeljo.
"Od boja do image," itev. 22. La Salle. IU. Predsednik: Ignac Jordan tajni*: Frank Gregorič; blagajnik: An ton Gende; vsi 101 Main St., La Salle 111. — Seja vsako prvo nedeljo.
•' Slovenski Bratje", itev. 23. Coke ton W. Va. — Predsednik: John Lju beisek, bo* 18; tajnik: Frank Meinar bo* 204; blagajnik: Jos. Goreč, bo* 294; vsi v Thomas, W. Va. — Seja vsa ko -zadnjo nedeljo.
"Ilirija", itev. 24? Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik John Felban, b. 174; blagajnik: Matija Zadravec, vsi v Iselin, Pa. — Seja vsa ko prvo nedeljo.
"Delavec," itev. 25, Rock 8prings Wyo. — Predsednik: Jos. Pometa, 619 N. Front St.; tajnik: Valentin Stalik 240 M. St.; blag.: Frank Golob, 302 Pilot Butte ave.; vsi v Rock Springs Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo Fran Aubicovi dvorani.
"dmarnica," itev. 26, Export, Pa Predsednik: Pavlič Jožef, b. 280; tajnik Louis Zupančič, b. 170; blagajnik: Ni kolaj Rogina; vsi v Export, Pa. — Se ja vsako prvo nedeljo.
"Miroljub", itev. 27, Diamondvil le, Wyo. — Predsednik: Fran Homan b. (t); tajnik: Joa. Motoh, b. 141, Kem merer, Wyo.; blagajnik: Mat. Bruntko le, b. 110, Diamondvitle, Wvo. — seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca v Diamondville, Wyo.
"Habsburikl Sinovi", itev. 28, S. Brownsville, Pa. — Predsednik: Mike Biičak, b. 98; tajnik: Ivan Erjavee, b. 52; blagajnik: Ant. Kovačič, b. 98, Orient, Pa.; vsi v Orient, Pa. — Seja vsako diugo nedeljo.
"Jatranja Zarja", itv. 29, Meadow Lands, Pa. — Predsednik: Ivan Koklič, b. 276, Canonsburg, Pa.; tajnik: Josip Bizjak, b. 253, Meadow Land, Pa.; bla gajnik: Frank Baje, b. 33, Meadow Lands, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30, Breezy Hill, Kans. — Predsednik: Martin Smolčik, b. 61, Breezy Hill Sta.; tainik: Ivan Pečnik, RFD. 2, b. 208, Mulberry, Kans.; bla gajnik: Josip 2ibert, b. 54; Bree*y Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kana. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Sloga", itv. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank Urbančič, b. 7; tai nik: Alojzij Ludvik, bo* 33; blagajnik Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo.
•	Zeleni Vrt", itv. 32, Palisades, C* lo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 766; tajnik: Jakob Trojar, b. 744; blagaj nik: August Miller, b. (f); vsi v Palisades, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo.
•	• Slovenska Zastava", itv. 33, Jenny
Lind, Ark. — Predsednik: Alojzij Grilc, box *6; tajnik: Joief Sadar, box 103; blagajnik: Albin Bobnič, box (f). --vsi v'Jenny Lind, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2 popoldne.
•	Edlnoft", itv. 34, Ynkon, Pa. — Predsednik: Frank Koetelle, b. 70; taj nik: Mihael Mačkoviek, b. 149; blagajnik: Ivan Vidmar, b. (t); vsi v Yu-
andajo »»deljo v mesecu ob L uri po lia ln občuti, kakor da bi mu kdo
-Naivadni'slovinci"!'it.^tJi, Gary,	mrzlo vodo škropil po teleau, pod
lnd. — Predsednik: Martin Skola. 925	prami prijetno mrzloto, strašno m
Madison St.; tajnik: Fran Tomaiič, b.	,
73; Tollestou St.; blagajnik: Louia	L . . , a«oqi»»* «
Khiuit, 1308 Broadw ay; vai v Gary, lnd.	' Maša, tukaj Je ! pravi a
— Seja vaako drt%o uedeljo v prosto	veselim obrazom.
,«.,' J SoproK. «>ed» n*«0V *»8"den
Cleveland, Ohio. — Predsednica: žofka obraz in razume, da a« ne norčuje.
Birk, 6029 Glass A v«.; tajnica Fran	.	Resnica!" .
čiika Trlttinik, 1161 Norwood Rd.{ bla 1 1 8 " '
gajnica: Marija Poznih, 5323 Spencer ave.; vsi v Cleveland, P. — Seja vsaki prvi torek
sako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol j>eruaču.
Orel", itv. 40, West Newton, Pa. Predsednik: Josip Ogrin, b. 95 a; tajik: Mihael Jamuik, H. 3, b. 15-e; blag: Josip Zorko, R. F. D. 3, b. 91-s; vsi West Newton, Ps. — Sejs vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji mesec.
Jutranja Zvezda", itv. 41, Cleveland, Ohio.—Predsednik: Avgust Straj-ner, 3555 K. 82nd St.; tajnik: Fran Kokotec, 8103 Marble avenue; blagajnik: Antou Ulepič, 8102 Marble ave. S. E. ¡vsi v Cleveland, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažin a.
"Mladi Slovenec", itv. 42, Oglesby, L — Predaednik: John Malin. b. 6?; tajnik: Josip Stok. b. 19; b&rajnik: Alojzij Novak, b. 266; vsi'v Oglesby, 111. — S ja vsake prvo nedeljo.
*8ava", itv. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Martin Raspotnik, tajnik: Jos. Božič; blagajnik: Mihael Božič; vsi v Portage, Pa., R. F. D. 1, box 5; Seja vsak drugo nedeljo. Triglav", itv. 44, Tercio, Colo. — Predsednik: Ivan Ôkrl, b. 137; tajnik: Frank Maroh, box 212; blagajnik: Ivan Fatur, b. 195; vsi Tercio, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa. Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo-persdale-Ave.; tajnik: Gregor Hreičak, 407 Eighth Ave. oba v Johnstown, Pa.; blagajnik: Josio Debevc, R.F.D. 3, box 55, Johnstown, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
Juini Premogar", itv. 46, Alix, Ark. Predsednik: Math. Kokalj, Altus, Ark.; tajnik: Math. 8tarman, bo* 127, Ali*, Ark.; blagajnik: Jurij Kokalj, box 77, R. P. D., Altus, Ark. Seje vas ko drugo nedeljo.
4 'Slovenski Brstja", it. 47, Avella Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; tajnik: Jurij Vidmar, box 167; blagaj nik: Ivan Dolinar, b. 72; vji v Avella Pa. — Seja vsako drugo nedeljo
Slovenakl Mladeniči'*, itv. 48, An rora, III.—Predaednik: Frank Praprot nik, 21 Foreet av.; taj.: Iv. K. Marsich, R. 5, b. 112; blagajnik: Josip Jakoi 720 Sheridan St.; vsi v Aurora, 111. Seja vsakega 16tega v mesecu.
Clevelandake Slovenke", it. 49 Cleveland, Ohio. — Predsednica: Ana Koftak, 3559 E. 81 St., S. E.; tajnica Antonija Vitigoj, 3619 E. 81. St. 8. E.i bla gajnica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82 St., S. E.; vse v Clevelsnd, Ohio. Sejs vsako prvo nedeljo.
"Proletarac", itv. 50, Franklin Kana. — Predsednik: Alojzij Koroiee b. 90; tajnik: Fran Vegei, b. 38j bla gajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi Franklin, Kans. — 8eja vsako tretjo nedeljo.
4 Delavec", itv. 51, Cleveland, O. — Predsednik: Fran Mikie, 1423 E. 21 St.; tajnik: Louis Kveder, 6034 8t Claif Ave.; blagaj.: Zaletel Ivan, 1110 E. 64 St., N. E.; vsi v Cleveland, O. — Seja vsako drugo nedeljo A- mesecu na 600« St. Clair ave.
Ljubljanakl Grad", itev. 52, De Kalb IU. — Predsednik: Frank Kertič, 131 Market St.; tajnik: Anton Osredkar 1403 State St.; blagajnik: Frank tvo kel, 1403 State St.; vsi v De Kalb, 111 — Seja vsako drugo ndeeljo.
• Planinska Vijolica", itv. 53, Pick en«, W. Va. Predeednik: Andrej Frane tič, box 46; tajnik Frank čepirlo b. 46; blagajnik: Fran Čeligoj, b. 46 vsi v Pickens, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v pro štorih sobrata I\. fVprlo.
"Karol Učekar", itv. 54, Rock wood Pa. — Predsednik : Jožef Hočevar, 155; tajnik: Anton Hoče\ar, b. 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 255; vsi v Rockwood, Pa. — Seja vsako prvo nedelio v mesecu v prostorih sobrsta Ant. Hočevar.	\
"Vrh Planin", itv. 55, Orab Tree, Pa. — Predsednik : Ivsn Tome, b. 94; tajuik: Joief Rozman, box 167, blagajnik: Andrej Jereb, b. (f); vsi v Crsb Tree, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani sobrsta Ivdn Tome.
"Skala", itv. 56, Allegheny, Pa. — Predsednik: John Simončič, Fabijan Street; tajnik: Frank Bud*, 833 Pike St.; oba v N. 8. Pittsburgh, Pa.; blagajnik: -artin Kralj, 13 Ganstar St., Etna, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v K. 8. D. v Pittsburg, Pa.
"öaven", itv. 57, CarroTlton, O. — Predsednik: Martin Bermel; tajnik: Ciril Stibil, box 404; blagajnik: Josip Prime; vsi box 404, Carrollton, Ohio.— Seja vaako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina čermelj.
"Rudar", itv. 58, Canmore. Alta,
Canad. — Predsednik: Ivan Traven, b. 154; tajnik: Josip Sribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Canmore, Alta, Canada. — 8eja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Anton Polutnik ob 4. popoldne.
'Slovenski Fantje", it. 59, May-
nard, Ohio. — Predsednik: Joief Smo dič, box 55; tajnik: I«*opold Bregar, b. 46; blagajnik: Matija Bregar, b. 46; vsi v Maynard, O. — Seja vsako dru go nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabaka.
"Moonrunskl Trpin", itv. 60, Moon Run, Ps. — Predaednik: Jurij Pivk, b. 15; tajnik Fran Močnik, b. 133, oba v Moon Run, Pa.; blagajnik: Josip Arh
R. F. D. 3, Carnegie, Pa. Seja vsako
41 ln srečkina številka t" "Ah, da! «rečkina številka.
"jz^vzl-. «v. bojsp'»p°*»k»j bias, Pa. - Pre<Ue«Hiik: Viktor Auster kaj misliš ti t Številka naše serije iič, Johangheuv, Pa.; tajnik; Jernej je tukaj. Toda, razuuiea ti . . K upnik, b. 15, Coulters, Pa.; blagajuik:	.. flmoi. fi;PnUo in
Lfuis (¡rum. box 25, Robibns station, Ivan Dmitrič ae smeje široko n
Pa. -t Se.ja vsak«, prvo uedeljo.	brezmiselno, medtem ko gleda
• Bratoliub", itv. 84, Milwaukee, LV0;0 Hoi>rojro .kakor otrok, kate-Wis. — Predsednik: Math. Sagadin, J 1
Brunks Lane No. 2, Milwaukee, Wis.; remu se pokaže «Vetlikajoča at
tajnik: Joe Kokovnik, 356 Klorida St.; re£. Njegova soproga se tudi sme-
•• MuSftJTwfc	Wi»: <*mu k.kor »jej je prijet-
no, da je imenoval samo serijo in hotel dognati tudi Številko srečke. Naslajati se na mogoče reči, je tako lepo, tako sladko!
"Serija je tukaj," začne Ivan Dmitri«, po dolgem molčanju. To se pravi, lahko je, da smo kaj dobili. In to lahko, je vendar tukaj!"
"No, sedaj poglej!" "Počakaj! Bodeva še prehitro očarana. V 'drugi vrsti sgoraj je, tajnik: Mike Buretič; blagajnik: Niko I to se pravi, dobitek znaša 75.00. laj Zvonarič; vsi v New Bethlehem Tq . dp temveč IIIOČ, glftvni-Pa. - Seja vsako prvo nedeljo v pro-	pogledam naenkrat
štorih sobrata Ivan Campe.	m scu»j F b	cji x x
"Zdrulenl Balkan", itv. 68, Clin- v tabelo lil tU — Zo! AaT fclisis, ton, lnd. —Predsednik: John Močnik, ¿e ^ refmtfn0 bili tako srečni!" box 319; tajnik: Anton Pnmoiič, R. R. | ^ ^ ^ ^	^
St.; vsi v prvo sedeljo.
"Brstje trdno stojmo", itv. 65, New Alexandria, Pa. — Predsednik: Jožef Ribič; tajnik: Josip iuraj, box 103; blagajuik: Fran Resni*, b. (t); vsi v New Alexandria, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"V*l Slovani", itv. 66, Wasson,_lll. Predsednik: Frank Sajeric, b. 541; tajnik: Alojzij Grebenjak, b. ( f); bla gajnik: Anton Klauzer, b. 427; vsi v Waaaon, III. — Seja vsako drugo nedeljo ob 1. uri popi. v prostoru Louis rebenjaka.
se gledata. Mogoča sreča jih je omamila, nista maral niti miali-ti, niti reči, zakaj bi rabila teh
b. 5; blagajnik: John Amole; vsi ^Clinton, lnd. — Seja vsako drugo ne deljo ob 10 dopoldne v prostorih sobra ta Iv. Močuika.
Balkan", itv. 69, Pittsburgh. Pa. —Predsednik: Anton Fabec, 5632 Drez len Ali.; tajnik: Frank Kopar, 5161 Natrona All.; blagaj.: Alojzij Hlad, ni v Pittsubrg, Pa. — I
nedeljo v K. S. I).	I gjjjji jn na mogočo srečo čisto po-
"Zvesti brstja", it. 70, New Derry, Pennsylvania. — Predsednik: Josip Pe- zaoiu».	„ .
nič, tajnik: Atefar« Kopriva, b. 11; bla Ivan DmitnČ gre, Časopis V ro-gajnik: Ivan Prah, b. 41; vsi v New držečf večkrat iz enega kota Derry, Ps. - Seja vsako prvo nedeljo K d	in mal0 pomišlja, ko
v prostorih sobrata Štefan Kopriva ob uu * K	^i««
uri dopoldne.	se ja oprostil prvega vtisa.
"Delavec naprej", itv. 71, Bes«e "Kako, Če bi zadelat" reče.
ri,o\~ Wi^bTO1^bi bil°novo živlienje' ve&el°
b. 159; tajnik: Anton Katič, b. ola I
gajnik: Martin M.zi, b. 171; v.i v Be. in vse lepše, kakor dosedanje! semer, Pa. — Seja vsako dru^o nedeljo Srečka je tvoja lastnina, toda ce v prostorih sobrata Anton Klinčeka. |	moja, bi pred vsem za ka-
'Narodna Sloga", itv. 67, Seminole,
— Predsednik: Nikolaj Zvonarič;
Ivan Dmitrič obstane in ogleduje svojo soprogo.
"Veš, Maša, jaz bi potoval v tujino," pravi, in začne misliti in si predstavljati, kako bi bilo lepo v pozni jeseni potovati v tujino, kamorkoli v južno francijo ali Italijo . . . Indijo . . .
"Jaz bi tudi gotovo potovala," se oglasi soproga. "In aedaj poglej srečkino številko!"
"Stoj! Počakaj! . .
Hodi po sobi in misli dalje. Porodila se mu je misel: kaj ko bi žena resnično potavala v tuje dežele? Potovati je prijetno, sam v veseli, brezskrbni družbi mladih in bujnih žensk in ne takih, ka-tere vso pot le na otroke mislijo in o njih govore, ki za vsako ko-pejko vzdihujejo, se tresejo. Ivan Dmitrič si predstavlja svojo ženo # v železniškem vozu, s številnimi zaboji in košarami; vzdihuje, stoka in se pritožuje, da jo na potovanju boli glava, da izda preveč denarja; vedno in vedno mora na postajali kupovati gorko in mrzlo vodo in kruh s sirovim maslom ... Kosila ne sme kupiti, ker je predrago
''Vsako kopejko si bo zaračunala", si misli, škileč na svojo sopro go. "Srečka je njena in ne moja! In zakaj naj potujem v tujino t Kaj bi videla tamkaj t Sedela bi v hotelski sobi in jaz ne bi smel nikamor . . . To vem!"
In prvič v življenju se mi je zazdelo, da je njegova žena poštama in grda, da diši vsa po kuhinji in da je sam še mlad, zdrav,
Koscsiusko,'' itv. 72. Bankhead, Alta, Ca na da. — Predsednik: Pjav Spe-nik; tajnik Anton Plonka, b. 18; bla gajnik: Valentin Dobia, b. (f); vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Seja vsa-ko (f). /	_
•Pod Triglavom", itv. 73, Smith field, Pa. — Predsednik: Josip Sfcrle, I
b. 63, R. F. D. 7; tsjnik: Ivan Eržen, 0D™*U	4	. .
R. F. D. 7, b. 149; blagjanik: Anton "Da, poaestvo — tO je lepo Bergiae, u. F. D. 7, b. 166; v«i v Smith- pravi soproga, medtem ko aede in fi liTPa.--S/j» vsako drugo nedeljo. lo?i roke nft fc0lena. Kranjski prijatelj", itv. 74. Falls
kih 25.000 kupil posestvo; 10.000 bi naenkrat raztrosil: novo pohištvo . . . potovanje, plačanje dolgov in tako dalje ... Drugih 40.000 bi naložil v hranilnico na
mankljivo, prosim, da mi nemudoma poročajo, da se nedoststki v imeniki ksteri iaide drugič, poprsvijo.
S «obrst«kim pozdrsvom	_
LOUIS BAVDEK, gl. tajnik 8. D. P. Z.
SREČKA
Ant. Čehov:
ni
75.000, kaj bi kupila, kam poto
vala. Mislita le na številki 9499 in krepak in svež, da bi se lahko dru
A1UJ41J	I	.. ,	. ,	*
Seja vsako prvo 175.000, si jih slikata v svoji domi- gič poročil.
"Gotovo je vse to neumnost in prismojenost", si misli, "ali zakaj naj ona potuje v tujino T Kaj razume ona t Ali ona bi potovala . . . Lahko si mislim ... In zanjo je resnično vseeno, ali Rim, ali Bergen. Vedno bi me le motila. Lahko si mislim: kakor hitro bi imela denar, bi ga kakor imajo ženske navado, šestkrat zaklenila. Pred mano bi ga skrila . . . Svojim «orodnikoin bi raztrosila denar in meni zaračunala vsako kopejko."
Ivan Dmitrič se spomni sorodnikov. Vsi ti bratci, sestrice, tet-ke, strički bi prilezli, če bi kaj slišali o dobitktl, začeli se po be-raško smehljati, hliniti se, lajati. Predrzni ljudje! Če jim daš nekaj, hočejo še več, in če ne — potem te bodo kleli ter želeli vae mogoče nesreče. I. Dmitrič vidi sorodnike in njihovi obrazi se mu zde zoprni in grdi.
"Taka sodrga!" • Tudi obraz žene se mu zai zoprn in grd. V njegovi duši se ku-ia jeza proti njej in misli vesel: "Nič ne razume o denarju, zato je tako pohlepna, fie bi zadela, b\ mi dala le 10 rubljev in drugo pod ključ in zapah." In ne gleda več smehljaje, ampak poln sovraštva na svojo so->rogo. Tudi ona ga gleda, polna sovraštva in jeze. Ima svoje mavrično pisane misli, svoje načrte, svojo domišljijo. Prav dobro razume, kaj misli njen mož. Ve, kdo bo najprvo iztegnil kremplje po njenem dobitku.
"Na tuj račun se lahko prav dobro kaj izmisli", govori njen pogled. "Ne,#ti se ne podstopiš!"
Njen mož pojmi njen pogled. Poln sovraštva v prsih, in da bi jezil svojo ženo. pogleda na četrto stran časopisa in oznani zmagoslavno :
"Serija 9499, srečka 46. Pa ne 26!"
Upanje in sovraštvo izgineta naenkrat in Ivanu Dmitriču in njegovi soprogi se dozdeva, da so sobe temnejše, manjše in nizkejše, da kruh, ki ga zvečer zavžijeta ne nasiti, temveč želodcu le škoduje, dozdeva se jima da so večeri dolgi in dolgočasni . . .
"Sam vrag ve," pravi Ivan Dmitrič, ki je postal zopet vesel in dobre volje. "Kamor stopiš, povsod so smeti pod nogami. Nikoli niso sobe počejene. Moram iz hiše, vrag me vzemi! Grem in ae na prvem jasenu obesim."
Creek, Pa. - Predsednik: Alojzij Slak, "Kje V Orelskl gubernijl . . . b. 61; tajnik: Jernej Gorjup, b. 142; I prvič ne rabimo nobenega polet-biagsjnik: Josip Uriič, b. 261; vsi ▼ n0Ra stanovanja, drugič nobenih Fsll« Creek, Pa. — Seja vssko P^L^u.^u^»» nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur- dohodkov .
iiia.	V njegovi domišljiji so tesne
"Naprej do Zmaga", itev. 75^ Pits ^	prijaznejša in bolj po-
Henry, Pa.—Predsednik: Antou Boltič;	» *	,V ,
tajnik: Frank Indof, b. 133; blagajnik: etična od druge, in v vseh slikah Matevž Podbeviek, box 2; vsi v Fitz vi(jj 8amega sebe, sitega, mirnega
^»ve*»-, gorko »«> celo
8V. Barbare.	vroče! Tu leži, potem ko je snedel
Slovenska Cvetljlca" itev 76 A-	gUdoled na vročem pesku ob re-
damsburg, Pa. — Predsednik: rranfc	,, ...
Kastelic, b. 96; tajnik: Martin Marinč,	ki all v vrtu pod lipo . . . Vroče
b. 98; blagajnik: John Šenčur, b. 142-	j© . . . Sinček in hčerka se pla-
H"'* - njim, brskat» po pesku
"Severni Premogar", itev. 77, Supe•	ali pa lovita hrošee v travi. On
rior, Wyo. - P™1^0*- I'JV8^?'	sladko spava, ne misli nič in čuti box 309; tajnik: Jakob Miviek, b. 63; *	.
blagajnik: John strukel, b. 309; vsi	z vsem telesom, da mu ni treba
v superior, Wyo. Seja vsako drugo ne	ne dane8 ne jutri, ne pojutrišnjem
daljo O deseti uri dopoldne.	službo. In če se ležanja naveliča,
OPOMbA: Tajnike istih druitev, ka- v	'
teri »pazijo kako pomoto i.totako ta- gre k mlatičem ali v gozd po godi ksterih druitveno poročilo je po | be, ali gleda, kako lovi kmet ribe v mrežo. Če je zašlo solnce, vzame cunjo in nrilo in gre h ko-pališčni hišici, kjer se sleče, dol go gladi z roko po golih prsih ter stopi v vodo ... In v vodi okolo temnih mehurjev od mila ae premikajo ribice, majejo zelene vod ne rastline. Po kopanju čaj z dobrim pecivom. Zvečer izprehod, ali sam, ali s sosedi
Ivan Dmitrič, ki porabi letno z I "Da, lepo bi bilo, če bi človek družino 120(Krubljev, s svojo uso imel posestvo", pravi soproga, za do zadovoljen človek, sedi po ve- topljena v misli; in na njenem ob-čerji na divanu in bere časopis. ra2rU je vidno, a je od te misli vsa
"Danes sem pa pozabila pogle- očarana, dati v časopis", reče njegova že jvan Dmitrič si slika jesen na. ko je pospavljala po mizi^1 deževjem, mrzle večere, opojna "Poglej, če so dobitki že razglaše- pomladftngka jutra. V tem času -:f"	se mora nalašč dolgo izprehajati
"Da, tukajle", odgovori Ivan I Q yrtu a]i p0 bregovih reke, da
Dmitrič. "Ni moda. tvoja srečka I ¿^obra premrazi, potem velik
zapadla t"	• kozarec vodke, osoljene gobe s ku
"Ne, v torek sem plačala obre-1 ñvñm[ in __ fie kaj pijače. Otro
sti".	ci pritečejo iz vrta in vlečejo re
"Katera številka?"	Jn redkvice, ki diše po sveži
"Serija 9499, srečka 26."	Kemlji . In potem sede na di
"Tako, tako . . . Pokaži . .	.I -n ^^ preiÍ8ta kak ilustro
9499 in 26."	, 4 van časopis, pokrije si z njim
Ivan Dmitrič ni verjel na lote- lw odpnp vo8tjo in 7aapi . .
rijsko srečo in bi drugikrat za	. , ,___x
nobeno ceno ne pogledal dobitke, Poletju slede pasje dnevi, mra« toda sedaj iz brezdelja in - ker no deževno vreme. Dan in noe deje imel časopis ravno pred očmi žuje, gol« drevesa Majo veter - je iskal številko. In precej, kot je mokroten in mrzel Psi, konji v /^smeh njegovi neveri, se mu perutnina, vse je mokro, pobito začrta v drugi vrsti zgoraj števil- plašno. Ne mores na izprehod ne ka 9499 jasno v oči. Ne da bi po- iz hiše, vet dan korakaš iz enega gledal številko srečke, da bi se kota v druzega in žalostno je gle prepričal, položi časopis na kole-'dati motne špice. Dolgočasno
NAROČITE 8E NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor želi «tati podučne članka o toefelirmu in novice li «tarega kraja, U naj §e naroči na edini ■lov. socialistični dnevnik "ZAR JA."
"Zarja" izhala v Ljubljani, Selenburgove ulice »t, 6^1 in ne za Ameriko $6 «a celo leto.
r k u h tt 1 A K K C
PROLETAREC
LIST ZA 1NTBRKSK DELA V SKfcGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOK Eli. t» Laataik ia iidajsttlji ——
Jsgoslovassks dalavska tiskovni dražba v Običaja, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliiia je poleg novega naznaniti tudi stari naslon.
ClUtilo ikfMuk« oriMlucii« Juaoil. — mcUIIiII^m i>m v Ameriki. —
Vse pritožbe glede nerednega poiiljanja lista in drugih nerodnosti, je pošiljali
predsedniku družbe rt. Podlipcu. 5039 W. 25. Pt Cicero, lil.
PROLETARIAN
Owt*d and published «vary Tuesday by
South Slavic Workmen's Pubisking Company Cmciio. Illinois.
Subscription ratea: United Statea and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half
{ear. Foreign countries $2.60 a year, J. 26 for half year.__-:- -:■ -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
«PROLETAREC"
400« W. 31. STREET. CHICAGO ILLINOIS.
Telephone: LAWNDALE 9677
ORGANIZACIJA KREDITA IN DELAVSKO CBBANJE.
Pod tem naslovom piše sodrug Ant. Kristan, ravnatelj konsum-nih društev za Ljubljano in okolico na Kranjskem, v septemberski in oktobrski številki socialistične revije "Naši zapiski" sledeče:
Kriza v gospodarskem življenju naše monarhije je povzročila, da se je v delavskem časopisju je-lo razmotrivati vprašanje organizacije kredita, ki ga rabi delavstvo in njegove gospodarske organizacije, in seve tudi vprašanje organizacije hranjenja denarja tako posameznih delavcev kakor tudi delavskih organizacij, naj si bodo to že strokovna in konsum-na društva ali pa bolniške blagajne, nahajajoče se v upravi delavske stranke. Prešlo pa se je tudi k dejanju! Državni poslanec Rudolf Miiller je v 9. št. revije "Der Kampf" (št. 42},—425 1. 1913.) napisal živahno razpravo, v kateri se z vso zgovornostjo zavzema zato, "da se denarna sredstva delavskega človeka združijo in da služijo z vso svojo vrednostjo skupnemu interesu". Pravi: pečemo kruh, izdelujemo čevlje, šivamo obleko in perilo, izdelujemo pohištva, tiskamo časnike, prodajamo knjige, zidamo hiše in zavarujemo delavca za doživetje in za slučaje smrti! Ali naj bo organiziranemu delavstvu vseeno, če morejo naše zadruge (Velenakup-na družba, konzumna društva in druga podobna delavska podjetja) pri velebanki plačevati za izposojene svote po 8—10%! T Ali ni z načinom, na kateri je sedaj naložen denar organizacij, precej prizadet tudi razredni boj T Ne sme in ne more nam biti vseeno, če imajo naše zadruge drag ali cenen kredit v rokah I Ako imajo drag denar v rokah, so prisiljene, naravno, visoke obresti zvaliti na produkte, ki jih moramo končno mi kot kupovalci plačati. Poleg tega pa imajo vsletf dragega kredita naše zadruge težko stališče s konzumnimi podjetji, ki njihovemu razvoju močno škoduje. Če priznavamo v principu zadružništvo kot koristno ustanovo za delavstvo, moramo zadrugam, kolikor le razmere dovoljujejo, naše rezerve posoditi. Priporoča veliko, moderno ljudsko banko, ki se naj ustanovi na temelju aocialdemo-kratičnib principov. — Državni poslanec dr. Karel Renner je na izvajanja R. Miillerja priobčil takoj v 10. št. iste revije ("Der Kampf" št. 467-471. 1. 1913) m-struktiven člsnek "Der Kredit und die Arbeiterklasse", v katerem razmotriva vzroke, ki silijo delavstvo, da prime z vso resnostjo v roke probleme kredita v celem obsegu. Delavec sprejema kre dit in vlaga svoje prihranke. Zavod, ki mu daje kredit, je zastavljalnica, kamor ▼ časih nujne potrebe nosi svoje premoženje. Statistika v tem oziru kriči do neba! Na pr. 1. 1909 je bilo v dunajskih e, kr. zastavljalnicah zastavljeno 863.000 vrednot in 766.900 navsd-nih efektov (perilo, obleka, pohištvo), v skupni vrednosti 29 milijonov kron. Od 863.00 vrednot jih je propa<yo 38.000 v vrednosti K 800.000! Od efektov pa je propadlo 50.000 zastav v zastavni vrednosti pol milijona kron; res-
nična njih vrednost je seve bila viija! Kako je tisti, ki mora v zastavljalnico? hodit po kredit, izkoriščan, se lahko razume, če vemo, da se posodi le % vrednosti, ki je pa dejansko komaj polovična, kajti ceni se po navadi zelo nizko. Zavodi, kamor vlaga svoje prihranke, so različni. Največ malih prihrankov bo pač v c. kr. poštni hranilnici. L. 1910. je bilo v nji 2,205.000 uložnikov s kapitalom VS milijona kron. — Kreditni problem delavčev je dvojen. Dati potrebnemu delavcu kredit, pa sprejemati od njega prihranke.
Sočasno jo izšla v češki reviji "Akademie" (št. 9. in 10. L 1913) študija državnega posl. Frančiška Modračeka pod imenom "Lidovo organizace penežni". Modračck najpoprejc razlaga pomen kredita, pojasnjuje sistem Schulze-I)e-lischa in oni Rajfajzenov, riše ljudske banke, italijanske in stavbene ljudske banke angleške. Na-zadnje opisuje hranilne krožke, ki se jih je v praških predmestjih uredilo delavstvo samo. Polno raa terijala za razmišljanje in mnogo vspodbude k delu nudi Modračko-va študija.
tfa Dunaju se je med tem ustanovil tudi početek» Kot zadruga z omenjeno zavezo se je ob sodelovanju nekaterih strokovnih organizacij, osrednje zveze avstrijskih konzumnih društev ter vele-nakupne družbe za avstr. konz. društva registrirsl kreditni zavod z imenom : Kreditverband oeste-reichischer Arbeitervereinigun-gcn.
V Pragi — kjer so se že pfred leti resno pečali z mislijo * ustanoviti delavsko banko z 1 milijonom temeljnega kapitala — se je pa uredila iz dveh manjših kreditnih zavodov (po imenu "Uspora" in "Smichovska dčlnicka založna") "Vseobecna založna dčlnicka v Praze".
Razume da je že popreje —11 več let popreje — vzrastel v tem ali onem nemškem ali češkem mestu včji ali manjši delavski kreditni zavod, na pr. v Gradcu "Al-penlindische Volkskredit-bank", v Brnu češki hranilni zavod — ali, vse to je bilo le plod dela in težnj bodisi posameznih oseb bodi disi posameznih organizacij; v celotnem gibanju delavskega razreda pa se nikdo veliko ni brigal za vprašanje delavskega kredita. Tu-di pri nas na Slovenskem se je napravilo nekaj poskusov, ki se pa niso obnesli.
Jasno je, da se mora delavski razred tudi v vprašanju denarja emancipirati od jerobstva kapitalističnih ustanovitev. R. Miiller je povsem pravilno po vda ril važnost organizacije hranjenja denarja, ki ga zbira delavstvo v svojih organizacijah. Pomisleki: kaj pa bo, kedar nastane splošna (generalna) stavka — kdo bo takrat denar dajal — so naivni, kajti veliJ ko ložje bode delavskim denarnim zavodom preskrbeti ob prvem času vse potrebe zase, kot kapitalističnim, ker bodo vendar preje vedeli za ¡namen delaivstva kot vsi drugi . . . Sploh pa je vprašanje splošne stavke še v deželi bodočnosti . . . Trditve, da ni z hranjenjem malih ljudi veliko doseči, niso sicer brez podlage. V reviji "Sozialistische Monatshefte" (št. 11. leto 1913). pravi v članku "Vom Sparen det Arbeit" pisatelj Edmund Fischer: "Varčen-je je neka potrebna vrsta življen-ske umetnosti, ki se jo je treba naučiti, ki jo je tudi gojiti, podpirati in oplemenjevati z raznimi naredbami."
Vendar delavec mora varčevati Ako je plačan na teden, za stanovanje pa odračunava mesečno, tedaj mora štediti teden za tednom Za kurjavo, obleko, za slučaje bolezni itd. je treba imeti denarja. Ako delavec noče, da ga zima doleti nepripravljenega, da ga bo-leezn ne zaloti brez denarnih sredstev itd., tedaj mora od tedenske, 14dnevne ali mesečne mezde vedno nekaj dati na stran — v hranilnico, tu delavskemu gibanju ne sme biti irelevantno: kdo upravlja ta denarT
Delavske politične in strokovne organizacije zbirajo denar. Volitve so drage. Politična stranka ne sme na te misliti le takrat, kadar so razpisane, ampak ves čas od enih do drugih. Pa sploh gibanje — shodi, pouk delavstva, manifestacije, tiskovine — vse stane denar. Resna delavska politična stranka mora imeti vedno denarne rezerve. Strokovne organizacije zbirajo denar za mezdne boje.
Od tedna do tedna se stekajo v blagajne podružnic prispevki članov. Premoženje posameznik strok se ceni na milijfne. Ali naj te o« gromne svote bodo vedno objekt špekulacije zasebnega kapitalizma!	, „
Ako ai je delavstvo znalo napra viti vzorno politično stranko, ako je zgradilo močne strokovne organizacije ter si uredilo impozan-tna konzumna društva ter produktivna podjetja, uiar naj obstane pred organizacijo denarja ter prepusti kapitalistu prosto polje T Ne, in ne!	,
Res je, da banke posojujejo glavno trgovini in industriji. Sko-ro se lahko reče: da postanejo ve-lebanke pravzaprav velike industrijske tvrdke. Delavska banka bo morala postati isto: Središče denarnih % potreb za konzumna društva in Velenakupno družbo ter podpora ozir. finančno zaledje za lastno zadružno produkcijo. Jasno pa je, da je delavska vele-banka mogoča še-le tedaj, kadar so vsi pogoji dani. Kakor more uspevati produkcija še-le tedaj, kjer je konzum že organiziran, prav tako bo banki možno prispe-rirati le v razmerah, ki bodo že pripravljene za njo.	,
Zavarovanje za starost, za doživetje itd. — bilo je dolga leta monopol kapitalističnega razreda. Letos (1. julija 1913.) pa je začela poslovati v Nemčiji znana " Volksfiihrsorge", v Avstriji pa " Versicherungsschutz" dr. z. o. z. Danes se v Nemčiji lshko vse ljudsko zavarovanje izvrši brez
Ali bi mogli računati v tem slučaju na kakšno pomoč t Napr. da
bi prevzeli zastopstvo za Ameriko, da bi pobirali deležnino ter vs-prejemali hranilne vloge, za* kar bi dajali strankam provizorična, mi pa originalna potrdila, čisti dobiček bi ai obrnili v primeren fond za vašo agitacijo ..."
Ideja Splošnega hranilnega in posojilnega zavoda, ki so jo oii-votvorili naši sodrugi v domovini, je lepa in velika, ne samo za ta-mošnje razmere, ampak za delavsko gibanje vsepovsod. Tudi v A-uieriki bi socialistična stranka lahko mislila na to. Toda nekaj ve-lja pojasniti.
Kot socialisti priporočamo svojim članom in vsakomur, ki se je naselil v to deželo, naj postane a-meriški državljan, naj se poame-rikani. Vsled tega tudi nismo nikdar priporočali, naj posamezniki pošiljajo denar v staro domovino. Seveda, tudi prepovedovali nismo tega, ker vemo, da bi to ne izdalo mnogo; kajti vedno je še dovolj tacih med nami, ki smatrajo Ameriko le za nekak studenec bogastva, iz katerega hočejo piti in se povrniti nato nazaj, kjer zapuščajo morda svojce ali zadolžena premoženja. Ne bomo razpravljali sedaj o dobrih in slabih straneh teh misli. Konstatiramo le, da bo pošiljale denarja v stari kraj trpelo taffo dolgo, dokler bo trpelo izseljevanje. V poatev pride torej lahko tudi ideja Splošnega hranilnega in posojilnega zavoda v Ljubljani. „
Mnogo denarja se danes pošlje kapitalističnih zavarovalnic. Pred iz Amerike v meščanske denarne priprave je izvršila strokovna or- zavode, ki mimogrede rečeno, ni-ganizacija ob čili pomoči organi- so tako varni, kakor se splošno zacije konzumentov. V vsakefn misli. O tem ima morda marsikdo pomembnejšem kraju je agencija lastnih izkušenj. In kapital, ki se tako v pisarni konzumnega društ-1 zbira v teh bankah in posojilni-va kakor v sobi zaupnikov stro- eah, čestokrat ne služi svojemu kovne organizacije. Si je mogoče najboljšemu namenu; nasprotno: misliti idealnejše razporedbe in čestokrat služi direktno v škodo uredbe T Ves drsg provizijski apa- celi narodni skupini. Tudi za to rat agentov odpade; interes zgolj so tukaj izkušnje! Ta demarni za-po zaslužku, po proviziji nadome- vod pa, ki so ga osnovali naši Bost i razredna zavest organizatorja! drugi v Ljubljani, bo služil ved-Delavsko gibanje se izpopolnu- no pravemu namenu širših delav-je. "Država" v državi zadobiva.nih slojev na Kranjskem, ker ga vedno vidnejše oblike. "Denar" bo upravljalo vodstvo delavskih — sveta vladar" se bo moral uda- ko^sumnih zadrug.	»
ti volji organiziranega proletari ! Kdor bo imel v bodoče kaj o-jata.	, ' | pravka s pošiljanjem denarja v
Tudi za nas slovenske delavce hranilnico, mu bomo priporočili je vprašanje organizacije densrja ta zavod. Poskrbeli bomo ob enem in kredita važno. Poleg političnih ^ tudi, da dobi vodstvo v Ljubljani j in strokovnih organizacij imamo svoje zanesljivo zastopstvo tudi v, Že lepo število konzumnih društev Ameriki. — Kakor hitro dobimo in produktivnih zadrug. Glasom statistike objavljene v Naših Zapiskih št. 7. in 8. so imela naša konzumna društva 4,393.516 kron 10 vin. denarnega obrata, produktivne zadruge pa 1,490.558 kron 61. vin. — skupno skoraj 6 milijonov kron! — Proletarijat mora na celi črti organizirati svoje vrste. Dobiček, ki teče iz denarja malih ljudi doslej v žep kapitalista, mora začeti teči v prid malega človeka. ,
Na Slovenskem bodo kmalu dani vsi predpogoji za ustanovitev večjega delavskega kreditnega zavoda, ki bo tvoril zaledje obstoječim našim gospodarskim podjet jem ter pomagal vstvarjati nova v korist delavskega gibanja po na ših krajih. Skušenj dobrih in slabih so nam podale meščanske stranke dovolj. Ne bo tedaj težko najti zlato srednjo pot. Potrebna bo le dobra volja in ueutrudljiva delavnost.	«
dni najlepši mir in trinajsti dan so se delavci povrnili na delo s zmago na celi črti. Dobili so do pičice vas, kar so zahtevali. — in
v Calumetu? Tam je Še danea štrajk; nad sto štrajkarjev, njih žen in otrok je izgubilo življenja ; nad 200 delavcev je bilo aretiranih, pretepenih in drugače brutalno napadenih, ne da omenjamo neštete druge zločiue izvršene po kapitalistih in njih hlapcih. Zakaj T Zato, ker imajo lastnik1 bakrokopov v Michigauu v svojih rokah politično obfoat.
če bi imeli delavci v Calumetu in kolici lokalno vlado v svojih rokah, kakor so imeli delavci v Sehenectady zadnje dve leti, stavimo naše glave, da štrajk rudarjev bi bil tam končan najmani v enem mesecu. Kajti socialistični šerif bi nikdar ne dopustil, da bi prišlo vojaštvo ali tuje barabe delati nemir in ščititi skebe. Zapomnite si delavci ! Dokler nimate po-, litične sile v svojih rokah, tako dolgo bote teško zmagovali na in-du8trielnem polju. In če bote zmagali, stala vas bo zmaga velikanske žrtve. Poltična sila je tista sila, ki v ustavnih državah diktira policiji, diktira armadi, diktira sodiščem in zakonodajam. Ako bi imeli delavci politično silo v \Va-shingtonu, ne bi jim bilo treba pisati resolucij in fehtati okrog kongreBnikov in senatorjev, da naj store to in ono v njihov prid. Socialisti v Washingtonu bi že davno znali, kaj jim je storiti v podobnih slučajih.
Kapitalisti to vedo. Zato se kapitalisti bolj boje političnega gibanja delavcev, kakor pa štraj-kov. Proti delavcem na štrajku kapitalisti lahko pošljejo vojaka z nasajenim bajonetom; proti delavcu na volišču pa ne morejo tega storiti. Zato pa kapitalisti sovražijo socialiste veliko bolj kot pa zgolj unioniste, (lompers jim je neškodljiv gentleman, Debs pa nevaren sovražnik.
Delavci! V politični sili je vaše moč! In socialistična stranka je ta sila. Edino v socializmu je rešitev. Upamo, da bodo štrajkarji v Michiganu in v Coloradu srečno prestali to šolo in da ne bodo pozabili bridke lekcije.
AKO H06EÔ BITI SOCIALIST
Potrebe najdejo pota. Tudi potreba kredita za delavsko gibanje je našla pot iz svoje krize. To pričajo informacije iz predležeče-ga članka. Sodrugi v starem kraju, katerih gibanje je prešlo že skozi vse faze. gospodarskih in političnih refleksov, so dobili mnogo izkušenj, katere bodo nedvomno služile delavskemu gibanju na vseh koncih našega planeta.
Tz starega kraja smo dobili od ¿odrugov informacije, da so ožji funkcionarji in zastopniki konzumnih društev na delu, da osnujejo denaren zavod pod imenom: "Splošno hranilno in posojilno društvo v Ljubljani", z omejenim poroštvom. Zavod bi upravljal vse bančne posle: vsprejemAl vloge, posojeval denar gospodarskim zavodom, v gotovih slučajih tudi po-samenzikom, izključeno pa bi bilo vsako posojilo za osebne Ipekula-cije. DeleŽ tega denarnega zavo-
rni sodrugov iz «tare domovine daljša poročila, jih objavimo; sa sedaj pa prosimo vse naše sodru-ge in čitatelje- Proletarca, da to idejo osvoje in ji pridobe novih osvojiteljev, ki bodo delali na to, da se ta zavod čimpreje populizi-ra ne samo med slovenskim ljudstvom v starem kraju, ampak tudi med tistimi slovenskimi izselJ jenci v Ameriki, ki imajo v stari domovini kaj gospodarskih interesov. —Napredek slovenskega delavca v stari domovini, je napredek istega v novi domovini!
CALUMET IN SCHENECTADY.
V Calumetu in okolici traja štrajk že pol leta. V Schnectady, N. Y., je trajal dvanajst dni. V Calumetu je stopilo 15.000 delavce v stavko, v Schnectady je stopilo 10.000. V Calumet je takoj prišlo vojaštvo in tolpa oborožen nih barab, v Schnectady ni bilo prvih ni drugih. V Calumetu in okolici je republikanska vlada, v Schenectady je bila pa socialistična ob času stavke. In tukaj Je razlika!
Ko so baroni bakra v Houghton County zahtevali od republikanskega šerifa, da jim preskrbi depuUje itv da apelira na guvernerja za vojaštvo, storil je šerif tako, kakor bi mignil. Ko so pa lastniki velike elektrarne v Schenectady zahtevali od socialističnega šerifa— kateri je bil pri zadnjih volitvah ponovno izvoljen — da nabavi deputišerife, je zadnji deputiziral trideset štrajkarjev z namenom, da pazijo na mir okrog tovaren. Republikanski serif v Houghton County je deputiziral importirane blatuhe i lenuhe z namenom, da čuvajo akebe in izzivajo štrajkarje. Socialistični šerif v Schnectady je deputiziral štrajkarje z namenom, da ne puste nobenega skeba blizo, ker bi
da je 100 K. Mnogo deležev so'delali nered in nemir. V Schenec vzele že organizacije in posamez- tady ni bilo enega skeba v tovar-
niki. — Tako se glasi poročilo, kateremu se dostavlja:
ne, ni bilo niti najmanjših izgredov, nihče ni bil ubit, a So manj
"Ali vidijo ameriški sodrugi v -ranjen, niti ena oseba ni bila are tem poduzetju kakšne interese? tirana. Vladal je vseh dvanajst
Jugosl. socialistična zveza je dnes v primiri z delavci, ki so se naselili u Ameriki, še šibka. To res ni nič čudnega. Kajti četudi je gotovo, da se zbere sčasoma po vseh deželah v soc. stranki vse, kar je zapostavljeno v kapitalistični družbi, da torej postane soc. stranka prej ali slej splošna ljudska stranka, je vendar v začetku njenega razvoja le delavstvo, ki je bolj inteligentno, sposobno čuititi, da mu je pravi prostor le pod rdečo zastavo.
Pogoji za razvoj socialistične stranke v Ameriki so najboljši, kar jih poznamo, kajti nikjer na svetu ni kapitalizem tako dovršen v svoji formi, kakor • tukaj. Vendar delavstvo ne more kar čez noč pojmiti zakone, ki vladajo družaben red, zlasti ne delavstvo, ki je obkroženo z vse vrste Časopisjem, ki mu mešajo pojme o tem in onem.. Zato se moramo z vspe-hi, ki jih je dosegla Jugosl. socialistična zveza v Ameriki v par letih, zadovoljiti. Razume se, da mora biti tudi ta zadovoljnost le relativna, kajti vsakemu vnetemu sodrugu bi bilo ljubše, ako bi bilo slovensko delavstvo doseglo dvakrat ali trikrat toliko, kolikor je. Toda treba se je včasih vendar spomniti, kako je bilo še pred leti. In kdor tedaj ne prizna, da je napredek stranke vsega spoštovanja vreden, mora biti slep ali pa hudoben. Kdor ima prilike opazovati naše delo, bo spoznal, da je govoričenje o mrtvilu popolnoma neosnovano. Narobe! V mnogih' krajih se je predzanjfc čase Se le začelo prav bujno razvijati strankino ž vil jen je. Toda to naj se nikar ne smatra za uspavanko ali za vabilo na počitek. Prav imajo tisti, ki žele več dela in več uspehov, tisti, ki gledajo vedno naprej in ki se nikdar nezadovljijo s tem, kar se je doseglo. Teh je menda večina v stranki, in kar povedano bodi, da bi bilo žalostno, če jih ne bi b;.la večina.
Da imamo mnogo nezadovolj-nežev je prav. Toda če je nezado-! voljnoat lepa reč, vendar sama \ po sebi ne zadostuje. Ona nas lahko goni na delo, če pa ne stori tega, tedaj je ne le brezplodna, am-
pak celo škodljiva. Če Se nezadovoljnost izraža le v godrnanju, v negativni kritiki ali pa v prepirih ,tedaj ne popspešuje dela, temveč ga ovira. Nezadovoljnost, katere nam je treba, mora biti drugačna. Iz nje mora izhajati volja, da se odpravijo razlogi nezadovoljnosti ,volja pa se mora izražati v delu.
Socialistična stranka se razlikuje od vseh drugih ne le po svojih temeljnih načelih in po svojih ciljih, ampak tudi po svoji sestavi in po načinu svojega dela. V meščanskih* strankah je vodstvo vse. Pristaši pa so material za volitve. Soc. stranka je pa enota vseh svojih članov. Vredna je toliko, kolikor so vredni vsi skupaj, in toliko dela opravi, kolikor ga opravljajo vsi skupaj.
Seveda ima soc. stranka svoja načela in svoj program. Kdor ne priznava teh, nima ničesar iskati v straki. Besede, ki se včasi slišijo: Masa hoče to, masa misli ono, so brez pomena za stranko, če ista masa ni socialistična. Zato je treba, da vsak, kdor hoče kaj od socialistične stranke, izpraša samega sebe: Ali sem socialist?
Bodimo odkritosrčni! Mnogo jih je ,ki se znajo ob primernih prilikah postavljati, po gostilnah bahati :socialist sem! In to je vse. Kdor je le na ta način socialist, naj ostane doma. Od teh nima stranka nič; škodujejo ji. Socialist mora znati dokazati, da je, kar trdi. To se pravi: Pred vsem mora bili orgniziran.
Kako in kje?
"Saj sem član svoje strokovne organizacije," pravi ta. "Jaz sem pri konsumnem društvu," pripoveduje oni. To je vse lepo. Če se količkaj zavedaš, da si delavec, je tvoja dolžnost, da si član svoje strokovne organizacije. Ona ti je potrebna, da dosežeš boljše razmere v svoji delavnici, v svoji tovarni, premogokopu in rudniku. Pa nikar ne misli, da je posebna zasluga, če si strokovno organiziran; le greh bi bil, če ne bi bil organiziran. Tudi če si član kon-sumne organizacije, se nimaš kaj bahati. Zaradi svojih interesov si tam, sebi hočeš pomagati, ako kupuješ v svoji organizaciji namesto pri razrednem nasprotniku. S tem pa še nikakor nisi socialist, moraš biti organiziran tudi kot tak, to se pravi: moraš biti član socialistične stranke. Jugosl. socialistična zveza je del splošne soc. stranke in le kdor je njen član, sme reči, da je socialist. Neorganiziranih socialistov ni. Če torej nisi politično organiziran, pa praviš, da si socialist, govoriš neresnico!
Zakaj pa je tega treba? Čemu vse te organizacije? Ali ni dosti, da boš glasoval socialistično, kadar bodo volitve?
Ne, prijaelj! To ni dosti. Politična organizacija je zavednemu delavcu tako potrebna, da se mora od njega — zopet v njegovem lastnem interesu brezpogojno zahtevati, da je njen član. Politika je tisto polje, na katerem nastopa kapitalizem z najevČjo močjo zo-pre delavstvo. Primerov je vsak dan sto in sto. Ozreti ae je treba samo v W. Va., Mich. in Colorado! Strokovne organizacije, gospodarske organizacije so dobre in potrebne; toda če ne stoji za njimi močna politična organizacija, ne bodo nikdar mogle doseči svojih namenov. V zbornici je protidelavska večina; Če ai delavci s pomočjo strokovne organizacije pribore par centov, jim jih vzame tista večina z novimi indirektnimi davki in z drugimi nakladami. In če si delavci pomagajo s konaumno organizacijo, naloži tista večina njihovim kon-sumnim društvom večje davke kakor kapitalističnim profitar-skim družbam. Če ae hočejo delavci zavarovati, kar so pridobili z drugimi svojimi organizacijami, morajo imeti politično moč. Z njo ai morajo pridobiti postavodaje, da si bodo mogli sami dajti zakone.
Politične moči pa bo delavstvo imelo toliko, kolikor bo imelo politične organizacije. Vsak delavec, ki stoji izven organizacije, jo slabi: s tem pa slabi tudi svoj položaj, Škoduje sebi, svoji družini, svojim tovarišem, svoji strokovni organizaciji, svoji konsumni organizacij. Delavci, ki računa samo na takojšne pridobitve, je nepremišljen, ker nima nobenih načrtov za bodočnost. In če se ne zanima za delavsko politiko, na-
vadno ne ve, kam vpada po politiki, kadar pridejo volitve in posle-diea tega je, da voli kapitalistično in izda avoje lastne interese svojemu sovražniku.
Ni dovolj torej, da se Mamo sočustvuje z delavskim-socialistič-nim gibanjem, ampak vstopiti je treba v organizacijo, kajti le če bo organizacija močna, bo moč de last v h mogočna, da izvede tisto, kar posamezniki žele.
Ako hočeš biti socialist, moraš biti organizirani
BREZPOSELNOST.
vse, kar produeirajo. Dalje je tudi jasen odgovor na vprašanje: Zakaj je v Zedinjenih državah sedem milionov samcev t
Kongresnik McDonald iz "Calu-ineta, Mich., je pokazal, da je mož na pravem mestu, čeprav pripada Rooseveltovi stranki. Dokler bo stal na tem mestu in dokler ga bodo tako divje napadali baroni bakra, tako dolgo zasluži spoštovanje od zavednih delavcev.
Delo za brezposelne delavce! Gospod predsednik Wilson, kje sit Bankirje si preskrbel s svojim btiačnim zakonom, toda kaj si pa storil za brezposelne T Praviš, da to se ne tiče zvezne vlade. Ne tiče se? Brezposelni pa ve, da se to njega tiče. Tri milione ljudi je danea v Zedinjenih državah brez dela. Kapitalisti so jim pri zadnjih volitvah obljubljali zlata nebesa, če ostanejo verni staremu kapitalističnemu banderu. Namesto nebes imajo sedaj pekel. Kako dolgo bo to trpelo! Eno leto de-mokraškega gospodstva je lahko prepričalo brezdelne milione, de demokrat je so samo tako brez moči, da bi kaj naredili za delavce, kakor so republikanci.
Kaj bi socialisti storili spričo tolike brezposelnosti? Odgovor se nahaja v socialistični platformi:
"Brezposelnost.—Hipna vladna pomoč za brezposelne delavce s pomnožitvijo potrebnih javnih del. Vse osebe vposlene pri takih delih najme direktno vlada pod pogojem, da ne delajo več kot o-sem ur in da ne dobe manj, kot določajo unijske mezdne lestvice. Vlsda naj ustanovi delodobavne biroje; posodi naj denar brez ob resti državam in municipalijem v svrho izvrševanja javnih del in stori naj še druge potrebne korake, ki so na razpolago, da omeji bedo delavcev, katero je povzro čila zlovlada kapitalističnega raz reda.M
To je jasno, ali ne? Tragedija pa je, da delavci, ki imajo večino deset proti enemu, niso hoteli tega zapopasti pri zadnjih volitvah, da bi bili izvolili socialistično ad ministracijo v Washingtonu. Ali bodo zapopadli v bodoče? Ali nimajo delavci že dovolj bridke šole?
Štrajkarji v bakrenem okrožju dobro vedo, odkod prihaja tistih $26.000, katere jim vsiljuje 'Child Murderers' Alliance'. Zato pa ne marajo krvavega denarja.
Združene države morajo inter-vinirati najprvo v — Calumetu, Mich. Meksika stoji sedaj v ozad ju. Morilci v Meksiki so proti ka pitalističnim morilcem^ v bakrenem okrožuj — blage duše.
Zvezni uredniški biro izjavlja, da rudarstvo, kakor se upravlja v Zed. državah, je sramota za ce lo našo republiko. Toda, oh, kako je dobičkonosno!
Kapitalistične koncesije na pram delavcem se zmiraj merijo po socialističnih glasovih. Čimveč socialističnih glasov, temveč kon cesij.
Delavci, kadar grete na volišče spomnite se na Calumet in na vašo lastne otroke!
Kadar delavec premišljuje, po stane kmalu socialist. Kadar socialist premišljuje, postane kmalu vnet agitator za socializem.
V Calumetu in ol'olici je še ved no štrajk. Ravno tako v Coloradu Delavci, ne pozabite tega!
Pretepi človeka do krvi in zapodi mu kroglo v hrbet, potem ga pa obtoži, da — hujska k prete-pom. Tako so naredili z Moyerjem v Michiganu. In tedaj jih je pa sram, če pameten človek reče, da v Copper Country ni več ustavne vlade. Great Scott! Ce je v Calu metu in okolici ustavna vlada potem je tudi v — Mexico City
Kapitalistično časopisje z velikim pompom oznsnja, da se je \ tem kratkem času oženilo 75 de Isvcev v Fordovih tovarnah v De-troitu, od kar jim je Ford prostovoljno podvojil plačo. To dokazu je, kako srečno družinsko življe nje bi šele zavladalo med delavci če bi v splošnem dobili ne samo enkrat toliko kot zdaj, temveč
Novica, da kapitalisti zspirajo tovarne, pomeni, da gredo kapitalisti na štrajk. Kje je milica?
Evropsko časopisje poroča, da je Kruupova tvrdka za izdelova nje kationov v Nemčiji v pretek leni letu naredila devet milionov mark čistega dobička. Na Balkanu, kjer so lani Kruppovi kanoni grmeli peklenski grom, pa danes gladu umira pol miliona ljudi. To je blagoslav kapitalizma.
Aha! Zdaj vemo, odkad prihaja draginja in pomanjkanje med delavci! Iz New Yorka poročajo, da znaša import diamantov iz ino zemskih trgov v letu 1913 šestin štirideset milionov dolarjev. Delavci so torej ves svoj denar zapravili na — diamantih! Kaj?
Štrajk v Michiganu in v Coloradu bi bil najkrajšim potom končan, če bi vlada prevzela rudnike in premogokope v svojo last in jih operirala. Potem naj pa delav ci prevzamejo vlado in tedaj bi bil konec vseh štrajkov. Delavci, ali ste za to? Glasujte za socializem !
Kadar niso kapitalisti zadovoljni s svojo plačo — profitom — tedaj zaštrajkajo: zaprejo tovarne in rudnike. Temu pravijo "bu-siness". Ako pa delavci niso zadovoljni s svojo borno plačo in če zaštrajkajo, tedaj so pa vsi križi doli in kapitalisti pravijo, da je to anarhija. See the game?
Delavci zidajo palače in ječe. Prve podarijo kapitalistom, zadnje pa obdržijo zase. Delavci kopljejo premog, ki greje kapitalistične palače ,a sami pa pihajo v prste, kadar jih zebe. Delavci me-ljejo moko in pečejo kruh, a kadar so lačni, smejo gledati na štruee v oknih pekarij in goltati sline. Ali nimajo kapitalisti prav do gotove meje, ko pravijo, da delavec ni sposoben za nobeno drugo stvar, kakor samo za garanje? Delavec, zdrami se! Ali te ni sram?
SE8TANEK PRIREJEN DELEGATOM ZDRUŽITVENE KONFERENCE V CHICAGI.
Eden najlepših prijateljskih sestankov, kar jih je doživelo zaved no slovensko delavstvo v Chicagi, je bil zadnji torek zvečer (20 t. m.) v Soukupovi dvorani na 26. ulici in Avers Ave. Sestanek — lahko bi rekli tudi majhen banket
—	sta priredila jugoslovanski socialistični klub štev. 1. in društvo
Francisco Ferrer", štev. 131 S. N. P J. in kot dragi gostje bili so povabljeni zastopniki in ena zastopnica (gospa Zofka Birk) združitvene konference, ki se je vršila zadnji teden v naši sredi.
Točno ob osmi uri so bili sedeži pri mizah — obloženih s tečnim prigrizkom in s pijačami — zasedeni, godba je zaigrala inarseljezo in nato so se vrstili govori, pozdravi, zdravice, petje, deklama-cije in končno splošna zabava s plesom do ranega jutra. Bila je zabava, ki je v resnici nudila vsestranski užitek in niti najmanj ne! dvomimo, da ne bi gostje delegati govorili iz srca, ko So se mnogi izrazili, da tako zadovoljni že dolgo niso bili. In zadnje dejstvo nas toliko bolj veseli če vpoštevamo
—	in to je vsekakor vpoštevanja vredno — da so sedeli skupaj de-legatje raznih prepričanj socialisti — teh je bilo največ — zgolj svobodomisleci in katoličani (zastopnik društva sv. Barbare itd.)
Govori mnogih sodrugov in gostov sukali so se — naravno — okrog združitve naprednih podpornih organizacij. Ni ga bilo niti enega govornika, kateri ne bi naglašal žive potrebe in koristi združitve. Sodrug Jos. Zaveftnik st., je otvoril program s sledečimi besedami:
Cenjeni delegatje in delegati-nja! Sodrugi in sodružice, bratje in sestre! — Prisrčno vas pozdrav Ijam v imenu jugoslov. socialističnega kluba štev. 1. -vas, dragi delegatje konference — vas, ki zastopate največje število podporno organiziranih Slovencev —kot graditelje nove stavbe v splošen blagor vseh slovenskih delavcev v Ameriki. Teško je delo, ki ga vršite, a še težja je nsloga, katero imate izvršiti. Vsi tukaj zbrani smo bojevniki za izboljšanje razmer svojega malega delavskega naroda; bojevniki smo za človečanske pra
la med veselimi gosti, ko so se pričujoči spomnili trpečih bratov v Michiganu in v Coloradu, ki se borijo za večji košček kruha. So družica Zofka Birk iz Clevelanda je napila zdravico Štrajkarjem v Michiganu kmalu po otvoritvi programa, toda pozneje je pa sodrug Drag. Pogorelec, organizator Western Federation of Miners iz Pueblo, Colo., v jedrnatih besedah apeliral na zbrane, da ne smemo tudi v najveselejših urah pozabiti na on^, ki bijejo kruti boj tudi za nas. Slikal je gola, mrzla fakta iz poljan boja v Coloradu in Copper County, fakta, ki morajo razgreti kri in razbuja-ti srd ... Ko je sodrug Pogorelec končal, ftla sta dva sodruga okrog miz in nabrala $24.00 za štrajkarje v Michiganu.
Naš opis ne bi bil popolen če bi ne omenili naSega deklamator-ja revolucionarnih pesmi sodr. Jožeta Zavrtnika mlajšega, kateri je deklamiral par pesmi. Petja tudi ni manjkalo, zlasti potem, ko se je razvila prosta zabava. S hvaležnostjo se moramo spomniti tudi qodružice Helene Zavrtnik in gdč. Pavline, ki sta tako izvrstno stregli gostom s prigrizkom in krmilom. Proti jutru smo se razšli z zavestjo, da tako lepega sestanka med nami že dolgo ni bilo, a upamo, da se še kedaj snidemo
ROJAKI V MESTU IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Ako živite isven Chicage, piiite po naš cenik za dobro vino In žganje, na;
TAC DTDlil ADH 1902 BLUE ^N® AVENUE, JO Se BtKIMAKUf (DEPT. C.) CHICAGO, ILLINOIS.
Prijatelj! Cc nasprotuješ socializmu, moraš predvsem poznati stvar, kateri nasprotuješ. Nikar se ne smeši s tem, da pobijaš ne kaj, česar ne razumeš. Ako pa hočeš razumeti socializem, študiraj socialistične knjige.^
Že najmanj stokrat smo dokazali, da "Amerikanski Slovenec laže, da se kar bliska in kadi. Sedaj nam je pa prišel na pomoč, kaj mislite, kdo? Ves glavni odbor Kranjsko-slovenske katoliške jednote! Celi odbor izjavlja v eni zadnjih številk Janezovega "lajb žumala", da je bila neka izjava glede katoliške jednote v 12. štev. Am. Slovenca "lažnjiva in sramotna"! Tako se torej katoličani zabelili Kranjskemu Janezu. Pa ne da bi Janez zdaj zatulil, da je celi odbor jolietske jednote — socialističen? Laž pa sramota je Janezova cunja celo za katoličane! Nam je prav!!!
"NAftl ZAPISKI".
Kdor se hoče podučiti, kaj je so socializem in kaj socialisti hočejo, ta naj sa naroči na 'Naše Zapiske katera revija se odlikuje po svo jih originalnih in interesantnib člankih.
"Naši Zapiski" so edina sloven ska znanstveno socialistična revi ja, ter jih ureduje sodrug dr. H Tuma, odvetnik v Gorici.
'Naši Zapiski" izhajajo meseč no v obliki leposlovnega Hsta (ma gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Upravs "Naših Zapiskov", ulica Treh Kraljev, štev. 16, Oorica, Primor sko, Austrija.
Edison o vedi. Kljub temu, da je veda v zadnjih par sto letih ns redila čudesa, smo še komaj storili prve korake v nepoznani svet znanstvenih odkritij in pridobi-tev. V bodočih petdesetih letih storjen bo večji korak napredka, kakor kedaj poprej od začetka sveta.
Nisem sanjač, niti ne smatram špekulacij na bodočnost dobičkonosnim. Toda sodeč po dosedanjem napredku v eni ali drugi stva ri, človek ne more zapreti oči pred pogledom v bližnjo bodoč posebno pa nost.
združitvene t Na jasnem sem, da tekom pri hod njega polstoletja bo veda odpravila noč. S pomočjo elektrici-tete, najmočnejše prirodne sile zamogli bomo prekucniti fizični fenomen dneva in noči. Tako ra dikahlega vporabljenja pri rodni h sil proti prirodi še ni bilo. Doba ve&oga dne bo prišla potom iz polnjene električne luči. Ta ide ja, da bo elektrika tekmovala sohcu, se lahko podpre s faktom vice, bojevniki za srečo vseh lju- dl najmočnejša električna luč di na zemlji. Lahko je bojevniku,1 k„ jih jp daneR v rabi prpdgtav dokler osvaja sovražne vrste, do- ljljo komaj ^ od8totkov 8VOje
kler zmaguje in dokler se sovraž-|gile Petindevetdeset odstotkov si nik umika pred njim. Ali zmagan-ci dožive včasih tudi izgube — dožive poraze in takrat se bojevnik pokaže kot pravi bojevnik, ki v porazu ne povesi glave, ne izgubi upanja v bodočo zmago, temveč hiti pogumno v ponovni boj, da vrže sovražnika iz njegovih postojank. Naš boj se bo vršil, dokler bo na svetu suženj in gospodar, dokler bo milione ljudi trpelo v sužnosti, poedini pa uživali sadove teh milionov sužnjev, dokler se ne zruši današnja krivična človeška družba in se ne nadomesti z boljšo družbo, katera bo jamčila vsem ljudem sreeo — po kateri hrepenimo vsi. Tem bojevnikom, ki štejejo danea milione, ki niso izgubili poguma v porazu in ki hite veselih src v novo bitko — tem bojevnikom kličem: Slava! Kajti ti bojevniki so nositelji nove kulture in civilizacije, nove človeške družbe — vstajenja iz muk in trpljenja vseh ljudi na zemlji!"
Sodr. Frank Petrič je v daljšem govoru prikazal, kako velik pomen ima združenje jednot in zvez na polju splošne izobrazbe na podlagi modernih znanosti.
Sodr. Goršek iz Kansasa je kot premogar slikal razmere delavca v stari domovini in tukaj ter krepko naglašal, da edino rešilno sredstvo za delavca jo mednarodna socialistična stranka. V istem smislu so jedrnato govorili tudi sodrugi Jakob Miklavčič, Štefan-čič, Sitter, Mostar in več drugih. Štefančič je tudi na kratko predaval o konsumnih društvih. Dalje so govorili br. Krže, Ant. Mladič, Jack Stonič, Matt Pogorelec, F. Godina itd. G. A. Trošt je govoril v imenu svobodomislstva, sodr. M. Žfleznikar je napil zdravico slov. socialistični naselbini v Chicagi, iz katere je izšla socialistična propaganda med slovenskimi delavci v Ameriki in sodr. Podlipec je napil zdravico razred-nozavednemu ženstvu.
Globoka resnost je, pa zavlada
ki
le le zavrže, potrati. Ta potrata sili nevporabljenjc električne si le, se brez dvoma v kratkem ome ji. Takrat bo električna svetloba dvajsetkrat močnejša, vplivnejša kot je sedaj. In tedaj izgine noč v naših mestih.
Kaj bomo pridobili z odpravo nočne teme? Seveda, če izgine noč, spanja s tem še ne moremo odpraviti. Veliko lažje pa bo pravljati razna nočna dela, imajo danes še toliko ovir. Z eno besedo: izvrševalo se bo z lahko to vsako delo kakor po dnevu Pridobila bo veliko zrakoplovba momarstvo in vsakovrstna trans portacija. Tema je vedno ščitila zločin. Samo v tem oziru bo ne prestana svetloba pravi blagoslov za človeštvo.
Velikanski napredek v bližnji bodočnosti je tudi zagotovljen na polju aviatike ali zrakoplovbe Konj na cesti bo izginil; zameni ga bo električni voz. S tem se po polnoma spremene vozne ceste.
Izpopolnitev v stavbinstvu predrugačila sedanji način stano vanj. Navadni delavec ne bo več plačeval najemnine (renta); sta noval bo v lastni hiši, katera se ne bo po lepoti in zdravstveni napravah nič ločila od hišo nje govega delodajalca. Socialno ne soglasje bo izginilo, kadar bo vsa delavec imel lastno domovanje.
Zdravilska veda bo premagala bolezen. Socialna veda bo uničila bedo, siromaštvo. Zrsčna filovba bo odpravila vojno. Svetovni mir bo zagotovljen čim se doženc, da zamore letalni stroj, kateri nese človeka, ravno tako nesti 150 fun tov nitroglicerina. Dvajset tisoč takih letalnih strojev zamore na ta način razdjati vse vojno bro dovjo na svetu.
Z odpravo bede, bolezni in vo;¡ ne zagotovljen je Človeštvu neiz memi umstveni napredek. Bodoči človek bo umski velikan. Veda bo preustrojila svet fizično in mora no.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-60 Blue laland Avenue, Chlcago. HL
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nato posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
"L^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COM
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano.
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najaibo ženitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje
IVAN VČEUK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul., Chlcago.
Z vsakim tieitsa slik dam« kritno daril«.
Islafai: Casal 2691.
bo
prole
T A R K C
Mich. štrajk.
(Nadaljevanje ■ prva strani.)
praviti z zadnjim, zahtevali ao več prostora in tako je Radosevič prišel k nama. »Ugibali smo, da je bil najbrž policaj tepen in krivdo so najbrž zvrnili na nas. Tako je tudi bilo. Drugo jutto jni sodnik pove, da si naj poisčem jamčevino za $4000, če ne, dojdein v okrožno ječo. K or je bilo še zgodaj zju traj, ni bilo nikogar znancev na sodniji in tako so me vrgli nadvoz s PavellČem in Radosevičem vred in hajd v spremstvu štirih deputi jev v okrožno kletko, kjer smo še danes in bomo najbrž do 24. jan., ko se vrši preiskava. Moja tovari ša sta se čudila, kako je to mogoče, da nas zapirajo kar tebiničme ninič, ne da bi bili kaj krivi, to da razložil sem jima,, da danes ne veljajo postave več in da vlada le oborožena pest kapitalizma. Naj vam povem, kako imenitno so nas gostili v zaporu. Prvi dan za za-jutrek smo dobili majhne posodi ce in v njih je bilo nekaj takega, ki je bilo zelo podobno hrani, ka-koršno je moja mati dajala svinjam v staram kraju. V drugi posodi je bilo zopet nekaj, kar pa jaz nisem msral gledati, toda Matija je rekel, da je precej podobno gnojnici v hlevu moje kobile. V County Jail so nam privoščili malo boljše — morda zato, ker je šerifu Heptingu lani krompir dobro obrodil in zelje. Ampak z mesom so pa grozno skopi. Štrajkarji, ki nas obiskujejo, pravijo, da 80 drugi dan poskušali položiti jamčevino za nas, ali sodnik ni dovolil. Danes je bila moja žena tukaj in pravi, da vlada velika o-gorčenost med štrajkarji v Akni peku in da so na redni seji 17. t. m. dobili vse farmarje iz okolice, ki so voljni položiti varščino za nas, toda sodnik neče nič o tem slišati.
Dragi mi urednik, kaj si torej mislite o tem t Vrhtega pa berem v kapitalistični cunji "Mining Gazette", da je med 38 obtoženci — voditelji in člani W. F. of M., ki jih je obtožila ;adnji teden velika porota v Houghtonu — tudi moje ime. Mislijo gumbači, da bo konec štrajka, kadar poberejo še teh 38 štrajkarjev in voditeljev v kletke, ali povem vam, da s takim delom le podžigate štrajk, kakor bi ognju prilival olje. Od 1900 štrajkarjev v Ahtneeku jih je Se v boju 1400; ostali večinoma mladi fantje so šli v druge kraje za delom. Grintavcev je prav malo in še tistih par, ki so Sli lenobo past v rudnike, se je menda zba^ lo, da jih bo od gladu hudič vzel. Toda danes še nihče gladu ne u-mira med štrajkarji, za kar se imamo zahvaliti organiziranim delavcem širom Amerike, ne pa kompanijam ali našim trgovcem» katerim smo mi poprej spravljali dobiček na kup. Dotični trgovci so nam držali debelo platno pred očmi, da nismo nikamor videli nego samo to, kar so nam oni rekli, ampak danes tega* ni več. Danes nosijo trgovci gumbe na suknjah, katere smo jim mi plačali.
V 331. Stev. Proletarea: berem o slovenskih skebih v Balticu in med njimi vidim tudi ime Jožef Panjan. Ali bi bil dotični dopisnik ' iz South Range tako prijazen, da bi mi sporočil, od kod je doma ta neoprani JoŽekf Ako on ne ve, naj mi sporoči pa kdo drugi, ki ve. Rad bi znal, dali je ta Jožek doma iz Vojne vasi p'ri Črnomlju; teško verjamem, da bi bil od tam, ker njegov oče je bil poStenjak in je Se danes. Ako pa je ta Joseph Panjan iz Vojnevasi, potem pa znam, da je bil grdo zapeljan v skebarijo najbrž po kupljenih kompanijskih časopisih.
Pozdravljam vse organizirane delavce v Ameriki in želim, da Čimprej spravijo debelo platno raz obraze tistih delavcev, ki se pustijo še vleči za nos od kapitalistov. Tebi "Proletarec" pa želim obilo vspeha. Da ne bo nihče "gruntal", kdo to piSe, navajam svoje ime in naslov. Pričakujem namreč, da bodo po kompanijskih cunjah odgovarjali na to moje pismo, kar pa naj gumbači le storijo. Lahko se tudi ustmeno zmenijo z mano, ker na tem mestu izjavljam, da še nisem niti ne bom nikomur nič žalega storil.
Anton Pechsuer,
Copper City, Mich. •
Calumet, Mich., 22. jan —Dovoljujem si nekoliko odgovora na
pobalinske napade od strani dopisovalcev jetiČnega Glasnika, ki so ošnopsani Muks, Kobe (Zotti), M P. in nadmazač, žegnani korporal Luka. Kužek zacvili, če mu stopiš na rep, ravno tako cvilijo zdaj tudi te propalice, ko jim je zavedno delavstvo stopilo na rep njihovih laži in satanskega izdajstvo de lavskega naroda.
Ker mi ne morejo očitati nič takega, kot se, njim lahko očita, spravili so se na moje otroke in imenujejo jih "munkete". Njih umazani dopisi, zlasti pa dopis s podpisom M. P. dokazuje, kaka nizkost in propalost je v teh ljudeh. Vem, da ni časopisa v*Ameriki, kateri bi priobčil napad na nedolžne otroke, izjema je le skebska cunja, katero urejuje pijana in oänopsana klada Muks Schweiger; le on je zmožen take nečuvenosti. V svoji pijanosti in zmedenosti pa ni opazil, da s tem! dopisi samega sebe tolče po zobeh. M. P. predbacuje nekemu "Mikiču", da ga je žena zapustila in šla v stari kraj. Ce bi ga ona v resnici tudi zapustila, ni tega on kriv, kar pa ni res. Zdaj pa vprašani Muksa, kdo je pred 14 leti zapustil ženo in otroke v stari domovini in jo popihal v Calu-raet t Muks, kdo živi Vašo ženo in otroke že štirinajst let? Čegav je oni otrok, kateri je pisal na naslov Glasnika in povprašal, kje je njegov oče Schweiger, kateri njemu in materi neče nič pomagati in da ga bodo morali iskati potom avstrijskega konzula ,ako se sam ne oglasit Schweiger, ali ne tolčete s priobčenjem dotičnega dopisa samega sebe po zobeh f — Predsednik Glasnika je sedaj sklenil, da bo od Muksove plače vzel vsak mesec $5.00 in jih poslal njegovi družini v stari kraj, kar je popolnoma pravilno. Ali ni škandal od urednika— kateri hoče izobraževati ljuAi! — da na šnopsu zažre vse, ksr zasluži, tako da morajo drugi s silo jemati od njegove plače beraških pet dolarjev na mesec in jih pošiljati njegovim otrokom v stari kraj?— Dalje se v dopisu očita Franku Lesarju radi nekih $8.00. Jaz ne vem, kaj je na tem resnice. Vprašal bi pa Muksa, ako on zna povedati, kedo je vzel $5.00 iz pisma M. Graheku in kedo je nekoč bežal iz Ribnice radi več sto kronict Nadalje se govori v dopisu o Mrs. Tereziji Ceizer s "krevlja-stim nosom" radi pričanja o božični katastrofi. Ali je morda gospa Ceizer naredila kaj takega, kot jeKobe, caluinetski Zotti, kateri je po katoliško lagal in tožil Jankota Terziča, a dokazal pa ni nič T Kar se pa tiče 'krivih nosov", sta si calumet8ki Zotti in Happy Hooligan" do pičice podobna. — Dopisnik tudi maže o nekakih "štrukoljčkih". Kajpak! Štrukeljčki, čibice, cigarice, izvrsten šnopsek itd. je bil v obilni meri na razpolago pri M. P. in pri ekskapitsnu Grčetovki in to ob času, ko je ubogi Grče garal in rinil karo v runiku. Seveda, to je šlo vse na stroške onih, ki so delo kupovali. Kakšno" delo" so pa imeli kapital Wilson in drugi "keptni", ko so se najedli čibic in napili šnopsa, to si lahko vsakdo sam misli.
Mazač niše: "Junko mora delati, da zamore svoje munkete hraniti." Ha, ha, ha! To je dostojnost ! Gotovo je Junko delal in bo še, toda skebskega pečata na svojem čelu pa ne bom nosil, kakor ga vi nosite in katerega bodo za vami podedovali tudi vaši otroci. Vsak, kdor pozna moje otroke, mora priznati, da se obnašajo lepše in dostojnejše, kot pa vaši, če ravno jih ni žandar Luka nikdar nič učil, kot je vaše in če ravno niso še nikdar videli cerkve od znotraj, kakor samo takrat, kadar ste mi jih vi ukradli in s silo nesl^ v cerkev. Vprašal bi tudi žaudarja Luko, da li on zna, na Čegave stroške se preživljajo gotovi otroci v nekem zavodu v Chi-cagit Ne bom jih imenoval "munkete" — kakor M. P. naziva moje — pa naj bodo čegavi hočejo, ker toliko izobrazbe že imam, da ne napadam otrok, četudi mi njih stariSi prizadevajo Se tako krivi co. — Žalostno pa je od predsed nika in ostalih odbornikov pri Gl., da vsi plešejo na komando žegnanega korporala Klopčiča in dopuSčajo, da njihov list prinaša ne le gorostasne oslarije, temveč tudi napade na' nedolžne otroke. Ali ne veste, da se izven skebov vsi ljudje sihejejo vašemu listu f Amen.	L. Junko.
Ca 1 ume t, M»«b . 21. jan.—Tu akjšuja skebska cunja navsomoč
hvali ljudi, ki se zbirajo v "Citi zens Alliance" (Cieifuj Marijan ca), češ kako dobri in usmiljenih src da so. To lahko verjamejo le skebje, ako hočejo. Res zelo usmi ljeni ljudje sv tof^Ako ti ubijejo koga tvojih dragih, so tako usmi ljeni, da hočejo potein mrliča po kopati! Ako napadejo, pretepejo, obstrelijo in poženejo iz dežele katerega izmeti tvojih bratov, I potem, ko se nazaj povrne, so ta ko dobri, da ga čuvajo, da ja ne bo nihče drugi tako grob, kakor so oni, da bi ga zopet napadel Tako so usmiljeni ti naši "mari jančarji", da celo milodare pobi rajo za nas. Hvala vam prelepa za tako usmiljenost! Ne potrebujemo je.
Med "marijančarji" je tudi veČina slovenskih trgovcev. Največja "usmiljena brata'" sta seveda oba Vertina (Pipca). Ob času badnjiške/" katastrofe sta tako fletno pošiljala ciganke milodare — katere je zmetal na kup Mc-Naughton in ostali magnatje iz Bostona — ta sta hotela menda vse prekositi v "usmiljenju'". Ali prizadeti so odklonili kVvave darove m jih poslali nazaj. Nabrane^ tisočake, s katerimi so se tako bahali v skebskem časopisju, še danes držijo nedotaknjene. Ne verjamem pa, da bi Pipca dala kak cent iz svojega Žepa, ker ona dva rajši vzameta, kakor pa data. Pisec teh vrstic sem nekoč kupil v njuni prodajalni delavno obleko na upanje, katero mi je prva zgorela v "dryhou8e" in tudi to sem plačal kmalu zatem. Nekega dne pa dobim poziv od jecavega Jože Pipca, da moram dolg plačati. Sel sem k njemu in dokazal s potrdilom, da je vse plačano in tedaj se je Joža izgovarjal, da je bila pomota" in hotel je svojo zadrego skriti s tem, da mi je ponujal pet smrdljivih cigar. Poprej pa ni gledal v nebene knjige, da bi se prepričal, da li je pomota ali ne, marveč je kar zahteval denar.
Taki so torej tisti "usmiljeni marijančarji"! Ako bi jaz slučajno ne hranil "rezitov", moral bi obleko dvakrat plačati. Ali so na ta način Pipci pridobili svoje mi-lione? — Sicer pa s Štrajkarji ne hote več trgovali, a skebe ps le odirajte, kolikor se vam poljubi. Mogoče se tudi njim prej ali alej odpro oči. Delavci v Calumetu! Zapomnite si tiste slovenske trgovce, ki se družijo z McNaugh-
tonovo anarhistično bando! J. 0. •
Dodgeville, Mich., 22. jan. — Dragi čitatelji Proletarea! Mogoče ste radovedni, da li bomo Se zanaprej štrajkali. Gotovo! Mi bomo stali v bojni fronti, dokler ne zmaga naša organizacija. V staro sužnost ne gremo! Kapitalisti bodo prej sive lase dobili, preden nas uženejo. Guverner Fer-ris nasprotuje vladni preiskavi. Mi pa pravimo: Naprej s kongresno preiskavo! Vlada iz Wa-stingtona naj ¿ve resnico. Guverner ne mara za resnico, ker je prijatelj baronov bakra. Aretacije štrajkarjev so zdaj na dnevnem redu. Ta teden so nas aretirali čez trideset in zopet izpustili proti varSčini $1000. Sam ne vem, kaj so si vse izmislili zoper nas, da bi nss spravili s pota. Seveda, kaj je pa pričakovati od velike porote, kstera obstoji iz devetih "alijan-čarjev", pet rudniških bossov in šoferja Jima McNaugtona? Ali taka porota ne tuli v rog rudniške gospode f Ali to Se ne producira bakra! Zakaj nas ne pustite na miru, saj ne silimo v vaše rudnike t Pravzaprav pa to niso vaSi rudniki, temveč so lastnina Zedi-njenih držav. Kapitalisti so na krivičen način osvojili na tisoče akrov zemlje, v kateri leži baker, zato je edina pravična pot, da vlada Zedinjenih držav vzame u-kradeno lastnino nazaj v svojo posest. Šestmesčni štrajk se bo nadaljeval, dokler kapitalisti ne padejo poraženi. Tukaj v Dodge ville smo vsi na Strajku. Ni ske hov, grintavcev in jih tudi ne bo. Pozdrav zavednim delavcem. Ne
pozabite na nas! Štrajksr. •
Calumct, Mich., 23. jan. — Od hoja do zmage! To je geslo rudarjev v severnem polotoku Michi ffsns. Zmaga mora biti na naSi strani, če je Se kaj pravice na svetu. V Michiganu ni pravice. To se '>ravi — za nas delavce je ni. Pra viea je samo za kapitaliste in nji hovo drhal, katera živi, oziroma
jé živela lepo vrsto let na stroške trpinov rudarjev. Kaj si vse ne ziuislijo naši tirani, da bi zlomili stavko. Deportirali so Chas. H. Moyerja, ali s tem nakopali ao si še večji odpor, še večje ogorčenje od naše strani. Velika porota si je tudi nekaj izmislila in potem «t aretirali vse organizatorje in nekoliko aktivnih članov unije. Vai so prosti pod ivarščino. Kapitalisti se strašno boje kongresne preiskave — kaj ne, Muks T Pravijo, da ae ravnajo po poatavah, a kljub temu se boje preiskave! Mi delavci se pa nič ne bojimo preiskave, še zahtevamo jo. Bojazen pa je priznanje krivde!
Kje je zdaj tista lažnjiva "resnica", katero je tiskal Klobas-nikt Ali je umrla, ali nimate več poguma, da bi še nadalje sejali ocvrte laži med vaše skeboviče? Med calumetskimi Slovenci je eden veliki skeb, kateremu ne diši nobeno delo, pač pa le nastavlja uSesa, kamor pride, izmišlja si laži, ki jih potem prodaje rudniškim magnatom. To je Math F. Kobe, nekdanji upravnik Glasnika; njegovo domače ime je Zotti. Klobasnik izliva gnjonico na tukajšnje dopisovalce 'Proletarea', češ da pišejo same laže. Mila nam majka! Ves svet je narobe, celi svet je ena sama laž — samo naš Gl. je božja resnica! Vsi drugi ljudje, vsi slovenski listi lažejo, samo rtaš Muks in njegova kom-panijska trobenta poje čisto resnico! Sure! Gl. je podoben tistemu, kateri je jezdil osla sedeč in gledajoč nazaj, pa je rekel: "Ti nesrečni osel, zakaj hodiš narobe po.tt" Muks ne ve, da gleda nazaj, ko na njegovih plečih jaSe veliki Jim . . . Musk in M. P., tukaj v Calumetu smo najmanj štirje dopisovalci v "Proletarea", do-kažite nam samo eno laž^ če morete! Kdo je večji lažnik in večji hinavec, kakor ste vit Kako ste Vi, Muks, pisali poprej, dokler Vas ni zajezdil Jim? Ali niste pisali: "Proč s stavkokazi!" Kaj pa zdaj piSete! Ali morete tajiti? Ali nam morete pojasniti, kdo je imel vaše možgane takrat in kdo jih ima zdaj? Ako ne morete odgovoriti sam, vzemite si Zottija na pomoč, ker on je veščak v zavijanjih. Pokazal je, da je veliko boljši lažnik in Spijon, kakor pa trgovec čaja.
Štrajkarji! Složno naprej! Izgubiti nimamo nič, pridobimo pa lahko vse! Samo složni bodimo. Gospodje skebi, ali ni lepše zdaj delati samo osem ur, kakor pa enajst? Kdo vam je priboril to ugodnost? Ali nismo mi, ki smo na Strajku? Ali vas ni sram gre-čati človeka, ki se bpri za vas in vaše otroke,'a vi mu pa nasprotujete? Pozdrav vsem zavednim delavcem.	Vaš edeninisti.
ADVERTIS!
SOLNCE JETNIKOV.
Msksim Gorkij:
Šestindvajset nas je bilo — šestindvajset živih strojev, zaprtih v vlažno klet, kjer smo delali preste in pražen prepečenec ter od jutra do večera gnetli testo. Okna naše kleti so gledala v pred njimi izkopano jamo, ki je bila obložena z rdečo opeko in ki je bila od vlage zelena; okviri okenj so bili na zunanji strani z gosto železno mrežo omreženi, solnčns svetloba ni mogla prodirati do nas skozi Sipe, ki so bile gosto posute s prahom od moke. Naš gospodar je okna okoval zaradi tega z železnim omrežjem, da ne bi mogli podariti nobenega koščka njegovega kruha »beračem ali pa onim od naSih tovariSev, ki so stra dali, ker niso dobili dela; naš go spodar nas je nazival lopove in opoldne nam jc dajal mesto mesa — pokvarjene vampe. DuSeče .tesno je bilo naše življenje v kamniti omari, pod nizkim, težkim stropom, preffreženim s sajami in pajčevinami. Težko in slabo nam jc bilo med debelim zidovjem, poslikanim z nesnago in plesnobo ... Ob petih zjutraj smo vstajali, ne da bi se bili naspali in — topo, brezbrižno — smo sedli že ob Šestih za mizo in delali preste iz te sts, ki so gs pripravili naši tovariši za nas med časom, ko smo Se spsli. In ves dan, od jutra do desetih zvečer, so sedeli nekteri od nss za mizo, odvijali elastično te sto, zibajoč se semintja, da ne bi postali trdi, in drugi so mesili mo ko z vodo. Globokoumno in me-lanholično je žoburela ves »lan voda v kotlu, kjer so se kuhale pre-
		
Avstr. Slovensko	Mrli	Bol. Pod. Društvi
UittMrljMM li. juiiwil 1«.		lakorporirano Si. («bnvtrs IMS v írUfl f
A *•<•
♦ n M« ,
Sedet: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI;
Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Podpmla.: JOHN GORŠEK, Box 211, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHfT ČERNE, Boz 4, nreezy Hill. Vtuin«rr> Blagajnik: FRANK STA Rt'lč. Box 245.. .Mnlberrx Zapisnikar; LOUIS BREZNIK AR. L Boz Hh.
NADZORNIKI:
»•ONURAC J URŠE. Box »57. W Mineral. Kam» MARTIN KOCMAN. Box 482, Frontenac, Kan» ANTON KOTZMAN. Frontenac. Kans POROTNI ODBOR
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa.	f
FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠET1NA, Box 23, Franklin. Kans.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se nsj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku Vse denarne posiljstve ps gl. blagajniku.
ste, hitro in jezno je ropotala pe-karjeva lopata po tleh peči, me-tajoč spolzko, kuhano testo na razbeljeno opeko. Od jutra do večera so gorela drva na eni strani peči, rdeči žar plamena je trepetal na steni delavnice, kakor bi nas tiho zasmehoval. Velikanska peč je bila kakor neoblikovana glava pravljičnega pošastnega ne-stvora, kakor bi ga bilo dvignilo iz tal in odprl svoje široko žrelo polno prežarnega ognja, izdihoval vročino v nas in gledal z obema črnima globinama odduškovima nad čelom na naše brezkončno delo. Ti dve temni globini sta bili liki oči — neusmiljene, brezstast-ne oči pošastnega nestvora: zrle so nas venomer z istim pogledom, kakor bi se bile že utrudile od večnega gledanja na sužnje, ki jih zaničujejo z onim hladnim zaničevanjem modrosti, ki nič človeškega več ne pričakuje od njih.
Dan za dnem v prahu moke, v nesnagi, ki so jo prinašale naše nege iz dvorišča, v debeli, nasičeni sopari smo izvaljavali testo in delali preste, Škropeč jih z našim znojem. In sovražili smo naše delo, z jedkim sovraStvom, nikdar nismo jedli tega, kar so naredile naše roke, namesto prest smo imeli rajši črn kruh. Ob dolgi mizi smo si sedeli nasproti — devet proti devetim — pregibali v*teku dolgih ur mehanično roke in prste, in tako smo bili vajeni našega dela, da niti zasledovali nismo naših gibov. In tako temeljito smo opazovali drug drugega, da je vsak od nas poznal vse gube v obrazih svojih tovarišev. O ničemer se nismo imeli pomenkovati, tega smo bili vajeni, da smo mol-čsli ves čas, razen če nismo zabavljali — ker vedno se najde nekaj,' da se lahko zabavlja čez ljudi, posebno pa čez naše tovariSe. Ali tudi to smo malokdaj storili — kaj! pa naj človek zakrivi, če je napol mrtev, če je — kakor malik, če zaduši vse njegovo čuvstvovanje teža dela? Ali molčanje je le onim grozno in mučno, ki so že vse povedali in katerim ni ostalo ničesar več, da bi še povedali; ljudem pa, ki še niso pričeli govoriti, je molčanje enostavno.
Toda včasih smo peli, naše petje se je pričenjalo takole: sredi dela je nenadoma zazdihnil kdo od nas, s težkim vzdihom trudnega konja in pričel potihoma peti eno od onih zategnjenih pesem, katerih milotožni motiv vedno o-lajša breme, ki teži dušo pevca. Eden od nas poje, nemi prisluškujemo osamljenemu petju, ki ugaša, ki ga du ši težki strOp kleti, ugaša kakor majhni plamen ognja na stepi v vlažni jesenski noči, ko visi sivo nebo s svinčeno težo nad zemljo. Pevcu se pridruži drug — zdaj ploveta že dvš glasova tiho in boječe skozi soparo naše tesne globeli. In hipoma vpade več glasov naenkrat v petje — vzdigne se kskor val, postaja močnejši in glasnejši, in tako je, kakor bi ga razmikale vlažne, težke stene naSe kamenite ječe . . .
Na Široko s svetlim žarom soln-ca, in sa msebe medsebojno uglašeni glasovi napolnjujejo delavnico; petju je tesno v njej; udarja ob kamenite stene, stoka, joka in zbuja srce, s tiho, pikro bolestjo, oživlja bol starih ran in zbuja tu-
go . . . Pevci zdihujejo globoko in težko; nekateri nenadoma preneha peti, dolgo posluša petje tovarišev in zopet iznova zliva svoj glas v splošni val. Nekateri, ko je boječe zaklical "oh", poje z zaprtimi očmi in morda se mu zdi gosti, široki val glasov pot v daljavo, posuta na široko s svetlim žarom solnca, in sam sebi vidi, kako hodi po njej . . .
Plamen v peči plapola neprestano, neprestano brska pekarjeva lopata čez opeko, žubori voda v kotlu, trepeče žar ognja na steni, potihoma se smehljajoč ... In mi pojemo 8 tujimi besedami o naši topi boli, o težki ^ojazni živih ljudi, ki so oropani solnca, hrepenjenja sužnjev. Tako smo živeli, šestindvapsetorica, v kleti velike, kamenite hiše, in življenje je bilo tako težko, kakor bi bila vsa tri nadstropja hiše naravnost zgrajena na naših ramenih.
n.
Toda razen petja smo imeli še nekaj lepega, še nekaj, kar smo ljubili, kar nam je morda nadomeščalo soince. V drugem nadstropju naše hiše je stanovala ve-zilja in med njenimi pomočnicami je živela pri njej tudi 16letna hišnica Tanja. Vsako jutro se je naslonil droben, rožnat obrazček z modrimi veselimi očmi na steklo okenca, ki je bilo v durih iz veže v našo delavnico, in jasen, prijazen glas nam je zaklical:
"Dajte, prest, jetniki!"
Na ta znani, jasni glas smo se okrenili vsi in gledali veselo in dobrovoljno v čisto dekličino lice, ki se nam je prijazno smehljalo. Prijetna navada nam je bilo gledati nos, ki se je ploščato pritiskal na šipo in drobne, b^le zobe, ki so se svetlikali izza od smeha odprtih rožnatih usten. Planili smo in se suvali, da bi bili odprli vrata in — tedaj že pride, tako veselo in ljubeznjiva, k nam, držeč predpasnik predse, stoji pred nami, z nagnjeno glavo, stoji in se neprestano smehlja. Dolga, debela kita, kostanjevorujavih las, ji pada čez ramo in leži na prsih. Mi* umazani, temni, grdi ljudje zremo k njej gori — prag jc za štiri stopnice višji od tal — zremo k njej s povzdignenimi glavami, želimo ji dobro jutro i nji govorimo posebne besede — samo za njo jih ne najdemo. V pogovoru z njo postajajo naši glasovi bolj mehki in naše šale nedolžnejše. Za njo smo imeli — same posebnosti. Pek je vzel iz peči najbolj rujave in najbolj zapečene preste in jih ročno zagnal Tanji v predpasnik.
"Le glej, da ne prideš mojstru v pest", jo vedno svarimo. Hudomušno se nasmeje in nam veselo zakliČe:
"Zdravi, jetniki!" in izgine naglo kakor miška.
(Dalje pride.)
SODRUGI!
Vsak socialist bi moral naročiti "PROLETARCA," kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to jo prva naloga naše stranke.
Viak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA," ker le na ta način ae zamore otlgurati napredek nase. mu liztn.
prolbtarkc
zapisnik
konference «a adruSeuje nagradnih alo-v enakih podpornih organizacij ▼ Ameriki.
Konstituiranje konference.
Preduo se preide ua volitev odbore za vodetvo konferenee, »e konttatira prisotnost zastopnikov ranita podpor mh jednot in »vez. Zastojini so:
za B. N"; P. J. kot sklicatelji konference: Jak. Miklauši*, L. Hkubie, John Verderbar, M. Potokar, Jos. Kuhelj, A Trbovec, Chas. Pogorelee, Toni. Oo lob, J. Hrast, M. Železnikar in J. Sare.
za 8. 8. P. Z. kot odzvanci: Anton Mladi«, John lvaniek in M. V. Konda;
za 8. I). P. Z. kot odzvanei: NViljem rtitter. 8t. Zabrir, Zofka Birk in John Bebolj;
za K. 8. K. P. D. iv. Barbare kot odzvanei: Martin 8tefan*i* in Iguatz Podvainik;
za Avstr. Bol. podp. l>ruAtvo kot od zvanri: Johu (ior*ek;
za 8. D. P. in P. D. kot bdzvanci: John Gantar in Jos. Mostar.
Skupaj 23 zastopnikov, zastopajoč 6. ¡»odpornih organizacij. •
PRVA SEJA.
19. jan. 1914.
Jak. Miklaviiš, predsednik 8. N. P. J. otvori zborovanje ob 9. uri dopoldne s primernim nagovorom. 81edi volitev konferenčnega predsednika. Predlagan in soglasno izvoljen je bil brat Zoleznikar.
Br. Konda predlaga, da bi se vsi zborovalci nazivali med seboj bratje in sestre.
Brat 8ittar predlaga, da ima preds. teleznikar ravno iste pravice kot zastopnik 8. N. P. J. kot vsi drugi. Sprejeto.
Br. Aarc predlaga, da ima vstop k sejam vsak Slovenec, ki se za stvar zanima. Sprejeto.
Br. Verderbar predlaga, da bi imel v»ak zborovalec po en glas, ker ima |j itak o vsem odločati aploftno glasovanje, predno pride do zdruienja.
Br. Mlaaiš predlaga, da bi imela vsaka organizacija enako število glasov brez ozira na itevilo članov.
Br. Zavrtnik meni, da bi bila lahko vsaka organizacija poslala na konferenco ravno toliko zastopnikov, kot jih ima S. N. P. J. Je zato, da ima vsak zastopnik samo en glas, ker je «oino, da sploftno glasovanje članstva odloči v prilog manjšine na tukajftm konferenci.)
predlog br. Verderbarja sprejet.
Br. Mladič pripominja, da je imel tako naročeno od članov S. K. P. Z.
Na dnevni red pride volitev predse«!-aika. Predlagan in izvoljen br. Sitter.
Br. Hrast predlaga, da se izvolita dva zapianikarja, kar se sprejme.
Predlagana zapisnikarjem br. Ter-bo ve c in sestra Birk. In izvoljena soglasno.
Vname se debata o plačah zapisnikarjev. Br. Zavrtnik predlaga, da se aatasno izplača iz blagajne 8. N. J*. J. plača zapisnikarjem, kar (totem 8. N. P. J. povrnejo (»o Številu članstva druge organizacije. Br. Sare uasvetu-
I . _
ie, da se zapisnikarjem plača ne do loča, ampak naj se tozadevno sama iz i, razita. Zapisnikarja ¡«javita, da sta
sadovoljna z vsako plaAo, ki jima dovoli konferenca. Br. Konda predlaga, i da se najme stenografa, poleg zapis-I aikarjev. Br. Aarc protipredlaga, dase I «atenngrafa ne najme. Protipredlog br. I ftarca sprejet.
J Br. Podvainik predlaga, da se zapisnikarjem plača dnevne nagrade $4.00 kar se spre jme.
Br. Mladi* žeti, da se določi čas zbo rovanja. Br. Onrftek predlaga, da «e zboruje od 8—12 ure in od dveh popoldne do šestih. — Sprejeto.
Na dnevni red pride referat, zakaj naj se zdroüimo. Govori br. Zavrtnik.
Prve organizacije bile so konservativne. kakor člani, ki so tvorili iate. T>uh Časa pa ie povzročil, da se je med ameriškimi Slovenci množil napredni element, kateremu je bilo pretesno v prvih podp. organizacijah konservativnega značaja. Iz tega vzroka nastalo je več podp. organizacij na svttbodomieel-ni podlagi. Pred kakim letom in pol začelo se je govoriti in pisati za združitev vseh slov. podpornih organizacij, da •e razcepljene moči združijo in posebno, da se podp. organizaciji da trdno finančno podlago. Danes smo se zbrali tu zastopniki iestih podp. organizacij, da se o tem posvetujemo. Prvi namen «druženja je seveda trden finančni temelj, dalje pa bi bilo to tudi kulturnega pomena Tako bi se veliko lažje vstanovljale čitalnice, gradili domovi itd., ker ne bi bilo več medsebojne konkurence med raznimi drufttvi kot je tuintam sedaj. Združitev bila bi ve likega pomena tudi v gospodarskem oziru, tako n. pr. za vstanovitev r.a družnih prodajalen, gospodarskih zadrug itd.
če se združimo, storili bomo lahko mnogo več za izobrazbo in kulturno
Eovzdigo naiih članov. Dalje povdarja r. Zavrtnik, da s« je resolucija, ?pre jeta na 5. redni konvenciji S. N. P. J. v Milwankee, od mnogih strani tolmačila napačno. S. N. P. J. oziroma Gla silo, dobilo je s sprejetjem te resolucije le nalog, naj izobrazuje svoje ?la ne v razredno političnem duhu. Nihče
C še ni nikoli silil nobenega člana S.
P. J., da mora biti socialist. Socialistična stranka stremi za tem, da postanejo vsa javna podjetja in naravni zakladi, ljudska, to je državna last, ter tako pride v korist vseh, ne samo
Sosameznikóv, kot se to godi danes. S. T. P. .T. stoji že v smislu svoje načelne izjave na st'aliWu, da ae ne vtika v ver •ko prepričanje posameznikov in taka naj bo prihodnja združena organizacij^
Končno želi br. Zavrtnik ♦tonferencl najlepAi aspeh, razprave naj se vrže mirno in stvarno in uspeh ne more iz-oatati. Fp», da 4 bodo razšli zastopniki iz konference z zavestjo, da so storili veliko delo.
Na dnevni red pride poročilo glav-nega tajnika 8. N. P. J. br. Verderbarja.
Priporoča, da bi se slovenski narod v Ameriki ravno tako tesno družil kot «e n. pr. bratje Cehi. Priporoča združitev podp. org., ker se upravni strožki zman jAajo, čim večja je organizacija. Poroča, da .je stala nprava posameznega člana R N. P. J. leta 190« $2.00, leta 1909 $2.04, za leto 1911. $1-39, za 1. 1912 $1.00, leta 1913 $1.67. Pripomni, da kolikor več članov šteje organlzaci-ta, toliko manjši so primeroma uprav-ni stroški. 8. N. P. J. ima čistega premoženja $101.417.39. Na vsacega posa meznega člana pride $9.04.
Umrljivost član<rv je približno ista, kot pri drngih organizacijah, ki «o tn zastopane. Umrljivost aa eeakik tiaoé
članov bila je leta 1907 3.3, 1. 1908 9.7, l. 1909 9.d, I. 1910 4.0, l. 1911 7.4, 1. >»12 4.9, 1. 1913 9. Umrljivost je zdaj ie taajhaa, ker je Jvdnota èc mlada.
Br. Konda poroča, da iteje 8. 8. P. 'L 4lid« članov ; čistega premolenia ima «'koli $31.000,
Br. Mladič uiiaa k poročilu br. Konda ničesar pripomniti.
Hojstne letnice članov so: od 1850 -59 (32), od 1860—09 (313), od 1870— T9 (1283), od 1880—82 ( 2044, od 189« -99 (594).
Poročilo 8. 8. P. Z. se vzame na znanje.
Br. gitter za 8. D. P. Z., porota, da ie zveza odločno za združitev. Starost - lanov in umrljivost je približno ista kot pri 8. N. P. J. Poroča, da iteje oko li 3,700 članov, čistega premožeuja pa je » ez $21.000.
Poročilo sestre Birk, br. Zabrica in Kebolja se strinja s poročilom br. 8it-terja. 8e vzaiue na zuanje.
Besedo dobi br. Stefančič, zastopnik dr. sv. Barbare. Poroča, da je v omenjeni organizaciji zavel drugi duh, kot je vladal ob vstanovitvi društva. Ver ski predsodki uaj bi odpadli. V druitvu ste dve struji, ena je za združitev, a druga proti in vsaka stranka ima ua danainji konferenci po enega zastop uika. Statističnih podatkov nima, ker večina gl. odbora dr. sv. Barbare je proti združenju, torej bi istih itak ne dobil.
Br. Podvašnik poroča, da ima društvo premožeuja okoli $22.000; članov pa okoli 7800. On zastopa strujo, ki je proti združitvi. Se vzame na znanje.
Br. Goriek, zastopnik A. 8. B. P. D. poroča, da imenovano društvo obstoja že 22 let, nima nič opraviti s politiko niti z verskimi zadevami. Skupuo ite vilo članov je 1074. Skupno premožen je znata $4045.03. Starost članov: od 1«—10 let jih je (750), od 40—50 ( 300) od 50—80 (50), od 60—70 (15) in od 70—82 (2).
Br. Mostar poroča, da ima 8. D. P. in P. Družba $1343.67 premoženja in 619 članov.* — Povprečna starost se računi 31 let.
Večina člauov 8. D. in P. D. je za združitev, pa le pod jtogojem, da zdrti žena organizacija prizna tudi penzijo. Br. Gantar se strinja s poročilom br. Mostarja.
Br. Verderbar poroča o pismih do-Mih na konferenco. Po «ialjii debati se sklene, da se vsa pisma, naslovljena na konferenco, prečitajo.
V	dopisu dr. Francisco Ferrer, štev. 131 8. N. P. J. se konferenci toplo priporoča za združitev. Združena organizacija uaj obdrži načelno izjavo 8. N. P. J.
V	dopisu dr. '4Živila Ilirija", itev. 114 S. N. P. J. se priporoča združenje in pozdravlja zborovalce. V dopisu dr. Aurora, itev. 43 S. N. P. J. se priporoča, uaj bi se ne oziralo na večjo ali manjšo blagajno posameznih organizacij.
Br. Verderbar priporoča, da se prihodnji združeni organizaciji da ista načelna izjava, kot jo ima danes 8. N. P. J. — Br. Mladič vpraiuje,, kakega tnnenja je br. Verderbar, ali misli, da se priklopi jo vse k S. N. P. J., ali da se zdruiimo v novo organizacijo. Brat Verderbar pojasni. Nato se sprejme predlog br. Zavrtnika, da mora biti prihodnja načelna izjava združene organizacije istega smisla, kot je danes načelna izjava 8. N. P. J.
Br. Mladič želi, da se sestavi iz mno gih sedanjih ena popolnoma nova organizacija. K stvari govorita br. Ste fančič in br. Miklavčič.
,Br. Verderbar je mnenja, da se naj prej pride do združenja, če se organi zacije ne razpuste, ampak da se pri klopijo eni obstoječi, kot novi člani, po formalni zdravniški preiskavi. Iz glavne blagajne vsake organizacije naj bi se'izplatala zdravniška preiskava in pristop, ostanek blagajne pa naj bi prišel v blagajno bodoče skupne organizacije. Neozdravljivim naj bi se i* plačala odpravnina.
Br. Goršek je mnenja, da ni nobenega povoda, zakaj bi se ne smeli priklo-piti k 8. N. P. J.
Br. Miklavčič govori, da je odločno za združitev, v interesu članstva vseh organizacij.
Br. Zavrtnik je proti temu, da bi se sedaj obstoječe podp. organizacije raz pustile in potem združile v eno, ker bi na ta način nastala največja zmešnjava, pa bi nam tega niti države ne dopustile. Je zato, da bi se šibkejše organizacije pridružile najmočnejši. Priporoča, da bi se osvojil načrt br. Ver derbarja. — Prosi zborovalce, da bi se ga oprostilo za popoldne, ker ima delo z listom, čemur se ugodi.
Br. Konda poroča, da priporočilo konvencije 8. 8. P. Z. je, naj bi se ne priklopilo nobeni obstoječi organizaciji.
Polemizira s predgovorniki, posebno je proti temu, da bi bilo/treba novih zdravniških preiskav, ker bi to mnogo stalo. 8. 8. P. Z. vedno takoj izplačuje odpravnino neozdravljivim članom.
Br. Zavrtnik povdarja, da bodo potrebna le formalna zdravniška spričevala in akp se člani drugih organizacij pridružijo 8. N. P. J., bo.odpadlo 11 tisoč zdravniških spričeval. Tudi S. N. P. J. izplačuje precej odpravnino, ko prejme zadostne podatke.
Br. Potokar govori v istem smislu.
Br. Verderbar želi, da bi nam pričujoči g. dr. Kern mogel podati kake po datke glede zdravniške preiskave.
Predsednik Železnikar zaključi sejo ob 12. uri opoldne.
J>RUQA REDNA 8EJA.
Predsednik, br. železnikar otvori sejo ob 2. uri popoldne. Cita se imenik zborovalcev. Navzoči so vsi razun br. Verderbarja, ki pride nekoliko pozneje in zamudo opraviči. Nato se prečita zapisnik prve seje ter se t nekoliko popravki sprejme.
Vname se debata, kdaj se da v tisk zapisnik in koliko odtisov se naroči.
Na predlog br. Sitterja se sklene, da se naroči 100 odtisov. Br. Miklavčič predlaga, naj se to delo odda tiskarni "Glas Svobode Co.". Sprejeto.
Br. Zabrie priporoča, da naj se pošlje resolucijo na kongres v zadevi mi-ehiganskih in eoloradskih itrajkarjev. Na predlog br. Verderbarja se sklene, da se pooblasti br. Pogorelca, da naj tozadevno resolucijo sestavi in odpošlje na pristojno mesto.
Besedo dohi g. Dr. Kern, ki izjavlja, da ni prišel kot reprezentant kake stranke, ampak le ker se za stvar za-nima.
Glede zdravniških preiskav pojasnu-je, da to ne tvori nobenega posebnega zadržka za zdmžitev in tudi stroški ne bodo preveliki. ,
Br. Verderbar pojasnu je, da vsak novopristopli élan mora biti zdravniško preiskan, seveda mora biti stvar v tem ozirn le bolj formalna.
Br. Sitter meni, da bi v slučaju »druženja ne bilo treba takozvanega novega pristopa, ampak bilo bi le nekako
'4 traasferirauje '' kar postava dovolju-| je iu zato ui treba nobene nove zdrav-, niške preiskave.
Govori ie br. Verderbar, nakar se na predlog br. Hitlerja debata zaključi.
Br. Pogorelec prosi, da naj bi se piu dovolilo oditi, da sestavi resolucijo na kongres, kar se mu dovoli.
Br. Htefančič predlaga, da bi se vse tu zastopane podp. orgauizacije pridružile H. N. p. J. Br. Sitter povdarja, da on kot član tudi 8. N. P. J. je za svojo osebo zato, da se pridružijo vse organizacije 8. N. P. J. Sicer pa želi, da bi st) osnovalo popolnoma nova organizacija in naj se zbere čisto novo ime.
Br. Železnikar povdarja, da bo v imenu združeue organizacije itak od ločevalo članstvo (Hitom splošnega glasovanja.
Br. Miklavčič želi, da bi se ne prepirali radi imena, ko imamo drugih važnih stvari dovolj.
Br. Mladič ]>ov«larja, da se je ves čas govorilo in debatiralo, da se združimo, ne (>a, da bi se razne organizacije pri Ido pila k 8. N. P. J.
Br. Verderbar meni, da prvo je združitev potem šele pride določitev imena. 8. N. P. J. nikakor ne stoji na stališ ču, da bi moralo ostati njeno ime.
Br. Mladič želi izvedeti, ali naj se •družimo ali priklopimo 8. N. P. JT.
Br. Konda govori o vzrokih za vstanovitev novih |K)dp. organizacij. Pri-(»oroča, da pride do tega, boji se pa, da bi priklopitev rodila slab sad.
Br. Aarc nieiy, da S. N. P. J. je v vseh ozirih na tako dobrem stališču, da se nobenemu druitvu ali zvezi ni treba bati, ako se njej pri klopijo.
Br. Verderbar želi, da bi se dalo besedo vsakemu rojaku, ki prisostvuje zborovanju, ako besedo želi.
Br. Potokar želi, da bi se združitev zvršila j ki načrtu kot ga je razvijal br. Sitter.
Br. Konda predlaga, naj bi se dala beseda g. Troštu, članu S. N. P. J. in 8. S. P. Z., g. Trošt govori, da bi bila priklopitev velika nesmisel, ampak gre se in mora se iti samo za združenje.
Br. Sitter govori, da naj se re-orga nizira nova organizacija in vse obstoječe organizacije naj se priklopijo tej, ko bo enkrat iukorporirana.
Br. Konda se strinja s predgovorni kom ter opominja, da bi se moral ic brati na tej konferenci nekak priprav Ijalni odbor, ki bi vse potrebno preskr bel glede združitve, na kar naj bi se sklicala skupna konvencija.
Br. Verderbar meni, da glasom pra vil ne moremo odvreči imena S. N. P. J. drugače kot na konvenciji.
Br. Sitter meni, da to ovržejo lahko člani (Hitom splošnega glasovanja z dve tretinjsko večino, to (ta ne bi pre meinha imena, ampak nekako "trans fer i ran je'', ker «oglata z zakoni dr žave Illinois.
Br. Htefanič se strinja z bratom Konda in Sitterjem, ker sedanja pravi la pridejo ob veljavo pri združitvi.
Br. Konda (»ojasnuje, da bo skoro gotovo (Hitrebna splošna konvencija, za tačas («a naj se izvoli pripravljalni od bor.
Br. Verderbar meni, da bi bilo ume stno debatirati o finančnem stanju raz ličnih organizacij.
Br. Sitter poroča, da je 8. D. P. Z. voljna vstopiti v združenje (H>d pogoji, ki bodo najbolj primerni za vse orga nizacije, ki so voljne se pridružiti.
Br. predsednik da 10 minut odmora. Po odmoru dobi lieoedo g. Dr. Kern.
l'on., a. «lit je član 8. N. P. J. D. P. Z. Meni, da niltflar ne bo prišlo do združenja ako se ne bo gledalo na financijelne in starostne razlike različnih organizacij. Tudi ime naj ne igra nobene vloge pri združitvi, da se iz ognemo vsaki ljubosumnosti. Njegova misel je, uaj bi se združeni organizaciji dalo (»opolnoma novo ime. Ne bilo bi treba nikakih posameznih konvencij ake se dve tretinjska večina v«eh č!a nov potom sploénegn glasovanja izreče za novo ime in novo organizacijo Povdarja, da tudi novi člani ne prinesejo ni kake blagajne seboj, ako pri stopijo k kaki zvezi ali jednoti.
Br. Mladič stavi predlog, da se zdru žijo vse podporne organizacije v novo organizacijo.
Br. Miklavčič povprašuje kako naj *«' to zgodi
Br. .Sitter poroča, da S. I). P. Z. je zato, da se sestavi ( pripravljalni odbor.
Br. Konda govori v istem smislu.
Br. Hrast vprašuje, če naj se vse organizacije poprej razpustijo, in kam naj se potem pristopi, ker pripravljalni odbor ni ni kaka jednota ali zveza in ne more biti inkorporirana. ^
Br. Konda pojasnuje.
B[. Stefančič vprašuje, kaj je razlo ček med priklopitvijo in "transferi ranjeni". Ne veruje, da bi pripravljal nemu odboru bilo mogoče urediti stvar brez konvencije.
V debato posežeta br. Sitter in Mi klavčic. Zadnji meni, da gl. odbori ee danjih organizacij morajo obstati do konvenci je.
Br. Konda je mnenja, da bi se moral pripravljalni odbor na vsak način iz brati. Ta bi deloval za združenje toliko časa, da bo z vsem delom gotov na kar skliče skupno konvencijo, da vodi vsa pripravljalna dela toliko časa, da se dobi inkorporacije nove organi zacije.
Br. Aarc meni, da naj se sestavi pri pravljalni odbor v sporazumljenju z vsemi prizadetimi organizacijami. Go tovo pa bo konečno odločala skupna konvencija.
Br. Mladič priporoča načrt, da naj se združijo vse prizadete organizacije v eno novo, to je, da se reorganizirajo sedaj obstoječe v eno samo.
Br. Verderbar meni, da je združitev na mUm teh debat še daleč. Je zato, da bi pripravljalni odbor napravil dva načrta, ako ne bo eden uspel, da bo morda drugi.
Br. Verderbar poda načrt, da bi se vse druge organizacije priklopile 8. N. P. J. člani drugih organizacij naj bi pristopili kot nekaki novi člani k 8. ri. P. J. na podlagi formalne zdravni ske preiskave. Stroški te zdravniške preiskave naj bi se plačali « glavnih blaagjn, preostanek pa naj bi šel v rezervni sklad bodoče skupne organi
Aarc, fttefanšič, Potokar, Golob, Oor
še k, Hkubie, Verderbar, Kuhelj in Terbovff.
Za načrt (št.\2.) brata Mladiča pa ■o sledeči; Zabrie, Podvainik, Mostar, Gantar. Rebolj, Sitter, Ivaniek. Mladič Konda in sestra Birk.
Br. i'otokar predlaga, da naj za stopniki vseh drugih organizacij naj prvo (Hivedo svoje mnenje, kako naj se »družimo. Potem pa pridejo na vrsto zastopniki 8. N. P. J.
Br. MJadič meni, da razlika v financah med 8. N. P. J. in S. 8. P. Z. ui tako velika kot se zdi, ker ituajo pri 8. 8. P. Z. mlajše člane kot pri 8. N. P. J. Br. Konda in Ivanšek se strinjata z br. Mladičem,
Br. Sitter povdarja, da 8. D. P. Z. niiua uiè proti temu ako vse prizadete organizacije prispevajo enako v skup no blagajno, (hi številu članov seveda. 8. Birk in br. Rebolj in Zabric se strinjata s predgovorni kom. Zastopajo samo svoje osebno in gl. odbora mnenje.
Br. Stefančič, kot zastopnik dr. sv. Barbare meni, da nikakor ne pridemo do združenja, ako se bo vpoštevala razlika v financah različnih orgauiza* c i j. Celi tudi, da bi se združenje zvršilo če mogoče brez zdravniške preiskave. Br. Podvašnik se strinja s predgovor nikom.
Br. Goršek, zastopnik A. 8. B. P. D. meni, da je najkrajši pot do združitve po načrtu br. Verderbarja. V osta lem se pa strinja z br. Atefančičem. Se vzame na znanje.
Br. Gantar poroča, da je večina Čla nov S. D. P. in P. D. izrekla potom splošnega glasovanja za združitev, da se pripozna penzijski razred in da se sprejmejo v novo rganizaci^o tudi člani neslovanske narodnosti, ki so člani omenjene družbe.
Br. Verderbar se strinja z načrtom br. Sitterja, da bi se finaneijelna razlika izenačila, če se sprejme br. Mla diča načrt. Glede penzije meni, da je nesprejemljiva.
Br. Hrast meni; da je tu jako teško reševati načrte, o katerih bo odločevalo 11.000 članov 8. N. P. J.
Br. Aarc se zavzema za načrt brata Verdertiarja. Financijelnih zaprek ne bo, ako se ta načrt sprejme. Misli, da ne bo nasprotstva od strani članov.
Br. 8itter meni, da 20 tisoč našega naroda želi, da se združijo vse organizacije hrez ozira na finančno stran. 8. D. P. Z. (>a tudi ni nasprotna, če se tu sklene, da se finaneijelna razlika med posameznimi organizacijami iz-jednaèi.
Br. Konda je zato, da se nikakor ne bi «ineli preveč ozirati na razliko v blagajnah
Nato se prečita blzojav: Cleveland, O., jan. 19. — 1914. "V nadi, da ste se sešli v korist nas bratov delavcev, upava, da vkrenete najboljše v sploš no korist. Na zdar.
Kalan — Meden.
Br. predsednik zaključi sejo ob 6. uri zvečer.
. Martin Železnikar, predsednik A. J. Terbovec, zapisnikar. Zofka Birk, zapisnikarca.
zacije. Ime 8. N. P. J. in inkorporacija
bi ostala nespremenjena do skup konvencije, kjer se določi novo ime
združeni organizaciji. Ne bilo bi pa potreba nove inkorporacije. Neozdrav ljivim članom naj se izplača odprav nina.
Na predlog br. Mladiča ae sklene, da se priobčijo imena sborovaicav, ki gla sujejo za en ali drugi načrt. V debato noaržejo bratje Sitter, Konda, Zabrie, Železnikar la Trošt. — Za načrt brata Verderbarja (št. 1.) so: Miklavčič
v c0l0radi je štrajk premog arjev ! proč od c0l0radei
#ŠHHŠ$M«#Mi#M>»MM
iS H ripa vosi
povzroča občutek srbečice v grlu. Njen vzrok je dihanje nifzJega zraka skozi usta ali
I»a prehlad. Je tudi lahko posledica dolgotrajnega javne ga govorjenja na uirzlein prostoru.
¡Severov I Balzam i I za pljuča
< i (Severa's Balzam for Lungs)
Cena 25 in 50 centov.
poda hitro olajšbo v takih slučajih posebno, ako se pred njegovo rabo grgra s toplo vodo primerno razredčeni
Severov Antisepsol.
Cena 25 centov.
Poskusite ta dva zdravila. Našli jih bote najboljša zoper bolno grlo in hripavost.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zitttpa «a vsak aaMtifc.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
At. soba 1009 133 IV. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Tslsfon: Main 3980
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočitt* in restavracijo, domačinom p« svoj aalooa* vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
329—lat Kym. MILWAUKEE, WI»
t ►
:: Zapeka
Nsielniška družba "Ilirija". £awanjamo vsem onim, ki ae »taitnajo za farme, da amo pae-valei vežji del sveta v Lincoln Coant.v v bližini industrijalnega inaata Merrifl, kakor tudi po nekaterih drugih krajih Wiaconsina in aieer naravnost od lastnikov. Za to nam je mogoče iato po izredno nizkih cenah prodajati, kakor tudi pod lahkimi pogoji. Zemlja je povsod rodovit/na in leži blizu železnic in meat. Cene akru so od 12 do 18 dol. Pišite po pojasnila.
Iliria Colozation Co. 908 Michigan Ave. Sheboygan. Wis.
Advert.
Posledice zanotn&rjenegw pre-hlsjenja pozna vsak. Pravočasno drgnjenje r krepkim linimentom pa kali uniči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je torej dober liniment. Že leta sem se je Dr. Richterjev "Pain Ex-peller" izkazal, d* je kot tak izboren. Sredstvo ae lahko kupi v sleherni lekarni v Ameriki za 25 centov steklenica. Človeku pa je treba biti pozornemu, da dobi pravega z varstveno znamko s sidrom. (Adv.) ............v
Delavci aa Aurori, Mian., in tleti, kateri pridete na Anroro, ne pozabite posetiti Kovačev "Saloon" kjer vam bode sodr. Movlan poetregel a hladno la «velo pijačo hi nnljekimi smodkami.
Delavci, podpirajte tvoj« organizira-
ne
AHA KOVA0, Mala allca,	Aurora, Mirni
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik sa aetranje bolean! ta raaecalnlk »adravaiika preiskava hrAplačaa—pla šati ja la adravila 1924 blue Ialaatf Ava, Chicago, üredaje ed 1 de I pe 1.; ad 7 de S ivečer. liven Ckieaf* veši belafki aaj pišeja eleveneka
t
pri otrocih in pri odraslih bi se ne smela zanemarjati, čre-va se morajo izprazniti vsaj enkrat n adan. Ako se hitro ne odpravi, lahko povzroča mnogo drugih bolj nevarnih bolezni. Odpravite jo takoj ua prvi prikaz.
SEVEROVE
|TAB-LAX
(Slakdorno odvajalo)
podeli hitro olajšbo. Ker ima prijeten okus, ga otroci radi vzamejo. Primesi so čiste in neškodljive a dovolj močne tudi za odrasle.
Cena 10 in 25 centot.
Zahtevajte Severova zdravila od vašega lekarnaja. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CLDAR RAPIDS. IOWA
SLOVENSKI SALOON
louis bewitz,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijaSa, izvrstna post reiba.
Vrtkdo ttljudno sprejet.
Ako želite slovenske gramofon ske plošče, Columbia gTamofone zlatnino in srebrxHno, obrnite se nA naal
A. J. TERBOVEC & 00. P .0. Box 25, Denver, Oolo.
JOE POLOVICH
do danea najmodernejši
KROJAČ
dela "bleke finih krojev po selo zmernih cenah. Obleke zlika takoj «proti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Loeis, Mo.
L STRAUB
URAR
1010 W. IStk St. Okicaffo. IL
Ima vaš je aaiafo ar, verižic, pre*» str fta dragih feafetàa. IsvrSaje ta* pefravlia ▼ tej atrešd p$
e. bachman
1719 a Centre Ave„ Chioago, ni je najveftja čeak oslov enak a de lavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrefoftčin.
Zahtevajte takoj po poiti mo; veliki cenik, ki ga Vam poiljem — popolnoma zastonj.
BKLL PHONE 131S-J FISK
ANTON MLADIČI moderna gostilna. Toži pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4184
2348 Bine Islnad Ava.
Chicago, IU.
«JOS. A. FISHER
Baff «t
laia aa raapalaga vaakevwrtae pare viae, enedke, L i A
I arrêtai propter m ekrepčUe. W. SStk at,	Chicago, ID
Tal. Lawadale 1TS1
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Bafler SI. Plttstarfh. Pa.
Za $1 se lahko vsak ki sna &ta-ti angleški narodi za oelo leto. U M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Mag&sine, uradno gla silo orgsniziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. Sulnarju, tajniku J. S. Z. 111 N. Market st., Chieago,
m.
M. J0VAN0VI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis
PRODAJA ftIFKARTE. Pošilja denar po pošti in brsojav
no. Izdeluje: Obveznioe — Po oblaatila — Prepovedi, potrjene po notarju in eos. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVI* SKO — SRBSKA AGENCIJA.
ALOIS VANA
— izdeloratelj —
sodovice, mineralne vode ln rasnih neopojnib pijač. 1SS7 So. Tlak St Tal. Oanal 1401
S A LOON
z biljardom ia kegljiičes
Poleg saloona dvorana za društvena seje, veselice itd.
John StražiAar
611 Market St.. Wankecaa. III. PfcoM IL an.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE CENB.
Vclllcc ugodnoetl:
električna luč, izvrstna kuhinja, vil« zastonj, kabine tretjiga razpreda na parnikn
Sledeči parniki odphijejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka:
Za vse informacije se obrnite na glavne zaatopnike
PHELPS BROS. & CO.
Sni Ad's. 2 Washington St., Nn Yirt.
ali pa na drnge uradne zastopnik* v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCI! P0Z0R>
SALOON
s modernim kegljl&es •r«Se pire r nllšifc ia
pšjašo tar Pstaiki dobe
MARTIN POTOK AH,
1835 Se. Centre Ave. Chleage
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
là 411 6IUI0 ATE., KEROSIN, VIS
Telefon 1199
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo ve6er neuraduje. Tel. Canal 47(1.
1842 So. Ashland are. Tel. residenee: Lawndale 8906.
ISÉSI
•9*
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. .Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo ss dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co.t 831 Greeve St, Oonemangh, Pa.
Tel. Con. 4060.
VVatno upraianjef 1
Ti n mi opravi J
JU II	i» se^cenaya f
Konzularne
vojlJKl	1m Kmrm n».
"lm ^¿Mitwautet.WI».
PR
SiranKa I:
TRIMESEČNI RAČUN J. 8.	Z.
od 1. oktobra do 31. decembra	1913.
DOHODKI. Oktober:
Prenos od septembra.......,. .$123.52
Claus k« knjiiice ...............2.92
članarina....................421.45
Znaki..............................12.15
Literatura....................................23.37
..............2.50
.........	36.00
____,________35.25
..................55.00
Tiskovine..................
Strankin deficit .............
Podpore itra^kom ............
Vrnjena |>o*o|ila ..............
Agitacijski fuud i* Peuusylva
a i je......................
Kazno . .....................
25.00 20.61
IHM1.29
November:
Članske knjiiice ..........
fiauarina...............
Znaki ..................
literatura...............
Tiskovine . . . « ..........
Strankin deficit ..........
Podpore štrajkom ........
Vrnjena posojila ......
Naročnina na časopisje.... ha/.no...................... 10.1
* 2.9< 378.80 1.85 6.3 8.30 4.50 63.5 . 17.5» 7.7
$521.60
December:
Članske knjiiice ..............* 3.
Članarina................... 350.HO
Znaki......................
Literatura.................. 6.6
Tiskovine................... 23.74
Strankin deficit .............. 18.
Podpora Atrajkom ............ 49.6o
Naročnina in podpora listom.... 24.5.1 Kazno..........v......... •
#487.3
Skupaj dohod..............#1890.26
IZDATKI. Oktober:
Prispevki stranki .............#207.80
Pond za tiskarno.............. 240.12
Plaie...................... 39.70
Poštnina . .................
Tiskovine.................
Posojila................* ■
Voinje in dnevnice..........
Naročnina in podpore listom.
25.85 3.10 12.50 5.10 2.00
$536.17
November:
Prispevki stranki..............$190.20
Fond za tiskarno.............. 103.90
Strankin deficit .............. 122.25
Plače . . . . ................... 24.00
Poštnina...............—- 22.00
Tiskovine................... 12 50
Posojila W. F. M.............. 30.00
Naročnina ta liste in podpora.. 12.00 Razno...................... 5.80
$522.65
December:
Stranki za prispevke..........$173.40
Podpora štrajkarjem .......... 149.19
Plače....................... 24.00
Poštnina.................... 13.52
Tiskovine.................. 28.5r
Voinje in dnevnice............ 19.4."
Naroč. in podpore listom...... 30.75
Razno...................... L73
Skupaj izdatkov Skupaj dohodkov Skupaj izdatkov .
$454.06
........$1512.88
........$1890.26
........ 1512.88
V	blagajni dne 31. dec 1913..$	377.38
Imetje.
V	blagajni dne 31. dec. 1913. .$	377.38 Klubi dolgujejo zvezi....................95.36
si,
ikupaj...................$472.74
Dolg.
Zveza dolguje stranki za znake
ia druge potrebščine.........$111.34
Premoženje dne 31. dec. 1913.$361.40 Za nadzorni odbor:
Mihael Mavrich, Nik. Hinich.
Cleveland, 0.
VABILO.
Jugoslovanski aocialistični klub št. 27 vt Clelvelandu, 0.t priredi dne 7. februarja t. 1. zabavni večer v prostorih socialističnega kluba.
Za dobro zabavo bo poskrbljeno. K obilni vdeležbi vabi
ODBOR.
Jenny Lind, Ark.
Obvestilo.
Člane jugoslovanskega socialističnega kluba štev. 83 obveščam, da se vrši dne 15. februarja klu-bova seja in sicer točno ob 10. uri dopoldne. Poleg drugih važnih' točk, bo tudi volitev odbora za leto 1914. Ker je treba za izvolitev odbora po pravilih večino nav zočih članov, je potrebno, da se seje vdeleže vsi člani. — Kdor ima kakega novega kandidata, naj ga pripelje v klubi
Chicago, 111.
Naznanilo: Tem poitom poživljam vse člame sodruge kluba ntev. 1. J. S. Z., da so zagotovo udeleže v sobolo večer ob 8. uri dne 31. jan. t. 1. skupne konference vseh aoc. khiboK- v Chicagi. Na tej seji se bo nadaljevalo razpravljanje o nani organizaciji, kar se ni mogli končati zadnjo soboto. Prosim da gotovo pridete vsi, ker so zelo važne točke na dnevinem redu.
Filip Oodina taj.
Fond za mich, štrajkarje.
Jugosl. soc. klub št. f>2 .
700 iztisov št. 333......
Primanjkljaj dne 20 .jan
Današnje pokritje
* 1 00
7.00 72.32
79.32 1.00
Primanjkljaj dne 27. jan . $78.32
Fond za mich. štrajkarje.
Jugosl. soc. klub it. 95,
Pinc Fork, O. ...........% 5.00
Pet. Lukas, Cherry Va!ley,
Pa.................... 1.00
Nabrano na sestanku delegatov konference za združ.
jednot................24.00
Jugosl. soc. klub ¿t. 12H,..
Nokotnis, 111........... 17.161
L. I ta v de k, za S.D.P.Z.,
Conemuugb, Pa......... 20.70
I. Opeka, za dr. K.S.K..I.,
N. Chicago, 111.........25.00
Zadnji izkaz dne 20. jan..$170.06
Skupaj do 27. jan......$262.91
TISKOVNI FOND ZA DNEVNIK
Zadnji izkaz h t. 3:12...... $325.29
Kari Taufar, Mineral, Kan«. 25 Fr. Stempiliar, Vinlen, lil... John Hupnik, Virden, 111...
Fr. Juvsnčič..............
A. Rupan, Vale, Kaus......
Frank Hupnik ............
I. Ivan.šek, Chicago........
2il
Kakšni delavski prijatelji klerikalci, nam najbolje pove duševna dedščina pokojnega papeža Leona XIII. V svoji znani encikli-ki o delavskem vprašanju je de-jal:
"Vedno bodo Človeštvu vtisnjene največje in najglobokosežnej-še neenakosti. Neenake so sposobnosti, pridnost, zdravje in moči,
TARBC
vsako tovarno, ne da bi mogli do biti zaslužka; umobolni sede ps na raznih tronih, ljudje s pokvarjenim želodcem, z uničenimi živci pa napolnjujejo Karlove vare in morska kopališča, ako imajo moš njice polno denarja. Delavec, ki je izgubil svoje zdravje v niore-čem delu pri strojih, pod zeijuljo, sredi strupenih plinov, seveda ne
a od tega je neločljiva neenakost »®ide	v nobenem fcopa-
v življenskem položaju, v posesti. ,NrU ,m °*abn°tM dru*»>« Postav-To razmerje pa je jako svrhi pri- Ja; ako mu m,lo«tn» «dpre-vrsta
merno, tako za posameznika, ka kor za družbo . .
Le malo je treba razmišljati,
kakšne hiralnice. |
Zares, slabo je poznal papež katoliške cerkve tiste razmere iz
>5
25 25
-i)
r. si
trdi, da j«' sedanja neenakost v življenskem položaju iu v posesti svrhi primerna, obsoja delavce na večno suženjstvo. In v tem ofciru je izražal pokojni papež prav
r>(j jasno, rekoč v svoji encikliki:
.50 "Gibanje množice, v kateri s» 25 zbuja poželjivost po tujem imet F. Cernuta.................50|ju, se mora uzdati s silo." „
Slovenski klerikalci so tako or todokosni, zagrizeni in fanatični
t has. Pogorele, Pueblo, Colo. 1.00 M. Podpečan, Black
Skupaj do 27. jan......$329.29
DELAVSKI PRIJATELJI.
Ako se kdo dandanes imenuje I jf»Tr| imetju ' delavskega prijatelja, je to že nekoliko sumljivo, kajti pod plaš čem delavskega prijatelja kar mr
pa se lahko spozna, kako je ta i katerih izvil a <i»»aSnja socialna uauk nasproten delavcem. Kdor »^enakost, ako je napisal svojo
1 encikliko iz prepričanja. O naših klerikalcih ne moremo reči tega. Leon XIII. je čepel v svojem Vatikanu daleč od valovja stvarnega življenja in mogoče je, da si je v trd ogla vi samoti naredil tako napačne pojme o življenju. Slo venski duhovniki pa žive sred ljudstva in vsa beda proletariata vse razkošje kapitalistov je ot prto pred njih očmi; v svojih la stnih vrstah vidijo velikansko ne enakost, vidijo sposobne stradajo Če kaplane in duševno uboge denarja bogate škofe, vidijo vso krivičnost gospodarskega sistema Ali ni ga med njimi, ki bi vsta in dejal: Žalostna zmota je v pa peževi poslanici! Fanatično po magajo ti "delavski prijatelji' uzdati s silo gibanje množice"
Diamond, Wash..........251 da gotovo ni bolj mogoče. Po be
sedah papeževih se gotovo lahko
sodi slovenska klerikalna stranka In tako vidimo, da je njena nslo ga, s silo uzdati gibanje množice v kateri se zbuja "poželjivost po
liBhko bi se nad papeževskimi besedami moralično zgražali in
goli zvitih modrijanov, ki so v res razvnemali, ah demagogično de niči najhujši sovražniki delavstva, moraliziranje ni naša navada. To Premi ark a vredno je že to, da se že radi prepuščamo farizejem in za delavce nihče ni zmenil, ko ni- pismarjem. Ako živi v množicah so imeli volilne pravice. Šele ko ki 8e K'^jo. res požel jen je po je prišla politična glasovnica v tujem imetju, tedaj je to k večje-delavske roke, so začeli dobrijani 11,11 teoretično. Popolnoma jasno z vseh strani ponujati delavcem Pa vidimo tiste, kj si dandanes svojo naklonjenost. Takrat je tu- tuJe in,otJe ne teoretično, temveč di fraza o."opravičenih delavskih Prav praktično, prilastujejo, proti zahtevah" ugledala beli dan. Do j katerim pa papež ni imel niti be-tistega časa so bile vse delavske «edice na razpolago in katerih se
zahteve "neopravičene'
klerikalizem načeloma ne sme do-
Ako bi imeli delavci zahvaliti takniti, ker sam ravno tako rav pičli delež političnih pravic kak- na Po pravici so plodovi dela iine-šui meščanski stranki, bi bilo šeMie delavcev. A v kapitalistični umevno* da se vabijo proletarci v družbi si jih prilastuje kapitalist tuji tabor. Toda če se ne bi bilo f enostavnim utemeljevanjem, da delavstvo samo bojevalo, bi bilo ima	to. Papeževa encikli-
politično tudi danes še tako brez p« ffovori o neenakosti sposobno-veljave, kakor je bilo pred dvaj-pti, pridnosti, zdravja in moči in setiini leti. Zato nimajo meščanske trdi, da izvira odtod neenakost stranke sploh nobene pravice, na- v življenskem položaju v posesti, stavljati delavcem limanice. Ali v Krščanskega usmiljenja te besede političnem življenju igra pravica pse ne izražajo; odobravati, da zadnjo vlogo, tukaj odločuje us- ma'U zdravim ali bolnim Jju-peh, in komur se posreči, da dobi dem slabo godi, je gotovo čudno
ečino, tisti zmaga Odtod izvira prijateljstvo napram delavstvu. Tudi pri nas je
krščanstvo, katero bi Nszarenski Jezus gotovo tako ostro in brezobzirno ožigosal, kakor vse ki-
na trgu javnosti prav mnogo tega »avWine svojega časa. Sploh pa blaga; z njim kupčujejo liberalcih1	da bi omenjene nee
ravno tako kakor klerikalci, le da so zadnji spretnejši, kakor se mo
nakosti utemeljevale neenakost življenskega položaja in posesti.
ra sploh priznati, da so klerikalci Izrpdno talentirane, naravnost že-
na Slovenskem veliko bolj politič- n,alno P°znamo v vrstah ni, kakor liberalci in da znajo svoj romašnega proletariata. Ljudje z pravi značaj prav dobro prikriv*- najkrasnPJfi,nn 8PosobnostTni umi-ti. Tudi pomen delavstva za poli- r*j° lakotp tudi na tično življenje so veliko prej spo- skpm ; Prave	Pa na>>»j®mo
znali kaW njih liberalni nasprot- na viiavah družabnega življenja niki in prav pridno so delali, da Lenuhi' kl n,mai° P°jma, kaj je bi vpregli slovensko delavstvo v dol°' 8P va,j»jo v bogastvu in uži-svoj voz. Ustanovitev krščansko- vai° kar Pomore svet dobre-socialne stranke se je sicer pone- **» lpPe^a' «^dnega; pridni lju-srečila; te danes enostavno ni. Po ^ ki 8r trudijo v potu svojega kratkem življenju je izginila ka obraza od zgodnjega jutra do po-kor kafra, propadli so njeni listi znoa	Pa hodijo brez večer-
la "Glasnik" in "Slovenski|^ "P®*» »tanujejo po zadublib br-
logih poldmg meter izpod zemlje, nimajo zdravnika in zdravil za svoje bolne žene in otroke in kadar umro, jim niti duhovnik ne iz-moli očenaša nad grobom, ker niso toliko zapustili, da bi lahko plačali molitvico. — Zdravi, krepki ljudje, željni deia, ker jim je delo element kakor ribi voda, ta-
jist", in prav nič druzega ni o-stalo, kakor tista karikatura, ki ji je ime "krščansko socialna zve-za", ki pa ob vsej amerikanski re-dami ne pride do nobenega pomena. Našim klerikalcem tudi ni >rav nič na tem leteče, da bi ohranili "krščanski socializem", kajti <ar so dosegli s to firmo, doseiejo ravnotako s starim "katoliškim"! vaJ° P° CP8,ah od mpsta do mwta
imenom. Tn "delavski prijatelji" so lahko tudi brez krščanskega sj cializma.
To prijateljstvo je seveda danes že precej dobro znano. Ako bi bi-o kaj na njem, ne bi mogli tako strastno preganjati socialnih demokratov, od katerih s» vendar tako pridno uče, da kopirajo vse oblike socialnodemokratičnih or-
in ponižno snemajo klobuk pred
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
v T k aaleeaele la aalboll slourae.
Naâa parobrudna poslovnlca je največja na Zapadu iu ima vse najboljše oceansko Črte (linije). Sifkarte prodajamo po bumpaiil|ablti cenah.
Pt)SiLJAMO DENAK V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA
Kaipar Državna Banka bupu|e In prodala In Kamen|u|e denar vseh drža»
sveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplafa za K5 $1, biu odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki, ¿eni v »lovenakem jeziku. —
Daje 3% obresti. — Slovenci poatr«.
Banki
a ima $5,318,821.65 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Are.,
CHICAGO ILLINOIS
(Ta članek je pisan sicer za razmere v starem kraju, a odgovarja tudi amer, razmeram. Op ured.)
Ozdravilo ga je.
Mr. Mat. Pavlich iz Isetta, Pa. nam je pisal sledeče pismo: "Prejel sem vas eenik, a sem kupi Trinerjflvega ameriškega zdravil nega grenkega vina v naši lekarni. Použil sem samo štiri stekle niče in bil popolnoma ozdravljen moje dolgotrajne želodčne nepri like. Podpisal sem to pismo lastnoročno in vam dovolim, da je objavite v časopisih." Zahvaliti želim Mr. Pavlicha in ga zagotoviti, da ni mogel izbrati boljšega zdravila, ker je Thinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v boleznih želodca, jeter in drobja zelo dobro zdraivilo. Očisti Vam u »troj in ga okrepi. Olajšava za-nečenost. V lekannah. Jos. Tri-ner, 1333—1339 S. Ashland Ave., (''hieago. Revmatične in ne-vralgične bolečine brzo prežene Trinerjev linimemt. To je izvrstno zdravilo za odrge, otekli ne, bol v hrbtu in bolečine v prsih.	(Adv.)
RADA BI ZVEDELA
za svojo sestrično Jožef o Sotlar, doma iz Jablance, občina Boštanj na Dolenjskem. Pred par leti je bila nekje v Chicagi. III. Sedaj ne vem kje se nahaja in če je še sama ali omožena. Prosim cenjene rojake, če kdo ve kaj o njej da mi javi njen naslov, ali pa če se sama oglasi. Helena Orehovec,
8107 Marble Ave., ix	Cleveland, O
Veliki Slovensko-Angleski Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, rafcgovore, pisma in navodilo ka-(o postati državljan poleg največjega slov. angl in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana: (430 atirani) je $2., t »t se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W 145. St., New York, N. T. Pišite po cenik knjig.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi
Slov. pevsko la Izo- * * braževalas drnštva _
99
v soboto, dne 31. januarja 1914 v svoji dvorani na Fraaklia, Pa.
Iz prijaznosti sodelujeta Slov. »oe. pev. dr. "Planinski Raj" in Hrvatsko pjev. i promjetno društvo 'Rodoljub' iz Johnstown, Pa.
ganizacij in da se poslužujejo v Začetek točno ob 7. uri zvečer.
elavskih vprašanjih celo tistega jezika, ki je pri socialnih demo-
Vspored:
1. Utopljenka, P. Križkovski
kratih v navadi. Lîihko bi rekli, 2. Oblaček, dr. G. Ipav "a v političnih, verskih, šolskih 3. Itojna pijesma, F. S. Vilhar
...................poje Bled
...............poje Plan. Raj
.... ................poje Rodoljub
in drugih vprašanjih ne soglašsjoU. Dobro jutro, dr. A. Schwab, priredil Ign. Hude.....pojeta Bled
s socialno demokracijo, ali v či in Rodoljub sto delavskih rečeh ne bi mogli bi- 5. Slovonac i Hrvat, F. S. Vilhar........pojeta Bled in Rodoljub
i nikdar socialnim demokratom fi. Slovanski brod, Fr. Gerbič
. . poje Bled
nasprotni, ker dobro vedo, da se	7. Marseillaise, Rouge de L' Isle...pojo Bled, Plan. Raj in Rodoljub
v takib stvareh ni zanašati na ni-	Med pevskimi točkami in po končanem vsporedu svira tam-
togar druzega. A vsak otrok lah-	buraški mlsek društva Bled
<o vidi, da slovenski klerikalci.	V«i Slovenci in Hrvatje ter d nigi Slovani se najuljudneje va-
tudi ako napadajo liberalce, ven-	hi jo; da nas poselijo v kar uajobilnojsem številu.
ar nikogar ne sovražijo tako kakor socialno demokracijo.
1>< bro pijačo, tečen prigrizek in vse drugo preskrbi Vstopnina 25e, ženske proste.
ODBOR
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
NaAe podjetje je ped aadsoratvoia "Oleafiag Housa " «ikaikik baak torej j« denar popolnoma sigurno naložen. T* banka preraema tadi ule-ge poltne hranilnice Zdr. držav. Zvržuje tudi denarni i»roxuet 8 N P J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure sveier; v nedeljo od U ure dopoldne do 18 ure dopoldne Denar vloien v naio banko nosi tri procente. Bodite uvejerenL da Je pri naa denar naložen varno tn doMčkanosno
Edini slovenski pogrebnik ||
MARTIN BARETINČIČ	j;
124 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN. PA. Ü
MMteMMtSMMteeSfMMIOMMOtfMeMMttMtMi'
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.
C0NEM41GH, PA
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloire plačamo 4% obresti
S. D. P. Z. ima avoje novce v tej banki. -:-
CYRUS W. DAVIS, prdBaadnik.
W. E WISSINGER* blagajnik.
pristnih pijai, Kranjski Brlnjevec, SUvovlc, Tropinovec, Grenko Vino in in to so: Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker mi ni tteba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite po ceaik.
A. HORVVAT,
600 N. Chicago, 8t., JoUet, IU.
Nered v prebavi


trincrs
BiTTIR-WlHE
t^iwi novo
HORKEVÎNO
t ».M.-. »<•
Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naii prebavi, ker to je vedno znak ka ke bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Bre* pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni živ-ljeaja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče
Trlnerfevo ameriško zdravilno grenko vino.
To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo mo* čreviiu in odstranilo zaprtje in vse teikoČ« združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabj počutite.
Imejte to Zdravilo vedno ▼ hifti in ga rabite za saprtje. glavobol,
bolečine v drobu.
slabost.
nervoznost,
slabo prebavo,
■guba apetita,
«latence,	^
slabosti po obedu.
Nikar ne odlaAsjte radi tega, ker si mord». mislite, da bo ta stvar sama od sebe odSla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljše zdravilo v vsih "ikih ......
takih slučajih je
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
v leksniah.	BprejemmJt€ ponaredkov.
JOS. TRINER
Vvaževalec In Izvaželavec.
13334339 S«. Ashland Ave.	Chicago. IU.