Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko
ulico štev. 16.
'A urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so uo vračajo.
Inserati:
Šoststopna potit-vrsta 4 kr., pri vočkratnom ponavljanji dajo se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. viri zvečer.
Velja
za I<jublJano
v upravništvu:
za colo loto G gl d., za pol lota 3 gld., z a četrt lota 1 gld 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatov na dom volja mesečno 0 kr. več.
Po pošti volja
za celo loto 10gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jedou mosec 85 kr.
Štev. 27.
V Ljubljani v sredo, 4. februvarija 1885.
Tečaj II.
Uravnava duhovenske plače.
Poročali smo uže, da je bila v državnem zboru dne 30. t. m. na dnevnem redu razprava o predlogi zaradi kongrue; poročali smo tudi, kako je levica z večino štirih glasov prodrla, da se je na dnevni red prej postavila predloga o kongrui nego novela
o	pristojbinah. Danes hočemo nekoliko podrobneje omenjati, kako so se razni poslanci poganjali v svojih govorih za predlogo in kako so se postavljali proti njej, dasi sn tudi ti slednji bistveno, kakor so zatrjevali, jza njo.
j .-----*	~	-	    J	—* --7
tovornikov se je oglasilo takoj za predlogo
13,	proti njej pa trije.
Prvi govornik je levičarski poslanec dr. Sturm. Vpisal seje ter ljot^Lgavoriti prali zakonu, vender je takoj začetkom govora, pojasnjujoč svoje in svojih somišljenikov stališče temu zakonu nasproti, S-4iQvzdignenim glasom zatrjeval, da niso nikakor nasprotniki temu zagonu, on neče govoriti proti vsebini zakona, > imarveč samo proti načelom iu noeoiem pod <> katerimi odsek zakon v vzprefem nredla-a
"“".P« ™'ft j« »U predlagal tj lesolucij, v katerih so izražena načela ega zakona, ločene od zakona, in sicer tako, da se ima najprej vzprejeti resolucija, potem be le zakon : „ Jaz bodem uže zdaj stavil do gospoda predsednika prošnjo, da, držeč se dozdanje navade, d& najprej na glasovanje zakon in potem resolucije. “ Govornik omenja na dalje, da po njegovem mnenji te resolu-gfalič^ ^propljannyfl knnlr<u
f.iie stonrn.	.	.------,----------
data, da cglo v nekaterin tockan cezm segaio.
In zakaj se protivi levica omenjenim resolucijam? Prvič — dejal je dr. Sturm — zaradi tega, kgr je v resolucijah izraženo, da ima država pravico, uravnati duhovenske plače M,mo x sparazumljenji s škofi; drugič: ker se v_ teh resolucijah smatra verski zaklad cerkvenim premoženjem; do mnenii govornikovem Pa je verski zaklad državno nremoženie. kateremu je samo namen, da se uporablja za Verske potrebščine. In tretjič: Govornik ni za-
Listek.
Turki.
(Zlatorodov.)
(Konec.)
Zabavnost.
Družabno življenje je v Turku le zredčilo starega človeka, prebivalca puste in kolibe. Duševno živi v mestu še zmerom tako, kakor je živel zunaj na polju, sredi ljudi je sam s svojimi mislimi. Prav za prav med Turki niti ni družnega življenja. Življenje spolov predstavlja nam podobo dveh vštricnih rek, ki zlivate svoje vode tam negde pod zemljo, kjer se združite. Ljudje se shajajo med seboj, pa ne živč v edinosti misli jedni z drugimi. Približujejo se drug drugemu, pa se ne vežejo. Vsakdo ima najraje ono, kar je nek pesnik divno oznamil: z gluhim razvojem misli, namestu da bi svojo notrino odprl in raztegnil. Našega občenja, okretnega in različnega, našega zabavljanja, ki se šali, ki razpravlja, ki poučuje, ki razvedruje; naše po-
dovoljen z resolucijami, ker se v njih izraža mnenje, da je država dolžna, to, kar ne more d^tivejgJ^za^ad in zanj udoženi aavki, pokriti s svoiimi sredstvi. Taka načela — pravi K .ovornik, imela Hi svojo podstavo v konkor-<
latu, kateri pa je zdaj odpravljen, razveljav jen, torej on in njegovi somišljeniki nikakor! ae morejo glasovati za taka načela, katera bi< 'je našla ta predloga na obeh straneh zbornice.
s potisnila v davno preteklost nazaj. Na dalje pojasnjuje govornik zgodovinsko, kako so se uravnale župnije ter se določile plače, ter da država ni obvezana, iz državnega premoženja zboljšavati duhovnom plač. Konečno jel je govornik zopet zdihovati in javkati o »zatiranem nemštvu" ter izrekal nadejo, da -pride morda uže vender jedenkrat čas, katerem bodo naše nemške otroke poučevali tfoji jsamo nemški duhovniki in jih vodili.. .*< Naposled pa je dr. Sturm pokazal še vso lju4 bežen do duhovščine, češ, da levičarji hotč nižje duhovenstvo napraviti po polnem svo-j
1»odno od moči njegovih prednikov, ter da sej im z zboljšanjem materijalnega stanja da priji ika, neovirano uporabiti svobodo državljana! Skončal pa je »dobrohotni11 svoj govor tako-le: „Mi želimo, da se katoliška duhovščina zopet posveti dušnemu pastirovanju, in da se, kolikor možno, oprosti skrbij za volitve. Mi že limo, da se katoliška duhovščina spomina izreka vzvišenega ustanovitelja naše vere: „Moje kraljestvo ni tega sveta" in tudi „Ljubi bližnjega kakor samega sebe“. Zatorej hočemo cerkev in duhovščino miru in ljubezni, in v tem zmislu podajemo katoliški duhovščini roko v pomoč." To so gotovo dobrohotne besede!
Posl. Ozarkiewicz govoril je proti nekaterim preostrim določilom zakona, a po vsem jih pozdravljal z radostjo, ker se bode s tem, če tudi v skromni meri, ugodilo uže delj časa gojenim željam grško-katoliškega duhovenstva ter izreka, da bode glasoval za zakon.
Posl. dr. Lustkandl izreka se iz zgodovinskih in materijelnih razlogov, potem pa tudi kot šolnik za predlogo; govornik omenja,
da trditev, da je verski zaklad cerkven, ni prava ter izreka da ta predloga stoji na Jožefovih idejah.
Potem govoril je uj. ekscelenca naučni minister baron Con rad ter označeval stališče vladino tej predlogi nasproti; on izreka popolno zadovoljstvo o izredni složnosti, katero
trebe, vsled katere budimo in vzprejemamo čute in misli; onega medsebojnega odkrivanja našega bitja, s katerim se um vadi, srce ogreva — pozna malokateri Turek.
Njihovi pogovori, njihove zabave se plazijo tako rekoč zmerom po tleh; razpravljajo največ stvari, ki so materijalno potrebne. Lju-bav je izključena. Slovstvo je svojina le nekaterih preopravičenih. Znanost je basen; politika se omejuje na vprašanje po imenih. Opravila jemljo silno majhen del časa v živ-Ijeuji večine.
Umskih razprav se njihov duh ogiblje. Ne zapopadejo dobro ničesar, razen kar vidijo in tipljejo. O tem priča sam njihov jezik, ki nima besedi, kadar je treba izreči kakov abstraktni pojem, kako odločeno misel. Zato se morajo omikani Turki zatekati k arabskemu, perzijskemu, evropskemu jeziku, kadar se hočejo natanko izraziti. Po drugi strani pa ne čutijo potrebe, da bi silili um, naj pojmi in zapopada stvari, ki so zunaj oboda njegovih želja, toliko da ne zunaj vsega življenja. Peržan preiskuje, Arabljan je radoveden, Turek pa se ne meni za ono, kar ne pozna. Zato nima uobenih mislij, jih ne more
Na dalje poudarja, da si versko upraviteljstvo vedno prizadeva, rešiti to vprašanje. Gospod naučni minister je poudarjal, da si vlada gotovo prizadeva pomagati duhovenskemn stanu, da privoli v to, da se povišajo troški za zboljšanje duhovenske plače, vender pa naj bi ti troški ne zadeli najedenkrat države, marveč polagoma.
Potem govoril je poslanec Fr. W e b e r ter omenjal na besede gospoda naučnega ministra, da se je rešitev te zadeve toliko časa zavlekla, ker je bilo treba poizvedeb in tudi denarja ni bilo, na to odgovarjal je poslanec Weber: Če je istina, da dobra stvar potrebuje mnogo časa, je ta gotovo zel<5 dobra, češ, da je potrebovala blizu sto let do rešitve. Kdo da je kriv, da se je zadeva tako zavlekla, neče govornik preiskavati, a omenja, da je liberalna vlada imela za vse drugo denar, samo za duhovnike ne, za učitelje imela je liberalna vlada dosta denarja, zakaj za duhovnike ne? Ali ni duhovnik tudi učitelj, ali ni tudi odgojitel? S pikrimi besedami zahvaljeval se je govornik za izredno ljubeznivost od strani levičarjev, potem pa slovesno protestiral proti besedam dr. Sturma, da ima ta predloga namen, napraviti katoliško duhovenstvo nezavisno od cerkvenih oblastev. „Kaj to pomeni, gospoda moja? Ali se s tem ne zapeljava k prelomu dane prisege ? Jaz povzdignem svoj glas, da v svojem, v imenu vseh tukaj navzočnih in v imenu po vsem svetu razširjenih duhovnikov proti temu vložim največji protest. Nikdar se ne bode poslancu in voditelju, kateri zahteva disciplino in hoče vedeti, kaj je disciplina, posrečilo, najti med duhovniki take, kateri bi ne vedeli, kaj so prisegli." Zavračal
izmenjati, se ne more družiti; pa se tudi ne druži z Evropejci, ker ne ljubi njihovih brezkončnih pogovorov in tenkih razprav, niti njih samih.
Prave družljivosti ni najti pri Turkih. Ni nikakeršne zaupljivosti med Evropejci in Turki, ker jedni zmerom skrivajo del samih sebe. Turek ne bode nikdar razodeval svojih naj-skrivnejših mislij, svojih hiš, svojih naslad-nosti, in pa onega, kar je najvažnejše, svojih pravih občutkov, ki jih goji do drugih, a ti so nepremagljivi občutki nezaupanja.
Turek prenaša Armenca, zaničuje Juda, studi Grka, ne verjame Franku. Vse te tujce prenaša kakor velika žival, ki pušča, da jej roj muh leta po hrbtu, in ki čaka, da jo živega ubodejo, potlej pa oplete z repom. Pušča jim, naj delajo, pripravljajo, nastavljajo okolo njega, kar hočejo. Evropljanov, ki bi mu utegnili biti koristni, se poslužuje. Mate-rijalne novosti, s katerimi se množi dobiček, vzprejema. Nauk o omiki posluša verno, da niti z očesom ne trne; češ : govori le, poslušal te bom tudi, poučil me pa ne boš nič, kakor je dejal škrbast lev pohlevnemu tigru. Menja postave, prenareja navade, ustanavlja obrede.
je še krepko dr. Sturma o zatiranem nemštvu ter konečno omenjal, kako v slabem materijal-nem stanji je katoliško duhovetistvo ter prosil, naj se mu kmalu pomaga.
Na predlog posl. Gablerja se je potem sklenila debata in izvolila sta se glavnima govornikoma za postavo grof Cia m-M avti n i c in proti posl. dr. Kr a us. Debata o duho-venski plači se torej danes dne 4. t. m. nadaljuje.
Pogajanja z Malidijem.
Po najnovejših poročilih so vesti, da se je general Wolseley pogajal nezavisno od sudanske ekspedicije z Mahdijem, resnične. Uže v meseci novembru podal se je poslanec, imenom Saleh Ali Mohamed, spremljan po ne-tjaku Mahdijevem, s pismom dongolskega Mudirja k Mahdiju. V tem pismu se je Mah-diju dajal svet, naj se z Angleži mirnim potem poravna, kajti njim je samo na tem ležeče, da oprostijo Gordona, nikakor pa ne-čejo svojemu vladarstvu podvreči Sudan. Ob jednem so se Mahdiju ponudile pomožne čete in obljubila se mu je last nekega ozemlja. Dnč 4. oktobra in 10. novembra odšli so poslanci v istem namenu iz Dongole v Mahdijev tabor. Dnč 1. decembra nastopil je netjak Abu Bakerja isto misijo. Še le dnč 27. decembra, ko je bil general Wolseley v kraji Bardeku, naznanil je bednin v angleškem taboru, da so poslanci od Mahdija prišli ter mu hotč izročiti poročilo. Beduina so obdržali v taboru ter ga strogo stražili, čez 24 ur prišlo je naznanilo, da se približuje karavana. Bila je uže noč, ko je prišlo pet poslancev pred poveljnika. Jeden izmed njih, Mohamed Guma po imenu, izročil je pisanje, v katerem je Mahdi izjavljal, da se hoče udati željam Javverpaše, kateri je zaradi svojih svetih nazorov znan ter da hoče odjenjati od boja. V pismu je dalje stalo: „Prelilo se je uže pre-vcS krvi v Gudauu. Če je lstlna, kar pripo-veda Mudir iz Dongole, da niste prišli k nam kot sovražuiki, ne bodemo se bojevali proti vam. Ti, kateri so prinesli to pismo, vzpre-jeli bodo vaš odgovor, da vemo, če se obljube, katere nam je dal Jawerpaša, istinite, in če jih vi spolniti hočete." Najvišji poveljnik je dejal, da hoče dati odgovor naslednji dan. Poslancem so odkazali prostoren šotor in vsako občevanje z njimi je bilo strogo prepovedano. Sicer pa so jih sijajno gostovali. Drugi dan ob 10. uri zapustili so s prehodnimi listi angleško taborišče, izimši dva, katera so pridržali kot tala, kakor je tudi Mahdi gori imenovane poslance pridržal.
Vsebina pisma generala Wolseleya je bila baje blizu naslednje vsebine: Veseli me, da ste verovali besedam Jawerpaše. On govoril je samo resnico; mi ne prihajamo kot sovraž-
Nauči se, da nepogrešno ponavlja naša filozo-fijska načela. Daje se preoblačiti, ličiti, našemiti, toda sam v sebi je nespremenljivo, nepremagljivo zmerom isti.
Ostane, kar j e.
Nasprotuje p imeti, ko bi res kedo mislil, da počasno, stauovitno delovanje omike v nedoločeni dobi ne bo moglo niti iskrice novega življenja uliti v tega gigantnega vojaka azijskega, dremajočega mej dvema deloma sveta, ki se prebudi le, da meč zavihti. Ako pa premišljuješ storjene poskuse, doslej dobljeni sad, se zdi pameti, da je čas nasproti potrebam in nepotrpežljivosti vshodnih kristijanov še tako daleč, da je prazno upanje, da se bo vprašanje, s katerim se ukvarja zdaj Evropa, mogoče rešiti s stopinjskim omikovanjem turškega naroda.
Tako je moje mnenje, katero sem si pridobil v kratkem času svojega bivanja v Carigradu. Na kateri drugi način bi se dalo rešiti to vprašanje? Ah, gosp<5da, prav na to odgovoriti ne mislim, da sem zavezan, ker ne bi mogel odgovoriti brez prevzetnosti, kakor bi hotel svete dajati Evropi, čemur se nepre-prosljivo ustavlja moja skromnost.
niki, marveč kot prijatelji. Vi ste se motili, ker ste mislili, da je Gordon sovražnik. Jaz obljubim v imenu kraljice, da se bodo obljube izpolnile. A jaz se tu ne morem pogajati; jaz moram iti v Kartum, tam se lehko snidete z menoj. Pri svoji častni besedi vam obljubim, da se niti vam niti vašim ljudem ni ničesar bati. če ste nam sovražni, me boste napali; a če ste nam prijazni, pustili boste moje vojake mirno mimo. Angleška hoče za vas storiti kaj večjega, nego si vi misliti morete.
Predno so poslanci odšli, so zagotovili generala, da Angleže ne bode nihče vznemirjal v puščavi Bajuda. Sicer pa so prosili, naj se počaka odgovor Mahdijev, predno se napade Berber. Jasno je, da poročila niso po polnem izmišljena. Da si je omenjen dogodek v Bardeku angleški generalni štab kolikor možno zakrival, ga je vender nekdo izdal. Sicer pa mislijo nekateri, da je to Mahdijeva vojna zvijača ter da hoče Angleže speljati v zadrege, v pogubo.	P- O.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Obrtna komisija gospodske zbornice
vzprejela je delavski red nespremenjen, kakor je bil sklenjen v poslanski zbornici. Komisija vender priporoča vladi, naj bi se smeli kakor v tovarnah tako tudi pri obrtnih podjetjih sprejemati otroci od 12. mestu od
14.	leta. Poročevalec je grof Blome.
V šleskem deželnem zboru sklenjen postavni načrt o starostnih dokladah podučiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ole-ziji zadobil je Najvišje potrjenje. Po tem zakonu se bode dozdanja plača onih podučiteljev, kateri so uže dobili učiteljsko sposobnost, povišala s petletnimi dokladami.
Ogerska poslanska zbornica dovršila je debato o budget.u. /daj pride na vrsto apro-prijacijska debata, potem pa baje koj postavni načrt o preustrojbi gorenje zbornice.
Tuje dežele.
Iz Berolina se poroča, da je v petek sklenila konferenčna komisija deklaracijo, zadevajočo pogoje pri novib pridobitvah ozemlja v Afriki, katera deklaracija se glasi, damoia vsaka država, katera od zdaj naprej na obrežji Afrike zasede kako novo ozemlje ali prevzame pokroviteljstvo, mora to naznaniti drugim državam zaradi eventualnih reklamacij.
V	soboto vršila se je v nemškem državnem zboru debata o poročilu glede izvedbe zakona proti socijalistom, in debata ta bila je zelo obširna. Socialdemokratska govornika Frohme in Liebkuecht grajala sta domnevno nelojalno izvedbo zakona proti socijalistom;
Madonna Violanta.
Iz starobenečanske kronike posnel —I—.
Nedelja, 25. dan julija 1574. leta bila je usoden dan za plemenito hišo Venierjevo. Ta dan ugledal je Francesco Venier, tedaj slednji potomec prozvišenega rodu, prvikrat signoro Violanto, hčer gospoda Marcantonia Giusti-niana. To snidenje bilo je obema v veliko radost, a tudi v silno žalost.
Tedaj pa so se morale hčere patricijev strogo držati doma in smeli so jih obiskavati samo njih sorodniki. Da pa je ugledal gospod Francesco krasno sedemnajstletno donno Violanto, prišlo je tako-le. Ono nedeljo je priredila ljudovlada, kakor bode vedel vsak, komur pridejo ti listi pred oči, kralju Henriku III. iz Francije, kateri je s svojim obiskom počastil mesto, v palači dožev sijajno slavnost.
Dve sto patricijskih žen in deklet sedelo je ob stenah doževe palače na nizkih, z ru-dečim žametom prepreženih klopeh. Vse so bile belo oblečene in biseri lesketali so se jim okolo vratu in v laseh. Starešinstvo je za ta dan preklicalo zakone, kateri so damam pre-povedavali čezmeren lišp v obleki in Iepot-
navajala sta vzglede, da se je baje prepovedalo zborovanje nekaterih društev uže naprej iz bojazni, češ, da bodo pri shodu govorili socialdemokratski govorniki. Socialdemokratski govorniki so zatrjevali, da nimajo nobene zveze z anarhisti. Tem nasproti je čital minister Puttkamer iz nekovega lista članek, v katerem se je napadalcu policijskega svetnika Rumpffa izrekalo sočutje. Poslanec Singer je omenjal, da je tudi svobodnjaška stranka vzrok, da se je zakon proti socijalistom podaljšal, a Richter je odbijal to predbacivanje.
V	Berolinu sestavil se je odbor, kateri hoče postati sredotočje vsemu nasprotovanju in opoziciji proti carini na žito. Ta odbor izdal je oglas, v katerem pozivlje na opozicijo proti carini na žito, češ, da se hoče carina na žito vpeljati le na korist nekaterim, ki pridelujejo obilo žita, to pa bi nikakor ne bilo v korist večini prebivalstva. Taka carina zadela bi posebno hudo delavski stan, soci-jalni mir bi kalilo to postopanje. Podpisani odsek naznanja, da bode z razširjanjem tiskovin skrbel za opozicijo proti carini na žito.
Iz Pariza se poroča, da so se Portugalski priznale posestne pravice na južno obrežno ozemlje Konga. Kakor se čuje, se bodo baje tudi Francoski priznale iste pravice na severno obrežje Konga.
Zdanji položaj v Sudanu opisujejo »Times" tako-le: Pozicijo v Gubatu, prav blizu Nila, obdržuje 900 mož, dve milji na severu ležeče Metammeh pa je še v sovražnikovih rokah. Polk Royal Irish bode brzo odšel v Korti in kmalu za njim polk West Kent. Ta dva polka bosta čete v Gubatu za blizu 1000 mož pomnožila, in Metammeh se bode lahko osvojilo, če tega mesta prej ne zapusti sovražnik. Zel6 važno je, da se nahajejo na Nilu parobrodi, dosta veliki, da vsak lehko vzame s seboj 200 mož, in lord Wolseley bode v stanu od Metammeh doseči v dveh dneh Berber. Mnogo dela in bojev bodo še imele prestati čete, a kriza je prestana; ko se nastavijo britski vojaki v Gubatu in se zvrši zveza s Kartumom, obrnila se bode operacija na novo pot.
Razne vesti.
—	(Snežni plazovi v Goronji Italiji.) Iz Piemontožkega prihajajo vodno nova poročila o nesrečah, ki so jih napravili zadnji čas plazovi. Pri Eksilesu zasul jo plaz želoznično stražnico z vso rodbino in z več drugimi osebami. Pri neki drugi železnični stražnici pokopal jo sneg sedemletno dekletce. Vas Devezi, ki štej o kakih sedem sto duš in ki se razprostira ob vznožji nocoga hriba, jo tako zasuta, da so samo sem in tjU kak dimnik vidi moleti iz snega. Do sodaj so odkopali
ninah ter dovolilo, da se sme vsaka tako krasno obleči, kakor le zmore.
Mislite si lehko, koliko dragocenostij se je tu izkazovalo. Stene v dvorani bile so pre-prežene s svilenim blagom, rumenim in modrim, in krasno pogrinjalo iz Perzije krilo je tla. Tam, kjer se je navadno dvigal dožev stol, postavljen je bil prestol za kralja z zlatom pretkanim baldahinom in zagrinjali, katera so sezala od stropa do tal.
Na desno in na levo bile so estrade za doža in za signorijo, za spremstvo kraljevo in za poslanike tujih vladarjev. Ko je vstopil kralj, obstal je, kakor tudi vsi, kateri so ga spremljali, kakor bi bil ugledal kak čudež. Kajti ta prostrana dvorana s pozlačenim stropom in s krasnimi slikami Giovannija Bellinija, Tintoretta in Tiziana ob stenah, s plemenitimi ženami in devicami kazala je veličastno podobo. Predno se je vsedel kralj na prestol, dejal je, da hoče dihati ta cvetični vzduh in stopal je po stopnicah doli v sredo dvorane. O njegovem bližanji dvignile so se dame ter mu uljudno odzdravljale. Razredih so se potem po dva in dva vkup v skupine, pri glasovih godbe, in plesali so umeten ples, v skupinah
enajst hiš, ki jih je podrl sneg in dobili v njih dvainštirideset mrtvih ljudij. V Rivu podrl jo sneg osemindvajset hiš. V neki hiši bila jo zasuta stara ženica z dvema svojima hčerama in s peterimi otroci teh dvoh. Vojaki, ki so od zgoraj doli vlomili, da so do njih prišli, dobili so vso žive. Stara ženica ni pustila drugače, kakor da so potegnili najprej njenega najmlajšega unuka na beli dan, potem pa za vrstjo po starosti še drugo. Sama je najnazadnje zapustila nevarni kraj. O vasici Fer-rere je bilo znauo, da jo radi plazovi obiščejo. Kor v bližnje kraje uže nokaj dni ni bilo nika-kega glasu od prebivalcev te vasi, slutili so, da se ji je prigodila nesreča. Poslali so tjži vojakov, a ti dobili so v svoje začudenje vas nepoškodovano. Vender pa je bila ta krog in krog tak6 s snegom zasuta, da vaščani niso mogli nikamor ven, vsled česar so prišlece pozdravili z velikim veseljem.—
V	Valgrani je v dveh hišah bilo zasutih osom oseb, vender so sosedje do enega vse rešili. V Ai-doni poginile so tri osebe v snegu, v Mocchiji dve. V St. Jeanu izkopali so pet mrtvih iz snega, v Introdu dve žoni in v Augrogni šest oseb. Enake nesreče poročajo se tudi iz več drugih krajev. Vlada odločila je 150 000 frankov za ponesrečene kraje. Vojaki, ki so za časa povodenj v Veneciji, dalje o priliki strašnega potresa v Casamiccioli in za časa kolere v Neaplji s pravim heroizmom nesrečnim pomagali, pokazali so tudi pri tej priložnosti svojo neustrašenost in pogumnost.
— (Neprijetno zdravenje.) Nedaleč od Rima je gora z imenom Jaffa, kamor so se hodili ljudje z različnimi boleznimi zdravit. V znožji to gore nahaja se namreč zelo prostorna jama, tako zvana „Kačjajama“, koje stene so polne razpok in majhnih luknjic. Iz teh luknjic lazi spomladi brezštevilno kač, ki pa niso strupene. Kdor se je hotel tu zdraviti, slekli so ga tor ga položili v jamo, ki jo napolnena s soparjom, prihajajočem iz podzemskih gorkih vrelcev. Sopar omamil ga jo kmalu tako, da je zaspal. Tedaj pa so pričelo lozti od vseh krajev kače skup tor so ga po celem životu oblezle. Kakor hitro se jo ganil, zbežale so živali zopet na vse strani. Ko je bolnik tako tri do štiri ure ležal, prenesli so ga v kočo na vrh hriba, kjer so ga krepčali z različnimi stvarmi. Kdor se je dal še jedonkrat tako položiti, ozdravel je. — No, Ce je tudi vse to res, no vemo, čo bi se dandanašnji dobilo mnogo bolnikov, ki bi si na ta način iskali zdravja.
— (Znameniti naravoslovec John George Jeffreys) je umrl 24. januvarija t. 1. v Londonu v 76. letu svojo starosti. Umrli bil je jeden najstarejših angleških zoologov. Od začetka til je pravoslovec, a pred kakimi dvajsetimi leti pustil je svojo prakso ter se je posvetil čisto naravoslovnim študijam, koje so mu od nekdaj najbolj ugajale. V letih 1869 in 1870 vodil je z ^r- Carpenterjem in Sir Wyville Thomzonom v kraljičini ladiji „Procopine“ preiskovalno ekspodi-C1J0 v sovernem oceanu in se jo leta 1870 ude-J0žil tudi enake ekspedicije na severovshodnih obalih ^jedinjenih držav.
Plešoč mimo kralja. Potem pa, pri banketu v dvorani, kjer so se drugače zbirali volilni 8'asovi, stregli so mladi plemiči kralju, dožu lepoticam.
Med temi lepoticami bila je tudi madonna ^iolanta, jedna najlepših, in gospod Francesco ^enier izgubil je pri nje prvem pogledu srce. Pn bil je med štirideseterimi plemiči, katere Je ljudovlada določila kralju za častno spremstvo ^ čas njegovega bivanja v Benetkah, in tako Sa>el je, ne da bi se mogel kak sorodnik pritoževati, deklico ves čas gledati, in, stoječ za stolom Violantinem, smel ji je podajati sklede ‘h ji natakati vino v steklenico. Pri tem bilo je možno, nekaj ljubeznivih besedij šepe-kvje z njo govoriti iu kar zaradi bližine drugih reči ni smel, to povedali so mestu usten nje-Sovi pogledi, katere je devica pač dobro umela, kajti večkrat je zarudela. Da-si si nista mnogo povedala, vender so njiju oči srečajoče se, napravile med njima most. Globoko zamišljena •n tiha stopala je devica po slavnosti s svojo teto po orjaških stopnicah na dvorišče palače ter šla čez piazetto k obrežji, kjer jo je čakal Cl lu. Govor njenih veselih sorodnikov je ni
—	(Amerikansko.) V ameriškem listu čitati jo naslednji inserat:	»Ženitna ponudba.
Uvrščevalec se želi seznaniti z izobraženo in odlično damo, katera pa mora ugajati naslednjemu popisu. Visokost 5 črevljev 41/2 palca, teža 126 funtov, mera čez prsi 39 palcev, mera čez ledja 28‘/2 palca, številka obutalu 31/a, številka rokavicam 5x/4, plavolasa s temnovišnjevimi očmi. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom : W. 1878. Tribune Office. “
Domače stvari.
Razpis volitve za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani.
Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani na znanje, da se bode pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 16. dan marca 1885 od devetih dopoludne do petih popoludne v magi-stratni dvorani v Ljubljani. Ob 5. uri popoludne se bode to glasovanje tudi končalo.
Ako se volitev vrši z dopošiljanjem do vo-lilcev podpisanih glasovnic, morajo napisane in podpisano glasovnice z izkaznicami dospeti k obrtnemu oblastvu prve stopinjo (na deželi k cos. kralj, okrajnemu glavarstvu, v glavnem mestu Ljubljani pa k mestnemu magistratu) tistega kraja, kjer je podjetje, zadnji čas do 12. m are a 18 8 5. 1 eta.
Volilna komisija opozoruje, da se od volilcev naravnost volilni komisiji poslane glasovnico no bodo sprejemale.
Glasoštetje bode volilna komisija 16. dan marca 1885. leta začela. Na med glasoštetjem dospele glasovnice se ozira samo tedaj, ako so bile pravočasno oddane pri obrtnem oblastvu.
Volitev so vrši javno. Volilcu se daje, kakor je uže zgorej omenjeno, na izvoljo, da voli ali
a) ustno, ali
b) da svoje može na glasovnici napisane sam poda, volilni komisiji, ali
c) da s svojim imenom podpisano glasovnico, priloživši jej izkaznico, odda obrtnomu oblastvu prve stopinje, katero obe pošlje volilni komisiji.
Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo.
Tisti volilci, kateri volijo tako, da dopoši-ljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred v določenem roku oddati ali doposlati obrtnemu oblastvu I. stopinje tistega kraja, kjer je podjetje. Tako glasovnice z izkaznicami vred se smejo dopošiljati po c. kr. pošti, po c. kr. davčnih uradih, ali po občinskih uradih, ali po posebnih pSslih.
motil, in ko so slavili cel6 vitežko uljudnost Francesca Venierja, tedaj zavila se je v pajčolan, da je ne bi izdala rudečica na obrazu.
Tudi mladenič bil je silno razburjen, kakor bi bil videl nebeško prikazen. Najrajši bi bil šel za njo, ali bi se bil v čolnu vozil v bližini nje stanovanja ter čakal, da morda pride na balkon dihat sveži večerni zrak. A dolžnost mu je bila, spremiti kralja v slavnostnem sprevodu v njegovo stanovanje v palačo Foscari, tja, kjer se zaliv zakrivi in drži na desno pot k samostanu in k cerkvi Marije della Curitži. In tudi pozneje ni bil prost, kajti kralj, kateremu se je dopadal, pridržal ga je pri sebi ter ga povpraševal po imeuu in razmerah te in one krasotice, in gospod Francesco mu je odgovarjal, v kolikor mu je bilo znano. Še le pozno zvečer odpustil ga je kralj iz druščine; Francesco zavil se je v širok črn plašč, da je zakrival njegovo slavnostno obleko, ter šel je na obrežje in potem samotno begal skozi ulice proti trgu sv. Marka.
(Dalje prihodnjič.)
Po preteku določenega roka obrtnemu oblastvu dospele glasovnice se ne smejo nič več vzpre-jemati.
Zgorej navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse vloge volilcev pošiljajo se volilni komisiji po pošti poštarine proste, ako imajo na adresi pristavek: „V volit-venih zadevah trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani."
Volilci trgovinskega odseka, in sicer: volilci I. in II. volilnega razreda volijo vkup 6 pravih članov, volilci III. volilnega razreda pa 4 prave člane.
Volilci obrtnega odseka, in sicer: volilci I. volilnega razreda volijo 2, volilci II. volilnega razreda volijo 10 in volilci III. volilnega razreda volijo 2 prava člana.
Vsaka volilna kategorija (volilni razred) voli sama zasč njej pripadajoče število pravih članov. Opozoruje se pa tu posebno, da morajo volilci vsake kategorije ali vsacega razreda svoje zastopnike le iz onega razreda voliti, v kateri imajo sami pravico voliti.
Volilna komisija opozoruje še na sledeče določbe volilnega reda:
Aktivno volilno pravico imajo tisti člani trgovskega in obrtnega stanu, kateri uživajo vse državljanske pravice ter v zborničnem okraji samostojno ali kot javni družniki (po čl. 85. in 99. trgovinskega zakonika) trgujejo, obrtujojo in rudarijo; potem tiste osebe, katere kot načelniki ali ravnatelji vodijo trgovska ali industrijalna delniška podjetja (§ 7., odstavek 1. zakona z dne 29. junija 1868. 1., drž. zak. št. 85), ako se od omenjenih podjetij plačuje v § 7., odstavku 2. navedenega zakona, oziroma v § 2. volilnega reda za-znamonovani davčni znesok.
Plačevanje merovine se glede utemeljitve volilne pravice in v uvrstitve v	volilne kategorije
(volilne razrede) jednači s plačevanjem dobitkovine.
Ako imajo ženske ali take osebe, ki so pod zakrilstvom (varuštvom) ali skrbstvom, same v svojih	rokah kako trgovino	ali	kakšen obrt,	zvr-
šujo volilno pravico v njih imenu opravitelj njih trgovine ali njih obrta (§ 7., odstavek 4. zakona o trgovinskih zbornicah).
Rudarske družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, društva, skupni imetniki svoboščin in vse take skupne osebe imajo samo po jeden glas.
Volilno pravico zvršuje tista oseba, kateri po zakonu ali ustanovilu pristoji zastop podjetja.
Izvoljeni smejo biti tisti trgovci in obrtniki, kateri so avstrijski državljani, so navršili 30. leto svoje dobe, imajo uže vsaj tri leta vsa svojstva za aktivno volilno pravico ter stalno domujejo v zborničnem okraji.
Niti voliti, niti izvoljeni biti ne morejo tisti, kateri	po obstoječih zakonih	ne	smejo v občini	niti
voliti,	niti izvoljeni biti (§	7.,	odstavek 10.	za-
kona o trgovinskih zbornicah).
Razen tega ne morejo izvoljeni biti: trgovci, kateri so prišli v konkurz, dokler zopet ne udobijo sposobnosti (§§ 246. in 253. konkurznega reda z dne 25. decembra 1868 1., drž. zak. št. 1. iz leta 1869).
C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani.
— (C. kr. državno sodišče) jednč 14.t.m. pod predsedstvom nj. ekscelence predsednika dr. Josipa Ungerja o tožbi, katero je Kranjska ulo-žila proti deželnemu odboru moravskemu zaradi plačitve 328 gld. 951/2 kr. s pr. kot odškodnino troškov za najdence, razsodilo tako-le: „Dežela moravska je dolžna, deželi kranjski kot odškodnino oskrbovalnih troškov v Moravsko pristojnega naj-denea Henrika Lopote v kranjski deželni najdeniš-nici za čas od 1. julija 1868 do 20. februvarija 1878 znesek 328 gld. 951/, kr. z tožbeno izrecno zahtevanimi 6% obrestmi, tri leta od dneva tožbe nazaj računjeno, v 14 dneh pod eksekucijo plačati ter pravdno troške v priznanem znesku 98 gld. 55 kr. povrniti,"
— (Umrl) je dn<5 30. januvarija t. 1. gosp. Josip Pauser, posostuik in c. kr. poštar v Dolenji Vasi, v 74 letu svoje dobe.
— (Duhovenske spremembe v ljubljanski škofiji.) Paro Šraartin pri Kranji je dobil gosp. Anton Klemen, župnik smledniški; Kokro gosp. Josip Lavtižar, farni oskrbnik v Bukovšici; Rovte pa gosp. Anton Korbič, kaplan v Sostrem. — Eazpisane so fare Trebnje dne 20., Vclesovo 23., Bukovšica 26. in Smlednik 29. januvarija.
— (Katoliška družba) priredi v nedoljo dne 8. februvarija ob Vs®- uri zvečer v svojih prostorih tombolo s poučnim ogovorom. Dohodek tombole namenjen je društveni blagajnici.
— („Vrtec1',) časopis s podobami za slovensko mladino, prinaša v drugi številki naslednjo zanimljivo berilo: V Škoda: Lipa pri starem gradu (pesen); Iv. T.: Kum pripoveduje; Ksaverij: Čarovnica ali solnčeva sestra; Pobožni otrok; Belski: Srajca zadovoljnoga; Dimnikar; Sanje; Gostoljubnost pri Slovanih; Pred Bogom smo vsi jednaki; Otroci, usmilite se ptičev; Gašparjeve zabave; Listje in cvetje; Eaznosti. — „Vrtec“ izhaja 1. dnč vsacega meseca, in stoji za vse leto 2 gld. 60 kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr. Naročnina naj se pošilja uredništvu „Vrtčevemu“, Mestni trg št. 23 v Ljubljani. — Mi prav toplo priporočamo ta istinito izborno uredovan in zanim-ljiv list v obilo naročevanje.
— (Ormožka Čitalnica) imela je volitev novega odbora in izvoljeni so gg.: dr. Ant. Žižek (predsednik), dr. Ivan Gršak (namestnik), Alojzij Kranjec (tajnik), Ivan Vrtnik (blagajnik), kot odborniki dr. Ivan Omulec, Mihael Jezovšek in Andrej Pirnat.
— (Savinjska posojilnica) ima dn6 8. t. m. občni zbor. Predložil se bode račun za 1884. leto in volil se bode nov odbor. Posojilnica je imela v 1. 1884 dohodkov 79 393 gld. 71 kr., troškov pa 79 393 gld. 71 kr., toroj skupnega prometa 158 787 gld. 42 kr.
> — (Umor iz o svete.) V noči od 23. na 24. dan ra. m. našli so v bližini Pragarskega na železniškem tiru truplo kočarja Jurija Pahiča iz Starega trga. Mislilo se je tedaj sploh, da je sam izvršil samomor, a kakor se je pokazalo poznojo, se je tu izvršil uboj. Nekov fant je baje tega kočarja ubil ter ga potom vlekel na železnišk tir, češ, da bi tako zločin prikril.
— (Ptujska posojilnica) jo imela v meseci januvariji 7824 gld. 87 kr. dohodkov in 5306 gld. 62 kr. troškov, torej vkupnega prometa 13131 gld. 49 kr.
  (Iz Gorice) so poroča: Prošli teden
igral se je dvanajstleten doček v mestnom vrtu; nakrat se začuje močen pok in deček pade kričeč na tla. Kaj se je zgodilo? Preiskali so dečka ter našli pri njem v žepu samokres; deček utaknil je nabasan samokres v žep ter se potem podal k igri, a pri igri se mu je sprožil samokres in krogla zletela mu je v levo nogo. Poškodba vender ni nevarna, ker krogla ni zadela ob kosti. Res napredno, to stoletje!
Telegrami ^Ljubljanskemu Listu
Pariz, 3. februvarija. Courbet brzojavlja iz Ke-Lunga: Francozi osvojili so si dnč 25. januvarija več utrjenih sovražnikovih mest. Francozi so izgubili: 9 mrtvih, 53 ranjenih. Sovražnik se krepko ustavlja in dobro strelja.
Constantine, 3. februvarija. Včeraj je bil v Msili potres; porušilo se je osem arabskih hiš. človek se nobeden ni ponesrečil.
m
Št. II. prinaSa te spise:
1.) Gorazd: Zadnja večerja. Balada. — 2.) Dr. Fr. Detela: Veliki grof. Zgodovinski roman. (Dalje.) — 3.) J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hružko. — 4.) J. Trdina: Vinska modrost. II. Poglavje. Uganke. — 5.) Ivan Šubic: Nekoliko črtic o krvi naši. (Konec.) — 6.) Iv. Trinko: Pesmi beneškega Slovenca. — 7.) A. Funtek: Po zimi. Pesem. — 8.) Fr. Wies-t hal er: Slavni Slovenci. I. Dr. Jakob Zupan. —9.) Alfonz Pirec: «Jour-fixe.» — 10.) A. Fekonja: Uplemenitev Teharčanov in njihova plemenščina. — 11.) Janko Kersnik:	Agitator.	Roman.
(Dalje.) — 12.) Ivan Franke: Umetniške starine na Gorenjskem. (Dalje.) — 13.) Književna poročila: II. Dr. K. Štrekelj: Slovenska slovnica za srednje šole. — 14.) Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske; KarolRudežf; pogled na cerkveno književnost slovensko leta 1884 (dalje); književno naznanilo; gramatickž za-klady jazyka slovinskeho; književnost hrvaška; novi grobovi; popravek. — 15.) Janko K a 1A n: Šah. — „Ljubljanski Zvon“ izhaja v mesečnih po 4 tiskovne pole velike osmerke obsežnih zvezkih, ter stoji za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci.
Dn4 2. februvarija.
Pri Maliči: Deutsch, trgovec, z Dunaja. —Baron Fell-ner, c. kr. nadlajtenant, iz Gradca. — Birnbacher, c. kr. stotnik, s soprogo, iz Celovca. — Glaser, trgovec, iz Celja. — Nowak, knjigovodja, iz Mengša.
Pri Slonn: Schrader, trgovec, iz Norimberka. — Curiel, trgovec, iz Budimpešte. — Pfefferer, c. kr. nadlajtenant, iz Zagreba. — Hladik s soprogo z Notranjske.
Pri Južnem kolodvoru: Baltesar, trgovec, z Dunaja. — Marenčič s soprogo iz Kranja. — Womberger, c. kr. sodn. kancelist, s soprogo, iz Logatca. — Hafner, pravnik, z bratom iz Dorfarjev.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 4. februvarija.
Rld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................83'45
,	>	>	>	srebru......................od'Via
Zlata renta................................................at
5% avstr., renta....................................
Delnice n&rodne banke...............................obo
Kreditne delnice  ......................................f^-bO
London 10 lir sterling................................. a	77
20 frankovec........................................... •	on
Cekini c. kr............................................. 0'W
100 drž. mark......................................... 60	oU
Umrli so:
Dn6 2. februvarija. Josip Merzlikar, delavčev sin, 4y2 1., Tržaška cesta št. 20, kašelj.
Dn6 3. februvarija. Robert Loos, sin želez, sprevodnika, 2 mes., Šmartinska cesta št. 11, otrpnenje pluč.
Meteorologiono poročilo.
c 1 Čas ! opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje
baro-
metra
738-83 738 32
Tempe-
ratura
+ 3-2 + 6-8
Vetrovi
Nebo
737-72 j + 4-8
jzpd. sl. obl.
; js.
»	!	obl.
734-23
728-81
727-98
+ 1-6 + 4-3 + 1-8
bzv.
megla
dež
megla
Mo-krinn v min
000
12-20
dež
Knežji Schonburg-Waldenburgški gozdarski urad v Šneperku, pošta Stari trg pri Rakeku na Kranjskem
sprejme v službo kot
pisarja
v pisarno gozdarskega urada (letna plača 360 gld., prosto stanovanje in v naturalijah 24 mtr. trdih drv) mladega moža z lično pisavo, ki je po polnem vešč nemškega in kacega slovanskega jezika v govoru in pismu in ki je morebiti poprej pisaril v kaki vojaški pisarni, dalje se sprejme kot
pziarsli jazniR za vnnanjo služi
(letna plača 240 gld., prosto stanovanje in v naturalijah 20 mtr. trdih drv) mlad a krepak mož, ki umeje govoriti in pisati slovenski in nemški. Oba prosilca morata biti po polnem zdrava, poslužna v službi, možatega značaja in poštenega mišljenja. Prošnje naj se vpošiljajo do 15. februvarija gorenjemu gozdarskemu uradu.	(15) 3—1
V našem založništvu je izšlo:
Amerik,
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8*. Vsi trije zvezki v platno skupa vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »Ljubljanski Zvon>:
■'Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode za tegadel hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Te dni je prišla na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: «Odkritje Amerike.« Predelal H. Maj ar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močan, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razven Ciglar-Tom-šičeve «Sreče v nesreči> ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike.* Preverjeni smo, »da se !“ lepa knjiga skoro udomači po slovenskili hiSah in šolskih knjižnicah,*
Dobiva se pri
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu
v Ijubljani.
r
Najfinejša
melange-marmelada
(mešana, žlahna omaka iz ovočja) kilo po 40 kr., pristn.1 izločale iz čajo-veg-a rama
dobiva se pri	(14)	4—2
J, R. PAULIH Pred škofijo št. 1.
Vozni nakladni listi
dobivajo se ▼ tiskarni
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
Salicilna ustna voda
in	(108)	15—8
salicilni zobni prašek
pripravljan od G. Piccolitfa, le/carja ,,-pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta.
Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobola.
Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja salicilnega zobnega praška 30 kr.
v oicr
L/\
uija /
/O
1:
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
,v.Kleimayr&Fei.Barteri-ova
knjigarna v Ljubljani.
'J
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Tg v. Sleinmayr & Fod. Bamberg v Ljubljani.