Pottnta* iHni t mtnM	laMK
Vliiutmkl tujm
Udi. 53
V tjubllnm, 4. mana I93S
leto i.
Kal ptauijc e italijanskih rniagoh Abcsiiut:
Neguš vodi vojskovanje sam
da iti bile armade Irelt rasov poražene
Adrfis Abeba, 4. marca. V abesinski prestolnici je razpoloženje po italijanskih zmagah v Tem-bijenu čisto svoje vrste. Uradni krogi si z vsemi silami prizadevajo, da bi ljudstvu predočili, da italijanske zmage ne pomenijo ničesar usodnega. Zanimiva je v tem oziru izjava neko visoke osebnosti iz neposredne bližine abesinskega cesarja. Ta izjava je očividno inspirirana iz višjega mesta. Mišljenje vodilnih abesinskih krogov je, da so italijanski glasovi o zmagah v Tembijonu prenagljeni in pretirani. Poročila italijanskih agencij in listov imajo samo namen prepiašiti abesinsko prebivalstvo.
V	zadnjih bojih pri Amba Aradamu in Amba A lugi ju ne moremo govoriti o italijanski zmagi in
o	abesinskem porazu, temveč so se vojske rasov Kasa, Sejuma in Mulugele v redu umaknile in sicer iz strategičnih ozirov. Tudi ni res, da bi bila katerakoli abesinska armada od italijanskih čet obkoljena.
Ti abesinski izgovori so pač samo izhod za Bilo, ker noben dober vojskovodja ne sme nikdar poraza priznati, ampak ga predočiti kot prostovoljen umik. Še bolj pa je to njihovo izjavljanje razumljivo, če. pomislimo, da vse vojne operacije vodi abesinski cesar osebno. Zato se je ves zadnji čas osebno mudil na fronti v Dessie, misleč, da bo njegova navzočnost pomagala dvigati razpoloženje abesinskih čet. Toda Italijani so s svojim orožjem in s svojo organizacijo premagali celo čarovniški upliv nogušev* osebnosti in abesinske čete pognali v beg. To je dejstvo, ki ga danes ni več mogoče zanikati.
Adriis Abeba, 4. marca. o. Vladni krogi najodločneje zanikavajo, da bi bila Abesinija stopila s komurkoli v stik glede mirovnih pogajanj. — Tudi ni res, da bi bila ponudila mir Italiji di-
rektno. Izmišljena je vest o potovanju bivšega abesinskega poslanika v Rimu v Italijo.
9caziaol napada
Asmara, 4. marca. Italijanske čete so prj Ne-geliju prešle v ofenzivo, ki jo je otvorilo letalstvo. Začetek te ofenzive smatrajo kot uvod v nov velik splošni napad Italijanov na južni fronti, ki se ho izvršil v najkrajšem času, ker je generalu Urazia-niju uspelo, da je naglo pregrupiral svoje čete.
Na severni fronti so italijanske tehnične čete zgradile 80km novih cest med zadnjimi boji. Iz Masaue so v dveh dneh z avtomobili pripeljali na fronto 1500 mul. Med bitkami so na bojiščih postavili 800 radijskih postaj za prenos povelj. Zmago pri Amba Alagiju so v veliki meri odločile italijanske tehnične čete.
Basi beže
MlSljenjc angl. ut*, ataieja
l/omlon. 4. marca. o. Z ozirom na italijansko-abesinski spor poroča Reuter, da angleški uradni krogi ne zanikajo tega, da bi delali pri pripravah za morebitna mirovna pogajanja med Italijo in Ahesinijo. V zvezi s tem je zanimivo mišljenje angleškega vojaškega atašeja, ki se je zadnje čase nepretrgoma mudil v neguševem glavnem Slanu v Desije. Po mnenju tega vojaškega strokovnjaka si je Neguš toliko na jasnem o vojaškem položaju na frontah, da ne bo opustil nobenega koraka, ki mu ga narekuje pamet. Neguš je angleškemu atašeju tudi izjavil, da bi smatral angleške predloge glede mirovnih pogajanj za zelo umestne in sprejemljive.
Neguš nn čelu izbranih let
London, 4. marca. Reuter poroča: Zaradi poslabšanja vojnega položaja, ki je bil pred nekaj časa za Abesince še sijajen in je danes brezupen, so armade vseh treh rasov stvarno brez vsakega pomena in samo še cesarjeve čete, ki so koncentrirane v Desije, branijo cesto proti Addis Abebi. Ta cesta je zdaj edini važni problem za abesinsko armado, od nje je odvisna usoda prestolnice. Zato je abesinski cesar včeraj krenil na. čelu svojih najizbranejših čel in garde proti jezeru Ašangi, da osebno brani, tudi za ceno svojega življenja, dohod v prestolnico. Po mnenju poznavalcev je to
zadnji Negušev poizkus. Na dvoru vlada zaradi zadnjih dogodkov veliko vznemirjenje. Neguš potuje samo ponoči, podnevi pa se skriva.
Dos Sejam i a Kasa lužila
Diibuti, 4. marca. S severne fronte poročajo, da sla ras Kasa in ras Sejum s svojo najožjo gardo pobegnila s fronte in od svoje armade ter prekoračila reko Takaze. Njuni armadi sta v popolnem razsulu.
Italijanske brodouje okoli Malte
Senzacijonalaa odkritja tuml. admirala
London, 4. marca. Ilavas poroča: Admiral Sir R«gers Keys je sinoči predaval v konservativnem j krogu v Oxfordu o vojaškem položaju na Sredo- ] zemskem morju. Pri tem je prišel na dan z nad vse j zanimivimi in presenetljivimi odkritji, o delavno- j sti italijanske mornarice na Sredozemskem morju, j Gibanje italijanskega brodovja je bilo zadnje ted- j ne nad vse živahno. Najznačilnejše in za Angleže najbolj pomembno dejstvo pa je to, da je italijanski ministrski predsednik dal baje povelje za mobilizacijo vse italijanske mornarice, ki naj se |
zbere in križari v primerni razdalji okrog Malte. Angleški opazovalci in izvidniške ladje so ugotovile zadnje čase, da so se v neposredni bližini Malte začele pojavljati na površini zdaj tu, zdaj tam italijanske podmornice. Ko so angleške ladje stopile v zvezo s poveljniki italijanskih podmornic, so ti začudeni izjavljali, da so se zmotili, in da so mislili, da se nahajajo v tripolitanskih vodah. Predavanje angleškega admirala in pomorskega strokovnjaka je vzbudilo veliko pozornost in bo imelo najbrž odziv v poslanski zbornici.
Habsburška slovesnost v amilu
Dunaj. 4. marca. h. Po vesteh iz verodostojnih ♦irov bo habsburški nadvojvoda Evgen, ki ga smatrajo za voditelja avstrijske aristokracije in še posebej za predstavnika habsburškega sorodstva, povabil v začetku aprila vse člane habsburške hiše v madžarsko mesto Raab. Tam se bo sestal nekak hišni svet bivše avstrijske vladarske rodbine ter se bodo njegovi člani razgovarjali o poteh in sredstvih, ki jih je treba porabiti za to, da se habsburško gibanje razširi in da pridobi na učinkovitosti. Pri tej priliki bodo končnoveljavno razčistili vprašanje restavracije Habsburžanov, tako v Avstriji kakor na Madžarskem. Ugotovili bodo, kakšne so
šnnse in kakšno je razpoloženje prebivalstva za Otona. Dogovorili se bodo tudi glede propagande na Madžarskem, ki jo mislijo podvzeti z vso silo in z vsem elanom. Člani habsburške hiše smatrajo, da je zdaj zadnji čae, da se z vsemi silami vržejo na delo za svoj pokret, če hočejo, da bo uspel. Ob tem zborovanju bodo tudi prerešetali splošni evropski politični položaj, v kolikor se nanaša na njihovo vprašanje. Dogovorili se bodo tudi o taktiki, ki jo je treba zavzeti pri različnih evropskih dvorih. kateri zavzemajo do Habsburžanov zelo odklonilno stališče.
Kde vse pojde kmalu v Rim
Dunaj. 1. marca. o. Včerajšnje vesti glede po-tbvftnja avstrijskih državnikov v Rim, in glede nove orientacije avstrijsko-italijanske politike z ozirom na Malo zvezo, izjavlja pisarna avstrijskega kanclerja, da bo zvezni kancler dr. šušnig odpotoval v Rim v drugi polovici meeera marca. Njegovo potovanje se bo izvršilo takoj, ko odide iz Rima čeboslovaški ministrski predsednik dr. Milan Ho-dža. Snoči pa je odpotoval •/. Dunaja v Rini podkancler knez Štarhemberg, da obišče predsednika italijanske vlade Mussolinija, kakor je bilo to že napovedano. Pač pa ne marajo dunajski krogi povedati, koliko časa bo Starbembe_rg v Rimu ostal, in ali bo počakal obiska dr. Hodže.
Tudi Madžari
Dunaj, 4. marca. o. V »vezi z vestmi o potovanju avstrijskih državnikov v Rim, ki bodo baje šli proslavljat obletnico avstrijsko-italijansko-madfcar-ske pogodbe, poročajo, da bodo hkratu s kanclerjem Šušnigom odpotovali v Rim 5« avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg, predsednik madžarske vlade Gornbos in madžarski zunanji minister Kanya. Kakor je I* vest navidez presenetlji-
Sililo I« zmagala
Jeruzalem, 4. marca. o. Oficijelna izjava francoskega visokega komisarja za Sirijo zagotavlja in obljublja sirskim nacionalistom, da se bo v najkrajšem času sklenila nova pogodba med Sirijo in Francijo. Po tej pogodbi bo Sirija dobila isti položaj in iste pravice, kakršne ima v angleškem imperiju Irak. Francija ne bo nasprotovala enotni sirski republiki, skrbela bo samo, da se zagotovi varstvo narodnih manjšin, zakar se je obvezala pred Društvom narodov. 0 točkah nove sirske ustave se bo z visokim komisarjem pogajala posebna komisija 6 članov, v kateri bosta dva ministra sedanje sirske vlade in pa štirje Zastooniki sirske nacionalistične stranko.
va, je vendar čisto logična, saj če gre za novo stališče Italije do Male zveze, je jasno, da bodo morali svoje stališče revidirati tudi Avstrijci in Madžari. ki so z Italijo politično in gospodarsko najtesneje zvezani. Rimski razgovori obetajo zato biti ena izmed velikih senzacij bližnje bodočnosti.
StodumbecB v Mm
Dunaj, 4. marca. AA. Uradno sc objavlja, da jr podkancelar Starhembcrg snoči odpotoval v Rim. Knez Starhemberjr je poslal Mussoliniju sledečo brzojavko: Zvezani v skupni borbi s fašistično Italijo avstrijski Hcimatschutzleri doživljamo / vami veselje in bolečine naših tovarišev v Italiji. Z velikim veseljem nas zato navdajajo zmage in uspehi zadnjih dni in pošiljamo vaši ekscelenci naše iskrene čestitke za bodočnost v znaku fašizma.
Atene, 4. marca. AA. Ilavas poroča: Listi pišejo, da bo najbrž namesto generala Papagosa imenovan za vojnega ministra general Strimber, ki je vodja kraljeve vojne hiše.
9tiko nema da In pciUUui
Atene, 4. marca. b. Atenska uradna agencija izjavlja iz uradnega vira, da so brez podlage govorice, ki so se razširile, češ da se je grška vojska izrekla proti sestavi vlade po tej ali oni veliki stranki. To ni res, armada je po svojih zastopnikih sama izjavila, da nc bo mogla sodelovati in podpirati nobene politične skupine, ki bi sc veza* la s komunisti, to je s stranko, ki že po svojih načelih zahteva socialni in politični nered in nemir.
Nenavaden pojav
Iz Berlina. V teku zadnjih mesecev jc vc* liko število upravnih uradnikov izstopilo iz na-rodnosocialističnc stranke. Ker jc to število dovolj veliko, jc notranje ministrstvo odredilo, da se mora poslej v vsakem slučaju izvesti preiskava. Rezultat preiskave bi lahko bil ta, da bi bili ti uradniki odpuščeni iz državne službe.
550 let univerze v Heidelbergu
1/. Berlina: Univerza v Heidelbergu je preklicala vabila, ki jih jr bila poslala britanskim univerzam zn udeležbo proslave 550lctnicf heidelberške univerze. Tako je sklenila zato. ker so britanske univrrzr odpovedale udeležbo svojih delegatov pri tej proslavi.
Neapelj, 4. marca. AA. Ilavas poroča: Ob priliki velikih verskih iu patriotičnih manifestacij sta nad parnikom, ki je peljal ikono Matere božje v Vzhodno Afriko, leteli dve letali in metali rože nft krov. Menijo, da se. je čudotvorni sliki poklonilo nad pol milijone ljudi.
Neapelj, 4. marca. AA. Pred odhodom slike Matere božje v Vzhodno Afriko jc sliko pozdravil in blagoslovil kardinal Ascales, obdan od velikega števila dostojanstvenikov. Ko je blagoslavljal sliko, so v luki žvižgale vse sirene.
Ueemenslut porotila
Slov. Bistrica: +1, pooblačilo se je, meglene, 20 cm južnega snega.
Blcd-jezero: +li lahka megla.
Kranjska gora: —2, barometer stoji mirno, na 10 čin starega snega 30 cm sreža.
Rateče: —2. barometer stoji mirno, na 40 cm starega »nega 30 cm sreža.
Vršič, Krnica, Tamar:	200	cm	snega, pršič,
smuka idealna.
Velika Planina: —4, zapadlo 60 cm snega, na vrhu 10 cm pršiča.
Sv. Janez ob Boh. jezeru: —3, zapadlo 20 cm snega.
Zlatorog za Komno: 80 cm novega snega, zgoraj suh.
Erjavčeva koča na Vršiču: —4, 2 metra enega.
Zadnji poziv Iz OH za mir
Ženeva, 4. marca. Na seji odborol3, ki se je vršila včeraj popoldne, so sprejeli naslednjo resolucijo:
»Odbor 13, ki razvija svojo delavnost na temelju naročila, ki mu ga je dala Zveza narodov s svojo resolucijo z dne 19. decembra, naslavlja vladama obeh držav, ki sta v vojnem stanju, poziv, da začneta pogajanja za ustavitev sovražnosti in za poravnavo spora v smislu pakta Zveze narodov in v skladu z njegovimi odredbami. Odbor 13 se sestane 10. t. m., da bo proučil odgovore obeh vlad. Do 10. t, m. bodo ie naprej zasedali strokovnjaki
odbora 18, da pripravijo vse potrebno za poostritev sankcij, če ta poizkus odbora 13 ne bo uspel.«
Ženeva, 4. marca. b. V zvezi z vestmi, da je Neguš ponudil italijanski vladi mir in da je pri tej ponudbi osebno posredoval sam angleški kralj, izjavljata tako London, kakor abesinsko poslaništvo v Londonu, da so vse te vesti brez podlage. Če italijanski ministrski predsednik ne bo odgovoril v 48 urah na poziv odbora 13 pozitivno, bo angleška vlada z vsemi silami nadaljevala svoje delo za poostritev sankcij.
AnoleSka mornarica
Iz Londona. Današnji »Daily Telegraph« priobčuje članek svojega strokovnega pomorskega urednika, ki pravi, da bo letošnje leto spuščenih v morje najmanj 34 novih britanskih rušilcev.
Nucmtnu skupščina
Včeraj sta prišla pred narodno skupščino proračuna pravosodnega ministrstva in ministrstva za prosveto. K prvemu proračunu je podal daljši eks-poze dr. Miškulin. Obravnaval je pravosodno politiko današnje vlade in se na kratko pobavil z metodami, ki 60 jih uvajali v pravosodno ministrstvo vsi režimi od zedinjenja sem. Govoril je dalje o unifikaciji državljanskega zakonika in o reorganizaciji sodišč. V najnovejšem času je vlada organizirala 44 okrajnih sodišč, 20 okrožnih in 20 državnih tožilstev in vse to 7. običajnimi sredstvi proračuna. V novem proračunu je predvidenih za ljubljansko apelacijsko sodišče 58 sodnih pripravnikov (doslej 28) in 25 dnevničarjev. V kratki debati je bil proračun sprejel z dopolnilnimi predlogi vred.
Dolg ekspoze o prosvetni politiki vlade je podal prosvetni minister Dobrivoje Stošovič. V svojem poročilu je navajal zelo zanimive številke o stanju našega celokupnega šolstva. Od zedinjenja pa do danes je naraslo število osnovnih šol od 5610 s 650.000 učenci in 11.000 učitelji na 8490 osnovnih šol z 2,374.000 učenci in 26.700 učitelji. Število gimnazij je v isti dobi naraslo od 120 šol z 42.700 učenci in 2050 profesorji na 181 šol z 102.000 dijaki in 4800 profesorji. Do zedinjenja sta bili le vseučilišči v Zagrebu in Belgradu, vsako s tremi fakultetami, danes je v državi troje vseučilišč z 20 fakultetami, na katerih jc 14.611 študentov in 858 profesorjev. Minister je ugotavljal s to statistiko, da je šel razvoj srednjih in visokih šol kuili naedo. kakor oa razvoi ljudskih šol. Radi Dre-
majhnih proračunskih sredstev se ver šole bore na eni strani s pomanjkanjem prostora, na drugi strani na s pomanjkanjem učnih moči.
Ta nedostatek se ne opaža samo na srednjih in ljudskih šolah, temveč tudi na univerzah, v katere je vedno številnejši dotok s srednjih šol. S tem pa nastaja veliko vprašanje, vprašanje zaposlitve inteligentne mladine. Prosvetni minister je nato očrtal prosvetno politiko vlade in dejal, da sc je vlada odločila za to, da bo izvedla korenito reformo celokupnega našega šolstva in reformirala ne samo dosedanje šolske tipe, temveč bo polagala največjo važnost na pravilno in sorazmerno porazdelitev šol na posamezne pokrajine. Za to smer se jc vlada odločila, ker radi pomanjkanja izrazito strokovnih šolskih tipov še vedno rabimo za nekatere stroke inozemske moči.
Sorazmerno ne preveč razvitemu osnovnemu šolstvu, ki ga v največji meri občutijo južnejši deli naše države, je krivo težko 6tanjc občin, na katere je bilo zvaljeno breme gradnje, novih šol in plačevanje potreb pri opremi istih. Prosvetni minister jc ugotovil, da občine v resnici teh prevelikih bremen nc zmorejo in sc jc odločil za predlog, naj finansiranje in iniciativo v tej smeri prevzamejo banovine. S tem bi bi bila prosvetna politika smotrcnejša in uspešnejša.
Prosvetni minister se je dotaknil nato tudi vnrajtania anr*f>,iU	..vendar ie to vpraša-
nje odpravil z ugotovitvijo, da jc že v časopisju obrazložil svoje stališče. S' tem je ostalo to vprašanje zaenkrat še odprto.
Zanimive so tudi številke, ki jih je Štošovič navajal o stanju višjih narodnih šol (ljudske šole s 6., 7. in 8. razredom). Te iole obiskuje 112.000 io-larjev, a od teh samo v Sloveniji 56.000 učencev.
Nato se je bavil z notranjo organizacijo osnovnega pouka, poudaril odločitev vlade, da bo preuredila položaj in višino nadzorništva, dalje bo preuredila disciplinske določbe pri učiteljstvu, ker hoče disciplinsko razsojanje učiteljstva podrediti banovinskim in disciplinskim sodiščem in vrhovnemu disciplinskemu sodišču pri prosv. ministrstvu. Minister je nadalje potrdil, da bo radi prevelike produkcije učiteljskih kandidatov tudi v naprej upošteval postopek, s katerim se omejuje dostop na učiteljišča, odnosno ukinejo nekateri letniki za nekaj let.
Nato je minister govoril o srednjih šolah, v katere jc naval velik, in ki kažejo nezanimanje staršev za šole praktičnejšega značaja, med katere spadajo meščanske šole. Ugotovil je, da sicer obisk meščanskih šol narašča, vendar ta porast še daleč ni v pravem razmerju z onim na gimnazijah. Ker ima prosvetno ministrstvo v svojem seznamu preko 1000 brezposelnih profesorskih kandidatov, se jc odločilo, da bo tudi v naprej take nastavljalo na meščanske šole, ker primanjkuje' profesorjev z višjo pedagoško šolo. S tem je bilo načeto vprašanje slušateljev univerz, za katere trdi minister, da jih je odločno preveč. Vlada študira pota, s katerimi bi to vprašanje uredila. Minister se izjavlja za to, da bi bilo treba uvesti pri vstopu na univerzo stroge in javne sprejemne izpite. S tem bi sc izbralo najboljše, dvignilo bi sc vseučiiiško delo in razbremenil državni proračun. V novem proračunu je za vse univerze predvidenih 77,260.000 Din izdatkov.
Po kratki debati je bil ororačun prosvetnega ministrstva sprejet.
Tropa vranov na mrtvaški gostiji
Maribor, 3. marca.
Novi sledovi skrivnostnega zločina
Dne 13. februarja smo poročali v ^Slovenskem domu« o skrivnostnem zločinu, ki razburja ljudstvo na Kapli na Kozjaku že skoraj leto dni. Dne 29. aprila lani se je odpravil z doma na občino na Breznu posestnik Anton Kozjak in od takrat ga ni videla več živa duša v domačem kraju. Skoraj leto dni so poizvedovali za njim tudi orožniki, lovili na ušesa čudne novice, ki so se širile o zagonetki med ljudmi ter zraven vneto vršili preiskavo, da bi skrivnost razjasnili. Kakor smo že poročali 13. februarja, so slednjič aretirali sina pogrešanega posestnika, mladega Antona Kozjaka, zaradi suma, da ima očetovo življenje na vesti. Indicije, ki govorijo proti mlademu Kozjaku, so precej tehtne. Njegov pogrešani oče se je nahajal 10 let v mariborski kaznilnici zaradi umora lastnega brata ter se je vrnil šele koncem leta 1934 domov. Tam je našel gospodarstvo v neredu. Vso oblast si je bil med očetovo odsotnostjo prisvojil sin Anton, ki je prodajal les iz očetovih gozdov, denar pa zapravljal. Ko je oče prišel domov ter zahteval obračun, sta trčila s sinom skupaj. Sin se je potem nekoliko spametoval, značilno pa je, da je zopet začel prodajati les iz gozda, čim je oče odšel na občino v Breznem, da se s te poli nikoli več ne povrne domov.
Kje se nahaja posestnik Kozjak?
Največja uganka vse afere je, kje se nahaja pogrešani Anton Kozjak. Ljudje so ga videli, kako je šel iz Kaple na Brezno, da prijavi neke nove kočarje, ki so se vselili na njegovo posestvo. Iz Brezna je bil namenjen v Zagreb k svoji hčerki. Doma so bili prepričani, da je res odpotoval v Zagreb in se za njegovo odsotnost dolgo niso zmenili. Šele čez več tednov so pisali hčerki, ki pa je odgovorila, da očeta v Zagreb sploh ni bilo. Potem so prijavili slučaj orožnikom. Ti so poizvedovali po službeni poti, pa so tudi njihova prizadevanja bila zaman. Nato je začela vsa Kapla z mrzlično vnemo iskati pogrešanega Kozjaka. Ugotovili so, da na občino v Breznem ni prišel. Tudi na poti ga ni nihče srečal, dasi je steza od
Kaple na Brezno zelo prometna. Moral je tedaj ostati nekje v okolici domače vasi in v tej smeri se je potem vršilo iskanje.
Tropa vranov se gosti
Takrat so se začele širiti po Kapli poleg sumničenj, da je sin Anton morilec svojega očeta, še druge čudne govorice. Prebivalci so spravljali v zvezo z nestankom posestnika Kozjaka tudi druge, čisto tuje ljudi. Našle so se priče, ki so šušljale, da so bile s pogrešanim pri neki posestnici, katero je prišel terjat za denar, ki ji ga je bil pred leti^josodil. Takrat je med upnikom in dolž-nico nastal prepir, v katerem je žena izrekla hude grožnje. — Potem je prišel vmes slučaj z Rozo Altenbacherjevo. Ta je sosedu Francu Črešniku pripovedovala razburljivo novico. Prejšnjega dne je šla na poti skozi dolino Kislega potoka po lako zvanem Kozjakovem lesu. Čudno se ji je zazdelo, ko je začula silovito vranje krakanje ter zagledala celo tropo ptic nad nekim mestom v bližini potoka. Podala se je tja ter zagledala jato vranov pri strašni gostiji. Ptice so obletavale na tleh ležeče truplo, ki je bilo pokrito s praprotjo in vejevjem, sedale na mrtveca ter kljuvale z njega meso. Zraven je brnel okrog trupla cel roj muh in druge golazni. Stopila je bliže ter prepoznala v ležečem truplu pogrešanega Antona Kozjaka. — Prestrašena je potem zbežala. Črešnik se je podal takoj v družbi Altembacherjeve v gozd, toda na pokazanem mestu trupla ni našel. Pač je bilo v okolici še vse polno vranov in muh, od Kislega potoka do mesta, kjer naj bi bil ležal mrtvec, so se še poznali sledovi človeških nog, izginili so pa v potoku in trupla ni bilo nikjer.
Ali je Roza Altenbacher res sanjala?
Sedaj se je slučaj čudno zapletal. Črešnik je prijavil orožnikom, kaj je slišal od Altenbacher-jeve, ta pa se naenkrat ni mogla ničesar več spominjati. Pripovedovala je samo, da se ji je sanjalo, kako leži truplo pogrešanega Kozjaka v gozdu in svoje sanje je pripovedovala potem Črešniku, ki se je podal res v gozd, pa seveda ni mogel ničesar najti. Pri tej izpovedbi je lansko poletje trdovratno obstala, dasi so jo orožniki še parkrat zaslišali. Dobili so pa vtis, da deluje na Alten-
bacherjevo močan strah in to so podkrepile tudi izjave ljudi, katerim se je Altenbacherjeva zaupala, da se močno boji, ker je nekaj govorila o pokojnem Kozjaku. Nekdo ji je zaradi tega zagrozil, da ji bo »zavil krof, če žugne le še eno besedo«.
In vendar niso bile sanje
Letos, ko je bil aretiran sin pogrešanega posestnika Anton Kozjak mlajši, so pričeli orožniki zadevo zopet energično preiskovati. Zopet je bila zaslišana Roza Altenbacher. To pot ni več zatrjevala, da je sanjala o najdbi trupla. Čisto za trdno je izjavila, da je mrtveca res videla v gozdu in v njem prepoznala pogrešanega posestnika Kozjaka. Bala se je potem priti z besedo na dan, ker so ji neki ljudje grozili, da bodo še z njo tako napravili. %
Neznanci kopi jejo jamo...
Oglasila se je še druga priča. Mož ve povedati, da je šel v noči od ponedeljka, ko je Altenbacherjeva videla pri Kislem potoku truplo pokojnega Kozjaka, pa na torek, v bližini dotičnega mesta. Visoko gori nad potokom poleg velikih borovcev je videl neke luči. Čulo se je od daleč zamolklo udarjanje motik in krampov, kakor da nekdo koplje jamo. Pričo, ki ni ničesar vedela o tem kar je bila podnevi Altenbacherjeva opazila, je popadel pri tem skrivnostnem nočnem prizoru tak strah, da si mož ni upal v bližino samotnih kopačev, ampak je zbežal, ker so ga nosile noge. Imel je vse skupaj za skrivnostno prikazen in si dolgo ni upal nikomur nič pripovedovati.
Vsakemu tOOO Din za umor
Orožniki so sedaj na podlagi ponovnih poizvedb aretirali nove ljudi. Vršili so preiskavo v smeri, kakor je kazala ljudska govorica in sum se je zgostil okrog neke posestnice in dveh drvarjev. Ljudje govore, da je obljubila posestnica obema drvarjema vsakemu po 1000 Din, če starega Kozjaka ubijeta. Kaj je na tem resnice, bo pokazala nadaljnja preiskava. Zaenkrat vsi trije aretiranci vsak sum odločno zavračajo. Ko pa bo izginil v gozdovih nad Kaplo sneg, bodo poskušali z novim iskanjem, da vendarle morda pridejo na sled skrivnostnemu zločinu.
Iz Metlike
Mladinska spevoigra. V nedeljo popoldne priredi narodna šola v Metliki mladinsko spevoigro s solo pevskimi točkami in deklamacijami. Popoldanska predstava je namenjena šolarski mladini. Zvečer ob 8 pa za odrasle, — Čisti dobiček je namenjen za nabavo najnujnejših potrebščin šolarski mladini. Prireditelji pričakujejo, da bodo metli-čani v polnem Številu posetili to dobrodelno prireditev.
Kmetska sloga. Tudi pri nas je opaziti močno gibanje med kmetskimi posestniki za dvig cen živini. Kmetje, bodite previdni pred prekupčevalci, da ne bo razočaranj. Počakajte, potrpite s prodajo, da vas v teh težkih časih ne zadene še nov udarec, da ostanete brez živine.
Pevski koncert, ki ga je priredil oktet prosvetnega društva »Triglav« iz Karlovca v dvorani narodne šole v Metliki je materialno, kakor mora-lično popolnoma uspel. — Želja metliških pevcev je, da se jih nekdo resno poprime in jih spravi na višino, na kateri so pred leti že bili.
Preiskava zaradi avt. nesreče
Policija nadaljuje preiskavo v zadevi avtomo bilske nesreče, ki se je pripetila 'v noči na pone-nedeljek in katere smrtna žrtev je postal Usar.
Ugotovitve obdukcije.
Kakor smo že poročali, so v mrtvašnici splošne bolnišnice obducirali pokojnikovo truplo. Obdukcijo sta izvršila zdravnika dr. Sucher in dr. Dougan. Ugotovljeno je, da je Usar umrl zaradi pretresa oziroma otrpnjenja možganov. — Smrtonosni sta bili dve poškodbi: prelom lobanje in zmečkanje možganov. Tudi takojšnja zdravniška pomoč bi bila v tem primeru brezuspešna. Tudi sicer so bile na glavi številne poškodbe, vendar te poškodbe niso bile smrtno nevarne.
Priče,
to so pred vsem očividci dogodka, izjavljajo, da je avto vozil s precejšnjo brzino. Obe priči, ki sta se vozili z Debeljakom, potrjujeta, da so bili vsi trije dobre volje, nc moreta pa točno povedati, s kakšno kilometersko brzino je Debeljak vozil. — Vračali so se z izleta, ki so ga napravili v Križe pri Tržiču.
Strokovnjaki
trdijo, da je nemogoče voziti s Fiatom, kakršnega ima dr. Debeljak, z brzino 80 km na uro. Tak avto da sploh ne more doseči take brzine niti na popolnoma ravni cesti.
Mitroviča pod vodo
Sava 8 metrov nad normalo
Včeraj je Sava začela naglo naraščati in se račela razlivati čez bregove. V Sremski Mitroviči je že preplavila precejšen del mestnih ulic, kar je med prebivalstvom izzvalo strašno vznemirjenje. Sicer je Sava v svojem zgornjem teku začela upadati, vendar dovajajo pritoki od Siska naprej tolike množine vode, da Sava narašča kar naprej. Povprečno je narasla Sava za skoro 8 m nad normalo. Včeraj popoldne je začela Sava v Mitroviči prestopati bregove. Vsa reševalna akcija je bila takoj alarmirana, ker voda grozi mestu od vseh strani Kljub nevarnosti, ki grozi, pa so se meščani slabo odzvali pozivu na reševanje, tako da sta na delu le vojska in ognjegasci. Nasipi, ki so mesto varovali pred poplavami, se niso izkazali dovolj močne, ker voda prodira delno pod njimi ter jih s tem izpodkopava, delno pa lije preko njih.
Tudi iz drugih krajev Srema prihajajo vznemirljive vesti, da Sava poplavlja ozemlje daleč
naokoli. Doslej so izračunali, da je Sava preplavila preko pol milijona ha zemlje v vsem svojem toku. Tako so morali nekatere kraje v celoti izprazniti. a v Bosenskem Šamcu je voda predrla v mestu in ga vsega preplavila, tako, da je mogoče pluti po cestah samo s čolni. Kljub toliki nesreči, Ki jo trpi prebivalstvo, pa po napovedih merilnih postaj n; pričakovati boljšega, temveč še večjih poplav. Donava istočasno naglo narašča in s tem ovira, odnosno zapira iztok Save in drugih rek v svojo strugo. S tem nastaja nevarnost še večjih poplav! Prav tako rasle Tisa, ki ovira naglejši odtok donavskih voda
Letošnja poplave so spet spravile na dan vprašanje regulacije Save v njenem skrajnem spodnjem teku, da bi se v bodoče izogniJi poplav, ki povzročajo letno več škode, kakor bi pa stala regulacija rečnega teka.
Koncert slov. narodne pesmi
ob 30 letnici Lj. Zvona
2e več poslednjih let opažamo pri nas stremljenje priti v neposrednejši stik z našo narodno pesmijo predvsem v glasbenem oziru. Važno je pri tem delo, ki ga vrši France Marolt, vodja folklorističnega instituta Glasbene Matice in zborovodja Akademskega pevskega zbora. Vzporedno z njegovim delom so tudi naši skladatelji pričeli Iskati svojih odnosov do narodnega zaklada.
V	to vrsto prireditev moramo šteti tudi koncert, ki ga je priredilo pevsko društvo »Ljubljan-ski zvon« ob 30 letnici svojega obstoja v ponedeljek, dne 2. marca.
»Ljubljanski zvon« je eno izmed najstarejših slovenskih pevskih društev. V predvojni dobi je bilo predvsem narodno obrambno, po prevratu se je pa od leta do leta bolj približalo glasbenemu ■ delu, zajemajoč kar najbolj iz naroda. Zboru je dal svoj pečat zborovodja Zorko Prelovec, ki ga Je vodil nad 20 let; posebno zaslugo pa si je pridobil Prelovec i. urejevanjem pevskega glasila »Zbori« v društveni izdaji. »Zbori«, ki so izhajali 10 let od leta 1925 dalje, so prinašali vsakovrstne zbore in samospeve vseh živečih slovenskih skladateljev ter književno prilogo z glasbenimi razpravami in poročili. Bili so tudi glasilo Hubadove fn Ipavčeve pevske župe.
Zadnji leti vodi zbor Dore Matul. Matul, po rodu Ljubljančan, je dovršil gimnazijo in študiral glasbo na šoli Glasbene Matice. Odločilen vpliv na njegov odnos do zborovske glasbe pa je imel poleg Prelovca F. Marolt, ki je duhovni oče pone-deljskega koncerta. Potem, ko nam je Akademski pevski zbor podal vrsto koncertov narodne pesmi v dobrih priredbah in odlični izvedbi moškega zbora, smo zdaj slišali narodno pesein v mešanem zboru.
Pondedeljski koncert nam je nudil obširen spored deloma zelo težkih priredb. Slišali smo štajerske: Po vodi plava (Emil Adamič), Mlin ljubezni (Marij Kogoj), Ptička (Oskar Dev), Kosova svatba (Dev), Lepa Vida (Matija Tomc) — primorski: Kaj pa delajo tičke in Ženka mi v goste gre (E. Adamič) — belokrajinski: Belokrajinsko kolo in Napojnica (M. Tomc) — .koroške: Travniki so že zeleni in Koleda za sv. tri kralje (France Marolt), Marija in mlinar (M. Tomc) — gorenjske: Mrliška (0. Dev), Slanca (M. Tomc), Kukovca (F. Marolt) — dolenjske: Kranjčičev Jurij (E. Adamič), Zdravica (O. Dev), Kan’galilej*ka ohcet (F. Marolt).
Ves spored je bil za zbor prenaporen in deloma pretežak. Sicer smo ponekod popolnoma dojeli lepote naše pesmi, tudi ljudski značaj je bil dobro podan, vsa izvedba je imela izraz smiselnega muziciranja, toda tehnično stran je zbor težko zmagoval. Vzrok temu je bil tudi preobširen spored. Kljub vsemu smo čutili, da gre zbor po pravi poti in prepričani smo, da se bo na svojem prihodnjem koncertu Se bolj približal svojemu idealu.
Solistični part »Lepe Vide« je pela Tinka Dolenčeva, »Kan’galilejske ohceti pa Vilko Pitako.
Med odmorom je predsednik matičnega zbora S. Pečenko čestital »Ljubljanskemu zvonu* v imenu Hubadove in Ipavčeve župe in Glasbene Matice ter podaril v znak priznanja dva venxca; pridružil se mu je tudi zastopnik »Slavca«, nakar se je zahvalil v imenu »Ljubljanskega zvona« društveni blagajnik L. Lombar.
Važno je omeniti, da je izdalo društvo ob priliki koncerta obširen spored, ki ga je napisal F. Marolt.	nv.
Nov uspeh našega Žnidarja
Ra vojaških tekmah v Chamonixu, ki so se JTh udeležili francoski, češki in jugoslovanski vojaki, 90 se vršile tekme tudi v smuku in slalonu.
Za Jugoslovane je startal edino naš olimpijski tekmovalec Emil Žnidar, član jeseniškega ASK Gorenjca, ki služi svoj redni vojaški rok. V Cha-monix je odšel kot rezervni član celotnega jugoslovanskega moštva in je kot tak tudi startal v smuku in 6lalomu. Proga, na kateri so ee tekme vršile, je bila zelo lepa, ampak izredno težka in je Žnidar pri treningih na progi zlomil dvoje dil. Dolga je bila 3 km, višinska razlika pa je znašala GOO m. Na dan pred tekmami je zapadel nov sffieg, tako da so tekmovali v načistejšem pršiču. Tekem v smuku in slalomu se je udeležilo 60 tekmovalcev.
Zmagal je pred vsemi član jugoslovanskega moštva Emil Žnidar, ki je v smuku dosegel čas 3:17 sekund; enako je zmagal tudi v slalomu. Bil je daleč najboljši od vseh tekmovalcev, moral pa je voziti izredno previdno, da ni na težki progi padel in si zlomil dil; voziti je moral izredno previdno in je progo v smuku izvozil brez padca.
Ob isti priliki je prišlo v Chamonixu do zelo
važnega sklepa med francoskimi in jugoslovanskimi smučarskimi krogi. Na podlagi tega dogovora je bilo sklenjeno, aa bosta francoska in naša moštva izmenjala prihodnje leto vojaško zastopstvo. Prihodnje leto bodo 4 naši vojaSki tekmovalci odšli v Francijo, kjer bodo trenirali pod vodstvom najboljšega francoskega tekmovalca v alpski koiibinaciji Altaiea. Štirje francoski vojaški tekmovalci pa bodo prišli prihodnje leto v Planico. kjer bodo trenirali skoke.
Vodstvo našega vojaškega tekmovalnega zastopstva je imel podpolkovnik g. Popovič.
Tekma za pokal TK Skale na Rožci dne 8. marca.
Turist, klub ipSkala«, podr. Jesenice, priredi 8. t. m. na Rožci tekmo v aIpeki kombinaciji za bukov pokal. Start ob 10. Pogoji: tekmovati smejo le člani smučarskih klubov starejši od 28 let. Pokal si pridobi klub s tremi najboljšimi tekmovalci, ki skupno dosežejo najboljši čas. Po tekmi za pokal se tekmuje v iatl kombinaciji za alpsko prvenstvo Gorenjske po posebnih pravilih. Prireditev ee završi s tekmo neizvežbanih na kratki progi. Tekme
Kradel je denar, hranilne knjižice, srebrnino, obleko...
Celje, 3. marca.
Pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča v Celju so sedeli danes na zatožni klopi sami mladi prijatelji tuje lastnine. Najznamenitejši med njimi je gotovo 23 letni ključavničarski pomočnik Colner Jožef iz Hrastnika. Obtožnica mu očita več težkih grehov, po številu tri. Najprej je bil Colner obtožen, da je v noči od 20. na 21. decembra preteklega leta izvršil pri steklarju No-votniju Adolfu v Hrastniku vlomno tatvino in ga oškodoval za večjo vsoto. Odnesel je 800 Din gotovine, eno hranilno knjižico Češke industrijske banke v Ljubljani, glasečo se na 20.000 Din, drugo hranilno knjižico iste banke, glasečo se na 11.000 dinarjev, raznih oblačil, mesno konzervo, žepno uro in srebrno dozo v skupni vrednosti 1885 Din, dalje 20 italijanskih centezimov, 10 čeških kron in 1 etui za prstan, katerega vrednost ni ocenjena. Vsekakor se je Colnerju ta prva akcija sijajno posrečila in tudi splačala Drugič se je pregrešil po obtožnici, časovno seveda že prej v noči od 3. na 4. aprila lanskega leta, ko je odnesel steklarni v Hrastniku 10.000 Din gotovine, zlato uro in zlato
verižico, oboje v skupni vrednosti 800 Din, Tretji greh je napravil Colner v noči od 18. na 19. oktobra lanskega leta, ko jc z enakim namenom razbil okno v pisarni Steklarne v Hrastniku, a je bil prezgodaj opažen in prepoden, torej se mu načrt ni posrečil.
Colner je bil zaposlen kot ključavničar v Steklarni- v Hrastniku. Najbrže se mu je zdelo, da je zaslužek premajhen, zato je hotel zaslužiti nekoliko tudi postrani. Kot ključavničar ima vse predpogoje, da si lahko napravi za ta plodonosni posel potrebno orodje. Res si je sam izdelal razno vlomilsko orodje, s katerim je šel potem na delo, in kakor je razvidno iz naštevanja njegovih akcij, nc brez uspeha.
Čolnar priznava tatvino, ki jo je napravil v škodo Novotnija in poskus vloma v Steklarno, zanika pa drugo tatvino v Steklarno. Glede te druge tatvine je pa sam priznal orožnikom vse in jo tudi v seh podrobnostih opisal. To drugo tatvino je priznal tudi preiskovalnemu sodniku v Laškem pri prvem zasliševanju, kar mu pa ni dositi pomagalo. Obsojen je bil na eno leto in deset mesecev strogega zapora.
Nesreče in napadi se množe
Celje, 3. marca.
V	zadnjem času s* število žrtev nesreč in raznih napadov, ki iščejo pomoči v celjski bolnišnici, od dne do dne bolj množi. Ne mine skoraj dan, da bi celjska bolnišnica ne sprejela po več žrtev raznih nesreč, ki so v glavnem posledica neprevidnosti, ter številne žrtve raznih surovih napadov. Naval v celjsko bolnišnico je vsak dan večji in je bolnišnica prav v ponedeljek dosegla rekord v številu sprejemanja bolnikov. Kirurgični oddelek je popolnoma zasedeti. V zadnjih dneh so se ponesrečili: Špajzer Marija, žena rudarja, stara 52 let,’ iz Dola pri Hrastniku, je v ponede-
ljek ob pol 7 zjutraj padla in si nalomila dcsijp roko. Doma je padla tudi 83 letna občinska reva Stropnik Ana, stanujoča v Celju, Breg 14. Pri padcu si je zlomila več reber.
Lončariča Franca, 50 letnega posestnika od Sv. Florijana pri Rogatcu je na njegovem domu napadel sosed Kunstck Ignac s pestmi in ga poškodoval po glavi in prsnem košu. Žrtev turovega napada je postal tudi 25 letni posestnikov sin Caj-zek Franc, iz istega kraja. V nedeljo sta ga ob pol 10 zvečer napadla z železnim drogom krojač Anton Kidrič in posestnikov sin Avgust Artič, oba od Sv. Florijana pri Rogatcu in ga težko poškodovala po glavi.
Drobiž iz domovine
Prijeta deiravdanta
Pred nekaj dnevi se je v Belgradu pojavil sve-tovnoznani francoski detktiv Jaques Ainis, znan tudi pod imenom »pariški Sherlok Holmes«, a posebnim poslanstvom. Zasledoval je dva francoska državljana, ki sta vsak v svojem podjetju, kjer sta bila zaposlena, poneverila velike vsote frankov. Bila sta to Maurice Lucien In Martha Redon. V začetku februarja sta nenadoma izginila iz Pariza, z njima je izginilo tudi 600 tisoč frankov.
Obe pariški podjetji sta se takoj obrnili na naj-6pretnejšega pariškega detektiva in ga poslali na sled za pobeglima tatovoma. Prebrisani detektiv je kmalu dognal, da sta Maurice in Redon pobegnila z rednimi polnimi listi preko meje in se odpre-mila na Balkan. 2e po kratkem času je bil detektiv na pravi sledi, sledil jima je korak za korakom, vendar je povsod prišel za njima prekasno. Zgolj po naključju sta mu odnesla vedno svoje pete. Pariški detektiv je šel najprej v Romunijo, a odtod ga je sled vodila v Jugoslavijo. V Belgradu je stopila v delo tudi belgrajska policija, ki je obvestila vse policije v naši državi o francoskih beguncih. Včeraj pa je došlo v Belgrad poročilo zagrebške policije, da so tamkaj aretirali iskana begunca, ki sta bivala tam že nekaj dni v hotelu »Palacec. Zagrebška policija je izprašala vest grešnikoma, ki sta skesano priznala svoje grehe in oba zatrjevala, da sta se sama mislila vrniti v svojo domovino.
se udeleži poleg drugih kanonov tudi centralni predsednik Gorenjskega fantovskega kluba. Sodniški zbor: Heim Hubert, Praček Ciril, Novak Jože, Urbar Sl. i. dr., da se oddolžijo starim za njih ocene. ,
Tekma je medklubska. Revija starih kanonov. Snega je poldrugi meter. Pridite v čim večjem Številu! Vse ostalo, zlasti reklama, na Rožci v soboto in nedeljo.	TK	Skala, Jesenice.
Maurice je trdil, da je prejel od svojega odvetnika obvestilo, da je njegova tvrdka dejala, da je pripravljena poravnati se z njim na miren način. Gospa Redon pa je bila vsa zalostnS in je neprestano jokala. Za nadaljno njihovo ueodo bodo na noskr-bela francoska sodišča.	1	1
Lahkovernost
Pred nekaj dnevi je prišla v. Zagreb neka ciganka in iskala s svojimi čarovnijami med labko-verneži žrtev, posebno pa med Ženskim svetom. Kljub temu, da pogosto prihajajo v javnost taki slučaji in zlorabljanja lahkovernosti, ki jo ljudje teko radi poklanjajo neznancem, se še vendar dobe ljudje, ki nasedajo ciganskim trikom. Imenovana ciganka je iz kart i>rorokovala neki zagrebški go-spej življenjsko srečo ter se sredi najveejih obetov nenadno zresnila in gospej povedala, da bo čez devet let umrla, če ji ne pokaže svoje zlatnine. Gospa se je seveda zbala za svoje življenje, brez obotavljanja je odprla skrinjico svojih zakladov in prinesla ciganki vso svojo zlatnino, večinoma okrasje. Prebrisana ciganka je zlatnino pobrala in odšla z Obljubo, da se bo čez nekaj dni povrnila. Kajpada Je Rospa na izpopolnitev obljube brezuspešno čakala. Ciganke ni bilo od nikoder. Šele sedaj se je v prevarani gospej vzbudil sum in kes nad lahkovernostjo, ki jo je tako drago plačala in je zadevo javila policiji. O ciganki pa policija doslej ni mogla najti nobene sledi.
Tudi v Konjicah živina dražja
Samoobramba kmetov, da dosežejo zvišanje cene goveji živini, je segla tudi v našo okolico. Prvi nastop kmečke sloge je bil včeraj, ko je bil tukaj živinski sejem. Kmetje so složno vztrajali pri svojih cenah, ki so jih sporazumno določili pred sejmom. Uspeh je bil prav dober. Kajti dosegli so pri kilogramu za dinar višjo ceno, kakor je bila do sedaj na tukajšnjih sejmih,
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 4. februarja Kazimir.
Jutri, četrtek, 5, februarja: Evzebij.
*
Lekarne. Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Iyr-Seva 6, mr. Hočevar, Celovška 62 in mr. Gartus, Moste,
Kaj bo dane s
Verandna dvorana hotela Union: Ob 20 predavanje dr. Jože Herforta o živalstvu v gorah.
Bela dvorana hotela Union: Ob 20 predavanje gosp. dr. Andreja Gosarja »O kolektivizmu«.
Društvena dvorana Trnovo: Ob 20 predavanje min. dr. Kulovca »0 muslimanih«.
*
Med ameriškimi Slovenci je naslov velezani-mivemu predavanju, ki ga bo imel Prevzvišeni nadškof dr. Gregorij Rožman v nedeljo, dne 8. marca ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Vsi ljubljanski krogi se živo zanimajo za naše rojake onstran morja. Doslej se še nikomur ni posrečilo, da bi obiskal raztresene naselbine naših izseljencev in podal tako jasno sliko o njihovem socialnem položaju, o verski in narodni zavesti, kakor se je posrečilo našemu nadškofu na njegovi misijonski poti po Združenih državah Severne Amerike. Ni čuda, da želijo razna Prosvetna društva, verske organizacije slišati končno besedo o tem zanimivem misijonskem potu našega nadškofa. Zato bo brezdvoma nedeljsko predavanje izzvenelo v pravo izseljeniško matinejo, kjer bomo ob živi besedi našega nadpastirja in ob ski-optičnih slikah slišali in občutili utripe slovenskega življa v obširnih Združenih državah. Priporočamo, da si občinstvo preskrbi pravočasno vstopnice v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Sedeži I.—XV. po 5 Din, ista cena velja tudi za sedeže na balkonu, ostali sedeži po 3 Din. Opozarjamo, da stojišč ne bo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vstopnice so na razpolago od danes dalje.
V Palestino odpotuje ekskurzija Prosvetne zveze 2. aprila in pride v Jeruzalem 8. aprila zvečer. V Jeruzalemu in po Palestini bo prevzel vodstvo ekskurzije gosp, prof. ljubljanske univerze dr. A. Snoj, ki se mudi že od ianskega leta v Palestini v študijske svrhe. Veliki teden in velikonočni prazniki v Jeruzalemu bodo gotovo verski doživetek prve vrste. Ogledajo si s pomočjo avtobusov vse svete kraje in svetopisemske zanimivosti. Dne 15. aprila sc odpelje ekskurzija v Egipet, kjer obiščejo Kairo in piramide ter Aleksandrijo. Vrnejo se nazaj v domovino 22. aprila ponoči. Praznih je še nekaj mest, zato opozarjamo zlasti duhovščino pa tudi drugo inteligenco in vernike, da se lahko priključijo tej ekskurziji. Vsi stroški, t. j. vožnja, hrana, stanovanje, tako na ladji, kakor na suhem, železnica, avtobusi, vodstvo stane 8300 Din. Vsa podrobna pojasnila daje Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7 v Ljubljani. Zadnji rok za priglasitev je 0. marec. Po tem dnevu ni mogoče sprejeti nobenega priglašenca več-	|
Ljudska knjižnica v Prosvetni zvezi, Miklo- j šičeva cesta 7 se je zadnje čase spopolnila z vse- | mi novitetami slovenskega leposlovja, kakor tudi nemškega. Knjižnica šteje nad 13,000 knjig. Ima tudi mladinski oddelek. Izposujejo se tudi knjige j za daljšo dobo na deželo. Odprta je od 8 do 12 j in od 2 do 7, vse dneve razen praznikov in nedelj. J
Klub esperantistov v Ljubljani vabi svoje ' članstvo na 15. redni občni zbor, ki se bo vršil v J četrtek 5. marca ob 20 v klubovem lokalu.	j
Akademiki in dijaki, ki se žele udeležiti tek- I me v Planici v skupinah, morajo prijaviti čimprej j direkciji državnih železnic število izletnikov, da bo mogla direkcija pripraviti zanje zadostno Ste- j vilo vagonov in določiti, s katerim vlakom bodo i ti vagoni odpravljeni v Planico.
I. mladinski koncert nam prinaša celo vrsto : arij iz oper Mignon, Vesele žene Windsorske, Cio- I renjski Slavček, Mojstri pevci Norimberški, Kar- | men, Werther, Turandot, Seviljski brivec, Angelina I in Lucia die Lammermoor. Izvajata jih koloratur- j na sopranistinja ga. Zvonimira Župevc in operni ! pevec-tenoriet Jože Ooslič. Uvodno besedo k II. mladinskemu koncertu govori skladatelj Adamič. : Pri klavirju je prof. Lipovšek. Mladinski koncert 1 bo v nedeljo, 8. t. m. ob 11 dop. v Filharmonični dvorani. Vstopnina 3 Din.
Sodobno češko glasbo bomo slišali na ponedelj- j kovem intimnem koncertu Glasbene Matice ljub- i Ijanske v Hubadovi pevski dvorani. Spored izva- I jajo prof. Lipovšek, dr. Švara, violinist Vekjet in ; sopranistka Štefanija Fratnikova. Kakor rečeno, bo i ta intimni koncert v ponedeljek, 9. t. m. ob 20 v Hubadovi pevski dvorani.
Trije svetovni mojstri — glasbeni velikani so zastopani s svojimi deli na violinskem koncertu, ki ga izvaja v petek, dne 6. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zarnikova. To so: Mozart, Bach in Beethoven. Izmed slovenskih skladateljev sta na sporedu Kogoj in Škerjanc. Odlična tehnična spretnost in umetniška sposobnost obeh koncertantov nam jamčita ta prvovrstno izvedbo celotnega sporeda, ki je izredno lep pa tudi težak. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V LJUBLJANI
DRAMA
Začetek ob 20 Sreda, 4. marca: Die« lrae. Red Sreda, četrtek, 5. marca: Gosposki dom. Red B.
OPERA
Začetek ob 20
Sreda, 4. marca: Trubadur. Gostuje Mario Šimenc.
Izven.
Četrtek, 5. marca: Saloma. Red Četrtek.
DRAMA.
Slavni Jagodinec Jovanče Micič nas v prihodnjih dneh popelje na pot okrog sveta. Z njim bomo doživeli veeslavne dogodivščine, ki so splošno znane po vsej naši zemlji. Potovanje samo bo izvršeno v najkrajšem času, niti tri,ure ne bo trajala cela pot, ki pa je izredno zabnvna in polna zanimivih dogodkov. To pot nam opisuje drama slavnega Branislava Nučiča -Pot okoli sveta \ Vprizori pa jo naš dramski ansambel v zvezi z opernim zborom, orkestrom in baletom pod vodstvom proL O. šesta. Premijera bo v opernem gledališču.
OPERA.
Tenorist Marij Šimenc nastopi v sredo, dne 4. t. m. v eni najlepših Verdijevih oper v »Trubadurju« v vlogi Manrica. Gostovanje tako odličnega pevca domačina je vedno velik praznik v naši operi. Leonoro poje ga. Oljdekopova. Azuceno ga. Kogejeva in grofa Luno g. Janko. Vprizoritev
Zadnja ovira za graditev vseučitiške knjižnice odstranjena
Kaj pravi ugovor
Maribor
Ljubljana, 4. marca.
Znana je borba, ki so jo morali ljubljanski znanstveni in kulturni krogi prestati, da so najprej zainteresirali javnost za idejo vseučiliške knjižnice, potem pa to idejo realizirali V6aj tako daleč, da je bilo doseženo stavbišče. da ne govorimo o neštetih intervencijah glede finančne plati tega vprašanja.
Stavbišče
Kakor znano, je mestna občina izdala gradbeno dovoljenje za vseučiliško knjižnico na stavbi-šču nekdanjega knežjega dvorca ob Gosposki in
Za stavbiščem hiše pritožnikov.
Vegovi ulici. Tam že na štirih mestih raziskujejo tla, da ugotovijo, ali je prostor za tako stavbo primeren. Istočasno je bilo končnoveljavno odobreno tudi posojilo in tudi že likvidacija tega posojila, tako da je bilo res pričakovati, da bodo v najkrajšem času začeli graditi tako potrebno stavbo.
Zadnja ovira
Pa je prišla nova ovira, ki bi utegnila gradi-tev zopet zavleči. Ta ovira ni prišla »od zgoraj«, kakor bi človek po dosedanjih izkušnjah pričakoval, marveč prav od strani Ljubljančanov samih. Proti stavbnemu dovoljenju mestnega načelstva so se pritožili sosedje, ki mejijo na stavbišče, kjer naj bi stala vseučiliška knjižnica. Odvetnik dr. Josip Sajovic star. je vložil ugovor med drugimi tudi v imenu Terezije Auffenberg, Lilly Galic, Maurer Mare, Fritza Maurer in dr. Kotnika Ignaca. 1 o so lastniki oziroma solastniki hiš št. 6 in 5 na Napoleonovem trgu.
Ugovorniki uveljavljajo več razlogov, s katerimi so hoteli dokazati, da ne sme stati stavba na mestu, kamor jo hočejo postaviti. Med drugim zatrjujejo, da so si od časa potresa t. j. od leta 1895, torej tekom zadnjih 40 let, priposestvovali pravico do zraka in svetlobe na dvoriščni strani hiše. Če se tja postavi sedaj stavba — tako zatrjujejo — bi bila njih stanovanja s te strani zatemnjena.
Komisija na siavbišču
Banska uprava je kot pritožna oblast razpisala za včeraj ob 9 ogled in komisijo na stavbišču samem. Komisijo so tvorili zastopniki banske uprave, vseučilišča, mestne občine, državnega pravobranilstva ter zainteresiranih strank. Komisija je raziskala vse v poštev prihajajoče okolnosti ter ugotovila, da so ugovori neupravičeni. Glavni ugovori propadejo stvarno že s pogodbo, ki jo je sklenil grof Auersperg kot bivši lastnik knežjega dvorca s tedanjimi lastniki hiš št. 5 in 6 na Napoleonovem trgu. Z zavrnitvijo teh ugovorov
MARIBOR DANES
Lekarne. Nočno službo imajo mr.' Konig, Aleksandrova cesta; mr. Minank, Glavni trg, lekarna pri Orlu.
Dvorana Ljudske univerze: Ob 20 predava v Alpinistični šoli SPD Franjo Vilhar iz Ljubljane »nevarnostih v gorah«.
Predavanje za rezervne oficirje bo jutri v četrtek ob 20 v dvorani Ljudske univerze. Predavanje je obvezno ter se mora zadržanost pismeno opravičiti pri poveljstvu vojnega okrožja.
Odličen grafolog univ. prof. dr. Ludvik Kla-ges iz Ziiricha bo v ponedeljek, 9. t m., predaval v Ljudski univerzi c vprašanju, v koliko nam grafologija lahko pomaga pri spoznavanju človeka.
O cepljenju, obrezovanju, gnojenju, pomlaja-nju sadnega drevja bo v Mariboru na banovinski vinarski in sadjarski šoli dne 6. m 7. t. m. praktičen in teoretičen tečaj, ki traja dopoldne in popoldne oba dni
Trboveljski slavček nastopi na svojem koncertu v Mariboru s programom, ki ga je naštudiral za mednarodni glasbeni festival v Pragi. Zastopani so na programu vsi vidnejši poborniki mladinske glasbe v Jugoslaviji, pa tudi vse važnejše struje. Koncert se vrši v soboto ob 20 v Unionu. Segajte po vstopnicah.
Posebni vlak v Planico. Putnik v Mariboru je začel zbirati prijave za posebni vlak, ki pelje, dne 14. t. m., iz Maribora gledalce na mednarodne skakalne tekme v Planico. Vožnja tja in nazaj z vstopnino 75 Din, Podrobnosti pri Putniku v Mariboru, Aleksandrova cesta
MARIBORSKO
Sreda, 4. marca; Zaprto, Četrtek, 5. marca ob 20: Red C.
GLEDALIŠČE.
Cigan baron, Premijeta.
Komisšja na stavbišču.
bo končno — vsaj tako smemo upati -— odstranjena zadnja ovira za graditev vseučiliške knjižnice.
V kratkem licitacija
Kakor znano, je odobrena tudi že likvidacija prvega obroka posojila in to v znesku 7.500.000 dinarjev. Na podlagi tega nakazila ho lahko v najbližji hodočnosti razpisana licitacija za gradbena dela. Najprej bo razpisana pismena ofertna licitacija predvsem za dela, ki so potrebna, da se stavba dogradi vsaj v surovem stanju, nakar sc bodo skupno ali postopoma oddala tudi ostala dela.
Po	olimpijskih	us
Za napredek slov. športa je potreben napredek šolsfte telesne vzgoje
Med najlepšimi operetami predvojne glasbene literature je »Cigan baron«, klasična opereta slovitega Johanna Straussa, čigar dela (»Vesela vojna«, »Beneška noč«, »Čagliostro«, »Netopir«) so si utrla pot na vsa gledališča in med katerimi zavzema ravno »Cigan baron« poleg »Netopirja« naj-odiičnejše mesto. To muzikalno visoko vredno opereto (glasba ima kar operni pečat) pripravlja mariborsko gledališče ter bo njena premijera v četrtek, 5 t m. Režija je Rasbcrgerjeva. Vodilne vloge igrajo Udovičeva, Zamejic-Kovičev k. g., Barbičeva, Gorinškova, Sancin, P. Kovič, Gorinšek, Grom in Verdonik.
V soboto in nedeljo gostuje bivši priljubljeni tenor mariborske operete Ciril Bratuž, sedaj član belgrajske opere. Prvi dan nastopi simpatični gost kot Vincenc v »Veselem kmetiču«, drugi večer pa kot princ Radjami v »Bajaderi«.
Premijera otroške igre »Princeska in pastirček« bo v kratkem. To ljubko in zabavno delo bo s svojo raznolikostjo ter mnogimi prizori, v katerih nastopijo tudi živali, deci brezdvomno pripravilo mnogo veselja. Režira Milan Košič.
Še vedno so nam v mislih krasni uspehi, katere so dosegli naši smučarji na zimski olimpijadi v Ga-Pa. Naše smučarstvo od leta do teta vidno napreduje in to je dokaz, da sloni tehnično delo JZSS na zdravi podlagi. In ta podlaga je: delo na široko. Čim bolj bo smučarstvo pri nas popularno, tem večja bo izbira tekmovalcev, tem lažje naloge bodo imeli trenerji, ki zimo za zimo izpopolnjujejo našo tekmovalsko elito.
Doseženi uspehi nam morajo kazati pot naprej in navzgor! In v tem prizadevanju naj bi sodelovala tudi šola. Hvalevredni poizkusi smuške propagande med šolsko mladino so v mnogih krajih že obrodili, velika večina pa je vendar še pasivna.
Ni več časa, da bi govorili
proti športu
Mislite o športu kakor hočete, vendar je treba vselej razlikovati med zdravim in vzgojnim — in med divjim športom. In če želimo, da se za šport ogreje tudi šolska oblast, tedaj, to se razume, imamo v mislih športno orientacijo, ki mora biti le del splošne in zdravstvene vzgoje. O vrednosti športa danes nikdo več ne dvomi, na dlani pa je, da so in bodo vzgojitelji vselej prvi, ki bodo grajali športne izrodke. Vendar mladina hoče šport gojiti; tu pa je uspešna druga pot: da jo vodijo .tudi v športu osebnosti, katere znajo ob vsaki priliki in vsako stvar voditi k dobremu in plemenitemu!
Za napredek slovenskega športa je najprej potreben napredek šolske telesne vzgoje. Ne gre, da bi gojili pri šolski telovadbi vedno le redovne in proste vaje (katerih zdravstvena vrednost je le skromna!), začeti je treba s pravo telesno vzgojo! Ta pa obstoja v tekih in skokih, v plezanju in plavanju, v metanju in v drugih panogah obširnega športnega programa. Z drugimi besedami: naloga šolske telesne vzgoje je, da vzgaja mladino v hitrosti in vztrajnosti, v duhu borbenosti in poguma!
Za idealen razvoj organizma
V pičlem številu ur, ki so pri nas predvidene za telesno vzgojo, se da vendar zelo veliko doseči. Samo dve leti sistematičnega dela po dve uri tedensko je potrebno, da zamorc slabo razvit učenec preskočiti n. pr. v višino mero, ki mu sega do pasu, dobro razvit pa mero, ki mu sega do prs in celo do vratu. Da se doseči, da ves razred skače
pogumno preko konja, da obvlada tek čez zapreke, da sc zamere povzpeti po 7 m visokem drogu do' vrha, da obvlada vztrajnostni lek itd.
Taka telesna vzgoja v letih rasti omogoča idealen razvoj organizma, le ta pa je pogoj za športne uspehe. Trojen namen naj bi imela šolska telesna vzgoja: vzgajati mladino v duhu športne ambicijoznosti, negovati telesne sposobnosti skrbeti za lepo (zdravo!) držanje telesa. Izgovor, da sta dve uri tedensko premalo, ne drži. I reba jih je samo dobro izkoristiti.
Pri vsem tem ne gre le za viden napredek telesnih sposobnostih, temveč tudi za viden zdravstveni napredek: da sc poveča obseg prsnega koša, da se izholjša delovanje notranjih organov, da se podpira prirodna rast mladine, da se preprečijo kvarne posledice vztrajnega sedenja v šolskih klopeh.
12 let treninga mimogrede
Pomislite, koliko bi se dalo doseči z dijaki, ki so skozi vsa leta ljudske in srednje šole bili deležni dobre telesne vzgoje! To bi bilo 12 let treninga! Pa četudi bi bil ta trening še tako skromen, vendar bi docela preobrazil sliko slovenskega športa. In telovadba v športnem duhu ne bi predstavljala za dijaštvo nekaj, kar je‘samo obvezno, temveč uro razvedrila in krepitve
Pa še to: zakaj se ne bi vršila šolska telovadba poleti v obliki vodnega športa, pozimi na smučeh, ob lepem vremenu kjerkoli na prostem? Saj so telovadnice vendar le za silo, za slučaj slabega vremena! Zakaj ne bi gojili n. pr v novembru in decembru smuško gimnastiko, zakaj so tako redke šolske tekme v plavanju, smučanju ali lahki atletiki! Dobro vemo, da je prvi namen šole vzgoja in izobrazba, vendar smatramo, da bi bilo oh dobri volji možno posvetiti telesni vzgoji več pažnje. Prirejati tekme, h katerim bi bili pripuščeni le pozitivni dijaki, to bi bilo vsekakor mogoče!
' Pokazali smo na nekoliko možnosti športne propagande in vzgoje na šolah. Brez sredstev, povsem mimogrede bi bilo torej možno, da postavimo naš šport na najširšo bazo. V tem bi sledili le vzgledu narodov, ki jih zaradi njihove kulture spoštujemo, In naši mednarodni športni M*pehi? Prepričani smo, da bi po poti naprej in navkgor hiteli mnogo, mnogo hitreje. Naši olimpijski uspehi naj nas vzpodbujajo pri novem delu za čast in slavo slovenskega imena.	—a.
»Trubadurja« z gostom Šimencom je izven abonmaja.
Straussova opera Kavalir z rožo , ki je ena najlepših oper nemške glasbene literature, se bo pela prvič na slovenskem odru koncem prihodnjega tedna. Znamenito delo pripravljata kapelnik dr. Švara in režiser Debevec. V posameznih vlo- , gah so zasedeni naši najodličnejši člani. Podrobnosti slede.
*
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Sredo, I. marca: 12 Kino ortfle (plošče). — 12.45 Vremenska napoved, poročila. — 13 Napoved časa, objava »poroda, obvesti,la. —	13.15 Slovenske narodne
(plošče), t- 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18 Otroška ura: Pravljice (g. Anton Cerar-Daui-lo). Lisica Zvitorepka se izmaže — zvočna slika (člani Nar. gledališča). — 18.40 Pogovor s poslušalci. — 10 Napoved časa, vrerne4w>ka napoved, poročila, objava sporeda., obvestila. — 19.30 Nacionalna urn:	Vloga
Zagreba v razvoju jilgos.lova.nske gla«bc (skladatelj Dobroni) — 19.50 Prenos simfoničnega koncerta z I)u naja. Bach: h-mol suita zn flavto In godalni orkester. Bruokncr* VITI. simfonija (c-mol) —	31.80 Mioky
Jazz. —• Napoved časa, vremenska napoved, poročila,
objava sporeda. — Konec ob 23.
32.20 Reproduciran ktvncert. —
Drugi programit
Sreda, i. marca: Bel/nad: 19.50 Dueti. — 20.2(1 Odlomki iz OojfoilJevetta Revizorju«. — 21.05 Lunka Khutbn —	23.J 117,7.. — 'ta »rab: 19 Na«, urn: Vlomi
Zagreba v ra/, v oj u JugmtlovniiMkc idashi' (skladatelj DobrmiH). — 19.50 Prenos z Dnmn.in. — 21.50 Plošče 22.15 Plesna Klasliu. — Dunaj: 19.110 Simfonični koncert. - 21.35 V oj n Sk n godba. — 23.25 Zabavna glasba.
— Budimpešta: 19.30 Goldinar*ova opera »Kraljica iz Sabe.. — 23.30 Ciganska glasba. — Trst-Mila n; 20.3.1 Piot,rijeva opereta Ti ha voda« —- Ritn-Bari: Respig-biijeva opera Ogenj . — Prana: 19.211 Slovaške narodne pesmi. —	19 4(1 Fischerjeva tragedij« .Les Prcmy«li-
drs , — 31.30 Frane,kov oratorij Blaženi* (iz Strass-bonrgn) — Bratislava:	19.40 Vojaška godba. — 21.25
Schubertov klavir sk i trio. — 31.55 Operne arije. — 22.89 Plošče. — Varita nat 19 Brahmsov kvintet kla.rine tov. — 19,50 Salonski orkester in solisti. — 21 Ottopl-nove klavirske skladbe. — 22.05 Zabavni koncert a petjem. — 28.03 Plesna gln.sbn. — Vso Nemčija: 20,15 Urn mlade generacije. — Herthi-Knnigshrrg-Vratisla-va: 20.45 Orlnerjeva igra »Močvirje — Hamburg: 21 Sanderjevn vesela romanca ».Janomira roparjeva novostn*. — Lipsko: 20.45 \Vagnerjevo -Rensko zlato«.
— K tihi:	20,45 Nnrodinosoclallslični večer — Vrani: furt: 20.45 Veseli marčni viharji. - Stuttgart: 29.45 Pester večer. —■ Monakovo: 20.45 Avjasluiršk«. pestra skl kuni na. — Reromiinster: 19.20 Iz Benatskyjeve operete spri veselem konjičku«, — 20 Baselski bonbončki.
21,10 Vesele švicarske n osmi. — 21.53 Švicarska narodna glasba
HOLMENKOLLEN — ZADNJI DAN
Z nedeljskimi skoki na holmenkolnski skakalnici se je zaključil norveški športni narodni praznik. Prireditev je bila rekordna v vsakem pogledu: tekmam je prisostvovalo nad 5<MHX> gledalcev, za skoke pa je bilo prijavljenih 2H4 tekmovalcev. Bil je to res pravi narodni praznik. Vreme sicer ni bilo najugodnejše, suj je snežilo neprestano 20 ur. Med tekmami pa sc je razvedrilo, tako da so tekmovalci svoj drugi skok odskočili, ob najlepšem solncu. Tudi v skokih so bili Norvežani daleč najmočnejši in so zasedli vsa prednja mesta. Presenečenje pa je bilo v tem, da se je olimpijski zmagovalec Birger Rund placiral šele na četrto mesto. Zmagal je
Reidar Andersen,
ki ima na lej skakalnici z 52 m tudi rekord. S skokoma 18 m in 47 m ter z odlično držo in doskokom je dosegel 225 točk in s tem sigurno zmagal. — Za njim se je placiral dosedaj še neznana športna zvezda Norvežan Sigurd Soolid, tretji je Arnold Kongssgaard. Četrti je šele Birger Ruud, ki je skočil ohakrat po 47 in pol metra.
Drugo presenečenje je prinesla borba za kraljevi pokal v norveški kombinaciji. Zmago je odnesel Norvežan Olaf Hoffsbačken, ki je skočil 42 iri pol metra in 45 m; v celotni oceni je dobil 442.90 točk Drugi je bil Addbjbrn Hagen s 439 točkami, sledil je Berut Oesterkioft s 431 točkami, četrti Olaf Lian 421 točk.
V vseh panogah so torej Norvežani popolnoma dominirali. Edino v tekih na 50 km in na 18 km se jo posrečilo Fincem, da so se vrinili v prednje vrste. — Ostali udeleženci holmkolnskih tekem pa niso mogli odločilno poseči v borbo. Niti Japonci, Kanadčani, Američani in Nemci. Od srednjeevro-pejcev se je najboljše placiral Nemec. Maks Hlebe, ki je v teku dosegel 70. mesto. Za zmagovalcem je ostal skoraj osem minut. Wi11y Bryner je bil v samostojnem teku 103. V kombiniranem teku pa je zasedel 40. mesto.
Milijonske špekulacije
Ljubljana, 4. marca.
Lani novembra so bile odkrite sprva v manjšem obsegu sleparske špekulacije s hranilnimi knjižicami. Nadaljnja preiskava pa je objela skoro-da vso Slovenijo in še druge kraje izven nje. V milijonsko afero je zapleten kol glavni akter in organizator posredovalec Jože Grašek, ki je imel svojo pisarno v Gledališki ulici ter je imel povsod razpredene svoje kupčije, ki so mu jih dovajali njegovi plačani priganjači. Zaradi sleparij s hranilnimi knjižicami je bil Grašek 21. novembra lani aretiran in izročen sodišču. Pri okrožnem sodišču je bila nato uvedena kazenska preiskava, ki še do danes ni končana, Rajti dnevno prihajajo nove prijave in ovadbe proti Grašku ter je njegova zadeva postala prav komplicirana. Metoda njegovih špekulacij je obstojala v bistvu v tem, da je lastnikom knjižic obljuboval mnogo višje odstotke, kakor so bili za vloge gotovih denarnih zavodov določeni v neoficijelnem tečaju. Sprejemal ie Grašek knjižice in lastnikom plačal le gotovo znesek na račun, zavezal pa se je, da bo ostanek plačeval v obrokih. Tri leta je prekladal svoje špekulacije. Doslej je znano, da je nad 150 vlagateljev oškodovanih za približno dva milijona dinarjev.
NOVO MESTO
Vinski sejem, združen z vinsko razstavo v Novem mestu, ki ga priredi vinarska podružnica v Novem mestu dne 10 marca v salonu hotela »VVindiscehrc, obeta biti dobro založen z obilo vinskih vzorcev od vseh strani okrožja te podružnice Pri tej priliki se bo kupcem-interesentom nudila najugodnejša prilika poznanja bonitete posameznih vin in nakupa. Zato so vsi vinski trgovci, hotelirji in gostilničarji k posetitvi te prireditve tem potom naivliudneie vahlieni.
Organizacija franc. monarhistov
Lotos, 13. februarja jo bila v Parizu razpuščena organizacija Action Francaise- z vsemi svojimi članicami, ki so izvrševale svoje delo po vsej Franciji. Ta pokrel, ki je bil zasnovan že v prejšnjem-stoletju. je bil usmerjen strogo monarhistično in protirepubiikansko; Do tega razpusta l)i bilo morda prišlo že prej, pa ni bilo pravega povoda. Čudno naključje pa je ta povod le dalo, in francoska vlada ga je znala hitro izkoristiti. Napad na znanega socialističnega voditelja Leona BI uma gre prav za prav na rovaš pokreta »Action Francaise''. Ob priliki, ko se je v Parizu pomikal žalni sprevod z umrlim solrudnikom A. F.^, sc je slučajno pripeljal tod mimo tudi Blum. Kraljevi mladci«, ali kakor jih'Francozi imenujejo »Camelot« du rok, ki so nekaka mladinska zveza >A. F.c, so Bliima takoj opazili v njegovem avtomobilu, ter ga začeli po svoji stari navadi psovati. Ker se ta le ni hotel umakniti, so celo mislili, da jih samo izziva in so navalili nanj ter ga pretepli. Učinek tega pa je bil, da je bila še isti dan organizacija razpuščena. Tega »mladci« pač gotovo niso pričaknvali.
Zasovraženi voditelj „A. F.“
Kakšna je bila ta organizacija? Mala ulica, v kateri je imela svoje prostore, je bila v poznih popoldanskih urah izredno živahna. Ob tem času so se navadno pripeljali na svojih ležkih limuzinah voditelji tega pokreta. Vse polno radovednežev se je nabralo ob taki priliki tam, in ni manjkalo tudi nasprotnikov, ki so komaj čakali na ugoden trenutek, da bi obdarili te voditelje s kako pikro opazko. Tako so imeli posebno piko na Leona Dau-
I pa zalo, ker so njihovi nasprotniki ukradene tabli-] ce takoj nadomestili z novimi in ko so jim po-I kradli še le, so jih obesili tretjič. Njih šlevilo je j nekako merilo, kolikokrat so »kraljevi mladci« j triumfi rali nad republikanci. Poleg teh tablic se nahajajo v sobi tudi zastave, ki e»o jih iztrgali komunistom in socialistom v jKHiličnih bojih. Med trofejami visi kot plakat zadnji manifest >kralja<; Kana lil. Buthonca, pod čigar imenom sc bore za francosko kraljevsko monarhijo. Zakoni, ki zapirajo njemu in njegovi družini pot nazaj v domovino, še vedno drže, sedaj pa je prišel še razpust »A. F.« ...
Dnevnik „Action Francaise“
V	prvem nadstropju zgradbe so uredniški prostori lisla »L Action Francaise«, ki dan za dnein meče med ljudstvo take in podobne krilatice, ko-kor: -Monarhija je večna revolucija, >dedna monarhija je rešitev,c ^republika je pogin«, ali vse slabo prihaja od demokracije' itd. Ni težko najti za taka gesla čitateljev, ki jih kriza tlači k tlom. In od leta 1033, ko je Hitler v Nemčiji postal po-polen gospodar, ki je brez dvoma odobraval tudi pokrel francoskih nacionalistov, je časopis 1. Action Francaise? podvojil število naročnikov.
Izhaja pa tudi bolj salonska izdaja >A. F.«, namreč mesečnik »Courrier Koyal . Smatrajo ga za j zelo imeniten in upoštevan list, ki črpa svoje in-J formacije iz najvišjih krogov in jih podaja do ve-
i	likih potankosti.
iz leta 3000 v filmu: prizor iz strahovite vojne, ki bo v eni uri uničila stari svet. — Slika je vzeta iz filma po fantastičnem romanu H, G. We!lsa »Things to comc«.
deta, debelušnega, vedno razburjenega moža in literata velikega slovesa, Charlesa Maurasa, filozofa in učenega zgodovinarja ter avtorja zamisli »Action Francaiset, admirala Sch\vererja, ki je tip kritičnega starega častnika in preračunljivega stratega, Mauriceja Pujoja, zastopnika praktične taktike »oko za oko, zob za zob itd. Vse te može, ki so po rodu, načinu življenja in vzgoji popolnoma različni, pa druži sovraštvo do obstoječega državnega reda in boj proti republikancem, ki si ga je »A. F.v zapisala na svoj bojni prapor.
Stavba sama, v kateri ima svoje prostore A. F.c, je ena onih palač, ki danes služijo popolnoma drugim namenom, za kakršne so pa bile zgrajene pred nekaj stoletji. Ta zgradba je postala tako-rekoč panj, v katerem se srftjje vsefrancosko reakcionarno gibanje.
»Kraljevi mladci“
Takoj v pritličju — najbrže zato, da je čim bližje ulici — je prostor, v katerem je stalno nekaj deset »kraljevih mladcev«. So to sami pretepaški mladeniči, proletarski in malomeščanski razgrajači, ki (te v tej svoji službi smejo smatrati za nekake plemiče. Že sama njihova soba kaže zanimivost prve vrste. Dostop imajo skoro izključno samo vpeljani gostje. Glavni nakit te sobe so cestno tablice, ki so bile snete in ukradene ponot-i. Na teh tablicah so imena in datumi, ki za to kraljevske mladce in njihove voditelje enostavno niso smeli obstojati, n. pr. Ulica Aristida Brianda, ulica 4. septembra itd. Od vsake je po nekaj eksemplarjev, lo
»Zgoraj avtoriteta, spodaj prostost“
V	tretjem nadstropju vodi pot skozi ozke hodnike, ki jih tvorijo v skladovnice zložene brošure in listi, do sobe admirala in Schvvererja, voditelja ■Ligue de 1’ Action Francaise«. To je največja fašistična organizacija, katero danes nacionalistično gibanje tudi zelo potrebuje. Šteje več kot 100.000 aktivnih članov po vsej Franciji. Za današnje razmero jo to ona najdiscipliniranejših organizacij, v kateri je doma neomajna poslušnost poveljeip svojih voditeljev. »Zgoraj avtoriteta, spodaj prostost,« to je bilo geslo pokreta, toda vsa prostost je obstojala v tem, da so se te organizacije lahko razčlen-jale vsepovsod do podrobnosti, kar sicer ni bilo ljubo pariškemu centralizmu.
Slaba tolažba ...
l‘o 13. februarju še posebno izgleda, da ta pokrel ne bo kaj kmalu dosegel svojih zaželjenih ciljev — vjioslavilve monarhije, katero je pač preveč prepustilo usodi, da bi jo dala takorekoč sama od sebe. V svoji globoki veri, da bo na novo postavljen preslol francoskega kralja, se tolažijo ti pieveliki optimisti: »Ko pride kralj, bo vse prav napravil.« Vsak pa si misli pri tem, da bodo odstranjene takrat vse neprijetnosti, ki danes grenijo življenje marsikaterenru Francozu. Kaj ee bo pokazalo za zastorom, ki ga odgrne bodočnost, je težko reči. Zelo verjetno pa je, da monarhistični po-
Nemčija je ukinila dosedanjo pismeno izjavo, s katero so se morali zavezati lastniki radio aparatov, da ne bodo poslušali tujih postaj. Rajši je izdatno obdavčila močnejše aparate in s lom olajšala širjenje »Nacionalnega prejemnika«, ki ima v zvočniku samo Nemčijo. Kljui> temu zasledujejo oblasti sprejemanje inozemskih oddaj in v presledkih šibajo poslušalce. Kazni so različne, za-visijo od politične nevarnosti razkrinkanega zločina. Tako je dobila zadnjič neka lastnica barvar-
Iskalci
Človek, ki neprestano brska in išče napake pri svojem bližnjem, je v družbi nepriljubljen, nergač, kateremu so vsakdo rad izogne. Cola vrsta ljudi pa je na svetu, ki si z iskanjem napak ustvarjajo svojo eksistenco.
Poštna uprava n. pr. zaposluje cel trop ljudi, ki iščejo napake v brzojavnih in telefonskih vodih, iščejo pretrgane žice. Na Angleškem je več tisoč ljudi zaposlenih z iskanjem napak v vodovodnih napravah, kor radi pokvarjenih pip in cevi vsak dan odtekajo brez koristi milijoni lilrov vodo. Ponoči, ko ee poleže mestni hrup, prisluškujejo s posebnimi pripravami, ce imajo glavne vodovodne cevi normalen lok. Enako postopajo plinarne. Strokovnjaki trdijo, da samo v mestu Londonu uhaja toiikšna množina plina, da bi z njim lahko napolnil 200 največjih Zeppelinov, lil to vsak dan.
Vsaka večja tovarna zaposluje iskalce napak v proizvodih. V podjetju, kjer izdelujejo letala, preiščejo vsak vijak, vsako matico, preden pride v roke monterjem.
V veletovarni biskvitov vsak koe preiščejo pred odpošiljatvijo in izločijo nalomljene kose. dasi je to blago iste kakovosti. Okrušene biskvite za neznatno ceso prodajo svojim uslužbencem ali pa podarijo dobrodelnim zavodom.
V porcelanski tovarni je iskalec napak važna oseba. Od zanesljivih iskalcev napak na železniških progah zavisi življenjska varnost potnikov.
Vsak večji hotel v Ameriki in tudi že drugod ima nastavljenega iskalca napak v hotelskem obratu, ki mora brezhibno delovali, ako hoče biti privlačen za potujoče občinstvo. V Ameriki in na Angleškem pravijo teni iskalcem napak »kick-hunter« ali po naše brcolovec. Ta se pomeša med goste nepoznan in prisluškuje vsaki pritožbi, ki ni vpisana v pritožno knjigo. Vodstvo hotela tako na
Gibanje francoskega prebivalstva
Pariška medicinska akademija je razpravljala o delu izvedenca za javno zdravstvo pri Društvu narodov, ruskega demografa Rubakina, ki pobija splošno razširjeno mnenje o »neustavnem izumiranju« francoskega ljudstva. Ugotavlja, da se je znižalo število rojstev na Francoskem po letu 1905 samo za 9 odstotkov, dočim izkazujejo druge države večji količnik. Po podatkih iz leta 1933 ima Francija višji odstotek rojstev kakor Anglija, Nemčija in Švedska. Ne zaostaja za Belgijo in Norveško, ki ju nihče ne smatra za žrtvi izumiranja. Počasno naraščanje francoskega prebivalstva je po- i
sledica slabih higijenskih razmer, ki zakrivijo veliko število smrtnih slučajev. Leta 1933 je umiralo na Francoskem po 15.8 oseb na en tisoč prebivalcev, dočim znaša isti količnik na Angleškem 12.3 in na Nizozemskem 8.b oseb. Avtor zatrjuje tudi, da se niso obnesle nagrade in propaganda, s katerimi sta poskušala Mussolini in Hitler dvigniti število rojstev. Poročilo je izzvalo veliko zanimanje, a tudi dosti ugovorov. Posamezni člani akademije ne smatrajo avtorjevih računov kot neoporečnih.
Radio pod Hitlerjem
nico v Niirnbergu, ki je poslušala francosko postajo, samo pet mesecov zapora. Sodniki so so prepričali, da se jo zanimala samo za neko godbo, ker sicer ne obvlada francoščine. Zalo je dobil neki meščan v Knipphausnu za poslušanje dunajske osrednje radio postajo že 15 mesecev zapora. Neki mali trgovec v Hamburgu, ki je poslušal Moskvo, je dobil najvišjo v zajtonu predvideno kazen: štiri leta ječe
napak
lahek način odpravi nodostatke in drži svoj obrat na višku. Ta posel je lako važen, da imajo takšni brcolovci tudi do 5000 dolarjev letne plače.
krot z razpustom »Action Francaise« ni izkoreninjen enkrat za vsoloj in da ee bo spet pojavil, čc no pod istim, pa pod kakim drugim imenom, ki mu bo dovolilo nadaljnje življenje, ali vsaj tako životarjenje ,kakor ga je živel ta pokret v svoji naj-mlajši dobi.
Prva plinska maska
Pred 150 leti sc je smrtno ponesrečil pri padcu v starosti 29 let francoski fizik Jean Pilatrc de Rosier, ki je leta 1786 hotel kot prvi premagati s takratnim nerodnim zrakoplovom Rokavski preliv. Leto dni poprej je predložil pariški akademiji znanosti svoj novi izum« respirator« iz gumijastega blaga, ki je zakrival obraz. Namenjen je bil letalcem, »ki bi bili prisiljeni pristati v dimu ali smradu«. Na hrbtu pritrjena posoda z zrakom je dovajala zrak po cevki v usta, dočim je služil nos za izdih. To je prva oblika plinske maske, ki jo nikakor nc smemo šleti za izum naše dobe. Neusmiljena usoda je hotela, da je umrl izumitelj zaradi zastrupljanja s plinom. Ko je padel na tla blizu Boulognci, je obležal pod prevleko raztrganega zrakoplova, preden sc je poslužil svojega respirator j a.
Junak (ilma in zmagovalec v bodoči vojni, šef letalstva gleda svoje delo. Tekst o filmu prinesemo jutri.
Med Indijanci
»Veliki Manitu! Poglej, Beli orel, kaj dela bleda koža s svdjim skalpom!«
18
Mctui ut dva živa
Nikdar ni prišlo Bergerju na misel, da bi svojo ne-itadovoljnosl in svojo bolečo, zagrenjeno upornost obesil na veliki zvon. Tudi sramotil ni ljudi. Narobe, bilo mu jih je žal, ra>di njih brezmejne in neozdravljive neumnosti. Pač pa je iz vse svoje duše sovražil ponižanje, ki mu ga je prizadela slepa vdanost. Dnevi njegovega osra-močenja so ga zaznamovali, lako da ni vidri nobrTiega upanja, ki bi mu odvzelo sramoto.
To ga je navdajalo s sramoto. To, da so nanj gledali zviška. Da so ga imeli za hudodelca.
Ko je spoznal položaj, je v prvi strašni nevolji mislil: Nekdo me vendarle mora razumeti. Mar so vsi lako popolnoma zabiti?
Tedaj mu je prišla njisel na mater kakor iz neba. Hotel je oditi k njej, da poizve, kaj ona o vsem tem misli. *n to je neki dan po Quisthusovem pogrebu tudi sloril.
Stara gospa Berger je bila že dvajset let vdova. Imela je le sina in hčerko, ki sta bila oba poročena; zato je stanovala sama. Dolga leta samote, ki jih je prebila s pičlimi sredstvi, so ji podelila mirno, zadržano resnobo. Pred kratkim je dopolnila šestdeseto leto; bila je nežna in majhne postave.
Tisti večer, ko je Berger prišel k njej, je sedela in brala. Ko mu je odprla vrata, je imela očali v rokah. Deveta ura je minila; ko je videla, kdo je prišel, se je na njenem obrazu pokazal začudeno vprašujoč izraz. Cisto rahlo, malce utrujeno se je smehljala. Morda je bil njen smehljaj utrujenejši kakor sicer. Treuotek dolgo jo je vprašujoče gl eda I.
»Dober večer, mati. Že dolgo nisem bil pri tebi, kajne?«
»Oh, dragi moj —.« To je rekla tako, kakor da je po-popolnoma razumljivo, da pride pogosteje.
Ko je slačil površnik, je stala pri njem in čakala. Nato ga je pustila pred seboj v izbo.
»Sedi.«
»Hvala lepa, mati.«
Malo je še poslal. Znova ga je obšlo občutje, kakor tolikokrat že, da se zdaj redkeje vidita, odkar je oženjen in ima otroka. Radi tega ni bil morda tako sproščen. 2c večkrat je lo občutil. Vsakokrat, kadar je šel od nje, je vedel, da kljub najboljši volji nista mogla razvezati toplote, ki je bila v njiju.
Ko je sedel, jo je pogledal z boječim deškim pogledom.
»Kako je kaj, mati?«
Ko je tako stala pred njim, je šinila trenotna trud-nost preko njenega obraza.
»Hvala,« je rekla. »Zdrava sem, hvala Bogu.
Nastal je molk. Berger ni vedel, kaj bi povedal, in ko tudi mati ni spregovorila, si jc pomagal iz zadrege:
»Ali si v zadnjem času kaj slišala o Ingi?<;
»Da, zadnjo nedeljo mi je pisala.:
»Jim je dobro?«
»Da, vsem štirim. Hočeš prebrati pismo?«
»Daj ga.« S slastjo se je oprijel te želje. Rahlo si j* požvižgoval, ko je mati iskala pismo. Ko ga je prinesla, je vstal in ji ga odvzel. Stal jo in ga dolgo odpiral. Potem je položil pisemski zavitek na mizo in sedel na drug stol, da bi bral. Bilo mu je mnogo na tem, da se čim dalje obdrži v gibanju, da tako hitro nc obsedita v praznem.
Pismo je k sreči bilo napisano na dan samega napada, bilo je torej brez kakih pripomb. Ton je bil ljubek
in prisrčen, v njem je stal pozdrav tudi nanj. Vse to mu je vzbudilo razpoloženje. »Zdi se, da jim gre prav čedno, tem lam zgoraj,« je dejal. »Kaj praviš?«
Mati je prikimala. »Da,« je rekla. »Tem že.«
Nezaslišan naglas na besedi »tem« mu je zaprl sapo. Ko je zgibal pisemski papir, jo je na skrivaj pogledal. Vzela je knjigo z mize in jo odnesla na polico. Čakal je, da je opravila, nato je dal pismo v zavitek in ji ga vrnil! »Najlepša hvala,« je rekel.
Mati ga je vzela molče. Polcm jc vprašala:
»Ali si že jedel?«
»Sem, hvala.«
»S čim bi ti še postregla? Zdi se mi, da imam še ne-kaj sadja —«
Vneto se je zahvaljeval. »Ne, ne, mati. Raje k meni sedi in malo poklepetaj z menoj. Ali ne veš nič novega, da bi mi povedala?«
Mali jo prisedla; tedaj se mu je v njegovem nemirnem strahu zazdelo, da se je njeno mirno oko vprašujoče uperilo vanj. Toda rekla je le: »Kaj bi vedela —. Pri meni se tako malo kaj dogodi.«
Tedaj je zbral ves svoj pogum in se skušal približati težki točki. »Da,« jc rekel s prisiljeno lahkoto, »zato se pa drugod kaj več dogodi.«
Spogledala sta se, nato pa spet pogledala narazen. Nastal je kratek molk.
Potem je vprašala mati: »Kako je s teboj?«
»Ah,« je rekel, »saj veš « in jo pozorno pogledal.
Pokimala je in mu odgovorila s pogledom.
»Da,« je rekla.
Naenkrat je videl, da je njen obraz zadobi) nek razočaran izraz. Zdaj ni mogel več vzdržati. Trdno, prav za trdno jc moral znati, kje sloji.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 2fi Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.