rnače itl. tuje prakse Sanacija smrekovih monokultur v gozdovih Mislinjskega grabna Miloš KECMAN* UVOD "V območjih gozdnih monokultur, kjer je krepitev oziroma obnovitev naravne biotske pestrosti aktualna, je v cilje gospodarjenja smiselno vgrajevati krepitev oziroma obnovitev potencialne naravne biotske pes- trosti. Te cilje je mogoče doseči s pri lagojenimi nego- valnirni ukrepi (posredna premena, naravna obnova, premenilno redčenje), z načrtnim negospodarjenjem in dodatnimi ukrepi" (DlACI 2000). Mislinjski graben je nedvomno primeren objekt za proučevanje krepitve oziroma obnovitve naravne biot- ske pestrosti, saj ima dolgoletno tradicijo gospodarjenja s sodobnimi tehnikami gojenja gozdov. Vsi gozdno- gospodarski načrti (prvi je bil napisan že leta 1955) poudarjajo kot gozdnogojitven cilj povečanje deleža listavcev na 20- do 30-odstoten delež, kar naj bi se doseglo postopoma. V prvem načrtu je govora predvsem o naravni obnovi gozdov in o premenah v obliki t. i. meliora- cij: spopolnitve, podsaditve in podsetve. V naslednjem načrtu pa je predvidena postopna indirektna premena, in sicer v sestoj ih v obnovi ali pa v labilnih, slabo dono- snih sestoj ih, torej predvsem nasemenitev avtohtone Jjstopadne vegetacije. Poleg tega je v načrtu omenjena uspešno izvedena podsadnja bukve v predelu Brička kot primer, kako zaustaviti zakisovanje tal. Gozdno- gospodarski načrt iz leta 1975 pa navaja tako postopne in direktne premene enomernih gozdov v raznodobne kot naravno obnovo gozdov z vnosom manjkajoč ih drevesnih vrst. Pri tem je od potencialnih meliorativnih vrst posebej izpostavljena bukev zaradi svoje trdoži- vosti in močne konkurenčnosti. Še pred prvim gozdnogospodarskim načrtom se je melioracijam smrekovih monokultur na Pohorju posvetil Miklavžič (MIKLAVŽJČ 1958). Za meliora- cijo smrekovih monokultur je predvidel dobo 60 let. Učinki melioracije bi bili doseženi s pospeševanjem listavcev, omenjal pa je tudi direktne premene. Za večjo uspešnost slednjih je predlagal biološko mel ioracijo tal (osnovanje zaščitnega ali predhodnega nasada) in agrotehnične ukrepe (dvigovanje in obračanje ruše, prekopavanje talnih. horizontov, rahljanje tal in apne- nje). Ob zaključku melioracije bi se delež v površinski zmesi med listavci in iglavci gibal med 60 do 80 % v korist slednjih. Pri tem pa je poudaril, da bi bil delež * M. K., trni v. dipl. inž. gozd, ZGS OE Novo mesto, Gubčeva 15, 8000 Novo mesto, SLO 276 listavcev v lesni masi njžj i, saj naj bi ti predstavljali predvsem vmesni in spodnji sloj , njihova funkcija pa bi bila predvsem melioracija tal. Čas (ČAS 1979) seje v svoj i raziskavi posveti l pro- blematikj vračanja listavcev v smrekove monokulture na območju mjslinjskega Pohorja. Za obdobje od 1954 do 1974 je ugotavljal povečanje lesne zaloge pri iglav- cih na ci ljno vrednost, pri listavcib pa je bilo poveče­ vanje lesne zaloge neznatno, le 1 m3/ba. Predvideval je, da je skromno priraščanje listavcev posledica nji- hovega podstojnega socialnega položaja. Drugi razlogi slabšega priraščanja pa naj bi bili: listavci se nahajajo v šopih in zaradi redčenj le-teh pride do zmanjšanja skupnega prirastka, poseki dozorevajočih sestoj ev eno- dobnih bukovih gozdov, les za kurjavo. Posebej je analiziral stanja v gošči in v srednjedo- bnem smrekovem drogovnjaku. Za fazo gošče je ugo- tovil, da so iglavci v konkurenčnem boju manj vitalni in hitreje izpadajo kot listavci. S tem naj bi se izkazovala velika imigracijska moč listavcev na tem področju, obenem pa je na ta način zagotovljena naravna zmes različnih drevesnih vrst in posledično stabilnost gozda v gospodarskem in biološkem pomenu. Poudaril pa je, da za razvoj listnatega pomladka ni dovolj samo ugodna presvetljenost tal, ampak tudi dovolj vlage. Podobno je za drogovnjake ugotavljal, da se listavci pojavljajo na bolj vlažnem in hladnejšem vzhodnem pobočju. Tam listavec (predvsem bukev), utesnjene med krošnjamj smrek, odlikuje izredna vitalnost in sposobnost preživetja tudi preko 50 let. Zavod za gozdove je leta 1999 začel s sanacijo po biotskih dejavnikih ogroženih nenaravnih čistih sesto- jev smreke na Pohorju (Poročilo .. . 2000). V podporo temu projektu smo v prispevku želeli prikazati, kakšni so rezultati 40-letnega intenzivnega dela v smrekovih monokulturah, kjer so gozdnogojitveni cilji usmerjeni k povečanju deleža listavcev. PROUČEVANl OBJEKT IN METODA DELA Proučevani objekt so gozdovi Mislinjskega grabna (GGO Slovenj Gradec, GOE Mislinja), kj so bili leta 1955 v državni lasti. Območje zajema 3.595 ha. Pod- laga za ugotavljanje stanja so bili GGN iz let 1955, 1975 in 1995. Za vsak odsek posebej smo ugotovili lesno zalogo, ločeno za iglavec in listavec. Za vsak odsek smo skušali spremljati podatek o drevesni sestavi, vendar se je izkazalo, da biotske pes- GozdV 59 (2001) 5-6 Iz do:rnače trosti v tem pogledu ne bomo mogli ugotavljati, saj za mnogo odsekov v načrtih dotični podatki manjkajo, ostali podatki pa so bili večinoma ocenjeni okularno. Tako so se podatki o lesni zalogi (sumarno za iglavce ali lista vee), pridobljeni na osnovi drevesne sestave, v veliko primerih močno razhajali od dejanskih (merje- nih) podatkov, ki se jih dobi v načrtu. Sosledna razmerja med iglavci in listavci so pričala o razvojnih trendih, na osnovi tega pa smo sklepali o povečevanju oziroma zmanjševanju biotske pestrosti. Enak postopek smo uporabili tudi za odseke, ki so bili v razvojni fazi drogovnjaka. Rezultati pričakovanih gozdno gojitvenih smernic (povečevanje deleža listav- cev) bi se morali v tej razvojni fazi najbolj odražati. Pričakovali smo tudi, da se bodo gozdnogojitvene smernice (povečevanje deleža listavcev) odražale tudi v sadnem materialu. Smreka se naravno dobro pomlajuje, zato je bilo pričakovati, da se je pospeševala sadnja listavcev in s tem na dolgi rok izboljševalo razmerje v prid listavcev. Iz gozdne kronike za območje Mislinj- skega grabna smo zbrali podatke o količinah posajenih sadik za obdobje od leta 1950 do leta 1992. Za leta 1954, 1955, 1956, 1979 in 1989 ni podatkov o količini posajenega materiala. Potrebno je tudi opozoriti, da se podatki v gozdni kroniki s konca 60. let do sredine 70. let in iz njih izvedeni rezultati nanaš.:.jo na vse gozdove, in ne samo na državne. RAZMERJE V LESNI MASI MED IGLAVCI IN LISTAVCI Delež listavcev se je v času od leta 1955 do 1995 s prvotnih 7,9% zmanjšal na 6,7 %. V povprečju se delež listavcev manjša za 0,3 %v desetih letih, vendar pa je bil trend zmanjševanja v začetnem opazovalnem obdobju (1955-1975) počasnejši in se je razmerje med iglavci in listavci začelo drastično spreminjati šele po letu 1975. Do neke mere gre za pričakovan rezultat. Leta 1955 je bil v fazi drogovnjaka delež iglavcev višji, kot smo ga ugotovili za vse razvojne faze za leto 1995. Razmerje se je spremenilo, ker omenjeni drogovnjaki danes že predstavljajo debeljake. Na osnovi treh gospodarskih razredov, ki predstav- ljajo 89,6% vseh obravnavanih gozdov, pa za razvojno fazo drogovnjaka ugotavljamo zaskrbljujoča dejstva: - razmerje med iglavci in listavcije še bolj neugodno, kot če gledamo vse razvojne faze skupaj; - tudi v tej fazi je prav tako opazen trend zniževanja deleža listavcev; - stopnja zmanjševanja deleža listavcev v tej fazi je celo višja, to je 0,45 % na deset let. GozdV 59 (2001) 5-6 ANALIZA SAD NJE V proučevanem obdobju (od leta 1950 do 1992) so posadili 19 različnih drevesnih vrst. Od tega so vsako leto (38-krat) posadili smreko, zelo pogosto pa so sadili tudi bukev (30-krat). Veliko pogostnost sadnje (20- do 29-krat) zasledimo tudi pri rdečem boru, gorskem javmju, sivi jelši,jesenu in macesnu. Sivo jelšo so upo- rabljali kot melioratorja rastišča (MIKLAVŽIČ 1958). Nekaj vrst- jelka, oreh, duglazija, vrba- je bilo sajenih redko (5- do 9-krat). Preostale drevesne vrste- jerebika, h·epetlika, črna jelša, lipa, češnja, rdeči hrast, črni bor in brest- so posadili samo nekajkrat (do 4-krat). Letno so posadili dobrih 100.000 sadik, od tega je dve tretjini predstavljala smreka, ostalih iglavcev je bilo dobrih 10 odstotkov, listavcev pa slaba četrtina. Število sadik je bilo v obdobju planskih sečenj zelo visoko. Gledano skozi perspektivo celokupne umetno obnovljene površine so prav tako največ sadili prav v tem obdobju. S prvim gozdnogospodarskim načr­ tom (leta 1955) seje prešlo na naravno obnovo, kar se kaže v dejstvu, da se je skupna površina, obnovljena po umetni poti, zelo zmanjšala. Po letu 1955 je tudi število posajenih sadik upadlo in se do neke mere ustalilo. Število sadik smreke je bilo v obdobju planskih sečenj visoko in je kasneje upadlo. Nakazuje pa se nekakšna periodičnost v količini sadik smreke. V začet­ nih letih po obnovi načrta (leta 1955, 1965, 1975, 1985) je delež smrekovih sadik upadal, v drugi polovici vel- javnosti načrta paje zopet začel naraščati. Le v zadnjem proučevanem obdobju do ponovnega porasta smreko- vib sadik ni prišlo. Od ostalih iglavcev so največ sadili rdeči bor (51 %), znaten delež pa predstavlja tudi macesen (39 %). Prvega so bolj sadili do leta 1962, ko je bilo visoko tudi število sadik ostalih iglavcev, macesen pa so bolj sadili ob porastu števila sadik ostalih iglavcev med letoma 1970 in 1975. Po tem obdobju se je število sadik ostalih iglavcev zmanjšalo in v celokupnem ostali iglavci ne predstavljajo več večjega deleža. Med listavcije največ sadik bukve (64 %),javorja (16 %), sive jelše (Il%) injesena (6 %). Število sadik listavcev (grafikon 1) je bilo v obdobju planskih sečenj zelo visoko in je v zadnjih dveh letih te dobe pred- stavljalo celo polovičen delež vseh posajenih sadik (grafikon 2). Po tem obdobju je število sadik listavcev drastično upadlo, delež posajenih listavcev pa se je gibal do 20 %. Večji porast v številu in deležu sadik listavcev (tudi do 50%) je opazen po letu 1975, aje kratkotrajen. Ponovno povečanje števila in deleža sadik listavcev je opazno z letom 1988. Razveseljivo je (v 277 300000 -,----------------------;========;] .:r:. '6 250000 m IJ) ..Q ·::;: 200000 2 >IJ) g 150000 c. :::J .:r:. Cf) 100000 50000 O listavci o ostali iglavci lil smreka o ~~~-~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ 1950 1955 1960 1965 Grafikon 1: Skupno število posajenih sadik pogledu uresničevanja gozdnogoj itvenega cilja pove- čanja deleža listavcev), da delež posajenih sadik listav- cev v zadnjih letih močno presega 50 % (grafikon 2). RAZPRAVA Čas je v svoji raziskavi (ČAS 1979) predvideval, da bosta v bodoče delež in pomen listavcev v mislinjskih gozdovih vse bolj naraščala. Svoje ugotovitve je oprl na osnovi ugotovljenih razvojnih trendov v mislinjskih smrekovib monokulturah, občutnega deleža listavcev v mlajših sestojih in vse večjega deleža listavcev (v številu, in ne v lesni masi) v starejših sestojih. S to 100% .li:: 80% '5 m en ..c 60% ·c: Q) "ro' en o 40% 0.. >N Q) Qi o 20% 1970 Leto 1975 1980 1985 1990 raziskavo ugotavljamo, da so trendi še vedno neugodni. Delež listavcev je upadel, upadanje deleža listavcev pa je v zadnjem času hitrejše. Poleg tega lahko pričaku­ jemo, da se delež listavcev še nekaj časa ne bo pove- čeval, saj je, gledano samo v razvojni fazi drogovnjaka, delež listavcev v lesni zalogi še nižji, kot če gledamo vse razvojne faze skupaj. Ker gre za slovenski primer dobro uspelega pos- kusa vnosa listavcev v srnrekove monokulture, ki si ga ogleduje cela Evropa, so bila ugotovljena dejstva o zmanjševanju deleža listavcev nadvse presenetljiva. Lokalni gozdarj i so pomagali razjasniti ugotovljena 0% 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 Leto Grafikon 2: Delež posajenih sadik smreke, ostalih iglavcev in listavcev 278 ,...-----~ D li stavci D ostali iglavci ~ smreka GozdV 59 (2001) 5-6 Iz dornače in dejstva. Močne planske seč nje v 50. letih so se obnav- ljate s sadnjo smreke, ki se sedaj nahaja v razvojni fazi dogovnjaka. To je razlog, zakaj še vedno narašča delež iglavcev v fazi drogovnjaka in zakaj so razvojni trendi neugodni (TRETJAK 2001 ). Prof. Mlinšek- boter premen v mislinjskih gozdo- vih -je predvidel tri faze, po katerih naj bi se sanirale smrekove monokulture (TRETJAK 2001 ): 1. Povečanje lesnih zalog in zagotavljanje raznodobne strukture sestojev. 2. Doseganje in izkoriščanje kakovostnih vrednostnih prirastkov smreke; vnos listavcev v mladovje. 3. lndirektne premene- obnova smrekovih monokul- tur, v katerih pa je mladje listavcev močno zasto- pano. Opozarjal je, da bo sanacija smrekovih monokul- tur dolgotrajen proces, in ga je slikovito opisoval s "principom hokejske palice". Narava bo potrebovala dolgo časa, da si opomore od destruktivne človekove dejavnosti v preteklosti. Poudarek sanacije je torej na postopnem doseganju ciljev. Cilj povečanja deleža lis- tavcev na 20 do 30 odstotkov naj bi se torej dosegal v oziroma po tretji fazi sanacije, gozdovi pa se večinoma nahajajo v drugi fazi. Prehod v tretjo fazo se je začel le na delu predela Brička. Tam se je vnos listavcev začel že pred dobrimi štiridesetimi leti, pa so še vedno vse vnesene bukve pod meritvenim pragom (TRETJAK 2001). Tako je razumljivo, da se gozdnogojitvenih ciljev, predvidenih v preteklih gozdnogospodarskih načrtih, še ni doseglo. Rastiščni pogoji ne omogočajo obilja drevesnih vrst. Posajenih 19 različnih drevesnih vrst je pravzaprav raz- veseljiv podatek, vendar le s stališča, da so iskali dre- vesna vrsto za prem eno smrekovih monokultur. Glede biotske pestrosti pa ni smotrno zagovarjati mnenja, da je več vrst boljše za funkcioniranje gozdnih ekosiste- mov (BON ČINA 2000). Obilna sad nja smreke je bila posledica dejstva, da pred letom 1970 v drevesnicah, razen sadik javora in jesena, ni bilo moč dobiti sadik listavcev. Vizionarska odločitev o vzgoji bukovih sadik v lastni drevesnici je bila po drugih območjih sprejeta tudi s posmehom. Pred tem so si pri vnosu bukve zaradi sanacije mono- kultur pomagali s puljenkami (TRETJAK 2001 ). Torej je nizek delež posajenih listavcev ob naravnem pomla- jevanju in uravnavanju zmesi v korist listavcev v mlaj- ših razvojnih fazah (GGN, 1965) pravzaprav največ, kar so gozdarji sploh lahko naredili. Tudi tu pa se niso mogli izogniti večnemu problemu neusklajenosti stanja sestoj ev z rastlinojedo divjadjo. Z današnjega stališča GozdV 59 (2001) 5-6 so lahko nekoliko vprašljive le gozdnogojitvene smer- nice, naj bodo listavci prisotni predvsem v polnilnem in le deloma v gornjem sloju z nalogo melioracije goz- dnih tal in ustvarjanja ugodne sestojne klime (GGN, 1965). Napačno bi bilo zapisati, da se biotska pestrost v Mislinjskem grabnu ne krepi oz. obnavlja, čeprav obra- vnavani kazalniki pričajo prav o tem. V prispevku je bilo (zaradi objektivnih razlogov) obravnavanih vse premalo kazalnikov. Za napačna so se izkazala pred- videvanja, da bo zaradi gozdnogojitvenega cilja pove- čevanja deleža listavcev v razvojni fazi drogovnjaka opazno povečevanje deleža listavcev. Štiridesetletna obdobje je prekratka peti oda, razvojni procesi so poča­ snejši. Bistven kazalnik, ki prikazuje obnovitev biot- ske pestrosti v smrekovih monokulturah, je stanje v mladovju. Prispevek je nastal v okviru projekta Ohranjanje in primerno povečevanje biotske pestrosti v slovenskih gozdovih. Zahvaljujem se doc. dr. Davidu Hladniku za nasvete pri delu, univ. dipl. inž. gozd. Zoranu Grecsu (ZGS CE) in koroškim gozdarjem, spec. univ. dipl. inž. gozd. Milanu Tretjaku, univ. dipl. inž. gozd. Mirku Cehnerju in univ. dipl. inž. gozd. Ivanu Štomiku za pomoč pri zbiranju in posredovanju podatkov. Viri BON ČINA, A., 2000. Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje.­ Zbomik gozdarstva in lesarstva, 63, Ljubljana, s. 153-181. ČAS, M., 1979. Zakonitosti in pomen vračanja listavcev v smre- kove monokulture mislinjskega Pohorja.- Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 92 s. DIA CI, J., 2000. Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojcnja gozdov.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 63, Ljub- ljana, s. 255-278. MIKLAVŽIČ, J., 1958. Melioracije smrekovih monokultur na Pohorju na gozdno-ekoloških in gozdno-tehničnih osnovah.- Eiaborat, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 281 s. Gozdna kronika GGE Mislinja, 1953. Gozdnogospodarski načrt GGE Mislinja l. l. 1955-31. 12. 1964, 1954. Gozdnogospodarski načrtGGE Mislinja l. l. 1965-31. 12. 1974, 1964. Gozdnogospodarski načrt GGEMislinja l. l. 1975-31. 12. 1984, 1974. Gozdnogospodarski načrt GGE Mislinja l. l. 1995-31. 12. 2004, 1994. Poročilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1999,2000, Ljubljana. Ustni vir TRETJAK, M., 2001, Slovenj Gradec, 22. marec 2001. 279