Izhaja vsak mesec nedoločen dan.
Vsebina:
Voščila č. g. D. Rue ............
Voščila zavoda..............
Dohri kristjani se morajo združiti .....
Življenje don Boska. (Dalje).........
Nekaj črtic o salezijanskih misijonih (Dalje.) .
Slovenski salezijanci v Galiciji .......
Življenje Savija Dominika. (Dalje.).....
Dedščina nehvaležnega sina (Dalje).....
Naznanilo smrti.............
Don Bosko se pošilja brezplačno vsem sotrudnikom In sotrudnicam. Milodari za pokritje tiskovnih in poštnih stroškov se hvaležno sprejemajo.
Služba božja na Rakovniku meseca decembra,
Ob delavnikih: Sv. maše od 5 naprej. Zvečer ob 7y4 branje iti blagoslov z Najsv. za dobrotnike zavoda.
Ob nedeljah in praznikih: Prva sv. maša ob 728; druga ob y210 z razlago sv. evangelija. Popoldne ob fe krščanski nauk, litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Dopoldne ob V29-V2IO; popoldne ob V«5—ura molitve.
Dne 23. januarja (sreda) pop. ob 1/28 govor, blagoslov z Najsvetejšim vaja srečne smrti za sal. sotrudnice. Katera se udeleži, zadobi popoln odpustek.
Dne 24. januarja (četrtek) prva sveta maša ob štirih, druga o pol petih pred izpostavljenim sv. R. T. s skupnim sv. obhajilom za salezijanske sotrudnice. Katera se udeleži, zadobi popoln odpustek.
Tretjo nedeljo v mesecu (20. jan.) popoldne ob y45 shod salezijanskih sotrudnic. Katera se udeleži, zadobi popoln odpustek.
Dne 29. jan. (torek) praznik sv. Frančiška šaleškega, ¡ratrona salezijanske družbe, bo cel dan izpostavljeno sv. ReŠnje Telo. Zvečer ob 7. uri govor, litanije in blagoslov.
Odpustili, dovoljeni solezijansRim setiufinlRom.
Salezijanski sotrudniki. ki spovedani in obhajani obiščejo katerokoli cerkev ali javno kapelo, če so redovniki domačo kapelo, in molijo po namenu svetega očeta zadobijo popolni odpustek.
Vsak mesec:
1.	Katerikoli dan si eden izvoli:
2.	na dan, v katerem opravijo vajo srečne smrti;
3.	na dan salezijanskih shodov, če se jih udeležijo.
Meseca januarja 1907. dne 1., 6., 18., 20., 23., 25., 27., 29., ta praznik samo ako pride v salezijansko kapelico.
Razun teh odpustkov postane deležen vseh odpustkov rimskih postaj, Porcijunkule, Jeruzalema in sv. Jakoba v Kompostelu vselej, kadar moli 5 Oče-našev, Češčenamarij in Čast bodi ... za blagostanje krščanstva in 1 Očenaš, Češčenamarijo, Čast bodi ... po namenu sv. očeta. — NB. Da pa sotrudmk postane deležen salezijanskih odpustkov, mora moliti vsak dan 1 Očenaš, Češčenamarijo, Čast bodi... v čast sv. Frančišku Šaleškemu.
177
178
179 179 182 184 186 188 192

III. Leto
December 1906.
) UOSMtf ©&KO i		
f%\ fflRfF ¡¡thf, i 11 j f n i» A-r i $h i 1! lili lil ■II— II ■■■■III lllllll,lll«l.l ilp^		y^iVif JI 4WU %/dz i (f
i /		iSMiMi gMjg^l
	J List sulezijnncev v Ljubljani. 1	

©
V imenu cele družbe DON BOSKA in gojencev, uslišanih sirot in novih krisijanov v salezijanskih misijonih izraža
duhovnik Mihael Risa
cenjenim sotrudnikom in blagim sotrudnicam o priliki
božičnih praznikov in novega leta
iskrena voščila zagotavljaje, hvaležno se jih spominjati na sveti večer, ko se bodo darovale po vseh cerkvah in kapelicah salezijanskih s posebnim dovoljenjem sv. očeta tri sv. maše in obhajali verniki.
Božje Dete naj usliši pobožne prošnje, katere mu bodo prihajale od vseh strani sveta in odpre vsem družinam sotrudnikov neusahljivi studenec nebeških zakladov.
&
C=®=1 |fi5z=®=] ][ET| r—tgc=5]|

VS
REČNO NOVO LETO
vsem blagim sotrudnikom in pridnim sotrudnicam!
Srečno novo leto vsem, ki ste nas podpirali in nas navduševali v težkih podjetjih! — Srečno novo leto vsem, ki ste se z nami veselili in z nami trpeli!
Srečno in veselo novo leto!
Sreča naj se smehlja v Vaših podjetjih, nebeško Dete naj Vas blagoslavlja, božji blagoslov naj rosi na Vas in naj spremlja Vaše korake! Povsod naj Vas spremlja
© mir, veselje, blagoslov in sreča! ©
Leto 1906 se bliža koncu. Še malo trenutkov in zatonilo bo v večnost. Poslavlja se in nas spominja na toliko trenutkov, veselih in prijetnih, a istočasno na toliko težav in bridkosti, ki so nas strašile in nam trgale srca. Toda minule so in nova zarja s sladkim upanjem naznanja prihod novega leta. Naj pride in naj prinese obilo sreče!
Ko nas je pred letom pozdravljalo leto, ki se zdajci potaplja v večnost, obkoljevalo nas je krdelo gorečih so-trudnic in pridnih sotrudnikov. Polni gorečnosti smo si segli v roke in si obljubili medsebojno pomoč. „Z združenimi močmi" se je širil klic med junaško množico, ki se nikdar ne ustavi, ki neustrašeno stopa po potu ustanov-nika, ki se je zmagodobitno bojeval celo življenje — po potu don Boska. " Leto se bliža koncu. Težav ni bilo premalo. Vi ste jih videli, blagi sotrud" niki in goreče sotrudnice, a ostali ste
zvesti. Medtem, ko ste čuli o tisočerih ovirah pri zidavi svetišča, ste nas tolažili in hrabrili; medtem ko je nevarna bolezen obiskala zavod, ste nam stali na strani ... Vi sami ste skusili mnogo težav, obilo nasprotstva, — nam je pač znano, — a bodril vas je duh junaškega Boska: — kakor on tako ste se tudi Vi pokazali junake. Res pravo prijateljstvo !
Hvala Vam, pridni sotrudniki, hvala, goreče sotrudnice! Svet naj se zgleduje nad Vašo srčnostjo, nebo naj poplača Vašo gorečnost! Z Vašo pomočjo in z zaupanjem v božjo pomoč smo premagali obilo težav. Vaša prijaznost nam je bila blažilen lek, krepilo v najbolj bridkih trenutkih. Hvaležnost naj bo povračilo Vaši ljubezni!
In zopet se bliža novo leto. Staro leto nam je privabilo novih pomoči. Nesreče in bridkosti, s katerimi je v poslavljajočem se letu božja Previdnost
— 179 —
obiskala zavod, so bile oživljajoč dež na suho zemljo. Še večje število junaških sotrudnikov se je oklenilo zastave don Boska, in klic „z združenimi močmi" pozdravlja zarjo novega leta.
Hvala! Vam kličemo vdani, pripravljeni na nove boje, na nove težave. Vaša gorečnost naj nas podpira in
navdušuje! Don Bosko naj Vam pošilja ono srčnost, ki povzdiguje in diči sal. sotrudnike! Nobena težava naj ne podira Vaših src, nobeno nasprotstvo naj Vas ne ustraši! „Z združenimi močmi" naj bo navodilo srčnih sotrudnikov in junaških sotrudnic!
Salezijatici.

Dobri kristjani se morajo združiti v dobrih delih.
Vsak čas je bilo potrebno, da so se dobri ljudje združili, se podpirali v dobrih delih in se varovali zla. Že takoj prvi kristjani so nam to pokazali s svojim zgledom. Niso se bali nevarnosti, katerim so se izpostavljali. Sredi preganjanja so se pripravljali skupno na muke in so zmagovali hrabro. Jezus Kristus sam nas je učil te resnice, rekoč, da najmanjše moči, če se združijo, postanejo močne, — Vis unita fortior, funiculus triplex difficile rumpitur.
Otroci tega sveta se poslužujejo tega pravila v svetnih zadevah. Ali bodo otroci luči manj previdni od otrok teme? Gotovo ne. Kristjani se moramo v tem težkem času združiti ter z vsemi pripomočki, katere nam nudi sv. vera, razširjati duha molitve in ljubezni. Tako moramo delovati, da zabranimo zlo, ki preti nedolžni mladini, od katere je odvisna bodočnost človeštva.	(Pravila sal. sotr.)
V
Življenje don Boska.
XXVI.
Vojska za neodvisnost. — Pogubne družbe. — Don Bosko, miritelj.
Leta 1848. se je razvilo v Italiji prevratno gibanje. Italija je bila razkosana na več samostalnih držav. Najmogočnejši med italijanskimi vladarji so bili avstrijski cesarji, ki so imeli v svoji oblasti lepo Lombardijo in Beneško, kamor so se laški domoljubi in prevratniki iz drugih italijanskih pokrajin pohotno ozirali. Nezadovoljstvo se je zbudilo tudi v Lombardiji. Na dnevnem redu so bili krvavi boji med meščani in vojščaki. Vrhovni vojaški poveljnik lombardski, osemdesetletni starček Radecki, je kmalu uvidel da se bližajo velike dogodbe.
12*
- 180 —
Kar je Radecki slutil, se je zgodilo. Dne 18. marca so uporniki v Milanu vdrli v palačo deželnega glavarja O' Donnella in ga prisilili, da jim je podpisal neke terjatve. V kratkem se je vzdignila vsa dežela. Radecki, boječ se, da Pijemontezi prodrejo črez mejo in mu zaprečijo po! j? zapustil Milan in se umaknil notri do Mincia.
Tudi iz Benetek so prihajale žalostne vesti. Cesarski namestnik, grof Palfy in vojaški poveljnik grof Zichy se nista upala ustavljati upornikom: zapustila sia mesto, medtem ko je odvetm' lanin oklical republiko sv. Marka.
Nemiri v Lombardiji in na Beneškem so dali povod, da se je zedinila vsa Italija. Ko je Radecki prejel pomoč novih vojakov, katere mu je dne 29. aprila mesto bolehnega Nugenta pripeljal grof Thurn, se je začel bojevati, ter po mnogih krvavih bitkah v bitki pri Novari zmagal kralja Karla Alberta in ga prisilil, da je odložil kraljevo krono.
Vsakdanje vesti o krvavih bojih so mnogo mladeničev navdušile za vojsko. Ker se je pa mnogo izmed njih ni moglo udeležiti, osnovali so mladeniči v Turinu posebne družbe, ki so se zbrale na različnih krajih turinskega mesta. Imenovali so jih „cocche". Vsaka je bila razdeljena na več oddelkov, ki so imeli svoje načelnike in so si napovedovali medsebojne boje. Bili so vedni prepiri in vedni boji.
Mestna oblast se je trudila, da bi razpršila pogubne družbe, a doseči ni mogla ničesar. Če se je prikazal orožnik in je bil oddelek bojevnikov maloštevilen, tedaj so si dali s piskom znamenje, in kakor bi trenil, so od vseh strani prihiteli pomagat in se divje vrgli na orožnike. Če so prihiteli še drugi orožniki, se je začul nov pisk in divje množice so se razšle in poskrile. Ko so orožniki odšli, so se na nov pisk zopet prikazale in nadaljevale bitko.
Don Bosko se je mnogo trudil, da bi ubranil te boje. S posebnimi pripomočki je iskal ljubezni nekaterih mladeničev, ki so obiskovali oratorij in so se kazali naklonjene onim družbam. Kadar je srečal v mestu mladeniča, katerega je poznal, ga je takoj nagovoril in se izkušal sprijazniti. Obiskoval je ječe, kjer so bili zaprti nesrečni mladeniči, ki so padli v roke svetni oblasti, in jih je tolažil ter jim dokazoval, kako pogubne so one družbe. Kdo se bo tedaj čudil, ako je med divjimi družbami našel mladeniče, ki so mu bili prijazni? Kljub temu je moral večkrat slišati grde psovke.
Nekega dne je v predmestju „Porta Nuova" opazil množico oboroženih mladeničev, ki so hiteli v drugo predmestje. Don Bosko se je približal in ljubeznivo ogovoril:
„Kam greste? Kaj delate?"
—	„Kaj hočete od nas? Idite svojo pot!" mu osorno odgovori nekdo med mladeniči.
„Zakaj tako osorni? Sem mislil, da ste prijatelj."
—	„Jaz prijatelj duhovnikov?" In se je zaničljivo posmejal.
„Ali ne poznaš tega duhovnika?" mu zašepeče tovariš, „don Bosko."
—	„Mar mi je", zareži neolikanec.
- 181 —
„Oj!" zakliče tovariš, „gorje, če zasramuješ don Boska. Le še eno besedo in potem . . ." Pri tem vzdigne bodalo in zagrozi.
„Kaj je vzrok, da ste tako razkačeni?" je vprašal don Bosko. „Za malo šalo, in se tako vznemirite? Bodimo mirni in veseli . . ." In jim je tako vljudno govoril, da so ga sprejeli v svojo sredino in ga spremili po turinskem mestu.
Nekoč je don Bosko v dolgem drevoredu naletel na množico divjih mladeničev, bližajočo se drugi množici, ki je oborožena prihajala z nasprotne strani. Že so se pripravljali, da se začnejo bojevati s kamenjem, toda don Bosko se ni umaknil.
„Proč, proč!" so vpili od obeh strani.
„Čemu?" odgovori don Bosko. „Ali ni to javna pot?"
— „Ne marate? Slabše za vas." In kakor toča je začelo padati kamenje od obeh strani.
Nekateri mladeniči so poznali don Boska. Boječ se za njegovo življenje, so vpili: „Skončajte! dosti, dosti....!« toda bolj predrzni niso odnehali! Vnel se je hud boj, ki je skončal s klanjem. Le s težavo jih je umiril don Bosko.
Temu podobni boji so se pogosto godili na travniku blizu oratorija. Nekoč so se bojevali mladeniči iz predmestja „Pallone" z mladeniči iz predmestja „Porta Susa". Vsi so bili oboroženi s palicami, noži in samokresi. Zaman so se trudili orožniki, da bi jih umirili, Don Bosko je vse to opazoval iz svoje sobe. Videč, da je življenje premnogih v nevarnosti, je tekel med razkačeno množico, medtem ko je od vseh strani padalo kamenje. Nasprotni množici sta se približali. Don Bosko se je vrgel med dva mladeniča, ki sta se borila s noži, toda prepozno. „Vzemi, zdaj imaš dosti!" je slišal don Bosko ter videl mladeniča, ki se je v potoku krvi zgrudil na zemljo. Morivec je izginil. Dva tovariša sta vzdignila ranjenca in ga prenesla v bližnjo bolnišnico, medtem ko je razjarjen mrmral zoper morivca: „Vse ti povrnem, le čakaj, da ozdravim, ... vse ti poplačam."
Don Bosko je stopal tik njega in ga opominjal, naj odpusti, naj se izpove . . . Drugi dan je nesrečnež umrl.
Don Bosko ni mislil na svoje življenje, kadar je mogel odvrniti greh. Bog je poplačal veliko gorečnost: obvaroval ga je vsake nesreče in mu dal moč nad divjimi bojevniki. Kadar so ob nedeljah obkolili oratorij, šel je takoj med nje. Navadno je zadostovalo, da so opazili don Boska in že seje culo med njimi: „Don Bosko, don Bosko." Mirno, kakor bi ne bilo nikakega boja, so se mu prijazno približali, na tihem zaprli nože in jih previdno poskrili v žepe. Don Bosko jim je dokazoval, kako pogubni so taki boji, in jih, če ne za vedno, vsaj za nekaj dni zopet umiril.
Gospod Giacomelli pripoveduje, da je večkrat videl don Boska, ko je neustrašeno stopil med množico in jo s svojo prisotnostjo takoj umiril. Če so imeli kamenje v roki, jim je odločno ukazal: „Kamenje iz rok!" in drug za drugim so ga spustili na zemljo. Ko jih je umiril, jih je zbral okrog sebe ter jim govoril. Sedel je na travnik in za njim vsa ona množica ki ga je mirno poslušala in se zabavala.
- 182 —
Ker so žalostni dogodki dolgo nadaljevali, je don Bosko v prihodnjih letih razdiral divje družbe s tem, da si je naklonil srca načelnikov. Mnogo izmed njih je bilo revnih, brez stanovanja. Don Bosko jih je podpiral z denarjem in jih večkrat prenočil v svojem oratoriju. Dasi je to zahtevalo mnogo potrpljenja, ker je moral paziti, da niso pohujšali notranjih gojencev, prinašalo je vendar obilo tolažbe.	(Dalje.)
Nekaj črtic o salezijanskih misijonih.
Iz lazareta v Agua de Dios.
Prejeli smo poročilo, katero sta general Amador Gomez in dr. P. Garcia Medina, ki sta meseca aprila obiskala bolnišnico gobovih v Agua de Dios predložila ondotni vladi. Ker že dalje časa nismo dali nikakega poročila iz onih krajev velike bede, naj podamo nekaj črtic tega poročila, ki jasno priča, koliko se misijonarji žrtvujejo za uboge trpine ondotnih pokrajin, i)
Stanje v lazaretu (str. 7 — 8).
. . . „Večkrat smo čuli o žalostnem stanju ubogih gobovih, zato smo se čudili, ko smo obiskale one kraje in videli, kako se je spremenilo stanje gobovih v Agua de Dios. Preskrbljeni so z potrebno obleko, preskrbljeni z vsem potrebnimi, z zdravniki, lepo urejeno bolnišnico, zavetiščem za sirote . . . Žalost in obup, čigar vzrok je bilo nekoč pomanjkanje pomoči, dandanes nadomešča hvaležnost in veselje, videč, da se zanje skrbi in ž njimi trpi."
„Če pri vsem tem premišljujemo apostolsko delovanje častitih salezi-jancev, katerih ljubezen je neprimerna, katerih delovanje ne more najti zadostnega plačila tukaj na zemlji, in požrtvovalnost usmiljenih sester 2) in hčera Marije Pomočnice, tedaj lahko razumemo, zakaj smo našli v Agua de Dios ljudstvo, katero iz moralne strani podamo v zgled vsem prebivavcem naše republike . . ."
Zavetišče gobovih sirot (str. 23 — 24).
. . . „Sirote so zbrane v dveh zavetiščih: dečki v zavetišču, imenovanem „Oratorij Unie", v drugem deklice.
„Predvsem se imamo zahvaliti gorečnosti in ljubezni salezijanskega junaka, č. g. Mihaela Unie, čigar spomin, združen s spoštovanjem in hva-
') Bogota, Imprenta Nacional, 1906. — Knjižica 64ih strani z nekaterimi slikami.
2) Bolnikom v Agua de Dios strežejo častite sestre sv. Vincenca P., bolnikom v Contratacion častite hčere Marije Pom. (salezijanke).
- 183 —
ležnostjo, se hrani v srcu vseh, ki so imeli priložnost občudovati njegove kreposti in njegova dela. On je začel moralno in materialno preosnovo v tej hiši bolesti in jo je s svojim vplivom docela dosegel. Kot zgled goreče ljubezni do ubogih gobovih je zapustil poslopje, ki nudi zavetje onim bitjem dvakrat nesrečnim : nesrečnim radi neozdravljive bolezni, ki jih je objela v cvetu mladosti, nesrečnim radi izgube svojih staršev.
„Nadaljevavec njegovega delovanja, č. g. Alojz Variara, je postal več kot ljubezniv učitelj 63 ih sirot razne starosti. S pomočjo č. g. Emilija Baene jim je preskrbel lepo moralno vzgojo ; privedel jih je do dela, ki jim bo dajalo zaslužek, istočasno jih bo pa varovalo postopanja ; vpeljal je pouk o godbi, z eno besedo: preskrbel je vse, s čimer je mogoče olajšati nesrečo revnim sirotam.
„Sirote stanujejo v lepem dvonastropnem poslopju. Dasi še ni docela dovršeno, vendar služi že dobro, in mi priporočimo vladi, da ga dovrši."
Šola (str. 25).
„Šola dečkov je pod vodstvom mladega salezijanskega sobrata Egidija Sabija. Radi vzgojevalne spretnosti uživa v lazaretu mnogo spoštovanja. To spretnost združuje z nežnim in veselim značajem, s katerim si je znal pridobiti ljubezen učencev.
„Šolo obiskuje 118 dečkov. Med temi je 33 zdravih, ki so sinovi bolnih starišev. Četudi jih učitelj drži ločene, vendar združenje v sobi pro-vzroča nered, katerega ne bode mogoče odpraviti, dokler se ne preskrbi poseben zavod za zdrave dečke.
„V šoli kraljuje velik red. Dečki so ubogljivi in olikani ter so pokazali velik napredek."
Cerkev (str. 31—32).
. . . „Lazaret je popolnoma drugačen, kakor si ga domišljuje človek. Hiše so prostorne in na lepem rodovitnem kraju. — Na trgu so hiše trdne, pokrite z opeko. Na severni strani trga stoji cerkev z dvema ladjama, lepo kupolo in velikim altarjem, ki radi modernega in okusnega sloga vabi pozornost."
Delovanje salezijancev (str. 33 — 35).
„Salezijanci se niso posvetili le dušnemu vodstvu tega naroda, oni store, karkoli le morejo, da preskrbe bolnikom onega razvedrila, ki stori bivanje v lazaretu bolj prijetno in bolj kratkočasno. Spremenili so v gledišče obširno sobo za 800 oseb, preskrbeli so oder in potrebno obleko. Večkrat igrajo in tako preskrbijo bolnikom nekaj bolj veselih ur. Tudi midva sva bila pri treh predstavah, pri katerih sva našla najboljši vtis. C. g. Emilij Baena je prihranil sebi ves trud ; on izbira igre in komedije, katere mora večkrat prepisovati, on vodi skušnje in predstave, temu delu je posvetil razum, visoko svojo vzgojo in dober okus.
Č. g. Ev. Rabagliatti je neutrudljiv služabnik gobovih. On preskrbi bolnikom vsevrstnih zabav. Videla sva ga, ko je v malo urah razdelil nad
- 184 —
1300 novih oblek, videla sva ga, kako je ustregel želji vsakega bolnika in mu preskrbel, za kar je prosil; videla sva ga, ko je načeloval nedeljski brezplačni loteriji, katero je napravil na glavnem trgu zbranim bolnikom, ki so hvaležno sprejemali darove in tako za malo trenutkov pozabili svoje gorje. Preskrbel je „gramofon", s katerim stori zabave bolj vesele; naročil je tudi „kinematograf", da bo ž njim pomnožil ure razvedrila in oslajšal grenkost nesrečnim bolnikom.
Slovenski salezijanci v Galiciji.
Ze v zadnjem D. Bosku smo čitali o napredku, veselju in zmagi novih salezijancev. Zvedeli smo o redovniški obljubi dveh Slovencev. Kar je pa nas predvsem zanimalo, smo z veseljem pozdravili nam sorodne Poljake in njih ovacije. Veselje je bilo res veliko in srce navzočega je ob tolikem navdušenju pozabilo na težave in križe tega sveta.
Da je pa ljubi Bog blagoslovil na poseben način trud salezijanskih sotrudnikov, je dokaz to, da so nam naznanjali zadnji slavnosti trenotki tega praznika že pričetek druzega. Vaša nesebična ljubezen, dragi čitatelji, je zopet vzgojila in darovala salezijanski družbi dva rojaka, katera si je Bog izvolil v svojo službo. Na dan namreč, ko praznuje sv. kat. cerkev god vseh svetnikov, sta prejela iz rok svojega prednika redovniško obleko in zamenila veselje nevarnega sveta z željo po nevenljivem srcu popolnosti.
K povzdigi slavnosti je pred vsem pripomogla navzočnost mnogoštevilnega ljudstva in odličnih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov. Nove Jezusove učence je nagovoril milostljivi gospod prelat iz Kohavine. S svojim prepričevalnim in jedrnatim govorom je bodril nas vse k vstrajanju do konca. Med drugim je poudarjal, kako velika ljubezen se je morala za nas ta dan vžgati v najsvetejšem Srcu, če je nepopisno že veselje družbe ob novi pridobitvi!
Pripoznati moramo, da tako hvaležnih trenutkov ni človeku lako doživeti, če bi tudi, recimo, poročil svojo hčerko s prvim in najbogatejšim gospodarjem tega sveta. Zato je pa tudi veleč, gospod dekan iz Stryja izrazil svojo popolno zadovoljnost nad lepimi uspehi in nas naravnost očaral s svojo govorniško nadarjenostjo. „Tudi jaz prosim ljubega Boga, so njegove besede, da mi kmalu uresniči gorečo željo in pošlje v dekanijo tako goreče in delavne aposteljne."
Ze pozno v mraku sem hodil po sobi in čakal, da še kaj izvem za slovenske blage sotrudnike. Zamišljeno sem zrl v jesensko-oropan vrt. Bilo mi je pri srcu, kakor bi vse blagrovalo in občudovalo dogodke veselega dne. Zagledal sem se v mogočni in košati oreh, raz katerega je s prijaznim vršenjem odletavalo zadnje listje. Spravljaš se k zimskemu počitku, govoril
- 185 —
sem sam pri sebi, da se pozneje zopet bogato oblečeš v lepo zelenje in rodiš obilo novega sadu. Vrtnar, kateri ti sedaj barva deblo, da te varuje pogubonosnih ran kosmatih glodalcev, te bode spomladi obrezal, okopal in ti dal novega živeža. Bogato obložen s sadjem bodeš razveselil gospodarja, ki bode rad zahajal v senco tvoje hvaležnosti, da si ohladi svoje čelo po trudapolnem delu. - Iz te domišljije, v kateri sem primerjal družbo salezijanskih sotrudnikov kralju sadnega drevja in prijetno sanjal o dobrot-ljivosti nebeškega vrtnarja, me je zbudilo glasno tekanje po hodnikih in rahli odmev zvona, ki je naznanjal pričetek novega veselja.
Stopi tudi ti, cenjeni čitatelj, v že do zadnjega kotička napolnjeno dvorano.
Vse je kazalo, da je dan resnično slavnosten in velikega pomena. Na posebnem in vzvišenem prostoru vidiš celo vrsto odličnih gostov in tem nasproti zadovoljne mladeniške obraze slavljencev tega dne. Vesela koračnica otvori slavnostno akademijo in obudi tudi v že trdih in zastarelih udih tako življenje, da bi si mislil, da korakaš v vrsti kranjskih Janezov po Ljublj ani. Gotovo ni odšel tvojim pazljivim očem starček kateri je zvest svoji prirojeni dobrovoljnosti pričel sede vidno premikati svoja težka kopita in kdo ve, kaj bi vse po svoji stari navadi in zamišljenosti napravil, če bi naenkrat ne nastala popolna tišina v dvorani. Stopil je na oder učitelj tukajšnje šole. Kaj je ta in kaj so drugi govorili v poljskem, slovenskem, češkem, nemškem in latinskem jeziku, bi bilo predolgo tukaj navesti. Vse pa zamoremo predočiti z zastavo D. Boskovih sinov, na katerej je zapisano — moli in delaj.
Želel bi si pričujoče naše cenjene čitatelje. Na tem mestu bi spoznali, da nikakor ni brezuspešno njih delovanje in da vsaka beseda bode rodila že v doglednem času hvaležen sad slovenski mladini. Spoznali bi tudi, da so ničevna vsa nasprotovanja in da je železna vstrajnost zmožna nadnaravnih zmag nad težavami tega sveta. Te misli so bile obenem tudi tvarina zaključnega govora. Obžalovati le moramo, da nimamo v celoti tega govora, ker imenovane točke so bile obravnavane tako poljudno, s toliko temeljitostjo, vnemo in gorkim srcem, da so obudile v navzočih naravnost neprekosljivo navdušenje.
Na to so se zbrani popolnoma razšli. Ostali so še domači in nekateri daljni gostje, katerim je bilo čakati vozov. Bili so postreženi s čajem in sirovim maslom, kar je v Galiciji zelo v navadi. Okrepčani in zavarovani pred mrazom so si pričeli podajati roke in se objemati. Stiskali so si naj-prvo desna lica in potem zopet leva. Cmokanja in piskanja ni bilo ne konca ne kraja, kar je gotovo znamenje, da so si postali v kratkem času zelo dobri prijatelji. Ko je bilo tudi to težavno turnanje dokončano in se je v vsakem oziru popolnoma zadostilo tukajšnjim šegam, je nastala po zavodu tema in mir v znamenje počitka.

Ziuljenle Savla Dominika, salezijanskem iolenca u Turinu.
(Laški spisal don Bosko, ustanovnik sal. družbe.)
XI. Dominikova gorečnost za zveličanje duš.
Dominik je čestokrat grajal svoje tovariše, češ, da imajo premalo gorečnosti, da bi poučevali male otročiče v verskih resnicah. In to je res! Večkrat se zgodi, da otrok stori mnogo hudega in pregrešnega, ker radi pomanjkanja vede ne razločuje, kaj je greh in hudo pred Bogom. Koliko dečkov se pogubi ravno zato, ker nimajo nikogar, da bi jih poučil o veri. Češče pri največji nevarnosti ni nikogar, da bi tovariša opomnil in ga odvrnil od slabega delovanja.
Dominik ni mogel trpeti, da bi ne opomnil tovariša in ga poučil, kadar ga je videl v dušni nevarnosti. Nekoč je pripovedoval tovarišem poučljiv zgled. Nekdo tovarišev ga hoče zmotiti ter mu reče: „Kaj te skrbe te stvari?" - „Kaj me skrbe?" odgovori Dominik, „skrbe me, ker so duše mojih tovarišev odrešene s sveto krvjo Jezusa Kristusa; skrbe me, ker smo vsi bratje in ker Bog sam zapoveduje, da pomagamo drug drugemu v dušnem zveličanju."
Dominik je bil ves srečen, kadar je mogel delovati v zveličanje bližnjega. Otroci so ga jako ljubili. Komaj je prišel domov na počitnice, že so ga obdajali otroci njegove starosti in tudi starejši. Dominik jim je razkazoval lepe spominke, katere je prejel od svojih učiteljev. Bile so male knjižice, križčki, podobice, svetinje in druge zanimivosti. Izpraševal jih je krščanski nauk ter jim po njihovih odgovorih delil podobice.
In ravno s temi podobicami je pridobil mnogo otrok, da so se potem z veseljem učili krščanskega nauka, radi molili in se vadili v lepih krepostih. Marsikoga je naučil znamenje sv. križa, očenaš in druge molitve. Učil jih je tudi pisati, brati, učiti se na pamet in lepo pripovedovati. Razen tega je ž njimi opravljal jutranje in večerne molitve.
Vodil jih je tudi v cerkev in učil, kako se morajo poškropiti z blagoslovljeno vodo. Ravno o počitnicah, ko mladnniči postopajo in tratijo čas, je Dominik pripovedoval svojim tovarišem jako poučljive stvari in jih bodril k dobremu.
XII. Lepe navade. — Kako se mora s tovariši vesti.
Hrepenenje po zveličanju duš ni Dominika nikdar zapustilo. V prostih urah je bil vedno duša razvedrila. Kadar je kaj govoril, merilo je vse v dušni prid njegovih tovarišev. Bil je vljuden in jako olikan. Nikdar ni govoril, kadar so govorili drugi. Šele tedaj, ko so drugi utihnili, je stavil vprašanje. To je tovarišem jako dopadlo.
Kadar je kdo hotel koga opravljati, tedaj Dominik ni čakal, da bi govor skončal; takoj je posegel v govor in povedal kaj smešnega ter tako preprečil nadaljno obrekovanje in opravljanje. Na ta način je zabranil, da tovariši niso žalili Boga.
- 187 —
Dominikov veseli značaj, njegova živahnost in vljudnost, vse to ga je priljubovalo tovarišem. Vsakdo je bil vesel, če je mogel priti v njegovo družbo. Radi so ga ubogali in se ravnali po njegovih opominih in zgledih.
Nekoč je nekdo Dominikovih tovarišev želel iti v maškare. Dominiku to ni bilo všeč. Pohlevno stopi k njemu in ga vpraša: „Ali bi res hotel biti tak, kakor si zdaj z dvema rogovoma, z dolgim nosom in v tako grdi obleki?" - „Nikakor", odgovori tovariš. „Če ne želiš tak biti, zakaj se takega kažeš?" zavrne Dominik. To je zadostovalo, da se je tovariš slekel.
Nekega dne pride med množico dečkov nepoznan človek, hoteč se ž njimi kratkočasiti. V začetku pripoveduje burke in si tako privablja mladino. Videč okrog sebe veliko množico, prične govoriti o verskih stvareh. Govoril je stvari nasprotne katoliški veri, govoril je zoper duhovnike in sv. cerkev. Mnogim ni ugajalo to govorjenje in so se natihem oddaljili. Mnogo jih je pa ostalo pri njem in poslušalo njegove brezbožnosti.
— Nato pride Dominik. Ko zapazi, kam sega govorjenje, se ne zmeni za človeka, ampak se obrne naravnost k tovarišem ter jim reče: „Tovariši, bežimo od tega človeka, on želi pogubiti naše duše." Tovariši so poslušali Dominikov glas in zapustili brezbožnega zapeljivca. Hudobnež je osramočen odšel in se ni več pokazal.
Da bi Dominik izpreobrnil obilo tovarišev, je zbral nekatere boljše prijatelje in vpeljal družbo za izpreobračanje porednih tovarišev. Dominik je bil najgorečnejši med njimi. Zbiral je lepe reči in jih delil tistim, ki so najboljše odgovarjali njegovim vprašanjem, lzpraševal je pa navadno najbolj razposajene, in če so mu le nekoliko odgovorili, obdaroval jih je z malim darilom.
Zopet druge je pridobival na drug način. Vabil jih je k sebi, se ljubeznivo ž njimi pogovarjal in ž njimi igral. Nakrat je pretrgal igro in vprašal tovariša: „Prijatelj, ali greš v soboto z menoj k izpovedi?" Ker sobota ni bila tako blizu, mu je vsakdo z veseljem obljubil. To je zadostovalo Dominiku; vedno ga je spominjal na obljubo, učil ga je, kako se mora na izpoved pripravljati in kako se mora izpovedati. Ko se približa sobota, gre ž njim v cerkev in oba opravita sv. izpoved. Po izpovedi ga je Dominik poučil, kaj naj stori in kako naj se zahvali Bogu za veliko milost.
Tuintam se je zgodilo da je tovariš cel teden obljubljal, da pojde k izpovedi. Toda, ko se je približal čas, se je skesal. Ko ga je Dominik pozneje srečal, ga je pograjal in iznova bodril. „Stori svojo obljubo", je rekel; „aKO mene poslušaš, bo napolnilo veselje tvoje srce." In res, takoj po izpovedi je z veselim obrazom pritekel k Dominiku ter mu rekel: „Dominik, res sem vesel in zadovoljen. Odslej hočem pogosteje pristopiti k izpovedi."
Mnogo je takih mladeničev, ki čisto zase žive in se nikdar ne menijo z drugimi. In kaj je temu krivo? Slaba vzgoja. Ravno taki mladeniči so najbolj potrebni, da pridejo v družbo poštenih dečkov. Dominik je take zapuščene mladeniče imel za največje prijatelje. Bil je vedno pri njih, se ž njimi pogovarjal, jih razveseljeval ter jim dajal dobre in pametne nasvete. Na ta način jih je večkrat odvrnil od hudobij in pregreh.
Kdor je imel nemirno srce, zatekel se je k Dominiku in pri njem iskal zavetja. Kdor je bil v bridkosti in žalosti, temu so Dominikove besede olajšale bridkost. Tako je Dominik neprenehoma izkazoval ljubezen do bližnjega in si množil zasluženje pri Bogu.	(Dalje.)

Dedščina nehvaležnega sina.
Komedija v petih dejanjih. (J. B. L. salez.) (Dalje.)
Tretje dejanje:
Bogata soba. — Na levi in desni vrata.
Prvi prizor.
Julij in Mihael.
Julij (sedi pri mizi): Zdaj sva doma, dragi Miha.
Mihael: Kako sem vesel.
Julij: Odslej ostaneva vedno tukaj.
Mihael: Je že skoraj 25 let, odkar se klativa od mesta do mesta in le malokdaj sva se vrnila pogledat domači kraj.
Julij: Koliko stvari sva pa videla in skusila v tem dolgem času. Od najnižje sodnij-ske službe dospel sem do najvišje in zdaj sem v pokoju. . . .
Mihael: Od vseh čislan in spoštovan.
Julij: Res je; imel sem prijetno življenje. Toda povej mi: Ali niso bolj zanimivi ti kraji, ta zrak. to solnce, ta krasna narava?
Mihael: Seveda. Povem vam resnico: Tiste zaduhle sobe, katere sva imela v mestu mi niso prav nič ugajale.
Julij: Pustiva neprijetnosti in obrniva spomin na veseli čas minulega življenja (gre k oknu-. Poglej one travnike. . . . Vsak dan sem tekal po njih in se zabaval, ko sem bil še deček. Koliko prijateljev sem imel v tistih časih, a zdaj jih je malo med živimi. ... In tam doli med kostanjem tisti zvonik, tista cerkvica, kamor me je vsak dan peljala ljuba mati. V resnici, takrat sem bil jaz priden.
Mihael: Kako, samo takrat ste bili pridni ?
Julij: Moja mati! Pri oni poti, ki zavije, proti reki ... pri tistem zidu . . . pri tistem križu počiva zdaj ona. (Odmor). Kaj je pa s tvojo materjo ?v
Mihael: Že pet let je nisem videl.
Julij: In zdaj je še nisi obiskal?
Mihael: Ko bo vse urejeno v tej hiši, tedaj vas bom prosil dovoljenja.
Julij: In jo boš pozdravil v mojem imenu. Če bo kaj potrebovala, kar povej mi!
Mihael: Hvala vam.
Julij: Kakor sva se dogovorila: ob devetih naj bo pripravljen zajtrek; potem grem h gospodu župniku. Če bi ravno kdo prišel, naj le vstopi (odide).
Drugi prizor.
Mihael sam.
Kako prijazen gospodar. . . Bog mu daj zdravje. (Snaži sobo). Šel bom tedaj k ljubi materi. Kdove, kako se je že postarala . . .: gotovo ima že sive lase. Kako bo vesela, ko me bo zopet videla. Vse ji bom povedal, kar se mi je pripetilo v teh dolgih letih, in dal ji bom ves svoj zaslužek. (Pozvoni pri vratih). Kdo je ta sitnež, da hoče tako zgodaj motiti gospodarja? (Odide odpirat).
Tretji prizor.
Mihael in Cezar.
Mihael: No, le kar vstopite, očka. Kaj pa želite?
Cezar: Ali bo mogoče govoriti z gospodom?
Mihael: Lahko, samo to vas opomnim, da se obnašate vljudno.
Cezar: Torej je res velik gospod.
Mihael: Ali ne veste, da je cesarjev svetnik? On ima toliko križcev, da jih nima niti ....
Cezar: Pokopališče.
Mihael: Nikar se ne šalite! Moj gospodar zasluži vse spoštovanje. Kdo pa ste vi?
Cezar: Kovač Cezar.
Mihael: Vas grem naznanit. Toda ne pozabite, kar sem vam rekel (odide).
Četrti prizor.
Cezar sam.
Ta sluga mi ugaja. Se vidi, da čuti dobroto svojega gospodarja in mu je hvaležen, da ga je vzel v službo.
Peti prizor.
Cezar, Julij, Mihael.
Mihael (vstopi): Takoj pride (odide).
Julij: Ti si torej tisti Čezar, ki si prebival za mlinom blizu graščine?

- 189 —
Cezar: Da, prav tisti.
Julij: Se še spominjaš, kolikrat sva skupaj igrala, v šoli skupaj sedela in si večkrat pulila lase (smejaje se).
Cezar: O gospod . . . jaz sem bil takrat malopridnež . . . nagajivec . . . porednež.
Julij: Ne govori tako! Bil si samo živ in nikdo se ni mogel pritoževati radi tebe. Imel si dobro srce in ko sem jaz šel v mesto, si ti jokal; se še dobro spominjam.
Cezar: Vi se torej vsega spominjate?
Julij: Kako naj pozabim take stvari? Toda, sediva (sevsede). Si zdaj še ravno tako živ kot takrat?
Cezar: Ne več. . . Ko sem dobil v hišo sinčka, sem rekel sam sebi: Cezar, tvoj sin bo rastel po tvojem zgledu, zato se dobro obnašaj. Večkrat sem se moral premagovati: toda, rečeni pa lahko, da je moj sin prav priden dečko.
Julij: Mi dopadaš. Jaz se ti čudim in te pohvalim.
Mihael (med vratmi% Gospod, zajtrek je pripiavljen.
Julij: Prinesi za dve osebi.
Mihael ise prikloni in odide).
Julij: Tvoj sinček je torej priden?
Cezar: Lahko vprašate gospoda župnika in druge ljudi in vsi vam bodo tako povedali.
Julij: S kakimi sredstvi si ga pa vzgojil?
Cezar: Najprej sem zahteval, da je po mojem zgledu spolnoval vestno verske dolžnosti Takoj v početku sem ga navadil, da se ni zoperstavljal moji volji iu tako je'postal pohleven. Zadovoljil sem ga, kolikor mogoče. Strog nisem bil nikdar, zato mi je bil vedno odkritosrčen. Hvalil sem ga le redkokdaj in tako je ostal ponižen. Prepovedal sem mu slabo tovaršijo in, kakor upam, je še popolnoma nedolžen. Potem je hodil v šolo ter je moral pomagati meni pri delu.
Julij: Kje si se naučil tolike modrosti?
Cezar: Iz neke male knjižice, iz katekizma
Mihael (vstopi in prinese zajutrek . .; odide).
Julij (Cezarju, ki se je nekoliko odmaknil). Le približaj se! Potrebuješ tudi ti malo pokrepčila.
Cezar:^ Oprostite. . .
Julij: Želim, da zajtrkuješ z menoj. Zdi se mi. da mi bo zajutrek s teboj dobro teknil.
Cezar (se približa). Ne vem več, kje da sem.
Julij: Vino te pokrepča. Morda se ti pa ne dopade zjutraj?
Cezar: Ali govorite resno? Meni se ne dopade, kadar ga nimam.
Julij: Torej le pogumno izprazni kozarec.
Cezar: Prav rad. Na vaše zdravje!
Julij: V spomin vednega prijateljstva.
Cezar (pije).
Julij: Povej mi, kako ti gre?
Cezar: V čem?
Julij: O lepa ... z denarjem.
Cezar: Prav dobro ne, vendar božja Previdnost me ni nikdar zapustila.
Julij: In kaj te je danes tako zgodaj privedlo k meni?
Cezar: Glejte, glejte, sem že skoraj pozabil. ... Ali se še spominjate tistega dečka, katerega smo v šoli imenovali milijonarja, ker je bil sin najbogatejšega vaščana?
Julij: Morda Peter?
Cezar: Da, ravno on. Ker je izročil vse gospodarstvo svojemu sinu. . .
Julij: Že vem vse. Ali, kdo mu je svetoval to storiti ?
Cezar: Vsi prijatelji so bili zoper . . . . toda ljubezen je vse premagala. Zdaj mu je žal. Jaz sem mu svetoval, naj pride danes zjutraj k vam, da se pomenita, kaj mu je storiti, da bo sin bolj človeško ž njim ravnal. (Pozvoni pri vratih).
Julij : Stvar ni posebno lahka. . . Bomo videli.
Sesti prizor.
Mihael in prejšnja.
Mihael: Je prišel Peter
Julij: Naj vstopi! Najprej pa pospravi z mize.
Mihael (stori).
Cezar: Gotovo ga spremlja moj sin. Tako bom imel čast, da ga predstavim.
Julij: Prav rad ga bom videl.
Cezar (pri vratih.): Le notri Peter; in tudi ti Lojzek lahko vstopiš.
Sedmi prizor.
Peter, Alojz, Julij, Cezar.
Julij: O moj dragi Peter (poda. roko).
P«-ter: Gospod.
Julij: Čemu me imenuješ gospoda: ali si pozabil, da sva bila prijatelja? Se ne spominjaš, kako sva ljubila svoje matere? Tikaj me torej, kakor nekdaj, in vsedi se (ponudi stol). Zdiš se mi nekoliko zmučen . . . ., si tudi bled .... ali si bolan?
Peter: Ne, dragi Julij, gre še precej dobro.
Julij: Mi pravijo, da nisi več tako vesel kot nekdaj.
Peter: Je minul tisti čas.
Alojz: O gospod, kako vam bom jaz hvaležen, če utolažite Petra.
Julij: In ti, kdo si?
Alojz: Alojz, Cezarjev sin.
Julij: Tvoj oče mi pravi, da je zelo zadovoljen s teboj.
Alojz: Je tako dober moj oče, da se tudi z malim zadovolji. . . Danes sem jako vesel, ker se veseli cela vas vašega prihoda in to tembolj, ker odslej ostanete vedno pri nas.
Julij: Dobro si povedal. Vidim, da si jako razumen.
Cezar (Juliju na tihem): Govori kot advokat.
- 190 —
Alojz: Nisem se mnogo učil. a to vem, da moram ljubiti vse, še posebno pa svoje dobrotnike.
Cezar: Toliko zadostuje. Zdaj pojdi v kovačnico in povej, da se kmalu povrnem.
Alojz (pozdravii.
Julij: Ali boš še prišel k meni?
Alojz: Kadar mi vi in moj oče dovolita, prav rad [odide).
Cezar: Hvala za prijaznost, katero ste izkazali sinu.
Julij: Res vreden je tvoj sin, da ga ljubim. — Zdaj mi pa povej ti Peter, s čim naj ti postrežem.
Peter: Cezar ti je že povedal. . .
Julij: In ti si pozabil oni pregovor: „Oče preskrbi deset sinov, deset sinov pa ne more vzdrževati očeta" ?
Peter: Res, žalibog.
Julij: Kar je storjeno, je storjeno. Povej mi, ali imaš pri sebi dokaze, s katerimi si se odpovedal gospodarstvu?
Peter (jih privleče iz žepa). Tu so.
Julij (berej: .... odpovem se popolnoma! ... Da bi bil vsaj pripisal kako stvar sebi, toda nič, prav nič . . . (premišljuje).
Cezar: Da bi mogli^najti kako sredstvo.
Julij: Težka stvar. Če bi pazili na neko malenkost, morda bi se dalo kaj napraviti.
Peter: Torej, niti ti mi ne moreš pomagati ?
Osmi prizor.
Julij, Peter, Mihael, Henrik, Cezar.
Močno pozvoni pri vratih.
Julij: Kaj je neki to zvonjenje?
Mihael (glasno): Zdaj ni dovoljeno vstopiti.
Henrik (močno): Povejte, ali je v sobi Peter?
Mihael: Vam pravim, da ne vstopite!
Peter (zase): On je, nesrečnež.
Henrik (vstopi s klobukom na glavi; Miha ga hoče pahniti skozi vrata). Vam rečem, da imam pravico vstopiti, gospod piskro-lizec.
Peter: Neolikanec, odkrij se. . .
Henrik: Jaz?
Julij: Res čudno bitje ta deček (zase).
Mihael: Ali naj ga vržem skozi vrata?
Henrik: Ti mene skozi vrata? No, le poskusi, capin (se postavi predenj).
Julij: Miruj! Kaj si prišel semkaj?
Henrik: Sem prišel povedat staremu očetu, da ga oče želijo domov, ker se nameravajo podati na pot.
Julij: Je torej ta gospodič tvoj vnuk?
Henrik: Torej hitro!.....Ali greste,
ali ne?
Peter: Kmalu pridem.
Henrik: Zapomnite si, da so oče rekli „takoj". Vi veste, koliko veljajo njihove besede. Moj pozdrav vsem (odide žvižgaje).
Cezar: Ti nesramnež ti.
Henrik (se obrne): Kaj ste rekli? (se za-pači in odide).
Deveti prizor.
Julij, Peter, Cezar.
Julij: Ubogi Peter, da imaš takega vnuka. To mi spodbuja, da ti nekaj svetujem, česar ti poprej nisem upal svetovati. Poslušaj, Peter! Jaz ti lahko posodim deset tisoč kron, nekaj v zlatu, nekaj v srebru. Drugo svoto bom položil v malo železno škrinjo, katere ključ dobro varuj. Vsak večer se zakleni v sobo in štej denar. Družina bo mislila, da je denar tvoj in verjemi mi: v kratkem se bo vse spremenilo.
Peter: Dober nasvet.
Cezar: Modri ste pa bolj kot Salomon. Torej danes zvečer že lahko nesem Skrinjico tia Petrov dom.
Julij: Toda molči!
Cezar: Nikar se ne bojte!
Peter: Ti mi povračaš upanje po boljšem življenju (ropot steklenic, kričanje).
Julij: Kaj zopet to kričanje?
Deseti prizor.
Mihael in prejšnji.
Mihael: Tisti presneti pobalin je zlezel na ograjo in vrgel z ograje železno kroglo, ki je razbila šipe in polomila cvetice. Poglejte! (Se približajo oknu,.
Julij: Ubogi oče, ki ima takega sina.
Cezar: Kakršna vzgoja, tako življenje.
Zastor pade.
M e d d e j a n j' e.
Soba kakor v prvem dejanju. — Večer. Prvi prizor.
Jožef in Anton.
Jožef: Si torej dobro razumel? Moj oče bo stanoval v drugem nadstropju in tukaj bo vedno vse zaprto in zaklenjeno.
Anton: Pod streho je bolj zdrav zrak.
Jožtf: Sem že vse določil, kar mu gre in ne maram, da bi se mu kaj dodalo. Zdaj pa pojdiva pogledat v klet (odideta).
Drugi prizor.
Henrik sam.
Kako sem tekel, .... kako so ropotala ona stekla, . . . kako je kričal vratar! Ce ne bi bil takoj skočil raz zid, in potem naprej
kakor vet« r. kdove.....Trčil sem v neko
žensko, Jri je nesla koš jajc. . . . Kaka „me-naža"! Ženska kriči in jaz smuk za grm Neka starka vrže za menoj poleno. Jaz jo poberem na sosedovo polje in kakor toča je letelo za menoj kamenje. Le čuda, da sem ušel; skril
- 191 —
sem se v vinograd, počakal do noči in ponoči sem se vrnil domov. (Sede). Lačen sem. . . K sreči sem našel v kuhinji ta-Ie kos kruha (je). Danes nisem kosil. Kaj pa poreče moj oče? Toda, kaj njega briga? (Gre k oknu '. Kaj vidim? Kovač s škrinjo na rami ..., stari Peter in Lojzek gresta za njim .... So že blizu. (Premišljuje, potem vzame iz žepa vrvico in zveže dva stola). Ha ha, ta bo lepa. To se bom smejal (se skrije).
Tretji prizor.
Cezar, Peter, Alojz.
Alojz (pred vratmi): Oče, preveč je temno po stopnjicah, dovolite, da grem z vami!
Cezar: Le s Petrom bodi, saj so mi dobro znani ti kraji (vstopi in pade)^
Peter: Za božjo voljo, kaj se je zgodilo ?
Alojz (z lučjo): Oče, ali ste se kaj poškodovali?
Peter: Morda kaka nesreča.
Cezar: Nič hudega . . . padel sem . . . Pa kaj je tu pri vratih? (Pobere vrvico), Ti hudobnež ti hudobni . . . Človek bi si lahko zlomil vrat . . Le čaka naj!
Alojz: Ta prazna glava. . .
Peter: Nesrečen sin.
Cezar: Jih bo slišal Jože! . . Toda, ne izgubljajmo časa. Lojzek, pomagaj mi nesti to skrinjico v sobo (jo vzdigneta).
Alojz: Kako je težka.., (Neseta v drugo sobo. Peter sveti).
Peter: Kar pri postelji jo pustita in pri-žgita luč. (Crez malo časa se vrneta). — Hvala vama, hvala. Oprostita, da radi mene. ..
Cezar: Nič hudega. (Vzame iz žepa ključ). Tu je ključ; hranite ga dobro! Lahko noč!
Peter: Lahko noč (vsi odidejo).
Četrti prizor.
Henrik sam.
(Počasi>: Nikogar ni več. To je res smešno. Ležal je, kakor je dolg in širok. . . . Jaz sem pa prebrisan. (Išče špage) No, kje je pa vrvica? Gotovo jo je kovač odnesel. Kaj
zato? Si bom pa drugo preskrbel.....Kaj
neki je v tisti škrinji? Radoveden sem. (Se približa vratom). So zaprta. (Posluša). Žven-keta denar. Kaj neki počenja stari oče? Kje je neki dobil denar? Povem takoj očetu (odide).
Peti prizor.
Peter sam.
Vse je mirno. Zdelo se mi je, kakor bi bil kdo govoril. Gotovo je bil on. . . . Videl me je. . . Dobro tako (odide).
Šesti prizor.
Jožef in Henrik.
Jožef (z lučjo): Ali se ti sanja?
Henrik: Če pa rečem, da je tako. Očka
imajo toliko in toliko denarja.....; imajo
tako visoko škrinjo. ... Le pojdite pogledat (se sliši žvenkanje denarja).
Jožef (se približa vratom): Res je . . ., zlato . . . srebro ... O, veselje!
Henrik: Gotovo ga je milijon.
Jožef: Kako je prišel v hišo ta denar?
Henrik: Mislim, da ga je prinesel kovač.
Jožef: Idi k njemu in reci mu, naj pride za nekaj trenotkov k meni.
Henrik (zase): Bi mi ne bilo dobro. (Glasno): Je preveč temno . . .; se bojim.
Jožef: Povej torej Antonu, da jutri še ne odidem. (Henrik odide). .
Sedmi prizor.
Jožef sam.
Čudna stvar. Kje neki je dobil toliko denarja? Če ga šteje, je gotovo njegov. — Če pomislim, vidim, da nisem ravnal preveč Iju-
bez'ivo. . . On bi mi lahko.....Ali ne!
Bom že napravil, da pozabi preteklost.
Osmi prizor.
Jožef in Cezar.
Cezar: Sem prišel na vaš poziv.
Jožef: Si že tukaj?
Cezar: Srečal me je Anton, ravno ko sem mislil iti k vam, da vas opomnim glede vašega sina. Če ga ne posvarite, mu ne bo dobro.
Jožef: Kdo se zopet pritožuje?
Cezar: Za božjo voljo, kdo se pritožuje. Vsi, cela vas. Danes mi je nastavil tukaj neko vrv in skoraj, da se nisem ubil.
Jožef: Kako je mogoče, če ga ni bilo doma?
Cezar: Jaz pa rečem, da je edino vaš sin sposoben kaj takega. (Pokaže vrvico). Vidite to vrvico? Tukaj je napisano njegovo ime. Ta mi je bila nastavljena, ko sem vstopil. Je čas, da se zmenimo.
Jožef: O tem bomo govorili drugič. Zdaj mi povejte, kaj ste nesli v sobo mojega očeta?
Cezar: Škrinjo denarja.
Jožef: Govorite bolj tiho. Je njegov?
C* zar: Čegav pa?
Jožef: Morda kaka dedščina? Mu je kdo kaj povrnil? Kdo mu ga je dal?
Cezar: Koliko vprašanj? Jaz ne vem drugega, kakor da je denar njegov. Nimate nič več vprašati? — Ne pozabite na sina, drugače ga enkrat dobite z razbito glavo. Lahko noč.
- 192 —
Deveti prizor.
Jožef sam.
(Za Cezarjem): Sram te bodi. — Vendar je potrebno, da pokaram Henrika, ker je res preveč poreden. Stari oče se mi je že večkrat pritoževal. (Se približa vratom). Še vedno šteje denar. Ne maram, da bi vsi moji načrti splavali po vodi. Bom že jaz vse poravnal.
Deseti prizor.
Jožef in Anton.
Anton: Torej ne greva več na potovanje?
Jožef: Ne, sem se premislil. In ti pazi, kaj ti ukažem. Takoj jutri naroči pri krojaču dve fini obleki za starega očeta. Preskrbi mu tudi spodnjo obleko.
Anton : Ali nameravate umreti, da kar na enkrat postanete tako radodarni?
Jožef: Brez izgovorov! Pri kosilu boš dodal še en krožnik in najboljšega vina; v kuhinji naj bo pa vedno pripravljena gorka kava. Mojega očeta morajo ubogati vsi, kakor mene samegaj
Anton: Že dobro, toda zdi se mi čudež prve vrste.
Jožtf: Kaj govoriš?
Anton: Nič. Grem in takoj izvršim vaše povelje.
Jožef: Pošlji mi takoj Henrika.
Anton (zase).: Gotovo je opravil velikonočno spoved.
Enajsti prizor.
Jožef sam.
Gotovo je vredno, da zdaj izdam deset tisoč kron in jih potem dobim 50—100 —,
morda 200 tisoč. Bog ve, koliko denarja imajo še oče. . . .
Dvanajsti prizor.
Henrik, Jožef, Peter.
Henrik: Česa želite?
Jožef: Govori bolj tiho. Od danes naprej se moraš obnašati proti očetu popolnoma drugače. Vsak dan mu moraš voščiti dobro jutro in mu poljubiti roko.
Henrik: Jaz poljubiti roko tistemu starcu?
Jožef: Kaj praviš? To ti ukažem in hočem, da se zgodi.
Henrik: Če bi pa jaz ne maral storiti?
Jožef: Gorje ti! Če ne boš spoštoval starega očeta, boš čutil mojo težko roko.
Henrik (Ošabno): Tepsti mene? Bomo videli.
Jožef: Govori bolj na tihem [n nikar se tako ne vedi. Stari oče je bogat. Če hočemo kaj dobiti, se mu moramo prilizovati in ga storiti srečnega. Pojdi, da mu voščiva lahko noč.
Henrik: Jaz ne grem.
Jožef: Le manj besedi. Hitro z menoj (ga prime za roko). Očka, ali smem vstopiti?
Peter (znotraj): Pusti me v miru, moram skončati nekaj računov (žvenketa denar).
Jožef: Pridete večerjat?
Peter: Se mi ne ljubi.
Jožef: Ne potrebujete ničesar?
Peter: Hvala (žvetik denarja).
Jožef: Lahko noč, oče.
Peter: Lahko noč.
Jožef: Še ti mu kaj reci.
Henrik (zmaje z ramami).
Jožef: Ubogaj.
Henrik (ironično): Sladko spanje, očka.
Peter: Lahko noč (žvetik denarja).
Zastor pade.
Na svojem rojstnem domu, v kolodvorskem predmestju Novega mesta je dne 13. t. m. umrl
č. g. Anton Mramor,
bogoslovec salezijanske družbe,
v starosti 26 let. Bil je goreč, ljubezniv sin don Boska. Za zavod v domovini je žrtvoval svoje mlado življenje. Sotrudnikom in sotrudnicam ga toplo priporočamo v pobožen spomin.
Za vso prijaznost in častno udeležbo pri pogrebu izreka srčno zahvalo vlč. g. župniku v Prečini, čč oo. frančiškanom in čč. usmiljenim bratom v Novem mestu.
Žalujoča družina in vodstvo zavoda.
M i 1 o d a r i
za svetišče Marije, pomočnice kristjanov, na Rakovniku (od 20. septembra do 10. decembra 1906).
Č, g. dr. Janežič K 10'—; g. Eliza Bernard K 10'—; g. Hel. Orešek K 4--; g. Ter. Hren K 15- - ; g. Fr. Murovec K 78*55; č. g. Fr Dimnik K 3-—; č. g. Ivan Volf K lO-; Ter. Jeglič K 10'-; g. Ter. Drešček K 4"60; g. Ter. Wurzek K 4- ; č. g. Vinko Tomagnin K 13'46; g. Ana Prelog K 9'—; g. E. Kavčič K 72-—; N. N. K 5"—j N. N. K 4-90: g. Pepca Žigerc K 11 "40; N. N. K 7-94; N. N. K 3'18; g. Ter. Smolar K 28'—; g. M. Sušnik K 5--; g. Ivan Kvas K 16 90; g. Mar. Urško K 30" ; g. Iv. Vajdie K 13'-; g. Ivana Turšič K 73-30: č. g. Fr. Porenta K 10' ; g. A. Kos K 3"-; g. Mat. Volavc K 5-50: g. Marija Repanšek K 3*50: g. Joz. Ribnik K 9'—; g. M Kačekan K 10'—; g. I. Režčič K — ; g. Kat. Knavs K 46-24; g. N. Simončič K 4- ; g. M. Lu-sec K 3- ; č. g. Fr. Hirt K 3'-; N. N. K 5' ; N. N. K 5 80'; g. Ana Udovič K 12- ; g Mar. Gregorač K 48" ; g. J. Rauch K 4'-; g. J. Zel K njjj g. jos. Luzer K 14 60; g. M. Zupan K 11 — ; g N. Kervišan K 4'-; g. Lucija Bajt K 58"—; č. g. Fr. Erzar K 7- - ; g. Hel. Zupančič K 38'40: g. Ant. Ručigaj K 5-20; g. Fr. Klanjšček K 11-; g Mar. Ablin K 26 - ; N. N. K 6-40; g. Mar. Cvelbar K 24' ; g. Karol Senari K 5 —; g. Marija Kernec K 238"—; N. N. K 3 — ; g. Mar. Pance K 13' ; č. sestra Alojzija K 366-13; N. N. K 4-80; N. N. K 3-54; g. Jerca Kožuh K 3-—; g. Urš. Jekovc K 20 -; g. Urš. Korče K 20'- ; č. g. Bogolin Meil K 100'-; g. N Godovič K .37--; g. Jan Deželak K 30'- ; g. Albina Zotter K 5"— ; g. Albina Golob K 5'— : g. Jos. Kosec K 26'—; g. Ant. Bratina K 5'—; g. N. v Leonišču K 37'—; g. Mar. Šircel K 6'-; N. N. 3'42; g. Mar. Kastrun K 73--; g. Mar. Doliaar K 10-20: g. Jera Kanal K 50- ; g. Urš. Matuša K 4-38; g. N. Vojska K 7'-; g. Neža Udovč K 48-40; N. N. K 45'—; g. Franc Valjavec K 4- - ; N. N. K 3 20 ; g. Ivan Strajhar K 18'—; g. Ivan Remic K 5-; g. F. Grajzer K 100'—; g. Mar. Kradevc K 40' ; N. N. 42 06; g Iv. Grmek K 25 20; g. Ana Jerčič K 14-30: N. N. 4 60 ; g. Mar. Žibret K 50'-; g. Mar. Alešovec K 10 - ; N. N. K 34-55; g. Pavla Babič K 169 20; N. N K 50"—; g. Terezija N. K 30"-; N. N. K 4-34; N. N. K 14- ; g. Jan. Hočevar K 8' - ; g. Mar. Vrnic K 52'- : g. N. Vojska K It; g. Ana Udovč K 20-40; N. N. K 9"40; N. N. K 5-- ; g. Tom. Bantaša K 10" —; g. Josipina Smuc K 6'10; g. Albina Tomaž K 61- : g. Mar. Tič K 40-jjg g. Marija Velkovrh K 49"40; g. Mar. Dolinar K 14'—; N. N. K 7- ; N. N. K 6'70; g. S. Erjavec K 4 -; N. N. K 5'-; g. Mar. Ko-privec K 3'—; g. Mar. Martinšek K 4'- ; g. Iv. Blažič K 3--; g. Karol Žigon K 3'—; g. Jak. Prašnikar K 3 — ; g. Jos. Baulen K 6'—; g. Jan. Mertolj K 5 —; g. Mar. Ažman K 60-70; g. Mat. Volavc K 5'50; g. Angela Rogelj K 20' — ; g. Neža Zorman K 41'—; g. Marj. Počester K 12"60; g. N. Slanak K 5'—; g. Pavla Križan K 10"—; g. Mar Pakiž K 24 60; N. N. K 30 —; g. Mar. Cvelbar K 26-10; g. Mar. Ahlin K 7-—; g. Mar. Brenčič K 72" ; g. Hel. Grego-rašk K 14-50; g. N. Gorjaric K 3'—; g. Ant Bogataj K 60" —; g. Kar. Dobnal K 3-—; g. Fr. Cankar K 6'-; g. Nežika Vojska K 3" ; g. Ap. Meglic K 53"-; g. Kat. Knavs K 28-90; g. T. Schobl K 10"- ; g. Mar. Vider K 5"-; g. Mar. Jerlan K 6'-; g. Ant. Šantek K 3"-; g. Rot. Pezdevšek K 28'84; g Luc. Bajt K 49-70; č. g. Ivan Krst. Trpin K 5' ; g. Mar. Novak K 40'- ; tri osebe K 5'—; g. Blaž Walland K 4.—; g. Ant. Jasnec K 6" ; g. Jurij Peternel K 61—; g. Ivan Honigman K 4-—; g. Franc Zbašnik K 3-—; g. Jan. Sajovic K 15" —; g. Jož Golob K 5" ; č. g. Baltazar Bartol K 20 — : g. Ivan Črne K 4-— ; g. Ant. Bratina K 5- ; g. Jož. Sovič K 10"—; č. g. Lovrenc Krištofic K 20-- ; g. Neža Marenčič K 13"—; g. Franc Pitanic K 5'—; g. Franc Zoreč K 4'—; g. J, Zbašnik K 3 -; g. Uršula Lohodnik K 150'-; g. Iv. Kavalič K 5'-; g. M. Volčič K 5"- ; g. Jož. Loin K 3-—; g. Roza Nemec K 27- ; N. N. K 6 - ; g. Ana Udovič K 29'—.
Darovani predmeti:
G. Marija Novak ¿lat prstan. — G. Ana Krištofič zlato verižico. — G. Marjeta Klinar srebrno brošo. G. M. N-k zlate uhane. — Sestri Jazbec dva zlata prstana.
Marija Pomočnica naj blagoslovi blage dobrotnike in naj bogato poplača njih radodarnost!
Spoštovanim naročnikom.
Tu in tam se lahko zgodi, da kak naročnik ne prejme zvezka. V takih slučajih nam jako ustreže, ako naznani potom reklamacije, katera se odda na pošti odprta brez znamke.
Češčenje p res v. Jezusovega Srca med šalezijanskimi 'i *	sotrudnic&mi meseca decembra.
(Rimska štev. pomeni skupino, — druga štev. o p r a v i 1 o, - tretja dan, kdaj naj opravijo zadostilno sveto obhajilo. — Vsaka naj si zapomni, p o d k a t e r o s k u p i 11 o s p a d a !}
I. 1, 27; — II. 8, 31 ; - III. 4, 23; - IV. 2, 18; - V. n. 5, 6; -VI. 0, 1; — VII. n. 7, 27; - VIII. 6, 20; - IX. 3, 24; - X. n. 8, 13; — XI. 4, i0; — XII. 6, 30; - XIII. 5, 2; - XIV. 0, 29; — XV. 1, 4; — XVI. n. 3, 16; '— XVII. n. 2, 1; - XVIII. n. 7, 20; - XIX. 3, 5; - XX. I, 8; - XXI. 9, 15; — XXII. 7. 25; - XXIII. 4, 6; - XXIV. n. 2, 13; - XXV. 8, 13;. -'XXVI 5, 3; - XXVII 6, 12 ;. - XXVIII. 3, 14;^'XXIX. n. 2, 6; -XXX. 5, 22; - XXXI. 6, 19; - XXXII. n. 9, 27; - XXXIII. 1, 21; t XXXIV n. 8, 1; XXXV. n. 4, 20; XXXVI 7, 7; - XXXVII. n. 4, 1.

— je izdal v novi jako lepi
hm liubezni v devetih službah
__-__»L.---------------—---
izdaji salezijanski zavod v Ljubljani — Po želji mnogih sotrudnikov in sotrudnic smo naredili dve izdaji: eno samo za častivce, drugo samo za častivke. Ker je knjižica majhne oblike, vezana v platno z zlato obrezo, bo gotovo vsakemu jako ugajala, zato jo toplo priporočamo vsem častivcem in častivkam. Molitve so posnete po salezijanski izdaji- — Knjižica se dobiva v „salezijanskem zavodu v Ljubljani" vezana po 40, po pošti 45 vinarjev. Da bo naročnikom lažje, lahko mesto denarja pošljejo poštne znamke.
Za vse, kar je v „Don Bosku" natisnjenega, se želi le toliko veljave, kolikor je priznava nezmotljiva sv. katoliška cerkev, zdrava pamet iji zgodovinska resnica. Urejuje-: Josip Valja vec. — Tiska „Katoliška tiskarna" v Ljubljani. Uda a in zalaga vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku.