SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljska društva za stoveusKi Štajer."
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca mi celi lij Za oznanila se plačuje od navadne \er-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14	kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“ v Ljutomeru.
Štev. 13. V Mariboru 5. julija 1875. Letnik III.
Učni načerti za Kranjsko.
Tudi kranjskim učiteljem je deželni šolski svet razposlal učne načerte, po katerih se imajo v bodočem šolskem letu in naprej ravnati. — Zanimalo bode nekranjske slovenske učitelje, kakošni so ti načerti, in radovedni utegnejo biti tudi kranjski učitelji, kako mi o njihovih novih načertih sodimo. — Kranjski učni načerti so skoro po vsem taki, kakoršne je deloma nasvetovalo, deloma zaukazalo naučno ministerstvo v svoji, naredbi od 18. maja 1874. Nahajamo namreč v kranjskih načertih isto razdelitev razredov na oddelke, skoro isto odmeritev ur poedi-nim predmetom in skoro isto število učnih ur na teden, kakor v ministerijaluih načertih. Da so tudi isti učni predmeti v kranjskih načertih, kakor v drugih deželah, to se pa uže tako razumi, kajti učni predmeti so uže določeni po deržavni postavi °d 14. maja 1869. —
Da je na dalje tudi določena reč, da je po kranjskih šolah (razun kočevskih) slovenščina učni jezik, to je bil uže ukaz kranjskega deželnega šolskega sveta od 8. oktobra 1870 usta-Uovil. — V tej zadevi bi pa bil človek pričakoval, da bode deželni šolski svet za slovenske šole tudi učne načerte v slovenskem jeziku izdal. A tega ni storil, in to je baš pervi kamen, nad katerim se spotikamo. —
Kaj pa, ali zahteva dež. š. svet kranjski kaj nemščine zu ondotne slovenske šole? Kaj obsegajo novi načerti v H) zadevi? Načerti za en o raz red n e šole (za razdeljene in uerazdeljcnc) molče o podučevanji v drugem deželnem jeziku. " tem je torej nekaj pametnega pedagogičnega principa od strani kranjskega deželnega šolskega sveta pripoznanega, namreč Jj® princip, da drug deželni jezik ne spada v enorazredne šole. . 0 nas veseli. — Ako pa pogledamo v načerte za dvorazredne s°le, pa žalibog takoj zagledamo nedoslednost kranjskega dež.
13
š. sveta. — Za dvorazredne šole pa namreč že dovoljuje učenje druzega dež. jezika, recte nemščine. Na dvorazrednicah namreč pa daje prostor nemščini v drugem in še celč v pervem razredu. Ali še več: celč v 1. oddelku 1. razr. se sme že v drugem jeziku podučevati. — In v svoji pedagogični nedoslednosti tako-le modruje: Nemščina naj se v 1. oddelku 1. razreda takrat začenja, kedar so otroci v čitanji in pisanji materinega jezika dober temelj dobili. — Po mnenji g. Pirker ja dobe torej otroci že v 1. oddelku 1. razreda v čitanji in pisanji dober temelj. — Ali niste bili, g. Pirker v nobeni kranjski dvoraz-rednici, in sicer v 1. oddelku 1. razreda? Ali ste torej ondi najdli otroke dobro izurjene v čitanji in pisanji?
Za pervi razred na dvorazrednicah je odločeno 0 ur nemščini in za 2. razred 7 ur. Tedaj pa je učitelj, ako mora vsled izražene želje občine tudi v nemščini podučevati, po teli uačer-tah zavezan, da mora zavoljo nemščine v 1. razredu 1 uro, v
2.	razr. 2 uri več na teden podučevati. Ubogi kranjski učitelj! On ima ponavljevalno šolo in ima poleg te v uemškutarskih občinah še nemščino in na verh tega na stotine otrok — in majhiuo plačo? Kaj pa je namen ali smoter druzega deželnega jezika po kranjskih šolah? Učni načerti na to odgovorč: „Gelaufiges, sicheres und richtig betontes Lesen des Gedruckten uud Gescliriebeuen; Kenntnis der Formen-und Satzlehre; Sicher-hoit uud gramatische Correctheit in Handhabung der zweiten Laudessprache; Fertigkeiten im Ubersetzen aus derselben und in dieselbe. “
Kaj pa mislite, g. Pirker?! Ako bi učitelj samo v nemščini skozi ti let podučeval slovenske otroke, bi komaj to dosegel. Vsaj se je podučevalo v starih glavnih šolah samo v nemščini, pa	si	ni doseglo to, kar Vi	od sedanjih	slovenskih šol, ki	imajo toliko predmetov,	glede nemščine	terjati. —
To je nedosegljivo, čemu toliko terjati, čemu dajete ne-izpeljive ukaze?! Pa pravični s e tudi. 12 ur je določeno jeziku, a 7 jih odmerite za drug deželni jezik. — Knako pro-tekcijo uživa nemščina po Srazrednih šolali, v katerih je za 1. razred 6,	za	2. iu za M. razred po	7 ur določenih.	— Seveda,
nemščina mora	biti perva, ona mora	imeti uajvečje	število ur.
Najvažnejemu predmetu, pr ir odo znanstvu je pa jako piči« število ur odmerjeno, namreč I uro v 2- razr. in 2 uri v 3. razredu. — Kaj pa naj uči učitelj v teh pičlih urah? Prirodopis; fiziko, kemijo, kmetijstvo, živinorejo, poljedelstvo, sadjerejo, svilorejo, vinorejo, bučelorejo i. t. d. —
Tu naj se zdaj učitelj spozna; z zdravim umom no mora preterditi tem načertom, ako hoče s podukom v realijah kmetu koristiti. —-
Da se je ža 4r<.zredne šole še več nemščine nakazalo, (lil se je morebiti slovenščina na korist nemščine popolnem izbac-
nila iz 3. in 4. razreda, to je jako verjetno. Vendar o načertih za 4razredne šole ne moremo danes še svoje sodbe izreči, ker nam ti še niso v roke došli. (Spregovorimo morebiti prihodnjič o njih.) Pa vsaj se že iz teh opisanih razvidi, kako je kranjski deželni š. svet nemščino pr oteži ral na škodo slovenščini in drugim p r e d m e t o in. Da bi le občine kranjske ne iskale zveličanja svojih otrok v učenji nemščine!
Rečna obravnava berilnega spisa „Goreča voda.“
(Drugo berilo; število 29. Po Fr. V. A. M. spis. M. N.)
Uvod. Navedeni borilni spis stavi učitelju nalogo, učence z apnom seznaniti. — Da si je ta rudnina tudi po nekterih krajih kaj navadnega i sploh znanega, vendar se tudi cele pokrajino nahajajo, v katerih apna najti uij. Tako je n. pr. v pokrajinah, kjer se nahaja le granit in rula (gnajs), otrokom apno znano le kot kupčijska tvarina, pripeljana iz oddaljenih krajev.
Vsak temeljit poduk se znači s tem, da učitelj pri izkušnjah učencev začenši svoje gradivo rabi za ogrevanje in vnetje dušnih moČij. Ako se tedaj po navedenem priznati more, da so tu in tam nazori otroški o apun različni, tako se iz tega za mislečega učitelja kaže, da se ima rečna obravnava tega ber. spisa vselej po krajnih razmerah ravnati. —
Mislimo si Šolo v okolici kake apnone gore. Otroci poznajo surov apnenec, vedo, kako se dobiva iz apnenih lomov in da se ta kamen za stavbo hiš in drugače da dobro porabiti; znano jim je dalje iz skušnje, da se apnenec v posebnih pečeh žgč in da se potem po potrebnih procesih pri stavbi hiš potre-buje za malto pa tudi za beljenje stčn. To in še veliko več, Sesar učitelj k vspešnemu predavanji imenovanega gradiva potrebuje , lahko v kratkem od učencev izpraša, se vč da mu treba bode tu in tam kake poprave.
Reklo bi se vodo v sod Daneidov nositi, ako bi hoteli stvari, ktere so učencem po skušnjah znane, tako prednašati, kakor da bi jim popolnoma nezuaue bile. Ril bi tak poduk — be gledč na to, da bi si tako ravnajoč učitelj ne mogel razjasniti svojega stališča, s katerega ima svoj poduk početi — le potrata časa in sploh ne zanimiv.
Drugače se ima ta stvar obravnavati v šolah, ktere niso v "količi apnenca, ki se lahko žge. V teh se mora na mestu direktnega ogledovanja najprej deco podučiti, kje in kako se ta rudnina nahaja, toda tudi tukaj še lahko poduk na lastne skušnje učencev naslanja, katere zlasti direktno ogledovanje
13*
podpirajo. Kjer se to zamore, naj se ne opusti; samo ne sme se prezirati važna naloga: poiskati tiste niti iz skušnje učencev, na ktere se ima daljni poduk navezavati.
Obravnava. Kako imenujemo tvarine, iz kterih se stavijo hiše? — Imenujte kako stavivo! — Od kod se dobiva kamenje? — Kako se imenujejo jame, kder se kamenje lomi? (Kamnolomi.) — Imenovali ste med stavivom tudi apno. Kdo prinaša apno k nam? — Kakšno apno je t6? Živo apno ste tedaj že vsi videli. Ali pomeni „živou to, kar to, če n. pr. rečemo „živi človek", „živa žival?" — „Živo apno" pomeni to kar „ž g a n o" apno. — Tukaj imam kos žgauega (živega) apna. Kakošne barve je? — Vzemi J. košček v roko! kako se tiplje? — Stisni ali zdrobi ta košček! — Povej, kaj veš sedaj o živem apnu?...............?
Ali se apno, kakor ga tukaj vidite, namreč žgano (živo) iz zemlje dobiva? Kakošno pa? — Poglejte! Imam tudi kos nežganega apna tukaj, ravno iz tistega kraja od koder je ta kos živega apna. —
Kako se imenuje kraj, kjer se apno iz zemlje lomi? (ap-nolom.) Takih apnolomov je v tistem kraju veliko, iz česar sledi, da je apnenec tam zelo razširjen in da se nahaja v celih skladih. Gore, kjer se nahaja večjidel apnenec, imenujejo se apnene gore. — Kako pa se zovejo gore, kjer se sploh bolj granit — rula — pesčenik nahaja? Ktere baže kamenje je pri nas ali v našem obližji najbolj navadno? — Veliko apnenca v okolici apn. gor se porabi za stavbo hiš, mostov i. t. d. ravno tako, kakor pri nas rula, pesčenik i. dr. Apnenec je pa tudi boljše stavivo, ko grauit, rula ali peščenik, ker bolj mokroto odriva.
Mnogo tega kamenja (apnenca) pa se žge, ali v posebnih pečeh, ali na drugi način.
Kako pa je to razumeti ? Ali apno gori kokar les ? —-Goreči les za nekoliko časa zgori; ali tudi apno? Ne! apuo je samo ožgano. — Kaj ostane od zgorelega lesa? (Pepel.) Apno nima scžgalnih tvarin v sebi; pod izrazom: „apno se žge" se tedaj razumi: ,,apno se žari." Pri tem se ta rudnina znamenito spremeni. Poslušajte! Surovi nežgan apnenec obstoji iz apna in iz ogljenčevc kisline; ta kislina je plin, ki se nahaja v studencih, v kletih, v slatini, v vinu, tako imenovanem šampanjcu in drugod. — Kislina je pri navadni toploti močno z apnom združena; žarna vročina pa to zvezo loči, t. j-stori, da kislina zgine, in apno, ktero je zdaj žgano ali živo apno, samo ostane.
Žganje apno znamenito spremeni. Primerimo surovo apno z žganim! V Čem sta si enaka? (Oba sta terdua; oba sta ne-prezorna i. t. d.). Kateri razloček opazite med njima v barvi?
Skusi surovo apno zdrobiti! Zdaj pa žgano! — Izrazi se o tem, kar si pri tem opazil. (Surovo apno je terdo — živo pa mebko.)
Sedaj kos surovega apna s kladivom raztolčem; vidite postalo je več apnenih kosov, kteri so se daleč okrog razkropili. Kaztolčimo pa tudi užgano apno! Ali tudi tukaj vidimo to prikazen ? Ne! Kaj tedaj iz tega sledi ? — Surovo apno je k e r h k o, ožgano pa ima le malo kerhkote.
En funt nežganega apna ne da zopet en funt žganega, ampak manj. (Okoli 20 lotov.) Kako se tedaj nežgauo apno razločuje od žganega?
Sedaj zmočim nekoliko ta kos surovega apna in spustim nekoliko kapljic vode tudi na ta košček živega apna tukaj. Kaj opazite? — Nežgano apno je in ostane mokro, se vsled vode nikakor ne spremeni; žgano apno pa mokroto naglo na se vleče in postane zopet suho. — Spustim zopet nekoliko kapljic vode nanj. — Bližaj se mu zdaj z roko! — Kaj opaziš? — Žgano apno se ogreje in potrebuje več prostora, t. j. njegov obseg (volumen) postane večji — napinja se — in začne se kaditi. — To je imenitna prikazen! „Apno je gorko postalo", si rekel. Poslušaj temu uzrok! — Vsled žganja oprostil se je apnenec ogljenčeve kisline in nastalo je žgano (živo) apno; dobilo je pa zato lastnost, vodo na se jemati, koder jo najde, jo v sebi zgosti in se ž njo zveže ali sponi v novo terdno tvarino, apneu hidrat ali vodan imenovano. Pri tem zgoščenji vode se pa toliko toplote razvija, da apno vroče postane ko vrela voda; tudi se nekaj vode v sopar spremeni. Ta voda ni sopar, je namreč dim, ki ste ga popred opazili. 3 lote ožganega apna vzame 1 \/t lota vode v se, tehta pa, ko se ohladi 4 lote. Kako je to? 1/2 lota vode se je v sopar spremenilo (zaradi vročine). — To vezanje žganega apna z vodo imenujemo gašenje apna.
Apno gasiti ste že vsi videli. — Je izraz ,,apno gasiti“ Inko razumeti, kot „ogenj gasiti?“ — Kar ne gori, tega ni treba gasiti; apno niti ne gori, ampak je le žgano, t.j. vzela 8e mu je ogljenčeva kislina; voda, na apno vlita tedaj ne gasi apna, temuč združi se z apnom kemično. Da se žgano apno rado z vodo združi (gasi), lahko razvidimo iz sledečega poskusa: Denimo košček živega apna v majhne posodice na kak nekoliko mokroten kraj. Čez nekaj tednov bode apno ravno tako v prah (nzpadlo, kakor če bi ga z vodo škropili. Vleče namreč mokroto iz zraka na sč i se gasi, Ker se pa to gašenje le polagoma godi, tako se gorkota pri tem dogodku ne da opazovati.
Je-li vam še večega prepričanja treba, da verjamete, da Se živo apno rabi tudi zato, da v mokrotnih prostorih suhi zrak Napravimo ? Kaj je treba v take prostore djati ? — Ako apno že vroče postane, kedar se le z vodo poškropi, koliko bolje se
mora razgreti, ako več vode nanj lijemo. Zveza z vodo se sedaj veliko hitreje verši, kakor tudi razgrevanje apna veliko močneje, kakor tedaj, ko se apno le z vodo škropi. — Kako močna vročina pri takih okolščinah nastane, to si je neki deček skusil v svojo škodo. O tem dečku vam hočem pripovedati.
(Pove se povest, toda z drugimi besedami, kakor je v knjigi, in sicer do ... . ,„,Kričal je pomagajte, pomagajte! Gorim! gorim!““) — Kaj pa se mu je zgodilo? — V vodi se je živo apno gasilo in vročina, ktcra je radi tega nastala, mu je hude boločine prouzročila. Toda, to ni še bilo vse; hitro bomo še novo in važno prikazen na apnu zasledili. Le pazite!
(Dalje prihodnjič.)
O prirodi sploh.
(1. maja 1875 pri učiteljskem shodu na Vidnu govoril J. P.)
(Daljo)
Kličimo dečici: izogibaj in varuj se strupenih rastlin, pa tudi omenjenih bab in tepežev, ki prodajajo čudna iu vražna zdravila ali ki jih jim svetujo, zakaj premuogokrat se je veren in neveden človek hudo opekel, ter se strupa do smrti najedel. In če nam že taki tepeži drugači ne škodujejo, pa uaši mošnjici.
Tedaj peljimo radovedno mladino v tako zalo , v tako prečudno prirodo, naj občuduje njeno lepoto in njene prikazni, ter v nji spoznava vsogamogočnost in modrost dobrotljivega Boga, ki je vesoljni svet stvaril sebi v čast, nam pa v korist in veselje. Pospešujmo z naukom o prirodi med narodom omiko in dajmo vraži in prazni veri slovo!
Kaj pa imenujemo prirodo ali naturo?
Naturo imenujemo mi vse, kar zamoremo z našimi čuti zapaziti.
Tako vidimo ravno zdaj zemljo ogernjeno v prekrasno spomladansko obleko, vidimo na nebu solnee, mesec in zvezde, vidimo v ozračju sive oblake in na zemlji pa brezštevila živali in rastlin. Vidimo vse, kar se našim očem prikaže.
Mi slišimo prijetno petje veselih ptičkov, zvonenje iz gora, pesmice na polju in v vinogradih veselih delavcev; slišimo stokanje ubogih bolnikov in plakauje otrok.
Z nosom pa vohamo. Kaj radi si zbiramo lepe dišeče cvetlico, kako se nam lice žari, kadar iz kuhinje pečenka diši, pa kako bežimo, ako nam nos kaj smrdljivega zapazi.
Okus pa je dragi, pa vendar potrebni čut. Z okusom se zavemo, kaj je sladko, ali kislo, kaj je grenko ali slano. Okusna jedila radostno jemo in pijemo, še zraven sladkega vinca bokal, ki nam srčice segreje tor si zapojemo vesele pesmice.
Čuti so tedaj tako rekoč tolmači med prirodo in duhom, in ni mogoče, da bi se duh navedel kakega dela prirode, kte-
rega mu čuti ne naznanjajo. Tako n. pr. se ne (la slepcu popisati rdečina in beloba kake reči, dasiravno bo s tipanjem lahko podobo spoznal.
Iz tega vidimo, da je v prvi vrsti za spoznavanje in opazovanje prirode treba zdravih in razvitih čutov in tudi tanke pazljivosti. Otrok, bebec kakor divjak se tudi zavedo po svojih čutih naravskih stvari in prikazni, pa jih ne razumi}, ker jim manjka prave pazljivosti in tankega premišljevanja.
Pazljivo pregledovati in opazovati naturo se imenuje: o p a-zovanje in njo opazovati za to, da bi jo razumeli, se pravi preiskovan j e.
Večkrat je pa potrebno za bolj tanko opazovanje, ponavljanje kake prikazni, to se zgodi, da spolnujemo vse na tanko, kaj je k prikazni treba, takrat naredimo poskus.
N. pr. Ko bi našel na kaki kropivi gosenico, vzel jo s kro-pivami vred in jej nosil tako dolgo kropive, da bi se vprcla v mešiček, doživel bi to veselje, da bi čez nekaj časa iz mešička se izvlekel lep pisan metulj. Priložnost bi imel gotovo marsikaj opazovati in se čuditi nad toliko spremenbo. To bi bilo opazovanje.
Ako pa bi iskal, ktere tvarine se v vinu nahajajo, bilo bi to p r e i s k o v anj e.
Poskus bi pa takrat storil, ko bi lonec napolnil z vodo do polovice, potem lonec dobro zamašil in pristavil ga konečno k ognju. Gorkota bi sčasoma segrela vodo, ta bi se raztegnila, nekaj bi se je spremenilo v sopuh. Vse bi imelo v loncu premalo prostora iu na zadnje bi ali lonec se raznesel ali pa bi sopuh veho odvzdignil in s vso močjo planil iz lonca, in ti bi skušal moč zapertega sopuha.
Priroda se razodeva v stvareh in prikaznih. Stvari so vse tiste reči, ki jih vidimo-okoli nas, kakor: kamenje, rastline, živali i. t. d. Vse te reči pa potrebujejo prostora in v enem in istem trenutku ne more na enem mestu biti kaj drugega. Vse, kaj pa prostor potrebuje je tvar, ali tvarina, in vsaka omejena tvar se zove truplo ali telo. Stvari, kakor: kamenje, rastline in živali so telesa, one napolnjujejo prostor in z njimi se morejo prostori meriti in primerjati.
Opazujmo na tanko drevo. Po zimi je golo, zdi se nam, kakor da bi počivalo. Spomladanska toplata ga naenkrat oživi. Popki se odpro ter razvijejo listke in cvet iu pred nami stoji prekrasno zeleno, s cvetjem ovenčano truplo. Cvet mine in mi na drevesu vidimo viseti zelen sad, ki se pologoma omehči, 1° je dozori. Kako veseli sežemo po sladkem sadu ter si z njim vgasujemo svojo žejo po njem. Pa zopet pride čas, drevje *gubi svoj lep zelen plajšč ter nam oskubljeno kaže svoje gole 'ume. Glejte, kake prečudne prikazni smo opazovali na drevesu. In enake prikazni se razodevajo na vseh stvareh, ter napolnjujo
čas s tim, kako dolgo da trpč, kako se verste ali kedaj se ponavljajo.
(Dalje in konec prih.)
Zemljepisje v ljudskej šoli.*)
VII.
Da bi sebe in svojo	družino pred	lakoto obvaroval, poslal
je	očak Jakop svoje desetere sinove	v Egipet po žita, to se
pravi: potovali so bratje Jožefovi iz Azije v Afriko. — Storimo tudi mi v duhu ta pot in oglejmo se po tretji zemljini, ktera meri 543.570 □zemljep. milj = 299.930 □Mm. in šteje 192 miljonov ljudi, kteri so kavkažkega in etiopskega (zamorskega) plemena. Hotentoti so zamorskega plemena in živč po južnih straneh visoke Afrike.
Ako ne bi se Afrika	po Sueškem	medmorji dotikala Azije,
bila	bi velikanski otok,	ker jo okoli	in okoli morje obdaja.
Proti severu jo namreč obliva Sredozemsko morje, proti zahodu Atlantiški ocean, proti jugu in vzhodu Atlantiški ocean in Indijski ocean do Sueškega prekopa. Deli se v severno in južno polovico. —
Najimenitnejši afrikanski otoki so:
1. Azori, 2. Madejra, 3. Kanari, 4. Otoci zelenega nosa, 5. Štiri guinejski otoci, 6. Ascension, sv. Helena, 7. Madagaskar,
8. Okoli Madagaskarja stoji več otočij in posameznih otokov,
9. Sokotora.
Najimenitnejše gore so:
Mali in Visoki Atlant. Posamezni vrhovi zadnjega 90Mm. dolgega gorovja so 3400m. nad morjem vzpeti (Miltsiu 3475m.) in čez celo leto sč snegom pokriti. Gore Lupatske z 4500— 6000 metrov visocimi vrhovi i. t. d.
Sahara je naj veča puščava na zemlji; ona je lOkrat tako velika, kakor Avstrija; meri namreč nič več nego 65.000 □Mm.
Med rekami afrikanskimi nam ste najbolj znaui Nil in Niger.
Posamezne dežele in deržave v Afriki so:
1. Podkraljestvo egiptovsko. 2. Berberija ali barbarske dežele v severni Afriki. (Tripoljsko, Tuniško, Alge-rija, Maroko in Fez.) 3. Sahara. 4. Sudan ali Ni griči j a.
5. Dežele indcržaveob zahodnem obrežji afriškem. (Sencgambija, Gorenja Guineja, Dolenja Guiueja.) 6. Kaplan-dija. 7. Dežele in deržave ob vzhodnem obrežji afriškem. (Kafirska dežela, Savahilska dežela, Somalska do-
"*) Govoril g. Jamšek pri učiteljskem zboru v Šent-Petru dne
6. avg. 1874.
žela.) 8. Južno afriška višava. 9. Abisinija. 10. A f-riški otoki.
Evropi, Aziji in Afriki pravimo „stari svet."
Na vzhodnej polobli je še 4. zemljina Avstralija ali Oceanija, ker leži v oceanu Velikem. Z mnogimi otočji vred meri ta zemlja 161.105 Qg. milj == 88.709 □Mm. in šteje 4,365.000 ljudi.	Ni tedaj Evropa	najmanjša zemljina,	ampak
Avstralija, ker	je za 17.026	Dg.	m. = 9364 □Mm.	manjša
od Evrope.
Tudi v Oceaniji molč nek gorski vrhovi še nad ločnico večnega snega. Najimenitnejša reka je Murray (r. Merč) 150Mm. dolga. — Med prebivalci so pervotniki malajskega, naseljenci pa kavkažkega plemena.
Posamezne deržavein našel binevAvstralijiso:
1. Nova	Holandija.	2. Avstralski otoki.	Največi
kos Avstralije,	t. j. 120.136	Qg.	m. = 66.142 □Mm. so si
Angleži osvojili. — Avstralija je južno vzhodna celina. —
Pogumni mornar Krištof Kolumb je našel 1. 1492 na zahodnem poloblu med Atlantiškim in Velikim oceanom velikansko zemljino Ameriko, ktera meri 747.680 Qg. milj = 411.690 □Mui., je tedaj samo za 48.325 Qg. m. = 26.561 QMm. manjša od Azije, pa je še slabo obljudena, šteje le 48,500.000 ljudi. Ker se Ameriki Atlantsko morje v sredo vriva, deli celino v dva polotoka primerna dela, v severno in južno Ameriko; sklepa ju ozko Panamsko medmorje. — Cela Amerika, velikanskemu otoku podobna, je na vseh straneh z morjem obdana. Na severni strani je Severno ledeno morje, na vzhodni strani Atlantski ocean, na zahodni strani pa Veliki ocean, kteri se na južnej strani Atlantskega derži.
Najimenitnejše gorovje s o Ko r d i 1 j er e. Nekteri vrhovi so silno visoki, kakor sta ognjenika Chimborazo (6548m.) in Akongagua (6840m.). Nevada Sorata (7626m.) i. t. d. v južnej Ameriki, pa Popokatepcl (5400m.) in ognjenik Elija (5444m.) v scvernej Ameriki.
Amerika se odlikuje z velikanskimi rekami, kakor ste: Maranon ali Amazonski veletok (v j. A.) največa voda na svetu. Izliva se v dveh panogah v morje; severna je 9, južna pa 2Mm. široka. — V severni Ameriki je največa reka Misisipi (Mississippi).
Tudi jezer ima Amerika mnogo in velikih. Kazun male Množice Mongolccv se deli prebivalstvo v 3 plemena namreč: v ameriško, zamorsko in kavkažko pleme. K ameriškem plemenu se prištevajo tudi Eskimovci ob Severnem ledenem morji.
Pregled dežel in deržav v Ameriki.
A) v severni Ameriki.
1. Grenlandija, 2. Angležka severna Amerika,
3.	Zedinjene deržave v severni Ameriki, 4. Mehika n s k a republika, posebno Avstri janom v žalostnem spominu. 5. Srednje-ameriške republike.
lij v južni Ameriki.
1. Gujana, 2. Republika venezuelska, 3. Kolumbija ali Nova Granada, 4. Republika ekvadorska, 5. Republika peruvanska, d. Republika bolivijska, 7. Rep. čilska (C hi le), 8. Patagonija, 9. Za vezna republika argentinska, 10. R e p. u r u g u a j s k a, II. Re p. paraguajska, 12. Carstvo brazilsko, 13. Ameriški otoki. (Tedaj so v Ameriki po večcm ljudovlade.) Vso petere zemljine obdaja 5 poglavitnih morij namreč: Severno ledeno morje, Južno ledeno (m r a z n p) morje, A t, 1 a u t-ski ocean, Veliki (tihi) ocean in Indijski ocean, — tako rekoč podaje eno drugemu rok6.
(Prihodnjič o globusu.)
Dopisi.
Iz Maribora. 3. m. in. jo imelo mariborsko okrajno učit. društvo svoj redni zbor. Na dnevnem redu jo bilo:	1) zapisnik zadne soje,
2) razna poročila, 3) odloženi govor gosp. dr. Elšnik-a „o geometričnem oblikoslovji", 4) govor g. prof. dr. Hromada (o vrednosti izobraževanja v prirodopisu in njegova obravnava v ljudski soli), 5. posamezni nasveti. Po odobrenji zapisnika predsednik prebere: 1) „dopis učit. društva Arn-veškega, ktero naznanja, da 3. junija napravi izlet k sv. Duhu nad Mariborom, in našo društvo k udeležbi vabi. Predsednik navzočim naznanja, da se je g. V. Baumgartner kot delegat k imenovani zabavi odposlal,
2)	dopis „štajersk. učiteljsko zveze o letošnjem zborovanji v Mariboru. Na predlog g. dr. Elšnik-a si društvo izvoli komitč, kteremu se imajo za obravnavo pri imenovanem zboru namenjena pitanja pošiljati, da jih komite progleda in važnejše ravnateljstu „štajersko učit. zve'ze“ do zaželje-nega časa izroči. V ta komilč so izvoljeni gg.: dr. Elšnik, K. Udi, A-Hren. S tem jo bil opravilni del dnevnega reda končan, in prišla sta r.a versto zgorej omenjena govora. Ker jo časa pomanjkavalo, je g. dr. Elšnik svoj govor zopet za prihodnjo sejo odložil, in začol jo govoriti g. prof. Hromada „o prirodopisu". Pokazal je praktično, kako ima učitelj pri podučevanji tega predmeta ravnati, da no vadi učencev samo brezmiselno govoriti, ampak da vzbuja in krepča tudi njih spomin. Učitelj namreč naj prirndnino, ki jo misli obravnavati, učencem v roko poda in jih s pomočjo umnih vprašanj napeljuje, da zamorejo z .amonitnosti, ki jih na nji opazujejo, kakor njih lastnosti in djanja, sami imenovati. Ako učitelj ta k 6 podučuje, sme zagotovi j'n biti, da bodo njegovi učenci to, kar se učč, tudi za svoje življenje v spominu ohranili. Ta izversten govor je bil od poslušalcev z očividnem zadovoljstvom sprejet, in predsednik se gosp, govorniku v imenu društva serčno zahvaljuje. Konec seje opoldne.
J. Muršec.
Iz Savinske doline. Savinsko učiteljsko društvo imelo je dne 3. junija svoje drugo letošnjo zborovanje v št. Petru pri Savini. Zbralo se jo deset učiteljev. (Nekateri, kojim nij mar niti za naše društvo niti za nadaljevalno izobraženi o, so doma ostali!) Po nagovoru g. predsednika in prečitanju zadnjega zapisnika prešlo se je na dnevni red. G. Ii. Škoflek vpraša, bi li imel kateri g. kolegov kaj omeniti na zadnje prednašai\je o zgodovini v ljudske j šoli? G. Cizelj, kateri je toti spis pregledal, pravi, da je tako sestavljen, da popolnoma zadostuje, in da bi bilo žoleti, da bi se kmalu dokončal, da bi se mogli učitelji o prednašanju tega predmeta nanj opirati. G. Škoflek potem nadaljuje o svojem spisu, opisuje boj Magja-rov s Slovenci in govori o Babenbergovcib.
I. Botanika v ljudski šoli; prednaša g. Ognj. Cizelj. Glavna reč o totem predmetu je, da učenec pozna rastlino, njeni hasek ali škodo, vse drugo naj se opusti; otroku nij treba poznati 24 Lyne-ovih razredov. 1. 2. 3. šolsko leto naj bi se pri podučevanji oziralo pri rastlinah na korenino, deblo, veje, cvet in sad; 4. 5. 6. š. 1. se vzemč hostna drevesa — trava, in druge rastline ozirajoč se na njihov hasek in škodo; 6. 7. 8. š. I. se vzemo čista botanika pri domačiji se nahajajočih rastlin. Fokazuje naj se rastlina takrat, ko cvete. Najboljši učni pomočok v ponovilo pa je Herbarium. Govornik pokaže nekoliko eksemplarov rastlin, ki jih je sam izprešal. Dalje tudi obljubi vsem šolam, katere pri društvu zastopajo učitelji, preskerbeti izprešane rastline planinske flore. Slednjič priporoči 7 nabirk o strupenih rastlin. (Na prošnjo učiteljev obljubi svoj govor „Slov. Učit.“ izročiti). (Prosimo. Ured.)
II. Berilo v narodni šoli; pretresuje g. Anton Leban. Ker je tudi on obljubil, svoj govor v „Slov. Učit." ponatisniti, naj mi prijatelj ne zameri, da kritiko o njegovem govoru tukaj opustim.
III. „0 ekonomiji" jo govoril g. S. Meglič. Njegov govor bil je namenjen poslušalcem kmetskega stanu, kar nadojali smo se tudi teh. A ker so pa nekateri še le popoldne prišli, obernil je govornik svoj govor tako, da potem navodu učitelj svojim učencem vzbuja ljubezen do kmetijstva, posebno do živinoreje. Govori dalje o travnikih in o drenaži.
S tem bil je dnevni red dokončan.
Slednjič društvo izreka željo, naj bi se imenovanje učiteljev okr. šol. svetom pustilo in se pridruži prošnji slov. učit. društva za spodnji Stajer. Konec zborovanja ob 1. uri popoldne.
Po nekoliko oddaljcnji nas je skupni obed pri g. učitelju Vodlaku zopet združil. Verstil« so so razne napitnice, govori in pesni, tako da nam je kmalu čas potekel. Vosolo je bilo videti, kakošna kolegijalnost je vladala med zbranimi učitelji, in vsaki je obljubil, da so prihodnjega zborovanja udeleži. Da se zopet zdravi vidimo v romantični gornji savinski dolini! —
Iz Šmarija. 13. maja t. 1. jo imelo naše društvo zbor pri sv. Petru. Na dnevnem redu je bilo:	1)	tlakomer in njegova p raba, 2) o elektriki
3)	botanika.
Predsednik Fr. Jurkovič pozdravi navzoče ude s kratkim nagovorom omenjajoč pomen izletov drugih društev. Potem se proide na dnevnj
red. Po odobrenji zapisnika zadnjega zbora naznani predsednik, da odpade perva točka dnevnega reda, kor je referent gosp. Končan nagloraa zbolel. Zadnja dva govora sta bila precej obširna, pervega je prednašal gosp. Čokelj, nadučitelj v Kostrivnici in drugega predsednik našega društva.
Gospod Čokelj je prinesel telegraf saboj, čegar oblika je prosta in lahko razumljiva, in tedaj za šolo prav primerna, posebno pa zarad tega, ker no stane veliko Govornik o botaniki pa pokaže in razloži nad 60 rastlin,- ktere je uže letos klasificiral in popisal.
Po dokončanem dnevnem redu se prebere pismo učitelja Weiss-a, s kteriin svoje delce „Gehbr und Stimmiibungen'‘ društvu priporoča. Na predlog g. Cvirna bo prihodnji društveni zbor 1. julija pri žusemskih ste-klaricah. Akoravno je Žusem skoraj za vse ude našega društva precej oddaljen, pričakujemo vendar, da se bodo v istem številu zbrali, kakor dozdaj vsakokrat.
Po zboru se je za pravega uda v društvo vpisal verli učitelj g. Škrabelj iz Slatine. In tako se naše društvo v vsakem obziru še zmeraj krepi. —
Iz Vojnika 13. junija. — Celjsko učiteljsko društvo je imelo 3. junija svoje zborovanje, kterega se je obilo udov udeležilo. To društvo šteje okoli 50 udov, ter krepko napreduje. Kajti ono, ako posebnih uzro-kov ni, vsaki pervi četortek v mescu zboruje; tudi so zborovanje vedno ne naznanja; tudi učitelji, kteri na novo v okraj pridejo, se posamezno k pristopu ne vabi|o, kajti vsaki, kteremu je mar za učiteljsko slogo rad k društvu pristopi. Imamo pa vendar par bližnjih kolegov, kterim za društvo ni enega, v G . . . Načelnik društva g. Bobisut začne zbor ob 11. uri; prebere in odobri se zapisnik majeve seje, iz kterega se je slišalo, da se je društvo po referentu g. Kocuvan-u o izdanih posniških vajah za ljudske šole od marljivega g. Jož' Weiss-a, učitelja v Celji, prav pohvalno in priporočljivo izreklo; da je g. Tisch, učitelj na meščanski šoli nadaljeval o telovadbi in g. Bobisut nadaljevanje iz fizike prednašal in da se je onemoglemu učitelju g. Čižok-u v kozjanskem okraju na njegovo prošnjo iz društveno blagajnice 5 gld. podpore podelilo.
Potem stavi zapisnikar g. Weiss predlog, naj si društvo dva poročevalca odbere, ktera naj bi o društvenem delovanji nepristransko pisala, eden za nemške in eden za slovenske časnike, ter nasvetuje g. Miklavc-a in podpisanega, kar zbor soglasno pritordi. G. Tisch prednaša nadaljevanje o telovaji o raznih stalili in g. Bobisut tudi nadaljuje iz fiziko o oprijemljivosti in zveznosti. Oboma prednašalcoma so poslušalci zahvalo. Pri obedu so je pa mnogo o kompetirai\ju za celjsko okolico govorilo; kompeteutje naštevali in uganjevali, kteri utegnejo dobiti. A zna dobiti kor je najstarejši; B, ker je inšpektor; C, ker je mestni učitelj, D, ker je pri visoki merodajni rodovini učil; E, kor zna godbo učiti; F, ker ima omikano soprngo; in G, ker je bolj klerikalen. Veselite sc, dosta bo naizboro!
Ivan Žolnir.
Šolske novice in drobtine.
(„Učiteljsko društvo n slovenski Štajer.") Zapisnik o seji, katero je imel odbor »Učiteljskega društva za slovenski Stajer", 17. maja pri „Belem volu" v Celji. Lapajne kot predsednik in ti-legg. Navzoči odborniki: Boštjančič, Flis, Jarc, Jurkovič, Poljanec, Kovačič, Sijanec, Škoflek in nekaj udov. Predsednik poroča o odborovem delovanji od poslednjega občnega zbora sem. Iz njegovega in donarničar-jevega poročila jo bilo razvideti, da je društvo ne le aktivno, da bi marveč financijolno prav dobro stalo, ako bi lanski in letošnji naročniki vso dosedanjo naročnino bili vplačali. A odbor je moral iz teh poročil tudi videti, da razvoj društva nij bil brez precejšnjih zaprek: omenjajmo tiskovno pravde društvenega glasila „Slov. učitelja". Z g. okr. glavarjem Premersteinom in splošna agitacija nasprotnikov narodnega šolstva proti društvu sloven-sko-štajerskih učiteljev. P. n. gg. naročniki so naročnino pošiljali nekaj predsedniku v Ljutomer, nekaj donarničarju v Središče, nekaj celo tiskarni v Maribor, kar sklepanje računov jako otežuje. Naprošeni so tedaj gospodje naročniki še enkrat, da naj v prihodnje naročnino pošiljajo nepo-srednje g. Kovačič-u v Središče (Polstrau).
Predsednik stavi predlog za odobrenje nekaterih večjih znoskov, kar se zgodi. On odboru stavi vprašanjo, kako naj društvo v prihodnje deluje, da bode na prospeh narodnega šolstva.
Jarc: Dobro bi bilo, da se društvene knjige o računih prepustč posameznim udom v pregled. Odbor nij proti temu, a ker so konec društvenega leta volč pregledovalci računov, dovoli se to samo do konca seje odbornikom, ki hočejo te računske knjige pregledati.
Lapajne: Na posebno prošnjo pošiljal soje naš organ g. Piano-u, akademičnemu društvu slovenskih dijakov v Beču in zagrebškim dijakom brezplačno. Odobri odbor, da se jim tudi v prihodnje pošilja brezplačno.
Poljanec: Naj se list daje brezplačno tudi učiteljskim kandidatom v Mariboru. Odbor prvo dovoli, drugega pa ne. (Marib. kandidatje so sami na naš list naročeni. Ur.)
Jarc: Naj se povabijo gospodje profesorji srednjih šol k sodelovanju našega lista, da bode gledč soderžaja imenitnejši in mičnejši.
Škoflek: In jaz toplo podpiram predlog gospoda Jarca.
Poljanec: Profesorji srednjih šol odtegnili so se narodnim učiteljem ter gledajo na-nje, kakor na stvari niže snovi, in znanstvenih spisov, kakoršnih moramo pričakovati iz poresa profesorjevega pri pičlo odmerjenem prostoru našega lista še vporabiti ne moremo. Sicer si jih iz znanstvenih knjig vsak za se lahko nabira.
Jarc: Profesorji se narodnim učiteljem prav za prav nijso odtegnoli, ampak do sedaj ž njimi nijso bili še v nikakoršni oži zvezi.
Škoflek: Naj se spisi gospodov profesorjev ne jemijč tako strogo: Kar jo za naš list, to naj se porabi, drugo pa opusti.
Boštjančič: Jaz z gospod Poljancem nijsem enega menenja, da se profesorji srednjih šol z narodnim učiteljstvom nočejo družiti, iz izkušnje sem marveč preverjen ter pripravljen sem — ako treba — z imeni postreči, da so narodnih učiteljev nijso ogibali. (Več bi pa nam vendar lehko pomogli, kakor sedaj store. Ur.)
Lapajne: V društvu mogočo, a no na literarnem polji. Odbor so naposled v tem vprašanji zedini, da ostane posamezniku prosto, ako hoče profesorje k sodolovanju vabiti, a na ime društvenoga odbora ne. (Vsaj smo slovensko profesorje že mnogokrat pomoči prosili, pa zastonj. Ur.)
Predsednik mora k županu, ob */a 12. in seja se začne še le po obedu */a2 uri popoldne. Predsednik: Gospodje, kateri nijso odborniki, so naprošeni, da naj počakajo v gostilnici, dokler ima odbor sejo, ker je gospod župan Neckermann vašo navzočnost prepovedal. Neodborniki vstanejo v gostilnici.
Jarc: Z obzirom na namen pisank, ki pridejo šolskej mladeži v roke, naj bi se jim dal tudi primeren slovenski napis in zato naj skerbi naš odbor. N. pr. za dosedanjo »SchBnschreibbuch:" »Knjižica za lepo-ali krasopisje;" za „Aufsatztheke„Nanos šolskih in domačih nalog;" za „Fleis8theko:“ „Bučelica.“ Ako je pa na knjižici katera si bodi podoba naj se tiska pod njo, če uže neodino slovensko, saj tudi slovensko ime.
Lapajne: Seboj imam obrazce pisanke, katero je izdal Winikor v Brnu. Odbor pregleda razstavljeno knjižico in je odobri in jo vsem slovenskim učiteljem toplo priporoča.
Lapajne: Gledč enačili pisank sem govoril z gospod Pajkom*) v Mariboru, ki mi je obljubil, da hoče tudi on pisanko založiti ter dodati jim na ovitek zemljevid vojvodino štajerske. Odbor vzame z veseljem to na znanje in na gospod Poljančev predlog se gledč zemljevidov odloči, da naj bi bili slopi brez vseh imen, ker bi se na tak način lahko v porabili v izdelovanje zemljepisnih nalog.
Škoflek: Naj bi taki zemljevidi ncobsegali samo štajerske krono-vine, ampak v so slovenske deželo. Odbor tega predloga zatč 110 moro sprejeti, ker bi take zemljevide vlada težko dovolila. (Tudi bi mnogo stale.)
Jarc: »Slovenski Učitelj" naj dobode obliko lanske »Zore."
Lapajne: Jaz pa predlagam, da naj se odbor v tej zadevi za da-nas ne razgovarja: Ako bodo pa naročniki svojej dolžnosti zadostili, tedaj ima odbor časa še vedno dovolj o tem sklopati. Odbor sprejme g. Lapajne-tov predlog.
Lapajne: Tu podajom odboru na ogled v slovenskem prevodu: 1. Fiziko, katero je spisal dr. Evgen Netoliczka, in kije od visokega dež. š. svetu v originalu priporočena. ‘J. Prirodopis, spisal isti pisatelj in v originalu tudi poujen.*) J. Povesti iz zgodovine štajersko, ravno tako. 4. B. ltocen-ovo zemljepisje. **j Vso te knjige odbor slovenskim učiteljem in učencem jako priporočuje.
0 Stegnarjcvih podkladkih za lego pri lepopisji, katere jo g. Lapajne priporočal, odbor ničesa nij vkrenil, ampak prepustil jih je razsodbi posameznih učiteljev. (O teh podkladkih bodemo že še govorili. Ur.)
Škoflek: Predlagam, da naj odbor skrbi, da so formolari za pobotnice za učiteljske plače tiskajo s slovenskim tekstom, kakoršni formolari se v nemškem jeziku že dobivajo.
Boštjančič: Tega menda nij treba, jaz vsaj imam pobotnico uže nekaj dni pred prvim še precej lično pisano. Odbor neprevzame skrbi za tiskanje slovenskih pobotnic.
Lapajne: Naj odbor izda koledar za leto 1876z imenikom spodnje štajerskih učiteljev. Odbor sprejme ta predlog. (Ako bo mogoče to izpeljati, o *em hočemo v kratkem poročati. Ur.)
Boštjančič: Ovira v šolskem napredovanji je vsoskozi neredno šolsko obiskovanje. Predlagam: Odbor društva slovensko-štajerskih učiteljev se obrača do slavenega o. k. deželnega šolskega svetovalstva z motivirano prošnjo, da naj za ukaže okrajnim in krajnim šolskem svetom, da se gledč šolskega obiskovanja strogo drže postave.
Lapajne: Jaz sem proti temu predlogu, in mislim, da naj bi so proti takim staršem ne po stopalo tako hitro s kaznimi. Kor so vsi drugi odborniki za Boštjančičov predlog, sprejme so.
Škoflek: Druga ovira v šolskem napredku so preslabe čitanke. Odbor našega društva naj so obrne do sl. c. k. d. š. sv. s prošnjo, da naj vlada izda boljše čitanke za slovensko šole.
*) G. Pajk je tudi pripravljen slovensko šolske tiskovino in druge šolske reči založevati, o čemor že bomo še poročali.	Ur.
**) Ta »prirodopis" s podobami pride v kratkem na svitlo. Ur.
***) Je še v delu.	Ur.
Lapajne: V tej zadevi je odbor že poslal prošnjo na deželni š. sv. a nima so nobenega odloka, tedaj bode treba vnovič prositi, ako ne dobimo povoljnoga odgovora. To se sprejme.
Šijanec: Imam 305 všolanih otrok, postavnega prostora za 50, obiskojočili 209 otrok. Šolsko poslopje se zida uže od leta 1847 sem, pa še nij enega kamena nij. Ovira je samo ena upljivna oseba v sl. šolskem svetli. Naj bi sl. d. š. sv. na tanko to preiskoval in svoj upljiv porabil.
Jarc: Imamo samo učne črteže za nemške šole. Naj se odbor obrne do c. k. d. š. sv. da izda učne čerteže za slovenske in slovensko-nemške šole. Se sprejme. Odbor nadalje sklene: Prihodnji občni zbor se skliče, kakor je uže poslednji občni zbor sklenil v Celje in sicer 5. prihodnjega oktobra. Ako bi vlada tega ne dovolila, nalaga se odboru in predsedniku, da takoj skliče izvanredni občni zbor v Ljutomer, kjer je zdaj društva sedež, pri katerem se imajo pravila tako prenarediti, da sme društvo kjer si bodi na spodnjem Stajer kem zborovati.***) Dneni red prihodnjega občnega zbora bode: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev 3 pregledovalcev računov. 4. Volitev novega odbora. Odbor nasvetu je dalje: aj Učni črteži za slovenske in slov.-nemške šole. h) Čitanke, ej Kmetijstvo v narodni šoli. Ij Telovadba.
Poljanec: Jaz nasvetujem, da naj tudi druga društva in posamezni udje našega društva nasvetujejo primerne točke za dnevni red, katere naj odboru izroče, da predskupščina občnega zbora odloči, ali se imajo deti na dnevni red ali ne. Sprejeto.
Lapajne: Naj bi prevzela odbornika g. Škoflek, in g. Miklošič, skerbi, za petje pri zboru.
Naprosijo pa naj so še drugi gospodje, zlasti učitelji v Celji in okolice (mod njimi posebno g. Weiss), da bi pri zboru in posebno pri petji sodelovati izvolili. Sprejme se.
Skerb za godbo se naroča društvemu predsedniku.
Ivan Lapajne, predsednik. Ivan Nep. Boštjančič, porovodja.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta) Seja 17. in 24. junija. Sklenil se je ukaz v napravi šolskih poslopij in o skerbi za zdravje po narodnih in m ščanskih šolah. Določila so se pravila substistucij pri nadomestovanji učiteljev in rešilo se je več prošenj za uverstenje ljudskih šol v više plačiluo razrede.
(Ormužka okrajna učiteljska konfereuca) jo volila v okrajni šolski svet g. Fr. Sijanca, narodnega učitelja pri Svetinjih in predsednika orm. učit. društva. Verlo dobro!
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Konjicah (5raz. š.) s 600 gl. do 30. jul. na kr. š. svet. — Služba učiteljice v Sevnici (4razr. š.) s 600 gld. (io 30. jul. na kr. š. svet. Podučitnljska služba v Frankolovem (okraj celjski) s 440 (oziroma 300 gld.) do 15. jun. na kr. š. svet. Pod-učiteljska služba pri sv. Magdaleni v Mariboru (4razr. š.) s 560 (oz. 420 gld.) na mestni š. svet do 10. jul. Podučiteljska služba v Gorenjem gradu (2raz. š.) s 440 (oz. 330) gld. na kr. š. svet do 31. j. Učiteljska služba v P t ti j i (5razr. š.) 700 gld. do 30 jul. na kr. š. svet. Podučiteljska služba v Vuzenici (2razr. š.) s 440 gld. do 18. jul. na kr. š. sv.
*) Upamo, da ne bomo imeli novih neprilik v tej zadevi. Ur.
Svetovna
razstava na	v	razstava	na
/V» Založba ?„«♦**«»* 5
1^1
S,fW Mrja|sia
diploma, JP	lnikvarja v Bernu, §4 diploma.
1873. 'i	cožr	1873.
g-t-sp* Ferdinandove ulice	^
Založena dela.	Štev.	3.	in	pisanske
V založbi podpisane knjigotržnice so prišle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer:
Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.)
Št. 2. Pisanka za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih.)
Št. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih ; visoka oblika v četverki.)
Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.)
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje (14 verst, s prostimi čertami; visoka četverka.)
Št. 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.)
Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržnica je pripravljena, žo-ljam p. n. gospodov kupovalcev v vsakem obziru vstrezati.
Cena pisank je za eno riztno — 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo.
Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Prvi nauk v lepo- in hitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokorny, poslovenil Anton Lčsar. Sešitek 1.—12.	2 kr. pr. Riess 4 rt. 80 kr. netto 3 rt. 15 kr.
Karteln zn Priifungsschriftcu mit blauen Linien und Rand-verzierung in 4ft a. Briefpapier a 1 kr., 100 St. 75 kr. n.
Lčsar Ant., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mladost. 1863. 1 rt.
Naročila naj so franko pošiljajo na
Karol illnlkrr-Jrvo
založnico in prodajalnioo knjig v Bernu (Brttnn) ‘2—3	lerdinandovo ulice št. 3.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štaier.“
Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — J. M. 1’ajk-ovu tiskarna v Mariboru