GEOLOGIJA 55/1, 57-66, Ljubljana 2012 doi:10.5474/geologija.2012.004
Anelidi v miocenskem litotamnijskem apnencu iz Zgornje Pohance
Annelids in the Miocene lithothamnion limestone from Zgornja Pohanca, Slovenia
Vasja MIKUŽ1, Andreja ŠKEDELJ - PETRIČ2 & Miloš BARTOL3
1Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani - Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija;
e-mail: vasja.mikuz@geo.ntf.uni-lj.si 2Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, Adamičeva ulica 2, SI-8000 Novo mesto, Slovenija;
e-mail: andreja.skedelj-petric@zrsvn.si 3Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: mbartol@zrc-sazu.si
Prejeto / Received 15. 4. 2012; Sprejeto / Accepted 31. 5. 2012
Klju~ne besede: anelidi, poliheti, litotamnijski apnenec, srednji miocen - badenij, Centralna Paratetida, Zgornja Pohanca, Slovenija
Key words: Annelids, Polychaetes, lithothamnion limestone, Middle Miocene - Badenian, Central Paratethys, Zgornja Pohanca, Slovenia
Izvle~ek
V prispevku so predstavljeni ostanki srednjemiocenskih - badenijskih anelidov v kosih apnenca iz Zgornje Pohance pri Krškem. Apnenci sestoje predvsem iz cevasto-paličastih anelidov in litotamnij. Segmentirane apnenčeve cevke so večinoma fragmentirane in zapolnjene s kalcitom. Njihove morfološke in velikostne značilnosti so primerljive s poliheti iz družine Serpulidae. Cevasti ostanki lahko pripadajo rodovom Protula, Hydroides ali Vermiliopsis?
Abstract
Presented and discussed are remains of Middle Miocene - Badenian annelids in limestone fragments that consist mostly of tubular-rodlike annelids and lithothamnions. Segmented limestone tubules are largely fragmented and filled with calcite. By their morphology and size they are comparable to polychaetes of the Serpulidae family. Tubular remains could be attributed to genera Protula, Hydroides or Vermiliopsis? The samples of annelidic limestone with polychaetes were found in environs of Zgornja Pohanca near Krško in eastern part of central Slovenia.
Uvod
Vasica Zgornja Pohanca, ki leži blizu Krškega, doslej ni bila poznana po nobenih paleontoloških zanimivostih ali posebnostih, dokler me ni geo-loginja Andreja Škedelj-Petrič iz Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, 21. aprila 2011 po e-pošti obvestila o najdbi zanimive kamnine, sestoječe iz samih cevastih skeletov iz okolice omenjenega zaselka. Zgornja Po-hanca leži dobre 3 km severovzhodno od Krškega na nadmorski višini 220 m (sl. 1). 26. maja 2011 mi je soavtorica tega prispevka prinesla štiri kose kamnine z omenjenimi cevastimi organizmi. Izkazalo se je, da cevasti ostanki niso skafopodni temveč anelidni. Predstavljeni kosi s poliheti so bili najdeni pri terenskem ogledu 11. novembra 2010. Znova smo obiskali najdišče 29. julija 2011 in našli še nekaj kosov anelidnega apnenca ali anelidolita, ki so najdeni samo na začetku na novo odkopane brežine v litotamnijski apnenec (sl. 2). Pregledali smo še celoten usek v preostalo brežino, v kateri pa nismo našli nobenih ostankov omenjene kamnine.
Sl. 1. Geografski položaj najdišča miocenskih anelidov v Zgornji Pohanci blizu Krškega
Fig. 1. Geographical position of the site of Miocene annelids in Zgornja Pohanca near Krško
Sl. 2. Najdišče anelidnega apnenca v horizontu badenijskega litotamnijskega apnenca v Zgornji Pohanci Fig. 2. A site of annelidic limestone in the horizon of the Ba-denian lithothamnion limestone in Zgornja Pohanca
Polihetov ni enostavno ločiti od drugih organizmov s podobnimi zunanjimi cevastimi skeleti, kot je to pri nekaterih polžih in skafopodih. Morfologija njihove zunanjosti si je precej podobna in večkrat zabrisana. Zanesljive razlike vidimo šele v mikrostrukturi stene njihovih cevastih domovanj v prečnih in vzdolžnih presekih. Ustrezen recentni in fosilni primerjalni material nam lahko tudi veliko pomaga pri razločevanju fosilnih organizmov s cevastimi domovanji.
Geolo{ka zgradba okolice najdi{~a Zgornja Pohanca
Siki}, Basch in Šimuni} (1978) so predstavili geološko zgradbo ozemlja, na katerem je najdišče miocenskih anelidov pri Zgornji Pohanci. V tektonskem smislu je najdišče deloma na južnih obronkih Posavskih gub in deloma v podaljšku hrvaškega Zagorskega terciarnega bazena oziroma na severnem obrobju Savske udorine. Samo najdišče je v pasu badenijskih organoge-nih in bioklastičnih apnencev, peščenjakov in apnenčevih ter glinenih laporovcev. Navzgor sledijo mlajše sarmatijske, panonijske in pontijske plasti. Pod miocenskimi skladi so najrazličnejše zgornjekredne in triasne kamnine. Šiki} in sodelavci (1979, 36) so pisali, da je znotraj miocenskih klastičnih sedimentnih kamnin morskega porekla veliko najrazličnejših makrofosilov. Med njimi so našteli več badenijskih školjk, ne omenjajo pa nobenih ostankov anelidov oziroma polihetov. Najdišče Zgornja Pohanca ni omenjana v besedilu njihovih raziskav.
Fosilni poliheti Slovenije
stache (1859, 318) je zapisal, da so v okolici Vremščice in Ilirske Bistrice našli cevaste ostanke poliheta rodu Serpula. Ramov{ (1974, 137) obravnava anelide oziroma kolobarnike, med katerimi omenja tudi polihete. Omenja samo rodova Ser-pula in Spirorbis. Iz slovenskih najdišč ne omenja nobenih polihetov. Mikuž in Horvat (1998, 190, tab. 11-13 in tab. 19, sl. 1-2) poročata o rovih polihetov vrste Polydora hoplura (Claparede) iz družine Spionidae, ki so ohranjeni na površini in v notranjosti kamenih jeder leščurjev iz badenijskih plasti pri Dobruški vasi na Dolenjskem. Manjšo podobno sled poliheta rodu Polydora smo našli tudi na kamenem jedru školjke Glossus humanus iz srednjemiocenskih plasti blizu Šentilja v Slovenskih goricah (neobjavljeno). Mikuž in Čvorovic (2004, 123) poročata tudi o skromni najdbi ser-pulidnega mnogoščetinca iz eocenskih plasti pri Kuteževu. Mikuž (2008, 164) piše, da so eocenske serpulide pri nas našli na več različnih mestih, med drugim tudi na območju med Lokavcem in Brodom, severno od Ajdovščine v Vipavski dolini. Pav{ic (2009, 304) v učbeniku tudi obravnava polihete in med sedentarnimi cevkarji iz družine Serpulidae omenja rodove Spirorbis, Serpula in Rotularia. Iz slovenskih miocenskih nahajališč jih ne omenja, predstavlja pa dve obliki iz eoce-na Slovenije, okrog 1 cm dolge cevke v flišnem peščenjaku pri Strunjanu in preseka istega primerka rodu Spirorbis iz najdišča Uhanje-Ključ. Po pregledu menimo, da slednja preseka ne pripadata rodu Spirorbis, temveč rodu Rotularía.
Paleontolo{ki del
Sistematika po: Schmidt 1955 in Baluk & Rad-wanski 1997
Phylum Annelida Lamarck, 1809 Classis Polychaeta Grube, 1850 Ordo Sedentarida Lamarck, 1818 Familia Serpulidae Rafinesque, 1815
Znotraj družine Serpulidae najdemo pri primerkih iz Zgornje Pohance podobnosti z rodovnimi značilnostmi rodov Protula Risso (1826), Hydroides Gunnerus (1768) in Vermiliopsis Saint-Joseph (1894).
Gen. et sp. indet.
Tab. 1, 1a-1c; tab. 2, 1a-1c; tab. 3, 1, 3
Material: Ostanki anelidov so v štirih kosih apnenca, ki sestoji iz cevastih skeletov polihetov različnih dolžin in ohranjenosti. Ponekod so samo odtisi njihovih skeletov. Na prepereli površini nekaterih kosov so drobne luknjice (tab. 1, 1b-1c), ki sprva spominjajo na delovanje spužev, v resnici gre za izdolbene oziroma korozijsko poglobljene prečne preseke anelidnih cevk. V prispevku predstavljene vzorce je 11. novembra 2010 našla geo-loginja Andreja Skedelj-Petrič. 29. julija 2011 sva
z dr. Milošem Bartolom znova obiskala in pregledala najdišče in našla še nekaj večjih in manjših kosov enakega anelidnega apnenca.
Nahajališče: Vzorci so iz useka v pobočju pod domačijo Pavličevih, na zahodnem delu Zgornje Pohance, kjer izdanja horizont badenijskega lito-tamnijskega apnenca (sl. 2). Primerki so bili najdeni samo na začetku takratne na novo usekane brežine.
Opis: Cevke približno enakih debelin so ravne do rahlo ukrivljene in različnih dolžin. Največje merijo v dolžino do 5 cm in več, njihov premer znaša od 1 do 2 mm. Cevke v prečnem preseku so okrogle do ovalne. V spodnjem ali starejšem delu so nekoliko ožje in bolj ukrivljene kot v mlajšem zgornjem delu. Površina cevastega kalcitnega skeleta je drobno segmentirana s koncentričnimi prirastnimi obroči (tab. 2, 1c), kar je ena izmed značilnosti polihetnih cevk. V vzorcih litotamnij-skega apnenca so zelo številni cevasti skeleti in njihovi odtisi, ki so večinoma usmerjeni ter ponekod bolj ali manj med seboj vzporedni (tab. 1, 1a; tab. 3, 1).
Primerjava: Poliheti iz Zgornje Pohance so po morfologiji primerljivi s primerki vrste Protula canavarii Rovereto, 1898 iz Italije in Avstrije, ki jih predstavljata Rovereto (1898; 1904) in Schmidt (1955). Rovereto (1898, 84-85, Tav. 7 (2), Figs. 4, 4a) in (1904, Tav. 2, Figs. 1a-1b) predstavlja protule omenjene vrste iz zgornjepliocenskih in ple-istocenskih skladov Italije, kjer je ponekod zelo pogostna. Nadalje piše, da so njihove cevke dolge okrog 8 cm, v premeru pa merijo do 4 mm. Schmidt (1955, 34, Taf. 3, Figs. 4-5) predstavlja protule iz badenijskih plasti Dunajske kotline in navaja, da imajo cevke primerkov iz avstrijskih najdišč vrste Protula canavarii premer okrog 4 mm, dolge pa so lahko do 8 cm. Torej so italijanski pliocensko-ple-istocenski in avstrijski badenijski poliheti širši in daljši od naših iz Zgornje Pohance. Mislimo, da velikost ni ključna primerjalna značilnost pri po-lihetih. Omenjeni avtorji prikazujejo le posamezne cevke vrste Protula canavarii, tako da ne vemo ali so te cevke izdvojene iz kolonijskih skupkov ali pa gre za prave solitarne oblike polihetov? Ostanke polihetov iz rodu Protula so našli tudi v srednje-miocenskih skladih južne Poljske (Jakubowski & Musial 1979, 85).
Manjše podobnosti so tudi z vrsto Hydroides pectinata (Philippi) iz badenijskih in sarmatijskih plasti Avstrije (Schmidt 1955, 46, Taf. 4, Fig. 19) in s pliocensko vrsto Protula firma Seguenza, ki jo je Rovereto (1901) preimenoval v Protulophi-la gestroi (Tav. 28 (1), Figs. 7a-7c). Možna je tudi primerjava z recentno vrsto Hydroides uncinata Philippi, ki jo opisuje Rovereto (1898, 66, Tav. 6 (1), Fig. 10) in vrsto Protula protensa (Linné), ki jo prikazuje Schultz (1998, 54-55, Taf. 20, Fig. 1) iz badenijskih plasti Avstrije.
Večje podobnosti lahko najdemo tudi z recen-tno vrsto Vermiliopsis infundibulum iz Jadranskega morja. Primerke omenjenega jadranskega
poliheta imamo shranjene v paleontološki zbirki Oddelka za geologijo (vzorec z inv. št. 6389, Tab. 3, 2a-2b). Ta vrsta ima prav tako cevke podobnih velikosti kot opisani miocenski poliheti iz Zgornje Pohance, s premerom od 1,5 do 2 mm. Tudi njihove stene cevk so podobnih debelin, so drobno segmentirane in rastejo skupaj v številnih ravnih in ukrivljenih vzporedno potekajočih in dotikajočih se cevastih kolonijskih skupkih. Rovereto (1898, 91) omenja v seznamu terciarnih in kvartarnih serpul tudi vrsto Vermilia infundibulum Philippi, ki je najdena v pliocenskih in ple-istocenskih plasteh Italije. Rod Vermilia je danes najverjetneje sinonim rodu Vermiliopsis.
Zaključki
Primerki apnenca z anelidnimi cevkami (tab. 1 in tab. 2; tab. 3, 1, 3) so najdeni v horizontu badenijskega litotamnijskega apnenca v useku bre-žine pod domačijo Pavličevih pri Zgornji Po-hanci, okrog 3 km severovzhodno od Krškega (sl. 1 in sl. 2). Kalcitne oziroma iz kalcijevega karbonata sestoječe drobno segmentirane cevke imajo premer od 1 do okrog 2 mm. Njihovo dolžino je težko določiti, ker nobena cevka ni ohranjena v celoti. Večinoma so krajše, nekateri daljši primerki merijo okrog 5 cm in več. Cevasti skeletni deli in njihovi odtisi so večinoma ravni do rahlo upognjeni, močneje ukrivljenih ni. Skeleti so tanki in po celotni dolžini približno enakega premera. Ker kamnina sestoji izključno iz ostankov anelidov in veziva, bi jo lahko imenovali kar anelidni apnenec ali anelidolit.
Cevasti ostanki so fragmentirani in pogosto naknadno zapolnjeni s kalcitom, njihove morfološke značilnosti pa lahko primerjamo z več oblikami raznih rodov, predvsem z rodovi Protula, Hydroides in Vermiliopsis. Prepričani smo, da cevke v anelidolitu iz Zgornje Pohance pripadajo enemu izmed naštetih rodov, torej so vsekakor od polihetov iz družine Serpulidae. Točnejša taksonomska uvrstitev zaenkrat ni mogoča. Vzorčili smo tudi na kalcitni nanoplankton zaradi določitve bolj zanesljive neogenske cone, vendar nanoplankton-skih florističnih ostankov nismo našli.
Takšnega srednjemiocenskega anelidnega apnenca, v katerem so nagneteni cevasti polihe-tni ostanki, doslej v Sloveniji še nismo našli. Pred enim letom smo spoznali badenijske peščene lapo-rovce s številnimi ostanki polihetov iz kamnolomov Plesko nad Trbovljami (neobjavljeno), vendar tamkajšnji ostanki ne pripadajo isti anelidni vrsti in prav tako ne podobnemu ali enakemu bio in li-tofaciesu.
V Sloveniji se dosedaj ni nihče sistematično ukvarjal s fosilnimi ostanki anelidov, najverjetneje zaradi razloga, ker so razen izjem stratigrafsko nepomembni. Zato je malo literaturnih podatkov o najdbah fosilnih polihetov. Ugotavljamo, da so jih pri nas registrirali v eocenskih in miocenskih kamninah, čeprav smo prepričani, da bi jih lahko našli tudi v drugih sedimentnih kamninah keno-zojske, mezozojske in paleozojske starosti. Dose-
daj najdeni ostanki polihetov v slovenskih eocen-skih kamninah pripadajo primerkom iz družine Serpulidae, v miocenskih pa družinama Serpuli-dae in Spionidae.
Annelids in the Miocene lithothamnion limestone from Zgornja Pohanca, Slovenia
Conclusions
Limestone fragments containing annelid tubules (pl. 1 and pl. 2; pl. 3, 1, 3) were found in a horizon of Badenian lithothamnion limestone in a cut in the slope below the Pavlic home at Zgornja Pohanca, about 3 km northeast of Krško (fig. 1 and fig. 2). Calcitic resp. calcium carbonate thinly segmented tubules measure 1 to around 2 mm in diameter. Their length is difficult to establish since no tubule is preserved in full. They are mostly shorter, the longest specimens measure 5 cm or little more. Tubular skeletal parts and their imprints are mostly straight to slightly bent, none is more curved. Skeletons are thin and along the entire length of approximately constant diameter. Since the rock consists exclusively of annelidic remains and cement, it could be named annelidic limestone or annelidolite.
Tubular remains are fragmented and often subsequently filled by calcite. Their morphologic characteristics could be compared to several forms of various genera, especially to genera Protula, Hydroides and Vermiliopsis. We are convinced that tubules in annelidolite from Zgornja Pohanca belong to one of the listed genera. They belong by all means to polychaetes of Serpulidae family, but a more precise taxonomic attribution is not possible at present. We sampled also the calcaneous nanoplankton for determination of a more reliable Neogene zone, but no nanoplankton floristic remains could be found.
The Middle Miocene annelid limestone with massive tubular remains of polychaetes not found in Slovenia so far. One year ago we recorded Ba-denian sandy marlstones with numerous remains of polychaetes in Plesko quarries above Trbovlje in central Slovenia (not published). The remains there, however, do not belong to the same annelid
species, and also not to a similar or equal bio- and lithofacies.
In Slovenia there has been no systematic study of the fossil remains of annelids so far, most probably because they are, a part form a few exceptions, of no stratigraphical relevance. Consequently the published data on finds of Slovenian fossil polychaetes are scarce. It may be stated that they were recognized so far in Eocene and Miocene beds only, although their presence could be presumed also in other sedimentary rocks of Cenozoic, Mesozoic and Paleozoic age. The polychaetes remains found so far in our Eocene beds belong to the Serpulidae family, and in Miocene beds to the Serpulidae and Spionidae families.
Zahvale
Za prevode v angleščino se avtorji zahvaljujemo zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu, za fotografsko dokumentacijo in računalniško podporo pa sodelavcu Marijanu Grmu.
Literatura - References
Baluk, W. & Radwanski, A. 1997: The micropo-lychaete Josephella commensalis sp. n. comensal to the scleractinian coral Tarbellastraea reussiana (Milne-Edwards & Haime, 1850) from the Korytnica Clays (Middle Miocene; Holy Cross Mountains, Central Poland). Acta Geol. Polonica, 47/3-4: 211-224, Pl. 1-13.
Jakubowski, G. & Musial, T. 1979: Middle Miocene sandy and carbonate deposits of Huta Lubycka and Huta Rozaniecka (Roztocze Rawskie Region, Southeastern Poland) and their fauna. Prace Muzeum Ziemi, 32: 71-100, Pl. 1-7.
Mikuž, V. 2008: Serpulidni crv Rotularia spirulaea iz eocenskih plasti pri Gracišcu v Istri, Hrvaška = The serpulid worm Rotularia spirulaea from Eocene beds near Gracišce in Istria, Croatia. Geologija, 51/2: 161-168, (Tab. 1), doi:10.5474/geologija.2008.017.
Mikuž, V. & Čvorovic, B. 2004: Mehkužci in ostali makrofosili iz eocenskih flišnih plasti v okolici Kuteževega in Trpcan = The molluscs and other macrofossils from Eocene flysch beds in neighbourhood of Kuteževo and Trpcane.
TABLA 1 - PLATE 1
1a Srednjemiocenski - badenijski anelidni apnenec ali anelidolit iz horizonta litotamnijskega apnenca pri Zgornji Pohanci; s strani, velikost 126 x 100 x 107 mm, x 1
The Middle Miocene - Badenian annelidic limestone or annelidolite from horizon of lithothamnion limestone at Zgornja Pohanca, lateral side, size 126 x 100 x 107 mm, x 1
1b Isti kos z zgornje strani, Zgornja Pohanca, x 1
The same piece from upper side, Zgornja Pohanca, x 1
1c Detajl z zgornje preperele površine istega kosa, Zgornja Pohanca, x 2
Detail from the upper mouldered surface of the same piece, Zgornja Pohanca, x 2
TABLA 1 - PLATE 1
Razprave IV. razreda SAZU, 45/3: 91-143, Tab. 1-6.
Mikuž, V. & Horvat, A. 1998: Leščuj iz badenij-skih plasti Dolnje Stare vasi pri Škocjanu in Gorenje vasi pri Šmarjeti na Dolenjskem (Slovenija) = Pen shells from Badenian beds at Dolnja Stara vas near Škocjan and at Gorenja vas near Šmarjeta in Lower Carniola (Slovenia). Razprave IV. razreda SAZU, 39/4: 137-197, Tab. 1-22.
Pavšič, J. 2009: Paleontologija. Paleobotanika in nevretenčarji. II. dopolnjena in popravljena izdaja. Univerza v Ljubljani, NTF-Oddelek za geologijo, Ljubljana: 460 p., Tab. A-K.
Ramovš, A. 1974: Paleontologija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana: I-XIII, 1-304, ilustr. 1-155.
Rovereto, G. 1898: Serpulidae del terziario e del quaternario in Italia. Palaeontographia Italica, 4: 47-91, Tav. 6 (1)-7 (2).
Rovereto, G. 1901: Briozoi, Anellidi e Spugne per-foranti del Neogene ligure???. Paleontographia Italica, 7: 219-234, Tav. 28 (1).
Rovereto, G. 1904: Studi monografici sugli anellidi fossili. Palaeontographica Italica, Mem. Pa-laeont., 10: 1-73, Tav. 1-4.
Schmidt, J. 1951: Neue Serpulidae aus dem tertiären Wiener Becken. Annalen Naturhist. Mus. Wien, 58: 77-84.
Schmidt, W. J. 1955: Die Tertiären Würmer Österreichs. Denkschr. Österr. Akad. Wiss., Mathem.--naturwiss. Kl. 109/7: 1-121, Taf. 1-8.
Schultz, O. 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. Goldscneck-Verlag (Korb): 159 p., Taf. 1-65.
Stäche, G. 1859: Die Eocengebiete in Inner-Krain und Istrien. Jb. Geol. R. A., 10: 272-331, Taf. 8.
Šikic, K, O. Bäsch & Šimunic, ä. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ Zagreb 1:100 000. Redakcija i izdanje Saveznog geološkog zavoda Beograd.
Šikic, K., O. Bäsch & Šimunic, A. 1979: Tumac za list Zagreb L33-80. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Savezni geološki zavod Beograd, Beograd: 81 p.
TABLA 2 - PLATE 2
1a Brušena površina anelidnega apnenca, Zgornja Pohanca, velikost 180 x 79 x 25 mm, x 0,9 The polished surface of annelidic limestone, Zgornja Pohanca, size 180 x 79 x 25 mm, x 0,9
1b Isti kos z nasprotne strani, Zgornja Pohanca, x 0,9
The same piece from opposite side, Zgornja Pohanca, x 0,9
1c Detajl iz istega kosa, Zgornja Pohanca, x 3,5
Detail from the same piece, Zgornja Pohanca, x 3,5
TABLA 2 - PLATE 2
TABLA 3 - PLATE 3
1 Kos anelidnega apnenca z vzporednimi kalcitnimi skeletnimi deli, Zgornja Pohanca, velikost 92 x 56 x 28 mm, x 1,3
The piece of annelidic limestone with parallel calcitic skeletal parts, Zgornja Pohanca, size 92 x 56 x 28 mm, x 1,3
2a Recentni anelidi vrste Vermiliopsis infundibulum iz Jadranskega morja, s strani, Paleontološka zbirka Oddelka za geologijo, inv. št. 6389, velikost kosa 65 x 48 x 37 mm, x 1,4
The actual annelids Vermiliopsis infundibulum from Adriatic sea, lateral side, Paleontological collection of Department of Geology, inv. no. 6389, size of piece 65 x 48 x 37 mm, x 1,4
2b Isti vzorec z zgornje strani, Jadransko morje, x 1,4 The same specimen from upper side, Adriatic sea, x 1,4
3 Preperela površina anelidnega apnenca ali anelidolita, Zgornja Pohanca, velikost 95 x 59 x 23 mm, x 1,2
The mouldered surface of annelidic limestone or annelidolite, Zgornja Pohanca, size 95 x 59 x 23 mm, x 1,2
Fotografije (Photos): Marijan Grm
TABLA 3 - PLATE 3