ih 1 3 O 7 kmjiZnca KOTAM* K1R0EUA y ceuo Srečno 1990 Pričakujemo novo desetletje, v katerega vstopamo z veliko negotovostjo. Se posebno negotova je politična prihodnost, ki se močno odraža tudi na gospodarskem področju. Izgleda tako, da se bomo lažje zmenili z mnogimi tujci kot v svoji domovini Jugoslaviji. Gospodarstvo je, razumljivo, občutljivo za politična nihanja, saj ga napačna politika onemogoča tako pri razvojnih kot vsakodnevnih odločitvah. V El-kroju že dobro desetletje nenehno povečujemo izvoz. Ravno zaradi tega tudi lažje prebolevamo gospodarsko krizo, ki sicer krepko trka na vrata Jugoslavije. Pretekle odločitve se kažejo kot pravilne. Na tej smeri je tudi pravkar podpisana pogodba z nemško firmo »MUSTANG«, ki nas še močneje vključuje v izvoz in prinaša bistveno tehnično posodobitev obrata v Lučah. Zahvaljujoč izvozu, smo v preteklih letih kupili veliko moderne opreme, kar poleg kadrovske komponente zagotavlja, da lahko delamo za najzahtevnejše inozemske partnerje. V letu 1990 bomo pričeli delati za nove nemške partnerje in tako skoraj vse lastne kapacitete izvozili na to tržišče. Ne smemo pozabiti, da pomeni izvoz na najzahtevnejši trg konfekcije svojevrsten dokaz o kakovosti podjetja. V prihajajočem letu bomo zmo-dernizirali naše poslovanje. Pri tem mislim na procesni računalnik, obrat Luče, krojilnica in drugo. Bogatejši bomo tudi za počitniško zmogljivost v Čatežu. V novo leto vstopamo nenazadnje tudi z novo organiziranostjo, ki bo prinesla več racionalnosti v naše poslovanje. To se bo brez dvoma odražalo na rezultatih poslovanja. Zaposlovali bomo nove mlade delavce, kajti povpraševanje po naših storitvah v Nemčiji je veliko, tako da se ne bojimo nesmiselnih gospodarskih blokad z juga države. Naša razvojna politika mora biti še naprej naravnana tako, da bo prispevala k tržni stabilnosti Elkroja. Zato moramo napraviti selekcijo med poslovnimi partnerji in ne nazadnje dati večji poudarek razvoju maloprodajne mreže. Vsem delavcem Elkroja in njihovim svojcem želim srečno in uspehov polno novo leto 1990. Sreča praviloma ne pride sama od sebe, ustvarimo si jo lahko sami s trdim in premišljenim delom. Ivan Kramer, dipl. oec. Hranilništvo v podjetju V času, ko nas pesti izredno visoka inflacija oziroma hiperinflacija, se vsakomur postavlja osnovno vprašanje, kako gospodariti z zasluženim denarjem in kako realno ohraniti tisti del zaslužka, ki bo namenjen kasnejši porabi. Eden izmed načinov ohranjanja realne vrednosti zasluženega denarja je prav gotovo tisto varčevanje, ki priznava na privarčevana denarna sredstva revalorizacijsko in realno obrestno mero. In takšno varčevanje predlagamo pri nas v podjetju, ki bo steklo od 1.1. 90. leta dalje. Navedimo nekaj značilnosti. Varčevanje je namenjeno tistim delavcem in upokojencem podjetja Elkroj, ki so se odločili na osnovi podpisanih pristopnic, da pristopajo k takemu načinu varčevanja. Pri tem je potrebno poudariti, da bomo izvedli takšno varčevanje samo iz naslova izplačila prve akontacije osebnega dohodka, medtem ko ostane izplačilo druge akontacije osebnega dohodka nespremenjeno, torej na hranilnih vlogah oziroma tekočih računih obeh bank. Z uvajanjem internega varčevanja bo dana možnost vsakemu varčevalcu, da svobodno dviguje ali polaga svoje prihranke na svojo hranilno vlogo, vendar samo v okviru podjetja. Zaradi novih ugodnosti, kijih prinaša takšno varčevanje, se hkrati povečuje tudi delo v zvezi z izplačevanjem denarja, zato bomo morali ukiniti izplačilno mesto Beograjske banke, medtem ko bo ostalo izplačilno mesto Ljubljanske banke do nadaljnjega še naprej v podjetju. Podjetniško varčevanje se bo odvijalo preko računalnika. Varčevalci ne bodo imeli hranilnih knjižic, ampak bo imel vsak varčevalec poseben račun oziroma kartico, ki bo vnesena v računalnik in iz katere bodo razvidni osebni podatki varčevalca in celotno dogajanje v zvezi z dvigi, pologi in stanjem privarčevanega denarja. Varčevalec bo lahko vsak čas obveščen s stanjem svoje hranilne vloge ustno ali pisno na osnovi računalniškega izpisa. Dana bo tudi možnost,' da lahko varčevalec pooblasti svojega pooblaščenca za dvig ali polog njegovega denarja. Hranilne vloge so na vpogled. To pomeni, da lahko varčevalec v obratovalnem času izplačevanja denarja poljubno dviguje svoje prihranke. Hranilne vloge bodo obrestovane z revalorizacijsko in realno obrestno mero. Revalorizacijska obrestna mera bo spremenljiva in v bistvu predstavlja mesečno stopnjo inflacije, kije merjena s povprečno mesečno rastjo maloprodajnih cen. Realna obrestna mera je fiksna in določena z 12% letno stopnjo. Obresti se bodo obračunavale mesečno in tudi mesečno, vsakega prvega v mesecu, pripisale h glavnici. Omenjeni način varčevanja predstavlja prav gotovo pomemben korak k večji motivaciji varčevanja denarnih sredstev in obenem prinaša koristi tako varčevalcu kot tudi podjetju. V tem času pa je to neminovno izredno pomembno dejanje, razen tega pa za vsa privarčevana sredstva jamči podjetje s svojimi sredstvi. Franc Finkšt, dipl. oec. Utrinek iz proizvodnje je bil delovni naslov foto-akcije našega tehničnega sodelavca. On že ve, kje mu je iskati utrinke! 4. decembra sprejet statut podjetja Elkroj in izvoljeni kandidati v organe upravljanja TOZD Konfekcija Mozirje a) skupaj volilnih upravičencev b) po seznamu glasovalo c) ni glasovalo Obrat Luče a) skupaj volilnih upravičencev b) po seznamu glasovalo c) ni glasovalo Delovna skupnost skupnih služb a) skupaj volilnih upravičencev b) po seznamu glasovalo c) ni glasovalo Tozd Konfekcija Šoštanj a) skupaj volilnih upravičencev b) po seznamu glasovalo c) ni glasovalo DO ELKROJ Mozirje a) skupaj volilnih upravičencev b) po seznamu glasovalo c) ni glasovalo 559 delavcev 479 delavcev ali 85,6 % 80 delavcev 42 delavcev 40 delavcev ali 95% 2 delavca 123 delavcev 108 delavcev ali 87,8 % 15 delavcev 215 delavcev 181 delavcev ali 85% 34 delavcev 939 delavcev 808 delavcev ali 86% 131 delavcev I. Referendum za sprejem statuta podjetja TOZD Konf. Mozirje Obrat Luče DSSS TOZD Konf. Šošt. SKUPAJ ZA 425 39 103 165 732 ali 78 % PROTI 43 1 5 14 63 ali 7% NEV. 11 - 2 13 ali 1 % Volitve v organe upravljanja 1. DELAVSKI SVET PODJETJA TOZD Konf. Mozirje Obrat Luče DSSS TOZD Konf.: Šošt. SKUPAJ Centrih Betka 211 21 48 121 401 Kolar Janez 240 34 82 129 485 Žagar Alenka 302 25 75 101 503 Bric Ivanka 231 20 57 108 416 Kopriva Lidija 219 20 47 76 362 Klemenčič Nataša 154 21 28 95 298 Pečnik Dora 277 19 77 83 456 Božič Robert 250 22 77 104 453 Jazbec Terezija 188 18 29 72 307 l$aker Jožica 322 30 75 95 522 Šimenc Anica 122 10 31 95 258 Hriberšek Marija 289 22 70 105 486 Zupan Anica 148 18 34 71 271 Tevž Cilka 164 16 35 79 294 Velam Marta 306 24 71 99 500 Firšt Marjana 285 18 65 87 . 455 Podbrežnik Danica 188 22 40 97 347 Hren Franc 287 28 74 98 487 Mandelc Ivanka 228 16 53 75 372 Ocvirk Marta 122 14 26 93 255 Slapnik Vilma 124 17 51 75 267 Funtek Slavica 169 14 46 68 297 Kosmač Jožica 252 27 58 110 447 Boršnak Franc 313 25 88 132 558 Florjančič Jelka 225 26 72 148 471 Hrastnik Aleksandra 280 28 69 93 470 Krajnc Branka 250 30 65 142 487 V delavski svet podjetja so bili izvoljeni naslednji kandidati: Kolar Janez Hriberšek Marija Žagar Alenka Velam Marta Bric Ivanka First Marjana Pečnik Dora Hren Franc Božič Robert Mandelc Ivanka Kaker Jožica Kosmač Jožica Boršnak Franc Florjančič Jelka Krajnc Branka 2. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD Konf. Mozirje Obrat Luče DSSS TOZD Konf. Šošt. SKUPAJ Plaskan Martina 332 40 96 159 627 Hrastnik Martina 230 13 73 91 407 Pintarič Gizela 134 14 52 82 282 Špeh Joža 243 27 39 96 405 Storgelj Mija 216 27 46 82 371 Kladnik Marinka 130 8 31 70 239 Remic Tatjana 309 32 74 108 523 Pušnik Brigita 290 23 76 147 536 Zula Jožica 143 17 24 23 207 V samoupravno delavsko kontrolo so bili izvoljeni naslednji kandidati: Plaskan Martina Hrastnik Martina Špeh Joža Remic Tatjana Pušnik Brigita 3. DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD Konf. Mozirje Obrat Luče DSSS TOZD Konf. Šošt ,, SKUPAJ Planovšek Magda 85 2 14 63 164 Prek-Veršnik Ivanka 54 10 22 32 118 Štrucl Zorka 300 28 68 82 478 Govek Marija 279 18 75 83 455 Jeraj Marija 169 24 48 90 331 Mikek Fanika 198 19 31 79 327 Šemenc Marija 174 19 48 94 335 Kosmač Jože 282 22 75 103 482 Začnik Martina 165 18 33 76 292 Ferenčak Erika 287 22 72 139 520 Tot Fanika 141 18 33 43 231 V disciplinsko komisijo so bili izvoljeni naslednji kandidati: Štrucl Zorka Govek Marija Šemenc Marija Kosmač Jože Ferenčak Erika Volilna komisija ELKROJ Mozirje n.sol.o. - Ta Niko! Kar slika in slika, slik pa od nikoder! - No, zdaj se lahko ogledate! PRAVILA SINDIKATA PODJETJA PRAVILOM NA POT Tudi letos decembra bodo občni zbori osnovnih organizacij ZSS, ki so bile praviloma organizirane v tozdih. Po zakonu o podjetjih naj bi se dosedanji ozdi, praviloma so to delovne organizacije, do konca leta prelevili v različna podjetja. Spremembe in dopolnitve Statuta ZSS predvidevajo, da se v vseh podjetjih oblikuje močan sindikat podjetij. Zdaj je torej čas, da se dosedanje osnovne organizacije in njihove konference preoblikujejo v sindikat podjetja. To je mogoče narediti ne glede na to, ali so se končali reorganizacijski procesi na podlagi zakona o podjetjih. Za pomoč pri oblikovanju sindikalne organizacije v podjetjih objavljamo delovni vzorec, ki gaje pripravila posebna delovna skupina statutarne komisije ZSS in predstavnikov sindikata iz nekaterih že reorganiziranih podjetij. Ta delovni osnutek je podlaga za oblikovanje in sprejem pravil sindikata v podjetjih. Osnutek pa je treba v vsakem podjetju dopolniti z notranjo organizacijo in določitvijo organizacijskih oblik, ki imajo sindikalne zaupnike - poverjenike in podobno. I. TEMELJNE DOLOČBE 1.teza Ta pravila opredeljujejo organiziranost in delovanje sindikata podjetja. Sedež sindikata podjetja je.. 2. teza Sindikat podjetja se povezuje v sindikat (dejavnosti) Slovenije in Zvezo sindikatov Slovenije. 3. teza Sindikat podjetja se lahko v primerih združevanja podjetij povezuje v skupno sindikalno koordinativno telo (določiti naziv). O metodah in oblikah delovanja tega telesa se dogovorijo sindikati podjetij. Predsednik sindikata podjetja je član skupnega sindikalnega koordinativnega telesa. 4. teza Sindikat podjetjaje pravna oseba in ima svoj žig. Sindikat podjetja zastopa predsednik sindikata podjetja. Pravila sindikata podjetja sprejmejo člani sindikata v vseh ostalih oblikah organiziranja npr.: v delovnih skupnostih, ustanovah, zadrugah, ipd.). II. TEMELJNI CILJI ORGANIZIRANJA 5. teza Delavci se organizirajo v sindikat podjetja zato, da neposredno in preko svojih oblik delovanja svobodno in samostojno izražajo svoje interese, jih usklajujejo in uveljavljajo v organih upravljanja in odločanja ter drugih organih podjetja na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. 6. teza Sindikat podjetja opredeljuje, oblikuje stališča, pripombe in predloge ter postavlja zahteve o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje materialnega in socialnega položaja članov sindikata in delavcev, zlasti pa: - se bori za višje plače - pripravlja, spremlja in kontrolira izvajanje aktov s področja delitve (tarifnih sporazumov, kolektivnih pogodb, statutov podjetja in ostalih splošnih aktov) - je v aktivnem odnosu do predlogov racionalizacij, strukturnih sprememb in organizacijskih posegov, ki vplivajo na pravice zaposlitve - zahteva zagotovitev čim višjega družbenega standarda delavcev (npr.: reševanje stanovanjskih potreb, ustrezno zdravstveno varstvo, ureditev prehrane med delom, letovanje in drugo) - od samoupravnih in poslovodnih organov ter strokovnih služb zahteva vse podatke in informacije v zvezi z delom, poslovanjem in razvojem podjetja, ki vplivajo na gmotni in socialni položaj članstva - uveljavlja različne oblike in metode pritiska sindikata, vključno z organiziranjem in vodenjem stavke - se zavzema in terja za izboljšanje delovnih pogojev - sodeluje na sejah organov upravljanja in drugih organov v podjetju - ščiti in pomaga članu sindikata pri uveljavljanju njegovih pravic z dela ter skrbi za zaščito vodstva sindikata podjetja - v skladu s svojimi možnostmi se vključuje v zagotavljanje solidarnostnih pomoči članom sindikata, ki so izgubili zaposlitev - omogoča upokojenim članom sindikata, da uveljavljajo svoje pravice - zagotavlja članom sindikata koriščenje brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na zagotavljanje in uresničevanje pravic iz dela in v zvezi z delom* - skrbi, omogoča in organizira strokovno in sindikalno izobraževanje ter usposabljanje članstva za uresničevanje sindikalnih nalog - organizira različne oblike rekreativnega, športnega in kulturnega življenja - opravlja druge zadeve, ki neposredno vplivajo na položaj delavca oziroma člana sindikata. 7. teza Za svoje delovanje sprejema sindikat podjetja usmeritve, delovne programe in ukrepe za njihovo uresničevanje, pri čemer upošteva tudi stališča organov sindikatov dejavnosti in organov Zveze sindikatov Slovenije v katere se povezuje. III. ČLANSTVO 8. teza člani sindikata, zaposleni v podjetju, sestavljajo sindikat podjetja. 9. teza Delavci se prostovoljno včlanjujejo v sindikat na podlagi pisne izjave. Včlanjevanje poteka v sindikatu podjetja. Novi član sindikata prejme člansko izkaznico. O članih sindikata se vodi evidenca v sindikatu podjetja. Z včlanitvijo postane delavec član sindikata dejavnosti in Zveze sindikatov Slovenije. 10. teza V primeru spremembe zaposlitve, se član sindikata izjasni o njegovem organiziranju v sindikat podjetja. 11. teza Predsednik sindikata podjetja oziroma član izvršilnega organa seznani vsakega novega delavca oziroma delavca, ki še ni član sindikata s pravicami in obveznostmi člana ter z nalogami in cilji sindikalnega delovanja v podjetju. 12. teza Sklep o prenehanju članstva sprejme izvršilni organ sindikata podjetja po postopku, kot je opredeljen v statutu sindikata dejavnosti Slovenije in v statutu Zveze sindikatov Slovenije. IV. NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN METODE DELOVANJA 13. teza Sindikat podjetja sestavljajo člani sindikata, organizirani po delovno-proizvodnem, interesnem, poklicnem, programskem načelu v vseh organizacijskih oblikah (npr.: sindikalne podružnice, sindikalne skupine, sekcije, osnovne organizacije, itd.). Organizacijske oblike so metode dela sindikata podjetja. Sindikat podjetjaz majhnim številom članov lahko deluje kot enovita organizacija. 14. teza Organizacijske oblike sindikata podjetja izven sedeža matičnega podjetja, ki so v drugi občini, so sestavni del sindikata podjetja. Te organizacijske oblike se povezujejo v ustrezen sindikat dejavnosti ter v občinsko organizacijo sindikata na področju na katerem delujejo. 15. teza Vsaka organizacijska oblika ima svojega sindikalnega zaupnika. Sindikalni zaupnik: - ima pravico zastopati, predstavljati in varovati interese članstva - organizira in vodi delo skupine - sklicuje po potrebi sestanek skupine - je član izvršilnega organa sindikata podjetja, kjer izraža interese in zahteve članov sindikata, jih predstavlja ter jih usklajuje z interesi ter zahtevami članov sindikata pod- jetja v drugih organizacijskih oblikah delovanja sindikata - posreduje pobude, mnenja in zahteve v izvršilni organ in seznanja člane z njegovimi stališči - sodeluje s sindikalnimi zaupniki drugih organizacijskih delov - zbira pobude, ugotavlja interese članov v svoji skupini in pripravlja predloge stališč - sodeluje v postopkih uveljavljanja pravic, obveznosti in odgovornosti članov sindikata ter delavcev iz delovnih razmerij in v postopkih varstva njihovih pravic - sodeluje v delu organov upravljanja in drugih organov podjetja v primerih, ko gre za uresničevanje specifičnih interesov članov sindikata ter delavcev organizacijske enote katero predstavlja - vodi aktivnosti v zvezi s pripravo in organiziranjem stavke. 16. teza Organizacijske oblike znotraj sindikata podjetja predstavljajo osnovno demokratično jedro za izvajanje vseh sindikalnih akcij ter podlago za odločanje, organiziranje in vodenje stavke. 17. teza Oblike in metode delovanja sindikata podjetja so: - sestanki članstva - delovanje preko organizacijskih oblik in njihovih zaupnikov - javne razprave - dajanje predlogov in zahtev ter pogajanja - različne oblike pritiska kot npr.: zahteve o napovedi stavke, grožnje, upočasnjeno delo - napoved stavke - organiziranje in vodenje stavke - seznanjanje javnosti s stališči sindikata na različne načine (letaki, plakati, ipd.). POGAJANJA 18. teza Izvršilni organ sindikata podjetja zastopa in uveljavlja interese članstva, predlaga pogajanja za njihovo uveljavitev v organih podjetja in terja obvezno obravnavo sindikalnih stališč ter opredeljevanje do njih na podlagi argumentov pred sprejemom dokončne odločitve. V vseh fazah pogajanj s poslovodnimi in drugimi organi lahko sodelujejo zunanji strokovni sodelavci in aktivisti sindikata. Sindikat se pogaja s poslovodnimi in drugimi organi na podlagi stališč sindikata, kolektivnih pogodb in drugih sindikalnih listin, skladno s statutom sindikata. 19. teza Sindikat podjetja uveljavlja pravico do pogajanj, če predlagatelj, poslovodni organ ali drugi organ podjetja v opredeljenem oziroma dogovorjenem roku ne obravnava oziroma se ne opredeli do pobud, predlogov in zahtev sindikata podjetja ali jih brez utemeljitve zavrne. Sindikat podjetja sproži postopek za odpoklic oziroma razrešitev pristojnega organa oziroma njegovih posameznih članov v primeru, če ta organ kljub nasprotovanju ali drugačnemu mnenju sindikata podjetja sprejme odločitev, za katero je strokovno ugotovljeno, da ima oziroma bi lahko imela negativne posledice, ki vplivajo na delovnopravni položaj delavca. Sindikat podjetja sproži postopek za odpoklic oziroma razrešitev pristojnega organa oziroma njegovih posameznih članov v primeru, da ta organ v zakonitem roku ne obravnava oziroma sploh ne obravnava pobud, predlogov in zahtev sindikata podjetja v primerih, ko so člani sindikata zahtevali od sindikata zaščito svojih pravic. V. ORGANI SINDIKATA 20. teza Organi sindikata podjetja so: - občni zbor - izvršilni organ (izvršni odbor, predsedstvo, konferenca, itd.) in - nadzorni odbor. 21. teza Mandat izvršilnega organa in nadzornega odbora sindikata podjetja traja štiri leta. Mandat nosilcev funkcij in članov organov sindikata podjetja je enak mandatu organa sindikata podjetja. Ponavljanje mandatov nosilcev funkcij in članov organov v sindikatu podjetja ni omejeno. 22. teza Delo organov sindikata podjetja je javno. S sklepi in drugimi akti izvršilnega organa sindikata podjetja se mora seznaniti članstvo (objava na oglasni deski, dostava gradiva vsakemu članu, preko zaupnikov, objava v glasilu podjetja, itd.). 23. teza Občni zbor sindikata podjetja sestavljajo vsi člani sindikata v podjetju. Občni zbor se lahko organizira po delih. Delegati ugotovijo na skupnem sestanku rezultate razprav po delnih občnih zborih in sprejmejo ugotovitvene sklepe. Občni zbor skliče izvršilni organ sindikata podjetja. Sani sindikata podjetja na občnem zboru zlasti: - ocenijo delovanje sindikata podjetja in njegovih organov v predhodnem obdobju - sprejmejo usmeritev za delovanje sindikata podjetja in njegovih organov - sprejmejo pravila sindikata podjetja oziroma njihove spremembe in dopolnitve - izvolijo predsednika sindikata podjetja (če občni zbor sestavljajo delegati, ti samo ugotovijo izid glasovanja po posameznih organizacijskih oblikah) - ugotovijo sestavo izvršilnega organa in izvolijo nadzorni odbor. 24. teza Člani sindikata podjetja se najmanj enkrat letno sestanejo na članskem sestanku. Na članskem sestanku člani sindikata ocenijo svoje delovanje in delo nosilcev funkcij v minulem obdobju, se seznanijo s po- ročilom nadzornega odbora, sprejmejo letno programsko usmeritev in po potrebi dopolnijo sestavo organov sindikata podjetja ter obravnavajo druga pomembna vprašanja. 25. teza Organi sindikata podjetja sprejmejo svoje odločitve z glasovanjem. Odločitve so sprejete, če je zanje glasovala več kot polovica članov organa. 26. teza Izvršilni organ organizira in vodi delovanje sindikata podjetja ter opravlja druge naloge v zvezi z uresničevanjem nalog in vloge sindikata podjetja. Izvršilni organ sestavljajo predsednik sindikata podjetja, sekretar, blagajnik in sindikalni zaupniki. Izvršilni organ ima...članov. 27. teza Izvršilni organ je za svoje delo odgovoren članom sindikata podjetja. Izvršilni organ izvoli sekretarja in blagajnika. Opomba: V sindikatih podjetij, ki imajo manj kot 30 članov lahko opravljajo dolžnost izvršilnega organa vsi člani, zato izvolijo samo predsednika, sekretarja in blagajnika. 28. teza Izvršilni organ: - vodi delo sindikata podjetja - organizira delo sindikata podjetja ter usklajuje ter usmerja delo posameznih organizacijskih delov znotraj sindikata podjetja - odloča o dodeljevanju finančnih pomoči članom sindikata - zagotavlja in napoti na koriščenje brezplačne pravne pomoči članom sindikata podjetja - zastopa člana sindikata v disciplinskem postopku, če ta to zahteva, v to privoli, ali če sindikat tako oceni - sodeluje v postopkih iz delovnih razmerij delavcev in v postopkih pred organi, ki odločajo o pritožbah delavcev - oblikuje in sprejema stališča do konkretnih vprašanj ter pripravlja predloge stališč in sklepov, ki jih sprejme sindikat podjetja - zbira pobude in ugotavlja interese članov sindikata podjetja - oblikuje in sprejema stališča do konkretnih vprašanj - oblikuje in predlaga stališča sindikata podjetja do predlogov, mnenj, ocen in stališč širših sindikalnih organizacij v katere se povezuje sindikat podjetja in njihovih organov - daje pobude za akcijsko sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami in delegira člane v te organe - skrbi za obveščanje članov sindikata podjetja o delu in aktivnostih sindikata - skrbi za usposabljanje članov sindikata - ščiti sindikalnega zaupnika - sodeluje v volilnih postopkih tako, da je članom sindikata omogočeno demokratično sodelovanje v kandidacijskih postopkih za delegate znotraj podjetja in delegate v družbenopolitičnih skupnostih - opravlja funkcijo volilnega organa za sindikat podjetja 29. teza Seje izvršilnega organa vodi in sklicuje predsednik sindikata podjetja, v njegovi odsotnosti pa sekretar ali član izvršilnega organa, ki ga določi izvršilni organ. 30. teza Nadzorni odbor sindikata podjetja ima... članov. Člani nadzornega odbora se izvolijo po enakem postopku kot predsednik sindikata podjetja. Člani nadzornega odbora izvolijo iz svoje sestave predsednika. 31. teza Nadzorni odbor sindikata podjetja sprejema uveljavljanje dogovorjenih načel o zbiranju, porabi in gospodarjenju s sredstvi sindikalne članarine, ugotavlja skladnost koriščenja finančnih sredstev s sprejetim programom sindikata podjetja ter nadzoruje ali je finančno poslovanje v sladu s finančnimi in zakonskimi določili, pri čemer so mu dolžni pomagati organi sindikata dejavnosti in občinska organizacija sindikata. 32. teza Nadzorni odbor po potrebi sprejema sklepe in predlaga sindikatu podjetja ukrepe za odpravljanje morebitnih nepravilnosti. Nadzorni odboro svojih ugotovitvah poroča članom sindikata podjetja na občnih zborih in najmanj enkrat letno na članskih sestankih. 33. teza Za obravnavo pomembnejših vprašanj s področja delovanja sindikata podjetja, lahko izvršilni organ sindikata podjetja ustanovi stalna ali občasna delovna telesa (svete, odbore ali komisije). V sestavo delovnih teles se lahko enakopravno vključujejo tudi zunanji strokovni delavci in sindikalni aktivisti. Delovna telesa pripravljajo predloge za odločanje na izvršilnem organu. VI. FINANCIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE 34. teza Dejavnost sindikata podjetja se financira iz članarine in drugih prihodkov (sklad skupne porabe, dotacije, solidarnostna sredstva, ipd.). Sredstva zbrana iz sindikalne članarine se namenjajo za uresničevanje programov sindikata podjetja in se uporabljajo v skladu s pravilnikom o financiranju in finančno-materialnem poslovanju v Zvezi sindikatov Slovenije. Drugi prihodki se uporabljajo za sledeče namene: (navesti namene porabe). Sindikat podjetja lahko določi višjo stopnjo članarine, kot je določena za Zvezo sindikatov Slovenije in sindikate dejavnosti Slovenije. Ta sredstva se uporabljajo izključno za izvajanje programov dejavnosti sindikata podjetja. 35. teza Sindikat podjetja vodi finančno-materialno poslovanje skladno s finančnimi predpisi ter v skladu s pravilnikom o financiranju in finančnomaterialnem poslovanju v Zvezi sindikatov Slovenije. Sekretarje odgovoren za namensko porabo sredstev. 36. teza Sindikat podjetja upravlja z objekti družbenega standarda, katerih lastnik je in z objekti, ki jih bo dobil v svojo last. 37. teza Pri sindikatu podjetja se organizira blagajna vzajemne pomoči. Člani blagajne vzajemne pomoči izvolijo na skupščini upravni odbor. Blagajna vzajemne pomoči deluje po svojih pravilih. VII. SINDIKALNA PRIZNANJA 38. teza Sindikat v podjetju oziroma njegov izvršilni organ se aktivno vključuje v politiko priznanj v zvezi sindikatov, pri čemer lahko podeljuje tudi priznanja sindikata podjetja. Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 39. teza Za delovanje sindikata podjetja mora podjetje zagotoviti administrativno-tehnične, prostorske in druge pogoje. Pogoji za delo sindikata podjetja in za delovanje sindikalnih aktivistov ter njihovo zaščito vsebuje statut podjetja in kolektivna pogodba. 40. teza Pravila sindikata podjetja in njihovih sprememb ter dopolnitve sprejemajo člani na občnem zboru oziroma članskem sestanku. S sprejemom teh pravil prenehajo veljati pravila osnovne organizacije Zveza sindikatov Slovenije, sprejeta dne...... 41. teza Ta pravila razlaga izvršilni organ sindikata podjetja. 42. teza Pravila sindikata podjetja veljajo od dneva njihovega sprejama. Kot najlepši okraski z božičnega drevesa! Prodajalke pa ne krasijo naše trgovine zgolj z lepoto, marveč tudi z veliko pridnostjo in ustrežljivostjo! OBČNI ZBORI OO ZSS BODO V PETEK OB 12. URI 14. decembra je IO ZS Elkroja pregledal pravila sindikata podjetja, ki so pred vami. Menil je, da so vsa podana pravila sprejemljivaza sindikat našega podjetja. Pri V. točki, ki obravnava v 20 tezi organe sindikata, smo se odločili, da bo za izvršilni organ imenovan izvršni odbor. V petek, 22. decembra, bodo ob dvanajsti uri potekali občni zbori osnovnih organizacij ZSS, zato apeliramo na delavce, da si program pravil sindikata podrobneje ogledate, saj naj bi se v bodoči podjetniški družbi razvil močan sindikat, ki bo imel najvišje pristojnosti pri njegovem osnovnem poslanstvu - obvarovanju delavčevih pravic! 1. mesto na Letnarjevem memorialu Septembra je bil v Gornjem gradu turnir v malem nogometu v počastitev spomina na tovariša Letnarja, ki seje pri plezanju smrtno ponesrečil. Prireditve Letnarjevega memoriala, ki je potekal pod okriljem delovne organizacije Smreka, smo se kot vsako leto udeležili tudi Elkrojevi igralci. Kljub odsotnosti Hrena, Železnika in Vodeba smo z zelo požrtvovalno igro premagali vse nasprotnike in zasluženo zmagali. V prvem kolu smo pomerili moči z favorizirano ekipo Kovinarstva. Z malo sreče in dobro igro smo jih ugnali. Pozneje je bil razpored ekip lažji in nihče nas ni mogel zaustaviti na poti do zaželjenega cilja. Za prvo mesto smo prejeli pokal v trajno last. Ker smo ta turnir osvojili že dvakrat, nam preostane samo še ena zmaga prihodnje leto, kar bi pomenilo osvojitev prehodnega pokala in potrditev, da smo najuspešnejša ekipa memoriala. Igrali smo v naslednji postavi: Čeplak M., Mekiš M., Dugaris L, Oprešnik M., Šušnjar Z., Kneževič Z., Remic F. Milan Mekiš r Spoštovani! Od našega poslovnega partnerja smo prejeli FAXz naslednjo vsebino: V teh dneh poteka v Angliji Fax - akcija, da bi izpolnila željo 7-letnemu bolnemu dečku. Craig Sherygold leži v londonski bolnišnici »ROVAL MARSDEN«, ima možganski tumor in se mu življenje izteka. Njegov cilj je, da pride v Guiness-ovo knjigo rekordov in sicer z največjim številom poslanih kartic z željo k ozdravitvi. Prosimo vas, da Craig Sherygold-u pošljete vsaj eno kartico na naslednji naslov: Craig SHERVGOLD 56 - Selby Road - Royal Hospital CARSHALTON BMS MLD LONDON / GREAT BRITAIN Hvala in lep pozdrav! Atari ST Signum2 STAD 1.3 Želja za naslednje leto nas vseh Finesa finoča baharija 2jud. godec Del elekt. pribora Dom.m.ime Marjeta Acman Mesto v Sibiriji Vzhod jutrovo Tavčar Milena Žoga izven igrišča (oricr.) Ime rus. čelista Rostropo- viča Želja za praznik ii celo leto Fr. astrolog zdravnik Karla IV. 1503-1566 Mizarsko orodje Visoka igral.karta Bos. žen. ime Bivši slov časopis. tednik Železnik kompozic. Star slovan Prežihov Voranc Kuhar Italija Najstarejša kamena doba ...Nevada Volimo... Bogastvo gozdov Reka Po Moštvo Marija Slapnik Nevarnost za ladje Naš kraj Združba Arg. mesto ob Parani Rasist Schmid Stražnica ob meji Slikarji Nemčija Bivši Tomosov avto Del skoka Gl. mesto Jrdmurtske SSSR Kisik Zbirka podatkov Troger Pavla Gora v Švici Vsem mojim zvestim reševalcem SRBŽN09C Polica Gobavost Okrasni camerttrisč spreminja Teža embalaže Trščica Blagajna Ljubitelj ljubezen. pesništva Zadnja črka naša abecede Jelka Rojten 13 in 16 črka Kraj pod Nanosom vinska klet Mizarsko lepilo Predsednik 3ortugalsk< od 1986 Mario Zevsova ljubica Črnilo tinta Oseba iz Pastem jak. dr. Živago 'l' 't' 'f' 't' H* ^ 'K 'H '¥■ AL * PRIIETEN BOŽIČ IN ZDRAVO TER * * * * USPEŠNO NOVO LETO * * * * VAM ŽELI * * * * UREDNIŠKI ODBOR * * * ■K*************** OBVESTILO V enem prejšnjih Krojev smo Vas opozarjali na čas za izdajo denarja naše interne banke. Niko Vam sedaj zopet podaja obratovalni čas, ki je ob izplačilnih dnevih od 9. do 10. ure, in od 10.30 do 13. ure. Ob navadnih dnevih izplačuje od 10.30 do 12. ure. Niko in njegovi sodelavci Vas lepo naprošamo, da ne kličete po nepotrebnem, če je že denar, saj s tem povzročate nervozo ne le enemu, marveč vsem, ki delamo poleg njega. Hvala za razumevanje in srečno 1990! Interna banka NOVI PROSTORI LB IN SDK V TITOVEM VELENJU Konec novembra so v Velenju predali namenu nove prostore LB TB Velenje in SDK. Z dograditvijo in razširitvijo prostorov sta obe pridobili boljše pogoje za delo, s tem pa tudi možnost boljšega servisa do uporabnikov njunih storitev. Na priložnostni slovesnosti, ki so se je udeležili vsi vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja obeh občin, Titovo Velenje in Mozirje, je ob dopadljivem, slovensko obarvanem kulturnem programu spregovoril predsednik TB Velenje, tov. Anton Vrhovnik in podrobneje predstavil razvoj in delo banke in orisal novo pridobitev. V pritličju zgradbe so odkrili doprsni kip Petra Mussija, človeka, katerega delo pomeni znaten prispevek k razvoju denarništva na našem območju. Ob tej priliki je bila predstavljena tudi publikacija Aleksandra Videčnika »Denarništvo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini«, delo, ki naj bi ohranilo spomin na razvoj denarnih zavodov na območju obeh dolin. •Vida Skok STAROLETNO BLEBETANJE Kaj vse se je letos zgodilo! Vsako leto je bolj razburljivo in ko že mislimo, da je doseglo skrajno točko, se naslednje leto prepričamo, da ta vrhunec ne sega letošnjemu niti do kolen; predvsem kar zadeva politične in gospodarske spremembe. Slovenci smo doživeli svojo pomlad. Tresli smo se za naše politike, se čudili kako »rulja« v Srbiji naseda Miloševiču, v službo smo prihajali skrokani od prečutih noči ob televizijskih sprejemnikih, ko so se partijci šli prelomne seje in držali pesti za našega teniškega asa v predsedstvu, za katerega je novinarka Mladine rekla, da ima takšen obraz, kakršne so razmere v Jugoslaviji. Saj res, se vam ne zdi, da je’ nekoliko shujšal. In Kučan, kako je posivel, zraven pa omenimo še rahlo povešene Stanovnikove brke, ki bi jih bil vesel vsak filadelfijec ali pa kar trenutno aktualni dedek Mraz. S ta pravim dedkom Mrazom se ta trenutek lahko kosa samo še Markovič, ki nam usipa iz svojega koša kup ukrepov in konvertibilne dinarje. Kako lepo se sliši! Konvertibilni dinar. Gorje konvertibilnim valutam ob takšni konkurenci! Mi bomo že pokazali svetu, kaj pomeni, ko se borna juga zbere skupaj -seveda nev smislu mitingaških programov in groženj podivjanega ljudstva, ki spominja na film Dan potem. Gre namreč za film, ki prikazuje, kaj se zgodi zemljanom, ko si »potalajo« vsak svoje atomske bombe in so že naslednji dan po katastrofi brez kruha in brez vsega. Za zadnje drobce užitnih reči pa se tepejo in streljajo, moralne norme nimajo več nobene veljave. Zakon močnejšega, torej. Vsaka podobnost z Jugoslavijo in filmom ni prav nič slučajna. Razlika je morda v tem, da nam nihče ni vrgel atomske bombe! V gospodarskem razsulu bo tako veljal mal- ce korigiran zakon džungle. Kdor se ni zmožen preživeti, naj propade. Kaj to pomeni, ko smo bili vsa povojna leta navajeni slabe »poflikati« in na koncu sami komaj preživeti, ni vredno razglabljati. In če se še malo navežem na omenjeni film, tudi ni dosti manjkalo, da bi se pričeli klati. Škoda res, da nismo Romunija in bi svet ne vedel za tanke, Kosovo, Vla-sija, za naše vsesplošno bratstvo in enotnost, ko smo si enotni le v mnenju, da nismo enotni. Toda, že Romunija lahko komaj služi za zgled, saj se kljub blokiranim komunikacijam najde kaka luknja skozi katero pronikne, da se jim je začela tako kot vsem ob železni zavori »dogajati« nova zgodovina. Šarmantni Čaušesku jo pa za tri dni pobriše v tujino s poprejšnjimi navodili, kako postopati z demonstranti. Po svoje je pravi frajer! Ko gre naš Drnovšek v tujino, nikomur ne pusti naročil, marveč mu drugi sporoče, da za predsedniško mizo ne bo več toliko stolov, kot jih je bilo pred odhodom. Če vza-. memo dejstvo dobesedno, bi bilo glede na znano stanje lesne industrije resnično težko nadomestiti pogrešani stol. Če vzamemo v prenesenem pomenu, pa bi jaz na Drnovškovem mestu raje počivala nekje na Grand Canarii in prebirala Financial Times, kot pa doživljala travmatične trenutke, ko me nekdo ob vrnitvi iz tujine ne bi maral. No, saj bo kmalu konec mandata in dragemu nam predsedniku ne bo treba skrbeti, če mu bo od težkih uric ipadel kak las, marveč se bo lahko vključil v eno izmed strank, ter v miru premišljal, kaj pomeni predsednikova hoja po jajcih, poleg tega pa bo obujal spomine na previdne izjave, da je volk še vedno zelo sit in se koza brezskrbno pase za ograjo. Hkrati bosta z zaslužnim Smoletom lahko mirno praznovala Božič, do katere ga smo se končno prigrebli. Tako bo letos po mnogih letih zaživel Božič tak, kakršen je stoletja ukoreninjal slovenski narod, ga identificiral in umeščal v krščanstvo, česar si nismo smeli ali hoteli priznati, včasih pa smo v njem videli samo odklone, ki so se tu in tam pokazali med vojno in s pravo tradicijo nimajo ničesar opraviti. Človek pri tem pozabi na ironijo politike, saj se vrača nazaj v svoje otroštvo, v toplino ognjišča, v zavetje babičinega naročja. Kakorkoli že, na začetku sem vam hotela napisati nekaj lepega, pomirjujočega, a so mi vajeti ušle iz rok in politični drobci so prav posmehljivo preskakovali po možganih in papirju. Da je vsaj kaj lepega in zabavnega v pričujoči številki, je poskrbel Niko s svojimi križankami, iz svetovno znanih kuhinj pa sem za vas izbrskala nekaj preizkušenih idej za novoletno mizo. Seveda nisem pozabila tudi na tipično žensko branje, ki ga v novoletnih številkah vedno pogrešate in ga včasih tudi v revijah težje najdete. Želim Vam veselja in harmonije, vročih božičnih potic in mirne novoletne dni. In ne pozabite se zaljubiti, tisti ki se še niste! Vaša urednica Andreja Njegov in njen zakon Prav nič presenetljivo ni, da imata moški in ženska različno mnenje o zakonu. Raziskovalci pravijo, da ti različni mnenji presegata razliko med spoloma in da dejansko prodirata v posamičen zakon. Z drugimi besedami: V istem zakonu imata lahko mož in žena različno mnenje o zakonu. Govorimo torej o moževi in ženini različici zakona, ki se le redko med seboj ujemata. Raziskovalci opisujejo' ta pojav kot »dva različna zakona v enem«. Pokazalo se je, da mož in žena močno različno gledata na vrsto in pogostost spolnih odnosov; različno mnenje imata tudi o skupnem obravnavanju težav, o tovarištvu med njima, o odločanju in celo o opravljanju raznih gospodinjskih dolžnosti. Moškim zakon nedvomno dobro dene. Poročeni moški so že telesno predvsem pa duševno bolj zdravi od samskih. Še več, poroka prinese moškemu tudi prednost v poklicu in lahko poveča njegovo zmožnost za zaslužek. Preprosto povedano, moškemu se zakon izplača. Neka študija o samomorih navaja na primer, da lahko izmerimo rešilni učinek zakona na moške. Samomor namreč napravi veliko več samskih kakor poročenih moških; v Združenih državah je samskih samomorilcev dva-krat več. Pomen, ki ga večina moških pripisuje zakonu, kaže tudi dejstvo, da se večina ločencev in vdovcev znova poroči dokaj kmalu zatem, ko izgube prejšnjo partnerko. Na žalost pa še nobena raziskava ni pokazala, da bi zakon ženski prav tako dobro del kakor moškemu. Precej socioloških študij pa navaja, da so ženske v zakonu nesrečne. Študija o zakoncih, ki so prišli v neko zakonsko posvetovalnico, kaže na primer, da je bilo v prvem letu zakona nesrečnih veliko več žensk kakor moških. In prav nič ni kazalo na to, da bi se ta nesreča pozneje kaj prida unesla, saj so se ženske tudi v naslednjih letih zakona gočutile bolj nesrečne kakor njihovi možje. Zenske vidijo tudi več, včasih celo dvakrat toliko težav kakor možje. Toda večina omo-ženih žena navzlic svojemu nezadovoljstvu meni," da so tako same kakor tudi njihovi zakonci srečni. Zdi se, kakor da bi ženam vcepili v glavo prepričanje, da je zakon vedno »srečen«, ne glede na njegovo kakovost, tako da tudi manj dober zakon voljno opisujejo kot srečen. Omožene ženske so manj zdrave kakor oženjeni moški, še bolj je omajano njihovo duševno zdravje. Več omoženih žensk kakor oženjenih moških čuti, da: - so na robu živčnega zloma; - jih vse bolj zajema duševna tesnoba; - imajo svoj zakon in tudi same sebe za pomanjkljive; - se ne morejo ustrezno prilagoditi, da bi bil zakon srečen. Različne raziskave ugotavljajo pri omoženih ženskah več znamenj duševne stiske kakor pri oženjenih moških: - Večkrat imajo fobične reakcije. - Pogosteje jih napade depresija. - Veliko pogosteje se zatekajo v pasivno vedenje (lažja pot). - Pogosteje kakor moški kažejo znamenja omajanega duševnega zdravja, kakor so živčnost, brezvoljnost, nespečnost, tresenje rok, nočne more, omedlevanje, glavoboli in pospešen srčni utrip. Ta podoba ostane za omožene ženske prav tako neugodna, če jih primerjamo s samskimi ženskami. Opisana znamenja torej niso posledica razlik med spoloma, marveč posledica zakona. Cena, ki jo morajo plačevati v zakonu ženske, v nasprotju s prednostmi, ki jih zakon prinese moškemu, kažejo tudi podatki, da so samske ženske telesno in duševno veliko bolj zdrave kakor samski moški. K temu tudi prav nič ne pripomore pojav, .. ki ga je neki pisec označil »zakonska strmina«. Ta pojav je, da se moški radi poročajo z ženskami, ki po letih kakor tudi po izobrazbi in poklicnem delu rahlo zaostajajo za njimi. To že samodejno podeljuje moškemu nekaj premoči, ženska pa tako dobi nekoga, ki bo »skrbel zanjo« (kar že samo po sebi potrjuje moževo zavest, da ženo prekaša). Mnenje, da zakon večino žensk pretrese, ni novo. Za večino žensk na vseh družbenih ravneh pomeni že sama poroka resno prelomnico v življenju. Celo pri najmočnejših ženskah lahko poroka omaje čustveno trdnost. Z veliko prelomi, spremembami in trganji se sprijaznimo, saj zakon ni nenehni medeni mesec, kakor si ga zamišljajo mlada dekleta. Toda če se mlada žena prenareja, da je vse tako lepo in sijajno, kakor je bilo pred poroko, si utegne nakopati hudo obremenitev. Nenehno vzdrževanje videza je namreč hudo naporno. Poročena ženska tudi ne more več toliko streči svojim potrebam, kakor jim je stregla, ko je bila še samska in se je ravnala po svojem urniku. Če je živela doma, je najbrž zanjo skrbela mati, zdaj pa mora sama skrbeti zase in še za moža. Najhujši pretres pa je nemara spoznanje, da mož ni takšen vitez v sijajnem oklepu, kakor je mislila o njem. Zdaj ga vidi v naravni, življenjski velikosti. V resnici ni ne tako močan, kakor je mislila, ne tako zaščitniški, kakor se je nadejala, pa še umsko je pravzaprav ne prekaša. Spoznanje, da njen mož ni vseveden in nezmotljiv, žensko včasih tako pretrese, da se ne more sprijazniti z njegovo resnično podobo. Tako svojim siceršnjim bremenom raje prida še trdo prizadevanje, da bi si ohranila to idealno podobo o možu, s čimer pa samo še podpihuje njegovo lastno dobro mnenje o sebi. Vendar pa je še marsikje na svetu najhujša preskušnja, ki doleti žensko po poroki, to, da jo zakon potisne na nižji družbeni položaj, kakor ga je imela pred poroko. Ponekod, tudi v nekaterih najbolj razvitih državah, ima namreč omožena ženska manj pravic kakor samska in je njen položaj že po pravnih merilih nižji od moževega. Ženska torej marsikje s poroko izgubi kar precej zakonitih pravic. Zato se mora tam ženska tudi duševno veliko prilagajati, precej bolj kakor moški, če hoče, da je zakon uspešen, saj je le malokate-ra tako srečna, da bi jo ob polomu čakalo varno zatočišče. In tako se ženske še dodatno prizadevajo in se pri tem ne zavedajo, da samo še povečujejo neravnovesje v svojem zakonu. Ženska se torej prilagaja, popušča, se podreja, spreminja svoje želje in jih uravnava z moževimi in, kar je najhujše, vse to pogosto počne molče. Pravzaprav se prilagaja moževim pričakovanjem in se vkaluplja v model, kakršnega narekuje on. Ženske se v resnici oblikujejo po svojih možeh, kar so nekoč že opisali kot»pigmalionski učinek«. Moški se precej manj oblikujejo po svojih ženah. In marsikatera ženska sčasoma povsem otopi in se sploh ne zaveda več, da se je spremenila. Ena izmed najbolj pretanjenih sprememb je izguba spolne identitete. Marsikatera ženska nad dvajsetim letom se čuti po poroki spolno manj privlačno, nekaterim se celo zdi, da so nekam brezspolne. Ta »nevtralizacija« doseže vrhunec, ko njihovo spolnost priduši materinstvo ozk roma jo same zadušijo z njim. Naj zveni še tako pretirano, toda veliko žensk se res »izrodi v soproge«. Sprijaznijo se z manj spoštovanim položajem matere in gospodinje in z življenjem zgolj med štirimi stenami, s čimer potrjujejo svoj podrejeni položaj tako v zakonu kakor v svetu zunaj njega. Še več, služba gospodinje je enolična, nima prihodnosti in možnosti napredovanja. Gospodinjske dolžnosti le redko spodbujajo ženine sposobnosti. Zato so marsikdaj podobne prisilnemu delu, zlasti, kadar je moževo delo zunaj doma strokovno in izčrpno, tako da mož napreduje in se razvija in ženo preraste, pri čemer se prepad med njima nenehno poglablja. Qr Miham Stoppard (izdala Biti ženska v sodobnem svetu) STRES Vzroki stresa Odgovor telesa na »pobeg ali umik« lahko izzovejo različne okoliščine. Kratkotrajni stres, ki ga doživimo, ko nas ustavijo zaradi prehitre vožnje ali ko nam izropajo stanovanje, se lahko pojavi le enkrat in ga zato tedaj zadovoljivo obvladamo, razen če ne pride v navado. Dolgotrajni stres pa je posledica življenjskih okoliščin, ki jih skorajda ne moremo obvladati. Take okoliščine so na primer težavni delovni pogoji, spolne težave, moteni odnosi med partnerjema, bolezen, smrt, zlasti bližnjega sorodnika. S takimi težavami in motnjami se težko uspešno kosamo in lahko povzročijo različne stopnje stresa Posledice stresov Kakor smo videli, terja od telesa stres močne odgovore in povzroči, če traja ali je hud, številne telesne ali duševne bolezni. Če na primer ostane krvni tlak dlje časa povečan, okvari arterije in včasih povzroči tudi srčni napad. Vendar se bolezen po navadi pojavi, ko so pritiski tako močni, da jih človek ne more več obvladati (glej razpredelnico). Tudi nekatere znane motnje so povezane s stresom, na primer migrenski glavobol, ki lahko vodi pri občutljivejših ljudeh v odvisnost od zdravil proti bolečinam. Tudi nekatere kožne bolezni, kot sta ekcem (dermatitis) in srbečica, lahko poslabšata stres in zaskrbljenost. Splet motenj, kot so krči v drobovju, moteno izločanje želodčne kisline in čiri na dvanajsterniku, lahko temeljijo na stresu. S stresom so povezana tudi nekatera huda obolenja, ki ogrožajo življenje, na primer kronično povečan krvni tlak, bolezni srca, čir na želodcu, artritis, astma in sladkorna bolezen. Dokazali so celo, daje človek ob stresu bolj dovzeten za okužbe, predvsem virusne. Nekateri strokovnjaki trdijo, da lahko celo nastanek raka neposredno povežemo s stresom. Nekatere bolezni, povezane s stresom, so značilne samo za ženske. Med njimi so motena menstruacija, bolečine v mali medenici, spolne težave, zadrževanje tekočine pred menstruacijo, čezmerna poraščenost in motnje ovulacije, ki lahko ovulacijo zavra, kar vodi do amenoreje (izostanek mesečnega perila) in neplodnosti. Lestvica stresov Zdravnika dr. Thomas H. Holmes in dr. Richard H. Rahe z univerze v Seattlu sta naredila stresno lestvico 43 dogodkov, ki se lahko primerijo vsakomur med nami. Za vsak dogodek sta določila število točk od 11 do 100, ki označujejo stopnjo stresa. Po njunem mnenju je 40 odstotkov možnosti, da vsakdo, ki v letu dni zbere 150 točk, zboli. Ce pa zbere 300 točk, ima 80 odstotkov možnosti, da zboli. Točke Več prepirov z zakoncem 35 Večja zadolžitev ali posojilo - 31 Zavrnitev zadolžitve ali posojila 30 Nova odgovornost v službi 29 Otroci zapustijo dom 29 Težave z zakončevimi sorodniki 29 Velik osebni uspeh 28 Zakonec začne ali neha delati 26 Začetek ali konec šolanja 26 Sprememba stanovanjskih razmer 25 Spremenjene osebne navade 24 Težave z nadrejenim 23 Spremenjeni delovni pogoji 20 Sprememba bivališča 20 Sprememba šolanja 20 Sprememba razmer v prostem času 19 Spremembe v verski dejavnosti 19 Sprememba v družbenih dejavnostih 18 Zmerna zadolžitev ali posojilo 17 Sprememba v navadah spanja 16 Več ali manj družinskih srečanj 15 Sprememba v navadah hranjenja 15 Počitnice 13 Božič ali novoletni prazniki 12 Manjše kršitve zakonov 11 Zakončeva smrt 100 Razveza 73 Ločeno življenje od zakonca 65 Začasen zapor 63 Smrt v družini 63 Poškodba ali bolezen 53 Poroka ' 50 Odpustitev iz službe 47 Ponovna sprava v zakonu 45 Upokojitev 45 Bolezen družinskega člana 44 Nosečnost 40 Spolne težave 39 Nov družinski član 39 Izboljšanje položaja v službi 39 Spremembe gmotnega stanja 38 Smrt bližnjega prijatelja 37 Drugačen način dela 36 Znamenja stresa Seznam znamenj stresa je lahko precej dolg. Imeti jih moramo za opozorilna znamenja, ki lahko vžgejo zažigalno vrvico in povzroče eksplozijo. Ob hudih znamenjih, kijih pripisujemo stresu, moramo vedno in neizogibno poiskati zdravnika, da nam po potrebi predpiše ustrezno zdravilo. Ce zdravnik meni, da so znamenja čustvenega ali psihičnega izvora, nas morda napoti v ustrezno ustanovo, kjer nam bodo pomagali. Nespečnost Motnje mesečnega perila Suha usta Potreba Mravljinčenje in občutek, Vlažne dlani po spancu kakor da nas v rokah Hladne roke Driska in nogah zbadajo igle Izpuščaji Zaprtje Trzanje z vekami na koži Škrtanje z zobmi Pretirana požrešnost Bolečine in zbadanje v mišicah zaradi mišičnih krčev Glavoboli Bolečine v želodcu Bolečine v prsnem košu Zbadanje pri srcu Obvladovale stresa Odziv »spopad ali umik« pripravi telo na delovanje in ne na razmišljanje. Vendar pa lahko z razmišljanjem o svojih težavah vplivamo na odločitev. Telo, nasičeno z adrenalinom, pa nas odvrača od razumnega sklepanja. Ne moremo se zbrati, če nam razbija srce in so napete mišice pripravljene na delovanje. Zato poskusimo odstraniti vzrok stresa in si postopno izoblikujemo načela, s katerimi lahko zmanjšamo učinek stresa. Najpomembnejše je, da stres obvladamo. Precej manj je pomembno, kako to dosežemo. Vseeno je, kakšne rešitve izberemo, najsi so še tako nenavadne. Če nam ustrezajo in pomagajo, jih uresničimo. Poskusimo stres premagati, kakor je opisano. KAKO LAHKO PREMAGAMO STRES Razbremenitev Zaskrbljenost si moramo spraviti iz misli. Nekaterim ljudem se to laže posreči kakor drugim. Vendar se te veščine lahko naučimo, če vztrajamo. Poskusimo namerno čim dlje prezirati svojo težavo. Dlje ko jo brzdamo in se ne vznemirjamo, več časa ima telo, da uduši odziv spopada in umika in tako zmanjša stres in zaskrbljenost. Ta preprost mehanizem nam omogoča, da se približamo resnični težavi in jo mirno obvladamo povsem stvarno, ne da bi se preveč razburili. Zabava Uživajmo in pojdimo s prijateljem na večerjo, privoščimo si popoldne za pohajkovanje in nakupovanje ali ob koncu tedna kam odpotujmo. To nas sprosti, okrepi in stori, da si spet napolnimo izpraznjeni akumulator. Medtem ko se zabavamo, večina težav splahni. Telesna dejavnost Stresa se lahko znebimo s kakršnimikoli napori, ki so nam všeč in kijih telesno zmoremo. Kakršnakoli telesna dejavnost deluje proti učinkom stresa; nam sprošča telo in duha, da laže razsodno obravnavamo svoje težave. Na lepem ugotovimo, da tek ali tenis ali kaka hišna opravila, na primer pleskanje sten ali čiščenje tal sprostijo napetost v nas. Če smo telesno pri močeh, kar pomeni, da se redno hranimo in veliko telovadimo, se laže spopademo s težavami. Bolj sposobni smo, prilagodljivi, prožni in vztrajni. Sprostitev Delovanje stresa na telo lahko zavremo z različnimi vajami za obvladovanje mišic ali dihanja, z jogo, avtogenim treningom, ki se jih naučimo pri usposobljenem učitelju. Čeprav je nenavadno, a nam vendarle koristi, če se naučimo nadzirati svoje valove alfa v možganih ali usposabljati napravo za biološko povratno zvezo, s katero lahko nenehno nadzorujemo stopnjo sprostitve. Mnenje drugih Večina težav, ki se nam zde tako nepremostljive in samo nam lastne, ni prav nič nenavadnih. Poiščimo nasvet nekoga, ki ima izkušnje s podobnimi težavami. Tak človek nam lahko razkrije druge strani naše težave. Imamo tudi različne skupine, na primer ozdravljene alkoholike, ljudi s povečanim krvnim tlakom in druge, ki se ukvarjajo prav s pomočjo ljudem v stiskah. Tudi različni svetovalci in zdravniki nam naše težave prikažejo v pravi luči in že pogovor o njih nam, lahko prinese olajšanje. Če težavo z nekom delimo, jo razpolovimo. Družina in prijatelji z nami sočustvujejo in so nam pripravljeni svetovati, vendar se moramo zavedati, da so čustveno na naši strani in da lahko cesto samo še prilijejo gorivo na razplamtelo dogajanje. Gospodarjenje s časom Stres pogosto povzroči slabo gospodarjenje s časom, na primer zamujanje pri službenih dolžnostih ali pri hišnih opravilih. Zato je pomembno, da si določimo vrstni red opravil in najprej opravimo najpomembnejša. Pazimo, kako čas izkoristimo. Po potrebi si za nekaj dni beležimo opravila, ki jih moramo postoriti. Napravimo si vrstni red opravil po pomembnosti. Presenečeni bomo, ko bomo spoznali, koliko časa smo zapravili in koliko smo ga koristno uporabili. Tak poskus je že sam po sebi prava učna vaja. Obrzdana pričakovanja Vedeti moramo, kakšno breme si lahko naložimo in koliko v določenem času zmoremo. Sprijazniti se moramo s tem, da ne moremo povsem obvladati sveta okoli sebe. Če se postavimo na trdna tla in si začrtamo dosegljive cilje, se stres zmanjša, medtem ko se utegne ob neuspehu pri uresničevanju pričakovanj le povečati. Ce se komu zdi, da je sposobnejši od Tolstoja, naj kar napiše roman, vendar naj ne pričakuje, da ga bodo ljudje imeli za Tolstoja in da bo njegov roman kar pri priči uspešnica. Bodimo torej stvarni. OPRAVIČILO Cenjene bralce prosimo, da nam oprostijo neljubo zamenjavo kolofona v prejšnji številki. Do zamenjave je prišlo zaradi izredno kratkih rokov in sovpadanja terminov za dve glasili. Tiskarna Umik Temeljitejša rešitev j e, da povsem prenehamo dejavnost, ki nas peha v stres. Če nam gre na primer kak sorodnik na živce, mu pojdimo za nekaj časa s poti. Končno velja pregovor: Manj, ko se vidimo, raje se imamp. Seveda pa terja umik tudi nekaj napora. Če PODPISU POGODBE Z MUSTANGOM: ...edino pametna poteza. ...ko se bo uvajalo, bomo videli. Ko bo roba v krojilnici, se bomo pa kregali. ...več koristi bomo imeli od Mustanga kot od Srbije. ...veliko bomo morali dati za licenco. ...učitelji za priučevanje, ki bodo prišli dol, so predragi. ...če bo »zalaufalo«, bo v redu. ...premalo vemo. Edino iz Kroja smo lahko prebrali o podpisu pogodbe. Oni, ki so podpisovali, morajo za to resno odgovarjati. ...nič nimam proti, če bo v redu. ...sprašujem se, koliko denarja nam bo ostalo in koliko ga bomo morali dati njim. ...fino je, da se povezujemo z Evropo, ko je tukaj tako sranje. ...no, firma je znana. Dobra je! Če bomo dobro delali, bomo uspeli. ...rizično, rizično! ...če bomo to speljali do končnega efekta, bomo dali direktorju medaljo! BOJKOTU SLOVENSKEGA BLAGA V SRBIJI: ...nič ni lepo tole zafrkavanje. ...naj zapro tržišče, nas nič ne prizadene! ...se bomo že znašli brez njih. ...mi še one bojkotirajmo, pa bo! ...bodimo zase, oni naj bodo pa zase. na primer spoznamo, da s šefom ne moremo shajati, bomo morda poiskali drugo službo. Če nam je hiša, v kateri živimo, zoprna, razmislimo o tem, da bi se preselili v drugo hišo in verjetno tudi v drugo okolje. ...ja, saj smo slišali, da naj bi v Alibunarju nekaj mečkali, štrajkali, ali kaj. Presneto, mi smo jih učili, vse so dobili, zdaj pa tole. ...dokler je v Srbiji takšno vodstvo, ni čudno, da je vse narobe. Če bi ga zamenjali, bi se dalo z njimi najbrž bolje sporazumevati. ...bojkot je bolj izguba zanje. ...naj vodstvo vse skupaj uredi. Narod ni nič kriv, situacijo so naredili pa tako, da ne veš, kdo je kdo. Politiki naj delajo po pameti, da bo mir, ne pa da se vsak z vsakim krega. Skrajnosti ne vodijo nikamor. Bodimo inter-nacionalisti. To, kar je zdaj, je tragedija! Se sploh zavedamo, kaj bomo dali oziroma pustili otrokom. ...politike bi bilo treba za ušesa. ŽELJAH ZA PRIHODNJE LETO: ...veliko, veliko denarja. ...zdravja... ...da bi nam dobro šlo. Če bo podjetju dobro šlo, bo nam tudi. ...dobrega poslovanja in dobrih plač. ...starejši si želimo mladosti. Oh, ko bi lahko odbrisala vsaj 10 let! ...več veselja, humorja in harmonije. ...naj se pijača poceni. ...več relaksacije. ...veselje naj se vrne! Dr. M. Stoppard Kaj meni B-izmena o Vroče tekoče zadeve Hot Scotch Ta pijača ne pusti nikogar hladnega Kozarec: 130 kalorij = 546 joulov V kozarec za grog damo zvrhano žličko sladkorja in 2 žlici vroče vode ter mešamo, da se sladkor raztopi. Dodamo 2 kozarčka škotskega viskija in rezino limone ter napolnimo kozarecz vrelo vodo. (Vkozarec damo srebrno žličko, da steklo ne poči.) Jamaica-Boy Prava »kurjava«, kadar zunaj zmrzuje Kozarec: 170 kalorij — 714 joulov V kozarec za grog damo sok 1 /2 limone, 2 kozarčka ruma in 1 zvrhano žličko sladkorja. Mešamo, da se sladkor stopi. Dodamo 2 klinčka in majhen košček cimeta ter napolnimo kozarec z vrelo vodo. Hot Kisa Pijača iz rdečega vina, ki pogreje, ko je mraz Kozarec: 300 kalorij = 1260 joulov Za vsak kozarec damo v kozico 1 /8I rdečega vina, 2 kozarčka ruma, 3 kocke sladkorja, 1 neolupljeno rezino jabolka, nabodeno s 3 klinčki. Segrejemo, vendar ne pustimo zavreti, potem nalijemo kozarce. (Vkozarec damo srebrno žličko, da steklo ne poči.) PRIVOŠČITE Sl NA SILVESTRA ALI NA NOVEGA LETA DAN Jetrna pašteta PAŠTET Sestavine za 8 oseb: korenček 3 čebule 500 g telečjih jeter 4 žlice olja 150g surovega masla žlica seseklanega peteršilja žlička soli 2 noževi konici popra noževa konica naribanega muškatnega oreška Korenček in čebulo grobo narežemo, jetra pa zrežemo na koščke. Razgrejemo olje, na njem prepražimo jetra in jih damo v skledo. Razpustimo 30 g surovega masla in na njem do mehkega zdušimo korenček in čebulo. Zelenjavo, peteršilj in jetra s strojčkom zmeljemo, kolikor se da drobno; začinimo. Vmešamo preostalo surovo maslo in še enkrat zmeljemo. Maso natlačimo v model in jo 10 ur ohlajamo; zvrnemo jo na pladenj. Svinjska pečenka s suhimi slivami 150g suhih sliv 2 kisli jabolki 1,5kg svinjskega plečetaz vrezanim žepom 1/2 žličke soli 2 noževi konici črnega popra in ingverja v prahu 4 žlice maščobe za peko 1 -2 skodelici vroče mesne juhe 1 /2 skodelice smetane žlica ribezovega želeja Suhe slive v vodi zavremo, odstavimo od ognja, jih ohladimo in poberemo iz njih koščice. Jabolki olupimo, ju razrežemo na če-trtinke, odstranimo peščičevje in ju narežemo na večje kose. Meso operemo, obrišemo in ga znotraj po vrezanem žepu natremo s soljo, poprom in ingverjem. Jabolka in suhe slive nabašemo v žep, ki ga zašijemo. Maščobo razgrejemo in na njej od vseh strani opečemo meso. Pečico segrejemo na 180®. Maščobo odlijemo, daje ostane samo malo. Od strani prilijemo k mesu skodelico mesne juhe in pečenko v pečici 1-11/2 ure do mehkega dušimo. Če je potrebno, še prilijemo vroče juhe. Meso damo na toplo, sok od pečenja pa razkuhamo s smetano, primešamo žele in začinimo s soljo in poprom. Iz mesa poberemo niti in ga narežemo na rezine. Postrvi za sladokusce Za sladokusce, ki skrbijo za vitkost 4 porcije po 260 kalorij = 1088 joulov 4 postrvi, 1 limona, sol, poper, 50 g surovega masla, 1 žlica seseklanega peteršilja, po 1 /2 žličke vinjaka in worche-strske omake. Postrvi oplaknemo pod tekočo vodo in osušimo s kuhinjskim papirjem. Limono olupimo (tudi belo kožico) in zrežemo na rezine. Postrvi zunaj in znotraj posolimo in popopramo. Položimo jih na kose debele alufoli- je, namazane z maslom, in obložimo z rezinami limone. Folijo zapremo in robove trdno stisnemo. Pečemo 25 minut v pečici, ki smo jo ogreli na 250 stopinj. Medtem zmešamo zmehčano surovo maslo s soljo, poprom, vinjakom in vvorchestrsko omako. Postrvi ponudimo s to omako in zeliščnim maslom, zraven krompir s peteršiljem in ku-marično solato. Čokoladna pena 10Og jedilne čokolade ali čokoladnetablice žlica surovega masla 3 rumenjaki 4 beljaki ščepec soli 2 žlički sladkorja v prahu naribana lupina 1/4 pomaranče Čokolado razlomimo na koščke in jo s surovim maslom v vodni kopeli raztopimo in premešamo. Vvroči vodni kopeli zmešamo s čokolado še rumenjak; voda v posodi pri tem ne sme zavreti. Beljake posolimo in jih stepemo v zelo trd sneg. V čokolado stresemo sladkor v prahu, dodamo pomaračno lupino in vse dobro premešamo. 3žlice snega prav tako dobro zmešamo s čokoladno maso, da postane rahlejša. Preostali sneg nato nadevamo na čokoladno maso in ga s kuhalnico, nikakor pa ne z metlico, vmešamo v čokoladno maso. Nato čokoladno peno ohladimo in jo postavimo v hladilnik, dokler je ne postrežemo. Kremo po okusu okrasimo s tolčeno smetano in z vloženimi češnjami. Žrebanje nagradne križanke 1. nagrada - 500.000 - din KROPOVŠEK Janez, DSSS 2. nagrada - 300.000 - din FARBAŠ, krojilnica A 3. nagrada - 100.000 - din BLEKAČ Štefka, kuhinja Novoletno nagradno križanko z novimi nagradami oddajte do sredine januarja! AM, AB TAJNICI Dvajdirektorja klepetata na poslovnem kosilu. - Če greva z mojo tajnico kaj pisat, mi pravi: »Tov. direktor, ali se greva tipkat? Nekoč sem ji jaz predlagal, če se greva tipkat, a ni bila za to. Ko pa je naslednjič bila pri volji, sem ji rekel, da sem že na roke naredil. - No, to pa res ni nič! Da vidiš, kako je moja dobro naredila. Pa ravno za moj rojstni dan! Na mizo v pisarni je postavila čudovit šopek, nalila pijačo, pripravila prigrizek in povabila vodje tozdov, partijskega sekretarja in predsednika občine... - Ja, in kaj je to takega? - Nič, Vse bi bilo lepo in prav, če jaz ne bi prišel nag noter. Izdaja: DO Elkroj Mozirje Ureja: Uredniški odbor Glavna in odgovorna urednica: Andreja Britovšek Grafična priprava in tisk: GP Grafika Prevalje Naklada: 1100 izvodov Glasilo je oproščeno plačevanja prometnega davka Naslov: Proizvodnja modne konfekcije »Elkroj« Mozirje, Prihova 56, 63330 Mozirje, tel. H.C. (063) 831-611 D-Per 192/1989 KRIŽANKA ZA NOVOLETNI ODI 5000001224 5/6 COBISS o ATARI ST SIGNUM2 STAD L3 Detergent Ugrezanje Debevc Zensko ime Nedeljiva soglasnika Dedna zasnova Vsem kar najboljše v 1990!!! Porednež Bikoborski stadion Velika slaščica Mozirski vrtnar lože tfaS partner za Jeana iz Nemčije Dvojica Zanimanje za neko stvar Makedon. kolo Središče Sibirije Pripadniki kleonov Švedski kemik Letovišče pri Opatiji Sleči praSiča Skrivnostni moč SREČNO fovoizrc 1990 NemSki predlog Ana Kolar Sladilo Naša republika Srednja pot Acman Cveta Slov.revoL Janez Arabski vojaki Avstrija Svobodna izbira Izhajajoč Materin brat Izoldin ljubimec Liter Noctumo ZdraviliS. z mineral vodo Peter NovSak Pregovor Kardelo Priština Slovenski pisatelj Laboratar. rezultati Španija Želim vam )bilo užitki Frizerski salon ob rešitvi! Sarajevo Amper Pariška reka Del hiie GrSki bog vojne Mlinski žleb Rešujte sami! Zmešnjava Kraj umrlih Okrasna ptica Potočnik Ana Karmen Trogar Nova GVineja Turčija Goli ženski kip Prva črka abecede Hrana Tretja črka Tropski kuičar Asirci