MAREC 1995, ST. 3, LETO XXII. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 61270 LITIJA ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI POTRDIL PREDLOG FINANČNIH NAČRTOV ZA SESTAVO PRORAČUNA Na svoji prvi seji seje v petek, 10. marca 95 sestal Odbor za družbene dejavnosti, ki gaje imenoval Občinski svet. Osrednja naloga odbora je skrb za razvoj družbenih dejavnosti in za zagotavljanje proračunskih sredstev za izvajanje zakonsko opredeljenih nacionalnih programov javnih služb. Osrednja tema je bila priprava finančnih načrtov oziroma občinski proračun za področje družbenih dejavnosti. Glede na pomembnost teme so pri delu odbora sodelovali tudi direktorji in ravnatelji javnih zavodov. Po daljši razpravi so člani odbora podprli in sprejeli predlog letošnjih finančnih načrtov, ki jih je pripravil načelnik Oddelka za družbene dejavnosti, ter se seznanili s pisnimi utemeljitvami o potrebah posameznih javnih zavodov. Sklenili so tudi, da bodo finančne načrte posredovali Oddelku za finance in Odboru za finance, ki bosta oblikovala letošnji občinski proračun. Čeprav je bilo v razpravi opozorjeno še na številne nejasnosti, saj zasnove letošnjega občinskega proračuna še niso znane, je predlog finančnih načrtov za družbene dejavnosti pripravljen tako, da omogoča nov kvalitetni razvojni korak. Izmed večjih postavk lahko navedemo nadaljevanje obnove prostorov za matično knjižnico, gradnjo prizidkov k otroškim vrtcem Ciciban, Medvedek in Najdihojca, izrabo podstrešnih prostorov za učilnice in kabinete v OŠ Šmartno, adaptacijo, gradnjo prizidka in ureditev igrišč pri OŠ Litija na Rozmanovem trgu, nenazadnje pa tudi pričetek gradnje plavalnega bazena v Litiji. Hkrati pa je v predlogu fi- nančnih načrtov za družbene dejavnosti za letošnje leto velik poudarek tudi na izvajanju tekoče dejavnosti v javnih zavodih od obnove in modernizacije opreme, vzdrževanja objektov pa do nujnih materialnih stroškov. Prav tako je zajeto delovanje pihalne godbe, Glasila občanov, Rdečega križa, obnova gradu Bogenšperk, delovanje in vzdrževanje športnih in kulturnih dvoran, nakup instrumentov v glasbeni šoli, izvajanje programa male šole in javnih del, sredstva za štipendije, razvojno inovativne dejavnosti, šolo v naravi, šolska športna društva, rekreativne in tekmovalne klube, kulturne in humanitarne organizacije, pa še bi lahko naštevali. Kaj in koliko od navedenega bo mogoče izvesti, bo odvisno od velikosti občinskega proračuna, od odločitev organov, ki ga bodo oblikovali, in občinskega sveta, ki naj bi letošnji proračun po vsej verjetnosti dokončno sprejemal v mesecu maju. Marko Povše BOG KAKO je mogoče, da ne bi bilo Boga, če se človek od prve do poslednje ure vojskuje z njim?... Resnično in glasno mora nekje živeti vse tisto, kar nerazumljivo šepeče na dnu srca, kar šiloma orosi oči ob smrtni uri, kar kliče dušo k vam, nebeške zvezde! Ivan Cankar Uredniški odbor Glasila občanov in Prelest Ljubljana voščita vsem bralcem vesele velikonočne praznike. DELO OBČINSKEGA SVETA Občinski svet je imel od svojega konstituiranja naprej že tri seje. Svetniki so tako na prvi seji izvolili za predsednika sveta Francija Rokavca, za podpredsednika pa Jožeta Grošlja. Imenovali so tudi komisiji sveta: komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in komisijo za pripravo statuta in poslovnika sveta. Slednja je na svojih sejah pripravila predlog Statutarnega odloka o začasni organizaciji in delovanju občine Litija, ki definira odnose med občinskim svetom, kot najvišjim organom občine, in županom, kot izvršilnim organom občine, oziroma občinsko upravo ter osnutke odlokov o ustanovitvi in pristojnostih občinskih odborov. Komisija za pripravo statuta in poslovnika sveta seje lotila tudi osnutka poslovnika občinskega sveta in pa tez za statut občine Litija. Na predlog župana je občinski svet že imenoval za tajnika občinske uprave ing. Martina Hostnika in načelnike za posamezna delovna področja, ki jih opravlja občina. Tako je bil imenovan za načelnika za finance Marko Juvančič, za načelnika za gospodarsko infrastrukturo Tone Kovic, za načelnika za občo upravo Marko Godec, za načelnika za družbene dejavnosti Marko Povše in za načelnika za splošne gospodarske zadeve Slavko Rokavec. Na tretji seji je občinski svet ustanovil občinske odbore in določil njihove začasne naloge. Odbori bodo v pomoč pri delu in odločanju občinskemu svetu ter županu. Na tej seji pa so sprejeli tudi program investicij v vrtce in pa podali pozitivno mnenje glede projekta za celostni razvoj podeželja in obnove vasi - Polšnik. Tajnik občinskega sveta Rajko Meserko NEKAJ MISLI ZA POSTNI ČAS Ni treba iti v Sinajsko puščavo, da bi se srečali z Bogom in njegovimi zapovedmi. Ne daleč od vrha gore, spodaj pa ljudstvo kuje zlato tele in se zabava tako, kot so se nedavno v Ptuju, Ajdovščini in Novi Gorici. Že pustni sprejem papeža je bil žaljiv. Peljali so ga v gostilno. V povorki so obhajali ljudi s piškoti, papež je zasadil lipo in jo žalil itd... Cinično norčevanje iz zakramentov in papeža. To lahko sproži diplomatski, ne samo verski konflikt (Slovenec, 9.3.95). Kristjani si želimo v postnem času poglobiti svojo vero. Le z močno vero se bomo lahko še bolj oklenili Kristusa in na kulturen način prispevali k spravi in pokori našega naroda. Našel sem tekst, ki na dober in primeren način opisuje smisel postnega časa. Odpovedati se sladkarijam, alkoholu, kavici, cigaretam... To je že nekaj. To je naravni post, ki človeku celo pripomore k dobremu zdravju. Je pa tudi dokaz človekove osebne volje. Se znam premagati, ali ne. Smisel posta, zlasti vse petke v postu, na pepelnično sredo in na veliki petek imajo globji pomen. Ali ni na veliki petek daroval na križu svoje življenje Mesija, Odrešenik sveta. V današnji množici ver, ki zanikajo Kristusa kot Odrešenika sveta, se mora vsak kristjan potruditi, da bo s temi malimi dejanji pokazal: Kristus je moj Odrešenik, je Odrešenik vseh ljudi, vsi smo njegovi, ne samo po duši, ampak tudi po ljubezni, s katero objema vse ljudi. Če se tega vsaj malo zavedam, potem ob petkih ne jem mesa, se tudi vse dni postnega časa nekoliko drugače obnašam pri veseljačenju med svetom, bolj ljubim tiste, ki me uče prav živeti. Grem prav v tem času k molitvi križevega pota, ker s tem najbolj pokažem, kaj mi pomeni hoja s trpečim Kristusom in Devico Marijo. To ni brez pomena za moj odnos do Kristusa, ki si ga ustvarim najlepše v družbi, ki z menoj enako misli in čuti. V postnem času tudi radi premišljevaje molimo - meditiramo. Na duhovnih vajah in v večernih urah samote bomo dobili v globini svojega srca odgovor ali imamo pravo pot in pravo smer. Večini ljudi meditacije manjka. Zato ni čudno, da imamo drug do drugega včasih naravnost nemogoč odnos. Postni čas naj nas spravi med seboj in z Bogom. Za velikonočne praznike želim vsem občanom veselo in milosti polno Veliko noč. Mislite kaj tudi na Vašo litijsko cerkev, ki jo za napredek duhovnih vrednot v Litiji zelo potrebujemo, dostojanstveno in povečano. Masnik Tone - dekan C%$C POSLOVANJE JAVNIH ZAVODOV NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI LITIJA V LETU 1994 Zaključne račune za leto 1994 je predložilo devet javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti. Javni zavodi pridobivajo sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov. Če skupne prihodke družbenih dejavnosti za leto 1994 primerjamo s skupnimi prihodki za leto 1990 lahko ugotovimo, da so v letu 1994 realno padli za 11% (v letu 1993 za 14%). DRUŽBENE DEJAVNOSTI SKUPAJ - DELEŽI LASTNIH IN PRORAČUNSKIH PRIHODKOV LETO 90 LETO 91 LETO 92 LETO 93 LETO 94 Prodaja proizvodov in storitev 18,5% 22,0% 20,1% 21,5% 23,0% Prihodki iz proračuna 80,4% 75,9% 78,6% 77,6% 75,3% Prihodki od financiranja 0,7% 1,4% 0,7% 0,2% 0,8% Izredni prihodki 0,4% 0,6% 0,5% 0,7% 0,9% SKUPAJ 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% Najpomembnejši vir nnanciranja družbenih dejavnosti predstavljajo prihodki iz proračuna, le-ti predstavljajo povprečno 75,3% (v letu 1993 77,6%, v letu 1990 pa 80,4%) vseh prihodkov, kar predstavlja zmanjševanje deleža proračunskih prihod- PRORAČUNSKI PRIHODKI LETO 91 LETO 92 kov. V lanskem letu so napram predhodnemu proračunski prihodki realno stagnirali; če primerjamo prihodke iz proračuna za leto 1994 z letom 1990, ugotovimo realni padec za 17% (ravno tako v letu 1993). Za financiranje družbenih dejavnosti so pomembni tudi prihodki od prodaje proizvodov in storitev. Ti predstavljajo 23% (v letu 1993 21,5%, v letu 1990 pa 18,5%) vseh prihodkov, kar predstavlja povečanje deleža lastnih prihodkov (posledično pa tudi npr. večje obremenjevanje staršev otrok v osnovni šoli ali otroških vrtcih). V primerjavi z letom 1993 so realno porasli za LASTNI PRIHODKI 11% (v letu 1993 za 20,6%), v primerjavi z letom 1990 pa so večji za 10%. Največji delež med odhodki predstavljajo bruto plače in sicer 50,8% (leta 91 55%, leta 92 52,7%, leta 93 pa 52,5%), kar predstavlja zmanjševanje deleža plač med odhodki. Le-te so v primerjavi z letom 1993 nominalno večje za 21%, realno pa za 1% (leta 1993 nominalno večje za 151%, realno pa za 14%). V primerjavi z letom 1990 so se plače realno znižale za 24%. Med odhodki so na drugem mestu materialni stroški, njihov delež predstavlja 20,5% (v letu 1993 18,7%) vseh odhodkov, v primerjavi z letom 1993 so se realno povečali za 14% (v predhodnem letu za 9%), v primerjavi z letom 1990 pa so bili leta 1993 manjši za 8%. Nematerialni stroški predstavljajo med vsemi odhodki 12,2% PLAČE (v letu 1993 pa 11,2%). Med temi odhodki so zajeta nadomestila stroškov delavcev in občanom, stroški neproizvodnih storitev, reprezentanca, zavarovalne premije, stroški LO, bančne storitve in članarine. V primerjavi z letom 1993 so se realno povečali za 14%. Delež materialnih stroškov in nematerialnih stroškov se iz leta v leto povečuje. Med odhodki zavzema pomembno mesto tudi amortizacija. V letu 1994 je bila obračunana v višini 58.950.000 sit (v letu 1993 pa 47.514.000 sit), kar predstavlja 4% realno rast v primerjavi z letom 1993, v primerjavi z letom 1990 pa 52%. Tudi delež amortizacije se iz leta v leto povečuje (od 3,3% v letu 1990 do 5,2% v lanskem letu. Na drugi strani pa je tudi v letu 1994 opazen tudi velik 8% odpis obračunane amortizacije v breme poslovnega sklada, saj proračunska sredstva za amortizacijo niso dosegle potrebne višine obračunane amortizacije. Iz zaključnih računov so razvidni tudi podatki o izgubi. Izguba v tekočem letu, ki jo izkazuje Zdravstveni dom Litija, znaša 13.507.000 tolarjev (izguba, ki sojo v letu 1993 ustvarili javni zavodi s področja družbenih dejavnosti, je bila 4.488.000 sit). Če prištejemo še nepokrito izgubo iz prejšnjih let v skupni višini MATERIALNI STROŠKI 21,0% 20,0% 19,0% 1B,0% 17.511.000, ki jo izkazujejo OS Gabrovka, VVZ Litija, Zdravstveni dom Litija in Komunalno stanovanjsko podjetje, dobimo skupno izgubo javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti in javnega podjetja v znesku 31.018.000 sit (v letu 1993 je znašala 17.660.000 sit). Zanimive so primerjave z zaključnimi računi posameznih javnih služb v letu 1990, koje pričela z delom dosedanja občinska skupščina in njen izvršni svet. V tem obdobju je prišlo do nekaterih korenitih premikov, ki odsevajo predvsem v občutnem zmanjšanju proračunskega financiranja posameznih javnih služb, katerih izvajanje je zakonska obveznost občine. NEMATERIALNI STROŠKI Obseg proračunskega financiranja se je v primerjavi z letom 1990 zmanjšal v višini, razvidni iz naslednjih dveh tabel. Prva prikazuje stopnjo zmanjšanja proračunskih sredstev na posameznem področju. Za občinske upravne organe so bila sredstva iz občinskega proračuna v obravnavanem obdobju v povprečju vsako leto zmanjšana za 40%, kar lahko razumemo tudi kot uspeh, da je bilo na področju stroškov občinske uprave v zadnjih štirih letih v celoti prihranjenega za 159% sredstev, ki so bila v letu 1990 namenjena za občinsko upravo. Na področju družbenih dejavnosti se je obseg financiranja za delo javnih zavodov zmanjšal v povprečju v vsakem letu za 23%, kar pomeni v vseh štirih letih 94% zmanjšanje sredstev, ki so bila v letu 1990 namenjena za delo zavodov, ki opravljajo javno AMORTIZACIJA službo. To pa na drugi strani pomeni, da so v zadnjih štirih letih namesto s štirimi razpolagali le s tremi proračuni. To pa je hkrati tudi vzrok mnogih odkritih in prikritih (zmanjševanje obračunane amortizacije) izgub. Tudi pri občinskem javnem podjetju so rezultati primerjave podobni, tako da lahko ugotovimo, daje bilo za delo podjetja na stanovanjskem, komunalnem in cestnem področju v povprečju namenjeno vsako leto za 12% manj sredstev, v vseh štirih letih pa za polovico manj sredstev kot v letu 1990. Zaključimo lahko, da so občinski upravni organi v zadnjih štirih letih prejeli le 60% proračunskih sredstev v primerjavi z letom 1990, javni zavodi na področju družbenih dejavnosti samo 77%, občinsko javno podjetje pa 88%. Čeprav z vidika racionalnega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem takšna gibanja pomenijo pomemben dosežek, pa se na ZMANJŠANJE RAZPOLOŽLJIVIH PRORAČUNSKIH PRIHODKOV GLEDE NA LETO 1990 leto 1990 leto 1991 leto 1992 leto 1993 leto 1994 skupaj povprečno občinski upravni organi 100% -34% -44% -45% -35% -159% -40% družbene dejavnosti 100% -34% -26% -17% -17% -94% -23% občinsko javno podjetje 100% -15% -13% -18% -3% -50% -12% PRIMERJAVA REALNEGA ZMANJŠANJA PRIHODKOV IN ODHODKOV V LETU 1994 V PRIMERJAVI Z LETOM 1990 o% -5% -10% -15% -20% -25% Prihodki iz proračuna Skupni prihodki Odhodki drugi strani pojavljajo težave in vprašanja, ali občina izpolnjuje vse svoje zakonske obveznosti pri zagotavljanju javnih služb? Zmanjšanje razpoložljivih proračunskih prihodkov, skupnih prihodkov in odhodkov javnih služb v občini Litija v letu 1994 v primerjavi z letom 1990 prikazuje spodnji grafikon. Iz njega je razvidno, da seje obseg razpoložljivih proračunskih sredstev za delo javnih služb zmanjšal za petino, skupni obseg vseh prihodkov pa za sedmino. Marko POVŠE STRANKE POROČAJO t LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vabimo vas na 4. zbor članic in članov Občinskega odbora LDS Litija, ki bo v ponedeljek, 3.4.1995, ob 18. uri v prostorih gostilne Pustov mlin, Cerovica 19. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI čestitamo vsem materam ob njihovem prazniku 25. marcu - materinskem dnevu z željo, da bi bilo v njihovem življenju čimveč svetlih trenutkov. Obilo velikonočne radosti in veselja vam želimo Slovenski krščanski demokrati občinski odbor Litija SLS PODRUŽNICA LITIJA UPRAVNI ODBOR Vabimo vse člane, članice in simpatizerje SLS na redni letni občni zbor, ki bo v veliki dvorani občine Litija v nedeljo, 23. aprila 1995 VABLJENI! VELIKONOČNO VOŠČILO Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike polne radosti in medsebojnega spoštovanja vam želi SLS PODRUŽNICA LITIJA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ŠOLSKO PUSTNO RAJANJE Na pustni torek je šmarska šola priredila maškarado, čeprav so bile počitnice. Z bratrancem sva se našemila in odšla v šolo. Tu so vse maškare razdelili v štiri skupine; prva seje učila pesmico o pustu, druga je plesala, tretja seje igrala, v četrti pa smo poslušali pravljico o prašičkih. Ko so se zvrstile vse skupine, smo spet prišli v avlo, kjer so nam postregli s čajem in bonboni. Posebna komisija, v kateri so bili starši, je izbrala najlepše maske in šest jih je tudi nagradila. Med nagrajenci sem bila tudi jaz. Po razdelitvi nagrad smo se postavili v sprevod in odšli skozi Šmartno, kjer se nam je pridružilo nekaj odraslih maškar. Po vrnitvi v šolo smo se poslovili ter odšli domov. Bratrancu in menije bilo to pustno popoldne zelo všeč. Urša Bratkovič, OŠ Šmartno POČITNICE V PLANICI Osnovna šola Šmartno je med zimskimi počitnicami organizirala sedemdnevno smučanje v Planici. Prijavil sem se tudi jaz. ŠOPEK IDEJ ZA NAS BOLJŠI TURISTIČNI JUTRI KAJ JE NOVEGA NA OSNOVNI ŠOLI LITIJA - Fantje z naše šole so, poleg tega, da že imajo 1. mesto v malem nogometu, postali še občinski prvaki v rokometu in odbojki. - Petošolci so se v februarju vrnili iz uspele zimske šole v naravi. Ponovno so bivali in smučali na Kopah. - Zgodovinski krožek je zaključil s svojo novo raziskovalno nalogo "MOJE KORENINE" in jo poslal na republiško tekmovanje. - Plesna skupina F je začela snemati svojo video kaseto. To je hkrati tudi skupno delo dveh verjetno najbolj priljubljenih krožkov na naši šoli, VIDEO in plesnega krožka. Prvi dve plesni točki so posneli v restavraciji MONA LIZA. - Izbrali smo najboljše angleške projekte za razstavo na tekmovanje le-teh v Ljubljani. - Zadnji dan po končanem pouku pred enotedenskimi zimskimi počitnicami so v spremstvu učiteljic osmošolci odšli na ples v diskoteko SLOVENIJA v Ribče. - Učitelji pa smo prvi dan počitnic preživeli delovno v šoli. Poslušali smo strokovno predavanje gospe Marje STROJIN z naslovom KOMUNIKACIJE med učitelji, starši, učenci, ter delali v pedagoških delavnicah. - Podružnična šola SAVA in V ponedeljek zjutraj smo se z avtobusom odpeljali izpred šole; spremljali so nas dva tovariša in tri tovarišice. Vmes smo se ustavili na Bledu in v Kranjski gori ter ob dveh prispeli v Planico. Razdelili so nas po sobah, nato pa smo se do večerje lahko igrali. V torek smo odšli na smučišče blizu doma, kjer so nas trije učitelji seznanjali s smučarskimi veščinami. Ker je bil to pustni torek, smo se zvečer skupaj s tovariši in tovarišicami v maskah zabavali na plesišču. V sredo smo šli nekateri teč na 650 metrov, vodil nas je tovariš Jani in tekli smo dva kroga. Zvečer sem bil zelo utrujen in sem dobro spal. Naslednji dan nam je ponagajalo vreme. Močno je snežilo, a smo šli kljub temu peš do Tamarja, nekateri celo s tekaškimi smučmi. V koči smo popili čaj, potem pa smo se vrnili v dom. Seveda smo bili premočeni do kože. V petek je bilo sončno vreme. Dopoldne smo smučali na bližnjem smučišču, po kosilu pa so šli nekateri na tekaške proge, nekaj pa se nas je vozilo z avtomobilskimi zračnicami po hribu navzdol. Bilo je super. V soboto je spet močno snežilo, zato smo se dopoldne igrali po sobah, popoldne pa smo šli na sneg, kjer smo delali igluje. Nedelja je bila naš zadnji dan bivanja v Planici. Po zajtrku smo se napotili na smučišče in se pripravljali za tekmo med vratci. Kmalu so začeli prihajati starši, tako da smo imeli na cilju kar lepo spodbudo, ko smo tekmovali. Po kosilu smo pospravili prtljago in se poslovili od Planice in prijateljev, s katerimi smo preživeli teden dni. Naj še zapišem, da nas je bilo vseh skupaj petdeset; med nami so bili tudi šolarji z ostalih treh šol v litijski občini in nekaj Ljubljančanov, vendar smo živeli kot ena družina. Timotej Kralj, 3.c, OŠ Šmartno POLŠNIK sta bili organizatorki uspelih in dobro obiskanih krajevnih kulturnih prireditev v februarju oziroma marcu. - Na Savi so skupno nastopali učenci podružnične šole in vrtca, povabili so še dva znana citrarja iz Zagorja. Skupaj so se poveselili in nastopali otroci tudi za PUSTA ter se odšli pokazat vaščanom. Pripravljajo novo prireditev za materinski dan z razstavo risbic, telovadnimi točkami ter kulturno igrico o VIDKOVI SRAJČKI. -13. marca si bodo učenci 6., 7. in 8. razredov ogledali gledališko predstavo KLOVNI v Mladinskem gledališču v Ljubljani. Marjana Berložnik NAJUSPEŠNEJŠI DOMAČINI Letošnja sedaj že tradicionalna prireditev "Mladi in kmetijstvo" se je v 10-tih letih gostovanja po različnih krajih litijske občine letos ustavila v Krajevni skupnosti Stangarske Poljane. V soboto, 11. marca zvečer, je prijavilo šest ekip s po tremi bila dvorana v Gasilskem domu člani (po vrstnem redu žreban- je naslov naše raziskovalne naloge, s katero smo 14.3.1995 sodelovali na regijskem tekmovanju turizmu pomaga lastna glava v Velikih Laščah. Smo prva generacija turističnega podmladka na naši šoli in smo na tekmovanju tokrat sodelovali prvič. V raziskovalni nalogi je sodelovalo 10 krožkov in delo vseh je bilo usmerjeno k enemu samemu cilju - zbrati zanimive ideje in predloge za turistično poživitev našega kraja. V Velikih Laščah smo se predstavili z zanimivo razstavo, ki je v teh dneh postavljena tudi v avli naše šole in z odrsko predstavo, odlomkom iz romana I. Va-šte VRAŽJE DEKLE. Naj naštejemo le nekaj naših idej in predlogov: - na prodajnih policah bi lahko turistu ponudili zanimive spominke z motivi Litije, - lahko bi se bolj potrudili za urejenost okolja, olepšali trgo- vinske izložbe... - na gradu Bogenšperk bi turistu predvajali video kaseto, na katero bi posneli odigran odlomek iz življenja J.V Valvasorja, ob posebnih priložnostih pa bi učenci dramske skupine takšen odlomek zaigrali kar v Valvasorjevi knjižnici, - prav gotovo moramo poskrbeti tudi za lepšo in bolj zanimivo podobo litijske razglednice. Vse to in še več je zapisano in utemeljeno v naši raziskovalni nalogi. Z njo se bomo predstavili tudi staršem, učiteljem in učencem naše šole ter se vključili v projekt ob 850-letnici prve omembe Litije v zapiskih. Ali bo katera od naših idej le zagledala beli dan - na to pa počakajte skupaj z nami. Amalija Kadunc (mentorica turist.krožka na OŠ Gradec) polna do zadnjega kotička, kar je dokaz, da si ljudje teh krajev takih prireditev še želijo. Organizatorjem (Gasilsko društvo Stangarske Poljane in Slovenska ljudska stranka podružnica Litija v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo -Ljubljana, enota Litija) se je ja): Golišče, Litija, Reka Gozd, Stangarske Poljane, Mišji dol in Jevnica. Ekipe so odgovarjale na vprašanja, sestavljena po težavnostnih stopnjah: I. Ureditev kmečkega vrta in higiena II. Gospodarjenje z gozdom in konjereja ter III. Krompir Samo tekmovanje je bilo od vprašanja do vprašanja vse bolj napeto, saj so bile ekipe dobro pripravljene. Zmagovalec je bil znan šele po seriji dodatnih vprašanj. Med posamezno serijo vprašanj so v kulturnem delu programa nastopili učenci Osnovne šole Stangarske Poljane pod vodstvom mentoric Alenke Kralj in Andreje Ka-stelic, ki je program tudi povezovala. REZULTATI TEKMOVANJA: 1. Stangarske Poljane (Ju-hant Damjan, Ulčar Jože in Grom Tone), 2. Litija, 3. Jevnica, 4. Reka Gozd, 5. Golišče in 6. Mišji dol. Nagrade za tekmovalce so prispevali: HKS KGZ Litija, IUV Šmartno, LIL, Mesarija Litija in Turistična kmetija "Na hribčku" Velika Štanga. Zmagovalna ekipa Stangarske Poljane bo zastopala Litijsko občino na regijskem tekmovanju. Tekst in slika: Karolina Šušteršič 100-LETNICO FILMA BOMO PROSLAVILI TUDI V LITIJSKEM KINU Letos praznujemo poleg drugih pomembnih obletnic tudi 100-letnico sedme umetnosti - filma, zato smo v KINU LITIJA pripravili poseben filmski program z izbranimi filmi, ki bo potekal v okviru filmskega gledališča ob ČETRTKIH ob pol osmih zvečer od 23. marca pa vse do konca aprila. Prva predstava, ki jo bomo posvetili tej obletnici, bo 23. marca francoska zgodovinska drama KRALJICA MAR-GOT, nato bo 30.3. sledil film DIVJA REKA, ki govori o raftingu po divji reki in o nevarnostih, ki jih ta skriva; 6. aprila bomo zavrteli ameriško dramo KVIZ SHOW v režiji Roberta Redforda - film je nominiran za več Oscarjev, 13.4. novozelandsko dramo NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI, 20.4. najnovejši slovenski film HALGATO in 27.4. makedonski film, nominiranec za Oscarja, PRED DEŽJEM. V rednem programu pa za april napovedujemo naslednje filme, kijih bomo vrteli ob sobotah ob 19. uri in v nedeljah ob 18. uri: 1. in 2.4. NEPOSREDNA NEVARNOST 8. in 9.4. RAZKRITJE 15. in 16.4. LJUBEZEN V TROJE 22. in 23.4. VARUH ČASA 29. in 30.4. MASKA V primeru odpovedi distributerja lahko pride tudi do spremembe programa, na to pa mi, žal, nimamo vpliva. Še to moramo poudariti, da predstave ne bodo več z odmori, kot se je to zgodilo dvakrat v marcu, saj smo ponovno usposobili oba projektorja. Sedma umetnost in KINO LITIJA vas vabita v svet iluzije! Rosana Maček IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI DVOJNO PRAZNOVANJE V KRESNICAH V soboto, 11. februarja, smo krajani Kresnic kar dobro napolnili večnamensko dvorano v športnem domu, kjer smo počastili spomin na našega velikega pesnika Prešerna ter obenem praznovali še krajevni praznik, čeprav malo z zamudo. V kulturnem programu so sodelovali malčki iz vrtca, osnovnošolci in ženski pevski zbor. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi tri priznanja zaslužnim krajanom, Janezu Gro-bljarju, Petru Jančarju in Stanetu Pepelnaku. Slednjemu smo se, ker ravno odhaja v predčasni pokoj, še prisrčneje zahvalili, kajti kot pedagog in kot krajan je v našem kraju opravil resnično življenjsko delo na širokem področju dejavnosti, kar gotovo uspe le redkim. Po končanem programu je za plesno glasbo poskrbel ansambel STIK, tako da so nekatere celo "zasrbele pete". L.V. V POLSNIKU OB KULTURNEM PRAZNIKU SPET LEPO Pri nas v Polšniku se kulturna srečanja kar vrstijo. Pred kratkim so praznovali pevci, v nedeljo 12.2.1995 pa smo počastili kulturni praznik z zelo pestrimi in obetajočimi nastopi. Tokrat seje pred polno šolsko dvorano zvrstilo lepo število nastopajočih. Kot gostje so nastopili mladi in uspešni Dolčani, iz družin Tekavec in Kotar. V družini Tekavec glasba res ne pozna meja. Njihova mala Jožica nam je prisrčno zaigrala na violino. Na klaviaturah pa jo je spremljala starejša sestra Petra, katera je pri nastopu pomagala tudi malim obetajočim Polšni-čankam. Tudi fantje Tekav-čeve družine niso od muh. Mlajši Simon obvlada harmoniko, Robert trobento, Se-bastijan pa klarinet. Vsi obiskujejo glasbeno šolo v Radečah. Skupaj z Hermanom in Bojanom Kotarjem so nam zaigrali nekaj narodnih pesmi, najbolj pa je seveda odmevala Avsenikova pesem: Slovenija, od kod lepote tvoje, pri kateri je gostom po- NOVA TELEFONSKA GOVORILNICA V LITIJI Na levem bregu Litije, tik ob mostu, že drugi mesec stoji nova, lepa in prijazna telefonska govorilnica. Postavilo jo je podjetje Telecom. Govorilnica nam hitro pade v oči, ker je nekoliko drugačna od tistih, ki jih vidimo navadno. Oblikovana in izdelana je bila kar v domačih logih, prišla je iz enote Plastike v Lesni industriji Litija. Litijani si želimo še eno tako govorilnico, ki bi stala na desnem bregu Save, nekje v bližini občine. Govorilnica pri PTT je velikokrat zasedena, nova pa bi jo lahko razbremenila. J.O. DROBTINICA IZ KONJŠICE Torek, 21.2. popoldne, je bil za našo malo skupnost Konjšica nekaj posebnega. zal na tako vizuelen način, da smo ga vse lahko osvojile. Na pobudo aktiva kmečkih žena je prišel med nas kuharski mojster g. Robert Merzel. Zbrale smo se pri gospodinji Fele Barbari, ne samo gospodinje Konjšice ampak tudi iz Raven, Polšnika, Renk, Zagorja in Litije. G. Merzel je demonstriral pripravo raznih vrst tort, kremnih rezin in ro-lad. Svoje znanje je prika- Razstava dobrot in sladka pokušina seje zavlekla do poznih večernih ur. Razšle smo se zadovoljne, dopolnjene z znanjem in si zaželele skorajšnje svidenje na podobnem srečanju. Jožica magal tudi naš Jože Kos s kitaro. Pomladno vzdušje sta med nas prinesla Žiga Tori s trobento in Tone Toti, ki je odpel pesem Ne čakaj na maj. Omenim naj še to, da Bojan Kotar zelo dobro igra citre. Mlade domače glasbenice Katja Kotar, Petra in Špela Kos ter Erika Korimšek so nam pokazale svoje spretnosti na instrumentih, katere se učijo v glasbeni šoli, zato upam, da bomo v Polšniku nekoč imeli tudi uspešen orkester. Tudi Ana Majcen je dokazala, da ji igranje harmonike ne dela težav. Zelo so nas razveselili naši osnovnošolci, ki so se pod vodstvom pridnih učiteljic naučili kar tri pesmice. Odlično so odpeli Muzikan- ta, v kanonu pesem Marko skače in svoj nastop popestrili s Prešernovo železno cesto, ko so dekleta dokazala, da z njimi ne bo šale. Prireditev ne bi bila prava, če bi manjkal naš uspešni moški pevski zbor, zato so tudi tokrat dopolnjevali program. Že drugič pa se nam je predstavil ambiciozni kvintet in sicer Tanja, Katarina, Andreja in dve Mateji ob spremljavi kitarista Uroša. Ker je 8. februar spomin na našega velikega pesnika Franceta Prešerna, seveda nismo pozabili nanj. Med vsemi naštetimi izvajalci smo mladi prebirali njegov sonetni venec in ob tem spoznavali kakšen umetnik je bil. Mateja Sladic ZOPET PLAZ V KREMENJAKU Telefonska govorilnica pri mostu v Litiji. (Foto: Karolina Šušteršič) Močno deževje v začetku marca je povzročilo kar nekaj nevšečnosti krajanom Primskovega. Že tako slaba in še vedno makadamska cesta od Mišjega dola proti Litiji je bila po deževju v še slabšem stanju. Zaradi namočenosti zemlje pa seje v soboto, 4. marca, zopet sprožil večji zemeljski plaz v klancu Kremenjak (na sliki). Tako je bil promet na cesti Gradišče - Mišji dol močno oviran in mogoč le z osebnimi vozili. Plaz so delavci v nedeljo odstranili. Kljub temu pa velja opozoriti na previdno vožnjo po celem klancu Kremenjak, saj se ob vsaki odjugi ali močnejšem deževju prikotali na cesto kar precej kamenja, ki lahko povzroči poškodbe na vozilih. LITIJA RABI VEČJO ŽUPNIJSKO CERKEV Župnijska cerkev sv. Miklavža stoji stisnjena pod hribom Sitarjevec v starem delu mesta. Prvotno je bila tojpokopališka kapela, ob njej pa litijsko pokopališče. Potem so jo dogradili, povečali in je bila dolgo časa podružnična in je spadala pod Župnijski urad Šmartno pri Litiji. Prvega maja 1936 je bila ustanovljena župnija Litija. K njej sta bili dodeljeni dve podružnici, cerkev sv. Katarine na Bregu in cerkev sv. Jurija v Sentjuriju. Obe sta prav v zadnjem času v notranjosti že lepo obnovljeni. Skrbni župnik gospod Tone Masnik in zelo prizadevni sovaščani pri obeh podružnicah so poskrbeli, da je veliko narejenega, ni pa še dokončano. Od takrat, ko je Litija samostojna župnija, je cerkev sv. Miklavža njena farna cerkev, njen župnijski dom. Njena majhnost pa ves čas opozarja na povečavo, ker verniki, ki prihajajo ob nedeljah k sv. mašam, ne morejo pod njeno streho. Prvi ustanovni župnik v Litiji Je bil gospod Vinko LOVŠIN. Za njim so se vrstili naslednji g. župniki: France Klopčič, dr. Ivan Merlak, Janez Kotar. Leta 1972 pride v Litijo sedanji župnik g. Tone Masnik. Nove orgle so bile kupljene in nameščene leta 1963, takrat so bili kupljeni tudi novi lestenci (6). Leta 1968 je bila vsa streha prekrita z novo opeko, narejena so bila nova okna, v zakristiji je bil položen nov keramični pod. Po letu 1972, koje prevzel župnijo g. Tone Masnik, je bila notranjost vsa obnovljena. Vsa cerkev ima marmornat pod, postavljen je nov glavni oltar, obrnjen k ljudstvu, prenovljen je Kri-žev pot, narejen je bil nov tabernakelj s čudovito večno lučko, dvoje novih vrat v prezbiteriju, pri vhodnih vratih sta narejena dva vetrolova, v zakristiji je vsa oprema nova in ima napel- jano vodo in narejen odtok. Vsa notranjost je prepleska-na. Zvonik je pokrit z bakrom, njegova fasada, kakor tudi cerkvena vsa nanovo lepo očiščena in pobarvana. Župnik Tone je navduševal ljudi, kako je potrebno narediti ob desni strani cerkve nov prizidek. Le-ta je bil zgrajen leta 1981. Blagoslovit gaje prišel škof dr. Stanislav Lenič. V tej stavbi je sedaj veroučna šola z dvema učilnicama in sanitarijami. Iz prizidka vodijo stopnice na kor. V zimskem času so v topli učilnici delav-niške maše. V tej dvorani se ljudem lahko postreže ob različnih prilikah, kot naprimer ob dnevu bolnikov, invalidov in starejših župljanov, na dan prvega obhajila in drugih priložnostih. Prebivalci litijske župnije potrebujemo večjo cerkev, ker je obstoječa premajhna. Cerkev je razpokana po stropu zaradi večkratnih potresov. Zadnji močnejši potres je bil leta 1963. Že dalj časa se pogovarjamo o novi gradnji, ki se bo morda začela s proslavo 850. letnice Litije. Bilo je že več strokovnih ogledov. Potreba po novi gradnji vse bolj narašča. V nedeljo, 12.2.1995, se je predstavil šest članski gradbeni odbor. Njegov predsednik je g. Franci Grošelj. On je v uvodnem govoru dejal, daje zdaj za Litijo tisti zgodovinski čas, ko bomo s popravilom obstoječe cerkve in z gradnjo prizidka resnično začeli. Vsa potrebna dokumentacija bo od oblastnikov v kratkem času pridobljena. Dne 2.3.1995 pride gradbena komisija in načrtovalci projekta iz Zagorja BETON, da pregledajo in odobrijo obstoječi gradbeni načrt. Predsednik gradbenega odbora je optimist, on je predlagal, kako naj se zbira de- nar. Upravičene potrebe po večji cerkvi se verniki zavedamo prav zaradi prostorske stiske. Predsednik Franci je povedal, da bo gradnja postopna in v treh letih bo 850-LET LITIJE Let starosti ne kaže preveč razglašati, vendar obstajajo tudi izjeme. Takrat, ko naselbina, vas, trg in mesto doseže častitljivo obletnico, je že prav, da se spomnimo tudi leta, koje bilo prvič zapisano. Ljudje so seveda tod živeli že zdavnaj prej, o čemer pričajo izkopanine in drugi materialni viri. Dobro je poznati ozadje letnice 1145, koje bilo ime sedanje Litije (po do sedaj znanih virih) prvič zapisano: (takole je bilo) Letos se bomo Litijani ozrli nazaj obnoviti vhod v rudnik Sitarjevec v zato, da bi bolj jasno videli tudi naprej in obeležili svoj kraj v letu 1995 z željo, da bi postala še prijaznejše in lepše mesto. Ne bomo organizirali velikih manifestacij, želimo pa imeti osrednjo prireditev v novembru, da bi takrat pokazali obnovljeno bivše okrajno glavarstvo ali staro občino in obnovljeno novo knjižnico. Tako bi pomembno prispevali k kulturnemu življenju mesta. Še nekaj priložnosti imamo za ta namen: - zelo dobro raziskano rudarjenje v Litiji in okolici v njeni daljni zgodovini vse do šestdesetih let tega stoletja vsekakor zasluži, da spomin na ta čas ne zamre. Zato nameravamo Podkraju in kovati srebrnik po vzorcu iz leta 1886, ko so v Litiji topili svinec. - brodarstvo in ladjarstvo po Savi, ki je do 150 let nazaj močno zaznamovalo Litijo bi kazalo še bolj natančno raziskati. Tudi reka ni več takšna kot je bila, v njej se ne sme plavati. Ali smo sposobni vsaj začeti z gradnjo bazena? - železnica je 1848 leta spremenila življenje in delo Litij anov. Železniška postaja in živahen promet ob njej zaslužita posodobitev. Slišimo, da se bo to zgodilo. - cerkev Sv. Miklavža je utesnjena. Verniki želijo njeno razširitev. Vse kaže, da bodo načrte uresničevali že letos. Imamo pa še več načrtov: knjigo o Litiji, obnovo katerega od zgodovinskih objektov v kraju, postavitev geološke zbirke Litije in okolice, izdelavo spominkov, tiskanje razglednic itd. Čistost in urejenost Litije se v zadnjem času izboljšuje, vendar vsi lastniki skupaj s Komunalo lahko še marsikaj izboljšajo, da bi si človek oči spočil ob pogledu na lepo. Se najbolj pa bi želeli, da bi gospodarsko življenje v Litiji bolj zaživelo in bi mesto poleg tega, daje kulturno središče in ima uspešne športnike, dajalo tudi več možnosti za delo in življenje mladim Litijankam in Liti-janom. Ivan Godec liibuf a TVTe^rino TatriarcSa, ut cdterii fCuf A^tre videretur lmtiat2 yrd(uceict Jcuat ip/c rnemoraio, ap»c. tncnailc rić vilUm iina. S tem ffofi\Offitium SanđiV{tti, maJ0iem tt predvidoma sakralni objekt pod streho. Z veselim obrazom je poudaril, kar so mu pritrjevali vsi člani odbora, da bo cerkev, ki bo na novo povečana, služila potrebi našim otrokom in potomcem. Z vsemi združenimi močmi bomo tudi finančno temu kos. Nekaj lesa za gradnjo se že suši. Prav v tem času v gozdu pridno podirajo drevesa za novo streho, kar je dar posestnikov iz Šentjurja, Brega in Litije. Vsi, ki prihajamo v Miklavževo cerkev, čutimo, da smo zaželjeni, ljubljeni od Boga, ljudi in od domačega župnika. Po načrtu bo cerkev povečana še za 450 ljudi, ki jih bo lahko sprejela. Duhovnik in verniki se zavedamo, da premajhna cerkev sv. Miklavža ne more nuditi tistega udobja, ki si ga človek želi in pričakuje, ko se vedno znova rad vrača ob nedeljah k liturgičnim obre- lepa in smiselno narejena in bo z dovoljenjem tudi večnamenska. Župnik in dekan Tone Masnik se že šest let trudi in na vse načine prizadeva, da bi že pričeli s tako nujnim popravilom stare cerkve in obenem z novogradnjo, ki bo na levi strani obstoječe cerkve. Župljani že zbiramo denar za novogradnjo domače cerkve, ta se hrani na banki. V zadnjih desetletjih je naraslo število ljudi. Brez dvoma je ta novogradnja še kako nujna, da ne bodo ljudje, ki želijo prisostvovati ob nedeljah pri raznih slovesnostih ali maši, prisiljeni stati zunaj pod milim nebom. Vsi, ki ste dobre volje in želite, da bi imela Litija povečano župnijsko cerkev, ste nagovorjeni za prispevke. Denar se nabira na žiro račun. Tudi če živite izven Litije ali izven domačega kraja ali v inozemstvu, ste naproše- ZIRO RAČUN št.: 50100-620-133 05 1023110-4884-29 -ŽU Litija-za gradnjo cerkve. dom. Verniki se globoko strinjamo s člani gradbenega odbora in župnikom, da premajhna Miklavževa cerkev ne more izvršiti svojega poslanstva. Taje v prvi vrsti oznanjevanje Veselega oznanila - Evangelija. Cerkev je in bo vedno služila v litur-gične namene. Po načrtu bo ni, da se svojega rojstnega kraja spomnite, postanete na njega ponosni in v ta namen kaj darujete. Darove pa lahko prinesete v župnijsko pisarno, tam vam na željo napišemo blagajniško potrdilo, ki vam koristi za davčno olajšavo. Zupančič Jože, Litija VABILO LJUBITELJEM ZBOROVSKEGA PETJA Pevski zbor Lipa Litija vas vabi na slavnostni koncert ob 110-letnici delovanja, ki bo v petek, 7. aprila 1995 ob 19. uri v dvorani na Stavbah v Litiji. Predsednik MPZ Lipa: Lojze Vidic Dirigent: Ivan Kolar 110 LET LITIJSKE LIPE Za Litijo je imela Lipa vedno tudi statusni in simbolni pomen. Od slovenskih prebuditvenih teženj v prejšnjem stoletju, preko dveh svetovnih vojn in štirih različnih državnih ureditev, seje Lipa ohranila in obdržala -s pesmijo. V okviru obeleževanja 850- dolgoletni pevovodja, tudi letnice prve omembe Litije v pisnih virih, zavzema tudi 110-letnica Pevskega zbora Lipa iz Litije nadvse pomemben dogodek. Pevsko društvo Lipa so ustanovili leta 1885 in v društvu so vseskozi gojili močno narodno zavest; slovenska pesem je bila vedno tista, kije Slovence družila in v njih budila zavest in spoznanje o svoji identiteti. V 110 letih seje pri Lipi in v zvezi z njo zvrstilo toliko dogodkov, da bi jih bilo za debelo knjigo. In pesmi. Koliko je bilo zapetih? Kdo bi vedel? Koliko mož in žena, fantov in deklet seje zamenjalo v zboru v vseh teh letih, koliko generacij? Za predsednike in pevo-vodje se ve, veliko jih je bilo. Med najznačilnejšimi je bil vsekakor Peter Jereb, pravzaprav ponos Lipe. Ni bil samo imeniten skladatelj je bil, njegove pesmi so že zdravnaj preplavile vso Slovenijo. Vsak ljubitelj petja neizmerno uživa ob Jerebovih biserih O kresu, Pisemce, Pelin roža, Moj deklic, Na vrtu, Planinam in druge. Ob stoletnici pred 10 leti, je bilo v Litiji kar enotedensko praznovanje. Takrat 35-član-ski zbor je vodil Dimitrij Be-uermann, predsednik pa Lojze Vidic, ki zboru predsednikuje tudi še sedaj ob 110-letnici. Na proslavljanje 100-letnice se je zbor dolgo pripravljal in prav takrat dosegel višek ustvarjalnosti. Seveda je bilo tudi razumljivo, daje po vsem tem v zboru vnema nekoliko popustila, saj so bili vsi kar utrujeni od nenehnih vaj in nastopov. Tudi pevovodja Beuermann seje kmalu poslovil in zbor je Lojze Vidic je že več kot dvajset let predsednik pevskega zbora Lipa. Tudi ob proslavi 110-letnice ima obilico dela. Volje vam pa ne zmanjka? "Ja, res je veliko dela. Mi vsi to delamo pravzaprav iz ljubezni do petja in ohranjanja dolgoletne tradicije Lipe". Pa denar za zbor, ga je zadosti? "Za pokrivanje najosnovnejših izdatkov in nič več, uporabljamo denar od občinske ZKO". Kaj pa ostalo? "Nekaj primaknejo nekateri obrtniki in podjetniki, tudi Predilnica je pomagala, sicer pa ga za nastope in podobno pridobimo na osnovi osebnih poznanstev z raznimi podjetji in obrtniki." Vam kdo pomaga pri pripravi 110-letnice? "Nisem sam; tu je še ožje vodstvo zbora, pevci, litijska ZKO, pa tudi nekateri bolj zavedni litijani pomagajo. Tisti, ki se zavedajo kaj je Lipa za Litijo pomenila v vseh teh 110 letih." NASTOP CITRARSKEGA KVARTETA Z BAVARSKE V soboto, 1. aprila 1995, bo v Kulturnem domu v Šmartnem glasbena prireditev, na kateri bo kot gost Okteta Valvasor nastopil citrarski kvartet iz Duracha na Bavarskem. Obeta se nam zanimiv glasbeni večer, zato pričakujemo tudi vaš obisk. Oktet Valvasor Kultura VIOLINISTKA MAJA CERAR V SLOVENSKI FILHARMONIJI V ponedeljek, 27. marca 1995, bo ob 19.30 v dvorani koncertirala mlada slovenska violinistka Maja Cerar. v Švici, v Ziirichu. V tem mestu se je Maja tudi rodila in šolala. Tu je tudi maturirala, zdaj pa nadaljuje študij na univerzi. Vzporedno s splošno izobrazbo je bila kot izjema z dvanajstimi leti sprejeta na konzervatorij, kjer je študirala violino pri Aidi Stucki Piraccini in pri njej pravkar tudi diplomira. Potem ko je s sedmimi leti na svojo željo začela igrati violino, že od devetega leta dalje redno nastopa. Kot solistka je igrala koncerte z renomiranimi orkestri, šla na turneje s pomembnimi pianisti ter igrala na mednarodnih festivalih. Recitale, intervjuje in koncerte z orkestri so radijske in televizijske družbe prenašale tudi direktno. Igrala je v gledaliških predstavah, pisala tekste in igrala krstne izvedbe zanjo napisanih del. Maja Cerar je večkratna nagrajenka švicarskega zveznega mladinskega tekmovanja, prejela je Ninckovo nagrado za glasbo, Migros nagrado in mnoga druga priznanja. Kot edina glasbenica je sprejeta v švicarsko študijsko fondacijo. Tudi na koncertu v Ljubljani, kjer jo bo spremljal pianist Gerard Wyss, bo prvič izvedla Drugo sonato "Spominjanje", ki jo je slovenski skladatelj Uroš Krek posvetil njej, in bo to krstna izvedba. Naj bo ta zapis tudi povabilo na omenjeni koncert, ki bo zadnji ponedeljek v marcu ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. B.Ž. Slovenske filharmonije v Ljubljani Njen oče je Litijan, družina pa živi VELIKA DVORANA SLOVENSKE FILHARMONIJE PONEDELJEK 27.3.95 19.30 MAJA CERAR VIOLINA GERARD WYSS KLAVIR PROGRAM L.v.BEETHOVEN L. KREK E.BLOCH J. BRAHMS nekaj časa kar miroval. Od visoke pripravljenostim širokega repertoarja pesmi, ki jih je zbor pel, je kar naenkrat nastalo stanje skorajda popolnega nasprotja. Zbor so nato zapustili tudi nekateri pevci, novega priliva ni bilo in pojavljala so se že razmišljanja, ki zboru niso obetala prav svetle prihodnosti. No, predsednik Lojze Vidic in vodstvo zbora ter nekateri bolj privrženi pevci so vendarle nenehno iskali rešitve. Kar nekaj pevovodij je Lipo držalo skupaj, daje zbor vendarle deloval. Ivan Fojkar, Marjana Oblak, Franc Dobrun in nato Ivan Kolar, ki je še sedaj pevovodja zbora. Vsak od njih je nekaj pridal k ponovni rasti in sedanji pevovodja Ivan Kolar že nekaj let vodi zbor na poti "k stari slavi". V preteklih desetih letih, zlasti v zadnjem obdobju je Lipa pravzaprav pričela izvajati program priprav na praznovanje 110-letnice, ki se po programu osrednjega mestnega odbora za obeležitev 850-let-nice Litije vklaplja tudi v ta program. Litijska Lipa vadi v prostorih dvorane na Stavbah in je na osrednji koncert, ki bo 7. aprila pravzaprav pripravljena. Le še nekatere najbolj zahtevne pesmi vztrajno pilijo, tako, da bo v Litiji ob tej priložnosti spet lep pevski koncert. Tudi pobrateni pevski zbor Einigkeit iz Bochuma v Nemčiji oz. njegova delegacija se bo udeležila slavnostnega koncerta v dvorani na Stavbah. S tem zborom Lipa sodeluje že 15 let in pevci so med seboj postali že pravi prijatelji, v Litijo pa vedno radi pridejo, prav tako pa so jim naši pevci že večkrat obisk vrnili. Na tokratnem koncertu Lipe ob 110-letnici delovanja se bo zbor predstavil tudi z večinoma novim programom, nekaj pesmi pa bo seveda tudi takih, kijih ljubitelji petja vedno radi poslušajo. Ivan Kolar, dirigent Lipe, je zbor prevzel pred petimi leti. Kot strokovnjak seveda razmišlja tudi o nenehnem dvigovanju kvalitete petja, saj je to eden izmed temeljnjih pogojev za vzbujanje zanimanja za petje v zboru. V tem času je Lipa dosegla optimalni nivo, tako, da bo slavnostni koncert ob 110-letnici vsekakor zadovoljil poslušalce, ki so se v zadnjih letih kar številčno udeleževali koncertov Lipe. Tokratni koncert Lipe bo zanimiv tudi po tem, da je program sestavljen samo iz pesmi slovenskih avtorjev besedil in kompozitorjev. Ivan Kolar bo z Lipo, 7. aprila torej predstavil zanimiv program pesmi, sicer pa bo na koncertu videti in slišati tudi še kaj drugega lepega in prijetnega. M.Brilej PROGRAM OB 110-letnici LIPE 1. Ubald Vrabec: Zdravljica (France Prešeren) 2. Emil Adamič: Vasovalec (Oton Župančič) 3. Peter Adamič: Balada (Vida Jeraj) 4. Narodna prir. Oskar Dev: Je vpihnila luč 5. Josip Kocjančič: Kam? (France Prešeren) 6. Peter Jereb: Ave Marija 7. Nar.prir.Matija Tome: Dve belokranjski 8. Ubald Vrabec: Bratci veseli vsi (ljudsko besedilo) 9. Ciril Pregelj: Dekle moje (ljudsko besedilo) 10. Peter Jereb: Sebi (Luka Svetec) ll.Hugolin Sattner: Pogled v nedolžno oko (Simon Gregorčič) 12. Jakob Jež: Eno pesem peti (Jurij Vodovnik) 13. Andrej Vavken: Soldaška (France Prešeren) 14. Pavle Kernjak: Mi smo mi (Venček koroških narodnih pesmi) VABILO NA URE PRAVLJIC Knjižnica vabi vse otroke od 4. do 10. leta, da obiščejo njene prireditve, ure pravljic in igralne ure, ki so vsak TOREK. V litijski knjižnici se začenjajo ob 17. uri, v šmarski pa ob 18. uri. NOVA PESNIŠKA ZBIRKA JOŽETA SEVLJAKA K0 PRISPE POMLAD 19. februarja je bila na Vačah predstavljena tretja samostojna zbirka, ki ji je avtor dal naslov JALOVA SETEV. Zbirka je izšla pri Dolenjski založbi v Novem mestu, natisnil pa jo je domačin Aco Jovanovič. Je bogato ilustrirana, za kar je poskrbel slikar Krištof Zupet, naslovnico pa je izdelal ak. slikar Jože Meglic. Jalova setev je pesniška zbirka, ki govori o smrti, minevanju, umiranju in odhajanju človeka. Svojo jalovo setev opravlja bela žena in seje svoje posevke povsod. Ko smrt pride k tvojim znancem in najdražjim, jo še bolj občutiš in se je zaveš. Prav fenomen smrti je bil tisti, ki je pesnika dolgo časa miselno in čustveno zaposloval, vse dokler ni spoznal, da so ljudje kljub smrti živi še toliko časa, dokler so v nas in naših mislih. Predstavitev pesniške zbirke je po- menila tudi 40-letnico ustvarjanja Jožeta Sevljaka, saj je bila njegova prva pesem objavljena že pred štiridesetimi leti. Štiridesetletna ustvarjalna pot pa je bila bogata, polna in v njej je pesnik razvil svoj posluh za življenje do prefinjenosti in ga takega tudi vpletel v svoje pesmi in prozo, ki jo piše. Na prireditvi, ki jo je pripravila litijska knjižnica inje bila posvečena tudi praznovanju 850-letnice Litije, so nastopali številni gostje: MoPZ Vače, otroški PZ PŠ Vače, pevca Helena Fojkar-Zupančič in Riko Majcen, ansambel Glasbene šole s pevko Nežo Drobnič, recitatorji PŠ Vače, pesniško zbirko pa je s svojo umetniško besedo predstavila igralka Majda Grbac. Prireditev je povezovala Sanda Mavretič. Pesniška zbirka JALOVA SETEV je tudi v prodaji. Vsi, ki jo želijo kupiti zase, jo lahko dobijo v litijski knjigarni ali knijžnici. J.O. Kresnice, 11. marca. Nocoj so pevke ženskega pevskega zbora KUD Kresnice, z jubilejnim koncertom proslavile petnajsto obletnico delovanja zbora. Za jubilejni nastop so pevke pripravile štirinajst pesmi. Med obema deloma koncerta je nastopil deset članski godalni ansambel iz Ljubljane, ki je v drugem delu koncerta spremljal zbor. Slavnostni govornik je bil predsednik ZKO Litija Boris Žužek, ki je štirim pevkam in pevovodji Jožetu Erženu izročil srebrne Gallusove značke, pevka Marija Kopač pa je prejela zlato. Vsem osemnajstim članicam zbora je predsednik KUD Kresnice Slavko Lajovic izročil spominske listine društva. Največja nagrada za zbor in pevovodjo pa je bila nabito polna dvorana, ki sta jo za kresniški pevski praznik, katerega geslo je bilo "Ko prispe pomlad", poripravila Marija in Pavel Smolej. T. Štrus Foto: A. Rožmanec MATIČNA KNJIŽNICA V PRIČAKOVANJU SELITVE Adaptacijska dela zgornjega nadstropja knjižnice so končana. Knjižnica sedaj pričakuje le še opremo, ki bo po pogodbi z Lesnino dobavljena do konca marca. Naročene so knjižne police in oprema za študijsko čitalnico ter domoznanski oddelek, ki bosta poleg leposlovja za odrasle in poučnih knjig v tem nadstropju. V knjižnici zato že od jeseni intenzivno poteka pripravljanje gradiva za preselitev. Vse knjige so bile opremljene s črtnimi kodami in novimi nalepkami, obenem pa ovite v novo folijo ali vsaj umite. Verjetno ste tisti, ki radi berete, že sami opazili, da je odnos nekaterih bralcev do knjige skrajno malomaren, zato so knjige že po nekaj izposojah poškodovane in umazane. V zgornje nadstropje bodo preseljene le tiste knjige, ki bodo tam tudi ostale. Preseljevanje in urejanje zaloge bo trajalo predvidoma mesec dni. V knjižnici se bomo potrudili, da zaradi tega bralci ne boste ovirani pri izposoji in boste željeno gradivo za študij ali razvedrilo vseeno dobili. Tako smo delali tudi doslej, saj je bila knjižnica kljub adaptacijskim delom, ki so deloma potekala tudi v sedanjih prostorih, zaprta le en dan. Bojimo pa se, da se nadaljevanje adaptacije knjižnice ne bi preveč zavleklo. Temeljite prenove sta potrebni še klet in pritličje knjižnice. Z dokončanjem teh del je odvisno tudi funkcioniranje zgornjega nadstropja, v katerem sedaj ogrevanje deluje le v polovici prostorov. Težave bodo tudi z računalniško mrežo. Nadaljevanje adaptacije je odvisno od letošnjega občinskega proračuna, del sredstev za opremo knjižnice pa zbira Villa Litta klub - Fondacija Litija. Joža Ocepek Tako bo izgledala obnovljena knjižnica v Litiji ANKETA ALI BERETE OBČANA? Ker se mandat sedanjega uredniškega odbora izteka, smo bralce povprašali, kaj menijo o našem časopisu. Nesorazmerno veliko število meščanov Litije v anketi je zgolj naključje. Vida Klemenčič, Foto: Karolina Šušteršič IVAN DERŽIČ iz Litije "Seveda ga berem, saj ga dobim. Morda je v njem preveč športa nasproti ostalim novicam. Zahvale se mi zdijo pomanjkljive in se prevečkrat ponavljajo. Pogrešam več dogajanj iz različnih krajev občine." DANICA FIŠTROVIC iz Litije "Gotovo je tak časopis potreben; veliko je zanimivega. Pogrešam pa več športnega dogajanja." MIHA KOPRIVC iz Litije "Občinski časopisje nujno potreben, ker drugje občani ne morejo dobiti določenih informacij. Premalo pa je krajevnih novic in ne vemo, kaj se dogaja v obrobnih naseljih, niti ne v Jevnici, Kresnicah... Preveč pa je strankarstva." ANDZA LEPOJEVIČ iz Litije "Občinski časopis berem in se mi zdi v redu. Zaenkrat nimam nobenih pripomb." MARJAN PLANINSEK iz Litije "Časopis je v redu in ga tudi prebiram. Zdi se mi le, da je premalo športa. Pri tem ne mislim samo na objave rezultatov, ampak pogrešam predstavitve posameznih ekip. Ker je v njih veliko tujcev, jih domačini več ne poznamo. Edino politike se mi zdi v časopisu preveč." MATIJA SMUK s Spodnjega Loga "Preberem celega, kar dober je in zadosti je vsega. Edino, kar pogrešam, je, kaj se dogaja po vaseh, izven Litije. Zato lahko pridete tudi do nas, da vam kaj povemo." DRUŠTVENA DEJAVNOST AEROKLUB MILAN BORISEK LITIJA Kako naprej in novo vodstvo Člani Aerokluba Milan Borišek so se sestali v torek, 14. marca, da bi se dogovorili kako naprej. Kot smo že zapisali, je delo v klubu v zadnjem obdobju postalo nemogoče, ker ta dejavnost že nekaj časa za svoje delo ni iz občinskih sredstev dobila niti tolarja. Le velika mera dobre volje, neizmerna ljubezen do tega športa, financiranje iz lastnega žepa in na plečih sponzorjev pa z doseženimi rezultati člane kljub temu uvršča v sam vrh v Sloveniji in tudi na svetu. V svoje klube bi jih sprejeli v marsikaterem slovenskem kraju, kjer je za dejavnost tehnične kulture finančno precej drugače poskrbljeno kot v Litiji, vendar so fantje pripravljeni še nekaj časa vztrajati, ker upajo, da se bo tudi stanje v Litiji končno spremenilo. Na sestanku so tudi pre- man, blagajniške posle bo letu 1995 udeležili, pri če- gledali opravljeno delo in dosežene rezultate v preteklih letih, sprejeli nova pravila kluba ter izvolili vodstvo. Namesto dosedanjega predsednika Branka Bizjaka bo klub v bodoče vodil Matjaž Peskar, tajnik bo ostal Veri Kol- opravljala Miša Urbič. V vodstvu bodo sodelovali še predstavniki sekcij: Janez Hauptman za zmajar-sko sekcijo, Toni Nečemar za modelarstvo in Brane Rozman za jadralno padalstvo. Sprejeli so tudi plan tekmovanj, ki se jih bodo v ROZMAN IN NECEMAR SPET ODLIČNA Na memorialu Stojana Kranjca, kije veljal za prvo tekmo državnega prvenstva, bilo pa je 22. februarja v Novem mestu, sta člana litijskega aerokluba Brane Rozman in Toni Nečemar spet nadaljevala z rezultati iz preteklih let. Brane Rozman je očitno nepremagljiv, saj je bil ponovno prvi, Toni Nečemar pa takoj za njim na drugem mestu. mer je zelo pomembno, da ne izostanejo na svetovnem prvenstvu, ki bo na Madžarskem. Za vsa predvidena tekmovanja potrebujejo 618.000 SIT, s katerimi bi pokrili le najosnovnejše materialne stroške. V letu 1994 pa so za svoje delo od sponzorjev pridobili 87.900 SIT. Aeroklub Milan Borišek je razširil svojo dejavnost še z jadralnim padalstvom in zmajarstvom, ki sedaj v občini še ni bilo organizirano. Ker trenutno še nimajo urejenega primernega prostora za vzletanje zmajarjev, padalcev in RC modelov, je iskanje vzletne steze njihova prioritetna naloga. Pridobitev steze bi za Litijo veliko pomenila, saj bi dejavnost kluba potekala vedno na istem mestu. S tem bi privabili mnoge gledalce, organizirali pa bi lahko tudi republiška tekmovanja. Modelarska klubska dejavnost bo še vedno potekala v prostorih osnovne šole Litija. Člani Aerokluba Milan Borišek menijo, daje zelo pomembna naloga, v katero morajo spet vgrizniti, vzgajanje podmladka, ki bo lahko sprejel vse znanje, ki ga imajo člani in nadaljeval z vrhunskimi rezultati. Vse, ki jih zanima delo Aerokluba in želijo delovati v njihovih vrstah, vabijo da se jim pridružijo. Joža Ocepek IZ MATIČNE SLUŽBE ROJSTVA, POROKE, SMRTI V mesecu februarju so se na območju občine Litije rodili 2 dečka in 6 deklic. Na gradu Bogenšperk se je poročilo 15 parov, med njimi: Škrbec Darko, delavec iz Spodnjega Loga in Be-rezkina Larisa Jurjevna, lesni tehnik iz Krasnojar-ska, Rusija. Groznik Martin, delavec iz Gozd-Reke in Jarc Ljudmila, kmetica iz Gozd-Reke. Pečnik Mitja, monter in upravljalec energetskih naprav iz Dola pri Hrastniku in Kralj Sonja, delavka iz Konjšice. Dolinšek Martin, voznik avtomehanik iz Litije in Kotar Marija, kuharica iz Šmartna pri Litiji. Umrli v mesecu februarju: Adamlje Igancij, star 49 let, iz Sobrač. Tome Jožica, stara 37 let iz Raven nad Šentrupertom. Čož Ignacij, star 61 let, iz Velike Štange. Smrekar Frančiška, stara 71 let, iz Vintarjevca. Fertič Jožef, star 86 let, iz Litije. Štok Stanislav, star 94 let, iz Litije. Seručar Franc, star 56 let, iz Šumnika. Po-nebšek Gabriela, stara 61 let, iz Tenetiš. Marn Terezija, stara 85 let, iz Male Kostrevnice. Kotar Antonija, stara 80 let, iz Zgornjega Hotiča. Erjavec Alojzij, star 82 let, iz Šmartna pri Litiji. Setničar Marija, stara 93 let, iz Velikega vrha. Kragelj Marija Jožefa, stara 93 let, iz Litije (umrla januarja). Škrabe Anton, star 60 let, iz Ribč (umrl januarja). Strah Alojzij, star 66 let, iz Tihaboja (umrl januarja). Kralj Martina, stara 57 let, iz Brega pri Litiji (umrla januarja). Matična služba Vam nudi naslednje ugodnosti Brezplačni tečaj CPP Organiziramo tečaj prve pomoči TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za A, B, C in E kategorijo s pričetkom Ponedeljek 3.4.1995 ob 16. uri Informacije in prijave od 14.-15. in od 19.-20. ure na Graški cesti 2 na telefon 061/883-143 XII IX BIG E N URARSTVO PRIMOŽ NOVAK s.p. Ljubljanska i,LITIJA TEL.: 061/ 884-653 POPRAVILA IN SERVISIRANJE VSEH VRST tU! ! DELOVNI CAS: 9.00-12.00 IN 14.00-17.00 SOBOTA OD 8.00-12.00 mali OGLASI Konjeniški klub "RODEO" iz Litije organizira začetni tečaj jahanja. Informacije dobite po telefonu - 881-752. Garsonjero 22 m zamenjam za dvosobno stanovanje v Litiji. Informacije na telefon 883-371 BMW 1602 prodam. Registriran je do 28.1.1996, letnik 1974, zelo lepo ohranjen. Cena je 1600 DEM. Robert Kos, Velika Kostrevnica 40, Šmartno pri Litiji SEVEDA ZA VAŠEGA OTROKA ŽELITE NAJBOLJŠE NAS PRODAJNI PROGRAM: ' otroški vozički, avtosedeži, sedeži za kolo : otroške posteljice, vzmetnice, posteljnina, previjalne mize ' stajice, stolčki za hranjenje ' stekleničke, dude, žvečila, lončki in drugi pripomočki za hranjenje in dojenje otroka ' otroška kozmetika in pripomočki za nego dojenčka hrana za dojenčke igrače za vse starosti plenice, perilo ter druga oblačila in obutev TRGOVINE: Litija ARIEL * Ulica Mire Pregljeve 4 Ljubljana ARIEL * Murgle center, Cesta v mestni log 55 Ljubljana ARIEL * BTC, Letališka 3, (dvorana D) NOVO V LITIJI PARMOVA 7, LITIJA 61270 TEL.,FAX. (061)881-284 Odprli smo tiskarno na Parmovi 7 (pri Matični knjižnici v Domu invalidov ) v kateri vam idejo za ugodno ceno uresničimo : FOTOKOPIJE- 8 SIT a VIZITKE ŽE OĐ 3000 817 9 SAMOKOPIRNI KLOKI (ltAČT7NIJ>OBATNICB^A»0&) SI RJ9&JJLKNE TABLE 31 NAPISI |AVTOMOBn*LM_| I 9-02 ODD fl&flffl Dopisujte v GLASILO OBČANOV Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ponoviška 3 Delavska univerza sprejema prijave za vpis v: - tečaj higienskega minimuma (pričel se bo v začetku maja), - program ekonomsko-komercialni tehnik (pogoj za vpis je končana šola za prodajalce), - prekvalifikacijo v prodajalce (pogoj za vpis je končana 3-letna šola), - program trgovec, smer prodajalec (začela so se predavanja za 2. letnik). Predavanja za program eko-nomsko-komercialni tehnik in prekvalifikacije so se že pričela, zato se čimprej prijavite. Lahko pridete osebno ali pokličete po tel.št. 881-182. Ugodno: 386DX/40. 4Mb RAM. SVOA kartica, 261Mb trdi disk, disketna enota, barvni monitor, miška, tipkovnica. 486DX/40, 4Mb RAM, SVGA kartica, 261Mb trdi disk, disketna enota, barvni monitor, miška, tipkovnica. 486DX2/66, 8Mb RAM, SVOA kartica 1 Mb VLB, 420Mb trdi disk, disketna enota, barvni monitor, miška, tipkovnica. 01.03.95 - nov delovni čas: PONEDELJEK 8-12,14-17 TOREK 8-12,14-17 SREDA 8-12,14-19 ČETRTEK 8-12,14-17 PETEK 8-12,14-17, Računalniki, programska oprema in vzdrževanje I Ljubljanska la, 61270 LITIJA Tiskalnik HF DeskJet 520 Ločljivost: 600x300 dpi A4 format, brizgalnik. 53.100,00 CD-ROM Mitsumi FX-300. trojna hitrost, nagrada Zlati monitor za optimalno ceno In kvallteto.i 28.900,00 Sound MAKER 16E, glasbena kartica z lastno (de)kompresyo In CD kvaliteto. Opravljamo vse vrste računalniških storitev: Izdelava programov za obrtnike in podjetnike Prodaja PC računalnikov Instalacije in kon figur iranje sistemov Programsko in strojno servisiranje Pomoč in svetovanje Izobraževanje s tečaji in inštrukcijami Projektiranje Pogodbeno vzdrževanje 13.900.00 Fax/modem ZOOM VIT V32.bis interni, s korekcijo napak in kompresijo, hitrost 14.4kbps., .................... 26.80O.00 N ADvnz Vi Reka Sava |PTT Most ca i t je znanji "J UGODNO PRI MERCATOR - GOLOVCU! Od 30.03. do 15.04.1995 smo vam v poslovnih enotah MER-CATOR-GOLOVEC - v Litiji in v okolici pripravili POSPEŠEVALNO PRODAJNO AKCIJO v katero je vključenih več kot 30 prehrambenih in neprehrambenih izdelkov. Po zelo ugodnih cenah boste lahko izbirali med pestro VELIKONOČNO PONUDBO šunk, hrena, sladkih izdelkov, rozin in med izdelki, primernimi za spomladanski čas: moške srajce - kratek rokav, garnitura keramičnih skled, garnitura kozarcev - kelih in še in še. Naše poslovalnice v Litiji in Šmartnem, poslujejo tudi ob NEDELJAH in sicer: - v SP ROZMANOV TRG vsako NEDELJO od 7.00 do 11.00 ure; - v SP ŠMARTNO IN v PE TRG ŠMARTNO - tekstilna trgovina vsako 1. in 3. NEDELJO v mesecu od 7.30 do 11.30 ure. KO NAVADA POSTANE RAZVADA, DAN ZA DNEM! MERCATOR, NAJBOLJŠI SOSED! MERCATOR-GOLOVEC Ljubljana, d.d. Športna zveza LITIJA, razpisuje delo po pogodbi za opravljanje računovodskih in finančnih opravil Kandidati naj pošljejo ponudbe do 31.3.1995 na naslov: ŠZ LITIJA, p.p. 81, 61270 Litija - za razpis. Delo bo dobil najboljši ponudnik. ŠZ LITIJA KRVODAJALSKA AKCIJA V LITIJI Letošnja spomladanska krvodajalska akcija bo potekala v četrtek in petek, 13. in 14. aprila 1995, v litijskem zdravstvenem domu. Oba dneva bodo odvzemali kri od 7. do 15. ure. K darovanju krvi Vas vabi Območna organizacija Rdečega križa Litija. UREJENI NABIRALNIKI -VARNA VROČITEV POŠTNIH POŠILJK Nov Zakon o poštni dejavnosti predvideva namestitev poštnih nabiralnikov na vseh invidualnih hišah in namestitev poštnih predalčnikov v stanovanjskih blokih. Ugotavljamo, da nekatere stanovanjske hiše nimajo nameščenih hišnih nabiralnikov. Nekatere imajo nameščene t.i. cevi, ki ne ustrezajo poštnim normam in ne zagotavljajo pravilne vročitve in varnosti pošiljk, zlasti pred nepoklicanimi in vremenskimi neprilikami. Poštni predalčniki v stanovanjskih blokih so ponekod v zelo slabem stanju in bi jih stanovalci v soglasju s hišnim svetom in upravljavci zgradb morali zamenjati. Na vseh slovenskih poštah prodajamo nabiralnike za individualne hiše, nadomestna vratca in ključavnice za pre-dalčnike v stanovanjskih blokih. Z namestitvijo nabiralnikov in poštnih predalčnikov si zagotovite pravilno in varno vročitev poštnih pošiljk. Pavel Hiršel upravnik pošte 61270 Litija VABILO Vse ljubitelje cvetja vabimo v sredo, 29. marca 1995, ob 19. uri, v dvorano kulturnega doma v Šmartnem. G. Slavko Zgonc vam bo ob barvnih diapozitivih spregovoril o vzgoji in oskrbi okenskih in balkonskih cvetlic. Srečanje z g. Zgoncem organizirata Kmetijska svetovalna služba - enota Litija in Krajevna skupnost Šmartno, ki želita, da bi ljudje tudi letos poskrbeli za lepši izgled bivališč in okolja. Komisija za sprejem otrok v Vzgojno varstveni zavod Litija objavlja VPIS - dojenčkov (starost 1 -2 leti) - predšolskih otrok (starost 2-7 let) za vstop v VVZ Litija v šolskem letu 1995/96 za vse enote (Litija, Šmartno, Sava, Kresnice, Jevnica) Vpis bo meseca APRILA 1995 v prostorih uprave VVZ Litija, Bevkova ulica 1, vsak dan, razen sobot od 7. -14. ure, ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7. do 16. ure. VABILO Moški zbor KUD "Fran Levstik" iz Gabrovke praznuje v letu 1995 dvajsetletnico svojega delovanja. Zato vljudno prosimo nekdanje pevce ter mlade fante in može s pevskim posluhom in veseljem do zborovskega petja, da se nam pridružijo. Redne vaje imamo ob petkih zvečer v OŠ Gabrovka. Kontaktni osebi: Franc Kotar, tel. 871-016 in Marjan Valenčič, tel. 871-189. Moški pevski zbor Gabrovka KLIŠEJI ZA BLAGAJNE ŠTAMPIUKE IN PEČATI PROSPEKTI VSi IZ SHf ROKB vizitke, nalepke, mbk in priznanja, obrazci, bormi prospekti in katalogi, \rednostni papirji, štampiljke in pecati neh vrst, klišeji za registrske blagajne, samolepilni napisi in transparenti, filmi,... CE Trojane Litija Zagorje Tiskoma GRAFEX 614)1 Izlake,Podlipovica31,tel.:0601 -74- 180,73-730,fax: 74-110 IMATE DOMA STVARI, KIJIH LAHKO PODARITE? * Imate stare predmete, okraske, posodo, staro orodje, manjšo opremo in podobno. * Imate sliko, staro knjigo, odlikovanje, star denar? * Imate stare fotografije, razglednice, zapise? * Imate druge umetnine? STE JIH PRIPRAVLJENI PODARITI V DOBRODELNE NAMENE? Vse predmete, ki jih boste podarili, bomo dali na avkcijo, dohodek pa uporabili za nakup opreme Matične knjižnice, ki rabi sodobno opremo za svoje delo in iskanje informacij za uporabnike. Vaše ime pa bo, če se boste s tem strinjali, napisano na posebni plošči dona-torjev, ki bo v prenovljeni knjižnici. Vse informacije in postopke za podaritev dobite v matični knjižnici Litija, Parmova 9 ali po telefonu na štev.: 883-102. Villa Litta klub FONDACIJA LITIJA FONDACIJA LITIJA ZA KNJIŽNICO Villa Litta klub Fondacija Litija, ki je bila ustanovljena lanskega maja kot nepolitična in neprofitna dejavnost, v okviru delovnega načrta za leto 1995 zbira namenska sredstva za opremo litijske knjižnice. Do sedaj je zbrala en milijon tolarjev. Naslednja večja akcija fondacije je avkcija - prodaja umetniških del, ki jih je pridobila od umetnikov iz litijske občine in od drugod, ki so svoja dela fondaciji podarili. Katalog del, ki so bila darovana, bo objavljen, prav tako bodo eksponati pred avkcijo še razstavljeni, da sijih bodo bodoči kupci lahko predhodno ogledali. Avkcija pa bo predvidoma v maju. J.O. Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene sestre JOŽICE PLANINŠEK se iskreno zahvaljujem njenim sodelavcem Lesne industrije Litija, še posebna zahvala bližnjim sodelavcem Furnirja Litija za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujem se tudi svoji sodelavcem Doma Tišje za darovano cvetje in podporo v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča sestra Fani Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš Ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker Te ni. S. Gregorčič ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage sestre MARIJE SETNIČAR iz Velikega Vrha pri Litiji se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani in mi pomagali v času njene bolezni, predvsem pa ob težkih trenutkih slovesa. Zahvala vsem, ki ste mi izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše. Posebno zahvalo sem dolžna osebju ZD Litija, še posebej patronažni sestri Bebi, ge. Marinki in gdč. Darji za pomoč in nego na domu, g. dekanu Masniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem s Polšnika, g. Setničarju za zaigrano Tišino. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste seji poklonili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Sestra Pepca Življenje je kratko, smrt je bridka, tihi dom poslednjega počitka pa je kraj spomina na njegovo delo in življenje. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in ata MATEVŽA MRZELJA iz Jelše 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivom podjetij Kivna Šmartno in ZZZS Ljubljana za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo g. župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmartna, trobentaču za zaigrano Tišino ter g. Binetu Jesensku za izrečene poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ALOJZIJA STRAHA iz Tihaboja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala gasilcem iz Tihaboja in Gabrovke, g. župniku za lepo opravljen obred, ge. Heleni Perko za poslovilne besede in pevcem za lepo zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena Slavka Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš Ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker Te ni. {S.Gregorčič) V SPOMIN Mineva tretje leto žalosti, kar je odšel od nas VINKO SAVŠEK iz Ponovič Hvala vsem tistim, ki svoje plemenite misli namenjate njegovemu spominu, postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate sveče. Oče in sestri Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt Te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Ob nenadni izgubi mame, stare mame, prababice, sestre in tete ANTONIJE KOTAR roj. OSOLNIK SIVČEVE iz Zgornjega Hotiča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru Hotič in g. župniku Janezu Zaletelu za ganljive.besede slovesa. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ni moči, ki bi izmerila bolečino v naših srcih ni stvari, ki bi napolnila praznino v našem domu, nastalo dne 27.03.1993, ko se je na šolskem izletu končala življenjska pot naše drage hčerke in sestre HELENE MEDVED Minevata dve leti žalosti, ko smo ostali brez naše drage Helene. Vsem, ki postojite pri njenem mnogo preranem grobu, nanj polagate cvetje in sveče, vsem prisrčna hvala. Vsi njeni domači ZAHVALA V 48. letu nas je za vedno zapustil dragi brat, stric in svak JANEZ PROSENC iz Ribč Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za izrečene besede slovesa, vaščanom za denarno pomoč in darovano cvetje. Ostal boš v naših srcih in vedno se Te bomo spominjali. Vsi Tvoji Zakaj si, usoda, kruta? Mar sinčka sem zato rodila, da od njega sem se poslovila in od vseh, ki sem jih ljubila ? ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, žene, sestre in tete JOŽICE PLANINŠEK roj. KOBE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Lesni industriji Litija, Furnirskemu obratu in govorniku LIL, g. dekanu Masniku, pevcem za poslovilne pesmi in godbenikom. Še enkrat vam iskrena hvala Žalujoči: mož Milan, sin Denis in ostalo sorodstvo Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka JOŽETA RAMŠAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in pospre-mili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentarju ter govorniku za poslovilne besede. Še posebno se zahvaljujemo vodstvu in osebju Doma Tišje za vso skrb in nego. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA HVALA Matevževega ata iz Golišč 19.6.1927 - 6.1.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili prelepo cvetje, sveče, darovali za maše ter nam izrazili iskreno sožalje in ga v velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala g. župniku Kastelicu za opravljeno pogrebno mašo, g. Jožetu in ge. Evi za ganljive poslovilne besede, pevcem iz Jevnice, pogrebcem in vsem, ki ste nam stali ob strani. Vsi njegovi žalujoči ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame JELKE PONEBŠEK iz Tenetiš 14 pri Litiji se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in 1UV, ki ste darovali cvetje, sveče in za vsa izrečena sožalja. Hvala vsemu zdravstvenemu osebju. Hvala g. Jesensku za poslovilni govor, šmarskim pevcem za zapete žalostinke in trobentaču Jožetu za zaigrano Tišino. Žalujoči: mož Tine in sin Bogdan z družino )ŠPORT IN REKREACIJA A KOŠARKA PLANINSKI KOTIČEK PLANINSKI TABOR V ZAVRŠNICI ISKRA LITUS NA PRAGU PRVE LIGE? V prvem delu prvenstva 1994/95 v SKL A2 so Litijski košarkarji osvojili 2 mesto za Interierjem (Krško), 3. Pivovarna (Laško), 4. Idrija. Vse štiri ekipe so se tudi poleg zadnjih štirih uvrščenih (Kraški zidar, Helios Domžale, Ilirija (Ljubljana) in Koper) iz Al lige uvrstile v ligo razigravanja za uvrstitev v Al. V drugem delu je do sedaj odigranih pet kol. Košarkarji Iskre Litusa uspešno premagujejo še zadnje ovire do Al lige in so na prvem mestu prvenstvene lestvice. ISKRA LITUS : KOPER 110:70 (45:26) V 8. minuti so gostitelji vodili že 19 točk, v 13. minuti že 27. In kolikor seje tekma bolj približevala koncu, večja je bila razlika v korist domačih. Trener domačih je dal v zadnjih petih minutah priložnost igranja tudi mladim kadetom. Vsi trije 16 - letniki so odlično zaigrali in dosegli: Japič 4, Jovičič 3 in Stojakovič 2 točki. INTERIER : ISKRA LITUS 60:50 (29:33) Igralci Iskre Litusa so po 14. minutah srečanja vodili z 8:14. V nadaljevanju so uspeli domačini izenačiti, kaj več pa jim do odmora ni uspelo. V drugem delu so Krčani uspeli ujeti Litijane v 27. minuti in povedli nato pa po zaslugi Stevensa do konca tekme vodstva niso izpustili iz rok. ISKRA LITUS : KRAŠKI ZIDAR 89:61 (48:29) Domačini so z odlično igro v napadu in obrambi v 5. minuti vodili proti izkušenim gostom z 14:3, v 16. minuti je bil rezultat 44:26 in odšli na odmor z 48:29. V drugem delu srečanja so domačini navduševali z lepo igro številne gledalce, ki so počasi začeli polniti domačo športno dvorano. ISKRA LITUS : PIVOVARNA 99:79 (45:41) V prvih sedmih minutah sta bili ekipi izenačeni (16:16). V 15. minuti že vodijo za 8 točk (38:30), kar gostje do odmora znižajo na 4 točke. V drugem delu srečanja so bili igralci Iskre Litusa boljši od svojih nasprotnikov (v 26. minuti 62:52, 32. minuti 74:60 in 37 minuti 88:69). V 32. minuti je trener gostujoče ekipe Rudi Jerič protestiral na sodnikove odločitve, s čimer se nista strinjala ne sodnika ne delegat. Trenerje moral zapustiti dvorano. ILIRIJA : ISKRA LITUS 82:87 (52:35) Do 12. minute srečanja je bila igra izenačena (22:22) nato so domačini povedli in vodstva do 35. minute niso izpustli iz rok. Največja razlika v korist domačih je bila 21 točk v 26. minuti in na koncu zmagali Litijani. Karolina Šušteršič TENIS Udeleženci tabora se bodo ob pomoči vodnikov povzpeli na številne okoliške vrhove. Med njimi bo tudi malo obiskana Vrtača (2181 m), kiji domačini pravijo tudi Nemški vrh (foto Stanko Klinar, Sto slovenskih vrhov). Planinsko društvo Litija in planinski sekciji na obeh osnovnih šolah v Litiji bodo tudi letos organizirali planinski tabor za mlade planinke in planince. Tabor bo od 16. julija do 23. julija za učence od 4 do 6 razreda OS, od 23. julija do 30. julija pa za učence 7 in 8 razredov in srednješolce. V kolikor bo prijav le za eno izmeno, bo tabor samo v prvem terminu. Šotore bomo postavili v Završnici, ob vznožju Stola in Be-gunjščice. V bližini te lokacije smo litijski planinci že taborili leta 1990 in je takratni tabor vsem udeležencem ostal v najlepšem spominu. Na OŠ Litija prijave sprejemajo tajništvo in vodja tabora mentorica Ana Mohar, na OŠ Gradec se lahko prijavite pri učiteljici Mariji Grabnar, prijave pa bomo sprejemali tudi v pisarni PD Litija vsak četrtek med 16. in 18. uro. B.V. POLETNA TENIŠKA SEZONA PRED VRATI Na Tenis parku AS se že intenzivno pripravljajo na letno sezono, ki se bo tudi letos pričela 15. aprila. Kakšnih večjih sprememb ne bo, razen tega, da bo*letos razsvetljeno tudi četrto igrišče. Zaenkrat je prostih terminov še dovolj, prednost pa imajo lanskoletni lastniki letnih kart, ki morajo svoj termin potrditi najkasneje do 25. marca. In kakšne so cene? 1 ura tedensko na zunanjih igriščih je 210 DEM v tolarski protivrednosti, 2 uri tedensko pa 410 DEM v tolarski protivrednosti. Od ponedeljka do petka je možen nakup dopoldanske karte do 16. GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Ben-čič, Mija Bernik, Stane Črne, Lučka Hostnik, Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Mul-tigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nena-ročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. ure, ki stane 150 DEM v tolarski protivrednosti za eno uro. Cena v dvorani je nekoliko višja (ker se pač ni potrebno ozirati na vremenske neprilike) in sicer je 1 ura tedensko 230 DEM, 2 uri pa 450 DEM v tolarski protivrednosti. Tenis park AS vam omogoča plačilo na tri obroke, lastniki letnih kart pa imajo tudi popust pri najemu dodatnih ur igranja. Vse dodatne informacije dobite vsak dan od 9. do 23. ure na Tenis parku AS ali po tel.: 883-169. ZIMSKO OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU 25. in 26. februarja je Tenis park AS priredil zimsko občinsko prvenstvo v tenisu za moške posamezno v absolutni kategoriji. Prijavilo se je 25 igralcev, v hudi konkuren- ci - nastopili so vsi najboljši razen poškodovanega Bolti-na, pa je finalni tekmi Pajer Marjan premagal Ahčin Aleša (6:3,6:3). Zimski občinski prvak v tenisu je torej Pajer Marjan, drugi je Ahčin Aleš, tretje do četrto mesto pa sta delila Strmec Mitja in Bizjak Tomo. ODPRTO PRVENSTVO V TENISU ZA DEČKE DO 14 LET Tenis park AS Litija je v času od 3. do 6. marca gostil tenisače iz cele Slovenije, ki so se pomerili na odprtem prvenstvu v tenisu za dečke do 14. let. Udeležba je bila ogromna, tako, da vseh prijavljenih niso mogli vzeti na turnir. Turnir je bil izredno močan, v hudi konkurenci pa je zmagal Doleček, ki je v finalu premagal Ogrinca z rezultatom 7:6, 4:6, 6:4. M.J. NATEČAJ ZA IZBIRO 2]NAKA PLANINSKEGA DRUŠTVA Planinsko društvo Litija ob svoji devetdesetletnici objavlja natečaj za izbiro znaka društva. Motiv je lahko splošno planinski (cepin, gore, planinsko cvetje ipd.) ali pa vezan na območje Litije (Janče, Bogenšperk, Geoss, Valvazorjeve grafične predloge, dišeči volčin, kot za naše območje značilna hribovska rastlina ipd.). Glede oblike znaka ni omejitev, mora pa biti primeren za uporabo na dopisih. Avtorji naj svoje predloge pošljejo do 15.6.1995 na naslov PD Litija, Mire Pregljeve 1, Litija, s pripisom: "Za nagradni natečaj". Društvo bo avtorju izbranega predloga plačalo nagrado v višini 10.000,00 SIT, za kar se avtor obveže na društvo prenesti vse materialne avtorske pravice. Planinsko društvo Litija POTEP PO PRIMORSKEM DELU TRANSVERZALE "TENIS BERDAJS" Gostilna Berdajs Sava VABI vse zainteresirane za igranje tenisa, da so letne karte za sezono 1995 že v prodaji. Vse informacije: tel. 874-012 Prispevke za 4. številko Glasila občanov zbiramo do 10. aprila 1995 Slavnik z 1028 m sicer ne bo najvišji vrh tistega dne, ima pa kljub temu najobsežnejši razgled. PD Litija izlete načrtuje tako, da bodo redni udeleženci v nekaj letih lahko zaključili tudi našo prvo in najpomembnejšo vezno pot-slovensko planinsko pot. Transverzala poteka po naših najlepših gorskih predelih od Pohorja do morja. Lani smo že prehodili začetek poti od Maribora do Slovenj Gradca, letos pa seje bomo lotili na njenem koncu. V nedeljo, 2.4.1995 bomo s pomočjo posebnega avtobusa "obdelali" relacijo Sveta Trojica-Vremščica-Škocjanske jame-Slavnik-Socerb-Tinijan -Ankaran. Naše primorske gore poznamo slabše od ostalih delov Slovenije, zato se nam pridružite. Prijave zbiramo v pisarni društva vsak četrtek med 16. in 18. uro. B.V.