Št. 105. V Gorioi, v soboto due 31. decmubra 1904. Letnik VI. Izhaja vh;i'- turek in soboto oh 11. hi i |irt'(l|xililiic y.a tm*slo U»r oL ;i. iiri pup. za tl»«ž>lo. Ako p;iGoriof>«. Oglasi sh računijo po pctit- vrstah in sieer ako se tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-kral po 1Ü vin., 3-kral po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo He po pogodbi. Izdajutelj in odgovorni urednik Josip MaruŠič. Tiska „Narodna tiskarna41 (odgov. J. Marušič). Agitacija za odpad. (KoiltH'..) Intorpelacija dr. Gregorčiča in tovariäev v zadevi protestantskega dekli- Sktiga zavoda Elvino grolinje La Tour v Kussizu (Koprivno), katero je „Gorica" zadnjie objavila, je bila sowlavljona na podlagi uradmh, neizpodbitnih podatkov; ali c. k. vlada, ki jo bila pozvana, naj odgovori na stavljena vpraäanja, je modro moleala. Kakor je dobilo goriäko mesto viso- kega zaščitnika, ki je nesel slovonsko meatno Solo na skrajno perilerijo odda- Ijenega predmestja ter naäel postavno podlago lemu šolo uničujočemn činu, tako da ne vemo, kedaj ae pOBreöi goriäkim Slovencem, da pridejo do svoje pravico, do javne Ijudake Sole v mestu, tako je imela Elvina grofinja La Tour mogočnega zaščitnika v Trstu, ki je a svojim mogoč- nim uplivom navzdol in navzgor odbil vsakteri naskok na njen zavod. Možje, kalerim je bila slvar pri srcu in ki bi bili radi reäili katoliške deklice vorskih nevarnoalij, ki so jim v zavoda pretile, ao se mnogo prizadevali in pisa- rili na vae atrani, pa zaslonj, ali le z na- videznim, začasnim uapehom. Nekaterim mod njimi šinila je misel, da najtemelji- tejfia pomoč bi obstajala v tern, da se usta- novi katoliäk dekliäki zavod, v kateri naj se sprejmejo vse deklice, ki se nahajajo'V v gpoiinjivem zavodu, ter se tako zapreči, da bi še dalje katera deklica atopila v tisti zavod, ker bi imela drug katoliäk na razpolago. Ugovarjali so drugi, da se na ta na- Čin zla ne odpomore; kajti nikdo ne more deklic, ki so v protestantakern zavoda, proti volji njihovih roditeljev ali varuhov priailiti, da naj zavod zapus'. ijc, - k Jragim, ki niao še lam, braniti, da ne bi vstopilo , Ali d*e tndi bi ae posrečilo, izvabiLi v u^H. toliäki zavod vse tedanje gojenke protea- Untskega zavoda in sprejeti v katoliäki zavod še marsikatero deklico, ki bi aicer j vstopila v protestansko odgojiače, ni äe 8 tern rečeno, da alednje bi moralo pre- uebati ali da ne bi dobivalo sploh nobene katoličanke več v svoje ozidje; kajti abogi roditelji in $r' ihi, ki bi se oglašali za vs^rejem svojih deklic v katoliäki zavod in katerim bi so morda dolale l&% e radi pomanjkanja prostora in potrebnih sred- slev, zatekali bi se v proteatantski zavod, če drugačo ne, radi tega, da bi prisilili vsprojem mod katoliSke gojenko. Nastal bi denarni boj med zuvodoma, in izklja- čeno je» z ozirorn na naše gmotne raz more, da bi katoliäki zavod dobil tako trdno gospodarako podlago, da bi mogol vsprejeti vsaktero število katoliäkih deklic, ki bi ae oglasile. Ako pa tega ne more, tedaj tudi ne more izločniti, izpraz- niti in zapreČili protestantakega zavoda. Za duäevno blaginjo katoliških otrok vneti možje se niaodali oatraSiti, marvesi ao zaoeli nabirati po vsi deželi pri apovko iAx iihtanovitov takega zavoda. V prvi vr.-iti jo bila obdačena katoliška du- hoväfiina; po 100, 200, H00 gld. so dali poaamozniki v gotovini ali v državnih oblipacijali, v enem ali v več rokih. Pri- spevali so tudi lajiki, nekateri v jako vi- sokih zueskih, kakor poročajo zapiaki in spominska plosc'a. Nabiralci ao zagotav Ijali, da dekliee se bodo sprejemale in vzgojevale brez ozira na narodnost, torej tudi Slovonke. Tako je nastal „Asilo dis. Giuseppe" v Št Roku. Prote.stantski zavod v Hassizu nima rndi njega ni ti ene deklice manj, nego jih je imel; ima jih toliko, kolikor jib more vzdrževati V „A ilo di s. Giusep- pe" se menda res v^gojuje brez ozira na slovenako narodnost, in tudi la zavod aprejema toliko deklic, kolikor jih more vzdrževati. Nekatere premožne gOBpe v mestu žrtvuiojo vaako leto velike vsote za vzdrževanje siromaänih deklic. ki bi zur' i lega zavoda živele v revščini ter bile izpo8tavljene vnakovratnim nevarnostim. Zavod V.iko kaže na lope vspehe svojega delovanja. Ali namena, ki mu je bil iz početka poslavljen, odvesti katoliäke de- klice iz proleatanakega zavoda v Kaasizu, ni dosegel. Lov na katoliäke deklice, ki se v zavodu grofinje La Tour pripravljajo za proteslantizem, je proti zakonom, nave- denim v priobčoni interpelaciji, in proti pravicam katoliške cerkve. /»s/opniki sole in cerkve, združeni v deželnt.n äol- skem svetu pod predsedstvom vladinib organov, katerim je naloga izvrSevati državno zakone in čuvati, da jih drugi izvršujejo, imajo kot taki nalogo poaeči v to aräenje gnezdo ter zahtevati, da se prepovo sprojemanje katoliäkih deklic v zaseben vzgojevalni zavod, v katorem, kakor skušnja uči, je v nevarno.sli naj- večji zaklad njegovih gojenk, namreö vera. — , Država jamči po doloöba^1 omenje- nega zakona prostosl vere vsakemu dr- žavljanu ter mu varuje to prostost po- aebno v dobi, ko po državnih naredbah ne more sam o tem odločevati. Deželna šolska oblaat ima dolžnost zapreti za- vode, v katerih se zakoni ne izpolnu- jejo ali v katerih preti nevarnoal teles- nemu ali ilušnemu zdravju otrok. Cler- kvena zastopnika naj pojaBnita položaj na podlagi aktov, ki so jima dostopni; a ostali člani naj a poatavo v roki odlo- čijo, kar poatava zahteva. Ministerska kriza. Je pa hitro älo, ne da bi o tem kaj poprej zavohali časnikaraki noaovi, ki ao oatali sedaj popolnoma nu cedilu. Kar čez noö n dan^p-' ' je n&i ^inisterski predsedni1* Jr. ^ *ir arr]o j»^ -v ^i- tero je cesar v resnici tudi u''" t '-©1. Da bi se to take hitro zgodilo, tega ni nobeden pričakoval. Pač pa so vsi listi pisali o dr. Korberjevi trdi koži, ki je bila tako neobčutljiva, da ni prav nič čutila udarca, katerega ji je zadalo gla- j sovanje v proračunskem odseku dne 9. t. m., s katerim glasovanjem so ma skoro vse stranke izrekle nezaupanje ter niao hotele dovoliti njegovi vladi zahtevano refundiranje 69 milijonov K. Torej dr. Körber je odstopil in y četrtek je cesar sprejel njegovo ostavko. Dr. Körber se je nasproti Nemcem ob- yezal, da ne bode njegova vlada Slova- nom nikdar ničesar dovolila, ako bi Nemci v to poprej ne privolili. Ta mož ni pomislil, ko je napravil z Nemci tako pogodbo, da so Nemci v Avstriji v manj- šini in da je torwj vspeäno vladanje z manjšino nad večino dandanes za delj čaaa nemogoče. Zaradi tega je moral dr. Kör- ber tudi iti. Kdo bo njegov naslednik, tega danes še nikdo ne ve in se bo naj- brže izvedelo šele prihodnji teden, kose ceBar, ki se poda t pondeljek v Budim- peäto, na dan sv. Treh Kraljev zopet povrne od tarn. Ugibanja so pa različna, Dunajaki list „Neue Fr. Presse" piäe na priliko v tem pogledu : „Kriza nadaljuje. (Jotovo je le, da je cesar aj^Jjfel oatavko dr. Körberja, a o tem, kdo bo njegov naslednik, se pa prav čiato nič ne ve. Vse osebe, ki so prihajale zadnje dni v kombinaeijo sestave novega mini- sterstva zaradi tega, ker so se mudile te dni,na Dunaju, pa niso priSle na Dunaj zaradi krize, pač pa zato, da öeatitajo po atarem običaju ceaarju k novemu letu. Sploäno pa se sodi, da se bo rekou- strukeija ministerat?a izvršila na ta-le način : CeBar bode imenoval miniater- akega predsednika in istočasno tadi ju- stičnega ministra in pa miniatra za no- tranje reči. Druga ministerstva ostanejo v rokah aedanjih ministrov. Trdi se pa že sedaj o možnosti, da postane mini- ateraki preda. sedanji poljedelski minister grof Buquoy. Za ministra notranjih reči bil bi baje namenjen Bekcijski načelnik v istem n Jvjisterstvu grof Pace. Za mi^to justiö- naga miniatra pa se navajati iitf^i pred- sednika inomoškega nadsodiača barona Calla, brata trgovinskega ministra in pa predsednika lvovskega nadsodiäca viteza Tschornickiga. To so seveda zgolj le ugi- banja. Sicer pa ni izključeno, da ne bi bila kriza reSena äe pred povratkom ce- aarjevim iz Badimpešte, ki je določen, kakor rečeno, na dan 6. januvarja, kakor tudi ni izkljuöeno, da je dobila že nalog sestaviti novo ministerstvo oseba, ki pa do aedaj še ni bila imenovana. Ako bi poatalo slednje domnevanje dejstvo, po- tem je skoro gotovo, da se bode novo ministerstvo za mnogo približalo deanici." Tako dunajaki list. Koliko je na tem resniönega, pokažejo pa že prihodnji dnevi. Da smo imeli prav, ko smo vedno na^la- LISTEK. Ob Hublju. Fovest. Spisal J a n k u U r a t i n a. (Dalje.) Bilo je lepo zimsko jntro. Sneg je pokrival goro in dol, vetra ni bilo. Solnce je ravno prilezlo izza 8oru( ko so se zbrali lovci na dvorišča. Sodnik in pristav, Baum in nadzornik 'ö pa župnik iz trga. Gospodar je äe pogledal povsod, &* Je vse v reda, naročil čuvajem v tvoA nici to in ono in potem so odäii vsi 8ori pod Čavenj, kjer so upali dobiti l'sice. — Lepo zimo imamo letos, goapod züpnik, dejal je Baum. Če bo älo dobro, bo prihodnje leto dober pridelek, zlasti uPam, bo trta spet dobro rodila. — Bo, bo. Dobro kaže vse in upam, "* nas ne bo varalo. Če je taka ziina k°t letoa, tedaj je letina dobra, kakor mi ie pravil pokojni oče. Tako so se razgovarjali, psi so dr- V|'i naprej in kmalu je začelo lajanje Preko brda. — Zdaj pa le pazimo, dejal je žup- hik, kak lrp kožuačok 8ft nam žo rPo- "°"«, ker naH jo več kot evangelistov. I Lovci so se razpräili, Poznik je hi- tel proti vrhu pečevja, kjer je sliäal la- jati psa. Stopal je hitro po trdem anegu, splazil se je s skale na skalo in dalje za lajanjem. Naenkrat je priletela proti njemu lepa rjava lisica. Pes za njo. Pomeril je — zadel jo ˇ nogo in je ni bilo več videti. Hitro je skočil za njo, stopil čez graben, a tu se mn je spodranilo, padel je in se valil po trdem snegu v kotlino. Ni bilo daled, a tema se mu je naredila pred očmi, puäka mu je padla iz roke in lovica je priietela ob kamen. Zabolelo ga je, da je zavpil in zaslokal. Se hip in ustavil se je v globini na kupu snega, a roka ga je bo- lela, da je ni mogel niti dvigniti. Klical je na pomoč, a dolgo ni ho- telo biti nobenega. Cez nekaj öasa se je prikazal na robu grebena sodnik. — Kaj ti, tovariä, vpraäal ga je, a ko ga je opazil na tleh ležečega, se je počasi začel kobacati doli k njemu z nogo ai delujoč stopinje v trdem snega. Ko se je priplazil do njega, ga je skuäal vzdigniti, a ni älo. — Čakaj, daj, sarao malo se vpri name, da te spravim na noge. Počasi mu je pomagal vstati. — Kaj pa je, ali si sepotrl, ali kaj? — Roka, odgovoril je Poznik, levica. — Zlomljena? 0 Bog ti sveti, kako te spravim iz te luknje. Sei je zopet na vrh in klical še one. Počasi so priäli, in nikdo ni več na lis:?o mislil, vsi so skrbeli le na pri- 8tava in ga počasi začeli spravljati iz kotline. Na planem so mu potem obvezali roko za silo, sodnik in župnik sta ga prijela na vsaki strani in ga peljala po- čaai proti domu. Med potom so se me- njali, a Poznik je bil že toliko pri mo- čeh, da ga je vodil sedaj le äe Baum, podpiraje ga na desni strani. Na oknu je bila tačas Fani in zrla proti Gori. Videla je zjutraj odhajajoče in sedaj je bila že dolgo časa na oknu; pričakovala jo, kedaj se vrnejo. In za gledala je tarn daleč že suknjo župni- kovo, videla je Ričla s puäkami, a zadaj je bil sodnik in papa, ki je vodil nekoga za roko. — Danilo I vskliknila je, in neka neznana bol ji je stisnila mlado arce, ki äe tega občutka ni poznalo. Solze so ji priäle na oči in sama ni vedela, kaj bi storila. Hitela je doli v kuhinjo k materi, a povedati ji ni mogla nič razločnega, vae ji je plavalo pred očmi. Med tem so priäli vai do pred hiäe. Hlapec je moral koj napreöi voz in od- peljati Poznika k trSkemu zdravniku. — Gospod sodnik, vpraäala je Kani proi'ece. — Ni hudega, gospica, in',"—^? roko si je zlomil, Odäla je hitro, da bi nikdo ne vi- del njenih solz in jezna je bila skoro na sodnika. — Ni hudega, le roko si je zlomil, ponovila si je njegov odgovor. Bože, äe huje da bi bilo ? Hitela je v svojo sobico in jokala je potem in tok solzä je imel prosto pot čez mlada lioa. Župnik in gospodar sta odäla v hiäo, sodnik se je odpeljal s pristavom. Ričl je nesel paške v sobo, potem pa korakal proti tovarni. — Ej, dekle, le skrivaj se, a meni se ne skrijeä, dejal je sam s sabo. Jaz ti le pokažem, kaj in kako, a imela ga na bodeä . . .• (üalje pride.) Sali, da je dr. Korber z duäo in teleBom v slulbi Nemcov, to dokazuje danea pi~ sava nemäk"* liberalnega liata „Bohemia", ki izhaja v Pragi. Ta list bere zdaj levile nemäkim strankam, ki so v znani seji Klasovalß^^'.i vladnemu preliogu vzadevi 69 milijonöv K. Omenjeni list pi$e, da *o nem3ke stranke priSle Sele aedaj do prapričanja, da so Skodovale le Nemcem, ko so v omenjeni aeji nastopile proti dr. Kürberja, ki se je za ministerstvom Auersperg-Lasserjevem znal najvspeanejäe po robu poslavljati težnjam avBtrijskih Slovanov ter tako delati Nemcem v korist. Politiöni pregplecL Sankoljonlranl /akon. Cesar jo sankcijoniral šolski zakon, ki ga je «klenil nižeavstrijski deželni zbor. Zaupnl shod štajersklh Slovencev v Marlboru. Slovenski zaapni shod v torek je bila sijajna manifestacija zavednoati slo- venskih ätajerskih kmetov, katerih je bilo na shodu navzočih 600. „Štajerčevih" pristašev ae ni noben prikazal. Predaed- nikom jo bil izvoljen posestnik Mlakar, podpredsednikom podžapan iz Središča Senko. Poslaoec Plojje porcčal o taktiki slovenskih \.*fiftivn?h poslancev v držav- nern zboru, o obatrukciji slovenskih in čeških poalancev. Njegove besede, posebno ko je govornik omenjal skupnega poato- panja Slovencev in Čehov, ao navzoči zavedni volilci barno odobravali. lstotako so vai navzoöi gromovito odobravali po- ročilo poalanca Robiča o obstrukciji slo- venskih poalancev v štajerskem deželnem zboru. Klici ogorčenja so se <5uli, ko je govornik omenjal lažnjiv govor poal. Pf'ri- merja na zadnjem nemäkem ahoda. Go- vorili bo äe poseatnik Koser iz Št. Lo- vrenca v Siovenskih Goricah, gostilnicar Novak iz Slovenske Biatrice, poslanec Žičkar, posestnik Pelcel iz Gor. Radgone, velepoaeatnik Zemljič iz Radenc, kaplan Vračko, kaplan Gomiläek, ki ao vsi odo- bravali v imena svojih občin alt politič- nih druätev alovenako ob8trnkcijo. — Dr. Rosina je govoril o narodni organizaciji v mariborskein okraja. Ob sploänem ogor- čenju naroda je protestiral kmet Pelcel proti lažnjivema poročanja nemških listov, da na slovenske ahode hodijo le hlapr/.' GomilSel^ ej.iražal ogorjenje radi Bklep mariborukega obč. sveta glede napisof. Po dvorani so doneli klici: Svoji k svo- jiml Soglasno je bila sprejeta resolacija, ki odobrnje obatrukcijo slovenskih dežel- nib poslancev in jirn daje proato roko za nadalnje postopanje. Predaednik je sklenil shod a klici: „Živeli naäi poslanci, živela obstrukcija". late klice so barno in navdaäeno ponavljali zborovalci. Shoda so se udeJežili ätaj. dež. poslanci Ploj, Žičkar, Robič, Jurtela, Ho- čevar, Vošnjak, Roäkar, Roä in dr. Hra- šovec. Doälo je tudi mnogo brzojavnih in pismenih zaupnic. Ustavljena prelskava. Iz Zadra poročajo, da so bili ta- moSnji dijaki, ki ao bili ndeleženi na inomoäkih dogodkih, obveščeni, da je kazenska preiskava proti njim uslavljena. Nov urad v avstrljskem ministerstvu. l'oljski listi poročajo, da bodo v ministerstvu notranjih zadev astanovili nov urad, katerega naloga bo napravili pripravljalna dela za nameravano relormo uprave. Vodstvo tega urada bo imel sek- cijski äel dr. Robert David. PoloiaJ na Ogrskem. Seja ogrske poslanske zbornice je bila v sredo zopet jako burna. Vlada je zahtevala budgetni provizorij. Proti pro- vizori, ^bi govorila gröl' Appouyi in Lfo\ Juiij A ricfrasf-y. Ko je Tieza rekel, da raz- pusti 3 januvarja poslanako zbornico, naj mm provizorij ali naj ga nima, je nastal vihar. Opozicija je vpila, da je kralj pri- segel na ustavo in da svoje prisege ne sme prelomiti. Tisza je protesting, proti temu, da se vlači krona v debalc, ceä, da je sarno vlada odgovorna, če se prekräi uatava. Opozicija je porogljivo ugovarjala in vpila, da je kralj aarn od- govoren. Razpust ogrske zbornice. Minisler.ski predsednik grof Tiaza jo bil v eetrtek vaprejel od cesarja v av- dijonei. Izid avdijence je, da bo ograki državni zbor dne 4 januvarja razpuSčen Srbtki drzaynl proraöun. V torek se je v skupäcini začela debala o proračunu. Finančni minister Paču jo najprej dokazoval, kake težave so ae morale odslraniti, preden se je mogel določiti proračun za leto 1904 ter je nadaljeval: „Kar je zakrivilo večletno tslabo goapodarstvo brezznačajnega vla- darja, se ne da takoj popraviti. Ker pa ima Srbija sedaj vladarja, ki ga preäinja ustavni duh, je nada utemoljena, da bo državno goapodarstvo naglo napredovalo." Glede linančnega razvoja zre miniäler zadovoljen v bodočnost. PriporoČal je, naj skupSČina sprejme prorafur.. Daseje to zgodilo Se do h»/ej«| !e^, iineln je ^l .päcina d't« 8ej > na dan. : Prlmeren ukaz francoskega vojnega mlnUtra. Vojni minister Berteaux je povelj- nikom armadnih vojov ukazal strogo nastopiti in kaznovali vse poizkase, 8 katerimi bi bili častniki izzvani odkriti svoje naziranje. Armada ima dolznowt, da se tiho in nedotaknjeno od nemirov strankarskega življonja ori v obrambi za domovino. Ruskn-japonska vojska. ,^?«ndardak so sporoüili iz Tokija : Admiral Togo se povrne z večim dolom brodovja v japonsko vodovje ter bo najbrž cesarja osebno poročal. Kakor je izvedel isti list iz Tokija od dne 27. t. m., je japonsko novinstvo zolo razburjö/io radi vedenja nevtralnih vlasti nasproti baltiäkema brodovju. * rDaily Telegraphu" so v torek br- zojavili preko Kinčova, da so Rusi levo krilo svoje armade potianili naprej. Nji- hova lronla je dolga 65 kilomevrov. Ofi- cijelno se »zjavija, da bo rnaka armada ätela početkom iebruvarja 600.000 mož. S pomočjo vladiroatoške armude se bo potein poskašalo obkoliti Japonce. Oja- čenja, ki prihajajo preko Mnkdena, so največ iz zapadnih obmejnih okrajev Poročila iz Port Artorja pravijo, da se posadka nadeja, da jej pride pomof pred 1. marcorn. Vzlic velikim izgubam v boju za grič „20H metrov" se hoče posadka braniti do skrajnosti. Govori so, da ima poaadka dovelj zalog do febru- varja, tudi mornarica ima za mesec dni atreliva. + Petrograjski list „Rus" poroča, da odpluje tretja eskadra v dveh oddelkih. Prvi oddelek da bo obstojal iz oklopnic „Apraksin", „Senjavin*1, „Uäakov'' in „Nikolaj I.", križarke „Kornilov" ter ne- koliko torpedovk in ladij za premog. Drugi oddelek eskadre bo pa sestavljen iz oklopnic „Slavt," J^eksan^ör II", kriit'+*"> »PimJHt As». , ne;t 'iko Indij za p ? ih mnogo torpedovV.. Lb prvi del ne iret','3 eskadre odpluje na skrajni Vztok 5e tekom meseca januvarja. Ad- miral Virilev, komur je poverjeno po- veljniätvo tretje eskadro v Tihem Oceanu, deluje z vso enertijo na to, da bo eskadra Čim prej mobilizirana. Virilev vodi priprave osebno sedaj v Kronstadtu, sedaj v Libavi. Oklopnica „Slava", ki je pridodeljena drugemu oddelku tretjo eskadre, je ena najboljih vojnih ladij. V ladiedelnicah, toliko v Kroustadtu kolikor v drugih primorskih mestili, se dela ne- pretrgorna po dnevu in po noči, da se čim prej odpoälje ojaöenje admiralu Roždeslvenskemu. Tekom prihodnjih dni odredi car it obilizacijo 4. in 7. voja. Iz Tokija dohaja vest, da so ae Ja- ponci polastili forta Erlungäan l«r da je priälo pri ti priliki mnogo ruskih topov v njih roke. Togo je dospel v Tokijo. Domače in razne novice. Na^iin i;()sp. Iftu svoje dobe. V Rihenbergu je umrla te drii j»ospa A d e I a pl. P r e g 1, roj. Mahorčič. Za „Šolakl Doin" «o plač-ali pred- HodniStvu : Noimenovan pri Sv. Lnciji s> K ; družba „Slovenska beseda" v Go- rici 1 K 80 v. Upravništvu so plačali : Bratje Reininghaus po svojem zastopnikn Mea- HJirju 20 K. Srčna hvala vsem darovalcem v tt m leta ter vztrajnosti in obüno po- snemalcev v prihodnjem ! Za božtčuico otroškega vrta pri Soškem Host» so darovali: „Kro- jaška zadruga" blaga za 9 oblek ; trgovina Hedžet & Koritnik za 7 ob'**k ; trgovina Del Piero za 8 oblek ; g. Ke ^nand Resen ZH 6 oblek; N. N. za 4 ooleke; g. lv>*n Drufovk**, iinja za 9 parov čevljev; gospa Pavlina^S&idl 12 parov lastnoročno ple- tenih nogavic; g. J. Kopač celo škatljo svečic ; gospa Sutner vplik jerbas jabolk in orehov in g. Drašček kolače. — Goapici K. Stantič, vrtnarici, pa so darovali sle- deči: Kumar Ivan 6 K; baroninja Teu- fftnbach 2 K; Katarina Primožič 1 K 20 v ; Ant. Figelj, veleposestnik 4 K; N. Gravner 3 K ; Ant. Pintar, pos, 3 K; Leopoldina Kranik, učiteljica 2 K ; Angolj Miklu«, Ir^. 2 K; Alojzij Kogar 10 K; Občina 1'evma 10 K; Komjanc Anton 2 K; Anton Kodrmac 2 K. Vaem darovalcem povrni Bog obilo! Odbor poružnice Sv. C iri 1 a in Met o da. Protest proti novemu obeiu- skeinu redu. — Iz Bovca došla nam je sinoči tale brzojavka: „Danes bovško stareäinstvo jednoglasno sklenilo protest proti novemu občinskemu redu". F o n, stareši na. Potrjen zakon. — Z»konski načrt, knterega je naä deželni zbor v zadnjem svojern zasedanju, glede pobiranja deželne davä^ine na pivo, sklenil, dobil je te dui Najviäje potrjenje. Opozarjauio na naznanilo sloven- skih odvetnikov glede počitk^ ob ne- deljah in praznikih, po novem lelu 1905, zlasti naj vzmnojo to na znanje stranke iz oddaljenih krajev, da ae bodo imele zaman poti in troškov ob navedenih dneh. Želeti bi bilo, da bi tudi italijanski odvetniki posnemul poatopanje svojih slovonskih kolegov ter uvedli nedeljski počitek, aaj iatega potrebujejo njihovi uradniki ravno tako kakor slovenski, konečno pa mora" /imeti tudi gospodje äcfi 8»mi gotove dneve za uroditev osebnih ali drugih zadev. (ioriška trgovska zboruica. — V seji goriäke trgovske zbornice od četrtka je nuznanil tajnik ornenjene zbornice, da jo trgovinsko ministerstvo postavilo v dr- žavni proračun za prihodnje leto stroške za upeljavo tolefonskezveze med Dunaj ,.i,-~ Korminom-Vidmom. Dalje je naznanil^ da jo naučna uprava pripravljena ''ovolili obilen leten prispevek za trgovsko äolo, katero nameravajo že v prihodnjem letu ustanoviti v Gorici. „SloveiiHka Čitalnlca" v tiorici. — Podpisani odbor vnbi s pričujcČim p. n. gospode čilalničarje k rednemu letnemu občnemu zboru dne 5. januvarja 1905 ob 6. uri zvecer. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika ; 3. Po- ročilo predaednika o pogajanjih radi no voga stnnovanjH ; 4. Poročilo denarničarja. Volitev preglednikov ; b. ProraČun za pri- hodnje Iftto ; 6. Predlogi udov, ako so bili po pravilih pravočasno naznanjeni ; 7. Volitev novega odbora. — Opomba: 1. Zabava na Silveslrov večer mora lelos nidi rttznih težav izostati. 2 Dražba ča- sopis )v bo 7. januvarja prili. lota ob 6. uri zveč^F v druatvoni bralnici. P. n. udje so uljiidnü naproäeni, da se dražbe z ozirorn na korist druStvene blagajne v prav velikem žtovilu udeleže. V Gorici, dne 29. docembra 1904. Odbor. Pozar v Pctovljah. — V četrtek zvoč-or ob 8l/a uri nastal jo v Potovljah pri Zrfravščini v hlovu, ki je last nekega LJäaja, ogenj'* ki jo uničil v kratkem Oasu nelo hlev, ampak tudi vse drugo, kar se je v njem nHhajnlo. Zgorela sta namreč dva vola, jedna krava, jedno tele, 24 ko- košij in vsa krmn. V hlevu spala sta tudi neki dolavec in pa mlajäi sin kolona Pav- letiča, katera pa sta živa izvlekla iz hleva neki orožnik, ki je bil alučajno pri Pav- letičevih in pa starejši sin Pavletičev. Oliolu jodnajsto uro priSli so v Petovlje tudi gori^ki ognjega^ci, ki pa niso rnogli nič več pomagati nego le puziti na to, da so ogenj omojili Ui na hlev ter obva- rovali pred njim hiäo. — Poroča se nam, da se äkoda ceni približno na 3000 K. Živina v hlevu je strašno rjovela in en vol je celo verige od jasli vtrgal. Iz Ročiuja nam pišejo: Marija Šu- ligoj, stara 12 let, hotela je iti na dan , sv. Stefan a m svojega hišnega hodnika na : Monedov, na kateroga hh lahko atopi. So- i Mödov liodnik je imel za pod na iatem | kraju privezana vrata. Ko atopi deklica na ta vrata, ho vezi odtrgajo tor pad« z vrati vred navzdol. Na Uoh pade tako nesrečno na loson čok, da si razcepi glhvo in prolomi hrbtenico. Prenesli so jo potem nezavostno v hišo, kjer ae je 3e enkrat atresla in izdihnila. Padcl jo Iz prvefta nadstropja hiSo, inihajajoče se v nlici Angiolina, triletni Öuämelj Fioravante tor si zlomil desno nogo v ategnu. Propeljali so ga v bol- niSnico. Prerezal «i je žilo na desni rokl v neki krčmi, nahajajoči se na Trzaäki cesti, domobranec Ernest Kristijančič. Sprl se je namreč s svojim stricern in se tako razburil, da je zacwl s pestjo biti po steklu. Razbil je n»mreč tri äipe, a prerezal si je pri tern, kakor resieno, žilo na dosni roki. Prepeljati so ga inn- rrtli v vojasko bolniänico. KuhlnJNko Solo v Gorici pripo- ročamo znovič. Sprojmejo ae nove gojonke. Razna naročila za poroke in droge slavnosti ae točno izvršujejo. Goslom se prav dobro streže. Potlružnica slov. plnnliiBke^tt rirnštva za ajdovsko-vlpavski okrnj v Ajdovščlni priredi Silvestrov večer ilanes zvečer v dvorani družtva „Kdinoat" v Ajdovščini. Začetek točno ob 8. uri zvečer. lzpred sodlš^a. — Andrej Jakulin iz Čepovana, ki je ukradel Francetu Bratuzn iz Djla uro z verižico in par čevljev ter Antonu Šavliju 3 gnjati, ob- sojen je bil na 3 mesece ječe, poostrono z jednim postom vaaki mesec. Oto Gross iz Celovca, ki je ukradel v Hudajužni trem železniškim delavcem obleko, jeden prstan in jedno svetilko, obsojen je bil na 8 mesecev ječo, pooatreno z jednim postom in z jednim trdim leži^čem vsaki me3ec. Martin Habijanič iz Maribora, ki je ukradel 6. t. m. v Plaveh jedno uro in je poskuail odnesti trgovcu Antonu Križniču 58 K iz miznice, dobil je za to 7 mesecev jeöe, poostrene z jodnim postom in jednim trdim ležiSčein na mesec. Na sedemmesečno ječo pa je^bil obsojen Ropotar Ivan iz Bernika na Kranjskem, zaradi težke telesne poäkodbe, ker je v Logu 26 novembra nevarno f "»nil na hrbtu z nožem nekega Frtincetii Aeju. Oto Philip iz Borna na Saäkem, ki je bil urarski pomočnik pri tukajänjera u"arju Brauizerju, obsojen je bil zaradi žaljenja Nj. Veliöanatva na 2- mesočno jočo ter na izgon po prestani kazni. Najdeno dlove^ko truplo — V aredo zjutraj naäel je Jernej Humar iz grgarakega Dola na Prevaleh pod ceato truplo svojega aoaeda, 45-letnega Joželti Ježa. Jož je bil vea krvav, tako da je bil sum op/yvvicen, da je kdo Ježa ubil. Humar jö'pohitel nagloma v Grgar na- :nt< 'nit orožnikom, kar je videl. Orožniki il popolnoma po nckrivem v veliki zadregi, koj izpustili iz zapora, ko He j« v četr- tek komisija vrnila v Gorico. Na&la «tf je v četrtok nova maja in aicer med St. Andrežem in Sovod- njami. Kdor bi jo izgubil, naj hp oglnsi v Sovodnjah pod hišno Št. »6 Popreb dr. Dlnka Vitezira. - V torek se je vršil v Krku ob ogrornni udeležbi pogreb dr. Dinka Viteziöa. Od vseh strani otoka je priälo mnogo na- roda, vse obcine Krka so bile zastopane po posebnih odposlanstvih, tako tudi skoro vse brvatske občine iz ostalo lutre. Ob 9. uri zjulrnj ho doSIa s par- nikom ,Liburnija" odpoBlanalva iz Libur- nije, narodni poslanci, odposlanci občin in druälev ter drngi odličnjaki Mod drugimi so priäli posl. Spinčič in Andrijc'c, dr. Fabijanic, Viktor Kmin Car, TomaAie, načelnik Jelušič itd. Sprevod je krenil iz hiše pokojnikove v stolno cerkev, kjer se je pevala maSa zaduSnica. Navzoč je bil slolni kapitel s škofom drom. Mahni- eem na eelu velikega števila svečenikov. Po dovršeni maäi se je pomikal sprevod iz mesta. Pred mostom so čakali na krsto Vrbničani. To se je v imena vseb Hrvatov v krasnih beaedah poslovil od pokojnika pisatelj Viktor Car Kmin. Sprevod v Vrbniku, kjer ho pokojnika položili k večnema počitku, je bil im pozanten. Nadgrobni govor je imel dr. Ožbolt. Slava neomrlemu spominu dr. L)i n k a Vitezičal V. kr. finančiio ravnateljstvo v Trstu razglafta: Vsmialu§201. zakona od 25. oktobra 1896 d. z. St. 220 mom vsak, kdor je v kraljevivah in deželah zaatopanih v državnem zboru dolžan iz- plačevati za eao osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167 na leto več kakor 1200 K, pre- dati vsako leto davčnema oblastvn na- znanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navede njih ime, .stano- vališče in posel, potem viäino in vrsto v prejänjem leta izplačanih prejemkov. V naznanilih je povedati tiati znesek, ki so ga v resnici dosegli izpla- Čani stalni in izpremenljivi prejemki v leto pred davčnim letom — ako pa se ne drži sledeče navednega izročilnega. 'Voka, pa v dvanaJBtmesečni doM pred jsročitvijo. Pri izprewienljivih prejemkih jealužbodajalcem prepuädeno, napovedim zadevajočim zadnje leto, pristaviti tndi napovedi prejšnjih let, ki pridejo ob proračunu priredbene postave v poätev. Kedar Se niso stalni ali premenljivi prejemki skozi vse leto ali so se izpre- menili med letom, tedaj je povedati način (nastop službe, zvižbo ali znižbo prejemkov, izatop iz Blažbe) \ri čas te preraembe (dan, kalerega je n*»o^ ,ila premernba, oziroma dan, od katerega j»'; do katerega so bili izplačani prejo //,. 'u pa letni znesek, ter v resnici izpladani znesek. Na temelju napominjanih zakonskih določb in na temelju čl. 40, izvräitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zak. predpisa, objavljenega v d. z. St. 108 od leta 1897, odnosno devetega dostavka k temu izvräitvenemu predpiau (drž. zak. St. 82 od leta 1904), pozivljajo 8e radi priprave za odmero osebnega. •lohodninskega davka za leto 1905 delo- dajalci, koji plačujejo prejemke imenovanih vs8t, naj predložijo ona naznanila in sicer v neposredno - državnern mestu 'rsta in okoličanskih občinah pri c. kr. d&včni aministraciji v Trsta, v pokneženi Krofiji goriški in gradiščanski in v mejni ^rofiji istrski pri pristojnih c. kr. °krajnih glavarstvih, davčnih oblaatih Prve 8topinje, in sicor v čaau od 1. do n*jkasneje 31. janavarja 1905. Uzorci za naznanila dobe ae brez- P'acno pri pristojnih davčnih oblaatih 1. stopinje (torej za Trst in okolico pri c *{"• davöni administraciji, v Gorici, Gr 'JiSki in lstri pa pri pristojnih okrajnin 8l«varstvih). Kazenska določila radi neresničnih [^snanil ali opusta teh naznanil, na- ^aJaJo se v §§ 240, 241, 243 at. 6 in ^4 zak. 25. oktobra 1896 d. z. St. 220. V trža&ki luki bo stacijonirana avstrij9ka vojna ladja „Leopard". Trža&ki nniiictrtiilk prluc Plohen- *one je v torek sprejel deputacijo tržaake r8ovJnske zbornice, ki ga je priäla prosit, n*J deluje na to, da se v Trstu ustanovi ll»l|janska pravna fakulteta in obenem «Ktiyirajo višji trgovski tečaji. Namestnik ® Jö odločno izrekel za to željo, po- QaarjajoC, da se popolnem ujema z nje- govjmi nazori in odgovarja živi njegovi ®'J». To je prvič, da se je cesarski na- l^estnik tako docidirano izrekel za itali- JHnako zahtevo in se tako postavil v na- sprotjo z vladnim drž. zboru že davuo predloženim zakonskim nacrtom. ŽcleznišKI prcdor pri JeNcmicah. — Z Jesenio javljajo, da v spodnjmn rovu novega predora sedaj ni6 ne delajo. Žvd- pleno nlana voda pritoka h lako silo i/. stene, da ni možno delati. Čeravno ho podjetniki izjavili, da bo predor dovrSen do rneneca aprila I. 1905, se to ne zgodi. Pred mesecem julijem ne bo predor do- vräen. Sedaj imajo predreti še 425 m. LovHkl bntaljon St. 20 bodei me- seca januvarja premeäcen iz Judenburga v Trsl. Ta bataljon sestavljen je večinoma iz slovenskih vojakov, Primorcov in Kranjcev. SIoveuHka obrt odllkovana v Ameriki. — Na avetovni razštavi v St. Louisu v h neriki so bili s arebrno kolajno otllikovani predmeii ljuMjanske obrtne Solo, lstotako odlikova.^e je dobila tudi strokovna sola za čipkarstvo v Idriji. Miitriktf. — S Koroškega piSojo „Slovencu": Ni bil na5 namen, spraviti zadevo o piaanju matrik v javnost, rne- neč, da se bode ta stvar urndnim potom poravnala. A ker so se oglasili popolno- ma nepf)klicani krogi, ne da bi počakali reSitve proänje slovenskih duhovnikov, sestavljene na pastoralnih konlerencah ter predložene äkolijstvu, je pač umestno, da se tudi mi oglasirno v javnosti. Vpra- äati se moramo v prvi vrsti, ima li nem- ška dahovačina povod, povzročiti gibanje proti popDlnoma opravičeni in utemßljeni želji alovenskih duhovnikov, ne da bi ista počakala, knj bode govorilo školijstvo ? 1 Ako pn misli a tern svojim gibanjem vpli- vati na rešitov tozudevne vlog», bodemo tudi mi znali stopiti na noge ter vpra- äati na drugem mestu, smo li mi sloven- ski katoličani manj vredni nego dragi. Značilno v toj zadevi je, da däje „stro- kovnjak s Koroškega" duäka svojemu mnenju v „Reichsposti", ki nam nikakor ni prijazna. Naäa „Korotanka" se čuli poklicano, ta Članek ponatisniti, na kate- ' rega posameznosti hočemo v kratkem od- govoriti Že v prvem stavku povdarja, da so matrike javne državne knjige. Ravno to je, kar našo zahtevo opravičuje, ker smemo kot avstrijski državljani zahtevati jodnakopravnost svojemu jeziku v Soli, uradu in javnem življenju. Slovenščina JB na Koroškem priznana kot v deželi običajni jezik. Da bi moral vsak Slovenec • brezpogojno ^oriznati iz razlogov oporta- nitete dosedanjo pisa^o v nem^čini tudi za bodoče, to je pač p,.pi9ovati tisti nem- ški oäabnosti, katere smo že zdavna siti. Kako se Slovani razumojo na svojih sho- dih, to naj le pusti njim samim. In če se že tarn morda rabi nemški jezik, s tern še ni dokazano, da bi morali pisati ma- trike v tem jeziku. — Dotični članek od- reka osebam pravico, zahtevati dotični Lstl 'pisan v slovenščini, češ, matrike so uradni pripomočki, o katerih privatne osebe n'ünajo pravice razsojevati. Ako se izvräi vpis v zemljiško knjigo, katero ptč vendai amemo primerjati naäim matrikam, brez VBake težkoče v slovenščini, tedaj tudi tukaj ne bode nobena pregreha, Co se to zgodi. — Odločno moramo zavrniti nesramno pisavo v odatavku, v kalerinn nas primerja med drugim — s cigani, stanujočimi v Št. Martinu pri Beljaku. Na to le kratko odgovorimo „atrokovnjaku", da naj vzame v roke drž. tem. zakon in prečita 19. člen temeljnega zakona. S!o- venski jezik je v deželi običajen jezik, in ravno to nam da podlago za opravi- čeno zahtevo. Nevihta na Dunaju. V četrtek je razeajala na Dunaju in v okolici huda nevihta, ki je napravila zlasti po mestu mnogo äkode. Vihar je bil tak, da je celo slrehe razkrival. Beda v Loiidunii. — Nikjor, kakor ravno v Londonu hi ne stojitn beda in bogatatvo tako blizu drug drugemu V Londonu se nahaja nainreč najvoč milijonarjev, a tudi revežev, katerim pri- manjkuje vsega, äteje London na tisoče in tisoue. Tako porocajo listi, da se na- haja tarn letos nad 20.000,, delavcev z družinami brez vsakega dela. Ti delavci imajo po večini svojo družino tako, da se lahko reče, da se nahaja danes v Londonu nad 100.000 ljudi brez živeža in brez zaslužka, posebno sedaj v zimski dobi, ko navadno ponehajo skoraj vsa javna dela v Londonu. Navadno so si ti ljudje v.saj za božične praznike nekaj prislužili, ker je bil promet v teh dneh vsako leto velikansk, a letos bila je 78 ur zaporodoma v Londonu taka megla, da je bilo mesto ves ta čas za- vito v noč. Vsled tega izostal je tudi ves promet, tako da si niso mogli ljudje ni- čeaar zaslužiti in da se ceni Skoda, katero je ta megla provzročila trgovcem in drugim, nad 20 milijonov kron. Za rusko cast. — V Hanovru se Srečno noun leto niti obishoualcem svoje brivnice I ANT. PUCELJ, I je na božični večer razpravljalo v neki privatni družbi o ruako-japonski vojui. Pri tem ho jo obrekovalo Husijo na vsti načine, kar jo nekoga prisotnega Holgara lako razburilo, da je potegnil revolver ter ustrelil na *v»'fiuj$3ga obrekovalca, i.ato pa uslr«Wl .« sebe.. t Prepovedane Hrefke v Avstriji. — (Konec ) 24. Deutsch-ö^terr. Bankellek- ten und Kommerzhaui „Merkur", Beyer & Comp., Mannheim ; 25. „Joh-Sehönewald, EHenktenbureau",Mannheim; 26. „Komet" BankeHekten und Kommerzhaus Weis & Clomp., Mannheim; 27. BankeH'ekten und Kommisionshnus „Union", Mannheim; 28. „Krany Diwaldu, Bankgeschäft Fried rich Diman, Budanest; 29. Weiser & Comp. Bankgeschäft „Globus", St. Galon (Švica); 30. Bankinstitut „Skandia" Ak- tiengesellschal't Kodanj (to poVjf*ie snuje takozvana „Los^elogenheitsgo^ 'chnl't Germania v Berolinu"); 81. bankhaus „Dänemark", Kodanj, imetnik Karl Gabs; 32. Internationals Bunk Bureau „Koa- mos", imotnik Karl Schacht v Kodanju; 33. „Nordlandsbank" Aktiengesellschaft v Kodanju ; 34. „Holländische Kommerz in Kreditbank" v Amsterdamu, imetnik Johannes Lihlecke ; 35. „Internationale Wechsel und Kfloktenbank" v Amster- damu, imelnik A. D. Steenken; 36. „Uni- onbank" Granenhage, imetnik Johann von der *YYal und H.Bronger; opravitelj Willy Her..mann Scherfningen - 37. „Na- tionale Renten und Kredit'oar^" v Am- sterdamu, imetnik 0. Rürap; 38 „Haag' sehe Hindelsbank" v llaagu, imetnik S. Habamek ; 39. ..Uoland'sche Kreditbank" v Amsterdamu. imetnik Ch. Gnobloch ; 40. „Premien und EtTtiktonbank'1 v Am- sterdamu in Arnhoimu, vodja G von der Kalk, pravi imetnik Strützel ; 41. „Exo- tenbankburoau" v Amsterdamu, opravi- telj S. de Vries ; 42. „Internationale Ve- reinigungsbank v Amsterdamu", vodja H. ¦ Rademaker ; 43. „Internationale Premien- j bank", Moritz Hees v Amsterdamu; 44. ! Internationale und Creditbank", A. J. Stilding v Amsterdamu ; 45. „Holand'sche Credit und Voorschotbank" J. A. Latour v Amsterdamu ; 46 „Ned. Adm. Kantoor vor eilectenen premiervarden", Bambi- netzv Amsterdamu; 47. „Mordig &Comp.", Emil Mordig v Amsterdamu ; 48. „Bank- inatelling". F. Schravesande v Amsterda- mu; 49 „Bankinstelling", U. Schravesande Vader v Amstordama ; 50. „Amsterdam1- sche CentralbanJc", Schrave«iande v Am- sterdamu ; ^l f vn Comp" v Am- sterdamu, 52. „bi. tiraudiiJn ^4 jmp." v Amsterdamu; 53. „Alsr Adnr mtoor voor alle nitloothare Fondsem", F. J. Wagner v Amsterdamu ; 54. „D. E. Cos- man" v Amsterdamu; 55. „Binnen en j Bnitenlandsche Pr^micaandeelen en Cre- ditvereeniging", W. Eeeden v Harlemu; 56. „Ernst Louis Ferdin. Schmidt" v Arn- heimu, Nizozemako ; 57. „W, F. S. Schu- macher" v Arnheimu; 58. W. F. Allan & Com." v Amheimn. Uydrove žitne kaue MED \ z a j a 111 #e n o - p r i« ^e n 3 C r ~~ ^ seppodaja na drobno v svečarni J. KOPAČ («orica, ulica Sv. Antona &t 7'' po »ledef-ih ceiiah : Med izpilutui poiiilatlanaki b^li kg K 1 20 „ „ JHseuaki . . . . „ ,, 120 „ v satju........„ „ 1 — „ ««j»*».........„ „ 1"- ,, i-ii pitanJH <5t?b(»l . . . Ni debelo pu znIžanIh cenah. • „ „ 1-20 I cenah. § s^jfs»«—^ • • * • m flnton Kuštpin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoča častiti duhoväfiini in slavneiviu občinalvu v mestu in na dcioli bvojo trgovino jedilnoga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Potrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,8,4, 6. Več vrst riža. MiljsveČe prve in druge vrste, namreč od '/» kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice Žnideraič A ValenčiČ v II. Bistrici. Žve- plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiČevega mlina v Kranju in z Jochmanu-ovega t AjdoväSini. Vse blago prve vrste. J^uski !afc setn dobil dire- ktno iz Moskve. Zagotovitn boJj kotnavadni lak. Imam tudilepe kliŠe in lak, čev- Ije za dame in otroke vseh vrst. Se toplo pripo- ročam udani P. CotJČ čevljar v Gorici, Gosp. ulica 14. NAZNAKILO! r Podpisani odvetniki nazna- njajo si. občinr^*m, da bodo imeli od novega lela 1905 na- prej svoje pisarne ob nedeljah in praznikih zaprte. Gorlca, 27. gfrudna 1904. Dr. Alojzij Franko. Dr. Dragotin Treo. Dr. Henrik Tuma. Četrti slovenski odvetnik dr. Frančiaek Pavleti^ uvedel je že takoj ob začetku svojega uradovanja nedeljski in prazniški počitek. "S Antuff fvanov Pečenko; Gorida' Veliha zaloga Pristnih belih in frnih vin 10 lastnih in drugih prizna nih znnogradoiK DuNtavlja na dorn in ra/.po šilja po žele/uici ua vse kraje avatro-o^ernke uionaruije vwo dih utl 5(5 1 naprej, Nazabtrvo posllja tudl uzorce. Zaloga piva „Delniške druhbe adru&enih pivovaren '/.alec-LaSki Trg in plzenjskega piva „pm- zdroja iz sloveče ütäke„Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledii, kalm'ga se od- daja le uadebelo od 1U0 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poätena in točna. Obvestilo. .^^JJljudno tiaznanjam. da se nrha(a ntoja odvetniška pisarna od /. januvarja 1QO$ t* prostorih „Trgovskega Doma" v 1. nadstropju (vhod iz ulice Corso Giu- seppe Verdi). Dr. Drag. Treo, odvetnik. Bplitim zdravjB , Slsbofepiori fc PakrH&ke kapljirtt in Slavoiiska biljt'vhia (y.eliäöe) so dancs naj 1 a bolj&i zdravil* ni(Hl narodoin, ker t;i dva leka gotovo /. najboljšiin vspchoin i m ilftluj»Ja, tor atn H' pridobila pol na vsi> slrani svt'ki. I*akracke kapljice I k deluf jo' izvrsl110 \)il vseh želodčnih in čri!v»!snili boltv.nili, odstranjujpjo vse buh;dink:iriiar \ I'sikra- l cu r.tv. 210, Slavo- [ "ij»- I U»Miar »aj so poäilja tu- L (Ji iKLpifj ali proti \>0 l v/.otju. Ctsna j« Hled«M?a I in t'iattko na vsako po- I žto in sicw: 12 stekle- I nie (1 ducat K 6, 24 | steklwnie (2 ducata) K L 8 60, M 8teklonic(3du- kcalt') K 12-40, 4« ate- klenic (4- ducato) K 1b | 60 sU'klnnic (5ducalev)' , K 18. Manj kot 12 sUj- kloi.ic se no pošilja. — ' SlavonHka biljevina (z«»liš«e) se rabi s sijaj- nim in dobrini vspcliom ' proti kašlju, prsniin bo- . leznim, hripavosti, to?.- ( kemu dinanjii, naduhi, zbadaiijn, kataru, od- slranjiij« 8°Bt(> ali"° u'r dehije i'/.vrstno pri vscli ' 1 tudi naj^astarehyih pis- . nih in plj«*"i» bole/.- nih. C«Mia je s)cduLa in \ * franko r\a vsako poäto in Bicer: 2 navadni sto- kk'iiici Kä-40; 4 navad- ' 11« süikienice K 580; 6 navadnih stcklonic K 8'20. Manj kol 2 steklc- nie se nc poäilja. !)(•- ' P«>- < v/.eljii. Prosim naroöitc ' ' VUO I» Tiri inCIH. 4 PptDfl llinOCir lekarnar v Pakracu Iblbr JUI'bJlL štev. 210, Slavonija. (Mlllkovanu sueCarnp na poro Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica Priporoia prer. d'.Miovücini, cerkveuim oskrb- nlstvoni, p. v. slavncinii občjnstvu sxvvv i/. ^ ^ pristnr^a v.elw ii«'«a vskii k«-. a K 4*90. Za priNtnost jamfiin /. K 2000. Sv^te za po^re- lu', za hot. drevesa, vobčene zvitkeiunied najünejse vrstc pojako «izki ceni. Naznanilo. Podpisnni si usoj;un n;iznMiij;i.l.i sl.'ivjioniu ohčinstvn v nieslu in iim doželi, d;i sein utvo- i'il v picjSnjih proslorili >Mi/;irske zudrugß« v Solk;ii)u svojo veliko delavnico (tovjirno) pohistva vseh sloaov 51 oil najpnprosti'jseg.i do imjinodornejšoga.. A SprejcmHni vsakovrHtna (IoIh tudi po posebnih U načrtih tor JHinnm , ,, Dovoljaj« "Itiilro inrkulanlno AIvfoRTIZACIJSKA POSOJILA po 3'/o in 4% na prve in drugo stavke do B/i dela conilne vred- nosti za dobo od 16 do 76 lot. OSEBNA POSOJILA po 41/o 'n ö% duhofoiko*" nej'^kwm, državnim in zasebnim uradnikom, trgoveem iti \i\h > ¦\]i.&\fiin » poroki ali brez porokov za dobo od 1 do 16 let. KONVERZACIJA banenih dolgov FINANCIRANJE in premenjava • podjetij v dolniške družbe. Ddpimjft so Irancosko, an«leško, nemäko, italijansko, ru.sko in Spansko. Pojasnila se dajajo brozplačno. Lekarna Crljtofolettl, v Gorici na r'tavniku. __ es Trskino (stokfi/.rvo) j**ti-no olje Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. Tzvirnasteklenieatejraolianaravno-rinene barne poKl'40, bele barvo K 2 Trskino zeleznato jelrno olje. Kiiba to^a olja j«.* soi>ebiio pripuroč- Ijiva ütrokom in dečkoin, ki so nervozni in ne/ne uarave. Trskino jetrno olje se železnlm jodecem. S ti-in oljeni se o/dravejo v kratkem üasu in z gotovostfo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. (inia cue sloklenico ,)v 1 Krono 40 vlnnrjev. Opomba Olje katerega naioöiin direktno i/ Norvegije, preišče se veduo v mojt-m - oin laboniioriju predni) se napoliiijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojiin «. %^ odjeinalcem glcde čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. A 1^^ CriHtosoleltijeva pijncaizkiiieiii žele^a^^ uajboljši pi'ipomori'k pri zdravl.jiiu.ju s trnkuim uljcm. JT ^k k Ena steklenica stane lono 60 kr win. A V^^^^m«......Wi Lin 'mmmmmmmmmmmm^^mw