Tri večje prireditve slovenskih društev. Koncert, razvitje zastave, piknik
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Lindbergh orlic odšel v neskončnost . . .
V	Denver, Colorado, se je poročil Jchn Papež, sin Papeževe (Pcgadajove) družine, z Miss Mary Janežič.
Slovensko prosvetno društvo v Buenos Aires, Argentina, je 3. aprila priredilo lepo slovensko igro "Miklova Zala." Najeli so posebno veliko dvorano, in poročilo pravi, da je bila dvorana zasedena kot tudi balkon. Igra je imela velik uspeh.
30 letnico ustanovitve bo proslavilo diuštvo sv. Jožefa, št. 30 J. S. K. Jednote, Chisholm, Minn. Slavnost se vrši dne 3. julija.
Preminul je v okrajni bolnišnici v Chicagu po daljšem bole-hanju rojak Andrej Harej, član društva št. 104 JSK.J.
-o-
Pogreb ponesrečencev
V	soboto dopoldne se vršijo pogrebi treh ponesrečencev, ki so se v sredo popoldne smrtno ponesrečili pri podiranju 180 čevljev visokega dimnika Cleveland Electric Illuminating Co. na 70. cesti. Ponesrečenci so vsi Hrvati, rodom iz Dalmacije, dva samca, eden oženjen, in sicer Marko Divic, Joseph Skific in Mike Marzič. Vsi pogrebi so v oskrbi A. Grdimi in Sinovi, Dvoje trupel se nahaja v pogrebnem zavodu A. Grdine, tretje truplo pa na stanovanju njegove družine na 1369 E. 47th St. Pogrebi vseh treh se vrše ob 9. uri v soboto dopoldne v hrvatski župni cerkvi na 40. cesti.
Lindbergh baby mrtev.
J'agoslovljenje in razvitje nove ^astave. Bo to velika slavnost v ^Uclidu. članice društva kot tu-1 članice ostalih podružnic se hirajo ob 2. uri popoldne na prodih fare sv. Kristine na Bliss {d. in ob 3. uri se vrši blago-s^vitev zastave v cerkvi sv. Krilne. Ob 7. uri zvečer pa se vr-'Sl Slavnosten banket gostov v sPodnjih prostorih šole sv. Kritine. Seveda bodo tudi govori °tl'a in botre ter povabljenih Rostov, članice so se na vso moč Utrudile, da bodo pri banketu najbolj prijazno, okusno in d°ttiače postregle vsem gostom.
0 banketu sledi ples, pri katerem igrajo Brancelj bratje, čla-mnogih podružnic kot tudi °stalo občinstvo je prijazno vab-•>e«o k tej pomembni prireditvi.
-o-
Umrla hčerka. .Staršem Andy in Frances ^iškerich je umrla tri in pol stara hčerka Mary, 23331 Ave., Euclid. Bila je čla-vlca mladinskega oddelka dru-Jja št. 215 SSPZ. Pogreb se J;8* Pod vodstvom A. Grdina in ll)ovi v petek popoldne. Iskre-0 sožalje staršem! - V bolnico Miss Theresa Turk iz 6704 lSa Ave. je bila odpeljana v operacije na kliniko na . Carnegie Ave., kjer jo pri-Jateljice lahko obiščejo.
. Za 197,000 se je znižalo šte-0 brezposelnih v Nemčiji v tednih.
Za bivše vojake!
Mnogo je naših ljudi, ki so svoje dni služili v ameriški armadi, in iz katere so bili častno odpuščeni, toda ti ljudje niso še postali državljani. Sedanja postava jih prisili, da morajo narediti vse korake, kakor drugi tujezemci, ako želijo postati ameriški državljani. Pričakuje se pa, da bo sedanji kongres še pred 1. julijem sprejel novo postavo, ki dovoljuje izvanredne ugodnosti bivšim vojakom ameriške armade postati ameriškim državljanom. Pazite tozadevno na "Ameriško Domovino," ki bo v nekaj tednih poročala o tem.
Poročna dovoljenja
Poročna dovoljenja so dobili: Vinko Kresal, 719 E. 157th St. in Mary Tomsich, 694 E. 159th St., John Hill, Chagrin Falls, Ohio, in Mildred Bolasevich, 8011 Burke Ave., Emerich Lar-ko, 2333 W. 38th St. in Anne Ko-lar, 1021 E. 61st St., Anton Jur kovič, 5409 Stannard Ave. in Ana Grum, '5461 Stannard Ave Vsem skupaj iskrene čestitke!
Novorojenci
Sledeči novi državljani so do speli poslednje dni na domove slovenskih družin: Mrs. Joseph Kozlevčar je dobila sinka, Mrs Frank Repič hčerko, Mrs. John Hoge, hčerko, Mrs. Andy Doko-vich, hčerko, Mrs. Joseph Turk Jr., hčerko, Mrs. Theodore Jan-i^ich, hčerko, Mrs. Frank Bene, sinkota.
Darovi za šolo
Za Slovensko šolo Slov. Doma Holmes Ave. so darovali:
Demokrati v kongresu se zedinili za večjo pomoč brezDOselnim v Ameriki
Poljaki se bojijo, da jih bodo Francozi v kratkem pustili na cedilu
na
društvo Vipavski Raj št. 312 S. N. P. J. $5.00, Mrs Mah $1.00, Mr. John Zulich $2.00, Mrs. Frančiška Novak $1.00, Mrs. Frančiška Fonda $1.00, Mr. Frank Prelc $1.00, in Slovenska Dobrodelna Zveza $10.00. Iskrena hvala. — Odbor.
Hopewell, New Jersey, 12. maja. 22 mesecev starega ugrab-jenega otroka Col. Lindbergha so danes našli mrtvega v grmovju v gozdovih okoli Lindbergh posestva v Sourland Hills. Otrok je bil očividno umorjen! Otrok je dobil strašne udarce na glavo, skoro gotovo še isti večer, kot je bil ugrabljen. Ko so truplo do-oili, je ležalo z obrazom navzdol v mali izdolbini, deloma pokrito z listjem in grmičevjem. Truplo je odkril neki zamorski voznik, ki je peljal skozi'gozd, v bližini Lindbergh posestva.
Ime voznika je William Allen. Ob 3:15 danes popoldne je voznik zavil s poti, ki vodi med mestecem Hopewell in mestecem Mount Rose, v gozd. Kakor hitro je okostje otroka zagledal, se je vrnil k svojemu vozu, kjer je imel še enega tovariša, in oba sta hitela v Hopewell, kjer sta dogodek sporočila policiji.
Otrok je bil udarjen na vrh glave bolj na levi strani, potem pa na pod ušesom na desni strani. Vsak udarec je bil močan dovolj, da je povzročil takojšno otrokovo smrt. Truplo je ležalo 75 čevljev proč od prostora, kjer so elektrikarji napeljali takoj drugi dan po odpeljavi otroka posebne telefonske žice, potom katerih naj se svetu poroča potek iskanja za slavnim otrokom.
Truplo otroka je bilo že tako nagnjito, da so mogli truplo spoznati po obleki, po sestavi kosti in zob. Policija tudi ni mogla dognati, s kakšnim orodjem je bil otrok ubit. Truplo so odpeljali na dom nekega zdravnika v Trentonu, kamor je takoj dospela Betty Gow, strežnica otroka in zadnja oseba, ki je otroka videla živega. Izjavila je pozitivno, da je okostnjak Lindberghov. Enako se je izjavil tudi dr. Van
Inglen, ki je bil navzoč pri rojstvu otroka.
Vest o najdbi otroka so sporočili nesrečni materi. Vzelo je nadčloveški napor, da je ostala mirna. Očeta ob onem času ni bilo doma, nahajal se je na iskanju za zločinci. Vendar so ga dobili potom radia, nakar se je Lindbergh netnudoma odpeljal proti domu.
Kako je otrok prišel v smrt, se ne more gotovo vedeti. Ali so banditi ga nalašč ubili, da bi se ga znebili, ali pa so ga zagnali iz dirjajočega avtomobila, ko so se prestrašili radi silne gonje, ki je nastala, za njimi. Na glavi otroka so dobili luknjo, veliko kot kvoder. Banditi so očividno skušali truplo zakopati, toda v naglici niso mogli svojega dela zvršiti. Lasje otroka so do piči-ce enaki lasem, Lindbergha, potem so pa z obleko dognali iden • tičnost. Očividno je, da je bil otrok ubit še tisto noč, ko je bil odpeljan.
Ob 3:15 popoldne sta zamorska voznika Wiliam Allen in Or-ville Wilson, zavila v gozd. Allen je zapustil voz in šel v grmovje po potrebi. Ko je sklonil glavo in prijel za neko vejo, ki mu je bila na potu, je zagledal okostnjak. Oba sta bežala v Hopewell, kjer sta obvestila policijo, slednja pa je obvestila governerja. Nemudoma se je podalo več detektivov v gozd. Vzelo je več ur, da so dognali identičnost otroka, nakar je načelnik državne policije, ki je ves čas vodil pogon za banditi, sklical časnikarje in jim sporočil žalostno vest.
Trije zdravniki na licu mesta so sel pozitivno izjavili, da je bil otroka že nad dva meseca mrtev, najbrž že dotični večer, ko je bil ugrabljen. Odtedaj pa do danes se trupla nihče pritaknil ni. Bet-
ty Gow, strežnica otroka, je pozitivno dognala, da. je najdeno truplo od Lindbergha babya.
Col. Lindbergh, ki je potrošil tisoče dolarjev iskajoč ugrabljenega otroka, in ki je plačal $50,-000 dozdevnim banditom, ni bil doma, ko so našli truplo, toda pričakuje se ga vsak čas. Videli niso niti njegove žene, ki bo v par mesecih zopet dobila otroka, časnikarji so vedeli, da se nahaja v hiši, toda prikazala se ni.
Kakor hitro se je razširila vest od najdbi trupla, so začeli vreti ljudje iz vseh krajev v Hopewell. Governed je takoj poslal nadalj-ne oddelke policije. Vsa pota do Lindbergh posestva so zaprli. V par urah je dospelo v Hopewell tiseče ljudi. Zmešnjava je bila še večja, kot na večer, ko je bil otrok ugrabljen. Vse je govorilo, pripovedovalo divje zgodbe. Centrum vseh pogovorov pa je bil: "Kako je mogoče, da otroka niso našli prej, ko so ga iskali po vsem svetu, v resnici je pa truplo ležalo takorekoč pred nosom mesta, od katerega je bil odpeljan?
Hopewell, 12. maja. Splošna nevolja nad policijo države New Jersey se je polotila prebivalstva. Raznesla se je vest, da je policija v New Jersey dobila en teden po tem, ko je bil, otrok ugrabljen, sporočilo od nekega neznanca. V tem sporočilu je bilo natančno opisano, | kje bodo našli otroka. In ko so danes primerjali to poročilo s prostorom, kjer so našli okostnjak, so morali priznati, da se poročilo strinja. V poročilu se je pisale, da je otrok mrtev in označeno je bilo natančno, kje ga najdejo. Toda policija je očividno poročilo prezrla.
Hopewell, N. J., 12. maja. Načelnik državne policije Schwartz-
AMERlSralFDOMOVINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	'	^TV^^OO	-	SLOVENIAN MORNING
IN language ONLY	AM ERIC AN HOME	DAILY newspaper
113	CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MAY 13TH, 1932	LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Družba Slovenski Narodni Dom v Maple Heights pjriredi v ^fdeljo, 15. maja, svoj pvvi pik-Pik. Izlet se vrši na Maple Gardens, na cerkvenih prostorih. Izleta se udeležijo korporativno društva, ki lastujejo družbo S.
Dom v Maple Heights. Vab-U en i so pa seveda vsi ostali ro- j Jaki. Po dolgem deževju se nam j °beta za nedeljo prav prijeten dan, in baš sedaj je narava v^a v cvetju in zelenju, poleg tega pa kljubuje odbor vsem gostom iz-vrsten gulaž in druge "prigrizke" za pod zob, in tudi izvrstne Pijače se ne bo manjkalo, kot jo Pač imajo vedno v M a p 1 e Rights, kjer pravijo, da mora I biti za gosta vse najboljše. Rojaki so torej prav prijazno vabljeni na ta prvi piknik v prosti Paravi v letošnji sezoni.
Pevski zbor "Zarja" priredi v hedeljo, 15. maja, v S. N. Domu koncert slovenske pesmi. Na kon-1 Ceitu nastopijo moški zbor, žen-ski in mešani zbor ter poznani s°listi, Mrs. A. Simčič, Louis Belle in Frank Plut. Na sporedu vidimo tri operne točke, in I sicer zbor iz prvega dejanja ope-j'e "Marta," poje ženski zbor, kvartet iz opere "Marta," pojejo I Simčič, Milavec, Belle in Plut in j zbor iz tretjega dejanja opere •"arta, poje mešani zbor. Potem Pa imajo na programu "Potrkan I Ples," "Nekje v Franciji," kras-^ 110 Zormanqv,o delo, "Potrkali na< okno," "Kaj je, tebi, dekle- mo-"Pesem o kapitanu," lepo j%leško "Moonlight and Roses," Afičica," "Na Gorenjskem je ^'etno, Zormanovo "Spomin." **evovodja je Mr. John Ivanush. | r°gram je prav odličen, ravno tako pevci. Po koncertu se vrši Ples v spodnji dvorani, igra fackie Zore. Vstopnina je 75c 1,1 50c. Občinstvo je prijazno hijeno.
Podružnica št. 32, Slovenske r^ske Zveze v Nottinghamu-, uclidu, ima v nedeljo slovesno
Washington, 12. maja. Demokrati v senatu so se združili da- j nes okoli svojega voditelja sena- t torja Robinsona, da se začne s t postavodajo, da se dovoli $2,000,-11 000,000 zveznih bondov, ki so na-j 1 menjeni, da se odpro dela za s brezposelne, poleg tega pa da se t dovoli $300,000,000 za direktno Ji pomoč brezposelnim v raznih 1 mestih in državah. Robinson je r včeraj pred zbranim senatom J \ resno povdarjal svoj program in r zahteval, da se dovoli $2,000,- j 000,000 za ameriške brezposel- p ne še predno se kongres razide. j d Vsi odlični demokrati, kot Al l Smith, Owen Young, Franklin i Roosevelt in Newton D. Baker r so za ta načrt, ker doslej vlada v k Washingtonu ni ničesar naredi- s la za brezposelne. Kot znano je r predsednik Hoover največji na- z sprotnik tega programa.	I
--o--r
Nesrečen mesec za roparje r Policija poroča, da je v mese- \ cu maju ustrelila in usmrtila že \ šest roparjev, katere je dobila! I j pri ropu in se niso ustavili, ko č so bili pozvani za to. Nad 100 c ropov se je že izvršilo v maju j mesecu v Clevelandu.
i
Srebrna poroka i t
Mr. in Mrs. Jim Jert, 720 E. " 93rd St. sta v četrtek, 12. maja. I r obhajala srebrno poroko svojega j. zakona. Iskrene čestitke srebr-^ j no-poročeiicema in srčne želje, da c j bi zdrava in čvrsta obhajala tu- ^ j di zlato poroko.	(
kopf se je izjavil, da je policija j dala aretirati 70 letnega J. F. ^ Candona, ki je posredoval med j Lindberghom in med banditi, ki r so odpeljali otroka, in ki je pla- j, čal $50,000 banditom, kateri de- ^ nar je dobil od Lindbergha. Can- r don se je tedaj izjavil, da je prepričan, da govori s pravimi banditi, in da dobi otroka nazaj. Ob-_ enem je bil aretiran tudi John Curtis, bogati kontraktor iz Nor-. folka, Virginia, ki je več tednov j1 bil v zvezi z banditi, ki so odpe-!1 , ljali otroka.	j
Državni pravdnik je odredil, , da prideta oba v njegov urad, in | j | na podlagi njih izpovedi se bo dalje iskalo. Governer države New Jersey je odredil, da se mora iti ^ do skrajnosti, naj velja, kar ho- 1 j če, da se dobi morilce v roke. • . Oba omenjena, Curtis in Condon, t sta zadnje čase na posebno željo ' j Lindbergha popolnoma, svobodno delala, in policija ju nikjer ni ovirala. Condon je aktualno pla-i ' čal $50,000 dozdevnim banditom, ^ ki so odpeljali otroka, doČim je ' Mrs. McLean iz Washingtona
3 plačala bivšemu detektivu Gas-" ton Means, $100,000, ko ji je obljubil, da jo pripelje na sled ban-ditov. Means je v zaporu.
London, 12. maja. Ko je do-spelo zvečer poročilo iz Ameri-e ke, da so našli okostje Lindbergh otroka, so časopisi nemudoma priredili posebne izdaje, in ljud-
J" i je'so se dobesedno trgali za ča-i sopise. V par minutah je bilo
d prodanih stotisoče Časopisov. Vse i važne mednarodne zadeve, krize
'» jin vse drugo je bilo pozabljeno. ° | Vse je govorilo samo o otroku
8 j Lindbergha. 72 dni je minulo, t" , ko je bil otrok ugrabljen, in ra-ie j vno toliko časa, je otrok, po iz-»e javi zdravnikov ležal v gozdu. 'n Tako je prišlo do konca te Je največje, najbolj žalostne trage-ie dije v Zedinjenih državah. Vest o mrtvem otroku se je razširila a- po vsem svetu, in videti je, da z- ves svet žaluje z Lindberghom.
Varšava, 12. maja. Poljska republika je precej vznemirjena radi izida parlamentarnih volitev v Franciji. Vse poljske politične stranke obžalujejo izid volitev v Franciji raz ven socialistov. Vlada, kot pride sedaj na krmilo na Francoskem, ni nič kaj prijazna režimu Pilsudskega na Poljskem. Kot se zatrjuje v poljskih krogih, nova francoska vlada ne bo nič kaj radodarna napram Poljakom. Precej časa je Poljska obravnavala za novo posojilo v Franciji, in stara vlada je pogajanja odgodila za toliko čai-a, dokler se ne izvršijo volitve v Franciji. Poljska narodna stranka je tudi vznemirjena, ker se pričakuje od nove francoske vlade, da. bo precej prijazna napram Nemcem. Francija se zna najbrž odpovedati zvezi s Poljsko, in nova francoska vlada ne bo podpirala raznih poljskih narodnostnih teženj. "Tužni dnevi prihajajo za Poljsko," piše vplivni poljski list "Wieczor." Francija bo izdala Poljsko Nemčiji, in črna zgodovina nam gleda nasproti iz bodočnosti. -o-
Najboljše je doma
Kaj bi se ozirali po tujih trgovinah, ko nam naše domače trgovine nudijo tako nizke cene na mesu in grocer i j i, da pobijejo tudi verižne trgovine. Cenjene čitatelje prosimo, da pogledajo skupni oglas naših slovenskih trgovcev: Frank Ažman, Frank čebul, Frank Fabian, Sterle in Krečič, Jernej Kramar, Louis Lavtižar, Anton Malenšek, Anton Ogrinc in Frank Skully, ter Pintar bratov. Tu vidite cene mesu, kot ceneje in bolje ne dobite nikjer drugje. Slovenski javnosti toplo priporočamo te naše domače trgovine.
Ne bo šole
Prihodnja sobota, 14. maja, je prosta šola v Slovenskem Domu na Holmes Ave., ker so dvorane najete za ves dan za druge prireditve. Pač i pa se vrši redni pouk zopet v soboto, 21. maja. Prosi se starše otrok, ki pohajajo v Slovensko šolo, da vzamejo to v naznanje.
Predstava v Warren, O.
Dramsko društvo "Anton Ve-rovšek" priredi v soboto, 14. maja nadvse zanimivo igro "Trije vaški svetniki" in sicer na odru Jugoslovanskega doma v Warren, O. Vabljeni so vsi tamoš-nji rojaki in iz okolice, da pridejo pogledat to igro, ker je ! vredna, da, si jo človek ogleda.
Zadušnica
V	spomin prve obletnice smrti Mrs. Frances Kern, p. d. Gril-čovka, se bo brala sv. maša v soboto, 14. maja ,ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine. Prijatelji in znanci so prošeni, da se udeleže.
Mrs. Mekinda umrla
V	četrtek popoldne je preminula Mrs. Jera Mekinda, stara 70 let. Truplo se nahaja na domu hčere na 900 E. 237th St. Pogreb bo vodil August F. Sve-tek. Podrobnosti jutri.
Zopet doma
i Frank Požar, ki je bil pred , kratkim odpeljan v bolnico, se
■	nahaja zopet na svojem domu
■	na 3881 E. 112th St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
5 županska metla
Včeraj so bili v Utility oddel-t ku mestne vlade odpuščeni od de-i la štirje uslužbenci, ker so se po-i litično udejstvovali pri republi-. kanskih volitvah.
ft
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po poŠti. celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka I cente.
Vsa pisma, dopise In denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRO, Editor« and Publisher«
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
ljeni igralci na inštrumente. Pričakuje se velike udeležbe, zato se naše ženske temeljito pripravljajo, da posetnikom in gostom dobro postrežejo. Okoličani in meščani našega mesta, vljudno vas vabimo na poset te naše slavnosti, ki ima tudi v narodnem oziru zgodovinski pomen. Naš novi prapor nas bo vodil po slovenskem polju v kulturnem in narodnem oziru. Udeleži naj se, kdor se le more, ker vsak bo zadovoljen z dobro postrežbo in fino zabavo.
Jennie Grdina.
83
No. 113, Fri., May 13th, 1932
Kislo grozdje!
Odkar so Zedinjene države 4. julija 1776 postale samostojne in neodvisne dočim je bila Amerika prej domena angleškega kralja in odkar se glasom ameriške ustave, sprejete 17. septembra, 1787, narodu priznava pravica voliti svoje izvrševaine, postavodajalne in sodnijske uradnike, se je ameriški narod posluževal te svoje kardinalne pravice, in volil od leta do leta svoje uradnike.
Spošno priznano dejstvo je, da Amerikanec prav rad ne spreminja svoje vlade. Saj je trpel vlado tiranskih angleških kraljev od leta 1620, ko so prišli sem prvi stalni naseljenci, Plymouth romarji, pa vse do leta 1775 ko je bila napovedana od peščice Amerikancev vojna angleškemu kralju, ki je bil tedaj najmogočnejši vladar sveta.
Prvim predsednikom nove ameriške republike je bil izvoljen George Washington. Kot prvi predsednik je deloval štiri leta, in sicer v tako veliko zadovoljnost svojih sodržavljanov, da so ga še drugič skoro enoglasno izvolili. Toda ko je potekel njegov drugi termin, in so ga sodržavljani hoteli nominirati tretjič predsednikom, je izjavil: "Noben držav-jan, najsibo še tako pošten, delaven in spoštovan, ne more biti trikrat predsednik naše republike. To vse preveč diši po kraljevi oblasti, da bi vedno eden vladal . . ."
Tako je George Washington dal vzgled in navodilo Amerikancem, naj menjajo svoje gospodarje od časa do časa. kajti ako žele vedno enega gospodarja, tedaj bi bilo bolje, da bi ostali pod angleškim kraljem.
Izvolitev predsednika, postavodajalcev in sodnikov je od sprejetja ameriške ustave v rokah naroda. In ta ameriški narod, od časa do časa spreminja svojo vlado. Ameriški narod je organiziran politično v strankah. Imamo republikansko, demokratsko in socialistično stranko in par drugih strančiČ. Tako ima narod na izbero, da ko se naveliča režima ene stranke, da pokliče drugo na krmilo. Tako nastane sprememba pri vladi, katero spremembo povzroči večina naroda, oziroma volivcev. Kdor ima več pristašev, dotični ymaga.
Narod v Clevelandu je temeljito pometel z republikanci, ki so bili 17 let na krmilu mestne vlade. In v novembru mesecu bo narod po Ameriki enako temeljito obračunal z republikanci, ki se držijo narodnega režima v Washingtonu že od leta 1920. In sicer iz enostavnega vzroka, ker narod želi spremembe.
Demokrati pridejo na površje, in bodo odgovorni za vlado v prihodnjih letih, nikakor pa ne odgovorni, kar se je zgodilo pod republikanskim režimom, ki nas je treščil v največje gorje in mizerijo, kar jih pomni zgodovina Zedinjenih držav. Zato moramo biti le veseli, če se nahajajo med onimi, katerim bo narod zaupal nadaljno vodstvo svoje usode, tudi naši ljudje.
V Clevelandu so pri primarnih volitvah pretekli torek kandidirali trije izraziti slovenski kandidati na demokratičnem tiketu, poleg 23 drugih demokratičnih Slovencev in Hrvatov, ki so kandidirali za precinktne načelnike na demokratičnem tiketu. Vsi so bili izvoljeni.
"Amerška Domovina" je to poročala že v sredo zjutraj, da so naši ljudje gotovo izvoljeni. Republikanska "Pamet" pa prihaja v sredo pozno v večer na dan in poroča, da Frank J. Lausche "izgleda, kot bi bil izvoljen." Imenitna poročila ima "Pamet." Mr. Lausche je dobil največje število glasov v naši vardi, in bil tudi po ostalih volivnih okrajih 20. di-strikta na prvem mestu, pa napiše "Pamet," da "izgleda'' kot da je izvoljen. Kislo grozdje je to za "Pamet."
Potem pa "Pamet" piše o Wm. Kennicku in Wm. Boichu, slovenskem, oziroma hrvatskem kandidatu za državno zbornico. Pomnite, da "Pamet" tiskajo pozno popoldne, ko so poročila že kompletna, dočim zjutraj, dan po volitvah, ni mogoče še dobiti kompletnih volivnih poročil. Pa vendar poroča "Pamet" v sredo popoldne sledeče: "Če sta dobila (Kennick in Boich) nominacijo, iz dosedanjih poročil še ni razvidno."
Ne vemo, kakšna, poročila dobiva "Pamet," ki je imela pri tem še drznost ošvrkniti našega hrvatskega rodoljuba Boiča, toda vidi se pa jasno, da ji je strašno hudo, ker so lepo zmagali trije naši, slovenski in hrvatski državljani.
O, seveda, o raznih tujcih republikancih poroča v istem času "Pamet," kako so sijajno zmagali, toda o domačih ljudeh, alament, ali je to kislo grozdje za "Pamet," da jim mora po 999 ovinkih priznati — zmago.
DOPISI
, ,„„„.„„ „,,...,.. .............„_.—.-----—----.-----.—.--------------.—_—+
Euclid, O.—V nedeljo bo v naši naselbini dan slovesnosti in dan veselja. Slovenska ženska Zveza št. 32 ima blagoslov-ljenje društvene zastave in sicer ob dveh popoldne je zbirališče pred cerkvijo sv. Kristine na Bliss Rd. Ob treh je blagoslov prapora in vse formalnosti, kar je v zvezi s praporom. Po opravljenih cerkvenih obredih se program slavnosti nadaljuje v spod-
njih prostorih cerkve. Ob sedmih zvečer se vrši banket. Po banketu je ples in prosta zabava. Vstopnina za banket je samo 50 centov in kdor želi pose-titi ples in prosto zabavo, je vstopnina samo 25c. Vstopnina za banket zadošča tudi kot vstopnina k plesu.
Program je bogat in godba bo prvovrstna. Igrali bodo Bran-celj bratje, poznani in priljub-
Geneva, O.—Čas je prišel, da se tudi jaz oglasim z malim dopisom, da bodo ljudje vedeli, da sem še živ. Sedaj sem tukaj na farmah, ker v Clevelandu ni dela ne jela, tukaj pa se ni treba bat, da ne bi bilo dela. Tukaj je vsega zadosti, zato pa pravim: ljudje, le ven na farme! Na farmah je z delom tako, kot s cigaretnimi papirčki: komaj enega vzameš iz zavitka, pa se ti že drugi nastavi. Toda vseeno jej boljše tukaj, kakor pa poslušati jamranje in tarnanje o slabih časih. Samo zadnje dni nekaj preveč dežuje tukaj, če se ne bo kaj kmalu prevedrilo, nam bo farmarjem vse delo zaostalo.
Gotovo se še spominjate iz starega kraja, kako je bilo treba zgodaj zjutraj vstajat in potem, delat ves božji dan do trde noči. In tukaj je pa ravno tako. Morda si kdo misli, da tukaj v Ameriki kar vse samo raste. No, temu ni tako in je treba precej trdo prijet in delat, če se hoče, da kaj zraste in da se kaj pridela. Toda tukaj je vseeno vse drugačno življenje kot pa/v mestih. Tukaj nam prepevajo krilatni pevci od ranega jutra do poznega večera. Kako more biti potem človek žalosten, ko sli"ši tako veselo petje. Narava se budi, gozdovi so ozele-neli, hrib in dol sta se pokrila z bujnim cvetjem.
Kmalu bo poletje tukaj in čas bo prišel, ko bo treba iti na počitnice, da se navžijete svežega zraka, časi so taki, da marsikomu ne bodo dopuščali iti ven v lepo naravo, toda nekateri še ne občutijo tako zelo krize slabih časov. Tudi mi, slovenski far mer j i, bomo nekoliko spregledali radi slabih časov. Saj smo veseli, če nas prijatelji obiščejo v poletnem času, da se malo pozabavamo in pozabimo na slabe čase. Čas gre naprej in pričakovat moramo boljših časov. Saj tudi po grdem vremenu pride: lepo in nam posije zlato solnce.
Kadar hoče imeti kako društvo ali klub dobro zabavo, kar pridite sem na farme, k enemu ali drugemu Slovencu in povsod boste dobro došli. Ravno tako se sprejme na počitnice ene ali druge, za malo ali dlje časa. Pridite sem k nam pogledat, boste \videli kfcj delamo na farmah, kaj jemo in kaj pijemo.
Ali se še spominjate besed: "Ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedaj!" Tako so "rekli starčki in stare mamice v starem kraju, ki so komaj pričakovali meseca majnika, da zopet posije toplo solnčice, da gredo zopet ven na cvetoči vrt, kakor-snega smo imeli v starem kraju pri vsaki hiši. Toda človek ne more vsega popisat, kako je bilo prijetno življenje majnika meseca, ki je najlepši v celem letu. Ali se še spominjate, kako nas je naša mamica učila in nam rekla: "Ali veste, kaj morate storiti danes, ki je prvi majni-kov dan? Rožic morate nabrat in jih Materi Mariji darovat!" Tudi tukaj rožice cveto, toda opomini naši niso več taki; prišli bodo pa še nazaj, da se bomo spomnili, kar nas je učila mamica. Rožice so cvetele, ko nas ni bilo, in bodo še, ko nas več ne bo . . .
Pošiljam pozdrave vsem čita-tel jem Ameriške Domovine.
Jerry Stroin, RFD 3, box 181.
Maple Heights, O.—Prosim nekoliko prostora, da sporočim
cenjeni publiki o naši, s sadnim drevjem, zasajeni naselbini, ki se nahaja sedaj vsa v cvetju. Po naših vrtovih in okrog hiš ima mo vsakovrstnega sadnega1 drevja, ki se je pravkar razvilo iz popkov v lepo cvetje, vsakoja-kih barv. Cvetoči maj je v resnici krasni maj, katerega vsak tako željno pričakuje, ker se že naveliča dolgih zimskih večerov. Tudi pri nas smo komaj pričakovali časa, da se zopet poveselimo v prosti naravi. Direktorij družbe "Slovenski narodni dom je izbral dan 15. maja, da se snidemo skupaj v Maple Gardens na pikniku. Kot mi je priletelo od strani na ušesa, bo igral ohajčan glavno vlogo in kaj bo še vse drugega, sploh ni za govoriti.
Direktorij te družbe in Gospodinjski klub vas prav prijazno vabi, rojake in rojakinje od blizu in daleč, na ta piknik. Vsega bo v izobilju: za grla bo skrbel direktorij, za lačne želodce pa Gospodinjski klub. Plesaželjnim bo pa igral Midnite Rangers Club orkester. Rojaki, ne zamudite tega dne, ker zagotavljam vam, da vam ne bo žal, ako se udeležite. Gre vse za dobrobit naroda in vse naselbine. Vabim tudi Jakata, da bi se za par ur odtrgal marjaša in prišel k nam. Prenočišče boš že dobil pod kozolcem, ti in pa France s hriba.
Torej na svidenje v nedeljo 15. maja v Maple Gardens.
A. Režin.
TRINERJEV0 GRENKO VINO
| proti zaprtju, slabemu apetitu, glavo. I bolu, izgubi spanja. V vseh lekarnah.
NEKOLIKO IZ MOJEGA POTOVANJA
Cleveland, O.—T ako, sedaj sem pa zopet v naši beli Ljubljani, doma. Vsak pravi: povsod je dobro, a doma je najboljše. Ljudje mi pa pravijo: blagor ti je, ko se vedno voziš okoli. Torej je vprašanje, kaj je boljše: biti doma ali potovati okoli.
Enkrat sem že pisal s pota in poročal, kako sem bil zaposlen. Za križe in težave sem vedel samo jaz, drugi pa so videli samo udobnosti. No, eno kot drugo se vzame za dobro. Največje plačilo za trud je seveda to, da so še drugi veseli in zadovoljni z mojimi slikami.
Potoval sem s slikami v namenu, da jih še drugi vidijo, predno se mi izrabijo, škoda, da bi ostale skrite pred mnogimi, ki jih želijo videti, dasi je res težava s potovanjem in kazanjem. Po storjenem delu je pa vse pozabljeno, če so ljudje zadovoljni.
V Minnesoti so Slovenci ravno tako tesno v skupnem stiku, kot so v državi Ohio. Radi tega sem ves čas mojega potovanja ne samo kazal slike, ampak sem jih tudi nove jemal povsod, kjer sem potoval. Vseh filmov sem vzel 1,Q00 čevljev, kar bo za en večer kazanja slik Minne-sote v Clevelandu. Filmi so že razviti in jih bom pokazal v bližnji bodočnosti. Prepotoval sem sledeče pokrajine: Ely, Soudan (Tower), Eveleth, Gilbert, Chisholm, Virginia, Duluth ter znamenito farmersko .naselbino Brockway pri sv. Štefanu, ki je
ne, če bi vam kdo pravil, da imajo tam procesijo križevi teden ali o Sv. Rešnjem Telesu, okrog po polju iz cerkve, bi to težko verjeli. Rekli bi, da je bilo to kedaj prej, ali pa da je to le kaka neznatna stvar. Toda videl sem jo v pondeljek 2. maja in procesija je bila velika in je dolgo hodila okrog. Vse to sem slikal, da pokažem v naši naselbini rojakom, kakšne običaje imajo tam naši Slovenci še danes. V Brockwaju je največ naseljenih Gorenjcev od Gorij pri Bledu.
Kako je bilo zanimivo v nedeljo pred cerkvijo, ko so prihajali v cerkev k službi božji stari in mladi. Mlajši so opravljeni kakor drugod moderno, k stare mamice sd prišle z rutami na glavi. Nekatere s palčko, neka teri možaki z dolgo brado in i pristno gorenjsko govorico, če sem katerega teh možakov vprašal, koliko je star, je odgovoril: "Ra j tam, da osemdeset let." Eden mi je povedal, da se nahaja tam že od leta 1875.
Mi, tukaj, smo še mladiči napram onim v Minnesoti. Na dru gi strani smo , pa mi tukaj vse zmešani v naši ,'šprahi," ker žlobudramo "pol miš in pol tič," kakor so nas Father Oman že večkrat okarali. Vse drugače pa je z govorico v pristni slovenski naselbini pri sv. Štefanu. Dasi se tam začenja že tretji rod, pa tudi mladina še govori pristno gorenjsko narečje. Nikjer drugod se ni ohranil naš
ena prvih naselbin našega slovenskega naroda v Ameriki, k: že obstoji nad 60 let, kar so se naselili tam prvi naši rojaki.
Zatem St. Paul in Minneapolis in farmersko naselbino Wil-lard, Wis. Koliko zanimivost: sem doživel in slikal, bom opisa' predno bom pokazal ts zanimive slike rojakom. Videli bost', rudarsko in farmersko Minne-soto in Wisconsin in videli boste svoje prijatelje in znance, ki jih poznate še iz stare domovine.
Slike bodo zanimive iz vet ozirov, ker sem gledal na to, da so tudi ljudje, v skupinah in pri delu ali drugače vzeti na slikah. Za nas je zlasti Minnesota pomenljiva in zanimiva. Minnesota je takorekoč mati in začetnica naseljevanja našega naroda v Ameriki. Najprej so prišli naši ljudje tje, od tam pa so šli nazaj na vzhod v industrijska mesta. Zemeljsko bogastvo, bogati zakladi rude so jih zvabili, da so šli tje s žilavimi rokami služit si vsakdanji kruh. Podjetja so vedela, da so naši ljudje pridni delavci in so jih radi uposlili.
Tako se je godilo z naseljevanjem po železnem okrožju in prav na isti način na Brockwaju, kjer se je s pomočjo škofa P i r c a organizirala farmerska naselbina, ki zasluži, da jo vidi in obišče vsak, ki potuje po deželi za razvedrilo. Kakor so zanimive stvari na rudarskem okrožju, kjer je večina našega naroda naseljenega, prav tako so zanimive stvari na prvi far-rnerski koloniji pri sv. Štefanu, od! koder je prišel sem v Cleveland tudi naš priljubljeni Rev. J. J. Oman.
Naj opisuje kdo kar hoče, človek bi ne verjel, dokler se sam ne prepriča na lastne oči. Kaj
„
|jezik tako pristen in nepokvarjen, kakor tukaj. Z jezikom se je ohranila tudi vera, varčnost in vse, kar dela naše pijonirje stanovitne in vztrajne. Danes jih lahko imenujemo te naseljence srečne. Kriza jih ne mori. Vest jih ne peče, da niso svojih žuljev prav investirali, kakor jih peče po mestih mnoge, da so izdali denar za ničvredne inve-stacije.
Delali so res in trpeli in vse prve zaslužke so, dali nazaj \ farmo za orodje, živino itd. Vsa ta investacija je bila najboljša in prav nič ni izgubljenega; vse donaša obresti. Tako so živeli srečno, v medsebojni zadovolj-nosti, česar ne moremo reči o življenju v mestih. Naj bo trgovina, delo v tovarni, naj bo služba drugod, vsak vidi le sebe trpeti in druge brez trpljenja. Vsak misli, da se. njemu godi najslabše, da se bolje godi njegovemu sosedu. Mirno življenje in tudi daljše življenje je mogoče le na farmah, na zemlji, kakor smo bili vajeni že iz domovine. Mi smo doma s kmetov, vajeni obdelovati zemljo, če je bilo treba, smo jo tudi nanosih ali navozili in znjo pokrili skalo, da smo kaj pridelali, žal, da je ostalo toliko naših ljudi v | Ameriki po mestih in se navzeli življenja, ki za mnoge ne odgovarja. žal, da je toliko fine, rodovitne zemlje, toliko farm praznih, ljudje pa po mestih drug drugemu pulijo delo iz rok, podkupujejo delodajalce za delo. Med tem pa gnije trava in šara po metre debeli in rodovitni zemlji in ni nikogar, ki bi jo obdeloval.
Vedno in vselej, kjerkoli sem bil na farmah, bodisi v Minnesoti ali v Willardu, Wis., kjer je slovenska naselbina, ki šteje pri-
Ce verjamete al' pa ne.
bližno 150 slovenskih farmerjev, sem jih vselej blagroval, da so se tako lepo preskrbeli in zavarovali pred krizo, katera ne more doseči farme. Res je, da v sedanjih časih ne dobe toliko za živino in drugo blago, kakor so dobivali prej, vendar pa jih to i;oliko ne skrbi. Izvzeti pa moramo farmerje, take, ki so farmo najeli in so šele nekaj let na farmi, katere je zadela bolezen ali kaka druga nesreča. Ampak jaz pišem o farmah naših pijo-nirjev, ki so pred davnim časom iz gozdov napravili farme s svojimi rokami, sekiro, krampom in motiko. ■ Ti so danes solvent-ni.
Pri opisu slik bom opisal še več zanimivosti iz življenja naših po Ameriki.
Anton Grdina.
-o-
Dobil sem ukor
Cleveland, O.—Ko sem se
vrnil s potovanja, sem dobil ukor. Kaj mislite, kdo mi ga je dal? Ne žena (kakor bo morda kdo naglo rekel). Ne, ona še rada vidi, da me ni doma, ker rad kaj godrnjam, kot poje tista Lausche-Udovich pesem: "Včasih mal godrnja, včasih me rada ima." Torej ne žena, ampak naš Francelj "store mariager" me je okregal in rekel: "Ata, Ti preveč okrog hodiš. Ti bi moral biti doma in večkrat v trgovini. Ljudje pridejo vedno spraševat za Te, pa še največkrat ne vemo kje si. Najbolje je, da imaš svojo pisarno v trgovini, da se boš porazgovoril z ljudmi, če ne, jih še poznal ne boš več in oni ne Tebe."
Kar tiho sem bil in si mislil: "Fant ima prav!" Trdil sem, da so slike tudi potrebne, on je pa rekel, da so za Cleveland in okolico, ne pa za povsod. No, končno sva napravila sledeči kompromis: Vsak dan bom ves dan v glavni trgovini do večera. Po večerji bom pa v naši podružnici na Waterloo Rd. Drugače bom pa prost. Seve, malo moram biti pa tudi doma v Eu-clidu. žena se je hotela že zapisat k vdovam, zato sem ji pa obljubil, da bo šla drugo leto zopet z menoj v staro domovino po nove slike in — bila je zadovoljna.
Torej sedaj veste, kje me dobite: Vsak dan v glavni trgovini na 6019 St. Clair Ave., razun kadar bom pri pogrebu ali zunaj z ambulanco. Vsak večer pa v trgovini na Waterloo Rd., kadar je ob večerih odprta. Drugače bom pa doma, ali pa bom kazal slike v naselbini. To naj slu ži odjemalcem in onim, ki bi radi v eni ali drugi zadevi z menoj govorili. In tega reda se bom v bodoče držal.
Anton Grdina.
-o-
KO POMLAD BO . . .
Ko pomlad bo v pečinah, k tebi vrnem se nazaj; ko pomlad bo na planinah, tam pri tebi bo spet raj.
Daleč, oh, tako res daleč od slovenskih sem planin! Tam utrgal si planinko lepo meni v spomin.
O, neskončno hrepenenje, ki je danes nad menoj, kmalu ne bo več daljave, ki me loči zdaj s teboj.
Danes loči nas daljava, širno morje zija vmes; ko pomlad bo v planini, prišla k tebi bom zares.
Ko pomlad bo v planinah, z solnčnih tam bo visočin zrla pod menoj krasoto vseh slovenskih pokrajin.
Kolikrat samotna duša plaka, toži in drhti, le pomladi ona čaka, na planine si želi.
M. K.
Bere se žalostna zgodba o nekem trampu, ki se je pripeljal nekoč iz Floride v Cleveland, da si poišče boljšo srečo. Pripe-ljal se je tako, da si je poiskal prosto vožnjo od postaje do P0' staje, kar je jako priporočljiv0 za take, ki potujejo brez ameriške denarne valute v žepu.
V Clevelandu je imel znanca, katerega je hotel poiskati. Y žepu je imel en sam dajm, edino premoženje. Hodi po public squaru in drži v roki dajm, pre-mišljujoč, ali bi stopil v restav-rant in spil skodelico kave, ah bi najprej poiskal prijatelja, kjer bo dobil zastonj kosilo in tako prihranil desetico za kakšne poznejše križe in težave. I_n ravno, ko se odloči, da bo najprej poiskal prijatelja, mu pade dajm iz roke in se zatrklja P° trotoarju. Ker v današnjih časih dajmi ne rastejo še na hruškah, se možak nemudoma spravi na kolena in začne iskati nesrečno desetico, ki se je tako nagloma in brez vzroka poslovi' la od njega. Išče in išče, pa vse zastonj, dajma ne more najti-Ampak odneha pa ne, saj se dajm gotovo ni udri v zemljo i® vrag ga tudi ni mogel vzeti kar vpričo.
Mimo pride polieman, vrteč količek in ko vidi možaka na kolenih, ki nekaj išče, se ustav1 (ker to zahteva točka 295. poli' cijske ustave) in ga vpraša, kolikor mogoče vljudno (tudi licisti so lahko vljudni, če se jih dobi pravi dan):
"Kaj pa- iščeš, prijatelj? A!1 si kaj zgubil?"
"Seveda," odgovori žalostn0 tramp. "Zgubil sem zadnjo desetico, ki mi je še ostala od vsega mojega premoženja."
Polieman gotovo ni bil ože-njen, zato je bil precej dobi"0 volje, pa se takoj ponudi, da m" pomaga iskati izgubljeno desetico. Oba iščeta in iščeta, pa oba skupaj ne najdeta nič.
"Veš kaj, prijatelj," reče kofl-čno stražnik postave in pravi' ce, "jaz sem sam suh kot poper« sicer bi ti jaz dal iz svojega eno desetico v povračilo. Ampa^ predlagam ti pa tole: Ti poj^1 po svojih opravkih, jaz bom P* medtem časom poiskal tisti tvoj dajm, ker bom itak v službi na tem vogalu. Pridi tod mimo Ju' tri zjutraj, pa boš dobil dajm nazaj."
Tramp gre, da bi poiskal svojega prijatelja, toda na dotic-nem naslovu je zvedel, da se ie prijatelj preselil. Zato je stopil v par hiš in je naberačil Par nikljev, da si je kupil boro večerjo, prenočil je pa na klopi v parku, kjer mu niso nič račU' nali za prenočišče. Drugo jutro, točno ob osmih je bil pa zopet na mestu, kjer je prejšnji da»> zgubil dajm in kjer mu ga 1)0 dal nazaj gospod polieman, kakor je bil obljubil. Toda ravn° tisto jutro so začeli tam kopa*1 zemljo za novo kolodvorsko V0' stajo in videl je celo tropo delavcev, ki so s krampi kopa1! zemljo, jo nalagali na truke, k1 so jo potem odpeljali proč. Nas znanec nekaj časa ves začuden gleda ta prizor, potem pa reee sam pri sebi:
"No, to se pa mora reči o Cle' velandčanih, da mož beseda s° pa. če ti kaj obljubijo, da bod" našli, pa gredo za tem, pa ma-gari če morajo zato ves svet obrniti. Kar žal mi je, da sem V0' vzročil toliko dela in skrbi s tJ' stim dajmom, da ga sedaj vSfl mesto išče."
A
"Jaz nisem bil vedno tak, k^ me vidite sedaj," pravi berač 1"' šni gospodinji, ko jo prosi z3 milodar.
"Vem, da niste bili, vem," °d' vrne stroga hišna mati. njič, ko ste bili tukaj, ste bl slepi, gluhi in nemi."
Poziv na sejo
V nedeljo 15. maja naj se udeleže vsi člani dr. Bled št. 20 SDZ redne mesečne seje, ker bosta navzoča tudi dva gl. odbornika. Seja se prične točno ob eni uri popoldne.
Lepa farma naprodaj
obstoja iz 43 akrov; 6 akrov gozda, 10 akrov fine trte. Vse dobro obdelano, v hiši, hlevu in šupi je elektrika in voda. Mnogo sadnih dreves, kokoši, konji in vse potrebno orodje. Farma se nahaja pol milje južno od Unionville, O. na Lake county Rd. Proda se po jako zmerni ceni. Vprašajte osebno ali pišite na Mrs. Mary Campbell, Lake county Rd., Unionville, O. _(114)
Naprodaj je
oprema za mesnico, ali se pa tudi da v najem. Samo $55.00 rent na mesec. Mesnica prodaja vse za gotov denar. Vprašajte na 608 E. 185th St.	(114)
VABILO
NA
prireditev in blagoslovljene
ZASTAVE
KI JO PRIREDI ^
podružnica št. 32 Slovenske ženske Zveze
V NEDELJO 15. MAJA POPOLDNE
V PROSTORIH FARE SV. KRISTINE na Bliss Rd.
Priporočamo se vsem gospodinjam, da kupujejo pri nas in primirjajo nase blago z drugim in pronašli boste, da je resnica, kar vam povemo.
POZOR!
Mi vam nudimo priliko kupiti najboljše meso po najnižjih cenah. Ako je vaša želja kupiti največ za denar, potem kupujte le pri nas.
Najfinejše olje, galona 69c Pork shoulders, lepi,
funt...........T/z c
Pork chops, celi ali
manj, funt.....12Vk
Najlepši round steak,
funt............15c
Mleto meso, funt____10c
Teletina za filanje,
funt............10c
Lepa, bela teletina za
pečenje, funt .10-15c Teletina za pohanje,
funt...........17c
Sveže klobase, funt... 12c Najboljše salame, funt 25c Okusne domače suhe klobase,funt ....18c ali šest funtov za $1.00 Suhe šunke po najnižjih cenah. Vsak petek imamo sveže ribe.
Se prav vljudno priporočamo odjemalcem.
Matt Križman 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St.
ženska išče delo
za hišna opravila. Vprašajte na 1129 Addison Rd.	(115)
Moderno stanovanje
obstoječe s šest sob, parna kurjava, klet za sebe, vse udobnosti, se da v najem. Najemnina $30 na mesec. Vprašajte na 16725 Waterloo Rd. Tel. KEn-more 1350.	' (115)
V najem
se da troje stanovanje po štiri sobe vsako, na 1177 E. 60th St. Vpraša se pri A. Zadnik, 9801 Prince Ave.	(113)
Naprodaj je
dobroidoča "Beauty Shoppe," rent samo $18.00 mesečno. Vpra-. šajte na 1262 E. 71st St. (115)
Funt
Sveža rebra________8c
Sveža plečeta_______8c
Pork roast, mali in pusti_______lic
Ledice, srca in jetra___8c
Teletina za ajmoht---10c
Teletina za peč_ 1 lc do 16c
Bacon, 2 funta za____25c
Suhe klobase_______18c
Male suhe šunke_____10c
JERNEJ KRAMAR 1101 Norwood Rd.
Tel. HE 7158
FRANK AŽMAN 6501 St. Clair Ave.
Tel. EN. 4365
LOUIS LAUTIŽAR 1193 E. 60th St. Tel. HE. 7733 -
FRANK CEBUL 1147 Addison Rd. Tel. HE. 9555
Svarilo
Infamni zlobnež, ki je"poznan, naj vzame to notico v naznanje, da preneha z obrekovanjem, sicer bom primoran sodnijskim potom nastopiti proti njemu.
G. M. Kabay
Euclid, O. (113)
Prostor za brivnico
se da v najem, kjer se je prej nahajala brivnica 18 let. Vse prenovljeno in v najboljšem redu. Jako pripravno za Slovenca. Vprašajte na 1146 E. 71st St.	(113).
ANTON MALENŠEK 1217 Norwood Rd. Tel. EN. 1037
FRANK FABIAN 1385 E. 53d St.
Tel. EN. 4921
rrogram:
Ob dveh popoldne zbirališče raznih podružnic in
društev in sprejem gostov. Ob treh popoldne skupno korakanje v cerkev, blagoslov zastave in razvitje zastave. Po opravljenih cerkvenih obredih nagovor botra, botre
in častnih gostov. Ob sedmih zvečer banket v spodnjih prostorih. Po banketu ples in prosta zabava. Igra godba Brancelj bratje (Reds'Rhythm Rioters).
Preskrbljeno je v polni meri z okusnim prigrizkom in izvrstno pijačo. K obilni udeležbi na to izredno slavnost se vljudno vabi meščane, Clevelandčane in vse rojake iz bližnje okolice.
Vstopnina za banket in ples 50 centov.
Samo za ples 25 centov.
ODBOR
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
Tel. EN. 3716
STERLE IN KREClC 1054 E. 61st St. Tel. FL. 1732-J
PINTAR BROS. 6305 Glass Ave. Tel. HE. 6995 6706 St. Clair Ave. Tel. EN 0871 19807 Cherokee Ave. Tel. KE 1021
FRANK SKULLY 6313 St. Clair Ave, Tel. HE. 4968
Imamo v zalogi lepe kokoši od 4 funte težke, po najnižjih cenah.
6 funtov težke in lepe piščanci od 2 — 3
Naprodaj je
slovenska mesnica in grocerija. Jako poceni. Zelo ugoden prostor. Pokličite KEnmore 3153.
(X)
ZAKAJ BI BILI BOLNI?
Zakaj bi trpeli na revmatizmu, na ledvičnih boleznih, nadležnem glavobolu, žolčnih kamenih, na jetrih, zaprtju ali slabem teku?
Opišite svojo bolezen in pošljite 10 centov za vzorec dr. Michaelove ALL HERB TONIC, ki Je pomogla tisočim. Pišite ali pokličite Dr. Michael's Health Institute, 4745 S. Ashland Ave. 3342 W. 26th St.. 1205 Milwaukee Ave. ali. glavni urad 1G43 W. North Ave., Chicago, 111.	— (Advt.)
i Revmatizemje | ozdravljiv
NajboljSe, zanesljivo in strokovno preizkušeno zdravilno sredstvo "RHEUMA SAL" je učinkovito in uspešno pri zdravljenju nadležensa revmatizmu. Vaš život, vasi sklepi, bodo zopet zdravi, če se poslužite tega zdravilnega sredstva. Zdravilo pride posredno v stik s krvjo, v kateri je bolezen ukoreninjena ter jo izžene iz udov za vedno. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland, O.
ASHBROOK DRUG CO.
E. 172nd & Grovcwood Ave.
JOHN E. CASS, 797 E. 185th St. JOHN KOMIN, 6430 St. Clair Ave. BLISS CLAIR DRUG CO., Bliss Rd.
POZOR! POZOR!
VABILO
NA
PIKNIK
Družba Slov. Narodnega Doma
na Maple Heights
PRIREDI
V NEDELJO 15. MAJA
SVOJ PRVI IZLET-PIKNIK
NA CERKVENIH PROSTORIH v Maple Gardens
Na tem pikniku sodelujejo tudi vsa društva, ki so delničarji našega Doma. Vabimo tudi ostala društva, ki niso še delničarji, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da sodelujejo na tem pikniku.
Na pikniku lahko dobite vse dobrote tega sveta, izvrsten gulaž, fine prigrizke in seveda najboljšega od zida. Za plesalce bo igral prav dober orkester.
Za dobro postrežbo in fino zabavo vam jamči DIREKTORIJ S. N. DOMA, MAPLE HEIGHTS
Pripravljen denar
v vsaki deželi
Slovenska šivilja
se priporoča slovenskim ženam in dekletom za izdelavo modernih oblek. Ravno sedaj smo dobili lepe, najnovejše vzorce. Jako poceni.
Ivanka Marinček
975 E. 74th St. (114)
MI smo žc dolfto let pošiljali po pošli elastične nogavice, trebušne pasove in pasove za kilo. Pišite nam.
Dobite potovalne čeke ali tujezemski denar tukaj, kadar kupite pa~ robrodni listek.
MANDEL DRUG CO
15702 Waterloo Itd.
CLEVELAND, O.
Pozor! Mi vam lahko preskrbimo z import!-ranimi pijavkami. Se jih razpošilja povsod.
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
LED IN PREMOG
TOČNA POSTRE2UA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI KAZVA7.AUCO L1SDU IN PREMOGA
1194 E. 10711» St. 1'okličitei KEnmore Oal
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in ! pošteno, pokličite mene. j
KAndolph 5188
(Thn. r \
Člani Cleveland Clearing House Association in Federal Reserve sistema
Posebno nizke cene za petek in soboto
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
u
"Nikar se ne boj, prijatelj!" "Tebi in tvoji sestri se ni tre- n ba bati, dragi očka, pač pa meni !" je odgovoril Nikolaj.	^ Nato je dodal: ' "Kaj hočeš? To je usoda!"
n
In pognal je konja v tek. Vkljub nesrečnemu znamenju je dan minul brez nezgode. ^
Drugi dan, 6. septembra, opoldne se je kibitka ustavila v trgu '' Alzalevsku, ki je bil prav tako ^ Zapuščen kakor vsa bližnja oko-lica.	I
Tu je našla Nadja pred pragom neke hiše dva močna noža, kakršne rabijo sibirski lovci. Enega je dala Mihaelu Strogo- ^ vu, ki ga je skril pod obleko, ^ drugega pa je obdržala zase.
Kibitka je imela do Nižnjega c Udinska samo še 75 vrst.
Zadnja dva dni Nikolaj ni bil b nič več dobre volje. Slabo znamenje ga je potrlo bolj, kakor r bi bil človek pričakoval. Dasi- c ravno dotlej nikoli ni mogel 1 molčati niti eno uro, je bil vča-sih tako čemeren in molčeč, da 1 ga je Nadja komaj nekoliko raz- 1 vedrila. Vse njegovo vedenje je 1 kazalo, da je bil v resnici nekoliko zmešan. Ta pojav je pri ' Prebivalcih severnih krajev la- 1 hko umljiv, saj so njihovi praz- 1 noverni predniki ustvarili po- i sebno bajeslovje.	s
Od Jekaterinburga teče irkut-ska cesta skoraj vzporedno s 55. stopinjo severne širine, za Bir-jusinskom pa se obrne proti jugovzhodu, tako da poševno se-če 100. poldnevnik. Drži se najkrajše črte do glavnega mesta vzhodne Sibirije čez zadnje °bronke sajanskega gorovja, ki se vidi 200 vrst daleč.
Kibitka je torej tekla po tej cesti. Da, tekla! Videlo se je, da se Nikolaju konj ni smilil nič več in da se je njemu samemu mudilo. Dasi je bil popolnoma ravnodušen, je vendarle nekoliko veroval v usodo in je mislil, da hi bil docela varen šele za irkut-skim obzidjem. Mnogo Rusov bi bilo mislilo enako in marsikateri bi bil obrnil konja in se Peljal nazaj, ako bi bil pred njim 2ajec skočil čez pot.
Vse, kar je opazil Nikolaj in 0 čemer se je prepričala tudi ^adja, je kazalo na to, da se vrsta preskušanj zanje še ni končala.
Od Krasnojarska dalje na po-
krajini ni bilo videti posebnih i sprememb. Tu pa so v gozdovih s že opazili sledi ognja in sekire. 1 Travniki, ki so se raztezali ob i obeh straneh ceste, so bili po- i mendrani. Jasno je bilo, da je c šla mimo močna vojaška četa.
Trideset vrst pred Nižnjim i Udinskom pa je bilo razdejanje s takšno, kakršnega so bili zmož- ( ni samo Tatari.	1
Videli so polja, ki so jih potep- ( tala konjska kopita, in gozdove, i ki jih je podrla sekira. Posa- < mezne hiše, ki so stale tu in tam 1 ob cesti, niso bile samo prazne, f ampak tudi deloma porušene in i deloma požgane. Sledi krogel 1 so se videle na njihovih stenah. : Lahko si mislimo, kako je vse .' to vznemirjalo Mihaela Strogo-va. Nič več ni mogel dvomiti o ! tem, da se je po cesti nedavno 1 pomikal tatarski oddelek.
Emirjevi vojaki ga niso mo- 1 gli prehiteti, ker bi jih bil sicer moral opaziti. Kdo so bili torej ti novi vpadniki in po kateri poti so prišli čez stepo na irkutsko cesto? Ali bo naletel na nove sovražnike?
Mihael Strogov svoje bojazni ni razodel ne Nad ji ne Nikolaju, da ju ne bi še bolj preplašil. Odločil se je, da potuje dalje, dokler ga ne bi ustavila kaka nepremagljiva ovira. Tedaj bi že pogodil, kaj bi bilo treba ukreniti.
Naslednji dan je bilo vedno bolj očitno, da se je pred njimi pomikala številna konjenica in pehota. Nad obzorjem se je tu in tam valil gost dim. Kibitka se je oprezno vozila dalje.
V zapuščenih trgih so bile ne-, katere hiše še v plamenu; goto-. vo še niso gorele 24 ur. i 8. septembra se je kibitka hi-- poma ustavila. Konj se je bra-. nil iti naprej. Serko je začel i žalostno zavijati, j "Kaj pa je?" je vprašal Mi-i hael Strogov.
"Mrlič!" je odgovoril Nikolaj j in skočil s kibitke na tla.
Mrtvec je bil strašno razmeji sarjen in že mrzel sibirski kmet. i Nikolaj se je prekrižal. Z Mi-a haclom Strogovim sta mrliča o prenesla kraj ceste. Nikolaj ga a je hotel spodobno ali vsaj do-volj globoko zagrebsti, da bi ro-v par ice, ki se potikajo po stepi i- ne raztrgale njegovih revnil' e ostankov. Mihael Strogov mi n ni dovolil toliko odmora.
"Hitimo dalje, prijatelj, na n prej!" mu je zaklical. "Zamu li diti se ne smemo niti eno uro!' r- In kibitka se je začela pomi i- kati dalje.
Ako bi bil Nikolaj hotel poko o- pati vse mrliče, ki so ležali o<
;u naprej na glavni sibirski cesti, bi svoji nalogi ne bil mogel siti kos. Ko so se bližali Niž-ljemu Udinsku, so po cesti mestoma ležali kar celi kupi mrli-:ev.
Vkljub temu so se morali drsati te poti toliko časa, dokler se ne bi prepričali, da ne smejo ialje, ako nočejo priti vpadni-com v roke. Ostali so torej na :esti, četudi je bila vsaka vas, ^kozi katero so se peljali, bolj jpustošena in porušena. Vsa :a sela, katerih imena kažejo, da so jih ustanovili poljski pregnanci, so bila strašno razdejana in izropana. Kri nedolžnih Žrtev se niti še strdila ni. Kako je prišlo do tako strašnega kr-volitja, nihče ni mogel povedati, ker ni bilo nikjer najti žive duše.
Istega dne proti četrti uri zvečer je Nikolaj na obzorju zapazil visoke zvonike nižnjeudin-skih cerkva. Zaviti so bili v gosto, nekakšnim oblakom podobno meglo.
(Dalje prihodnjič)
MALI 0GLAŠT"
Važna seja
Nocoj, v petek? 13. maja, ob 7:30 zvečer se vrši redna šeja društva Waterloo Grove, št. 110 W.C. v navadnih prostorih. Prosi se vse Članice, posebno pa dekleta (drill team), da se udele že, ker bo nekaj važnega m dnevnem redu.
Pozor!
članice podružnice št. 41 Slov. 1 ženske Zveze so prošene, da se v obilnem številu udeležijo korakanja ob priliki slavnosti razvitja zastave podružnice št. 32 S.ž.Z. v nedeljo 15. maja. Zbirališče je pri Turkovi dvorani na Waterloo Rd. točno ob 1. uri popoldne, nakar se skupno odpeljemo k sv. Kristini.
Naprodaj je
dobroidoča konfekcijska trgovina, ali se pa da v najem. Jako pripravno za Slovenca. Vprašajte takoj na 6709 St. Clair Ave.	(115)
V najem
se da čedno stanovanje, 5 sob, kopališče, garaža. Mirni druži-' ni, jako poceni. Sprejme se tu-1 di ženska, ki bi opravljala hišna 1 dela za hrano in stanovanje. Za podrobnosti vprašajte na 14610 Aspinwall Ave.	(115)
Stanovanja se oddajo
-	eno po tri sobe, eno po štiri sobe, eno pet sob. Jako poceni
-	rent. Vprašajte na 1011 E. 64th i St.	(xl00)
V JUGOSLAVIJO
preko Havre
na hitrem ekspresnem • parniku
PARIS
May 14—12:06 A. M.
June 10, June 29
ILE DE FRANCE
June 3, 21, July 8. mid
FRANCE
July 16
3. razred do Ljubljane in nazaj......................$139.00
Za pojasnila In potne liste vpra-iajte naše poooblaičenc agente
Sreoeh, J&na
1 26 PUBLIC SQUARE, CLEVELAND, O.
Al AKJI I SI»J! ioi
Telefon: KEnmore 1244
I Michael Casserman I
| 18700 Shawnee Ave. | I PLUMBING & HEATING | KEnmore 3877
MARIJA KUMIČIČ:
Zle slutnje
Za "Ameriško Domovino" priredil M. U.
^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllMItllllll^
"Meni ničesar, ampak mojim. ■ Judinja sem, kar \jaša milost ve. Mi ginemo pod nefitemelje-nimi obtožbami, ginemo pod udarci surovih slug visokega sveta. Moj sin je posodil denarja, mnogo denarja je razposo-dil, a proti docela prenizkim ob-restim proveditorju Jakobu So-ranziju. Proveditor," nadaljuje šepetaje starka, "ne more denarja vrniti, nikdar ga ne bo mogel z obrestmi poplačati, ker nam dolguje več zlatih škudov, kakor pa je opeke na njegovi strehi. Vaša prejasnost, nekega dne pa bi utegnil skušati, kako bi se svojega upnika rešil —"
"Neumna bojazen!" se razsrdi Malipiero. "Naši sodniki so pravični, a proveditor je kljub vsemu pošten in značajen. Ne skrbi!"
"Sodniki so pravični, proveditor je poštenjak, a vendar . . ."
Mladi vitez ji upade v besedo: "Ne brbljaj neumnosti! Kadar ti jaz kaj povem, ni nikakega ampak! Zapomni si to!"
Vražarica se nekolikokra.t prikloni, a nato prične drobiti: "Dobro, dobro, molčim. Vaša beseda mi je jamstvo, a krščanska pravicoljubnost naj se ne ustavi baš pred tujeverci, sicer ..." zadnje besede je izgovo-t rila starka preteč,
"Kaj sicer?" je zabliskal Malipiero z očmi.
",Vaša svetlost razume strah uboge, stare, preganjane matere. . . sicer, sicer se bom morala naplačati z mesom krasne . . . Lavinije!"
"Glej, glej jo, častite vedeže-valke!" se roga Malipiero. "Tvoja ljubezen do sina vsekakor zasluži čast! O, bodi brez skrbi, jaz ga bom ščitil, da ne bo deležen življenja pod svinčenimi krovi."
Starka se zvijačno nasmehne, a koj se uresni. "še nekaj, vaše gospodstvo! Hočejo nas pognati v škripce. Pripravlja se zlo, veliko zlo! Vaše gospodstvo naj-brže za to že ve!"
"čemu?"
"Radi ropa v cerkvi sv. Mar-cilijana."
"Ropa? Povej, ženska, ti ne poznaš razbojnika, ne poznaš ga?"
Stara Židinja je naglo odkimala, ko je opazila s kakim plamptečim pogledom jo Malipiero gleda. "Ne poznam ga,
naj se sluga odstrani. Vendar se pa ta ni ganil, pač pa je stal za Caterinovim hrbtom. Naposled vzdahne, pomakne se korak
naprej ter pošepeče Malipieru: (Dalje prihodnjič.)
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
roko: "čujte vsaj moj nasvet!"
"A ta bi bil?"
"čuvajte se oči izdajnika!"
"Zelo hvalevreden svet iz resnih ust!" pravi Malipiero zbadljivo. "Ako niso danes tvoji možgani pametneji, prihrani taka prerokovanja za zaljubljena dekleta."
"Poslušajte me, vaša milost
"Ah, izgubi se," zamahne Malipiero z roko. "Sit sem tvojih neumnosti! Mar je kje v Benetkah kak človek, ki se ne bi čuval izdajic?" Vrgel je denar pred starko ter odšel po hodniku. Sta-rica je gledala za njim, dokler ni vstopil v gondolo. Nato pa se je brzo sklonila tsr pobrala raztresene srebrnjake. Smeh, nekako podoben zavijanju mačke, je odmeval po hodniku.
"Hi, hi! Oholi gospodič! Giz-davec, še bi ti povedala marsikaj ! . . . Zakaj nisi hotel čuti mojih sanj?! škoda! . . . Kri! Kri sem videla!"
V.
črna, noč je objemala s svojim plaščem Benetke in lagune, ko je pristala Malipierova gondola ob kamenitih stopnicah njegove palače. Malipiero je skočil na kopno. Dolgo je čakal pri stebrih svojega gospodarja Fazzaro. Gondole so druga za drugo brzele mimo, a on je vsako pazno pogledal. Prva bi bila siromašna, črna in enostavna, druga bogato okrašena — a ni ena ni bila ona, ki jo je on čakal. Nadležni sluge so skfušali po-krarnljati z njim v odsotnosti gospodarja, a on jih je ne baš z izbranimi izrazi nagnal v palačo, k delu.
V veži je Fazzaro snel svojemu gospodarju raz rame črni plašč, a nato je Malipiero odhi-tel po stopnicah v svojo sobo. Fazzaro mu je sledil. V sobi si je Caterino odpasal meč ter ga prožil slugi.
"Postavi meč v kot, a tedaj, dragec, mi povej, čemu si danes tako namršen in zlovoljen?"
"Hm, skrbi! Skrbi za vas!"
"Za mene? Ah, prosim te vendar! Moja zvezda sreče skrbi zame in sedaj se mi smehlja lepše, nego kedaj prej," se nasmehne Malipiero ter stopi k mizi, ki je bila vložena š slonovo kostjo. Na mizi je gorela bronasta svetilka, a poleg je ležal kup pisem in listov, ki so dospeli te
ne poznam. V tem slučaju me kom dneva. Med njimi je bilo
je moja umetnost izdala. Vendar pa vsak dan molim Boga, da bi izročil inkviziciji kateregakoli nesrečnika." _
''Prav delaš, le dostojno rtio-li," odvrne Malipiero s porogljivim glasom.
"Hvala, gospod, za dovoljenje!" vzklikne Židinja ter išče vitezovo roko, da mu jo poljubi. On pa se protivi in pravi:
"Le pusti to, pa raje vzemi ta denar in ako moreš s svojim Vražarenjem, stori, da zmagam nad Osmanlijami."
Čarovnica je zopet odklonila denar, a obraz ji je prešinil nekak tajinstveni izraz.
"Molila bom za vas,' a pred vas prosim, da spravite denar. Mnogo več mi je na dobrobitu vašega gospodstva, nego na žvenketu srebrnih tolarjev."
Malipiero se glasno zasmeje ter pravi: "Nora stara glava, spravi denar!"
"Nočem pa nočem denarja! Bolje, da jaz vam kaj dam . . ."
"Kaj bi mi mogla ti dati?" se norčuje Malipiero.
"Povedala vam bom, kaj sem videla v snu."
"Ha, ha! V snu! čuvaj svoj jezik, ker Malipiero ni dete ali ženska, ki veruje v sanje."
Mladi vitez je hotel iti proti izhodu, a starica ga prime za
tudi pismo vrhovnega povelj ni ka mornarice Sebastijana Veni erja, v katerem ga. poziva k do žu na dogovor, kedaj naj koneč-no odplujejo galeje. Malipiero sede k mizi pregledavajoč pisma. Fazzaro se mu približa, a z onim zaupljivim izrazom na obrazu, kakoršnega. imajo stari sluge, ki so popolnoma posvečeni v tajne in želje svojih gospodarjev.
"Vaša jasnost ni opazila, da ni vesti o naši ladji??" vpraša Fazzaro, medtem ko se skloni k Malipierovemu uhu. Pogled pa je upiral v vrata, kakor bi se bal nepoklicane priče. "Ne vem sicer, kam ste jo poslali, a zdi se mi, da je nesla važne vesti našim zaveznikom."
"Našim zaveznikom? ... Ne . . . V ostalem pa, starec, je moja stvar, samo moja, kam sem jo poslal!" pravi Malipiero z ostrim pogledom ter si popravi goste črne lase s čela. "Kaj pomeni tvoje vprašanje? Mar se bojiš za brod?"
"Ne vem, dali je nujno. Vendar ne bi mogla v tem času pri speti že vest?"
"Mogla bi, a veter in valovi so često zelo varljivi pomočniki! Najbrž se je kje zadržala, zakasnila ..." Mladi vitez napravi z roko kretnjo, ki je bila zapoved, naj se ta razgovor neha in
k. ,t ^ J*> a I,h fin '"; V %utfM);>* -4 I t* H ,	» i'4

V blag spomin
SEDEM IN TRIDESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NIKDAR POZABLJENE MAMICE
TEREZIJE KERŽIC
Tam, čez širokim morjem, je gomila naše ljubljene in nikdar pozabljene mamice, ki je za vedno zatisnila svoje mile oči in mirno v Gospodu zaspala dne 13. maja, 1895. Minilo je ie mnogo let v naši grenki žalosti; iščemo tolažbe, a je najti mogoče ni.
Draga mati, naše oči Vas še vedno iščejo, a Vas najti ne morejo. Ko ste nas razveseljevali s svojim milim glasom, smo z veseljem gledali vi bodočnost Vaših dni, a danes počivate v črni zemlji in se pri Bogu veselite.
Minilo dolgih trideset in sedem let, odkar zatisnili ste Vi oči, izdihnili ste blago dušo svojo, srce je naše polno žalosti.
Oj smrt, ti kruta bela žena, najdražji vzela si zaklad! Mamica, odšla si k Bogu, kjer ni trpljenja in ne jad.
Kako ste vedno se mučili za nas, kako težko se poslovili, ko bela žena smrt Vas odpeljala, a mi grenke solze smo potočili.
Otroci majhni smo še bili, ko tužno pel je zvon iz lin; a nismo Vas še pozabili, v srcih bdi še živ spomin.
Le sladko spite v rodni grudi, v domačem kraju, sred poljan, oj draga mama, in prosite, da združi nas vstajenja dan.
Žalujoči ostali:
MRS. MARIAN CUGELJ, Geneva, O.
MRS. JOSEPHINE STERNAD, Euclid, O., hčeri.
MR. FRANK KERŽlC, Geneva, O., sin.
^MIIIIIIMIIIIIHIIIillllllllllllllillllllllllllllllllllllRIIEIIIIIlllllllllIlllllllilltinilllllllllll'ii
SELITVENA
razprodaja
KER BOM PRESELIL MOJO TRGOVINO NA
6108 St. Clair Ave.
bom razprodal vso sedanjo zalogo, da se zmanjšajo selitveni stroški. Zato se pa nudi sedaj našim ljudem prilika, kot jo še niso imeli v tej naselbini, da si nakupijo raznega blaga in potrebščin za prav male denarja. Blago bom dal na tej razprodaji dosti pod tovarniško ceno, samo da se zaloga zniža. Poglejte tukaj samo nekaj cen:
Svilene obleke za žene in dekleta od $2.75 do $4.50
Bele oblekce za deklice.—................... od 35^ do 65^
Ženska krila. _________:___________________________________25^ do. 35^
Ženske bluze .. .... .....................................25^- do 35^
Svilene obleke za deklice.. ...... od 39<' do $2.35
Pralno obleke za deklice ...............10^ do $1.00
Slamnike za žene in dekleta ................. 250 in 50^
Nogavice za dečke ..... ..... 50 in 100
Ženski in otročji sveatri........ ........65^ do $2.50
Ženske spodnje jopice..................... ............................50
SVILENE NOGAVICE PO ZNIŽANIH CENAH Moške srajce ....	35£ do $1.50
Moške kape______________________________________________ _____________.... 15^
ROČNE TORBICE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH
In še več drugih predmetov je na tej razprodaji, ki bodo šli za vsak denar. Torej ne zamudite te prilike in posetite to razprodajo, ker prihranili si boste mnogo denarja. Tako poceni niste še nikdar kupili.
Joseph Stampfel,
6129 St. Clair Ave.
zbora "ZARJA"
KI SE VRŠI
V NEDELJO 15. MAJA 1932
v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
PRlCETEK OB 7:30 ZVEČER
9. 10. 11.
12.
13.
14.
PROGRAM:
"POTRKAN PLES" (M. Hubad) ..........poje mešan zbor
"NEKJE V FRANCIJI" (I. Zorman) ........ poje A. Simčič
"POTRKALI NA OKNO,"
..............pojo: L. Belle, M. Sušel, A. Kral in J. Petrič
"KAJ JE TEBI DEKLE MOJE" (I. Pavčič), poje mešan zbor "DALMATINSKI ŠAJKAŠ," .. .. pojeta J. Milavec in F. Plut Zbor iz prvega denjanja opere "MARTA FLOTOW,"
............ ...................... poje ženski zbor
II. DEL
"PESSEM O KAPITANU" (I. Pavfcič) ...... poje moški zbor
Kvartet iz opere "MARTA FLOTOW"
.......... pojo: A. Simčič, J. Milavec, L. Belle in F. Plut
"MOONLIGHT AND ROSES," ...... pojeta sestri Martinčič
"ANČICA," ................................ poje L. Belle
"NA GORENJSKEM JE FLETNO"
.......... pojo: J. Samsa, E. Bradač, F. Bradač in J. Lube
"SPOMIN" (I. Zorman) .................. poje J. tflilavee
"TULIPAN"..............................poje Mitzi, Grdina
Zbor iz tretjega dejanja opere "MARTA" .. poje mešan zbor
Pevovodja JOHN IVANUSH
Po koncertu se vrši ples v spodnji dvorani; igra Jackie Zore orkester
Vstopnina 75 in 50 centov.
Ljubitelji lepe pesmi ste prijazno vabljeni
JOHN PETERKA
Paperhanger in barvar
DELO POCENI IN DOBRO. Se priporočam 1121 E. 68TH ST.
0123484848234853532348480123482353488902004853235323532348235348