OTROK 27) 8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje BENCINSKI SERVIS Agi LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Občni zbor Čebelarskega društva Kokarje STRAN 16 HOTELPAKA GORENJE GOSTINSTVO D.O.O. RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 E-POŠTA: info@hotelpaka.com www.hotelpaka.com Najboljše poročne torte po naročilu v Slaščičarni Hotela Paka. Tel: 03 898 07 23 Nepozabna poroka v urejenem okolju, izvrstna hrana in vrhunska postrežba! Im Gospodarska zbornica Slovenije i ♦SSGZ SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) nadaljujeta s projektom podelitve priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. S tem namenom objavljamo RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 2009 Pravico do prijave na razpis imajo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike s sedežem na območju občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki in Šoštanj ter Mestne občine Velenje. Celoten razpis in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani SŠGZ: http://www.ssgz.si. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije:: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj ; 1 898 49 88 ali 031 359 069 KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 STROJČEK ZA REZANCE PARKET LAMELNI STANDARD DO ODPRODAJE ZALOG (v KT ŠMARTNO) 7,99 €/m2 ČISTILO STEKLA ZIMAX, 5 L 6,70 € ŠKORNJI GUMI FILC, moški 50 € APARAT ZA KAVO PratfljS'» NOVO! NOVO! g JABOLČNI ČIPS, 75 g | AKCIJA!!! GNOJILO NPK 15:15:15, 50 kg PLAČILO 2.4.2010!!! ZA NAROČILA V JANUARJU! * Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva Turn, pridelanih na sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 04l 649 516 Delovni čas: ponedeljek - petek od 12. do 16. ure, ki velja celo leto. TPC ŠOŠTANJ !!! SERVIS VRTNIH KOSILNIC IN : MOTORNIH ŽAG IH PREGLEDAMO % PRIPRAVIMO VAM JIH ZA 'čV- NASLEDNJO SEZONO! ;,v ' INF. 031 363.723 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas dlfcte OSREDNJA KNJIŽNICA-----------------------------------------------------------------------------------. CiMi Tretja stran j ^_____________________________________________________-— —--------------— ------------------' Največja čistilna akcija v zgodovini Slovenije Vsoboto, 17. aprila, bo vSIoveniji potekala doslej največja prostovoljska okoljska akcija v njeni zgodovini: »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« Dvesto tisoč prostovoljcev naj bi tega dne iz narave odstranilo najmanj dvajset tisoč ton ilegalno odvrženih odpadkov, istočasno pa naj bi odvrženih odpadkov očistili tudi okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Projekt »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« je oblikovan po zgledu projekta »Dajmo, Estonija!«, ki je potekal predlani. Na dan čistilne akcije, 3. maja 2008, seje v Estoniji zbralo petdeset tisoč prostovoljcev, kar predstavlja štiri odstotke prebivalstva, ki so v samo petih urah odstranili deset tisoč ton smeti. Izračunali so, da bi država v običajnih okoliščinah za to potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov. Če je uspelo Estoncem, zakaj ne bi tudi nam, Slovencem, saj vendar stavimo našo prihodnost na lepo, čisto in urejeno deželo! Priprave na omenjeno vseslovensko akcijo že intenzivno potekajo. Popisovalci bodo do pomladi po vsej Sloveniji poiskali divja odlagališča odpadkov in jih ustrezno locirali, pri čemer lahko pomagate tudi vi. Po nam znanih informacijah razen v občini Mozirje v ostalih lokalnih skupnostih v naši dolini še iščejo občinske koordinatorje. Lahko pomagate tudi pri iskanju divjih odlagališč in še na številne druge načine. Obiščite spletno stran www.ocistimo.si in se prijavite! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da bomo zraven, kajti le skupaj lahko zares spremenimo Slovenijo (vključno z našo dolino). Z lastnim zgledom pokažimo, kako pomembna je skrb za naše okolje in kako neverjetno velik vpliv imamo posamezniki, ko združimo moči v skupni akciji! Zaključujem z besedami dr. Dušana Pluta, rednega profesorja na oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani: »V Sloveniji se še vedno premalo zavedamo, kako pomemben je spoštljiv odnos do okolja. Nenazadnje z onesnaževanjem okolja zastrupljamo tudi sebe! V Sloveniji je še vedno ogromno divjih odlagališč in vsak dan nastajajo nova, pri čemer pa ne gre zgolj za vizualno onesnaženje in negativnojavno podobo občin in države, gre predvsem za resno grožnjo naravnemu habitatu rastlin in živali, onesnaženje prsti in podtalnice, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji.« Se vidimo 17 aprila na največji čistilni akciji v zgodovini Slovenije! IZ VSEBINE: Tema tedna: Očistimo Slovenijo v enem dnevu!....4 Nevarni odpadki: Z neporabljenimi zdravili v lekarno.5 Intervju: Andreja Hramec, ravnateljica OŠ Mozirje.... 8 80-letnica Izletnika Celje: Avtobusni šoferji morajo obvladati več kot le vožnjo.........10 Župnija Nazarje: Stopinja sv. Martina bo vabila popotnike k nam............. 11 Mozirje: Letni koncert Godbe ZSD Ljubno Premiera igre Partnerska poroka Pri Hojnikovih: Občudovanja vredno zapolnjen zimski čas ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 3,22. januar 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:/ /www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. MO SLOVENIJO V ENEM DNEVU! Ekološka akcija naj bi združila desetino Slovencev V soboto, 17. aprila, bo potekala čistina akcija pod naslovom Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Društvo Ekologi brez meja bodo z njo poskušali združiti več kot 200.000 prostovoljcev, ki naj bi sodelovali v čiščenju komunalnih odpadkov na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, okolicah šol in vrtcev ter sprehajalnih poteh. Popisovanje divjih odlagališč seje že pričelo. Na osnovi tega pripravljajo največji digitalni register divjih odlagališč v državi. Pričakujejo, da bodo prostovoljci, k sodelovanju so vabljeni vsi prebivalci Slovenije, na dan akcije zbrali približno 20.000 ton komunalnih odpadkov. Na dan izvedbe akcije bodo registrirana divja odlagališča očiščena komunalnih odpadkov (foto: Ciril M. Sem) Projekt je zasnovan dvotirno. Prvi del predstavlja čiščenje divjih odlagališč, v sklopu katerega prostovoljci že izdelujejo centralni digitalni register divjih odlagališč za celotno Slovenijo. Na dan izvedbe akcije pa bodo registrirana divja odlagališča očiščena komunalnih odpadkov, medtem ko bodo gradbeni odpadki ali nevarni odpadki popisani, podatki o njih pa predani odgovornim inštitucijam. Drugi del projekta se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev ter sprehajalnih in pohodniških poti - te bodo prav tako očiščene v okviru čistilne akcije omenjenega dne. PREPRIČANI V USPEH AKCIJE Po besedah Aleša Pevca, enega od vodje projekta, je Slovenija sposobna izpeljati tak projekt, ki je nastal po vzoru estonskega Dajmo Estonija. Na dan čiščenja so v omenjeni državi kar štirje odstotki prebivalstva z natančno koordinirano čistilno akcijo odstranili iz narave 10.000 ton smeti- v samo petih urah! V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov! V Sloveniji so organizatorji prepričani, da jim podobna akcija lahko uspe, saj verjamejo, da ljudem ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Prepričanje v odličen rezultat akcije potrjujejo tudi pozitivni odzivi: Do zdaj sejim je namreč pridružilo na stotine posameznikov in organizacij, ki aktivno sodelujejo pri izdelavi registra divjih odlagališč oziroma pri organizaciji projekta. Med njimi so Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza, Lovska zveza Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj ter številne druge organizacije. ČISTILI BODO TUDI ZGORNJESAVINJČANI Čistilna akcija v naši dolini ni novost. Že vrsto let se namreč številna društva v vseh zgornjesavinjskih občinah v aprilu podajo na čiščenje svojega lokalnega bivalnega okolja, gozdov in nabrežij Savinje, Drete ter potokov. Zato to vseslov- Mozirski župan Ivan Suhoveršnik: »17. aprila bomo »na veliko« čistili od jutra do večera.« (foto: Marija Lebar) ensko ekološko akcijo 17. aprila župani Zgornje Savinjske doline pozdravljajo in zagotavljajo, da seji bodo ta dan pridružili. Aktivnosti, ki bi bile s to akcijo povezane, zaenkrat ni, le mozirski župan Ivan Suhoveršnik je že pripravil sestanek z aktivisti. »Sestanekje bil uspešen. 17. aprila bomo »na veliko« čistili od jutra do večera. S to akcijo želimo združiti vsa društva v občini, zato upam, da bo se bo čiščenja smeti udeležilo veliko ljudi. Zvečer pa pripravljamo na sejmišču veliko »fešto«. Tudi v preteklih letih je bila namreč navada, da smo udeležencem akcije prispevali malico,« je povedal Suhoveršnik. NALOGA ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE Gozdarji nazorske enote Zavoda za gozdove Slovenije bodo po besedah vodje enote Antona Breznika na terenu popisovali divja odlagališča in jih vnesti v register. »Naša aktivnost bo potekala po protokolu te akcije. Dobili smo že možnost dostopa do centralnega računalnika. Sedaj nas čaka evidenca divjih smetišč po gozdovih. Podatke o lokacijah bomo vnesli v centralni računalnik. Na sam dan akcije pa bomo kot vodniki v pomoč prostovoljcem. Naloga je zelo obsežna, saj je tudi naša dolina posejana z velikim številom divjih odlagališč po vsej mozirski upravni enoti. Točni podatki bodo znani ob koncu popisa,« pravi Breznik in zatrjuje, da bodo gozdarji nalogo začeli opravljati takoj, ko bo dopuščalo vreme, saj so sedaj smetišča skrita pod snežno prevleko. STROŠKI AKCIJE BODO VISOKI Kljub temu da projekt temelji na prostovoljstvu, pa izvedba tako velikega in obsežnega projekta predstavlja krepakfinančni zalogaj. Zato organizatorji vabijo k sodelovanju podjetja, ki so pripravljena akcijo tudi finančno podpreti. Ocenjujejo namreč, da bodo stroški znašali okoli 700 tisoč evrov. Marija Šukalo Slovenija je posejana s približno 50.000 divjimi odlagališči, ki kot magnet privlačijo še več odpadkov. Ocenjuje se, da je ilegalno odvrženih že okrog 400.000ton odpadkov. Skoraj dvajset odstotkov je nevarnih okolju, živalim in človeku. Mnoga se nahajajo na vodovarstvenih območjih in onesnažujejo pitno podtalnico, ki jih je potrebno očistiti. ODLAGANJE NEVARNIH ODPADKOV Z neporabljenimi zdravili v lekarno Doslej so lahko prebivalci neporabljena zdravila in zdravila s pretečenim rokom oddali le v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov javnim komunalnim podjetjem. Odslejje možno ta zdravila oddati v vsaki lekarni v zato namenjene posode. Tudi v Lekarni Mozirje in njeni podružnici na Ljubnem ob Savinji je v skladu z uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili prebivalcem omogočeno oddajanje neporabljenih zdravil. Direktorica Lekarne Mozirje Rosita Aubreht, mag. farm., svetuje vsem, ki bodo odpadna zdravila prinesli, da zaradi varnosti zaposlenih v lekarni ne prinašajo injekcijskih igel, medicinsko tehničnih pripomočkov ali kemikalij. Odpadna zdravila naj bodo v trdnem stanju (tablete, kapsule, svečke) in v originalni embalaži, odpadna zdravila voblikipraškovalitekočin (praški, kreme, sirupi, kapljice) naj bodo v originalno zaprti in v nepoškodovani embalaži. Predhodno naj se doma odstrani ovojnina, ki ni v neposrednim stikom zzdravilom (škatlica). Na ministrstvu za okolje upajo, da bo takšnih zdravil čim manj, saj je vsako neporabljeno zdravilo stran vržen denar, prav tako pa lahko že majhna količina nepravilno odvrženih in uničenih odpadnih zdravil povzroči veliko škodo v naravi. Pred škodljivimi posledicami odpadnih zdravil se najučinkoviteje zavarujemo tako, da zmanjšamo količino neporabljenih zdravil. Štefka Sem Oddajanje neporabljenih zdravil je omogočeno v lekarni v Mozirju in na Ljubnem ob Savinji (foto: Štefka Sem) KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE (KGZS) Pred izjemno zahtevnimi nalogami V Šentjanžu pri Dravogradu je v sredo, 13. januarja, potekala 7. seja območne enote KGZS Slovenj Gradec, kamor sodi mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Seje seje udeležil tudi predsednik KGZS Ciril Smrkolj, saj je bil na dnevnem redu pregled dela območne enote kot tudi celotne zbornice, prav tako pa so pregledali naloge za leto 2010. Smrkolj je opozoril na delo, ki ga stanovska zbornica opravi pri spremljanju in izboljšanju predlogov zakonodaje, in na veliko ter pomembno delo na terenu pri izobraževanju svojih članov - kmetov. Prav tako pomembna je izvedba subvencijske kampanje, pomoč kmetom pri reševanju pritožb in pripravi tožb, pripravi investicijskih zahtevkov, pri delovanju društev... Po Smrkoljevih besedah so naloge zbornice za letos še posebej zahtevne. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namreč po uradni dolžnosti po zahtevi Bruslja popravlja 44.000 GERK-ov (grafična enota rabe kmetijskega zemljišča). Ko bodo kmetje domov dobili obvestila o tem, se bodo za pomoč obračali na kmetijsko svetovalno službo (KSS). V V okviru Lokalne akcijske skupine (LAS) - Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline -je luč sveta ugledal katalog z zgovornim naslovom Zgornja Savinjska dolina. V njem je na enem mestu zbrana vsa turistična ponudba v dolini, v pripravi pa je tudi spletna stran na to temo. Promocija kataloga in hkrati celovite turistične ponudbe v Zgornji Savinjski dolini bo potekala od 21. do 24. januarja na sejmu Turizem in prosti čas KSS si je za svetovanje in pomoč glede GERK-ov že rezervirala 15 delovnih dni vjanuarju in februarju. S točnostjo GERK-ov so povezana tudi sredstva subvencij, evropski predpisi pa dovoljujejo toleranco le 0,75 m pri zunanjem robu izrisa posamezne površine. KSS na ravni države letno izvede tisoč predavanj, 144.000 osebnih svetovanj, 9.500 svetovanj pri knjigovodstvu na kmetiji 712 tečajev za izvajalce ukrepov varstva rastlin in 60.500 zbirnih vlog za neposredna plačila. Tudi slovenjegraška območna enota je v minulem letu opravila številne naloge. Spremljali so predpise s področja kmetijstva in podajali pripombe in predloge. Opozarjali so na težave zaradi izrazitega padca cen kmetijskih pridelkov in posledični težak položaj kmetov. Sodelovali so pri pripravi lovsko-gojitvenih načrtov, spremljali postopke sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, spremljali razvoj kmetijstva na lokalnem nivoju in ukrepe občin za razvoj te panoge. Priredili pa so tudi strokovno ekskurzijo za svoje člane. Marija Lebar na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Sejem spada med največje turistične prireditve v Sloveniji inje hkrati največja promocija Slovenije na enem mestu. V štirih dneh se bodo predstavili ponudniki turističnih storitev iz trinajstih držav, med katerimi bodo svoje mesto našli tudi predstavniki zgornjesavinjskih ponudnikov turističnih storitev in TIC-ov iz naše doline. Franjo Atelšek ( Ki A KRATKO Med najboljšimi tudi mladinsko prenočišče na Ljubnem Organizacija Hostelling International je na letnem srečanju direktorjev Youth Hostlov v Amsterdamu podelila nagrade za najboljša mladinska prenočišča na svetu. Kriterij za izbor so ocene gostov na spletni aplikaciji. Uporabniki hostle ocenjujejo v odstotkih od 0 do 100 in v posameznih kategorijah, ki so prijaznost, čistoča, učinkovitost, lokacija, udobje in varnost. Na enak način se ocenjuje slovenska mladinska prenočišča. Od vseh slovenskih seje na visoko tretje mesto uvrstil Youth Hostel v gostilni Pevec na Ljubnem ob Savinji. ML Kako so v Glinu zadovoljni s poslovanjem Minulo leto je bilo za slovensko gospodarstvo težavno. Zaradi svetovnih razmerje marsikatero podjetje izkoristilo ukrepe, kijih je za premagovanje krize ponujala država. Tudi v Glinu Nazarje so se vzačetku leta 2009 poslužili subvencij za skrajšan delovni čas. Kakšnoje bilo poslovanje v lanskem letu, kakšni rezultati in kateri izzivi ter načrti jih čakajo letos, nam je povedal direktor Dobrinko Danojevič. ML Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. SAVINJA, ZAVOD ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN TURIZMA Zgornja Savinjska dolina v katalogu UPRAVNA ENOTA MOZIRJE za mobilizirane in nove kategorije žrtev nasilja Renta S 1. januarjem letošnjega leta se je pričela uporabljati novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki jo je državni zbor sprejel septembra 2009. Novela uvaja nekatere nove kategorije žrtev vojnega nasilja. Za prisilno mobilizirane zagotavlja pravico do doživljenjske rente. Nova kategorija žrtev vojnega nasilja so bivši italijanski vojaki po kapitulaciji Italije, ki sojih nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile odpeljale v ujetništvo, torej so bili interniranci. V noveli je kot upravičenec naveden otrok, katerega starš je umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi nasilnih dejanj drugih oboroženih sil. Te sile so lahko Narodnoosvobodilna vojska, enote partizanskih odredov Jugoslavije ter enote zaveznikov protifašistične ali protinacistične koalicije, vendar v primeru, če oseba ni prostovoljno ali poklicno sodelovala z agresorjem. Kot novo kategorijo žrtve vojnega nasilja novela uvaja še civilno osebo, kije kot begunec morala v času od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 zapustiti svoj dom zaradi požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja, če šoto nasilno dejanje povzročile druge oborožene sile, zaradi česar se oseba na svoj dom ni mogla vrniti vsaj tri mesece neprekinjeno. Pogoj je, da taka oseba ni sodelovala z okupatorjem. Pogoj za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja je državljanstvo Republike Slovenije. Status in pravice se uveljavljajo na zahtevo stranke. Tajo poda na pristojni upravni enoti, kjer bodo vsi zainteresirani dobili tudi dodatne informacije. Novela prinaša pravico dosmrtne mesečne rente za prisilno mobilizirane. Na Upravni enoti Mozirje so naredili korak naprej in so osebe s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec, takih je v evidenci mozirske upravne enote vpisanih 62, obvestili o možnosti uveljavljanja pravice do rente. Za ureditev statusa žrtve vojnega nasilja je še vedno čas. Marija Lebar CEPLJENJE PROTI RAKU NA MATERNIČNEM VRATU iše še do konca januarja Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so julija lani zagotovili dostopnejšo ceno za cepljenje proti raku na materničnem vratu z dvovalentnim cepivom, saj so želeli spodbuditi k cepljenju večje število žensk in deklet. Več kot polovico nižjo ceno cepljenja s tem cepivom so omogočili v obdobju šestih mesecev. Nižji stroški cepljenja bodo na celjskem zavodu zagotovljeni leševtem mesecu.Tako bo do konca januarja cena za en odmerek dvovalentnega cepiva proti raku na materničnem vratu znašala 60 evrov namesto 125 evrov. Za zaključeno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva v obdobju šestih mesecev. Epidemiologi priporočajo cepljenje zlasti mladostnicam in mlajšim ženskam, starim do 26 let. UMD PRVI FESTIVAL IZOBRAŽEVANJA IN ZAPOSLOVANJA V CELJU Izbira poklica - izziv za prihodnost PRESENEČENJE ZA BLATNIKOVE Društvo Srček klonilo in nakazalo denar Na celjskem sejmišču je pretekli petek potekal prvi Festival izobraževanja in zaposlovanja, ki so ga pripravili Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Celje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje in Celjski sejem d.d. V okviru festivala je potekala tudi okrogla miza Izbira poklica - izziv za prihodnost. V zaključkih so med drugim zapisali, daje potrebno v učne programe že v prvi triadi osnovne šole vključiti seznanjenje s poklici in podjetništvom. Razpravljavci so se tudi strinjali, da je potrebno promocijo poklicev in poklicnega izobraževanja prilagajati novim generacijam mladostnikom, ki si želijo drugačnega pristopa. Eden teh je tudi minuli festival, kjer so učenci in dijaki lahko pridobili informacije o nadaljnjem izobraževanju, kariernih in zaposlitvenih možnostih, podjetja pa so jim predstavila svoje kadrovske potrebe in znanja, ki jih pričakujejo od svojih bodočih sodelavcev. Med zaključke okrogle mize so še zapisali, da je potrebno zagotoviti kontinuiteto pridobivanja znanj za življenje v celotni izobrazbeni vertikali, vsi socialni partnerji morajo izvajati aktivnosti za spremembo javnega mnenja o poklicih, ki so danes med mladimi premalo cenjeni. V Sloveniji je namreč še vedno zakoreninjena predstava, daje več vredna tista oseba, ki ima višjo stopnjo izobrazbe. Strinjali so se tudi, da morajo vsi partnerji, ki kakorkoli vplivajo na trg dela, razvijati projekte s področja seznanjanja s poklici in razvoja podjetniške miselnosti, ki bodo vključevali tako starše kot mladostnike. NVF Starša Reneja Blatnika iz Zgornjih Pobrežij, ki boleha za najhujšo obliko spinalne mišične atrofije, sta bila nemalo presenečena, ko sta pred časom prejela nakazilo društva Srček iz Celja. Društvo, ki je lani avgusta v Nazarjah organiziralo koncert za Reneja, se je namreč izmikalo nakazilu izkupička od koncerta v višini 2.140 evrov. Celotno situacijo so zaradi suma goljufije pod drobnogled vzeli kriminalisti na celjski policijski upravi in možno je, daje bil to, poleg nenehnega pritiska medijev, razlog, daje predsednik društva Robert Jurovič zbran denar le nakazal Blatnikovim. Še vedno pa ni vseh zbranih sredstev nakazalo društvo Sova iz Maribora, doslej je družina prejela le donacijo podjetja KLS, koliko je zbranih sredstev, pa Renejeva družina sploh ne ve. »Očitno se še dogajajo čudeži,« sta dejala Renejeva starša. »Nata denar sva pozabila, saj sva bila prepričana, da ga ne bova prejela.« Že pred časom sta poskrbela, daje nov kombi za prevoz njunega bolnega sina opremljen s klančino, in kar nekajkrat sta Reneja odpeljala k starim staršem, pred novim letom so obiskali Ljubljano. Reneje bil navdušen nad praznično osvetljenim in okrašenim mestom, povsem slučajno pa se je srečal z dedkom Mrazom, ki ga je obdaroval. »Grenki spomini bodo ostali, toda pogled na Renejevo zadovoljstvo, ko se pelje v kombiju, jih ublaži. Vse, karje pomembno, sta otroka, predvsem Renejevo dobro počutje in malenkosti, ki mu polepšajo dan,« dodata Renejeva starša, ki bosta z nakazilom lahko vrnila del izposojenega denarja za kombi. Štefka Sem REGIJSKI PARK KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE (KSA) Prihaja obdobje medsebojnih pogovorov Septembra in oktobra lani je potekala javna predstavitev osnutka uredbe o Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe (KSA). V ta namen je bilo izvedeno devet javnih razprav, več tudi v občinah Luče in Solčava. Lastniki zemljišč znotraj nameravanega parka so podali številne pripombe, ki jih zdaj proučujejo na okoljskem ministrstvu. Po predvidevanjih naj bi bil programski svet ministra in županov v mesecu marcu. ŠTEVILNE PRIPOMBE NA OSNUTEK UREDBE V projekt regijskega parka, čigar prva faza je bila zaključena s predstavitvijo in javnimi razpravami, je vključenih pet občin. Na razpravah je bilo prisotno 326 udeležencev. Kmetijsko gozdarska zbornica jeza svoje člane organizirala še poseben posvet na to temo. Na občinah so bile knjige pripomb, te pa je bilo mogoče nasloviti tudi na ministrstvo. Na osnutek uredbe je bilo skupaj 60 pripomb, ki sojih podali posamezniki, občine ali druge organizacije. Že na javnih razpravah in v pisnih pripombah je bilo izraženo nestrinjanje z osnutkom zaradi bojazni glede omejitev, ki bi jih park lahko prinesel lastnikom pri gospodarjenju in razpolaganju z zemljišči. Premalo dorečena je bila možnost koriščenja naravnih virov za prebivalce, premajhna je bila vloga lastnikov zemljišč pri ustanavljanju in bodočem upravljanju parka. Razpravljavci so menili, da bi se morali pripravljavci uredbe bolj potruditi in namesto naštevanja, kaj vse je prepo- vedano, podrobneje opredeliti pozitivne strani, zlasti za lokalno prebivalstvo. POUDAREK NA POZITIVNIH UČINKIH V TURIZMU Po drugi stani je bila parku izražena podpora v smislu varovanja in ohranjanja okolja ter podani predlogi za razširitev parka v nekaterih območjih. S strani države je bilo na razpravah poudarjeno, da uredba o parku ne prinaša nobenih novih predpisov, ki ne bi lastnikov pri ravnanju z zemljišči zavezovali že sedaj. Uredba pri omejitvah ne posega v lastninsko pravico, kakor tudi ne v gospodarjenje z gozdovi in kmetovanje. Država, ki je ustanoviteljica in nosilka financiranja regijskega parka, poudarja pozitivne učinke v turizmu in razvojnem povezovanju vključenih občin. Na ministrstvu za okolje in prostor trenutno poteka priprava stališč do pripomb, ki so bile podane v času javne predstavitve. Na tej podlagi bodo osnutek uredbe dopolnili. »Prihaja torej obdobje medsebojnih pogovorov, pridobivanja manjkajočih informacij, treznega razmisleka in tehtanja argumentov ter stališč za ali proti parku,« pravi Avgust Lenar iz podjetja Logarska dolina d.o.o., ki je koordinator pri tem projektu. »Ta faza projekta je najpomembnejša, zato ji bo potrebno nameniti dovolj časa, da se lahko prebivalci, ki bi v parku živeli, v miru in premišljeno odločijo aii sprejmejo ponujeno roko države,« še dodaja Lenar. Marija Lebar Logarska dolina je že dolgo zavarovano območje (foto: Marija Lebar) DAVEK NA NEPREMIČNINE Prve ocene vrednosti nepremičnin že naslednji mesec Februarja naj bi lastniki od geodetske uprave pričeli prejemati ocene vrednosti svojih nepremičnin. Ta ocena bo podlaga za določitev davka. Slednji naj bi združil dve dajatvi, in sicer davek od nepremičnega premoženja ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Davek na nepremičnine praviloma pomeni prihodek lokalnih skupnosti in predstavlja deset odstotkov vseh njihovih davčnih prihodkov. 45 DNI ZA UGOVORE Novi davek bo odmerjen glede na posplošeno tržno vrednost nepremičnine, ki bo osnova davka. To pomeni, da bo osnova za davek ocena cene nepremičnine, ki bi jo bilo mogoče doseči v prostem prometu na dan vrednotenja. Množično vrednotenje nepremičnin, po katerem bodo lahko določili posplošeno tržno vrednost, izvaja geodetska uprava zadnjih nekaj let. Lastnik nepremičnine, ki se z oceno ne bo strinjal, bo lahko v 45 dneh vložil pripombe tako k podatkom kot k ocenjeni vrednosti. Pred uvedbo davka na finančnem ministrstvu razmišljajo, kako bi to osnovo znižali. Tako bi se lahko davčna osnova znižala glede na število prijavljenih uporabnikov, ki v nepremičnini živijo, a konkretnih številk za enkrat ne želijo razkriti. Druga možnostje, da bi bila osnova le 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti. Z znižanjem osnove tako predvidevajo, da bodo zmanjšali število ugovorov na ocenjeno vrednost nepremičnine. Pritožbe namreč prinesejo državi več stroškov, kot je izkupiček pobranih davkov. NEOBDAVČENE IZJEME Nepremičninski davek se ne predvideva za tiste nepremičnine, ki imajo status kulturnega ali naravnega spomenika, ali so v lasti tujih držav in mednarodnih organizacij. Neobdavčene naj bi bile tudi nepremičnine, ki se uporabljajo za opravljanje verske dejavnosti, humanitarne in dobrodelne namene ali pa so vjavni rabi. Izvzeti bodo predvidoma tudi vodna zemljišča in varovalni gozdovi. Da bi nepremičninski davek bil pravičneje določen, so na geodetski upravi oblikovali več kot dvajset različnih modelov vrednotenja za posamezno nepremičnino. Znotraj posameznih modelov se bodo nepremičnine razvrščale gleda na vrednostne cone in ravni v državi. JAVNO DOSTOPNE INFORMACIJE Cene se bodo usklajevale vsako leto februarja. Na spletu bodo vrednosti v registru nepremičnin javno dostopne. Ljudje bodo lahko ločeno po posameznih vrstah nepremičnine oziroma po modelih vrednotenja spremljali, kaj se dogaja na trgu nepremičnin. Kljub temu da bo davek na nepremičnine uredil posamezna področja nepremičninskega trga, z njegovo uvedbo odlašajo vse politične stranke že več let. Oblasti in strokovnjaki sicer obljubljajo, da novi davek ne bo višji, kot so bile dajatve za lastnike nepremičnin do zdaj, a se zavedajo, da če bi morali davkoplačevalci zaradi njega globoko seči v žep, bi vlada na volitvah verjetno izgubila. Marija Šukalo ANDREJA HRAMEC, RAVNATELJICA OSNOVNE SOLE MOZIRJE »Če šola uči za življenje, ne more biti prijazna« Andreja Hramec Diplomirana psihologinja s podiplomskim študijem iz vedenjske kognitivne terapije je pred štirimi leti poprijela za nit klobčiča, ki se je začel odvijati, ko je prvič sedla v šolsko klop mozirske osemletke. Z njo jo povezujeta dve tretjini življenja. Vmes je poučevala na ljudski univerzi, sodelovala s Centrom za psi-hodiagnostična sredstva in postala mama dveh zdaj že odraslih otrok. To zadnje ji je vse presegajoče, a tudi vodenje izobraževalne ustanove ji je po odgovorih sodeč pomemben izziv. - Kaj je odlika uspešnega ravnatelja? Kompleksnost vodenja šol ne omogoča enoznačnega in enostavnega odgovora na to vprašanje. Vsak ravnatelj ima svoj stil vodenja glede na svoje sposobnosti, znanje, spretnosti in veščine, osebnostne in druge lastnosti. Ker so za uspešno ravnateljevanje potrebne pedagoške, psihološke, pravne, managerske pa še kakšne kompetence, daje vsak ravnatelj poudarek področju, kjer je najmočnejši. Po mojem mnenju se dober ravnatelj zaveda svojih prednosti, je sposoben sprejeti politično in gospodarsko stvarnost, seji zna prilagajati in sklepati kompromise, uvaja novosti kritično, deluje pošteno in etično, predvsem pa ima rad učence, spoštuje učitelje in starše in je pripravljen na dialog z njimi. ~P\ 8 j v___y - Kakšna je uspešna šola? Nikoli nisem razmišljala o uspešnih in neuspešnih šolah. Pozorna sem na to, kaj na posamezni šoli delajo dobro, kako razvijajo potenciale svojih učencev in učiteljev, na kak način razvijajo dobro klimo. V današnji situaciji, ko se večajo zahteve okolja in staršev in so družbene razmere posebej občutljive, veljajo za uspešne tiste šole, ki znajo v javnosti, predvsem pa v medijih promovirati dejavnosti, kijih izvajajo. - Letošnje izjemne generacije na zgornjesav-injskih šolah izstopajo po kulturnih, glasbenih in športnih dosežkih, torej so učenci uspešni pri 1.1. vzgojnih predmetih. Težko bi komentirala dosežke učencev drugih šol. Generacija devetošolcev OŠ Mozirje, ki je zaključila osnovnošolsko izobraževanje v šolskem letu 2008/09, je bila izjemna na vseh področjih. Dokaz za to so kopica lepih ocen, odlično znanje, dosežki visoko nad republiškim povprečjem na nacionalnem preverjanju znanja, številni uspehi na različnih tekmovanjih in natečajih in ne nazadnje tudi odmevnost prireditev, na katerih so učenci sodelovali in pokazali svoje talente. Mogoče so uspehi na kulturnem, glasbenem in športnem področju bolj vidni in zato tudi bolj odmevni. Treba pa je vedeti, da so bili učenci zelo uspešni tudi na posameznih predmetnih področjih. Na področnih tekmovanjih so osvojili srebrna priznanja pri matematiki, fiziki, biologiji in iz znanja o sladkorni bolezni. Uvrstili so se tudi na tekmovanja na državnem nivoju in osvojili zlato Cankarjevo priznanje, zlato priznanje na tekmovanju iz angleškega jezika in zgodovine. Sposobnosti in talenti otrok so raznovrstni in prav je, da se vsak učenec lahko uveljavi na področju, kjer ima potenciale, ne glede na to, ali so to temeljni ali vzgojni predmeti. - Kako na šoli poteka delo z nadarjenimi dijaki. Kako jih »odkrivate«? Ob zaključku prve triade na osnovi mnenja učiteljev in šolske svetovalne službe evidentiramo učence, ki bi lahko bili nadarjeni. »Odkrivamo« jih s pomočjo psihodiagnostičnih sredstev. Za učence, ki so identificirani kot nadarjeni, pripravimo individualiziran program dela, v katerem načrtujemo prilagoditve pri šolskem delu in dodatne aktivnosti zanje. Razvijamo in spodbujamo njihova močna področja. Seveda pri tem upoštevamo mnenje staršev, ves postopek identificiranja in spremljanja nadarjenega otroka poteka v soglasju z njimi. - Minister je obljubil manj administriranja, ki duši pedagoško delo na šolah. Se je že kaj spremenilo? Zaenkrat so to žal samo obljube. - Kaj pričakujete od učiteljev? Strokovno znanje, samozavest, kritičnost, veselje in navdušenje za pedagoško delo tersposob-nost in občutek za komunikacijo in oblikovanje dobrih medosebnih odnosov. - Kako je z zaposlovanjem mladih učiteljev? Komentirajte izjavo ravnatelja Marka Rovana, da je »iz pedagoških vidikov slabo, če bodo učili mladino samo ostareli učitelji«. Z mladimi učitelji nadomestimo učitelje, ki se upokojijo, zaposlujemo jih tudi za nadomeščanje porodniških dopustov, bolniških izostankov. V zadnjih letih beležimo na naši šoli rahel upad števila otrok. Kljub temu smo ohranili vsa delovna mesta, predvsem zaradi povečanja števila oddelkov podaljšanega bivanja. Starostna struktura našega kolektiva je mešana. Mislim, da se mo- »Življenje v družbi terja sodelovanje in prilagajanje. Če šola uči za življenje, ne more biti prijazna.« drost in izkušnje starejših učiteljev odlično dopolnjujejo z mladostno vnemo mlajših. Izjave žal ne poznam v celoti, zato jo težko komentiram. Seveda bi bilo slabo, če bi mladino učili samo »ostareli« učitelji. Vendar mednarodna raziskava TALIŠ, ki je bila narejena pred nedavnim, kaže, da so učitelji v Sloveniji mlajši, kotje povprečje v državah, ki so bile vključene v raziskavo. - Oktobra je bilo na Bledu srečanje ravnateljev. Po pisanju Dela je najpomembnejša ugotovitev predavateljic Mojce Kovač in Vesne Godina, da je v slovenski šoli ključni problem avtoriteta. Razmere v šoli odražajo situacijo v družini in družbi. Današnje starševstvo se nagiba k vzgoji brez avtoritete, starši želijo biti otroku prijatelji. S takim pristopom do vzgoje je otroku težko privzgojiti vrednote in delovne navade. Od šole se pričakuje, da bo opravila nekatere starševske dolžnosti. Avtoriteta v klasičnem smislu izginja. Šolniki si jo lahko pridobimo izključno na osnovi spoštovanja, ki ga zgradimo s strokovnim pristopom in z dobrimi medsebojnimi odnosi. - Univerzitetna profesorica Vesna Godina je prav tako na Bledu dejala, da je »prijazna šota« še bolj totalitarna od avtoritarne, celo škodljiva, saj deluje »po meri patoloških narcisov, za katere je njihovo lastno ugodje ključno in edino merilo«. Vesna Godina je zanimiva predavateljica. V svojem predavanju je poudarila, da šola pravzaprav ne more biti prijazna. V šolo namreč prihajajo vase zagledani otroci, za katere je ključno in edino merilo njihovo ugodje. Ugodje za svoje otroke nenehno zahtevamo tudi sodobni starši. Otrokom izpolnjujemo želje in potrebe, še preden jih izrazijo, zato so navajeni na izpolnitev želja brez vloženega truda. Prijazna šola je šola, ki od otrok ničesar ne zahteva, ki se prilagaja interesom vsakega posameznika. Učenje pa je proces, ki zahteva napor. Življenje v družbi terja sodelovanje in prilagajanje. Če šola uči za življenje, ne more biti prijazna. - »Pravni stroki smo dopustili, da se je preveč vpletla v pedagoški proces,« meni minister Luk-šič. Pozval je ravnatelje, naj si vzamejo nekaj več svobode, ko branijo pedagoški proces. Po njegovem je to daleč največja težava v osnovnih šolah. Nobenega dvoma ni, da mora biti tako pomembno področje, kot je vzgoja in izobraževanje, urejeno z zakonskimi predpisi. Res pa je, da imamo na področju šolstva enormno število predpisov, več kot 2.600 uredb, odlokov, zakonov in pravilnikov. Minister Lukšič pogosto govori o avtonomiji in obljublja spremembe. Na regijskem posvetuje govoril o svojih stališčih in jaz tega nisem razumela kot poziv h kršenju zakonodaje. - Sodelujete v mreži učečih se šol In vrtcev? Mreže (izobraževanje učiteljskih zborov) učitelje usmerjajo k razmišljanju o temeljnem poslanstvu. Ali ni nenavadno, da se o tem sprašuje učitelj? V mrežo učečih se šol smo se vključili pred štirimi leti. Bistvo sodelovanja v mreži vidim v izboljšavah na posameznih področjih dela, poenotenju pedagoškega režima na šoli, predvsem pa menim, da prizadevanja za skupne cilje povezujejo člane kolektiva. V zadnjem letu smo si prizadevali za izboljšanje kvalitete svojega dela na področju vodenja razreda. - Koliko projektov izvajate letos? Sodelujemo v različnih projektih, omenila pa bi le najpomembnejše. Čisto »naša« sta: inovacijski projekt Uporaba IKT pri pouku matematike, s katerim želimo spodbuditi člane kolektiva k uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku, in Bralni maraton, katerega cilj je spodbujanje branja in razvijati pismenost. Sicer pa smo na državnem nivoju vključeni v FIT projekt, s katerim želimo učence spodbujati k zdravemu in kakovostnemu načinu življenja in mednarodni ACES projekt, katerega cilj je spoznavanje naravne in kulturne dediščine posameznega lokalnega okolja držav članic in kandidatk za vstop v EU. sodelovanju s starši. Pripravljenost, da prisluhneš težavam, in odkrit dialog vedno pripeljeta do re-šitve problema ali vsaj do kompromisa. - Starši se bojijo, da jih otroci ne bi imeli radi, zato jih ne omejujejo. Nočejo jih postaviti v položaj, v katerem bi se morali njihovi potomci česa odreči. Če povzamem besede dr. Vesne Godina: Večina otrok je danes oboževanih, njihove želje in potrebe so izpolnjene, še predenjih izrazijo. Vse jimje dosegljivo brez truda in napora. Mnogo staršev je mnenja, da z mejami in usmerjanjem otrok dušimo otrokovo kreativnost. Dolgoročno pa je to slaba naložba. - Kako ocenjujete medpredmetno povezovanje, timsko poučevanje? Zahteva to veliko administrativnega dela? Življenjske situacije nas učijo, daje znanje medpredmetno povezano. In če želimo, da bo naučeno znanje uporabno v praksi, potem je medpredmetno povezovanje nuja. Bistvo med-predmetnega povezovanja in timskega pouče- vanja nikakor ni v administriranju in tudi ne vidim razloga, da bi tak način dela zahteval več administrativnega dela. - Menite, da medsebojne hospitacije vodijo v »kritično prijateljevanje«? Nimam občutka, da bi bile medsebojne hospitacije najbolj priljubljena oblika sodelovanja med učitelji in učiteljicami. Po mojih izkušnjah se le redko dogajajo spontano in so v večini primerov spodbujene od zunaj. Vsekakor pa menim, da so kritične prijateljske pripombe dragocene za strokovni razvoj učitelja in izboljšanje kvalitete dela. - Študentka Mateja Repenšek je povedala, da je bodočih pedagogov najbolj strah staršev. Za čas in prostor, v katerem živimo, je značilno, da iščemo razloge za težave in probleme izključno izven sebe. Žal vlada neko splošno neza- - Nekateri starši ugotavljajo, da otroci vstopijo v šolo (1. razred) s strahospoštovanjem, v višjih razredih pa je vedno več zasičenosti, naveličanosti, prezira, celo sovraštva. Pri generacijah, ki danes vstopajo v šolo, bi težko govorili o strahospoštovanju. Dejstvo pa je, da odnos otrok do odraslih ni le rezultat vzgoje, ampak je tudi razvojno pogojen. Ko se otrok rodi, mu je najpomembnejša oseba mati, v predšolskem obdobju starši, v začetnem obdobju šolanja učitelji, v obdobju odraščanja pa vrstniki. S potrebo po samostojnosti, neodvisnosti in odraslosti pa je pogojen upor proti avtoriteti. Občasno se res pojavljajo posamezniki z napačnimi vrednotami, brez volje do dela in uspeha, z neprimernim odnosom do vrstnikov in odraslih, ki ne ločijo med dobrim in slabim, sprejemljivim in nesprejemljivim, med odgovornim in neodgovornim ravnanjem, vendar tega ne gre posploševati. - V Avstriji morajo starši vzgojno problematičnega otroka v šolo za starše. Šolo za starše imamo tudi pri nas, vendar je udeležba prostovoljna in žal ne ravno množična. V preteklem letu so šolo za starše pri nas izvajali strokovnjaki iz Centra za družinsko terapijo Kamnik. Otrokom se trudimo posredovati jasno sporočilo, da nasilje ni dopustno. Opozarjamo na vrednote, spoštovanje pravil in norm in se pogovarjamo o možnih načinih reševanja problemov in konfliktov. »V svoji dolgoletni praksi imam v glavnem pozitivne izkušnje pri sodelovanju s starši. Pripravljenost, da prisluhneš težavam, in odkrit dialog vedno pripeljeta do rešitve problema ali vsaj do kompromisa.« Osvežili smo teoretična izhodišča in metode, ki nam lahko pomagajo pri vodenju razreda, izmenjali izkušnje in drug drugemu predstavili primere dobre prakse. Prepričana sem, da moramo vsi, ki smo kakorkoli vpleteni v vzgo-jno-izobraževalni proces, razmišljati o temeljnem poslanstvu šole. dovoljstvo vseh z vsemi... Starši postajajo iz leta v leto bolj zahtevni in kritični do šole, včasih upravičeno, občasno pa so nekateri tudi pretirano zaščitniški do svojih otrok. Mladi učitelji se v pomanjkanju samozavesti verjetno res ustrašijo staršev, njihovih zahtev in kritik. V svoji dolgoletni praksi imam v glavnem pozitivne izkušnje pri - S katerimi vrstami in oblikami nasilja se srečujete v šoli? Kako ga preprečujete oziroma obvladujete? V preteklih letih smo se že srečavali z različnimi oblikami nasilja. Zadnji dve leti pa je na šoli zelo prijetna klima. Srečujemo se predvsem z verbalnim nasiljem (zmerljivke, žaljivke, grdi izrazi...) Otrokom se trudimo posredovati jasno sporočilo, da nasilje ni dopustno. Opozarjamo na vrednote, spoštovanje pravil in norm in se pogovarjamo o možnih načinih reševanja problemov in konfliktov. Andreja Gumzej OB 80-LETNICI IZLETNIKA CELJE Avtobusni šoferji morajo obvladati več kot le vožnjo Zgodovina avtobusnih prevozov v Zgornjo Savinjsko dolino sega še pred obdobje Izletnika Celje, kajti prvi avtobus je iz Celja v Logarsko dolino pripeljal potnike že v letu 1926. Šofer tatre je bil Rok Kopitar iz Radmirja, ki je, razen v času druge svetovne vojne, vozil na tej relaciji vse do svoje upokojitve leta 1960. Prvih avtobusnih prevozov se še dobro spominja Aleksander Videčnik iz Mozirja, ki je kot deček stanoval v starem magistratu, ravno nad prvo avtobusno postajo v Celju. SPOMINI NA PRVE VOŽNJE AVTOBUSOV Rok Kopitar je vozil prvi avtobus na relaciji Celje-Logarska dolina. Fotografijo je leta 1933 v Lučah posnel Aleksander Videčnik. »Do ustanovitve podjetja Avtobus mesta Celja, predhodnika Izletnika, so avtobusne prevoze izvajali zasebniki in eden teh je poskrbel, da je Logarska dolina že v zgod njih letih postala turistično zanimiva in dosegljiva ljudem,« pove Videčnik in pokaže sliko avtobusa in šoferja Kopitarja ob njem, ki jo je posnel 1933 v Lučah. »Kot mladi fantje smo komaj čakali, da smo lahko sedli na neudoben avtobus in se ure vozili do Logarske doline. Tam smo najprej s sebe otresli velike količine prahu, potem smo planinarili in raziskovali dolino.« Že takrat so petični gostje ob prihodu v dolino posedali pred hotelom Plesnik in uživali po naporni in neudobni vožnji, planinci pa so raziskovali gore. »Vožnja iz Celja do Logarske je bila pravo štiriurno doživetje. Šofer Kopitarje vozil zelo počasi in strašno rad je imel mir in tišino,« se spominja Videčnik. Ker pa velikokrat ni bilo tako, je potnike umiril s pripovedovanjem vojnih zgodb, saj je bil Maistrov borec. Njegove pripovedi so bile tako zanimive, da so namenoma bolj glasno klepetali, saj je bil to način, kako Kopitarja pripraviti do pripovedovanja. Koje šofer na Polzeli opravil daljši postanek za malico, so prav radi kakšno »ušpičili«, ampak to so bile le nedolžne šale. Videčnik se spominja tudi, kako je kot otrok točno vedel, kdaj v Celje pripelje kakšen avtobus, saj so otroci za šoferje opravili prenekateri opravek in zraven zaslužili. Šoferji so prinašali pošto in razne predmete v popravilo. Otroci so poskrbeli za te opravke in od šoferjev prejeli kakšen dinar, kije prišel vedno prav. ŠOFERSKE DOGODIVŠČINE Drugo plat avtobusnih prevozov, šofersko plat je opisal Kristijan Ger-melj iz Raduhe. Germelj je bil šofer avtobusa od leta 1970 do upokojitve 1998, od tega je bil 23 let zaposlen pri Izletniku Celje. Njegovi spomini na ta leta so lepi. »Ljudje so šofer, vodič in muzikant.« (foto: Štefka Sem) bili takrat drugačni kot sedaj. Med sabo smo se vsi poznali, na avtobusu smo se vsevprek pogovarjali, sedaj pa so ljudje bolj zadržani. Tudi pošalil si se lahko, pa ni bilo nikoli nobene zamere.« V osemdesetih in devetdesetih letih so bili avtobusi tako polni, da si ne zna predstavljati vožnje sedaj, ko so potniki le redki. S sprevodnikom sta imela vpeljan postopek, kako vse ljudi spraviti na avtobus, kajti zavedala sta se, da nihče ne želi čakati na drugega. Ko seje avtobus napolnil, je šofer nekoliko zapeljal nazaj in na hitro zavrl, tako se je mimogrede naredil prostor še za nekaj potnikov. V tistih časih so potniki vstopali pri zadnjih vratih, kjerje bil sprevodnik in izstopali pri šoferju. S sprevodnikom sta imela dogovor, daje pozvonil na postaji, ko so vsi potniki vstopili, saj šofer ni imel pregleda. Nekoč je na postaji v Braslovčah Germelj ustavil in ko je pozvonilo, Aleksander Videčnik: »Vožnja z avtobusom je bila pravo doživetje.« (foto: Štefka Sem) je speljal, to je ponavljal na vseh postajah do Mozirja, kjerje presenečen ugotovil, da na postaji stoji njegov sprevodnik. Germelj namreč na povsem polnem avtobusu sploh ni opazil, da je sprevodnik ostal v Braslovčah, saj je nekdo od potnikov zanalašč pozvonil. Sprevodnik se je hitro znašel in s štopanjem prišel v Mozirje pred avtobusom. Takšnih zgodb pri Germelju ne manjka. Nekega potnika, kije na avtobusu vedno spal, je povsem mimogrede prebudil sredi Homa, odprl vrata in ta je misleč, da je doma, stopil iz avtobusa. Nekoliko naprej gaje počakal, saj je bila to le potegavščina. V letih, koje bilo še veliko sindikalnih in drugih izletov, je imel najbolj naporno službo. »Bil sem šofer, vodič in muzikant,« pove. »Kjerkoli smo se ustavili, že sem moral poprijeti za harmoniko, tako da sem jo imel potem kar poleg vozniškega sedeža. Poleg rezervne pnevmatike je bila pri meni obvezna oprema tudi harmonika.« Ravno zato je bil pri potnikih eden najbolj priljubljenih šoferjev. Štefka Sem FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN NAZARJE Stopinja sv. Martina bo vabila popotnike k nam Od leve: Franc Kovše, Ivan Purnat, dr. Kajetan Gantar, dr. Edvard Kovač in mag. Tine Jenko pred ploščo z Martinovo stopinjo (foto: Marija Lebar) V soboto, 16. januarja, je v samostanu bratov frančiškanov potekalo odkritje in blagoslovitev plošče z Martinovo stopinjo. S tem simboličnim dejanjem so se na seznam krajev, kijih povezuje Velika evropska kulturna pot sv. Martina, vpisale tudi Nazarje. Ploščo sta odkrila akademik dr. Kajetan Gantar in župan Ivan Purnat. Stopinjo je blagoslovil dr. Edvard Kovač, spremljajoči program so oblikovali pevci Frančiškove mladine Nazarje. Kot je povedal župan v krajšem nagovoru, so vsi v Nazarjah veseli nove pridobitve, ki kraj in občino umešča na kulturni zemljevid Evrope. Dr. Kajetan Gantar, predsednik Kulturnega društva Evropski kulturni center sv. Martina iz Toursa, je opisal življenje škofa Martina Tourskega, rimskega vojaka, ki je razrezal svoj plašč in ga delil z revežem brez obleke. Sv. Martin simbolizira vzajemno dajanje in sprejemanje, saj je stem, koje podelil plašč, tudi sam postal duhovno bogatejši. Ravno to je privedlo Svet Evrope, da je leta 2005 Martina Tourskega razglasil za pomembno evropsko osebnost in spodbudil projekt Martinova stopinja. Gre za emblem, ki s simbolično vtisnjeno stopinjo na kovinski plošči vodi popotnika po Veliki evropski kulturni poti. Pot vodi od madžarskega Sombatelja, nekoč rimske Savarie, kjer se je svetnik leta 316 rodil, preko Slovenije čez Italijo, tam je Martin nekaj časa živel, in vodi do Toursa v Franciji, kjer je kot škof leta 397 umrl. Na vzhodu Slovenije imajo stopinjo že v več krajih, med drugim v Hajdini in Prosenjakovcih, pred dvema letoma jo je dobilo Šmartno na Pohorju. Na zahodu pelje skozi Kostanjevico na Krasu preko meje v Doberdob. Na pobudo nazorskih patrov jo imamo sedaj tudi pri nas, saj je kulturna dediščina, ki jo premore samostanski grič, neprecenljiva in vredna, da sejo deli tudi z drugimi Evropejci. Velika evropska kulturna pot je dolga 1.800 km. Do sedaj sta jo prehodila in prekolesarila Francoz in Madžar in iz Sombatelja do Toursa porabila sedemdeset dni. Martinova stopinja je kot nekakšna markacija na kulturni poti, v Nazarjah pa bodo, kot nam je povedal gvardijan Damjan Vrečko, lahko manjše skupine popotnikov dobile tudi gostoljubje in prenočišče. Marija Lebar KONCERT MLADINSKEGA ZBORA OSNOVNE ŠOLE NAZARJE Mir za otroke, mir za ves svet V nazorski cerkvi Marijinega oznanjenja je bil v soboto, 16. januarja, koncert duhovnih pesmi v izvedbi Mladinskega zbora Osnovne šole Nazarje. Zbor je vodila Katja Gruber, na klavirju jih je spremljal Toni Acman, program pa sta povezovala člana zbora Eva Vačovnik in Nejc Presečnik. Koncertje bil v luči nedavnih praznikov obarvan božično-novoletno. Številne skladbe so govorile o miru, ki si ga vsi želimo in do katerega imajo pravico zlasti otroci. Svoj prostor na repertoarju so našle tudi slovenske koledniške, pri čemer so značilnosti teh ljudskih običajevvgovornem delu tudi opisali. Nekatere točke so imele instrumentalno spremljavo, ki sojo prispevali učenci Glasbene šole Nazarje, sicer tudi sami pevci v mladinskem zboru. Pri zaključni točki so se spomnili nedavno umrlega Antona Acmana iz Šmihela, ki je vodil številne pevske zbore, » njegov sin Toni Acman pa je neutrudni korepetitor, ki si za to, da nas spremlja na klavir, vedno najde čas,« je bilo povedano. V veznem delu so pevci nanizali dogodke, ki jih letos še čakajo, zato bodo morali zavzeto delati še naprej. Čeprav so sami priznali, da še pred dvema tednoma niso bili povsem uglašeni, je petje mladinskega zbora v soboto zvenelo Mladi ubrani glasovi in igranje so navdušili poslušalstvo v nazarski cerkvi (foto: Marija Lebar) izredno ubrano. Pevci so tako s pesmijo kot z igranjem na instrumente in z veznim besedilom pobožali ušesa in se dotaknili src prav vsakega prisotnega, o čemer so pričali navdušeni in dolgotrajni aplavzi. Poslušalci so kar težko verjeli, daje čas za koncert že minil. Sledilo je še druženje nastopajočih, gostov in občinstva v prostorih frančiškanskega samostana. Marija Lebar PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE DR. ANTONA DOLENCA HARFA V MOLU Jagodni izbor od 2.000 pesmi Kulturno društvo Utrip Rečica ob Savinji je v sodelovanju z domačo občino pripravilo predstavitev pesniške zbirke rojaka dr. Antona Dolenca Harfa v molu. Knjiga je nastala v sodelovanju z ljubljansko založbo Forma 7, uredila jo je Neva Brun, izbor pesmi pa je bil prepuščen Marinki Svetina in Radovanu Hrastu. Čepravje bilo predvideno, da bo o zbirki spregovoril avtor sam, pa mu bolezen ni dopustila, da bi se kot pesnik predstavil v kraju, kjer je odraščal. Delček njegove poezije sta doživeto predstavila recitatorja Mojca Štorgelj in Frenk Bider. Mnogi Dolenca poznajo kot doktorja medicinskih znanosti in nekdanjega rednega profesorja na ljubljanski medicinski fakulteti ter bivšega predstojnika inštitutov za patologijo in sodno medicino na omenjeni fakulteti. Je avtor več kot petsto člankov s področja medicine. Svoj prosti čas pa je Dolenčev Tone, kot ga kličejo prijatelji, posvetil umetnosti, predvsem slikarstvu. Ustvaril je velik opus, se predstavil na več kot sto samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. A v mladostniških letih seje v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani začel družiti s pesniki in tudi sam pričel nizati rime. To je nadaljeval tudi v zrelih letih in tako je nastalo več kot dva tisoč pesmi, iz katerih je jagodni izbor objavljen prav v knjigi Harfa v molu. Njegova poezija govori o osamljenosti in odtujenosti ali tragičnih usodah umrlih, s katerimi seje v svojem poklicu neprestano srečeval. O nastanku zbirke, kjer je zbrano 150 pesmi in kar 50 avtorjevih skic, je spregovorila tudi urednica Brunova in poudarila, da slika »govori« pre- 0 nastanku zbirke, kjer je zbrano 150 pesmi in kar 50 avtorjevih skic, je spregovorila tudi urednica Neva Brunova (foto: Marija Sukalo) ko barv, pesem pa ni tako enostavna. V njo se mora bralec poglobiti, da bi vedel, kaj avtor sporoča. Predstavitev pesniške zbirke so ob moderatorki večera Bredi Bider glasbeno dopolnili večer VINOGRADNIŠTVO STEYER Tudi Delova osebnost leta pije dišeči traminec Na podelitvi priznanja Delova osebnost leta, ki je pred nedavnim potekala v Ljubljani, so gostje uživali v odličnih vinih Hiše dišečega traminca Steyer. S penino je nazdravil tudi Erik Brecelj, dr. med., onkolog in letošnja osebnost leta po izboru časnika Delo. Direktor uspešnega družinskega vinogradniškega podjetja iz Plitvice pri Apačah, Danilo Steyer, ki ga preko njegovega zastopnika v Mozirju Danija Grudnika dobro poznamo tudi v Zgornji Savinjski dolini, je Eriku Breclju ob tej priložnosti izročil buteljko njihovega paradnega vina - dišečega traminca. KF Erik Brecelj (desno) se je darila Danila Steyerja vidno razveselil (foto: Odmev) učenci nazorske glasbene šole ter pesnikova sošolca Radovan Hrast in Janez Svečnik. Dogodku sta prisostvovala tudi avtorjeva sinova Primož in Aleš Dolenc. Marija Sukalo Rešili so življenje Vili Bezjak, komandir PP Mozirje (foto: Jože Miklavc) Mozirski policisti so pred nedavnim pokazali, da so nekateri med njimi pravi detektivi. Precej stran od ceste pri kraju Rečica ob Savinji so našli zelo podhlajenega, precej »natankanega« državljana z dežele Kranjske in mu z nudenjem gostoljubja v njihovih prostorih za treznitev, na toplem, skoraj zagotovo rešili življenje. Komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak nam je povedal, daje svoje tri sodelavce osebno pohvalil, o dogodku je obvestil direktorja Policijske uprave Celje Karola Turka, ki bi naj (že) tudi sam izrekel javno pohvalo. Ker pa so s tem dejanjem delavci PP Mozirje dejansko pristopili k izvajanju nove poslovne vizije PU Celje, bo za to zagotovo izvedela tudi notranja ministrica Katarina Kresal. No, to pa je ob dobrem občutku ob dogodku tudi nekaj. Jože Miklavc Piše: Aleksander Videčnik V času fevdalizma je velikokrat prihajalo do uporov podložnih kmetov. V naši dolini so tudi bili upori, vendarv manjšem številu in obsegu kot drugje po slovenskem ozemlju. Če skušamo prikazati okoliščine pri nas, potem ne moremo mimo dejstva, da je naša največja gospoščina Benediktinski samostan in pozneje Ljubljanska škofija delovala brez pridvornega gospodarstva, zato so bili odnosi med gosposko in podložniki nekoliko drugačni od tistih fevdalcev, ki so imeli velika posestva in zato tudi obsežno zastavljeno tlako. Vsekakor najdemo o tedanjih dogajanjih, predvsem v zgodnjem obdobju, bore malo zapisanega. Zgodovinarji omenjajo največje kmečke upore na Slovenskem v letih 1478, 1515, 1573, 1653 in 1713. Skromni viri navajajo, da je bilo v našem predelu precej up- Zgodbe in Naši davni predniki so radi govorili o tem, kje in kako je strašilo. Treba je upoštevati, da si tedaj ljudje niso mogli predstavljati nekaterih povsem naravnih pojavov. Zanimivo, največkrat je strašilo v bližini kapelic, na pokopališčih, v župniščih, samostanih in cerkvah. Pa seveda tudi po domovih. Prikazni so bile ponavadi črno oblečene, izredno velike postave ali belo oblečene ženske postave. Redkeje se pojavljajo zgodbe, ki so vezane na pojav samega vraga, če pa že, potem je redko opisan z rogovi, pojavlja se kot odličen gospod, pogosto se pojavi na kakšni zabavi. BELA MOŽA V Rogačkem grabnu je rado strašilo. Koje nekoč Krebsova, tedaj še otrok, morala iti po brata v graben, ki sta prala čreva za koline, je srečala dva belo oblečena moška. Nosila sta nahrbtnike in na glavi kape na "roge". Dekle je imelo s orništva v drugem kmečkem uporu, znane so nekatere podrobnosti o dogajanjih v Gornjem Gradu, Mozirju, Vrbovcu in na Rečici. Leto 1635 je bilo na Slovenskem še kako nemirno. Kmetje so se povezovali, da bi tako lažje uspeli v množičnem uporu proti vse večjem izkoriščevanju in brezpravju. Kakih 300 gornjegrajskih podložnikov seje 28. aprila 1635 zbralo v Mozirju. Domnevamo lahko, da je trški sodnik sodeloval z uporniki, saj je zapisano, da je na "glas zvona" prišlo v Gornji Grad kakih 600 "prekucuhov". Ti so se polastili samostana, zganjali burke na račun ljubljanskega škofa in mu celo poslali grozilno pismo. Vse to se je dogajalo 30. aprila 1635. Že 1. maja tega leta, pa so uporniki pripravili na nekem travniku pri Gornjem Gradu pregled uporniške vojske. Popoldne tega dne so se lotili Ljubnega, zatem pa še napadli grad Rudenek. Sledil je napad na Vrbovec, ki ga je tedaj imel v zakupu Janez Pečohar (Johann Petschoher), ki je bil še posebno znan krvolok. Kot je zapisano, je s podložniki ravnal prav "roparsko". Zato je bilo maščevanje kmetov nad njegovim premoženjem veliko. Kmečki upori Spotoma so na Rečici izpraznili sodniku blagajno in njegovo hišo. Kot je zapisano, je imel v Gornjem Gradu glavno besedo med uporom neki Polinger, na zaslišanju je Matevž Remic izjavil, da je na Polinger-jevo pobudo dvignil v upor svojo vas. Žal pa kaj več ni znanega. Oblasti so zoper upornike na pomoč poklicale vojsko. Štajerski deželni zborje na zasedanju 7. maja 1635 sklenil vpoklicati 500 slavonskih krajišnikovza dobo treh mesecev. Naknadno so angažirali še 400 do 500 dunajskih gardistov. To je pomenilo kar veliko in dobro izvežbano vojaško silo. Da so tod okoli ukrepali ti vojaki, dokazuje zapis, ki omenja, da so vojaki v Mozirju zajeli puntarja Ulrika Mesnerja in ga odvedli v celjske zapore. NEKATERA IMENA ZAJETIH UPORNIKOV Dragoceni viri so zapisniki o zaslišanjih upornikov v Gornjem Gradu, dne 3. septembra 1637. O njih je pisal Ignac Orožen, so pa zanimiva imena in priimki, o njih nekaj več. Ob tem pa moramo pomisliti, v kakšnih okoliščinah so bili ti ljudje zasliševani, saj so izjave včasih zelo protislovne. Torej nekaj imen upornikov: Matej Tabemik, Valentin Močeradnik, Matija Stradovnik, Boštjan Sovinek, Marko Kobale, Valentin Krajnc, Tomaž Potočnik, Anton Plahutič, Gregor Br-ezovnik, Anton v Dolu pri Štajngrobu, Andrej Tkavc, Dobrač, Drofinik, Glažer, Goličnik, Gostnik, Hlačun, Hribernik, Jevšnik, Kampuš, Klabučič, Klemenčič, Krajnic, Lončar, Ostrešek, Ostram, Sevčnik, Šerih, Šetinšek, Urb, Velej, Ver-bačnik, Verhovnik, Verk, Vorsenik, Vuče, Jernej Klabničič, Matevž Urh, Pongrac Slatinšek, Miha Dobrač, Anton Dobrovc, Anton Jevšnik, Andrej Tkavc, Matevž Gozdnik in drugi. Nekatera od navedenih imen so še danes živa v naših krajih. Seveda si lahko predstavljamo, da nekatera od navedenih imen, niso pravilno zapisana. Postopek zasliševanja sta vodila in zapisnik tudi podpisala J. Friedrich pl. Schrattenbach in Heinrich pl. Gaissruck, ki sta bila visoka deželna uradnika. Upori podložnikov so se končali žalostno, saj so zemljiški gospodje po zadušitvi punta izvajali nad kmeti nezaslišano nasilje, pa tudi vojska, kije ukrepala, je divjala, ropala, pobijala in ni prizanašala ne premoženju, še manj pa ljudem. pripopedi seboj domačega psa, ki pa prikazni ni zaznal. Krebsova trdi, da sta moška stala na robu njihove njive in da ju je prav razločno videla. STRAŠILO NA CESTI Vsi domači so vedeli, da na cesti od Jevšnika do Odovnika rado straši. Tam blizu je bil mejnik, okoli katerega se je vedno kaj dogajalo. Redno se je pojavljal moški v črnem, pokrit s klobukom posebno širokih krajcev. Nenadoma se je pojavil in prav tako hitro izginil. Baje je tisto mesto veljalo za nekaj posebnega, tam je nekoč gorela smreka, vendar na njej ni ostalo sledov ognja. PO POGREBU Ko so se vračali s pogreba domov proti Primožu, so na poti zagledali človeka v črnih hlačah in telovniku, ki se jim je naglo približeval. Vedeli so, da ni domačin, saj ga nihče ni poznal. Ko pa bi se morali srečati,je nenadoma izginil. Ljudje so slišali njegove korake, ki so hitro zamrli. 3ščemo stare fotografije Fotografija je iz prve svetovne vojne. Skupina vojakov, četrti z leve stoji Franc Moličnik iz Luč. Sliko je prispevala Ivanka Žibovt iz Luč. Zakaj potrebujem šesti ije, zmanjšali emisije žveplovega dioksida in dušikovih oksidov, na enoto proizvoda bo manj izpustov toplogrednih plinov, manj prahu in manj hrupa. Manjše bo onesna- ogroženi so bili otroci. Umirali so gozdovi, ne samo v Šaleški dolini, ampak tudi pri nas, v Zgornji Savinjski. Življenje je bilo zadušljivo. Z namestitvijo »nagobčnikov« (filtrov) f Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! V zadnjih mesecih, posebej naelektreno ozračje pa je postalo v zadnjih tednih, razgreva našo javnost načrtovana gradnja novega, modernega šestega bloka termoelektrarne Šoštanj, s katerim bi zamenjali stare, manj učinkovite in bolj ali manj dotrajane objekte. Gre za velik projekt, vreden precej več kot milijardo evrov, pri tem se širši javnosti ni pravočasno jasno in glasno povedalo vsega. To seveda ni bilo najbolje, kar se vidi sedaj, ko o bloku 6 čivkajo že vrabci na strehi. VPRAŠLJIVA EKONOMSKA UČINKOVITOST Seveda so bili domačini, ki se elektrarne zavedajo mnogo bolj kot drugi porabniki električne energije, saj ob njej živijo, o načrtovani gradnji prej in mnogo bolje seznanjeni. Javnost so razburili številni podatki, relacije in posledice te velike, pomembne in dolgoročne energetske naložbe. Oglašajo se (že) tudi strokovnjaki. Pojavljajo se peticije proti gradnji. Kadar je v igri tako veliko denarja, se pojavljajo številna vprašanja; od ekonomske učinkovitosti do tega, da lahko pri tako veliki vreči tudi skozi majhne luknje odteče kar zajetna količina le-tega, kaj šele skozi malo večje. Nenazadnje gre tudi za javna sredstva, saj naj bi dala država poroštvo za 600 milijonov evrov, pa tudi končna (ekonomska, o ekološki kasneje) cena tako pridobljene energije ne bo majhna. Pridobivanje energije iz kalorično manj vrednega lignita, z veliko vsebnostjo primesi (med drugim tudi žvepla) zahteva posebne naprave in postopke, ki energijo dražijo. Vse kaže, da bo nakup tehnološke opreme predmet preiskave komisije za preprečevanje korupcije. EKOLOŠKI PROBLEMI VEDNO OSTAJAJO Poleg ekonomskih problemov prinaša nov blok s seboj tudi ekološke. Načeloma je sam projekt dober; z zamenjavo starih blokov bodo povečali izkoristek pridobivanje energ-\ 14 —._-z ževanje voda. Izkoristili bodo energetsko vrednostzalog lignita, zagotovili številna nova in stara delovna mesta, omogočili razvoj mesta in širše okolice. Pa vendar... Vedeti je treba, da TEŠ s tem, ko proizvede približno tretjino električne energije v Sloveniji, istočasno povzroči tudi približno tretjino toplogrednih plinov, največ seveda C02, skoraj tretjino žveplovega dioksida in znaten delež dušikovih oksidov. To pa je pomemben »poseg v okolje«. Pri tem je emisija C02 iz TEŠ na enoto proizvedene energije iz lignita zelo, zelo visoka! in to je problem. Trenutno je (po podatkih TEŠ) 1,2 kg/kWh, z novim blokom pa naj bi se zmanjšala za 29 odstotkov, na 0,85 kg/kWh. Kar bo toliko, kot je emisija pri drugih termoelektrarnah danes, emisije bodočih termoelektrarn pa bodo zmanjšane na 0,66 kgC02/kWh. Za primerjavo, ljubljanska TETOL ima pri malce drugačni tehnologiji emisijo 0,47 kgC02/kWh koristne energije. POVEČUJEMO PORABO ENERGIJE Pri tem seje treba spomniti, daje bilo v osemdesetih letih zaradi obsežnih izpustov žveplovega dioksida ozračje v širši okolici izredno onesnaženo. V Šoštanju so sirene nemalokrat opozarjale ljudi, naj ne gredo na prosto zaradi prekoračenih koncentracij. Najbolj seje stanje izboljšalo, seveda pa so se zato stroški proizvodnje močno povečali. Vpliv rudarsko energetskega razvoja na naravo in ljudi v Šaleški dolini je bil ogromen: ugrezninsko blok TEŠ? območje, umirajoči gozdovi, slabša kakovost bivanja... Vse to se je dalo nekako nadomestiti ali vsaj popraviti; namesto vasi imamojez-ero, emisije S02 so danes proti tistim pred dvajsetimi leti mnogo manjše. Ne da pa se izničiti nastajanja toplogrednih plinov pri gorenju lignita. Vsaj z načrtovano tehnologijo ne. Cilj naše energetske politike je pridobivanje vse več (električne) energije! Tu je glavni problem, na katerega stalno opozarjajo strokovnjaki in okoljevarstveniki. Namesto, da bi zmanjševali porabo energije, jo pri nas še povečujemo. Skupna poraba energije v obdobju 1995 - 2007 seje povečala za 20 odstotkov. Namesto, da bi vlagali v obnovljive vire energije, v sodobne procese, se raje držimo starih, preizkušenih metod. Namesto pameti uporabljamo moč oziroma energijo. Torej ni problem sama elektrarna, problem je prevelika poraba. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček vabi na Sejem izobraževanja sobotaj 6. februar športna dvorana Nazarje začetek: ob IO. uri predstavitve možnosti za prihodnost Šolarjemj dijakom in študentom zlati sponzor B/S/H/ BOSCH ANO SIEMENS HOME APPUANCES GROUP medijski sponzor Vzajemni skladi - pregled minulega leta mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. in Publikum PDU d.d. Leto 2009 nas je obdarilo z dokaj visokimi donosi, seveda, če ste si upali in zmogli vlagati. Delniški skladi so v povprečju porasli za 38 %, mešani za 17 %, obvezniški pa tudi za obveznice izjemno visokih 15 %. Kljub visoki rasti lahko v spodnji tabeli vidimo, da so vrednosti delniških skladov še vedno 25 %, mešanih pa 22 % pod tistimi izpred dveh let, za razliko od obvezniških skladov, ki so tudi na ravni dveh let 10 % v plusu. Izrek najuspešnejšega investitorja Warrena Buffetta: »Bodite pohlepni, ko so drugi panični, in bodite panični, ko so drugi pohlepni,« seje tokrat ponovno uresničil. Med delniškimi skladi je najvišjo rast z naskokom dosegel Raiffeisnov sklad, ki vlaga v Rusijo in ima kar 168 % višjo vrednost kot pred letom. Na drugem mestu je s 100 % rastjo še en sklad istega upravljavca, Raiffeisnov Emerging Markets, ki vlaga v hitro rastoče države, sledijo pa skladi, ki vlagajo v Azijo, Latinsko Ameriko in Vzhodno Evropo. Najslabše so se od- rezali skladi, ki vlagajo na Balkan in Japonsko, slednji so izgubili 10 %. Tudi med obvezniškimi skladije največ pridobil sklad, ki vlaga v hitro rastoče države (+78 %), največ pa je zaradi padajočega dolarja izgubil sklad, ki vlaga v dolarske obveznice. Leto 2009 si bomo v Sloveniji za-pomnili po propadu finančnih holdingov, v ZDA pa najbrž tudi po zaprtju 140 bank. Zagotovo lanskega leta ne bodo pozabili na Islandiji, saj seje njihovfinančni sistem zara- di špekulacij sesul v prah. V Sloveniji si bomo leto zapomnili tudi po propadu Mure, LTH-ja, Elkroja, IUV-ja in stavkah v Gorenju, Preventu. V Sloveniji, v območju evra in v ZDA je delež tistih, ki ne morejo najti dela, presegel 10 %, v Španiji in Latviji pa celo več kot 20 %, pri čemer je v Španiji med mlajšimi od 25 let brezposelnost kar 44 %. Za primer, v času velike depresije je bila v ZDA brezposelnost 25 %. To pa ni edina podobnost s tistimi časi. V letu 2009je bila dokončana najvišja stavba na svetu, 818 metrov visoki Burj Dubai, torej približno dve leti po začetku finančne krize. Tudi Empire State Building (448 m) je bil izgrajen leta 1931, dve leti po začetku gospodarske depresije v letu 1929. Borze so v ZDA dosegle dno šele leta 1933, ko se je v filmu na Empire State Building povzpel King Kong. Evropa ni imela te sreče, namesto pošasti v filmu je dobila pravo pošast, Hitlerja. Med drugim tudi zato, ker je leta 1931 propadla avstrijska banka Creditanstalt in za njo še druge, njihovi varčevalci v Avstriji in Nemčiji pa so izgubili življenjske prihranke. Vlado Kreslin pravi: »Letos bo huda jesen, veter bo neusmiljen in leden. Ko sonce zaide, pridejo zveri na plan ...«, jaz pa pravim, da vam v letu 2010 želim zdravja in miru. DELNIŠKI SKLADI | MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLAD Povprečni donos v letu 2009 1 leto 38% 1 leto 17% 1 leto 15% 2 leti -25% 2 leti -22% 2 leti 10% 3 leta -19% 3 leta -12% 3 leta 10% 4 leta 4 leta U% 4 leta 8% 5 let 16% 5 let 8% 5 let ~Ì5% Donosi v letu 2(®9 Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obveznišk RCM Russland 168% Ilirika Modri sklad skladov 29% PF Emerqing Markets 73% ROM Emerginq 100% KD Prosperità. laD 26% ESPA Bond Europe High 59% FT Asian Growth Fund 98% KD Galileo 26% SGAM Bd Eu Hi Yield 55% FT Asian Growth Fund 98% NLBS Nova Evropa 23% FT Global Total Return (A- 32% FT Asian Growth Fund 98% Ilirika Modra kombinacija 22% FT Global Total Return (N- 32% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški VB-GoEast-lnvest -2% Publikum Primus 10% PF Global Aqqreqate 3% Publikum Balkan -2% Infond Global 10% ROM Global Rent 3% MP-BALKAN. SI -7% PB Alfa - uravnoteženi 9% SGAM Bd World 2% FT Japan (A) -9% Probanka globalni 7% PB Gama - obvezniški 0% FT Japan (N) TfčrST Abančna Uravnoteženi /% PIA Dollar Bond Vir WTO.«nancn»)oclis^i .................................. VOZILI SMO: HYUNDAI 130 Za malo denarja precej glasbe! Hyundai, le kdo se ne spominja prvih hyundajev, kijihje pričel uvažati in prodajati Slovenijales? Hyundai je postal čez noč uspešnica na podhranjenem slovenskem trgu. Prikupna oblika in poskakajoče podvozje, to sta bistveni lastnosti hyundajev. Po tem koje prišel na tržišče za voznike zelo uspešen model accent, je nastopilo malce zatišja. Vendar pa je Hyundai svoje modele samo izboljševal in razvijal, tako da ima danes široko paleto uspešnih modelov, od najmanjših avtomobilov do luksuznih terenskih vozil. Model Ì30 se nahaja v zlati sredini. S svojimi 4.245 mm dolžine in 340 litri prostornine v prtljažnem prostoru zadovoljuje potrebe samske mladine in tudi mladih družin. Oblikovno je Ì30 še najbližje BMW-ju serije ena. Zadnje luči so lepo integrirane v zadnje stebričke, bočna linija se brez posebnih pretres- ov lepo razpotegne do prednjega dela vozila, ki ga krasijo oči v obliki mandlja. Položno sprednje steklo, strmo odsekan zadek in v elipso zaokrožena stranska stekla naredijo i30 zares lepega. Notranjost je prostorna in udobna. Na sprednjih sedežih se sedi udobno, zadaj pa najdejo prostor za noge tudi višje raščene osebe. Armaturna plošča je pregledna in modro osvetljena, tudi uporabljena plastika je na višjem nivoju, kot smo bili vajeni. Razlike v notranjosti in zunanjosti so seveda tudi med paketi opreme, ki se pri i30 prične pri classic, nato lite, comfort, style in nazadnje premium. Enako je pri osnovni ceni, ki se giblje od 10.990 evrov dalje. Testni model je imel osnovno opremo in najšibkejši bencinski motor 1,4 litra s 109 KM. Motorna paleta sicer zajema še dva bencinska motorja z 1.6 in 2,0 litra ter dizelska motorja z 1.6 ali 2,0 litra. Vtisiz vožnje pozitivno presenetijo. Kljub najslabšemu paketu opreme pogrešam le daljinsko centralno zaklepanje, ostalo popolnoma zadostuje. Motor je prijazen do mestne vožnje, saj z zveznim navorom omogoča lenarjenje na petstopenjskem menjalniku in lagodno mestno vožnjo. Na avtocesti pri velikih hitrostih postane malce glasen in zaželimo si šesto prestavo. Zavore so občutljive in učinkovite. Enako velja za volanski mehanizem, ki je presenetljivo komunikativen in sporoča, kaj se dogaja pod podvozjem. Udobje je na visokem nivoju, le kratke grbine in luknje znajo precej glasno preko podvozja povedati, kaj si mislijo o naših cestah. Skratka za malo denarja precej glasbe! Igor Pečnik ČEBELARSKO DRUŠTVO KOKARJE Po 17 letih novo vodstvo Člani Čebelarskega društva Kokarje so v preteklih letih pridobili kar nekaj certifikatov na različnih nivojih izobraževanja. Ponosni so na visoko kakovost njihovega medu. Svoje znanje uspešno prenašajo na najmlajše, ki delujejo v čebelarskem krožku OŠ Nazarje. Na občnem zboru so se zahvalili Francu Leverju za dolgoletno vodenje društva, za novega predsednika pa izvolili Franca Podkrižnika. V kokarsko društvo so združeni čebelarji iz KS Šmartno ob Dreti, Kokarje in Nazarje ter Pobrežja z okolico. V preteklem mandatnem obdobju so v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) pričeli z urejanjem registra čebelnjakov in ureditvijo pašnega reda. V okviru Čebelarske zveze Savinjsko Šaleškega območja (ČZ SAŠA) so se zelo aktivno vključili v izgradnjo čebelarskega centra v Lučah, sodelovali so v akcijah ČZS: med za zajtrk v šole in vrtce ter posaditev medovitih rastlin lipe. Na področju zdravstvenega varstva so redno in učinkovito sodelovali z veterinarsko službo in s pravočasnimi ukrepi obdržali čebele v zadovoljivem stanju. Zelo veliko pozornosti so namenjali izobraževanju in kval- Udeleženci predstavitve so ob prikazanih fotografijah podoživljali utrip lanskoletnih aktivnosti (foto: Franjo Atelšek) iteti izdelkov ter na ocenjevanjih doma in vtujini dosegli odlične rezultate. O delovanju ČZ SAŠA v preteklem letu je prisotne čebelarje seznanil predsednik zveze Marko Pur-nat. Ob tej priliki so članom društva podelili tudi različna priznanja in odlikovanja. Dosedanji predsednik društva Franc Lever, novoizvoljeni predsednik Franc Podkrižnik in nazorski župan Ivan Purnat, kakortudi drugi gostje so posebno navdušenje in Le kdo ima poleg države pristojnost, da po svoje organizira lokalno samoupravo? Nekdo je namreč odstranil krajevne table ob cesti med Mozirjem in Sotesko, ostala je le tabla »konec Ljubije« ob izstopu iz tega naselja. Fizična odstranitev prometnih označb tega kraja na regionalni cesti je poseg, ki lahko ogroža udeležence v cestnem prometu. Namreč, te oznake pomenijo (če so postavljene) omejitev hitrosti na 50 km/h, česar pa zdaj v tem delu Ljubije ni. Je mogoče prav v tem grmu zajec? Je kdo od voznikov naletel na policijski merilec hitrosti, plačal kazen za prekršek in v besu odstranil te »omejilce« hitrosti? Strošek novih tabel pa bo na koncu spet udaril po žepu državljane. Jože Miklavc Odsek za propagando gornjegrajskega planinskega društva, ki ga vodi Lojze Gluk, je minuli petek v Gornjem Gradu organiziral 12. Planinski večer s projekcijo fotografij, za katere so tekom lanskega leta poskrbeli njihovi člani. Številni, ki so se udeležili predstavitve, so ob prikazanih fotografijah podoživljali utrip lanskoletnih aktivnosti. Delo z mladimi na planinskih taborih, zimovanje na Menini planini, planinski izleti, aktivni so bili v smučarskem odseku, predvsem pa na številnih delovnih akcijah, ki jih v lanskem letu ni manjkalo. Med temi so bila nedvomno najpomembnejša obširna obnovitvena dela, ki sojih prizadevni gornjegrajski planinci opravili na njihovi priljubljeni planinski postojanki, domu na Menini planini. Fotografski sprehod skozi minulo leto naj bi po besedah Lojzeta Glu-ka služil za vzpodbudo, da se različnih za letos planiranih akcij tudi letos člani društva udeležijo v čim večjem številu. Franjo Atelšek (foto: Jože Miklavc) pohvalo izrazili odličnemu delovanju čebelarskega krožka na OŠ Nazarje pod vodstvom učiteljice Branke Nareks. Skrb za podmladek in sodelovanje z OŠ Nazarje, dvig kakovosti čebeljih pridelkov ter promocija društva pa bodo poleg delovnih akcij in skrbi za zdravje čebel, glavne naloge društva, ki jih čebelarji ČD Kokarje načrtujejo za letošnje leto in v prihodnje. Fanika Strašek Novoizvoljeni predsednik Franc Podkrižnik in tajnica društva Štefka Goltnik (foto: Fanika Strašek) PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Fotografski sprehod skozi minulo leto LETNI KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V MOZIRJU Zgornjesavinjfani imajo radi Godbo vesoljske čepice s tipalkami, ki so sijih godbeniki nadeli med igranjem skladbe Roka Goloba Godba gre v vesolje, in solistična miniatura Anžeta Korena v skladbi Biseri Ohridskega jezera ter »hišni ansambel« Tomaža Gučka, kije dirigentsko palico na koncu zamenjal za klavirsko harmoniko. Pihalni orkester in občinstvo sta v premoru nagovorila predstavnika sponzorjev Anton Ploštajner iz BSH Hišni aparati Nazarje in Mirko Strašek, direktor podjetja KLS z Ljubnega, predsednik godbe Jakob Presečnik pa je svečano sprejel novega člana baritonista Matevža Kladnika. Letni koncert je tudi priložnost za podelitev značk in medalj zaslužnim članom. Ivana Žvipeij in Anton Venek sta podelila Gallusove značke: bronasto Simonu Brezovniku, Anžetu Korenu, Tilnu Repenšku, Marku Vačovniku, Luku Veneku in Gašperju Zamerniku zo pet let igranja, srebrno Tomažu Funtku, Darku Glušiču, Andražu Krznarju, Jerneji Marolt, Andreju Mikeku, Franju Rajšter-ju in Sebastjanu Žviplju za 15 ter zlato Alešu Esu za 25 let. iz rok podpredsednika slovenskih godb Mirana Šumečnika so prejeli bronasto medaljo Bojana Adamiča za 10-letno zvestobo godbi dirigent Tomaž Guček, srebrno za 20-letno pa Matej Kranjc in Damjan Turk. Andreja Gumzej Športna dvorana Mozirje je v soboto gostoljubno sprejela godbenike in brezštevilno množico vseh, ki sojih hoteli pozdraviti z aplavzom. Tolkalci, impresije z Balkana ter drobne geste in dodatki je tisto, karbo poleg imen dobitnikov priznanj ostalo v spominu poslušalcev letnega koncerta Godbe ZSD pod umetniškim vodstvom Tomaža Gučka. Programje povezoval Luka Pavlič. Premišljeno izbran program seje po uvodni melodiji za sproščeno razpoloženje odvrtel v rit- mu bolj ali manj znanih melodij. V skladbi Slovenska uvertura so pozorni poslušalci prepoznali takte iz ljudskih napevov, ljubitelji muzikala so uživali ob Fantomu iz opere. Krstno izvedbo je doživela skladba Klemena Lebana Rad bi bil Indiana Jones. Klobuk na glavi tolkalca je eden od tistih vidnih učinkov, ki naredijo vsak nastop pihalnega orkestra drugačen in pomagajo ohranjati pozornost poslušalcev vseh generacij. Tako kot Tomaž Guček se je poleg vodenja godbe preizkusil v večih vlogah, med drugim je spodbujal občinstvo k ploskanju v ritmu godbe (foto: Ciril M. Sem) PREMIERA IGRE PARTNERSKA POROKA NA LJUBNEM OB SAVINJI Ljubezen, prevare in feminizem na ljubenskem odru Zagnani amaterski igralci Kulturnega društva Ljubno ob Savinji so letos pohiteli in pred mesecem kulture z zgodnjo premiero komedije Toneta Partljiča Partnerska poroka dvakrat napolnili domači hram kulture. Stalna in večkrat nagrajena igralska zasedba zadnjih let, pod režijskim vodstvom Urše Solarje tudi v tokratni komediji do solz nasmejala gledalce. Partljič se poigra z modernimi partnerskimi razmerji. V enega teh razmerij se spusti Olga (Polona Rihter), profesorica v zrelih letih. Njen partnerje Peter (Dejan Ugovšek), faliran študent teologije, ki podleže čarom svoje nekdanje profesorice in se kaj kmalu preseli k njej in zapusti študij. Olgina zveza ni preveč všeč njeni hčerki Maši (Jana Kosmač), dokler se sama ne zaplete z Andrejem, precej starejšim podsekretarjem na ministrstvu (Luka Budna). Štrene paroma mešata čistilka Marija (Ana Napotnik) in feministka Saška (Rahela Lipovšek). Prva se spopada s povsem drugačno stisko, njen mož ima namreč v Nemčiji, kjer dela, ljubico. Feministka pa se zavzema za pravice istospolnih partnerjev in vztrajno išče takšno zvezo tudi sama. Da bi rešila vse zaplete, Olga na kosilo povabi vse vpletene, kjer pa zgodba dobi popolnoma nov preobrat, saj spozna, da bo še najboljši partner zanjo tisti, ki je podobne starosti. Zato Petra, ki je kar naenkrat spet navdušen nad teologijo, v njenem srcu in postelji zamenja Andrej. Maša se vrne k nekdanjemu fantu, čistilka Marija pa dovoli možu, da se vrne nazaj k njej. Amaterska igralska zasedba iz Ljubnega vsako leto išče nove izzive v novih predstavah, na- jvečkrat komedijah. Tudi vtej so poskrbeli za salve smeha v dvorani, še posebej Ana Napotnik v vlogi čistilke, saj je govorila v domačem narečju, in Dejan Ugovšek, kije kot nerodni in vase zaprti bodoči župnik očaral gledalce. Komedija zmešnjav, ki se ukvarja s krizo družine in ljubezenskimi zapleti, bo v prihodnjih mesecih razveseljevala po vsej dolini. Štefka Sem Zapleti z modernimi partnerskimi razmerji dobijo na kosilu nepričakovan razplet (foto: Štefka Sem) PRI HOJNIKOVIH V RADMIRJU Občudovanja vredno zapolnjen zimski «as Ko obiskovalec prestopi prag Ho- ov gospodar. Tako so nastale makete jnikove hiše v Radmirju, iz nje zave- radmirske cerkve sv. Mihaela, kozol-je domačnost, ki ji botrujejo ume- cev, orodij, ki so bila v preteklosti nep- telno izdelane kvačkane zavese, tu ogrešljiva pri delu na kmetiji... in tam kak okrasek iz lesa ali to- »V makete vložim veliko časa, saj tografije z različnih vrhov sloven- moram najprej izdelati načrt in vse skih gora. Alojz in Justa Kladniksvoj preračunati. Kozolec, ki ga trenut- prosti čas namreč zapolnjujeta z no dokončujem, sem delal več kot ročnodelskimi spretnostmi. Med- dvesto ur. Vse sestavne dele sem tem ko Alojz ustvarja iz lesa v svoji izdelal posamezno, nato pa ga delavnici, Justa poseže po kvački in počasi lepil in zbijal. Na strehi je celo preji, v zadnjem času pa je osvojila tegula ročno izrezana. Delo gre tudi skrivnosti rešiljeja. proti koncu, manjkajo še nekateri »Skoraj dve desetletji sem že v detajli,kotsoletnicaalikakokrasek pokoju in človek ne more le sedeti na pročelju,« ob delu razlaga Alojz ob peči ali gledati televizije. Zato sem ter dodaja, da je veliko truda in začel počasi »mešati« po delavnici spretnosti terjala tudi cerkev Svetin razmišljati, kako bi zimski čas ak- ega Mihaela. To maketo v zimskem tivno zapolnil. Ideje so potem pri- času pospravi v klet, v poletnem hajale same od sebe,« pravi Hojnik- času pa krasi dvorišče domačije. Alojz Kladnik je v izdelavo makete kozolca vložil več kot dvesto ur (foto: Marija Šukalo) Na dvorišču so v posebni vitrini času kvačko v rokah. Naredila sem hranjeni tudi kamni s planin, na ka- že veliko stvari, ki pa sem jih podar- tere se še danes, kljub osmim ila hčerkama in snahama. Mnogi križem, rad poda. moji izdelki so končali kot darilo pri Kladnik seje lotil tudi osem kotnih sorodnikih in znancih,« ob prela-stolov in malih košaric. Te so ganju raznobarvnih kvačkanih končale v domovih prijateljev in izdelkov razlaga Hojnikova gospod-znancev, saj so zelo prikladno dar- inja in dodaja, da seje učenja rešilje- ilo. Ko začne z izdelavo določene ja lotila šele pred kratkim. Sprva ji je makete, se Hojnikov Alojz poda v delal kar nekaj preglavic, a vztra- delavnico že zjutraj, nato si vzame jnost in trud sta se izplačala, čas le za kosilo, v popoldanskih urah Ob obujanju spominov na pretek- pa spet ustvarja vse do trde teme. lost pogovor nanese tudi na čas Justa ustvarja v večernih urah, ko njune mladosti. Tedaj je Alojz delal v so postorjena vsa gospodinjska nekdanjem Glinu, Justa pa je delala dela in v hiši zavlada mir. »Že več kot na kmetiji in skrbela za štiri otroke, dve desetletji in pol imam vzimskem Marija Šukalo Ajdi za 1. rojstni dan Aneju za god Ko za temnimi gorami sončece zaide, k tvoji beli posteljici veverička pride pa ti čisto tiho na uho zašepeče, ljubo drago dete. mnogo, mnogo sreče Mami, ati in ostali domači SREČANJE 70-LETNIKOV V LUČAH Obujanje spominov ob prijetnem druženju V lanskem letu so se, kotto v Lučah počnejo že mnogo let, srečali 70-letniki. Da prihajajo v »zrela« leta, se zavedajo in zato srečanja pripravljajo vsakih pet let. Tokrat seje zbralo 14 slavljencev s partnerji, medtem ko se jih približno toliko srečanja ni moglo udeležiti zaradi oddaljenosti, bolezni ali drugih razlogov, kar nekaj vrstnikov pa so že izgubili. Okrogel jubilej so najprej proslavili pri maši, ki jo je vodil župnijski upravitelj Viki Kosec, druženje so nadaljevali ob večerji in domači glasbi na kmečkem turizmu. Seveda ni manjkalo niti prepevanja, saj so Lučani znani kot dobri pevci. Tokratno srečanje sta organizirala Marica Pavlič in Peter Breznik, vsi pa si želijo, da bi bilo druženje tako številčno in prijetno tudi čez pet let. Štefka Sem Udeleženci srečanje si želijo, da bi bilo druženje tako številčno in prijetno tudi čez pet let. Fotografijo nam je poslala Ida Mežnar iz Črne na Koroškem. MEJE MOJEGA JEZIKA SO MEJE MOJEGA SVETA Kako na Osnovni šoli Nazarje »JEZIK-amo« »Kdor jezika špara - kruha strada«, so rekli že v starih časih. »Meje mojega jezika so meje mojega sveta« pa drži toliko bolj še dandanes, ko se svet z neznansko hitrostjo globalizira na vseh ravneh medosebne komunikacije. Tega se zavedamo tudi na Osnovni šoli Nazarje, zato se trudimo pri otrocih spodbujati zanimanje za učenje tujih jezikov že zelo zgodaj. Angleščino se naši malčki začnejo učiti že v vrtcu: nekateri se do 3. razreda organizirano zgodnje učenje angleščine kot interesno dejavnost. Srčno si želimo, da bi v prihodnje zgodnje učenje tujega jezika uvedli kot del rednega pouka. TRIDNEVNI IZLET V LONDON Za osmo- in devetošolce vsako drugo leto organiziramo tridnevni izlet v London, kjer spoznavajo ne le (brez)mejnost svojega jezika, temveč tudi dobesedno meje svojega sveta. Lansko poletje pa smo se z nekaterimi učenci prvič odpravili na poletni tečaj v severni Devon na jugu Anglije (prispevek Eve Vačovnik v prejšnjih Savinjskih novicah), kar je bilo izjemno in nep- V četrtek, 7. januarja, je učitelje za »drugačen« pouk tujih jezikov navdihoval Mario Rinvolucri že s štirimi ali petimi leti naučijo številke, barve in izraze za najljubše igračke ob hkratnem razvijanju posluha in pozitivnega odnosa do tujega jezika preko pesmic in gibalnih iger. ZGODNJE UČENJE ANGLEŠČINE Ker vemo, kako pomembno je neprekinjeno nadaljevati s takšno jezikovno spodbudo, imamo od L Učenci na predmetni stopnji pa se poleg angleščine in nemščine kot izbirnega predmeta učijo tudi ruščino. Že nekaj let je več kot polovica učencev od 4. do 9. razreda vključenih v šolski projekt The reader is the king!, v okviru katerega spodbujamo učenje tujih jezikov z branjem knjig, med drugim tudi preko bralnih značk EPI Lesepreis in EPI Reading badge. ZAHVALA Vsem, ki so kakorkoli prispevali, da imava v svojem domu dvigalo, se iskreno zahvaljujeva! Izgradnjo dvigala so nama omogočili: Občina Ljubno, Rdeči križ SLO Ljubljana, Zveza paraplegikov Slovenije, Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske Izvajalci: Inovacija d.o.o. direktor Robert Ekart, Drago Ritlop, Emil, Damjan Fajfar, Marjan Petek, Ivan Petek Priprava objekta: Nace Mlinar, Alojz Retko in sodelavci, Bine Krebs, Franc Ermenc, Dominik Sem, Branko Marovt Kadar se veliko src združi v eni želji, takrat nastane gotovo nekaj lepega, nekaj osrečujočega... Marja in Branko Rupnik, Ljubno ob Savinji ozabno doživetje za vse. Letos že pridno pripravljamo priredbo muzikala Mammamia, s katerim se nameravamo predstaviti staršem in morda tudi širši javnosti ob koncu šolskega leta. Včasih nas otroci razveselijo tudi z izjemnimi dosežki na tekmovanjih. Letos si je na primer Urh Kreti »prijezikal« zlato priznanje na državnem tekmovanju iz angleščine, saj je med 1.100 tekmovalci dosegel izjemno 6. mesto! Vendar »jezikanje« v smislu učenja in znanja tujih jezikov ni edino, na kar smo na OŠ Nazarje ponosni. Veseli smo predvsem dejslva, da naši otroci v resnici le redko jezikajo, temveč se preprosto zelo odkrito pogovarja- bob&rtčak jo z nami. Slovensko, nemško, angleško, rusko ... Kakor koli že, na spoštljivost kot eno temeljnih človeških vrednotv medosebni domači ali tujejezični komunikaciji skoraj nikoli ne pozabijo. Ta pa je tista, ki določa njihove ne le jezikovne meje, temveč tisto širino, ki seje ne da pridobiti zgolj iz šolskih učbenikov. TUDI UČITELJI SE UČIJO To širino se trudimo pridobivati tudi učitelji na naši šoli. Zato smo odprti za vse konstruktivne pobude in predloge otrok, ki jih bodisi odkrito podajajo na štiri oči, na sestankih šolskih skupnosti ali pa jih anonimno vržejo v šolsko Skrinjico želja in predlogov. Tudi učitelji smo namreč le učenci z napakami, ne vsevedi in nezmotljivi vsemogočneži. Učimo se radi tudi od drugih (velikih) ljudi, včasih tudi tujcev, kijih pogosto gostimo na naši šoli: letos je bila med drugim naša gostja fascinantna gospa iz Izraela, Rachel Meron, ki nas bo ponovno počastila s svojo delavnico v petek, 12. februarja. V četrtek, 7. januarja, pa nas je za »drugačen« pouk tujih jezikov navdihoval gospod Mario Rinvolucri, avtor številnih mednarodno priznanih didaktičnih priročnikov in ustanovitelj znanega centra za usposabljanje učiteljev Pilgrims iz Can-terburyja v Angliji. Šola je torej za nas prostor rasti in razvoja, ne le »piflanja« in učenja na pamet. Kajti verjamemo, daje le takšna šola lahko tudi dobra. In takšno šolo želimo v Nazarjah ohraniti - v dobro vseh. Mojca Grešak Košarkarska liga Brglez.com Rezultati 6. kroga: Brglez.com : ŠK Žalec 64:75, Griže : Vrani Vransko 46:84, Zlatorog Laško : Kamnoseštvo Vogrinec 75:84, BSB Otok Celje : Pungi bar Tip-top 70:50. Vrstni red po 6. krogu: * 1. Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje 12,2. BSB Otok Celje 11,3. Vrani Vransko 10, 4. Študentski klub Žalec 9, 5. KK Veterani Zlatorog Loško 9, 6. Brglez.com Polzela 9,7. Pungi bar Tip-top Polzela 6,8. Griže 6. UM * v lestvici še niso upoštevani rezultati medsebojnih tekem V__________________________________________________ DARKO REPENŠEK, MEDNARODNI ROKOMETNI SODNIK Zadnja sezona v mednarodnem merilu Darko Repenšek je rokometni sodnik že 31. leto. Po letošnji sezoni zaključuje sodniško kariero, v kateri je dosegel najvišji možni naziv na svetu - grb IHF. Od leta 1994je mednarodni rokometni sodnik v paru s sodniškim kolegom Jankom Požežnikom, s katerim sta od nedavnega častna člana Rokometne zveze Slovenije (RZS), kar sta bila doslej iz sodniških vrst le legendarna Jug in Jeglič. Repenšek in Požežnik sta v svoji karieri sodila na treh mladinskih svetovnih prvenstvih (Slonokoščena obala 1997, Katar 1999, Madžarska 2001), ženskem evropskem prvenstvu v Romuniji 2000, moškem evropskem prvenstvu v Sloveniji 2004, na dveh moških svetovnih prvenstvih (Portugalska 2003 in Tunizija 2005), bila pa sta tudi udeleženca olimpijskih iger leta 2004 v Atenah in treh mediteranskih iger. Doslej sta sodila 185 mednarodnih tekem, od tega pet finalnih tekem moških evropskih pokalov, ženski finale lige prvakinj (2007) in finale ženskega evropskega super pokala (2007). Dvakrat sta sodila finale afriškega klubskega pokala in leta 2008 tudi finale arabskega pokala. Darko Repenšekje v svoji dolgoletni karieri sodil več kot 1.700 tekem, ob tem pa bil dolga leta izjemno dejaven v Zvezi društev rokometnih sodnikov Slovenije kot član predsedstva in član strokovne komisije, en mandat je bil sekretarte organizacije, v letih 2003-2006 pa tudi njen predsednik. Bilje tudi predsednik disciplinske komisije in član predsedstva RZS. Svoje bogato znanje in izkušnje prenaša na mlajše generacije rokometnih sodnic in sodnikov in tudi trenerski kader. Leta 2008 je Repenšek v soavtorstvu z dr. Marto Bon izdal priročnik za športne pedagoge, trenerje in rokometne sodnike z naslovom »Rokomet - osnove pravil, sojenje in organizacija tekem«, prvo tovrstno strokovno publikacijo v Sloveniji o sojenju in interpretaciji rokometnih pravil izven uradnih pravil rokometne igre. - In kako gleda Darko Repenšek na trenutno situacijo v slovenskem rokometnem sojenju? Kljub temu da na aktualnem EP v Avstriji ni slovenske sodniške dvojice, je naše sojenje nedvomno na visokem nivoju. Kakovost sojenja v neki državi se ne rezultira zgolj skozi nominacijo parov na velika tekmovanja, temveč tudi skozi sojenja pomembnih tekem v evropskih pokalih in drugih mednarodnih tekmovanjih - tako reprezentancam, kjer slovenski sodniki sodimo v vseh kvalifikacijskih ciklusih, kottudi klubom. Je pa situac- —\ 20 ija v perspektivi resnično zaskrbljujoča, za kar je kriva politika RZS do Združenja rokometnih prvoligašev Slovenije (ZROPS). Znanoje dejstvo, da zaradi zahtev, kijih ZROPS postavlja Zvezi društev rokometnih sodnikov Slovenije (ZDRSS), najboljši slovenski sodniki od Darko Repenšek: »To je najina zadnja sezona v mednarodnem merilu, medtem ko bi v Sloveniji lahko sodila še eno leto, ker tako predpisuje starostna omejitev 50 let.« drugega kroga letošnjega državnega prvenstva ne sodimo tekem elitne slovenske moške lige. Zahteve ZROPS neposredno vplivajo na to, da s perspektivnimi sodniki ne moremo razvojno strokovno delati, da je sojenje »sodnikov odpadnikov« te lige, t.j. sodnikov, ki po mednarodnih kriterijih ne izpolnjujejo pogojev za sojenje na tem nivoju, zaskrbljujoče in da bo slovenski rokomet nedvomno zelo kmalu čutil negativne posledice teh nespametnih odločitev. Sicer pa sodniki ZDRSS sodimo kvalitetno, zavzeto in preudarno tekme vseh ostalih tekmovanj v Sloveniji in na naše delo ni pripomb. - Katere mednarodne tekme sta s Požežnikom že sodila v tej sezoni in kaj vaju čaka v bližnji prihodnosti? V tekmovalni sezoni 2009/2010 kot prej sodiva v evropskih pokalnih tekmovanjih. V jesenskem delu sva sodila dve moški tekmi pokala EHF, v Belorusiji in na Slovaškem, in tekmo v ligi prvakov (Nemčija). V spomladanskem delu, ki se nadaljuje po EP v Avstriji, pričakujeva do konca sezone še dodatno angažiranje v tujini. To je najina zadnja sezona v mednarodnem merilu, medtem ko bi v Sloveniji lahko sodila še eno leto, ker tako predpisuje starostna omejitev 50 let. Poslovilno tekmo bova imela v Sloveniji... - Kakšna so vaša pričakovanja glede nastopa moške reprezentance na EP? Nastopi naše reprezentance na pripravljalnih tekmah me niso prepričali. Veliko trenersko ime svetovnega rokometa, selektor Njoka Serda-rušič, sam po sebi ne more prinesti rezultata. Če fantje ne bodo strnili vrst in pokazali prave tekmovalne vneme in srčnosti, ne pričakujem uvrstitve v drugi krog, saj vemo, da smo v izjemno težki tekmovalni skupini. Če pa nam uspe uvrstitev v drugi krog, torej v nadaljevanje tekmovanja, pa je vse mogoče. Sicer pa: pustimo se presenetiti. Franci Kotnik SMUČARSKI SKOKI Piki do novih tolk svetovnega pokala Japonski Sapporo je po tekmah celinskega pokala ta vikend gostil še svetovni pokal v smučarskih skokih. Že tradicionalno okrnjena konkurenca reprezentanc na daljnem vzhodu in nepredvidljive vremenske razmere so postregle z dvema povprečnima tekmama, kjer sta izstopala predvsem vodilni v skupnem seštevku elitnega pokala, Švicar Simon Aman in Avstrijec Thomas Morgenstern. Od naših orlov seje do novih točk svetovnega pokala dokopal le zgornjesavinjski as Primož Piki, ki je zasedel 21. in 17. mesto. Slednje je tudi njegov najboljši rezultat v letošnji sezoni in le za las, samo za eno mesto, je zgrešil olimpijsko normo, kar pa ne pomeni, da na olimpiadi v Kanadi ne bo nastopil. Bo pa seveda moral dobro odskakati še nekaj zadnjih tekem pred olimpijskimi igrami in prav preizkušnji, ki sledita v poljskih Zakopanah, bosta še kako pomembni. Franjo Pukart 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 11. KROG »Graščaki« že prvaki po rednem delu Čeprav so do konca rednega dela prvenstva na vzhodnem delu druge slovenske futsal lige ostali še trije krogi,so si Nazarčanizdesefimitočkami naskoka že zagotovili prvo mesto. Dobre igre skozi vso sezono ter zadnja domača zmaga proti Cerkvenjaku je bilo dovolj, da se lahko varovanci trenerja Peziča v miru pripravijo na najbolj pomemben zaključni del prvenstva, kjer bodo za napredovanje v prvo ligo najprej igrali z zmagovalcem srečanja med tretjim iz vzhodne skupine in drugouvrščeno ekipo zahoda. Najprej pa jih seveda čaka zaključek rednega dela z gostovanjem v Mariboru in Ormožu, v zadnjem krogu pa bodo pred domačim občinstvom gostili Zavrh. Po razpredelnici sodeč, se še vedno bije ogorčen boj za drugo in tretjo pozicijo, ki še vodi v končnico. Franjo Pukart Lestvica po 11. krogih: 1. Nazarje Glin 29,2. Kebelj 19,3. Maribor Branik 19,4. Tomaž Ormož 16,5. Benedikt 15,6. Zavrh Masind 15,7. Cerkvenjak 7, 8. Slovenske Gorice 3. Strelci: 32 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 23 Aleš Vrabel (Maribor), 15 Danilo Pukšič (Benedikt)... KMN Nazarje Glin : KMN Cerkvenjak Gostišče Anton 6:3 (2:1) Športna dvorana: Nazarje. Gledalcev: 100. Sodnika: Bojan Lumpert in Aleš Drobnjak. Delegat: Marjan Žibert. Strelci: 1:0 J. Šemenc(12), 2:0 J. Šemenc(17), 2:1 Žmavc(18),3:l Funtek (30), 3:2 Žmavc (32), 4:2 J. Šemenc (32), 5:2 Korošec (36), 6:2 Urtelj (35), 6:3 Žmavc (39). KMN Nazarje: Supin, Vreš, Korošec, Letojne, Urtelj, Funtek, Oblak, K. Šemenc, Ipavec, Škorjanc, J. Šemenc, Mekiš. Rumeni karton: Oblak (Nazarje Glin). Rdeči karton: Šimunek (Cerkvenjak), Rezultati 11. kroga Nazarje Glin : Cerkvenjak 6:3, Slov. Gorice : Maribor Branik 2:11, Zavrh : Benedikt 8:6, Tomaž : Kebelj 1:3. KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Zmagoviti niz nadaljevali tudi v novem letu Preteklo leto so nazorski košarkarji zaključili na prvem mestu prvenstvene lestvice. Na zadnji lanski tekmi so premagali neposrednega tekmeca za naslov, moštvo iz Ruš. V boj za prvaka seje tema moštvoma pridružila tudi KK Savinja iz Žalca. Boj za prvaka bo še zanimiv, prva priložnost za preizkus trenutne forme Nazarčanov je bila sobotna tekma proti košarkarjem Koroške, ki trdno zasedajo zadnje mesto na lestvici. Vloga favorita domačinom ni vzela želje po dokazovanju. Trener Finkštje začel z najmočnejšo postavo, ki je nasprotnika trdno prijela v obrambi. V napadu so se vrstile domiselne akcije, ki so se zaključevale z neoviranimi meti. Kmalu je na semaforju pisalo 9:2, vendar se gostje niso strinjali s podrejeno vlogo. Izkoristili so nekaj domačih napak in kmalu prišli na-2. To je bil njihov zadnji preblisk na tekmi, saj se jim je v nadaljevanju poznalo pomanjkanje igralcev. Celotno tekmo so odigrali samo s sedmimi košarkarji, strelsko razpoložen pa je bil samo Šumnik. Pri Nazarčanih seje razigral Vodon-čnik, kije polnil koš nasprotnikov iz protinapadov. V nadaljevanju tekme je njegovo vlogo prevzel Janko. Trener Finkštje na igrišče poslal drugo peterko, ki je preizkusila nekaj novih napadalnih akcij. Nemoč gostov je bila posebej izrazita prvih pet minut druge četrtine, saj niso mogli doseči točk. Ob premoči Nazarčanov so priložnost za igro dobili prav vsi košarkarji, tudi član kadetskega moštva Lovro GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Flišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Blatnik. To so s pridom izkoristili in vknjižili točke, gledalci pa so znali pozdraviti njihove atraktivne poteze. Domačini so rutinirano in visoko zmagali. Krila jim je dala tudi zmaga Ruš proti Savinji v gosteh, saj je slednje moštvo edino, ki je premagalo Nazarčane v letošnjem prvenstvu inje resen tekmec v boju za naslov. Tudi mladinske selekcije nastopajo uspešno. Mladinsko moštvo iz Nazarij je po enajstih krogih prvenstva neporaženo in se mu nasmiha boj za naslov v 2. ligi. Kadeti zasedajo tretje, pionirji pa prvo mesto prvenstvene lestvice svojih tekmovanj. Roman Mežnar Nazarje : Koroška 113:55 (31:14, 24:12, 31:10, 27:19) Športna dvorana: Nazarje. Gledalcev: 50. Sodnika: Vasja Špari (Grosuplje) in Miha Košir (Domžale). Tehnični komisar: Žiga Žižak (Ljubljana). Nazarje: M. Janko 20 (2T), Gostečnik 10 (0-2), L. Blatnik 7 (IT), Zadravec 3 (IT), Marčinko 2, Vodončnik 12, Gelb, F. Blatnik 6 (0-2), Plas-kan 16, Ločičnik 17 (3T), P. Polčnik 10 (0-2), Valenčak 10 (2-2). Rezultati 3. SKL - vzhod: 11. krog: ŠRK Koši Šentjur : Primafoto Sl. Gradec 75:65, Savinja : Ruše 106:111, Nazarje : Koroška 113:55, Nona Lenart : Konjice-Zreče (27.1.2010), Miklavž je prost. Lestvica po 11. krogu: 1. Nazarje 19,2. Ruše 18,3. Savinja 17,4. ŠRK Koši Šentjur 16,5. Nona Lenart (-1) 14,6. Miklavž (-1) 13,7. Konjice-Zreče (-1) 12,8. Primafoto Sl. Gradec 11,9. Koroška (-1) 9. STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Zaključni boji Peti krog strelske lige je potekal v okrnjeni konkurenci zaradi vremenskih neprilik. Vsled tega je prišlo do spremembe na lestvici posameznikov. Nekateri tekmovalci se niso udeležili kroga in je prišlo do menjav na drugem in tretjem mestu. Šesti krog je minil v znamenju številčnejše udeležbe in solidnih rezultatov, ki so še dodatno zaostrili boj. Trenutno prvo mesto na lestvici posameznikov trdno zaseda Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, ki se mu nasmiha končna zmaga. Za ostala mesta se bo bil boj do zadnjega kroga, saj se bo za končno razvrstitev upoštevalo pet najboljših rezultatov vsakega posameznika. V ekipni konkurenci se bije boj za prvo mesto med SD Gornji Grad I in SD Mozirje I, za tretje mesto pa med SD Gornji Grad II in SD Mozirje II. V tej konkurenci se bo upoštevalo šest najboljših rezultatov vsake ekipe. Roman Mežnar ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga V soboto seje začel drugi del tekmovanja v tretji državni ligi za ženske. Ekipa KLS Ljubno je gostovala v Celju in zanesljivo premagala domačo ekipo z rezultatom 3:0 (25:10; 25:11; 25:20). Že sam rezultat pove, da je bila ekipa KLS veliko boljša v vseh prvinah odbojkarske igre. Prva dva seta sta bila izenačena samo na začetku, potem pa so igralke Ljub- v Celju nega pokazale boljšo igro in zmagale. Tretji set se je začel podobno kot prva dva; pri visokem vodstvu s 17:7 so igralke Ljubnega nekoliko popustile in domačinke so se približale na tri točke (20:17), nato pa so z dobrimi servisi Ljubenke zaključile igro vsvojo korist. Naslednjo tekmo bodo igrale proti ekipi Dravograd. ArtPuk Adrenalinski novoletni spust s kajaki Kot se da razbrati iz članka pod gornjim naslovom v SN, že petnajsto leto skupina kajakašev organizira novoletni spust po Savinji. Sicer proti športnemu udejstvovanju nimam nič - nasprotno - sem velik pristaš športa. Toda vtem primeru pa se mi le zdi primerno da opozorim na dejstvo, daje plovba po reki Savinji vtem času prepovedana (od 1.11. do vključno 14. 4.) in sicer na podlagi Odloka o plovnem režimu na reki Savinji s pritoki, ki gaje sprejela bivša Skupščina občine Mozirje in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 27/ 1991. Prepoved plovbe ni določena kartako. Mislim,da vsi vemo,daje to predvsem zaradi vodnega življa in da je to obdobje najpomembnejše za obstoj le-tega. Predvidevam, da udeleženci vsakoletnega spusta niso seznanjeni z navedenim predpisom, kar pa seveda ni opravičilo. Bolj me preseneča dejstvo, da se na to početje niso in se ne odzovejo odgovorni, posebej pa upravljalec ribiškega okoliša, ki mu je bila s strani države podeljena 30-ietna koncesija za upravljanje z ribiškim okolišem. No resje, daje sedež up-ravljalca na Ljubnem ob Savinji, vse skupaj pa seje v glavnem dogajalo na območju občine Luče. Toda ta isti upravljalec pa je pred nekaj leti ukrepal in prijavil pristojni inšpekciji kmetovalca z območja Podvolovljeka, kije škropil z gnojnico po svojem travniku le nekaj dni potem, koto ni bilo več dovoljeno. Nenazadnje pa se postavlja vprašanje, kaj bi bilo v primeru morebitne nesreče katerega od udeležencev v času prireditve!? Menim, da vsakoletni navdušujoči članek o izvedbi prireditve v času, ko je to prepovedano ni najbolj primeren, saj ga lahko smatramo kot poziv, da sprejetih odlokov (pa če tudi na lokalnem nivoju) ni potrebno spoštovati. Jernej Plankl Luče 128 Luče www.fotoknjiga.net ČRNA KRONIKA • NASILJE V DRUŽINI Nazarje: 12. januarja zgodaj zjutraj so policisti posredovali v Nazarjah, saj je prišlo do nasilja v družini. Sinje izvajal nasilje nad očetom in razbijal inventar. Policisti so nasilnežu izrekli ukrep prepovedi približevanja oškodovancu, ki gaje potrdilo in podaljšalo tudi pristojno sodišče. Zoper osumljenca bodo policisti na pristojno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo. • TATVINA IZ GRADBENIH STROJEV Menina planina: 12. januarja dopoldan so bili policisti obveščeni o tatvini iz gradbenih strojev, ki so bili parkirani na plazu na Menini planini, iz parkiranih delovnih strojev je neznanec ukradel akumulatorje, črpalko za nafto, agregat in gasilni aparat. • TATVINA KOLESA Mozirje: 13. januarja je oškodovanec obvestil policiste, da mu je neznani storilec izpod stopnišča v gasilskem domu v Mozirju ukradel kolo znamke Felt, model treviso, srebrno rjave barve. Z dejanjem je oškodovan za 200 evrov. • PROMETNA NESREČA S TELESNIMI POŠKODBAMI Mozirje: 14.januarja ob 14.15 uri se je na Šolski ulici v Mozirju zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi lažje telesno poškodovani. Štiri in pol letna hčerka je skupaj z mamo šla peš po pločniku. Otrokje med hojo po pločniku nenadoma stekel na cesto z namenom, dajo prečka. V tem trenutku je za peškama pripeljala voznica osebnega avtomobila, kije kljub zaviranju trčila v otroka in oplazila njegovo mamo. Slednja je stekla za otrokom na cesto z namenom, da bi preprečila prometno nesrečo. Obe peški sta bili po trčenju z reševalnim vozilom odpeljani v Splošno bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da sta zadobili lažje telesne poškodbe. • NA CESTO SKOTALILI VEČJE KEPE SNEGA Nizka: V noči na 16. januar so neznani storilci na regionalno cesto pred gostinskim lokalom v Nizki, v katerem je potekala javna prireditev, skotalili več večjih kep zmrznjenega snega. Sneg je na cesti predstavljal neposredno nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Posredovati so morali delavci mozirske vzdrževalne enote VOC Celje, ki so snežne kepe odstranili s ceste. Policisti za neznanimi storilci še poizvedujejo. • TATVINA DENARNICE Z DOKUMENTI Nizka: 16. januarja je oškodovanka obvestila policiste, da ji je bila preko noči v gostinskem lokalu v Nizki iz torbice ukradena denarnica z osebnimi dokumenti in denarjem. Policisti za storilcem intenzivno zbirajo obvestila. • PRIDRŽANJE VINJENIH VOZNIKOV V preteklem tednu so policisti Policijske postaje Mozirje zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali pet voznikov, katerim je alkotest pokazal več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Samo v času tega vikenda so bili pridržani trije vozniki osebnih avtomobilov, ki so vozili pod vplivom alkohola, prav tako pa so bili štirim voznikom, ki so vozili pod vplivom alkohola, katerim je alkotest pokazal pod 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, izdani plačilni nalogi. Policisti so v postopku imeli tudi voznika osebnega avtomobila, kateremu je bil odrejen strokovni pregled, sajje voznik kazal znake, da je vozil pod vplivom mamil,zdravil oziroma drugih psihoaktivnih snovi. NOVA STRATEGIJA DELA POLICISTOV Policisti Policijske uprave Celje so s 1. januarjem na področju varnosti cestnega prometa začeli izvajati novo strategijo dela. Tako je policijsko delo usmerjeno predvsem v ugotavljanje kršitev oziroma vzrokov, zaradi katerih prihaja do hujših prometnih nesreč (hitrost, alkohol), ces-tno-prometnih prekrškov z ogrožanjem drugih udeležencev cestnega prometa, ugotavljanje predrzne in objestne vožnje, dosleden nadzor večkratnih kršiteljev cestno-prometnih prekrškov. Zaradi opisanega bodo policisti izvajali naloge predvsem na točkah, kjer prihaja do prometnih nesreč, in na točkah, kjer prihaja do hujših kršitev cestno-prometnih predpisov. I Ker vemo. da si nekje. ne bomo nikoli -Prav nikoli več čisto sami. ZAHVALA V 90. letu je odšel od nas naš ljubi mož in ati, dedi in pradedi ter brat Ivan HREN Krojaški mojster (28.11.1920 - 10.1.2010) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darove cvetja, sveče in svete maše ter izraze sožalja... Hvala društvom in praporščakom, govorniku Jožetu, pevcem, trobentaču, gospodu župniku Luknarju ter gospodu monsignorju Vratanarju in pogrebni službi Morana za svečani obred. Posebno zahvalo pa izrekamo Centru starejših Gornji Grad, medicinski sestri Nataši Zdolšek in dr. Tadeji Jelenko. Žalujoči vsinjegovi Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič inpozabo: po tebi merim stvarempomen in tvojopesem skušampeti za tabo. (T. Pavček) V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na mesec januar 2009, ko je mnogo prekmalu odšel od nas naš dragi Anton VOLOVLEK iz Radmirja Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, a še težje ga je za vedno izgubiti. Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate, nosite v srcu, mu prižigate svečke in molite zanj. Tako zelo te pogrešamo... sleherni dan! Vsinjegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. I Tisti, ki ga imaš rad. 1 nikoli ne umre. le daleč je! (TonePavček) ZAHVALA Ob slovesu od našega očeta in starega očeta Franca SEDMAKA (23.I.I926 - 10.1.2010) z Rečice ob Savinji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. monsignorju Jožetu Vratanarju za opravljen obred in govorniku g. Jožetu Grudniku za izrečene poslovilne besede. Vsinjegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si In zdaj, planine, ve moj raj, od vas tja v tuji moram kraj; kako mije pa to težko, le on tam gorive samo. (Gregorčič) V SPOMIN Martinu GOLOBU Golobovemu Tinkotu (1939 - 2010) Po težki bolezni, ki mu je pobrala vse življenjske moči, smo se v četrtek, 14. 1.2010, zavedno poslovili odnasegadragegabrata Tinko ta. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nanj obudili vsaj trenutek spomina. Njegovo zadnje počivališče je daleč od nas, na pohorskem Lovrencu. Tinko je bil prvi od desetih otrok v Golobovi družini. V življenje nas je pričakal vseh devet. Bil je naš priljubljeni brat, ki ga bomo neizmerno pogrešali. Za njim žalujemo: sestre in brat z družinami Ljubno, 18.1.2010 Za razvedrilo Še en, ki je zaspal v snegu. Za alt od otrok? Po sledeh črne kronike Poldek: “Tile snežaki po dolini so pa res delo mojstrskih rok ljudi, ki imajo otroke.” Vanek: “Ja, res so bili mojstri, da so si naredili tako sposobne otroke.” Samo od À do H Poldek: “V Savinjskih novicah preberem vse od A do Ž." Vanek: “Ustaviva se pri K. Kaj so tokrat hoteli povedati v kazalu?” Eho k luknje lz-vrtine v Savinjskih novicah že odmevajo. Očitno so dovolj globoke. Le dovolj pomembni bodo padli vanje. Kriza ne pojenja 1 Recesija se je iz leta 2009 pretihotapila v 2010. Kampi ob Savinji v januarju še vedno brez gostov! Kriza ne pojenja 2 Gost v baru hotela vpraša natakarja: “Kako imate kaj zasedene nočitvene kapacitete?” “Slabo. Očitno se vsi povaljajo že čez dan.” Gre ramo na veliko Bepo: “Si bil na zaposlitvenem sejmu v Celju?” Šimen: “Ne. Jaz rabim veliko denarja. Javi mi, ko bo sejem v Bruslju.” Oni dan se je nekdo tako napil, da je sanjal, da ga budijo angeli. In so ga res -modri angeli. Reinkarnirani (nežaki Ledenko: “Lanska zima je bila dobra, kot že dolgo ne. Upam, da letos ne bo kmalu odjuge.” Snežko: “Ne omenjaj mi te nadloge, se mi korenček takoj povesi.” Ledenko: “Meni je lani odpadel šele marca.” Snežko: “Meni pa so ga dali med noge. Sem bil trikrat bolj popularen kot letos. Potem so naredili še Snežko in mije bilo tako nerodno. Sploh ne vem, zakaj.” Ledenko: “Mogoče so ti dali korenček prenizko.” Snežko: “Ooo, šele zdaj razumem, zakaj je tako povešala pogled.” Kdo ima večjega Vanek: “Naš snežak je tako velik, da ima namesto gumbov traktorske gume.” Poldek: “Naš pa ima piramido iz Mozirja namesto korenčka.” Šimen: “Naš se je pa stopil.” Vanek: “He, he.” Poldek: “Hi, hi.” Šimen: “Ja, je bil že preblizu sonca.” Našli smo pobeglega motorista iz prejšnjih Zadrečkih novic. Cvetke th koprive) ČAS JE ZA SPERMEMBO Polona Rihter, profesorica Olga iz Partljičeve Partnerske poroke (desno): »Draga šefica, končno si boš lahko malce odpočila po današnji uspešno opravljeni premieri!« Urša Solar, režiserka Partljičeve komedije: »Ja, Polona - in kar je še pomembneje - končno bo prišel tudi čas, da vzamem v roke zopet kaj konkretnega« KAJ VSE DANES NE IZVEŠ Ana Napotnik, amaterska igralka z Ljubnega, kot čistilka Marija v igri Partnerska poroka (levo), pove emancipirani Saški - Raheli Lipovšek: »Kar je preveč, je pa preveč. Saj res, da sem le navadna čistilka ampak, da so pa sedaj že »babe pedri«, si pa nisem mislila.« TEŽAVA REŠENA Polona Rihter, amaterska igralka z Ljubnega: »0, dragi, kako sem vesela, da sva rešila vprašanje o ločenem odlaganju odpadkov.« Dejan Ugovšek, amaterski soigralec: »Jaz tudi. Se pravi, da odslej svoje odpadke nosim k sosedom na levi, ti pa k sosedom na desni.« Skener, Avlida, Rainis, Arz, kk, tasta, cibeba, plemenitenje, literat, Taal, umolk, ete, Na, Toš, enka, Ven, NA, VA, srež, TA, asketizem, odlivek, Sava, Raeder, davek, Oreste, crack mm N1KEJA- antično mesto v Turčiji STRAUS- slovenski slikar- Janez Andrej URINAL- steklena posoda za seč v bolnišnicah KNAAK- nemški šahist- Rainer 2. Zimski pohoti v Potočko zijalko. 23.1. Organizator: PD Solčava. Dodatne informacije: 040 418 518, rudi.jezernik@siol.net. 5. Zimski pohod na Tolsti vrh. 24.1. Organizator: PD Nazarje. Dodatne informacije: Marjan Ostruh, 041 435 581, www.pdrustvo-nazarje.si. Smučišče Logarska dolina. 18.1. do 22.1. Dodatne informacije: snežni telefon 041 182 522, www.logarska-dolina.si, info@logarska.si. Velika planina. 25.1. do 29.1. Dodatne informacije: snežni telefon 041 182 515, www.velikaplanina.si. Več informacij o prireditvah na www.miaajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Napovednik dogodkov • Petek (22. januar), od 10.30 dalje. Rdeča dvorana Velenje 11. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu • Petek (22. januar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljično ura za otroke: 0 mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal • Petek (22. januar), ob 17.00. Gornji Grad (za Engom) Smučarski skoki z alpskimi smučmi pod žarometi_______ • Sobota (23. januar), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekmo - Nazarje Input : Krka B (kadeti)__ • Sobota (23. januar), od 14.30 dalje. Rdeča dvorana Velenje 11. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu • Sobota (23. januar), ob 15.00. Dvorana OŠ Miklavž Košarkarska tekma - Miklavž : Nazarje Input (člani)________ • Sobota (23. januar), ob 16.00. OŠ Dravograd Odbojkarska tekma - Dravograd : KLS Ljubno_________________ • Nedelja (24. januar), ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir starejših deklic v odbojki (KLS Ljubno, Mozirje, Zreče, Poljčane)___________________________________________ • Nedelja (24. januar), ob 15.00. Kulturni dom Bočna Gledališko komedija: Podnajemnik___________________________ • Nedelja (24. januar), ob 15.00. OŠ Šmartno pod Šmarno goro Košarkarska tekma - Fenomeni : Nazarje Input (mladinci) • Sreda (27. januar), ob 19.00. Gostišče Grad Vrbovec Planinski večeri: Jubilej Mt. Everesta in vzpon na Imja Tse • Četrtek (28. januar), ob 18.00. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Lahko noč, čarobno luna__________ MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. KDO PRAVI, DA NE MORETE STORITI NIČ ZA ZDRAVJE? Za VAS in VAŠE NAJMLAJŠE. SOLNE TERAPIJE! 031 788 881, www.solni-tempelj.com Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. SKIBOAT SERVIS TEVČ Ročno popravilo in montaža vezi - ali strojno - vse vrste struktur; popravilo ostale smučarske opreme; gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca, čb, starega en teden; tel. 584-11-97. Prodam bikca simentalca, teža 130 kg, primeren za nadaljnjo rejo; gsm 031/408-467. Prodam bikca (rj/lim), cca 130 kg, in traktor zetor 6911, letnik 1992; gsm 041/373-920. Prodam telico simentalko, visoko brejo - pašno; gsm 031/299-330. Prodam telico simentalko in prašiča za zakol; gsm 051/806-053. _____________ DRUGO - PRODAM Prodam smučarski kombinezon, nov, znamke Andraž, št. M. 041/ 785-337. Prodam otroške smuči, pancarje in čelado; gsm 031/658-969. Prodam rezan smrekov les, deb. 25,50 in 80 mm, mizar, kvaliteta, sušeno na zraku 3 leta; gsm 031 / 331-418. Prodam traktorsko hidravlično desko za sneg, silažne bale, oddam nemško ovčarko; gsm 031/689-841. Prodam molzni stroj in motorno žago stihi 066; gsm 031/829-273. Prodam komplet računalnik: monitor, zvočniki, tipkovnica, miška; gsm 02/147-72-71. Prodam dnevno omaro, cena po dogovoru; gsm 031/518-814. Prodam 3-delno omaro in posteljo s predalom + 2 jogija; gsm 051/ 335-727. Prodam 4 - malo rabljene radiatorje; gsm 041 /724-394. Pasjo utico - lepo ohranjeno, izolirano - poceni prodam; tel. 584-34-97. Prodam vrednostni bon za 7 dni Madžarska »Heviz« za 2 osebi, velja do 1.12.1010; gsm 041/223-920. DRUGO - PODARIM Podarim mali hladilnik gorenje -uporaben; gsm 041/399-773. VOZILA - PRODAM Prodam opel astra 1.1., letnik 2002, prevož. 62.000 km, temno rdeč, lepo ohranjen, cena 4.000 eur; gsm 041/378-579. NEPREMIČNINE Družina najame stanovanjsko hišo; gsm 051/248-291. Prodam hišo v Kokarjah -1. izgrad- nje 1989, parcela 1.800 m2, cena 125.000 eur; gsm 041/651-196. Novo stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. Deset najbolj branih knjig v januarju 2010 Odrasli: McKinley, Tamara: Matildin zadnji valček, Vojnovič, Goran: Čefurji raus!, Paasilinna, Arto: Dedu za petami, Meyer, Stephenie: Jutranja zarja, Pevec, Metod: Teža neba, James, Erica: Ljubezen in predanost, Garwood, Julie: Nevesta, Garwood, Julie: Nagrada, Steel, Danielle: Hiša, Dillon, Anna: Afera. Mladina: Suhodolčan, Primož: Kuža, zaljubljen kot pes, Rudolf, Mojca: Kjeje Jure?, Verboven, Agnes: Nosko, Casalis, Anna: Mišek Tip noče v vrtec, Butler, M. Christina: Temna, temna noč, Moškrič, Marjana: Ledene magnolije, Casalis, Anna: MišekTip nagaja, Burg, Sarah Emmanuelle: Bravo, putkai, Castle, Caroline: Malica v vesolju, Merljak, Sonja: Dekle kot Tisa. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. Savinjske novice potujejo tudi v Avstralijo V preteklem letu smo ob obisku v dolini pisali o slovenskem izseljencu iz Avstralije, Valentinu Lenku. Ker domovino še vedno pogreša, se je odločil obdržati stike z njo tudi z naročilom na Savinjske novice, ki sedaj dvakrat mesečno prepotujejo ogromno razdaljo in polepšajo dni družini Lenku v daljnem Melbournu v Avstraliji. Med pogovorom smo od njega izvedeli veliko o njegovi številni družini. V tem mesecu se je poročil še zadnji od šestih Lenkovih otrok in ob tej priložnosti je nastala tudi slika družine, ki v telefonskem imeniku Melbourna zasede celo stran. Našim najbolj oddaljenim bralcem na svetu zato želimo prijetno branje Savinjskih novic še naprej, mladoporočencema pa obilo sreče v zakonu. Štefka Sem . dol« pred tako številčno slovensko družino v Avstraliji (foto: Štefka Sem) ARC» * Snežene skulpture Takle iglu sta s pomočjo očeta in dedka postavila Primož in Ana Mavrič. Ob lepem vremenu predenj postavita ležalnike in mizico ter si po napornem smučanju privoščita malico. Lev, ki domuje v Podsmrecju v Gornjem Gradu, meri v višino 2,5. Pod njim se skriva rov in brlog, dolg skoraj pet metrov. Idejo zanj je dala Vanda Rakun, ki ga je tudi izoblikovala. Izdelovali so ga ves dan. Miha Medič je vneto nalagal sneg v visok kup in skopal velik brlog pod njim, štiriletni Timotej in dvoletni Nikolaj Rakun pa sta cvilila od navdušenja, plezala po levu in se podila po rovu z baterijskima svetilkama. Seveda sta vsake toliko časa dodala kakšno kepico snega in popravljala za mamico. Na domačiji Kogovških v Savini na Ljubnem ob Savinji so iz obilice snega napravili ogromnega snežaka, ki pa se vendarle razlikuje od običajnih sneženih možicev. V hladno naročje so mu zaupali kar njihovega najmlajšega, komaj dvomesečnega člana družine Tomaža in njegovo sestrico Tjašo. Kako dolgo je snežak oziroma snežakinja opravljala odgovorno nalogo varuške, ni znano. Verjetno sta bila najmlajša iz družine Brgles po končanem poziranju kmalu v kakšnem bolj toplem naročju. NAJBOLJ ODDALJENI NAROČNIKI FA ) banka celje m f Celje - skladišče D-Per 7/2010 4. 4. - ■- S_- - ^ 5000(325719,3 COBISS i t ul mnmmmtnmum*;-:. » * * j» kiji BIH! WM »>!« teil! sii ili fi IL li il it it it kt iEt )É~i 041287 742 vellness Potočka zijalka Robanov Kot 5, Solčava iafo(®po à-S o(®pođ-macesnovo-streho.si lì * .. + du... 4-.ä~ . mn.. M Jbü. Mi äu * . ^kàuu,. M JLuLJ*3 lil« El. !-•! piSPir *TM Dolgoročni depozit fr-Si’ •pri najemu zagotavljamo popolno zasebnost • razvajanje, rehabilitacija, regeneracija I •podarite izbrani osebi DARILNI BON i » 5-letni depozit po 4,50 % letni obrestni meri Ponudba velja do 31. januarja 2010, za depozite nad 1.000 evrov. Več na www.banka-celje.si i mm ' :/3- www. apartma-logarskisi www.pod-macesnovo-streho.si Veliko nagra V NAKUPOVALNEM CENTRU ari< Kuponček izpolnite, izrežite in ga oddajte v avtomobil Mazda2, ki je razstavljen v nakupovalnem centru Veleja park NAKUPOVALNI CENTER Ime Naslov KUP MED SPREHODOM! n«™» J « P ... .... ... ... p|§i Pogoji in pravila nagradne igre: Nagradna igra poteka od 8. 1. do 20. 3. 2010. Organizator nagradre igre je NC Velejapark, WG Projektiranje d.o.o. Verovškova cesta 55, 1 1000 Ljublana. Sodelujete i lahko vsi, ki boste najkasneje do 20. 03. 2010 pravilno izpolnili nagradni kupon. Na- 1 kup ni pogoj za sodelovanje i v nagradni igri. Žrebanje bo , 20. 3. 2010 v avli NC Veleja- ' park, Celjska cesta 40, 3320 I Velenje. Nagrajenec bo objavljen na spletni strani www, velejapark.si in obveščen po ' pošti. V skladu z zakonom o l davčnem postopku (Ur. list j RS, št. 25/2005) mora fizična oseba predložiti svojo davčno številko. Sodelujoči v nagradni i igri soglašajo z uporabo oseb- | nih podatkov in se strinjajo, da jim podjetje Velejapark ! lahko pošilja obvestila o svojih i ! trženjskih aktivnostih. Sodelu- , s joči lahko kadarkoli zahtevajo prenehanje obveščanja. Več o pogojih in pravilih nagradne igre na www.velejapark.si in na prodajnih mestih vseh t govin v NC Velejapark. SÉ ° anao tnb dfNaaaso