Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Šolski center Ptuj Strojna šola Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj KAROSERIJSKA DELA 2 učno gradivo za 2. letnik srednješolskega izobraževalnega programa Avtokaroserist v Pripravila: Ferdinand Humski, Nikodem Zuraj Ptuj, maj 2019 Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 KAZALO VSEBINE Vsebina Str. 1. UPORABA ALUMINIJA V IZDELAVI KAROSERIJ ................................................................ 5 PRIDOBIVANJE, LASTNOST/ IN PREDELAVA AL UMINIJA. .......................................................... 5 Aluminij v gradnji karoserij ............................................................................................................ 6 POPRAVILO KAROSERIJ V MEŠANEM NAČINU GRADNJE ......................................................... 7 Elektrokemična k oro zija ................................................................................................................ 7 Kovinski povezovalni elementi ....................................................................................................... 8 Nekovinski povezovalni elementi ................................................................................................... B POPRA VILO ALUMINIJASTIH KAROSERIJ .................................................................................... 9 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 10 2. UPORABA MAGNEZIJA V IZDELA VI KAROSERIJ IN VOZIL ............................................11 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 11 3. UMETNE MASE V IZDELAVI KAROSERIJ IN VOZIL. .........................................................12 Zahteve.......................................................................................................................................... 12 Zgradba umetnih mas ................................................................................................................... 13 Zmesi umetnih mas ....................................................................................................................... 13 VRSTE UMETNIH MAS .................................................................................................................. 14 Termoplasti ................................................................................................................................... 14 Elastomeri ..................................................................................................................................... 14 Duroplasti...................................................................................................................................... 14 S steklenimi vlakni ojačane umetne mase ................................................................................... 15 Z ogljikovimi (karbonskimi) vlakni ojačane umetne mase .......................................................... 15 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 15 4. IDENTIFIKACIJA UMETNIH MAS IN VRSTE POŠKODB .................................................... 16 Poskus z varjenjem ....................................................................................................................... 17 Poskus s plamenom in vonjem .................................................................................................... 17 Klasifikacija poškodb na predmetih iz umetnih mas ................................................................... 17 Gospodarnost popravila umetnih mas ........................................................................................ 18 Lakirani deli iz umetne mase ........................................................................................................ 18 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 18 5. POPRAVILA DELOV IZ UMETNIH MAS .............................................................................. 19 Popravila termoplastov ................................................................................................................. 19 Popravila duroplastov .................................................................................................................. 20 Popravila e/astomerov .................................................................................................................. 20 Zmesi (kompoziti) iz umetnih mas ............................................................................................... 20 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 20 6. POSTOPKI POPRA VIL UMETNIH MAS .............................................................................. 21 Termično ravnanje ........................................................................................................................ 21 Kitanje ........................................................................................................................................... 21 Varjenje termoplastov ................................................................................................................... 21 Priprava ...................................................................................................................................... 21 Varjenje ...................................................................................................................................... 22 Glajenje zvara ............................................................................................................................. 22 Varnostni napotki .......................................................................................................................... 23 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 23 7. LEPLJENJE UMETNIH MAS ............................................................................................... 24 Delovni koraki pri lepljenju umetnih mas .................................................................................... 24 Predhodna obdelava podlage ...................................................................................................... 24 Izvajanje lepljenja ........................................................................................................................ 26 Priprava površine za /akiranje ...................................................................................................... 26 Lakiranje........................................................................................................................................ 27 Varnostni napotki .......................................................................................................................... 27 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ...................................................27 8. POPRA VILO UMETNIH MAS Z ROČNIM LAMINIRANJEM ................................................ 28 Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Delavniška navodila ...................................................................................................................... 28 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 29 9. KONSTRUKCIJE KAROSERIJ ............................................................................................ 30 Deljena gradnja ............................................................................................................................. 30 Gradnja z dodatnim nosilnim okvirjem ........................................................................................ 30 Samonosna gradnja (samonosna karoserija) .............................................................................. 31 Samonosna /upinasta gradnja ..................................................................................................... 31 Samonosna skeletna gradnja ...................................................................................................... 31 Varnostna karoserija ..................................................................................................................... 32 Zaščita proti bočnim udarcem ...................................................................................................... 33 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 34 1O. OBREMENITEV KAROSERIJE .................. ....................................................................... 35 Nosilna struktura .......................................................................................................................... 35 Upogibna obremenitev ................................................................................................................. 35 Obremenitev na torzijo ali vzvoj ................................................................................................... 36 Obremenitev pri trku .....................................................................................................................36 Čelno trčenje in trk v zadek .......................................................................................................... 36 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 37 11. SPREDNJA KAROSERIJA ................................................................................................ 38 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA .................................................. .42 12. POTNIŠKA CELICA ........................................................................................................... 43 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA .................................................. .47 13. ZADNJA KAROSERIJA ..................................................................................................... 48 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA .................................................. .49 14. GRADNJA LAHKIH KAROSERIJ ...................................................................................... 50 Celovita konstrukcijska zasnova .................................................................................................. 51 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 53 15. POSEBNOSTI PRI KABRIOLETIH .................................................................................... 54 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 55 16. POSEBNOSTI PRI TERENSKIH VOZILIH ......................................................................... 56 KONSTRUKCIJE KAROSERIJ. ................................................................................................... SB Ločen oziroma okvirni način gradnje ............................................................................................ SB Samonosna gradnja .................................................................................................................... 59 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 59 17. UGOTAVLJANJE ŠKODE NA KAROSERIJI .................................................................... 60 POŠKODBE KAROSERIJ .............................................................................................................. 60 PRESOJA ŠKODE Z OGLEDOM ................................................................................................... 61 18. POTEK POPRA VILA KAROSERIJE ................................................................................. 62 1. PRIPRAVLJALNA DELA ............................................................................................................ 62 2. RAVNALNA DELA ..................................................................................................................... 62 3. NADOMESTNI DELI ................................................................................................................... 62 4. OBDELAVA POVRŠINE ............................................................................................................. 63 5. LAKIRANJE ...............................................................................................................................63 6. KONČNA DELA .......................................................................................................................... 64 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 64 Poškodbe dna karoserije .............................................................................................................. 64 Notranje poškodbe ........................................................................................................................64 Sekundarne poškodbe .................................................................................................................. 64 DOLOČANJE POTEKA POPRAVILA ............................................................................................. 65 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 65 19. MERITVE KAROSERIJE ................................................................................................... 66 Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 DVODIMENZIONALNO MERJENJE .............................................................................................. 66 TRODIMENZIONALNO MERJENJE IN PREIZKUŠANJE .............................................................. 68 RAVNALNA MIZA S STAVKOM VODILNIH KOTNIKOV ................................................................ 69 OPTIČNI UNIVERZALNI MERILNI SISTEM ................................................................................... 72 ELEKTRONSKI UNIVERZALNI MERILNI SISTEM ......................................................................... 73 MERJENJE Z UNIVERZALNIMI MER/LN/Ml S/STEM/ ................................................................... 74 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 74 20. POPRA VILA MAJHNIH POŠKODB KAROSERIJE ...........................................................75 POTEK POPRAVILA KAROSERIJE .............................................................................................. 75 VRSTE VBOKLIN ........................................................................................................................... 75 POPRAVILO VBOKLIN BREZ NAKNADNE GA LAKIRANJA ........................................................ 76 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 78 21. POPRAVILO VBOKLIN Z NAKNADNIM LAKIRANJEM .................................................... 79 Popravilo vbokli ne s kladivom in podlog o .................................................................................. 79 Popravilo vbokline s plamenom ................................................................................................... 80 Mehanično-termično popravilo izboklin ....................................................................................... 81 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 81 22. POPRA VILO VBOKLIN PRI ENOSTRANSKI DOSTOPNOSTI .......................................... 82 Vlečno ali udarno k/adivo ............................................................................................................. 82 Kremplji za izvlek .......................................................................................................................... 82 Aparat za izvlek vboklin (Airpuller) .............................................................................................. 83 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 83 23. ORODJE ZA POPRA VILO VBOKLIN ................................................................................ 84 Kladiva........................................................................................................................................... 84 Kleparske podloge ........................................................................................................................ 85 Ravnalne žlice ............................................................................................................................... 86 Karoserijska pila ........................................................................................................................... 86 Robi/na železa in vzvodi ............................................................................................................... 86 Jekleni vzvodi ............................................................................................................................... 87 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 87 24. POPRA VILO POŠKODB KAROSERIJE ZARADI TOČE . .................................................. 88 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 88 25. KONČNA OBDELAVA POVRŠINE PO POPRAVILU VBOKLIN ........................................89 Delovni napotki ............................................................................................................................. 89 Brušenje mesta popravila ............................................................................................................. 89 Delovna pravila ............................................................................................................................. 90 Kositranje vboklin ......................................................................................................................... 90 Delovni potek pri kositranju ......................................................................................................... 90 Čiščenje......................................................................................................................................... 90 Kositranje...................................................................................................................................... 90 KITANJE ........................................................................................................................................ 92 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ................................................... 93 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE. ...............................................................................94 Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 POPRAVILO ALU MINIJASTIH KAROSERIJ Proizvajalci zahtevajo za popravi lo aluminijastih karoserij ločene delovne prostore in lastno garnituro orodja. Na ta nači n se prepreči, da bi jekleni delci prišli v kontakt z aluminijasto karoserijo in bi zato lahko prišlo do elektrokemične korozije. Povezovanje aluminijastih delov Pritrdilni elementi. Smejo se uporabljati samo npr. kovice in vijaki, ki so opremljeni z zaščitno prevleko proti elektrokem ični korozij i. Ti deli so označeni z barvo, da jih ni mogoče zamenjati z običajnimi pritrdilnimi elementi. Gumijasti deli in deli iz umetne mase moraj o imeti posebne izol acijske lastnosti . Lepila in tesnilna gradiva. Njihovo uporabo mora dovoliti proizvajalec avtomobila. Varjenje pod zaščitnim plinom se sme izvajati samo z inertnim plinom argonom (MIG in TIG varjenje). Zaradi vel ike toplotne prevodnosti je treba variti z veliko jakostjo toka (1>200A) . Pločevina se pri tem ne sme močno segreti, temperaturo obdajajoče pločevine je potrebno nadzorovati s term ični mi kromovimi čepki . Izdelovalci aluminijasti h karoserij, ki varijo pod zaščitnim pl inom, morajo biti še posebej izšolan i. Točkovno varjenje, ki se deloma pri aluminiju še uporablja v serijski proizvodnj i, za popravi lo aluminijaste karoserije ni pri merno, ker običajni vari lni aparati za točkovno varjenje ne razpolagajo z zahtevano močjo. Odsesavanje dima in prahu. Dim in prah, ki nastajata pri brušenju in varjenju aluminija, sta zdravj u škodlj iva in ju je potrebno odsesavati . Tehnike ravnanja vboklin. Pri ravnanju vbokl in s kladivom in pod lago nastane pri aluminijastih pločevinah bistveno večji presežek gradiva. Tako se izkažejo, v pri merjavi z obdelavo jekla, sledeča postopanja: • Ravnalna dela pričnemo v sredini vbokl ine. • Pod loga je potrebno držati nekoliko bolj zamaknjeno, kot pri jekleni pločevi ni. • Vračanje v prvotno obl iko poteka bolje s tlačenjem, npr. z kleparsko žlico, kot pa z udarci kladiva. • Uporabljati je treba samo gladke podloge. • Vlečenje vbokl ine navznoter s pomočjo plamena je možno. Za nadzor temperature, ki naj znaša 150°C, je potrebno uporabiti toplotni kromov zatič. • Po ravnanju se mesto popravi la v nobenem pri meru ne sme ravnati s kositranjem, ker lahko nastanejo razpoke v aluminijasti pločevini. Neravnine se lahko zravnajo s poliesterski m kitom. Ravnalna dela na karoserijskih delih iz aluminija Močno obremenjeni karoserijski deli so največkrat izdelani s konti nuirnim litjem. Ti deli se obnašajo pri ravnanju bolj togo, kot pri merlj ivi deli iz jekla. Obstaja vel ika nevarnost nastajanja razpok. Vlečna sila ravnalne naprave pravi loma ne zadošča za izravnavo deform iranih delov, zato jih je potrebno zamenjati. OPOZORILO: Pri popravi lu alumi nijastih karoserij je potrebno brezpogojno upoštevati navodila proizvajalca! Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Opiši lastnosti aluminija. Kako ga pridobivamo? 2. Pojasni, kaj dosežemo z legiranjem aluminija in kako ga predelujemo. 3. Opiši možnosti uporabe aluminija v gradnji karoserij. 4. Naštej prednosti, ki jih daje vstavljanje aluminijastih karoserijskih delov v karoserijo iz jeklene pločevine. 5. Naštej slabosti, ki jih ima uporaba aluminija za karoserije. 6. Opiši gradnjo karoserij v mešanem načinu gradnje in probleme, ki nastanejo v zvezi s tem. 7. Opiši posebnosti popravil aluminijastih karoserij. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 2. UPORABA MAG NEZIJA V IZDELAVI KAROSERIJ IN VOZI L Pridobivanje. Pridobivamo ga iz rud magnezit in dolomit. Je osmi najpogostejši kemijski element v zemeljski skorji. Slika 1: Magnezij Lastnosti. Je srebrno bela kovi na, zelo mehka, ki se da kovati in valjati . Čisti magnezij je korozijsko manj obstojen. Ima gostoto 1,74 kg/dm3 . Natezna trdnost znaša 1 OO N/m m2, tališče 649°C. Čisti mag nezij je lahko vnetlj iv in se ne sme gasiti z vodo. Gasi se lahko samo s peskom ali prašnati mi gasi lnimi sredstvi. Legure magnezija. Z legiranjem z Al, Zn, Mn ali Zr (ci rkonij) postane magnezij korozijsko obstojen, trden, obdelovalen in se da variti . Gostota mag nezijevih legur 3 znaša 1, 8 kg/dm. Glede na področje uporabe lahko v pri merjavi z aluminijastimi pločevinami pri hran imo do 30% teže. Predelava magnezija. Magnezij se v gradnji karoserij in vozil predeluje pretežno v obliki pločevi n. Vedno pogosteje se uporablja postopek tlačnega litja. Deli so izdelani zelo natančno. Magnezijeve legure za ulivanje Liti deli se uporabljajo za bate, ohišja črpalk, pokrove in nosi lce agregatov v vratih in ohišja menjalnikov, npr. EN MC-MgAI9Zn 1 z 9% aluminija in 1% Zn. Ker se dajo ul ivati zelo natančno, se vedno pogosteje uporabljajo za dele v notranjosti karoserije, npr. nosi lce instrumentalnih tabel . Deli morajo imeti zaščitni sloj iz epoksidne smole in poliestra, ki se nanaša s pomočjo elektrostatičnega lakiranja s prašnato barvo, ki jih ščiti pred korozijo in poškodbam i. Magnezijeve legure za gnetenje. Uporabljajo se za pl očevinaste profi le, obloge, armature, rezervoarje za gorivo, platišča in pokrove ohišij, npr. EN MW-MgAI8Zn F29 z 2 8% Al in 0,6% Zn in minimalno natezno trdnostjo 290 N/m m. Najmanjša natezna trdost 2 se podaja s črko Fi n števi lko v daN/m m. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Opiši uporabo magnezija v izdelavi karoserij in vozil. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Compounds5 . Z dodatki polnil (npr. premoga, stekla, mineralnih ojačevalcev, kovin) v različnih oblikah (npr. vlaknih, tkaninah, pletivu, prahu) lahko ciljno vplivamo na lastnosti umetnih mas. VRSTE UMETNIH MAS V osnovi razlikujemo tri vrste umetnih mas: • termoplaste; • elastomere; • duroplaste. Termoplasti Termoplasti, npr. preobleke v notranjosti avtomobila, so zgrajeni iz dolgih, med seboj prepletenih nitastih molekul. Ker posamezne nitaste molekule med seboj niso mrežasto povezane, se lahko struktura med segrevanjem zaradi toplotnega gibanja zrahlja. Termoplast postane mehak in taljiv. Pri ohlajanju se zopet strdi. Ta postopek je ponovljiv, zato se lahko termoplasti ulivajo, upogibajo in varijo. Pri previsokih temperaturah nitaste molekule razpadejo, termoplast zgori. Z dodajanjem mehčal se lahko trdi termoplasti spremenijo v ži lavi in elastične. Slika 4: Struktura termoplastov Elastomeri Elastomeri, npr. gumijasta tesnila in ležaji, so sestavljeni iz nitastih molekul, ki so z vulkanizacijo zamrežene z velikimi zankami. Zato izkazujejo pod obremenitvijo elastične lastnosti kot guma. Pri segrevanju se ne tal ijo, temveč ostanejo do razpada elastični. Obdelujejo se lahko z odvzemanjem gradiva in se dajo variti . Slika 5: Struktura elastomerov Duroplasti Duroplasti se pri strjevanju mrežasto povežejo v gosto prepletene nitaste molekule, zato nastane trda umetna masa (duro=trd). Nastala obl ika se pri segrevanju več ne zmehča. Strjevanje duroplastov povzroči : • dodana energija (toplota -povišana temperatura, svetloba, tlak) 5 ang. sestavljen, zložen Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 • kemična reakcija (s trdilcem, z zrakom, z vlago v zraku ... ) • izhlapševanje topila Strjeni duroplasti niso topni v topilih, tudi variti jih ni možno. Dajo se samo obdelovati z odvzemanjem gradiva, npr. stružiti ali rezkati . S polnili, kot so npr. steklena vlakna, jim lahko spreminjamo lastnosti . Slika 6: Struktura duroplastov S steklenimi vlakni ojačane umetne mase Tako termoplasti kot tudi duroplasti se lahko ojačajo s steklenimi vlakni. Na ta način se jim bistveno poveča trdnost. Tudi toplotna razteznost se jim zmanjša in sprememba dolžine delov iz umetnih mas je približno enaka jeklenim delom. Problemi zaradi različnih toplotnih raztezkov med jeklenimi karoserijskimi deli in dolgimi deli iz umetnih mas se lahko na ta način preprečijo. S steklenimi vlakni ojačani termoplasti (npr. PP-GF), so umetne mase, ki se v postopku brizgalnega vlivanja mešajo s kratkimi steklenimi vlakni dolžine okoli 3 mm. Zato se karoserijskim delom žilavost močno poveča. Tudi spenjeni termoplasti se dajo ojačati s steklenimi vlakni in se na ta način dobijo še posebej lahki deli z vel iko trdnostjo. S steklenimi vlakni ojačani duroplasti, npr. SMC6 (GFK), se ojačajo pretežno s steklenimi vlakni v obliki pletenjače, tkanine ali konopcev iz steklenih vlaken. Steklena vlakna se impregnirajo s smolo in pri sobni temperaturi (hladno ojačane) ali povišani temperaturi (toplotno ojačanje) utrdijo. Z ogljikovimi (karbonskimi) vlakni ojačane umetne mase Kot gradivo za karoserije ponujajo po današnjih vedenjih največji potencial na prihranku teže avtomobila. Gradivo z visoko trdnostjo tehta 50% manj kot jeklena pločevina in 30% manj kot aluminijasti profili. Do sedaj se je gradivo zaradi visokih stroškov uporabljalo samo v dirkalnem športu za monocoque formule 1 dirkalnih avtomobilov. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, kaj so umetne mase in kakšne so njihove prednosti v oblikovanju karoserijskih delov. 2. Naštej zah teve, ki jih morajo v gradnji motornih vozil izpolnjevati umetne mase. 3. Naštej dodatne zah teve, ki jih morajo izpolnjevati umetne mase za karoserijske sestavne dele. 4. Pojasni, kako razdelimo umetne mase in posamezne vrste opiši. 5. Pojasni, kako lahko ojačamo sestavne dele iz um etnih mas. 6 sheet molding compounds oz. poliesterska smola ojačana s steklenimi vlakni Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 4. IDENTIFIKACIJA UMETNIH MAS IN VRSTE POŠKODB Prepoznavanje umetnih mas, ki se uporabljajo v gradnji vozil in karoserij, je brez pripomočkov največkrat zelo težko ali celo nemogoče. Pogosto zadostuje že določitev pripadnosti termoplastom, duroplastom ali elastomerom. Iz tega že lahko pridobimo osnovno sporočilo o možnostih popravila, postopkih popravila ali možnosti reci laže. V pomoč pri identifikaciji umetne mase so seznami proizvajalcev avtomobilov, iz katerih izhaja, kateri sestavni deli so izdelani iz katerih umetnih mas. Pogosto so deli iz umetnih mas označeni tako, da je možna nedvoumna identifikacija. Razlikujemo naslednje možnosti identifikacije: • iz označbe na vgradnem delu; • z vari lnim preizkusom; • s poizkusom s plamenom in vonjem. Označba. Vtisnjena je na vgradnem delu. Oznaka lahko vsebuje naslednje podatke o: • bazičnem polimeru; • varianti gradiva; • polnilu; • obliki polni la; • deležu polnila v %. Primer označbe umetne mase nekega avtomobilskega dela: PP-GM 20: • PP... bazi čni polimer: polipropilen • G... polnilo: steklo • M... oblika polnila: pletenjača • 20... delež polnila: 20% Iz označbe lahko razberemo tudi ime proizvajalca in datum izdelave. V navodilih proizvajalca avtomobila za popravilo lahko najdemo napotke o vrsti umetne mase. Slika 1: Primer označbe umetne mase nekega avtomobilskega dela Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 • Odlomljena držala in pritrdilni elementi. Odlomljena držala na odbijaču ali žarometu se lahko zopet zalepijo. Gospodarnost popravila umetnih mas Popravilo poškodovanega dela iz umetne mase je treba vedno gledati iz zornega kota gospodarnosti . Optični videz popravljenega dela mora ustrezati tistemu pred popravilom. Obstajajočo strukturo površine je treba obnoviti . Te zahteve določajo stroške, ki morajo voditi popravilo. Naslednji razlogi napravijo popravi lo negospodarno: • velike poškodbe; • več poškodovanih mest; • nizka cena novega dela; • strukturirana površina pri nelakiranih del ih. Pri popravilu delov iz umetne mase je potrebno preveriti, ali niso stroški za novi del nižji, kot celotni stroški za popravilo starega dela. Lakirani deli iz umetne mase Tudi lakiranje delov je zelo pomembno pri kalkulaciji stroškov. Največ delov je danes lakiranih z visokim sijajem v barvi vozi la. S tem se ne izboljša samo optični videz temveč se deli iz umetne mase bolje zaščitijo pred vplivi vremena in UV žarki . Če popravljene dele lakiramo na prehod, se stroški popravila še znižajo. Deli iz umetne mase s strukturo. Deli iz umetne mase, ki niso lakirani, imajo strukturirano površino. S pomočjo strukturnega laka jo lahko v veliki meri obnovimo. Za to potrebni izdatki pa naredijo te dele za popravilo največkrat negospodarne. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, kako lahko identificiramo umetne mase, ki jih uporabljamo v gradnji vozil in karoserij. 2. Pojasni, katere podatke lahko vsebuje označba umetne mase. 3. Opiši poizkus z varjenjem. 4. Opiši poizkus s plamenom in vonjem. 5. Naštej vgradne dele iz umetnih mas, ki pridejo v poštev za popravilo. 6. Pojasni, kako razdelimo poškodbe delov iz umetnih mas. 7. Pojasni, kaj vpliva na gospodarnost in kaj na negospodarnost popravila delov iz umetnih mas. 8. Opiši vpliv lakiranih in nelakiranih sestavnih delov iz umetne mase na stroške popravila. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 5. POPRAVILA DELOV IZ UMETNIH MAS Delež umetnih mas v avtomobi lih je vse večji. V notranjosti avtomobila znaša delež umetnih mas že preko 70%. Pa tudi v zunanjem področju karoserije se vedno bolj uporabljajo deli iz umetnih mas. Vzroki za to so naslednji: • Majhna gostota; • Dobro dušenje hrupa; • Velika svoboda pri oblikovanju zapletenih karoserijskih delov. Zato je mogoče združiti npr. odbijač, spoiler in odprtine za hlajenje motorja v en del ; • Daljša življenjska doba karoserijskih delov, saj umetna masa ne korodira. Slika 1 kaže moderno karoserijo s tipičnimi primeri uporabe umetn ih mas. Slika 1: Primer uporabe umetnih mas v moderni karoseriji Zaradi velikega deleža sestavnih delov iz umetnih mas se pri popravilu povecuJe strošek za odlaganje odpadnih delov. Številne umetne mase se ne dajo reciklirat ali pa predstavlja nj ihovo odlaganje velik strošek. Zato se poškodovani deli, če je le mogoče, ne zamenjujejo, temveč se popravijo. Popravilo umetnih mas je skorajda prepuščeno proizvajalcem avtomobilov in dokumentirano v navodilih za popravilo. Varnostno pomembni deli, kot je npr. rezervoar goriva, se ne smejo popravljati. Popravila termoplastov Pri segrevanju se omehčajo in se zato odlično preoblikujejo in varijo. Po ohlajanju se utrdijo in ostanejo v novi obliki. Termoplasti ponujajo v proizvodnji, pri popravljanju in recikliranju velike prednosti. Lahko se poljubno pretalijo in brez problemov predelujejo. Razpoke in prelomi se lahko zavarijo, majhne vbokline se lahko s toploto poravnajo. V gradnji karoserij se uporabljajo naslednji termoplasti: • polipropilen (PP); • akrilnitril-butadien-stirol (ABS). Uporaba. Na avtomobilu so iz termoplastov odbijači, spojlerji in ohišja ogledal. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Popravila duroplastov S toploto se ne dajo preoblikovati. So krhki in se hitro zlomijo pri sunkoviti obremenitvi . V gradnji karoserij se uporabljajo naslednji duroplasti: • poliuretanska smola PUR; • poliestrska smola UP; • epoksidna smola EP. Uporaba. Frontalni nosilec in odbijač sta največkrat iz poliuretanske smole. Karoserijski deli iz duroplastov UP in EP, ojačani s steklenimi vlakni, se danes vse manj uporabljajo. Popravila elastomerov To so z velikimi zankami zamrežene molekularne verige, ki so med seboj trdno povezane. V gradnji vozil se uporabljajo: • guma (naravna guma) NR; • stirol-butadien kavčuk (umetna guma) SBR. Uporaba. Te umetne mase se uporabljajo za tesnilne profi le na vratih in stekl ih ali kot manšete na oseh. Se ne dajo popraviti . Zmesi (kompoziti) iz umetnih mas Ker se za vgradne karoserijske dele postavljajo velike zahteve, se danes največkrat uporabljajo zmesi umetnih mas. Tem umetn im masam so primešani še dodatki, ki vplivajo na nj ihove lastnosti . Dodajajo se npr. steklena vlakna, kamena moka, saje, mehčala, barvila in sredstva za zaščito proti svetlobi . Zaradi teh sredstev se lahko vgradni deli npr. iz propi lena lakirajo. Pri popravilu in lakiranju je treba upoštevati navodila proizvajalcev. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni vzroke za vse večjo uporabo umetnih mas v gradnji karoserij in vozil. Katere umetne mase se dajo recikliral? 2. Naštej osnovne vrste umetnih mas in opiši njihove lastnosti. Podaj nekaj primerov uporabe za vsako osnovno vrsto umetne mase. 3. Pojasni, kaj so zmesi umetnih mas in zakaj se vse bolj uporabljajo v gradnji motornih vozil in še posebej karoserij. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 • Na obeh koncih špranje navrtamo luknj i, da se zareza po varjenju ne trga naprej . • Površino vari lne pal ice je potrebno pred varjenjem z rezilom obrezati, da se odstrani oksidna plast, ki je moteča za postopek varjenja. To velja predvsem za umetne mase PE in PP, ker se na nj ih zelo hitro tvori oksidna plast. • Čiščenje: olje, maščobe in znoj rok na površini je potrebno pred varjenjem odstran iti, saj imajo prav tako negativen vpliv na kvaliteto zvara. Varjenje Če se del iz umetne mase popravlja z varjenjem, je treba termopl astično umetno maso spraviti v testasto stanje. Vari lna pal ica in popravljani del morata biti iz enake umetne mase. • Toplota za varjenje se proizvede s fenom za vroči zrak. Glede na umetno maso leži temperatura varjenja med 300°C in 400°C. Slika 3: Fen za vroči zrak za varjenje umetnih mas • Pred varjenjem dolgih razpok je potrebno špranjo na nekaj mestih povezati brez dodajnega gradiva. Na ta nači n se prepreči, da bi se med varjenjem špranja širila in vari lna pal ica preveč izgubljala višino. • Vari lna špranja in vari lna žica se segrejeta na enako temperaturo. Ko postane vari lna palice testasta, se s konstantno silo in pod kotom 90° na vari lne ploskve potiska v špranjo. • Če se varijo večje vdrtine, se morajo vstaviti segmenti umetne mase. Ti se lahko odrežejo iz stari h delov iz enake umetne mase ali pa se kot deli za popravi lo nabavijo od proizvajalca. Glajenje zvara • Na koncu sledi optična kontrola varjenj a. Neoporečen zvar se ugotovi po enakomernem poteku zvarne gosenice, ki se tvori na obeh straneh zvara. • Da se doseže gladka površi na, se zvar dodela s strgalom, pilo ali okroglim vi bracijskim brusilnikom. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Slika 4: Glajenje zvara Varnostni napotki • Nevarnost opeklin. Prijetje z nezaščitenimi prsti lahko povzroči opekline na koži . Umetne mase se pri ogrevanju ne obarvajo. Zato se ne da ugotoviti, kako vroča je površina. Deli iz umetne mase se lahko zato pri mejo samo s pomožn im orodjem. • Zdravju škodljivi plini. Lahko nastanejo pri varjenju umetn ih mas. Zato je potrebno vari lna dela izvajati v dobro prezračenem prostoru ali pline odsesavati lokalno. • Brušenje. Ni dovoljena uporaba hitro vrteči h delovn ih brusi lnih strojev, ker se sicer površina preveč segreje in uniči. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Naštej možne postopke popravila umetnih mas in opiši termično popravilo in popravilo s kitanjem. 2. Opiši postopek popravila z varjenjem po delovnih korakih. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 • Sušenje. Popravljani del se mora po čiščenju posušiti v peči za sušenje ali s pomočjo infrardečega žari lnika. Na ta nači n se iz prisotnih por izžene vlaga. Pri sušenju se deli iz umetne mase omehčajo. Paziti je potrebno, da se odložijo tako, da se ne morejo deformirati. Hkrati pa se lahko v toplem stanju zravnajo deformacije, ki so nastale pri trčenju v prometni nesreči . • Brušenje robov. Robovi poškodovanega mesta se morajo s tračn im brusilnikom na vidni sprednji strani obrusiti v širini 1 O do 20 mm v obliko črke V. Konci špranj se morajo navrtati, da se te ne morejo podaljševati. Obe strani okolice popravljanega mesta se morata v širini okoli 1 OO mm nahrapaviti z ekscentričnim brusilnikom. Slika 2: Brušenje robov v obliki klina • Čiščenje in nanašanje posrednika oprijema. Dele je potrebno očistiti s posebnim čisti lom. Potem se v tanki plasti nanese temeljna barva (pri mer) za umetne mase. Ko dobi mesto popravi la moten videz, je prezračeno in se lahko obdeluje naprej . Slika 3: Nanašanje temeljne barve ali primerja Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Izvajanje lepljenja • Nanos lepila na zadnjo stran. Po pri pravi ročne pištole, ki je potrebna za popravi lo (brezpogojno upoštevati navodila proizvajalca), se lepilo nanese na zadnjo stran okoli poškodovanega mesta. Slika 4: Nanašanje lepila na zadnjo stran popravljanega dela • Poravnavanje. Na površino zlepljenja se položi PE-folija. Na koncu se lepilo s prstom poravna. Pri tem je potrebno paziti, da se lepilo ne potisne skozi špranjo na sprednjo stran. Na ta nači n se doseže boljša povezava in prepreči nastanek zračnih mehurčkov. • Nanos lepila na sprednjo stran. Nanos lepila na sprednji strani je lahko nekoliko višji, da se lahko pozneje pri brušenju doseže dobro pri leganje z okoliška površino. S pomočjo PE-fo lije se končno površina poravna. • Utrjevanje. Zgodi se pri sobni temperaturi in traja več ur. Z infrardeči m žari lnikom se čas sušenje pri temperaturi 60°C do 70°C skrajša na 15 mi nut. Za skrajšanje časa ohlajanja se lahko del ohladi z vodo. Priprava površine za lakiranje • Poravnavanje. Zlepno mesto se poravna z ekscentričnim brusilnikom in brusnim papirjem P1 20. Sledi fi no brušenje z P600. Pri tem se neravnine z lahkoto ugotavljajo tako, da se na mesto brušenja položi tanka krpa in preko nje potegne s prsti . Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Slika 5: Brušenje mesta popravila • Čiščenje. Del se spiha s stisnjenim zrakom in temeljito očisti s posebnim čistilom za umetne mase. Lakiranje • Po popravi lu umetne mase se del lakira. Pri tem se je treba strogo držati smernic za lakiranje umetnih mas proizvajalca lakov. Pomembno za uspeh popravila je, da se uporabljajo samo predpisana gradiva, ker so posamezne komponente sistema za popravljanje med seboj usklajene. • Grundiranje. Za lakiranje umetnih mas so posebna sredstva za grundiranje. Samo ta zagotavljajo, da se bo lakiranje dobro oprijelo podlage. Glede na elastičnost umetne mase se mora dodati v lak mehčalec, ki prepreči tvorjenje razpok v laku. • Srukturiranje. S posebnimi gradivi se lahko izdela zopet originalna struktura površine dela iz umetne mase. Različne strukture se lahko dosežejo tudi s spreminjanjem brizgal nega tlaka in odprtosti šobe. Tudi prilagoditev sijaja je mogoča. Varnostni napotki Pred pričetkom popravila se je potrebno s pomočjo varnostn ih navodil informirati o previdnostnih ukrepih in varnostnih navodilih. Tudi iz izdelkov, ki jih po zakonih ni potrebno označiti, lahko izhajajo nevarnosti . VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Opiši popravilo delov iz umetnih mas z lepljenjem po delovnih korakih. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 čopičem potiska navzdol . Nato se previdno s čopičem pletenjača prepoji s smolo. Pri tem nastale mehurčke je potrebno iztisniti od sredine proti robovom z valjčkom. Slika 2: Odstranjevanje zračnih vključkov v smoli z valjčkom Potem se položi druga pletenjača (nekoliko večja) in prav tako napoji s smolo. Nanese se toliko pletenjač, dokler na bivšem poškodovanem mestu ni na razpolago še majhno povišanje gradiva. Pri ročnem laminiranju ne smejo ven štrleti steklena vlakna. Tako se dobi gladka površina in vanjo ne more vdirati vlaga. Da pri navpičnih površinah smola pri nanašanju s čopičem ne bi tekla navzdol, se lahko smoli primešajo kratki koščki steklenih vlaken, da postane bolj gosto tekoča. • Sušenje. Utrjevanje sledi s kemično reakcijo smole s trdilcem. Postopek utrjevanja je odvisen od temperature, smola se pod temperaturo 5°C ne bo utrdi la. Z dovodom toplote, npr. sevalnikom toplote z max. 60 °C se bo proces utrjevanja pospešil. • Končna dela. Po utrjevanju smole se odstrani podloga skupaj z vinil folijo. Sledi kitanje popravljenega mesta s poliesterskim kitom. Dobro premešano dvokomponentno gradivo se lahko nanese samo v debelini največ 2 mm, sicer lahko pride do napetostnih razpok. Če en sloj kita ne zadošča, je potrebno počakati, da se prvi sloj utrdi in potem nanese naslednji sloj. Končno se popravljeno mesto pobrusi. Pri tem je potrebno paziti, da se ne odkrijejo steklena vlakna. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Opiši postopek ročnega laminiranja po delovnih korakih. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Zaščita proti bočnim udarcem Z oporami v področju vrat, prečnim nosilcem med obema stebričkoma A v višini plošče z instrumenti, ojačitvami pragov, B-in C-stebri čkoma in prečnimi nosi lci v področju dna karoserije, lahko vpl ivamo na deformacijo karoserije pri bočnih trki h tako, da so potn iki bolje zaščiteni pred poškodbam i. Slika 7: Zaščita proti bočnim udarcem Pas. Pri vozi lih, kjer običaj na deformacijska pod ročja za pretvarjanje energije pri frontalnih nesrečah niso zadostna, se uporabijo za preoblikovanje tudi deli karoserije, ki ležijo v področju pasu. Na ta nači n preprečimo, da bi se potn iška celica v sprednjem območju preveč deform irala. Pas poteka od frontalne pločevi ne preko zgornjega nosi lca blatn ika, A-stebrička, letve za ojačanje vrat, B-stebrička do C-stebrička. S takšnim konstrukcijskim ukrepom se po trčenju nad sestavam dna pokaže bistveno več deformacij karoserije. Vrata in vratne ključavnice. Se pri udarcu ne smejo odpreti, morajo pa se odpreti od znotraj in od zunaj po prometn i nezgodi brez večjega napora in pomoči orodja. Posoda za gorivo. Da je zaščitena pred udarci, je največkrat vgrajena nad ali pred zadnjo premo. Nastavek za dol ivanje in cev za gorivo morata biti speljana tako, da pri težki h nesrečah in prevrnitvah ne more iztekati gorivo. Slika 8: Monocoque Tveganja poškodb za pešce in kolesarje. Lahko jih zmanjšamo s sledeči mi ukrepi : • z zaokroženimi, v karoserijo vključenimi odbijači ; • s poglobitvami vratn ih ročajev, brisalcev in žlebov; • z uporabo gnetlj ivih materialov v frontal nem delu karoserije (softface). Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Monocoque. V gradnji tekmovalnih in športnih avtomob ilov se potniška celica samonosne karoserije uravnava po vel ikosti vozn ika. Ta varnostna celica je zaradi velike trdnosti največkrat izdelana iz vezanega gradiva z ogljikovi mi vlakni. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Naštej konstrukcije karoserij in jih opiši. 2. Opiši samonosno karoserijo. Kakšna je razlika med skledasto in skeletno zgradbo sam onosne karoserije? 3. Opiši varnostno karoserijo. 4. Pojasni, s kakšnimi ukrepi zmanjšamo tveganje poškodb za kolesarje in pešce. 5. Pojasni, kaj je monocoque. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Obremenitev na torzijo ali vzvoj Zaradi neravnin na cestišču ali enostranskih sunkov se karoserija zvija. Zvijanje uči nkuje negativno na vozne lastnosti in s tem tudi na varnost vožnje. Hkrati je velika torzijska trdnost tudi pogoj za natančno pri leganje premikajoči h karoserijskih delov, kot so npr. vrata, pokrova motorja in prtljažn ika. Z vgradnjo pločevin prečno na smer vožnje, kot so npr. čelna pločevi na med motorjem in potn iško celico, pločevina zadnje stene, povezav za ojačanje, pa tudi na karoserijo pri lepljenih stekel, se torzijska trdnost poveča. Obremenitev pri trku Optimalno grajena karoserija mora imeti dobre deformacijske lastnosti . Sprememba oblike pri trku mora potekati samo v vnaprej določenih področjih karoserije. Čelno trčenje in trk v zadek Pri trku se sprejme dovedena energija v sprednjem ali zadnjem delu karoserije preko deformacijskih in stopenjskih ovi r v deformacijskih območjih. Nosi lna struktura se deformira in zoperstavi silam udarca s postopnim povečevanjem deformacijskega upora. Ta deformacijska mesta in stopenjske ovire so določene s zoževanjem prereza, upogibnimi območji ali z žlebljenjem in olajšajo poznejše popravilo. Na vsaki od teh stopenjskih ovi r je potreben znaten dodaten napor, da se tam ležeči odsek deform ira. Slika 3: Prodiranje sil v strukturo karoserije pri čelnem trku Prva stopnja deformacijske ovire se pri trku največkrat preobli kuje z gubanjem in je enostavno zamenljiva. V poštev pridejo deformacijski elementi, ki se dajo enostavno odviti . V nezgodi se preobli kujejo in tako prevzamejo energ ijo udarca. Slika 4: Snemljiv deformacijski element Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Potniška celica, ki leži za stopenjski mi ovirami, se ne sme deform irati . Sile, ki se tudi na ovi ri zadnje stopnje ne absorbi rajo, se moraj o voditi npr. preko prečne opore in tunela menjalni ka k prečnemu nosilcu v dnu karoserije. Za prestrezanje energije trka je spredaj in zadaj na voljo okoli 50 do 80 cm deformacijske poti . Slika 5: Vodenje sil pri vzdolžnem nosilcu z veliko površino Si le, ki delujejo na vozni podstavek med vožnjo, pa tudi sile v pri meru prometne nesreče, se morajo razdel iti na kolikor je mogoče vel iko površino in preko nje uvajati v nosilno strukturo karoserije. To se doseže s pri ključki, ki potekajo v pod ročju dna karoserije med dnom in pragovi in preko priključkov blatnikov. Dodatno sta še od vzdolžnih nosi lcev izhajajoča kratka nosi lca, ki sta nameščena med tunelom in A stebričkoma. Preko nj iju se sila udarca pri čelnem trku razdeli na več vej . Stranski udarec. Pri tej vrsti nezgode sprej mejo udarno energijo S-stebri ček, prag in področje dna karoserije. Deformacija sme biti zelo majhna, da potniki niso ogroženi. Zato sta pragova in še posebej B-stebrička izdelana zelo močno. Dodatne ojačitve v vratih in ustrezna pritrditev vrat na stebričke izboljša stransko zaščito proti udarcu in poveča zaščito potni kov. Slika 6: Sprejemanje sil v karoserijsko strukturo pri stranskem trku VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Opiši nosilno strukturo karoserije. 2. Pojasni, kako je obremenjena sam onosna karoserija. 3. Opiši obremenitve karoserije pri trku v prometni nesreči. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 11. SPREDNJA KAROSERIJA Sestavljena je iz dveh sprednjih vzdolžnih nosilcev, sprednje prečne traverze (prečni nosilec, čelna pločevina) in ohišij koles s pritrd itvami za vzmetn i nogi. Slika 1: Sprednja karoserija Skupaj ti deli sestavljajo okvir, na katerega so pritrjeni motor, obese koles in deli krm iljenja. Če je v prometn i nesreči poškodovan sprednji del vozi la, je treba na tem področju karoserije premeriti meri lne točke, saj imajo neposreden vpliv na geometrijo sprednje preme in posledično na vozne lastnosti avtomobila. Slika 2: Sprednja vzdolžna nosilca Sprednja vzdolžna nosilca. Sta pomembna pri načrtovani deformacij i sprednjega dela vozila pri trku. Sprej meta energijo udarca in jo usmerjata h kardanskemu tunelu, k Astebričkoma in k pragovom. Pogosto se ta spodnja pot obremenitve (1 . ravnina trka) dopolnjuje še z zgornjo potjo obremen itve (2. ravnina trka), ki prenaša dodatno energijo naprej na A-stebriček in naprej preko ojačitev vrat v območje zadnje karoserije. Lahko je npr. vključena v obliki dodatnega vzdolžnega nosilca v zgornjem robu kolesnega ohišja in podpira ojačitev za pritrditev vzmetne noge do čelne stene. Slika 3: Spodnja in zgornja pot obremenitve Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Slika 6: Vodenje udarne sile v potniško celico Prijazno popravilo. Eden od vidikov pri konstruiranju avtomobilov je tudi možnost lažjega popravila po nesreči . Časi popravila se lahko bistveno zmanjšajo, če so pri trku pogosto poškodovani del i, npr. frontalni modul ali duši lec udarcev, samo priviti . Po nekem lažjem trku se lahko zamenjajo brez varilnih del . Elementi za absorbcijo energije (dušilci udarcev). Veliko čelnih trkov se zgodi pri hitrostih pod 15 km/h, saj se po pravi lu pred kolizijo zgodi zaviranje. S sistemi odbijačev, ki absorbirajo energijo trka in zmanjšajo poškodbe, znižamo stroške popravila. Tam ležeči karoserijski deli so pri majhnih trkih zaščiteni pred poškodbami. Zamenjati je potrebno samo sprednji del . Slika 7: Dušilec udarcev Energijo trka lahko absorbiramo: • s povratnimi hidravličnimi, pnevmatskimi ali elastičnimi gumijastimi sistemi, ki se po nesreči zopet povrnejo v začetno obl iko; • s cenovno ugodnimi preoblikovalnimi elementi, ki se dajo po nesreči enostavno zamenjati. Šele, ko je izčrpan sprejem energije teh elementov, morajo vzdolžni nosilci sprejeti ostalo energijo trka in se deformirati . Pri tem poznamo naslednje tehnične rešitve: • preoblikovalni penasti elementi; • zavihane in tesne cevi ; • strižne škatle. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Čelna (sprednja) stena. Ločuje motorn i prostor in notranjost potn iške celice. Števi lne odprtine v njej so namenjene prehodu kablov, pedalom ali prezračevanju. Na spodnji strani je čelna stena privarjena z navzgor dvignjeno taina pločevino, z oporo za noge in na straneh z ohišjema koles in A-stebričkoma. Zgoraj tvori zaključek en prečni nosi lec z ve likim volumnom za instru mentalna tablo skupaj s pločevino za usmerjanje toka zraka . Zaradi povezave z okoliškimi nosilci tvori čelna stena enoto, ki je odporna na zvijanje. Pri nekateri h proizvajalcih je čelna stena izdelana kot privita montažna plošča z namenom poenostavitve proizvodnje vozil z volanom na levi strani k proizvodnj i vozil z volanom na desni strani. Slika 3: Čelna stena Ločilna stena prtljažnega prostora. Pri vozi lih brez možnosti natovarjanja v notranjost potniškega prostora z zadnje strani, prispeva zadnja stena k povečanju togosti karoserije. Na zadnji steni so pritrjene opore za glavo in srednji ramenski pas. Pri kabrioletih je zadnja stena še posebej ojačana, kar bistveno poveča togost karoserije. Sočasno je namenjena za pritrditev varnostn ih lokav, ki ščitijo potnike v pri meru prevračanja. Če zadnje stene ni, npr. pri avtomobi lih z vel ikimi prtljažn imi vrati ali li muzinah s preklopnimi zadnjimi sedeži, mora biti struktura karoserije v tem delu ojačana. Slika 4: Ločilna stena prtljažnega prostora Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Velika zadnja vrata naredijo prtljažn ik še bolj dostopen. Ker takšna vozila nimajo zadnje ločilne stene, se potrebna togost zadnjega dela karoserije doseže z dodatnimi in večjimi strešnimi nosilci. V dno prtljažn ika sta vključena dva vzdolžna nosi lca, ki sta pri merlj iva s sprednjima vzdolžnima nosilcema. V primeru nesreče, torej pri trku od zadaj, sprej meta sile, ki se prenašajo preko zadnjih odbijačev. Enako nalogo ima notranja profi lirana pločevina, ki poteka pod robovi oken v pod ročju od zadka do C-oz. 8stebrička. Poševen zadek -HATCH BACK. Ta nači n gradnje je pri merlj iv s strmo gradnjo zadka kombi-limuzine. Zaradi bolj ploščatih zadnj ih vrat ima bolj športni videz. notranji strešni vrata zadka stranski nosilec zadnje notranje ohišje kolesa zadnje zunanje ohišje kolesa zadnji notranji stranski strešni nosilec zadnje korito dna stena Slika 3: Poševen zadek Oblikovanje karoserije pri sprednjem pogonu Pri teh vozi lih je motor vgrajen v vzdolžni ali prečni smeri . Ker odpade poganska zadnja prema, je potn iška celica večja in konstrukcija zadnje osi poenostavljena. Vozilo je lahko v področju zadka grajena lažje. V nasprotju pa mora biti sprednja karoserija bolj stabil na, saj so spredaj v motornem prostoru nameščeni težki sestavni deli, kot npr. motor, menjalnik in diferencial. Dodatno mora to področje karoserije sprejeti in prenašati sile usmerjanja vozila ter poganske in zavorne sile. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, katere različne oblike gradenj razlikujemo pri oblikovanju zadka karoserije. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 14. GRADNJA LAHKIH KAROSERIJ V mestnem prometu in prometu na kratkih razdaljah se preko 25% goriva porabi za pospeševanje mas in za premagovanje kotalnega upora, oboje pa je odvisno od teže vozila. Opremljanje z vedno bolj obsežnimi varnostnimi in komfortnimi tehnikami naredi avtomobile še težje. Težo zmanjšujemo s konstrukcijskimi ukrepi in z uporabo lažjih gradiv. Ker znaša teža karoserije okoli 25% lastne teže osebnega vozila, ima pri gradnji karoserij velik pomen. Ukrepi za prihranek na teži so lahko: • optimizacija samonosne karoserije; • uporaba aluminijastega prostorskega okvirja (Space Frame); • samonosna aluminijasta karoserija; • uporaba vezanih umetnih mas, kot so npr. z ogljikovi mi ali steklenimi vlakni ojačane umetne mase. Tem ukrepom sta za osnovo dva pristopa: • uporaba vgradnih delov iz lahkih gradiv; • oblikovanje lažjih vgradnih delov. Uporaba vgradnih delov iz lahkih gradiv Da zmanjšamo maso avtomobila, uporabi mo za nekatere sestavne dele karoserije gradiva z majhno gostoto. Takemu načinu sestavljanja karoserije pravimo hibridna gradnja. Slika 1: Vgradni deli iz aluminija Primeri sestavljanja karoserije iz razl ičnih materialov (hibridna gradnja): • uporaba jekel za močno obremenjena področja, kot so npr. nosilni deli (pragovi, vzdolžni nosilci itd); • uporaba aluminija ali umetnih mas za motorni pokrov, pokrov prtljažnika, vrata, poglobitev za rezervno kolo in odbijače; • uporabo magnezija za vgradne dele v notranjosti avtomobila. Oblikovanje lažjih vgradnih delov Sestavne dele karoserije optimiramo tako, da jih prilagodimo dejanski m obremenitvam. Na bolj obremenjenih področjih uporabimo debelejše pločevino ali močnejše profile, na manj obremenjenih področjih pa lahko zmanjšamo debelina pločevine. Na ta nači n Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Gradiva • • • • • • • Običaj ne jeklene pločevi ne Pločevine iz jekel z višjo trd nostjo Pločevine iz jekel z visoko trdostjo Oplaščene pločevine Sendvič pločevi ne Al uminij Umetne mase Postopki preoblikovanja • • • Globoki vlek Postopek preobli kovanja z visokim notranj im tlakam Profi liranje z valjanjem Postopki povezovanja • • • • • • • • Uporovno točkovno varjenje Varjenje pod zaščitno atmosfero Lasersko varjenje Lepljenje Prebijalno kovičenje Povezovanje s prepletanjem Tailored blanks MIG lotanje Slika 4: Celovitost konstrukcijske zasnove • Hibridna gradnja. Z uporabo vsakič najugodnejšega gradiva dobimo karoserijo, sestavljeno iz razl ičnih materialov. Na novo razviti obdelovalni postopki, kot je npr. hidromehansko preobli kovanje (IHU) omogoča opti mizacijo vgradnih delov. • Zmanjšanje vgradnih delov. Z uporabo skupaj zvarjen ih pločevin s pri lagojen imi kvalitetami jekel, debel inami pločevin in oplaščenimi površinami (Tailored Blanks) kot tudi s povezavo pločevin z laserski m varjenjem se poveča togost karoserije. Izboljša se tudi natančnost izdelave in zmanjša število korozijsko občutlj ivih prekritih zvarnih spojev. • Nova gradiva. Z uporabo jekel z višjo in visoko trdnostjo se izkažejo lažj i in stabil nejši karoserijski del i. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 -jekla z visoko trdnostjo moderna jekla z visoko trdnostjo jekla z ultra visoko trdnostjo, toplo preoblikovalna c=:J aluminij -umetna masa Slika 5: Hibridna gradnja moderne karoserije VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, od česa je odvisna poraba goriva, zakaj so danes avtom obili vedno težji in načine za zm anjšanje teže. 2. Opiši načine zmanjšanja teže z vgradnjo delov iz lahkih gradiv in oblikovanjem lahkih vgradnih delov. 3. Pojasni, kaj razumemo pod celovito konstrukcijsko zasnovo vozila. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 16. POSEBNOSTI PRI TERENSKIH VOZI LIH Prvo terensko vozilo s šti ri kolesn im poganom je bilo naročeno s strani ameriške vojske leta 1940 kot večnamensko vozilo (General7 Purpose8). Iz angleško izgovorjene okrajšave GP je pozneje nastal izraz Jeep. Glede na namen terenskega vozila se konstrukcij i karoserij postavljajo sledeče zahteve: • velik odmik od tal; • velika zmožnost bredenja po vodi; • velik kot rampe in nagibni kot; • velika vzvoj na trdnost; • zmožnost vožnje v strm ino; • velik naklonski kot brežine. Odmik od tal. Z nj im se razume razdalja med najnižjo točko vozila in tlem i. Najnižja točka je običaj no ohišje kotnega gonila z diferencialom. Odmik od tal bistveno odloča o zmožnosti vožnje vozila po terenu. Slika 1: Odmik od tal nekega terenskega vozila Zmožnost vožnje po strmini. Opisuje strmino v kotnih stopinjah, ki jo lahko prevozi terensko vozilo z lastno močjo. Razen od podlage je odvisna še od gum, razporeditve teže, števila pogonskih koles, zmožnosti diferencialne zapore in moči motorja. Slika 2: Kot strmine nekega terenskega vozila 7 ang. splošen, obči ang. namen Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Zmožnost bredenja po vodi. Podaja največjo dovoljeno globino vode, ki jo lahko prevozi vozi lo, ne da bi obstajala nevarnost, da bi voda vstopila v vozilo ali njegove tehnične sisteme. Slika 3: Zmožnost brodenja po vodi nekega terenca Naklonski kot brežine. To je kot breži ne, ki jo lahko prevozi vozi lo, ne da bi se spredaj ali zadaj dotakn ilo podlage in se zato poškodovalo. Večji naklonski kot brežine omogoča vožnjo preko bolj strm ih ovi r. Slika 4: Naklonski kot brežine Kot rampe. Določa ga enakostranični trikotn ik med obema stoj iščema koles in središčem dna karoserije med obema osema. Z večjim kotom ra mpe se lahko prevozijo večje ovi re, ne da bi dno vozila nasedla. Kot rampe je odvisen od medosne razdalje in odmika karoserije od tal. Slika 5: Kot rampe nekega terenskega vozila Nagibni kot. Podaja največjo nagnjenost vozila v kotnih stopinjah pri vožnj i prečno na strm ino, ne da bi se vozi lo prevrnilo. Nagibni kot je odvisen od lege težišča in od koloteka vozi la. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Slika 6: Nagibni kot nekega terenskega vozila KONS TRUKCIJE KAROSERIJ Razli kujemo dva konstrukcijska principa izdelave karoserij terenskih vozi l: • ločen nači n gradnje (nosilni okvir je ločen od karoserije); • samonosna gradnja. Ločen oziroma okvirni način gradnje Pri okvirnem nači nu gradnje je nosilni okvi r (šasija) sestavljen iz odprtih ali zaprtih profi lov z debel ina pločevi ne do 3 mm. Zaradi škatlaste obl ike je okvir zelo tog . Ta konstrukcija je težka, vendar zelo robustna, da na terenu nastopajoče sile in zvijanja bolje prestreza. Slika 7: Ločen način gradnje Karoserija je preko gumijastih ležajev povezana z okvirjem. Ti na terenu dobro dušijo tresljaje in ropot. Na osnovi enega okvi rja se lahko real izirajo različne variante nadgradenj, npr. pick-up. Ta zelo tog nači n gradnje terenskega vozila pa predstavlja povečano tveganje za ostale udeležence v prometu . Stabil ni, manj prožni nosilci, vel ika masa vozi la, največkrat za trčenja neprimerno obl ikovane zunanje površine, zabijalni varnostni loki v pri meru Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 18. POTEK POPRAVILA KAROSERIJ E 1. PRIPRAVLJALNA DELA Pregled Po preg ledu poškodb in preizkusu delovanja (npr. preizkus zapiranja vrat, zapiranje pokrova motorja ipd.) izvedemo meritve karoserije. Izpust goriva Posebno pri poškodbah zadnjega dela karoserije obstaja nevarnost, da bi se med ločevanjem poškodovanih delov in varjenjem novi h delov vnelo gorivo. Zato moramo v takšnih pri merih zaradi varnosti izprazniti in sneti posodo z gorivom. Izpraznitev notranjosti Da lahko ugotovimo morebitne zakrite poškodbe npr. v zadnjem delu, moramo sneti obloge in odstraniti nadomestno kolo. Čiščenje vozila Poškodovano pločevino, predvsem majhne poškodbe, pogosto odkrijemo šele, ko je lak čist in je z dna karoserije odstranjena umazanija. Demontaža pritrjenih delov Dandanes so odbijači običaj no izdelani iz plastične mase. Ker zakrivajo možne poškodbe, jih je potrebno pred ravnalni mi deli demontirati . 2. RAVNALNA DELA Upognjene karoserijske dele lahko s hidravl ičnimi pri pravami povlečemo ali potisnemo v nj ihovo prvotno lego. Tudi karoserijske dele, ki jih moramo izrezati, ker so zgubani, zlomljeni ali imajo razpoke, je potrebno pred izrezovanjem zravnati. Slika 1: Ravnaje karoserije 3. NADOMESTNI DELl Preden odstranimo poškodovani del, moramo izvesti naslednje delovne korake. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Določitev črte ločevanja Odvisno od veli kosti in lege poškodbe moramo določiti črto, kjer bomo loči li poškodovani del, torej izvajali postopek ločevanja. Odstranitev tesnilne mase Pogosto ležijo točkovni zvarni spoji pod tesnilno maso, ki varuje spoj pred korozijo. Zato moramo s spojev najprej odstraniti tesnilno maso. Odstranjevanje starih poškodovanih delov Stare poškodovane dele izrežemo na originalnih spojih ali po črti ločevanja, ki smo jo določili že prej . Čiščenje in ravnanje spojnih površin Po odstranitvi starega poškodovanega dela karoserije odstranimo ostanke pl očevine. Spoj ne površine pobrusimo in nato zravnamo s kleparski m kladivom ali s kladico. Novi del grobo prirežemo Potem ko zarišemo črto rezanja na novem delu karoserije, ga grobo odrežemo. Prilagoditev novega dela Novi del sedaj natančno pri lagodimo mestu popravi la. Spoj ne površine morajo biti predhodno pripravljene na spajanje (g lede na tehniko povezovanja). Izvajanje antikorozijske zaščite Preden spojimo novi del s karoserijo, moramo izvesti anti korozijsko zaščito na mestih, ki bodo kasneje nedostopna. Spajanje delov Po spenjanju dele karoserije po navodilih proizvajalca vari mo, lepima ali kovičimo. Izvajanje antikorozijskih ukrepov Po končanem spajanju novega dela s karoserijo moramo obnoviti anti korozijsko zaščito, npr. : nanesemo temeljno barvo (grundiranje), zatesnimo s tesn ilno maso. 4. OBDELAVA POVRŠINE Po spajanju delov moramo pripraviti površino za lakiranje. Pred tem moramo izravnati manjše neravnine npr. vbočenja in izbočenja. Vari lne spoje in po izravnavi nastale neravnine lahko zravnamo s plastjo lota al i kitanjem. Pri tem moramo paziti na navodila proizvajalcev teh materialov. 5. LAKIRANJE Dele za laki ranje moramo končno v lakirnici še enkrat kitati, brusiti, grundirati s temeljnim lakom in lakirati s površi nskim lakom. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 DOLOČANJE POTEKA POPRAVILA Pri ogledu škode na karoseriji zapišemo ugotovljene poškodbe v obl iki črkovnih in številčnih kod v podatkovne liste. Pri tem se določijo potrebna popravila, kot npr. popravi lo poškodbe, izrez in zamenjava sestavnega dela karoserije z novim, merjenje, lakiranje itd.. Podatke predel amo s pomočjo kalkulacijskega programa in napravi mo primerjavo med stroški popravila in vrednostjo avtomobila. • • • • E ET ET ET ET 1 512 513 51 4 515 516 E 513 L =i površinsko laki ranje 1 =popraviti T··· ·_ :· = koda za strošek dela in ceno nadomestnega dela . .. = nadomestiti poškodovani del karoserije . •·: ET = deloma nadomestiti poškodovani del karoserije Slika 4: Podatki v podatkovnem listu o potrebnih popravi/ih Slika 5: Merilni načrt karoserije VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Naštej najpogostejše poškodbe šasije in samonosne karoserije in opiši njihove deformacije. 2. Naštej možne poškodbe nosilnega okvirja ali sestava dna samonosne karoserije v primeru nesreče. 3. Opiši presojo škode z ogledom karoserije in posam eznih področij. 4. Pojasni, kako določamo potek popravila. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Kalibrirni1 0 merilni sistemi Posamezne merilne točke lahko otipamo s kalibri . Razlikujemo: • ravnalne mize s fiksnimi ali s spremenljivimi vodilnimi kotniki; • zvarjena kalibrirna merila. Univerzalni merilni sistemi Z nj imi lahko merimo posamezne meri lne točke v treh smereh (dolži na, širina in višina) glede na izhodiščno ravnino (ničelno ravnino). Razlikujemo: • mehanski meri lni sistem; • optični meri lni sistem; • elektronski merilni sistem. V primerjavi s kalibrirnimi sistemi, pri katerih moramo imeti za vsak tip avtomobila lasten zvarjeni kaliber oz. stavek vodilnih kotnikov, nudijo univerzalni merilni sistemi sledeče prednosti : • izmerimo lahko vsako vozilo, če so le na razpolago merilni listi s koordinatami meri lnih točk; • vozilo lahko izmerimo, ne da bi morali demontirati kakšen njegov sklop. RAVNALNA MIZA S STAVKOM VODILNIH KOTNIKOV Slika 8: Ravnalna miza s stavkom vodilnih kotnikov Sistem je sestavljen iz ravnalne mize in nanjo montiranih višinskih ravnil, imenovanih tudi vodilni kotniki. Ravnalna miza ima tri naloge: • Na njej se ugotavljajo poškodbe karoserije. V nesreči poškodovano vozilo postavimo na vodilne kotnike, ki so pritrjeni na ravnalno mizo. Če se lega vodilnih kotnikov ujema z meri lnimi izvrtinami na karoseriji, potem karoserija ni deformirana. • Na njej se ravna karoserija, ki se pritrdi na nosilni okvir ravnalne mize. Med ravnanjem deformiranih delov ravnalna miza prenaša vlečne sile. 10 kaliber je natančna priprava brez gibljivih delov, s katero se preverja ustreznost mer kakega predmeta Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Dvodelni vodilni kotniki so sestavljeni iz: • osnovnih enot, ki so privite na prečno traverzo ravnalne mize in so za vse tipe avtomobilov enake; • iz konic, ki so različne za posamezne tipe vozil in so nataknjene na osnovno enoto, ki je učvrščena z zati ki . Dodatna pritrditev karoserije Največkrat se pri merjenju in ravnanju karoserije ne monti rajo vsi potrebni vodilni kotn iki, zato morajo med ravnanjem vlečne sile prevzeti dodatne pritrdilne spone. Te pritrdilne spone zasidrajo vozilo trdno na ravnalno mizo. Spone morajo biti nameščene na ojačanih del ih sestave dna karoserije. Navod ila za popravi lo vsakega tipa vozi la vsebujejo strokovne napotke za pritrditev na ravnalno mizo. Preizkus poškodovane karoserije z ravnalno mizo Prečne traverze z osnovnimi enotami večdelnih vodilnih kotnikov najprej pritrdimo po načrtih vgradnje na ravnalno mizo, Nato s pomočjo dvostebernega dvigala spusti mo poškodovano karoserijo na vodilne kotnike. Konice vodilnih kotn ikov, ki se ne ujemajo s sprejemn imi točkami na karoserij i, moramo zn ižati . Med ravnanjem se mora deformirano pod ročje karoserije vleči tako daleč, dokler se konice vodilnih kotnikov natančno ne pri legajo v sprejemne točke. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Merjenje Za določitev vzdolžnih in prečnih mer usmerimo laserski žarek na meri lna ravnila. Pri tem premikamo napravo za deljenje laserskega žarka na merilni letvi tako dolgo, da je natančno v legi, ki je predpisana v merilnem listu. Natančne mere lahko odčitamo s pomočjo meri lnih ravnil. Če je karoserija deformirana in meri lna točka ni v predpisani legi, leži žarek zunaj centra premičnega dela meri lnega ravnila. Med ravnanjem lahko neposredno opazujemo učinek vlečnih sil. Optični univerzalni merilni sistem je zelo natančen. Z nj im lahko merimo med samim ravnanjem karoserije. Zato je mogoča neposredna kontrola vlečnih sil. ELEKTRONSKI UNIVERZALNI MERILNI SISTEM Posamezne merilne točke se dotaknemo s tipalom. Tipalo pošlje koordinate x, y in z sprejemniku, ki ugotavlja odstopanja dejanskih vrednosti s potrebnimi vrednostmi po meri lnem listu. Na zgornjem koncu premične roke je tipalo, s kateri m se dotaknemo meri lne točke na karoseriji. Merilna roka posreduje izmerjene podatke brezžično na prenosen ročni terminal-prejemnik. Ročni terminal V njem so v elektronski obliki shranjeni vsi podatki za posamezne tipe avtomobi lov. Te podatke primerja z dejanskimi izmerjenimi podatki posamezn ih merilnih točk. Aktualne podatke merilnih točk za številne znamke in modele avtomobilov dobimo iz računalnika. Računalnik V njem so shranjeni podatki o avtomobi lih. Sočasno omogoča obdelavo izmerjenih podatkov. S posredovanimi podatki lahko izdelamo poročilo o obsegu škode in izdelujemo dokumentacijo. Na ta nači n dokumentiramo poškodbe pred popravilom in stanje popravljene karoserije. Elektronski univerzalni sistem ima sledeče prednosti : • Merilni podatki za številne avtomobile se lahko shranijo v ročni term inal ter omogočajo zelo hitro in natančno merjenje; • Izmerjena odstopanja lahko posreduje v števi lčni in grafični obliki; • Posredovane podatke lahko neposredno vnesemo v dokumentacijo. Tako lahko natančno vadimo zapisnik o izmerjenih podatkih pred in po popravilu karoserije. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Mehke vbokline z veliko površino Nastanejo pri rahlem udarcu predmeta z relativno veliko površino na zaobljen karoserijski del . Nastala vbokl ina ima ze lo majhne notranje napetosti, zato jih lahko odpravi mo z majhno silo. Trde vbokline z veliko površino Pri močnejšem trku nastanejo oglate vbokl ine z nakrčenjem ali raztezanjem pločevine. V pločevi ni lahko pri tem nastanejo tanke razpoke. V tem pri meru karoserijski del ne poravnavama, ampag ga zamenjamo. Slika 1: Vbokli na pred in po popravilu POPRAVILO VBOKLIN BREZ NAKNADNEGA LAKIRANJA Majhne vbokl ine, ki nastanejo pri rahlih sunkih pri parkiranju, poškodbah s točo ali s kostanj i, lahko hitro in z enostavnimi orodj i zravnamo. Ker v teh pri merih lak veči noma ni poškodovan, izberemo postopke, pri kateri h ne nastanejo dodatne poškodbe laka. Uporabimo lahko naslednje postopke: • postopek s sistemi vzvodov • MAG LOC postopek • Postopek s tehniko lepljenja Postopek s sistemi vzvodov Ta postopek se že dolgo časa uporablja pri proizvodnj i avtomobilov za odpravljanje vbokl in, ki nastanejo pri montaži in transportu . Vbokl ine se z različno dolgimi vzvodi z notranje strani potisnejo ven in zravnajo. V pomoč pri tem postopku je tudi svetil ka, ki vbokl ino osvetl i. Pri tem postopku so potrebne izkušnje in občutek. Slika 2: Orodje za popravilo vboklin s sistemom vzvodov Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Slika 5: Ravnanje vbokline z vakuumskima nastavkoma in vlečnim vretenom Nato se nastavek previdno odstrani s površine karoserije s pomočjo odstranjevalca lepila in zagozde iz umetne mase. Nazadnje lepilo očisti mo od površine. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, kako poteka analiza poškodovane karoserije, preden pričnemo z obnovo. 2. Pojasni, kako opredelimo majhne in težje poškodbe na karoseriji. 3. Naštej in opiši vrste izboklin. 4. Naštej in opiši postopke popravila vboklin brez naknadnega lakiranja. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Pri vboklinah z debelo pločevino npr. v območju pragov lahko uporabimo kremplje s hidravlično napravo. Slika 3: Popravilo vbokline z enostranskim vzvodom Aparat za izvlek vboklin (Airpuller) S tem specialnim aparatom lahko izvlečemo majhne vbokline na pločevini. Mesto popravila zbrusimo do sijaja in postavimo aparat na vbokl ino. Slika 4: Aparat za izvlek izboklin Airpuller Tanka žičnata elektroda se spusti do pločevine in se samodejno privari nanjo. Nato se žičnata elektroda zelo hitro dvigne za že prej nastavljeno višino in izvleče vboklino. Nazadnje se elektroda zavrti in se na ta način loči od pločevine. Slika 5: Airpuller z vzvodom VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1 . Naštej in opiši postopke popravil izboklin z naknadnim lakiranjem, ki so dostopne samo iz ene strani. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Kleparske podloge Skupaj z ravnalnim kladivom jih uporabljamo za popravilo vboklin. Podloga preprečuje elastičnost vbokl ine pri popravilu. Razl ikujemo različne obl ike kleparskih podlog. Izbiramo jih glede na obliko konture karoserijskega dela. Slika 3: Različne oblike kleparskih podlog Način uporabe kleparskih podlog Pri majhnih izboklinah se kleparska podloga postavi direktno pod njo. Slika 4: Način dela s kladivom in podlago Pri velikih vboklinah se podlago malo premakne proti ravnalnemu kladivu. Na ta način lahko odpravimo v pločevini natezne in nakrčne pasove. V vsakem primeru moramo preprečiti, da bi se pločevina med ravnalnim kladivom in Slika 5: Odstranjevanje nateznih in nakrčnih pasov Kladivo in podloga se morata vedno prilegati karoserijskemu delu, ki ga popravljamo. Slika 6: Izbira kladiva in podlog e Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 24. POPRAVILO POŠKODB KAROSERIJE ZARADI TOČE Odvisno od velikosti toče, njenega kota padanja in mesta, na katerem je udari la na pločevino karoserije, lahko uporabimo različne postopke popravi l. Uporabni so naslednji postopki : • Zamenjava z novim delom. Privit karoserijski del, kot sta npr. pokrova motorja in prtljažnega prostora, lahko zamenjamo z novim delom. • Popravilo vboklin. Obojestransko dostopne dele, kot je npr. pokrov motorja ali prtljažnega prostora lahko neoporečno popravimo s klad ivom in kleparsko podlago. Pri enostranski dostopnosti se ponuja postopek z izvlečenjem vbokl in. • lztiskanje vboklin. Vbokl ine, ki so dostopne z zadnje strani, lahko popravimo z vzvodnimi orodj i. S tem postopkom lahko popravimo samo vbokl ine, ki so globoke 0, 5 mm in imajo premer do 35 mm. Slika 1: Iztiska nje izbokline na pokrovu motorja • Toplotno-tehnični postopek. Ozko področje okoli vbokl ine previdno segrejemo od njenega roba spiralno proti sredini. Pri tem se področje okoli vbokl ine izboči navzven. Z rah lo izbočena karoserijsko pilo sedaj izpi li mo nastalo povišanje. Pri tem se pločevini odvzame toplota, pločevi na se skrči in sredina vbokl ine dvigne. • Kitanje in lakiranje. Največkrat se vbokl ine, ki so nastale zaradi toče, neoporečno popravijo s kitanjem in lakiranjem. Upoštevati je potrebno od proizvajalcev avtomobilov navedeno maksimalno dovoljeno debelina plasti kita za primer popravi la. Izbira metode popravila Odloči mo se za metodo popravi la, ki je najprimernejša in najgospodarnejša. Največkrat je metoda z iztiskanjem vbokl in najprimernejša, saj so karoserijski deli, ki jih popravljamo, pri tej metodi najmanj obremenjeni. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Pojasni, kako lahko popravimo izbokline, ki so nastale zaradi toče ali kostanjev. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 Delovna pravila Pri brušenju mesta popravila moramobiti pozorn i na naslednje: • pred brušenjem je potrebno mesto popravila očistiti z odstranjevalcem silikona; • kotni brusi lnik smemo, zaradi vel ike zmog ljivosti odvzemanja gradiva, uporabiti samo pri starejših in debelejših slojih laka in zvarnih spojih; • pločevine pri brušenju ne smemo premočno ogreti ; • paziti je treba, da ne odbrusimo preveč kovine, saj bi jo s tem oslabili; • segrete pločevi ne ne smemo hladiti z vodo; • raze zaradi pregrobega brusnega papirja se pozneje zelo težko odstranijo. Kositranje vboklin Pri običajni karoserijski pločevini se smejo vbokl ine in zvarni spoji izravnati z latam. To še posebej velja za področja, ki so izpostavljena tresljajem. Zelo dobra povezava med latam in podlago preprečuje razpoke in luščenje. Tudi razl ika v toplotni razteznosti lota in pločevine je zanemarlj iva. Lot za kositranje na voljo v obliki pal ic iz 75% svinca (tališče 32JOC) in 25% kositra (tališče 232°C). Ostane mehak in tesen preko širokega temperaturnega območja, lahko ga dobro obli kujemo v prvotno konturo. Delovni potek pri kositranju Kositranje in prilagajanje mesta popravila si sledi v več korakih: • čiščenje mesta popravi la; • kositranje površine; • segrevanje lota in pločevi ne; • nanos lota; • oblikovanje lota; • prilagajanje površine. Čiščenje Področje kositranja mora biti kovinsko či sto. Najprej mesto popravila očisti mo z odstranjevalcem silikona, nato ga zbrusimo z ekscentričnim brusilnikom ali rotirajočo žičnato krtačo. Brusni prah pobrišemo s krpa. Kositranje Najprej s čopičem nanesemo pasto s kositrom (tali lo) in jo z gori lnikom (mehek plamen s presežkom acetilena) ogrejemo, da dobi rjavkasti barvni ton in se kositrova plast srebrno lesketa. Ostanek talila takoj odstranimo z mehko krpa. Mesto popravi la se sedaj sveti srebrno zaradi kositrove plasti . Slika 3: Kositranje površine Ogrevanje lota in mesta popravila Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 • Loti, ki vsebujejo svinec, so v nekaterih evropskih državah prepovedani. Med nj imi je tudi Nemčija. Smejo se uporabljati samo loti, ki ne vsebujejo svinca, drugače je dovoljeno neravnine izravnati s poliestrskim kitom. KITANJE Za kitanje vbokl in uporabljamo dvokomponentni poliestrski kit. Nanašamo ga na golo pločevino. Delovni koraki : 1. Priprava. Obdelane površine pred kitanjem temeljito očistimo z antisilikonskim čistilom in končno zbrusimo z brusnim papirjem P80. Le tako lahko zagotovimo dober oprijem kita. 2. Mešanje komponent. Poliestrski kit je dvokomponentno gradivo, ki se mora pred uporabo temeljito premešati z 2% do 4% trdi lca. Če dodamo preveč trdilca ali če se kit neenakomerno premeša, potem se kit ne bo dovolj strdil. Zmešati moramo samo toliko kita, kolikor ga bomo lahko porabili v času njegovega strjevanja. 3. Nanašanje. Za nanašanje kita uporabljamo tanke, elastične lopatice IZ jeklene pločevine različnih velikosti . Pri tem moramo paziti na sledeče: • Premešana masa kita se mora pri 20°C porabiti v času 5 minut. Višje temperature ta čas skrajšujejo. Pod 5°C se kit ne bo strdil. • Kit nanesemo enkrat v ne predebelem sloju. S tem se Izognemo nastanku mehurčkov in luknj ic. • Nanesti moramo dovolj kita, da je po kitanju mogoča obdelava z brušenjem. Višinska razlika med površino, ki jo popravljamo in okoliška površino, naj bo čim manjša. • Pri ravnih površinah mora biti plast kita v sredini višja kot ob robu. • Za zaobljene površine in profile uporabimo gumijaste lopatice ali lopatice iz umetne mase, ki se prilagodijo krivini. • Robove med mestom popravila in okolico karoserije naredimo s pomočjo lepilnega traku. 4. Sušenje. Po sušenju, ki traja 15 do 30 minut pri 20°C ali 2 do 3 minute pri sušenju z infrardečim žarilnikom, lahko zakitano površino brusimo. 5. Brušenje kita. Pred brušenjem moramo paziti, da se je plast kita dobro posušila, sicer se brusna zrnca vtisnejo v kit. Za brušenje vzamemo suhi brusni papir zrnatosti P80 do P1 20. Brusne rise izravnamo s P240. Varnost in zdravje pri delu • Pršec kita na roki moramo takoj odstraniti in umiti z vodo in mi lom. Trdilec namreč vsebuje organski peroksid, ki ima močan jedek učinek. Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 • Pršec mase kita v oči moramo takoj izprati z ve liko vode in z raztopino natrijevega bi karbonata. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA 1. Naštej postopke izravnavanja majhnih neravnin po popravilu izboklin. Zakaj nekatere tovarne prepovedujejo izravnavanje izboklin z lotom? 2. Opiši postopek brušenja in naštej delovna pravila, ki se jih moramo držati. 3. Opiši izravnavanje izboklin s kositranjem. 4. Opiši postopek kitanja. Na kaj moramo paziti pri delu s kitom? Ferdinand HUMSKI, Nikodem ŽURAJ: M7_Karoserijska dela 2 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE • Rolf Gscheidle: Fachkunde Karosserie und Lackiertechnik, 2006 by Verlag Europa Lehrmittel; • Wilfried Staudt: Kraftfahrzeugtech nik, Friedr. Vieweg & Soh n 1988, Brau nschweig/Wiesbaden; • Rolf Gscheidle: Fachkunde Kraftfahrzeugtechnik, 2001 by Verlag Europa Lehrmittel; • Rolf Gscheidle: Motorno vozilo, Teh niška založba Lj ubljana, 2004; • V. A. W. Hillier: Delovanje motornega vozila, Tehniška založba Ljubljana, 1992; • Jože Pu har, Jože Stropnik: Krautov strojniški priročn ik, Littera pieta, 2003; • Knjiga o avtu, Mlad inska knjiga, Ljubljana 1978; • Tovarn iška literatura Helios, Glaso, REVOZ Novo mesto itd . Avtorja Ferdinand Humski , Nikodem žu raj KAROSERIJSKA DELA 2 Imena nosilcev avtorskih pravic: Ferdinand Humski , Nikodem žuraj Elektronska izdaja, maj 201 9 Samozaložba Ferdinand Humski , Volkmerjeva cesta 22, 2250 Ptuj Publikacija je brezplačna in prosto dostopna vsem uporabnikom Spletna lokacija publikacije: Kataložni zapis o publikaciji (C IP) pri pravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Lj ubljani COBISS.SI-1 0=299964160 ISBN 978-96 1 -290-24 7-6 (pdf)