Leto V. Ljubljana, dne 12. grudna 1910. St. 22. OBČINSKA UPRAVA GLASILO „KMETSKE ŽUPANSKE ZVEZE". Izhaja dvakrat na mesec, ter stane celo- Naročnino in oglase sprejema upravništvo letno 6 kron, polletno pa 3 krone .Občinske Uprave« v Ljubljani __Odgovorni urednik: — Dopise je pošiljati uredniitvu .Občinska „ Vladislav Ppsran CeDa °gla9°m " dT°9t0pn° petitn° Uprava, v Ljubljani. - Rokopisi se ne UT' ViaUlfcldV regdU. vmo 2Q vinarjeV) veckratno inser.ranje vračajo. P° dogovoru. Občinske volitve po novem občinskem volilnem redu. I. O občinski volilni pravici. 1. Kaj obsega občinska volilna pravica? Obfiinska volilna pravica obsega dvoje: 1. pravico voliti občinski zastop (aktivna volilna pravica); 2. zmožnost biti izvoljen v občinski zastop (pasivna volilna pravica). A.) Aktivna volilna pravica. 2. Kdo ima pravico voliti? Pravico voliti občinski zastop imajo oni občani, kateri 1. so avstrijski državljani, 2. so dovršili 24. leto in 3. imajo one posebne lastnosti, ki so potrebne za uvrstitev v posamezne volilne razrede. 3. Kdo ima še pravico voliti? Pravico voliti imajo tudi država, dežela, javni zakladi, tozemske ustanove, zavodi, korporacije, društva in družbe, toda le tedaj, ako jim je vsaj eno leto predpisan v občini davek, ki je podvržen občinskim dokladam. 4. Katere osebe nimajo pravice voliti? Pravice voliti nimajo: 1. aktivno službujoči častniki (avditorji, vojaški zdravniki, vojaški računovodje), 2. vojaški duhovniki, 3. gažisti, ki niso v nobenem činovnem razredu, 4. moštvo oborožene sile, oziroma orožništva, vštevši one, ki so časno na dopustu. 5. Katere osebe še ne morejo izvrševati volilne pravice ? Aktivne volilne pravice ne morejo izvrševati nadalje osebe: 1. ki so pod očetovsko oblastjo, 2. ki so pod varstvom ali skrbstvom, 3. ki uživajo iz javnih ali občinskih novcev kot ubožci trajno preskrbo ali so jo uživali zadnje leto pred volitvami, 4. ki sploh žive od javne milodarnosti. 6. Kaj se z ozirom na volilno pravico ne smatra za preskrbo ubožnih ali za dela javne milodarnosti ? Kot takih ni smatrati: 1. podpor iz bolniških blagajnic, 2. rent za nezgode, starost ali onemoglost, 3. brezplačne oskrbe v javnih bolnišnicah, 4. oprostitve od šolnine, 5. podelitve učil ali ustanov, 6. pomoči v sili. 7. Katere osebe so izključene od volilne pravice? Od volilne pravice je izključen: 1. Kdor je v preiskavi zaradi hudodelstva, dokler se kazensko postopanje ne ustavi ali ne konča z oprostilno razsodbo. 2. Kdor je bil v kazen obsojen zaradi hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverbe ali de-ležnosti glede teh dveh prestopkov, goljufije, so-vodstva (§§ 460., 461., 463., 464., 512. kaz. zak.), zaradi dejanj, ki so označena v § 1. zakona z dne 28. maja 1881, drž. zak. št. 47, in v § 1. zakona z dne 25. maja 1883, drž. zak, št. 78, ali zaradi prestopka po §§ 1., 2., 3., 4. in 5., predzadnji odstavek zakona z dne 24. maja 1885, drž. zak. št. 89. Ta posledica obsodbe neha pri hudodelstvih, ki so našteta v § 6., št. 1. do 10, zakona z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 131, ko je pre-stana kazen; pri drugih hudodelstvih, ko poteče 10 let, ako je bil krivec obsojen najmanj na petletno kazen, in razun tega, ko poteče pet let, pri ostalih zgoraj navedenih kazenskih dejanjih pa, ko potečejo tri leta po prestani kazni. 3. Kdor je bil sodno obsojen na kazen zaradi pregreška zoper kazenskopravna določila v varstvo volilne svobode, ako je bilo dejanje storjeno pri volitvah v poslansko zbornico državnega zbora, v deželni zbor, v občinski zastop ali v katerokoli korporacijo ali zastopstvo, ki je po zakonu poklicano, da oskrbuje javne stvari, in sicer za dobo šestih let po prestani ki'zni (§§ 3. 5., 7., 8., 10. in 14. zakona z dne 26. januvarja 1907, drž. zak. št. 18.) 4. Kdor je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo ali oddan v prisilno delavnico, dotlej, da potečejo 3 leta, odkar je nehalo policijsko nadzorstvo ali odkar je bil izpuščen iz prisilne delavnice. 5. Komur je sodišče odtegnilo očetovsko oblast nad njegovimi otroci, dokler so otroci pod tujim varstvom, vsekakor pa tri leta po sodni odredbi. 6. Kdor je bil zaradi pijanosti ali pijančevanja na podstavi splošnega kazenskega zakona ali drugih zakonitih določil, ki se še uvedejo, več nego dvakrat obsojen na zaporno kazen, za dobo treh let po prestani kazni. 7. Nad kogar imovino se je razglasil kon-kurz, do konca konkurza, in ako je zadolženec trgovec, dotlej, da se zopet usposobi za pravice, ki so označene v § 246. konkurznega reda z dne 25. decembra 1868, drž. zak. št. 1 iz 1. 1869. 8. AH je volilno pravico izvrševati osebno? Praviloma je volilno pravico izvrševati osebno; vendar pa je v nekaterih slučajih dovoljeno voliti po pooblaščencih. 9. V katerih slučajih je dovoljeno voliti po pooblaščencih ? V teh-le slučajih: 1. za ženo, ki živi v zakonski družbi, voli nje mož, za druge samosvoje ženske pa njih pooblaščenci. Zadnje velja tudi za ono omoženo žensko, katere mož nima potrebnih lastnosti za pooblaščenca, ali kateri redno prebiva v inozemstvu, 2. osebe, ki so odšle iz občine po občinskih ali drugih javnih poslih, imajo pravico postaviti pooblaščenca, da zanje voli, 3. svojo volilno pravico morejo izvrševati po pooblaščencih posestniki v občini se nahaja-jočih zemljišč ali obrtnih podjetij, kateri sami prebivajo v drugi občini. 10. Kako volijo taki volilci, kakor so država, dežela itd. t. j. juristične osebe? 11. Kdo voli kot zastopnik posameznih jurističnih oseb pri občinski volitvi ? Kot zastopniki volijo: 1. Za državo, deželo, ustanove, zavode in javne zaklade voli tisti, katerega zato postavijo njih upravni organi. 2. Za korporacije, društva in družbe z izjemo odprtih trgovskih družb volijo tisti, ki jih po določilih zakona ali pravil morajo zastopati na zunaj. Ako je do zastopstva upravičenih več oseb, določijo naj izmed sebe enega, ki naj glasuje. 12. Kakšne družbe nimajo volilne pravice? Volilne pravice nimajo odprte trgovske družbe. 13. Koliko glasov Ima več soposestnikov davku podvrženega posestva? Soposestniki davku podvrženega posestva, ako so v obče upravičeni voliti, imajo skupaj le en glas. Ta glas je razdeljen med nje po razmerju nanje pripadajočega dela davka, ki je predpisan od posestva. 14. Kako volijo soposestniki, ki imajo skupaj le en glas? Ti volijo tako-le: Ako sta soposestnika v zakonski družbi živeča mož in žena, izvršuje volilno pravico možj 2. V vsakem drugem slučaju morajo soposestniki enega izmed sebe ali kako tretjo osebo pooblastiti v izvrševanje volilne pravice. Pri tej pooblastitvi odločuje, ako so soposestniški deleži enaki, večina glasov, ako pa so soposestniški deleži različni, večina deležev. 15. Kakšne osebe smejo voliti kot pooblaščenci ali zastopniki ? Pooblaščenci ali zastopniki smejo biti le osebe 1. ki so avstrijski državljani, 2. ki so dovršili 24. leto in 3. ki niso niti izvzeti niti izključeni od volilne pravice. 16. AH se mora pooblaščenec in zastopnik izkazati s pooblastilom? Pooblaščenec se mora izkazati s pooblastilom, ki je izgotovljeno v zakoniti obliki, zastopnikom pa takega pooblastila ni treba. 17. Koliko volilcev sme zastopati pooblaščenec? Vsak pooblaščenec sme zastopati samo enega volilca. 18. AH Izgubi pooblaščenec vsled pooblastila od drugega lastno volilno pravico? Kdor sprejme pooblastilo od drugega, lastne volilne pravice ne izgubi. Pooblaščenec voli torej za dva. B.) Pasivna volilna pravica. 19. Katere osebe smejo biti izvoljene v občinski zastop ? Za odbornike in namestnike se smejo izmed občanov voliti samo tisti moški, kateri 1. imajo sami pravico voliti, 2. so izpolnili 24. leto in 3. uživajo vse državljanske pravice. 20. Katere osebe ne morejo biti izvoljene? Voljeni ne morejo biti: 1. občinski uslužbenci, dokler v istini služijo; 2. osebe, ki so od izvrševanja aktivne volilne pravice izvzete (glej točko št. 4. in 5.); 3. posli in dninarji, ki nimajo samostojnega pridobitka; 4. osebe, ki so v zamudi s plačilom ali položitvijo računa, katero jim do občine nalaga pra-vomočna razsodba ali sodna poravnava; 5. osebe, ki so v zamudi s položitvijo računov o gospodarstvu z njim izročenim premoženjem občine ali kakšnega občinskega zavoda. 21. Katere osebe so izključene, da ne smejo biti voljene ? Izključene, da ne smejo biti voljene, so 1. vse tiste osebe, katere so izključene od volilne pravice, za toliko časa, da zopet dobe volilno pravico (glej točko 7.) 2. osebe, ki so bile odpuščene iz javnega urada ali službe zaradi disciplinarnega pregreška iz dobičkaželjnosti, za dobo treh let, odkar so bile odpuščene, računjeno od takrat, ko je razsodba postala pravomočna. Zahteva občin po slovenskem uradovanju. Prejeli smo uradno korespondenco med dvema slovenskima občinama: Kotredež na Kranjskem in Kokarje na Štajerskem. Veseli nas, da se naše občine probujajo tudi v narodnem oziru, da jim raste zavest za pravice, ki jih smejo zahtevati v okviru državnih osnovnih zakonov v obrambo slovenskega jezika. Zato priobčujemo dotična dopisa nespremenjena, kakor smo jih prejeli. Št. 158. ad. Županstvu občine Kokarje. Slavni sourad! Vaša občina je znana v celi slovenski domovini kot prvoboriteljica za pravice našega jezika, ki je v tem oziru že mnogo dosegla. Radi tega so tamošnji občini gotovo znani vsi predpisi, ti-čoči se uradnega poslovanja v tujih jezikih. Naša občina je dobila pred kratkim od »Ver-waltung des allg. off. Krankenhauses in Marburg« dopis, naj se povrnejo stroški za »Bauchbinde«, ki se je dala nekemu našemu občanu. — Mi smo smatrali ta dopis dež. zavoda za izzivanje, smo napisali na spis kratko: »Zahtevamo slovenski dopis, nemškega ne razumemo«, ter smo poslali dopis nazaj na »Allg. off. Krankenhaus in Marburg«. Ta je pa zopet vrnil spis, ter zahteval zo- pet povračila dotičnih stroškov v blaženi nemščini. — Dalje smo dobili od »Direction der Landes-Irrenanstalt Feldhof« dopis, naj izpolnimo nemško tiskovino »Auskunftsbogen tiber den Irren-hauspflegling N. N.« — Na kuverto tega dopisa smo kratko zapisali »Nerazumljivo, nazaj!« — A sedaj se je ta »Narrenhaus« obrnil na okrajno glavarstvo v Litiji, naj to izsili, da »Auskunftsbogen« izpolnimo. Kaj nam je v teh slučajih storiti? Ker imamo enaki namen kot tam. slavni sourad, namreč obrambo našega jezika in ker nam slavni sourad gotovo lahko pomaga, prosimo navodila, kako naj postopamo v tem slučaju. Županstvo Kotredež, dne 5. junija 1010. * * * Broj 809. Došlo dne 8. junija 1910. Kokarje, dne 9. junija 1910. Uradovanje v slov. jeziku. Županstvu občine Kotredež se na zgornji dopis obratom pošte radevolje pojasnjuje, kakor sledi: Vsi predpisi o uradovanju so v jezikovnem oziru zapopadeni edino-le v določbah člena XIX. drž. osnov, zakona z dne 21. dec. 1. 1867. drž. zakonika št. 142, kojega jedna določba se glasi, da ima vsak narod pravico svoj jezik čuvati in gojiti, a druga, da se jednakopravnost vseh v deželi običajnih jezikov v šoli, vuraduinv javnem življenju od države priznava. Naslov tega zakona pravi, da se ž njim določajo pravice državljanov (t. j. posameznih občanov in njihovih korporacij, kakor občin, društev itd.) Ako tega zakona nimate v svoji registraturi, blagovolite si naročiti »Slov. kmetski koledar za leto 1910« pri Narodni založbi v Celju (s poštnino vred 1'20 K); v njem najdete ves zakon ponatisnjen. Je jako podučen in bi ne smel manjkati v nobenem občinskem uradu. Ne smatrajte nemških dopisov za izzivanje, temveč za ubožno svedočbo zavednosti naše. Mi smo namreč razvadili naše deželne in državne urade, da prezirajo naš jezik. Stara navada jim je postala mogočnejši zakon, nego državni osnovni zakon, za kojega se mi 43 let brigali nismo. Krivde je torej več na naši strani nego na njihovi. Sedaj nam je izvršiti težavno nalogo, jih od njihove razvajenosti odvaditi ter jih na izvrševanje zakona prisiliti. To pa velja le za one državne, deželne in zasebne urade ali pisarne, ki se nahajajo v področju slovenskegovorice"ozir. kojih delovanje se razteza na celo deželo, ča tudi imajo svoj sedež v področju nemške govorice, Vaša kratka notica na zavrnenem dopisu deželne bolnišnice v Mariboru, »Zahtevamo slovenski dopis, nemškega ne razumemo«, — tamošnjim z nemščino razvajenim uradnikom ni imponirala, kajti opustili ste utemeljevanje. Vrnite spis iznova, toda ne na »Allgemeines offentliches Kranken-haus in Marburg«, temveč »Vseobčni javni bolnišnici v Mariboru«; če ste se odločili k hvalevrednemu koraku, naš jezik čuvati in gojiti, potem morate tudi za pošto pisati naslove v slovenskem jeziku. Na zavrneni dopis blagovolite napisati: »Nazaj z zahtevo, da nam blagovolite ta dopis doposlati v slovenskem jeziku v smislu določb člena XIX. drž. osnov, zakona z dne 21. dec. 1. 1867. drž. zak. štev. 142. Ta zakon je bil namreč izdan za določitev pravic državljanov in občin, a ne za deželne oziroma državne urade, kar jasno napoveduje njegov naslov. Ker se delovanje občne, javne bolnišnice v Mariboru nahaja v področju slovenske govorice in se ne razteza samo na Nemce, temveč tudi na Slovence, je bolniško oskrbništvo dolžno slovenski občini, zlasti ker to zahtevamo, dopisovati v slovenskem jeziku. Blagovolite vzeti na znanje, da nimate v smislu tu naštetega zakona do naše občine nobenih jezikovnih pravic, pač pa neovrgljivo dolžnost, nam dopisovati v našem jeziku. Uradniki deželne bolnišnice v Mariboru so torej po zakonu dolžni biti vešči slovenskega jezika v govoru in pisavi, županstvo Kotredež pa ni dolžno po nobenem zakonu, niti nemško znati niti nemščino razumeti, torej smatra Vaš dopis v jezikovnem oziru za nezakonit in ga nismo dolžni obravnavati.« Ako dopošljete bolnišnici takšno utemeljeno zavrnitev, potem še-le bodo tam pregledali zakon in se jim bodo odprle oči, ako ne, bodo klicali na pomoč politične oblasti. Tudi tem odgovorite tako, potem pa še pristavite, da politična oblast ni kompetentna v ti zadevi soditi, kajti občina se ni uprla pri bolniški oskrbi sodelovati, temveč ona zahteva, naj se nasproti nji izvršuje državni osnovni zakon; nji se ne sme v zgoraj omenjenem zakonu določena pravica jemati, da sme namreč občina kot del in zastopnica naroda svoj jezik čuvati v vseh deželnih in državnih uradih; ona hoče sodelovati in storiti vse, kar zakon od nje zahteva, toda vse to se ji mora priobčiti v zakoniti obliki t. j. v slovenskem jeziku. Politična oblast je državna izvrševalna oblast, ta je torej dolžna siliti bolnišnico v Mariboru, naj dopisuje naši občini v slovenskem jeziku, nima pa zakonite pravice siliti občino Kotredež, aaj ona razume in obravnava nerazumljive in nezakonite nemške dopise bolniške uprave. Tako ravna občina Kokarje že pet let. Sprva so klicali župana na uradni dan, kjer so ga sku- šali na vse mogoče načine z dobrim in s hudim pregovoriti, še celo pogostovanja ni manjkalo, toda on je ostal vstrajen ter jim je dal razumeti, naj storijo kar hočejo ž njim, on od svojih in narodovih pravic ne bode nikdar odstopil in ne bode nikdar ničesar uradoval in podpisal, kar ne bo pisano ali tiskano v slovenskem jeziku. Vsi uradi so se morali udati županovi zahtevi. S celjsko bolnišnico se bojujemo že 4 leta, politične oblasti so žugale z globami, končno se je c. kr. namestnija letos domislila, da politična oblast res ni kompetentna o tem soditi, temveč deželni odbor. Kako se zdaj občina s tem bojuje, je bilo priobčeno v 9. št. »Občinske Uprave« 1. 1910 in pride še v prihodnjih številkah. Vsa ta leta ne dobi bolnišnica v Celju s sodelovanjem občine nobenega plačila, bržkone ji ga deželni odbor nakazuje brez občine. Mnogo občin tako, in njegova upornost proti zakonu bi ležala kmalu strta na tleh. Bojazljivi župan bi rekel, bognedaj se z deželnim odborom vojskovati, potem ne bode občina nikdar nobene podpore dobila! Toda uprav obratno je res! Leta 1907. je bil deželni odbor štajerski na tožbo občine Kokarje pri državnem sodišču obsojen zaradi kršenja ravnopravnosti slovenskega jezika. Po svoji obsodbi je bil občini Kokarje na njeno že prej vloženo prošnjo dovolil in izplačal 1600 K podpore za mostove in brvi, a letos ji je v ta uamen izplačal še 586 K, skupaj 2186 K, ker bi bilo krivično zapostavljati slovensko občino in ker je menda hotel doprinesti dokaz, da skrbi tudi za slovenske občine, če tudi se te bojujejo ž njim za slovensko dopisovanje. Da ste ravnateljstvu blaznice v Peldhofu napisali na kuverto »Nerazumljivo, nazaj !«, ni pravilno. Občina je namreč dolžna sprejeti t. j. v opravilni zapisnik zapisati tudi nerazumljive dopise, potem še-le jih naj vrne z utemeljevanjem, zakaj jih ne more rešiti, oziroma naj jih dopošlje deželnemu pomožnemu uradu v prestavo. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Litiji pojasnite svoje pravno stališče v smislu tukajšnjega pojasnila in zmagati morate. Lepo je, da hočete slovenskemu jeziku čuvati njegove zakonite pravice. Naj bi pač vse občine ravnale tako, potem bi Slovenci ne bili več manjvredni, temveč v resnici jcdnakopraven narod! Več nego veljava političnih oblasti je pravica in zakon ! Župan : Praznik Josip. Poučni tečaji za župane, občinske svetovalce in obč. tajnike. Avtonomna uprava je storila korak naprej, in trditi moremo, da velik koraki Že leta 1901. je prišlo v deželnem zboru v razgovor vprašanje o strokovni izobrazbi slovenskih županov in drugih občinskih funkcijonarjev. Razne okolnosti so bile vzrok, da se ideja ni realizirala, ampak se je omejil pouk županov na čas pri revizijah občinskih uradov, ki so se pa izvrše-valesamo po dognani potrebi od slučaja do slučaja. Kar se je pozneje storilo za strokovno izobrazbo občinskih zastopnikov — stoji brez dvoma, da ima za to največ zaslug naš list »Občinska Uprava« oziroma »Kmetsk.i županska zveza«, ki je le z velikim naporom in v financi-jelnem oziru le z denarnimi sredstvi, ki jih je dal na razpolago iz lastnega žepa njen načelnik, mogla vzdržati list do sedaj. Pa vremena so se zjasnila Kranjcem tudi glede napredka v strokovni izobrazbi zastopnikov avtonomnih upravnih oblastev. Deželni odbor kranjski je sklenil, da se bodo prirejali poučni tečaji po celi deželi, in tam z živo besedo poučevali župani, občinski svetovalci, občinski tajniki in drugi — o njihovi dolžnosti in o načinu izvrševanja teh dolžnosti, tičočih se raznih agend lastnega avtonomnega, pa tudi pre-nešenega delokroga. Ne bodo to dolgotrajni tečaji, ki bi utrudili udeležence, ampak kratka, enodnevna zborovanja, pri katerih se bo zlasti gledalo na to, da pridejo v razgovor razna vprašanja, težnje občin, zboljšanje občinske uprave, sploh vse poslovanje županstev. Ti poučni tečaji ne bodo imeli torej ničesar birokratičnega, nikakega strogo uradnega značaja, ampak bodo dajali le priliko občinskim funkcijonarjem, poučiti se podrobneje o raznih dolžnostih avtonomne uprave, o dolžnostih pa tudi pravicah, ki jih imajo občinski zastopi in njihovi predstavitelji napram javnemu življenju, napram občanom tudi v izvrševanju socijalne naloge, kakor tudi napram višjim oblastvom. Ti projektirani poučni tečaji bodo obvezni, to je, udeležiti se jih bodo morali zastopniki vseh občin, ker le tako bo mogoče doseči uspehov. — Malenkostne stroške za povračilo tozadevnih gotovih izdatkov udeležencem bo pač rada utrpela vsaka občina, ker ne bodo v nikakem razmerja s koristjo pouka. Troški bodo tem manji, ker se bodo taki tečaji yršili po posameznih okrajih, torej v središču občinskih uradnij. Prvi poučni tečaj se bode vršil dne 27. decembra t. 1. v Ljubljani za županstva političnega okraja Ljubljana okolica. V ta namen so se povabila vsa prizadeta županstva na ta način, da se je razposlala sledeča Okrožnica vsem županstvom ljubljanske okolice. Št. 18211. Vsled sklepa deželnega odbora v seji dne 31. avgusta 1910, se priredi dne 27. decem- bra 1910 v dvorani »Slovenske krščanske socijalne Zveze« oziroma, če bo potreba, v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani prvi poučni tečaj za župane, občinske tajnike in občinske svetovalce političnega okraja okolica Ljubljana. Poučni tečaj bo vodil referent za občinske zadeve, deželni odbornik dr. Vladislav Pegan s sodelovanjem uradnikov deželnega tajništva. Pričetek tečaja točno o b 9. uri dopoldne. Županstvom se naroča: 1. da se tega poučnega tečaja zanesljivo udeleže vsi župani oziroma njihovi namestniki ; 2. da skrbe za to, da se udeleže tega tečaja tudi vsi občinski svetovalci in vsi občinski tajniki, kjer jih imajo; 3. da prijavijo svoje predloge, prošnje in na. svete, o katerih žele, da bi se razpravljalo, deželnemu odboru najkasneje tri (3) dni pred poučnim tečajem, torej do 24. decembra t. 1. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 1. decembra 1910. Pričakujemo, da ne bode nikdo izmed pozvanih izostal. Obenem z županstvi so bili vabljeni k udeležbi tudi vsi župni uradi ljubljanske okolice. — To je smatrati kot popolnoma umestno z ozirom na medsebojne odnošaje obeh zastopstev, župnih in občinskih, katerih delokroga se marsikod dotikata. Kakor čujemo, se namerava prihodnji poučni tečaj prirediti v Kranju. Končujemo z zahvalo kranjskemu deželnemu odboru v imenu »Kmetske županske zveze« za prireditev poučnih tečajev — in z vročo željo, naj rode obilen sad v prospeh naše dežele! Vestnik Rafaelove družbe. „Družba sv. Rafaela" za izseljence v Ljubljani opozarja vnovič vsa izobraževalna društva S. K. S. Z. na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in Koroškem, da ustanove takoj »Izselniške odseke«. Posebno je to potrebno v krajih, kjer se ljudje mnogo izseljujejo v tujino, zlasti v Ameriko. Danes opozarjamo vnovič: Ustanavljajte društvene odseke za izseljence! Ob tej priliki tudi toplo priporočamo naročanje slov. izselniškega lista »Ave Maria«, ki izhaja mesečno v Ne\v-Yorku, naroča se pa v naši pisarni in stane na leto 1 K., pod pogojem, da se ga naroči vsaj 3 iztise skupaj (enega za voditelja, enega za knjižnico in enega za izselniški odsek). Posamezniki ga dobe po 1 K 50 v. — List prinaša razne novosti iz širne Amerike, tičoče se slovenskih izseljencev. Zlasti se priporoča duhovščini in županstvom, da navajajo izseljence, ki na vsak način hočejo v tujino, posebno v Ameriko, naj se zglašajo pred odpotovanjem pri družbi sv. Rafaela. Vsak izseljenec naj bi prišel takoj, ko pride v Ljubljano, najprvo v našo pisarno in ne šele potem, ko se je z agentom že pogodil, da se mu tu svetuje glede proge, po kteri se hoče voziti, ter ugodi njegovim željam: Naša družba dobi za izseljence tudi popust od vseh potovalnih pisarn (agentur), ta popust pa ne ostane družbi, ampak ga dobi vsak potnik, ki se zglasi v naši pisarni. Dalje se dobi družbeni znak, »Priporočilni list« in »Kažipot«, kar je velikega pomena za vsakega potnika, oso-bito pa za ženske. Kdor ima družbeni znak in priporočilni list, je obvarovan vseh neprilik ter se na celi progi ž njim lepo ravna, v slučaju nevarnosti ali potrebe se pa lahko obrne s priporočilnim listom do zastopnikov Rafaelove družbe, ki so na razpolago po vseh pristaniških mestih; njih naslovi so naznanjeni na priporočilnem listu. Vsak zaupnik takoj svetuje oziroma ukrene vse potrebno za potnike, in to brezplačno. Vsak izseljenec naj se torej posluži te pisarne, ki ima tako blag in koristen namen, kar izprevidi in prizna marsikdo šele na daljnem potu v tujini, o čemer pričajo razna zahvalna pisma izseljencev. V pojasnilo pripomnimo še, da želi »Rafaelova družba«, naj ostanejo Slovenci na svoji rodni zemlji. Njen namen ni pospeševati izseljeništvo, ampak naloga njena je obvarovati one, ki se hočejo na vsak način izseliti, pred materijelno in duševno škodo pred začetkom potovanja ter na potovanju do končnega cilja. Družba sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta. št. 32, v hiši »Zadružne zveze«. Vprašanja in odgovori. 249. Županstvo Jurjevica. Vprašanje: A. se je oženil v Ameriki (naravno brez dovoljenja občine). — Umrl je zapustivši vdovo z malimi otroci, ki se povrnejo sedaj iz Amerike in bodo potrebovali podpore. Ktera občina mora skrbeti za njo in njene otroke: ali očetova ali vdovina? Odgovor: Za vdovo in otroke bo morala v slučaju potrebe skrbeti domovinska občina. Ker pa sledi žena v domo-vinstvu možu in ostane po njegovi smrti vdova pristojna v oni občini, kjer je bil ob smrti pristojen njen mož, je jasno, da bo morala nositi troške domovna občina moževa, če je bil zakon med njima sklenjen pravnoveljavno, po avstrijskih postavah, in pa če si ni morda mož pridobil med svojim bivanjem v Ameriki ameriškega državljanstva (naturalizacije), kakoršnih slučajev se je tudi že več pripetilo. O veljavnosti zakona odločuje v slučaju potrebe redno sodišče. Prejšna domovinska občina vdove pač ne more priti v poštev, ker sta zakonca živela v zakonski skupnosti in je nastopila razdružitev zakona le vsled smrti. Sicer so pa v tem oziru določila domovinskega zakona iz 1. 1863 in občega državljanskega zakonika povsem jasna. Dovoljenja za ženitev pa sploh ni potreba in je popolnoma napačno, če smatrajo županstva ženitovanjske zglasnice kot dovoljenja ženitve. 250. Županstvo Jurjevica. Vprašanje: Se-li sme od občana, ki se je oženil v Ameriki in se povrnil z družino domov — zahtevati, da plača doma pristojbino za ženitvanjsko 2glasnico? Odgovor: Od občana, ki se je oženil v Ameriki, n e morete naknadno zahtevati takse za ženitvanjsko zglasnico. — To takso mora plačati za izdajo ženitovanjske zglasnice le oni, ki za njo prosi pri županstvu bodisi osebno bodisi pismeno, in jo tudi res prejme. To se pa v Vašem slučaju brez dvoma ni zgodilo. — Uvedba ženito-vanjskih zglasnic velja tudi sicer le za Kranjsko, torej sklepanje zakonov v inozemstvu ni odvisno od tega dokumenta. 251. Županstvo v Trzinu. Vprašanje: V naši občini je bilo tekom let več obrtnikov kaznovanih od c. kr. okrajnega glavarstva radi prestopka obrtne postave z večjo ali manjšo globo. Prejšna leta so s