togTNTNA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK I Late XIII I TELEFON UREDNIŠTVA: *-« I A,H* I OPRAVE. 2S—(7 1» «~*L I SlAtf “iOA I POSLOVALNICA CELJE Prešernov# 8. trt. [ J|°*« 40*1 j POSTNI ČEKOVNI RACON 11.4» Maribor, sreda 15. decembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Cena Prejeman v upravi ali po pošli 14 din, I dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din I din Sovjetska unija zavrnila ženevski poziv Sovleti niso ustavili sovražnosti in se s finsko vlado v Helsinkih ne bodo pogajali, ker fe ne priznavajo — V boj so šli le na poziv finske „l]udske vlade" v Teriokijju, da ji pomagajo proti njenim sovražnikom — Zelo slab vtis sovjetske odklonitve odS?eSaoSSSvor sotjcts^vlTde Odgovor izzva! v Ženevi presenečenje SVOJO POSLANICO, V KATERI JE IZRAZILA PRIPRAVLJENOST, DA ^OSREDUJE v FINSKO-RUSKEM SPORU. ZVEZA NARODOV BO DANES JAJBRŽE RAZGLASILA RUSIJO ZA NAPADALCA IN SKUŠALA ORGANI-5^AT IPOMOČ ZA NAPADENO FINSKO. RUSKI ODGOVOR NA »UTIMAT«, J ZAHTEVA NAI SE SOVJETI UMAKNEJO S FINSKEGA OZEMLJA IN SE ffoČNO POGAJATI JE PODPISAL KOMISAR ZA ZUNANJE ZADEVE MO- Lotov, zveza ni v stanu, da bi sovjetsko rušijo realno kazno-to zavest jasno razodeva tudi sovjetski odgovor, ki v pSTVU PONAVLJA TISTO, KAR JE MOLOTOV PREJŠNJI TEDEN SPODIL GENERALNEMU TAJNIKU ZVEZE NARODOV: SOVJETSKA VLADA VIDI V PRIPRAVLJENOSTI ZVEZE, DA POSLUŠA FINSKE ZAHTEVE, ŽA-UtEV 2A SSSR KAII ZA NJO FINSKA VLADA V HELSINKIH NI VEČ &EDSTAVMK FINSKEGA LJUDSTVA. SSSR, PRAVI MOLOTOV V SVO- 5 ODGOVORU, JE POSLALA ČETE NA FINSKO NA POZIV LJUDSKE JUDE V TERIOKIJU, KI JE ISKALA POMOČI PROTI SVOJIM SOVRAŽNI- 6 V CELOTI POMENI MOLOTOVLJEV ODGOVOR VLJUDEN »HVALA Na POVABILO K PRETRESANJU FINSKEGA VPRAŠANJA.« SOVJET vlada misli, da ji je nemogoče sprejeti povabilo, razlogi S Navedeni v zadnjem pismu generalnemu tajniku avenolu, s. ECl*. PRAVI MOLOTOV NA KONCUSVOJEGA ODGOVORA. ŽENEVA, 13. dec. Havas. Odgovor Sovjetske unije na poziv Zveze narodov, ki je prispel pozno zvečer v Ženevo, je izzval presenečenja. Ugotavljajo le, da se odgovor Moskve izogiblje predloga za prenehanje sovražnosti in začetek mirovnih pogajanj. Svoji odklonitvi, da bi poslal v Ženevo posebnega predstavnika sovjetske Rusije, ni dodal Molotov ni- kakega pojasnila. Sovjetska Rusija vztraja na priznanju samo ene vlade, ki je bila sestavljena pod firmo »narodne vlade« v Teriokiju. Dalje oporekajo sovjeti, da je Poljska še vedno zastopana v ZN. V brzojavki je Molotov naglasil, da smatra za provokacijo, ker je ZN vzela v razpravo apel finskega delegata dr. Rudolfa Holstija. Odmev v Zedinjenih državah WASHINGTON, 13. decembra. Havas. I političnih krogih so itak pričakovali ta Tu mislijo, da je odklonitev posredova-' negativni odgovor Moskve. Diplomatski nja po Zvezi narodov v sovjetsko-finskem spopadu od strani Moskve, pripomogla samo k okrepitvi stališča onih, ki se zavzemajo za prekinitev diplomatskih zvez USA s sovjetsko Rusijo. V Konec dosedanjega zatišja na zahodni fronti Wke čete so pričele uvodne napade, ki naj bi bili priprava za velik vsesplošni naskok na Maginotovo utrdbeno črto — Francozi in Angleži so na naskok pripravljeni pARlz, 13. dec. Havas. Sinočnje voj-.1 Poročilo javlja, da ]e bilo med Saaro Xozdom VVarodt opaziti močnejše na-^Hlnje sovražnika. Vzhodno od tod Je % v teku dneva več spopadov in žilnega artilerijskega streljanja. Fran-c°zl so na vseh točkah obdržali svoje pAl?IZ, 13. decembra. Havas. Od vče-I?J Se ie lice fronte precej spremenilo. u°£itn so Nemci od 27. novembra sem padali le z manjšimi oddelki, so včeraj I?Zv«i akcijo v veliko večjem obsegu. —■* ~~ z 0 zelo živahni topniški pripravi so močnimi oddelki poskušali napad na sektorju znanega Warndtskega gozda. Nemški sunki pa pri vsem tem, da so bili do&aj močni, niso biti naperjeni na prave francoske obrambne utrdbe, ampak na manjše naprej pomaknjene postojanke, opremljene s strojnicami. Kakor je že objavljeno v poročilu vrhovnega poveljstva, so bili nemški napadi odbiti. Pripomniti je, da stojijo zdaj na mnogih točkah fronte francoske čete ta-korekoč v neposrednem stiku z nemškimi četami iz Siegfriedove črte, ker imajo Nemci na področju Saarbriicknu več zelo močnih utrdb, ki spadajo v vrsto utrdb same Siegriedove črte. PARIZ, 13. decembra. Havas. K dnevnemu povelju, ki ga je izdal včeraj ge-neralisim Gamelin, v katerem napoveduje skorajšnji pričetek velikega nemškega naskoka na Maginotovo črto, se v tukajšnjih poučenih krogih naglasa, da sta francoska in angleška vojska na ta napad oppotnoma pripravljeni in ga pričakujeta z največjim zaupanjem v svojo moč in sposobnost. O tem, da bi se Nemcem posrečilo kakorkoli omajati silo zavezniške vojske, ne more biti nobene bojazni. krogi pa smatrajo, da je ta odklonitev posredovanja nov dokaz, da je Moskva politiko mednarodnega sodelovanja, ki jo je za Litvinova hotela doseči, zdaj popolnoma zapustila. Sovjeti zahtevajo od Nemcev zlato LONDON, 13. decembra. Agex.Po poročilu iz Bukarešte se Nemčiji še vse doslej ni posrečilo doseči sporazuma s Sovjetsko unijo zaradi transporta romunskega blaga za Nemčijo čez po sovjetski vojski zasedeni del vzhodne Poljske. Zaradi tega ni bilo še mogoče uresničiti trgovinskega sporazuma, ki Je bil sklenjen med Nemčijo in Romunijo. Sovjeti zahtevajo, da plača Nemčija tranzitne takse v zlatu, ter odklanjajo tako marke kakor povračilo v blagu. Nova kitajska ofenziva ČUNGKING, 13. dec. Havas. Kitajci so prešli v napad na japonsko operacijsko bazo v H3inhsljenu. V Kvantungu na jugu se bijejo severno od Naninga hudi boji. JunaSki finski odpor traja dalje JELSINKI, 13. dec. Reuter. Finsko vr-K/*0 poveljstvo javlja: Ob vsej črti na tajski ožini so bili včeraj ves dan tarifni boji. Pri vasi Muole so poizkusa J/Us' večkrat predreti. Bili so odbiti. je obležalo več sto mrtvih, ne-tankov je bilo uničenih. Tudi na df.t d”i fronti je bilo več poizkusov, pre-iJ* finsko fronto. V veliki bitki pri Tol-l7*«i so finske čete zajele 27 težkih, 25 vjL" in 13 puškomitraljezov. Trije so-kov bataljoni so bili uničeni, več tan- fcL °nesposobljenih. Pri Limoli so sov-&te pod zaščito artilerije zaman ^kovale finske postojanke, krajnem severu se nadaljujejo. LONDON, 13. dec. Reuter. Sovjetsko poveljstvo javlja, da prodirajo Rusi na vsej črti. Pri Ukti so sovjetske čete prodrle že 92 km globoko v finsko ozemlje. LONDON, 13. dec. Reuter. Iz Helsinkov javljajo, da so včeraj sovjetska letala brezuspešno bombardirala Hirinsal-mi in še nekatere otoke v Finskem zalivu. Finsko letalstvo je izvedlo več iz-vidniških poletov in bombardiralo sovražne postojanke. Več sovjetskih čet, ki so bile na maršu na fronto, so finski letalci presenetili in jih s strojnicami razpršili ^ Helsinkih se vendar boje bodočnosti VRINKI, 14. dec. Havas. Ujetniki, ki ie j, F>nci nedavno zajeli, so izjavili, da Hi{a .SOvjetski fronti več moskovskih ko-io 1Jlev. ki kontrolirajo operacije in ima-Sr čete podžigajoče nagovore. V od-Nzu* ]ezeru Ladoga je položaj ruskih 0 težaven- Dostava prehrane je ze-%Ca -6*13’ na vsake2a ujetnika in ra-Prideta po dva zmrznjena vojaka. 'va v ntr°lira dovoz prehrane in stre- *'• Meda,<^U’ P°nekod 8a cel° sania vr' H* ujetniki so pripadniki raznih na-v 7 »^SR. Večina ie bila vpoklicana bor^Cetlc.u septembra. Sibirske čete, ki jezera Ladoge na sever, so pri- šle na finsko mejo že v oktobru. Na severnem delu fronte se finski mitralješkl strelci spretno skrivajo po snegu ter iznenada presenetijo sovražnika. V Helsinkih so pa kljub uspehom finske vojske v skrbeh, koliko časa bo še mogoče vztrajati proti premočnemu navalu sovjetske vojske? Pritisk na Karelijsko morsko ožino se bo povečal, ker dovažajo sovjeti vedno nove čete. Doslej so sovjeti ignorirali velike izgube na ljudeh in materialu, a poslej bodo morali resneje računati z razvojem splošnega položaja v svetu, k-i jih lahko zaplete v zelo težke boje. Porazno poročilo angleškega atašeja HELSINKI, 13. decembra. Exchange Telegraph. Poročilo, ki ga je podal angleški vojaški ataše v Helsinkih o sovjetski vojski, ki napada Finsko, je porazno. Sovjetska vojska nima nobene prave organizacije in zlasti skrb za prehrano in za ranjence je pod vsako kritiko. Ranjeni vojaki so prepuščeni mrazu in Jih več ko polovica zmrzne. Večina vojakov nima niti toplega perila. Razen tega je bilo mogoče na podlagi izjav ujetih vojakov in tudi častnikov ugotoviti, da o položaju sploh niso poučeni, ali pa popolnoma napačno. Mnogi niti ne vedo, kje se bojujejo in proti komu. Nekateri ujeti častniki so izjavili, da Je bil pohod proti Finski odrejen zato, ker stoji Finska na strani Nemčije in se je uprta sovjetskemu pohodu proti nemškemu fašizmu. Na drugem odseku ujeti so pa dejali, da so jim sovjetski komisarji izjaviti, da so Angleži in Francozi napadli čez Finsko SSSR, ki mora sedaj braniti svoje meje. Vse to dokazuje, da nimajo vojaki m nižji častniki niti pojma o dejanskem položaju. Konec utvar v Sovjetski uniji LONDON, 13. decembra. Exchange Telegraph. Potek sovjetsko-finske vojne je Moskvo sitno razočaral, ker so na vodilnem mestu trdno računali z bliskovito vojno in bliskovito zmago. Neka visoka vojaška osebnost je ob izbruhu sovražnosti dejala, da bo pohoda ua Finsko že v šestih dneh konec, dočim je eden izmed vladnih funkcionarjev menit, da bodo rdeče čete najkasneje v štirih dneh v Helsinkih. Finski odpor je pa dokazal, da je bilo vse moskovsko gledanje na evropske razmere izven SSSR popolnoma napačno Moskva se je vse doslej vdajala utvari, da evropski narodi komaj čakajo, kdaj bodo mogli sprejeti rdeče čete, ki naj jih »osvobode« in da se nobeno vojaštvo ne bo hotelo vojskovati za »buržujske režime«. Razen tega S0,u1!Lpret>r^an*’ da ie sovjetska vojska najboljša na svetu. Zato je sedanje razočaranje toliko večje in bi utegnilo imeti se dalnjosežne nasledke. Potopitev „Warwicka Kida LONDON, 13. dec. Havas. Angleška tovorna ladja »Warwick Kid« (480 ton) j« zadela na mino pred vzhodno obalo Anglije. §est mož posadke je utonilo. Ostale, ki so vsi ranjeni, so spravili v bolnišnico. J Maribor, 13. decembra. Kakor vetja stari pregovor, »da je vsak svoje sreče kovač« za posameznike, tako velja tudi za cele narode. Izvor vseh nezgod življenja tiči vsaj v svojih temeljih vedno v nas samih. Ako smo Slovenci doživeli že mnogo bridkih razočaranj in usodnih udarcev, moramo krivdo zanje pripisati v prvi vrsti le sebi samim, predvsem pa svoji politični nezrelosti in naivnosti, ki presega včasih vse meje razumnosti. Ta nezrelost in naivnost se nas pa drži že od vsega začetka, še izza časov, ko smo hodili k Bavarcem po pomoč proti Obrom ter s tem zapravili za več ko celo tisočletje ne samo svojo svobodo, ampak tudi nad polovico svoje zemlje. In kakor takrat naši pradedi, so tudi njihovi potomci vse doslej verjeli vedno v neke čudežne pomoči, ki bi nam jih prinesli tujci, ali pa bi prišle same od sebe. Takim praznim iluzijam smo se vdajali zlasti ob prevratu, ko smo pričako-valj, da nam bo dano vse, kar si bomo poželeli, ne da bi nam bilo za to trebu samo s prstom migniti. Takim utvaram so podlegali vseh ena in dvajset let življenja v kraljevimi Jugoslaviji in o takih fantazijah sanjajo tudi sedaj ne samo posamezniki, ampak celo širše množice našega naroda, ko se ozirajo včasih na se-veir, včasih na vzhod ali celo na jug in pričakujejo, kako bo prišel nekega dne nekdo, uredil vsa naša vprašanja in nam zvrMno podaril vsega, kar si že-Ifrno in po čemer hrepenimo. Tudi prav v zadnjem času gre šepet'od kraja do kraja in oznanja najgorostasnejše neumnosti, 'ki se porode pač lahko samo v politično nezrelih in naivnih dušah. Ako s® Pa kdo dvigne proti temu in skuša svariti in klicati k pameti, se izgubi njegov glas ob gluhih ušesih, ali pa ga celo oblatijo z očitki vseh mogočih »izdajstev«. In vendar je resnica bila, je in bo tudi v bodočnosti samo ta, da se za rešitev naših^ vprašanj in izboljšanje naših razil ter nihče na svetu ne briga, če se pa kljub temu morda zanima za nas, dela to s posebnimi nameni, katerih cilj ni naša, ampak njegova lastna korist. Kar koli bi zato utegnil storiti, bo storil vedno samo 2ase, ne za nas. Ako torej Slovenci resnično želimo, da se obranimo in rešimo vsaj svoja najnujnejša eksistenčna vprašanja ter zadeve ureditve našega domačega političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega problema, potem moramo že enkrat nehati pričakovati pomoči od drugod, zavihati sami rokave in iti odločno na trdo vsakdanje delo, ki je edino zanesljivo in uspešno. Toda tudi to delo bo mogoče in kronano z uspehom samo tedaj, ako se bomo notranje strnili v krepko enoto zavestne volje, se medsebojno do konca sporazumeli o tem, kaj prav za prav hočemo, in potem ne bomo več popustili. Zgodovina nam dokazuje, da so tudi majhni in najmanjši narodi s svojo enotnostjo, odločnostjo in vztrajnostjo dosegli velike stvari in postali koristni ter spoštovani udje človeške skupnosti. Nikoli pa niso tega dosegli oni, ki so bili1 m alo dušni, notranje slabi in so pričakovali vse samo od pomoči drugih. Taki narodi so vedno podlegli in postali gnoj sosedov, na katerem so rastli in se redili na njihov račun. Vse to velja v enaki meri za vsa naša zunanja in notranja politična vprašanja in za vsa naša stremljenja. Ako pa hoče-lno priti do besede v svojih velikih zadevah, si moramo ustvariti najprej primeren položaj doma. Da si ga še nismo, suro zopet krivi le sami, ker nismo nikoli vodili resnično vsenarodne, ampak le kli-karsko politiko. Saj si sploh še vsenarodnega programa nismo sestavili, da bi po njem vedeli, kaj vse bi nam bilo treba storiti in doseči. V tem oziru smo menda pac edini narod v Evnapi, ki nima enotnih in aa vse njegove politične frakcije vela vni h ter nedotakljivih vrhovnih načel, preko katerih ne bi smel nihče nikoli h» v nobenem primeru. Dokler jih pa n?-mamoje nesmiselno upati, da bomo mogli rešiti tudi le eno samo naših zadev ko, da bo ta rešitev pomenila nekaj Pesnieno trdnega in trajnega. y življenju narodov so mogoče tudi zgolj gospodarskih, socialnih in mrMsurmh vprašanj samo v okviru hotenj, « predstavljajo v celoti to, kar narod hoče doseči v sedanjosti in v bodočnosti. Narodi, ki so v našemu enakem položaju, Italija je ostala zvesta sama sebi BERN, 13. decembra. Havas. Rimski dopisnik »Bunda« poroča iz Rima, da postaja sklep Italije, intervenirati na Balkanu v primeru sovjetske ogrozitve, vedno bolj odločen. V tem primeru se Italija tudi ne bi brigala za to, ali balkanske države žele njeno intervencijo ali ne, ampak bi ostala zvesta svojim interesom in svoji »evropski misiji«, kakor se vedno bolj pogostoma izražajo v rimskih političnih krogih. Na drugi strani je pa ostala Italija kljub temu zvesta politiki, ki jo je vo- LONDON, 13. decembra. Agex. V tukajšnjih krogih se sodi, da bo nastal že v najbližji bodočnosti za švedsko zelo kritičen položaj. Sovraštvo proti sovjetom zavzema v švedski javnosti od dne do dne tako ostre oblike, da ga bo težko dolgo krotiti. Sovjetski načrti segajo nedvomno čez Finsko, in po njenem zlomu ►ji prišla gotovo na vrsto tudi švedska. Na drugi strani so pa Švedi prepričani, da Nemčiji ne gre za nič drugega, kakor dida pred pričetkom sedanje evropske vojne in zelo se moti, kdor misli, da je pozabila na svoje znane aspiracije. Klic po Džibutiju, Suezu, Tuniziji itd. je še vedno močan, kakor je bil, in stališče italijanske politike je daleč od stališča angleško-francoske politike in vojnih ciljev. Italija je slej ko prej proti obnavljanju prejšnjega stanja v Evropi. Njena nevtral nost pomeni le čakanje na straži za svoje interese. Položaj Švedske vedno bolj nevaren Domač? zaojskl V četrtek se|a vtede Za včeraj popoldne naJ0^dJ5Jti3 vlade, na kateri bodo odloča ^ ^ ^ zakonih in volitvah, je pi trtek. Vladika Simeon P« dr. BudisavSjevseu Ministra dr. Budisavljeviča, P ^ nika SDS je včeraj obiskal pravo vladika iz Šabca, Simeon. Sedem neredb bana dr. Šubašica Po prenosu nekaterih pošlo v ba$ na banovino Hrvatsko Je ^ ^ Finančna zveza med Anglijo in Francijo PARIZ, 13. dece. Havas. S francosko-angleškim finančnim sporazumom, katerega smernice so bile danes objavljene v Parizu in Londonu, prehajata velesili k popolni iuziji razpoložljivih sredstev imperijev. V zgodovini financ ni takšnega primera. V teku treh mesecev vojne sta Anglija in Francija stvorili skupno vrhovno poveljstvo, diplomacijo in skupen način preskrbe v orožju in prehrani. Dve najbogatejši evropski državi imata zdaj tudi enotno denarno gospodarstvo in skupno borzo. Frank in funt sterling se složno okrepljata v primeri z drugimi valutami. Sovjeti potopili nemški parnik HELSINKI, 13. dec. Havas. Neka sov-ietska podmornica je potopila s topovskimi streli blizu pristanišča Mandilbcto-sa nemški 3320-tonski parnik »Bohl-heim«, ki je registriran v Hamburgu in seje vračal tja s tovorom drv na krovu. Granata je ubila kapitana, njegovega pomočnika in telegrafista, d očim so 29 članov posadke rešili. samo za to, da si zagotovi še nadalje dobavo švedskih rud. V primeru sovjetske U je ž e pol leta v IX. skupini. Jaz j&ma sem dopolnila že 31. življenjsko «>• Ze šesto leto sem 1 e — uradniška ^•Pravnica. Ali ne delam ravno tako z ^stn idealizmom v šoli z 90 otroki? In ^ zvečer v gospodinjskem tečaju? Za-nekatere ne napredujemo? , Menda, nas je preko 1000. Ze skozi več zastonj 'čakamo. Mnogi kolegi so poceni. Z 900 din morajo mesečno vzdr-?3Vati sebe in družino. Draginja nara-žea- Nas' obstanek je do temeljev ogrete' Kaj naj storimo? Nehote se spominjam dobe brezposel-V Mariboru je takrat' nekaj pod-o .kolegov dalo iniciativo. Nastala je rs?anizacija brezposelnih abiturientov. Z akcijami je zainteresirala javnost Prodajne kroge za vprašanje brez- poselne šolane mladine. Zveza mladih intelektualcev, Združenje brezposelnih učiteljev, Borza dela za inteligenčne poklice in še mnogo sličnih ustanov so s svojimi informativnimi poročili, predstavka-mi in deputacijami dosegli našo namestitev. , Z likvidacijo vprašanja naše brezposelnosti so avtomatično zamrle naše tozadevne akcije in organizacije. Nastal je novi problem. To je problem naše eksistence m rednega službenega napredovanja. Kako si naj pomagamo? S samozaščitno akcijo. Nastopiti moramo zopet same! Same moramo storiti vse za čimprejšnjo realizacijo avtomatične prevedbe po 3 letih pripravniške službe. Vpra- šanje je le: ali bodo naše delo in uspehi večji z nastopom pod okriljem JUU ali pa v naši novi, samostojni organizaciji. Dejstvo je, da moramo same seznaniti javnost in merodajne činitelje z našimi eksistenčnimi težavami in potrebami. Samo na ta način lahko dosežemo normalnejša napredovanja. Zato se upravičeno sprašujemo: kje so naši izkušeni kolegi, ki so nas že nekoč vodili v borbi za nastavitev? Zakaj ne prevzamejo vodstva novih, skupnih akcij? Armada učiteljev pripravnikov jih čaka. Tudi me učiteljice čutimo in doživljamo danes vse drugače potrebo po skupnem nastopu. Rabimo le izkušenih vodnikov. Kolegi, na plan! Prekmurske učiteljice. Mestni župani proti draginji Včeraj je bila v Celju konferenca županov avtonomnih slovenskih mest Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Na sestanku so govorili o ukrepih v primeru zračnih napadov, o rezervah brane, o podporah družinam vojnih obveznikov, zlasti pa o pobijanju draginje. Župani so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo čimprejšnjo izdajo pravilnika o izvršitvi uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi. Potrebna sredstva naj data banovina in država. Avtonomne občine naj dobe sred stva za nabavo rezervne hrane, zagoto- m vi naj se brezplačni prevoz hrane oprostitev trošarin pri monopolskem blagu. Slovenski avtonomni župani zahtevajo takojšen popis vseh življenjskih potrebščin pri trgovcih. Organizira naj se stalna kontrola nad zalogami in določi maksimum čistega dobička pri prodaji blaga. Tudi nad karteli naj se izvaja stroga kontrola. Posebna sodišča naj pospešeno sodijo za prekrške proti dra-ginjskim predpisom. Verižništvo in ilegalna trgovina naj se že v kali zatreta. Roganovi pajdaši pred sodniki Celje, 13. decembra. s ^tri ob 8. se prične pred petčlanskim 6tlatom celjskega okrožnega sodišča ^Prava proti 8 tovarišem zloglasnega ^Ojnika Rogana. So to: 231etni delaje brez stalnega bivališča Mrlan Peša, ^lfctni delavec Karol Kupnik iz Studen-jv Pri-Mariboru, 411etni čevljar Ivan ,a2binšek iz Studencev pri Mariboru, 29 teni Marko Pernek, sodarski pomočnik ^ Studencev pri Mariboru, 521etna delita Amalija Ratej iz Nove vasi pri Ce- lju, 291etm pekovski pomočnik Albin Košak iz Migojnic pri Grižah in 281etni delavec brez stalnega bivališča Josip Pečovnik. Obtožnica jim očita 38 raznih vlomov, tatvin in telesnih poškodb, ki so jih zagrešili deloma sami, deloma pa v družbi znanega razbojnika Rogana okrog Slovenjgradca, Šoštanja, Slovenske Bistrice, Marenberga, Maribora, Celja, Laškega, Gornjega grada in Konjic. Razprava bo predvidoma trajala dva dni in vlada zanjo precejšnje zanimanje. ..o Novi finačni ravnatelj Josip Mošeji je včeraj prevzel vodstvo ljubljanska finančnega ravnateljstva, o Božične počitnice na obrtnih mfrgov- teh šolah trajajo od 23. decembra do teiučno 9. januarja. n0 >gnanje pri Sv. Urhu pred sodniki. o ^iborski kazenski senat je obsodil na u,t?esecev strogega zapora 27 let starega ^|^^^lažiča^°tote^je^^d^zegnan]ein Iz Prlekije Sokolsko miklavževanje. Ljutomerski r?k°Lje.priredil lep Miklavžev večer. Mi-avž je obdaroval v Sokolskem domu Iti bin Bilo , n°go ljudi, posebno pa Sokole (0yln9go .veselja in tudi šaljivih momen- p°žar presenetil svate. Preteklo nede-te ogenj uničil v Godemarcih pri Mali *p; eIj' pri Vrablovih gospodarsko poslo-^ Zanimivo je dejstvo, da je bila v ča-On- .-is..nastal ogenj, v hiši gostija, j]- .nj.je vesele svate zelo prestrašil in so takoj gasit. Vsi sumijo, da je ogenj Jtakniia zločinska roka. Prj et;isk° predavanje. V nedeljo so . redilj kmetje Iz Križovec pri Ljutomeru je ° teobro uspelo predavanje. Predaval sWof°Sp0d ir,ž. Padar iz Rakičana o flje » kmetijskih problemih. Predava-br vV šoli je bilo zelo dobro obiskano. davZena je bila želja, da bi Se taka pre-abia Češče vršila, ej j1"1 delu se je opekel. Pri Mali Nedelji lisk- Rl Zadravec napravil moderen klav-;dbrat in vsak teden pokoljejo tam >nte količine živine, ki jo vozijo v p J mesta. Pred dnevi je bil pri delu za-?ei0 j-11 Franc Bohanec. Bohanec se ie cjt,,. ,UcI° ooekel in so ga v silnih bole-V "^oeliali v ntuisko bolnišnico, la n .5 va' v pričakovani« etektrike. De-v3sin crradnii transformatorja v Vučti ^asu nanreduieio. V naikraišem bar>e1 nričeii montirati priprave in P0sesI,ev.te' v°d k posameznim hišam ■ m o že težko nriČakujejo' da jim \'asvefila nova luč. pri Sv. Urhu zaradi nekega dekleta ob-klal z nožem posestnika Franca Adama. o Pri okrožuem sodišču v Murski Soboti so imenovani za častne sodnike Josip Benko, industrijalec, Franc Čeh, veletrgovec in Ernest Stivan, h'govec. o 'lom v Mežici. V noči na nedeljo je v Mežici vfomil neki 15 letni fant v trgovino Mire Brundulove ter odnesel za 10 tisoč din razne srebrnine in zlatnine in drugega blaga. o Krompir nakladajo. Po dolgih tednih so včeraj zopet naložili na pragerski nakladalni rampi dva vagona krompirja, Izvoz krompirja bi bil to leto zelo velik, toda ga je letos med kmeti na Dravskem polju tako malo, da ga nekateri ne bodo imeli niti za seme. o Iz Slovenskih goric. Kokošji tatovi so zopet pričeli s svojimm vsakoletnim poslom. Nekaterim posestnikom so vlomili v lcurnike, in odnesli vso perutnino. o Krme primanjkuje. Kmetje že sedaj tožijo, da bo letos za' suho živinsko krmo' hudo. Cene senu presegajo že nad 100 din za 1 q. Mnogi bodo prisiljeni kupovati seno, ki so ga prejšnja leta prodajali po sramotni ceni sedaj zelo drago. Radi tega razprodajajo kmetje svojo živino po nizki ceni, samo da se izognejo pomanjkanju krme. o Vode primanjkuje. Dolgotrajno lepo vreme nastopajoče zime je posušilo vse studence tako, da preti celo pomanjkanje dobre pitne vode, če ne bo kmalu dežja ali snega. Tudi reka Mura je zelo padla. o Smrtna kosa je -. ugrabila g. Jožefa Haložan-a, gostilničarja in posestnika v Orehovcih' pri Gornji Radgoni. Pokojnik je bil vnet gasilec še iz davnih časov. Blag mu spomin. Ceffe c Danes gremo vsi v gledališče! Mariborčani uprizorijo Smetanovo opero „Pro-dana nevesta". c Seja mestnega svetu celjskega bo v petek ob 18.30 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odborov. c Policijska kronika. Stražnik je te dni aretiral nekega sumljivega mladeniča, ki je imel pri sebi zavitek. Stražnik je zavitek odprl in našel v njem jermen, vreden okoli 2000 din. Jermen je bil deloma cel deloma razrezan. Policija je ugotovila, da je bil jermen ukraden na žagi Kristine Troger v okolici Mozirja. Aretirani je 18 letni delavec Edvard L. iz Desiniča. Rekel je, da ga je poslal neki prijatelj v St. Peter v Savinjski dolini, da vzame jermen, ki je skrit na nekem kozolcu. Gre za družbo, ki krade iz žag jermene v šoštanjskem in gornjegrajskem okraju, koder je bilo takih tatvin že več izvršenih. c Nočni napad. 33 letni zidar Franc Krašnja iz Vrteče pri Sv. Krištofu pri Laškem, je v eni zadnjih noči vstal o polnoči in šel iz hiše. Ko je stopil skozi Rudarjem so zvišali mezde Včeraj je bila v generalnem ravnateljstvu TPD v Ljubljani mezdna razprava zaradi povišanja rudarskih mezd z ozirom na naraščajočo draginjo. Vodstvo rudarskih revirjev Trboveljske premo-gokopne družbe je pokazalo razumevanje in povišalo rudarske mezde povprečno za 8%. Letošnje skupno zvišanje mezd v naših rudarskih revirjih znaša torej 14%. vrata, ga je v lemi nekdo napadel in z nožem trikrat zabodel v levo stran prsi Jko^ofn^inico^vanega so pripeljali v celj- c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, obvešča svoje članstvo, da je prejela tiskovine za prijavo za prejem spominske kolajne. Te tiskovine prejmejo člani izven celjske občine pri svojih poverjenikih tekom tekočega tedna-Clam celjske občine pa v nedeljo, 17. decembra t I. v Narodnem domu, kjer se vrši ob 9. uri dopoldne članski sestanek za Celje. Pogoj za prejem tiskovin je plačana članarina in pristojbina za tiskovine. c Uprava Sokola I. Gaberje se tem potom prisrčno zahvaljuje vsem dobrai-nikom in dobrotnicam, ki so na kakršen koli način podprli socialni odsek društva ter s tem omogočili obilno obdaritev revne deoe in naraščaja. Ptuj P. 8C J*- Požegar Franc se je prižemi k Brumnovim v Svetince. Tc dni je obupal. Po večerji je izginil iz hiše. Ker ga le m bilo oa nikoder, so ga šli domači iskat tudi v gumno, kjer se je Pozegar obesil. p Le na dobrih cestah Je omogočen m-ren cestni red. Res je, da se po naših cestah ne vzdržuje vzoren cestni red. Zato skušajo občinstvo privaditi na cestno disciplino s strogimi odredbami Predvsem prizadevajo kolesarje nemalokrat občutne globe. Prizadeti kolesarji so zaradi tega v večini primerov upravičeno ogorčeni ker bi med prizadetimi težko našli uP kega, ki bi se namenoma vozaril po levi ampak zato, ker se mora zaradi nevzdržnega stanja naših cest izogibati te ali one strani. Četudi je leteča policija vedno bud-dna na naših cestah, da kar dežujejo globe zaradi kršenja cestnega reda, » bo mogla spokoriti kolesarjev. Na naših cestah bo vzoren red šele tedaj, ko bodo tudi same vzorno urejene. p Združenje trgovcev za mesto Ptuj sporoča, da velja letos kot zlata nedelja dne Ja dan so trgovine odprte. V nedeljo, 24. decembra pa ostanejo troo-vme ves dan zaprte. p Kaznovana sleparila. 32 letni šofer A fevrhss a th* sr leti, ker je napravil lažno naročilnico tmF ke Sirec v Ptuju ter odšel z njo k teni nborskemu mehaniku Francu Negerju, dh bi mu ta na naročilnico izročil za loah pifsrSuT PeVCU 1)8 * *leP*rii* " Socialno miklavževanje Radenci, 13. decembra. Ob teh težkih dneh, ko divja izven naših meja vojni vihar ter vpliva v znatni meri na podražitev življenjskih potrebščin tudi pri nas, je le malo podjetij, ki se ponašajo z zgledom socialnega skrbstva, kakor je to ravno letos storilo zdravilišče Slatina Radenci, čigar lastnika sta priredila v nedeljo popoldne vsej deci svojega delavstva lepo uspelo miklavževanje, ki bi ga sicer v teh težkih časih pretežno število teh otrok radi obubožanosti staršev ne moglo imeti. V zdraviliški restavraciji Maršik se je zbralo številno delavstvo zdravilišča s svojo deco, pa tudi mnogo ostalega občinstva, da prisostvuje lepi humani prireditvi uprave. Tej prireditvi je dal poseben poudarek socialnega skrbstva lastnik zdra- vilišča g. dr. Ante Sarič sam s svojo prisotnostjo, ko je revnim malčkom spregovoril uvodoma nekaj besed o očetovski skrbi in ljubezni do dece. O pomenu prireditve je govoril zdraviliški ravnatelj g. inž. Kosmač ter naprosil Miklavža, da obdaruje številne revne malčke. Oskrbnik zdravilišča sr Rudolf Sečko je z danimi sredstvi lastnikov zdravilišča v znesku okrog 15001) din oskrbel za vsakogar izmed 116 otrok precej velik paket oblačil, šolskih jS-trebščm m sladkarij, s čimer so biH obdarjeni vsi otroci. Po obdaritvi je v imenu darovancev nastopil s primemo de- S"011 Hm\ ™ obdarovana deca s svo- jimi starši veselih obrazov razšla. Mali obrtniki in gospodarska vprašanja V »Večerniku« od 7. t. m. čitamo članek, ki ga očividno priobčuje neki državni nameščenec in sicer pod naslovom »In zopet kažhilnice«. Kot mali krojaški mojster mu odgovarjam na omenjeni članek sledeče: ' Kaznilniške delavnice so bile in so še danes šušmarstvo prvega reda, pa četudi delajo samo državnim nameščencem. Država če že hoče kaznjence zaposliti, ima dosti možnosti drugod: razne regulacije, gradnja cest itd. Kaznilnice vzgajajo široke plasti klasičnih šuš- marjev, ki odjedajo kruh našemu obrtništvu že takrat, ko so v kaznilnici in seveda še v večji meri pozneje .ia svobodi. Medtem ko zakoniti obrtnik nima dela, a davke pa mora kljub temu plačati, ne glede na to, ali je kaj zaslužil ali ne, se mu za hrbtom vzgaja na nezakonit način brezvestna konkurenca. Nadalje člankar trdi, da je stanje urad-ništva mizemo in da ne 'morejo plačati naročil pri obrtniku ter da si obrtniki z odpravo teh delavnic v kaznilnicah ne bomo dobili novih odjemalcev in da se bo susmarstvu odprlo novo široko polje. 5 tem hoče najbrže reči, če se ne bo delalo v kaznilnicah, pa bomo ŠH k šušmarjem. V prvi vrsti moram povedati člankarju sledeče, da tudi širša uvedba delavnic v kaznilnicah ne bo rešila državnega uslužbenca mizernega stanja, nas pa tudi ne šušmarstva. Rešitev teh dveh problemov je rešitev uuega dela celotnega socialnega stanja, in produkcijskega sistema. — Bezjak Mirko, kroj. mojster, Ptuj. stran 4. »V e č e r o i k« Manbar Te dni je priredila podružnica UJNŽB v Mariboru v Narodnem domu veliko zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. Na zborovanju so bili tudi zastopniki raznih železniških strokovnih organizacij. Predsednik g. Vokač je v daljšem izvajanju orisal nastali položaj zaradi draginje. Cene življenjskih potrebščin se tako naglo dvigajo, da pri sedanjih prejemkih skoraj ne bo več mogoče živeti. Posebno hudo pa prizadene porast cene živil nižje uslužbence m delavce, ki so odvisni od plač, katere se davno ne odgovarjajo eksistenčnemu minimumu. Ob zaključku uspelega zborovanja je bila sprejeta naslednja resolucija: _ Šfi nikdar niso bili uslužbenci in upo-'ojenci vseh strok in vseh položajev v tako težkem materialnem položaju kot aanes. Vse življenjske potrebščine, živila, obutev in obleka so poskočile v ceni jako visoko, da nismo zmožni najnujnejših nakupov. Cene pa še rastejo iz dne ji zahtevajo zvišanje prejemkov Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bil obsojen trgovski potnik Štefan Podhostnik iz Nasipne ulice v Mariboru, ker je ofniažil za 387 din na goljufiv način 27. septembra v Osterber-va v rlati ;« o uut' šerjevem hotelu v Ptuju svojega kvar- hodnost. Ohimni nou- Prica -jemo. pri‘ t0P>rskegu pajdaša krojaškega mojstra p 1 so ze uvidele | Ivana Kristaniča. Podhostnik je sleparil nekatere zasebne ustanove in zvišale prejemke. V tej težki dobi se obračamo na vse merodajne faktorje, na vse one, ki odločajo o naši eksistenci, kakor tudi na one, ki nam hočejo pomagati pri ustvaritvi eksistenčnega minimuma s klicem, da je neobhodno in nujno potrebno takoj povišati prejemke vsem uslužbencem za sedaj najmanj na 800 din mesečno ter zvišati doklado za ženo in za otroka na din 300.— mesečno. Glede na mednarodni položaj se kaže, da se bodo cene še vedno dvigale. Zato zahtevamo, da naj se po tem splošnem zvišanju v bodoče uravnajo prejemki po indeksu cen. Le s takimi takojšnjimi ukrepi bosta omiljena beda in obup, ki danes razjedata nameščenske družine, kar nikakor ne more biti koristno za dobrobit delodajalcev in dobro države. Potrebno je tudi storiti ukrepe proti onim, ki neupravičeno navijajo cene. Neobhodno potrebno je pa tudi, da se čimprej ugod- < no rešijo naše stalne zahteve iz prejšnjih Burnik daruje članstvo božičnioo S let, in sicer: 1. takoj naj se izvedejo vsa “im^or^trokom, ga. Fani škof din napredovanja, 2. priznajo naj se poroče- fla jllvanCič din 50‘—. H ^ Sv. nim ženam isti prejemki, kot neporoče- j D m Križ so podrli storfic?!fr nim, 3. vse razlike pri osebnih dokladah j Miklavžem m Rpgoz° med aktivnimi in unokoienimi uslužbenci 8a zav e • i v i agraafflgSiM JJillflME-lf 1 lift. W Mariboru zvišani w VMme 'a*VHgr]w Zlato po draauliai' Josip Janko. « jurli eva S štipendije po 1000 m b s P. j otr0. din, Pravico do štipendij im J . isko fok ci slovenske narodnosti . jonski liške vere, prednost pa zafc0ns» otroci brez staršev, zlasti l učitelj- deklice brez staršev, ki so J do 15 js. skega stanu. Prošnje je posiau nuarja na Zensko društvo v ^ v roke ge. Olge Juvančič > ^ šolske upraviteljice, Maribor, ' “ '~' Wm dova ul 18 rtncne Sip' m V počastitev sPomi3,J;2Siduban-' Haniip čl ali s tv o Klabria?* naj se odpravijo. Kvartopirci pred sodniki na ta način, da je pripogibal karte ter jih zaznamoval. Bil je obtožen zaradi zločinstva igre na slepo srečo, Kristanič pa zaradi prestopka. »Ferbl« je pač hazardna igra ter pride tudi oškodovanec na zatožno klop. Podhostnik je bil obsojen na 600 din denarne kazni. Kristanič pa je bil oproščen. Slikar prof. Karel lirak o »Ljudski galeriji'* Tudi za najbolj razvajen ustrezajoče darilo v DROGERIJ1 ^ m Tatvina likalnika. Zena I narednika Elica Galičeva _ J stanovanj» liciji, da ji je nekd , ukalllii. Gospo im ulici 7 ukraoe* ‘ j-jjfl.B m Čigava Je konj^aj^ Gospojni m čigava jv iv....,,-—* straan®& kopanovi cesti je blja ppri!lahta, dena bela konjska dezna p.^ Lastniš najbrže i zgubil kakšen sc zglasi na policiji- ta;ku petr«k; m Tatvina kolesa. Posesm y ^ mentu iz Ciglencev J« * ? ulici ukradel kolo „wai , Javnost je šla letos skoraj neopazno ramo desetletnice umetniškega ustvarjanja akad. slikarja S. prof. Karla J i r a k a. o. t sem se pa oglasil pri njem kot pri večletnem tajniku kluba »Brazde«, v kratkem razgovoru mi je natrpal ušesa z mnogimi aktualnimi vprašanji, ki se ncejo naše javnosti. sedanji razstavi se je znova po-Kazaio, da so mariborski likovni umetniki brez razstavne dvorane. V mali Suf1 dv°rani razb'ia slike dvojna svetloba, samo otvoritev v nedeljo pa te motilo zborovanje v veliki dvorani. »Kako pa je s publiko in mariborskim mecenom?« . ~ K°.t tajnik sem napisal in razposlal 40° -Vabilza otvoritev, od teh vabljencev Jih je prišlo samo 30. Hvala Bogu, da se je otvoritve udeležila tudi nevabljena publika. Po zanimanju do likovne umetnosti imamo v Mariboru tri vrste publike v prvo vrsto spadajo oni štajerski trgov- -1 St°. ^Up0vaIi slike na vseh razstavah m ki imajo danes že stanovanja na-rpana s slikami, v drugo vrsto spadajo klJ.sp se P° vojni v Mariboru nase-;!’ tu pbogateli, ki se pa za umetnika, ce ni iz njihove pokrajine, ne brigajo. v tretjo skupino spadajo fabrlkan-ii, ki se z redkimi izjemami za naše kulturne razmere sploh ne zanimajo in slik ne kupujejo. Dobra slika Je vedno last sredine, v Kateri je nastala, zato ni prav, če mora izginiti za vedno v privatne roke posameznika. V mariborskem gradu bi se naj otvorila »Ljudska galerija«, a prostor zanjo bi naj odstopil mariborski arhivar g.,prof. Franjo Baš v sobani, kjer se nahaja zdaj zbirka sodobnih slikarjev v Mariboru. Mariborski mecen pa tudi občina, ki bi kupila sliko, bi jo lahko voti-rala ali dala na razpolago »Ljudski ga-leiiji«, kjer bi se slike stalno po nekem zapovrstnem redu razstavljale in kamor bi imela dostop ona široka javnost, ki si podobe domačega umetnika ne more kupiti. Osnoval bi se naj poseben odbor, ki bi sprejemal slike za to galerijo. Podobne galerije najdemo po vseh večjih švicarskih krajih, ustanovila se je pred kratkim tudi v Varaždinu. Kakor doslej vatira občina za nakup slik letno 20.000 din, tako bi naj votiraia v bodoče za nakup slik za tako Ljudsko galerijo. Na ta način bi se slikarsko delo pri nas poživelo, pomagalo pa bi se tudi domačemu likovnemu umetniku, ki drugače ne najde kupca za sliko. »Kaj pa javne slikarije?« — Javne ustanove, v prvi vrsti občina in cerkveni krogi bi naj razpisali preko natečajev dela za slikanje javnih zgradb, cerkva, mislim na freske. Freske so izmed mariborskih umetnikov slikali Golob, Mušič, da ne omenim še sebe. Kakor je banovina v Ljubljani, tako nai tudi mariborska občina razpiše slikanje oljnatih zgodovinskih slik iz štajerske zgodovine Jn s temi slikami okrasi svoje dvorane. Slovenskega umetnika je treba zaposliti. V renesansi ni cvetela umetnost samo zaradi velikih umetnikov, ampak so pomagale tem velikim umetnikom do razvoja njim naklonjene prilike. Slikarsko delo bi se s tem pri nas poživilo. Dobra slika je vedno kapital, ki raste. Mariborski umetniki se nadejajo, da jim bo arhivar g. prof. Baš pri izvedbi te zamisli pomagal. »To so javne ustanove, kaj pa posamezniki?« — Pred leti je dal tovarnar Hutter postaviti ob vhodu v svojo tovarno Sojče-vo soho, ki simbolizira delo. Zamisel je bila dobra, prav bi bilo, če bi dali tovarnarji poslikati s freskami prostord, ki so namenjeni za odmor delavstvu. Misliti pa bo tudi treba počasi na stalni razstavni prostor. Z dobro voljo in razumevanjem občine ter tekstilnih krogov bi se dal v središču mesta zgraditi-paviljon, kjer bi skozi leto razstavljali umetniki, v poletni dobi pa bi lahko biii prostori na razpolago razstavi mariborske tekstilne industrije. -rč. ulici št. 70146. . . KTa Meljski najdeno koiu štev. 13814. Lastnik naj s« . 7U140. # 9 v Melisi v^e'< m Čigavo je Jlv, brez 'znamk® J .pobilo najdeno kolo pres ta r liciji. * Grajski kino. V ^jLjufccij6 jf $#■ ser francoske filmske pro N-egfl, Pride: ^Nepozabna noč . tislav Petnvic. * Esplanade kino. 3. diozna opereta ,,Rosah® ■ ,y. po film afriških džungel » * Kino Union. krasna filmska drama "p^cis _______ vlogah Albert PrejanmJ^--^^ Mariborsko ija- Sreda, 13.: Zaprto Četrtek, 14., ob 20.: Vesel božiček v Y‘ Poleg krsta Rasbe; roka na Jadranu“ . drama pripravlja zabav % lo X“ v Košičevi rez‘ll glavni vlogi. vCelif OPERNI PEVEC MIRKO JELAČIN naefon” s prav lepim uspehom nastopa v Veljki kavami priljubljeni operni pevec g. Mirko Jelačin iz Ljubljane. Kot oonferencier, komik in pevec zabava vsak večer občinstvo, ki ne štedi R Pjncnanjem. Kar prijetno je, če čuješ v kavami domačega umetnika in našo pesem, kar sicer v Mariboru ni običajno, u. Jelačin je Mariborčanom že znan, saj jc ze večkrat pel pri nas in vodil kot napovedovalec razne uspele prireditve, vsako poletje se z velikim uspehom udejstvuje v mondenem kopališču na Rabu, kjer si je pridobil simpatije Irt priznanje mednarodnega občinstva. TRI LETA ZA KOKOŠI Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bil obsojen na 3 leta težke ječe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let »kurji tat« 47 let stari Ignac Lubej iz Kovdčke vasi pri Slovenski Bistrici. Letos je Lubej zakrivil do 25 vlomov in tatvin ter pokradel do-73 kokoši. Vkljub temu, da je obtoženi Lubej svoje tatinske podvige odkritosrčno in skesano priznal ter prosil sodnike, naj bi ga ne zaprli takoj, je moral takoj v kajho. TRANSMISIJA ZAGRABILA MLINARJEVEGA SINA V Ivancih v Negovi pri Ljutomeru jc transmisija v mlinu zagrabila med nekim opravkom 181etnega posestnikovega sina Franca Bračka, ga nekaj časa sukala m ga končno odvrgla. Težko poškodovanega Bračka so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno desno roko in nogo. ,.™ Za častne sodnike pri okrožnem sodišču v Mariboru so imenovani tukajšnji veletrgovci Miloš Oset, Ferdo Pintar m Drago Roglič. m Sodne vesti. Premeščen je s lukajšnje-, rnzne8a sodišča sodni pripravnik Mirko Strehovec na okrožno sodišče v Ljubljani. Za kanclistko jc imenovana Ma-Dja Felzer na mariborskem okrožnem sodišču. Za uradniškega pripravnika na tukajšnjem okrožnem sodišču je imenovan absolvent strojile delovodske šole Alfred Tasso tti. m Zakonito pravice vpoklicanih vojaških obveznikov in njihovih rodbin. Brošura govori o pravicah vpoklicanih vojaških obveznikov. Je praktičen priročnik za vse vojaške obveznike — brez razliko stanu. Cena jc din 3‘—. Knjigo se dobi v vseh knjigarnah in v večjih trafikah, kakor tudi naravnost pri izdajatelju; Vidovič Stanko, Maribor. Gledališka ul. 10. Pismenemu naročilu je treba priložiti din 3‘50 v znamkah ali pa nakazati na ček. račun Poštne hranilnice 12331 din 3‘50 m Ljudska univerza. V petek, 15. L m. predava dr. Ivo Pirc, ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani, o socialno zdravstvenih problemih slovenske vasi. m Nove pridobitve muzeja. Mariborski muzej je te dni obogatel za cel tovor raznega starega in primitivnega kmetskega orodja s Kobanskega, zlasti pa iz rems-niškega področja. m Podporno društvo na drž. klasični gimnaziji ima v sredo, 20. t m., ob 18. uri v zbornični dvorani ki. gimnazije svoj letni občni zbor. m Veliko zadružno zborovanje. Zvečer ob pol 8. uri bo v veliki dvorani Narodnega doma^ zborovanje članov Nabavljalne zadruge državnih_uslužbencev. Dnevni red: Zadruga v borbi z naraščajočo draginjo in naš položaj. m Zlata nedelja. Združenje trgovcev za mesto Maribor sporoča, /da ostanejo prihodnjo nedeljo 17. t. m. v Mariboru trgo-vine ves dan odprle, da se da občinstvu Erilika, da se oskrbi z vsem potrebnim za ožične praznike. m Esperanto. V delavski zbornici, Sodna ulica št. 9/II je esperantski tečaj. Kdor so zanima za mednarodni jezik esperanto, naj se oglasi tam v četrtek, 14. dec, ob 20. m Razpis Lasbaeherjove uslunove. Žensko društvo razpisuje »Ustanovo Gizcle in Albine Lasbachcrjeve iz Ruš, in sicer 4 DRŽAVNA razredna ^ a 39 bledečivef' (L razred g* b3m *le Dne 12. t. ra. so bili n- dobitki: Din ,505.000.— 14724 Din 200.000,— 204 Din 100.000.— 52028 Din 60.000.— 1081 Dta 20295 23732 21850 45901 7350. 19857 23®b ^ -A* 1616 10330 19290 2jj* gjjffl jgfj •# 63519 71780 84465 846» 6,522 65^ 59751 10330 65770 61174 ^ 42S34 59794 ajOjffogr ljjg 9,308 97360 95345 3797! ^ .uov ... mir 20217 88154 Srečki štev. ^ i„ štev. 3.899 (dW - * < Ijenl pri nas. I3. jati m Prihodnje žrebanje pooblaščena glavna "‘S” S&SiiSr' Continental na ugodne mesečne obroke B VAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Lfllbljana. Prešernova uL 40 J Hilli iti it* Kliti 1*4 b OBNOVA Otomane Madracc 5oi vložki oiavHi Purani očiščeni od din d n c v n o Maribor, na dvorišču od "ID. Cvetlična ull«3 _v Maritioru 'dne '13. XII. 1939. Zatjimmasti) *V e 5 e r n 1 C« Stran 5. Berlinčani so optimistični Kako je v nemški prestolnici — Splošna je vera v zmago nemškega orožja Berlin, 1. decembra. Ko hodim po dolgih in širokih berlinskih ulicah, imam mnogo prilike, občudovati izložbe. Okusno so urejene in Prav vabljive, pa naj bo v njih razstavno kakršno koli blago. Če stopite v kovino, vas najprej pobarajo za karto ® nakaznico, šele nato je mogoč razgo-v°r o nakupu zaželene stvari. Izložbe lesarjev in prekajevalcev so bogato zatožene, gospodinjam se iskre oči, ko jih ®°tre, toda tehtnica v prodajalni pozna deke in grame. Potrošnja je pač ra-Cl°nalizirana in vzdržati bo treba, pa naj ‘raja vojna še tri leta. Čokolada, kako drzna misel. V izlož-je ne manjka, ko pa stopite v trgo-^o, oboroženi z Reichslebensmittelkar-te> vam vljudno povedo, da ni na prodaj, j® i® ne smejo dati, kakor bi to tudi radi “oriii. Prav tako je s čajem, s kavo, da jj* govorim o cimtu in popru in drugih r^avah, o katerih pišejo kuharske bu-Kolonialno blago je le še ^daljna Pravljica. Agrumov, limon in oranž še v tožbah ni. Gospodinje upajo, da bodo ^°že vseh teh razkošnih dobrin široko ®?prte za božič, ker so dobile zagoto-ll0’ da bo nemški narod kljub vsemu *®8leškemu govoričenju o uspehih blo-obhajal praznike za bogato založe-no®izo. . berlinskih Daj-Damih se gostje ob ki je postalo izredno lahko, melan-®°«Čno ozirajo na prazne avtomate. Se Pred dobrimi tremi meseci so bili natrli sendvičev in sličnih dobrin. Napisi obratuje« opominjajo, da živimo v °ki racionirane prehrane. . Takoj po izbruhu sovražnosti je izgi-"i,a iz prometa zlatnina, prav tako dra-8:0 kamenje. V primeru najhujše, skrajne ^trebe bo država s temi vrednostmi .^čevala svoje nabavke v tujini V iz-S^bah juvelirjev so imitacije žlahtnih — Obrn! se, Nande, saj vidiš, da se ne Bloreva srečat!... kovin in draguljev: široke medene zapestnice, ovratnice iz jantarja, masivni prstani iz raznih malovrednih zmesi z velikimi steklenimi kamni v vseh barvah in kresničke (Leuchtwurmchen): fos- forujoče plakete za zvečer in ponoči Sistem kart in nakaznic je uvedel v vsej državi prisilno štednjo. Človek ne more zapravljati ne na jedi ne na pijači (čeprav sta vino in pivo prosti, toda oblastva strogo preganjajo pijanstvo), še manj pa na obleki. Pred dnevi sem v nekem listu čital, kaka zlata doba je sedaj nastopila za zakonske može, ko jim žene ne morejo več lajšati mošnjička z nenasitnimi željami po izpopolnitvi svoje nikdar kompletne garderobe. Nič več: zdaj nova obleka, zdaj plašč, zdaj čevlji in tako dalje, brez konca in kraja, da se trpinu soprogu že po glavi meša. Toda ker so pokrivala še prosta, ima milosti-va še vedno možnost, nabaviti si klobuk po najnovejši pariški modi. To pa odtehta mnoge druge utesnitve. Ker so se izdatki za predmete, čajih potrošnja je racionirana, po siH prilik zmanjšdi, so se po drugi strani povečali na področjih, kjer ni kart ne nakaznic. Prvenstveno so narasli izdatki za razvedrilo. Kavarne, slaščičarne, gledališča, varieteji, kinematografi imajo visoko konjunkturo. Sicer čuti človek tudi na teh mestih, da je vojna. V kinih projicirajo po reklamah na platno navodila, kako se je treba zadržati za primer napada iz zraka. V operi izročajo biljeterke letake s skico, na katerih je opisano in orisano, kako pride gledalec najhitreje do zaklonišča. Toda alarma še nisem doživel m ga menda od početka vojne še ni bilo. Vsekakor je pohod na Poljsko visoko dvignil samozavest naroda in vero v moč njegovega orožja. Toda sedaj je o Poljski prav malo slišati, tako rekoč nič. Nihče ne govori in ne razpravlja o tem, kaj se tam godi. Tudi časopisje trdovratno molči. Med mrtvaškimi naznanili berem od časa do časa, da je v izvrševanju svoje dolžnosti • padel na vzhodu ta ali oni nemški policist. Na univerzi Friedricha VVilhelma (sedem njenih slušateljev je dalo v septembru življenje za vodjo in narod) je na oglasnih deskah izredno mnogo ponudb za pouk poljščine, ki je prišla tudi na gospodarski visoki šoli močno v čast. Na vseh mestih, kjer se shaja dijaštvo, pozivajo ogromni letaki mladino: »Inženirji, agronomi, zdravniki, pripravite se, na vzhodu je naša bodočnost!« Kljub utesnitvam v prehrani in odelu je morala naroda neomajna. Splošna je vera v zmago nemškega orožja. Cham-berlainovi letaki res niso napravil bog ve kake škode. Slika kapitana Priena, ki je potopil »Royal Oak« v Scapa Flowu in po poročilu vrhovnega poveljstva pred nekaj dnevi v severnem Atlantiku 10.000 tonsko križarko klase »London«, kar seveda Churchill na vse pretege taji, je razstavljena na vseh oglih. Dr. Boris Tušeik. Prvo božično drevo Slovaške Na trgu pred slovaškim narodnim gledališčem je postavljeno prvo božično drevo Slovaške. Predsednik vlade dr. Tuka je o pomenu tega drevesa dejal, da sta siromaštvo in beda naroda najstrašnejša sovražnika državne samostojnosti. Zato ju morajo državniki in politiki odstraniti. Slovaški ne grozi nikak3 socialna revolucija, ker je vlada stalno na delu, da pomaga najrevnejšim. Toda, tudi najboljši socialni zakoni ne morejo takoj odstraniti revščine, zato je tu privatna iniciativa, ki lahko mnogo pomaga, posebno ob priliki božičnih praznikov, ko se vsa srca zbero ob radostnem pričakovanju nečesa tajinstvenega. Kaj hoče doseči Francija Francoska minister za javna dela De Alonzie je nedavno izjavil, da obstoja danes isti problem kakor 1914. samo s to razliko, da so bili tedaj Francozi prežeti duha, revanže, dočim so zdaj, po 25 letih prepričani, da se morajo za vselej osvoboditi vseh pretenj. Razen mira, svo- bode in sigurnosti nimamo drugih zahtev. Doživeli smo padec v najslabše barbarstvo, gre za osvobojenje človeškega duha. Ne gre za novo zemljepisno karto, temveč za obnove svetovnih nazorov. Življenje angleških vojakov na fronti Švicarski list »Votksstiinme« poroča, da ima angleški vojak na francosJd fronti 17 frankov dnevne plače, vsak dan čaj in šunko, zračna pošta jim redno dostavlja novine. Posebne ustanove skrbe Za 2 milijona funtov lešnikov je kupila Anglija v Turčiji. Prvo nemško šok) so tc dni otvorili v Varšavi. Prvi nemški naseljenci na Helu, polotoku pri Gdinji, so se udomili te dni. So to večinoma ribiške družine • iz baltskih državic. za to, da imajo vojaki dovolj cigaret, tople rokavice in nogavice ter razne po-slaščice. Na ronti predvajajo tudi najnovejše filme angleške in ameriške produkcije. GAFENCU zunanji minister Romunije, o kateri so v zadnjih dneh ponovno pisali, da je pritisk nanjo tako s sovjetske kakor madžarske strani za revizijo mej vedno hujši. Zdaj poročajo, da je nemška vlada posvarila moskovsko, češ da bi vsak sovjetski napad na Romunijo prizade! interese Nemčije. Poroke vpoklicancev v Nemčiji Odkar je Nemčija v vojni, so izšli novi zakoni za poroke. Kdor je mobiliziran in bi se rad poročil z zaročenko, se mora javiti na raport bataljonskemu poveljniku, rekoč da bi se rad z imenovano žensko oženil. Poveljnik napravi zapisnik o tem in ga odpošlje k zaročenki. Ce ona pristane, se enostavno na zapisnik podpiše. Dokument pošljejo pristojnemu matičnemu uradu in s tem je zakon pravno veljavno že sklenjen. Ram as IN JORA ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI SS J*Ti si me hotel klicati?« se je začudila. *^emu? Kaj se je zgodilo?« i "Nič,« je odgovoril mirno, »hotel sem * Sovoriti s teboj.« »Govoriti? O čem?« tvoji poroki.« sO moji poroki? S kom?« , *Kakšno vprašanje: s kom? Z zaro- Ce»cem.« »Z Mahabalijem?« *S kom pa?« »Mahabali ni več moj zaročenec,« je govorila in začutila, da je brez njene- g Povoda napočil trenutek, ko mora od- voriti na vsa tista vprašanja, ki so jo J?ar mučila. . »Ni več tvoj zaročenec? Od kdaj? Ali jjazdrl zaroko?« “5?zdrla sem jo jaz.« '*>? In si mu to povedala?" »Da.« *Ali soglaša?« »Mora.« “'Kdo bo tu odloča!: mora?« sJaz.« »Ti?« ie vzkliknila Jora. »Ne igrajva lePih miši. Ti sam veš prav tako do- bro kakor jaz in on, da ga ne maram, da ljubim drugega in da ne morem in ne maram nikoli postati Mahabalijeva žena. Prav ta trenutek, ko sem vstopila, sem bila pripravljena govoriti s teboj tako iskreno, kakor se spodobi. Ne bi bilo lepo, ako bi nastale med nama sence, ki jih doslej nikoli ui bilo. Čutila nisem v tebi samo očeta, marveč tudi prijatelja, zato želim, da bi ta trenutek govorila bolj kot prijatelja, kakor pa kot oče in hči.« »To me iskreno veseli,« je odvrnil Ya-giri. »Vendar ne vem, kaj naj bi tako razmerje spremenilo na dejstvu, da si z Mahabalijem zaročena in da terja ta vajina zaroka tudi poroko.« »Dejala sem ti, da sem zaroko razdrla in da ljubim drugega.« »Kdo je ta drugi?« »Ti to prav dobro veš.« »Ramas Indor?« Yagiri je vstal in uprl roki v boke. »Da, on.« »Zelo mi je žal, toda njegova žena ne moreš nikoli postati!« »Ako ne njegova, potem tudi ne Mahabalijeva in nikogar drugega,« je od- govprila Jora odločno. »Dejala si, da želiš govoriti z menoj kot s prijateljem, zato mi dovoli, da ti kot prijatelj — in ne kot oče — resno svetujem, da premisliš, kaj govoriš!« »Premišljala sem že dovolj in svojega sklepa ne bom spremenila.« »Ako je to res, potem bom le mora! govoriti s teboj kot oče.« »In mi povedati, da sta imela z njegovim očetom ljubezenske spore, da ga zato ne maraš in da... Ne vem, kaj vse bi mi lahko še povedala. Vse to dobro vem in mislim, da stari računi prav nič ne brigajo naju, ki pri njih nisva bila soudeležena. Ramas ni ničesar zakrivil, da bi moral biti kaznovan, in tudi meni nima nihče zaradi tujih grehov pravice odrekati življenjsko srečo, katere ne bi mogla doseči nikjer drugje kakor edino ob njegovi strani.« »Kdo je zopet tebi vse to povedal?« je vzkliknil Yagiri, in njegov glas je razodeval, da ne more več skrivati jeze in nemira. »To ni važno.« »To je zelo važno: zahtevam, da mi poveš!« »Ramas sam.« »Torej govoriš z njim kljub vsem mojim nasprotnim odredbam?« »Kljub vsem, kajti najina ljubezen je vendarle močnejša, kakor čuječnost tvojih vohunov, ki jih pošiljaš za menoj in menda tudi za njim. Močnejša celo, ka- t^T.L^.2t.ITZTL "T kor vsi televizični aparati, ki jih nastavljaš slabo skrite na različna mesta.* Yagiri Seoni je hotel vzrojiti, a si je premislil. Pričel je hoditi gori in doli po sobi, da bi se pomiril, preden bi nadaljeval. Cez trenutek se je pa ustavil pred hčerjo, ki je med pogovorom sedla v naslanjač in zrla predse. »Ti si torej prepričana,« je povzel, »da nasprotujem vajini zvezi samo zaradi stanh računov, ki sem jih imel z njegovim očetom?« »Da, o tem sem trdno prepričana.« »Potem ti moram povedati, da se te- vailf m°l Ai° bi bil° Samo to- se Poroki ne bi upiral, kljub temu, da si zaročena ze z drugim. Vzroki, zakaj nasprotujem, se globlji, važnejši, usod-j i, ako hočeš. Dobro veš, da se priro-. i a zločinska nagnjenja ne dajo popolnoma odstraniti že v enem ali dveh ro-° , ™ da so recidive tudi pri potom- un zlocincev mogoče, ako so bili njihovi predniki zločinci po svoji prirodni psihi-C”1 styukturi. Ramas Indor je naslednik °ceta in deda, ki sta bila oba obremenjena s takimi hibami. Že to, ne glede na popolnoma določeno znanstveno ugoto-yitev na podlagi psihoanalize, dokazuje, da obstaja najresnejša nevarnost, da se tudi v Ramasu nekega dne prebude podedovani zločinski goni. In kar je še usodneje: ti goni se že pojavljajo.« * (Dalje jutri.) Stran 6. »Večernih« V Mai uHu lzblra,.讚k«ga in angleškega blaga za moške in ženske obleke, plašče, kostume, nuoertuse, oficirske, financarske in železničarske uniforme ter loden za smučar e itd 22^^ še starih cenah samo v Razno Češkem magazin NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol trn, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 Hišni posestniki jn najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike oredno uastopi zima Vsa »Carska in keramična dela lz.v»r,t?,e s°(idno in ooceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledat© veliko zalogo. 10276-1___________ , ZADOVOLJNI BOSTE ako kupujete v pekami Čebokli. Glavni trg. kjer boste oooro postreženi. 11890-1 SEIBT-SUPER.RADJO za razvajenega poslušalca, 5-cevni, 7 okrožij 3 valovne tsnn"6 POvd,in 3300-~ din a.BUU,—. Zahtevajte ponudbe od zastopstva Ludvik Ileršič. Ljubljana. Rimska 13. 11288—1 sobo s Štedilnikom oddam. Tržaška c. 54. 12119-5 SOBO IN KUHINJO z vrtom oddani za 200 din. Naslov v ogl. odd- »Večerni-ka*. 12125-5 KLAVIR dunajska znamka, poceni naprodaj. Vprašat} od 8. do 17. ure. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12133-4 Posest VINOGRADNIKI, GOSTILNI-! F„n„aHS,PM,0R! . ! TRISOBNO STANOVANJE 7,T?rm v x «°’ i p,in in elektrika, suho in sonč z,' f ? vlvu \ n,' no. takoi oddam Vila. Koroški dvor«, velik senčnat vrt,! ska c 90 m-v; s; na Aleksandrovi cesti v bli-žinl glavnega kolodvora bo dne 18. decembra ob 9. uri na javni dražbi naprodaj. Nadaljnja pojasnila: Spodnještajerska Ljudska posojilnica v Mariboru. 12085-2 policija STANOVANJE 2 sobi. kabinet, kuhinja in pri tikline ugodno oddam. Ljubljanska 14 12127-5 STANOVANJE 6-sobno, takoj oddam. Vprašati v Tyrševl ul. 24-1. desno. 12131-5 Praltiilna botllna darila M detlce dia SS*. dl« 1»-. din !««•• m Bogomir DIviak. UOm ktn bdja 4 DAME! POZOR! ZAKAJ SIVE LASE? ko si lahko za din 26 same pobarvate z neškodllivo berlinsko Omonell Henna-Sham-000 barvo Dobite iih v vseh niansah z navodilom uri glav* "^.zastopstvu: Ludvik Iler-stč, Ljubljana, Rimska 13. Tekoči Shampon 350 gr A din 20— 11387-1 MODRČKI Stezniki, rokavice, nogavice. Sa“*k® oerilo najceneje orl S. Keils-u, Stolna 1. 11406-1 Prodam NAMIZNI ŠTEDILNIK otomana, kredenca in različno drugo pohištvo naprodaj. Vprašati: Matela, Frančiškan 16- 12113-4 ONOJ ” naprodaj. Frankopanoma 41. 13141-4 la! Sini. optik E.PETELN MARIBOR * GRA3SKI TRG ? STANOVANJE dvosobno, takoj oddam. Taborska ul 11, pri hišniku. __________12132-5 STANOVANJE soba in kuhinja, oddam. Koroška c. 76. 12144-5 ŠE PAR LEPIH STAVBENIH PARCEL z gradbenim dovoljenjem naprodaj v centru Studencev. Vprašati pri Koražincu. Pra-protnikova 8, Krčevina. ___________12114-3__________ 7 STAVBENO PARCELO do 20.000 din kupim v pred-mstju. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd, »Večernika«. 12128-2 SOBO S ŠTEDILNIKOM dam v najem s 1. januarjem. Koroška c. 63. pritličje. 12147-5 So&o odda 'lamsjusoaam NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem gospoda. Koroščeva 6-II. 8. SOBO lepo, separirano, v Melju, z zajtrkom in uporabo kopalnice oddani solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12115-7 LEPO OPREMLJENO SOBO posebnn vhod, oddam s 1. ia-nuarjem v Puškinovi ul. 11-1. vis-a-vis Ehrlich. 12117-7 OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice oddam. Beograjska ul. 34. 12145-7 OPREMLJENO SOBO z ali brez oskrbe oddam takoi ali s 1. ianuarjem Prisoj-12148-7 na M Mac o ** ' • rlahfuv /in olrojc«’ ' ■. ^7 Sobo tšie KATERA SAMOSTOJNA GOSPODIČNA ali vdova bi vzela na stanovanje in hrano samostojnega obrtnega? Pismene ponudbe na ogl. odd »Večernika^ pod »Obtnik« w - -y. ■ • . v,: ... r V, IV -AT v 1'JVr i .C ’ nogavice • in robci v modzii^i barvah j ■ , .. Mm* v:’ ■ ' > ■ -MARIBOR. Aieksandiova S SOBO opremljeno, sončno z uporabo kopalnice oddam enemu ali dvema solidnima gospodo ma. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 12121-7 SPALNA SOBA se odda. Aleksandrova c. 33. 12103-7 Glumač. 12143-7 SOBO ! za instrukcijo išče višjesolec. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12142‘8 , Službo dobi --jj.ravT .* ' ""id***"’ rn+lIKi&r- m _ ^ POSTREŽN1CO i z popoldanske ure iščem. -— ' Krčevina Aleksandrova 14-1. desno. ________________12122-9 POSTREŽNICO mirno, mlado, pošteno, spre;-meni. Brus. Cankarjeva H«* 12129-9 Službo Išie v. x a*-' MLAJŠA NATAKARICA ^ izurjena, išče mesto v boliši gostilni ali restavraciji. Ponudbe pod »Sposobna« na ogl. odd. »Večernika«. 13146-10 ZAKONSKI PAR išče meščansko gositdna v riboru v najem Pis ,.Vejer. nudbe na ogl. od llika> DOd 13123-44_________, V NAJEM SE ODDAJO s 1 marcem I940J' !<•' Aleksandrovi ce:s« ^ štiri velike sobe. pose™ , kladne za P»»'Bn0 «t tudi 6-sobno stanov™ ^ »m 14-1. 7 delo, preobje«* ^ preš«, plisir«,azuri, wa0rtfc #merivo*inBvejr.k»«! Maribor, so®* V naie gostiln? v j* s posestvom odda« Naslov v ogl. od HIŠA V CELJU velika, dvonadstropna, z velikimi skladišči ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico »Večernika« Celje pod »Kapital«. 12136-2 VELIKA PARCELA 5000 kv. m v centru Celja, kv. m po din 15.— naprodaj. Ponudbe pod »Sigurna naložba kapitala« na podružnico »Večernika«, Celje. 12137-2 Stanovanje SOBICO IN KUHINJO z vsemi pritiklinami oddam. Kralja Matjaža 31. Studenci. 12116-5 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico oddam. Vprašati Klavniška ul. 5.____12118-5 STANOVANJE soba in kuhinja z vsemi pritiklinami oddam s 1. januarjem mirni stranki. Vprašati Krčevina, Praprotnikova 18. II. nadstr. 12124-5 ISiemo mojstra za apretnro in kosmatilnico jugosl. državljana, z večletno prakso sa-mostojnega m povsem veščega anreture , b?miJažnih tkanin kakor: cefm, Ila-neL barbent, hlačevina itd. — Obširne ponudbe s sliko, prepisi izpričeval in zah- vl* P!?6?, RPs‘*ti «* oglasni oddelek ,Večernika pod „Trajna zaposlitev'' DoeiMiM Najugodneje pisalne tn računske stroje Anker nalivna peresa Ivan Karbeutz, Maribor Gosposka ulica 3 - Tel. 26^4, popravljalnica za nalivna peresa in pisarniške stroj Namizne ure od urarja M. JLGER^ev SIN gosposka ULICA 15 Prodajamo tudi na obroke brez zvišanja cen I Zlato In srebro, briljante, zastavljalo« listke išče nujne za nakup H. Dgerjev sin, Maribor, Gosposka nli«a U OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA tablete za molke 100 komadov din 220'— proti povzetju Zastopnik: Lekarna Mr. Roiman Miroslav Beograd — Terezije 5 0*1. ra*. S. 5846 86 Zahvala Vsem, ki ste našega ljubega atka, dedka, strica in Frania šolskega upravitelja v. p. ^ preltr4snitn .^0, spremili na poti k večnemu počitku, mu ^ras.^ glineno zahvf!1^0 m« jem in nam ob njegovem slovesu izrazih sožalj , sestra1?' H ^ Posebej pa se zahvaljujemo gg. z<|r*',,7znlari'u z« P^fiilskega ibt' lajšali poslednje ure, čč. duhovščini, malemukrčevinskega uf' dru^i zdrav, vsem govornikom kot zastopnikom kr kuhur1J. ko[oni, k ra ter Rdečega križa, Ciril-Metodove druibe in Zv^ SoRO Sokola Maribor III ter mariborskega Učiteljskem« tud, pevc so mu dali ob krsti častno stražo tn sPr?!'’®^ ’ b ^ari1 vinske šole in moškemu zboru >Jadran-Nanos . sožalja. 0 jjul- Vsem, prav vsem prisrčnaj hvala za globok*^ ubo«» f n*"’ moža, ki mu je bil poleg družine cilj življenj. - v 0no»tr turno rast svojega naroda. Naj niu_ bo mire b ho pa ostal spomin nanj vedno svez, prisrčen Maribor, dne 13. decembra 1939. <**' žalujoči otroc* ■odst'0. Izdaja in urejuje A DOLI* RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. na vračajo. - Uredništvo la uprava« Maribor, Kopališka uUca 6. - Telefon predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Og1"** uredništva štev, 25-67, In uprave šfov. 26-67» — ifošfo1 šte*- *