- 1 V SREDIŠČU POZORNOSTI t AN J, petek, 1.6. 1984 CENA 14 din ii urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO težnja po mednarodni uveljavitvi [Kranju bodo danes zaprli 12. sejem opreme in sredstev civilne — Razstava številnih novih proizvodov, med katerimi sta priznanje tudi izdelka kranjske Save - Ob poslovnih še dejavnosti Is« — Prek 170 domačih razsta-*v iz vse domovine in 4 udele-iz tujine, ki so na 20 tisoč kva-metrih razstavnih površin »vili več kot 20 tisoč svojih iz-o osnovne značilnosti letoš-2jma opreme in sredstev ci-zaščite v Kranju. Posebnost te ftvene jugoslovanske prireditve »Ua tokrat težnja po mednarodni -javitvi. 'je v pozdravu gostom ob odpr-med drugim naglasil pred-anjske občinske skupščine /ar, udeležba tujih razsta-kaže na potrebo, da sejem ■v mednarodna prireditev, kar skušali še bolj kot letos doseči 'Prihodnjem sejmu. Ze doslej pa kaćim proizvajalcem uspelo-— lil predsednik predsedstva SK . Dušan Čkrebič, ki je odprl *pm - z domačim znanjem iz- delati večino potrebne opreme /a civilno zaščito in zagotoviti njeno vse boljšo kakovost. Med razstavljenimi izdelki je posebna komisija nagradila 12 novosti z medaljami in 17 novih oziroma dopolnjenih izdelkov s priznanji za kakovost. Priznanje je dobila tudi temeljna organizacija Tehnični in kemijski izdelki tovarne Sava iz Kranja za prenosni zbiralnik ter specialno blazino in ležišče. Poleg mnogih domačih obiskovalcev si je sejem ogledala prvič doslej tudi skupina vojaško-diplomatskih predstavnikov tujih držav, akreditiranih v SI^RJ. Z izdelki naše industrije, ki so namenjeni izvozu, so jih seznanili predstavniki poslovne skupnosti za civilno zaščito ter službo opazovanja in obveščanja. Od prizadevanja te skupnosti bo v veliki meri odvisna tudi uspešnost nadalj- si že vrvi dan ogledali razstavljene izdelke na 12. '^lednimi gosti, ki so si h bil tudi skuvina vojaško-diplo- sredstev civilne zase nt, ^ Opreme in •ft predstavnikov tujih držav. akreditiranih v naši domovini — Foto: F. ikon omejuje tebne dohodke I klovne organizacije, ki so ob zaključku leta 1983 imele izgubo, ki I. Pokrita morajo znižati akontacije za maj in junij za toliko, da ne e kot za 21 odstotkov od lanskih v enakem obdobju. Hkrati - poračunati tudi preveč izplačane osebne dohodke za marec in ;-rjdar delavci ne smejo dobiti manj, kot znaša zajamčeni osebek (12.200 din). Pred podobnimi (ali še težjimi) problemi se bo-' Prvem juliju znašli tisti delovni kolektivi, ki imajo težave z li-fe»tj0 T0 pomeni, da ne morejo sproti plačevati svojih obveznosti — -t-riainv. storitev, energije in drugih. Tudi ti de- H drugim obravnaval medobčinski svet pnoblematikoi je me" Hkffvi seji. Opozoril je na možnost veli-* Gorenjsko na ponedeljkovi . ,i _ ;u JAU^U_ _ 0 sankcije nuvi.8« ... ■Bnskega sveta SZDl.ocvt 'čaka. /tožena je bila bojazen, da o kritičnem stanju v jeseniški Žele- 'Iskri 1 drugi atke in posle( ipravili in našli resuvc-. ćni krediti niso rešilna bilka — saj jih je treba vračati z viso-restmi in so lahko le kratkoročen i/hod v skrajni sili, sicer smo 5*najkrajšem času celo v brezizhodnem položaju. I.e dobro orga-•-nulativnih proizvodih za trg ter zavestna delovna —?-----• _ i___. _i ■ _ ka- , ., Ko;a7en da o kritičnem stanju v jeseniški Zelema je bila bojazen,^ podjetju Iskri RetGCe m se ne-ri Telematiki, ^V1' , Cimprej bodo ljudje vedeli za poslo-Jgih delavci.vedo mala .^J^'jvom y ,/gubo> prej se bodo najKrujr>-Y - . tivnjn proizvoditi za irg u-i /ave.su.u ^.wv... »delo na akumuiaii £ dnih pr()lzvajalcev do programer ja vseh delavcev oa P ■ konu?rciaI.slov m upruvnih delaVcev rganizatorjev R™1ZV° duJktivnosti. kar je edini trdni temelj (za-irispevata K avi*," f ^.mn,, PI'OUUMI v ».^----,---- l'osnova) za danes in za našo skupno prihodnost. Mislim, da ži-?izredno kritičnem času, ki ne dopušča nobenega oklevanja, kar Mrežno presojo položaja (analize) ter- izdelavo načrtov in pro- Jekonomskih, organizacijskih in kadrovskih rešitev. Imamo do-•O'obnih zavzetih, energičnih ter delavnih strokovnih kadrov in fejim ie omogočiti, da se izkažejo. V delovni proces je treba vne-Uvesti disciplino v poslovanje in odnose na trgu, pa tudi utrditi '00 moralo. In samoupravljanju je treba vrniti moč, pravico in ' - nost za odločanje, kajti samoupravljanje, kadar ni omejeno s administrativnimi ukrepi lahko v zdravem kolektivu sprosti '^no ustvarjalne energije, ki jo v tem trenutku še kako potrebujejo na marsikje, še vedno s prekrižanimi rokami čakajo, kaj bonovi ukrepi na področju cen, potem pa »bo kakor bo, saj je i bilo«. Tokrat se m^U"^_ig0r Slavec njega prodora jugoslovanskih proizvajalcev tovrstne opreme na tuja tržišča. Ob poslovnih dejavnostih so med sejmom potekale še druge aktivnosti. Seminar o organizaciji in pripravah protipožarne zaščite v miru in vojni po delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih je privabil številne strokovnjake iz vse domovine. Na razstavišču je republiški sekretariat za ljudsko obrambo pripravil propagandno razstavo o vojaških in obrambnih poklicih, zavod za učbenike prikazal učila za obrambo in zaščito za vse strukture izven oboroženih sil, Rdeči križ Slovenije pa razstavo svoje literature in didaktičnih sredstev. Letošnja prireditev, ki se bo končala danes popoldan, je v znamenju protipožarne zaščite. To je že ob odprtju sejma potrdila velika vaja, s katero je 25 poklicnih gasilcev prikazalo dejavnost Gasilsko-reševalne službe iz Kranja v počastitev 25-le-tnice njenega delovanja. Temeljna organizacija Gasilska oprema ljubljanske Varnosti vsak dan prireja za obiskovalce tekmovanja v gašenju začetnega požara z ročnimi gasilnimi aparati, izdelovalci razstavljene opreme pa so pripravili več praktičnih prikazov njene uporabnosti. S. Saje Zbor jugoslovanskih pionirjev Jutri bodo rudarski revirji gostili jugoslovanske pionirje, ki s slovesnim in množičnim shodom zaključujejo letošnje jugoslovanske pionirske igre. Trbovlje bodo gostile blizu 1200 pionirjev iz Slovenije, bratskih republik, zamejstva in delegacije pionirjev, otrok naših zdomcev. Na zboru bo sklenjena tudi letošnja pot kurirčko-ve torbe, ki že od srede marca po petih poteh potuje po Sloveniji. Slavnostni govornik na prireditvi, ki se bo odvijala ves dan, bo predsednik republiške konference ZSMS Andrej Brvar. Vine Bešter Finančna injekcija za Telematiko Iskra Telematika iz Kranja se je znašla v hudi finančni stiski, zato ji je izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske prek Iskrine interne banke odobril 500 milijonov dinarjev posojila za nakup materiala za proizvodnjo, ki je namenjena izvozu. Telematiki namreč že dalj časa primanjkuje približno 2 milijardi dinarjev trajnih obratnih sredstev, letos pa ima v zalogah materialov in nedokončane proizvodnje vezanega še približno toliko denarja. Zato ne more več kupovati surovin in materialov, ki jih nujno potrebuje za dokončanje izvozne proizvodnje in ne more več plačevati računov. Posledica takšnih razmer so tudi slabi poslovni rezultati v prvem tro-mesečju. Proizvodnja je bila za 5 odstotkov v manjša od lanske v enakem obdobju. Tudi plani izvoza tako na vzhodu kot na zahodu niso uresničeni. V Telematiki pričakujejo, da se bodo poslovni rezultati že V polletju izboljšali, saj pripravljajo večji izvoz v Sovjetsko zvezo in v Turčijo. S kreditom, ki jim je sedaj odobren, bodo kupili material za izvozno proizvodnjo. Le z izvozom si bodo namreč lahko izboljšali likvidnostni položaj, saj od domačih kupcev dobivajo plačila le v menicah. Temeljna banka Gorenjske je že do sedaj odobrila Telematiki precejšnje kredite za proizvodnjo in pripravo izvoza ter odkupila veliko menic. Vsak mesec ji posodi tudi 150 milijonov dinarjev za izplačilo osebnih dohodkov. Razen tega ima Telematika tudi v Iskrini interni banki za 800 milijonov dinarjev minusa, skupna vsota zapadlih in neporavnanih obveznosti pa že presega milijardo dinarjev. D. Dolenc Z normativi po zobeh Naj sc šc tako čudno sliši, toda od začetka leta dalje so čakalnice zobozdravstvenih ambulant vse bolj prazne. Slika pa je seveda varljiva. Ljudje pač nimajo bolj zdravih zob. da se ne bi več toliko zanimali :a mučno sedenje na zobozdravmškem stolu. \'zrok je treba iskati drugje. Zobozdravstveni delavci so namreč letos posta-vijem v položaj, ko jim je treba manj delati, ne da bi za to prejemali tudi manj denarja. Vendar pa iz trimesečnega spremljanja uresničevanja plana v zobozdravstvenih ambulantah na Gorenjskem sicer na prvi pot/led ni videti, da je brnenje zobnih svedrov krajše kot lani. Celo nasprotno — delovni program je namreč presežen za skoraj 17 odstotkov. Nenavadno pri tej stvari pa je. da opravljeni delovni program preveden v »naturalne kazalce« pomeni manj plomb, manj izpuljenih zob, manj pregledov, manj protez in drugih posegov, izjema so le ortodontne storitve. Skratka — v gorenjskih zobozdravstvenih ambulantah so z okoli 22 odstotno manjšo storilnostjo letos zlahka celo presegli svoje plane dela. Prehitro bi zaključili, če bi rekli, da so si v zobozdravstvu pač znali dobro izračunati obseg dela. Za takšno nenavadno situacijo je »kriva« takoimenovana zelena knjiga, ki jo je lani sprejela skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije in vsebuje enoten seznam vseh zdravstvenih storitev v Sloveniji. Po tej zeleni knjigi imajo letos zobozdravstveni delavci znatno nižje normative za svoje delo, kot pa so veljati poprej. Na Gorenjskem pa je sprememba — namreč znižanje normativov — še bolj očitna, ker so še lani imeli za 10 odstotkov višje norme od republiških. Delegatske pripombe ob sprejemu takšnih normativov so bile očitno premalo glasne ali pa premalo prepričljive s trditvijo, da sprejemarrm prenizke delovne obveznosti za zobozdravstvo — to kar zdaj že kaže praksa. Res se čudno sliši, toda zdaj imamo sistem, ki zobozdravnike sili, da manj delajo. Posledice, če bo takšen sistem trajal kaj dlje, vsekakor ne bo boljše, pač pa slabše zobovje. Če tega že res nismo hoteli, pa je očitno mimo zelene knjige gladko zdrsnila stabilizacija in prizadevanje vse družbe po večji storilnosti poi?sod — ne le v industriji. Še eno od posledic kaže omeniti — pritisk na domače, zasebno in za sedaj neobdavčeno delo zobozdravstvenih delavcev, saj si končno ljudje nekje morajo popravljati zobe, četudi občutno dražje. Slabe možnosti, da bi komaj načet zob kaj kmalu dočakal pomoč, je v sedanjih pogojih voda na mlin zagovornikov legalne zasebne zobozdravniške prakse — kar pa v naši republiki za razliko od sosednje že dolga leta zavračamo. Morda pa še pri tem delamo napako. L M Skupen jezik gorenjskih prevoznikov Integral in Alpetour sta podpisala samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju na osnovi skupnega prihodka — Prvi, spodbudni rezultati, a še veliko razvojnih možnosti Avtobusni potniški promet na Gorenjskem je često upravičeno kritična tarča potnikov, ki dnevno vstopajo v prenapolnjene avtobuse ali se jezijo nad prihodi, odhodi ali celo potniškimi linijami. Zato sta se kranjski Alpetour in Integral sporazumela, da združita vse linije na Gorenjskem in začnete poslovati po načelih skupnega prihodka. Številni zunanji opazovalci so dvomili o podpisanem sporazumu in njegovem uspehu, podpisnika pa sta bila drugačnega mnenja. Trdno sta verjela, da jima bo uspelo obvladati regionalni prometni križ. Začelo se je tako, da sta Integral in Alpetour ponudila potnikom vozovnico, ki velja na vseh avtobusnih linijah, in tako je število mesečnih predplačanih vozovnic poraslo za 40 odstotkov. Obenem sta uskladila vozne rede in pri tem upoštevala želje in potrebe potnikov. Po tem sporazumu so združili 8.600 kilometrov linij. Avtobusi so od lanskega maja do letošnjega aprila prepeljali skupaj več kot 8 milijonov kilometrov, skupni promet je znašal kar 416 milijonov dinarjev. Če se po doseženem dohodku na kilometer gorenjski prevozniki primerjajo s Slovenijo, s slovenskim prometnim križem, so dosegli znatno boljše rezultate. Le za primerjavo: letos januarja je znašal dohodek na kilometer 65 dinarjev, v Sloveniji 43 dinarjev; februarja 66 dinarjev, v republiki 43 dinarjev; marca 63 dinarjev in v Sloveniji 44 dinarjev. Rezultati so spodbudni, pripisujejo pa jih enotni urejenosti prometa, skupni vozovnici, na skupni prihodek pa vplivajo tudi gospodarska razvitost Gorenjske, njena relativna zaprtost, krajša povprečna potovalna razdalja in močni dnevni migracijski tokovi. Razlike s slovenskim prometnim križem pa se brez ustrezne razlage še povečujejo. Nesporen je zaključek, da je avtobusni promet •na Gorenjskem dokaj dobro organiziran, medtem ko bi za vso Slovenijo vsaj za zdaj to dokaj težko trdili. Po prizadevanjih skupnega odbora potniškega prometa Gorenjske sta Integral in Alpetour skupaj uredila vozne rede ter več drugih »notranjih« nalog,- kot so delovni nalogi. Prejšnjo kilometražo so za okoli 6000 kilometrov celo zmanjšali, posebno v času dopustov in šolskih počitnic. Sporazumeli so se tudi za računalniško obdelavo predprodaje mesečnih vozovnic. Skupen jezik gorenjskih prevoznikov številne potnike lahko le izredno veseli, pozna se tudi v samih delovnih organizacijah, kjer zdaj zares racionalno obračajo vsak dinar. Medsebojno zaupanje in strokovno delo se uveljavljata tudi pri prevoznikih,^ ki razmišljajo o razvojnih možnostih. Zavedajo se, da bi bili vozni redi lahko še boljši, racionalnejši in v prid potnikom, posebej z novo avtocesto Naklo—Ljubljana, da prinaša skupna komerciala Je koristi in da je treba tržišče analizirati ter poskrbeti za stimulativnejše nagrajevanje delavcev. D. Sedej Gradnja javnega zaklonišča Kranj — V začetku junija bodo v Kranju začeli graditi prvo javno dvonamensko zaklonišče. V nekaj dneh bodo delavci Gradbinca, ki je prevzel gradbena dela, začeli na lokaciji »stara Sava« nad Kokro pripravljati vse potrebno za začetek prvega dela gradnje. V zaklonišču, ki bo imelo površino nekaj več kot 400 kvadratnih metrov, bo prostora za dvakrat po 200 oseb. Izvajalec se je zavezal, da bo gradnja dokončana v desetih mesecih. Prvi del. to je sama pozidava zaklonišča, bo po predračunu veljala 43,7 milijona din. K tej vsoti pa bo treba dodati še 4,2 milijona din za zunanjo ureditev, prestavitev kanalizacije, usposobitev ceste, PTT in elektro priključkov. Sredstva za gradnjo zaklonišč se zbirajo s prispevki za zaklonišča v občini Kranj. Za sedaj še ni določeno, v kakšne namene bi bilo koristno izrabiti površino nad zakloniščem. Svet za splošno ljudsko obrambo in sa-• mozaščito je dal idejo, da bi se prostor izrabil za javno, pokrito tržnico, vendar soinvestitorja ni bilo mogoče najti. Sicer pa je način gradnje zaklonišča tak, da bi temelji dovoljevali tudi kasnejšo večjo stavbo. G L, A 8 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 1. JUNIJA 1984 Učinkovit sistem solidarnosti V Sloveniji je še od prej zbranih, neporabljenih sredstev solidarnosti za okoli 2 milijardi din, zato se predlaga izjemoma ukinitev prispevka za solidarnost iz dohodka temeljne organizacije — Ostane pa enodnevni osebni dohodek v juliju Teden solidarnosti od 1. do 7. junija je obenem tudi dobra priložnost za pregled uresničevanja solidarnosti, ki smo ga v Sloveniji zastavili v letu 1974. ko je bil na pobudo Republiško konference SZDL in Rdečega križa sprejet prvi medrepubliški dogovor o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in pokrajin za odpravljanja posledic naravnih nesreč. Kasneje je bil s sprejemom dogovorov določen tudi način solidarnostnega pokrivanja škode ob nesrečah večjih razmer. V Sloveniji pa je oblikovanje sredstev solidarnosti opredeljeno z zakonom iz leta 1975. S prodajo znamk, doplačilnih vozovnic in vstopnic se v enem tednu pač ne nabere veliko sredstev, zato je razumljivo, da so za odpravo posle- dic nesreč pomembnejša sredstva, ki se zbirajo iz osebnih dohodkov delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi ter upokojencev ter iz dohodka organizacij združenega dela in dohodka občanov. Čeprav je sicer znano, vendar morda kaže ponoviti, da letos slovenski izvršni svet predlaga v okviru ukrepov za razbremenjevanje gospodarstva izjemoma ukinitev prispevka solidarnosti iz dohodka temeljne organizacije. Ob tem pa je seveda razumljivo, da ostane tudi letos še vedno redni prispevek iz osebnih dohodkov — to je neto enodnevni osebni dohodek v juliju. Poleg tega se zmanjša dodatni prispevek solidarnosti od 0,8 odstotka na 0,6 odstotka, s katerim izpolnjujemo obveznosti naše republike do Črne gore. Zato bo tre- Obisk delegacije ukrajinskih sindikatov - \u povabilo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije se je ta teden na obisku v Sloveniji mudila delegacija ukrajinskih sindikatov, v kateri sta sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Ukrajine Mihail Žapolski in vodja mednarodnega oddelka Anatolij Pivnenko.Stindnevniobisk sodi v več kot petnajstletno sodelovanje med slovenskimi in ukrajinskimi sindikati. \ sredo sta se gosta mudila tudi na Gorenjskem. Obiskala sta izobraževalni center sindikata v Radovljici, si ogledala Iskro Tclema-tiko na Laborah (na sliki) in spominsko obeležje .VOZ? v Dra~aošah (dž) - Foto: F. Perilan Pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja Kranj — Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dal skupščini samoupravne interesne skupnosti v Kranju pobudo, da ponovno preveri organiziranost hišne samouprave v kranjski občini in ustrezno ukrepa. Skupnosti stanovalcev bi morale biti v vseh stanovanjskih hišah, kjer je več kot 5 družbenih stanovanj, ustanovljene že, konec januarja leta 1982. Konec maja letos so bile skupnosti stanovalcev ustanovljene v dobri polovici hiš, drugod hišni sveti delujejo še po starem ali pa sploh ne. To pomeni, da upravljanje s hiša-mi v družbeni lastnini ni v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Ta določa, da je stanovanjska hiša oziroma skupnost stanovalcev v njej temeljna samoupravna celica v krajevni skupnosti. Po novem je postala pravna oseba in je prevzela nase vse pravice in odgovornosti, ki zadevajo stanovanjsko hišo. Zbor stanovalcev kot najvišji samoupravni organ in hišni svet sta dobila veliko večje odgovornosti. Gre torej za to, da se stanovalci organizirajo in motivirajo za skrbno vzdrževanje — ne le lastnih stanovanjskih prostorov, temveč celotne hiše. Hkrati pa se v občini z drugimi stanovanjskimi skupnostmi dogovarjajo za planirano vzajemno združevanje stanarin za potrebe tistih, ki jim zbrani denar ne zadošča, v republiki pa za pomoč manj razvitim delom Slovenije. Ker pa skupnosti niso zaživele, pomeni, da z denarjem, ki se zbere s stanarinami, ne gospodarijo v hišah, temveč tisti, ki ga pobira. Hkrati pa se hiše ne vzdržujejo tako, kot bi bi lo treba. Skratka, gospodarjenje in upravljanje družbenih hiš v Kranju ni v skladu z zakonom. Vse te zadeve naj bi uredili do konca leta. ba spremeniti tudi oba zakona, ki določata te prispevke. Kljub letošnjemu zmanjšanju sredstev solidarnosti pa je zbranih v naši republiki že dovolj sredstev tako za potrebe po kritju škode v naši republiki kot tudi za obveznosti do Črne gore. V Sloveniji imamo namreč še okoli 2 milijardi novih din neporabljenih sredstev iz lanskega in predlanskega leta, sredstva pa se vodijo na posebnih računih organizacij združenega dela in pri SDK v občinah. Pri odpravljanju posledic naravnih nesreč pa predstavljajo sredstva solidarnosti le enega od virov sredstev za odpravo posledic, pa še to pomeni le manjši del. Zato solidarnostnih sredstev ne bo nikoli dovolj za pokritje celotne škode. Zato je nujno treba še večjo družbeno skrb in odgovornost posvečati združevanju sredstev za preprečevanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih večjih nesreč. Pomemben vir sredstev za odpravo škode so tudi odškodnine iz zavarovanja, vendar še vedno največji delež odpade na lastna sredstva prizadetih delovnih organizacij, interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, sredstva rezerv itd. Ob vseh večjih nesrečah so pomembne tudi različne druge oblike solidarnosti, ki so odraz zavesti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij in društev. Predlogi za lepše okolje Radovljica — Novo izvoljeni svet za varstvo okolja pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica, ki ga vodi Franc Jere, je prvo sejo posvetil razčlenjevanju razvojnega programa Triglavskega narodnega parka. Pri tem sodeluje 1,5 raznih institucij. S pripravami na srednjeročni načrt do leta 1990 in z dolgoročnim do leta 2000 že kasnijo. so ugotovili člani sveta. Govorili so o problemu pokljuške soteske, ki je povsem zanemarjena, o varstvu neka terih gozdnih območij, o problemu Krede, črnih gradnjah, obnovi pastirskih stanov . . . Pašniki so preveč zanemarjeni, zadrugam m kaj dosti mar zanje, za urejanje pašništva tudi ni družbenih sredstev. Svet je opozoril tudi na kritične razmere v goveji farmi na blejskih Blatih, od koder gnojnica prosto odteka in to pomeni nevarnih infekcij. Inšpekcijske službe morajo nemudoma ukrepati. Kritično je svet ocenil tudi nevzdržno stanje na Linhartovem trgu v Radovljici, kjer je dragocena stara arhitektura zaradi izpušnih plinov parkiranih vozil izpostavljena postopnemu propadanju. Predlagali so takojšnjo prepoved prometa in parkiranja na trgu, obenem pa ustrezno ureditev prometu drugje v mestu. Odločno so se zoperstavili tudi načrtovani dograditvi objekta Alpetou-rovega avtoservisa na Bledu in izrazili nezadovoljstvo z osnutki gradenj hidrocentral na Savi. Zanimivo je, da še ni bilo odgovora na vprašanje, ki razburja ne le Radovljičane, temveč vse Gorenjce. jr Kranj — Sejem opreme in sredstev civilne zaščite, na katerem predstavlja letos 172 domačih proizvajalcev prek 20 tisoč svojih izdelkov, je pomemben tudi za poslovne rezultate mnogih slovenskih gospodarskih organizacij. Z njihovimi prizadevanji in osnovnimi značilnos;r:< tokratne prireditve so predstavniki organizatorja seznanili novega predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenje med ogledom sejma minulo sredo popoldan. (S} — Foto: F. Perdan Delo komunistov v naši planinski enoti armade Vsi uspehi so plod njihovih prizadevanj Volilne konference organizacij ZKJ v enoti so bile priložnost za oceno dela na vseh področjih — Brez odgovornega ravnanja komunistov v reševanju vsakdanjih nalog bi dosegli manj, ocenjuje starešina Ljubomir Škarić Kranj — V armadi so se letos odločili, da volilne postopke v organizaciji Zveze komunistov časovno uskladijo s tovrstno dejavnostjo v naši celotni družbi. Tako so sredi maja končali volilne konference komunisti v vseh vojaških enotah, njihova vodstva pa so že opravila prve analize uspešnosti dela. »V svoji oceni priprav in izvedbe volitev je komite organizacij ZKJ v enoti, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, ugotovil več stvari,« pripoveduje njegov predsednik Ljubomir Škarič in pojasnjuje: »Volilna dejavnost je bila bolj kakovostna od dosedanje, ker je v njej sodelovalo večje število članstva, predvsem pa se je v razprave vključevalo več vojakov. Na odgovornejše delo vodstev in teles organizacij ZK kaže večjo poudarjanje problemov in zaostrovanje ocen lastnega dela. To je bil tudi glavni namen volilnih konferenc, na katerih smo izkoristili priložnost za pregled naše celotne dejavnosti.« Odnos do sprejema novih članov ZK so v marsičem spremenili. To je razvidno že iz podatka, da so od približno 600 evidentiranih kandidatov sprejeli v članstvo le okrog 400 novih komunistov. Veliko pozornosti so posvetili tudi njihovemu idejnopoliti-čnemu usposabljanju. Na 22 tečajih marksističnega izobraževanja je sodelovalo kar 1200 udeležencev, od tega 340 komunistov. Uspešno so se povezovali z drugimi nosilci političnega dela v enoti in pri tem usmerjali predvsem dejavnost mladinske organizacije. Znaten korak naprej so naredili pri utrjevanju vezi s prebivalstvom in sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami s terena, zlasti pri razvijanju enotnega koncepta SLO in družbene samozaščite. Učitelji slabo zaslužijo Na nekaterih osnovnih šolah v jeseniški občini zaslužijo učitelji po 15.000 dinarjev — Celodnevna šola, v katero hodi več kot polovica jeseniških učencev, ogromno stane Jeseniee — V jeseniški občini je v celodnevno osnovno šolo vključenih 04 odstotkov vseh otrok, medtem ko znaša republiško povprečje 14 odstotkov. Tako imajo jeseniške šole za 18 odstotkov večje materialne stroške kot v republiki. Prispevna stopnja za šolstvo ostaja več ali manj ista, zato delavci v šolstvu in izobraževanju nasploh prejemajo zelo nizke osebne dohodke. Ze nerazumljivo postaja, da znaša povprečni osebni neto dohodek učitelja s srednjo izobrazbo 14.000 di narjev, učitelja z višjo izobrazbo 15.000 dinarjev in učitelja z visoko izobrazbo 17.000 dinarjev, medtem ko ravnatelj zasluži 21.000 dinarjev. A žal podatki kažejo, da drugače ni mogoči-, saj so stroški po šolah vedno višji in jih prispevna stopnja nikakor ne dohaja. Zanimivo je, da so stroški na učenca, denimo v celodnevni šoli v Žirovnici, 05.000 dinaijt\ na Koroški Beli; kjer obiskujejo po uk v dveh izmenah, pa polovico manj - 36.000 dinarjev. Izobraževalna skupnost jeseniške občine ima toliko denarja, kol ga pat ima, in šolam ne more pokriti vseh stroškov. Tako jim je do zdaj pokrila le i\ odstotno vseh materialnih Btrj skov, manj prispeva za regrese, manj za nekvalificirane. Nasploh bi morala imeti izobraževalna skupnost za milijardo in B00 milijonov starih dinarjev več denarja, kot ga ima, če bi hotela pokriti vse stroške šol. Problem jeseniškega šolstva je pravzaprav v tem, da imajo silno razširjen dodatni program, zato se upravičeno postavljajo vprašanja, koliko dodatnega programa, predvsem pa celodnevno šolo, ki največ porabi, je smotrno še imeti. ReS I«', da so ponudili otrokom največ in kur najbolje, a lahko bi se tudi vprašali o rezultatih in ukinili vse tisto, kar se da brez hujših posledic. Ko so o tem razpravljali tudi na minuli seji izvršnega sveta jeseniške občine, je bil se najbolj upoštevanja vreden predlog, nuj o ukinitvi dela dodatnega programa razpravljajo kar šolniki sami. ki bodo lahko najbolj strokovno ocenili, kaj otroci v šoli lahke pogrešajo. Nikakor pa ne bi smeh se naprej dovoljevati, da Učitelji pO osnovnih šolah prejemajo taKo iramotno nizke osebne dohod; ke. Očitno |o. da nam je bilo clo dal kaj malo mar za tiste delavce, od Katerih ptičaknjčino največ. D>*' ;' »Z delom našega član njuje sogovornik, »smo lahko' vičeno zadovoljni. Vodstva osm organizacij ZK so sicer mlada radi pomanjkanja izkušeni vft ne ukrepajo pravočasno, da hi^I pravila slabo delo posameznik* Zmanjšanje števila prekrškov in (disciplinskih ukrepov pa vendarle ff trjuje, da imajo komunisti pomemben vpliv na izgrajevanje vojask* kolektivov in zagotavljanje dobrik varnostnih razmer v njih. Ob tem ne gre prezreti dejstva. *» so praktično vsi uspehi enote p** dela komunistov. Njim gre naj"* zaslug, da dosegamo dobre rezuto* v procesu strokovnega pouka ia -* zaradi visoke stopnje borbene pripravljenosti enote vsako leto uvrščamo v vrh enot ljubljanskega anaad-nega območja, posamezne nižje eno; te pa so celo med najboljšimi v vsej armadi. Velik je tudi prispevek komunistov v uresničevanju nalog ** gospodarsko ustalitev, kjer dosega; mo vidne uspehe tako v enoti kot pri zagotavljanju pomoči za izgradnjo raznih objektov na terenu. Lahko •* rekel, da ni naloge, kjer komunist: ne bi imeli svojih obveznosti.« Med sedanjo dejavnostjo so komunisti v armadi usmerili svojo pozornost s pregledovanja pretekle dejan nosti na načrtovanje bodočega dela Tudi v naši planinski enoti sprt- c majo programe, s katerimi so opredelili osnovne usmeritve prizadevanj svojega članstva S. Saje Skrb za zdravje zaposlenih Kranj - Konec preteklega :oi"-je skupina 50 delavcev kranjske Save odšla na desetdnevni rekreacijs* oddih v Poreč. Prav toliko delavec je šlo lani prvič na oddih, ki ga organizira v svojih hotelih poreška Riviera. Izkušnje od lani so bile tako dobre, da so se letos v Sav i odi vk: pt) .,1,1(1 na oddih, ki nikakor ne perr.tf" mirovanja, pač pa pravo športno rekreacijo in utrjevanje, kar okoli 200 delavcev, zaposlenih predvsem na izpostavljenih delih in opravilih. Za takšen aktiven oddih, ki dopustnike spremeni v navdušene privržence rekreacije, delavec prispeva erto tretjino stroškov bivanja, ostalo pa I sklad skupne porabe. Že nekaj let Sava omogoča delavcem z zdravstvenimi težavami u-dnevno bivanje v toplicah. se tako zdravi od 300 do 350 delav-■ ev Taki skrbi za zdravje zaposleni namenjajo v Savi letno okoh 5 1 mi lijonov novih din. 1. JUNIJA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS znanke krojijo kmetijske načrte r z Antonom Trčkoin, vodjem kooperacije v škofjeloški A zadrugi, o razlogih za manjši odkup kmetijskih pridel-prvih štirih letošnjih mesecih. Loka — Tudi potem, ko na mizi zanesljive podat-ielovalnih zemljiščih, je Irtovati količine pridela-V kmetijstvu je prva vreme: lani nam jo je poletno pripeki), le kdo nam bo prineslo letos. gospodarske razmere: )lj izkušeni kmetijci ne inapovedati za leto naprej, bo preskrba s krmili in niti najbolj sposobni go-stveniki, kakšne bodo cene šjskih pridelkov in kakšna rrja do cen reprodukeijske-'■»teriala (gnojil, škropiv, naftnih delov . . .). -et teh dejavnikov kroji po tudi načrte v škofjeloški jski zadrugi, kjer po prvi ■M leta niso najbolj zadovolj-odkupom kmetijskih pridel-Zaostajajo za lanskim odku-doseženim v tem obdobju, 'tudi za letošnjimi načrti. Tovariš Trček, odkup mleka se je v primerjavi z lanskim povečal le za par desettisoč litrov ali natančneje za en odstotek. Načrtovali ste več. Kje so razlogi? »Lanska poletna pripeka je »pospravila« kar precej krme na Sorskem polju in na prisojnih pobočjih v Selški in Poljanski dolini, občasno je primanjkovalo tudi močnih krmil, na nekaterih sa-mostnih in bolj oddaljenih kmeti- Ipetourovi bungalovi v Strunjanu _ *ek 15. maja je bila v Alpetou-n^hotelskem naselju v Strunja-J-^jhna slovesnost. Svojemu no- * so izročili 20 novozgrajenih J&jovov, ki bodo s svojo izredno Pffao arhitektonsko rešitvijo in Imanjem v okolje Strunjanske '^dopolnili in popestrili turisti-fcftudbo slovenskega primorja. '"*du z razvojnim programom [^Alpetour in v okviru razvojnih slovenske obale v pridobi- * novih turističnih zmogljivosti *J*i Alpetour j u na pobudo tozda ^Strunjan odločili za izgradnjo ■ega naselja bungalovskega e na slovenski obali šele v mgalovih je 80 turističnih tajskih enot z 280 ležišči, z Jvršinskih metrov skupne po Vse stanovanjske enote imalo sobo. ki služi kot spalnica. P kot. čajno kuhinjo in sanitar-festore, večji apartmaji imajo še ZLO VNEM MESTU 4imi plug Poleti kosilnica Jelovčan, gospodar ^vbe v Gorenjskih oblačilih ••kc manjka v delovnih oiga-3r jah ljudi, ki bi bili pripra jjeti za vsako delo, vsko-, kjer trenutno nekoga Jfta, da delo nemoteno teče! nas je takih, da se držimo . '#ga opisa dela kot pijanec JJi in nas niti granik ne presne, če bi bilo treba storiti ne-pri sosedu, četudi je bližnji 'delavec . . . '^ne Jelovčan iz Gorenjskih "''••'i pa ni tak. Kot gospodar Pjbe ima v opisu del, ki jih je "■ Ivan Tavčar v svoji Visoški kr. kjer govori o Izidorju Kalanu, ki je prišel snubit v Davčo k Jere VVulffingu. MARTINJ VRH Vi ;ekakor lepo krajevno ime pa ni oznaka niti za kak t lj niti za kako strnjeno nas«?;;* Pač pa je Martinj vrh ime za pra obsežno področje, kjer leže pos zne kmetije celo 1060 metrov vi._ Martinj vrh je razgledna planot naširoko raztresenimi domač ija na obeh bregovih Zadnje Snežna osojni strani Koprivnika (13S5= in blegoškega Mladega «' (1374 m). Pot v Martinj vrh vodi od ceste ob Sori pri Jesenovcu naravnost proti jugu. Tudi ta se gozdnatih debri pne v številnih dah navzgor k planemu svetu tj la zaradi mnogih samotnih ma nov vtis prave planinske pokraii Tembolj, ker se na severne odpre prekrasen razgled na skaL Ratitovec (1678 m) in še na po * nemško imenovane vrhove L mant, Altenmaver, TonderškofelI ŠOLA V MARTINJ VRHU Kot šolskega človeka meje' korak vodil seveda k vrški šoli. Ki pa ni kar kaka pusta zidana stavbica — šola v Martinj vrhu napravila vtis lepe gosposke lesene vile fi zanjo je napravil arhitekt Ki vinšek). Vendar pa je šola danes brez: zava otrok - šolarje vozijo s 1 jem v dolino, v šolo v Zelei Ker je tako menda bolj prav napredek otrok: jpa tudi boli s darno je, ker je šoloobveznih or Martinj vrhu le premalo. Toda dogodi se, da z ukinitvi le v kaki odročni vasi. zamre I ljudskoprosvetno delo, katere^ silci v kraju so navadno učitelj! Zdaj Martinjvrharji uporabljava za sestanke krajevnega odbor* seje društev, za politične zbore i> \ dobno. No, šolsko poslopje je Ie*s riščano za sicer skromne kr" potrebe. — Najbrž pa se ne U koli mogel ubraniti misli, da SO v še tako majcenih hribovskih likih pravcate lučice napredka M svete, ki zvesto svetijo daleč od -jih kulturnih središč. — In še dst-podatek: martinjvrška šola vala« že od leta 1910 dalje! Planinski pohod Planinsko društvo Kranj vabi planinski pohod Jež—Nanos-: drto in sicer v nedeljo, 3. junija, hod avtobusa bo ob 6. uri izpred tela Creina v Kranju. Cena po* je 350 din, prijavite se lahko na ninskem društvu v Kranju. 8. množični pohod na Veliko Poljano pod Storžičem NEDELJA. 3. junija 1984 1. JUNIJA 1984 KULTURA 5. STRAN O LAS :oj je en lep večer ipevca in poslušalca do ljud-» se sicer počasi, a dovolj spreminja. Vzroki za to so povezani med drugim tudi z -m glasbene znanosti, ki je z • ami pomagala odkrivati iz-iobo ljudske pesmi, na dru-pa s skladateijskimi strem-so z novimi glasbenimi pri-zbliževali preprostost ljud- 1 zapletenost sodobne umetne '150 in več leti je bilo po naših vse polno zapisovalcev ljud-blaga. Posamezniki z nekaj harmonije so izbrali najbolj pesmi in jim dali kar se da o štiriglasno podobo. Te pe-1 romale z odra na oder, da so ogulile in končno so se po ni vojni morale umakniti lanim obdelavam. Ostale pa množični pohod Veliko Poljano Storžičem [IfcLJA, 3. junija 1984 ta :oritev ležnega * — Prešernovo gledališče V** bo danes ob 17. uri uprizo-J,*o slovensko gledališko bese-[J* otroke in mladino, delo slo-pisateljice Alenke Goljevš-•^dežni kamen«. Krstno upri-1 so pripravili: režiser Lojze njko, koreografinja Jasna Jiostumograf Zvonko Sever, Franc Vozel, asistentka f*afa Tanja Luznik, lektor ^Kaluža, za glasbo je poskr-T/akša. Igrajo: Polona Hri-jffoh^ Nograšek, Nataša Pen, '%H j ^»thauser, Helena Bešter, 'Jjk^jal, 3oja.n Regouc, Kasto ■^-•Ifldreja Gašperšič, Jolanda BV^na Jankovič, Klemen Li-"■jj**! Krajcer, Bojan Istenič, V? Onierza in Sašo Komovec; f?Janez Dolinar in Vera Per. ■L^rnovem gledališču so z ■^ijo pohiteli, saj spada že v E^no ponudbo za prihodnjo sezono. Tako so se odločimo , adaptacije odra, s katero ■I^li te dni, končali pa prve »J^»bra. Gledališčniki so pre-m** veseli, saj že dolgo čakajo r^veda pa se zavedajo, da bo ■i-jbodnia sezona izjemna in M. L. so nepogrešljive pri družabnem petju za omizji, na izletih itd. Z odra pa se v obliki, ki so jo dobile na začetku stoletja, niso več oglašale. Moški zbor KUD Stane Žagar — Plamen iz Krope je za letni koncert svoje 23. sezone oživil kratek izbor takih priredb, vse iz opusa enega najbolj plodovitih harminizatorjev slovenskih ljudskih melodij — gorenjskega učitelja Janka Žirovnika. Med njimi so pesmi Pršla bo pomlad, Je pa davi slanca padla. Po gorah grmi in se bliska, Sinoči je pela, N'coi je en lep večer in podobne. Drugi del bodo izpolnile priredbe poznejših mojstrov obdelave pesmi iz Štrekljeve in drugih zbirk. Glasbeni izraz teh priredb ni več tako stereotipen, od pesmi do pesmi je različen, dostikrat celo od kitice do kitice; seveda pa to še vedno niso tiste obdelave, ki so se pri zborih uveljavile v zadnjih desetletjih, naredili pa so jih recimo D. Švara, R. Simoniti, P. Šivic, J. Jež, S. Vremšak in drugi mlajši skladatelji. Pesmi drugega dela omenjenega koncerta so iz tiste vmesne dobe, ko so se kot poznavalci slovenske ljudske pesmi uveljavili C. Pregelj, Z. Prelovec, D. Bučar, O. Dev in zlasti F. Marolt. Spored v celoti se je zdel primeren za večerne nastope na prostem, v starih delih posameznih krajev, pod lipami, ob vodnjakih in podobno. Zato se je kroparski zbor odločil, da bo s takimi nastopi poskusil v Kropi, Kamni gorici, Radovljici, Begunjah, na Dobravi, Jamniku in še kje. 2. junija 1984 bo ob 20.30 koncert N'coj je en lep večer najprej »na plac« v Kropi, pozneje pa še drugod. Egi Gašperšič Finžgarjeva proslava V soboto, 2. junija, bodo v Doslov-čah, rojstni vasi pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja, pripravili proslavo ob 22-letnici njegove smrti. V kulturnem programu bodo nastopili Ženski pevski zbor Milko škobrne Jesenice, oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica Breznica, Jaka Jeraša in recitatorji, ki bodo predstavili odlomke njegovih del. Proslava se bo začela ob 17. uri pred Finžgarjevo rojstno hišo v Doslov-čah, v primeru slabega vremena pa bo v dvorani na Breznici. Ob tem naj še povemo, da je Finžgarjeva rojstna hiša preurejena v muzej, odprta pa je vsak delovni dan razen ponedeljka od 9.30 do 17.30, ob nedeljah pa od 12. do 17. ure. J. Rabič KULTURNI KOLEDAR' JESENICE — V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo v petek, 1. junija ob 18. uri. otvoritev razstave slik akademskega slikarja Andreja Pavlica. Razstava bo odprta do 13. junija. V dvorani gledališča Tone Ču-far na Jesenicah bo v soboto, 2. junija ob 19.30, koncert mešanega pevskega zbora DPD Svoboda II iz pobratene občine Trbovlje. Zbor se bo predstavil s pestrim izborom umetnih in narodnih pesmi, koncert pa prireja Ženski pevski zbor Milko Škobrne Jesenice. KRANJ — V galeriji Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo faksimiliranih grafik Strahote vojne španskega slikarja Fran-cesca Goye. V galeriji Mestne hiše pa si lahko ogledate fotografsko razstavo Jugoslovanska pokrajina '84, v Mali galeriji pa razstavlja svoja dela argentinska slikarka Amalia Perez-Molek. V Prešernovem gledališču v Kranju bo v petek, 1. junija ob 17. uri premierska, predstava A. Goljevšček — Čudežni kamen. ŠKOFJA LOKA - V avli osnovne šole Cvetko Golar Škof j a Loka je odprta razstava akademske slikarke Mirne Pavlovec. V okviru loških umetniških utripov bosta Združenje umetnikov in Glasbena šola Škof j a Loka pripravila koncert in sicer v ponedeljek, 4. junija ob 19.30 v kapeli puštalskega gradu v Škofji Loki. Izvajalca programa bosta Jože Poluc — rog in Aci Berton-celj — klavir. Izvajala bosta dela Bethovna, Gabrijelčiča, Grudzin-skega, Weingerla in Martinuja. Koncert bo dopolnila razstava likovnih del akademskega slikarja Hermana Gvardijančiča. Bled — V dvorani Almirinega dvorca Grimšče na Bledu bo jutri, 2. junija, ob 20. uri večer zborovskega petja. Na njem bodo nastopili Mešani pevski zbor KPD Veriga iz Lesc, Ženski pevski zbor Vezenine in Dekliški pevski zbor z Bleda. RADOVLJICA - Glasbena šola Radovljica in KUD Radovljica prirejata solistični koncert pianista Acija Bertonclja v petek, 1. junija, ob 20. uri v graščinski dvorani. Planinska slikarska kolonija v Vratih Člani Planinskega društva Dovje-Mojstrana so v maju organizirali 4. slikarsko planinsko kolonijo Vrata 84. Čeprav vreme letošnjim udeležencem ni bilo najbolj naklonjeno, so vendarle na svoja platna uspeli ujeti vrsto lepih planinskih motivov v dolini Vrat, v Radovni, na Ravnah in drugih krajih v okolici Mojstrane. Tudi tokrat bodo najboljše motive razstavili ob prazniku občine Jeseni- ce v Mojstrani. Na letošnji slikarski koloniji so sodelovali: akademska slikarja Leon Koporc iz Ljubljane in Ferdo Majer iz Kamnika, Helca Krasnik in Ernest Špilar iz Trbovelj, Vida Štemberger iz Kranja, France Smole iz Ljubljane ter člani likovne skupine Dolik z Jesenic: Nika Hafner, Ivanka Arzenšek, France Kreu-zer, Tone Tomazin, France Berce, Marjan Židanek in Zdravko Kotnik. J. Rabič Posnetek Mešanega pevskega zbora KPD Veriga Lesce pod vodstvom Jožetu Kocjančiea je nastal na srečanju pevskih zborov radovljiške občine 12. maja letos na Bohinjski Beli. — Foto: Skumavec Kakovostna rast ob pičli podpori Mešani pevski zbor Veriga iz Lesc slavi 10 let — S trdim delom dosegli kakovostno zborovsko petje — Prihodnost v vzgoji podmladka — Ob obletnici troje koncertov Lesce — Sedanji mešani pevski zbor Veriga iz Lesc je nastal na pobudo Murke, ko je ta delovna organizacija slavila 20 let. Tedaj je zborovodja, prof. Karel Boštjančič, zbral 44 pevk in jih jel pripravljati na nastop ob prazniku. Ker pa so bile pevke pripravljene vztrajati, je zbor pel še naprej. Pridružili so se še moški in zbor je pod svoje okrilje sprejelo DPD Svoboda Lesce. Mešani pevski zbor je še naprej vodil Karel Boštjančič. Čeprav okolje ni pokazalo pravega posluha za pevsko dejavnost, saj niso prejemali nobene gmotne pomoči, pa tudi moralno podporo so jim kratili, pevci niso izgubili poguma. Marca 1978 so imeli prvi samostojni koncert. Tedaj 26-članski zbor je po ocenah strokovnjakov že dosegel zavidljivo raven. Ker je financiranje ves čas pomenilo enega najtrših orehov v delovanju zbora, so se 1979. odločili, da se pridružijo KPD Verigi, kjer je že delovala folklora. S priključitvijo temu kulturnemu društvu so postali-tudi člani velike družine pevskih zborov slovenskih železarn, ki se vsako leto srečujejo na koncertih. Leto zatem je na pobudo Karla Boštjančiča zbor. prevzel pod svojo taktirko Jože Kocjančič, akademski glasbenik, član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in trobilnega tria, poprej pa pevec v leškem zboru. Kocjančič je v zbor vnesel mnogo svežine, nadaljeval pa je v Boštjanči-čevem duhu, ki je ustvaril temeljno kvaliteto zborovskega petja. Odtlej se je jel zbor strmo vzpenjati. Vrstili so se nastopi in gostovanja (med drugim tudi pri KUD Djuro Djakovič v Slavonskem Brodu, s katerim Verigo druži kulturno pobratimstvo), prihodnje leto pa bo nastopil v Varaždinu ter na koncertih z zbori slovenskih železarn vsakokrat v drugem železarskem središču. 1981. leta so bili tudi gostitelji srečanja skupaj s komisijo za kulturo pri sindikatu Verige. Ker so dosegli že precejšnjo glasbeno raven, jih zgolj togi pevski .nastopi niso več zadovoljevali. Veliko so nastopali s trobilnim triom pa z gojenci glasbene šole. Čeprav so se njihove vrste silno razredčile, saj danes zbor šteje le še 16 članov, se je rešil iz krize in navzlic maloštevilno-sti obogatil svoje petje. Vsako pesem tako dodelajo, da z njo pri poslušalstvu resnično zbudijo umetniško doživetje. V desetih letih so dosegli lasten umetniški izraz, ki mu prilagajajo tudi repertoar. Z njim posegajo v narodno, umetno, revolucionarno pesem, pojejo tudi črnske duhovne in latinske pesmi. Vsak koncert oblikujejo tako, da z izborom pesmi sežejo v različna obdobja glasbene zgodovine, kar dokazuje, da resnično obvladajo mnoge razsežnosti zborovskega petja. »Naša šibka točka je maloštevil-nost.« pravi Bojan Rauh, sedanji predsednik zbora, »zato smo včasih zaskrbljeni glede naše prihodnosti. Razmišljali smo že, da bi pri osnovni šoli vzgojili svoj zborček, iz katerega bi najboljše pevce izbirali za naše vrste. Sicer pa ob novi sezoni, ki jo začenjamo po slavnosti, namenjeni 10-letnJci zbora, vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, naj se nam pridružijo.« Ob jubileju pripravlja Mešani pevski zbor KPD Veriga Lesce troje koncertov. Prvi bo večer zborovskega petja v dvorcu Grimšče na Bledu jutri, 2. junija, ob osmih zvečer, kjer bodo nastopili skupaj z dekliškim zborom z Bleda in ženskim pevskim zborom Vezenine. 5. junija bo samostojen koncert v radovljiški graščini, 8. junija pa osrednji koncert na domači osnovni šoli, katerega generalni pokrovitelj bo Murka, pobudnik zbora. Nastopili bodo skupaj z gojenci glasbene šole iz Radovljice. Koncertu bodo prisostvovali številni gostje, med katerimi bodo tudi zbori iz družine slovenskih železarn. D. Z. Žlebir jstor je padel, •ftnil je aplavz Wo zvečer se je v Domu Joža Ažma-mjski Bistrici končalo pomladansko ^XVII. srečanja gledaliških skupin *AVI1. srečanj« „— -< na dopoldanski skupščini združe "piskih in lutkovnih skupin pa s« da je razveseljivo predvsem vklju * mladih igralcev v že prekaljene ali pa novo ustanovljene skupine, žal pa ' tokovna pomoč in založniška dejav-^ skupščini so predlagali, naj sloven-telje na Festivalu jugoslovanskih h ljubiteljev v Trebi nju zastopa Gle-VR iz M urske Sobote, na Borštniko-*nju v Mariboru Oder treh herojev »n na Tednu malih odrov v Novi Go-fcrnovo gledališče iz Kranja. \?'*$e\jivo je, da si predstav niso ogleda ^injci, ampak gledalci iz vse občine, avtobus »kulturne akcije« vsak večer - .k o raj na vseh postajah iz Podnarta in nazaj. Še bolj razveseljivo pa je. ^lopot v Boh. Bistrico tudi precejšnje '-.^daiiščnikov z vse Gorenjske in v iskem pogovoru izmenjalo vtise in * 0 predstavah: 'Hfca Cvetrežnik, predmetna učiteljica, DPD Tomaž Godec v Bohinjski Bi- £*«»sem redko priložnost, da vidim več f Jetošnjega pomladanskega srečanja. [%t vsebina posameznih gledaliških del vtisnile v spomin drobne situacijske fcle. ki so jih ustvarili nekateri igralci. ikdaj skromni sceni in rekvizitom kreacije mojstrske. Vseskozi je bilo čutiti predanost in požrtvovalnost in žar, ki so veli iz amaterskih igralcev, kar, osebno, pri njihovih poklicnih kolegih pogre-' šam. Manj ie bilo eksperimentiranja in več iskanja stikov z občinstvom.« Darja Branilovič, tekstilni tehnik, igralka KUD Brezje ». . . srečanje sem spremljala vseh pet dni. Menim, da je bil izbor predstav po tematiki dober; v ospredju so bile komedije, ki so za gledalca privlačnejše od dram. Srečanje je bilo v celoti zanimivo, vendar se kot amaterska gledališka delavka bolj zavzemam za seminarsko obliko seznanjanja z dosežki, pristopi, novostmi drugih gledaliških skupin, saj bi aktivna izmenjava izkušenj in razprava o nastanku predstave med posameznimi gledališkimi skupinami veliko pripomogli k boljšemu delu.« Mojca Gradišek, dijakinja, Linhartov oder mladih, Radovljica ». .. Videla sem 5 predstav, ki so bile vsaka /-ase zelo zanimive in pestre. Vendar jih ne gre ocenjevati po kakovosti, saj so si bile močno različne tako po časovnem kot prostorskem dogajanju. Zdi se mi, da srečanje poglablja stik med amaterskimi gledališči in da te izkušnje bogatijo prav nas, mlade . ..« Karla Bernik, novinarka radia Žiri ». . . čeprav sem prišla na srečanje šele v petek in bolj kot opazovalka, se me je kmalu prijelo prijetno vzdušje, polno zanimanja in pričakovanja. Imela sem občutek, da to ni le pregled enoletnega dela, da je srečanje podobno odru, kjer zavesa ne pade od jutra do večera, da se doživetja na odru sproti prenašajo v zakulisje v dobrem pomenu besede! —, v živ pogovor, tudi v kritične poglede, v nizanje izkušenj in njih zamenjavo. Presenetila me je resnost in odgovornost igralcev . . . bili so lepi trenutki . . .« Jože Jerič, študent, igralec iz Cerkelj in Jože Basaj, elektrotehnik, režiser iz Predo-selj: »Pobuda ZKO Kranj, ki nam je omogočila organiziran ogled republiškega srečanja, zasluži pozornost pa tudi hvalo. Videli smo dosežke in stanje slovenskega gledališkega lju-biteljstva, lahko smo si ustvarili vtis, kje so ta hip — po kvaliteti — gledališke skupine in njihove predstave. Če se sočasno ozremo po naši občini, stanje ni ravno rožnato. Res, imamo veliko skupin in veliko predstav, vendar s kvaliteto ne moremo biti zadovoljni. V večji meri bi moral odigrati svojo vlogo strokovni odbor za gledališko dejavnost, strokovni sodelavec pa bi moral -sodelovati s skupinami od začetka nastajanja predstave pa do premiere. Spremeniti bi se moral tudi repertoar, ustvarjalci predstav naj bi se lotevali aktualnejših besedil, ki gledalcu prinašajo zares vredno sporočilo. Marsikaj se bo lahko izboijšalo, če se bomo čim večkrat srečevali, se pogovarjali in si ogledovali predstave prijateljev v občini in zunaj nje. Vtisi s srečanja v Bohinjski Bistrici so bogati, obenem pa narekujejo tudi pomislek: ali je način delegiranja predstav iz posameznih območij res primeren ali ne bi veljalo spet preiti na enotni selekcijski izbor, da bi bili kriteriji za vse skupine po Sloveniji enotni?!« V gledališko dvorano pa niso zahajali le odrasli, mladinskih predstav so bili veseli tudi bohinjski šolarji z vrstniki 1. in 2. razreda podružnične šole v Podljubelj;i, (ki so bili poleg doživetja gledališke predstave deležni še užitka prve vožnje z vlakom). Otroci so takole nizali svoje vtise: Nina Cerkovnik ».. . Lutkovna igra Zakaj fantki jočejo mi je bila všeč, ker so nastopali igralci in lutke. Zelo smo se nasmejali jokajočim fantkom. Po predstavi sem si lutke tudi ogledala, kako so narejene. Tudi sama jih delam pri lutkovnem krožku.« Boštjan Rozman ».. . Lutkovna igrica Zakaj fantki jočejo se je zelo priljubila mlajšim otrokom. Nekaterim starejšim ni bila všeč, ker se jim je zdela otročja . . . Občudoval sem igralke, ki so z glasovi tako spretno oponašale otroke, njihov jok in smeh.« Rado Jeklar ». . . Od vseh predstav mi je bila najbolj všeč Boter Andraž. Igrali so zanimivo in tudi njihovo narečje je bilo zanimivo.« Aleš Fajfar ». . . Igra Boter Andraž mi je bila všeč, ker je bila komedija in se je vse srečno končalo .. .« Klemen Šilar »Igra je bila v narečju, nisem razumel čisto vsega. Všeč so mi bili kostumi. Prvič sem videl tako velike kulise, ki so prikazovale del mesta.« Igor Kozjek »... Zelo všeč mi je bila predstava Ko si srečen, saj je prikazovala otroke, ki so bili srečni. Vsebina je bila zelo pestra, kostumi so bili preprosti, a lepi.« Janko Pintar »Vsi plesi v predstavi Ko si srečen mi niso ugajali. Všeč mi je bila zgodba o profesorju in o matematiki in ples Pedenjžepov, najbolj pa smo se smejali Picku in Packu.« Klemen Langus *. .. Plesna igrica Ko si srečen mi je ugaja-lav ker je igralo veliko otrok. Igralci so vedeli, kako morajo igrati, da bodo razveselili občinstvo.« 6. STRAN IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 1. JUNIJA krompir malo drugače Krompirjevi Dcvrtki Potrebujemo: 600 g krompirja, 6 jajc, 4 žlice moke, 50 g margarin*1 ali masla. 1 skodelico drobtinic, sol, olje za cvrenje Krompir olupimo, operemo in narežemo na štiri dele. Pristavimo ga v osoljeni vodi. Kuhamo 20 minut. Medtem vključimo pečico in ko je krompir kuhan, ga odcedimo in damo v pečico, da se temeljito osuši. Krompir pretlačimo, primešamo margarino ali maslo in dobro razmešumo. Med mešanjem postopoma do- damo še 4 rumenjake. Maso raz-prostremo po namazanem večjem krožniku in pustimo, da se ohladi. Z namokanimi rokami razdelimo maso na kope. in jih svaljkamo v dolg sva I jek, debel 2 cm. Svaljek natora/.rožemo na 5 cm dolge koščke. Svaljke povaljamo v moki, nato v stepenih jajcih in drobtinicah. Povaljati jih moramo čvrsto, da se drobtinice lepo primejo. V veliki kozici segrejemo precejšnjo količino olja in v njem po malem svaljke ocvremo. Obračamo jih, da se lepo ocvrejo od vseh strani. Ocvrtke polagamo na papirnat prtiček. ki popije odvečno maščobo. Krompirjevi kroketi Potrebujemo fiOO g krompirja, 10 g masla, 2 rumenjaka, sol. muškatov orešček, 1 jajce, drob-tine. maščobo za cvrenje. Olupljen krompir narežemo na četrtine in ga skuhamo v slanem kropu. Nato krompir odcedimo, pretlačimo, dodamo maslo, rumenjaku, sol in muškatov orešek. Krompirjevo maso segrevamo in mešamo tako dolgo, da se masa loči od posode. Nato oblikujemo krokete, ki jih povaljamo v jajcu in drobtinah ter ocvremo. Krompirjevi hrustavci s sirom Potrebujemo 600 g krompirja, 100 g naribanega sira, 100 g drobtinic, 3 jajca, sol, poper, muškatov orešček, peteršilj in 6 žlic olja. Krompir olupimo, operemo, skuhamo in pretlačimo. Pretla- Mamila Pri nas je uporaba mamil manjše zlo kot alkoholizem, če bi jo ocenjevali po številu bolnikov; če pa že gre za to najtežjo razvado, je zdravljenje dolgotrajno in daje malo upanja na uspeh. Pisali smo že o vzrokih in pogojih za začetek uporabe mamil, zato že zapisanega ne bomo ponavljali. V Sloveniji uporaba trdih drog celo upada (heroin), uživanje mehkih drog (hašiš) ne narašča, upada »uvoz« drog za uporabo v našem prostoru, narašča pa uporaba drugih snovi, ki lahko povzročajo razvado, posebno v kombinaciji z alkoholom (tablete proti bolečinam, pomirjevala in uspavala). Cene trdih in mehkih drog so pri nas tolikšne, da jih večina ne zmore, zato so pričeli gojiti konopljo, iz katere se pridobiva hašiš. V letu 1983 so v Sloveniji organi za notranje zadeve odkrili vrsto oseb, ki so pridelovale konopljo. Bili so kaznovani, rastline pa so uničili. Poznane so razvade z vdihavanjem hlapov; bencina, organskih topil in razredčil, lepila . . Med temi »razvajenci« najdemo predvsem otroke in mladino. Bolnika z razvado je v začetku kaj težko odkriti. Starši naj bodo pozorni predvsem tedaj, ko se je obnašanje njihove najstnice ali najstnika spremenilo. Občasno postaja zasanjen, nekoliko odsoten: včasih je razdražljiv-. Uspeh v šoli upada, pritožbe zaradi njegove nediscipline postajajo pogoste. Včasih daje sliko nekoliko pretirane pubertetniške »zasvojenosti«, v resnici pa gre za omamljanje. Vdihavanje hlapljivih snovi ni nevarno le zaradi duševnih sprememb, ampak poškoduje predvsem dihala, odprte posode z bencinom ali topili pa ob neveščem ravnanju lahko povzročijo tudi eksplozijo in požar. Poznan je primer smrtne zadušitve mladega človeka, ki je vdihaval lepilo iz plastične vrečke. Daljša uporaba sredstev proti bolečinam povzroča nepopravljivo okvaro ledvic. Pri zdravljenju narkomanov vedno bolj prihaja do veljave socioterapevtski način, podoben kot pri kroničnih alkoholikih. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je treba zdraviti in prevzgajati celo družino, torej tudi okolje narkomana in ne le njega osebno. Bistveno boljše rezultate kot zdravljenje daje vzgoja otrok in mladine — seveda ob vzgoji staršev. Zato predlagamo, da se vključi v izobraževalne programe v zadnjih letih osnovne šole in v usmerjeno izobraževanje tudi negativen vpliv razvad na človeka, predvsem: kajenje, prekomerno uživanje alkohola, uporaba mamil in tablet proti bolečinam ter pomirjeval. Pretresljiva je pripoved mladoletne narkomanke v knjigi Mi otroci S postaje ZOO. Vsak mladoletnik in. vsak stariš naj bi jo prebral. Če pa bi se želeli natančneje poučiti o drogah, vzemite v roke knjižico Droge .v svetu in pri nas, ki je izšla lansko leto pri Delavski enotnosti. dr. Tone KOŠIR čenemu krompirju dodamo nariban sir, sesekljan peteršilj, 1 celo jajce in 2 rumenjaka, sol, poper in muškatov orešček. Maso dobro premešamo, in če se nam zdi premehka, dodamo še malo naribanega sira. S pomočjo žlico oblikujemo za pol jajca velike kepice, jih povaljamo v drobtinicah in postopoma ocvremo na vročem olju. Hrustavce polagamo na večji krožnik, ki smo ga pogrnili s papirnato servieto. Ok rasimo z vejicami peteršilja. Krompirjeva omleta Potrebujemo 800 g krompirja, .'{jajca, .'{žlice kisle smetane, 2 žlici moke. sol, poper, maščobo za pečenje. Surov krompir olupimo in drobno naribamo. Ribamo v krpo, skozi katero krompir tudi dobro ožmemo. Nato nariban krompir hitro zmešamo s stepenimi jajci, smetano, soljo, in poprom. Na razgreti maščobi v ponvi spečemo vsako porcijo omlete posebej. Omleto spečemo na obeh straneh. Serviramo jo prelito š precvrto prekajeno slanino. Poleg ponudimo solato. 1984 VSAK TEDEN DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS Težava »Noseča si, deklica . . .« »Joj, ko bi bila šla takrat raje v kino, pa ne bi bilo tega!« »In zakaj nisi šla?« »Film ni bil primeren za mladino.« Pojasnilo Gospodinja pomočnici: »Micka, ste vi noseči?« »Saj ste tudi vi, gospa!« »Ampak jaz sem s svojim možem!« »S kom pa mislite, da sem jaz?« NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV Mercalor MEŠANA POVRTNINA Je sestav ^ iz dveh kozarcev. V prvem je grah. korer. krompir, v drugem pa kumarice kocke. Namenjena je za hitro pripravo francoske solate, lahko pa jo uporabimo tudi kot prilogo k pečenju. zrezkom in za zelenjavne juhe. FRANCOSKO SOLATO pripravimo tako, da odcedimo in speremo z vodo vsebino iz kozarca ter dodamo kozarec odcejenih kumaric — kockic 2 — 3 velike žlice Eta gorčice, 150 g majoneze ter sok limone, sol in poperpc okusu Vse dobro pomešamo. Eta francoska solata je tako pripravljena v !• minutah. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO prav je, da vemo Pri čiščenju hladilnika ne pozabite na gumijasto tesnilo na vratih. Ko ste ga očistili in posušili,- ga posujte še s smuk-cem. Vroče mleko je učinkovite sredstvo za čiščenje madežev od rdečega ali črnega vina. Kranjske klobase, zavite v aluminijasto folijo, bodo v hladilniku splesnele. Povoščenega platna ne čistite z milom ali grobim čistilnim sredstvom, temveč z mlekom. Trdovratni madeži pa se bodo vdali raztopini detergenta. Potem, ko ste platno očistili, ga dobro izplaknite in posujte -suho krpo. Peč bo bolj »vlekla«, če poškropite zelo močan ogenj nekaj kapljicami vode. Steklenice bodo sp* če jih umijete z mlačno vodi katero ste stresli na koščke jtrgan časopisni pa Steklenice z vodo. nekajkrL. pretresite, nato pa jih sr te s čisto vodo. Zelenjava bo med kuh* njem obdržala lepo svežo bar vo, če vodi dodamo žličko sode bikarbone. Osnovna šola IVAN TAVČAR GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in natege 1. UČITELJA GLASBENE VZGOJE PA — ustrezne smeri, za nedoločen čas s polnim delcvr.:r časom. Nastop dela 1. 9. 1984. 2. VODENJE PRIPRAVE NA ŠOLO v Gorenji vasi, Poljanah in Sovodnju - VZGOJITELJICA za določen čas s polnim delovnim časom od 1 9 1Q84 31. 8. 1985 " " 3. SNAŽJLKE na centralni šoli za nedoločen čas s polnim delovnim som. Nastop dela takoj. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema komisija v 8 dneh objavi na naslov Osnovna šola Ivan Tavčar Gorenr Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku i Ljubim, ljubiš, ljubi... Ljubim. Ljubim očka. mamico, »sestro. Ljubim naravo. A to še ni vse. Ljubim tudi glasbo, z njo živim, z njo se ukvarjam. Da bi le vse to lahko vedno ljubil! Ljubim seveda tudi mir. Rad imam veselje. Ti ljubiš cvetice. Vsak dan jih zalivaš, občuduješ njihov vonj, njihovo lepoto. On ljubi svojega psa, presenečenje, sprehod v naravo, v prostem času prebere knjigo . . . Vsi, prav vsi ljubimo mir. Tomaž Matfajne, 5. t- r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Moj oče je tesar Moj oče je po poklicu tesar. To delo ga je zelo veselilo, ker pa se je moral veliko naučiti in ker njegova mama ni imela dosti časa zanj, je komaj izdelal vse razrede. No, pa je le izdelal. Po končanem šolanju je veli kokrat odšel na »teren« in zdaj, Ce bi bila reka, bi vam povedala Če bi bila jaz reka, bi vam povedala kakšni ste ljudje. Zelo ste nesramni! Namesto v koš, mečete odpadke vame. Če bi bila še jaz taka, bi vam lahko vzela sadje in pridelke. Enkrat se bom tako razjezila, da vam bom odnašala ceste, podirala hiše. Spomnim se petdeset, dvajset let nazaj. Takrat so bili ljudje prijazni z menoj. Pred nekaj leti so me začeli zaničevati. Ribe in vse zelenje, kar ga je v meni, počasi umira. Kaj, če bi ravnala z vami kot vi z menoj? Včasih narastem in kdaj ni niti kapljice v meni. Mnogokrat je bilo pravo neurje. Tečem morda že leta, stoletja, kdo ve, če ne že tisočletja. Ponavadi sem dobra z ljudmi. Boste tudi vi z menoj? Potrudite se, da ne bom mrtva reka kot so mnoge moje sestre Damjana Klemeni ič, 3. r. COS Selca ko je moj oče, mi pove veliko štorij iz tistih dni. Med njimi je tudi tale: »Ko smo se pripravili, da bomo odšli na delo, se je močno ulil dež. Odšli smo v bližnjo gostilno, da bi tam prevedrili. Čez pol ure pa mi je mojster naročil, naj grem ven pogledat, če imajo ljudje še dežnike. Odšel sem in ker sem bil še malo dremav, sem se pri vratih obrnil in prišel nazaj Rekel sem: ,Ju, še jih nosijo', in se usedel. Čez nekaj časa pa se je šel mojster malo pre-tegniti in zelo jezen prišel nazaj. ,Ti lenoba, pa si rekel, da še nosijo dežnike! Zunaj že skoraj uro sije sonce!' Ker nisem vedel, kaj naj rečem, sem bleknil. ,Ja, podj pazduho in v roki so jih nosili. Saj niste nič rekli, kje naj jih imajo.'« Tako je očka zaključil svojo zgodbo. Vsi smo se smejali, posebno še jaz. Ko pa se je poročil z mojo mamo, ni več hodil na »teren«, ampak si je poiskal drugo službo. Učil je učence delati, /.daj vajencev ni več, zato ne vem, kaj dela, ker mi o tem nič ne pove. Kadar pa kdo gradi novo hišo ali popravlja staro in potrebuje nasvet, mu očka vse pojasni. Največkrat ga sprašujejo, kako naj naredijo streho, koliko lesa potrebu jejo in podobno. Zelo sem vesela, da je moj očka tesar, saj je naredil že veliko streh, ki ljudem dajejo streho nad glavo. Danijela Stanonik, (i. a r. OŠ Cvetka Uolarja Skofja Luka Ob slovesu V sobo posijejo pomladanski žarki, se razlijejo po hladnih stenah in mi osvetlijo obraz. Utrujeno se pretegnem in s pogledom O Šinem uro na roki. Pol sedmih. Besno vržem odejo s sebe. Spet ta šola! Da se ne morem niti enkrat naspati! Z nogami končno privlečem izpod postelje stare, pošvedrane copate, ko za-slišim zaspan glas. »Kam pa greš? Saj je vendar sobota!« Sobota? Z vso težo padem nazaj, se zvijem v klobčič, toda spanca ni od nikoder. Roke spodvijem pod glavo in se globoko zamislim. Misli plovejo mimo blokov, trgovine, drevoreda in se ustavijo pri veliki stavbi z velikimi okni. Šola. V spomin se prikažejo temne, rešetkaste garderobe, lesene polakirane stopnice, dolgi hodniki in veliki prazni razredi, ki nemo pričakujejo. Dozdeva se mi, V domu Petra Uzarja Dne 15. maja točno ob štirih popoldne se je v domu starejših občanov Petra U/arja v Bistrici pri Tržiču začel kulturni pro gram, ki smo ga pripravili učen ci in učenke osnovne šole heroja Bračiča. V tem programu sem nastopa ta S sošolkami. Igrale smo Krja vljevo zgodbo. Na proslavi se |e zbralo veliko starejših, ki so počastili teden Rdečega križa. Prišla ie folklorna skupina, ki je za razs/edrilo zaplesala dva ljudska plesa. Na proslavi je bila prisol na tudi tržiška ljudska pesnica, ki nam je prebrala dve svoji pesmi. Potem so bili na vrsti reci tator.ji m uirnka 8. razreda, k. |e zaigrala na klavir. Končno pa smo prišle na vrsto tudi me s Kr-javljevo zgodbo. Imele smo m tla treme, vendar smo z veseljem odigrale igro. Vsi so se od srca nasmejali, ker smo bile oblečene v prevelike očkove obleke. Na proslavi je igrala na blok-flavto tudi moja sošolka Jasna lerman. Ko je bilo konec kulturnega programa, smo bili nastopajoči pogoščeni s čajem In rogljički. Asja Bohinc, 5. a r. OS heroja Bračiča Tržit da že slišim brezskrben smeh, ki je sprva komaj slišen, nato zmeraj glasnejši. Iz prej tako pustih klopi gledajo kuštravi, zdolgočaseni, nasmejani, zaljubljeni, žalostni . . . »Dvanajsti po vrsti pred tablo!« me tedaj predrami učiteljev glas. Vstane visoka postava, ki nalašč stopa kar se da počasi. Vmes se seveda še spotakne ob sosedovo torbo, se nasmehne dekletu, pome-žikne sošolcu in prvega v klopi rahlo sune ter ga pomenljivo pogleda. Ko je končno pred uablo. je učiteljevo potrpljenje na koncu. Z živčnim glasom reče: »Delitev celice!« »Mhm . . . delitev celice poteka . . . mhm ...« Prizor je še komajda viden. Izginja. Pa saj vem, kaj se bo zgodilo. Vsakdanja zgodba. Globoko zavzdihnem. Ure se odvijajo kot na tekočem traku. Pa kaj vzdihujem. Tako je življenje. Takšno je bilo, ko sem prijokala na svet, tako je bilo, ko sem po krivici klečala na trdih tleh v vrtcu, tako je bilo, ko . . . Všeč mi je. •Spoznavam njegove skrivnosti. Pred mano postavlja \ edno IJO\ 9 poti, me ločuje od ljudi, ki sem jih vzljubila in mi odpira pot v drug svet, med druge sošolce. Strmim predse, po licu pa mi priteče velika slana solza. Ne obrišem se. »Hm . . .« zaslisim za seboj. »Nekaj mi je padlo v oko,« zamrmram. Zdi se, da ne verja me. Takrat si z jezno kretnjo obrišem solze. Jočem? Ne smem, ne. Saj nisem otrok. Nočem biti več otrok. In ne smem biti več otrok. Marina Mencinger. H. a r. OS dr. J. Mencingerja Boh. Bistrica /.Trm MM \\\ i j {'f V w ( H M hf^fM3H VrtirpS' V gozdu pomladi — Narisala Mojca Vilfan, 2. b r. osnovne ŠSt» man« Jenka V Kranju, DE Center Moja mama je dočakala svobodo v zaporu Moja murna je med vojno pomagala partizanom. Bila je izdana In (unija 1944 so jo Nemci aretirali Najprej so jo odpeljali v Ki aii|. nato pa v Begunje. Tu je bila obsojena na osem let strogega zapora. I/ Begunj s,, jo odpeljali v Nemci|mačo uporabo zaca-oi ,-Jurčkovo žago.« t je ob vsem tem kdo ima prav. Kmete pomagati, da bi spravili na zage; r» imajo prav. ko se ■ za cesto. Kaj torej za mizo in se clo-oriti • Recept je , ravnati se je po ekoliko teze? C Zaplotnik PETKOV POR TR mm M Novo gostišče v Kranju — Temeljna organizacija Gostinstvo iz kranjskih Živil je 24. maja letos odprla novo gostilno pri kolodvoru s samopostrežno restavracijo pri kranjski železniški postaji. Približno 11 milijonov dinarjev vredno naložbo je pomagala uresničiti kranjska delovna organizacija Merkur, katere delavci imajo organizirano prehrano v restavraciji. V gostilni, kjer med 7. rn 21. uro ponujajo v kolodvorski in kmečki sobi jedila po naročilu, pa samopostrežnemu delu, ki je za vse goste odprt med poldeveto in enajsto uro, je že od prvih dni obratovanja dober obisk. (S) — Foto: F. Perdan Trofejnu riba v Savi — V ponedeljek, ko se je Dare Heber-le iz Tržiča odpravljal na ribolov, verjetno ni mogel niti pomisliti, da bo v Savi ujel trofejno ribo. Dare je član ribiške družine Kranj, z ribolovom se ukvarja okoli 7 let, obenem je tudi ribiški čuvaj pri RD Kranj in Tržič. Dosedaj še ni imel veliko sreče pri lovu, čeprav je letos spomladi ujel okoli 4 kg težkega sulca. V precej narasli in deroči Savi je med Gorenjo Savo in Struževim z blestivko, ki jo )e izdelal sam, potegnil iz vode kar 4,5 kg težko in 74 cm dolgo postrv amerikanko. To je po izpraznitvi akumulacijskega jezera pri HE Moste leta 1974, ko so poginile skoraj vse ribe od Žirovnice do Zbilj, prva tako velika postni, ki je bilo spet ulovljena v Savi. (-fp) Foto: F. Perdan ia vas praznuje Jogi je moč napredek tiik krajevne skupnosti Gorenja vas — Prizadevno * prtr^-aievne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij -tvo za praznik — Složni in z dobrim delom bodo ijano**1 razvoj krajevne skupnosti — Ob prazniku ve športne objekte — Najpomembnejše letošnje ™ n5v itev pokopališča v Gorenji vasi in Leskovici, ureditev ^^Irlovoda in izgradnja telefonskega omrežja 1JSI VOCH-r i,„r ,aE<0. Ii Drobleme. »mineva 43 let.kow bne iz Gorenje vasi krtost fašizma. Oku -P1?Siot vojne, ki ^trpelo-času , nP Mussolinijeve-aneda pozabit., -^njivasjodlo- >& na te o°6u kra;e. ™#aSilL naj bTbtl Praznik naj o za srečanje starin „„ore o nere- 2JP?° kiMih vse emin katere bodo ,imi močmi in do- ili. Litve ob liku 1J.e Ivan Tavava' izdfk°V Uhanov, ki jo 5 C h tej pnložno-prh ob ttj f J™ n, ^Arkarski in t ,prej kosar* . ob ^^otvoritveni pa m balinišču v osnovni !STseja.kraje-7 l Gorenja vas. a proslava v poševnega?™™: *rajev . jgca pn vontvijo. »8 d d0_ ba,inlSho v nedeljo bo začela vese-san. Pol leta je, kar je delo zastavilo novo vodstvo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Predsednik skupščine krajevne skupnosti je Silvo Pivk, predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Petrovčič, predsednik krajevne konference SZDL Valentin Bogataj, sekretar osnovne organizacije ZKS Marko Mi-klavčič in sekretar sveta ZK v krajevni skupnost Tone Mezeg. Vsi so mladi, sposobni ljudje, ki so se z vnemo lotili svojih nalog in jih skušajo odgovorno in s prizadevnostjo ter sodelovanjem z vsemi krajani reševati. »Predvsem pa želimo pre-bresti krizo, ki je v Gorenji vasi nastala v zvezi z gradnjo novih stanovanskih blokov, »pravi predsednik krajevne konference SZDL Valentin Bogataj.« To gre sicer počasi, vendar si prizadevamo, da bi odnosi med ljudmi postali boljši. Le če se bomo dobro razumeli med seboj, bomo lahko reševa- li, probleme, ki jih v krajevni skupnosti ni malo. Prav z namenom, da bi se ljudje čim večkrat srečali, smo v okviru SZDL in drugih organizacij pripravili praznovanje dneva žena v Gorenji vasi, na Hota-vljah in v Leskovici, sedaj pripravljamo vrsto prireditev v okviru praznovanja krajevnega praznika, z njimi bomo nadaljevali ob državnih praznikih in drugih priložnostih. Menimo, da tudi prireditve povezujejo ljudi. Zelo dobro sodelujemo s krajevno skupnostnostjo in vsemi njenimi organi, sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, razen z vodstvom Zveze združenj borcev NOV, pa bi lahko označil celo za zgledno. Zavedamo se, da zaupanja v krajevno vodstvo in trdne povezanosti in pripravljenosti ljudi za razreševanje krajevne problematike ne bo moč doseči čez noč, toda z enotnim nastopom vseh, ki delamo v Ko sva kramljala v pisarni stare smledniške graščine, katere okna še pokrivajo rešetke (zgoraj v domu jih ni več), naju je prekinil telefon. Otroci iz neke ljubljanske osnovne šole bi radi obiskali svojega nekdanjega sošolca, zdaj gojenca smledniškega zavoda. Telefon je vnovič zvonil, zdaj za vabilo na lutkovno predstavo, kasneje spet za obisk ... Vmes pa je Franc Ravnikar, ki mu v Vzgojnem zavodu Frana Milčinskega v Smledniku mineva že 17.leto , razredal misli o svojih učencih, ki so prišli sem večinoma prikrajšani za toplo družinsko gnezdo, o zavodu za debelimi grajskimi zidovi, ki med ljudmi še zbuja nezaupanje in predsodke, pa o svojih 17 smledniških letih. Zasavec je po rodu. V Smlednik je prišel kot učitelj slovenskega jezika, tako da mladih v svojem zavodu ne pozna le iz kabinetnih izkušenj. Z njimi je delal, prisluhnil je njihovim težavam in jim svetoval, kadar so bili v stiski. Tako je še danes. Pisarniškega dela nima posebno rad in, kolikor more, odlaga svoje papirnate dolžnosti. Nima rad, da bi zaradi njih zanemaril otroke. Ti ga ob sredah pričakujejo na sestanku domske skupnosti, nekakšnem »samoupravnem terapevtskem organu«, kjer imajo mladi možnost brez dlake na jeziku spregovoriti o vsem, kar jih tare. Čeprav ob obilici dolžnosti kdaj pozabi na svojo mentorsko dolžnost, otroci ne pozabijo. Vsako sredo so natanko ob uri pred njegovimi vrati ali pa ga poiščejo med poukom in terjajo njegovo udeležbo na sestanku domske skupnosti. Tam se pogovarjajo. Včasih potožijo čez vzgojitelje, razčiščujejo medsebojne spore in njihov ravnatelj je rezultanta, ki naj med številnimi silnicami vzpostavlja ravnotežje. Franc Ravnikar se je pri delu z otroki veliko naučil o vzgoji mladih, ki so osebnostno in vedenjsko moteni. Ob delu je doštudiral tudi specialno pedagogiko. Danes je tudi predsednik slovenskega društva defektologov. Da se razmere v smledniškem zavodu spreminjajo na bolje, je nedvomno tudi njegova zasluga. 10 let je ravnatelj zavoda in v tem času zavod razvija delovno vzgojo, bogati prosti čas mladine z raznimi spretnostnimi dejavnost- Dom ni hiša, so /judje v njej mi, predvsem pa s skrbno vzgojo mladih ljudi, ki so bili opeharjeni za toplo družinsko vzdušje, negujejo pozitivne osebnostne značilnosti. Stari grajski zidovi prav gotovo niso primerno okolje za vzgojo mladih ljudi, vendar Ravnikar pravi, da »dom ni hiša, temveč ljudje, ki v njej živijo«. V sodobnih, veselih, svetlih prostorih bi bilo delo z otroki lažje in prijetnejše, toda dokler jih nimajo, ne pomaga tarnati. Toplo domače ozračje skušajo ustvariti z odnosi, s katerimi želijo doseči, da otrok ujame kos otroštva in »dom« občuti resnično kot dom. »Vendar otrok ne kaže vzgajati izolirano od okolja,« pravi Franc Ravnikar. »Sicer se bo otrok privadil zavodu in ko bo prišel čas odpusta, ne bo mogel zaživeti brez njega. Otroka, ki v zavodu odraste, skušamo privajati zunanjemu življenju. Pogosteje odhaja domov, če ima dom, sicer mu ga poiščemo, da je bolj samostojen. To seveda ne pomeni, da ostale zapiramo. Nasprotno! Z načinom življenja v zavodu jim nikakor ne damo čutiti, da so zaprti. V domu ni klasičnega nadzora, otroci so vključeni v vaško življenje. Tu smo seveda zelo previdni, otrokom mnogokrat polagamo na srce, naj se vedejo, kot ustreza okolju, kajti sicer bi ljudje s prstom kazali za njimi, češ to so pa grajski. Moram reči, da nimamo veliko problemov in še te hitro zgladimo. Naši otroci so vključeni tudi v šolske programe v občini Ljubljana Šiška, udeležujejo se pionirskega mitinga, tekmovanj, srečanj. Otrokom tudi ne kratimo njihove drobne zasebnosti. Nekdaj smo jim v domski šivalnici krojili enotna oblačila, zdaj si jih kupujejo sami. .. Tudi stalni stiki s prejšnjim okoljem, ki jih je sicer zavrglo, omogočajo, da naši učenci niso izolirani. V šoli ne dosegajo posebno bleščečih uspehov, zato jim skušamo omogočiti drugačno afirmacijo. V likovnem, fotografskem krožku, skratka, v okviru takoimenovane zaposlitvene terapije, poskušamo doseči, da otrok pokaže svoje sposobnosti in na ta način negujemo vse pozitivno v njem. Podobno je tudi z delom v vrtu, kjer naši otroci radi delajo, posebej zato, ker njihov trud tudi nagrajujemo.« D. Z. Žlebir družbenopolitičnih organizacijah in organih krajevne skupnosti, kot tudi tistih, ki delajo v drugih organizacijah in društvih ter najodgovornejših v združenem delu, z dobrim delom in napredkom v kraju bomo to prav gotovo dosegli.« Letos bodo ob krajevnem prazniku odprli novo zgrajene športne objekte. Največja pridobitev za vse krajane bo igrišče ob šoli. Lahko bi mu rekli kar stadion za male športe. Ima asfaltno prevleko površine rokometnega igrišča. Okoli igrišča je tekaška steza. Postavili so še zaletišče in jamo za skok v daljavo ter prostor za skok v višino. Postavljenih je tudi nekaj tribun za gledalce. Z izgradnjo igrišča je šola dobila večje možnosti za pouk telesne vzgoje, krajani pa prostor za rekreacijo. Zgradili so tudi balinišče pod domom Partizan. Ima dve stezi. Z njegovo izgradnjo se je izpolnila dolgoletna želja krajanov, predvsem starejših, po tovrstni rekreaciji. Že dve sezoni domači smučarji smučajo na novo urejenih površinah v Logu. Smučišče omogoča prijetno smuko, saj so zgradili tudi vlečnico. Prizadevni domačini so ob smučišču postavili kočo, kjer lahko dobijo čaj, prigrizke in si potešijo žejo. Velika pridobitev je tudi teptalec snega. Smučišče Gorenjevaščanom in okoličanom omogoča smučanje doma, kar je v sedanji bencinski krizi izrednega pomena. Hkrati so si z njim ustvarili pogoje za razvoj zimskih športov. Pobudo za izgradnjo športnih objektov so dali v društvu Partizan, ki je bilo nosilec in večji del tudi izvajalec del. Izgradnjo pa so podprle delovne organizacije iz krajevne skupnosti Gorenja vas in ZTKO Škofja Loka. Pri izgradnji stadiona pri šoli je velik del stroškov pokrila šola, veliko pa so učenci šole naredili sami. Med najpomembnejšimi nalogami, ki si jih je novo vodstvo krajevne skupnosti zapisalo v letošnji delovni program, je razširitev pokopališča, ureditev vzdrževanja novega vodovoda in izgradnja telefonskega omrežja. »Sredi leta bo narejen zazidalni načrt za razširitev pokopališča v Gorenji vasi in v Leskovici,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Petrovčič. »Potem se bomo skušali z lastniki zemljišč dogovoriti za prostor. Na vsak način jim bomo skušali najti zamenjavo. Do konca leta pa se bomo morali odločiti, ali bo- mo denar za razširitev zbrali s samoprispevkom ali na kakšen drug način. Drug problem je novi vodovod, ki je pripeljal vodo s Tre-bije. Ko je bil predan namenu, ni bilo določeno, kdo ga bo upravljal. Gradbeni odbor je predlagal, da naj bo upravljavec iz krajevne skupnosti. Zato je svet krajevne skupnosti ponudil upravljanje domačemu podjetju Gidor, ki se mora v kratkem odločiti. Teže rešljiv pa bo problem izgradnje telefonskega omrežja na desnem bregu Sore. Najprej bo namreč treba urediti boljšo medkrajevno povezavo med Škofjp Loko in Gorenjo vasjo. RUZV bo poskrbel za vkop kabla od Gorenje vasi do Todraža in šele ko bo to zagotovljeno, bodo možnosti za napeljavo telefona v Žirovski vrh, Gorenjo in Dolenjo Dobravo, Dobravšče in druge vasi.« L. Bogataj Priznanja krajevne skupnosti Letošnja priznanja krajevne skupnosti bodo dobili Franc Potočnik za dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti, Marija Potočnik za dolgoletno delo na kulturnem področju. Martin Klemenčič, Martin Brence in Marjan Kosmač za dolgoletno delo v organih krajevne skupnosti. Jože Novak in Boris Klemenčič za družbenopolitično delo v krajevni skupnosti, Vinko Jelovčan in Branko Selak za delo pri razvoju krajevne skupnosti, Janez Cankar za dolgoletno vodenje gasilskega društva Gorenja vas. Jože Jezeršek za dolgoletno delo v društvu Partizan, prvi odbor OF Gorenja vas za prispevek k narodnoosvobodilnemu boju, strelska družina Tabor Gorenja vas za prispevek k razvoju strelskega športa v krajevni skupnosti, Planinsko društvo Gorenja vas za 10-letno uspešno delo in društvo Parti zan Gorenja vas za organizacijo in vodenje izgradnje športnih objektov. KRANJ — PRIPRAV F. ZA IO V LOS ANGELKSV — Jugoslovanska Unsku rokometna reprezentanca je :a prre priprave na letne olimpijske igre v Los Angek-su izbrala Urilo pri Kranju in športno dvorano mi {'lunini. \'do-poldanskem delu priprav imajo dekleta z zveznim trenerjem Josipom Samardžijo in s pomočniki kondu ijsko vadbo v okolici Brda, v večernih urah pa r dvorani na 1'lanini uigruvujo tehnične variante z žogo. \' okviru pri-prav sodijo tudi prijateljska srečanja. Tako so naše reprezentantke odigrale že tri tekme. V prvem so v dvorani Poden v Škof ji Loki premagale Jelovico (moški) s :i7:'J4 (20:20). dvorani na Planini mladince Preddvora in žensko mošivo ljubljanskega prvoligaša Olimpijo. Izidu —' SFRJ : Preddvor (mladinci) 34:27 (12:10). SFRJ : Olimpija 34:22 (17:S). \'a pripravah na Brdu in Kranju so: Kitič-Dašič, Djukič. Cudennan. Djurica, F.rčič. (vse Radnički Beograd). Ptujec. Ognjenovič, Višnjič (vse Trešnjcvka). Smiljanič. Anustu-sovski (obe Beograd). Merdan-Kolar. Jež (obe Lokomotiva). Mugoki. Pejo-vic Pešič (vse Budućnost), Puvičcvič (Danilograd). Galić (ADA) in \'ujičić (Bane Sekiilič-Sombor). (-dh) — Loto: F. Perdan ŠPORTNE PRIREDITVE Gorenja vas: prireditve ob krajevnem prazniku — Ob prazniku krajevne skupnosti Gorenja vas bo več športnih prireditev.'Jutri in v nedeljo. 2. in 3. junija, bosta na igrišču pred šolo košarkarski in nogometni turnir, v soboto ob 16. uri pa na balinišču v bližini doma Partizan še balinarski turnir. Nemilje: tek na Mohorja — Klub Maratoncev Jamnik prireja jutri ob 17. uri tradicionalni tek na sedem kilometrov dolgi progi od Nemilj do Mohorja. Startnimi je 100 dinarjev. Trstenik: pohod na Poljano — Šport no društvo Kokrica vabi v nedeljo ljubitelje narave na vsakoletni, tokrat že osmi pohod od Trstenika skozi Povije do planšarske planine Velika Poljana pod Storžičem. Pphodniki bodo krenili na pot med 6. in 10. uro. Na cilju bodo prejeli značko in skodelico čaja, za petkratno udeležbo pa še posebno priznanje. Kranj: nogometna liga — Na sporedu je predzadnje kolo v občinski nogometni ligi. Razpored tekem — člani, sobota ob 17.30 — Triglav B: Sava. Podbrezje : Naklo, Primskovo : Trboje. Kokrica : Šenčur. Bitnje : Britol, Zari-ca : Preddvor. Hrastje : Velesovo, Visoko : Grintavce: kadeti — sobota ob 1.0.30 — Sava : Triglav, Jesenice : LTH, Alples: Britol; pionirji, sobota ob 16. uri — Primskovo : Kokrica, Bri-tof : Naklo, Sava : Šenčur, Bitnje : Zari-ca. — D. Jošt Kranjska gora: namiznoteniško tekmovanje za »Pokal Julijskih Alp« — Namiznoteniški klub Jesenice prireja jutri in v nedeljo, 2. in 3. junija v Kranjski gori tradicionalno, že enajsto namiznoteniško tekmovanje za »Pokal Julijskih Alp«, na katerem bodo nastopili igralci Koroške. Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Pokrovitelj tekmovanja je Skupščina občine Jesenice, so po k rov i tel j i pa občinski sindikalni svet. Železarna Jesenice in Vatrostalna Zenica — tozd Jesenice. — J. Kalne Vrata: Koflerjev memorial — Postaja GRS Mojstrana prireja v nedeljo, 3, junija, ob 9. uri pod severno triglavsko steno v Vratih 12. smučarsko tekmovanje v spomin na znanega moj-stranškega alpinista in gorskega reševalca Zvoneta Koflerja. Poleg domačih ekip bodo sodelovali še gorski reševalci iz Italije in Avstrije. — J. Rabič Jesenice: nogomet Jesenice : Ilirija - V tekmi slovenske območne lige — zahod se bodo nogometaši Jesenic pomerili v nedeljo ob 17. uri na igrišču pod Mezakljo z vodilnim moštvom na lestvici, z Ilirijo iz Ljubljane. — J. Rabič Duplje: rokometni turnir — V nedeljo bo v Dupljah pollinalni mladinski rokometni turnir za slovensko prvenstvo, na katerem bodo poleg domačih igralk nastopile še ekipe Pirana in Drave iz Ptuja. Tekmovanje se bo pričele- ob £30. NOVO V KINU Po neuspeli akciji proti trgovcem z mamili in umoru nedolžnega človeka Ton Sharki) (Bitrt Regnolds) nagovori šefa. da njemu m njegovima kolegoma poveri aretacijo »deklet na klic«, vmešan ih v politično afero. Shurky-jev stroj je film o boju proti zločinu in razvratu, ki seže prav v " Atletski pionirski pokal Slovenije — Gorenjsko prvenstvo OŠ France Prešeren in OŠ heroja Grajzerja KRANJ — Ob organizaciji atletskega kluba Triglav iz Kranja je stadion Stanka Mlakarja v Kranju v torek gostil nad stopetdeset pionirjev in pionirk, ki so se borili za atletski pionirski pokal Slovenije v okviru gorenjskega prvenstva. V ekipnem delu so bile najboljše pionirke ŠŠD Polet iz osnovne šole heroja Grajzerja iz Tržiča, pri pionirjih pa so največ točk zbrali atleti ŠŠD Franceta Prešerna iz Kranja. Med občinskimi reprezentancami so bile pri pionirkah prepričljivo najboljše Tržičanke, pri pionirjih pa Kranjčani. Tudi v posameznih disciplinah so mladi atleti vse šolskih športnih društev pokazali, da je atletika priljubljen šport med gorenjskimi učenci in učenkami v osnovnih šolah. To je vsekakor pohvalno in pri tem delu imajo veliko vlogo tudi vsi mentorji, ki delajo z gorenjskimi šolskimi športnimi društvi na osnovnih šolah. Če bo šlo tako naprej potem se za gorenjsko atletiko ni treba bati, da bi bila najslabša v Sloveniji. Finale slovenskega atletskega pokala za pionirke in pionirje bo v sredini junija v Ljubljani in med vsemi najboljšimi bo tudi veliko mladih gorenjskih tekmovalcev. Ekipni vrstni red — pionirke ŠŠD — 1. ŠŠD Polet (Tržič) 166,5, 2. ŠŠD Stor-žič (Tržič) 128,5, 3. ŠŠD France Prešeren 96; občine — 1. Tržič 378,5. 2. Kranj 341,5, 3. Radovljica 58; pionirji ŠŠD - 1. ŠŠD F rance Prešeren (Kranj) 140, 2. ŠŠD Storžič 125,5, 3. ŠŠD Polet (oba Tržič) 119; občine — ~-~3-^~pj0|!----— 1 0^ mm sto vrh SARKIJEVA fTlflSinfl kontinuiranega sistema. • Konec preteklega stoletja je bila guma vredna kot zlato. \ pragozdovih Amazonke so bile številne plantaže, na katerih so garal, zaporniki Tilm Munuos - beti iz peklu džungle prikazuje beg trojice od mih m leve Claudie. nekdaj lastnikove ljubice. ■ ' Danska seks, komedija Zakaj ne prideš v mojo posteljo, tokrat inedvnar neokrnjeni verziji, prikazuje trt zakonske pare. ki se "popaTpz vprašanjem, kaj Jim je v seksu glede na njihova leta dovoljeno početi . . . P.irhn jc seksi komedija. Govori o družinskem ^tA^mlA& ««"»<• —«W «** ««<■ ke trenutke. 1. Kranj 428,5, 2. Tržič 279,5, 3. Radovljica 98. Rezultati — pionirji — 100 m — 1. Crnkovič (F. Prešeren) 12,4. 2. Maric (Polet) 12,5, 3. Cigler (Bratstvo-Enot-nost) 12,7. 300 m — l.Tunič (S.Jenko) 41.2, 2. Slapar 41,4, 3. Štrukelj (oba Storžič) 41,4, 1000 m — l.Ožegovič (F. Prešeren) 2:50,7, 2. Šmid (Storžič) 2:51,4 3. Kolman (Bratstvo-Enotnost) 2:53,1, 4x100 m — 1. Storžič 50,2, 2. F. Prešeren 50,3, 3. Storžič II 50,4, daljava — 1. Kranjc (Bratstvo-Enotnost) 546, 2. Perko (Polet) 535, 3. Arh (Bohinjska Bistrica) 526, višina — l.Čurčič (F. Prešeren) 178, 2. Rakovič (Bratstvo-Enotnost) 170, 3. Lasič (F. Prešeren) 170, krogla — 1. Zupančič (Polet) 12,46, 2. Dolenc 12,35, 3. Dijak (oba L. Seljak) 11,72; pionirke — 100 m - 1. Šolar (Bled) 13,7, 2.Ješe (Kokrški odred) 13,8, 3. Arh (L. Seljak) 13,9, 300 m - 1. Meglic (Kokrški odred) 45,9, 2. Peternel (Josip Broz Tito) 46,0, 3. Eržen (Storžič) 47,8, 600 m — 1. Ažman (S.Jenko) 1:47,2, 2. Grame (Storžič) 1:49,7, 3. La-movec (L. Seljak) 1:50,7, 4x 100 — 1. Storžič 56,4,. 2. Kokrški odred 56,8, 3. Polet 57.2, daljava — 1. Vitas 435, 2. Škrjanec (obe F. Prešeren) 424, 3. Dobrin (Polet) 424, višina - 1. Cefe-rin 151 2. Rozman (obe F. Prešeren) 145, 3. Subic (L. Seljak) 135, krogla -l.Šter (S.Žagar) 9,38, 2. Hudorovac (Bratstvo-Enotnost) 9,16, 3. Hlebar (Polet) 9,08. D. Humer Foto: F. Perdan SPOROČILI STE NAM PREDOSLJE: STRELSKO TEKMOVANJE V POČASTITEV DNEVA ZMAGE — Strelska družina Franc Mrak iz Predoselj je v počastitev dneva zmage pripravila tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško, na katerem je nastopilo 30 članov družine. Rezultati: 1. Franc Strniša 364, 2. Jani Umnik 363, 3. Nada Markič 360, 4. Zoran Sitar 359, 5. Srečo Jerman 357, 6. Ciril Lukanc 357. — J. Sitar Jugoslovanska moška kegljaška reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Ljubljani osvojila bronasto medaljo. — Foto: F. Perdan Petnajsto svetovno prvenstvo v kegljanju SKEP84 Našim srebro in bron LJUBLJANA — Na petnajstem svetovnem kegljaškem prvenstvu SKEP '84 so na šeststeznem kegljišču v haji Tivoli zaključili z ekipnim delom v ženski in moški konkurenci prvi del tega letošnjega svetovnega prvenstva. Kot smo že zapisali se je za ta naslov v ženski konkurenci potegovalo enajst, pri moških pa rekordnih dvajset evropskih reprezentanc. V ženski ekipni konkurenci za naslov svetovnega prvaka je za presenečenje poskrbela reprezentanca Madžarske, ki je z novim svetovnim rekordom osvojila zlato odličje. Izvrstne so bile tudi naše kegljačice, ki so po zaslugi Štefke Krištof osvojile srebrno kolajno, medtem ko je bron spet presenetljivo odšel v ČSSR. Madžarke, ki so presenetile vse favorite za medalje so bile že svetovne prvakinje leta 1974 in leta 1976. Razočarale so Romunke, ki so doslej osvojile že štiri naslove svetovnih prvakinj, v Ljubljani pa so bile šele četrte. V moški konkurenci so reprezentance ČSSR presenetili že s prvim nastopom, ko je njihov tekmovalec Proha-ska s 10UO keglji postavil nov svetovni rekord in s tem rezultatom so Čehi tudi povedlč in na koncu zmagali z novim ekipnim svetovnim prvenstvom. Druec mesto in srebrno kolajno so si prike-gljali Romuni, ki so bili prvi favoriti za zlato, bron pa je osvojila jugoslovanska reprezentanca. S tema dvema koi lajnama so naši reprezentantje oprav*^ čili svoje nastope in s tem tudi to d ta osvojili kolajne, ki so jih napovedali Nista sicer najžlahtnejši, a vedno smč bili Jugoslovani v obeh konkurenca1' med tistimi, ki so osvajali odličja n i evropskih in svetovnih prvenstvih Tr dve kolajni sta *udi velik obet za odlične uvrstitve v igrah dvojic in posameznikov. Rezultati — ekipno — ženske — 1. Madžarska 2.573 (nov svetovni rekord), 2. Jugoslavija 2.562 (Nagv 413. Tot 433, Brajkovič 424. Pečovnik 42S Perman 427, Krištof 437). 3 ČSSfi 2.547; moški — 1. ČSSR 5.582 (nov svetovni rekord), 2. Romunija 5.568. 3 vija 5.535 (Bizjak 896, Mihajlovic 898. Steržaj 931, Liovič 949. Dragaš 924 Ho ljat 937). D. Humer KINO KAMNIK DOM _ 2 junija; hongk. K KANJ CENTER - 1. junija; nmer. ban: film MOJE PESMI - MOJI: SANJE "d 16. in 19. uri. 2. junija; anicr. barv. film MOJE PESMI _ MOJE SAX.II-: ob IG. in PJ. uri. premieru amer. bari: krim. filma SIIARKV.1EV STROJ ob 22. uri. 3. junija; hongk. barv. film TIGROV BES ob 10. uri, amer. barv. film MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 15. /Vi IS. uri. premieru /ran. buri: erot. filmu JAVNA HIŠA V PARIZU oh 21. uri. 4. in 5. junija; frune ban: film PROFESIONALEC ob 10.. 18. in 20. uri, 6. in 7. junija; danski ban: prof. film ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 16., 18, in 20. uri KRANJ STORŽIČ - 1. junija; amer buri: vojni film PEKEL V VIETNAMU ob 16., IS. in 20. uri. 2. junija; amer. barv. film ZIVIS I.E DVAKRAT ob 16. uri. nem barv erot. film TRI SVEDINJE XA REPERBANl ob 18. in 20. uri. 3, junija; umer. ban: puni film ZIVIS LE DVAKRAT ob II. in IS. uri, nem. buri: erot. film TRI SVEDINJE XA RI.PERI!AXl ob Ki. uri. premiera itul.-spuu. ban: film MANAOS - BEG 1/ PEKI A DŽUNGLE ob 20. uri. 4. in 5. junija; ital.-svan. barv. film MANAOS - BEG 17. PEKLA DŽUNGLE ob 16.. is. in 20. uri, 6. junija; amer. ban: film JEZDEC l \A DOLGE PROGE ob 16.. IS. in 20. uri, 7. junija; hongk. buri: film NEPREMAGIJIVl IZ PEKLA ob 16.. IS. in 20. uri TRZIC - 2. junija; amer. barv. film JEZDECI NA DOLGE. PROGE ob 16. uri nem barv. erot. film RESNIČNE '/.GODBE S. del ob is. m 20. uri, premieru uul.-špun bare filmu MANAOS - BEG 17. PEKI A DŽUNGLE ob 22. uri. 3. junija; umer. barv film TARZAN IX NJEGOVA PRIJATELJICA ob IS. uri. amer. buri: film RESNIČNE /GODBE S. del ob 17. m 19. uri. premieru umer. buri: filmu SHOGUN - JAPONSKI VOJSKOVODJA ob 21. uri. 4. junija; amer bun: film TARZAN IX NJEGOVA PRIJA-TT.UICA ob is. m 20. u n. S. juniju; itul buri: tihu l.11 DO/ERC I Z A\IA7.0XKE ob IS. in jo uri. ({.junija: amer. buri: film 71-} IS LE DVAKRAT ob IS. in 20. uri Ja: umer juni- bun: film NEPREMAGLJIVI I/ PEKLA ob 16. uri. mner. bari: ;gud. film V crtineu ob IS. uri. premieru franc. barv. filmu PROFESIONALEC ob 22. uri. 3. junija; franc buri: film -PROFESIONALEC ob 15. uri. umer. buri: zgod. film V VRTINCU 00 17. uri. 4. junija; jap. buri: zgod. spektakl SHOGUN '- JAPONSKI VOJSKOVODJA ob 17. m 20. uri. 5. junija; amer. ban: film ŽIVIŠ LE DVAKRAT ob 18. in 20. uri. (i. junija; itul. špan. bun: film MANAOS — BEG I/. PEKI A D/1 NGLE ob 18. m 20. uri. 7. junija: umer. ban: film MOJE LES MI - MOJE SANJE ob 17. in 20. uri DUPLICA — 2. junija; itul. bun: kome iliju POTOVANJE / OČE LOM ob 20. uri. 3, junija: hongk. ban: film NEPRIMA GLJIVI L/. PEKIA ob 15. uri. umer. bun: film SHARKVJEVSTROJ ob 17. iti 19. uri. 0. Junija; umer. buri: film MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 20. uri. 7. junija; frune. buri: krmi. film PROFESIONALEC ob 20. uri JESENICE RADIO - 1. junija; frune. bun: film XI, PUSTIŠ I.II DEM SPATI ob 17. in 19. un. premieru umer. bun: krim. filmu SHARKVJEVSTROJ ob 21. uri. 2. junija; itul. buri: film TATOVI /lA LE KOBRE, ob- 17. in 19. un. J. junija; danski barv. erot. film ZAKAJ XI. PRIDEŠ V MOJO POSTELJO ob 17. in 19. un. 4. junija: jugosl. burr. film PIJSA/I V MEGLI Ob 17. in 19. un. 5. juniju: uuiei: bun: film Fl Rl- JA ob 17 ni 19 un. 6, junija; franc. bun: film JAVNA HIŠA V PARIZU ob 17. m 19. uri JESENICE PLAVŽ t. junija; amer. bun: film SHOGUN — JAPONSKI VOJSKOVODJA ob 17. in 19 uri. 2.junija: franc. ban: komedija XE I'( XIIŠ lJI DEM SPATI ob 18, in 20.UII. 3. junija; liontik. buri: film KRALJ BOKSARJEV ob 16. un. frune bun: komedija XE PISTIŠ Lil DEM SPALI ob IS in 20. uri. 4. junija; danski bun: film ZAKAJ \E PRIDEŠ V MOJO POSILIJO ob IS. in 20 un. t. junija: jug. buri: film PEJSAŽl V MEGLI ob IS. in 20. un. 7. junija; umer. bun: film /l\ IŠ l.I. DVAKRAT ob 18, in 20. un KRANJSKA GORA l.juniju; buri: pust. film TARZAN, 'IX \JEGOVA PRIJATELJICA ob 17. un. 2. junija. buri: film UUDOŽERCIZ AMAZONKI 19. uri. 5. junija: umer. bun: film V PESMI - MOJE SANJE ob 19 tiri DOVJE — 2. junija; itul. ban: pi,-UUDOŽERCI /. \MA/OXKl ; _ 7. junija; amer. buri: krim. film SHARKV-JEV STROJ ob 20. uri SKOPJA LOKA SORA - I. juniju; umer. buri: crot. film SALON ZA MAS l/c I ob IS.30 in 20.30. 2.. 3. in 4. junija: spektakl BEN HUR ob 17. in 20.30. 5. in (i. juniju; franc: drama OČIM ob IS.30 nt 20.30. 7. junija; franc. crot. film OTOK STRASTI ob 20.30 POIJANE — 1. junija; hong. lw GVERILCI ob 20. uri. 3. junija: angl. film VOJNA TITANOV ob 20. uri. 5. junija; franc bari: erot. film OTOK STRASTI ob 20. uri ŽELEZNIK OBZORJE - L Junija; umer. spektakl BEN HUR ob 17. tn 20.30. 2. junija; amer. bari: erot. film SALON Z.4 MASAŽO ob 20.30. 3. junija; hongk. ban: film GVERILCI ob 18.30 in 20.30. 6.junija; amer. spektakl VOJNA TITANOV ob : RADOVLIICA - 1. junija; amer. bun: film PUŠČAVSKI LEV ob 19. uri, 2. junija: amer ban: film FARMERKE 7 ROŽNA 77 Ml OČMI ob 18. uri.. 3. junija; umer. ban. film PUŠČAVSKI LEV ob 17. uri. amer. L r,- film FAR MARKE Z IH >/\ATlMI OČMI ob '0 uri. 4. in fi.junija: umer. ban: film OTOK SMRTI ob 20. uri. 5. junija; amer bun: film EARMARKE >'.ROŽNATIMI OČMI ob 20. uri. 7. junija: amer. barv. L PASJI SINOVI ob 20. uri HI F D - L junija: amer. buri: .film VIK-)//1 VIKTORIJA ob 20. u n. 2. junija; barv. film MORILSKO POLETJE , 7( fra ni uri frune. bun: film OČIM ob 20. un. /A TIGRA Ob 18.. Uri. umer bare t,lm TE, 1 STRAST ob 20. un. 4. junija; amer rrnln l'i ŠČAVSKI LEV ob 20. uri. fi. in '''' J ■ inicr. bun: film FARMERKI , A/vir/ OČMI ob 20. uri. 5.juniia: 7 dokazilom o izpolnjevanju pogojev "ta^'t1 8adneh1 Splošnem« sektorju Gorenjskih oblačil. 82T-5£A ^d'točkonil. bodo vabljeni na preizkus znanja ši- ^&lTandida"e\Uomo o izbiri obvestili v 15 dneh po ijavi. lje«e iz biri. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ, Staneta Žagarja 33 Ha na osnovi sklepa sveta šole z dne 24. 5. 1984 JAVNO °I^flTAClJ° za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: tkalska statev z revolverjem G. Thiele, izklicna cena 6*^'to°matska statev Northrop, izklicna cena 10.000,00 din ^ Hacoba ^ glava), izklicna cena 1 ko«1 "f. J 6^f5rn°j»vl bomo obvestili v 8 dneh po preteku prijavnega roka. ' KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. razpisuje po sklopu delavskega sveta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ter 5-letne delovne izkušnje na vodilnih delih in nalogah v OZD Kemične industrije, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika 2. Dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: a) VODJE RAZVOJNE SLUŽBE b) VODJE SLUŽBE POVRŠINSKE ZAŠČITE c) VODJE PROIZVODNE SLUŽBE d) VODJE SLUŽBE TEHNIČNE KONTROLE Pogoji: — diplomirani inženir kemije ter 4-letne delovne izkušnje na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah. — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Kot posebni pogoj za dela in naloge pod a) velja obveznost predložitve predloga aktualne dopolnitve proizvodnega programa e) VODJE INVESTICIJSKO-VZDRŽEVALNE SLUŽBE Pogoji: — strojni inženir ali stojni tehnik ter 3 oziroma 5-letne delovne izkušnje na ustreznih vodilnih in vodstvenih delih in nalogah, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. f) VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE Pogoji: — diplomirani ekonomist ali diplomirani inženir kemije ter 4-letne delovne izkušnje na ustreznih vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah, — izpolnjeni pogoji za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov g) VODJE FINANČNE SLUŽBE Pogoji: — ekonomist ali ekonomski tehnik ter 3 oziroma 5-letne delovne izkušnje na ustreznih vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah, — izpolnjeni pogoji za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov Poleg navedenih posebnih in splošnih pogojev se pri kandidatih pod 1. in 2. presojajo kriteriji moralne in politične neoporečnosti v skladu z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na Kemično tovarno Podnart. p. o., Podnart, splošna služba. STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE KRANJ Delavski svet Strokovne službe SIS občine Kranj razpisuje dela in naloge 1. VODJE PLANSKO-RAZVOJNEGA SEKTORJA Pogoj: visoka izobrazba ekonomske ali -družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma višja izobrazba enake smeri in 5 let delovnih izkušenj 2. VODJE EKONOMSKO-FINANČNEGA SEKTORJA Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj 3. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoj: visoka izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma višja izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj Poleg zgoraj navedenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje glede moralnopolitičnih in drugih lastnosti, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Kranj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Strokovna služba SIS občine Kranj, Trg revolucije 1, p.p. 190. O izidu izbire bodo vsi prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 Oglaša prosta dela in naloge za TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ, in sicer: — 2 PRODAJALK za prodajo živil Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko pa tudi kot pripravnik Prijave sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske Kranj, Cesta JLA 2, v 8 dneh po objavi. Kemična tovarna EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge za VEČ DELAVCEV V PROIZVODNJI Pogoji za zasedbo: — dokončana osnovna šola, — starost 18 let, — poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, 8 dni po objavi. O izbiri kandidatov bomo vse prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ, Tončka Dežmana 1 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: - UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE (s fiziko ali kemijo) in oglaša prosta dela in naloge — 3 SNAŽILK Vsa dela in naloge se razpisujejo oziroma objavljajo za nedoločen čas od 1. 9. 1984 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. DEŽURNI VETERINARJI od 1. 6. do 8. 6. 1984 za občini Kranj in Tržič od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Kranj, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 23-518 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice RUPNIK DOMINIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.: 22-781 ali 25-779 Kemična tovarna EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge — REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU Pogoji za zasedbo: — višja izobrazba (strojna, metalurška, kemijska ali elektro smer ) ali — opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu ali pet let ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Kemična tovarna Exoterm Kranj, Struževo 66. O rezultatih objave bomo vse prijavljene obvestili najkasneje v roku 30 dni po končanem sprejemanju ponudb. TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD Tobak, n. sub. o. Ljubljana, Tobačna ulica 5 Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge: PRODAJALCA za prodajalno v Tržiču. Pogoji: — poklicna šola trgovske stroke, — 2 leti delovnih izkušenj. — poskusno delo 60 dni Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema organizacijska enota v Kranju, Oldhamska 12, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ Staneta Žagarja 19 Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju kandidata za opravljanje del oziroma nalog: VZDRŽEVALCA — ŠOFERJA ' Pogoji: — končana osnovna šola, — 1 mesec delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo WO Kranj, Staneta Žagarja 19, Kranj, vrtec Ciciban. MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam TV Gorenje (barvni) electro-nic. Staretova 18. Kranj, Čirče tel.: 2(5-998 6002 Prodam KO K L'/O v zrnju. Franc Oblak, Žirovski vrh nad Zalo 8. Gorenja vas. $003 Ugodno prodam VO 2 PAJK in ŠTU-PALNIK za umetno gnojilo, vse novo. Rozman, škofjeloška 30. Stražišče, Kranj B218 Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik. Log 9. Škofja Loka 6229 Po ugodni ceni prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec. Puštul 10, Škofja Loka 6290 Prodam nov ŠOTOR BRANI) za 5 oseb. Inf. od 18. do 20. ure na tel.: 004-23-486 6297 Prodam novo PEČ za etažno centralno »EMO CENTRAL«, 3 ROLETE in balkonska VRATA. Tel: 40-611 5298 Zaradi selitve prodam ŠARPLANIN-CA, starega deset mesecev, s papirji. Novak, Cerklje 43 6299 Prodam nova OKNA 140x 120. Naslov v ogl. oddelku. 6300 Prodam 20. kv. m. istrske BUNJE za cokl. Preddvor 140. 6301 Zamenjam rotacijsko KOSILNICO Sip 135 za 165 in prodam HEUBLIZT VVOGELNOTT. Podbrezje 31, Duplje 6302 Prodam PERLIT P-l in P-2. Informacije na tel.: 24-538, Hrastje 117, Kranj 6303 Ljubitelju PSOV PODARIM PSIČKA — Hrastje 127, Kranj 6304 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135. Predoslje 92, Kranj 6305 Prodam italijansko specialno KOLO, letnik 81. Telefon 26-145, Kranj 6306 Prodam TELETA ZA REJO', starega en teden in OBRAČALNIK heubliz, Gonče 11, Golnik 6307 Prodam 6 naseljenih nakladnih PANJEV (20 dvotretjinskih naklad). V vseh nakladah je po 10 lepih novih satov. Informacije po tel.: 064-70-122. 6308 Prodam ali zamenjam za govedo triletno KOBILO osemenjeno z narikom, GUMI VOZ in vlečno traktorsko KOSILNICO. Lesce, Alpska 41 6309 Prodam jedilni KROMPIR igor. Podbrezje 31. 6310 ENOMANVALNE. ORGLE Crumar prodam. Tel.: 25-068. 6311 Prodam KRAVO in TELICO ali menjam za jalovo ali bika. Virmaše 42, Škofja Loka 6312 Prodam novo PEČ ZA ETAŽNO OGREVANJE, 23.000 ceal. Starić Ra-dinka. Jezerska 94, Kranj 6313 TV Color Gorenje, ekran 65 cm, star 5 let in starejšo globoko OMARO poceni prodam. Knoll Borut, Stošičeva 5, Kranj 6314 Prodam ŽGANJE in DRVA. Luže 38, Šenčur 6315 Prodam »KIMPEŠ«. Kajzer. Prebace vo 58. 6316 Prodam NESNICE, rjave, stare dva meseca. Vilko Zore, Zg. Pirniče 116, Medvode 6317 Prodam mlado KRAVO, pred telitvi-jo in PREDSETVENIK (kultivator z valji), 220 cm, nov, cena 20.000 din. Popovo 2, Tržič 6318 Prodam 3 kub. m. bele SIPE v vrečah. Nostran, Voglje 54 6319 i odam PAPIGE — skobčevke. Andrej Svetina, Britof 121, Kranj 6320 Prodam belo dolgo poročno OBLEKO, št. 42. Jezerska 93 B, Kranj 6321 Ugodno prodam trodelno OKNO z dvojnim zapiranjem in roletnim mehanizmom in NAPO »tiki«. Korsič, Reše-va 4 a, Kranj, tel: 22-503 6322 Prodam ročno gnojnično ČRPALKO, GNOJNIČNI SOD, ročno SLADMO-REZNICO in jedilni KROMPIR igor. Kogovšek, Repnje 46, Vodice 6323 Prodam BCS KOSILNICO - rabljeno. Informacije po tel.: 75-752 od 16. do 21. ure 0324 Prodam čisto in mirno SIMENTAL-KO s prvim teletom. Informacije popoldan Voklo 100. 6325 Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje 6326 Prodam nov ŠOTOR za 4 osebe, moško KOLO ter rabljen PRALNI STROJ. Tone Javorni, Pangeršica 5 Golnik 6327 Ugodno prodam malo rabljen varilni APARAT 150 A (Furlan-Črnuče) in rezilni APARAT (rezilka BOCSH) s 6000 vrtljaji. Informacije po tel: 064-28-762 v času — petek od 15. do 20. ure in soboto in nedeljo od 9. do 13. ure 6328 Prodam SENO. Krivec Ivan, Bohinjska Bela 62 6329 Zaradi prostorske stiske prodam naslednje: pisarniški material, leseno risalne mizo in različni formati »paus« papirja — tudi milimetrskega, nekaj mizarskega orodja, nekaj rezkarjev za kovino in merilno orodje ter vijake M8-10 plastične vložke za lesene vijake brusilni papir za les 0400 mm, bide — nebo moder, nov jedilni pribor za 6 oseb nekaj električnega materiala za delavnico in še veliko drugih stvari. Morda imam še kaj, kar PO^bujete, zato telefonirajte na št. 064^9-071, Mojstrana b;"u Prodam kovinska dvižna prazna VRATA. Tel.: 70-211 K3j Prodam malo rabljen SOIOR za j osebe Tel.: 064-69-509 ; 6332 Ugodno prodam svetlo zeleno žensko poročno OBLEKO, št. 42. Tel, 26 638_ Poceni prodam PINTI', in BANKI \E. Robernik. tel.: «3-017 6334 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Ambrož 5, Cerklje 0335 Prodam KtO PUNT, dolžine 2.5 m. Janez Kovar, Čadovlje 4, Tržič (5336 Prodam OVCE, OVNA in DRVA. Alojz Gros. Kovor 55, Tržič 6337 Prodam 3 plemenske OVCE, stare 2 leti. Edi Albreht, Partizanska 4. Žiri. Tel.: 69-520 (,338 Prodam težko KRAVO, pred telitvi-jo. Podnom 12. Zg. Gorje 6339 Prodam KRAVI, ena stara 3 lota. druga 5 let in S mesecev ubroji. Juvan. Reteče 2, Rateče — Planica 6340 Prodam KRAVO za rejo ali za zakol. Valančič, Eorme 1, Žabnica 6341 Prodam dobro ohranjeno kompletno KUHINJO s pomivalnim koritom, kombiniranim štedilnikom in hladilnikom. Sire. C. n Klanec 8 B. Kranj, tel.: 25-879 ' 6342 Ljubiteljem živali poceni prodam PSIČKO pvčarko, brez rodovnika. Anica Markovič, Predoslje 174. Kranj 6343 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Tel.: 23-848 6344 Prodam cevi za centralno (6 cevi — 1/2 col., 3 cevi - 3/4 col). Tel.: 47-222 6345 Prodam TOPLI POD »mister« 30 m . širina 4 m. Tel.: 62-581 6346 Prodam otroški športni VOZIČEK. AVTOSEDEŽ in NAHRBTNIK. Ogled v soboto. Žerovnik, Krožna 11 a, Kranj 6347 Prodam rabljeno SKRINJO Gorenje, 220 1 in nov BOJLER »Tiki« 501. Marjan Rozman, Predoslje 89, Kranj 6348 Prodam MREŽE za kletna okna (ga-utre) 80 x 80 - 3 kom in 80 x 120 — 4 kom, hrastove PLOHE in DESKE. Ka-linškova 22. Kranj 6349 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem te-letila. Sv. Duh 72, Škofja Loka 6350 Prodam TELICO za rejo. Ivan Be-ban. Vodice 114 6351 Prodam MIKSER za gnojevko — v neuporabnem stanju, in kupim tehtnico do 1000 kb. Tel.- 65-032 6352 Prodam KRAVO frizijko, tik pred tretjo telitvijo in suhe hrastove PLOHE. Janez Jakopič, Lipce 52, Blejska Dobrava 6353 Prodam mlado KRAVO po teletu. Franc Tišler, Javorje, Podljubelj 12, Tržič 6354 Prodam SU RF vario. Cena 8 m. Ogled v soboto. Verviga, Mlaka 8, Kranj 6355 2 komplet OKNA z roletami 160 x 120, litoželezno kopalno KAD in dvižna garažna VRATA (vse rabljeno) prodam. Tel.: 75-524, Radovljica 6356 Prodam 400 m P Žice 1,5. T/ebar, Pševo 8, tel.: 25-955 0357 Poceni prodam KUHINJSKE ELEMENTE, ŠTEDILNIK, HLADILNIK, POMIVALNI STROJ, POMIVALNO KORITO, BOJLER. Dolenc, tel.:47-238 6358 Prodam TRAKTOR Ferguson - original angleški, 75 KS, v odličnem stanju, malo delovnih ur. Telefon 064-49-141 6359 Obračalnik za kosilnico BCS prodam. Tenetiše 32, Golnik 0360 Prodam dobro ohranjen ELEKTRONI K 90, Sp. Besnica 136 • 6457 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Franc Rozman. Križnarjeva 2, Stražišče 6458 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Tine Tiherl. Sr. Bitnje 97, Žabnica 6459 DIRKALNO KOLO Personal (polta-bularji) in TABULARJE in novo cross KOLO prodam. Tel.: 62-708 6460 Prodam KONJA švorca. težkega 550 kg ali prama (bosanca). Sposobna za vsa kmečka in gozdna dela. Brelc Miha. Zg. Palovče 3, Kamnik 6461 Globok italijanski otroški VOZIČEK. eObasrio HARMONIKO melodija in KABEL PPR 1,5 in 2,5 mm prodam. Tel.: 22-007. Anton Repovž. Koroška 67, Kranj 6462 ■ Prodam mini komponenten STOLPEC znamke P0WER PACK 2000. Tel.: 064-24-104 6463 Prodam rabljena vhodna VRATA, dvodelno OKNO z roleto ter1 ročno STISKALNICO C 1000. Kranj. Pot na Jošt 1. tel.:21-208 6464 Prodam KRAVO po izbiri. Strahinj 97, Celar, tel.:47-351 6465 Prodam KOZLE, tel.: 24-588. zjutraj ali zvečer. 0460 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca, 2 TRAVERZI 10 m in 500 kom. montu STROPNIKOV Bohinc, Zapoge 17, Vodice 0407 Prodam KRAVO frizijko. Britol 34 0468 Prodam 2-30 kg težka PRAŠIČKA. Sv. Duh 41, Škofja Loka 6409 Prodam leseno DRVARNICO 4 x 4,5 m, skoraj novo. Ogled vsak dan. Crngrob 10, Žabnica 6470 Prodam opremo za dojenčku, KOŠ z OBLAČILOM in chicco STOLČEK. Tel.: 24-631 6471 Prodam MOTOR za čoln Tomos T4. Tominčeva 20, Stražišče 6472 Prodam TELICO simentalko, 9 me-soc-e\ brejo. Zalog 45, Cerklje 6473 Prodam 30 do 40 panjev čebel AŽ 10 SATNI. Informacije VVeber. Hafnarje-vo naselje 2. Škofja Loka, tel.: 60-400 6474 Prodam novo PEČ za centralno ogrevamo KTK 35-44 KW, 3 kom RADIA TOR J EV aertermik, Šenčur-, Pipanova mi. stereo AVTORADIO Sanvo digital / zvočniki; HLADILNO SKRINJO l.TH 380 I (malo rabljeno) in /opni KALKULATOR. Tel.: 27-021 0477 Prodam TELICO simentalko. staro 5 tednov. Zg. Bitnje 23 0478 Storeo RADIO / vgrajenim VVALK-MANNOM. ki se ga lahko posebej uporablja in SLUŠALKE. FOTOAPARAT starejši, novo barvne FILME za foto nog. - dia. ter super !i agla in Kodak, žepni RAČUNALNIK /. vgrajenim PRINTERJEM m drugi na SOLARNE celice, ki ne rabi več baterij. Tel.: 25-514 6479 Prodam 20 k« to/ko PUJSKE. Zg: Lipnica 10. Kamna gorica, tel.: 74-804 0480 Prodam fantovsko dirkalno KOLO. S^eljakovo naselje 40. Stražišče. Kranj. . \ 6481 Ugodno prodam STENSKO PLUTO. S A DOLIN. STIKALNO URO. prvovrstno govejo KOŽO — ustrojeno. SAVA-NOL lepilo, rabljen BOBROVEC. Tel.: 20-121 (5553 Ugodno prodam STROJ za ontlanje (ovverlock) in PREŠO 5 T. Cvetan Potočnik. Črnivec 10 b. 6554 Prodam dobro ohranjeno dnevno sobo in 6 kW termoukomulucijsko peč. Tel.: 45-365 IZREDNA PRILOŽNOST! Po ugodni ceni prodam večje število OKVIRJEV za ogledala: pravokotne, osmerokotne. ovalne in okrogle oblike. MIZARSTVO Ovsenik, Jezerska ulica 108 C. tel.: 24-034. 9 0475 Prodam VIDEO IGRE PHILIPS, G 7000 s 4 KASETAMI. Cena 40 000 din. Tel.: 74-641 0470 Prodam 40 m POBIJONA. širino 9 cm. po 900 din. Tel,: 69-630 0477 Prodam GLISER kliček s komanda Prodam malo rabljeno KOSILNICO za traktor pasquali. Olševek 54, Preddvor 6420 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, traktorsko ŠKROPILNICO in KOSILNICO. Pevno 6, Škofja Loka 6421 Ugodno prodam CIRKULAR za rezanje drv. Ogled, popoldan. Ciril Martin-čič, Lučine 33, Gorenja vas nad Škofjo Loko 6422 Prodam KRAVO s teličkom ali po izbiri in nekaj kostanjevih PLOHOV za vrtne klopi in mize. Pintar, Vešter 16. Škofja Loka 6423 Prodam ČEBELE z vsem inventarjem. Gabrovo 3, Škofja Loka 6424 Prodam kub. m. macesnovih PLOHOV in kub. m. macesnovih DESK. Šmid, Zali log 36. Železniki 6425 Prodam KRAVO FRIZIJKO v 5 mesecu brejosti in TELIČKO, staro 7 mesecev ter traktorsko SNOPOVEZAL KO. Cerkljanska Dobrava 2, Cerklje 6426 Prodam otroško dirkalno kolo od 5—10 let na 5 prestav. Grad 48. Cerklje 6427 Prodam črno-belo KRAVO pred telitvijo in štirimesečno TELIČKO simentalko. Poženk 6, Cerklje 6428 Prodam nov 12 W AKUMULATOR 450 A. Loka 7, Tržič 6429 Prodam novo klavirsko 96-basno HARMONIKO in cross KOLO. Golob, Rakovica 19, Besnica 6430 Prodam STRUŽNICO »F1SCHER«. stružna dolžina 1,20 m. Vito Rems, Rožna dolina (nova hiša), Lesce 6431 Prodam LEŽALNI STOL, bohor vrtni. Tel.: 25-919 od 15. ure dalje. 6432 PIANINO (RONISCH) dobro ohranjen prodam. Tel.: 064-26-984. Staneta Žagarja 40, Kranj ( 6433 Prodam JAGNETA za zakol ali'rejo. Tenetiše 27 6434 Poceni prodam starejšo BRUNARICO 3x4 m, ogled vsak dan. Rajhard, Lancovo 50 a, Radovljica 6435 Ugodno prodam tovorno avtomobilsko' PRIKOLICO, nosilnost 300 kg. Smledniška 6, Kranj 6436 Traktorske GUME 12.4/11-24 prodam. Kopališka 42, Škofja Loka. Ogled v nedeljo od 10. do 12. ure 6437 AVTO RADIO-KASETNIK z zvočniki prodam. Tel. 064-82-545 6439 Kravo, 9 mesecev brejo prodam. Orehovlje 10, Kranj 6440 Prodam TRAKTOR Zetor 7011 in KRAVO v 9 mesecu brejosti. Jezerska 92, Kranj 6441 Prodam 6 let staro KOBILO, sposobno za vsa kmečka in gozdna dela in 10 let staro KOBILO z ZREBIČKOM, ter prašičke od 30 do 50 kg. Cerkljanska Dobrava 5, 6442 Prodam TELIČKO, čisto frizijko, staro tri tedne, od dobre krave. Jože Mežan, Prešernova 64, Bled 6443 Prodam ŠOTOR s 3 spalnicami. Inf. na tel.: 26-857, zvečer 6444 Prodam otroški športni VOZIČEK — avtosedež, dobro ohranjen. Cena 4.000 din. Janez Perko, JLA 38, Tržič 6445 Prodam 140 kv. m. plastične MREŽE za stiropor (steklena tkanina) in 50 tekočih metrov merkur PLETIVA. Rabič, Delavska 13 a, Mojstrana. 6446 Prodam dobro ohranjen OBRAČALNIK MARATON ZA KOSILNICO BCS. Zapuže21 (J447 Prodam betonsko ŽELEZO v palicah, ter zastekljena balkonska VRATA z oknom. Kranj, Cesta na klanec 8 a 6448 Prodam zložljiv globok otroški VOZIČEK. Tel.: 62-932 6449 Prodam otroški športni VOZIČEK, moder žamet. Vres. Gubcevu 6, Krani „ 0450 Prodam JADRALNO DESKO ve-plos-burja. staro eno loto. Telefon: 28 1 Ki. Furlan - popoldan 6340 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Telefon 23-739. zvečer 6341 Prodam KAVČ trosed in FOTELJ v usnju. Cena po dogovoru. Dobrosav lje-vič. Prešernova 10 B. Bled 0451 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Podhom 14. Zg. Gorje 6452 Ugodno prodam bukova suha DRVA (okrogelce). Tel.: 064-62-703 6453 Potoni prodam VODOVODNI". CEVI 3/4 eolsko — 12 m. plastično 50 m. dvofazni električni KABEL - 50 m, 150 kom pum — dolžine 2,2 — 2,3 m. Naslov v ogl. oddelku. 6454 Prodam KRAVO po izbiri, po prvi te-litvi. Rihtaršič. Laj še. 19, Selca 6455 Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK za dvojčke, vrečo za dojenčka, dekliški PLAŠČ. št. 6 in zimski KOMBINEZON št. 1. Satlar. Cankarjeva 16. Radovljica 6456 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ za ontlanje (ovverlock) in PRESO 15 T. Ogled v nedeljo. Cvetan Potočnik. Črnivec 10 b. 6554 KUPIM_ Kupim ZASTAVO 101. letnik 81-82. Tel.: 25-919 od 15. ure dalje 6512 Kupim rabljene SALONIT PLOŠČE 95 x 125 cm do 50 kom. Darko Flander. Hafnarjevo nas. 94. Škofja Loka. tel.: 01-691 6513 Kupim traktorske VILE za seno. Jože Bi/.ovieur, Zadobjo 13, Gorenja vas 19. Škofja Loka 6514 Kupim 2 m' BOROVIH in 2 m' SMREKOVIH DESK - colaric. Ponudbe pošljite na Vili Brezar, Bistrica 37, Tržič, tel.:50-524 6515 Kupim ŠIVALNI STROJ »overlok« in poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 73, obnovljen. Predoslje 4 - 0510 Kupim rabljeno brako GARAŽO. Ivo Eterovič. Benedikova 26 a, Kranj 6517 Kupim hlevske REŠETKE - pocinkane. Tel.: 061-841-556 6518 Kupim MOPED s kasonom (3 kolesa), lahko nevozen. Janez Česen. Križe 18 6519 Kupim nerjaveče POMIVALNO KO RITO. Tel.: 50-478 6520 Kupim star vožen PONV EKSPRES, do 7.000 din. Tel.: 74-132 6521 Kupim rabljena OKNA in VRATA ter rabljeno rdečo STREŠNO OPEKO. Pismene ponudbe s ceno na naslov: Ali Topanica, Sr. Bitnje 5, Žabnica 5879 VOZILA Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. Ogled petek, sobota in nedelja (dopoldan) Maks Praprotnik, Loka 8, Tržič 5970 PEUGEOT 204 karavan, letnik 1967, poceni prodam, motor in amortizerji so novi. Telefon: 28-427 5886 Karamboliran 126 P, letnik 1976, prodam. Vincarje 48, Škofja Loka, tel: 064-61-395 dopoldan 6013 Ugodno prodam avto 125 P, letnik 1979, registriran do januarja 1985. Osterman, Luže 2, Šenčur, tel.: 43-168 6265 Prodam MOPED 15 SLC, leto 1981. Božo Dajič, Golnik 46 6361 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. registriran do drugega leta. Rupa 21 6362 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Telefon 27-585 6363 Prodam ZASTAVO 101, registrirano, vozno, cena 40.000 din. Voglje 36 a, Šenčur 6364 Prodam vetrobransko STEKLO za NSU 1200 in 20 vreč APNA. Sodnik, Pivka 9, Naklo 6365 JUGO 55, bel, tovarniško nov, nevozen, ugodno prodam. Tel. 064-21-259 6366 Za FIAT 126 prodam nove komplet plastične odbijače. Tel.: 23-308 6367 Prodam TOMOS 15 SLC 2/83, 3900 km. Zoran Cvetkovič, Hrastje 13 6368 Tovorno PRIKOLICO BRAKO 400 zamenjam za deske colariee. Gorjup, Zlato polje 1 b, Kranj 6369 Prodam VW 1302 S, letnik 72. obnovljen. Kočevar, Trboje 2, Kranj 6370 Ugodno prodam VAUXHAIL viva 1300, Kajzer, Prebačevo 58 6371 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1973, registriran do februarja 1985. Tel.: 064-68-254, Tavčar 6372 Prodam ZASTAVO 101 GTL, staro 5 mesecev, Telefon 26-841 dopoldan 6373 Prodam LADO 1600, letnik 1980, dobro ohranjeno. Mlakarjeva 4, Kranj 6374 Prodam avto .RENAULT 4, lotnrk 1977. Miro Starina. M. Pijade 48, Kranj 6375 Ugodno prodam R 4 TL, garažirano, letnik 1976. Tone Terkaj, Sr. Bitnje" 114. Žabnica 6376 Prodam nove letne GUME 175x13, novo moško rogovo KOLO. Škovic, Mlaka 120. Kranj 6377 MOPED COLIBRI. vozen, prodam za 5.000 din. Zg. Bitnje 228. pri Puškar-ni. 6378 Poceni prodam ŠKODO 110 delux, vozno. Milan Metelko, Vrečkova 5, Kranj 6379 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Informacije ria tel.: 44 521 6381 Prodam OPEE REKORD BERLINA 20 SJ, letnik 1980. Vili Muc, Verje 15 C, Medvode, Tel.: 061-612-792 6382 Prodam 126 P. letnik 77. Hnbič, F Rozmana Staneta 9, Kranj 8383 Prodam CITROEN GS 1.3. U-tnrk 1980. Zvonko Pavlic. V. Vluhoviču 10. Kranj Ugodno prodam TOMOS ALTOMA TIC. Prebačevo 5. Kranj Prodam ZASTAVO 750. letnik : •: registriran do 4. 5. 1985. Starec. J. Pu-harja 8, Kranj 638<' Za AUDI 60 prodam MOTOR MENJALNIK. 2 OBROČA z zimskimi GUMAMI. Tel.: 22-761 6387 ^ ZASTAVO 750. letnik 76. prodam. Žeje 2. Duplje Ugodno prodam karambolirano ŠKODO Š 110. Kutnjak Franjo. Si nik 75. tel.: 061-627-084 6389 Prodam osebni avto RENAULT 8. letnik 1971, pločevina obnovljena 82 leta. Kalan. Jam ni kova 2, Medvode (39 Prodam VW, starejši letnik, obnovljen, registriran do decembra. Tupah-če 24, Preddvor. , 6391 Prodam AMI 8, letnik 74. registru do decembra 1984 Kalinškova 22 Kranj Prodam nove 4 savske GUME ari best. dimenzije 175/13 z aluminijastimi platišči. Tel: 50-260 iht. 359 Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 176, Tupaliče 28, Preddvor 6394 Prodam VW 1300. in 3 kub. m. rezanega LESA različnih dimenzij. Tel 83-176 Prodam ZASTAVO 600 D po delih Inf. po tel.: 061-321-776 do 15. ure 6 H R 4 TLS, september 1979, prevoženih 52.00 km, kovinsko modre barve, prodam za 18,5 SM. Tel.: 60-142 po 18. uri Prodam lepo obnovljeno, garažirano in zaščiteno DIANO 6. letnik 1978 09.000 km. Cena f 110.000 din. Tel 77-317 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, Bernardel. Zali log 51, Železr. 6399 Prodam karambolirano KAROS1 R I JO, jugo 45. Telefon 23-725 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750. letnik 1974. Marolt, Poljšica 24. Podnart 6438 Prodam AVTO na daljinsko vodenje, znamke Lancia. Bukovec, Britof 179 Prodam tovorni AVTO TAM -Podlipnik Pavel, Knupe 17. Seka 0482 Prodam nov neregistriran JUGO 49 Pevno 5. Škofja Loka ^43 * Prodam LADO 1500. letnik 1980. Ga-brič. P. Medetove 17, Naklo 6484 Prodam R 12 prva registracija 1976, obnovljen in garažiran. Prevoženih 104.000 km. Tel.: 27-756 ^4^5 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. Vukovič, T. Dežmana 2, Planina. Kranj 6486 Prodam nove 4 GUME MISČHE] IN 185 13 70 XVS 2 in 6 VRAT in 2 OKN. \ Bojan Robljek. Golniška 48. Kokrk a 648 Prodam PRIKOLICO za OSF.B\ AVTO, Žanova 30, Kranj Prodam R 16, zelo po ceni. Suljan vič, 1. maja 65, Kranj Prodam rezervne dele za ZASTAVO 101: BLATNIKI, PRAGI. POD PRED NJA MASKA in ZADNJA MASKA •■ MOTOR z MENJALNIKOM - Danile Mesarec, Kidričeva 74, Škofja Loka 6490 Prodam TAM 2001, letnik 75. Dolenc Križna gora 15, Škofja Loka Prodam VVARTBURG KARAVAN letnik" 1977, 59.000 km. dobro ohranjen, za 17 SM. Zlato polje 15 a, Kranj 6492 Poceni prodam športno ŠKODO, ne registrirano in električni ŠTEDILNIK, ogled sobota in nedelja. Frankov selje, novi bloki 164, soba 15, Škofjj Loka Prodam MOPED avtomatik, starejš letnik in ŠTEDILNIK (2 plin in 4elek trika). Velesovska 26, Šenčur 6494 Prodam ZASTAVO 128/1100. .letnik 1980. Informacije po telefonu 064-62-871 ali na naslov Kidričeva -Škofja Loka 6495 Ugodno prodam ZASTAVO 75(1 1 tnik 1975, registrirano do oktobra 1984. Gladek. Sp. Besnica 117 Prodam ZASTAVO 750. letnik 19C9, v voznem stanju, neregistrirano. Dvoi -je 18. Cerklje 6497 Prodam ŠKODO 120 L, letnrk december 1978. Cena 18 M. Tek 004-65-023 84 Prodam PRINZA 1200. registriran do aprila 1985. Ogled sobota in nedelja. Sovine. Brode 8. Škofja Loka Prodam AUDI 60 po delih. Mlaka Miro Velesovo 74, Cerklje Prodam nov TOMOS 14. IvO Mai novic tel.: 21-962, dopoldan ali Sjv va 2, Čirče Prodam ZASTAVO 750. letnrk 1976. Praprotnik Ciril, Ljubno 130. Podna: : H 6502 Prodam ZASTAVO 101, letnik 77. registrirano, dobro ohranjeno. Ogled po-noldan Lunder. Podlubnik 66, Škofja I oka Prodam FIAT 126, letnik 82. Hirci Štefan. Hotel Grad Podvm, Radovljica 6504 Prodam LADO 1500 SL. letnik 80 ;0: desni prednji blatnik za Za notranji stavo 101. tel.: 77-477 PEUGEOT 304 za dele dam. Štružnikova 21. ^Prodam PRINZA 1000. reg.stmv. I« avgusta 84, Alojz Černe. Alpsk 6501 6505 v celoti pro Šenčur, tel 6506 '*'t>d , 1 'i \T 1T2 letnik 71 ali ga 'rV'an Suha 32. Kranj 65«* p? rl i m ZASTAVO 101. letnik 80 4 od 15. do 17. are 6509 ar Ki mesecev, oba garazirana. 1. JUNIJA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, KRONIKA .15. STRAN GLAS .^•m stanju, prodam. To!.: dopol -■To popoldan 78-359. fialU • bnovljen MOPED - trobr-r. oloktro MOTO H 74 M 1400 ob.. M.kovič. Zg. Brnik 127 0511 -jdam enoosno prikolico, nosilnost m. možna predelava za počitniško « ali traktorsko prikolico. Tel.: 0401 karambolirano ZASTAVO ik 1978 Retnje 25. Tržič 0402 OBRANSKO STEKLO za ZA-101 prodam. Zepič Janez, I r je 13 tel. 24-654 int. 343 dopol-U56 popoldan 6403 m dobro ohranjenega r ICKA, 75 registracija do maja 1985. ak'dan popoldan. Ivica B.jelič. 10 Tržič 6404 o prodam ZASTAVO 101. do-nieno. I- registracija 1970. In-r dopoldan na tel: 22-221 .nt. ofioq in popoldan na naslov Jurajevćić Mlaka 12 6405 ano Sdam lita PLATIŠČA z gu--°4Pkom za ZASTAVO 101 m Tomo Josipovič. Benedikova^ > orodam tovorni avto ZA->n B vozen z B kategorijo, re-"So maja 85. Tel, 75-140. int. 6407 flCrsiMCO 1100 special za atDragovan. Partizanska 3. Zin^ CPTODO 105 S, letnik 79, T Kob Jože, Podbrezje 4, Du-K-od J"4 64og Lfe«. r 12 letnik 1975, Struževo 2Tv nedeljo dopoldan 6410 n GOLF 1500 LS. Dobersek. ' pEUGEOT 304 letnik 74,Je-36P Kranj. Ogled od le^do LADO 1200. letnik 1974. tel.: 750 LC letnik 1979, pro- r^fsodnikar. Jesetovn^. --rtrnTTS 16-24 Kiper. letnik 72 in 5ff5 X oboje paletni sistem -Jgo Sodnik^'. Jesetova^J. ^.m SIMCO HORIZONT ?jdno prodarn SI. Otoče 33 1979 -r-°^a 6418 u .vlieno ZASTAVO 750, Utam obnovljen" , Retnje 16. 5. Zupan Bajko. ^ čurnOO Š 100. registrirano '"na Klanec 38 Kranj. «*/anie centralna, to-*o ^an^Đfe prodam. Naslov I. nad stropa- *J 6277 ku. AIj ENOSOBNO P0KJEKO n vzamem v na v ogl STANOVANJ L ah ^ enosobno • v gotovini ^OKJERO- *~ STANOVANJ E« 1 Pbnudbe pod* "& 6540 ^nRN0 STANOVANJE Wtm TROSOg^SsOBNO z bival-*enjam za Jorivatni hiši v Škol-resjero v p nekaj sadne- ^zzidano gar^Zrta Tel.: 60-918 ^»Henjavnega^rta. ^ - riMOSOBNO stanova-Mpar išče EN^ >RIVATN0 HI- fra: -Hiša ;P%o - opremijo- Za^cHe na tel.: 25-143 od W*Mke informacij« 0543 _r.v;iE v Kranju ali P STANOVANJE /a sa do^ftTra-NUJNO 0.44 ali SOBO x- okolic ^nfmSno. Sifr« -Hodn« enosobno stano-'^i«"0 n%amni za večjo staro., * "! na FK^nia. Naslov v «,gI. ž okolici Krdl 0546 _ zaposlena, najamem ,3 redno »JP ,bnirn vho- ^i^^^;;;;-s<»H" s,......»■ TToP^'s uvtobusm- poslali fpod S-P'j^viinjsk« "ISO. -JT Jvt>sta,- v centru 'lrai-u. teepod *'rro' - --.oVODNl-OA IN STA tortm VO>( it za priučitov.Tol, >IA in delavca k r>8,)() BARSKEGA POMO Ml^pn,:.., Pnhi B m o^e^o L*d° i-ip««-- ';o/na * Senćur. ie' 6280 . DriUćeno gostinsko telim PK lo po dogovoru Bife - - ; A, V&llJO za KMPISAI Fl^Mrii stroi. Hoiioi •■"■"<> F ple 0527 24 6^ PAŠNA SKUPNOST BREZJE NA GORENJSKEM Išče PASTIRJA za planino PUNGRAT. Zaželjen upokojeni par. Ponudbe pošljite na naslov: Vovk Jože, Črnivec 3", Brezje. Prodajalko takoj zaposlim za prodajo v Butiku. OD dober. Teršok Mojca. Mlakarjeva 31, Šenčur 6528 FRIZERSKO POMOČNICO zaposlim takoj. Elvira GRILC, »PARK HOT TEL« Bled. tel.: 77-070 0529 GOSTIŠČE KAMP V ZAKI Zupan Darko Bled takoj zaposli samostojnega KV KUHARJA. Osebni dohodek 50.000 din. Hrana in stanovanje brezplačno. Tel.: 064-77-441 od 10. do 20. ure 0530 OBVESTILA ŽAGAM metrska drva na domu. Telefon 74-715 BAGAT TEČAJ v KRANJU obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ 4. junija 1964 ob 15.30 in 7. junija ob 8. uri. Vpis v Delavskem domu Kranj, vhod 6. ali po tel.:47-250 6531 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je naročite po tel.: 064-75-610 4680 IZDELAVA IN BORAVILO kamionskih cerad, POPRAVILO šotorov in bahdahinov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar. Lesce. Rožna dolina 12. tel.: 74-972 '*474 GRADITELII HIŠ! Po lanskih conah vam obrtnik izdela vodovodno instalacijo. Telefon 28-427 5902 Kdor želi imeti RAZŽAGANA DRVA naj kliče na tel.: 22-842 6282 PODBIJANJE CESTIŠČ s hkratnim uvajanjem cevi za PTT instalaciji', elektro instalacije in vodovod. Nudim tudi kompresorske storitve. Telefon 061-205-507 ali 266-701 0284 Komercialna skupina iz Kranja nudi možnost igranja na veselicah in ostalih prireditvah. Informacije na tel.: 25-068 6532 NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. POKOPALIŠKI ODBOR MOŠNJE obvešča, da bo pobiranje najemnine za grobove v nedeljo, 3. junija od 8. do 11. ure v pisarni Krajevne skupnosti Mošnje 6533 Nudim usluge rezkanja in ploščin-skega brušenja. Rebernik, tel.: 064-41-012 6534 Obrtnik išče KOOPERANTA z redno ali popoldansko obrtjo za elektroinsta-lacijska dela. Šifra: elektroinstalacija 6535 Iščem zidarja za notranji grobi in fini omet. Naslov v oglasnem oddelku. 6539 Zidarja za vzidavo, omete in tlake iščemo v Gorjah. Tel.: 061-342-068 6537 PREPOVEDUJEMO PAŠO na ME ŽAKLJI, na RAVNAH, PORATIH DO 24. avgusta: Jakob Zalokar, Podhom 11; Dornik Janez, Podhom 12: Dornik Janez, Podhom 19 6538 PRIREDITVE_ V soboto, 2. 6. ob 20. uri in v nedeljo, 3 6. ob 14. uri ste vabljeni na VELIKO GASILSKO VESELICO na KRIŽ pri KOMENDI. Igra skupina »TEN« 6552 OO ZSMS Sveti Duh organizira veliki NOGOMETNI TURNIR v malem nogometu, ki bo na nogometnem igrišču v Gorajtah, (Sv. Duh) v nedeljo, dne 3.6.1984. Začetek ob 8.30. Prijave sprejmamo pol ure pred začetkom. Vljudno vabljeni. OO ZSMS Sv. Duh. 6522 ANSAMBEL SIBILA vabi v SOBOTO ob 19. uri in v NEDELJO ob 15. uri na VELIKO VRTNO VESELICO v TE NETISE. 6523 PARTIZAN GORENJA VAS prireja v počastitev KRAJEVNEGA PRAZNIKA v nedeljo, 3.6.1984 ob 20. uri m VELIKO VESELICO v domu Partizan v Gorenji vasi. Igral bo ansambel IVANA Ruparja. Vabi društvo Partizan 6524 Gasilsko društvo Zg. BRNIK priredi V nedeljo, 3.6. 1984 ob 16. uri VRTNO VESELICO. Za razvedrilo bo igral an sambel KRVAVŠKl KVINTET. Sroče-lov, kegljanje in streljanje za dobitke. Vabijo Gasilci. • 6523 OSTALO .ČEVLJARSTVO — Tomšičeva 40. Kranj, nudi popravila čovljev. hitro* solidno in kvalitetno, ceno Ugodne! Spre iomam tudi naročila za škornje Ztrtej-kloru in škornje za jahanje. SE PRIPOROČAM! Prosim očividcu, ki je v ponodoljek. 28. 5. 1984 zjutraj ob 5.40 na cesti Kranj,—Šenčur, na križišču nasproti Kartorui/.o Gorenjskega tiska natan čno vidol prometno nezgodo, naj pusti SVOJ naslov v oglasnem oddelku. 6551 Oropali tri črpalke Kranjska gora — V noči s 26. na 27. maj -so neznani storilci v Kranjski gori oropali vse tri črpalke. Najverjetneje so vlomili med 23. uro in polnočjo, sicer bi kdo slišal razbijanje in jim nakano preprečil. Storilci so na vseh treh črpalkah razbili steklo na vratih in se splazili v notranjost. Pri razbijanju se je zlikovec verjetno tudi poškodoval. Na podkorenski črpalki so skušali odpreti blagajno, vendar jim ni uspelo. Zadovoljiti so se morali s skromnim izkupičkom od pijače, ki so ga našli v hladilniku. Vsega skupaj je bilo nekaj nad 700 dinarjev. Na črpalki pod žičnicami na Bo-rovški cesti so imeli več sreče. Iz blagajne so odnesli za 260.000 dinarjev vrednostnih bonov za gorivo in za 80.000 dinarjev turističnih bonov. Prisvojili so si tudi 20.000 dinarjev dnevnega izkupička. Vlomili so tudi na črpalki v Logu, kjer so našli kakih 6200 bonov AMZJ po 1000 dinarjev vrednosti, tako da je njihova skupna vrednost 6.200.000 dinarjev. Za storilci še poizvedujejo. @ LOTERIJA srečka št. din srečka št. din 00 80 186998 30.000 10 100 266886 100.OHO 50 160 3480 l.O(K) 51 100 72610 10.100 71 120 08100 4.080 78701 4.000 422 4.r>:mi 2,000.000 200 323232 30.000 374332 30.000 78033 10.000 292123 200.000 4 60 292553 30.000 150434 30.060 424424 30.000 65 140 025 200 30 2575 2.000 120 5855 600 50 120 7785 800 82400 6.000 122025 30.200 025786 30.000 17 80 08 80 57 140 08 100 927 400 88 80 0677 800 748 200 19417 0.080 3558 9168 1.000 09347 4.000 700 2.r)0(ii7 30.080 10728 6.000 13408 4.080 9 60 30748 6.200 2449 660 47908 8.080 4819 660 81448 8.000 105729 30.060 93148 4.000 402419 1.000.060 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. junija bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PV Vodovodni stolp. PC Zlato polje, SP Storžič (Kokrica), PC Britof, PC Klanec, SP Plani-na-center, SP Labore od 7. do 19. ure, SP Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo, 3. junija pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA Market Novi svet TRŽIČ Mercator Deteljica. Mercator Trg svobode 27 od 7. do 17. ure. Živila Jelka, Trg svobode 8 od 7. do 19. ure. NESREČE SILOVITO ČELNO TRČENJE Škofja Loka — Blizu gostilne Plovna v Škofji Loki se je v torek, 29. maja, zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Janez Bergant, star 30 let, doma z Ožbolta nad Zminccm, je dohitel ustavljen osebni avto, ki je s smernim kazalcem dajal znak, da bo zavijal levo. Ker je Bergant vozil s precejšnjo hitrostjo, ni mogel zaustaviti za tem avtomobilom, temveč je zapeljal na nasprotni vozni pas. Po njem pa je tisti hip pripeljal z osebnim avtom Franc Žontar, star 57 let, iz Škofje Loke. Vozili sta čelno trčili. V nesreči je bil Bergant huje ranjen, v Žon-tarjevem avtomobilu pa laže ranjena sopotnica Silva Žontar, stara 41 let. IZSILILA PREDNOST Jesenice — V sredo, 30. maja. sta na Jesenicah trčila osebni avto, ki ga je vozila 24-letna Ružica Najdek, in kombi z voznikom Miroslavom Poji-cem. starim prav tako 24 let. z Jesenic. Najdekova je pripeljala s strun ske na prednostno cesto, no da bi se dobro prepričala, ali lahko brez nevarnosti pelje naprej. Tam je trčila v kombi. V osebnem avtomobilu je bil poleg voznice laže ranjen tudi 3-letni Željko Najdek. Skupna škoda na vozilih je ocenjena na 320*000 dinarjev. NA DVORIŠČU POVOZIL OTROKA Jesenice — 36-letni Boško Došen ž Jesenic je minuli ponedeljek, 28. maja, pripeljal na dvorišče stanovanjske hiše v Podmežaklji, kar mu je nenadoma skočil pred avto otrok, 3-letni Amir Terzič. Čeprav je nemudoma zavrl, je Došen otroka zbil, da je obležal hudo ranjen. ]> ž Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta « JOŽA MEDJA z Bleda se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Rusu za dolgoletno zdravljenje, govornikoma za besede slovesa, pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Ivanka in otroci z družinami Bled, London v Kanadi ZAHVALA V 72. letu starosti se je 23. maja 1984 izteklo življenje našemu dobremu in skrbnemu možu, očetu, dedku, bratu, stricu, tastu in bratrancu VINKU ZIHERLU iz Grenca 6 pri Škofji Loki Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Gorenjske predilnice in TERMIKE Trata za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, pevcem, gasilcem za častno spremstvo, gospodu župniku za opravljen obred in nepozabni nagovor. Hvala tudi dr. Rešku in dr. Zamanovi. ŽALUJOČI VSI, KI SMO GA IMELI RADI Grenc 6, Škofja Loka ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke, žene, mame, stare mame, sestre, snahe in tašče JELE KOŠIR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, DO Planika Kranj in Cestno podjetje Kranj ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za ganljive pesmi. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 25. aprila 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica STANKA ZAPLOTNIKA iz Letenc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, dr. Bavdku, zdravnikom in sestram iz Instituta Golnik, sodelavcem iz Iskre — Telematike, Iskre — Kibcrneti-ke, Save in GKZ-TZO Naklo, pevcem in gospodu župniku in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje. darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi! Letence, 27. maja 1984 Črno skladišče hlodovine v Škofji Loki Hudo nevarna pot v šolo GLASOVA ANKETA Pred dnevi je pod noč zdrknil hlod na cesto. Kaj, če bi se vsul visoko naložen kup hlodovine? Kaj, če bi bili tedaj blizu otroci, ki po hudo nevarni poti gredo vsak dan v šolo? Otročad se nevarnosti seveda ne zaveda in najbolj »junaške« so ljudje že odganjali z nevarno nametanih hlodov, na katere so plezali, ko so čakali, da se veliki tovornjak umakne s poti. Starši se nemočno jezijo, šola in krajevna skupnost tudi, Gradiš pa se za opozorila ne zmeni, cesto bi najraje zaprl. Druge pa ni! Škofja Loka — Iz naselij Grenc, Virmaše in Sv. Duh hodijo otroci v šolo na Trati peš. Dobre avtobusno zveze ni, tudi pretirano daleč ni. Že poprej je bila pot v šolo nevarna. Vodi mimo vhoda v škofjeloško tovarno Gradisa, naprej mimo skladišč Veletrgovine Loke, čez prometno cesto in mimo Alpetourovih mehaničnih delavnic. Posebej v jutranjih urah, ko so otroške oči zaspane, in ko se vračajo iz šole, je tam vse polno tovornjakov in otroci si morajo dobesedno utirati pot med njimi. Že zdavnaj bi torej morali misliti na novo pot. Posebej, ker se tamkajšnje tovarne kanijo še bolj kot doslej zajesti v stanovanjsko naselje. Krajevna skupnost Sv. Duh, ki upravlja s to javno potjo, na problem opozarja že dalj časa. Tudi z delegatskim vprašanjem na decembrskem zasedanju občinske skupščine, ki do danes žal še ni dobil pravega odmeva. Namesto tega je postala pot letošnjo pomlad še bolj nevarna, brez pretiravanja lahko rečemo življenjsko nevarna. Gradiš je namreč na travnik onstran tovarniške ograje — pridobil ga je pred časom — navozil visoke kupe hlodov, ki so vrh vsega dokaj malomarno nametani. Vrh vsega pravimo, ker Gradiš za novo skladišče hlodovine nima nikakršnega dovoljenja in soglasja. Morda zato ne čuti obveznosti, da bi skladišče zavaroval in zaščitil? Morda potihem Po oot n ' Z17 IeVl nevarno nametani visoki kupi hlodov. P, iTJ J° °troci v sol°' del"vd na delo. Kdo bo odgovoren če se bo kai zgodilo? Mame bi bilo bolje, da bi v Gradisu že zdaj sami:p"okazaliLtiTe ga med njmu. M je odgovoren, da skladišče hlodojHnenifava^ovano. slovenija - jugoslavija PROGRAM PRIREDITEV NA BLEDU V MESECU JUNIJU 1.6. pe 1.6. do 15. 6. 2. so 6. sr. 9. so 9. so 10. ne 13. sr 15. 6. do 6. 7. 16. so 20. sr. 21. če 20.00 10.00 17.30 21.00 15.00 17.30 20.30 15.00 21.00 11.00 17.30 21.00 16.00 22.-24. pe-ne 10.00 23. so 11.00 17.00 18.00 20.00 BRASIL TROPICAL, večer brazilske folklore v Športni dvorani. Prodaja kart General-turist Bled LIKOVNA RAZSTAVA v Festivalni dvorani. Razstavlja slikarka IRENA LELJA JADRALNA REGATA za pokal slovenskih jezer za jadrnice razredov »Optimist«, »Emona«. »Fireball«, »Fj«. »Zeta« in 470 PROMENADNI KONCERT v Zdraviliškem parku, izvaja godba na pihala Kranj VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v športni hali Bled. Nastopa KUD VERIGA in KUD KOSTOLAC iz Subotice MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA na Blejskem jezeru PROMENADNI KONCERT v Zdraviliškem parku. Izvaja pihalni orkester VERIGA Lesce VELIKI GALA PLES v Športni dvorani. Igra plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA na Blejskem jezeru VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvorani. Nastopa KUD France Marolt iz Ljubljane LIKOVNA RAZSTAVA v Festivalni dvorani. Razstavlja slikar VOJKO SVETINA m kipar TONE SVETINA TURISTIČNA SURF-REGATA. Prijave v Regatnem centru PROMENADNI KONCERT v Zdraviliškem parku. Izvaja godba-na pihala Kranj VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvorani. Nastopa KUD France Marolt iz Ljubljane VELIKI PIKNIK za vse goste Bleda in okolice v Ribnem. Zabavni program, gorenjski folklorni plesi, zabavne igre. zabava s plesom. Večerja v naravi Mednarodno amatersko prvenstvo Jugoslavije v GOLFU za seniorje in seniorke. Nagrade: Tovarna zdravil Krka Novo mesto, Hotel Rhodania Crans Montana — Švica TURISTIČNA SURF-REGATA. Prijave v Regatnem centru OTVORITEV SEZONE Nastop možoretk ob spremljavi godbe na pihala iz Gorij Spretnostno tekmovanje gostinskih turističnih ekip Gorenjske Zabava s plesom (postrežba na stojnicah) celo računa, da bo izsilil zaporo ceste? Hlodi groze, da se bodo zavalili nanjo! Krajani se jeze. Druge poti do Frankovega naselja ni. Najbolj jezni so seveda najbližji sosedje Gradisa. ki nimajo trdnega odgovora ali se bodo morali preseliti ali ne. Hlode so jim nametali tik ob hiše, kupi segajo do dimnika. Celo podnevi morajo v hiši prižigati luč. Vozel je torej krepko zapleten, v kislo jabolko pa noče ugrizniti nihče. Uradnega dokumenta, ki bi Gradisu dovoljeval širitev ni. V starem urbanističnem načrtu ni predvidena, no-velacija ni bila sprejeta. Prostorski del družbenega plana tudi še ni narejen. Kako torej sprejeti zazidalni načrt? Občinski možje so si sami zvezali roke, zato ni čudno, da zdaj previdno molče, ko gledajo Gradiso-vo nasilno širitev in nevarno pot. Da, če bi bil narejen zazidalni načrt, problemov s potjo ne bi »bilo, saj bi načrt »obdelal« vse podrobnosti v zvezi z razširitvijo tovarne. Zato jih vendar sprejemamo. Tako pa bo vozel težko odvozljati. Težko tudi zaradi tega, ker v Gradisu ni veliko posluha za ljudi, ki žive ob tovarni. Pred leti so jim pred nosom postavili žago, ki ropota ter stresa žagovino in prah, njeno ogrodje visi celo čez tovarniško ograjo na cesto, ob kateri so stanovanjske hiše. Z malce dobre volje in z malo denarja bi lahko vsaj hrup zmanjšali. Tudi sanitarni inšpektor bi se moral odzvati na pritožbe ljudi. Vse torej kaže, da je v Škofji Lo-kik na obzorju nov zemljiško prostorski problem, po katerih škofjeloška občina že kar slovi. M. Volčiak Pomembna pridobitev jeseniških planincev Nova koča na Golici Jesenice — Planinsko društvo z Jesenic bo odprlo to nedeljo, 3. junija 1984, novo kočo na Golici. Postojanka bo velika pridobitev za vse obiskovalce zahodnih Karavank, saj so tod že dolgo čutili vrzel v oskrbnih in prenočitvenih zmogljivostih za planince. Zamisel o postavitvi koče so jeseniški planinci začeli uresničevati že 1979. leta, ko so pripravili načrte za stavbo. Naslednje leto so postavili tovorno žičnico in prepeljali na Golico gradbeni material. V letih 1981 — 1983 so s prostovoljnim delom in materialno pomočjo nekaterih delovnih organizacij postojanko zgradili. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za notranje urejanje koče so načrtovano otvoritev preložili z lanske jeseni na letošnjo pomlad. Zaenkrat so že uredili bivalni del, kjer bo približno 50 sedežev, prenočišča s 30 ležišči pa bodo nared za letošnjo poletno planinsko sezono. Svečanost ob odpiranju koče se bo začela v nedeljo ob 11. uri. Med njo bo udeležence prireditve pozdravil predsednik PD Jesenice Pavle Dimi-trov, ki bo pozneje tudi slavnostni govornik ob 60-letnici tega društva. Z zgodovinskimi znamenitostmi Golice bo obiskovalce seznanil dolgoletni planinski delavec z Jesenic Stanko Ravnik, potek izgradnje koče pa jim bo predstavil predsednik gradbenega odbora Janez Košnik. Kot organizatorji predvidevajo, bo novo kočo odprl predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec. Slovesnost na Golici bodo obogatili s kulturim sporedom. V njem bodo nastopili godbeniki pihalnega orkestra Jeseniški železarji, pevci moškega okteta DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice in recitatorji amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic. S. Saje Izteklo skoraj štiri hektolitre mleka Spodnje Bitnje — Ko je minulo soboto, 26. maja, šofer KŽK prišel v zbiralnico v Spodnje Bitnje iskat mleko, da bi ga odpeljal v kranjsko mlekarno, je našel skoraj prazen bazen. Prejšnjega dne je kmet Matevž Sifrer iz Zabnice od bitenjskih in žabniških kmetov zbral kakih 4.000 litrov mleka in ga shranil v mlečni bazen. V zbiralniku je ostalo le še 300 litrov mleka, vse preostalo je izteklo po cevi na travnik za poslopjem. Domnevajo, da je izteklo, ker je bil bazen napolnjen pod pritiskom, kar je povzročilo, da se je mleko dvignilo do cevi in do jutra postopoma izteklo. Premalo cenjena znanja in spretnosti Skupnost slovenskih upravno administrativnih šol vsako leto ob d novu mladosti prireja tekmovanje v .strojepisju in stenografiji. Kranjske dijakinje, ki že tradicionalno sodelujejo in dosegajo tudi dobre rezultate na teh tekmovanjih, so se udeležile tudi letošnjega v Kopru. V strojepisju so se Magda Sobočan, Ivi Kozjek in Alenka Povšnar ekipno odrezale s petim mestom, v stenografiji pa so Andreja Šubic, Cvetka Šemrl in Vida Amidžič odnesle zmago. Slednji sta stenograma oddali celo brez napak. ga časa. Ob razglasitvi rezultatov sem bila prijetno presenečena. Poleg petih šolskih ur stenografije tedensko smo doma prisiljeni delati tudi naloge. Kake štiri liste tedensko nam je naložijo, kar opravim v slabi uri, saj sem že kar dobro izurjena. V praksi še nisem imela prilike, da bi uporabljala stenografijo. Ko bom samostojno delala v tržiški BPT, kjer me štipendirajo, se bo priložnost gotovo še pokazala.« Vida Amidžič iz Škofje Loke »Naša zmaga je izključno rezultat dela v šoli in seveda domačih vaj, medtem ko so tekmovalke od drugje trenirale še več ur poleg rednega šolskega dela. Naše prvo mesto in to, da smo se odrezale brez diskvalifikacije, dokazujejo tudi kvaliteto šolskega pouka stenografije. Poleg angleščine imam ta šolski predmet najraje. V prvem letniku se mi je zdela malce čudna, učili smo se je kakor abecede. Zdaj jo že dodobra obvladam. Tudi na delovnem mestu, zaposlila se bom v ljubljanskem Leku, mi bo prišla prav, čeprav jo skušajo izpodriniti razni sodobni tehnični pripomočki.« Cvetka Šemrl iz Tržiča »Uspeha sem vesela, čeprav ga nisem pričakovala. Sprva sem imela tremo, a nalogo sem le na hitro pregledala, preden sem jo oddala še pred iztekom določene- Alenka Povšnar iz Kokre »Na tekmovanju strojepisk sem dosegla 304 udarce na minuto, pri šolskih vajah jih tudi 330. Na tekmovanju je bila huda konkurenca, tako da je naše peto mesto lep uspeh. Zaposlila se bom bržkone v Planiki, kjer sem že vsa leta na obvezni praksi. Upam, da tam od tajnice ne pričakujejo le, da zna skuhati dobro kavo temveč tudi znanje in strokovnost, kakršnega nam dajo tudi takšnale tekmovanja. Občutek imam, da našega znanja in spretnosti ne znajo prav ceniti in zato tudi ne izkoristiti.« D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan Ribič izginil v Radovni Krnica — V torek, 29. maja, je pri mostu v Krnici izginil v reki Radovni ribič Tadej Tozon, star 36 let, iz Ljubljane, ki je družno s tremi znanci ribaril v reki. Stal je sredi reke pod mostom. Nenadoma ga je močan tok na spolzkem dnu struge spodnesel, tako da je padel v vodo. Tok ga je hitro odnašal, tako da mu prijatelji niso mogli priskočiti na pomoč. S pomočjo občanov in miličnikov so ga iskali do noči, vendar ga niso našli. Zjutraj so ga ob prvem svitu spet iskali, toda pogrešanega ribiča še vedno niso potegnili iz Radovne. Glasov izlet v Goriška Brda Objavljamo naslednjih deset izžrebancev, ki jih je izžrebala Marija Šlibar iz Milj 35 pri Šenčurju: Ocepek Janez, Naslovče 25. Rfc- menda Sodnik Lovro, Hotemaže 33. Preddvor Golorej Janez, Voklo 34, Šenčur Močnik Miha, Milje 35, Šenčur Pipan Janez, Podlubnik 162. škof-ja Loka Meglic Alojz, Podljubelj 54, Tržič Friškovec Metka, Žabnica 36 Kopač Lojze, Tavčarjeva 8, Žiri Kemperle Tončka, V. Kej zarja 39. Jesenice Perne Franci, Sebenje 33, Kru-e i- Kranja je v počastitev 25. oble-Kranj — Gasilsko reševalna sluzoa.i* . lfl opreme in sredstev civil-tnice delopdnja pripravila ob odprtja - j nkazala sv0je osnovne dene zaščite v Kranju večjo vajo. s kciter j r,nih nevarnosti v okolju j> javnosti. Zaradi požarnih in drugi" ° ynJ-e na onesnaženem prosio^ preizkusila svojo pripravljenost =a ukf karamboliranega vozila in ru z nevarnimi snovmi, reševanje ose ■ žafXL V vaji je sodelovalo L/ošenje gorečega vozila oziroma vecj J ,animiv prikaz gasilsko ne-. 25 poklicnih gasilcev s 5 vozili, zal fanJskovalcev sejma. \a sliki: de-sevalnih aktivnosti ogledalo le malo ^ mdi kot prezraeevalec lo z generatorjem za lahko peno. Ki ^ . zadimljenih prostorov. (S) — Foto.