Ejulifjiiiišlu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer. Urednlitvo In npravnlitvo: Kolodvorsko Ulioo itov. 15. — Z urednikom ao more govoriti vBak dan od 11. do 13. ure. — Kokopiai te ne vračajo. — Inaeratl: Šoatatopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem pooav da^e 10 PopuNt — Velja sa Ljubljano v upravuiitvu: aa oelo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., aa četrt lota 1 gld. 60 kr., na meaeo 60 kr., poiiljatov na dom velja meaečno 0 kr. več. Po poiti velja aa oelo ^ leto 10 gl., aa pol leta 6 gld., aa četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jodon meaeo 86 kr. Štev. 255. V Ljubljani v soboto, 7. novembra 1885. Tečaj II. Vojna uprava pred avstrijsko delegacijo. Skoro bi se dalo trditi, da sta si obe dele-§aciji naše monarhije ravnale po gospodarstvenem jtočelu o „ razdelitvi dela". Ogeraka delegacija iz-ra'a si je v predmet vnanje zadeve, celo vrsto Važnih vprašanj Btavila je voditelja naše vnanje politike, in grofu K&Ia-akyu nudila se je pri-ll{a. razkladati naše razmerje k inozemstvu in velikim svetovnim vprašanjem 7{ nnn odkritostjo je sploh diplomatu mogoča vvjedanjem de-'Jkatn^m položaji. Drugo nalogo si je izbrala av-strijska delegacija. V budgetnem odseku našega nastopa začelo se je razmotrivati pitanje naše vojaške uprave, in pri dotičnih obravnavah branil Je vojni minister grof B vi and t- Rh e id t svoje nazore s toliko spretnostjo, da mu je le čestitati l»ad tako srečnim izidom. Od vseh stranij žel je da se odobri truclapoTno njegovo delovanje in da mu uarodi avstrijski po svojih poklicanih zastopnikih zaupno dovolijo one svote katere vojaška uprava tirja v dosego svojih’ namenov. Nobenega ugovora tedaj proti vojaškim potrebščinam! Vmolknili so glasovi onih naivnih^ politikov, kateri so preje z čudovito doslednostjo zahtevali, naj naše cesarstvo začne z razoro-ženjem ter naj se naša armada preustroji po a°ierikanski sistemi tako zvanih „milic“. Saj je t^uder jasno, da države aa evropskem kontinentu 0 1 o časa se_ne morejo baviti z razpustom svojih 3°]“lh 8il. doklej: ni stalno urejen zemlie-^1 —Pffffebivo pa^e čisto go- z e HftSfl, 'država, od vseh stranij obkoljena Listek. (r„ P r o k I e t a! an' Spisal Emilo Richobourg; po E. Vaconovi prodo-!avi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) »Kako to, Goš?“ — nSpomnil se je svoje otr k™ ^°ka P-° — »Ubogi otrok! ubogi * I šepetala je grofinja Bussičresova in rosa v ^ v °čeh- — „Studoval je, kakor veste, Prv' g!ji ^ainte-Barbe-skem in je bil zmerom den ^aJ bi lehko s pomočjo svojega arjft in mojih malih prihrankov napravil kariro. naenkrat se ga je lotila malodušnost in otož-st, in on meni: ,Čemu delati? Čemu živeti?1 me Peče v srce, milostiva gospa grofinja ! Jaz žine*18 TOl?rein pomagati! Kajti njemu manjka dru-tako’ ^tlan^ka 0111 imena! Kdo drugi bi si ne gnal ne DrinadCU| Cetuc*' nema matere, četudi nobenemu ter trpi mnogo,°S;nJ,,oi“a blag°’ p0n08a"p°ln0 8rCe a* “rrr,rsento^pso;6;0?ro8tite- 8°SI’S f°- od vojaških velesil, oboroženih od nog do glave, najmanj poklicana, prve korake storiti v tem zmislu. Poleg tega je znano, da je avstrijski vojak itak naj££uej5i-med-^vt4imi vrstniki, kajti po sta-tističnih izkazih stane pri nas posamezni vojak po v p r ek le 456 eld—na leto, dočim Francoska žrtvuje za svojega vojaka letnih 565 gld.. Nem-čiiai letnih. 600. Angležka pa za svojo maloštevilno in slabo organizovano armado cel<5 ogromno svoto 1867 gld. na leto za slehernega moža. In z druge strani dokazali so veljaki finančne vede, med njimi v prvi vrsti Adolf Wagner, da je prihranitev velikih držav z milično sistemo, na pr. Zjedinjenih držav, vender le nav i d e z n a, ter da s£ vojske, ka^or ^rozovUo klanje, m^d Be^erqimjvin južnimi državami amerika.nske ljudovlade v istem razmerji bolj drage in dolgotrajne. Naravno tedaj, da cel<5 iz vrst naše opozicije ni bilo slišati nobenega ugovora proti terjatvam naše vojne uprave. Ali vojni minister je pri tej priliki razodeval svoje nazore o nekaterih važnih vprašanjih, tikajočih se našega vojaštva. S številkami razjasnil je zdravstveno razmerje v armadi, in zabeležiti treba s posebnim zadovoljstvom, da odstotek bolnih in umrlih vojakov zadnja leta sem dosledno pada. Zaslugo za zboljšanje zdravstvenih razmer pripisati je človekoljubni in skrbni vojaški upravi, katera se kolikor mogoče ozira na človeški materijal, izročen njenemu varstvu. To je tem večjega priznanja vredno, ker se je zvišek potrebščin, pro-uzročen po gorkejši_jobleki in izdatnejši hrani našega moštva pokril 8 štedljivo varčnostjo, ne da bi se v ta namen obremenila državna blagajnica. Vojni minister porabil je to priliko, da je govoril tudi o vplivu vkvartiranja na zdravstveno razmerje jaz vas rada poslušam. Vašega sina je treba tolažiti; ne smete ga puščati v otožnosti!" — »Ah, saj jaz rad storim, kar le morem!“ — „Če se prav spominam tega, kar ste mi nekdaj pripovedovali, potem je mogoče, da njegova mati še živi; to je treba mladeniču poudarjati!" — „Žalibog nema več n&deje, da bi zopet našel mater. Sam je hotel po materi poizvedovati, in tako sva nekega dne potovala v Gray. Povpraševal je v bdl-nici tega kraja, a ničesar ni mogel izvedeti. Na to me je tam pustil samega ter je dalje potoval po oni deželni cesti, kjer sem ga bil našel z njegovo poluzmrzlo materjo, kakor sem vam to, mi-lostiva gospa grofinja, uže pripovedoval. Slučaj ga privede v trg, Saint-Irun po imenu ...“ — »Saint-Irun!“ ponovi grofinja približavši se pripovedovalcu. — „Da, milostiva gospa! Tam so Leonovi spomini oživeli, ko je zagledal dva kamnita psa na stopnicah gostilnice. Od tam je namreč njegova mati nastopila bila nesrečno pot v črno zimsko noč.“ V tem trenotku odpre Germain vrata salonova. „Gospod grof pričakuje gospo grofinjo." — »Jaz otidem," deje Goš. »A še nekaj vam imam izročiti, milostiva gospa..." — »Ne, ne, osta- naše armade. Pohvalno omenjal je deželo Moravsko, katero je y vzgled stavljal. kar se tiče je grajal Galicijo, kjer so vojaški kvartirji še silno zanemarjeni. Prečitajoč ministrove besede smo se nehotč spominali novomeške velike vojaš-\« nice, katera dandanes še zam&n čaka na posadko, ^ da si je pripravna v vsakem oziru! * ' Tudi o zdravniškem orodji govoril je načelnik naše vojaške uprave. Ni zatajeval svojega mnenja, da se primanjkljaj sposobnih vojaških zdravnikov ne bode preje dal odpraviti, predno se zopet ne ustanovi nekdanja akademija za zdravniški na-raščaj. Koristno to napravo zavira zgolj ogerska vlada. Pri nas, v naši državni polovici, ni nobenega nasprotja v tem oziru, in ^lagtL^ijiilovenci pozdravljali bi radostno ustanovo takega zavoda, kakor je bil i\§kdajijKvJo8«plHnura“, kjer se je to-li^_^8il\j^j^^v4zuriloj^spt^ne, nike. Nadejamo se, da se ministru konečno vender ( ^ le posreči, premagati ogerske antipatije proti temu < / po vsem umestnemu zavodu. ‘ ( Kar je grof Bjlandt bil povedal o fizičnem razvoji novincev v vsakega avstrijskega rodoUuba. Mjisša žmET novačenje. Sredstvo proti temu nedostatku vidi minister v spremembi vojnega zakona. Po njegovem prepričanji naj se namreč vojaška dolžnost prične stoprav z dopol-nenim 21. letom. Dr.Rieger in poljski poslanec Hausner sta se strinjala z ministrovimi nazori ter sta se izrazila v tem smislu, da bi zlasti za severne pokrajine kazalo, odložiti asentacijo na bolj zrela leta. Kdor pa poznd razmere v naših krajih, kdor pritlikave pastirje, ki sedaj na nova- nite!" klikne grofinja živo. „Vedeti moram...." In obrnivši se k Germainu, reče: »Recite gospodu grofu, da se kasneje popeljeva ven; naj blagovoljno malo potrpi." Germain se odstrani ter zopet zapre vrata salonova. Goš v tem povleče iz žepa papirje, koje je bil saboj prinesel. Izroči jih grofinji. „Kaj je to, Goš?" — »Papirji so, katerih boste izvestno prav veseli, milostiva gospa grofinja! Nek rokopis je, nekaka pesen v prozi, potem dve pismi Ti papirji bili so vročeni mojemu rejencu; on pa me je naprosil, da jih vam izročim." — »Ali naj te papirje pred vami berem, Goš?" povpraša grofinja jako ganena. — „Ne, u.:-lostiva gospa. Berite jih pozneje sami." — »Goš, ali veste kaka je vsebina tem papirjem ?" — Da, gospa grofinja." — »Kaj mi dopovedd ti papirji?" — „Malo, ali dovelj. V njih je govor ob onem sinu, ki ste ga izgubili in o komer ste mi nekega dne omenjali." Grofinja prebledi ter prične se tresti. »Tedaj so ti papirji bili vlastnina. ..." — „Bili so vlastnina sina gospe grofinje Bussičresove!" odreže se Goš. »In sicer onega vašega sina, ki se je aval Leon. Rokopis je svojeročno pisal, in baš čenje hodijo, primerja junaškim post'vam nekdanjih »rekrutov", bode pač moral pritrditi tem nasvetom tudi za naše ljudstvo. Ali uverjeni smo, da se tudi z jednako prenaredbo ne odpravi silna nevarnost, preteča vojaškemu zarodu, dokler se ne zamaži glavni vir telesne degeneracije, kateri najboljše močf spodjeda narodni krepkosti: alkoholizem namreč. Zatvorite duri demonu žganjepitja in kmalu vam bodo čisto drugačni junaki dohajali na vojaške nabore! V seji budgetnega odseka z dnč 4. novembra odgovarjal je g. minister na vprašanje, stavljeno po siležkein poslancu dr. Demelu, gledč znanja nemškega jezika pri podčastnikih naše armade. Odgovor njegov zadostoval je na vse strani. Ali z ozirom na aktuelno važnost tega predmeta štejemo si v dolžnost, da ministerskemu odgovoru in razpravljanju tega pitanja privoščimo poseben članek. Iztiravanja iz Ruinunije. P. C. — Z ozirom na velik nomeu. keteri se v listih prideva po rumunskem ministerskem svetu sklenjenemu iztiranju de^et^rih^oro4evalcev, urednikov in pub|icistov židovskega veroizpouedanja, je pač tudi modro, da se tudi pobližje osvetlijo vzroki, kateri so Bratianovo vlado napotili do te naredbe, katera je za jednega ali druzega zel<5 občutljiva, sploh pa se^ttjjjjjtež^ Pred vsem treba omeniti, da se to ne sme smatrati kot znamenje antisemitskega mišljenja rumunskih vladnih krogov, in da pred vsem odgovornost zadene one kroge, kateri so posamične slučaje sovraštva proti Židom porabili, da bi inozemstvo uverili, da se v Rumuniji sploh preganjajo Židje ter da bi tako inozemstvo uneli k posredovanju, naj bi se uravnal položaj v Rumuniji rojenih in v Rumunijo pristojnih, a še ne rumunsko državljanstvo imajo-čih Izraelitov. Židje uporabljali so v dosego tega namena tudi sredstva, katera so žalila čast Ru-munije. Razen tega pa je še glasilo pobratimstva in ravnopravnosti pisalo tako, kar je v deželi z urejenimi tiskovnimi razmerami absolutno nedopustljivo. Vender bi bila vlada navzlic temu težko da posegla po tako izimni naredbi, kakor je omenjeno iztiranje, da-si se niso v slednjem času vršili še drugi dogodki, kateri so dali našim merodajnim krogom povod, obrniti večjo pozornost na žurnaliBtično delujoče članove tukajšnje židovske občine. Prizadevanja rumunskega glasila anarhistov, katero je dan na dan zasramovalo vsako legalno avtoriteto, vlado, kraljestvo in kialja, ta prizadevanja našla so med publicističnimi zastopniki mnogo pohvale, osebito pri uredništvu »Fra-ternitatea", glasilo za pobratenje. Na drugi strani pa ima baje vlada v rokah popolnoma zanesljive dokaze, da so tamošnji iz- zato vam ga pošilja moj rejenec!" — »Pisanje mojega simi!" klikne grofinja. In s trepetajočo roko raztrga zavitek. Raz- grnivši rokopis poželjivo prebere nekoliko vrstic. Solze jej zatonijo oči, in na dragi jej spis pritisne gorak poljub! »Moj Bog, moj Bog, kaj bodem izvedela?" zašepeče, »kako veselje mi pošilja nebo?" Ona vpre rosne svoje oči v Goša, čegaver obraz se je veselja svetil. »Goš!" dčje s hripavim glasom in s trepetajočimi ustnicami, „kdo je vašemu sinu izročil te papirje?" — »Nek mož, kijih je imel shranjene." — »In zakaj je ta mož papirje izročil preje vašemu sinu kakor komu drugemu?" — »Ker . . . ker . . ." zajecljd Goš, »ker je mislil, da bi mu služili v to, da zopet najde družino svoje matere." — „Pa družino njegovega očeta, Goš ?" — »Leon ne išče družine svojega očeta, milostiva gospa." — „Ah, o tem hočeva takoj govoriti! A sedaj, prosim vas za božjo voljo, nadaljujte Bvojo povest. Vaš rejenec je torej prišel slučajno v Saint-Irun, pravite, in je izvedel, da je njegova mati nastopila iz tamošnje gostilne pot v črno zimsko noč?" raelitski krogi nameravali nabirati podpise za pritožbo, katera bi se bila ob prvi priliki predložila garancijskim vlastem berolinske pogodbe. Vrhu tega pa je pred četrtletjem prišel še francosk ko-munard Armand L6vy v Rumunijo, češ, da hoče konfesijonelno organizovati židovstvo. Se ve da je prihod tega ščuvalca zanesel le prepir med ru-munske žide; a pri vsem tem čule so se agita-torne besede, katere so morale vlado opozoriti, da varuje interese dežele. Na to se je izvršilo uže omenjeno iztiranje. Žal, da pri takih naredbah zadene kazen tudi marsikaterega nesokrivca. Koj po gori omenjenem iztiranji se je raznesla v svet novica, da vlada namerava iztirati nad dvesto inozemcev; ta vest pa je popolnoma izmišljena. Vlada je hotela s tem korakom samo pokazati, da se svobodno gibanje, katero uživa vsak v Rumuniji živeč tujec, ne sme zlorabiti v škodo miru in reda. Tu bili so isti vzroki, kakor pri iztiranji nekaterih v Sedmograško pristojnih članov „Romanie irredente." Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Predvčeranjim govoril je v budgetnem odseku delegacij tudi goriški poslanec dr. Tonkli ter priporočal, naj bi se vojno brodovje in stroji izdelavali v Avstriji ter se ne naročali iz inozemstva. Podadmiral Sterneck je omenjal, da je voljan, v kolikor to možno, ozirati se na želje predgovornika; če se ne bode moglo vse doma izdelati, so temu vzrok koristi, na katere se mora c. kr. vojna mornarica ozirati. Konferenca poslanikov se je konečno vender predvčeranjim sešla k prvi seji. Kako se bodo vršila njena posvetavanja in kak bode njih izid in izrek konference, se ne ve, vender se uže zdaj povsodi z gotovostjo zatrjuje, da bodo vlasti uporabile ves svoj vpliv, da se obdrži mir ter ravnotežje na Balkanskem poluotoku. Obrtni nadzorniki imeli bo te dni konferenco na Dunaji. Te konference udeležili so se vsi nadzorniki. Najprej posvetavalo se je o vprašanji, ali naj se izimno za čas jednega leta dovoljeno dvanajsturno delo podaljša; dalje se je razgovarjalo o podaljšanji dovoljenja nekaterim tovarnam, da smejo kot pomožne delavce imeti neodrasle osebe in ženske. Obrtni nadzorniki so izrekli željo, naj bi vsi obrtovalci poročali obrtnim nadzornikom o nezgodah. Kakor smo uže poročali, dobil je hrvatski ban grof Khuen-Hedervary red železne krone prve vrste. K temu odlikovanju bana omenja „Nemzet", da to dokazuje, da se patrijotično, energično, simpatično in spoštljivo prizadevanje, katero kaže ban v Hrvatski v interesu legalnosti in nedotakljivosti uprave in jednotnosti krone sv. Stefana, v „Da, gospa grofinja!" „In potem je še dalje poizvedoval?" »Da." »In kaj je izvedel?" »Nič." »Tedaj še zmerom ne pozna imena svoje matere? ..." »Njenega družinskega imena ne pozna, ker se v teh papirjih ne nahaja. On v6 le tcliko, da se je njegova mati zvala Lucila." »Ah, Lucila! Lucila!" zakriči grofinja Bussi6-resova. Obe roki si pritisne na srce, kakor da bi hotela zabraniti, da jej ne poči. Potem povzdigne veseli svoj pogled k nebesom. Goš jo je opazoval ves zmeden. »Nadaljujte, Goš, nadaljujte za Boga svetega! Povejte mi, kako ... je našel vaš sin moža, ki mu je izročil papirje." »Isto tako slučajno, milostiva gospa. Star berač je to, z imenom Manloche, kateri je — kakor se zdi — poznal očeta in mater mojega rejenca. Ta mož pa ni hotel iz važnih vzrokov (kakor se je sam izrazil) Leonu povedati imena njegove matere." javnem življenji uvažuje. Odlikovanje bode tudi v slednjem času raztresene v£sti o nezaupanji do bana razpršilo. Predvčeranjim preteklo je deset let, odkar je ogerski ministerski predsednik Tisza nastopil svoje mesto. Liberalna stranka, preložila je praznovanje te slavnosti na 29. dan novembra, ker zdaj parlament ni vkup. — Večina ogerskih listov pozdravlja ob tej priliki zel6 simpatično minister-skega predsednika. Vsi listi, tudi najbolj opozicijski, priznavajo delavnost zdanjega kabineta. Tuje dežele. Položaj na jugu se bistveno še prav nič ni spremenil. O Srbiji se poroča, da je za vsak tre-nolek pripravljena za-toj in da tudi dolgo trajalo ne bode, da počijo njene puške. Glavni nje tabor I reložen je v Pirot. Vsak dan se na mejo odvaža živež in strelivo. Osemnajst voz za ranjence pripeljalo se je naravnost z Dunaja v Niš. Na jutri, dn<5 8. novembra, sklican je v Belgrad velik shod, pri katerem se bode Milan poživljal, naj prične vojsko proti Bolgarom. Poročalo se je uže, da namerava kralj Milan potovati v Pirot, da objavi povelje za vojsko, a to potovanje se je odložilo, in to baje vsled svčta in prigovarjanj vlastij. — Bolgarija zavzima prejšnja mesta na meji — Grčija provzroča Turčiji 8 svojim oboroževanjem mnogo strahu. Turčija posije nekaj novih čet na mejo. V Angleški so volitve na dnevnem redu ter absorbirajo vso javno pozornost. Listi bavijo se skoro izključivo z volitvami; kandidatje nastopajo na raznih krajih pred svojimi volilci, razvijajoč jim svoj program. Nekateri listi zatrjujejo, da j« možuo, da zmagajo liberalci ter da zopet pride na krmilo Gladstone. »Times" poročajo iz Gorenjega Egipta, da se tam kmalu pričakuje boj z vstaši, kateri v istini dalje prodirajo, a ne \6 se, na katero stran Zdanje garnizije v Wady-Halfi in na drugih kraji*1 so preslabe, in list zatorej svetuje, naj se Dong°*a drži z močnimi četami. Dopisi. Iz Kranja, 5. novembra. (Izv. dopis.) Komur je znano, kakošno grozovito škodo naši gorenjski sosedje vsled povodenj trpč, se mu morajo isti gotovo v srce smiliti, in dolžnost nam je, da jim po moči iz nadloge pomagamo. Vsled poziva vele-častitega gospoda deželnega predsednika vpeljale so se za poškodovance zbirke milodarov, koje bodo gotovo lepe svote donašale. Ker pa tako veliki nesreči gmotno nikdar zadosti pomagano ni, naj bi se po izgledu tukajšnjega godbenega kluba p° društvih Gorenjcem na korist veselice, igre, tom- »To je čudno!" »Toliko čudniše, ker je stari Mardoche Leon« marsikaj druzega važnega razodel." »Govorite, govorite! ..." »Neko noč je peljal ta berač Leona na p°" kopališče." »Dalje, dalje!" »Peljal ga je k nagrobnemu kamenu, ki Je imel grozen napis." »Kakošen je ta napis?" »Iz jedne same besede je in iz datuma-seda slove: ,Umorjenec1, a datum: ,24. juo'J9 18501." Grofinja sklone trepetajoče svoje roke. »Dalje, Goš, dalje!" dihne. »Stari berač reče Leonu: ,To je grob vft šega očeta!* ... Na to se Leon naenkrat sp01”"1’ da je uže kot otrok prišel bil s svojo materi0 sim. Padši na kolena prične šepetati ' katero ga je bila navadila njegova mati m • je našel hipoma v svojem spominu lik* izgu * biser." (Daljo prihodnji*-) bole itd. priredile, kajti iste so se, v dobrodelni namen prirejene, še vselej dobro obnesle. Kakor omenjeno, priredi naš obče priljubljeni godbeni klub na korist po elementarnih nezgodah oškodovanih prebivalcev Kranjske Gore, Rateč, Dovjega in Bele Peči 15. t. m. v čitalničnih prostorih koncert po sledečem vsporedu: 1.) V. Bellini: Spomini iz opere „Itomeo in Julija". 2.) C. Peclrottl: Rondo iz opere „Tutti in maschera“. 3) G. Rossini: Ouvertura k operi „11 Barbiere di p*viglia“. 4.) A. Bartelloni: Fantazija po napevih w opere „LucreziaBorgia8. 5.) V. Parma: »Pesnij venec". Potpourri slovenskih pesnij. 6.) J. Strauss: Jjikarola iz operete „Eine Nacht in Venedig". ) pl. Zajec: „U boj!“ Koračnica iz opere »Zriny“, __ Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina kr. za osebo, 1 gld. za rodbino (treh oseb). se dobrodelni namen doseže, je želeti, da koncerta po moči veliko obiskovalcev udeleži. ePe zabave so zagotovljeni, in kakor se izza u,is sliši, bode tudi skrbljeno, da se mladi svet P° končanem programu — lehko zasuče. d. Razne vesti. — (Glavni dobitki ogerake razstavne °terije.) Iz Budimpešte se piše: Prvi dobitek oger- 8k0 razstavne loterije v znesku 100000 gold. zadel je ,nlad knjigovodja v Budimpešti, kateri je pa prosil, da ®8tano njegovo imo tajno. Menda se mož boji, da bi so J'*1 niorobiti našlo preveč, kateri bi hotoli denar z njim deliti, Tretji glaven dobitok, namizno srebernino v vred-»osti 10000 gold., zadelo je neko ubogo dekle na Dunaji. — (Tri in šestdeset lot ječe.) Porotno sodišče v Moulinsu sodilo .je prod nekoliko dnevi nekoga Sotovoga Quesina Matina, kojomu so uže poproj druga 80dišča in contumaciam prisodila zapor, ki bi imel v V8®in skupaj trajati 53 let, ne da bi so jim bilo poučilo, res zapreti ga. V tem slučaju pa, ko ga je 8°a Še na deset let ječe in tako je mož sedaj v sreč-n°m položaju, nastopiti 631etni zapor. Bil je poprej trgovski agent; da bi postal samostojen, ušel jo svojemu gospodarju z blagajnico vred in je pričel pod tujim imenom kupčijo v Metzu. Tukaj je prodal na up dobljeno blago kakor hitro mogočo, potom je nenadoma zginil in se zopet v Marseillu pokazal, kjer je pod drugim imenom poprejšnjo goljufijo pričel. Tako je po-čenjal po vrsti tudi v drugih francoskih mostib, dokler ga niso v Toursu prijeli. — (Kmetski Shylok.) Nek ogersk časnik pri-Povedujo sledočo čudno zgodbico: Emerili Pinter iz %nies-Kosztolany-ja videl je pri svojem sosedu Mihi Pinterju prašička, kateri se mu je moral posebno dobro d°pasti, kajti zaklical je ves radosten, da si da zanj n®koliko prsta odsekati. Miha Pinter, ne bodi Ion, sklono koj ponujeno mu kupčijo in odseka Emerihu 1‘ntorju s sekiro nekoliko srodnjega prsta. Ko je pa Pogledal odsekani košček prsta, zdel se mu je veliko Premajhen in se je vsled tega branil, ranjenemu iz- zažoljenega prašička. Ta je na to prišel dne • oktobra pred sodišče in je tožil na izpolnitev pogodbe. .— Gotovo bi bilo zanimivo, izvodoti, kako da ®odišče razsodilo. ~~ (Zadnja čast.) Zdravnikova soproga v T. Prosila je nedavno svojega moža, katori jo imel na-^ad°> fie mu jo kak bogat bolnik umrl, mrliča na po-Pališče spremiti, da naj to za naprej opusti; zdiš so rekla je, pri tem kakor krojač, katori dovršeno el° na dom nese. ~~ (Prebivalstvo Rusijo.) Zadnja štetov JUdska v Rusiji je bila lota 1882. Ogromno gradivo Je dolalo urejevanjo težavno. Zdaj jo obelodanil statistni osrednji odbor v Petrogradu števensko podatko Imono-^anoga i0ta j0 probivalstva v ovropski Rusiji žonsk9 'jud>> >n s*cor m°žkih 38 651 977 glav, z vVk glaV 39 ' ^ključivši azijatsko krajino v o nožovino Cuhonsko (finsko) ima Ruska 102 mi- 9J20TS1tnft°ValCOV' V ovr°Pski Rlisi-*i j'11 živi P° raostih .na dežoli 68 616 418. Na dožoli provagujo •ons vo, po mostih možtvo, kar jo zavoljo tvornic in Poprečno jo v mostili ti razmera: 100 mo 1 , 89,2 tonskih, a na dožoli 103,3 žonskih. Naj- bolj obljudena je krajina Vjatka (2 740 953 duš), najrejše krajina Olonec (427 328). Najgostejše obljudena jo krajina Moskva (73,1 prebiv. na □ vrsto), krajina Podoljska (01,7 prebiv. na [Z] vrsto). Najmenj prebivalcev ima krajina Astrahan (0,4 preb. na □ vrsto). — Leta 1882 jo bilo porodov 3 904 577, smrti 3 033 569, zakonov 716 247. — (Prebivalstvo Perzije.) Angležki konzul v Teheranu je nedavno svoji vladi poslal nekatere podatke o peržanskem prebivalstvu. — Vsa Perzija obsega 1647 000 [Z] kilometrov ter ima prebivalstva 7 653 000 duš. Mest je 99, v njih stanujo 1 963 000, Teheran ima 120 000, Tabris 164 000, Isfahan 70 000, Bužir 60 000, Mežod 60 000, Korman 71 000, Rešt 40 000, Jezd 40 000. Po 30 000 imajo Širaz, Kir-maža, Hamadan, Kašan. Domače stvari. (Dar.) Premil, gosp. knezoškof dr. Misija podaril je „Glasbeni Matici" 50 gold. — (Duhovenske spremembe v ljubljanski škofiji.) Prestavljeni so sledeči gg. duh. pomočniki: Andr. Karlin k sv. Jakobu v Ljubljano, Ivan Kljun v Št. Jurij pri Kranji, Pran Kregar v Št. Vid pri Zatičini, Valentin Eržen v Radovljico, Ivan Kobilica v Trnovo v Ljubljani, Pran Meki-nec k D. M. v Polji, Ivan Vrhovnik v Dob, Ivan Brezovar v Naklo, Josip Zalokar v Cerknico, Josip Lavrič v Senožeče, Anton Borce v Planino, Pr. Dolinar (v zač. pok.) v Borovnico, Gašpar Vilni a n (farni oskrbnik na Selu) za duh. pomočnika v Škocijan (Dolenjsko), Andr. Kalan (farni oskrbnik na Preski) za duh. pom. v Cerklje (Gorenjsko). — Gosp. Drčar dobi faro Presko, g. Ignacij Šalehar pa faro Dole. — (Skušnje na tukajšnji podkSvski) šoli) vršile se bodo dne 28 in 29. decembra 1.1., in sicer: 28. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskali podkovske šolo, 29. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglasi pri podpisanem vodstvu do 15. dne decembra t. 1. — (Na javni dražbi subvencijske govedi) bolanskega rodu v Kranji 31. oktobra t. 1. kupili so Bledoči gospodje, oziroma oskrbništva, biko: Miha Jerše iz Jame, Adolf Gale iz Šiške, gospodarsko oskrbništvo „usmiljenih sester" v Ljubljani, gospodarsko oskrbništvo grajščine „Bled“, Aleš Molj iz Trboj. Anton Purgar iz Hraš, Pavel Debeljak iz Visokega na Poljansnem. Telico belanskega rodu kupil je pa gosp. Karol Šavnik v Kranji. — (Zblaznel) je predvčeranjim tukajšnji optik R. Rexinger. Odveli so ga v blaznico. — (Konjsko meso) pričelo se je prodajati tudi v Ljubljani. Danes otvoril je v Gradišči, na Rimski cesti štev. 9, mesar Josip Kilfer mesnico za konjsko moso. Kilo konjskega mesa velja samo 28 kr. — (Povodenj) Iz Kočevja se poroča, da ima tudi tamošnja okolica mnogo trpeti po povodnji. Okolica mesta je od poštnega do župnijskega poslopja vsa poplavljena ; iz hiše do hiše morajo hoditi po ua-vlašč napravljenih mostovih. Voda stoji povsod nad pol metra visoko. Kočevska pošta mora zaradi povodnji napraviti vsolej dveuren ovink. — (Iz Kranja) so poroča, da je zadnja povodenj napravila mnogo škode pri umotalnom mlinu gosp. Majdiča. — (Utopljenec.) Iz Dola so nam pišo: Dn6 5. t. m. popoludan našli so na desnem bregu Ljubljanico zravon mosta v Zgornjem Kašlju truplo 651et-noga Janeza Gruma iz Bizovika, kateri jo bil zadnji čas pri Valentinu Kobalu iz Zgornjega Kašlja dninar. Ponosročenoc trebil jo 1. t. m. graben na Kobalovi senožeti in je nekoliko pijan pri tem padel v Ljubljanico, kakor se misli. — (Cona štajerskemu vinu.) „Slovonski Gospodar" poroča, da se prodaja novo vino v Kamuici pri Mariboru po 90 do 100 gold., v Pokrah po 130 do 140, pri sv. Petru po 80 do 90, v Framu po 120 do 135 gld. štrtinjak (10 voder). Poročilo o letini koncem meseca oktobra. Vreme v drugi polovici oktobra t. 1. bilo je v severnih provincijah večjidel suho in razmerno gorko, v drugih deželah državne polovice vender bolj ali menj deževno; največ dežja bilo je tudi zdaj v planinskih deželah. O z i m i n a se je lahko vedno sejala in je zdaj povsod vsejana. Ozimina se povsodi prav lepo razvija tor mnogo obota. O ra njo za spomlad so povsod prav dobro izvršuje, kor so tla za oranje primerno vlažna. Slednja žetev dala jo pri ajdi srednji, pri koruzi sploh dober pridelek. Krompir so jo uže skoro povsodi spravil pod streho. Pridelalo se ga je sploh precej dosti in dobroga. Repa se je tudi uže skoro povsodi spravila pod streho; pridelalo se je je večinoma srednje. Iz Galicije, Šlezijo in tudi iz D61enje Avstrijske dohajejo pritožbe, da dolajo miši obilo škode na ozimini, osebito v apnenih tleh 0 bolnicah na Kranjskem leta 1884. V letu 1884 imeli smo na Kranjskem devet bdlnic s 512 posteljami. Osem Minic bilo jo privatnih in jedna javna v Ljubljani. V vseh bolnicah lečilo se je 4098 bolnikov, 2650 moških in 1448 ženskih Od vseh teh ozdravilo se je 2289 oseb ali 55,9°/0, zboljšalo se jih je 570 ali 13,9°/0, neozdravljenih odpustilo se je 479 ali ll,7°/0, 404 ali 9,8°/0 jih je umrlo, in 356 ali 8,7% jih je še ostalo v b6lnicah. Vsi bolniki zdravili so se vkup 131 575 dni, jeden povprečno 32 dni. V Ljubljani so tri bdlnice: hiralnica sv. Jožefa, otroška b6lnica — Elizabetina, in deželna b6lnica, o kateri smo poročali v št. 233. „Ljubljanskega Lista". V otroški bdlnici lečilo se je 132 osob. Od teh ozdravilo se je 65, 12 se jih je zboljšalo, 3 odpustili so se neozdravljeni in 31 jih je umrlo. Koncem leta 1884 ostalo jih je še 21. V hiralnici sv. Jožefa bilo je 130 oseb, 55 moških in 75 ženskih. Odpustilo se jih je neozdravljenih 42, 19 jih je umrlo in koncem lota ostalo jih je še 69. Dalje je v Postojini srenjska bdlnica, kjer so se zdravili 4 bolniki, okrajna bdlnica v Kočevji s 5 bolniki, bolnica delavske bratovščine v Zagorji s 89 bolniki, delavska bolnica v Idriji, dr. Lovro Tomanova bolnica v Kamni Gorici z 2 bolnima, in mestna b61nica za silo v Novem Mestu z 9 bolniki. O stroških te bolnice niso poročale, ker k temu kot privatne b61nice niso zavezane; po ministerski naredbi imajo naznaniti visokost izdatkov le javne bolnice. —c. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Dunaj, 7. novembra. „Wiener Ztg.“ poroča: Cesar izvolil je sprejeti demisijo ministra za uk in bogočastje, Con rad a. Podelil mu je včliki križ Leopoldovega reda ter ga ob jednem imenoval dosmrtnim članom gospodske zbornice. — Dvor ni svetovalec Gautsch imenovan je ministrom za uk in bogočastje. Telegrafično borzno poročilo z dn6 7. novembra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih......................82- — * » » » srebru ...»....................82'30 Zlata renta............................................109-— 5°/o avstr, renta..........................................99-30 Delnice n&rodne banke.................................. 868' — Kreditn Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. V. zvezek: Pripovedni spisi: Hči mestnega sodnika, Nemški v&lpet, Sin kmetskega cesarja, Lipe, Pipa tobaka, V vojni krajini. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 46 ;xxxxxix: V Ameriko pride najceneje, kdor se obrne na Anolda Reifa, Dunaj, L, Pcstalonigassc I., najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—30 KKKKK* KKKOft KKKKKKK # Veliko pozornost g K provzročajo povsodi iz Prve dunajske tovarne )( J# za tkano blago po propisih največjih medicin- J# škili veljakov iz čiste volne izdelani, gosto tkani, TT zdaj moderni H H zdravotni zimski jopiči £ lf Moji zdravotni jopiči so, kar je le moč misliti, J# K" »ajtoplejža in vrhu tega najzdraveja obleka, TT kajti: K X n n * n u TT žoče na zdravji, naročiti si takoj takov zdravotni zimski jopič, kajti le-ta je boljši nego vsaka druga * 1.) ista ohrani telo jednakomerno toplo; J# 2.) varuje pred premrazenjem, ker nastali pot ^ vsprejemlje prodirna volna; 3.) prilega se vsakemu životu ter je J# 4.) izredno praktična, prikladna in po ceni, kor ^ velja samo X gid. 1,80 -m 2 Nihče naj torej ne zamudi, komur je kaj le-na zdravji, naročiti si takoj takov zdravotni J ki jopič, kajti le-ta je boljši nego vsaka druga ^ zimska obleka. V pristni kakovosti prodaia samo in jedino 5 I. Dunajska komisijska in eksportna trgovina 5 Dunaj, III. Kolonitzgasse št. 8. X Pri naročilih zadostuje uže, če se povč, kako veliko, srednje ali malo. — Pošilja se proti po- J# g vzetji. (166) 6—1 xxxxxxxxxmxxxxxxx ženske možko obleke za : jedilo obleko ^ * le lz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti :H0 metrov f za B14- 4,96 iz dobre ovčje volne; ) » > 8,— » boljše » » 10,— » fine » » 12,40 » jako line » » Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-ših bojah, najnoveje za gospejno suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40. Črni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper dež in oblačila. Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, pevuvien, toskin priporoča Ustanovljeno Jan. Mmtti ■ 18«; - faTorišlca zaloga v Brnu. Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. tranoo. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 6 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabriških cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (125) 24—19 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vsprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. Za prihodnje leto 1SS6, V zalogi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani je izšla: Slovenska 1 i ki* za navadno leto 1886. Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem Pratiko jako cenejše. dajemo našo Odgovorni urednik J. N&elič. TisknU in zalagata Ig. v. Klein m ayr A K« d Bamberg v