4 daily Sunday» and PROSVETA .tiab xxx glasilo slovenske naroqne podporne jednote ********* Uradniftld la vpramilkl proa tad i ««57 South Lawn dal« Ave. Offico of Publicatioai 8687 South Lawndal* Ave. Telephone, Rockwell 4804 Aal «I is. lata, «a a. ian. CHICAGO, ILL., PON DEI JEK, 22. NOVEMBRA (NOV. tl), 1937 88-00 Yearly &TEV.—NUMBER 228 Aeeeptaaeo far Mailing at apodal rat* of poeta«e provided fag ta eecUon 1101, Ae» ef Pet. 8, lilt, authorlaed oa Jias 14, 181t. argas, diktator Brazüi- | je, utrjuje svojo oblast tvil je federalna sodišča ¥ vseh državah in ilal sodnike v pokoj. Nova ustava razglasa itavke in izprt ja za protisocialne cine. Pobijanje "komunistične nevarnosti" «o dc Janeiro, BraziHja, 20. Dr. Getulio Vargaa, pred-Brazilije, ki je nedavno sil novo ustavo, je zdaj po-gvojo diktatorsko oblast, ivil je federalna sodišča v etih državah Brazilije, na iju Acre in v federalnem tu, ki uključuje Rio de glavno mesto Brazilije, federalni sodniki ao bili po-v pokoj. S tem je postal vrhovni mili-ini tribunal najvišje so-v militsrističnih zadevah, v Braziliji je "vojno sta-kar pomeni, da ae bodo vai opki proti Vargasovi avto-re&etali pred tem tribuna-Ko se je Vargaa proglasil i diktatorja, je suspendiral tu-¡parlament in državne zborni-i ter uveljavil strogo cenzuro, i to je storil 8 podporo arma-Naznanil je, da bo vladal z eti, dokler ne bo ljudatvo pri «scitu odobrilo nove uatave. I ae bo plebiscit vršil, ni zna- ta način je dobil Vargaa olo nad največjo državo v si Ameriki, nad državo, ki i ,47,000,000 prebivalcev. Bra-i je postala republika 1. 1899 i bila je vlada v smialu uatave 1.1930, ko je prišel Vargaa i krmilo po uspešnem vojaš-puCu. Od takrat do 11. no-bra tega leta je imel Vargaa I diktatorsko oblaat, ha ta n pa se je proglasil za dlk rja in odpravil zadnje oblike kracije. se Brazilija v ničemer ne tuje od absolutnih diktatur >i. Postala je korporacij-država, kakor ata Italija in iiija. Nova ustava predvidu-uatanovitev vladnih avetov v drfavah Brazilije. Olane teh »v bo imenoval Vargaa. Da->bo Brazilija dobila ekonomski in polovico članov tega sve-odo izbrali delavski sindikati, polovico pa delodajalci, iljnja provizija v novi usta-taflaia stavke in izprtja za 'socialne čine in teh Brazi-bo trpela. ' rm je dejal, ko ee je pro-u diktatorja, da je bil pri-to atoriti, da bo lahko po-"komunistično nevarnoet". je, da Brazilija ni po-faAistična država, temveč m je le vladno obliko, ki v °*'rih ičiti interese države. Pristaši v sedemnajstih *v»h ao podprli puč, v ostalih P» je Vargaa poetavll nove ^rje. S posebnim dekre-* preklical predaedniške volt' »o se imeli vršiti v pri' ¡i*m januarju, iz razloga, da na vladnem krmilu. Ar-10 de Sallea Ollvelra, vodja in predaedniški kendi-bil nato poatavljen pod aj"ko nadsoratvo". I J^ljnjjm dekretom je Var-FttUvii vsa izplačila v obre-P1■i flavnicah na zunanje dol-P »«•azilij«. Ameriški Inve-imajo v svojih rokah papirje v vsoti *8«0,-Eff' * hUl ■ dekretom L^.vno Pozieijo v Vargaeovem r^.kem kabinetu, poakljo r*"**» in notranjega mini-dobil Francisco Campoa, I * plovil , Vargaaom pri ^ ¿»nju nove ustave, ki Zr^ Brazilijo v korpore-™ ^«šiatieagi drtavo. Cam-/raniziral "Oktobrako Matično grupo, ki J« "•čela revolucije iz L L, , if P<*UI predsedniški r> «o tudi upriaoriU v oktobre istega Ista, ki Ostra delavska vojna v Minneapolis!! Vodja vünTje ADF umorjen 1 Minneapolis, Minn., 20. nov.— Avtoritete, ki iščejo morilce Pat ricka J. Corcorana, tajnika-bla-gajnika unije voznikov, organizacije Ameriške delavske federacije, vidijo poostritev delavskih bojev v Minneapolisu. Corcoran je bil uetreljen zadnji četrtek v bližini svojega doma. Zdaj so se pričele širiti govorice, da štirim drugim delavskim voditeljem preti smrt. "Ne morem verjeti, da bi spor med unijami ADF in CIO podžgal teroristično kampanjo in u-more", je rekel Meyer Lewis, re-prezentant Williame *Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, v Minneapolisu. Governor Elmer A. Benson, farmer-laborit, je dejal, da bodo državne avtoritete sodelovale z mestno policijo in uradniki pcj iskanju morilca Corcorana. On sam je obljubil nagrado $600 o-nemu, ki zaloti morilca. Unija voznikov je določila nagrado 110,000, list Star, ki je nedavno napovedal, da bo prominenten u-nijaki vodja umorjen, pa $600. Cedric Adams, poročevalec tega lista, ki je v svoji koloni napovedal umor unijskega voditelja, je bil pqfvan pa policijsko postajo, kjer so ga zaslišali. Tam je izpovedal, da Corcoran ni bil oni unijski vodja, čigar umor Je napovedal. Mestni odbornik A. G. Basti« je dejal, da je bil Corcoran eden izmed petih unijskih voditeljev ki so zapiaani smrti. Ostali so Bill Brown, uradnik unije voznikov, in bratje Miles, Vincent in Grant Dunn, organizatorji te unije. Dva druga unijska voditelja — S. J. Juetten in Ear! Martin — sta prejela grozilna pisma. Preiskava nacijskih ah tivnosti v Mil Waake* ja\ Milwaukee, Wis., 20. nov. — Sem ao dospeli agentje federal nega justlčnega departments da preiščejo aktivnosti Nemško-a-meriške zveze, nacijske organizacije, ki vzdrluje taborišče v o-kraju Ozaukeeju, kjer ao ae v zadnjem poletju vojaško vežbal člani te Hitlerjeve organizacije Agentje Justlčnega departmenta bodo skušali ugotoviti, kako velik vpliv ima U organizacija med tu živečemi Nemci, ki ao ameriški državljani. Preiskava je posledica obdolžitve kongresnika S. J. Dickenleina iz New Yorka. da omenjena organizacija vzdržuje več nacijsklh taborišč v raznih ameriških krajih. Italijanski par- nik, natrpan z mu-niči jo, se potopil Brest, Francija. 20. nov — I-talijanaki tovorni parni k Bocca-cio se Je potopil v bližini tega pristanišča po ekaplosijl strellvs, ki ga je vozil. Pamlk Je odrinil fg Hamburga proti obali fašisti-¿ne ft pan i je, kjer je imel razložiti municijo, nakar bi ee vrnil * Italijo. V ekapiociji je bil ubit eden član posadke, ostale pa Je pobral na svoj krov holandaki tovorni parni k Tajandoen. Avtni stavkar ji vztrajajo v borbi Konflikt se je zavlekel Pomanjkanje stanovanj v Berlinu Nacijska birokracija razširja svoj delokrog Berlin, 20. nov. — Prebivalci glavnega nemškega mesta ao razburjeni, ker nacijska vlada kupuje velika stanovanjska po-alopje in pritiska na laatnike in stanovalce, da jih čimprej izpraznijo. Poslopja izpremlnja v urade in glavne stane vladnih departmentov, ker nima dovolj >roatora v sedanjih palačah za )irokrate, katerih število atalno narašča. Živilski minister je zdaj prisilil leatnika hotela Adlon, da mu je dal del hotela, ki je obrnjen proti cesti Wilhelm. Drugi vladni departmenti ao prevzeli ;rgovinaka poslopja v distriktu Potadamerju in lastniki in najemniki ao dobili ukaz, da se morajo takoj izseliti. Ta poslopja bodo podprli in sezidali nove palače za uradnike vojnega in poštnega ministrstva. ' Razne nacijake organizacije vodijo programe razširjenja u-radov. Te prevzemajo velike steno vanjake hiše in jih izpremi-njajo v urade. Posledica te kampanje je veliko pomanjkanje stanovanj 'V Berlinu. Nacijoke avtoritete aicer naglašajo, da bodo zgradile veliko število stanovanjskih poslopij, toda taka zagotovile ne morejo potolažiti prebivalcev, ki so bili udarjeni v tej stanovanjski krizi. Zdaj je bilo naznanjeno, da bo vlada podrla več hiš v predelih, kjer namerava zgraditi cesto "zmage". Ta bo tekla od nove ¿elezi^iške postaje v severnem delu Berlina do vojaškega letališča v Tempelhofu na južni strani Berlina. Na tej cesti se bodo vršile vojaške parade, da bo Hitlerjeva vlada lahko razkazovala moč svoje oborožene sile. Ta program bo nacijska vlada kmalu pričela izvajati. Pontlac, Mich., 20 nov. — Konec aedeče stavke, Ki je izbruhnila v tovarni Fiaher Body Co., še ni na vidiku. V Stavki je za-vojevanih nekaj Sto delavcev, toda ustavila je obrat v dveh drugih tovarnah, ki uposlujeta 14,721 delavcev, frisher Body Co. je podružnica aorporacije General Motors. Voditelji unije in uradniki korporseije so izjavili, da niao podvzeli Še nobenih korakov, da ae kon Hkt konča. Obe akupini, avtua in korpo-racija, dolšita druga drugo od-govornoeti za konflikt. E. F. Fiaher, upravitelj tovarne v Pontiacu, v kateri Je Izbruhnila sedeča atavka, je dejal, da je atavko provoclrala "radikalna manjšina med delavci ln s tem kršila dogovor med avtno unijo in korporacljo." Homer Martin, predsednik u-nije združenih avtnih delavcev, je pa dejal, da je korporacija ig norirala upravičene pritožbe de lavcev in s tem itzvala stavko. Unijaka politika napram korpo-raciji ni bila (spremenjena. "Mi hočemo pospešiti pogajanja glede sklenitve nove pogodbe med unijo in korporacljo, katera bo onemogočila divje Stavke," je rekel Martin. "Korporacija mora dati garancije, da ne bo zapostavljala delavcev." Ta stavka v tovarnah korpo-racije je že tretja v enem tednu, odkar ao delegatje avtne unije odklonili pogodbo, katero jim je korporacija predložila. Richard T. Frankensteen, podpredsednik avtne unije, je izjavil, da korporacija ne bi imela nobenih sitnosti, ako bi bila predložila uniji zadovoljivo in dostojno pogodbo. Stavka v Pontiacu je bila o-klicana zadnji četrtek, po konferenci med reprezentanti unije in upraviteljem tovarne, na kateri je slednji vztrajal pri zahtevi, da morajo biti delavski voditelji, ki so oklicali prvo ae-dečo stavko pred nekaj dnevi, odpuščeni. Reprezentantje so sa uprli tej zahtevi in sledila je sedeča stavka. VELESILE ODKLONILE POMOČ KITAJSKI VLADI Diplomatje priznali polom bruseljske konference OBSODBA AMERIŠKE INTERVENCIJE M c Levy, bridgeportski iupan, gost v Chicagu Chicago, 21. nov. — Jaaper McLevy, ki Je bil pred tremi tedni že tretjič izvoljen za aocia-lističnega župana v Bridgepor-tu, Conn., bo 6. decembra gost Socialdemokratične federacije v Chicagu, katera ga pogosti z večerjo v Debeovem avditoriju, Amalgamated Center, Aahland in Van Boren ul. McLevy je glavni pradaadnik omenjene federacije, ki je sestavljena Iz demokratičnih socialistov in že ima podružnice v vseh večjih mestih Združenih držav. Thomas predlaga tri popravke ustave New York, 21. nov. — Norman Thomaa, socialistični predsedniški kandidat pri zadnjih volitvah, je bil udeležen pri zadnji tedenski dlskuziji po radiu, imenovani "Town Hall Meeting of the Air", in pri tej priliki Je priporočal tri nove amendments za ameriško uatavo. Prvi amendment naj omogoči lažje amendiranje uatave, drugi naj odpravi elektoralne predsedniške glasove in uvede direktne volitve za predsednika in podpredsednika, tretji naj pa zavaruje vso socialno zakonodajo prad federalnim vrhovnim sodi- Pariz, 20. nov. — Konferenca držav, podpisnic washinetonake pogodbe, a katero so se obvezah da bodo vzajemno Čuvale nodota-kljivoat kitajskega ozemlja, bo saključena v pondeljek. Gotovo Je še zdaj. da bo odbila apel ki tajske vlade glede direktne pomoči kakor tudi sahtevo o boj kotni akciji proti Japonski, Vi Je kršila to pogodbo a Invazijo KU tajske. Tako vsaj tolmačijo govor, ki ga je imel včeraj v fran coski zbornici Yvan Delboa, su nanji minister. De I bos je v svojem govoru pohvalil sporasum med francoski mi, sngleškimi in ameriškimi delegati, dosežen na bruseljski konferenci, zaeno pa je prianal, da konferenca ni dosegla glavnega namena. Njen poskus, da konča vojno na Daljnem vshodu, ss J t izjalovil. Delegatje teh treh velesil so obsodili japonsko agresivnost na Kitajskem In pri tem bo ostalo. Delbos je dalje nami gnil, da Francija ne bo pošilja la orožja in municije Kitajsk preko Indo-Kine, ker se noče sa-plestl v konflikt z Japonsko, k je zapretila z napadom na fran cosko železnico, če ne bo zaprlS meje izvozu orožjs na Kitajsko, sko. Kdfno upanje Kftajsk#jr neva, kjer se bo pričela nova kampanja glede bojkotne akcije proti Japonski, ker Je opozicije med podpisnicami washington-skega pakta proti ekonomskim ssnkcljam močna. Washington, D. C„ 20, nov. — Senator Hamilton lewis, demokrat iz Illlnolsa in član senatnega odseka za zunanje zadeve, Je ožigosal bruseljsko konferenco, ki je obsodila japonske milltarl-stične aktivnosti na Kitajakem, zaeno pa je sugestiral, naj predsednik Roosevelt pozove Norms na Davisa, načelnika ameriške delegacije na tej konferenci, domov. I^ewls je dejal, da sta Francija In Anglija s prefrigsno potezo spravili ameriško delegacijo v zagato. Ona naj bi prevzela vodstvo kampanje proti Japonski, sami pa bi stali ob strani. "Amerika bo naredila. pameten korak, če se ne bo vmešavala v zadeve zunanjih držav," je rekel Lewis, ščem. Na vprašanje, če bi'bila nova sovjetska ustava dobra sa Ameriko, Js Thomaa odgovoril, da ruaka ustava Js lahko dobra za Ruaijo, nikakor pa nI prikladna za Amsriko. M |> ' * js bila uspešna in je postevlls Vargeae na v led no krmile. c id * p M* «r*, f idr Hlika kale d*triih drža* m ksftfer-sri v ItruaJJe, SI alrntejo ksefeU kmmiHki es Uslj- Domače vesti Mlnnssotaks novice V Gilbertu je rojaku Johnu Krakerju umrla šena, stara 45 Ist. Poleg moša zapušča tri sinove, sedem hčera ln tri brate. V Hibbingu išče policija neko Jennie Mihelič, ki je v proda-jalnicl zmenjala ničvreden ček za |2ft. — John Germ is Aurore je bil zadnje dni obsojen v 60-dnevni zapor na obtožbo "vagn-bundaže". — Na Elyju kandidirajo rojaki Jos. Sprajcar ml., John Debevc in Frank Zgonc sa občinske odbornike. Dne 20. nov., ko je bila odprta lovska sezona na jelene, so odšli na rogače Jos. Mavetz ml., Peter Kerže, John Koatelc st., Simon Msrolt, Frank Mavetz in Stsve Rukavi-na, vsi člani 3NPJ. Obilo srsče! Vesti la Pusble Pueblo, Colo. — Dne 16. t. m. je umrl Joe Knatelc. Bil je člen društva 21 8NPJ. — V Corwt novi bolnišnici se le nahaja An ton Novak z zlomljeno hrbten! co. — Anton Vlrant je odšel ^ zavod za tuberkuloane v Colorado 8pringsu. Mary Mäher in Frank Fatur se zdravita vsak na svojem domu. Nov grob na farmah Owen, Wia. — Zadnje dni je umrla Ana Potočnik, roj. Ko-privnikar, stara fi6 let ln doma Is dtangs pri Litiji. Podlegla Je raku. Tu zapušča mote, šest si nov in dve hčeri ter brata, ' stari domovini pa brata in ae-stro. V Ameriki je Uvela 34 let in sicer zadnjih 28 let v Owenu Wis„ prej sedem let v Haleyju Utah, dve leU v Mineralu, Kans in dve leti v Irwlnu, Pa. Mllwautke vesti Milwaukes. — 8 plinom al Je končal življenje v W. Alliau Jos Kožuh, vdovec, star 54 let in ro-Jen v Gornjem gradu na dtajert skem. V Ameriki Je bival 8S let In svoječssno js vodil hotsl Den ver Ju, Colo. Kaj ga Je pognalo v smrt, ni snano. Tik prsd smrtjo si Js najel majhno farmo v okolici, V Ameriki sapušča dva brata ln tri sestre. — Nenavadno slgvnost so sadnjs dn imeli v družini Frank Lah. Stara mati je slsvlla 7A-letnico svojega rojstva, njena hči Elizabeta 50-letnico in vnukinja 25-l«t nlco. Bila je velika gostija. — Pavlina Vogrlč Je bila pred krat kim operirana na žolčnih kam nih. Katie Mayer-Deliček Je bila tudi operirana In Je te v bolnišnici. V bolniški postelji sta tud Steve Halamon Iii Mary Jerman — Poroke: Geo, Witkowski in Karolina Mraz tsr John Ribič In Evelyn Kerns»*Milwaulka policija je pr#ria pismo neke Hrvatice Iz Jugoslavija, katera prosi policijo, naj Ji pošljs domov njenega mote Mihaela Raz-manovlčg. Pol Ulje Js rss našla tega Hrvata In dognala, da J leta llfflO prišel hsposUvno v A-msriko. Nskemu čolnarju Je pla čal 9150. da ga Je prepeljal čez Jezero is Kanade v Detroit, od koder Js pritei v Milwaukae Zdaj ga bodo deportlrali k njs govl ženi, ki ga hoče imeti do ma. — V sosednjem Mheboyga nu ae je pri delu v tovarni mr tev zgrudil Valentin Mesec, star 56 Ist. Zapušča ženo In dva lira U. Dalje Je tamkaj umrl 22 letni Joe Ograd, rojen v Ameriki. Mm rt na mlnne«Hafcl farmi Greaney, Miran. — Tu Je umr Krank Zeieznikar, etar 56 let in doma s Vieokega pri Igu pr Ljubi J a ht. V Ameriki Je bil HS let in 27 je živel na farm Zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri In dva brate. Is (le volan da Cleveland. — Rojakinja Joee phine Ha vse je prad nekaj dnevi dobila prvo nagrado, ker je silhuetah v lokalnem ameriškem listu pogodila prave filmske g rake. Nagrada Js proeta voš nja v Hollywood in nazaj In 9100 povrhu za stroške. V aal I is J sine Amerike iiuew« Air«-«, Arg. Dne 7. PROTIVLADNA ZAROTA 0DKRI-| TAVFRANCU1 Člani teroristične organizacije aretirani POLICIJA STRAŽI VLADNA POSLOPJA Parls, 22. nov.—Zaaledovanje zarotnikov proti francoski re-mbllkl se je rsstegnilo na Švico, Švicarska policije js "svetovala" rrancoakemu grofu, naj zapusti Švico, ko js ugotovila, da je imel več političnih sestankov s francoskimi roj al isti, ki hočejo vzpostaviti monarhijo v Franciji. Grof je sin vojvode De Guisa, ki si prisvaja te dolgo odprav-jenl francoski preatoi. To je nadaljnji dogodek v aerijl drugih, ki so sledili odkritju krožka sarotnikov, kateri Je bil na delu proti francoski republiki. Policija je v sadnjlh dneh našla tajna skladišča oroftja in aretirala več članov teroristične organisacije Cagoulards. Pariz, 20. nov. — Ministrski predsednik Ciimllle Chautemps je včeraj isjavll v državni zbornici, da je policijska preiskava aktivnosti tajnih kontrarevolu-cionarnih organizacij razgalila resno situacijo. Te organisacije so se pripravila na puč, da strmoglavijo vlado. Člani državna garde in polici« ja so sastrašili vse vlsdna poslopja v Psrlsu, zaeno pa Je vlada uveljavila drastične ukrepe, da sstre prevratno gibanje. Chatitsmps Je dejal, da bo morala državna cbornica sprejeti izredno sakonodajo, da tako podpre vlsdno kampanjo proti kon-trarevoluclonarnim grupam. Pariš, 20. nov, — Organizacija "Cagoulards", teroristična grupa, Je bila razgaljena kot krotek sarotnikov. ko Je policija upriso-rlla več navalov ua tajna skls-dišča municije te organisacije. Policija Je isjavila. da Je konfls-clrala tako velike saloge municije, da bi lahko pognala več pariških distrlktov v srsk. V ozadju neke trgovine stsriiv sklh predmetov Je policij« nsšla 20,000 nabojev, salogo dlnamita, bomb in 45 strojnih pušk nemš-kegs Izdelks. lastnik trgovine in njegova aestra sta bila aretirana. Policija Je uprizorila trideset navalov in aretirala veliko število članov terorietičns organizacije na obtožbo ssrote proti varnosti države. Okrog 700 oseb bo pozvsnlh k zaslišanju; policija Je zapretila s hišnimi preiskavami, katerim bodo sledile nadaljnje aretacije. Policijske avtoritete so uver-Jene, da so odkrile gnesds sarotnikov in glavni slan kontrarevo-lucionarne armade, ki ss Je pripravljala, da zaneti civilno vojno. Avtoritete |>a doslej te niao dognale, ali so zarotniki dobivali podporo od zunaj. Bojazen Js tudi, da ue bi zarotniške nit vodila v krog««, ki imajo viaoke uradne pozicije. Policija Js odkrila skladišča o. rožja v pariškem predmestju in podzemske srarnbe v Bols de Bou-lognu. V tej shrambi je našla 500 strojnic, 100,000 nabojev In šsat zabojev ročnih granat. To oroft-Je In strelivo Je angleškega, nemškega In italijanskega izdelka. Ar st arije ¿lanov italijanske teroristični organizacije Meeeiria. Italija, 20. nov. —• Odkritje kriminalnih aktivnosti tsrorietične organizacija v Siciliji Je prišlo, ko je policija are-tirala SO članov te organizacije na obtožbo požigov, ugrabljanj, umorov In drugih sločinov. Vsi bodo prišli pred »odišče 22. decembre. novembrs Ja prišlo v Buenoe Al-rsa 24 Slovencev In Hlovsnk a Primorskega. * • nos vita jondeuek. 22. Knvpu^| PROSTETA THE ENLIGHTENMENT «UHLO |M LASTNINA SI>OVSNSU NABODNB rOOTOKNB JBSMOTS Orsaa «T m4 n>llitii< kr Ikt mmwi «ihim» iwwh 1m nmvtaim m idtukm 4rb«f Oi*«a CMaiil Ii HN M Ima. NN u »«I Uu. IlMu iMft totoi M to C tow« rr.M mi Mto tote. H.TI m prf tolst m MmriptUm nim I im Um Uaitaá SUtoa (omm CfctoM») u4 C«m4i M M Mr rw, CBtoa** u4 Ctosr* 17.M pm year. rim HM pm fmr. éimmkm m m vrt*«* HtkopM liuwrw wUm (értto* ftrtl. «tmm. »Ml Itd.) M vnMto twélitouUu to v stotem «t it »rito«! pitata«. ASvwttoéac ratm mi unrowi -iu»tM>rt>to mmmmmi-mUmm ii4 «m»ltoH«4 »rttetoi »IU ml k« i«wmí OtW MiMirlm, N(k m »UNlw. »to/», »to», «to., will k* rtoimMtf to imto müjr wy« mmmuto kr mm- PRO«VETA IU74I Uvaátl* A»*.. M KM beb op tub rbdsbatb» I. Glafcovi iž naselbin Bogate pelorke Dionnove petorke v Kanadi so danes, kolikor je dognano, edine petorke na «vetu. To je primer, ki je silno redek. Saj pravijo zdravniki, da je v zgodovini zadnjih 500 let znanih le trideset primerov, ko so se narodili človeški pe-torčki, toda v vsakem primeru so takoj po rojstvu umrli. Kanadske petorke so torej edina izjema, kolikor more trditi zgodovina do danes, da so ostale pri Življenju in da se normalno razvijajo. Rojstvo petork je bil redek bioloiki ¿in nature, ni pa zasluga nature, da so petorke po treh in pol leta Še žive in zdrave; to je zasluga moderne medicinske vede in oskrbe. '¡( Baš ta edinstveni primer je pa vzrok, da teh < petero deklic uživa ¿e od rojstva vedno večje poznanstvo in slavo vsega sveta, Čeprav sta njihova roditelja zelo preprosta človeka in pred njihovim rojstvom sta bila zelo revna farmarja, katera je komaj poznalo pol tucata sosedov v njuni okolici. Ves svet pozna in se zanima za Dionnove petorke; listi vseh narodov pišejo o njih, tudi slovenski listi iz stare domovine. Naravno je, da v današnjih razmerah do skrajnosti napete reklame, izvirajoče iz organizirane in med seboj tekmujoče sebičnosti privatnega kapitala, ne more biti drugače. Ameriški časopisi, filmi in radio skrbe za vedno va-čjo svetovno slavo petork, toda ne zaradi petork samih, marveč zaradi lastnega dobička, ki je prvi motiv vseh publicističnih podjetij. Ljudje povsod se zanimajo za to stvar in baš zato so petorke vsak dan tarča filmskih kamer in reportaž, da bo več in več zanimanja in več in več dobička iz tega zanimanja za lastnike listov, filmov in radiopostaj. Razume se, da velik delež dohodkov od vse te publicitete gre tudi petorkam oziroma javnim varuhom deklic. Drugače ne gre, kajti pravila to zahtevajo. In po teh pravilih vesoljnega businessa in današnjega ekonomskega sistema se je zgodilo, da so Dionnove petorke začele "služiti" denar na debelo takoj po rojstvu in brez svoje volje, truda in vednosti. "Zaslužek" je vedno bolj naraščal, varuhi so ga nalagali v obrestonosne provinčne bonde in po treh letih in pol Je naraael na pol milijona dolarjev. Zanimivo je to, da petorke name ničesar ne vedo o Um svojem premoženju, niti sploh ne potrebujejo nobenega denarja. Njihova oskrba ne bi bila nič slabša, čeprav pe bi bilo nobene publicitete in nič teh usiljenih dohodkov, kajti provinca Ontario v Kanadi je petorke po rojstvu adoptirala in jim zajamčila vso vzgojo In vzdrževanje do njihove smrti. Pol milijona — in milijoni, ki še pridejo — je torej le postranska "napitnina" tako rekoč, nekaj, kar prihaja avtomatično, samo od sebe. Tu imamo ilustracijo, ki Jasno kaže, kako otročji in skrajno bedaat je naš gospodarski1 siBtem. To trdimo brez najmanjše refleksije na petorke, katerim želimo vse najbolje, kar J« , na «vetu mogoče. Teh petero otrok ni prav nič odgovornih za nobeno stvarco, ki se dogaja v njihovem imenu in na njihov račun. Saj niti la svoje rojstvo niso odgovorne, niti za svoje življenje in zdravje I Primer petork n*m priča, kako je kapitalistični sistem urejen, namreč tako, da se materialne vrednot« najraje stekajo v roke onih, ki niti s prstom ne ganejo k proizvodnji teh vrednot. Denarna valuta vendar predstavlja delo in dobrine, brez katerih človeštvo ne more živeti. In baš oni, ki dejanski ustvarjajo dobrine in največ |>omagajo k naraščanju bogastev, imajo najmanj od tega. Z drugimi Usedami: tisočerim družinskim očetom v Kanadi in Združenih državah manjka kruha, obleke In poštenega krova samo zato, da imajo Dionnove petorke pol milijona dolarjev! Petorke so brez svoje volje In krivde na iati stopnji, na kateri Je oni, ki je i><>dedoval mili-Jon dolarjev, nahaja ne pa vse svoje življenje v norišnici, absolutno nesm nika, ki me je peljal na Carnegie, kjer sem obiskal Petrovičeve in bil deležen fine postrežbe, zvečer pa me je njihov sin peljal na Strabane, potem pa na Cover-dale. Sin se je namreč baš peljal k ljubici v vas, njegov oče in jaz sva si pa privoščila dobro kapljico. Zgodaj v nedeljo sva odpoto-vala na Cliff Mine. Mtklavčiča ni bilo doma, pa sva se s Tonetom odpeljala na Thomas Run, kjer je Murova žena ponovila naročnino, tako tudi Klemenčič. Pot je šla naprej na Library In Cover-dale, kjer sva obiskala Slovenske domove In se prepričala, kako naši rojaki proslavljajo Martinovo. Povsod dober iprejem I in obilo zabave. Tone me je odpeljal apet na Carnegie, od tam v Pittsburgh pa sem se peljal z ulično karo. Tudi pri Smrekar-jevih so martinovali in mi postregli s okusno večerjo. Frsnk Golob in John Smrekar pa skladnim pivom. Na 15. t. m. je spat deževalo in vlak sem zamudil, pa sem prenočil pri Smrakarjevih. Zjutraj ob petih sem ustal. proti domu pa sem se odpeljal šele zvečer. Medtem sem obiskal še L. Maruš ič« Spet prijazna poetreib« Upam. da ml bo v bodočfe vreme bolj naklonjeno, posebno na dan moonrunske veselice, ko se bom sukal po dvorani. Na svidenj«! Anten ZManftek. zastopnik. AttroDomi^cudm dediči V čuden položaj, ki ni brez neki voljne komike, so zašli škots™ zvezi'? Slikar John Henry Lorimer, ki e m Jj* letni starec v novembru pretekle™ lit» i pustil imetje 42,000 funtov St £ funtov določil edinburiKo" .ki družbi, ne da bi podrobneje navedel v šen namen naj se ta denar porabi * L zašli škotski aatronomi v čudni položaj ^ t^t ne{ ka*> *aj denar nalo Po eni strani nI razmeroma maL astror ska družab nikoli razvijala kakšne ^ Javnosti, po drugi strani pa sestoju,Z Škotov in jj je zato že v krvi, da bde" rabila ^m koristneje. Praktična pLtia ga je, da učeni gospodje navzlic mnogoat nlm sestankom in razgovorom čedalje n vedo, kaj naj napravijo z denarjem Malo čudno se jim zdi, da prihaja plemi dar baš od gospoda Lorimerja, ki ga ni po nihče med njimi in ki se ni pojsvil nikol kakšnem zborovanju ali predavanju njih d be. Vprašali so njegovega brata, sira Rob Lorimerja, ki je znan arhitekt in zgrad škotskega narodnega vojnega spomenika naj bi ukrenili z zapuščino Johna Henryja rimerja, a tudi ta ni vedel sveta in ni znal jaanlti, zakaj se je njegov brat spomnil astronomov. Nikoli se ni bil bavil z zve slovljem in znanstveni problemi ga niki niso posebno zanimali. Toda družba ima s denar vendarle in mora z njim nekaj napra Njenih šestdeset članov se je sestalo te znova in padel j? predlog, da bi mestu E burghu odkupili novi mestni observatorij Coltonskem griču. Drugi pa so menili, d observatorij le prepoceni, še vedno bi oi precej denarja. Torej so si izmislili tud da bi družba prirejala vsak teden javna, t plačna predavanja in da bi si uredila v< strokovno knjižnico. Ta čas obsega n knjižnica namreč komaj — sto knjig. 1 darle so vsi ti predlogi do danes samo &e p logi in zvezdo8lovci se še niso mogli zerfj kaj naj napravijo s 85,000 funti. Fakirtki triki razkrinkani— O poskusih, ki jih je neki pošten fakir p zal znanstvenikom londonskega vseučilišča je razkril tolikanj občudovane 'fakirske ui nije', je napisala 'Thueringer Gauzeitung' poročilo: "Londonsko vseučilišče je priredilo nedi v svojem 'Zavodu za psihična raziskovanja lo zanimiv poskus. Neki indijski fakir je Ijal tri mlade dijake bose Čez deset metrov go rešetko, posuto z žarečo žerjavico. Zb profesorji so majali z glavami, ogledovali noge štirih dijakov in le malo je manjkalo niso tudi ti»učenjaki pričeli verjeti, da m delu nadnaravne sile. Naposled je pa fakir Ahmed Husain po besedo in dejal: 'Zdaj, gospodje, vam bom kAfel, kako lahko vsakdo izmed vas nared čarovnijo. Pri tem se vam ni treba zamak tudi ne zahtevam, da bi se obrnili proti M pač pa morate raztopiti toliko galuna, kolik ga raztopi v litru vode, in primeftati toliko plenokislega cinka, kolikor ga dobite v dr riji za en šiling. Potlej si večkrat okopajte ge v tej raztopini in jih posušite. Tako la vsakdo nekaznovan roma čez žerjavico ali pinje/ Nič ne poročajo, ali so zbrani profe jI to res preizkusili. Trije dijaki so pa U soglasno potrdili, da so mogli potem, ko je Ahmed Husain noge pripravil, brez nih bolečin občudkov korakati čez žerjavi Drugi poskus ni potekel nič manj zanim Fakir je izjavil, da se bo zdaj na podlagi « jih nadnaravnih moči zamaknil, profesorji pa opazujejo, kako bo pri tem utripanje njegovi levi roki postajalo vse počasnejše. /J ni učenjaki so preizkusili utrip z uro v n bil je docela normalen. Zdajci je fakir p stokati, utripanje je postalo počasnejše, a no, le na levi roki, medtem ko je ostalo n« sni roki, prav kakor prej, enakomerno in i malno. Vsi so bili pri tem skrivnostnem v vu na moč presenečeni. Cez nekaj minut je stal utrip spet normalen, zdaj je pa na « shodov po naselbinah. Delavke reetL Delavski tajnik »>^ poročal, d. ogromni delavski prof it« jo nepokoj med delavci. Sreiomo vojna. Angleži J*'1' ^ sivo pri St. Quentinu in ujel' W■ ■ Bojevanje med Rusi in Nemci je ~ Nemčija j« tačel. prevažati arma* s ruske front« v Francijo in Sorjettka R**ij« 8olJ*vi*kaJ začela pogajati Z Nemčijo za prem boji se nadaljujejo. i.n rr,JEK. 22. HPVBSRSA —"— ^ ^ïmjïïjv Vesti iz Jugoslavije (brin» eeroêlU la LW)«tO OEHI jetnik^ ^ OBESIL KI SE J£ (¿3 lavar družb« *a krajo levilne Utvine koles V uporih ljubljanskega sodi-je pred dnevi obesil 24-L tržaški rojak Marjan Sču-U presedel je kazen 2 mese-1 in 26 dni, a ko bi bU moral ¿i «puščen, je preiskovalni Lk sporočil jetniku, da mo-Letati dalje v preiskovalnem !poru, ker je policija odkrila L* njegove grehe. To je fan-Itzko potrlo, da se je v celici I Ko gs je jetniiki paznik t je bil že mrtev, feukovta je pred meseci na voru ustavil detektiv in ga ¡kal; našel je pri njem po-o, da je pravkar oddal eno > kolo kot brzovoino blago Zagreb. Policija je kolo za-io zaplenila, pregledala spi-prijavljenih tatvin koles in »vila, da je bilo tudi to Sču-ivo kolo ukradeno. Sčukov-io pridržali, vendar pa je fant , da bi imel še kaj drugih gihov na vesti. Bil je obsojen m 2 meseca in 26 dni zapora. ' Med tem pa je policija dognala je Sčukovt kradel kolesa v Ljubljani in Mariboru kar na o ter jih dobavljal svojim m v Zagrebu, ki so jih m razprodali v Zagrebu in ci. Zagrebška policija je ala tri Sčukovtove zavez-ake, Andreja Bataglja, Alojza Mahneta in Ivana Klariča. Polici je uspelo sedem koles zaple-liti, eno se nahaja v zagrebški aitivljalnici, drugih niso mo-|ii le najti. Ko je Sčukovt v zaporu zvedel, da bo moral še dali« sedeti, ker so prišli mnogi Vegovi grehi na dan, se je obeti. Se druge tatinske družbe, ki aie specializirale na kolesa, je pikrila policija. Kraja koles je Mnreč na videz zelo lahko, ne nogo nevarna in nudi dober za-fciek. Opaziš kolo, ki je prislo-© k zidu in nezaklenjeno, se-nanj in ukradeno blago ti iga, da se čim prej odda-od kraja dejanja. Potem *- ljanski dolini kaj pridno cveta tihotapstvo aaharina in da se a tem poslom bavl tudi posestnik in železničar Alojzij Maček pri Sv. Duhu. Carjniki in orožniki ao v civilnih oblekah stopili z avtom do Mačka in se mu predstavili za italijanske trgovce, ki se zanimajo za saharin, opij in morfij. Pri tej priliki so zaplenili nad 16 kil saharina in nekaj opija in morfija, ki jim ga je Maček ponudil. Maček se je nato sicer zagovarjal, da ni bilo blago njegovo, ampak da ga je neki neznanec pustil pri njem. Kljub temu zagovoru je finančno ministrstvo obsodilo Mačka na 20,-000 din globe in 760 din za stroške postopka. Denar je ponarejal. — Po dolenjskih sejmih so se zadnje Čase redno pojavljali ponarejeni kovanci za 10 in 20 dinarjev. Sleparjev, ki so spravljali ta denar v promet, nikakor niso mogli izsediti. Zdaj pa je orožnikom uspelo odkriti kovnico teh ponarejenčkov v okolici Sv. Duha. Dva orožnika sta bila Um na patrulji, pa so jima povedali ljudje, da se v Novi gori klati tuj molki. Orožnika »ta šla tja in našla v sicer zapuščeni hiši posestnika Cerovška sredi goz-da posestnika Franca Jermana it Cešnjice, občina Sv. Peter v novomeškem okraju. Toda svoje ime je povedal Jerman šele na strogi nastop orožnikov, ker se je sprva izdajal za domačina. Na vprašanje, čemu se tu mudi in kaj počne, je seveda rekel Jerman, da ae bavi s poštenimi posli. Toda orožnika sta hišo preiskala in našla na podstrešju pod senom zaboj, v zaboju pa modele za vlivanje desetakov in dvajsetakov ter nekaj zlitine, ki jo je uporabljal pri vlivanju kovancev. Da mu je šlo delo hitreje od rok, je svojo kovnico racionaliziral: imel je 6 modelov za desetake. Tudi nekaj izdelkov so našli; bili so dobro izdelani, le zvenka niso imeli pravega. Jerman je spričo te najdbe priznal, da se je bavil s ponarejanjem in da je nekaj ponarejenega denarja spravil srečno v promet. Jermana so odvedli v novomeške zapore. P, B O 8 VjJI.T â Vesti s Primorskega Avtna unija zavrgla predloženi dogovor Korporacija m Hoče sat* varovati proti stavkam Détroit, Mlch. — (FP) — De-legatje avtne unije it vseh tovarn korporacije General Motors, ki so ae zbrali na konferenci v Detroitu, so soglasno odklonili nov dogovor, ki ga je predložila korporacija. Odseku, ki vodi pogajanja, ao svetovali, naj dobi boljšega. Prihodnja konferenca se bo vršila v decembru. William Kmidsen, predsednik avtne korporacije, Je dejal, da je Homer Martin, predsednik unije, odobril dogovor, toda na konferenci je Martin priporočal delegatom, naj ga zavržejo., Ta je vseboval tudi provizijo, da korporacija brez zaslišanja lahko odpusti vsakega delavca, ki podžiga divje stavke ali pa skula na drug način ovirati produkcijo. Ko je bil Knudsen informiran, da so delegatje zavrgli to proviiijo, je izjavil, da se ne bo pogajal i unijo, dokler ne dobi zagotovila, da ne bo tolerirala divjih stavk. aa Umrljivost v Trstu pada : Trat, oktobra 1937.. »rr Dne 24. septembra je prinesel, "Piccolo" članek, v katerem ugotavlja, da je v letu 1936 v Trstu umrlo 92 ljudi več, kot se jih je rodilo. To izgubo pa je krila provinca, ki šteje sicer le 100,000 prebivalcev, dočim jih ima Trst 286,000. V tolažilo pa prinaša 17. oktobra t. 1. drugi Članek, v katerem kaže, da je bila umrljivost v Trstu leta 1890 večja kot danes, ker je tedaj umrlo letno na 1000 prebivalcev 30 prebivalcev, 1910 pa 25. V letu 1921 je bilo 12,376 u-mrlih na 238,655 prebivalcev, danes pa je umrljivost prebivalst-stva zmanjšana na 14.1 na 1000 prebivalcev, torej skoro na polovico v primeru z letom 1890. To je seveda zasluga fašizma, ki je preskrbel Trst z vodo, omejil žarišča nalezljivih bolezni, zgradil zračne hiše itd. Toda v vseh letih pred vojno je bilo število rojenih višje, kot pa število umrlih. Naravno bi bilo torej, da samomor Dunaj, 20. nov. — Richard Schuech, urednik nacijskega lista, si je končal življenje a sko- upred okradencem", pa ko-1 ^TriUra^lL^med^^e^imi Tn 8 ***** nad"troPJ* P* ni» hn un7li tj' Ai *QJra Knu raziIKO mea rojenimi m g]opja v katerem Je stanoval, ne bo spoznal. Zaradi teh mrfvim v mestu ostala Dokraji- »-..-*«. i________i. u. i- ,. . J , , Jt .bi bilo danes, ko je število pne- k dru*° k<>10. Jim» bfvalstva v mestu tako zelo na-ijai kolesa in prepleskaš, p»'wtlo, tudi število rojenih večje, »lahko mirne duše pojaviš na Toda kot gmo prej omenili, mo- vidimo, da hodijo danes vojaki, zlasti v notranjosti zelo slabo o-blečeni In celo razcapani. V mestih in v obmejnih krajih eeve-da še pazijo na njih lično zunanjost. Obsodbe radi nedovoljenega prekoračenja meje. Radi nedovoljenega prekoračenja državne meje sta bila obsojena: Josip Peršolja iz Smart-nega v Brdih na 4 mesece zapora in 2600 lir globe in Jakob Rejec iz Podleskovca na 3 mesece zapora in 2000 lir globe. Zaradi poskuianega bega preko meje Opčine pri Tratu, oktobra 1937. — Na meji so oblasti prijele Soša Rudolfa, starega 17 let in še nekega njegovega tovariša ker sta hotela baje pobegniti preko meje. naskokih na fašiatlčue utrdbe na aragonski fronti v severe* vzhodni Španiji. Lojalistični topovi obatraljujeio glavni stan fašiatlčne armade na tej fronti pri Fuentoa d« EJbru. Poskusi u* pomikov, da prekoračijo reko Baao v tem sektorju, ao se laja-lovili. Fašistične čete so bile vržene nazaj na vsej črti. Vest U Perpignana. Francija, govori, da so lojalistl sestrelili štiri fašistična bombna.letala, ki so se pojavila nad mestom Ctr daques. Pilotje so ae ubiliMko ao letala treščila na tla. Človek in barve Japonci prodirajo proti Nankmgu Napadi na kitajsko obrambno črto obnovljeni fianghaj, 20. nov. — Japonske čete, ki prodirajo proti Nankln-gu, glavnemu kitajskemu meatu, so obnovile naskoke na drugo o-brambno črto, ki so jo Kitajci ia-(sedli po umiku is Sanghaja. Ta črta se vleče sto milj in oddaljena je 60 milj od Sanghaja. Zadnja vest se glaal. da so japonske čete zasedle Sučov, glavno to&o Odklonjeni dogovor ni vaebo- „a tej obrambni črti, dve Jafron- obkoli- Urednih nacijskega lista izvriil val nobene določbe glede tvilan-ja mezd in skrajšanja delovnih ur, priznanja sistema unljskih zaupnikov v tovarnah, zaščite atarostnih pravic, plačanih počitnic in da je unija predstavnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Stara pogodba ostane v veljavi, ne pa provizija, da korporacija lahko odpušča delavce brez zaslišanja. Ako bo korporacija še nadalje iiaivala unijo, ai bo nakopala sedeče stavke, toda splošne ne bo pred prihodnjo konferenco. Ta se mora vršiti v teku 60 dni. Značilnost zadnje konference je bila v tem, ker ni samo zavrgla predloženega dogovora, temveč tudi vsled tega, ker se je izrekla za konec frakcijskih bojev v uniji. Delegatje so poudarjali, da mora unija nastopati proti avtnim magnatom kot enotna in močna organizacija. Martin je v svojem govoru pred zaključen jem konference izjayil, da Je na redila veliko delo tft da pomeni konec frakcijskih bojev v avtni uniji. , nosti je kraja koles pri nas Mkaj let najbolje "idoča taka obrt". Lotevajo se Je vsem mladi ljudje. V Ljub-1 je policija prijela nekega •«tnega fanta, sina bogatih I v, ki je lani in letos po-M v Ljubljani deset koles, * J»h je potem razprodal na de-*a majhen denar. Fant je . nn« priznal ter navedel kra-J «jer jih je razprodal, in ta- • «o osem koles našli ter vrnili J«vim la«tnikom. Fanta so od-F < poboljSevalnico. Jovo družbo kolesarskih ta-l p* ho odkrili zadnje dni v F v'du nad Ljubljano. Dva de-r* v KogovAkovi livarni sta «Pajdaši v dveh dneh pokradla J"koH jih premomtirala In J*1*1" Imela sta na svojem 3'v*nju celo delavnico za Pranje in sestavljanje koles. ^ "ta bila aretirana. ,rt*ni« ne morejo izslediti. C« me*« dni je, kar je po-iz niAke kaznilnice v Sr-J^ani vlomilec in ropar Jo-"trban* z Dolenjskega. Kma-Jt. (>0javil v Mvojem Pjjem kraju, v Mrtvicah pri F^cu. Seveda se akriva, po-r1 P* vlamlja v hiše zdaj v P Vlui' Z{,»J v drugi, povaeuje L!" iK'vaMuje Um. Banska u-J« "pravila na noge števi- 4 *T'!!i4ki gplirtt'ki MBle* Jf rl,"n<*». seveda z vso pre- P01^, ker je Urbanč oboro-lr ** isi preganjalcem go- Jj^UvilJ ^ h- morejo zaslediti. ^ bran. Ker ga ni- u« C™ J» lažni kmetje skri-^ r >«nčs ter ga sproti opo-** "a /a.ledovanje in ob-ll'" 0 Vrtenju patrulj. Za-InJ** * l«m te^je. ker ae ^ ¿f maski» zdaj tako. dru-C in «prtminja avojo F- » «hari«. - so bili cariniki na opozorjeni, da v Po- mrtvimi v mestu osUla pokraji-na, ki ima za več kot polovico manj prebivalstva. Izgovor je vsak dober, pa tudi če ga prinese pes na repu, pravi slovenski pregovor. Tako moramo razumeti tudi zgorajšnje ugotovitve in zagovarjanje tržaškega časopisa. Na vsak način namreč ne bi tržaški fašisti hoteli, da ne bi Trst prednjačil pri vseh akcijah fašizma in da ne bi mogoče izostala mestu ali posameznikom kaka pohvala od zgoraj. Tržaško prebivalstvo po poklicih Trst, 1. novembra 1937. — Po statistiki od 31. aprila 193« Je bilo tržaško prebivalstvo po poklicih razdeljeno takole: v industriji je bilo zaposlenih 47,000 oseb, v trgovini 21,000, v transportu 16,000, v javnih službah 11,000, v domačem gospodinjstvu 7,000. Pri finančnih stvareh, kot v bankah, zavarovalnicah itd. 3,000, v svobodnih poklicih 2,000 in 1,000 v drugih vsemogočih poklicih. V Tržiču je od 8,000 delavnih oseb. zaposlenih 6,000 v industriji, v Ronklh od 3,000 skoro 2,000, v Miljah od 600, 3,-000, 1000 pa se jih bavi z ribar-stvom in polj«*k,"tvom V vinu od 2000 polovica v industriji, v Postojni je zaposlenih 2000 v poljedelstvu 1400 v industriji. V Gradežu 600 v industriji, 800 v ribarstvu. V flt. Petru na Krenil 700 v Industriji. 1300 v polje-destvu. Vojaštvo »labo oblečeno Trst. nov. 1937. — Talijansko vojaštvo je vedno persdiralo v lepih In novih uniformah kot menda nikjer drugje v Evropi. To Jim je bilo treba ob v»aki priliki priznati. Toda posledice zadnjih dveh vojaških Intervencij ao se kmalu pokazale, poleg na ostalih točkah, tudi na uniformah zlasti nižjega vojaAtva. Posebno mnogo obleke se je pokvarilo in zdelalo v Abesiniji. a nič manj nt sedaj v Španiji. Tako Izvršil je samomor, ko Je bil informiran, da bo policija preiskala njegovo stanovanje. Schuech je bil nemški državljan. Policija je prej udrla v poslopje v bližini palače Schoenbrunn, kjer je Schuech tajno tiskal svoj list. Aretirala je dvanajst delavcev in konfisclrala tiskarno. List je vodil nacijsko propagando v škodo Avstriji. ski vojaški koloni pa sta 11 Cangsu na severnem koncu te črte. Nanktng, 20. nov. — Kitajska vlada je danes formalno nama-nila svoj umik is Nanklnga. Naznanilo pravi, da se je odločila za ta korak, da prepreči razdejanje Nanklnga. Kitajske čete ao že začele zapuščati mesto. Več tisoč civilnih prebivalcev Je «e prej pobegnilo is Nanklnga. Pariz ni dobil ultimata od Japonske Trditev o japonski pret nji m vzdržuje Novo stališče Rusije napram Španiji Lojalitti bombardirajo faiigtične utrdbe Sedeča stavka v tovarni kavčuka Akron, O., 20. nov. — Sedeča stavka je izbruhnila pri Goodyear TIre k Rubber Co. v znak protesta, k£r je kompanlja odslovila 1600 delavcev. John House, predsednik krajevne u-nije kavčukarskih delavcev, je dejal, da je bila stavka oklicana potem, ko Je zaman skušal pre govoriti C. C. Slusserja, upravi telja tovarne, naj odloži odslovi-¡Sem dospela vest se glasi, da so tev delavcev do 1. Januarja. I lojalistl dosegli več uspehov v l>ondon, 20. nov. — Sovjetska Rusija je informirala špansko ljudsko vlado, da bo v kratkem ustavila pošiljanje bojnih letal, "ker Jih sama potrebuje". Napeta situacija na Daljnem vzhodu jo sili, da drži vsa letala in pilote doma. Nekateri opazovalci vidijo v tem novem stališču sovjetske vlade revizijo njene politike napram civilni vojni v ftpanljl. Ivan Majski, ruski poslanik v Londonu, je na zadnji seji mednarodnega ne-vmelevalnega odbora namignil, da bo Sovjetska unija odnehala v opoziciji proti načrtu priznanja bojevniškega prava obema grupoma, ki sta zavojevani v španaki civilni vojni, lfendaye, Francija, 20. nov Anlllnskordečs luč namesto coc-tallov "Povabila bom večjo družbo", mi Je dejala neka inanka, 'Ja rada bi videla, da bi večer posebno ljubko potekel. AH ml lahko kaj dobrega svetujete?" "Poskusite s anillnskordečo lučjo!" sem dejal. "Kupite tri ali štiri 1,000 ttattne žarnice, po-krijte jih B magnetskordečim steklom ln jih namestite pri tleh pod pohištvom. Ugasnite nato vse druge luči in opazujte, kaj se bo igodllo." , i ■. Gospa me je začudeno pogledala, toda moj nasvet je ubogala. Dan po družabnem večeru mi je sporočila, da je bil uspeh kar čudežev. Medlo sijoča rdečkasta svetloba je pomladila dame sa deset let — dokas so bili gospodje, ki so kar slpali pokione — in kmalu se ja razvila nad vse prijetna Živahna zabava. NIČ nisem bU presenečen. 2e dalje ča-aa uporabljam pri družabnih večerih anillnskordečo luč In mislim, da poživi ljudi prav tako kakor nekaj dobrih coctailov. Vpliv barve na naše razpoloženje je telo globok. Anlllnsko-deča luč vpliva sprostilno In ve-ro, vijolična otožno, rumena raagiba pa llvčnl sistem. V začetku 18. stoletja so bila v modi modra in škrlatnordeča okenska stekla, ker ao Iji^dje mislili, da Ugodno vplivajo na sdravje. Ta trditev je bila manj ia trte iivlta, kakor se nam zdi, saj jtf pri pravilni uporabi škrlatnordeča luč livrstno URim/klo — le sami poskusite I — medtem ko mOrda luč miri živca In ibuja veselje do življenja. Znana reč Je, da nekatera semena vtklijejo pri solnč-nt luči šele v osmih dneh. Medtem ko se pod modrim steklom Ae v dvth dneh rasvljajo. u Zelena barva prepreči samomore 2e v davnih dneh je človek ponoči pešča na dokaj večjo daljavo zagledamo kakor na belih oestah. Stroški pri barvanju betona so neanatni in tudi postopek so ž« našli, da barve ne ¿blede. Rdeče biljard sko aukno Najnovejše blljardske mise so pokrite a vinskordečim suknom, kajti dognali so, da rdeča barva pušča manj naknadnih vtisov v očeh kakor zelena: pri zeleni barvi migljajo pa prividi biljarske mize igralcem pred očmi še potlej, ko nič več ne igrajo. Lastniki jaht so pričeli barvati jadra s pisanimi barvami, da jih moštvo takoj lahko spozna. Po novem uporabljajo tudi za barvanje tistih delov ladijskega trupa, ki so pod vodo, svetle barve, ker so ugotovili, da se ovi-jalke bolj oprijemajo črne barve kakor pa rožnate, bele, zelene ali rumene. Pri gradnji novih potniških letal večkrat ugibajo, kakšne barve bi izbrali. Znanstveno Izbrane barve zbujajo vtis prostornosti ; proti sračni bolezni so isbrali nekatere zelene in mo* dre odtenke, ki pomirjevalno u* Člnkujejo. Notranjost letal pa nikoli ne barvajo s rumeno bar* vo, ker pospeiuje bljuvanje. Mrzle In tople barve Barvni inženir mora tudi vedeti, da je vaaka barva s primesjo rdečega in rumenega odtenks 'topla', a primesjo modrega pa "hladna* in to spoznanja mora znati prav iarabiti. Nedavno je dal neki tovarnar v bližini New Yorka pobarvat žensko jedilnico v svoji tovarni s sinjo barvo. Delavke so se kmalu sačele pritoževati, da je tamkaj smerom hladno in da morajo k obedom hoditi v plaščih. Tovarniški inženir je vedel, da to nI mogoče, saj so toploto stalno nadsorovall in Je bila v vseh tovarniških prostorih enaka. Pritožb pa nI bilo ne konca ne kraja In naposled so vprašali sa svet nekega barvnega inšenirja. Ta je svetoval, naj pobarvajo stene a oranžno barvo in naj pre- gledal na barve kot na simbole . , . in Jih je vezal na svoja občutja * m T?!!!"^'nH^ in misli. Rdeča barva predstav- * *«om' 8torl» Uuko, in Prlto' Paria, 20. nov. — Oba, fran ciski zunanji urad In japonski poslanik v Parizu, ata formalno sanikala vest, da je Francija dobila ultimat od Japonake, da mora takoj uataviti tranaportacijo orožja In bojnaga materiala iz francoske IndO-KIne v Junnan kitajsko provinco. Fmncija je bila obdolžena, da se traaporta-cija materiala vrši po njeni že leznlcl. Kljub temu aanikanjv, Je se nator Henry Berenger, načelnik senatnega odseka za aunanje zadeve, v svojem govoru v senatu ponovno naglasil, da Je Japonska "posvarilo" Francijo. On nI rabil besede "ultimat", temveč "svarilo" In to le vedno drži. Predstavnik zunanjega urada j«* nato izjavil, da ne more zanl-katl, "da Francija ni' bila po-svarjena". 0 tem se ja ¿repričat ko je imel razgovor z au na njih ministrom Delbonom. Ija pogum 1n telesno moč, pa tudi anarhijo in kri. Polna rume-na barva nas spominja na slavo, veselje in udobje, nekateri odtenki runVene barve nas spominjajo pa na bojaaljivost, poceni blago in na bolezen, škrlatnordeča barva je simbol Junaštva In veličastnosti, pa tudi strasti, trpljenja In skrivnosti. Ta miselna zveza je tako globoko ukoreninjena v naši zavesti, da Ja temelj vsah mogočih barvnih vplivov na naš Čut. Pravi dramatski dokaz te trditve lahko vidimo v Londonu, kjer so hoteli mnogoštevilne samomorilske skoke z velikega in mrkega Rlackfrlarskega mosta preprečiti s tem, da so most seleno prepleakali, Število samomorov ja od tlatlh dob padlo za celo tretjino. Čeprav Je utegnila zelena barva rea vliti nekaterim obu-panrvm novega življenskega poguma, lahko priplaujemo padanje samomorov v glavnem le o Žbe so na mah ponehale, Ce se aavedamo ali ne, barva vpliva na naa, da smo žalostni ali veseli, da nam Ja toplo ali mraz. Barvaj lahko prav t4ko vpliva na naše počutje kakor neprespana noč, glavobol ali dobro kosilo. Tudi glavno mesto Norveške je rdeče Ogromen porast Noclallatlčnlh mandatov v občinah . pustltvl črne barve, ki Je Že po Berengar Je rekel, da ve, da je iV0jj „tarl tradiciji barva žalo- japonski poslanik v Parizu za pretil s okupacijo prlatanišč v Indo-KIni in kitajakega otoka Hainana, ki se nahaja v bližini te | stl in smrti, Pobsrvans betomtke casts so vsrnejfts francoske kolonije v Aziji, če bo1 Seveda Ja pa Izključeno, da bi Francija zalagala Kltajako s o- mogli spremeniti barvne pred-rožjam In munlcljo, "ker to nI stave pri celih narodih pa tudi nolienega diplomatska tajnost."' pri posameznikih ne. Napak bi ■ ! storil, kdor bi hotel na Japon- skem prodati rd«tf svtomobil, kajti to barvo Imajo tamkaj samo |x>štnl in gssilski avtomobili, Na Angleškem le redko vidi» selen avto, ker prsvl stara angle-Ika vraža, da prinaša ta barva vozilom nesrečo. Ali ste naročeni na dnevnik Protveto? Podpirajte svoj lktl O veliki volilni zmagi norveške delavske stranke pri občinskih volitvah smo že poročali. Sedaj so znani rezultati Iz 630 občin od skupnega števila 747 občin. Najvažnejše Je dejstvo, da Je v glavnem mestu država v O-slu, ponovno zmags delavska stranka, ki Ja svojo večino v ob-čini še bolj utrdila. Delavska strsnka Ima v Oslu 45 od M4 mandatov, ki se razdel« takole (Številke v oklepajih pomenijo dosedanje število mandatov) : delavMka atranka 4& (43), konservativci »0 (H6), liberalci 2 |(8), krščanska Ijudaka stranka (protestanti) 2 (0) In stranka narodlto sloga 0 (H). V vsaj dr t. avl p« se razdele mandati tsko-le; delsvaks stranka 5261 (4717), mehanike liste 2148 (2191), libcrslcl 1381 (1346), k meč k s stranka 1200 (UMA), konservativna in liberalna Na Kitajskem In sploh na Ju.]U^» 'i?"^. tro vem Je žalna barva bela. Neka petrdejsks družba Je morala svojo nevednost glede barv drago plačati! vse svoje bencin-•ke postaje je bila namre* dala ženja I OH líelo barvo — In u- Mlekarski farmarji na sUvkevnl »trail pred si lekarno r Potsdams, H. T. pobarvati / spsfa je bil, ds so ae Jih vsi sv-tomobllistl v velikem ovinku Izo-gibali. »< Vsžns noVest ns pesedo, kajti pred celico ae je bil akoraj prirasel. Zdajci so se vrsU odprls in ši-rokopleči, izredno lepi mladi mož Je žvižgaje stopil Is celice. Zelo vljudno pozdravljaje je z zmsgoalovnim obrazom odšel. Franc je mrko gledal za nJim. Potlej Je akoraj planil k avtomobilom. ki ao atali ob cesti. Razburjen je vatopil in zaklical vozniku: "Hiamarckova ulica 22. Vozite hitro!" je rekel nepremišljeno, kajti ura je bila šele štiri. V avtomobilu so se njegove misli podile aem ia tja Sibile ims sestanek! Tega ne more in ne more doumeti! Ta ženska, ki sploh ne zna biti nesveeta! Dobro je vedel, da vsakogar oetro zavrne in da v njenih zavrnitvah nikoli ne tiči kakšno akrito upanje Tak tudi ona! Tudi ona je torej UkŠna — kakor so druge? Kdo neki je "on"? Cisto jasno in natanko ga je videl pred seboj. Najbrže ae je zaljubila v( „ _ njegovo športno posUvo, kajtločl, prisluškoval njemu je trebušček samo zato, ker je bil drugačen ln ker je imel neprecenljivo vrednost. ds se jI z nJim ne bo treba poročiti. II Franc je sUl pred vrati svo-jegs atanovanja. Pozvonil Je. Njegova ženka mu je hlUla naproti v predsobju. Nežno ga je objela okoli vratu. "Kako si me presenetil, dra-gec! Prezgodaj si se vrnil s potovanja." "Da. hotel aem te preaenetiti," Je dejal bolj aamemu sebi. In ko je prišel v salon, ae je moral prav siliti k prijaznosti. "Najbrže ae bo znala bolje hliniU kakor jaz," Je pomislil. "To pot aem naredil v Londonu Uko aijajne kupčije kakor že dolgo na Ali al kaj veeela, dušica f* "ln še kako!** je rekla s naj-nedoliaejšim obrazom, kar al jih moremo misliti. On Je pe pomislil: "SeaUnka se mnogo bolj veseli kakor pa mojih kupčij! Mar so ji zdaj kupčije r In pasi J Ivo Je opaaoval njene m glasu in njenemu smehu. Vsako črto na njej je opazoval. Ali more kdo čiUti misli z belega ženskega čela? "In veš kaj, dušica? Ker ao ae mi kupčije tako dobro obnesle, zato ti bom za tvoj rojstni dan kupil srebrno lisico. Tvoja vroča želja se ti bo nazadnje vendarle izpolnila." "Drugače si pa na moj rojstni dan vselej pozabil. Sicer bo pa šele čez enajst mesecev. Sploh si danes ves drugačen." 'Ti tudi," je hotel reči. "Nežnejši si in ljubeznivejši ko kdajkoli. Ali ai Ukšen nemara zaradi dobrih kupčij T' "Igralka!" je pomialil. Samo v takšnih trenuktih nam pridejo takšne besede na um, "Ne samo zaradi dobrih kupčij," se je zlagal. Potlej sU kramljala, neskrb-no pač, kakor kramljajo zakonci. O najnovejših dogodkih in o modernih športih. S zvojim jasnim nasmehom mu je pravila, da ni ves ta čas pokusila niti ene slaščice in da je shujšala za dobri dve kili. "Poglej, zdaj me boš še laže nosil na rokah", se je pošalila. Potlej je iznenada stekla h klavirju. "In zdaj ti bom zaigrala tvoj najljubši bos ton. Samo zato, ker si danes tako ljubezniv z menoj." On je pomislil: "Slabo vest ima! Samo zato je danes Uko pretirano nežna!" "Zamotiti me hoče," je pomislil mož, ki so se mu zdele zdaj tudi najlepše melodije nesoglas-je ... Ne da bi bila opazila, je pogledal na uro. Kako je morala trpeti! In vsaka minuU se ji najbrže zdi cela večnost! Toda kako se le more tako pretvarjati! Niti enkrat še ni pogledala na uro. Tolikšnega samoprema-govanja pri nežni Sibili nikakor ni pričakoval! Toda ali sploh kateri mož popolnoma pozna svojo ženo? Stenska ura je udarila šest. "Sest," je govorilo v moževi podzavesti. 'Ta nesrečna ura! Zdaj bi ji v slaščičarni sredi mesU že šepetal 'sladke poklone! Toda prav nič ne bo šepetal! On že ne!! Samo čakal bo, čakal in čakal. Zu7 naj na dežja." * Zdavnaj je bil že opadl, da 11-je kakor iz škafa. Zakonskim možem prijazno naključje navadno ni preveč naklonjeno . . . Zdajci je Sibila prenehala igrati. "Hvala ti, dušica," je dejaH "Ali sploh veš, da je že šest?" "Sest!" je ponovil s poudarkom. "Koliko? . . . Sest? Kako čas hiti... če se imata dva rada!" "AH bi šla, dušica, z menoj v kino?" "V kino? In še kako rada!" je odgovorila Siblla s kar se da nedolžnim obrazom. III. V kinu je sedela v loži poleg njega kakor zmerom. Filmsks predstava je bila zelo zabavna. In kako prisrčno se je Sibila sme-jala pri vsaki še Uko nedolžni šalit Da. smejala se je kakor pomladannko sonce . . . Vedel je, ds je U smeh histeričen. Njen smeh je bil laž. Drugače si pač ni mogla pomagati. In da je danes tako ljubka kakor še nikoli, to je čisto ženska umetnoat. E-va osUne Eva — tudi v kinu ... Na skrivaj ga je prijela za roko ln je zašepeUla: 'Tako aem veaela, da ai apet tukaj!" Nežno je stisnil njeno roko, to Uko neverjetno drobno roko, ki je bila še zmerom videti kakor dekliška. Franc je le s težavo sledil filmski predsUvi, kajti nepresUno je mialil aamo na Si-bilin sestanek. Niti enkrat aam-krat ae ni zaamejal! Zdajci je pe občinstvo pri nekem neumnem telefonskem prizoru kar zarju-lo. Tedaj se je Sibila na lepem sklonila k možu. "Saj rea, Franc, čtato sem ti pozabila povedati. Medtem ko ai bil na potovanju, ao našo telefonsko številko spremenili.** ROZIKA Zaatran otrok je le poskrbela ... Dve gospodični aU ae pogovarjali o zakonu In ena Je rekU: "fe bi poznala kakšnega višjega državnega uradnika, bi ae Ukoj poročila s njim in ai uatvarila d rutino z dvema otrokoma." In če bi dobili aemo enega o-troka. ali pa celo nobenega r "Zaatran tega me ne akrbi: o-t roka le ' Napisala A. Pitreichova "Pridi, Laci, U Ungo bova zaplesala midva!" je rekla Rozi-ka in je vstaU iz kroga svojih prijateljic in njihovih mladih fantov. Laci je z veseljem ustregel njeni želji. Ljudje v baru so ju z ugodjem opazovali, Uko ljubka sU bila, ko sU plesala. In ko je bilo plesa konec, je sedla Rozi sicer blizu, vendar pa nekoliko vstran od svojih prijateljic. < "Laci", je rekla oboUvljaje in položila roko na komolec svojega prijatelja iz mladih let. "Nekaj ti moram priznati." Laciju je bilo nekoliko nerodno in je zmedeno zrl na Rosiko. "Zaljubljena sem," je rekla. Laci ni želel mladenki ničesar žalega. Nasprotno. Rad jo je i-mel. Toda o poroki nista govorila še nikoli. Temu se je hotel izogniti. "Kaj morem za to, če si zaljubljena?" je vprašal, trudeč se, da bi vpraianje omilil a toplejšim naglaaom. Rosiki ni ostalo prikrito^ da se je Laciju podaljšat! obraz najprej ss pol, potlej pa sa cel centimeter. "Kaj moreš za to? Pomagati mi moraš!" je odvrnila mladenka. "Pomagam naj tl?" je vprašal Laci. Prav za prav je bil vesel, da med njim in Rozi ni prišlo do ponesrečene ljubezenske izjave, to» da kakor je presodila Rozika, se je začudil. "Ali naj grem k njemu in mu zaupam tvojo ljubezen, ali naj ga pa v tvojem imenu prosim za njegovo roko?" ( "Vsega tega ni treba," je odvrnila Rozi. "Saj vendar veš, da sva si še kot otroka obljubila, da si bova zmerom pomagala." "V ljubezenskih, zadevah drug drugemu vendar ne moreva pomagati," se je izogibal Laci. I "Tako? Kar na iepem?" je %d-govorila Rozi. "Kako je bilo pa lani, ko si se ti zaljubil v Etuš-ko in si jI dvoril? Ali me mar nisi prosil, naj ti pomagam? In ali vama nisem dobro pomagala. In če Etuška takrat ni pristala na tvoje dvorenje, kaj moram jaz zato?" Da je Rozika takrat pri Etu-ški pomagala z majhno lažjo, to je zamolčala "Motiš se", je ostro odvrni Laci. V Etuško nisem bil nikoli zaljubljen in tudi nieem nikol mislil na to, da bi se z njo poročil." "Vseeno torej'*, je odgovorila Rozi. "Takrat sem ti jaz držala roko, zdaj, moj ljubi Laci, je vr-sta na tebi." "Kaj naj bi torej po tvojem moral narediti?*' "Samo kdaj pa kdaj me bož spremil na Čajanko v Rltz." "No, to bi že mogel," je nekam nezanesljivo odgovoril Laci. "Toda povedati ml moraš bolj na-Unko. To je namreč prvič, da bom moral igrati peto kola" "Torej: Um bova akupaj. Lahko boš tudi plesal s mano. Samo prepogosto ne, kajti sicer bi lahko kdo mislil, da sva prišla ssmo drug zaradi drugega. In ko bodo cigani zaigrali » "Daj, da moje srce ti pove, ksko vroče zate gori . . ." takrat ne boš smel pleeati s mano, kajti U ples bo njegov." "In kdo je U W, če smem vprašati T •Ta, 'on* je Imre." "Imre?" je začudeno vprašal Laci. "In od kdaj ti ie dvori?" 'Tega. dragi prijaUlj, ne smeš več vpraševati. Glavno Je pač to. da ima on to pesem prav tako rad kakor jas in, če mu pri tej pesmi pogledam v oči . . 'To. moja ljuba Rosi, me Čiato nič ne zanima", je hladno odvrnil Laci. "Kdaj bova šla torej tja?" Dogovorila sU se sa dan in u-ro. 2e četrtič sU bila v Ritzu in zmerom ae je zgodilo isto. Oba sU prišla ob petih. Rosi je izbrala mesto, kjer so jo dobro videli in kjer je tudi sama imela lep razgled. Laci je smel s njo kramljati in kdaj pa kdaj tudi zaplesati; In kadar ae je prikazal Imre. so cigani vselej za igraj i "Daj. da moje sree tl pove. kako vroče sate gori .. .** Vaekako je bile to Imrejeva najljubša pesem in vaakokrat Je dajal zanjo visoke napitnine, kajti cigani ao mu jo zaigrali s posebnim čustvom. In tisti trenutek, ko se je Imre pojavil, je bil Laci za Roziko samo še senca. Komaj da mu je odgovorila. In ko je potem Roei po dolžnosti spremil domov, je moral vso pot poslušati, kako lepo je bilo, kako čudovito so cigani igrali in kako imenitno je Imre pleaal. Prvič je Lacija to še nekaj zanimalo, drugič se je jezil, tretjič je bil ogorčen. In ko je to tretjo pot Imre spet prišel, se je Laci komaj premagoval in le za las je manjkalo, da ni napravil škandala. "Prisodila si mi čisto nemogočo vlogo," je na poti proti domu dejal Laci. "Le kaj si bo I-mre mislil o meni?" "Kaj si bo Imre o tebi mislil, to je vseeno." je odvrnila Rozi. Saj gre vendar samo zame. Ne pozabi, kaj si mi obljubil!" Laci je le s težavo udušil svoje ogorčenje. Ko se je pa Imre četrtič prikazal v baru in so cigani že spet* zaigrali njegovo najljubšo pesem "Daj, da moje srce ti pove, kako vroče zato gori ..." tedaj je bilo Laciju dovolj. "Zdaj boš plesala z menoj," je oft^ttslft^iki. * .. In zgodil se je čudež, Rozi je Imre ju samo prijazno pokima-in je zaplesala z Laci jem. "Rozi", je dejal Laci prisiljeno. "Najsi sem ti obljubil ali ne, vpč več ne morem. Ali mar ne vidiš, da sem prav do ušes zaljubljen vate?" "HvSla Bogu, da si prišel na to misel!" mu je nežno odgovorila Rozi. "PosUti moraš moja žena! Nič več te ne zapustim!" je strašno vzkliknil Laci. Os misliš, da se bova uienl la, bi bila takoj pripravljeni? iskreno odvrnila Rozi "In Imre?" j« nezaneali vprašal Laci. J u "?AradLnjega nikdw ne Sifir j5* k0t otrok* «va ni bij ubila, da si bova drug dru mu pomagala. Lani ko se i« ljubil v Erziko, je prižel k me| m zdaj ima tudi že njen prj8t nek. In ker sem mu pri km p magala, sem zdaj že jaz pro8 njegove pomoči." Lac» jo je bedasto pogled "Kakšne pomoči?" je VpraS Dekle se mu je nasmehnilo. "Le kako da nisi opazil, da maš svojo Roziko?" rad bi izvedel sa mojegs brsta John Lumperu ma is Velikih Brusnic it. 3, pri' vem mestu. Prosim Ks, ¿e bo i ta oglss, ds se mi jsvi, rojske „ sim, ds *a opotore, sli meni nui nijo njegov naslov. Thomas lumw P. O. — Trsunik, Mich.-(Adv) SLOVENSKA NARODNA PO PORNA JEDNOTA izdaja evoje publikacije la posebno list Prosveta za koria ter potrebno agitacijo sve društev la članstva In sa gando svojih Idej. Nikakor ne sa propagando drugih \ pornih organizacij. Vssks ganizacija ima običajno svo glasilo. Torej agiUtorični dopi in naznanila drugih podpora organizacij in njih društev s ae ne pošiljajo listu Prosveta. Alieteže naročili Prosveto Mladinski list avojemu prijstd edini dar trajne vrednosti, Id ali sorodniku v domovino? To sa mal denar lahko pošljete sn eem v domovina. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepa 11. redae konvencije se lahko naroči na Ust Prosrtts ia prišteje eden, dva, tri, štiri sil pet članov la eae druiino k eai aarsb alnL Ust Proeveta stane as vse enako, aa člane ali nsčlsne $I.M u eae letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri ussementu |1.N is tednik, se jlsa to prišteje k naročnini. Torej aedsj ni varoks, reči, da Je list predrag aa člane 8.N.PJ. List Prosveto Je vaša laataiaa la gotove Je v vsaki drnšinl nekdo, U M rad čltol Ust vaak daa. Cm Nato Proeveta Je: Za Zdrnž. driavo la Kaaado.fMS Za Cleoro la Chlcsfo Je.... 17* 1 tednik In.... S tednika la... t »^"»t la... ooeeoeoeeo 4.80 ..........140 1 tednik In.......... S tedniku in......... ... IJ» ... 5.10 ... IJt 4 tednike la... ..........uo 4 tednike In......... ...171 • tednikov la.. .......... nIŠ Ia polnite spodnji kopom, priložite potrebno vsoto densrjs sli Maser Order v pisma la si naročite Proovoto. list, Id Je vsša lostniss. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti tisa SNPJ, ali še ae preeeH proč od drnšlne in bo ashheval aam avoj list tednik, bode moral tisti član ia dotične družine, ki je tako «kapa« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravulitvu listo, in obenem doplačati dotično vsoto liatu Prosveta. Ako tega a« «tor«, tedaj mora uprsvniitvo anišati datum aa to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, SSI7 So. LaimdaU Avo* cklearo. IIL Prilešeae pošiljam naročnine ss Uat Proovoto vsoto I........... I) lat....................................A. društva št. ••••••• Nsslev .......................................«...<<>>>.****"" Ustavite tednik la gn pripišite k aaejl nnročnlni od sledečih Haaef mejo druiine: S).........................................ČL draštva št.. ...••** S)......................................... ČL društva št. ...«•••• 4)........................................ «CL draštva št...." j* it/ i < ■» 5)... p,»....................... f............ vL društva št. .»•••• Mesto .............................Drisva Nov naročnik................ TISKARNA S.N.P.J sprejema vsa t tiskarsko obrt spadajoca deU Tinka vabila za veeelice in shode, vizitnice, čszzfl« knjige, koledarje, letake itd. v slovenakem. hrvats^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in aru»» VODSTVO TISKARNE APELIRA NA J[ANi 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnilu dnje vodstvo tiekerr* Cone smemo, nnijsko delo prve vrste PtSito po informacije no naalof S.N.P.J. PRINTERY 2S57-S9 SO. LAWNDALE AVENt K Telefon Rock-ell 4fS4 f CHICAGO. HA. ____ -.iftsoik • * Tam ae dobe nn «oijo toSI vas oetmena r>r