Tečaj XVIII.
ospodarske
hertnišk
List 42.
/ Hď-ii
! A	/Y ;
in
ar
» » '
tr
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr
9
četert leta 90 kr
posi
po posti pa za
leto 4 il. 20, za pol
2 fl. 10 kr
za
1 fl
kr. nov. dn
¥ Ljubljani v sredo 1Ï. oktobra I860.
bjegovi milosti
svitlemu vladiku điakovškemu
9
nicje in pasnike mu moras spodrezati in ga scistiti, da rodovitna moc vsa v tersu ostane in skozi očje v rožje gré,
í muditi in
gospodu gospodu
in se ne more po pasnikih in korenicji v
mlj
lirji
V
razdeliti. Ako pa je ters samo na pasnikih
to je
9
na

f>

d e b e 1 e m
morajo vsi oni pasniki odrezati ; samo eden
korenj i, da je pod korenjem operhnel, se mu
najmocnejsi
zagovorniku slovenskega jezika v deržavnem svetovavstvu
hvaležni Slovenci.
Stltl
Sladka beseda po gorah slovenskih odmeva, Vernemu rodu napaja z veseljem sercé, Ginjeno dušo ko žark mu iz solnca ogreva, Persa hvalcžno k visokim nebcsom kipé.
Sladka beseda, ki, Vladika! si jo govoril
V	blagor c vet i ci, ki v senci marljivo kali, Da bi ji cvetja veselega mraz ne pomoril,
V	sercu naroda slovenskega glasno doni.
Dokler se bodo slovenske goré zelenile, Dokler odeval livado bo pisani cvet: Kite zelene, cvefece se bodo Ti vile, Tebe častil pod Triglavom slovenski bo svet,
Ker si pod krilo sprej el ga tak serčno in milo Klical Očeta, naj spomiie se svojih otrok. Večna livalcžnost naroda naj bo Ti v plačilo,
naj se pusti. Ce pa samo enega ima, se mora toti pu-. Zato mora kopač vselej vinjek ali nož pri sebi imeti. Kadar je pa toti pašnik ali koren plitvo ali zgorej, se pa mora pod njim in pod tersom , tako da pašnika ne skopa
ali ne preseka. rroziti. dobi
cr fr
lobej
ja
skopat
ters
njim vred notri
pogroziti,
tlačiti. Pridna in prava kop
Ije ali gnoja dati, lepo zakopati in za
icam jako
pomaga.
Na kopače mora
cr fr
podar dobi
paziti
9
ako hoče go
rice popraviti, da mu ne bodo tersja to godi rado, ako gospodarja zraven ni. so pravili oni kopači, da je od cemiro
iz8ekali; posebno se Od nekega vincarja r tersje sekal, reksi : da je pregosto" , in jez sera sam vidil vincarico, kako je okoli sebe tersje izsekavala, da sem
»
jo mogel
okregati
Takému ni nič za to mar, ker reč ni njegova
le *ntro opravil in si kaj zaslužil.
9
on
rad
3
Mladi t
5
m )
treba treb
Posebno mo
rajo kopači paziti na mladi ters in lansko grobanj
da
ga
ne posekaj
lep
odkopajo, in ker toti ters ima dosti ko
% ladika žlahni !
obilniše plaçai bo Bog!
renja na sebi, da mu toto korenje sčista in lepo odrežej
Kako slabe price popravljati

sicer pod korenjem jadi in suhe zemlj pcrhne.
9
ad
dati
perhne. Hasnovitno mu je

, pa ne
gnoja,
star
ker po gnoji rad
Slabe in zapuščene gorice (vinogradi) se popravljajo
Gospodar mora posebno na kopa
paziti
9
da mu toti
tako-le:
1. Ters se mora kratko rezati,
mladi ters dobro opravijo. V nekem kraji je nek nagornik
stari in slab kopa
mel
same pametne in vmes se gospodarje
kteri
ters samo na eno, močnejši ters pa na dve očesi, in malo so sami gorice imeli in so delati znali, in je sam ž njimi
se mora reznikov pusati; tako bo ters mocnejše in dalje
kopal
Mogel je
pa za
rozge pognal. Zakaj če se slab ters dosti rezmikov pusti, mora na
na dolgo obreže,
pa
nekim drugim poslom iti, ravno lanski mladi ters přišel na versto, kterega bi bil rad
ko je
dosti krajev gnati,
in zato sam opravil. Prosil je tedaj
enega med njimi
9
naj bi mu
slabo in kratko rožje zřaste, ker se moč v tersu preveč toti mlad
tei
lep
strebil çd korenja in ga dobro opravil
razdeli.
Dolgi
rezniki na koncu najbolj zaženejo, napravijo pa gré svojo pot. Ko pride nazaj, gré odkopavat* in najde
dolg in sibek ters,
ker potle po maleni žene in kratko rožje vsega v korenji ; serce ga je bolelo
1 ™ VP 'l^pH
vsega je mogel od
ima. Ters mora nizek biti, ker močnejše rožje poganja in kopati in popraviti. Tako se more prijatel na prijatla za
slajše
rozdje ima, ako tudi od zemlje vrocino dobiva. Na rezače je tedaj treba paziti; kajti hudobnost in
nesti !
(Dal
jalnost delavcov tudi gorice kvari, kadar jih gospodar hoče NOVa pOStaVa U Obcrtllije ÍI1 TOkođclStVa

popraviti.
Jez sem vidil
nekesra

sicer pametnega rezaca
rožje tako globoko odrezavati in tako velike rane delati pod reznikom, da se je reznik celó malo deržal, in ko je potle
nagnilo in odkrehnilo, ali pa
mladje zraslo, se je od žmeče je vezač, ko je rožje h kolu nagnil in vezal, ters pre
131
(Dalje).
Osmo poglavje./
Prestopki in kazni.
Kazni ali štrafenge sploh
Prestopniki
terl.
Od nekega vincarja pa so
težaki pravili, da je v te postave se kaznujejo (strafujejo)
pretergal,
druge
merzlem vremenu eno roko v žepu deržal, z eno nogo pa na ters stopi J, in tako rezal, marsikak ters pa slabo obřezal.
2Ň Globoko je treba kopati, -
s posvarili ;
v dnarjih d
400
tr fr
old
konči na dve
motiki, da bo zemlja globleje rahla, jo dež globleje na-
maka in rodovitnišo delà.
Ce
vremenu skopas, lepše bojo.
gorice
Tako
boljše in v lepsem globoko moras ters
pad
z zaporom do treh mescov;
z odvzetjem obertnijske pravice za vselej ali za nekaj časa ;
.........o z a-
naj se
k
132. Posebni primerijeji, v kterih kd
V dnarjih ,od 5
9
gold, do
200
gold
odkopati, kakor po sebi koreničje in pasnike ima; vse kore- zlasti kaznuje
334
kdor se pečá s kako obertnijo na svoj
oko
ko je
ni napovedal ali ko ni izprosil dopuščenja potrebneg
za-njo;
kdor obertnijo dalje opravlja, čeravno mu jo je go sposka ustavila;
ljejih
jemlj

v kterih bi bilo pravica, obertnijo zverševati in na volj
izreci zgubo obertnij
obertnijsko pravico prodati
, posestniku mu je, svojo
139
K
P
m es t n i k
v
Ce se obert
nija
pravlja po namestniku ali zakupniku (štantniku)
naj
kdor v kakem tistih obertnišq, ki jih našteva tretje se kazni v dnarjih ali v zaporu izgovore zoper namestnika
poglavje, zacne delati, preden je zadobil potrebno pravnoveljavno dovoljenje od gosposke.
ali
kupnika, vendar pa je za dnarne kazni tudi sam
133. V dnarjih od 10 gold, do 400
gold.
kaznijo :
kteri delajo zoper zapovedi, ki velevajo, kako naj se pomagači in učenci sprejemljajo, kakošne delà naj se jim dajajo in kako naj se ž njimi ravná;
lastnik obertnije zavezan. Ce bi bilo po postavi obertnijsko naj se pravico odvzeti, naj se to zgodi samo takrat, če je lastnik
se je doprinašal, in če mu
obertnije vedil za
je
prestopek. ko
bilo mogoce ubraniti ga.
Po vsakem pa naj se izreče, da mora namestnik ali
zakupnik biti odpravlj
?
in v tem izreku je tudi zapopa
obertniki v §. 57 imenovani, ce nehajo delati v svoji dena njegova nepripravnost (neprikladnost) , obertnij obertnii in tega gosposki popřed ne nápovědo, ali če svoj ali tuj račun opravljati
na
če b
se sicer
sicer naznanijo, da mislijo popustiti obertnijo, pa je izreka spodnesel (§
8)
men unega
140
Predavnjenj
ali
t a r a n j
Po pre
davnjenju ali zastaranju ugasne (mine) preiskovanje in
ne opravljajo še dalje med odpovědno dobo, kakor bi jim gosposka ukazala;
tisti obertniki, kteri svojo obertnijsko pravico s tem kazen tistih prestopkov obertnijske prestave, ki se ne ob-po napčnein rabijo, da ž njo brezoblastno obertnijo ravnujejo po občni kazenski postavi, če se v šest mescih
zoper prestopnika ni
koga druzega zakrivajo; tisti obertniki, kteri svojim delavcom krivico delajo, začela preiskav plačevaje jim zaslužek z blagom (namesti dnarjev) ali
od dne, kterega je prestopek storil,
9
kako drugaci
proti zapovedim ravnajo
Deveto poglavje.
134. Kako naj se komu odmćrja kazen ali Gosposke za obertnijske reči in ravnanje pri njih
štrafenga. Kadar se komu odmćrja kazen, gré gledati na vse okoliščine, ki bi rnu prestopek obteževale ali pa zlajševale, kakor tudi na to, kolik dobiček si je hotel s prestopkom nakloniti, ali koliko škodo je ž njim storil.
. 135. Vodilo za izbor te ali une kazni.
pravilo naj veljá, da se samostalni obertniki v dnarjih
in učenci pa z zaporom (arestom) kaznujejo.
i
Za po-
magači
141. Stop nj a I. Politične upravne oblasti perve
stopnje (perve prošnje) so tudi v obertnijskih rečeh perva stopnja (obertnijske gosposke).
One čujejo nad tem, da se spolnujejo obertnijske zapovedi ;	m
kdo hoče na svojo roko začeti
njim
napoveduje, kadar
Obertniki naj se zapirajo samo takrat, kadar je njih
prestopek združen s posebnimi obtežnjami
i
ali
kadar bi
kako obertnijo;
one podeljujejo obertnije, za ktere je potreba dopu
v V
ne mogli plaćati,
dnarne kazni spreminja ena kazen v
drugo
kajti v takem primerljeji se in se jemlje (računa) za
scenja, ce
nastopni paragrafi ne velevajo nič druzega
?
vsacih pet goldinarjev (forintov) dnarne kazni en dan zapora. njje 136).
one preiskavajo in kaznujejo prestopnike zapovedi te postave, kjer to ne sega v opravila navadne kazenske sod-
136.
Kadar se take kazni na mer i j o skup
V tacih krajih, kjer so posebne cesarske policijske oblasti, mora se obertnijska gosposka dogovarjati ž njimi.
• V
z drugi m i. Če bi djanje ali opuščenje, ktero se spozna
za prestopek obertnijskih zapoved, ob enem podverženo bilo kadar koij bi treba bilo ~ pomišljati na očitno "varnost
tudi kazni po obcnih kazenskih postavah izrečeni, naj se očitne lepe

na
kazni v pričujoči postavi izgovorjene pod ne nalagajo posebej.

b),
131
sege
ali nravnost in na očitni red.
142.
Stopnja II. Politične deželne poglavarstva
137.
Odvzetje pravice, imeti učen ce.
v
Ce
so druga stopnja.
bi kak obertnik zapovedi zastran tega, kako gré ravnati z učenci ali pa z otroci na delo vzetimi, tako přelomil,
da
bi se zdelo biti nevarno še dalje zaupati (izrociti) mu učence ali otroke, sme se izreci, da je za nekaj časa ali za vselej zgubil pravico, učence imeti, ali pa otroke na delo jemati, in zraven tega ga še zadene dotična, po ti postavi ali po obcnih kazenskih postavah odmerjena kazen.
§. 138. Z gub a obertnijske pravice. Obertnijska
pravica naj se obertnikom jernlje:
One podeljujejo neposrednje ali naravnost dopuščenje: za vsakoršne tiskarske obertnije v tacih krajih, v kterih je kaka politična gosposka, razun pravice, prodajati samo
in edino molitevske pa šolske bukve (§. 19);
za posojavne ali najemne knjižice in bravnice (čitav-nice) ;
za obertnijo mojstrov staviteljev (drugi odstavek §. 23) ; za takošno početje, kadar kdo hoče občasno (ob gotovih časih) prevažati ljudi po poštnih cestah iu s prepre-ganimi konji, pri čemur se je pa treba vselej dogovoriti s
Kadar je dotična gosposka zoper koga v kazenski raz- poštno gosposko; po tem za takosno obcasno prevažanje,
če se ima razprostirati na več okrájev (kantouov) tište
sodbi izrekla, da zgubi obertnijsko pravico zavolj djanja po občuih kazenskih ali davkarskih postavah prepovedanega.
To zgubo obertnijske pravice pa naj tudi sama obert-
kronovine; zadnjič za poslavila v
61 omenjene
nijska
S
osposka za nekaj časa ali za zmćram izgovarja : če je obertnik bil obsojen zavolj djanja v
7 ome
. 143. Naj višja stopnja. Oblast najvišje stopnje
v obertnijskih rečéh je ministerstvo notranjih opravil.
To ministerstvo dovoljuje izjemno, da se napravi ti-
in če so okoliščine take, da bi se bilo bati skarska obertnija v tacih krajih, kjer ni nikake politične ravnanja, ako bi se dovolilo obertniku, dalje gosposke, in daje dopuščenje za takošno občasno preva-
njenega, napčnega pečati se z obertnijo;
žanje ljudi, ki se razprostira čez upravne okolije vec kro
če je bil kdo že večkrat pokaznjen, ker ni maral za novin, zapovedi, ki se tičejo zverševanja njegove obertnije,
Ce se reč tiče ob enem področja kake druge osrednje
oblasti, gré ž njo kakor je prav
dogovoriti se.
in če vse te kazni nino nic pomagale;
pri dopustnih obertnijah posebej, če je obertnik bil	§. 144. Pristojnost. Nápovědi za svobodné obertnije
že večkrat pismeno opomiujan pa se vendar pregreši	in prošnje za dopustile obertnije naj se podajajo pri tisti
s tacimi deli, iz kterih se vidi, da ni tako zanesljiv	obertnijski gosposki, v ktere okraju bo obertnija imela svoje
človek, kakor postava hoče.
stajališče. Oboje se sme ali pismeno podati ali pa z besedo
Pri stvarnih (reainih) obertnijah se v tacih primer- na zapisnik (protokol) povedati.
335
Obertnijski list se izdaja v podobi izpiska iz nápovědi in pristavljeno mu je poterjenje, da je obertnik zapisan v
spisek (register) obertnij.
Dopustne pisma se izdajejo v pravi obliki dekreta.
Kolikorkrat se komu obertnijski list izdá ali pa dopu-sčenje (dopustno pismo) poděli, mora se to naznaniti dotični bratovščini.
§. 145. Kazala ali spi ski obertnij. Pri obertnijskih gosposkah perve stopnje se morajo deržati spiski ali registri obertnij, ki zapopadajo svobodné in dopustne obertnije. pa v ločenih oddelkih; vsaktera sprememba v stanu obertnij se zapisuje va-nje in se daje vselej tudi davkarski gosposki in pa kupčijski in obertnijski zbornici na znanje.
§. 146. Pritožbe ali rekursi v obertnijskih rečéh. Kadar se komu po §. 15 prepové, obertnijo opravljati, kadar se komu odreče dopuščenje ali pa obertnijska pravica po §. 60 nazaj vzame, treba mu je povedati vzroke, zakaj se je to storilo; temu pa je na voljo, v šestih tednih
pritožiti se pred višjo gosposko.
Kadar bi višja oblast zvedila, da komu manjka lastnosti
postavno potrebne, naj se ona iz svoje službene dolžnosti poprime te reci.
§. 147. Kako se ravná v primérih kazni. Rav-nava ali pravda v primerljejih, kjer gré za kaznovanje obertnijskih prestopkov, po navadi je ustmena (besedna).
Od tega obravnovanja se naredi zapisuik (protokol), va-nj se postavi razsodba in se naznani člověku, kogar se tiče. Ce pa ta hoče ali če ga ni v pričo, daje se mu razsodba z nagibljeji (vzroki) vred tudi pismeno na znanje.
§. 148. Pritožbe v kazenskih rečéh. Pritožbe v primerih, v kterih gré za kako kazen, morajo se v 14. dnevih po naznanilu sklepa ali razsodka obertnijski gosposki
perve stopnje podati.
Pritožba o praveni času podana ima odložno moč, če bi se pa bila komu obertnija ustavila, te naredbe pritožba
ne spreminja.
§. 149. Zniževanje in odpuščanje kazni. Višji
gosposki je dodeljena oblast, iz vzrokov vrednili pomisleka kazni zniževati ali zlajševati in odpuščati.
150. Kdaj pritožba ni več dopuščena. Zoper kázeňsko razsodbo, ktero je gosposka druge stopnje poter-dila ali polajšala , ni več dopuščena nikaka pritožba.
§. 151. Za kaj so od me nj ene dnarne kazni. Dnarji za kazen naloženi se iztirjujejo po upravni zveršbi (eksekucii).
Če je obsojeni dolžan plačevati v kako bratovščinsko ali pomoćno dnarnico (§. 128), gredó ti dnarji v dotično dnarnico, sicer pa v zalog (fond) ubozih tistega kraja, v kterem je bil doprinesen prestopek.
§. 152. Pomočki ali sredstva sile. Zverševanje obsodbe v kako kazen ali druge zaukaze, ima gosposka pravico narediti vse to, cesar je potreba, da se ji volja v resnici iziđe, sme toraj: zapečatiti ali odnesti blago in orodje, ustaviti mašine, da ne morejo delati, zapreti obert-nišča ali delavnice.	(Kon. si.)
Kako je in pa kako bi bolje bilo na Pivki,
I. Spašniki in zivinoreja.
(Dalje.)
Prav dobro, sodim, bi bilo, ako bi kmet skerbel, da bi 6e mu tudi pra p rot zaplodila po prostoru, kterega ne misli obdelovati; zakaj p rap rot, kakor Pivčaui sami dobro vejo, dá živini zdravšo posteljo in njivi boljši gnoj, kakor samo listje.	*
Ko bo kmet tako lastno hosto imel, bo irnel tudi derva na svojem in tako rekoč domá, mesto da zdaj celi dan po senožeški Lozi cime pobira ali pa zlo v strahu in trepetu krade, kar se godi vsem vašem na levi Pivke od Studenca do Šempetra. Vrasi na desui Pivke od Postojne do Knežaka
imajo sicer vse pravice v postojnskem ali snežniškem (šne-per8kem) gojzdu; al tudi kako daljec I Po tri, štiri ure krevsa kmet, da pride od vasi do bukve. Pri tej nadlogi so pa nekteri tudi tako pametni, da pozimi doma kimajo, poleti pa se gredó v največjem delu v gojzd hladit. In ko bi prav vsi najboljo voljo imeli, se vendar dostikrat pripeti, da se kmet nikakor ne more pozimi z dervmi preskerbeti.
Kaj pa z ovcami, ko bodo spusniki tako raziicljcm? — bo morda marsikdo vprašal. Na to se prav lahko odgovori. Al kdo vé, morda so Pivčani ravno zato bravčetom
«	W	v
figo pokazali, da bodo spašnike ložej delili? Žalostna pri-kazen je, da vasi komaj po 50 ovác štejejo, ktere so jih še pred petnajstimi leti po 300 repov redile. Tega je marsikaj krivo. Neke leta, ee mi zdi, od 48. do 52. leta so ovce za metuljih zlo bolehale in cerkale. Potem pa kmetje ali dnarja niso imeli, da bi si bili drugih kupili, ali pa so se bili preveč zamaknili v vozarijo in pozneje v železnico, ktera jim je proti krajcarje štela za turšico in sol in tudi za suknjo. Al zdaj je vse drugače: furanje je preč, železnica že kdaj dodelana ; vidi se pa tudi ne da bi se goveja živina kaj bolj kojila, odkar ni več ovác po spašnikih. Ne vem, kaj bi mogel Pivčanom bolj priporočati, kakor da se spet poprimejo, kolikor morejo, reje blaga, ktero je tako koristno in vendar tako malo truda prizadene. Da je le tako, se pase po pianem, ni treba druzega, kot zjutraj ga iz hleva izpustiti in zvečer vgnati in le vsaki štirnajsti dan '£) se mu dá malo solí zmešane v prijišče posevkov. Tište zimske tedne, ko sneg spašnike pokriva, je zadovoljno z najslabšo klajo. Kaj pa donaša? Najboljši gnoj, dvakrat na leto volno, tečniše mléko kot krave; spomladi, ko nima kmet kje vzeti krajcarja, mu prinese Teržačan cvenka za jagneta itd. Po vseh pivskih vaséh, razun petih zgorej na-štetih, polzemljakar po 10 do 30 ovác lahko redi; en sam ovčar jih lahko do 100 glav pase, kterega bi po razdelitvi spašnikov ravno tako lahko soseskinega imeli kakor zdaj, in tako bi moralo biti; zakaj ovca na paši ne obstoji na mestu, kakor govedo, ampak predirja veliko prostora. Zato sem rekel, da bi morali le obdelane kose ograditi, nc pa pogojzdenih. Ali morda ni vse eno, ako soseskini ovčar po soseskinih spašnikih pase, ali pa po posamesnih po-sestvih? da le ne goni na spašnike tistih, kteri mu ovác izročili niso, ker jih nimajo. Takim bi se potem saj škoda ne godila, kakor se jim zdaj godi.
Ravno tako kakor z ovcami so poslednje leta Pivčani tudi z govedino v nič. Kmet, ki je redil za moje pameti po deset živinčet in čez, jih ima zdaj komaj po troje, čvetero, in takih, da še orati ne more drugači, kot združen s sosedovo močjo, ki ravno tacega pesa jezdi. In kaj je tega krivo? Uzrokov je tudi več, med kterimi slabe letine, veliki davki in goveja bolezen. Kar pa letine, plačila in bolezen niso same ob sebi storile, je nespamet in nevedoost o priložnosti junaško pripomogla. Ko so kmetje vidili, da jim polje pičlega prida obeča in donaša, so svoj pozor na druge pa napčne vire blagostanja obernili. Namesti da bi bili s toliko večjo pridnostjo in umnostjo se ozirali, kako bi dosti piče za se in za blago zemlji iz naročja izpulili, in kako bi se blago pri boljem stanu in zdravju ohranilo, so raje obema herbèt obernili in bolj pogostoma začeli na cesto zahajat. Najpriserčniša ljubica pa jim je bila železnica, kakor hitro so jo začeli na Pivki delati. Spomladi, poleti, v jeseni, kolikor se je dalo, tudi pozimi, je vse le tjè vrelo, polje pa se zanemarjalo, da delavca ni bilo več dobiti razun Vipavca in Krašovca , ki je se vé da tem večje plačilo terjal, če več Pivčanov se je za-nj ruvalo. Tako je kmet unanje delavce v travnik in skedenj zagnal , sam pa krave vpregel ter šel na železnico vozit, da jih je mogel plaćati. Krava pa mléka ne dá, če ji celi dan voz kamenja
*) Pač premalo! Od tod marsiktere bolezni! Pa kaj! kjer ni dnarja, ni soli.	Vred.
za repom ropoce Pivčan vprašal
»
V
Cern a tedaj krave?
se je marsikak
In
dkod taki napevi
z voli bom več zaslužili" In ko je Po- teljem stari národní pr
stojnce in tujce vidil s konji, si misli:
»a y
V
se
»gmaj
a
Ker so nekim gosp. in prestari ; tedaj pa
na dobičku s konjici In res
več si bom
ni bil bela vrana goveji
grajo grehe
vsak mesec novo spaked
Bo°*
uci ger
V V
to
Verjamite gospodje, samo v
jim odpuscaj dnem duhu
hlev, ki je oropan svojega blaga moral konjski smrad po- osnovane pesmi se ljudstvu v serce in pamet vrinej
žirati. Potem pa, kmet, molzi mleko, vprezi vola v plu
IV
in
pesem
k
se I j u d s t
ne p r i m
n i c n e
u
v
• é
oraj pognojeno njivo
i
Merhe ni vajen, zato ee mu kmali kraj ž nj
stegne ;
in pri hisi ne ostane več ži va li razun
misi
y
ce niso
Ako bi nasvetovani
k za druzega nič ne skerbel
Še one zavolj lakote raje k sosedovim sle.
ko za priobčevanje lepih starih ali krasnih novih cerkvenih Sledujíc se je železnica vendar dodělala, zasluzka ni pesem, potrebno bi ga bilo. Ta list bi naj tedaj lepih in
bilo nikjer kakor Bog
vec ;
hlevi pa prazni in polje huje zanemarjeno, zdravih pesmic pri
vé kdaj pred. Davki ee pa vendar vedno povik
sujejo, zraven pa tudi nepotrebne potrebe množé, lišp in
Dalje 4} o
bi se pi
ki književnosti, posebno slovenski. Nove
snedenost se
V # «
sin
in raste. Kam mora to drukam vleči, kot knjige bi se
njale in pretresale. Pa tud
na
t
v
večje in večje dolgove, da nazadnje se kmetije prodajajo? jansk
t
ploh bi se imelo ozirati
Ka
se v
nasi
Pa po čem? Po kdor ima přejeti.
nic ;
tako da sta reveža, kdor ima dati in avstrijanski domovi
ar
odi
mora Avstrij
ved
5) o
V «
teljskih zbori h. Hvala častitim gosp. du
Kako pa takim revam v okom priti, da ne bodo hovnikom! oni so učiteljske zbore stvarili. To je velika
Pivčani nazadnje primorani celó beraške
y
bisage
cez ramo dobrota, kdor jo zapopada. Ker jih je po Slovenskem dosti
y
vreči? Ne vem, kako drugači, kot, da se umno in ne- gotovo gospodj
m w
U
zvediti, kaj so tù ali tam govorili
utrudljivo poljedelstva in živin or ej e spet popri
Javnost je današnji čas potrebna in koristna
y
pravicen
Pa reci je marsikaj lahko, al storiti silno težko. in marljiv človek se je ne boji
mejo.
Kako se bo poljodelstva poprijel, če nima
blaga,
ne orodja
y
k bi tudi mora
b
ne dnarja; le puste njive, in morda se tište tako zadolžene, imeti. Tù bi se skladali životopisi
y
(kratkočasen) del
prirodne
zgodovinske,
da si ni svest, bodo li se jutri na njegovo ime zapisane? Pa o tem pozneje. Kako bi se živinoreje spet poprijel, če
reci
y
pripovesti i. v. r.
7) tudi
d
1 d
bi moral vmes biti za nazna
v hlevu , ne krajcarja v tnošriji? Prav njanje služb, prestavljanje oseb itd
ga nima vcc repa za prav sem se namenil, svoje misli povedati, kako bi se
T
sem kratko tište reci naštel, o kterih bi se imelo
na Pivki živin orej a na prejsno in se na višjo stopnjo pisati. Kdor pa polje svoje delavnosti pozná, takému nikdar
povzdignila.
Pa ker se na to vprašanje odgovoriti more le delà ne
njk
tištim, kteri vsaj nekaj živine imajo, se mi potrebno zdi,
Ker iz gole ljube
do ' ljudstva
ik nasvetujem
y
préd tištim nekoliko besed reci, kteiim
je mnogotera
osoda se enkrat povem
y
da
• V
je šole morajo podlaga slovenske
w
J
govoril gosp
hleve do zadnjega repa izpraznila: kako bi počasí spet k izobraženosti biti. Resnico blagu prišli. Takim možem je najkrajši in dosti umeven v poslednjem velikem zboru kranjske kmetijske družbe
vrednik „Novic"
. da
odgovor domaći pregovor:
V)
Cič ne dá
nič"
ljudske šole bi morale b
vseučilišča (Cn
(Konec sledí.)
sitaíen)
1 j u d
Od s pod začnimo zidati, drazí Slo
• V I l|	v 1 1
mzjih solan
h.
věnci; kadar bo selo uterjeno, tedaj bomo krasno
k

demijo na njem stav
y
če nam ljubi Bog z nebes svoj
rosni
blagoslov
deli
Kdor svetuje, naj tudi pomaga!
pravi pregovor
ske
v nj
Ker v poprejšnem spisu svetujem, naj se kdo sol-: a časnika loti, naj še zdaj povern, kaj bi se imelo
darj
Vi pa
g
ospodje učitelji, bodite voljni in ročni zi
Urni in veseli!
Iz Dunaj
Jankovic
pisati
Sola
menim, naj bo

teli
• 9
njiva
y
pero njegovo
Potnikove misli in opazke
ralo
y
brezovka njegovo žeslo, modrost njegov sedež
y
Iju
bezen nje
konik
Tedaj naj bi ee pisalo
o
pamet
i n
pešnem obdelovanj
sole; kak se ima deca pestovati, *v*) kako jo brati rajtati učiti; sploh o pestovauji o
pisati
y
trok (Padagogik) in
po rajo
hodé iz Maribora po ovinkih v Maribor.
(Dalje).
Vsej poznam obilo naših tovarsev, kteri deiajo in služijo drugih krajih, pa šče vendar naši ostanejo; radi prebi-Novice" in tudi jim dopisujejo. 0 tej priliki poprek
yy
v •
načinu
ja (Lehrmethode)
serčno priporocamo
našincom
ta
blagi
časopis
y
da se be
o
w
J
dnih drevesc. Dobro vém, da se to
ne dá povsod in ne obši
y
pa
je vert zato (uči
majo po več krajih svoje verte), tam naj se na ta uk
skerbno gleda.
telji i posebno
učil,
bi se svetovalo. kako se ta ali uua reč iznova stvari ali
Ce se stařeji fant ne bo tega v soli pa morebiti pozneje, kadar odraste? V časniku
stara prenaredi
o petj
y
N
morem dosti priporočati
g
pod uči
teljem, da se petj a z vso skerbjo poprimejo
Besed
in
P
Bog
nas vari! kakošni so v
nekterih cerkvah čuti, v cerkvah, Božjih hišah! V nekterih
P
slovenske
krajih še imajo tište popačene pol nemške, gotovo pa ne trohice kerščanske besede. Mene je na nekem kraji pri Božji službi groza obšla
Ali pa napevi!
ko
sede vadijo, okolnosti in domače razmere spoznavajo; vsej je prijetilo vediti, kar se domá godi. akoravno bi se po potnih ameriških logovih klátil; kaj bi v sosedstvu za svoje gnjezdo ne skerbeli! Sila potrebno bi bilo, da bi vsaka ves-nica „Novice"' imela, in da bi se ljudem v nedeljo po ker-ščanskem nauku namesto dolgega časa ali praznega kvan-tanja lepe in kot istne reci iz njih prebirale, ter pravo domačo omiko in zavednost jim deiile; vsej je v njih za vsakega kaj koristnega najti. Zakaj bi svojih drobtinčic ne podpírali, će že za druge nepotrebne tiskopise, časopise in narodnost nam kvarivne knižure peneze in čas zaprav-ljamo !
Odtod proti Lu earn je kraj ceste ves Mlačje, ktera pred 50 leti slovenska bila, sedaj pa edin človek
v v
sce
da bi mi podgar naj sam poskusi
po herbtu lazile.
Kdor teg
ne verjame
y
ondi živi, ki slovenski zná; starci so pomerli, mladost pa so učilnice potujile. Z gore Remšnika pelje ježíkova meja navzdol
niže
Mlačja proti Ber dam, odonod nad sosesko Krajine v gomiijsko faro. Luče, ali kakor tudi
Da nihče napak ne razume: „pěstovatiu (prim. pésterna)
je poMikiosiću sorodno glagolu pit-ati, ne pa pesti (Faust), pravimo Lučane so terg, kjer se slovenski in nemški
go
337
vorí, kakor je
po tergih navadama; fara je lepa, sieer ne
I
Matel
• r
w
J
koliko gorata, pa občine so bogate; dve tretjini šče ste pa sina Osip
T
slovenske
v v
5
Berde (Eichberg) so že nemške; starčev sce
imel hcer Dóm i co, Lovre Ovčaric
dva pa se nista sovražila kakor njuni
več zná slovenski, kerščanski nauk je pa v tej vesnici nemški; krajine so pomešane, vendar na naš kraj prignene
starsi, temvec, kakor se velikrat bere v povestih, sta se
rada
imela.
To pa ni moglo skerbnim očém
imajo kerščanski nauk slovenski;
druge vesnice, na
njunih očetov dolg
Beže itd. so slovenske, Božja služba je slovenska in nemška; gospoda kaplana sta verla našinca, naše časopise rada prebirata, govoré navadama po naše in prav lepo, kakor se omikanemu možaku sploh spodobi. Luče so v sekovski vladikovini; učilnica je sovsema nemška in če se v kratkem odkod ne pomore, gotovo za kakih 20 let Lucane zadene, kar se je že toliko in toliko faram zgodilo; ali pa to pravičnost veleva, je drugo vprašanje; zakaj bi
priliko skrito ostati. Kolikor bolj pa sta se starca prizadevala
y
ugasiti zerjavico v sercih svojih
ok, tolikor živahnej
Je
segal ogenj okoli sebe
y
kar je obadva soseda jako razkačilo
Zavolj tega je sklenil Ive Matelič, prestrici ueumno zatelebanost", kakor je imenoval nagnjenje mladih ljudi in Dómico berž kam omožiti. Mož, ki bi mogel osrečiti
»
j
njegovo hcer, je mislil Ivan, bo nek prijatel, ki
je z vinom
tergoval in ki je pred malo časom vdovec postal; on bo
se. kjer je toliko slovenskih otrok, tudi slovenski ne učilo?
i
y
Vsej primernih knjig obilo imamo. Siroteki Slovenci! je li to naša dedina? Mislim, da se nikomur krivica ne bi godila, marveč bi le pravično in pošteno bilo, ako bi se Luče labodski vladikovini pridružile; vsej s tem uikdor kvara
je djal — Dómico rad za ženko pobasal. Ta vinski kupec, Cep po imenu, je res že imel šest križev na herbtu in se tudi
ni mogel ravno
hvaliti posebne lepote, zlasti
ker je mati na
tura obdarila njegov vrat z dobrim kosom mesá, ki ga po
redni ljudje
55
krof"
imenujejo, in ker je njegov nos bil
ne bo
terpel; v
Gradcu že pohaja bogoslovcev, pri nas pa
bo jih dolže več, kakor razmere svedočijo. Treba je šče omeniti, da je Kovačičev Martin, bivši tù kaplan leta 1851, učil mládenče že vsakdenji školi odrastle po naše brati, pisati in popevati; radi so domačo hrano užívali ter
očiten dokaz pregovora: „v terti je življenje". Al Cep je imel mošnjico dobro napolnjeno in je slovel kot zvěděna in prebrisana glava. Te lastnosti so največ veljale pri Mate-
liču ; zato je sklenil, o
njem
mesticu, v kterem
y
žalibog!
to
lepo napredovali, pa po njegovem odhodu je spet zadremalo.
S Krajin pelje meja nad Se novce, kjer šče nekoliko Slovencov domuje, po Kamni ku, ki ima v dolu Nemce, na hřibu pa Slovence, v Race, kjer so večidel našinci, Bělič ima po svičinski meji naše ljudi; po fari tudi živí več Slovencev. V G omilje i je vsako mlado nedeljo slovenska propoved in vsele o shodu, pri požni Božji službi se blagovestje tudi slovenski prebira; učilnica pa je, kakor indi v takih okoljnostih sovsema nemška. Oj! ravnopravnost, da se Bogu smili. Popolnoma po jezikovi meji bi treba bilo vladikovini določiti, ne pa naših ljudi zastran narodnosti prepadu izročevati; vsej se je ločitev za jezika voljo zgodila.
V Ernožu niže Gomiljce pri železni cesti se je pred 50 leti enako po nemški in slovenski propovedovalo, sedaj pa je že mnogo let župnik, ki nanjč slovenski ne zná, čeravno šče dosti slovenskih ljudi irna. Tako naglo tujstvo lomasti!
Iz gomiljske fare vodi dalje jezikova meja pod Spiel-feldom, ki ima po jeziku precej pomešaue ljudi
Naključilo se je, da se je to
pervi priloznosti obiskati ga v bliz-je prebival.
pred kakor
zgodilo še
je Matelič mislil. Matelic je namreč imel voz vina v bližnjo vas peljati in je vožnjo sam prevzel. Pridši v vas, izro-čivši vino kupcu in položivši konjem sena v jasli, se podá Matelic v gostivnico, okrepčat se preterpljenega truda. Sto-pivši v kerčmo pri mizi, na kteri je stal velik kozarec ali žmulj,
precej zag
HR ^ ^f. ^^^
leda viuskega kupca Čepa, ki je tudi po
nekem opravilu přišel v vas.
„Oho, srečne očí!
se tukaj najdeva?" začuđeno reče
Matelič.
55
Hribje in doline se ne snidejo, ljudje pa", odgovori
v	yy
Cep, Mateliču žmulj pomolivši.
n
Na vaše zdravlje!" reče Matelič in dobro
potegne
iz
žmulja.
Y)
Kaj vas je nek sem doneslo?" vpraša Čep.
Pripeljal sem Petroviću voz vina, in pri ti priložnosti
mi je hencana dlaka ostala v
gerlu, ktero
moram zdaj po
plakniti".
*
vec
r>
Pravo, pravo! se mi tudi včasi kaj takega primeri,
Slovencev po Eviči, Oboku, K res ni ci, vendar je B. služba nemška. samo o shodih slovenska. Odtod Mura
kakor vidite".
5)
No, kako vam je kaj, boter?" vpraša Matelič.
jezik deli tijam do Frattenberg-a Čmureku nasproti.
n
Hvala lepa za vprašanje
Tako

tako; zmiraj je dosti
Onkraj Mure je dendenešnji vse nemško, samo služečki jeze z družino; ni več pravega veselja z gospodarstvom.
ljudje sce se nahajajo iz naših krajev; imena resnijo nek-dašnjo našo domovino, in vesnice imajo, bi rekel, horvatsko
Se eno mérico starega!" zavpije nad kerčmarjem.
podobo.
(Dal. si.)
r>
n
Tako še zdaj niste oženjeni?"
Še zdaj ue. Nimam dosti časa ozirati se za žen
skami".
Kratkočasno berilo

n
No, zavolj
tega
vam menda ni treba dosti skerbi
Dve kleti ali konobi.
V nekem tergu, cigar prebivavci noreje, ker njihove gorice proti jugo-za obvarovane dajejo posebno dobrega vina polovici preteklega stoletja, v kterem se je
živé večidel od vi
imeti. Vašim prijatlom gotovo ne manjka hcer, kterih vsaka
bi Vas rada vzela".
Znabiti; al ravno s prijatli imam vsakrat toliko drugih
ZilVl) V I/VIUVI UU » I	J, JLÍHM	, V.» ■ « . HV « f" • J " v.. •».»... . V«
padu ležeče in burje opravkov, da pozabim na njihove hčere".
...	.	.	w-r A •	1« .__1	|_	__» .1 _ A ____» » »
y
sta zivela v drugi
K tei sekiri se lahko najde toporišče", reče Matelic
5?
dogodila sled
povest, dva přemožná kmetovavca in vinorejca: I
M
se posmehljaje. „Vzemite m oj o Dómico"
Vašo Dómico? Kdo je ta Dómica?
t
in L
O
Akoravno najbližnja soseda
55
n
sta bivala vendar v največjem sovražtvu zavolj dveh kleti (dveh keldrov), ktere ste se nahajale pod njunima hišama in ste bile samo po zidu ločene. Zavoljo teh dveh kleti so
za
or ft
No, moja hci, osemnajst let stara, lepo izrascena in ospodinjo kakor nalašč". Koliko daste dote svoji hčeri?" Petsto terdih tolarjev
nali že nj
predniki hudo pravdo, ktera jirn je prizade
55
55 »
To ni veliko za Matelića!" zagodernja Čep in iz
vala
mnogo neprijetnost, še več pa stroškov. Preden se je prazne kupico.
pa
še dognati mogla
pravica
teg
ali unega, se pripeti
r.
In verh
nesreća, da ustane v tergu požar, ki je pokonćal z drugimi macega pridelka
tega
še osemsto veder vina najboljega do
listinami vred tudi tište pisma, na ktere sta pravdarja postavljala svoje pravice. To je sicer konec storilo pravdi
ne pa sovražtvu.
y
gold.
55
y
n
Osemsto veder", zamermlja Cep; „to stori kakih 2500 ako je vino dobro". Cviček ali zavrélica ravno ui".
338
J5
Veste kaj? da ostaneva pri osemsto, dajte svoji hceri
800 tolarjev, zraven pa 800 veder".
> ■ ■■■	mm
„Ehe! vi si mérite s preveliko méro; pomislite vendar
orskog Kotara. Zaigralo mi je serce, ko sem
navratil v gostivno v Ljubljani, misleč:
se
tudi na dekle".
5)
55 55
Dvakrat deset je dvajset", je računal Čep. Dómica je živa in delavna stvarca". In pet bi bilo dvajset in pet".
Iz ;
potujoč
Opet sam dosel k pobratimu Kranjcu" pozdrav „Dobro jutro!" dobim neslani
55
Al
ko na domaći odgovor -Sofens"
»
r>
milo mi se ućini pri duši;
odkodar sem se sonca
Razume tudi gospodarstvo, zna brajde vezati".
r>
„In še 50 starega". „Zná šivati in plesti"
55
rfcf "	\	V
Čakajte, vam bom nekaj povedal", mu Čep seže v derži se svoje kolibe",
nadal, merzli me led udari. Po daljem razpisovanju mogel sem opaziti, da se je onde povsod tujinstvo unelo in da se s tem osobito preobraženost sponaša! Jaz ne tajim istine: „kolikor jezikov zuaš, za toliko ljudi veljaš", al vendar se ne morem zderžati , da bi ne rekel: „Hvali tuji grad, a
pouzdanje in sreća izvira jedino
besedo. „Dajte verh 500 tolarjev se 1000 veder vina,
Jez bi ravno potřeboval 1000 veder, imam ravno toliko poslati nekemu tergovcu v Celovec".
55
vam je to laglje.
ako ga
iz iskrenega čutila:
5?
jega ne psuje
a
y
55 «
To mi je preveč, vendar še dodám 50 veder". S temi ne izhajam: 50, 60 in 10 je 70
jez po
kdor svoje brani in spoštuje, tudi tu-Naj priobčim to bratom svojim Kranjcom da vejo, kako nas žali, da se v beli Ljubljani po ptujcih ali poptujenih domaćinih zatiruje mili domaći
beseda „Sofens-ov
glas
in se
* # • siri
a
in
55
Korschamadinar-jev !"
Turk.
trebujem ravno 1000 veder".
55
Pokazati vam, da se ne norcujem
u
Iz Gargarja na Priniorskeni. Lepa in prav pri
i
reće Matelic, jetna je le-ta dolinica 600' nad morjem in z 2000' viso
55
bocem število dopolniti in vam dati 900 veder".
kimi hribi obdana, vsa podobna velikemu kotlu. Pa ne samo
r>
Ne, ne bo nič, boter Ive, ne gré; jez moram svojih prijetna, temuč tudi rodovitna je planjava; letos
i
čeravno
1000 veder imeti, kakor ima molitva svoj amen. Ne pote- je bila moca, prav dobro letino imamo, ker gargarski pre zajte se za teh umazanih sto veder; pomislite, da vam ne govor se
cr ©
lasi :
bo več treba hčeri hrane in obleke dajati; pri tem se leto in dan tudi dokaj prihrani**.
župan smeji"
r>
• V
Kadar podlaška gora gori
se gargarski
Fizola imamo letos posebno dosti, tursica je taka, da pod Gorico ji je ni kos; tudi turko (krompir) ne
55
Jaz bi mislil, 500 tolarjev in 900 veder je tudi gnjije toliko, kakor pravijo. Le pšenice in ječmena je manj
>
nekaj
a
ker ju je toča pomlatila, ki je na menije (binkoštni praznik) reče hudo razsajala. Tudi ajda je plenjala, da že davno ne tako. Čep, izprazne kozarec in udari ž njim na mizo v poter- Hvala Bogu, naši kmetje so letos bolj zadovoljni kot pre-
N
55
mogoce
Jaz potrebujem okroglo število",
jenje svojih besedi. „Udarite, boter! in přišel bom čez ne- tekle leta. koliko dni k vam.
K
Se marsikaj druzega
bi
imel „Novicam"

55
vaša
35
Dekle vidit".
Vino pokušat, to je per
hči tudi ni druga
T o raj
bode
„No,
ako že po sili moi
Dekleta so si vse podobne Je ali ne? 1000 veder imeti.
dati noter doli do „Garibaldove polke kler ne bom imel kaj bolj veselega.
5
pove
pa raji molćim, do
Matevže.
naj si
Iz Libelič na Staj. 13. okt. Ljube „Novice!" Mnogo
lep ega in koristnega nam v mile naše slovenske kraje do-našate; zategadel Vas vsak, visokoučen gospod in priprost
u
f
reče Matelic čez nekoliko časa.
kmetič, rad v roke vzame in čita.
Ni
55
Tako je pr
beseda, boter 1
o*a
morda še tako
zdaj: Mozi bornega kraja, kamor bi Ve ne priletele. Tudi v našem
5
ti Bog!"
reče Čep, kteremu je vino že v glavo stop
T
IU
Va m gotovo neznanem kraji, Vas poduka in novin željni kmet
udari s svojim žmulj zlilo po tleh.
na
ulj Matelicev, da se je vino z veseljem prebira in se prav kislo derzi, ce mu o svojem
času zaželjenih novin ne donesete. Naj se po tem takem
• V «
rivsi
In tako je bila med njima „glihenga" končana; govo- kdo prederzne ziniti ter nam očitati, da Slovenci dremljemo! še nekoliko o pripisovanji in pogodivši se, da bode Sicer nihče za nas ne vé, ker unikraj dereče Drave bi-
ženitbeno pismo pri Matelicu spisai vsak po svojih opravkih.
?
se locita in
(Dal
gresta
vamo; pa vendar-le slovenščina pri nas lepo cvetč
i
dasi
ravno od leve strani vseskozi od Nemcov obdani smo. Kdor
Povabilo
mi noče verovati, naj tù sèm pride, ter se bo
tega
do
V •
ZI
vega prep
• *
pridni solarcki se bod
ki odrezo

Namenil sem 24 pesem v natis dati in po slovanskih tako se bo prepričal, da nemški tudi nekoliko umemo
vali in mile slovenske pesme prepevali, da bo veselje. Ravno
; zakaj
deželah kolikor m
kraj
razširiti jih. Cena jim bo 50 nov. čital bo na potnih kazalih: „Strasse nach
Draubur«-
©
und
Vabim toraj vse rodoljube, da se naročijo na le-té
Windischgraz
«
Sic itur ad astra! V tem ko nam je res
pesmi; posebno pa prosim prijatelje, vrednike in domorodce, nica za slovenščino
j j
o
naši
so8edi tam doli v T
ji le
da natočila nabiraj
Kdor nabere 12 naročnikov, dobi eri takrat govoriti blagovolijo, kadar jih prazni želodec k temu
iztis po
hu. Čisti znesek bo slovenščini v podp
5
ker
sili.
In vendar so bili ponvalj
v 39. listu, da vsi pr
mislim darila pri ča kuj em d
za zlaganje konca letošnj
najboljših pesem izpisati. N

krepko slovenski kramljajo!! Še ni 4 let, kar je neki teržan
3ga leta.
Senozeče na Notrajnskem 8. okt
na St. Lorensko
goro
Mir. Vilhar
šel krompirja kupovat. Pride do
pnika, ter jih napol nemški
ogovori.
Gospod župnik
cr
tra
barajo, zakaj da slovenski ne govori. Teržan jim napihnj
Dopisi,
Iz Banata 13. okt. F. B.
zaverne
55
Ih k
nit
>
dos ist pawerische Sproh, ih obar
v
Žitna cena je sedaj
pin si Purger". Baha se, da bi kupil
ad
ko krompirja na
?
tukaj ta-le: vagán (mecen) pšenice je po
gold, reži
4 gold.
do 4
vagan
5
ker iz njega štirko delà; pa tabart ga vzame le en
Čez nekoliko tednov
pra z
sod zlo bobni
50 kr., ko ruže po 3 gold. 60 kr. do 3 gold. 80 kr., gré prodaj
krompirja memo hiše
ar ©
poda nemškutarj
po 2 gold. 70 kr. do 2 gold. 80 kr., ječme na po Zagledavši zunaj bled
cr to
nsko
J
2 gold, do 2
poprasa
gold.
55
N
jelite
50 kr., ovsa (zoba) po 1 gold. 40 do da ste lepo štirko iz krompirja naredili, ki ste ga pri meni
50 kr., na po lica (soršica) pa je po 3 gold. 25 do 50 kupil
kaj nek po
drug
krajc.
Cena je malo po malo poslednji čas zmiraj poska
ne priđete

Kakošno štirko
odgovori ženska
oje prazne želodce smo z njim
kovala; al berz ko ne bo v vseh Svetih padla; zakaj za enmalo potolažili
5
Bo
cr
dal
i
da .bi ga Ie vec imeli

Dv
gor
gotovo smo slisali, da sila veliko ruso vsk ega in pod o- leti potem hod
navskega žita so mesca avgusta in septembra v Odesi, reveri in izstradan od h Galacu in Brajli naložili, ktero bo zlo terlo ceno žita.
imenovani nemškutarski Slovenec včs
• v
našega
d
hiše po Št. Lorenski

ter tak
Sfladko
k i z a
n
ubogaj
CÍ
prosi
d
se vsi
gorjani nad njim čudijo. Pa ne ta sam, tem
vsi te i
339
hočejo „veliki gospodje
«
biti
se večji kot „Lemberžani" v nektere polaj save dovoljene. Skusili bomo to postavo
IIUI/CJU „YCŠUIVl pwopuujc Will ^ OO V Ol/JI nuw „a^uiiiwvi /juui »	u V n V v • u ť « ■ «J u " * v MW . Vijwuv.	r
Sladkigorski fari na Štajarju, ki so nekdaj na cesti tisto kar je moč prav po domače povedati, da jo bojo vsi
^^■■■■■pii	y m m	m
klobáso našli, o kteri so nam „Novice" tako lepo smešnico povedale. Zategadel, ker še vendar „goepodje" nekterikrat po nji ravnati.
naši
ljudje dobro razumeli in se tisti, ktere zadeva, ved ili
v cerkev pridejo, se služba Božja po enok nemški opravlja,	Perva polajšava. Po postavi za rekrutbo, ki je bila
dasiravno večina „gospodov" nič ali le malo nemški ume; leta 1858 oklicana, je bil oprošten pravi edini sin 70 let
je ředil svoje starše, starše svojih
po
tem takem bi se to menda ne tako lahko brez kvara starega oceta
y
v
ce
opustilo, kakor nekdo meni. Duhovščina in verli školnik staršev, svoje brate in sestre. Po tej novi postavi je taki vse moči napcnjajo, slovenščini v svojem domu na noge edini sin oprošten vojaščine, če je njegov oče le 60 let star, pomagati; sed quis contra torrentem! Bolje bo z miajšim	Druga polajšava. Po gori omenjeni rekrutni postavi
rodom. Celó posle hočejo „gospodje" ponemčiti. Leta 1856 se je stel za edinega sina tudi tak sin (in je tutii praša gospod katehet J. G. nekega fantina večkrat iz ker- vojaščine prost), čigar brat ali bratje še niso bili 15 let ščanfekega nauka po nemški. Fantalin pa vsakrat molči. stari. Po tej novi postavi je pa tudi tak fant vojaščine
Katehet ga pobara: Morebiti razumeš slovenski?
In čuda I oprošten, cigar brat ali bratje se niso 18 let stari.
Fant gladko v maternem jeziku odgovarja. Katehet ga
Tretja polajšava. Po 21.
gori omenjene rekrutne
potem praša: Zakaj se pa med Nemce siliš? Fantalin od- postave so bili posestniki podedovanih (poerbanih) in ne
.	____	. . ______Y _	V- .	«	• • I	• 1	1	M 09	• v V .	, »	»	1	À • •	J
govori :
Ker so mi „gospod" to zaojstrili.
Šolarčki pa razdeljivih kmetij vojaščine prosti, ce na kmetii stanu
prav gladko slovenski odgovarjajo,
ter se ne sramujejo ma
jejo
y
jo sami obdeljujejo, in ce kmetija toliko nese, da mora
ternega jezika, da jih je ljubeznjivo poslušati. Hvala toraj, rodovino peter i h hvala velika pridnemu in verlemu Slovencu,
glav preživiti.
gosp
Nova postava oprostuje učniku, take posestnike tudi takrat, če je njih kmetija razde-
M. S. in visokočastiti duhovščini!
Al jenjati bom skoraj ljiva, to je, da posestnik sme od te kmetije brez gospo
moral s pisanjem, ker se mi že roka mraza trese. Od verha
skinega
dovoljenja kakošen kos prodati; vendar ne
Št. Lorenske gore gleda že dva dni nek bel možak sem sme taka kmetija tako velika biti, da bi še več kot šti-doli v m oj o sobo, ter nam pridigova, da zima se bliža! rikrat toliko nesla (dohodkov dajala) kakor je treba za
Hvala Bogu,
marsikterega
da imamo derv dovolj, tudi še nekaj žita in prerediti 5 svojih ljudi. Ce namreč taka kmetija toliko nese prav veliko pijace. Tepke, kterih je til sila sila veliko bilo, misli vlada, da se tak vojaščini podveržen posestnik lahko
bodo menda letos
zakadile, kar bi posušene gotovo ne storile naš a tej"
Očetu nebeškemu! Vsega imamo dovelj: turšica je prav
pod mizo ali pa v mlako odkupi ali namesto sebe oskerbnika postavi itd. (Pri tem
oddelku le to ni gotovo: koliko je treba leto iu dan,
al „mostek je
moštopivci pravijo. Res neskončna zahvala da se preživi 5 ljudi svoje rodovine?)
Ceterta polajšava. Pop red je lozanje ravno pred
lociti.
lepa, zela, repe in korenja bo veliko. Pa tudi ajda je polna, asencijo (asentirengo) bilo
ker je mrazu srečno pete odnesla, dasiravno je vedno okoli nje hodil. Le ljubega krompirja nam na malo hodi
ga je veliko zgnjilo.
y
zdaj se sme to od unega
y
ker
Peta polajšava. Kdor ne m eri
več
kakor 56 pavcov
F. M. Stantetov.
(colov), ni nikakor za vojaka (soldata); poprej je veljal
Iz JVovega mesta 10. okt. M. P
i. — Perve dní	za tako pokveko še Ie tak fant, ki ni meril več kot 50
tekočega tedua je deževno vreme raznim kmetijskim delom,	pavcov. Takernu ni treba k asencii iti, da bi ga tam merili,
kterih imajo ob tem času povsod dokaj, zlasti ajdovi žetvi	ampak komisija, ki že pred preiskuje oprostenje fantov,
zlo nkljubovalo. Deževalo je namreč ponoći in podnevi na-	ga sme zavreči. Pa tudi take more ta komisija že pred
prej in naprej; potoki so
čez bregove
stopili in Kerka se zavreci, ki nimajo postavne mere, to je, najmanj 60 pavcov,
je zlo narastla. Nocí, jutra in večeri so tolikanj hladni
y
da
in ki imajo takošno napako (hibo) na svojem telesu
y
da jo
je treba v zimsko halo se že zaviti, pa kučmo na glavo, vsak clovek lahko spozna, čeravno ni zdravnik.
Pa se kaj.
bil mislil l
Od 9. na 10. ponoći je zavil snegv svojo belo odejo Go rj an ce
y
kdo bi posebno
Šesta polajšava. Učeucom v šolah takih ptujih dežel
(ne avstrijanskih), kterih spričevala so veljavne tudi
pn
dobro pa kočevsko gorovje. Ne vemo se snega tako
nas
y
so po novi postavi zavoljo oprostenja vojaščine ravno
zg
odaj spomniti, tudi na Gorjancih ne, akoravno jih vsako tište pravice dodeljene kakor domaćim šolam.
m	m m	mm —	_ t V V	V.	- - -	_	VT	I •	1	• V t	•	% « •	I
leto najpervo pobeli.
Mnogo
ajdisc z nepozeto ajdino vred
Vsaki dau pricakujemo oklica novih postav,
je na podnožji belih gorá pokril; in ravno taka je tudi z po kterih se ima vsled posvetovanj deržavnih svetovavcov
grozdjem.
novo in drugačno vladanje v našem cesarstvu vpe
Iz Ljubljane 12. okt. J. P.
Poslednje „Novice" Ijati. Govoríc je na cente ; eden pravi to,
drus
drugo
so nam povedale, da je neki gospod na rozenkransko ne
tovo je nek le to, da še ta teden
; go
tedaj pred od
deljo venec rudečih jagod nabral. Naj še to povejo,
nedeljo iz domaćega verta
smo tudi mi ravno
to
da lepo
hodom cesarjevim v Varšavo, kjer bo shod avstrijanskega cesarja in pruskega
vladarja s rusovskim carom kmali po
cveteč bčzeh ocvert jedli kakor sicer mesca majnika. Na 20. dnevu t. m., se bojo oklicale željno pričakovane nove ravno tem vertu je tudi tačas jablana in marsikaka pomla- postave. Ka kos ne bojo, nihce ne vé; to pa se pripove-danja vertna roža lepo cvetela. Vzrok te nenavadne pri- duje, da ne bojo ne po nasvetu večine, ne po nasvetu
kazni je to ča, ki je poleti veliko mladik poklestila; potem manjšine so pa rastline nove mladike s cvetjem pognale. Ravno v
zbora osnovane, ampak bolj po tem
mojem kraji je toča najhuje mlatila; priča
tega je
7500
deržavnega kar je grof Ha r t i g skušal una dva nasveta nekako zediniti.
y
0 vladnih prenaredbah svetoval
daj
y
Bog
y
ki je
da bi
bitih namestili.
strešnikov, ki smo jih na svoje strehe namesto od toče po- bila nova osnova avstrijanskega cesarstva taka, da bojo vsi
narodi zadovoljni ž njo, ker zadovoljnost ljudstev je najmočnejši steber vsake deržave; ona je najbolji varh miru domá, pa tudi najkrepkejši brambovec zoper unanjega sovražnika. Ni tedaj čuda, da vse hrepeui zvediti, kakošno bo prihodnje vladanje, da pridemo na bolje.
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Cesarski patent od 8. t. m. oklicuj
y
da
davki za prihod nj
tan ej 0 kak
t
so let
1861 z bili
mi doklad
Po ukazu cesarskem je dovoljeno, da tisti prosto
in se imajo ravno voljci iz cesarskih dežel, kterim je papeževa vlada slovo
tako poberati kakor je cesarski patent od 27 veleval za letosnje
sept
1859
dala
y
ki pa so „pošteno in
pogumno
a
svojo dolžnost v pa
3 leto.
Po cesarskem ukazu od 6
t
dežele našega cesarstva
peževi armadi spolnovali, se morejo v batalijone avstri-m. veljavnem za vse janskih prosto voljcov vzeti; oficirji obderžé tisto službo
y
so p
krutbi (rekrutiren
ar
O
kakor so jo v papeževi armadi imeli.
340
Kur si, ki so se prejšni teden poboljšali, so omah- rodovini očituje, bi bil zadovoljen z Lombardijo; al kervi
nili přetekli teden spet na slabejo stran. Komaj so se pri
svojih
kazale nektere iskrice upanja, da cesar Napoleon hoče pod- koliko laških dežel se je znebilo svojih vladarje
ojakov nisem prelival za me, ampak za Laško!
čutil
Nesem
pirati pomirjenje laške dezele, pa so spet kmali zginile
y
in
na mesto upanja je stopil strah, da ne bi
naši
dolžnost dovoliti, naj ljudstva svobodno povejo, česar želij
armadi spet Ko sem sprejel dežele, ki so se meni pridružiti hotle
treba bilo kmali vojskovati se za brambo Beneškega ali pa zadel na velike težave
za to pripravljeno imeti veliko armado; oboje je pa
za
; al
deželi svojih prednikov sem
mog
sem biti mož beseda
sem
dve
ogel
tovati. Yrelikemu voj
dnarstvo naše velika
nadioga.
vodu toskánskému sem pred vojsko ponudil prija
zvezo
y
yy
gosp
A. Z." hoće za gotovo vediti, da gospod nadvoj- pa zastonj; papežu sem ponudil vikarijat (namestništvo)
MMJMMMMM^^HHMMMHM^B^MM^^H^^^H^M^^^H^^^^MM neap0|jtan-
sem oklical da bi Vam
3. Svo-
voda Albrecht bode za visjega poveljnika druge armade Umbrije in Mark, pa zastonj. Kar sem kralj izvoljen, in da se bo berž potem na Laško podal ; ali pride skemu Francu II. svetoval, je zavergel. Italiji fzm. vitez Benedek za glavarja glavuega načelništva k Italijanom. Sedaj pridem s svojo armado
ne
nadvojvodu, se ni gotovo.
svojo
silil
Dunajski duhovni časnik ,.Oest. Volksfr." z nadu- bodno volite!"
mpak da Vam pridobim spoštovanj
Kralj
d i n s k
w
J
ravno na poti v
senim oklicom vabi „ohranivno Nemčijo", naj nabere dnarja, Neapolj; 4 divizije njegove armade pa so že na Neapoli da se bo junaku Lamoricier-u kupila s križem oven- tanskem in se bojo pri Akvili združile z Gar i bald
čana sablja; iz
tega
pa
y
kar bi se utegnilo odveč nabrati, Trikrat večja moč bo potem přijela Kap
naj se izkuje svetinja za papeževe vojake.
gospoduje še kralj
T erga te v se bo po goricah doljne Avstrije za- jimi 40.000
ojak
se
uo in Ga etc eapolitanski in se bos svo-krat poskusil s svojimi sovražniki
9
čela na sv. Lukeža dan. Ker vreme ni bilo terti ugodno, Kmali se bo tedaj slišalo od novega boja, zadnjega za nea
pricakujejo več čvička kakor sladcice.
Koroško. Iz Ce lovca 8. okt. Zmiraj smo še upali da bo obveljalo, za kar so se deržavni svetovavci pote vali in da bomo saj tako
y
£0
politanske
ladije. bojo R
kralj
V Inki pred Gaeto stoje 3 rusovske
Od sv. oceta papeža se
V
se
zmiraj
nič
ne ve
y
ali
dolgo
obderžali svoje deželno
Pomenlj
vladařstvo, dokler se ne bojo ustanovile deželne na- legraf iz T
mestnije po novi osnovi. Al včs up je sedaj splaval po pravi, da je sardinska vladaše proti pre kuci j
pustili ali ostali; sedaj se sliši to, sedaj uno. g ste dve novici, ki ju je prinesel včerajšni te-
Ena
a n ki
ki kažete, kaj se v Sardinii kuha
vodi
y
včeraj je přišel iz Dunaja ukaz , naj se za
novega
zavezala
y
d
se b
v 6
h Beneškeg
1
deželnega
or ft
Iavarja pripravi stanovališče v hiši okrajnega
t
(kantonskega) poglavarstva, kjer je nekdaj kresija bila.
Stajarsko. V okolici marburški
pripoveduje
??
Drug
ako bi na diplomatični poti ne bile Benetke pred
na 250.000 mož. časnik sardinské
resene . Sardinska armada se bo spravila
novica, ki jo odkri
„Tagespost
se ljudem, ki pridejo v ka- vlade, je pa
T)
Op
Ci
je vsem
dam. ki bi hotle edi
graški časnik
košno gostivnico, pogostoma primeri, da jih kerčmar ne nost italijansko razdreti, da potem bi utegnila prekucij praša, kaj hočejo jesti ali piti, ampak najpoprej: ali imajo, se dalj
seči
kot

od Planin do jadranskega
m o n a
a
celega
če ne bojo biža, da bojo
bankovca zajedli in zapili, toliko dro- Ako Evropa noče
mogli
plačati, kar bojo zajedli ali zapili;
Italij
u
pravi ,,
Op
lj
U
kdor nima šestic ali krajcarjev, naj gré svojo pot.
ko ne strašilo biti Varšavském
oj s ke, mora priznati „edino h koncu. Te besede imajo berž
shod
ces
iz Celja. Po razpisu c. k. deželnega poglavarstva je Italija in Francozka štejete 58 m
»
Edi na
duš z celim m
v
naši
gimnazii letos nauk slovenskega jezika stopil
j o n o m vojak
y
to ni kaka kaj bodi reč!
v versto pred pisan ih (obligatnih) naukov za učenca, ki je po rodu Slovenec.
vsakega
Poljsko. Iz V
8. okt. Iz V
se sliši, da
r u slovesen daroval 40.000
litavsk
lahtniki so hotli caru Aleksand
Iz Reke. V kancelijah naših političnih in sodniških bál (ples) napraviti in da knez
Oginski je
gosposk bo ob novem letu prejel domaći (horvaški) srebernih rubljev samo za zidanje novega plesišča. Al kako
jezik popolnoma svojo pravico; uradniki, ki se ne nau- je pismo iz
Petrograda
tr ft
čijo do konca
tega
leta
domaćega
jezika tako, da bi
mogli
dalo
y
ospôdo poterlo, ko se ji je vediti
ker
da car nebo přišel na bál, in sicer zato ne
y
vso službo z besedo in pisanjem v njem opravljati, si je zvedil, da se je le malo gospode pečalo za napravo
moárli drugod službe
iskati. Tudi mestni magistrat
Ko
bojo
bo mogel svoje opravila v domaćem jeziku opravljati.
■■MM m slovesnega
plesa.
Car bo tedaj le malo ur se mudil v
je unidan ban Sokcevic pri nas bil in stratni svetovavec po laško da to ni bilo banu všeč.
nagovoril,
Vilni, armado ogledal in se potem v Varšavo podal.
Cerna gora. S Cetinja. Pri nas je vse mirno
se je očitno vidilo, udova kneginja stanuje v knežji hiši in hodi v zbore sta
fta
je pervi magi
y
rašinstva. Govori se, da ji je rajni knez 300.000
gold.
za
Ogersko.
Po već krajih zajema poslednji čas c. kr.
pusti!
y
verh
tega
pa so po smerti njegovi v deržavni kasi
vlada ljudi, večidel mnogo obrajtane gospode, pa jih pre- našli 400.000 gold. To ni ravno nemogoce, zakaj poslednje
seli uje iz njih domovja v kako drugo deželo,
na Cesko in Tiroljsko; zakaj? se pri nobenemu prav za	cozkega mnogo dnarja dobival. Sliši se, da konec letoš
prav ne vé, ker se tako začasno iztiranje ne opira na no-	njefta Ieta 8e bo noyi knez Nikolaj podal v
beno sodniško sodbo; gotovo se ji kakor koli politično ne-	poklonit se ruskému caru.
varni zdijo.--
najbolj
dve leti je knez razun rusovske pripomoći tudi iz Fran
Petrohrad
©
Iz Tirolskoga. Iz Inspruka 10. okt. — Daues je
pervi sneg pobelil naše strehe.
Laško. Iz Turi na 12. okt. Kralj sardinski Viktor
Emanuel je iz Ja kina (Ankone) 9. t. m. la skemu ljudstvu ta-le razglas poslal: „Moji vojaki so se voj-skovali v Klimu; s tem je stopila Italija (Laško) v kolo Evrope. V parižkem kongresu so moji poslanci pervikrat Evropi razodeli bolećine laške! Napoleon III. se mi je pridruži! kot zaveznik in prostovoljci iz vseh laških krajev so vreli pod inojo zastavo ( bandero). Deržavne zadeve so ter-jale kmali mir. Ako bi bil častí lakomen, kakor se moji
Žitna cena
v Ljubljani 13. oktobra 1860. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 6 fl. 6 V,
banaske 5 fl. 795/,
reži 4 fl. 3 %
0'
tursice 3 fl
80.
sorsice 4 fl.
o* 22.
55.
ovsa 2 fl. 30.
jeémena 3 fl. 50. — prosa 3 fl. 22 "\
o
ajde 3 fl
Kursi na Dunaji 16. oktobra.
5% metaliki 64 fl. 40 kr. Narodno posojilo 75 fl. 40 kr.
Ažijo srebra 31 fl. 95 kr Cekini 6 fl. 34 kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : JoŽef BldZIlik.