PoStnina plačana v gotovina	Posamezna Itev. Oin
Štev.	V Liublfsnl dne 23 decembr* 1935.	Leto XVIII.
Upravnistvo »Domovine" v Ljubljani, Knafiova ulica 5	-,__«. sai.tai| Narodna za tozenstvo: £etrtiewoodi« polletno is Din ulotetao m dib; u ib«.
., .... '	.. '	,. ,. „ , , ^ „,„_ . „.„„ IZH313 US3K CelrlSK «emstvo razen Amerlkei četrtletno 13 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dia|
Uredništvo ..Domovine", Knafiova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126	in,er|ka letno I dolar. — Ra£«n poštne Hranilnice, podružnice» LJubljani, št 10.711.
Vesel božič in srečro revo leto želita vsem brčlcem in brakam ,.DOMDVtfE"
uredn^štt/o in uprava

Ob koncu leta
Še nekaj dni in konec bo leta, ki je bilo še zmerom v znamenju hude gospodarske stiske. Vsi čutimo te težave. Toda pustimo to in vsaj za božične praznike si ne grenimo življenja! Za praznike miru in sprave pozabimo vse skrbi in bridkosti!
Toda na nekaj pa ob praznikih ne sme!e pozabiti, to je na »Domovino«. Zamudniki, ki ste še dolžni naročnino, jo plačajte zda]! Naj so gospodarske težave še tako hude, malenkostmi znesek za naročnino ne bo delal nikomur težkoč. Ze zadnjič smo pisali, da je častna dolžnost vsakega naročnika in vsake naročnice, da pokaže svojo hvaležnost nasproti priljubljenemu listu s tem, da poravna dolžni znesek do konca leta. Zvestoba za zvestobo! Prepričani smo, da nas prav nobeden naročnik ne bo prišel k temu, da ga bomo morali črtati iz seznama Domovinarjev kot nehvaležnika.
Pa tudi ostali prijatelji in prijateljice »Domovine« ostanite zvesti listu, ki ste bili z nrim gotovo zmerom zadovoljni. Pa ne samo to, tudi novih naročnikov in naročnic nam poizkušajte pridobiti, zakaj čim daljša bo naša vrsta, toliko več bo lahko žrtvovala »Domovina« za dobro štivo. Že vrsto let smo ob zatonu leta ponavljali poziv, naj vsak naš naročnik pridobe vsaj še enega naročnika. Tudi zdaj poizkušajte storiti to. Kdor ima dobro voljo, se mu bo to tudii posrečilo. Vsaj enega novega naročnika ali naročnico 'ahko dobiš med prijatelji, znanci ali sorodniki. Če ga ne pridobiš drugače, mu daj brati »Domovino«!
Geslo »Naročnik za »Domovino«, »Domovina« za naročnika« mora veljati tudi v novem letu, ki bodi vsem nam srečne.še, kakor so bila vsa ta huda leta gospodarskih težav.
Pri reševaniu razdolžitve mora o sodelovati dožlniki
Pripravljalni odbor Društva dolžnikov v Ljublani nam je poslal dopis, iz katerega posnemamo glavne misli:
»Ze tri leta se rešuje vprašanje kmečkih dolgov, a še ni končno rešeno. Ureditev tega vprašanja, ki je za mnoge dolžnike življenjsko vprašanje, ne pride do končnega zaključka, ker pri reševanju ne sodelujejo dolžniki. Tudi njih glas se mora slišati, pa ne samo kmečkih, temveč tudi vseh drugih dolžnikov.
Iiudi padec vseh cen, zlasti cen kmetijskim pridelkom, in s tem silni dvig notranje kupne moč dinarja sta kriva sve stiske. Nad 195.000 rubežni v 1. 1934. na 300.000 davkoplačevalcev v naši banovini jasno govori o težavah v našem gospodarstvu. Kmetijski pridelki in nepremičnine, zlasti na deželi, ki predstavljajo naše glavno premoženje in tvorijo podlago za posojila, ki so bila najeta, so padli tudii za 80 odstotkov kupne vrednosti. Večina posojil ie bila najeta za razširjenje obratov, nakup orodja in strojev, popravila, nove zgradbe, nakup stav-
bišč in posestev, izplačilo dot in dedščin, torej v gospodarske svrhe in ne za zabavo.
Nezmanjšane visoke obresti niso več v skladu s silno padlimi dohodki, poleg tega pa se
je vrednost dolga, računana v blagu, ogromno povečala. V mnogih primerih je zdaj do petkrat večja od prvotne. Tako so mnogi, kii so bili visoko aktivni, kljub vsej marljivosti in skromnosti postali prezadolženi. Naravnost v obupnem položaju so o rti mali ljudje (delavci, uradniki, mali obrtniki in drugi), kii so s posojili zidali nove hiše v letih visokiih cen v naših mestih in trgih.
Nešteto dolžnikov je tako na rolu prpada. Neplačujoči dolžniki so potegnili za seboj tudi vse denarne zavode, ki so morali zapreti blagajne, ker zaradi pomanjkanja denarja ne morejo izplačevati vlog. Zarad: ogromnega padca vrednosti zastavljenih zemljišč in h'š je r"> vrhu vsega postalo še izterjane t-?h po?oj'I dvomljivo. Naše zadružništvo je na tleh. Brezposelnost je velika.
Dolžniki, vzdramimo se in se zberemo v lastnem društvu, da se bo poslušal naš glas in dt bomo tako sodelovali pri reševan u vseh teh vprašanj. Prepričati moramo odločen« činitelje da z ensfavnim podajanjem km°čk~ga oi-loga plačil vprašanje še ni rešeno, kn se s tem neurejenost razmer š^ ti^ od.mvM Vnašanje je tr^ba reš;ti v	in trojni to Pr'-merov takšnih rešitev v-amo dovol: .v d-ugh državah, ki so stale ni"d enakim vnTnšntr. n kakor r'ines mi. M,ili'arde so žrtvovale nekatere države, da so vzdržal« izplovvvoyt narnih zavodov in preprečile nesreč* n-» d narnem trgu in s tem zastoi na vsem gospodarskem področiu.
Ne gre uničevati on;h W so <Wa'"i in podjetni, ki skrbe za gospodarski napr -d^k domovine in ki: so tudi v d?vči°m n-^ni ste>b~r državi?. Priznavamo notr^bo varvevan;a in veVko gnsoodarsko ko^st, k; :o ip-u s"lr5*f*st od hranilcev in vlagateljev. Ob-ača^o cn. mo nrot|i raoprav'čpnemu nbr|sr'>t»n'u čn" noč v ?kodo ^o1žn;kov Sio°r c<» pa H^npc god: tolika krivica tu H" vlagate'1«**, V-^r no veoVii
ne moreio razpolagat'' s s"omr v'"gami.
Namera snujočega društva dolžnikov ;e, da zbere v noštev prihajajoče gradivo in da združi vse dolžnike v močno zd-u/.en.ie, ki bo varovalo n:ihove korist' n 'zkušalo pomagati vladi, da bp se vsa ta vprašan'* pr-vičn- re-š;la. Dolžniki nai se prijavno v snuioče društvo, katenoca fawštvo i« v Ljubhani. Skrrb-čeva ulica 9. Ce bo društvo močno, bo tudi uvaževano.«
Beda brezoose n h rudarjev
Zagorje, decembra
Kakor povsod med rudarji vlada tudi v Zagorju huda beda, morda še hu.sa kakor drugod. Vsak dan se vračajo domov iz raznih krajev brezposelni delavci, ki so bili začasno zaposlje-ni pri javnih delih. Brez sredstev so vsi, a naj-bednejši so družinski očetje, ki se morajo boriti tudi za streho sebi in družinam. Odpuščenim rudarjem odpovedo stanovanja v rudniških hišah in iih zrinejo na cesto. Na boljšem so samci, ki imajo doma starše ali pa sorodnike. Pri njih imajo vsaj prebivališče. Trpini so naslovili na bansko upravo prošnjo za pomoč.
Pereče je tudi vprašanje javne kuhinje za brezposelne in njih družine. Taki javni kuhinji imajo v Trbovljah in Hrastniku, samo zagorska občina ne more od nikoder dobiti sredstev za njeno ureditev. Pred tedni je bila poslana banskii upravi zadevna prošnja. Ker ni bilo rešitve, se je napotilo v Ljubljano odposlanstvo. ki so ga sestavljali župan in tri e brezposelni delavci; Odposlanstvo je g. banu izročilo spomenico, ki jo je podpisalo veliko število brezposelnih delavcev. Obljubljena je bila za prvo silo vsota, s katero naj bd se otvorila javna kuhinja.
Število brezposelnih je naraslo tudi zaradii odpustitev pri rudništoih apnenicah. Vsem delavcem, ki so biili še tam zaposleni po zadn..i Odpustitvi, je bila prejšnjo soboto odpovedana služba. Službo so izgubili nekateri delavci, kri $o službovali že nad 20 let. Sredi zame so brez zaslužka na cesti. Nekaj se govori, da bodo po novem letu nekatere delavce spet sprejeli v službo, a za nižjo mezdo. Delavci, ki so izgubili zaslužek, bodo izgub® seveda tudi stanovanje, kurjavo in zavarovane. Baje
Italijanski vojaki in delavci, ki grade ce» ete v Eritreji in na zasedenem ozemlju Abe« sinije, morajo že od začetka vojne požirati prab. Prah abesinskih puščav jedo z vsako jedjo in ga pijejo z vinom. Požirajo prah, kadar stopajo za tovornimi avtomobili ali pa, kadar ga prinaša veter z gora pomeša« nega z drobnim peskom. Ponoči, kadar spe
v svojih šotorih, jim lega na pljuča, ker prodira skozi odeje.
Abesinski prah je siv ali rdečkast in ki« »el. Na razoranih cestah ga leži čez gležnje. Vdihavan lega težko na pljuča, draži k du« šečemu kašlju in proti njemu ni učinkovite« ga sredstva. Italijanski pionirji, zaposljeni z gradnjo cest, so podobni živim kipom iz sivega, ali rdečkastega kamna. Pot, ki jim lije v potokih z obrazov in golih teles zapu« Sča v prahu umazane brazde. Žilavi so pio« nirji, dolgo časa prenašajo te muke, a zdaj se ta, zdaj oni zgrudi s krvavo peno na ustih.
Ob cestah, po katerih se pomikajo ne« sikončne kolone tovornih avtomobilov, ni skoro nobenega rastlinstva. Prah pokriva vse. Redka trava in listje na drevju se sploh ne vidita Veje z uvelim listjem, pokrite na debelo s prahom, mole kvišku kakor roke, iztegnjene v obupnem klicu ali očitku. Praš« ne puščave ovirajo človeka v hoji, pripeka« joče solnce mu pa tudi ne more prinesti hla« dila in oddiha. Kadar začne deževati, se iz« premeni prah v gosto, neprehodno blato, v katerem obtiče italijanska vozila in po katerem se pomikajo pešci le z največjo te*
Ivan Slivnik:
»Poslušaj me tedajl ln ne misli, da te ho« čem ponižati s tem, kar ti odkrijem Le gle« dati nočem, kako se razvija v tebi od dne do dne krivičnejša jeza name. Treba ti ie opore v človeku, ki bi ga mogel spoštovati in se obračati k njemu s svojim poštenim čuvstvom. Tvoie bedarije in nerodnosti so itak le krinka Poznam te bolje nego ti same« ga sebe; zato te hočem pridobiti Odkar je oče mrtev, mi je tako samotno pri srcu. Ču« tim, da je tudi tebi tako Midva bi lehko dala in pomenila drug drugemu mnogo To« da — kakor sem rekia: v to je potreba, da izpremeniš svoje napačno mnenje o meni ter me nehaš smatrati za odurno skopuljo Samo zato ti novem sledeče: ko se je tvo«. ja mati poročila z moji močetom. je bil imo« vit mož in lastnik tovarne, ki je sijajno uspevala. Tvrdka Hinko Sever je imela do« bro podlago in dobro ime. Tvoja mati pa je gotovo precenjevala bogastvo mojega oče« ta, zakaj od prvega dne zakona ga je ob« sipala z zahtevami, ki so daleko presegale njegove razmere. Moj oče je ljubil mater preveč, da. bi ji bil mogel odreč; le najmanj« šo željo; ni se ji upal niti razedeti, da nika« kor ni tako bogat, kakor ona misli. In tako so bile razmere v tem zakonu že od začetka nevzdržne. Govoriti hočem kratko. — Ne« kega dne se je znašel moj oče pred polo« mom — bil je uničen - berač — in še hu« je — bil je tako zadolžen, da si ni mogel
bo apnenice prevzelo podjetje, ka Sina v zakupu tudi rudniški kamnolom.
Pohvalna je briga Društva za varstvo otrok in Kola jugoslovenskih sester za brezposelne. Prav tako je sedanja občinska uprava že storila mnogo za rudarje, da jim je biila olajšana beda. N5 druge poti, ker v premogovnike na jugu ne dobiš nobenega rudarja več. Kateri rudar pa bo delal tam zato, da mu podjetje ostane dolžno še tisto siromašno plačo.
žavo. Vendar italijanski vojaki hrepene po dežju, ki jih edini more rešiti prahu.
Nepopisne muke prenašajo Italijani v Abesiniji, njihov pohod je eden najtežav« nejših, kar jih pomni zgodovina kolonijah nih vojn. Prav imajo tisti, ki pravijo, da abe« sinska zemlja sama zapira sovražni vojski vrata.
Politični pregled
Kakor smo že zadn.ič kratko omenili je bil 18. t. m. namestu odstop: všega M Masaryka
izvoljen za predsednik? bratske češkoslovaške republike M. Edvard Beneš
Vokla s.a ga poslanska zbornica ln senat in je dobil 340 glasov. /6 glasovnic je bilo praznih, a 24 jih je dobi] dr Nemec, ki pa je bil že prejšnji večer' odklonil kandidaturo. Češkoslovaška javnost je izvolitev tako zaslužnega moža in vrednega namestnika dr. Masaryka pozdravila z velikim odobravanjem. Enako pc-zdravl.a novega predsedn ka vsa Jugoslavi.a, saj je enako kakor dr. Masaryk iskren naš prijatelj. Dolgoletni češkoslovaški minister za zunanje zadeve je mnogo sodeloval z nami v Mali antanti. ki je nemalo no njegovi zaslugi razmeroma pomemben činitelj v evropski politiki. Novi predsednik češkoslovaške republike dr. B;neš pozna nešteto naših avnih delavcev, s katerimi je za časa voine in po von; sodeloval in s katerimi ga veže o prijateljske vezi.
rešiti niti dobrega imena Jaz edina vem. ko« iiko muk ga je stalo to spoznanje. Vrglo ga je na bolniško posteljo, in meni, ki sem vi« dela vse njegove skrbi, se je izpovedal svo« jega položaja. Tedaj sem pomogla očetu, da mu je bilo laglje umreti Z imetjem, ki sem ga bila podedovala po materi, sem ku« pila Severjevo tvrdko. prevzela vse dolgove in obljubila očetu, da hočem skrbeti za vas tako, da vam ne bo treba okušati stiske in pomanjkanja Držala sem to obljubo, moj ljubi Janko, dasi neredkokrat s težavo Za« kaj vedi, da ne kopičim v puhli lakomnosti zakladov, s katerimi bi si hotela povečati imetje, marveč sem šele pravkar izpolnila svoje zadnje obveznosti: vse svoje premo« ženje sem dala, da sem ohranila tvrdko in očetovo dobro ime In najsi se vam je zdelo to, kar sem vam dajala, še tako malo. je bi« 'o vendar vse kar «em mor>|i noT^s"^' Rajši sem pritrgala sebi nego vam A tudi zdaj, ko vidim spet prosto pot pred seboj, bom nasprotovala razsipnosti tvoje matere, kjerkoli bom vedela in znala, da nas ne po« žene spet v propast. Svoio obljubo pa bom izpolnjevala tudi v bodoče ter vas varovala pomanjkanja in st;ske. Tvoia rmti in se^ra naj ne zvesta, da sme jaz tista, ki ju vzdržu« je, in da je tudi hiša, kjer stanujemo, moia last, ker sem jo podedovala po svoji mate« ri; moi oče je le v preveliki ljubezni z<imol« čal tvoji mami, da je moja. Tako. ljubi Janko, zdaj so ti oči odprte. Zdai veš. da ne grebena skopo in tesnosrčno za denarjem in ne sedim od zore do mraka pri knjigah, da bi se obogatela, marveč zgolj zato, ker mo« ram delati, da zagotovim uspeh tovarni, od
Proti pariškim mirovnim predlogom je bil v angleški javnosti tak odpor,
da je angleški zunanji minister Hoare moral odstopiti
Hoare je kakor znano sestavil omenjene predloge s francoskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Lavalom. Bih so prav ugodni za Italijo, zaradi česar jih je Abesinua odklanjala, a Mussoliniju kljub temu niso bili všeč. Angleška javnost je te predloge odločno obsojala, češ da bi nih uresničenje pomenilo razbitje Društva narodov. Po odstopu Hoare-ja je celo sam angleški ministrski predsednik Baldvvin priznal, da je bil sprejem pariških predlogov usodna pogreška njegove vlade.
Zaradi ostavke Hoare:a in s tem pokopa pariških predlogov
bi bil kmalu podal oS'avko tudi francoski ministrski predsednik Laval, ki pa je ostal, ker so desničarske stranke preprečile njegov padec. Prevladovalo je namreč mišlienie, da je Laval nastopil s svojimi predlogi zgolj za obrambo miru v žHfi. da se pre-preč; razširjenje vo:nega spora na Evropo.
Anglešk1' listi se obširno pečajo s preokre-tom v angleški zunanji politiki in soglasno po-udariaio.
da se ie Anglija vrnila k politiki, ki ie prišla do izraza z uvedbo sankcij proti It?liif.
»Times« in »Daily Telegraph« se zavzemata za poostritev sankcii in za skupno vojaško akcijo proti Italu v okvru Društva narodov, če bi se pokazalo, da sankcije Mussoliniia še niso prisilil" k popustitvi. Pariško časopisje pa piše, da je Mussolim sam kriv neuspeha pariških po-goiev. ker ni takoj sprejel ponujenih mu pogojev.
Iz Addis Abebe poročajo.
da so abe«irtske čete na desnem bregu Ta-kaze po*isn'le italijanske čete dr leč nazaj.
Vest pravi, da so Italijani zaoustdi fronto v velikem neredu in da se umika o z velikimi izgubami. Na severni fronti so glavn- smoter abesinskih napadov sveto mesto Aksum in Adua. iz katerih hočeio izriniti Italijane. Abesinci počasi, a sta'no prodira:o.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
katere živimo vsi. In verjemi, da ne sega moje varčevanje niti za ped preko tiste pa« metne meje, ki jo moram imeti pred očmi, da ne pridemo lepega dne vsi skupaj na be« raško palico. Naj me imenujeta tvoja mati in sestra, kakorkoli jima drago — mene to ne zadene Pač pa sem hotela, da me ti bo« Ije poznaš, ker želim, da bi me spoštoval: ne zaradi mene. ampak zato, ker potrebuješ človeka, do katerega moreš gojiti spoštova« nje in zaupanje Povej mi. Janko, ali sem govorila zaman? Ali me imaš še vedno za odurno in lakomno skopuljo?«
Janko je sedel ves nem in bled ter z ža» rečimi očmi strmel v Romano. Obraz se mu je krčil in drgetal od notranjega boja. Ne« kaj ga je davilo v grlu. Upiral se je z vso močjo, toda zaman. «Nemoška slabost« se tooot ni dala potlačiti. Se hip, in vrgel ie roke po mizi ter skrčil obličje mednje.
»Kako me je sram. Romana — kako me ie sram! V tla bi se vgreznil od sramu!« ie bruhnilo iz njegovih prsi kakor vzkrik. Z zobmi ie škripal od gneva, ker pjegov deški ponos ni mogel ukrotiti solz. Lile so s pra* naravno silo, zoper katero ni bilo pomoči.
Romana je vstala in stopila k njemu. Ljubeče mu je položila roko okrog ramen.
»Ali sem te dobila, ti moj trmasti, upor« ni Janko? Raniti sem te morala — tega ti nisem mogla prihraniti. Vem. da ti je spo« znanje grenko, zakaj v globini svoiega srca si vendar r>o«ten ir> spodoben človek. Naj ti moje razodetje ne bo v poniževanje; le od« reši nai te in te osvobodi brezumnega :n brezcilinega življenja, kateremu si bil vel""1 doslej Bodi' zanaprej res moj brat. pros'i-
Troljenje italilanskih voiakov in delavcev
v Ahesini i
—=— „D0M0V1N4" št.
DOPISI
i-n,j. Tridnevni prosvetno-organizatorični tečaj pododbora Zveze kmečkih fantov in deklet za fante je dosegel svoj namen. Vodil ga je marljivi predsednik pododbora g. Jožko Tomažič, predavali pa so gg. Rudolf Ivan, Ma -cen Mlirko, Peric Lojze, Kronovšek Ivan, dr. Vrečko, Veselko Franc in Zorič Stanko Tečajniki so sii ogledali tudi mestni muzej pod vodstvom učitelja g. Smodfča, protituberku-lozni dispanzer ob razlagi g. dr. Okolokulaka in vinsko klet in druge gospodarske naprave tvrdke Josipa Ornig ob razlagi kletarja in referenta g. Zorčiča. Zvečer so skupno poseti-li po eno kinematografsko in gledališko predstavo. Ob zaključku tečaja, ki so se ga udeležili predavatelji in odborniki pododbora, je tovariš predsednik po zaključnem govoru in zahvali vsem. ki so k uspehu tečaia pripomogli, razdelil udeležencem priznanice o rednem ob:sku vs^h predavani.
SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH (Smrtna kosa). Po kratki in mučni bolezni je umrl v starosti 76 let g. Jožko Ulipi. Bil je priljubljen mož, dober soprog svoji ženi in dober oče svojima sinovoma. Naj sveti zvestemu naročniku »Domovine« več« na luč. njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje!
SKOCIJAN PRI TURJAKU. Člani društva kmečkih fantov in deklet v Velikih Liplje« nah in Škocijanu govore, da sem moral na pri tisk Zveze krneč fantov in deklet v Ljubljani odstopiti. Zakai. mi ni znano Dalje se go« vori, da me je Zveza kmečkih fantov in de« klet, odnosno njen predsednik, dvakrat pis« meno obvestil predsednika društva v Skoči« Na kakšen odgovor, prav tako ne vem. Vse to govoričenie ie brez podlase. Zato opo« zarjam vse. ki bi še dflje širili o meni ne« resnične reči, da iih bom sodno zasledoval Res je le. da sem 9 t. m. prostovoljno od« stopil brez vsakega pritiska in o tem ois* meno obvestil predsednika društva v Skoc« janu.	Leopold Luhder.
ZIBIKA. (Smrtna kosa). Za vedno 'e za« tisnil oči posestnik Vincene Vračko. Bil je dalje časa bolan na nogi. Domači so iskali zanj pomoči pri zdravnikih toda žal mu ni« so mogli več pomagati. Preselil se je tja, |
te! Stori mi veselje in poizkusi vsaj enkrat pogledati na življenje z mojega vidika. Ali boš?«
Prijel jo je za roke in položil svoje drge« čoče obličje mednje. Š
»Romana — zdaj me bo sram pred teboj in pred seboj, dokler ne postanem koristen človek. In to ti obljubim v tej uri. Ne od« dahnem se in ne bom miroval, dokler ne postanem vreden tebe. Izkušal bom biti ta« ko dober in velikodušen človek, kakor si ti. In še to ti moram povedati: kakorkoli se sramujem, vendar je lepo, da te zdaj po« znam, kakršna si v resnici. Zdaj imam vzor, h kateremu morem stremiti, in vem, da so res plemeniti ljudje. Da, imponirala si mi. Romana. V tvojem bistvu je tiha veli« čina, ki srcu tako dobro de — tako dobro! Zdi se mi, kakor bi bilo odplavalo iz moje duše nekaj grdega in ostudnega. Ne, zdaj 6e ne boš mogla nikoli več pritoževati o me« ni. In tudi tega ne bom trpel, da bi rekli ma« ma ali Beatrika o tebi le eno zlo besedico.«
Ves se je tresla od razburjenja. Romana pa je zmajala z glavo.
»Obljubi mi, Janko, da me ne boš branil niti posredno niti neposredno. Nočem, sli« šiš? Tvoja mati in Beatrika bi poizvedovali, zakaj se zavzemaš zame, jaz pa sem oblju« bila očetu, da jima hočem prihianiti poni« ževalno odkritje, dokler bo le količkaj v mojih močeh. Molči o tem, kar zdaj veš, ter pusti mamo in sestro, naj govorita, kar ji« ma drago. Ne moreta me žaliti. Le to, da si me ti po krivem sodil, me je časih zabolelo. In tebi nisem hotela delj ostati nespozna« na — saj je balo tudi v tvoj lastni blagor.«
Janko se je obvladal. Njegov prijetni ob« raz, s katerega je bila prejšnja narejena pre« nasičenost kakor izbrisana, je bil resnoben in bled. Gledal je Romano, kakor bi bil na« šel v nji novo bitje. In ko je pogreznil svoj pogled v njene zveste, dobrotne oči, je bruh« nilo iz njega toplo in pošteno čuvstvo, ka« kor plane solnčni žarek izza temnih obla« kov. Burno je objel Romano in jo srčno po« ljubil.
»Sijajen človek si. Romana! Zdaj pojdem zate v ogenj — samo povej mi, kadar bo trebal«
Oči so se ji zarosile. Ljubeče mu je pogla« dila lase, in poreden smehljaj, kakršnega ni bil videl pri nji še nikoli, ji je zletel po re« snem, mladostnem obličju.
»Ne bo ti treba hoditi v ogenj zame, Jan« ko! Toda zvesta si hočeva ostati kakor ver« na tovariša in prava brat in sestra. Pri me« ni najdeš umevanje za vse, kar te bo težilo in veselilo. Ne boj se, da bi hotela izpodve« zati življenjsko radost. Naučiti te hočem, da sd človek lahko najde plemenitejše rado« sti in žlahtnejšega užitka. Poslej morava go« voriti večkrat nego dozdaj, zakaj mnogo si bova še imela povedati. Morda me posetiš katerikrat zunaj, v tovarni. V mojem zaseb« nem kontorju bova nemotena in tudi ciga« rete bodo zmerom pripravljene zate.«
Pobožal ji jeroko, kakor bi jo prosil opro« ščenja. »Strašna sirovina sem bil s teboj. Romana, in čudim se ti, da moreš biti še tako dobra do mene. Ali te smem res pose« titi, kadarkoli hočem?«
»Kadarkoli hočeš, Janko; vedno me bo ve« selilo«.
Otresel je mehkobo, ki mu je bila neudob« na, čeprav mu je dela dobro. »Prihajal bom pogosto. Po pravici ti povem, da me tovar« niški obrat zelo zanima. 2e davno bi bil rad prišel katerikrat tja, pa te nisem hotel pro« siti, da bi mi dovolila. Brez tvojega dovolje« nja pa itak ne sme nihče v tovarno.«
Romana je smehljaje pokimala. »Tako je. V naši stroki, zlasti pa v kemičnem oddel» ku, je treba čuvati marsikako skrivnost. Za« to se navadno branimo radovednih gostov.«
»A mene zanima kemični oddelek.«
»Nu, zate bo odprt, kadarkoli boš hotel. Praviš, da te kemija zanima?«	,
»Zelo!«
»Ali te ne bi veselilo izbrati si ;o za študij?«
»Od srca. Toda mama mi prigovarja, naj študiram pravo, ki me prav nič ne miče«.
Romana mu je položila roko na ramo. »Mislim, da mora mož živeti z dušo in telesom v svojem poklicu in si ne sme izbrati stanu, ki ga ne veseli. Kmalu se boš moral odločite, ljubi Janko. Po maturi bo treba študirati Morda si vendar izbereš kemijo. Kadar boš potem gotov s svojimi študijami, bi lehko vstopil pri men v tovarno in postal vodja kemičnega oddelka«.
Oči so se mu zasvetile. »T0 bi bilo krasno!«
»Dobro premisli, Janko. Ne maram ti prigovarjati; reči hočem le. da se mora mož z vesoljem in ljubeznijo lotiti svojega dela, ako hoče doseči resničen in tehten uspeh«.
Stisnil ji je roko. »Premislim se. Romana. Saj bova še večkrat govorila o tem. In hvala ti — še enkrat hvala!«
Ločila sta se s krepkim stiskom desnic.
Vsa vesela se je odpeljaal Romana v tovarno.
kjer zdaj uživa plačilo za vse trpljenje, ki ga je moral prestati v solzni dolini. Bil je skrben in varčen gospodar. Počivaj v miru! Družini in sorodnikom naše sožalje!
i Gospodarstvo
f Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ljubljanskem živinskem sejmu so bile oene za kg žive teže: volom I. 3.50 do 4, II. 2.75 do 3.50, III. 2 do 2.75, kravam debelim 2 do 3.50, klobasaricam 1.50 do 2. teletom 4.50 do 5.50, svinjam 5.50 do 7.50 Din. Prasci za rejo so se prodajali po 85 do 150 Din za rilec. Konji so bri-li po 500 do 3500 Din ta glavo po kakovosti in velčkosti.
ŽITO. Na vojvodinskem tržišču je bilo zadnje dni zelo čvrsto razpoloženje. Zlasti so se dvignile cene turščici. Porast cen se pripisuje živahnemu domačemu povpraševat nju in še zmerom slabi ponudbi. Napovedu* je se še nadaljnji porast, zlasti tudi pšenici, ki se je na mednarodnem trgu že močno po* dražila zaradi slabe letine v Argentini.
SADJE. Naša jabolka so se prodajala ta mesec v Nemčiji povprečno po 36 do 38 mark. Slovenske zlate parmene so bile po 48 do 50 renete pa po 46 do 48 mark. Prejšnji teden je prispelo iz naše države vsega skup 15 vagonov iabolk v Nemčijo V Pragi je glavna uvozna sezona naših jabolk končana. Prvovrstno blago se prodaja po 210 do 220 češkoslovaških kron za metrski stot, slabše blago pa s^oh ne gri v denar.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s pri-iteto premijo):
1 holandski goldinar za 29.70 do 29.85 Din,
1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din;
1 angleški funt za 215.57 do 217 6? Din;
1 ameriški dolar za 43.50 do 43.86 Din;
100 francoskih frankov za 289.13 do 290.57 Din;
100 češkoslovaških kron za 181.35 do 182.45 Din.
Avstrijski šilingi v privatnem kliringu so bili po 8.90 do 9 Din. Vojna škoda se je trgovala po 360 Dn. investicijsko posojilo pa po 76 Din.
Janko pa se je zaprl v svojo sobo, da bi pre-čut9 pravkaršnjS doživljaj Ostro in strogo .e obsodil samega sebe. Tako lehko, kakor mu je odpustila Romana, kar ji ie bil storil v svoji odurnosti. si on ni mogel odpustiti. In trdno si je obljubil, da postane ves drugačen človek.
6. POGLAVJE
Viktor Trtn.k je sedel v svoji elegantni hotelski sobi na Dunaju in pisal pismo. Pri tem je pušil cigareto. Njen d:m se je vlačil v zamotanih Vijugah okrog električne svetilke, ka je stala na pisalni mizi. Ob vhodu v njegove sobe je stal Indijec or.aške rasta, njegov sluga Ka-luta-Baj. Bil mu je zvesto vdan in je ostavil domovino, da je mogel slediti svojemu gospodarju. Viktor Trtnik je bil namreč rešil Palu-to-Baja z lastno smrtno nevarnostjo iz tigrovih krempljev
To se je zgodilo takole. Viktor Trtnik je šel s svojim prijateljem, mladim Nemcem. kq je bival v Indiji po kupčiji, lovit tigre Kaluto-Baja sta si vzela za vodnika. Toda lovu je bil namenjen iako nesrečen konec Or aški tiger se je vrgel na mladega Nemca ;n ga pobil s šapo na tla Viktor in Kaluta-Baj sta mu priskočila na pomoč ter pregnala zver Med tem, ko je Viktor vzd:gni'l težko ranjenega Nemca, da bi ga odnesel na varen krai. !e plan:| pre-podeni tiger na Ka!uto-Ba:a Ta se ie hotel ogniti naskoka, toda krvoločna živa' se mu ^e zaoepila v ramo in ga hotela razmesaritr' Viktor je mora' položiti umirajočega mladefea Nemca na tla da »e rešil Kaluto-Raia Iz neposredne bližine je nameril puško in prestreli'1 tigru ček). Zver je izpustila Kaluto-Baia, se rvalila v stran in poginila.
Drobne vesti
= Izredno ceneno japonsko blago v Jugoslaviji. V naših krajih sie čedalje češče pojavlja razno japonsko blago, ki se prodaja po izredno nizkih cenah. Tako stane prava japonska čajna garnitura iz finega poroelana polovico manj kakor garnitura iz evropskega porcelana, dasi so
Tudi na deželi pozna vsakdo novo oaožje. ki so ga že o svetovni vojski uporabljali namreč bojne strupe ali strupene pline. Vse kaže, da tega novega orožja ne bodo uporabljali v bodoče samo na bojišču. Znano je, da se vse države kar najbolj pripravljajo na to, da bodo to orožje z letali ponesle nad zaledje, tako da bo vse prebivalstvo v nevarnosti pred plinsko smrtjo- Sicer je res, da so tej nevarnosti najbolj izpostavljeni večji in važnejši kraji, toda v vojni lahko postane iznenada važen vsak tudi še tako majfhen kraj. Zaradi tega je prav prirodmo, da se vse prebivalstvo seznani z najpotrebnejšim o bistvu novega orožja, da bo v času sile vedelo, kako to orožje učinkuje in kako se ga obvarujemo. Zadnja vojna je dala dragocena izkustva, ki nam povedo več kakor še tako dobre strokovne razprave.
Največ živalskih žrtev bojnih strupov je bilo med konji. Statistika ne podaja njih števila, ker najbrž nobena država takšne statistike ni imela. Kolikor pa je uradnih podatkov se vidi- da je poginilo zaradi bojnih strupov okoli 16% vseh komj. Največ so v tem pogledu trpeli Rusi, ki so imeli največ konj, hkratu pa slabo zaščito proti nemškim plinom.
Naglasiti pa je treba, da je konj mnogo manj občutljiv za bojne strupe kakor človek. Tako imenovani solzilci, to je plini, ki dražijo oči, da se močno solzijo in ne morejo videti, učinkujejo le malo na konjsko oko. Strupeni plini, ki ranijo dihalne organe, nos. usta in pljuča so škodljivi konjem- če jih je mnogo zraku, vendar ne tako zelo kakor človeku-Strokovnjaki si razlagajo to dejstvo s tem, da ima konj daljši sapnik, delno pa s tem, da so kopitarji sploh malo občutljivi za strupene pline. Konji, zlasti mlajši, so po večini okre-
Nato je Viktor spet priskočil k mlademu Nemcu. Toda ni mu bilo več pomoči. Osvestil se je le Še enkrat in za malo časa; čez nekaj minut ie umrl. Viktor se ie nato pobrinil za Kaluto-Baja, ki je bil zelo oslabljen po izgubi krvi. Spraviti orjaškega moža v bližnjo vas je bik) kai težka naloga Odondod ie poslal Viktor na l:ce mesta ljudi, da so pobrali truplo mladega Nemca in ga pokopali Kaluti-Baju je stregel z največ o vnemo, dokler se mu ni zacelila raztrgana rama Odtistihdob je smatral Kaluta-Bai Viktora Trtmka za svoiega gospodari a ter mu zvesto in vdano služil
Kaluta-Bai ie stal pri vrafh nepremično in križemrok Oblačen je bil v čudno mešaivco svojega domačega kro.a in evropske noše. Ohlaoen joo:č t^mnovišneve barve mu ie padal na širok" hliče Pisana sv^ena ruta mu ie oviiala ozka led:a namesti nasu. Na glavi je nocil nekakšen tnrban od rd°če svile.
Ko ie Viktor T^trk končal pismo in ga naslovil 'e nT<m:' Tnrp.cu nai stop' bl:že.
»Na pošto. Ka'uta! Evo tti pisma za mlado gosno«.
Ka!utn ie vzel pisanje. Njegove temne oči so pogledale živahneje in z velik'm niem.
»Za missns*) sah b**) Suzano?« narod v Indiji evropski gospod'.
»Da. Javim ji svojo vrnitev in ji sporočam, da o želiva viduti n govoriti ž n:o. Spremil me boš k nji. moj vrl' Kaluta; mnogo imava novedab' ubogi ženci«.
* Angleško gospa. — ** naziv, kj ga daje
prevozni stroški iz Japonske zelo veliki. V trgovinah s kolesi se dobe že tudi japonska kolesa, ki jdm glede kakovosti ni ničesar očitati. Cena jim je od 500 Din navzgor. Nadalje se prodajajo Pri nas japonski svinčniki in mnogo drugega drobnega drobiža, vse po cenah, ki jim v naših razmerah komaj verjamemo.
vaM, čeprav so vdihali tolike množine strupenih plinov, da bi bil človek davno mrtev. Le zdraviti je bilo treba dovolj dolgo in živali ves ta čas niso smele gibati. Kakor za človeka, je tudi iperit najbolj nevaren za konje. Rami jim oči, raz je kožo. zlasti na onih mestih kjer jih oprema odrgne in povzroči motnje in huda obolenja v dihalnih organih. Zelo tudi
poškoduje kopita in sredin je dele n->-*
Niič čudnega ni, da so vse vo^najoče se dl-žave uvedle za konje zaščito proti strupenim bojnim plinom. Izumili so posebne konjske maske, ki so zlasti varovale noedrvi (konj diha samo skozi nje, ne skozi usta). Živali so se seveda morale privaditi tej pripravi; v začetku so se branile mask in ko so imele masko na gobcu niso pustile nikogar blizu, eo bile nemirne in se dostikrat niso ganile.
Da so zavarovali konjem noge, so uvedli posebne konjske čevlje. Podplat je tvorila s kavčukom obložena železna plošča na spodlnji strani kopita- Navzgor je čez gležnje segal pravi čevelj iz usnja, ki so ga z jermeni pripeli okoli spodnjega dela nog. Takšen čevelj | je dobro varoval noge pred tekočimi bojnimi plini, hkratu pa jih je tudi precej ščitil pred bodečo žico in drobci granat. Kar smo navedli o konjih, velja tudi za govejo in drugo živino.
Zelo zanimive izkušnje so imeli s prašiči. Ko so Nemci prvič napadli zavezniško bojno črto s strupenimi plini, z zelo nevarnim klorom, se je 6—7 kilometrov dolgi strupeni oblak valil še daleč za bojno črto in so vojaki v tem oblaku t rumom a padali onesveščeni ali mrtvi. Opazili so prašiče ki jim močno strupen plin ni škodil, živali so bile zarile gobec
Kaluta se je priklonili z lastnim mu kraljevskim dostojanstvom.
»Kaluta pojde s sahibom, kamorkoli mu ukaže«.
Viktor ga je potrepljal po rama.
»Najprej v Jugoslavijo k moiim sorodu kom, Kaluta. Tam bom čakal sporočila gospe Suzane. Nu, id!, daj pismo na pošto«.
Kaluta je odšel.
Viktor je meriil sobo s počasnimi koraki ter vdihoval vonj svoje cigarete. Nato je stopil k oknu ter se ozrl po široki ulici.
r
»To je Dunaj, e rekel sam pri sebi, kakor bi pozdravljal veliko mesto. Zamislil se je, krenil nato k divanu, zleknfl se nanj fceT se pogrezn'1 v sanjarijo.
Pestre slike so se vrstile pred njegovim duhom.
Pred šestimi leti je bil zadnjikrat na Dunaju
— in sploh v Sredni Evropi. Pozneje se je klatil ves čas križem sveta.
Njegovo imetje se je podvojilo, čeprav si je privoščil v dobah počitka sleherno udobnost in vsakateri užitek in m malo trosil pri svojem popotnem življeaiu. Po tistem nesrečnem lovu na tigre je čutil v sebi hrepenenje po mir-h, prijetni domačiji.
Polnezavedno se mu je tudi vudelo, da spada k taki domačiji žena Dotlej so igrale ženske v njegovem žiivljen;u le jako nevažno vlogo. Samo svojo svakinjo Sibilo je nekda.i oboževal v mladostni samariji, ki ga je držala dolgo časa.
(DALJE)
Učinek vojnih strupenih plinov na živali
in rastline
v vlažno zemljo, kakor hitro so zavohale strupene pline. Ker dotlej š<5 nihče ni uporabljal strupenih plinov kot orožje in zaradi tega zavezniki niso imeli nobene zaščite proti njim, so začeli posnemati prašiče in uporabljali steklenice za dihanje. Steklenici so odbili dno, jo napolnili z vlažno prstjo, si dali vrat steklenice v usta, in dihali skozi vlažno zemljo v steklenici.
Ob sovražnem napadu iz zraka skrbimo seveda tudi za živino. Če smo se že poprej pripravili za ta primer, jo pustimo v hlevu, v katerem smo dobro zadelali vse luknje in cevi v zidu, vratih, oknih itd-, da ne pridejo z zunanjim zrakom v hlev tudi strupeni plini. Hkra.. tu poskrbimo za dohod svežega nezastruplje-neffa zraka iz višjih zračnih plasti — vse prav takisto kakor pri zavetiščih za ljudi. Ker se pa vse take reči ne dajo izvršiti dovolj hitro, če se nismo že naprej pripravili- je najbolje, da odženemo živino na kakšen vzvišen kraj. Pri tem je treba pomniti, da se strupeni plini v žitu, travi, zlasti če je visoka, grmovju, gozdu dalje časa zadržujejo, kakor na odprtem svetu, kjer je skoraj vselej nekoliko vetra, ki pline odnese.
Zelo nevarni so strupeni plini za perutnino. Zanjo bi morali imeti posebne kurnike, nepro. dušno zaprte, najmanj ena stran pa bi morala biti iz vlažne zemlje« ali drugih snovi, ki vpijajo strupene pline iz zraka in tvorijo tako nekakšno cedilo. V vojski so imeli za golobe pismonoše posebne prenosne zaboje- ki so bili zaščiteni proti bojnemu strupu s posebnimi cedili, kakor so jih imele plinske krinke za ljudi.
V vojski se je pokazalo, da so psi vse bolj občutljivi za bojne strupe kakor konji. Uporabljali so jih za prenašanje obvestil in sanitetno službo. Psi so še bolj izpostavljeni učinkovanju strupenih plinov, ker pridejo z gobcem vse bližje k tlom, kjer so bojni strupi najbolj zgoščeni. Zaradi tega so jih opremili s plinsko masko, ki jim je ščitila tudi oči, dasi jim je ovirala vohanje- Živali so se jim hitro privadile.
Kar se tiče vplivanja bojnih strupov na rastline, moramo zlasti ugotoviti, da ne učinkujejo na notranje dele, na notranji ustroj rastlin. Čeprav so bila v vojni polja skozi vse leto neprestano okužena z bojnimi strupi, ki
DOMA 2
»Jajca so sveža, mamica«, je rekla. »In kruh poglej, — kako lepo je pečen«.
»Da. hčerka mo'a«.
Obe sta bili srečni in Petina, ki je trdno upala, da bo njena mati ozdravela, ni vedela, kako bi ji bolje postregla.
Upanje je najboljši zdravnik. To se je videlo tudi pri bolnioi, ki že dva dni ni zaužila ničesar. Zdaj je jedla, da se ji je dekle kar čudilo.
»Vidiš, mamica«, je veselo vzkliknila.
»Da, da, saj pojde«.
Obe sta sa nekoliko pomirili. Perina je potem stopila k Poprovcu, da bi se z njim pomenila o prodaji voza in osla.
Z vozom je šlo lutro! Poprovec ga je sam potreboval, ker je kupoval vse, kar mu je prišlo pod roko; pohištvo, obleko, blago in raznovrstno navlako — staro in novo. Toda s Palikar.em je bilo drugače, ker ni kupoval drug'h živa'i, kakor mlade pse. Svetoval ji je, naj počaka do srede in proda osla na živinskem trgu.
Do sreda je bilo pa še dolgo. Saj je Perina v svojem prekipevajočem veselju upala, da se bo mati dotlej že toliko popravila, da bo lahko odpotovala. Zato je mislila, da bo najbolje, če si z izkupičkom za voz kupi novo obleko in vozne listke, Poprovcu pa pusti osla v oskrbo. Ko bo potem prišla z materjo v Maraucourt, bo poslala ponj. O, kako lepo bo, če ji ne bo treba izgubiti dragega prijatelja! In kako dobro se mu bo godilo, če se bo lahko ves dan pasel na sočnem travniku.
| so bili dostikrat zelo zgoščeni, je vendar na pomlad po njih pognalo bujno zelenje.
Toda bojni strupi se drže na zunanji strani rastlin zelo dolgo. Samo ponovno, dolgo močno deževje jih počasi uniči. Če pa dežja ni- ne
Ob koncu leta navadno nastopajo raz« ni preroki in nam bolj ali manj posre« čeno napovedujejo usodo v novem letu. Eden takih prerokov je Parižan Kerneiz, ki je bil baje že lani za letos marsikaj dobro uganil. Če je uganil, kaj se bo zgodilo v le« tu 1935., bo morda tudi uganil, kaj nas ča* ka v novem letu.
Kerneiz pravi, da se bo v prvem četrt« letju 1936. nadaljevala velika politična na« petost med dvema sovražnima taboroma in bo razdelila svet na dvoje. Proti koncu 1. 1936. bo ravnotežje porušeno in spor bo prekoračil notranje meje narodov ter po« stal svetoven. Najbolj usodni meseci bodo februar, marc, september, oktober. Najhuj« ši mesec bo februar.
Trgovina si bo v prihodnjem letu oporno« gla in tudi denarja bo več v obtoku. Poseb«
*	Venec argentinskih izseljencev za kraljev grob. Te dni je Nj. Vel. kraljica Marija sprejela v avdienco ministra za telesno vzgoo in zastopnika ministra za socialno politiko Mirka Komnenoviča, ki je prinesel kraljici kazat venec, ki so ga poslali na grob blagopoko:nega kralja Aleksandra naši izseljenci iz Buenos Ai-resa. Ta venec odnesejo na Oplenac minister Mirko Komnenovič in senatorja dr. Jovan Zec in dr. Andjelinovič.
*	Podpore našemu gasilstvu. Vse zavarovalnice v dravski banovini so naposled plačale po zakonu določene prispevke za gasilski sklad in bodo zdai težko pričakovane podpore ga-
Toda te lepe sanje, ki so jo bile za nekaj trenutkov čisto prevzele, so se izpremenile v hudo razočaranje, ko ji je Poprovec namestu sto frankov, ki jih je pričakovala, ponudil za voz samo petnajst frankov.
»Petnajst frankov«, je vzdihnila Perina in se zgrozila.
»In to še samo tebi na ljubo«, je odvrnil Poprovec. »Kaj naj počnem s to podrtijo?«
In zaničljivo je premeril voz.
Perina je po dolgem kupčevan u komaj dosegla, da je primaknil še dva franka in pol Zmenila sta se tudi, da bo prenaredil voz šele po njunem odhodu in da ga bosta še lahko uporabljali, dokler ne odideta.
Ko ji je potem Poprovec pokazal sobo, ki jo je pripravil za njeno mater, je šele videla, kako nenadomestljiv jima je voz. Kajti čeprav je Poprovec govoril tako mogočno o svojih »stanova" njih« se je Peri ni vendar zdelo, da je voz dosti več vreden. Vse poslopje ie bilo namreč zapuščeno, že napol razpadlo. Zrak v sobah je bil naravnost neznosen.
Seveda je imela hiša streho in trdne steno, ki niso bile iz iadrovine, kakor na vozu, toda razen tega tli imela ničesar, kar bi bilo več vredno kakor voz. Okoli hiše so ležali kupi reči, s katerimi je Poprovec trgoval in ki jim slabo vreme ni škodovalo. Razbiti kozarci, kosti, staro železje in drugo. Po ozkih hodnikih in temnih potih v hiši pa so ležali predmeti, ki n;so smeli ostati na dežju; star papir, cunje, zamaški, skorje, stari čevlji, vsi mogoči ostanki, ki se dobe po pariških smetišč;h.In ti odpadki so širili takšen smrad, da je človeku zadrgovalo grlo.
Ko je še v dvomu premišljevala, ali ne bo ta zrak matere zastrupil, ji je Poprovec rekel:
kaže nič drugega, kakor da uničimo vsako rastlino, ki služi za hrano človeku ali živali in ki je prišla v dotik z bojnimi plini. zlasti ipe-ritom. Če take rastline uživamo, lahko pov. zroče nevarna obolenja prebavnih organov.
no dobro bodo pa delale po vsem svetu orcw žarne.
Ameriki se obetajo hudi gospodarski pre« tresi. V zapadni Evropi, posebno v Fran* ciji in Španiji, nastanejo nemiri zaradi ne* zadovoljnosti nižjih slojev. Predsednik fran* coske republike bo moral rešiti mnogo koč« ljivih gospodarskih in političnih vprašanj. Španijo čakajo izredno hudi časi. Pomladi nastanejo hujši potresi, ki bodo zahtevali mnogo človeških žrtev. Drugod v Evropi ne bo potresov. Svetovni dogodek bo smrt vla* darja velike države, ki bo prinesla notranje napetosti zaradi naslednika. Sednji koloni* jalni spor bo rešen ugodno za tistega, ki ima v njem glavno vlogo. Po mnenju francoske* ga preroka preživlja zdaj svet najhujše ča* se, in to bo trajalo do leta 2000 Nekaj po« dobnega je že bilo v zgodovini pred 25.000 leti, ko je bila baje uničena Atlantida.
silskim četam in župam razdeljene. Zanimanje gasilcev za te podpore je razumljivo, saj so mnoge čete tako zadolžene, da jim preti celo rubež gasilskega orodja, ker dolgov ne morejo plačati. Gasilce seveda najbolj zanima, koliko bodo dobili podpore. Odločitve še ni. a bo v najkrajšem času. Ce ne bo obnovljen enoodstotni gasilski sklad pri banski upravi, se bo porabil ves štiriiinpolodstotni prispevek zavarovalnic za podporo gasilstvu. V tem primeru bi odpadla na vsako gasilsko četo za leti 1934. in 19,35. podpora v znesku 1.600 D'n. če bi se pa obnovil gasilski sklad, bi znašala ta podpora 1.300 Din Podpore pa ne bodo razde-
»Hitro se odloči. Cuniari utegnejo priti in biti moram na dvorišču, da pogledam, kaj bodo prinesli.
»Ali je doktor že videl te sobe?« je vprašala Perina.
»Seveda jih je videl. Dostikrat je bil v sosedni sobi, ko je zdravil grofico«.
Te besede so bile za Perino odločilne.
Ce je zdravnik pozna! te sobe, je moral vedeti. kaj svetuje, ko je dejal materi, nai vzame pri Poprovcu sobo. In če je celo grofica stanovala tu, za mater ne bo preslabo.
»Štirideset centimov na dan bi treba plačati za sobo«, je dejal Poprovec. »Razen tega pa še petnajst za osla in dva:set za voz«.
»Tega ste vendar kupili!«
»Seveda, toda ker ga mislita uporabljati, je dvaiset centimov še počen'«.
Ni vedela, kaj naj mu reče. Saj ni bila prvič v takšni stiski. Pogosto jc na ootovaniu doživela že dosti hujše reči in zdelo se ji je ža kar pri rodno, da bogatini izrabljajo siromake.
ČETRTO POGLAVJE Ločitev od Palikarja
Perina je porabila ostali del dneva, da je pospravila sobo, ki jo je bila vzela v najem za bolno mater. In reči moramo, da tako kakor ta dan soba še ni bila očiščena, kar so jo bili prvič pobelili.
Na travniku je opazila, da tam ne raseta samo trava in osat, ampak tudi cvetje. Ve« ter je bil namreč prinesel semenje s sosed« nega vrta in ga zasejal. Videla je sicer, da se za cvetice nihče ne meni, saj jih je Pa« likar mirne duše grizel, vendar pa se je
Prerok nam napoveduje hude čase
v novem letu
Domače novosti
Ijene enakomerno, temveč po dejanski potre- | bi, po zadolženosti gasilskih čet in po drugih v poštev prihajajočih vidikih. Treba se bo pač ozirati v prvi vrsti na to, da dobe gasilske čete vsaj toliko podpore, da bodo mogk plačati svoje dolgove.
*	Spet trije. Neprestano prihajajo preko meje naši rojaki, ki jih odpuščajo iz av« strijskih služb in izginjajo preko meie. Pred kratkim so prispeli v Maribor spet trije tak« žni siromaki, ki so brez službe na cesti. So to 28«letni dclavec Jožef Sitar, 27«letni de« lavec Rudolf Skrabar in 25«teni ključavničar Jožef Plet.
*	Prenos inženjerske podoficirske šole iz Maribora v Dervento. Iz Dervente poroča« jo, da je sklenjen končno prenos inženjer« ske podoficirske šole iz Maribora v Derven« to, Derventska mestna občina je prevzela na svoje stroške zgradnjo potrebnih pošlo« pij, med drugim tudi jahalnice, med tem ko bo šola sama v poslopju bivšega moškega učiteljišča, kjer je zdaj meščanska šola. Za Maribor pomeni prenos inženjerske podofi« carske šole v Dervento hudo izgubo.
*	Izpremembe občin. Notranti minister dr. Anton Korošec ie podp;sal uredbo o izločitvi Zagojičev v srezu Mariboru desnem bregu iz obline Markovcev in priključ'tvi k občini Ko-rošnici in uredbo o ustanovitvi občne Rad-vnnia. Po te< uredb' se iz dodane obč-'ne SHH°ncev izloči'o kraii Gorn.e Radvan:e. Spodnje Radvanie ;n Nova vas ter se iz n"h osnuje nova občina Radvanje s sedežem v Spodnem Radv~n:u.
'Neizplačani rudarji varujejo rudnik. B'i/.u Skotfl.a je rudnik, katerega lastniki niso dalje časa izplačevali rudarjev. Rudnk jc kupil nedavno nov podietnik, ki ga pa še rr prevzel. Rudarji so se obrnili na inšpekcijo dela za pomoč. Najvišji prijavljen dolžni znesek znaša Din 2340. kar ie za delavce, ki so zaslužili dnevno po 5 do 20 I>in. velika vsota. Vsak dan priha:a.o nove prijave. Da ne bi voda poškodovala rudnršk:h mprav. rudarji iz proste volje čuvajo rudnik, da ne prid'' do večjih nesreč. Ta primer nam kaže. v kakšn h razmerah živijo na iugu delavci, -n kako jih podet-n:ki izkoriščajo. Za^o rr čuda. če se naši rudarji hranijo iti v take rudn ke.
*	Mnogo veselja vam bo pripravila božič« na številka ilustrirane tedenske reviie za ra« dio. gledališče, film in modo »NAS VAL,«
odločila, da bo najprej vprašala Poprovca, ali jih sme nekaj natrgati.
»Ali iih misliš mar prodajati?« jo je vpra« šal prekupčevalec.
»Ne, samo šopek bi si rada napravila in ga dala v sobi na mizo.« je povedala Perina.
»Če je tako. si jih pa lahko natrgaš, koli« kor jih hočeš. Če bi jih mislila prodajati, se seveda ne bi kar tako pomenila.«
Po dvorišču je leža'o vse polno počenih steklenic in kozarcev. Perina je našla še celo staro vazo. ki si jo je vzela. Kakor bi bila prišla pomlad v pusto sobo, se je zdelo bol« niči, ko je zagledala šo<pck pisanega cvetja.
Med tem se ie Perina seznanila tudi s so« sedi v hiši. V sobi na desni ie stanovala sta« ra gospa s sivimi lasmi Vsa okolica jo ie
foznala po tem. da je nosila zmrrom klo« "k. okrašen s trnkom v francoskih narod« n>h barvah Na drugi strani pa ie prebival .«Hrec. V? ie ;mel rm^rai usnien predpasnik. J^ena s pisanim klobukom ie prepevala po ulicah in ni bila nič mani k°kor grofica. o kateri ii ie bil pripovedoval Poprovec Vsak dan ie hod'la z velikim r^cSm r1o7n;kom no mestu, pr^nevala po o«lih pesmi 'n proda« jala no<-p Starec z usnipnim orednasnikom pa ie bil n^kor čevl'ar Zapil se ie in napo« ie nadel tako globoko. da i** moral pri Ponrovcn razdirat' etnre čevlip Ves dan ie sedel na	tiho kakor riba, in zato so
m" nravili oče K ran
M ati ;e onaz-iva'a Perino. ko ji ie priprav« liala sobo Ko je bila z delom pri kraju, ji je tiho rekla:
»Kako si dobra, Perina! Ne vem, kaj bi počela brez tebe!«
ki je izšla v visoki nakladi in povečanem obsegu. Obilna vsebina, pestra oprema in razkošna izbera 6lik iz radijskega, gleda« liškega in filmskega sveta veča od številke do številke zanimanje za ta odlični slo« venski tedenski časopis. Mesečna naroč« nina znaša komaj dvanajst dinarjev. Piši« to še danes upravi radijskega časopisa »NAŠEGA VALA,« Ljubljana, naj vam pošlje neobvezno in brezplačno na ogled eno številko. Prepričani" smo, da boste po« tem z novim letom tudi vi stalen naročnik »NAŠEGA VALA.«
*	Lov na divje svinje. Predzadnjo nedeljo je bil v graščinskih gozdovih v Pišecah iov na divje svinje, ki ga je vodil bivši dolgoletni oskrbmk g. Josip Schagl z Brežic. Sreča je bila naklonjena sreskemu načelniku g. Cirilu Poklukarju, ki je-z dobro pomerjenCm strelom podrl triletnega merjasca.
*	Ali ni lepo, če imate v hiši domačo kn iž-nico, pa vzamete v dolgih ztmstoih dnevih iz nje knjigo in se zatopite v bran.e. Knj.ga je človeku najbol.ša pr.jateljica, najboljša utvha v hudih skrbeh in težavah, ki ga tarejo. Res dobre knjige je pripravila za vas založba mesečnika »t-rijateija«. Na.prej sloviti Sienknewi-czev roman »Mali vitez«. V njem nastopa o isti junaki, kakor v romanu »Z ognjem in mečem«, k; ste ga nedvomno že brali. Knjiga »Igra za prostost« popisue ž vlj-enje dveh prebrisan h pustolovcev in mladega priljublenega Angleža, ki jih zalezuje nadležni detektiv. Med krvoločne Indijance, ki ne poznaio usmil.ienia do belega človeka, vas povede Gagernova povest »Beg iz peVIr«. Prelepa je kmetska povest »Romeo in Julija ra vasi«, ki nan. op su e ljubezen med otrokoma dveh na smrt sprtih družin. Ko vidita, da se ne bosta mogla v življenju združiti, se združnta v smr> Vboi v«, č na vam Ho nedvomno, knjiga »Dnevnik malopridnega Jurčka«. Tu boste v deli. ka vse zmore navihan deček, ki e strah svoje družine in vsega mesta. Do solz se boste rasmeial neštetim zgodbam, ki jih ta kniga ooo'su:e Kot zadnja kniiga izide prv: del slavnega romana »Trije mušketirji«, ki ga pozna ves svet. V njeni boste brali o štirh tunakih. ki se trso nikoli bali. o n'ihov'h bo.ih, pustolovšč nah, trpljenju in ljubezni. Vse te kn>?e stan-?:o z me9?čn;kom »PrraMjem« samo W d n^riev za vse leto alt pa 9 dinnriev na mesec Pravkar ie izšla novoletna ub;lf:na StevMka »Primfp-
Ko se. je stemnilo, je Perina odnesla cve« tiče iz sobe. ker je njih vonj dražil bolnico.
Sirota je spala zelo slabo Vso noč ie ime« la hude sanje in ko je prišel drugo iutro spet zdravnik, je moral ugotoviti, da se 1e nleno zdravje močno poslabšalo Zato ie rekel, da mora izpremeniti način zdravljen ia in ie po« slal Perino po nova zdravila Stala so pet frankov. Mirno je plačala, toda ko se je po« tem vrnila domov in premišljevala, kako ho« sta z materjo živeli, če pojde tako dalie, se je kar zgrozila Kako bo mogla i7haiati do srede, če bo šele takrat prodala PaHkarie? Kje naj vzame denar, če se hitri zdravnik vrne in zahteva snet pet frankov?
Takrat, ko sta potovala s starši po gora« tih deželah, je nekajkrat le malo manjkalo, da niso od gladu pomrli in pogosto, kar so imeli Grčijo za sabo, jim ie zmanjkalo kru« ha. Toda tako hudo ni bilo še nikoli. Kadar so stradali, so vsaj upali, da bodo v bližini dobili kakšno jed. če ne drugega vsaj sa« die. zeleniavo aH diviačino. V Rosni, na Štaierskem. na Tirolskem in drugje so po* gosto naleteli na kmete, ki so se dali foto« grafirati in so s tem zaslužili neka t denar« ia. V Parizu pa ie drugače Tu ie treba ime« ti denar in če ga ima kdo le malo, mu nrav hitro izpuliio še poslednji novec iz žena. Kaj naj začne? Tn pri tem jo je najbolj bo« leTo to, da ne zna ničesar da si ne more z ničemer pomagati, pa mora vendar sama no«"ti odgovornost za vse, saj je mati tako bo'na da se komai zgane.
Če bi se ii nok,i7<>1 vs.ai žarek npania. bi bila po^timneiša in bi boli zaupala va«e — toda ni kazalo, da se bo polpčai izholi« šal, nasprotno, čeprav se njena mati ni ni«
| lja«, ki obsega 64 strani. Pišite ponjo in dobila jo boste brezplačno na ogled. Naročilo naslovite na upravo »PRIJATELJA«, Ljubljana, Dalmatinova ul. 12. Ce hočete svoje domače razveseliti, vam svetujemo, da si knjige in »Prijatelja« čimprej naročite!
*	Rudama je zasulo. Rudarja Prašnikarja iz Zagorja je podsulo pri delu v rudniku. Z na-lomljeno hrbtenico so ponesrečenca takoj pre-pel.ali v bolnišnico v Ljubljani. Sta^e ponesrečenca je nevarno.
*	Nesreča nikdar ne počiva. Posestnik Knez Ivan iz Šemnika je skladal drva, pni tem pa se mu je sklad drv sesul in ga pokopal ped spboj. Pni tem si je Knez zlomil levo nogo. — Gostilničarju Praprotnku iz Žirovnice se je v kleti zvalili sod na nogo in mu jo je zlomil. — Jeraj Anton, posestnikov sin iz Smlednika, pa se je polil z loncem vrele vode, tako da je hudo opečen po nogah in trebuhu — 1 ampret Albin i7. Stične se 'e po nesreči ustreli v-prsa. — Vsi zdravijo v ljubljanski bo!n'šn;ci.
*	Nabot mi' ie eksplodiral v roki. Nedav« no je našel 22detni posestnikov sin Martin Lesjak iz Št. Vida ori Grobelnem voiaški naHoi. Tesiak ie mislil, da ie naboj prazen in je začel to'či no niem. Pri tem ie naboj v rokah eksplodiral ;n mu odtrgal po dva prsta na vsaki roki. Prepeljali so ga v celj« sk- Ho1nišn;co.
*	Po nesreči fo je nb*tn>lil Tp dni se je igral neki moški v Veraeah pri Podčetrtku 7. nab->o pištolo Nenadno pa se ie pišto'a snrožila in krogla ie zabela ^1«letno rv>sest« nikovo hčer Kritino Plevpikovo iz Vcrač, ki je bila v HHžini. v Wico. Ponesrečenka se zdravi v celiski Holn;«nici.
*	TT<!tre'H tp fo Te dni si ie hotel v7eti 7iv1jpn>e neki 2^!otni rtosesfn;k iz ^ti^ne. TistrplU je enkrat v levo ramo, z drug;m st-rplom pa v levo stran nrsi kier ie kro^'a oMirfia Rani tvefa smrtnonpvarni Na zdravnikovo odredbo nreneHali fnienea v liub'ian<5ko Hrlni^o Kai ie nrivedlo mar« liivega rr.larfeniča do trga žaloetnega korm ka. n; znano
*	Prodpja potočnih postrvi na trgu. Po« točne postrvi se drste pozimi Zato je lov potočnih postrvi nreoovedan od 16. oktobra do 15. marca R'barska uredha določa, da se ribe v času drstenja ne smeio ne lov;ti ne prodajati in ne kooovati. Kljub tej prepo* vedi prodajajo na liiibliansk^m trgu neovi«
' rane poto"ne postrvi. Ve olede na to. da so
koli pritoževala in neprestano ponavljala: »Se bo že kako uredilo,« je ubogi otrok vendar v;rfel. da se nI? ne Ho dalo napravi« ti. In bolnici je manjkalo spanja in prave nege. Čedalje bolj io je slabila vročina.
Drugi dan. ko ie prišel zdravnik, se je spet bala novih recentov. Doktor je vpra« šal mater nekaj malenkosti, potem pa ie srtet privlekel i7. žena svoio stra=no bele* žnico, ki je Perini pripravila že toliko stra« hu, in 7aoe' nekaj pisati Toda komai ie na« pisni dve. tri Herode, že se je oglasila de« klica in ga ponrosila:
»Gosood doktor, če zdravila, ki iih mi« slite zapisati niso posebno važna, vas pro« sim da narvšete le najnujnejša.«
»Kaj mis!'"5 « tem? io ie vprašul in jo po« strani pogledal.
Vsa se je stresla, vendar pa se je hitro opogumila in odvnv'a:
»Samo to sem hotela rfči. da d?nes nima« va prav dosti denarja. Jutri ga bova spet
nekai dobili — zato___«
Pogledal jo je. potem na je ošinil s po« gledom srebo. kakor Hi bil prvič opazil, kako Horno ie vse okoli niega. Nato je vtaknil beležnico nazai v žen.
»Naj na ostane do jutri, kakor je,« je deial. »Sicer se pa ne mnd?. Včerajšnja zdra« vila Hodo še za danes dobra.«
»Sai se n" m'tdi<r — t? besede ie Perica sama pri sebi ponavljala Če se nič ne mudi, pot^m materi v more Hiti ta^o h"do kakor ii je zdelo. Tako torej lahko še upa in čakit
Prišla, je sreda, ki io ie tako nestrpno pri« čnkovala. to^a v tej nestrpnosti 'o je ne« kaj bolelo. Res jo bo ta dan rešil bede in
ribe v času drsti manj vredne in nekatere celo neužitne, je gotovo, da je ribarstvu v veliko škodo, ako lahko brezvestni ljudje v prepovedanem času svobodno love ribe.
*	Obesil se je v Št Juriju ob Taboru Ribč Martin, po domače Ožbotov Tine. Že prej je dvakrat poizkusil izvršiti na ta način samomor, pa so ga obakrat pravočasno rešili. Bil je zelo vdan pijači in je zapravili vse svoje premoženje. Štel je šele 30 let.
*	Mati ne pride po otroka. K Mariji Brezni-kovi v Dajnkovi ulici v Mariboru je prišla neznana mlajša ženska z otrokom v naročju s prošnjo, naj jii prevzame otroka v oskrbo proti mesečni odškodnini 100 Din. Breznikova otroka ni hotela sprejeti, naposled pa se je dala pregovoriti, da je vzela malčka za tri dni, dokler ne dobi službe. Od tedaj pa ie preteklo že mnogo dni in mati še ni prišla po svoje dete. Otrok je moškega spola in šteje 4 do 5 mesecev. Breznikova je prijavila zadevo policiji s prošnjo, da se odda otrok v kak socialni zavod.
*	Nešteto zaloiger se odigra po naših v a--seh, te žaloigre so časih strašne in globoki so njih vzroki. Žrtve, ki jih pogosto obso« i .mo in gi.vori-i o z /at ičevanjem o njih. so dostikrat samo igrače usode in žalostnih naključij. Če dobro vse preudarimo in pre« mislimo, bomo naposled dognali, da tisti, ki iih obsojamo, niso <inciai toliko krivi kakor tisti, ki se skrivajo v ozadju. Veliki pisatelji so že vzeli take dogodke za podlago svojim delom in taki romani, zasnovani po resnic« nih dogodkih, so bili navadno najboljši in najbolj prepričljivi. Štefan Žeromski. ki ga štejejo Poljaki med svoje najboljše pisate« Ije, je napisal tak roman in mu dal naslov »Povest greha«. Roman je pretresljiva zgod« ba dekleta, ki je v mladostni neizkušenosti podleglo prvi ljubezni. Sad te ljubezni je bil otrok, ki ga je dekle v obupu umorilo Pa« dala je čedalje globlje. Postala je naposled ljubica sleparjev, ki so jo prisilili, da je zanje ubijala in kradla. Toda očeta svojega umorjenega otroka je še zmeraj ljubila iz dna duše. Naposled pa so jo hoteli njeni rablji prisiliti, da bi se vtihotapila v njegovo stanovanje. Zaslutila je. da ga hočejo urno« riti. Strašne duševne boje ie doživela v tistih urah. Vedela ie, kaj počaka, če se ne vda. Toda naposled se je odločila. Kako? Tega Vam ne povemo, ker Vas ne maramo pri«
praviti ob užitek. Svetujemo Vam Ie, da si naročite prevod te knjige, katere prvi del je že izšel te dni pri »Prijateljevi založbi, ta založba vsako leto. Vseh 10 knjig stane Celotna knjiga je med desetimi, ki jih izda z revijo »Prijatelj« samo 132 dinarjev na leto ali 11 dinarjev na mesec. Naročajo se pri upravi »Prijatelja« v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10. d. Te knjige in revijo Vam res pri« poročamo.
*	Izkoriščanje skrbnih varčevalcev. Upra« va zagrebške policije je aretirala odvetnika dr. Ivico Arka, njegovega pisarja Dušana To« doroviča in soprogo nekdanjega velikega žu« pana Horvata. Četrti udeleženec te afere baron Lenard CJiczv pa ni zaprt, ker leži v bolnišnici. Aretacije so bile izvršene zaradi sleparstev z vložnimi knjižicami, ki so jih omenjeni aretiranci osumljeni. Preiskava je dovedla že do številnih razkritij, kako so bile žrtve opeharjene.
*	Treščenje avtobusa v kamničana pred sodiščem Šofer Magistrovega avtobusa Adam Levicki. ki vozi na progi Lmbliana-Crnuče že pet let, se je pred sodnikom zagovarial zaradi neprevidne vožnje, s katero ie povzročil treščenje avtobusa v kamn:čana na križišču državne ceste in železniške proge pn Tavčare-vem dvoru na Ježici. Šoferjevi ppsotnostj duha se ie zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev in hu še nesreče Obtožen prestopka zoper varnost potnikov in železniškega prometa ie Levicki navajal, da je bila v usodnem trenutku megla, da ni vide! niti 10 m naprei in da čuvaj na prelazu ni da:al predpisamh znakov z lučjo. Vozil ie iz Ljubliane na Črnuče. Tudi ni slišal predpisanega dolgega žv:žga lokomotive. Kot priča zaslišani čuvai Fran 7agar e nasprotno trdil, da takrat ni b;lo megle, da ie vlak videl že na 800 m in avtobus na 160 m. Stm-:"vodia je da' znak z žvižgom, sam ie tudi dajal predpisane zn^ke za avtobus. Pri nesreči so b;li trne potniki laže o^š^odovpi1 'n «o zahtevali prece' v's"Ve od.škodn'n° Šofer Adam Levicki ie bil obso^u na 6000 Din d^nam^ kazni, odnosno na 100 dni	v p1ač;lo stroškov, dal.e novnreč-vne 5HD n:n in t<-»»m "oškodovancem mora skupai plačati okoli 2500 rVn r.^škod^fip
*	Na <">be ie orevel tuio krivdo Te dni se je vršila pred malim cenato-ri v Maribo« ru zaninvva r<"nrava. 7<»rtovarjaI sc ie 17« letni fanti/. ;7 Prsnic nr-5civnr> nrnvrlništvo
pomanjkanja, hkratu pa bo tudi zanjo po« menil ločitev od Palikarja. Kadar je le za trenutek utegnila, je odhitela na dvorišče k dolgouhemu prijatelju. Čudno, tako dobre volje je bil videti, če ga je pogladila po vra« tu. Sicer pa se mu je zdaj prav dobro go« dilo. Ni mu bilo treba vleči voza in osata je imel dovolj. Če je zagledal Perino, je za« rigal, da se je skoraj hiša stresla, potem pa je poskočil, da bi bil malone izruval iz tal drevo, kjer je bil privezan.
»Če bi vedel, kaj te čaka!« mu je šepnila.
Toda Palikar ni ničesar vedel in ni slutil niti, kakšni oblaki se zbirajo nad njim. Le« žal je lahko in jedel, in bil je najsrečnejši osel na svetu. Razen tega je odkril še do« brega prijatelja v starem Poprovcu. V po« nedeljek zjutraj se mu je namreč posrečilo, da se je odvezal in prišel k lastniku hiše. ki je prav tedaj izbiral cunje. Poprovec je imel zmeraj pri rokah steklenico vina in ko« zarec, tako da mu ni bilo treba hoditi v hi« šo, kadar ga je prijela žeja. Tisto jutro je bil tako zatopljen v svoje delo, da ni uteg« nil gledati okoli sebe, toda prav zaradi tega, ker je preveč vneto delal, se ga je polotila žeja, tista strašna žeja, po kateri je dobil svoj priimek. Prav tedaj, ko je hotel za« grabiti steklenico, pa mu ie pomolil Palikar vrat nasproti in ga debelo pogledal:
»Kaj pa ti iščeš, gospod?« je zaklical Poprovec.
Ker je govoril prijazno, osel ni odmaknil glave.
»Ali bi rad popil kozarček vina z menoj,« je vprašal Poprovec, ki je neprestano mislil samo na pijačo. In namestu da bi bil nesel kozarec k ustom, ga je pomolil Palikarj*
pod nos. Ta pa je vzel vabilo resno, stisnil svoj gobec v široki kozarec in popil vino.
»Oho!« je vzkliknil Poprovec in se začel smejati, da mu je kar sapa pohajala.
Potem pa jc zaklical na ves glas:
»Gospa grofica! Oče Krap!«
Takoj sta prihitela in pridružil se jima je tudi cunjar, ki je pravkar prišel s polno ko« šaro na dvorišče, pa še več drugih ljudi, ki so se mudili v bližini.
»Kaj pa jc?« je vprašala grofica.
»Takoj boste videli!« je odvrnil Popro« vec. »Toda pripravite se, nekaj posebnega bo.«
Iznova je napolnil kozarec in ga pomolil Palikarju. Med smehom in glasnim odobra« vanjem gledalcev ga je osel skoraj do dna izpil.
»Nekoč sem že slišal,« je dejal eden izmed njih, »da osli radi pijejo, pa takrat nisem mogel verjeti.«
»O, saj so pijanci!« je vzkliknil nekdo iz množice.
»Vi bi ga morali kupiti,« jc dejala gro* fica Poprovcu. »Zabaven tovariš bi bil.«
»Da, lep par bi bila!« je dejal nekdo drug.
Poprovec ga pa ni kupil, pač pa je Perini obljubil, da jo bo v sredo spremil na konj« ski sejem. Tega je bila zelo vesela, saj ni vedela, kako bi drugače odkrila v Parizu sejmišče, še manj pa je znala kupčevati. Bala se je, da je ne bi osleparili, če bi prišla sama med premetene mešetarje, Že pogosto je slišala, ko so govorili o pariških slepar« jih in je vedela, da jim ne bi bila kos, če bi se je lotili.
V sredo na vse zgodaj je torej Perina vstala, osnažila Palikarja in seveda pri tem
| ga je obtožilo, da je februarja letošnjega Ie« ta pri spopadu med brezulskimi in sosednji« mi fanti streljal s puško na Žumerja, Do« lenca in Lončariča in vse tri močno ranil s šibrami. Pri preiskavi je fant krivdo priznal, pri razpravi pa se je skesal in je prišel z res« nico na dan. Skoro jokaje je pripovedoval, da so ga nagovorili starejši fantje, naj pre« vzame krivdo na sebe, češ da se mu pred sodiščem itak ne bo nič zgodilo, ker je še premlad. Res je šel fantom na limanice, strah pred kaznijo pa mu je speljal resnico z jezika. Sodišče ga je oprostilo, državno pravdništvo pa bo zdaj obtožilo prave krivce.
*	Vso obleko je pokradel. Nedavno pono« či je imel posestnik Franc Grilc v Vrheh pri Slovenjgradcu nenavaden obisk. Sredi noči je vlomil neznanec v sobo, kjer so do« mači spali, in izpraznil vse omare. Ukradel jc za okoli 4000 dinarjev razne moške in ženske obleke. Vlomilec je bil tako predr« zen. da je prenočil pri istem posestniku na skednju, svoj plen pa je skril v gozdu, ka« mor je drugo jutro pred preganjalci po«
' bcCnil.	i
*	Tihotapstvo saharina. Zena nekega železniškega uslužbenca v Trbovljah rada tihotapi različno blago. Varnostna oblastva so bila opozorjena nanio in ko se .ie nedavno vračala z vlakom iz Slovenjgradca, s košaro, so jo na postaii v Trbovljah prijeli in našli pri njej 3 kg saharina.
*	Drzna tatvina. Te dni so trije mokii, in sioer dva brata, izmed katerih je bil eden šele pred kratk:m izpuščen iz zapora, in neki njun znanec, vdrl v nezaklenjeno sobo neke knjii-goveške nameščenke na Giavnem trgu v Celju in odnesli 10.200 D n. ki jih je imela na-meščenka shranjene v svori sobi. Še preden je oškodovanka odkrila tatvino, so storilci najeli avto in se odpeljali iz Celja proti Mariboru. Obeh bratov še niso izsledili, niunega tovariša pa so prijeli blizu Maribora. Pri zasliševanju je tajil krivdo. Denarja niso našli pri njem.
*	Vlom. Neznanci so se splazili skozi okno v hišo posestnika Jakoba Pavška v Jusbini in mu odnesli vso obleko, perilo in čevlje. Razen tega so ukradli vso obleko in perilo delavcu Francu Šraju.
*	Vlom pri Desi pojasnjen. V noči na 29. novembra je bil izvršen v pisarniške pro« store tvrdke »Desa« na Tvrševi cesti v
božala ubogega prijatelja, da, še celo polju« bila ga je nekajkrat, toda srce jo je strašno bolelo. Nikoli več ga ne bo videla. V čigave roke bo pač prišel njen ubogi prijatelj?, Kar videla je že v duhu, kako prenaša ubo« gi siromak velike tovore, kakor njegovi to« variši, ki jih je med potjo prej srečala. Res je moral tudi Palfkar prestati dosti vročino in mraza, dežja, snega in ledu in pomanj« kanja, ko jih je vozil z daljnega vzhoda, toda nikoli ni bil tepen, in je moral čutiti, da je tovariš ljudi, s katerimi jc delil zlo usodo. Toda zdaj — kakšnega gospodarja bo dobil? Kar pretreslo jo je, če je pomisli« la na surove gonjače, ki jih je srečala in ki se najbrž niti zavedali niso, da so surovi.
Ko je Palikar opazil, da mu je nadela uzdo, namestu da bi ga bila vpregla pred voz, jo je začudeno pogledal in njegovo za« čudenje jc postalo še večje, ko mu jc Po« provec, ki ni maral hoditi peš na oddaljeno sejmišče, zlezel na hrbet. Toda ker ga j® Perina držala za uzdo in mu prijateljsko prigovarjala, se ni uprl. Saj je bil tudi Po« provec njegov prijatelj.
In potem so šli. Palikar je moško korakal s svojim bremenom. Perina ]}a ga je vodila po cestah, kjer je bilo le malo vozov in peš« cev. Kmalu so prišli do velikega mostu, ki je držal proti razsežnemu vrtu.
»Tu so veliki živalski vrtovi,« je dejal Poprovec. »Skorai bi rekel, da tu nimajo takšnega osla, kakor je tvoj.«
»Morda bi ga lahko tu prodali,« je meni« la Perina, ki se ji je zdelo res najbolje, če bi mogla Palikarja prodati v živalskem vrtu, kjer mu ne bi bilo treba delati (Dalje).
Ljubljani drzen vlom in je neznanec pobral iz blagajne 61.000 Din v bankovcih, med tem ko je pustil za približno 15.000 Din dro« biža pri miru. O vlomu je bila obveščena po* licija, ki je uvedla preiskavo. Sprva o vlo* milcu ni bilo sledu. Minuli teden je pa po« licija opazovala neko dekle, ki se je zelo le«
F o oblačilo in tudi precej razsipno živelo, olicijski agenti so jo prijeli in jo vpraša« li, odkod ji denar. Zatrjevala je, da si je vse to prihranila, a v preiskavi se je le omehča« la in priznala, da ji kupuje lepe obleke in daje tudi denar njen prijatelj, brezposel« ni mehanik Ivan. Mehanika so policijski agenti več dni nadzirali, naposled so ga pa prijeli in preiskali. Našli so pri njem prccej denarja, ukradenega pri »Desi«, poleg tega pa tudi razno blago, ki si ga je bil že na« kupil.
' Vlom v raihenburšk0 cerkev pred sodniki.
Pred tričlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 30-letni delavec
Stric Ton« je zvit ko kozji rog.
On vse ve bi vse zna. Vse svoje znanje pa si je pridobil iz dobrih knjig. Kadar je Imel kakSne groše, pa si je knpil nove knjige. V teka let si je nabral lepo knjižnico. Posebno je zadovoljen s knjigami založbe »PRIJATELJ«.
»PRIJATELJ« izdaja samo take knjige, ki jih stric Tone najrajši bere.
Za 9 dinarjev na mesec dobi že 10 knjig ln 12 številk revije »PRIJATELJ«.
Tudi Vam svetujem, da si naročite »Prijatelja« in knjige.
Od režite spodnjo naročil nk-o ln jo pošlj'.te v odprti kuverti u naslov:
Odrešit«
ZALOŽBA »EVALIT«, LJUBLJANA, DALMATINOVA UL JO.
Pošljite mi eno številko »Prijatelja« in eno knjigo brezplačno na ogled. Ce jo obrtmi. mi bootc v»«Jc mesec poslali »Prijatelja« im knjigo. Zato Vam bom mesečno nakazal Din 9.—
Oe si pa lista ln knjig ne bom naročil, Vaim oboje vrnem nepoškodovano v osmih dneh.
Razločen naslov:
Bivali&če:
hit iteT.
Zadnja pošta:
Odrežite
Ludvik Biazac iz Zagreba, pristojen v Komen na Krasu. V noči 2. t. m. je s ponarejenim ključem odprl vrata bazilnke v Rajhenburgu, nato je z dletom vlomil v tabernakelj, ukradel dva dva zlata criborija in veliko monštranco v skupni vrednosti 9.000 Din in povzročili na taber-naklju 1.500 Din škode. Obtoženec je priznal vlom. Izjavil je. da so mu bile razmere v Rajhenburgu zelo dobro znane, ker je prej 12 let služil v samostanu tamkajšnjih trapistov. B:1 je že preoblečen v brata, naposled pa se je naveličal samostanskega življenja in e leta 1929. pobegnil. Od takrat se ie le s težavo preživljal. Nazadnje je bil zaposlen v Frankovi tovarni v Zagrebu, pred poldrugim mesečen pa so ga odpustili. Ker je večkrat bral v listih o drznih vlomih in tatvinah, pri katerih se oblastvom nii posrečilo izslediti zločincev, se je odločil za vlom v raihenburško romarsko cerkev. S seboj je vzel nekega Antona Kurnika, očeta petih otrok. Obl ubil mu je, da bo v Slo-
venija lahko zaslužil nekaj sto dinarjev, na« črta za nameravani vlom pa Kurniku rti razodel. Kurnik je bil tisti večer tako pijan, da sa je pri cerkvi zgrudil in zaspal. Tako je Bla-žič izvršil vlom brez Kurnikovega sodelovanja ter je spravil oba zlata ciborija s posvečenimi hostijami in monštranco v vrečo, potem pa je dragocene dele odlomil in jdh spravil v žep, a manj vredne dele je zakopal kakih 400 korakov stran na neki njivii kjer so jih po njegovi aretaciji našK. Župnik Josip Tratnik je že na vse zgodai prijavil vlom službujočemu orožniku v osebnem vlaku Zidani most—Zagreb. Orožnik ie na Vidmu prijel obtoženca in kalnici in sta bila prenočila v tamkajšnji čakalnici in sta se mu zdela ob vstopu v vlak sumljiva. Pri Blažiču je tudii na H ukradena dele cerkvene zlatnine. Ludvik Blažič je bil obsoien na 10 mesecev strogega zapora, no odsluženi kaznri pa bo izgnan iz Jugoslavije.
©©lUgOTS) OGD GT)®W®0(lG{fi)i)
Moienfln
Vesel božič in vso srečo v novem letu želijo naši vojaki in naši rojaku na tujem svojcem, prijateljem in znancem:
Aleksinac. Slovenski rudarja Alojz in Rezika Sternad, Pavle in Frančiška Pistotn:k, Marko in Marica Adalštajn, Franc in Šanda Mirt. Martin in Rozika Zemlak, Martin ir> Jožefa Mlakar, Jože in Štefka Vid"c. Ivan in Anka Sin-kovič, Ivan in Francika Pobežin. Kukot Jožef, Stupar Avgust, Sajevac Henrik. Maškon Adolf, Sternad Ivan, Sešel Alojz. Kozole Alojz, Tapo-lovšek Alojz in Mlakar Martin.
Bački Monoštor. Orožniški kaplarji: Ma« tičič Matija (Ivanje selo), Pucihar Alojz (Male Lašče) in Korošec Franc (Rakitna).
Banja Luka. Slovenski fantje orožniška kaplarji, gojenci orožniške patrel ne šole. Let č Ignac (Sv. Vid pri Ptuju), Ro šek Janko (Bra-slovče), Štamcar Ignac (Vladetuči pn Mokronogu), Vaši Jožef (Sv. Andraž pri Velenju), Zupančič Alojz (Sv. Jurij pri Mirni peči). Bobnič Rudolf (Raka). Coklin Anton (Radmirje), Pesek Mihajlo (Prepolje), Žmavc Janez (Lavci pri Sv. Tomažu), Oregorič Janez (Nadlesfc pri Raki) in Odar Anton (Bohinjska Bistrica).
Bela Crkva. AriHierijci. služeči svoj kader-ski rok: Slavko Murko (Rua nad Mariborom), Lepei Ivan (Račje Frani) lustinek Franc (Slov. B:strica) Kokob Jožef (Ptuj). Vake Dom'"'k (Sv. Jakob v Slov. goricah), Ferk Mihael (Št. Tli v Slov- goricah).
Berrne. Orožn;lci Hplarr- Nartn:k M->Wž (Ix>gater;). Oomboc F-anc (Motovilci). Ra!er Karo! (Zužmberk). V:dc Franc (Razb«r). Ula-ga Karo! (ifrgon) in Kenik Maksimiran (Planina nri P^k^kiO
Beograd. Andi Kužner (Rogaška Slatina), Franc Junež (Tržišče). Osek Franc (Kostriv« niča). Cesar Jurij (Dobovec), Anic« šipre (Eriavica). Rozika Majcen (Neoonie). Anč« ka Hrepevnik (Cesta). Nežika Batas« (Bre« «tovec). ^ozika Rele (Rogatec). Ivank« sn F.mica Plemenitaševi (šmarie pri JelšeM. Justi MikSe (Brezno). F.mika Hrepevnik (Ce« sta). Vera Rečnik (Ponikva).
Bcojrad. Dominik Koderma-j, orožniški podnarednik.
Beograd. Slovenski fantje orožniki: Pere Leopold (Kozje) Zajček Anton (Ptuj), Manček Franc (Planina pri Sevnici)
Breg/. Rrdarji: Rudolf in Pavla Grošelj, Janko in Aloiziia Smodič. Franc .Tuvan Alojz Juvan. Baš Franc. Dvoršak Josip. Zu« panc Rudolf, Pavšek Miroslav in Klančičar Anton.
Bor. Slovenski fantie rudarji: \ntoti Rtn« ko (Hrastnik), Karel Kolarič (Rajhcnburg), Martin Podbreznik (Laško), Anton Podbev« šek (Zagorje ob Savi). Franc Jevšek (Rade« če pri Zid mostu), Mar+in in Valcnt:n Uran« kar (Sv. Valentin pri Moravčah), Ivan Suš«
nik (Peč). Franc Prašnikar (Peč) in Ciril Medved (Zidani most).
Dašibos. Orožniki podnaredniki. Znider Vin-cenc, Vidmar Janko in Legen Ivan.
Djakovica. Slovenski fantje, služeči pri artiljerijskem polku: kaplarja Dominik La« vrič (Loški potok), Kordiš Franc (Polane pri Ložu) in Modic Ludvik (Struge).
Klanjec. Orožniški podnarednik Kmetec Franc.
Kruševac. Mihec, Angelina in Branko Urlep.
Koprivnica. Orožniška kaplarja Hausen« bach Anton (Selnica ob Dravi) in Zagorc Franc (Orehovica na Dolenjskem).
Majur. Boltežar Mohar in Alojz in Sta« nislav Pantar (Novi kot) in Franc Košir (Stari kot).
Melaje. Orožniški kaplarji Pere Ivan (Rajhenburg) Jarc Ignac (Ajdovec) in Kra« šovec Franc (Vrhnika).
Mostar. Slovenski fantje, podoficirji pri protiaeroplanski artiljeriji: narednik Janko Cene (Motnik pri Kamniku), Maksimilijan Motič (Križevci nri Ljutomeru) in šimonka Geza (Lendava. Prekmurje), in podnarednik Vincenc Horvat (Ptuj).
Nikšič. Gojenca orožniške patrolne šole: Maksi Klobasa (Ivanci) in Franci Pukšio (Sv. Rupert v SI. goricah).
Niš. Slovenski fantje Jurgec Peter (Sv. Lenart pri Veliki Nedelji). Smondg Rudolf (Sve-čina), Korošec Alojz (Vitane), Pintanč Jožef (Središče ob Dravi), Doki Konrad, Pirbas Štefan, Rumež Jernei (Maribor), Sagai Jakob Ivanikovci) Mole Jožef (Sv Anton v Slov. goricah). Cic Karto (Murska Sobota), Špegelj Miha (Vitrnie) Farkaš Alojz (Ljutomer), Fermi&k Jožef (Crešnjevci). Cvetko Franc (PtuO, Began Ivan (Breg pri Ptuju) in Kolar Jufcj (Tezno pii Mariboru).
Niš. Slovenski fantie pri konjeniški a rti« lieriti: kaplar Tomie Ivan (Skopice pri Bre« žicah), Frigel Štefan (Jesenice nri KrSkem), redov!• Plevnik Jožef. (Pišece). Valenčak Ja« nez (Sedlarievo pri Podčetrtku), Vrtačič Jo« že (Gmainica nri št Jerneju na Dolen'« skem) Merkun Tvan (Kamnik pri Preserju), Dimnik Franc (Jtšc pri Ljubljani). Turk Jože (Tkalce pri Kostanjevici), Zabukovec Janez (Staro pono). Brglez Vincenc (Dežno), Kavčič Jože (Žlebe).
Osijek. Slovenski fantje pontonirci: Vauk ner Ivan (Konjice), Kurnik Janko (Maribor) Sedej Cvetko (Ljubljana), Zamik Franc (Komenda). Jurgec Hinko (Sv. Barbara v Halozah). Krajnc Anton (Ptuj), Strupnik Cvetko (Celje), SemenP Ivan, Kovačič Alojz Daičar Janko in Smclkovič Ignac (vsi iz ololice Ljutomera).
Preševo. Orožniški podnarednik Milan Škof, žena Tončka in hčerki Slavica in Verica (Sv. Peter pri Mariboru), orožniški kaplar Janez Lesar.
Skopi'«. Graničar Franjo Potočnik (Žetale pri Rogaški Slatini).
Suho polje. Orožniški narednik Vinko Kavčič s svojo družino.
Sabac. Slovenski fantje, služeči pri ponto« nirskem polku, 2. bataljonu, 1. četi: Jožko Gerl (Snežnik pri Starem trgu), Koritnik Anton (Cerklje pri Kranju), Zupan Peter (Nomenj pri Bohinju), Suen Alojz (Gabr* nik). Skuhala Ivan (Trgovišče pri Vel. Ne« delji), Potrč Karo! (Zg. Sv. Kungota), Vo« grinec Štefan (Hajdina pri Ptuju), Kotnik Anton (Podgorje pri Slovenjgradcu), Vi« potnik Ludvik (Konjice) in Ahac Ivan) Ve« lenje).
Tivai. Slovenski fantje pri mornarici: Franc Mort (Draga pri Loškem poteku). Knaus Stanko (Kočevje). Oto Martin (Ma« ribor), Anton Krmelj (Kranj). Mussu Aloj« zij (Zalog pri Ljubljani), Franc Legovič (Liubljana).
Vrčln. Slovenska fanta iz Ptujska Gore, orož-niška kaplana Mohorko Maks in Ko/.oderc Jakob.
Vrska Čuka. Rudarji Gai.š^k Anton (Kalobe), Cuiež Jože. (Šmare pri Jelšah). Fab'iančič Potnik (Krško). Kogoj Filip (ldrja). Poter Karel (/Zagorje) in RazborSek Anton in Alojzij (Št. Ruoert).
Vučinič han. Slovenski fantje orožn škj ka-plarji. gojenci orožniške patrolne šole. Letič Stvarnik (Laško) in Zupan Benedikt (Rakek).
Zagreb. Tinčka Čepe (Zg Sv. Kugota), Ju-stika Šantl (Sp. Sv. Pungota). Marica Vogri-nec (Stanešinci). Pepica Virant (Škociian), Panika Kovač (Hrastnk), Pepi M prt (Kranjska gora), Anica in Martin Trbanc (Škociian). Loj-zika Andrejčič (Škocijan), Franc Zagorec (Št. Jernej).
Zagreb. Orožn ki: Kocbek Friderk (Sv. Benedikt v Slov. goricah). Počervina Franc (Br-čna vas pri Novem nvstu) Kolar Frarc (Konjice). Vidic Rudolf (Grovče Pri Bledu) Majcen Josip, Pevec Jože (Sv. Tomaž on Ormožu), Mes"iedec Franc (Dobrepol:e). Kota1- Ignac (Sv. Vid pri S^čni). Jugov-'c Mart;n CSV^-f:a Loka"* Med^ešček Ludvik (Ra hpphurg) Lepoš^ Štefan (Prekmtir'*>). Breznik F»rd'nan<1 (Ormož). Volčma Ivan 'Vojnik), Bida Antnn (Zanoge). Tomažič Ivan (Star-' trg pri Rakeku), Mohorič Ludvik (Goren a vas).
Seegraben (Avstr.iia) Anton in Marija Kopmaier. Liza Godec. Poza Ju". Ivan in Jožefa Kelhar. Andrei in Marija Feigel. Mi* ha in Loiza Naveršnik
Litomefiee (Češkoslovaške), M hael in Jože Čolnar Podstene) in Jože Marine (Banjaloka).
Dorstfeld (Nemčija). Jugoslovansko nac onal-no podporno društvo v Dorstfeldu pri Dort-mundu ;e imelo 1. t. m. letni občni zbor, k; so se ga člani polnoštevilno udeležili. Tudi Žensko društvo iz Dorstfelda je bilo dobro zastopano. Na zboru smo tudi proslavili nraznik uje-(V-nienja. — Prišek Jožef. Ku/ner Ivan. Antlej Ferdinand, Kralj Anton, Antlei Pudolf, PohWen Jurii. Kovačič Anton, Gorš°k Antnn 'n Franc, Jigrišnik Ivan in H°lmund. Di-vjak Miha in Karel. Košar Franc. Brus Franc in Ekert Karel.
Dorstfeld (Nemčija). Jugoslovensko narodno žensko društvo.
Gelsenkirchen (Nemčija). Jugoslovensko društvo sv. Barbare: Jakob in Angela Vr« hovc (Berce), Franc Plaveč (Mirna peč), Franc Turk in žena (Ljubljana), Franc in Klara Počevalnik (Hramše), Franc in Marija Brezovar (Zagorje ob Savi, žena iz Mirne peči), Martin Pire in žena (Šmartno pri Li« tiji), Matija Novak in žena (Št. Janž). An* ton in Alojzija Aubel (Marno), Ivan Rajer in žena (Mirna peč), Jožef Pograic in žena (Zagorie ob Savi), Jožef Drstvenšek in že* na (Zabukovie), Ivan Korbar in žena (Hra* stnik). Ivan Špan, Mihael Podvalaj, žena in sin Mihael (Poljčane), Pontner Luka (Misli* nje«Sv. Lenart), Feliks Horjak in žena (Tr*
bovlje), Marija Krašovec (Kamnik), Tere« zija Erzenšek (Šcntjurij ob južni železnici), Marija Maček (Sv. Jedert nad Laškim), Ana Tepej in Jožef Podvršnik z ženo (Mirna peč). — Smrtna kosa nam je letos ugrabila tri članice, Anastazijo Plavčevo, Palčnikovo in Ano Pontnerjevo. rojeno šarlahovo. Blag jim spomini
Gerthe-Bochum (Nemčija). Za Jugoslo* vensko delavsko društvo Martin Podlogar.
Herne^Sodingentllol thausen ( Nemčija). Jugoslovensko rudarsko društvo predsednik Jesenko in tajnik Založnik.
Herne - Holthausen (Nemčija). V imenu Ju-goslovenskega narodnega ženskega društva predsednica Drenikova.
Meerbeck (Nemčija). Pretekli mesec je umrla v Morsu žena upokojenega rudarja Antona Pretnerja. Rajna je bila zelo priljub ljena med rojaki in vneta bralka Domovine. Bodi ji lahka tuja zemlja! Vider Ivan. Pri« možič Ivan, Dober Anton. Župančič Matil« da. Križnik Rok, Kandušar Martin. Požek Jožef. Bregar Rozalija, Sapotnik Martin. Erjavec Dominik, Rtičar Marija, Za'c Jožef Gradišer Anton. Zapušer Martin. Reberšek Jožef, Jakob Fmnc, Ribter Ivan. Pili Jožef, Pretner Anton Planine Franc, Novšak Mar* tin. Geric:f> Andrej, FHs Blaž, Fahinc Jožef in Avsee Marko,
Reckllngh- usen - Sudervlch (Nemčija). Jugoslovensko delavsko in podporno društvo: Pe-her fvan Vidovi Jakob. Zupane Anton L in II., Obrez Mihael I in II. Hrber««k Anton Macuh Franc, Prost Franc. Verdmk Franc. Haša Stanislav Senca Anton. Reker Jože. Pureber 'van. Ka«nnovic S;mon, Maoen Pavel. Tratar Franc »n l;i<?er An^on.
Branr«>s (FranciM Bratar Franc ln Jožef Kar Š^fan Bohnr in Štefan Mesarič.
Bose v; I (Franciia). Ivan Pavlic (Ravnik na B'okah) Frano in Ludv;k Žagar (Goraoi pri ča'"""n) Pnn;n Kn-fel.i (Čabar).
C.hanvilliers fFrancija). Gcza Červek (Nemčavci) in Ritlop Martin (Črensovci).
Loiret (Francija). Svctanič Štefan in Elza (Vadarci).
Ensisheim (Francija). Za Slovensko pod* porno društvo »Kraljevič Andrej« Franc Schmid.
Malemort (Francija). Avgust in Alojz Lcvovnik (Št. Janž pri Dravogradu).
Moniereau (Francija). Mrzlikar Franc in Marija.
Pariz (Francija) Terezija Horvat in Marija Matuš (Šalovci).
PIanty (Franciji ). Grabar Nikolaj in žena Ana.
Rouen (Fr.ncija). Mule Franc (Podgora), Avsec Anton (Kožarišče), Ivan, Jožef m Anton Rede, Ivan Čop, Srečko Volf in Jožef Troho (vsi iz Tršča).
Senlis (Franci'a). Banko Janez (Dankovci) in Novak Ludvik (Ratkovci).
Signy r\bbaye (Francija). Ožbald Anton (Babno oolje). Troha Ivan (Babno polje) in Ivan Bevc (Prevorje).
Eysden Sante Barbe (Belgija). Družina Franc in Ana Šubert, Ivan Kuleto in Vik* tor šubert (Brestača«Hrvatsko), Franc Go* lež (Ponikva ob južni železnici).
San Jrslnto (Argentina). Jože Savor (Bado-vica). Anton Kokalj (Trnovec), Jan:z Molek (Grm).
Loma Negra (Argentina)- Tu nas je mnogo Slovencev zaposlenih v cement™ tovarni, kjer si v prahu in vročini služimo kruh. Zadovol ni pa smo, da podjetje ni' prizadeto od gospodarske krize. Tukajšnji rojaki smo si nedavno ustanovili Jugoslovensko podporno društvo »Bled«. Odbor je nastopen: Jožef Mežnarš;č, predsednik; Juraj Janžekovič, podpredsednik; Marko Bajuk, blaga.nik; Jožef Žugeli. tajnk; Jožef Šavor. Anton Pezdirc. Jožef Božč in To-žef Bele. odbornki: Janez Šavor fn Janez Zlo-gar, preglednika računov. — Vesel božič.
Klrkland Lake (Kanada). Rudolf Pehavar.
Kirkland Lake (Kanada). Franc Rus (Loški potok).
NAŠI NA TUJEM
Iz LrKenschvvicka (Nemčija) nam pišejo: N« praznin zetim.enja je ime.o Jugoslovensko delavsko društvo skupno z JugoslovensKim ua-rodnim ženskim društvom zborovanje. Dvorana je Di-la okrašena s slikami velikega kralj.« la nemškega kanceiarja Hitlerja. Zborovanje je vodil preusednik g. Ivan Peterle in nam v uvodu govoril o pomenu zedinjenja Srbov. Hrvatov m Slovencev. V govoru se ie spominjal kralja Uediniteua. ki je do zadn.ega trenutka svo.sgt ži vi jena imel pred očmi blagor .ugos.o vernega naroda. Predsednik ]e pri tem jozvaJ navzočih; naj zakličejo trikrat »Slava pokojnemu velikemu kralju!« in trikrat »Žive1 naš mladi kralj Peter 11» Nato nam ,e zapel pevski odsek našega društva pod vodstvom marljivega pe~ vovodje ,g Alojza Jezernika narodno himno iu več domačih pesmi. Za tem se :e razvila prijetna domača zabava. —Vsem rojakom vesel božič in srečno novo leto!
Iz Eysdena Ste. Barbe (Belgija) nam p šejo: Tudi mi se moramo od časa do časa :z tuj.ne oglasiti in vam sporočiti težave, ki tarejo aas, slovenske delavce, tu v Belgi/i. Deiamo po deset in še več let v tukajšnjih rudnikih, vendar sa mnogo govori, da nas bodo izgnali ;n da bomo morali sami nositi potne strošite. To je vendar krivično, saj plačujemo v ,wko.n:nskl sklad 17 do 19 frankov na 14 dni Te vplačane zneske bi nam vendar morali 'zpiačati. Hudo grdo so začeli ravnati s priseljenci. Delamo kakor živina v jamah, zraven ua moramo poslušati od inženjerjev in viših uradnikov psova-nja. Če pa komu to ni prav ',n kaj ugovarja, dobi takoj papirje. Vse kaže, da bi se nas radi znebili. Prosimo naša oblastva v Jugoslaviji, da bi se kaj potegnila za nas, da ne bi zaman plačevali v pokojninski sklad. Tu puščamo svoje moči in zdravje, da so mnogi izmed nas izčrpani do skrajnosti, za hvaležnost pa hočejo pridržati še naš vplačani denar.
Smrtna kosa med ameriškim] rojaki. V Clevelandu je umrl Andrej Urbas, star 78 let, doma iz Ivanjega sela pri Rakeku. V Ameriki je bi 42 let. — V Arnri je avtomobil do smrti povozil Karla Murna. Pokojnik je štel 37 let in doma je bil iz Novega mesta. V Ameriki zapušča ženo in štiri odrasle otroke. — V Hesperii ;e podlegel srčni napaki Matevž Hren, star 58 let, doma iz Šmartna pri Gornjem gradu. — V Ely-ju .ie nenadno umrl Ivan Smolčič, star 52 let — V Sheyboganu je umrla Marija Leraigerjeva, doma iz Trnovega na Notranjskem, od koder je prišla v Ameriko pred 28 leti.
BANKA BARUCH
11, Rue Aubet, Pariš (9°) odpremlj denat * Jugoslavijo aaibitrelr In pa najboljšem denarnem kurzu Vr§l rv bančne po> «!e naikulantneie PnStn* uradi * Bele'" Hranciji. Holandi ji tn Luksrmhurcu sprejemalo plafIU na na$e fekovne rakune Belgija: 5t V>M 64. B'u*el-le»; Francija: St 1117 «4 Paria, Holanrlita «te». 1458 *6 Ned 0'onst: Luksemhura: «t W7 Lil-»embourg — Na zahtevo pofltemn brezplačno oaše čekovne nakaznice.	56
Listnica uredništva
Muta. Žal nismo prejeli izžrebanih srbskih tobačnih srečk. Obrnite se na denarni zavod, odnosno na osebo, kjer ste srečke kupiti.
Zwartberg. Žal je ljubljanska radijska postaja preslaba. Obljubljeno pa je po;ačenje.
La Chaise. Sliki sta b li preslabi ža tisk.
Selnica ob Dravi. Obrnite se na Invalidsko združenje I
Sv. Mrrjeta — Moškan]ci. Preveč osebna in žaljivo.
ŽENSKI VESTNIK
Nekaj opomb o modi
Zelo čeden je zdaj moderni kostum s kepotn. Ta kostum je iz črnega blaga, a kep v rdeč-kasto-rjavi barvi. Kep je dolg skoro do kolen, iina tudi žepe in nadomešča plašč. Podložen je ali s krznom ali pa z vatolinom. Podloga je v isti barvi kakor blago. - Okrogli ovratnik >e iz črnega krzna.
Rdečkasto-rjav kostum, okrašen z lisičjim krznom, je najnovejše' in najmodernejše. Celo črni kepi, ki jih lahko nosimo na vsako obleko, okrašeni z lisičjim krznom, so zelo priljubi eni.
K svetlemu kostumu s keponi nosmo bolj temne bluze. Krila so ozka. po večini na levi strani prerezana in zapeta na gumbe ali pa je napravljena globoka guba, prešita do kolen tako, da je korak vseeno prost.
Zelo moderne so tudi dopoldanske obleke, sešite iz črtastega blaga, kepi ali plašči pa iz enobarvnega blaga. Črtasto blago v barvah črno-belo-zeleni ali rjavo-rjavkasto-rumeni in višnjevo-belo-rdeči je najbolj v modi.
Razno moderno volneno blago za obleke je precej potisnilo v ozadje svilo Obleka iz tankega volnenega blaga je prav preprosto narejena; edini okras je lep pas. Rjava obleka ima zlat, siva ali višnjeva pa srebrn pas.
Baržun v temnih barvah je zelo moderen za kostum ali obleko. Baržunast kostum s svetlo bluzo je zelo priljubljen. Kep sešijemo tri-četrtinsko, ga podložimo s kožuhovino ali podlago v isti barvi.
Klobuki so zdaj bolj ma;hni s precej visoko glavo ali pa nosimo majhne čep:ce, potisnjene v čelo, pa tudi s prostim čelom, kakor pač lepše pristaja obrazu. Moderno je eno kakor drugo
Rokavice nosimo v barvi obleke s širokimi manšetami,"obrobljene s kožuhovino in toplo podložene.
O vigo i otrok
Obroka je treba dobro vzgojiti, če hoče mo imeti zdravo, dobro in pošteno potom* stvo. Zato je dolžnost matere, dajati mal* čkom vse, kar zmore. Ni pa dosti, da skr* biš samo za njegove telesne potrebe, da mu daš j^sti in piti, da ga lepo oblačiš, skrbeti moraš enako pazljivo, da ctroka že v rani mladosti naučiš lepih čednosti, zlasti spo* štovanji do starejših ljudi in resnicoljubno* sti. Ni j ni gršega, kakor če se otrok nespo* dobno vede nasproti babici ali dedu. Seveda mora mati biti za zgled otroku Kakor ti ravnaš s svojo materjo, tako bo tvoj otrok ravnal s teboj, ko boš stara in onemogla.
Ne zabavljaj in ne godrnjaj vpričo otrok na stare, da so sitni ali nadložni. S tem jih v očeh otroka samo ponižuješ in jim jemlješ ugled in spoštovanje pred njimi.
Navadi otroka, da bo govoril vedno resni* co. Če zalotiš otroka na laži, ga kaznuj, ker pri majhnem otroku je laž majhna, a čim večji postaja, so tudi njegove laži večje. Ne dopusti, da te otrok nalaže. Kadar se pa prepričaš, da te je otrok nalagal, mu ne zabrusi v obraz besede 1 a ž e š, temveč mirno in pametno izprašaj, kako je prav za prav bilo, pa ti bo sam priznal, da ni govo* ril resnicc. in sram ga bo. Tako si bo dru* gič premislil, nalagati te.
Če začne otrok kaj pripovedovati, ga pazljivo slušaj in iz njegovega pripovedova* nja boš kmalu spoznala, koliko je na zadevi resnice. Med pogovorom ga opomni, da je bilo morda malo drugače, pa boš kmalu opa* žila, koliko je res in koliko je vse otrokovo pripovedovanje olepšano. Samo besede laž* nivec nikar ne rabi takoj pri vsaki priliki.
Pazi. da ne bo otrok tebe zalotil na laži, ker tedaj izgubiš pri njem zelo mnogo. Bo* di ti sama resnicoljubna, pa bo tudi otrok odkrit nasproti tebi.
Za kuhinjo
Janeževe pogačice. Mešaj, da narase, 21 dek sladkorji in štiri jajca, nato primešaj 28 dek moke in noževo konico amoniakove soli (dobiš v drogeriji). Pekačo dobro pomaži in pokladaj nanjo z žličico za oreh velike kupčke. Po kupčkih potresi stolčenega janeža in postavi pekačo za pol ure na peč, da se pogačice malo posuše. nato jih v pečici zlatorumeno speci. Še vroče pogačice poberi s pekače. Hladne deni v škatlo in jo zapri. V zaprti škatli se drže te pogačice dolgo sveže.
Jabolčna torta. Olupi pol kile jabolk in j'h zreži na prav tanke plošče. Skuhaj jih z malo sladkorja in dvema žlicama belega vina. Med kuhanjem jih pridno mešaj, da se popolnoma razkuhajo v gosto čežano. Ko so jabolka kuhana, primešaj še žilico ruma in pest rozin ter postavi na hladno. Umesi v testo: 21 dek moke, sedem dek sladkorja v prahu, 12 dek sirovega masla, malo naribane limonove lupinice in en rumenjak. Umešeno testo razdeli na tri dele. (Pn del naj bo malo večji, druga dva pa enaka). Večji d.el razval.iaj v velikosti tort-ne pekače in ga položi na dno v pomazano tortno pekačo. Drugi del razvaliaj v dolg širok trak in ga položi na obod pekače. Zdaj nadevaj po testu Pripravljena jabolka in po jabolkih napravi iz tretjega dela testa mrežo. Mrežo pomaži z raztepenim jajcem, posuj še žlico zmletih orehov ali lešnikov in torto speoi. Pečeno in hladno posuj s sladkorjem, zreži na pol;ubne kose in daj na mizo.
Fižolova juha za štiri osebe. Četrt litra belega fižola deni v en liter mrzle vode. Prideni še en korenček, eno čebulo in eno žbico. Ko je fižol kuhan, ga ocedj, čebulo, korenček in žbico odstrani, fižol pa p-etla* či skozi sito. Razbeli tri deke masti, stre* si na mast žlico drobno zrezane čebule in po čebuli potresi tri deke moke Ko moka malo porumeni, zalij prežganje z odcejeno vodo, v kateri si kuhala fižol, prideni še pretlačeni fižol, osoli. malo popopraj in za* lij še s toliko vode, da dobiš za štiri krožni* ke juhe. Dodaj k juhi še žlico sladke ali pa kisle smetane in malo sesekljanega zelene* ga peteršilia. Ko je juha četrt ure vrela, je gotova. Zraven daj opečene žemljeve koščke.
Jajca v omaki. Napravi bolj svetlo pre* žganje. Gotovo prežganje zalij z juho, ki si jo skuhala iz kosti, osoli, popopraj. malo okisaj z limonovim sokom, dodaj še dve žlici kisle smetane in naj vse skupaj vre 20 minut (omake pripravi toliko, kolikor oseb bo na kosilu). Nato ubij v omako za vsako osebo po eno jajce in ko je omaka z jajci še pet minut vrela, je gotova Daj s praženim krompirjem in govejim mesom na mizo.
Sirova pogača. 40 dek moke, 10 dek siro* vega masla in dva rumenjaka deni v skledo, moko prej malo segrej Postavi kvaseč iz dveh dek kvasa. Vzhajani kvaseč stresi v moko in prilij tri osminke litra mlačnega mleka. Vse skupaj dobro stepi v prav rahlo testo. Stepeno testo pokrij in postavi na to* plo, da vzhaja. Med. tem ko testo vzh^ia, pa pripravi tale nadev. Nadev: Mešaj, da naraste, štiri deke sirovega masla, en ru* menjak in tri žlice goste sladke smetane. Nato primešaj pol kile skute, malo osoli, sladkorja po okusu, malo naribane limono* ve lupinice in sneg treh beliakov. Vzhajano testo razvaljaj za prst na debelo in ga po* loži na pomazano pekačo. Po testu pomaži nadev, potresi še z rozinami in. če imaš, z olupljenimi in zrezanimi mandelini, orehi ali lešniki. Po nadevu poškropi še žlico stop* Učnega sirovega masla in zlatorumeno spe* ci. Pečeno in hladno zreži na poljubne kose.
Praktični nasveti
Luknje za kljuke, žeblje v zidu zravnaš ta' 'e: V luknjo daj košček lesa in zabij vanj kljuko ali žebelj. Košček vate omoči v zelo gost klei in ga hitro, Še mokrega natlači okrog lesa v luknjo ter pusti, da se tako posuši. 1 ahko pa tudi napraviš gosto kašo iz mavca. Kljuko
ali žebelj vtakni v luknjo in ga hitro z mavcem okrog in okrog zadelaj. Cez eno ali dve uri se mavec strdi in kljuka ali žebelj stojita trdno v zidu.
Če imaš pozimi cvetlice v sobi, se kaj hitro zaprašijo. Ker pa s cvetlic ne moreš brisati prahu, zato jih, če imaš kopalnico, postavi v kopalno kad in jih s prho speri. če pa nimaš kopalnioe, jih znesi na prosto, kadar je južno vreme in jih oblij z zahvalnim vrčem. Vzeti pa moraš nekoliko mlačno vodo. Ko se cvetlice malo osuše, jih hitro znesj nazaj v sobo. Če pa so cvetlice le preveč zaprašene in ni južnega vremena, jih previdno zbriši z mokro goho ali mehko krpo.
Kako osvežimo baržun. Baržuna^ta oble« ka, posebno pa krilo, se kaj kmalu pomečka in opraši. Tako obleko dobro stepi, da od* straniš ves prah,, in jo natakni na dobro, s krpami podloženo likalno desko. Zmešaj s toplo vodo žolč goveje živine in nekaj kap* Ijic salmiakovega cveta. V to pomakaj kr* tačo in krtači po zmečkanih delih baržuna. Nato krtačo izperi, zmešaj dve žlici kisa v topli vodi in krtači baržun še s to vodo, da dobro izpereš prejšnjo tekočino. Naposled zbriši baržun s suhimi krpami, da se koli* kor toliko posuši.
Kako očistimo zamazan ovčji kožuh. Ko* žuh dobro stepi in ga ravno na mizo po'o* ži. Skuhaj belega mila v litru vode; ko se malo shladi, pomakai v to milnico krtačo in krtači kožuh tako dolgo, da bo čist. Nato ga krtači še s čisto vodo, da ga dobro izpe* reš. Tzprani kožuh obesi na solnce, da -se popolnoma posuši Suh kožuh potresi z ri* ževo moko. io dobro udrgni v dlake, nato kožuh izčesai z glavnikom in dobro stepi, pa bo videti kakor nov.
Kožnate naslanjale umiješ z mlačno vo* do. St'be namaži z lanenim cljem in s suho krno lošči
Ožgan? \onre, nekače in podobno očisriš takole: V ve' k lonec nalii vode. V vodo deni ma'o m'la in sode in če imaš. še nože* vo konico klorovega apna. ki ga dobiš zelo poceni v drogeriii Ko se milo in soda rnz« topita, zloži noter lonce in postavi posodo z lonci na ogeni da voda zavre,-Lonci naj se odHihavajo vsai četrt ure Ko se je malo shladilo. iih zri^ai še s peskom in nato v vroči vodi pomii
PREDRZEN VAJENEC
Mojster: »Ne trpim, da neprestano žviž* gaš, kadar delaš«.
Vajenec: »Saj ne delam, nego samo žviž* gam«.
FILMSKA
Igralec: »V morje naj skočim? Kako bom pa prišel ven?«
Režiser: »Mene ne briga, saj vas v filmu po tem prizoru ne potrebujem več«.
ŠKOT IN ŽID.
Škot in Žid sta stala pred policijskim uradnikom.
»Kako veste, da sta bila ta dva moža pija* na«, je uradnik vprašal navzočno pričo.
»Enostavno, gospod, ta Škot je razmeta* val po ulici novce, Žid pa jih je pobiral in mu jih vračal«.
PRI SLIKARJU
Slikar: »Tako. gospa direktorica, zdaj sem vašo sliko že toliko dovršil, da lahko začnem slikati ozadje«.
Gospa: »Ali res? Ali se moram zdej obr* niti?«
ZANESLJIV PES
Gost: »Pokažite mi svojega psa, ki ste mi ga včeraj hvalili kot najboljšega čuvarja«.
Gospodar; »Nemogoče. Ponoči so mi ga ukradli«.
V ŠOLI
Učitelj: »Zdaj pridemo k elementom. Kdo mi jih more našteti?«
Učenec: Ogenj, voda, zrak, pivo.
Učitelj: »Zakaj pa pivo?«
Učenec: »Če moj oče pije pivo, pravi ma* ma: zdaj pa je v svojem elementu«.
mehici glasi • • •
Trepetajo mehki glasi v tiho jasno noč skozi razsvetljena okna nizkih vaških koč.
Tista pesem svetonočna, ki ob njej se slehernik zatopi v spomine davne, pesmi duše je nalik . . .
Duše. ki drhti v samoti,
Eo radosti hrepeni, i želi si sanj detinskih iz nekdanjih solnčnih dni.
Pa so dnevi zimski mračni ni le svetonočni spev za brezdvomca tam na ccsti blaženosti ie odmev . . .
Vinko Bitertc.
Stari ffa&a ie sanjal
Tiho je zlezel ob mraku stari Jaka s 6enika. Hladno je bilo. burja je zavijala okoli oglov, da je moral zavihati suknjičev ovratnik Za« pri je vrata za seboj in pogledal proti hiši. Medel soj je silil skozi okno.
»Nocoj ne pojdem dol«, si je rekel, »da mi ne bodo očitali, da sem jim v nadlego na sveti večer. Starih kosti ne marajo več. Se« veda, dokler sem bil mlad, dokler sem lah« ko garal ..«
Zavzdihnil je in stopil čez dvorišče. Oprl se je ob leso in komaj jo je odrinil, s tako močjo se je burja zaletavala vanjo Nekje za hišo je zalajal pes. Tiho ga je Jaka poklical in umolknil je. Da, le še pes ga je poznal..
Trideset let je bil Jaka pri Goleževih. tri« deset let je delal od jutra do noči. Potem so mu začela kolena klecati in roke so se mu jele tresti Prej so ga vsi izpraševali: Ja« ka, kako bi tole storili? Jaka, ali se bo tole dalo napraviti? In kako?« Potem pa nič več. Vsi so hoteli biti pametnejši od njega, vsi so hoteli več vedeti. Pa je nekega dne, ko so ga ujezili, šel na senik v seno in tam ostal. Le še delat in jest je hodil v hišo.
»Ne, nocoj me pa nc bo v hišo!« se je še enkrat odločil. »Za sveti večer jim ne bom delal nadlege«.
In šel je po ozki gazi proti vasi. V krčmo je stopil in si naročil polič. Začudeno so ga ljudie pogledali.
»Ali ste se sporekli, da si jim na sveti ve« čer ušel?«
Jaka je samo odkimal, toda pri srcu mu je bilo hudo. In jezen je bil, sam ni vedel na koga.
Kar strpet? ni mogel pri miru. Plačal je ln šel.
Mesečina ie zavila vso dolino v čudno lepo qasa od 'uitfu paad bjbzsj af sba •ooraua; hišah so migljale luči. vse so ga vabile.
Toda Jaka se za njihovo vabilo ni zmenil. Počasi je stopal v hrib, kar gazil je sneg, ki se mu je vdiral ponekod do kolen.
»Svoje znance pojdem obiskat«, si je rekel. Da. svoje znance...
Domača hosta je bila na levi. Kolikokrat
Ie tu sekal, kolikokrat se je potil, ko je sprav«
|al hlode v dolino! In kolikokrat je opoldne
v senci ves utrujen zaspal. In potem spodaj njive Dolge, rodovitne njive. Sama črnica, težka in mehka, da bi jo človek z rokami raz kopaval Koliko voz žita je spravil odtod na dom Zadaj travnik Koliko juter, še pred solncem je tu kosil, tista leta ...
Da. tista leta, ko so bile še njegove kosti mlade...
Kar čutil ni, kako ga neso noge tja dol.
Dišeča mrva, vroČS solnce. kobilice, ki po« skakujejo po golih nogah, ko premetava z vilami seno ...
In Zefa ... Da. takrat je bil še mlad. Se do tridesetega mu je manjkalo nekaj let. Drugo leto. ko ie prišel h Goleževim služit... Rada sta se imela Zdaj pa ie Zefa že mrtva. Prehladila se je davno r>rc<1 vojno in bolezen
jo je vzela. Zvečer je hodil k njej Ona j« služila pri sosedu Kolikokrat je stari Mrhar zagnal krepelce za njim, če je preveč glasno
hodil okoli hiše ln kadar so želi, sta se shajala pri potoku, tam pod jeKo. ki jo je lani vihar podr! Da tam pri potoku
Sam ni vedel Jaka. kdaj ga je prineslo do potoka Zdaj je bil ves zamrzel. leden. »Ta» kole mine vse«, si je rekel Jaka. »vse bo led...«
Tako truden je postal iznenada. Saj je bilo že pozno in dolgo ie hodil Iz cerkve so zvo« novi že prvič vabili k polnočnicl.
»Tja pojdem. da«, si ie rekel Jaka. »Pa malo se moram prej oddahniti. E. noge, noge, kako lene ste postale«.
Kar z golimi rokami je odgrebel sneg « kamna S tistega kamna, kier ie nekoč sedel t Zefo Pa je malo sedel. V roke ga je izprva zeblo, potem pa so ga začele peči, kakor bi bil prijel za žerjavico.
»Reže. spak, reže«, je deial in se zasmeial. »O. kakšna bi bila Zefa zdajle, če bi prišla. Stara, zgubana. taka sirota kakor jaz«.
Kako sta pa takrat plesala. Da. takrat po nolnočnici, prvo leto. ko je ona prišla k hi« ši«.
Kar pred sabo jo je videl Jaka. Rdeča je bila v obraz kakor piruh in smejala se je, da je kazala bele zobe On pa jc s Detaml udaril ob tla. In skoraj padla bi mu bila ta» krat. ko ie godec nehal On na je vrgel kar goldinar na mizo in velel godcu: »Le še en« krat nategni svoj meh!«
»O, Zefa zefasta!« Se zmeraj io ie videl pred sabo. Tako živo, da kar ni slišal zvonov, ki so že drugič klicali k polnočnici.
Nič več ga ni zeblo, čeprav je pihala burja kakor skozi raztrgan meh.
Jaka je sanjal o svoji Zefi. In sanjal je še zmeraj, ko se je polnočnica začela.
In sanjal je še drugo jutro, ko so ga dobili mrtvega ob potoku.
Boris Rihteriii
(fove zgodbi o dveh duhovniGih
&C**teo je *&ntcn »Martin Slemsete izpreebrn«'/ <Stse/{ce
O vse časti vrednem Antonu Martinu Slomšku, ki ga hočemo za slovenskega svet« nika proglasiti, čitamo mnogo lepega, na« božnega. zglednega. Le eno pa skoro da tr» masto tajimo in pozabljamo: da je bil Anton Martin Slomšek kot kaplan in pozneje kot škof zelo duhovit in šaljiv v vsaki družbi. Se pred dvajsetimi leti so mnogi štajerski ljudje, ki so živega pomnili škofa Antona Martina, vedeli povedati mnoge ljubeznive prigode. Sli so za Slomškom in z njimi nji« novi fletni spomini.
Nad 100 let je poteklo, odkar je Anton Martin Slomšek nastopil službo kaplana na Bizeljskem. Tako lepo je tam, da bi Bizelanci — če ne bi imeli sami še lepših pesmi — lahko zaokrožili po trnovskem zgledu:
Prelepa }e bizeljska far a, .še lepši je bizeljski zvon bim*bom...
Gorice se razpletajo okrog, kakor po re« sedi zadehti opojno, kadar ob vnebohodu cvete trta, in bajno lepi so večeri, kadar za« čne čriček vabiti v trgatev. Veseli ljudje pre« bivajo od davnih dni v teh krajih. A svoj« čas so bili kar preveč zanikrni za sveta opra« vila v cerkvi. Radi so postajali zunaj, ko se jim je zdelo, da gospod na prižnici ne vedo kaj novega povedati. Hentaj, to se je čez noč spremenilo, ko je prišel Anton Martin Slom« šek na Bizeljsko. Takole jih je spreobrnil:
Bila je krasna majska nedelja. Vse na« okrog po Bizeljskem se je na solncu prijaz« no svetlikalo zelenje in mladovje. Zvon je že zdavnaj povabil k deseti maši in gospod Anton Martin so 6topili na prižnico. Toda T cerkvi so bile same ženske in otroci, dedci in fantje pa so zunaj pred cerkvijo hrupno modrovali med seboj ln se žejni vrstili okrog polnega soda, ki ga je nekdo pripeljal iz hrama, da bi vsaj tako razpečal debri vin« ski pridelek, ko že takrat ni šla žlahtna kap« lja v denar, kakor ne gre danes.
Anton Martin so odmolili očenas in nekaj evangelija. Potem so odložili baret in začett na prižnici Široko razkoračeni prepevati: »Jaz pa poliček se rada imava ...«
Milost božja, kaj pa je to? Kaj je oparilo gospoda kaplana, ali so pijani ali kaj? Zen« ske so pogledale navzgor kakor mokre koko« ši — gospod Anton Martin pa so dalje pre* pevali, se majali in poudarjali, kako radi se imajo s poličkom. Še zavriskali so: Juh! Po« tem so začeli znova: »Jaz pa poliček se rada imava...«
Kakor da bi šel ogenj po vasi, tako hitro je Sinila iz cerkve novica, da se je gospodu zmešalo ali pa da so se ga na tešče nalokali. Bizeljski dedci so zapuščali majolike in zme« tali čike v kraj in kakor hudournik drli v cer« kev. Naenkrat je bila hiša božja polna. No, tedaj so pa gospod Anton Martin naenkrat nehali prepevati. Hudo so pogledali, tako hu« do, kakor bi se nad Pohorjem zabliskalo. In z desnico so treščili po prižnici pa zaroh« neli:
»Grom in peklo! Tako prepevajo pijanci po oštarijah in ob sodu, namesto da bi pri« šli poslušat božjo besedo. Grom in peklo, ali ste me čuli, kako sem zapel? Ali vas je prignal firbec, da bi vam še dalje prepeval? O ne, ne bom vam več pel, rajši se bom zjokal, če boste tako hodili k službi božji, da boste pred cerkvijo postajali, zijala prodaja« li, grde čenče kvantali in si z vinom nanajali prazne želodce... To je moja današnja pri« diga — amen!«
Reči je treba, da še noben zdravnik ni pogruntal boljših zdravil, ki bi tako dobro pomagale, kakor je zalegla Slomškova pridi« ga. Da, od tistega časa je bila cerkev ob pri« digah gospoda Antona Martina zmerom na« bito polna, da ob nobenem misijonu ne ta« ko. Še iz drugih far so prihajali ob nedeljah. Gospod Anton Martin pa je tudi navezal s svojimi farani tako iskreno prijateljstvo, da so ga vzljubili iz vsega srca. Vabili so ga na svoje domove, h krstom in svatbam in furovžem. Tu, v bizeljskem paradižu vinske trte je tudi nastala prelepa Slomškova zdra« vica: »En hribček bom kupil, bom trsje vsa« dil, prijatlje povabil, še sam ga bom pil.« Zdravica, zapeta iz poštenega srca med vrli« mi Bizeljci, naj bo velikemu možu in pre« lepemu bizeljskemu kraju v večno čast in slavo!
fgospod sn&pttSte (t7g»scaf
Tam doli nekje na štajerskem Posavju je fara, kjer je pred desetletji pasel svoje ov« čice župnik Ivan Vrščaj Imena fare ne bo« mo navedli, da ne bo zamere. Reč je namreč taka, da ie župnik Vrščaj že res bil hud mož, ki je večkrat razsajal na prižnici, ali je obe« nem tudi čista resnica, da je za svoj kreg imel vzroka dovolj.
Kjer je sladko vince doma. se pač prerado primeri, da ga farani potegnejo čez žnoro in potem gre to in ono narobe, da nazadnje še davke pozabijo plačati O jej. še hujše pa je bilo v tej fari. da so nekoč tudi vinsko biro nerodno odrajtali Mošt je bil tisto leto sicer imeniten, toda malo ga je bilo. tako malo, da so si vinogradniki lahko na prste izraču« nali, kaj bodo najpotrebnejšega plačali z iz« kupičkom Ko so prišli nabiralci po vinsko biro, si je vsak vinogradnik mislil: Saj se ne bo poznalo, če v sod vliiem vedro vode. ko je kaplja letos zadosti močna Tako se je zgo« dilo. da je gospod župnik Vrščai dobil tisto leto namesto dobrega mošta cel sod čiste studenčnice... To je potem pestil na priž« niči farane. kar vse po vrsti, da so se nekate« ri pritožili. Naslednjo nedeljo jim je zabrusil s prižnice:
»Se pritožujete. da preveč vreščim, pa še bol; bom vreščal! Sam Bog že ve, zakaj. Zato se pa pišem župnik Vreščaj!«
Minila je zima. še pomlad, prišlo je polet« je. Gospod župnik Vrščaj je šel nekega po« poldneva na izprehod med tratami in logi. Hudo soparno je bilo. črni oblaki so se grma« dili pod nebom Prve debele kaplje in ostre bliskavice so obetale črno nevihto. Liudje so se križali in hiteli s polja domov. Gospod župnik Vrščaj pa se ni ustrašil, pogledoval
je na nebo, videl, da vetrovi ženo oblake dalje proti severu in da se bo neurje zleg« Io daleč izven njegove fare.
»Bog jim bodi milostljiv!« je gospod žup« nik zamrmral pri sebi in zmolil očenaš, da ne bi huda ura preveč tepla nesrečnih ljudi. Kmet Molan je prav tedaj prišel mimo. Ko je slišal župnika nekaj mrmrati, ga je ogo« voril:
»O, gospod župnik, ali boste odvrnili točo od naših goric?«
»Le nič strahu, Molan! Sem jo že nagnal proti Rajhenburgu«.
Drugi dan se je daleč po deželi razvedela žalostna novica, da je toča uničila prekrasne vinograde v Sremiču in okrog Rajhenburga.
Martin Ocepek iz Hrastja je moral zadnje leto svetovne vojne še prav mlad k voja« kom. Poslali so ga na rusko bojišče, odko« der je pisal svoji mladi ženici in ne presta« remu očetu edino dopisnico, da je zdrav, potem je pa izginila za njim vsaka sled. Po
Kdo drugi jo je tja poslal kakor župnik Vr« ščaj! Saj se je bil sam pohvalil. Domači farani so mu zdaj sicer bili hvaležni, zato pa so Sremičani, Rajhenburžani in še oni od Koz« jega in Pilštanja sklenili, da pojdejo nadenj. Še orožniki so morali posredovati in razni vplivni gospodje, da se je ljudstvo pomirilo.
Gospod Vrščaj se poslej nikoli več niti v šali ni pohvalil, da bi odpravljal točo. In tudi na prižnici ni več vreščal nad farani, temveč je nekoč dejal:
»Gospod po meni, ki se pišem župnik Vi« ščaj, uvrsti vse moje ovčice v sveti raj!«
To je bilo na novega leta dan. Kmalu po« tem je v miru zatisnil oči.
Davorin Ravljen
prevratu se jih je mnogo vrnilo iz ruskega, ujetništva, nekateri celo z ruskimi ženami, le o Martinu ni bilo glasu in čez deset let je bil uradno razglašen za mrtvega.
Stari Martin Ocepek je naprej gospodaril na malem posestvu, ki je ležalo okrog pri«
Stef
unov
£of
ze
Ze dolgo ga ni več med živimi, celo nje« gov grob jc izginil na pokopališču. Vendar pa nam je še v živem spominu, saj nam je bil zmerom v veselje in zabavo.
Nekoč smo ga opazovali, ko je klečal v spovednici. Duhovnik ga je vprašal, ali se spominja še kakega greha. Fant je pokimal z glavo in spovednik je nastavil ušesa.
»Pel sem nekaj takega« ... se je glasila samoobtožba.
»Kaj si pel?« je poizvedoval duhovnik.
»Kvante.«
»Kakšne kvante?«
»Takole.« Lojze je zamižal in zapel prav glasno:
»Mica, povej, pove i, el' me še ljubiš kej? Jaz ti tako povem, da te ne smem.
»Dosti, dosti!« je hite! duhovnik. Lojze pa ni nehal poprej, dokler ni izpel do kon« ca.
Kadar je bil Lojze sam doma. tedaj si je zmeraj izmislil kaj novega Nekoč je upri« zoril mrliča. Sredi sobe je postavil mrtvaški oder, truplo je napravil iz cunj, svečo pa je ukradel materi iz omare. Nato je sedel k vratom ter jih odpiral in zapiral. Pri tem se je priklanjal in ponavljal: »Zbogom!« Ta« ko si jc predstavljal ljudi, ki prihajajo kro« pit in odhajajo iz sobe.
Njegovo počenjanje je opazoval vaški na« vihanec. Brž si jc poiskal palico in jo skrivaj porinil skozi okno tja, kjer je stal oder. Mrlič se je zamajal in počasi dvignil. Loj« ze jo je ubral iz sobe. Zdai pa ga je čakalo najhujše: oder je bilo treba podreti, a se ni upal nazaj v sobo. Moral pa je hiteti« za« kai oče in mati sta bila že blizu doma
Vzlic svoii preprostosti pa si ie znal po« magati. Našel je drog in začel podirati oder
skozi okno. Kmalu je bilo po sobi vse raz« metano.
»Kaj pa počenjaš?« je jezilo očeta in mati je zmajeval z glavo.
»Tatove preganjam,« se je začel lagati. »Ali jih niste videli? Vse so nam hoteli od« nesti.«
Spet je pela šiba. Lojze je moral poklek« niti in položiti očetu glavo med kolena. Bog ne daj, da bi se bil genil ali glasno zasto« kal.
Očetu Štefanu ni bilo prav, da je jabolko padlo tako daleč od drevesa. Rad bi bi! po« nosen na svojega edinca, pa mu je delal sra« moto. Zato ga ni puščal med ljudi, vedoč. da ga imajo za norca, kjerkoli se prikaže. Celo v cerkev ni več hodil, odkar ga je polomil v spovednici. Šel pa je z očetom na roma« nje k sveti Katarini, priprošnjici za pravo pamet.
Prišla sta mim^ bistrega potoka Tam so prale perce, oblečene v pisana krila in bele predpasnike Takega prizora fant še ni vi« del. doma je bi! vajen le otrok in starih ma« mic
»Kaj je pa to?« je vpraševal očeta.
Oče je bil odločno proti temu. da bi se fant ukvarjal z dekleti. »Še tega mu jc tre« ba,« si je mislil in odgovoril počasi: »Vidiš, to so pa goske . . .«
»A goske?« Fant se je nekam zamislil. Ve« nomer je zaostajal ter se oziral nazaj na pe« rice.
»Kaj pa imaš tam zadaj?« je jezilo star« ča.
»Oče. neka i bi vas prosil« . . .
»No. kaj? Le govori!«
»Kupite mi eno tako gosko« . . .
Starec ni rekel besedice. Prošnja za go« sko mu ni ugaiala. Zaman se je trudil, da bi zamoril občutke doraščaiočemu otroku.
Soteščan.
uf|«ž slatino, postaneš Vite(ž
Direktor Debelin jo je pil. pil in se tanjšal, dokler ni ostal kozarec sam. . ,
<Po dolgih letih . . •
jazne hiše pod gozdom in se pehal od rane« ga jutra do pozne noči, .snaha Spela je pa gospodinjila in oskrbovala kravo, dve svi« nji in kokoši. Živela sta složno in ce je siu« čajno stopil v hišo tujec, je lahko kmaiu spoznal, da sta kakor nalašč ustvarjena drug za drugega To je spoznal po razglasitvi »i« na za mrtvega tudi stari Martin in to več« krat kakor nehote omenil snahi, pa ga al razumela.
Kaj pa Špela? Sklenila je ostati zvesta svojemu Tinčku. A vsi veste, kako je to hu» do. Posebno, ker je bila tako fletna. Kadar je šla k maši, so se mladi in stan poželhvo ozirali za njo. Prvih deset let, ko ie dan na dan pričakovala moža. je že še šio Ko se ji je pa zdelo, da je mrtev, ji je vrag podne« vi in ponoči nagajal Pa se je zmerom tudi spominjala Tinčka in rekla: »Fej!« in plju« nila
Postavna je bila Spela in vsem všeč Ono nedeljo jo je srečat gospod nadučiteli. jo prijel za laket in rekel: »Glej jo no, glei! Tako drobna je bila. ko je k meni v šolo hodila, zdaj je pa kakor ajdovska deklica.« In to je bil lep pok Ion.
Še gospod kaplan, ki mu je dala za mašo za rajnkega moža, jo je prijel za roke, ji pogledal v oči in io prijazno vprašal- »Špel« ca, povejte po pravici, a'i vas katerikrat obidejo kakšne grešne misli.« Kri ji ie pla« nila v glavo, povesila je oči in molčala Go« spod kaplan pa je menil »Nič vas ne sme biti sram pred duhovnim očetom, kar po< gumno se izpovejte!« -»Včasih že.« ie rekla po pravici in globoko vzdihnila. »Gledam te« li^ka, tako len in močan je pa s' mislim1 Špela, ti na nimaš kai pokazat' nima« otrok ki bi ti na stara leta pomagali« Gospod kaplan se je samo nasmehi'! in dobrodušno menil: »Saj je še čas Ml.adi «te še in brbk'.«
Toda. kaj bi vam pravil da ie bila Špela vsem všeč. a naiboli staremu Ocenku Po« dnevi ni obrnil očesa od n;e nortoči se <e pa prevračal no postelii in mislil n«n;o O on ni kar tako. on v kai je tre^a 5r»elca ie gospodinia in ima Umi? rv' vsake s^ram* be. le od on p male v hlevu. VW ie koniska vorega. ne Tia nima "^ph O^en*-«« n:Me dostopa. In tam =e zadnie rase nekaj pri« pravlia, o. še čndili se boste
je nred nracom IVart:n se je za ta praznik dobro preskrbel, to ve shramba v
hlevu najbolj. Jeseni je bilo nenavadno rnno« go zajcev in on jih je pod gozdom na zelni« ku dosti nalovil ter za pošten denar prodal nedeljskim lovcejn iz mesta izkupiček.je pa šel za praznično zalogo v hlevu Ah, kaj je bilo vsega nakopičenega tam!
Zjutraj je šel Ocepek v trg k brivcu, po« poldne je pripravil v kotu nad mizo j."s!i« ce in prižgal pred njimi svetilko O Mariji« nem češčenju sta s Špelo kadila in kropila; vsak kotiček v hi.ši in v hlevu sta obiskala, vsa':a vrata sta odprla. Ie onih v hlevu ne. In ko je stari Martin mol ! naprej in nu je ?pe'a odgovarjala, so mu m;«!i uhajale od mo'itve. Jutri, je dejal sam pri sebi. jutri se mora odločiti vse
Večerjala sta kuhane krhlje in češplie Ko je pa zazvonilo k polnočn:ci m je bila Špela že napravljena za k maši, je Mart;n odlo"il, da je za tak mraz preslabo obleče« na Skočil je v hlev in jo ogrnil z veliko vol« neno ruto.
»Aha, očka,« je vzkliknila, »čigava pa je?« »Tvoja!« je rekel Martin in drugega nič. O. če bi vedela, kaj ima še pripravljenega za« nio
Na sveti dan no kosilu je sedel stari Oce« pek ves prazničen nod jaslicami za mizo. nasproti niega pa Snela Kakor od svetega duha obsen^en ie bil in ji ie pripovedoval o tem najlepšem prazniku ljubezni »Vid'š. Špela.« ie naddieval ».tudi v moiem srcu ie v teh doleih let:H odkar ie mrtev moi sin in tvoi mož. vzklila velika ljubezen, ljube« zei. do tebe Dolgo sem jo skrival v srcu, danes »-e na vprašam. a'i hočeš biti« Tod.a stari CV»net ni končal vprašonia 7ač|i.'en ie zanazM. da "q snaha n' niti poslušala, t-ernvo* ip g'eda!a nepremično st-ozi okno. T"di on se ie ozr! :n vMol moš'-ega. viso« teta kakor 'e K°m. le mlaiš"<ja. ki se ie s hitrim' '"oraki bl'ž«it h'ši ■?<»	Viiina
vrat" odprla in zaprla za njim in že je stal v sohi
»^re'>er> in vecel b<"-»ič vama želim, dra«i očka 'n li"bi ženka!« jih je pozdravil in «k niima . .
Kai na i vam še povem' Stari Ocepek ie šel vase in podaril snahi Šnelci vse. kar ie 'me! zan;o snravlienetfa v h'evni shrambi, 'e poročnega profana ne
Radivoj PeterlirvPetruška.
tPrv* hoiic v svobodi
Tanja je izpolnila dvanajsto leto Zadnje dni pred počitnicami ie sedela nekoliko pre« vzetno v predzadnji klopi v nrecei prostra« nem razredu vaške osnovne šole. Skoro po« milovalno je motrila součence in součenke okoli sebe. Velike, svetle oči so razodevale, da se godi z njo neka i posebnega Tločkov Janez je deklamiral ali bolje, zlogoval 2u« pančičevo »Zlato ptičko.«
»Zlato ptičko so ujeli <riie fantje mladi. Kdo imel bo zlato ptičko? Vsi bi ptičko ra« di« . . .
Ni je strpelo. Izbrala je v duhu tovarišico, ki se ji je zdela najvrednejša velevažne no« vice. Iztrgala je košček papirja iz pisanke in napisala: »Prihodnje leto me ne bo več! Pojdem v mestno šolo!« Previdno je vrgla še en pogled h katedru, kjer je stoloval njen strogi oče, nato pa se je začela pot z list« kom, ki je romal iz roke v roko, dokler se ni ustavil pri naslovljenki.
Tanja je nestrpno pričakovala odgovora, toda ni ga bilo. Komaj pa je zazvonilo in so odmolili, je skočila k Jeračevi Loizi; ta je bila izvoljenka in njena dobra prijuteliica. Tanja je imela navadno be! kruh za južino, Lojza pa soržičnega in druge take dobrote, ki so šle Tanji bolje v slast ko bel kruh. In tako je večkrat zamen iala bel kruh za soržični kruh, peščico suhih hrušk, žep ore« hov ali kaj podobnega.
»Kaj praviš k moji novici, Lojza?« so se uprle Tanjine oči v prijateljico Lojzo, debe« lušno deklico v dolgem krilu z rumeno ruto
na glavi. Lojza pa je zaničliivo namrdnila usta: »Rahačka!«
»Kai?«
»Rahačka!«
Tanji se je zdelo, da ne čuje prav. Zasol« žile so se ji osuple oči. Prvo razočaranje se
je naselilo v njenem srcu . . .
* » *
Počitnice so minevale hitro, a Tanii «ko« raj prepočasi. Mestna šola, to je vse nekaj drugega. Sedeti med kopico oblečenih in snažnih otrok je mnogo lepše kakor med kmečko mladino, ki ne razume ničesar ^e zmerom je zamerjala Ix>izi, ki je tako Brdo nagradila njeno zaupanje.
V sobi ie merila in krojila vaška šivilja nerilo za Tanjo. Vse je moralo biti novo. Tanja ie z veseljem ogledovala kupce no« vih reči.
Zdirjala je na vrt. Objela je svojo m'«i« šo sestro, ki je delila z nio vsako vesel;e. pa tudi vsako žalost. Tania jo je ljubila :n je večkrat prav po materinsko skrbeh t\ njo. Zmerom ji je prepustila večji in bolj« ši del kakšnega prigrizka.
Nastopil je večer predzadnjega dne V veži je čakal velik, lesen, črno pobarvan kovčeg. Mama je zlagala vanj Tanjine reči. Tanja pa jo je od strani resno motrila Šele ta trenutek se ie mogla v resnici zamisliti v to, da pojde. Ali ne bi navsezadnje le raj« ši ostala . . Kako bo. kadar bo sama tam v mestu, daleč od ljubljene mame, sestrice. Majhen črviček ji je zaglodal v srce in še v
postelji je mislila, kako bo, kadar bo »uina v mestu. toda šlo jih je že toliko in šla t>o tudi ona V mestu so nemške šole. Kako bo neki z njeno nemščino? Znala je komaj ne« kaj besed, in vendar je morala v nemško šo* lo, če je hotela postati kdaj učfteljica
»In enkrat bom poučevala slovenske otro« ke . . . Čudno, zakaj moram prav v nemško šolo« . . .
, . •■ * • * f aLi
Sivo jesensko jutro. Tanja je še poljubi« la sestrico v pust. ji na topla lica-, a žt je bilo tret.a hiteti Pred hišo je stal voznik m priganjal. Tudi črn kovčeg so bili že nalo« žili in Tanja je objemala mamo, ki je jo« kala
Oddrdrali so Zavita v koc je ždela Tanja na koleslju in motrila cesto pred seboj Mi« slila je na mamo, na sestrico, pa tudi na nemščino- Oče io je spremljal in kdai pa kdaj izpregovoril z voznikom besedo Od strani je pogledoval Tanjo, ki pa ni govo* rila.
Tako so jo vpisali v nemško šolo. ji na« kupili nemških knjig in jo slednjič pustili samo . . »Vzdržati moram,« se je izpod« buiala Ko se je učila in ponavljala iz nem« ške knjige besedico za besedico na izust, ji je šlo vse tako okorno z jezika
V šoli ie sedela med kopico nač;čkanih deklic. Počutila se je neznansko ti a med njimi. Tovar'šiee so jo nezaupljivo ogledo* vale Zazvonilo je k odmoru Vse je šlo na hodnik Tania je storila isto Poslušala je živahno čebljanje nemških deklic in njih smeh in občutila je prvič v srcu nekak od« por — sama ni vedela iasno zakaj. Nekje notri jo je bolelo . . Zaželela si je Lojze, domačega vrta polja in hribčka s cerkvico, ^'se bi pritisnda tisti trenutek na srce . . . Vsi ste moji.- bi vzkliknila.
Doma v svoji podstrešni sobici je odnrla kniigo. T.otila se ie berila »l"Ve alten Deu* tsc^en » Mrgolelo ie hesed. ki jih ni razu« mela Obupal bi h;la. a hofe'a je zmagati, hotela ie pokazati tem nemškim deklicam, kai zmore.
Ponavliala je =tavek za stavkom in spet po več stavkov skunaj. Trudne so se j? za« oirale o"i. a bila ie komii pri or>'~-ici. Zvo« k; klaviria so ii udarjali na uho Pri gosno« dini- so imeli goste in hrun nriietnega raz« položenia se 'e mešal » melodijo, ki je po« sta'ala '-«e gl 'sneiša R izločila ie nemško nesem T-mio ie zagrabila nenadna grenko« ba Začutila se je tako sama Stonila ie na balkon Vi se ie držal njene skromne «obi« ce. ;n 'skala smer svoje roistpe vasi Pred« st<iv'ja1a s« jo sestrioo. lc! "ž*va v tem tre« nutku 4on'o 7avet'e rod;*"liev. »n pogumno je »v^rl* solz'"co. k! 'e silila n« dan . . .
V® nebu so svetl:ka'e zvezde Melodij nemšV«» nesmi se i' ie 7nr;l» v možgane, da se ie ni »norelo -rne!-:ti niti pozneje, ko si je
z ode;o zatiskala ušesa.
* * •
Božični nrazniki so io na novo okrepili. Četudi ni bilo tako kakor druga leta. Tam ddeč ie div'ala voina in grmadila trunla. Taniin liubi brat ie bil tam zunai Mislil1' so nani. ko so prižigali sve*e na božičnem dre* vec-^u. «0^r^ni nam ga Rog. prizanesi mu!«
Med'a skrb se *e kazala na odrazit« vseh, a Tania '"e Va kliub vsemu srečna Rila io snet »"ed svoiimi 'n materina heseda se ji ie 7dela zda i slajša od vsake melodiie na svetu . . .
♦ » ♦
M;nili so meseci, minila leta . V Tanii se je počasi ublažil odpor do trde nemšči« ne. Čehi iala je z nemškimi deklicami, da ;e n:s: na zunai prav nič razločil od niih Ob Rešnie^ telesu ie stojala v procesiji med belo oblečen:mi nemškimi tovarišicami, ki so nosile kakor kolo vel:ke hrastove vence. V7 šoli so Kili ta.ko naročili. Tanjin venec se je "'ekel skoro on tleh . . .
Kakor <xarna lu" ie zasvetila zora svobode v slovenska "ca ?eino so se dv'«ala k niej. kakor v molitvi Preobilna svetloba je sle» pila še trudne oči . . .
»Jugoslavija!«
Val veselja je zajel dolino trpljenja . . » Okovi so padli in vstal je narod svoboden...
Tanja je drhtela. Zdelo se ji je, da je no* sila zadnje čase tančico na očeh. Še malo, pa bi oslepela, za zmerom . . . Mislila pa je na toliko drugih Tanj, ki so tavale v enaki tesni ... .
Pa se je približal božič, bolj bel in bolj
iasen kakor kdaj prej . Veselo so žvenk« jali kraguljčki, ko se je vozila Tanja za praznike domov. Njej je bilo vse pesem ...
Tiho je ležal v mraku pobeljeni gozd . . . Tanja je mislila na narod, ki je ječal v trp»
ljenju stoletja. Brzojavni drogi ob nemi ce» sti so se ji zdeli kakor svečani stražniki... Mislila je na padlega brata, ki mu ni bilo
usojeno, doživeti svobodo , . .
• • •
Tanja je drhtela in poslušala ... V prvi slovenski božič je zazvenela pesem, pesem, ©početa v trpljenju in poveličana v zlati 6vo» bodi . . .
Božični večer je dvignil odrešena srca, strnjena v skupni hvalnici, in skrivnostno so oznanjali polnočni zvonovi mir ljudem na zemlji ...
Milka Adamičeva.
2aro£a tta sveti večer
V zvoniku vaške cerKve je zazvuiulo zdravo Maruo. Po hišah so se prižgale luči i gospodaril in gospodinj« so i družino hodilo okoli svojih domov, Kadili, škrup.lj l blagoslovljeno vodo in molili, da ne Di bilo nesreč v prihodnjem letu.
Sveti večer je pokojno legel nad vas.
Premožetov France pa je ob tistem času zamišljeno hodiil po ozarah za vasjo. Iskal ie mejnik med sosedovo in domačo njivo, pa ga zaradi visokega snega m mogel najti. Slednjič je sam določil približno mejo med obema njivama, stopil na sosedov svet in nepremično obstal. Sklonil se je nad zemljo in napeto prisluškoval. kakor bi iz zemlje pričakoval važnega sporočila.
To čudno početje postavnega vaškega fanta, sina premožnega gruntarja, na svet večer bi bilo morda zbudilo upravičeno domnevo, da s fantovimi možgani ni vse v redu. Toda vzroki so bili čisto drugačni.
Premožetov France m bil babjeveren, pa mu je kljub temu že teden dni pred božičem neprestano prihajala na misel tasta Rozala, ki je pogosto prihajala v vas in prerokovala iz kart. Doma je bila menda nekje iz prekmurskih krajev in vaščani so o kar na kratko krstila za »coprnico«.
To pa zato, ker Rozala ni bila samo navadna beračica. ampak je znala marsikai takega povedeti. kar spada že pod »coprnije«.
Tako je z zagovorom ozdravila Šetinove tri pujske ki nikakor niso marali jesti, postajali od dne do dne bolj mršavi in iih je hotel gospodar že spraviti pod nož. Pa je prišla Rozala. Zamrmrala je nekaj besed nad pujski, pomazala jih s slino in pujski so bil ozdravljeni Od tistega dne so žrli kakor za stavo. Ali pa Bo-skarjev konj, ki ga je napihovalo. Hlapec ga je hotel že odpeljati h koniedercu, ko se je pri Boskarju oglasila Rozala Šla je in nabrala nekih rož. jih skuhala in dala piti konju Kakor bi odrezal, je ponehalo napihovanje in konj je bil zdrav Pa španova mati. Več let so bolehali, nobena zdravila niso pomagala. Rozala je prinesla stekleničko vode lz fare. ki leži za deveto goro. namočila vanio tri zrna jare pšenice, nekai česna in še več drugih reči. In preden so španova mati po kapljicah popit tista zdravila — so bili zdravi.
Razume se. da je znala Rozala tudi srčne bolečine ozdravljafii. pa najsi bo dekletom ali fantom
Premožetov France te bil nekoč sam doma, ko se je prikazala med vrati Rozala.
»Bog da dober dan, France. Si sam, kajne? Prav. Veš že večkrat sem te hotela vprašati zavoljo Rezike. T — kaj pa je z dekletom?«
Vse to ie zgovorna ženska zgovorila v eni sapi in šele ko jo ie France prav čudno izpod čela pogledal. }e umolknila.
A France vendarle ni mogel zatajiti radovednosti in je tjavendan vprašal:
»Kaj pa ve? o Reziki. Rozala?«
»Kai vem? Nič ne vem. Le to sem opazila, da preveč oči poveša pa zamišliena je in pravijo tudi. da zjutraj hodi k maši namestu ob desetih, kakor se za mlada dekleta spodobi«.
»Babje čenče«, je jezno zabrundal France in odmahni ? roko.
Toda Rozala bi ne bila Rozala, če bi se bila tako hitro dala ugnati. Pogledala je skozi okno, ali kdo ne prihaia. potem pa je začela:
»France, srečo ti bom povedala, pridi sem k mizi«.
In izpod predpasnika ie privlekla oguljene kvarte.
»Liter pšena mi boš dal, pa nekaj krompirja boš navrgel. No, boš?«
Pri tem je že razpostrla karte po mizi, drugo poleg druge.
France se je res približal mizi, ne toliko iz radovednosti, kaj mu bo Rozala natvezila, ampak le zato. da bi se babmce prej odkrižal.
»Bom le videl, ali res kaj veš«, je dejal in se naslonil s komolcem ob mizo.
»Jej, sreča se ti ponuja fant, pa je ne znaš zgrabiti«, je razlagala Rozala. »Pa tekmeca imaš, hudega tekmeca, še dekle ti bo prevzel, če ne boš pazil. Jej, jej, pa denarja boš imel na kupe, bogato nevesto boš dobil Ampak sovražnike imaš, nevoščljivce ca koliko in —
»Nehaj. Rozala, nehaj«, se je zasmejal France, toda rdečica v obrazu ie izdajala, da so ga Rozaline besede vendar neprijetno zadele.
»Pa še povej, Rozala, kdo ie tisu moj tekmec?« je vprašal napol v šali
»Tisto ti pa ne smem povedati, nak. srce, tisto pa ne. Toda če bi le rad vedel, ti povem nekaj drugega«.
»No, kaj?«
»Mero orehov mi boš dal. France, za božično potico jih bom potrebovala, pa ti bom razodela nekaj takega, kar še nobeden ne ve«.
V Francetu je čedalje bolj rasla radovednost, mislil pa je tudi, da Rozala res kai ve, kdo je zalezovalec njegove izvobenke.
»Dve meni orehov dobiš«, je de.al, »če bo novica res kaj prida«.
»Saj sem vedela, da si zlata duša. France. Poslušaj torej. Na sveti večer, preden bo zazvonilo zdravo Marijo, pojdi na oolie Tam se vstopi tako. da boš z obema nogama stal na sosedovi njivi, z životom pa se nagni nad domači svet. Rečem ti. da boš zvedel Iz zemlje take stvari, o katerih se ti še sanja ne Ra nki Jernač je na sveti večer napravil tako pa ie iz zemlje zaslišal harmoniko in pobiianie s koli. In res. med letom se mu je omožila hči, sina pa je pri nekem fantovskem pretepu s kolom ubil pijan fant iz sosedne vasi. Vid'š. France, nikomur še nisem povedala tega, tebi povem, zato ker si fant, kakor se spodobi, prijazen, pameten in dobrega srca«.
»Hahaha!« se je na vse grlo zakrohotal France; »jaz že ne verjamem tvojim vražam. Ampak mož beseda ostanem le, kar sem obljubil, sem obljubil«.
In prebrisana Rozala je s polnim predpasnikom zadovoljna odhajala od Premožetove hiše.
Po njenem odhodu pa je France kl.ub zatrjevanju, da ne verjame vražam, izpnemenil svoje misli in je kar takrat sklenil, da poskusi na sveti večer z nasvetom, ki mu ga je bila dala Rozala.
Na sveti večer je torej stalna sosedovi njivi, sklonjen z životom nad domačo njivo in poslušal. kdaj se oglasijo iz zemlje Čudna znamenja, glasovi ali kaj podobnega. V svoji gorečnosti si je želel, da bi pred seboj zagledal tistega preklemanega mulca, ki zalezuje njegovo Reziko in mu nemara celo kani prekrižati ženitvene načrte. Oh, to bi ga premlatil. če bi ga dobri v roke! Saj malo se mu zdi, Francetu, kdo bi bil; tisti Ukčev teleban — nihče drug. In Franc« je že pni mislih nanj stisnil pesti.
Čakal je in čakal, a nobenega glasu ni bilo od nikoder. Pač — zdaj je razločno slišal: Kakor škrtanje z zobmi je prihajalo iz zemlje. (V bližnjem grmu ob meji je namreč zajec glodal štor. ki je molel izpod snega). Škrtanje je prenehalo in se spet ponavljalo. Franceta je kar izpreletelo: ni vedel, ali bi jo popihal, ali bi še ostal. Kaj neki naj škrtanje z zobmi pomeni?. Nemara jezo Ukčevega, ker ne bo dobU Rezike. In spet je začelo, zdaj še razločneje.
Medtem se je bilo stemniilo. Noč je bila temna brez lune in brez zvezd.
Na koncu njive je stalo zasneženo drevo. Veter je majal drevo, da se je zdelo, kakor bi se premikalo. France je gledal tja in lasje so se mu začeli ježi ti. Kaj se mu ne bi! V zemlji pod njim škrtanje z zobmi, malo stran mu preti vtelikanska bela žena, a on sam tu, okoli in okoli tema in še svetu večer je, večer raznih prikazni m čudnih dogodkov.
Preden je France utegni] pomisliti, kaj naj stori, je nekje nekaj završalo in planilo.
(Zajec v grmovju se je bil splašil in jo ubral kar — mimo Franoeta).
France pa v beg. Kakor bi mu biJ smodil za petami, je bežal proti vasi. Tako je tekel, da ni utegnil paziti, kje teče in je pritekel namestu na domače — na Kavčkovo dvorišče. Butnil je v vrata, se pognal v vežo <n od ondod v sobo.
Rezika je prav tedaj prižigala lučke pri jaslicah.
»Za božjo voljo. France, kaj ti pa je, da si ves bled in preplašen?«
Zdaj šele se e France zavedel, kje je, a nazaj ni mogel več.
»Rezika«, se ie brž izmotal iz zadrege, »slišal sem, da te mislijo odpeljati kdove kam, pa sem prihitel sem«.
»Beži no«, se je zasmejala Rezika m zardela.
»France pa jo vzemi ti«, se je oglasil Kavček iz zapečka; »da se ne boš bal zanjo in da bo mir«.
»Res je oče«, je skoraj zavriskal France, »te besede ste mi pa prav iz srca vzeli«.
In tako sta France in Rezika na sveti večer praznovala zaroko. Tega seveda France svoji zaročenki n; povedal kako 'e šef na limamce Rozalinim vražam in kako strahopetno je bpžal s polja — naravnost v n'eno naročie.
Meni na ie France zaupal to zgodbo. Če bi bil rekel, da bo^ zgodbo napisal, bi jo b:l pa najbrže — zamolčal.
Vinko Bitenc
{Postni sel in, Domovina'
Po vasi poštni sel hiti. ko zjutraj sedem odzvoni. Je rano s postelje že vstal in s pismi se na pot podal.
Cez polje mrzel gre vihar, za peč se vleče možek star, le 6el se mraza ne boji, iz hrama v hram naprej hiti.
Po hišah pisma on deli in kartice s podobami. Na njih božični so pozdravi od dragih, ki žive v daljavi.
A s pismi sel prinesel je za kratek čas za praznike še »Domovino,« naš zaklad, ki vsakdo jo prebira rad.
Vsem draga Domovina si, se vsakdo tebe veseli, ker nam prinašaš zgodbice in vmes še včasih pesmice.
Nam v razvedrilo mnogo daš nasvetov dobrih mnogo znaš, da čudi se ti marsikdo, ki prišla si mu pod oko.
Le rada ti nas obiskuj in nam novosti oznanjuj! Nam delaj zmerom kratek čas. smo mi za tebe, ti za nas!
Matija Belec.
<ffse
se te
Tomaž Bregar je Jel • trebuhom za kruhom na Francosko. Spočetka imi je bilo dolgčas po domači vasici. Njegov bratranec Cadov Matija, ki ga je spravil s seboj, pa ga je uvedel med svoje »nance ki mladenič se je polagoma vdal t usodo.
Doma je imel nevesto. Kodranovo Tončko, ki mu Je pripela ra slovo vršiček rožmarina to mu prisegla večno ljubezen. Rdečeiična se je topila v solzah, ko se je poslavljal. Njena mati, perica Reza, mu je obetala, da bo pazila na hčerico to da naj se le kmalu vrne, da jo povede kot nevesto pred oltar.
In Brsgar je pisaril izvoljenkl in Ji zagotavljal »vest ob o. Tudi ona mu je spočetka pridno odgovarjala. Polagoma so pa njena pisma ponehala.
Tomaž ni o svoji ljubezni pravil nikomur. Sicer ga je bratranec večkrat skrivaj gledal, a ker j« fant zmerom molčal, tudi Matija ni Tončke ome» nil. Le včasih v krčmi je Matija dvignil kozarec ln zapel:
Babe so pač vse enake, lepe so ln vendar spake,
ki nam varajo srcel • • •
»Veš kaj, Tomaž, ali ne bi za božič pogledala malo v domače kraje? Nekaj sva si prihranila ta lahko si privoščiva prijetne praznike!«
Bregerta je zavalovalo srce R« ni imel več ne očeta ne matere, ampak Tončke še zmerom ni pozabil. Zato je takoj pristal na Matijev predlog in na dan pred svetim večerom sta jo krepka rudarja primahala z vlakom v Ljubljano. Matija le imel mattr im sestro pa ie zanlu kupil nekaj za božič, a Tomaž je kupil za Tončko lepo pleteno bluzo iti nekaj drobnarij, skrival pa tudi svetel prstanček, čeprav n) vedel. Če ga bo lahko dal ljubljenemu dekletu
Počasi sta jo mahnila proti domači vasici. Ve-čerilo se ie. ko sta se približala rodnemu selu
Pred Gadovo hišo sta obstala Matija je takoj povabil tovariša:
»Nocoi te bom čakal V kamri sta dva postelji, prenočeval bo? pri m?ni!«
Matija ie izeinil v hišo Rregar pa je zamišljeno šel nan-rej Počasi se ie približa' Kodrannvini. Al' na i vstopi? Nekaj časa je okleval, a potem Je vstoni!
»O Jezu« ...«
Tončka se ie prestrašila, ko na i« zagledala, a Mm ie zastrmel vanjo r ovitkom v roki
Pod jaselcami je sedela njegova izvoljenka t dmHniim detetom v naročju
Tomaž jo is gledal, »e oziral v otroka, v zadregi kimal ta hotel izipregovrvriti. pa ni mogel
»Vidiš, se je oglasila tedai stara Kodranka, suha to koščena, dvignila koščene roke. nagubala nabrekli obraz in stisnila oči, kakor bi hotela iz njih izsiliti solze.
»S tistim štorastim sosedovim hlapcem je imela »nanje. Ko je vedel, kaj je storil, ga je vzela noč. Skoda, ti gotovo mnogo zaslužiš ...« ™Ze, a kaj mi to?«
»Kako lep par bi bilat No, zdaj vidiš žive ja-selce. Pa obetala sem ti. da bom pazila nanjo. Saj veš, če se norec hoče utopiti, se pač utopi... Malo sedi, da nam spanje ne odnesešl« Tomaž je sedel.
Tona gi je le skrivaj pogledala im on njo. Kaiko Je lepa! Materinstvo jo je še pomladilo. Kar mil je njen zardeli obraz. Počasi sta začela govoriti. Mlada mati mu je pripovedovala, kaiko Jo je premotil sosedov hlapec Tilen na plesu Saj ni bila nikoli vajena pijače, a mati jo je silila, naj gre, da se poveselita.
In Bregar se je spomnil, da ga je Kodranka rada skrivaj cuknila to hči se mu je kar zasmilila. Naposled je vzel še obroka v naročje in ga pope« stoval. Kako ljubek je bil!
Ko se je Tomaž poslavljal, je otrok stegoval k njemu svoje ročice in se kar napenjal, da bi ga dosegel.
»Rad te Ima«, je vzdihnila mlada mati to se oteženo nasmehnila.
Tedaj je zaropotalo v veži. Vrata so se odprla to na pragu se je pojavil Tilen pijan, da se je kar gugal. Silbko telo je lovilo ravnovesje in iz okroglega zabuhlega obraza »o motno gledale umazano-•ive oč-i.
Prišel sem za božič pogledat in sinu sem pri« nesel darilo. Službo imam v mestu Za štacunar-
poravnalo
skega hlapca sem. p« »em Izvedel v krčmi, da j« drugi pri tebC Ha, ha. ha. menda ie bik) zmerom takole
Tomaž je poskočil:
»Ne čvekaj neumnosti, žlobudia pijana! Nisem vedel, kako je med vama, to prišel »em Tono obiskat. Kaj prida oče pač nisi. sicer bi je ne popihal, ko »i Izvedel, kaj si storil!«
»Kaj, ti me boš učil? Ti ml boš kaj očital, ti, ki niti ljubiti ne znaš sicer bi bila Tona že zdav« naj tvoja!«
Bregar ni odgovoril, mimo je vzel klobuk ter hotel skoz) vrata.
Tedaj je otrok zajokal, a ona je dvignila roke:
»Nisem slutila, da bo prikolovratil. to še pijan po vrhu. sicer bi mu bila zaklenila duri Divji je, če j« pijan, ln pretepa me. Ne hodi proč!«
Tomažu je bilo nerodno. Ali naj brani Tono pred njenim ljubčkom? Toda ni utegnil premišljevati. ker se j« pijanec nenadno zaletel vanj:
»Ce te ne veseli iti. ti bom pa posvetil!«
Bregar le zagleda! v hlapčevi roki nož Togota ga Je obšla, da je kar zardel Stisnil mu je pest. da je padel nož na tla. brcnil z nogo v vrata to vrgel nasilnega hlapca v »neg:
»Ko sc ohladiš, pa pridi, morda ti odpre!«
Bregar se je nato kratko poslovil ln šel. * • •
Kako domače blesti oljenka pri jaselcah ...
Bregar sedi s prijateljem za mizo ogleduje leseni hlevček in božje dete ter misli na nerodnega bednega Andrejča. sinčka Kodranove Tončke.
Tišina to mir se razlivata po sobi. prijatelja mol-6r "■ebata čai a Matijeva mati pripoveduje:
»Stara Kodranka je desetkrat več kriva kakor njena hči Samo jo je zmerom silila v krčmo in na plese. Če s« je kak fant zasukal s Tono. je bila mati vsa navdušena Kar noče mi v glavo, da morejo biti matere tako neumne! Tale Tilen je bil precej petičen Nekaj časa ie bil menda koTVtraban+ar. Staro le zmerom napajal to silil v mlado kakor uš! No, priložnost stori človeka tatu!«
Tootvž ie zamišljen poslušal to mislil na svojo
usodo. Starši so mu umrli, zadolženo bajto M mu pogoltnili upniki to zdaj še v ljubezni ni imel sreč«.
Vendar mu jc postajalo lažje, ko Je poslušal Mat i je v o mater, ki je takoj spet nadaljevala.:
»Tona bo zdaj ubožica vse življenje. Njena botra sem. Rekla m.1 je. da ga ne manu saj Jo J« že pretepa! ta J1 grozil, da Jo ubije«.
Prijatelja sta pozno legla počivat.
Tomaž nI mogel zaspati. V njem »e je dvigalo usmiljenje. Ali naj jo pusti? Res bi ga ne smela brigati, toda ni je Se pozabil.
Spomnil se je črnega rudnika, globoke Jame, kjer je preživljali dolge dneve Kadar se je vračal na svetlo, je želel, da bi ga pozdravljala solnčna ljubezen da bi ga objemala ljubeča žena ta se mu zasmehlja! otročiček Pa mu je le mrka gospo dtoja prinašala jed to mu pripravljala postelj. In bilo mu Je kakor da je povsod na svetu samo led, da ni nikier tonlote in ljubezni Morda pa ga Tona še zmerom ljubi, čeprav je padla, čeprav ie otrokov oče nekdo drugi.
Dolgo je premišljal to preudarjal. dokler mu ni sen »atisnil oči.
• • *
»Pa bom le vprašal Tono«, so bile zjutraj prve Tomaževe besede.
Matija ga je pogledal to skomignil t rameni:
»Kakor pač misliš! Da nezakonskih mater no obsojam, veš sam. Ce še misliš na njo. lahko stopiva k jI. r povpraša jva orel našo mater«.
In Cadova mati je svetovala, naj ne hodita h Kodramovim. ker bi se stara takoj hvalila po vsej vasi da tona hči snubca. Obljubila je, da bo sama govorila s Tončko.
In ko so rvonovi svečano potrkavali ter so ljudje vreli od desete maše. je Tona izvedela, da jo Tomaž snubi Svojim ušesom ni mogla verjeti, ko ii je dobra botra pripovedovala o njem v kuhi* nil to io i' potem privedla v sobo. kjer jo je čakal ženin sam.
»Tomaž al: se ne norčuješ iz mene?« je dihni-la '-s« nreolašena.
Bregar je molče segel v žep in ji nataknil na prst zaročni pr»+an: »Zdaj si moja nevesta Preselila se bova v Francijo to vse bo pohabljeno!«
Gustav Strniša
Poteklo je leto dni od njegove poroke
Jeremija Munter je stal pri oknu svoje pisarne in gledal čemerno na cesto, kjer se je mrzli novemberski veter igral t ostankom listja in prahom Potem je malo prijazno pogledal na stenski koledar, ki je kazal 10. novembra
»Moj poročni dan!« je vzdihnil. •-Danes pred enim letom sem stal z Elizo pred ol« tarjem Kako lep se mi je takrat še zde) zakon! Moja Lizika je bila tako krotka. ka> kor bi ne bila znala šteti do pet In po enem letu? Moj Bog, zakaj napravljaš iz prijaznih žen največje Ksantipel Zakaj si dal moji Elizi takšno jezično spretnost?«
In drug še glasnejši vzdih se je zaslišal, tako glasen, da se je stari registrator ob velikem pultu obrnil in s skrivnostnim na* smeškom rekel: »Tovariš Munter, kaj pa vam je spet?«
»Ah, mislil sem samo na to, da je danes poteklo leto dni od moje poroke«, je otož* no izpregovoril Jeremija Munter.
»Prvi, kajne?« In male sive oči starega registratorja so se bleščale tako čudno. »Po enem letu že vzdihovanje? Dragi tovariš, kaj vam takšne gode ženica?«
»Moj Bog!« je dejal Jeremija Munter. »To se pravi, pritoževati bi se sicer ne mogel, to* da če bi le ne govorila toliko...«
»Sem si že mislil, gospod tovariš«, se je pretkano nasmehnil stari registrator »Ali ima hiter in spreten jeziček vaša najdražja? No, seveda ima na razpolago pridige za go* spoda soproga...«
»Da«, je ves zlomljen odgovoril Jeremija Munter. »Dolge ure vam govori In zakaj? Za prazen nič! Če ostanem kdaj kakšno uri« co dalje pri .Solncu' ali če ne pridem do mi« nute točno k obedu ali . . .«
»No«, ga je prekinil tovariš, »prijateljček, ali vam vaša soproga prav zmerom dela kri«
2a£ctts£« a&apisnttc
vico? Zdi se mi. da sedite vsak večer malo preveč vztrajno za svojo mizo pri .Solncu'.«
»Zaradi tega ji pač še ni treba početi toli« ko sitnosti!« se je branil Jeremija Munter. »Prav to je tisto, kar mi ni všeč«.
Spet je gubasto lice starega registrator« ja spreletel nasmešek in v njegovih očeh se je ponovil pretkani blesk:
»Gotovo ne pišete nikakega zakonskega zapisnika, tovariš. Zaradi tega je pri vas tako«.
»Zakonski zapisnik?« je radovedno vpra« šal Jeremija Munter. »Kaj je z njim? Ali pomaga?«
»Sredstvo je preprosto. Nabavite si za« pisno knjižico in napišite nanjo Zakonski zapisnik. Imejte jo potem skrbno zaklenje« no. Če bi prišla vaši soprogi v roke, bi bila v naslednjem trenutku raztrgana na tisoč ko« ščkov. Kadar se vaša soproga b-duje in vas zmerja, poiščite knjigo in zapišite vanjo glavne besede njenega govora Saj me razu« mete, tovariš. To delajte vsak dan Nasled« njega prvega pa, ko bo spet enkrat prav zgovorna, privlecite knjigo na svetlo in pre* berite ji vso vsebino. Videli boste, da bo pomagalo«.
Po teh besedah se je stari registrator spet lotil dela in tudi Jeremija Munter je prijel za pero. Toda čemernost je izginila z nje* govega obraza. Čedalje bolj všeč mu je po« stajal tovarišev predlog Ko je odbila ura dvanajst, je pograbil klobuk in palico in hi« tel domov. Med potjo je še v trgovini s pa* pirjem kupil vezano knjižico z mnogimi sne* žno belimi listi.
Gospa Eliza je bila prijazna, postavna go« spa, ki njenemu čednemu obrazu niso prav nič pristajale stroge poteze. Kar nič ne bi človek mogel prisojati rdečim ustnicam, da se za njimi tako spretno vrti jeziček in da
znajo iak.i> hude besede izgovarjati. Tudi da« nes je iežala mračna guba na ujenem čeljj in v njenih ustnih kotih je sumljivo drgetalo, ko je pogledala na uro, katere veliki kazalec je stal že dvajset minut za dvanajsto.
»Postopači« je vzkliknila proti Jeremiji Munterju. ko se je ta kmalu nato pojavil v sobi. »Kod si se spet klatil, pijanec? Cele četrt ure prideš prepozno, potepin!«
Jeremija Munter je namesto odgovora sa« mo prikimal in skoro vesel nasmešek je spreletel njegovo obličje Vzel je kupljeno knjižico iz žepa, sedel, ne da bi odgovoril ženi, ki ga je osupla in razjarjena pogledova« la, za bližnjo mizo in napisal na prvo belo stran »Torek. 10. novembra: postopač, pija» nec, potepin!«
Gosna Eliza pa še ni končala: »Ali naj se skrbno pripravljena jed zaradi tebe po« kvari, ničvredncž?«
Z žarečim obrazom je zapisal Jeremija »ničvredneža« v knjigo. Čudno, zdaj. ko je začel pisati v zapisnik te prijazne priimke, s katerimi ga je njegova soproga obkladala, ga ti niso več tako hudo boleli.
S krepkim »O, ti potepuh vseh potepu« hov!« je gospa Eliza pohitela v kuhinjo Je« remijo so te besede vendarle nekoliko ogor« čile: ko pa jih je lepo zapisane pogledal od strani, se jih je res skoro razveselil
Naslednji dnevi so nudili zakonskemu zapisniku ogromno snovi. Petega je bilo že dvanajst strani popisanih Ena sama stra« šna pridiga je napolnila kar štiri strani. Je* remij' je igralo srce od zadovoljstva in ve« selja. Prej je bil zmerom nekoliko ugovarjal, zdaj pa je bil preveč zaposlen s prisluško« vanjem in razmišljanjem o tem. kar je po« slušal. da ne bi pozabil kakšne sočne besede. Torej ni več odgovarjal, in čudno, tudi pri« dige gospe Elize so postajale krajše.
Ko se je bližal konec meseca, je izkazoval zakonski zapisnik devetintrideset tesno po« pisanih strani Jeremija se je veselil na pr« vega kakor na svoj rojstni dan.
Prvi je prišel. Prevrnitev šolnika pri obe« du. ki jo je zakrivil Jeremija, je dala snov za majhno povodenj tistih prijaznih priim« kov. Zdajci pa je gospa Eliza osuplo pogle« dala svojega moža. Jeremija se je dvignil v vsej svoji velikosti, vzel knjižico iz žepa in zagrmel: »Prosim za mir, da bom prečita! zakonski zapisnik!«
Zakonski zapisnik! Beseda je zvenela dobri gospe Elizi tako čudno, tako spošt« Ijivost zbujajoče, tako uradno — sama ni vedela zakaj Poslušala je molče, ko je za« čel Jeremija brati: »Na teh listih so napi« sane vse psovke, s katerimi me ie obkladala moja ljuba žena Eliza. rojena Lammerhirto« va: »Torek. 10. novembra: postopač, pijanec, potepin, ničvrednež, potepuh vseh potepu« hov. Sreda, 11 novembra: Ti nisi vreden, da bi te solnce obsevalo! Popivanje je smoter tvojega življenja! Največja baraba na ulici je boljša od tebe ...«
Tako se ie nadaljevalo brez prestanka ce« lo uro Povodenj besed je udarjala na ušesa gospe Elize Pa prav nobena beseda se ji ni zdela lepa Vse to da naj bi bila rekla? Pa bo že res. saj je zapisano v zakonskem za« pisniku. Občutek žalosti se je naselil v nie« nem srcu in mračne, resne poteze so ji iz« ginile z obličia. Ko je Jeremija končal, ie vstala, pritisnila predpasnik na oči in hitela ven
»To je učinkovalo!« si je nel zmagoslavje Jeremiia. »Tmen;tna iznajdba je zakonski zapisnik'«
* » *
»Samo popustiti ne smete!« je menil stari registrator resno, ko mu je Munter popoldne ves žareč od veselja sporočil uspehe njego« vega zakonskega zapisnika! »Samo popustiti ne smete!«
Jeremija Munter je obljubil. Se več, ob« ljubo je tudi držal.
Gospa Eliza je sedela istega popoldneva v svoji sobici in šivala. Zgodba z zakonskim zapisnikom jo je bila silno pretresla. Sra« movala se je. »Vse tiste besede sem jaz go« vorila? S takimi nemarnimi priimki sem ga obkladala? Tega res ne zasluži, res ne! Za«
kaj me pa toliko jezi...« Gospa Eliza je zdajci malo zardela. »Zakaj ne stori vsega kar hočem? Ali mu moida želim slabo? Ne! Toda .. .« Zdaj so oči gospe Elize pogledale zelo brezupno in kakor proseče na pomoč na blazinico s šivankami. »Toda ali ga res mo« ram za vsako reč takoj psovati?«
Ne! Je zaklicalo, kakor se ji je zazdelo, od vseh strani. Toda čim glasneje je ta »ne« kričal v njej — o ti ženska logika — toliko bolj se je upirala gospa Eliza temu »ne«. «0 ta preklicani zakonski zapisnik!«
»Hm,« je spet razmišljala. »Kdo ga je ne« ki privedel na misel zakonskega zapisnika? Sam od sebe se ni spomnil tega ... O ti preklicani zakonski zapisnik!«
S tem bridkim vzdihom se je zatopila go« spa Eliza v žalostno razmišljanje Čutila je prav dobro, da bo zapisnik njenega moža po« časi zlomil njen jezik in ji morda celo vzel glavno besedo v hiši To pa se ne sme zgo« diti! Ali kaj naj stori proti temu?
Po naključju je opazila, ko je globoko za« mišljena pogledala, skozi okno na ulico, krepkega gospoda, ki je šel po ulici. »Go« stilničar od »Solncal« je zašepetala Zdajci so se ji od veselja zasvetile oči. Vstala je tako naglo, da ji je šivanje padlo na tla, skr« čila je ročico v pest in si zmagoslavno re« kla: »Ze imam! Le pridi mi zdaj s svojim
zakonskim zapisnikom!«
* * ♦
Naslednji mesec se je bližal koncu. Jerc« mija Munter je bil vestno dalje pisal svoj zapisnik Toda glej, v tem mesecu je bilo manj strani popisanih. In vendar je bil do« bri Jeremija hudo pospeševal način zabave, ki mu je edina dajala hrano za zakonski zapisnik. V tem mesecu je bil mnogo pogo« šteje kakor sicer obiskoval zvečer gostilno in se pozneje kakor poprej vračal domov. Čudno, plen za njegov zapisnik kljub temu ni hotel postajati večji Skoro jezilo ga je že, da ima zdaj tako malo opravka s pisa« njem zapisnika.
Bilo je spet prvega. Z nekakim razoča« ranim veseljem je Jeremija Munter na ob« računski dan zjutraj vzel knjižioo v roke in še enkrat v naglici pregledal vse vpise To« krat je bilo popisanih samo osemnajst stra« ni. »Niti pol toliko kakor prejšnji mesec!« je zavzdihnil Jeremija.
Opoldne. Oba zakonca sta sedela pri ko« silu. Jeremija je študiral obraz svoje žene. Bil je jasnejši kakor kdaj prej. Začel je go« drnjati zaradi preveč slane jedi in se je sko« ro ustrašil te svoje drznosti. To pač mora razburiti njegovo ženo.
Ne, gospa Eliza je samo skomignila z rameni in ostala nema.
Dobri Jeremija je zrfčel čutiti nekaj ta« kega, kar je bilo hudo podobno strahu. Ce se njegova žena ne bo razburila, je šlo učin« kovanje njegovega zakonskega zapisnika k vragu. Upal se je torej reči, da je pečenka strašno trda.
Gospa Eliza je mirno dejala, da to obža« luje in da je n->;1""- —1 najslabši kos, za«
Vasovanje je bilo nekdaj vse bolj razšir« jeno, kakor je dandanes. Povsod nas je bi« lo dovolj: na kopicah, pri prešanju sadjevca, ličkanju koruze, na preji in pri mrličih. Tu« di k bolnikom smo hodili — ne toliko v to« lažbo, kolikor zato, da smo sedeli na to« plem ter se pomenkovali.
Vselej pa nam taki večeri niso bili v za« bavo. Pri Pelinu smo namreč preživeli noč, katere ne bomo nikdar pozabili.
Pelinove hiše tam nad cesto ni danes več. Pa nič ne de, saj je bila trhla in preperela. Zgodaj je izgubila gospodarja, ki se je ne« kega večera zdrav odpravil počivat, a zju« trai se ni več prebudil. Po pogrebu pa je zbolela še žena in vsi so dejali, da pojde za možem.
Hišica je stala na samoti, pa tudi znotraj je bila prazna in zapuščena. Tako zaradi
kaj meso, ki ga je bila kupila, je bilo prav izvrstno.
Jeremija je obupaval. Ostalo mu je le še samo eno sredstvo, to je prevrnitev šolnika.
Jezen pogled je planil iz njenih oči vanj, ko se je z lahno tresočo se roko poslužil te« ga zadnjega sredstva, toda niti besedica se ni prikradla izza čvrsto stisnjenih ustnic njegove žene.
Jeremija je globoko zadihal. Torej mora začeti brez uvoda. Vstal je in malo zaklel, da bi si dal več poguma. Ko tudi to ni učinkovalo na njegovo Elizo, se je resnično, razjezil.	*
»Nič več ne bom poslušal tvojih psovk!« je nadno za renčal.
»Ali sem sploh kaj rekla, dragi Jeremi« ja?« je odgovorila njegova soproga tako milo in nežno kakor nevesta, ki prvič odkri« je na obličju najdražjega potezo nejevolje.
»Da, tisočkrat da!« je hitel Jeremija. »Le poglej « Jeremija je potegnil knjižico iz žepa. »Vidiš, vse besede so zapisane črno na belem! Ponedeljek, 1 decembra: vaga« bund, lenuh Moj Bog, s kakšnim vzornim eksmeplarjem moža moram živeti .«
Bral je stran za stranjo in je pri branju
ostajal resnično zmerom bolj ogorčen Pre«
ral je vse do zadnje strani. Zdaj bo učin« kovalo, zdaj . . ..
Gospa Eliza proti pričakovanju ni pri« tisnila predpasnika na oči in ni šla ven, ne« go se je samo zaničljivo smehljala in rekla: »Ali si že konča!? Zdi se mi. da je tvoje pre« davanje trajalo zadnjič dalje časa.«
Brez besede in ves osupel je Jeremija od« ložil knjižico in strmel v ženine roke, v ka« terih se je zdajci pojavila podobna knjižica.
»Zdajle pride na vrsto moj zakonski zapis« nik!«
O <?orje! Jeremiji se je zdelo, da je sa* njal. Kaj je bi! res tolikokrat pri »So'na.1«, kolikorkrat je zapisala niegova žena v kni'» go? Ali je bil res enajstkrat v mesecu pri« šel po eni uri ponoči r>omov? Ali je res. da )e ?ap:I tol:ko denarja?
Gospa El;za je že končala branje, a Jere« mi'a ie še zmerom mračno strmel predse. Kdo ie zdaj zmasal?
Tedaj je začut'1 mehko ročico na svoii rami in g'as ki tako prijaznega že dolgo ni s"šal. ie zašenetal: «No. Jeremija, kako je? Ali hočeva oba pisati zapisnik, ali pa hoče« va poizkusit' tako živeti, da bosta ti knji« žici nepotrebni?«
Tedai je padel njegov zapisn;k na tla in
Jeremija je čvrsto objel svojo Elizo. » * ♦
»No. tovariš,« je menil nekaj mesecev po« zneje debeli registrator, »zdaj ste pa kakor izmenjani! Zmerom veseli in zadovoljni Moi nasvet je pomagal, kajne?«
Prijazen nasmešek je spreletel Jeremijev obraz:
»Da. tovariš, vaš nasvet je imel čarovno moč. Midva sva jo čutila, moja žena in jaz. 7<'": n» niieva več zapisnikov!«
Crome—Schwienin&. (nrevede! J. A-.)
smrti gospodarja in pa, ker je mati skoro že umirala. Domačim je bilo dolgčas, pa so nas vabili. Tako smo neko noč bedeli pri bolni«
ci.
Postelja, kjer je ležala bolnica, je stala ob steni. Ob nji so sedela dekleta, fantje pa okrog mize. Menili smo se sami med seboj, le včasih so nam segla v besedo dekleta in tedaj je nastal razgovor živahen. Utihnili smo le, kadar so bolnico napadle slabosti.
Bridko je bilo domačim ob pogledu na tr» pečo mater. »Za atom pojdejo,« je ihtela hči Ančka in Micka je jokala: »Ata bodo prišli po mamo, mi bomo pa ostali sirote.«
Vzlic žalovanju nam je naglo potekal ve« čer in kar nič nam ni ugajalo, ker se je ma« li kazalec na uri pomaknil že visoko. »O polnoči bo treba oditi,« smo sklenili »Ako človek ne spi, ni podnevi za nobeno delo.«
(Pri bolni/eu
Prosili so nas, naj vztrajamo še nekaj ča« sa. »Mati ne bodo učakali dneva. Kaj bo« mo počeli sami, ako umrjejo ponoči?«
»Ali ga še ni?« Bolnici se jc začelo blc« sti. »O, da bi skoro prišel!«
»Očeta kličejo,« se je zdrznila Ančka in Micka je trepetala tesno ob njeni strani.
Nastala je trenutna tišina, ki se je kon« čala s strašnim ropotom. Trušč je bil tako silen, da se je stresla vsa hiša. Od stropa je pada! belež in šipe so žvenketale.
Ženske so zagnale krik in že so drle sko« zi vrata. Mi pa za njimi po rokah ln po no« gah, kakor je kdo mogel, samo da je bil prej na cesti. Tu smo se šele ustavili.
»Nič drugega kakor spomin,« smo lezli drug v drugega. »Mož je prišel po ženo . . .
I.
Morala bi domov. Čutila je, če ne pojde, ne bo imela kdo ve koliko časa nobene mirne ure. Vsako leto je v božični noči rahlo, skoraj boječe potrkala na domača vrata. Saj je bila vsem domačim zmeraj tako tuja. Od mladih nog ie bila zdoma. Mesto rute je nosila klobuk. In če ji je ta ali oni doma kdaj pikro dejal .gospodična', mu beseda ni šla prav nič od srca Zakaj Anka je bila res gosposka in domačim prav nič podobna. Na tihem so bili nanjo ponosni, na zunaj ji pa tega nikoli ni nihče pokazal A ljudem so govorili:
»Da, da. naša Anka! Fara nima več take!«
Bila je lepa. Zelo lepa Visoko, vitko, razumno dekle z bledim nenavadno lepo oblikovanim malce podolgovatim obrazom, iz katerega je gledala v svet dvojica svetlih, na velike mandelje spo-minjajočih sinjih oči.Nič j- ni b'Io videti, da je v resnici preprosto kmetsko dekle, ki je kot otrok bilo pastirica, a se zna zdaj med ljudmi sukati kakor rojena meščanka iz bogate gosposke hiše. Vsi so ii prerokovali, da bo nekoč še imenitna gospa. Anka se je takim besedam vselej nasmehnila, kakor bi v siv dan posijalo prešerno solnce. Kaj bo ona, ki zna le streči. ubogati m le streči dan za dnem. kakor se dobri in povrhu še lepi služkinji spodobi.
Anka se je tega dobro zavedala. Vedela je tudi to, da ji je prav prikupna, lepa zunanjost odpirala vrata k najimenitnejši mestni gospodi. Med njo se je izobrazila, se tako ugladila — že po kratkem času, da jo je marsikak obiskovalec zamenjal z domačo gosposko hčerjo v veliko jezo kake naparfumirane in načičkane domišljave mestne goske. Kajpada, takole natihem ji je bilo to malce že všeč. Toda nikoli se ni spozabila. Kazala se je le kot služkinja, za vse nedostopna, tiha, vase zaprta, le delu posvečena. Tistega poltenega ponosa, ki ga po naturi imajo vse naše zdrave hčere z dežele, ni prav nič izgubila. Ni se poviševala, dala se pa tudi ni ponižati. Kadar ji je česa bilo dovolj, je ubrala svojo pot. Tako bi bila kmalu pozabila svojo mladost in se je le večer za večerom izročala svojim mladim sanjam, svoji neutešeni skriti ljubezni — dokler jo lepega dne ni izdalo lastno srce, ko ji je vsa
duša zahrepenela po z cm ski sreči.
*
Poletje se je bilo nagnilo k jeseni. Na vrtu kraj Ankinega okna, na veliki, mogočni jablani so dozorevala jabolka. Anki je šlo na smeh. Zdaj pa zdaj ji je srce v nekem čudnem nemiru veselo utripalo. Prevzemalo jo je doslej neznano, 7. mehkim otožjem spremljano razkošje. Bilo ji je, kakor da se je vanjo vselilo vse zmagoslavno solnčno poletje. Gledala je jablano, dozorevajoča, krasno rdeče pisana jabolka, sinje poletno nebo — in čim dalj je uživala v nedeljski tišini polnost prirode, tem bolj se je je polaščal sladek nemir. Prsii so se ji močno dvigale. Hkrati z nemirom se je je lotevala utrujenost, neka tistih utrujenosti, ko se človeku hoče počitka, da bi z odprtimi očmi sanjal, sanjal, se potopil v pravljični svet svoje mladosti in doživljal v sebi tako vse tisto, kar se mu v življenju le malokdaj in tako težko izpolni.
Prav v tistem trenutku je morala izdih« niti« . . .
• »Pojdimo gledat.« smo rekli fantje ter se počasi tesno drug ob drugem rinili v kočo. V veži je čepela bolnica, zavita v rjuho. Vstala je in bežala za nami, pa je padla in obležala. Spravili smo jo nazaj v posteljo, na« to pa smo se opogumili in šli skupaj v ku« hinjo, odkoder se je culo ropotanje.
Kuhinjskih vrat pa nismo mogli odriniti do kraja. Zadrževala jih je ovira — velik kup kamenja od dimnika, ki se je zrušil v kuhinjo. Ko smo zagledali razvaline, smo se prav pošteno oddahnili.
Bali smo se, da bo strah škodoval bol« niči, pa se je zgodilo nasprotno. Prav tedaj se ji je začelo boljšati in je kmalu okrevala.
Soteščan.
Zdaj pa zdaj ji je bilo, da mora omahniti. Potegnila je k sebi stol, položila nanj noge, glavo pa naslonila na okno in se jablani in sama sebi z otožnimi očmi nasmehnila. Vitko telo ji je vz.trepetalo Bila je krasno utelešena živa, kipeča mladost, vsa pričakujoča, nemirno hrepeneča. da se ji zdaj zdaj uresničijo sanje, da se ji že vendar poteši, pomiri razboljeno srce. Čutila je. da jo od dne do dne zajema vse silnejši vrtinec, in se je bala same sebe Nekaj časa se mu je z vso silo upirala, zdaj je pa v svojem uporu popuščala in se nehote izročala svoji notranjosti, ki je bila silnejša od njene volje. Ob misli nanj ji je drgetalo vse telo. Čutila se je tako razboljeno. da si je*zaželela pozabe vsega, da tudi o sebi ne bi ničesar več vedela, se nič več ne čutila.
Tako je potekla ura. Druga in tretja. Anki se ni dalo iti ven Ob misli na druščino se je zbala hrupa tistega praznega, dušo ubijajočega krčrnar-skega trušča. Nikogar ni bilo doma. Le ona je ostala in se nekaj časa sprehajala po gosposkih sobah, ki so ji pa bile tuie, hladne, da jo je stresal mraz. Sprva ni vedela kaj bi. Potem jo je bila jablana zvabila k oknu, kakor da mora ostati doma. Na obrazu se ji je zrcalilo nape' pričakovanje, ki se ji je počasi Selilo v oči. da so v polumraku sobe zablestele kakor zvezde na svetlem večernem nebu.
Pa vendar si je še trdila, da prav ničesar ne pričakuje Z vsemi silami se je umirala notrunie-mu glasu, ki ji je govoril, naj seb' nikar več ne laže, da je del poti njene neizkušene doslej 'e delu posvečene mladosti, že dopolnjen.
Gledala je krasno zoreča jabolka na jablani, pa se je upirala glasu iz sebe. ki ji je klical, da je ona sama lepa Anka, čudovita jablana, še Čudovitejše drevo od drevesa pred njo. Anka, ki mora dati jabolka, plod. ki se bo zrel plodil in se smehljal solncu podnevi, zvezdam ponoči, *e branil in bil v vihariu. v samoti otožen premišljeval o sebi, o življenju, o potih usodnosti.
Anka si ni mogla več pomagati Vse misli so se ji razblinjale sproti. Le ena, eno samo, bledo, neznatno ime je imelo v njei ves prostor, ime, podoba njenih sanj, ki ji ni dala že dolgo spati, ki ji danes ni dala, da bi šla ven s tovarišicami uživat prostost.
Bila je uklenjena. Zdaj pa zdaj so se ji ustnice lahno zgenile, zašenetale:
»Ivan!«
*
Solncc je zašlo. Jablana se je potapljala v večerno senco. Anka je še zmeraj sedela pri oknu, si glavo podpirala z roko in mislila na Ivana, se spominjala, kako mu je stregla. mu snažila obleko, čevlje, mu zjutraj nosila na posteljo kavo, kako je časih nanjo vpil, jo zmerjal, kako je vse lepo potrpela, imela zanj. za gospoda Ivana, zmeraj le smehljaj — in, kako jo je zadnji Cas nekajkrat pobožal, jo pred dnevi poljubil, da ie zardela kakor mak. nekaj zaječiiala, se mu izvila iz objema, zbežala in ves dan nosila v sebi njegove besede:
»Anka, ljubim te!«
Bile so tople, mehke, tako božajoče, kakor sredi poletja ob košnji lahna sapa, ki boža grabljic«
in jim izvablja prešeren smeh in pesem.
*
Anka se je izročila pričakovanju. Čakala je. Naj pride karkoli. Ve, da pride on. Ivan, še nocoj. Zato je ostala doma — plaha srna, ki ne najde več izhoda — in gre lovcu naproti — zbegana, premagana, lovcu se zaupajoč.
Prestrašil jo je vsak najneznatnejši šum. Vsaka senca jo je oplašila. Vrt je bil že potopljen v mrak. In sence so rasle, rasel je v njej strah, obup, da je bilo vse pričakovanje zaman.
Od nikoder ni bilo slišati korakov. Prav nobenih korakov. Anka se je zavedala grozne tišine ki jo je obdajala v tuji hiši. Prevzel jo je ubijajoč občutek, da je sama, povsem osamljena, da nima na vsem ljubem božjem svetu prav nikogar, ki bi se mu mogla vsaj malo zaupati, mu razkriti svoje ljubeče srce.
Tedaj so se ji oči orosile. Zaihtela je Saj je bila vendar le služkinja, navadna služkinja, ki se ji je zahotelo življenja^ V trenutnem obupu si je roki zarila .v goste temne lase Skušala je premagati bol. Toda po licih so ji že drsele solze. In Anka je zajokala prvič zaradi svojega srca in iz zavesti, da je od vseh zapuščena, zavržena, sama, le služkinja, zmeraj samo služkinja.
Ta čas je sobni zvonec lahno zabrnel Nekdo je tiho, previdno pozvonil in čakal Nič Anka, potopljena v svojo bol, je slišala le krik svojega ranjenega srca.
Zunaj je spet pozvonilo. Anka ni mogla verjeti. Kdo naj bi ob tej pozn.i večerni uri, ko je vrt bil že potopljen v temo in so na nebu zvezde že gorele, še priišel? Toda zvonec je trdo jeknil Anka je preplašeno šinila kvišku. In spet je hilo nekaj trenutkov vse tiho. Sedla je in se trpko nasmehnila. Sanjam, je pomislila. A te misli še ni utegnila povsem sprejeti, ko je v prednji sobi spet zazvonilo, zdaj lahno, zdaj močneje Anki so se oči od nerazumljivega strahu razširile Srce se ji je skrčilo. V njej sta se bila strah in vesela slutnja: »Oti je! On! Ivan! Ivan!«
Stekla je v prednjo sobo. Zvonec je.nenehoma zvonil. Z glasom, ki je razodeval vse težko prikrivano veselje, je zvonko vprašala: »Kdo je?«
»Kdo je?« je ponovil za vrati mladeni.ški glas malce oponašajoče Anka je vzdrhtela Morala se je nasloniti na podboj, da ni omahnila V trenutku jo je bilo skoraj groza. Umakniti se ni mogla več. In odipreti je morala.
»Gospod Ivan. ali ste vi? je s tresočim se glasom vprašala«.
»Da da. tak daj no že odpri!« je nestrpno in čudno pretrgano odgovoril domači sin študent.
Anka je odprla in od vrat skoraj odskočila. Ivan je vstopil z naglim, z mnogo prenaglim korakom v prednjo sobo. zalopuhnil za seho* vrata in se vstopil pred Anko »Kaj me nisi pričakovala?« Anka ie pobesila oči. sklonila glavo globoko na prsi. Ivan se je pa veselo zasmejal.Hi dvignil glavico in jo prižel na svoje močne prsi.
»•Nocoj ne pride nihče Anka. Ne boj se« ji je vroče šepetal. Pojdi va veni Glej. kako lep večer je. črički pojo ubrano kakor še nikoli Čujl Anka! Pojdiva na vrt. Gledala boš v zvezde in v tvojih očeh bom videl vse vroče poletje, sebe. bom čutil — tebe — in bom ves tvoj. Ljubim te bolj kakor sebe!«
Okoli Anke se je zavrtel svet. Čas se je utopil kdo ve kam Prostor se je razblinil Le v duši je čutila še iskrico upora, ki je ugajala Pa se 'e že nemočno nasmehnila. Objela io ie sladka omotica In Ankin smeh je bil vrisk, srebrn, sočen, poln —njen kogled. kakor bi se ji iz oči utrinial oblak zvezd in se pršil v goreče snope, v plaz vid jemajočih isker. Prižeta na krepke prsi je dihnila ime. ki ga ie bila ponavljala bede in v sanjah že tedne in tedne. Ves vrt je bil poln tega imena, vse zvezdno nebo ie Wln pnceiano ž njim: »Ivan! Ivan!«
*
Polnoč je že davno odbila. Z razmršenimi lasmi bleda in trudna je stala pred majhnim zrcalom v
•9nCa
svoji tesni izbicL Okoli Anke je vladala.globoka, gluha uo4 Ln tedaj »e j« spomnila, da njenega imena ni nikjer, da ni Anke, da je le služkinja, ki mora ubogati in stroči.
II.
Poteke; je prvi mesec. Anka je hodila po hiši s sklonjeno glavo Caaib jo je kdo presenetil v kakem skritem kotičku ko je ihtela Vselej se je Se » pravem trenutku zbrala in se, čeprav z očmi, polnimi solz prijazno nasmehnila Toda oči so bile zaradi neprespanih noči in joka vsak dan bolj rdeče veke težke vnete Nikomur več se ni upala pogledati » obraz Gospa je Kil« ns Anki sicer opazila veliko spremembo, vendar je molčala m morda le čakala usodnega trenutka, da ji pove kruto resnico in io požene iz dostojne hiše čez pras na cesto Anki se je zdelo da morajo za njeno sramoto že vsi vedeti In trpela ie dalje, na zunaj mirna za vsako delo pripravljena Kdaj pa kdaj se je spominjala tist h kratkih poletnih in prvih lesenskih noči k* so nekoč » sanjah bile čudovite lepe pravljične brez naineznatnejše zle misli brez greha, a so potem, po ti-sti noči v vrtu pod zvezdnim nebom zgorevale po težkem, dela polnem dnevu v nikoli utešnem ognju mlade sle
Ostala ie sama od vseh zapuščena On. ki ji je uresničil sanje mladega neizkušenega srca. ie šel
dalje za svoPm poklicem, študirat v Pariz. •
Zgodilo se ie v'Miklavževem tednu Gospa je Anko poklicala k sebi. ji ponudila stol in še sama sedla v veliki naslonjač Anka je takoj vedela, kaj je Vendar najsi se je še tako bala te ure. najsi si je bila še tako predstavljala da se mora nanjo zrušiti v tej uri ves svet. ostala te kakor po čudežu mirna
Gospa je nekaj časa molčala Z obraza jI ie bilo brati, da je tudi njej hudo Spregovoriti ni mogla niti tedaj, ko je Anki že vsa notranjost stopila v oči in se 1 i je po licu potočila solza. Ali zaihtela ni.
Potem je gospa vendarle spregovorila S tihim božajočim glasom, iz katerega ni bilo čutiti najmanjše graje, je dejala:
»Anka. vsi te vmamo radi. Zelo žal nam j« zate Ivan mi le prejšnji teden pisal, da se je spozabil«
Gospa je pomolčala Anka ji je najprej svetlo pogledala v oči. Toda opazila je, da govori iz oči njene gospodarice zgolj usmiljenje ves križ je pa njen Vzbudi! se ji ie stari ponos ln beseda ji je obtičala v grlu solze so se ji v trenutku posušile v očeh Gospa je tiho nadaljevala
»Žal da le prepozno pisal. laz sem pa. dasi sem slutila prepozno opazila Sicer bi «e bilo dalo še kako popraviti v tvoj i<n v naš prid Zdaj pa moraš <z hiše — zaradi ljudi Vem kaj misliš reči. vem kako ti more biti Toda storila sem vse. kar je v moji moči Otrok in ti bosta preskrbljena. Pomisliti moraš, draga Anka da ie to največ, kar moreš dobiti Koliko i>h i« ki ostanejo vse življenje zavržene, a če to ne. so odvisne le od dela svojih rok ki je grenko in se le redkokdaj vzdrže pošteno do konca svojih dni. Ne obupaj V kuhinji sem ti pripravila zavoj. V nJem imaš vse potrebno da boš imela pri roki. ko pride težka ura«
Gospa je umolknila ftez nekaj časa je vstala in Anki ponudila roke Tedaj ie Anka zaihtela. se zgrudila na kolena in gospejino roko obKla s solzami Jecljajoč so se ji trgale besede zahvale. Saj takega konca ni bila pričakovala Hkrati se ji je pa r dušo zagrizel črv krivice, ki je ni več zapustil
Grizel ie dalie in je kmalu pričel izpodjedati zdravje Iz krepkega, zdravega dekleta je na-stalno bolehno. bledo lepo dekletce ki mu je iz oči sijala vsa notranja lepota Iz teh oči, ki so nehote ln nenehoma obtoževale, sodile svet. ki ie izobčil mater
•
V nizki, podstrešni izbi, ki jo razsvetljuj« majhna petrolejka, sedi pred majhnim zrcalcem Anka.
Da. da. domov mora. Sveti večer je. Oe ne pojde domov, ne bo vse leto mirna. Anka to čuti In materin grob mora obiskati. Vsako leto n« sveti večer le obiskala materin grob, prižgala na nJem sveče in ga okrasila s smrečico. Toda taka, kakor je videti zdaj, ali more domov? Ali sme?
Ali n« bo pokvarila vsem, očetu, bratom, sestram. teta min stricem in kdo ve že komu božičnega veselja.
Anka premišljuje, ugiba. Davi jo neznosna bolečina. Ali potem se spomni, da zaradi njega, ki v njej dorašča, n« sme imeti nobenih hudih misli. Da mora zaradi njega, če hoče, da se ji bo nekoč lepo, nedolžno smehljal, vse potrpeti Ustnice so se ji mehko zgenile. Vstala je. In tedaj je opazila, da je že povsem napravljena. Kaj je še premišljala! Domov mora! In na materin grob
v sveti noči. Da. na materin grob moral •
Tiho je potrkala, še tiše je odprla vrata. Toplota in vesel saneh sta ji planila iz domače izbe v obraz. V trenutku so šla mimo nje vsa otroška leta, vse tisto prešerno mlado veselje, ki ga zanjo nikoli več ne bo.
Ko je stopila v sobo, so domači veselo vzkliknili Anka je smehljajoč se pozdravila Hotela se je opogumiti, se zbrati, da bi vsem vtdro pogledala v oči. se z vsem veselo pozdravila kakor prejšnja leta — in jim razdelila darila Pa letos ni prinesla nič daril Sama sebi se je zdela kakor pritepenka Siromašna izgubljena, brez doma In prav tedaj, ko je vstopila, jo je spet obšla omotica Vsi so potihnili in se začudeno zastrmeli vanjo Neki globok moški glas je mrko dejal:
»Tako...«
Anki se je v glavi zvrtelo. Naslonila se je na vrata Kakor »kozi meglo je videla deset parov pobliskavajočih se ali začudenih in srepo zročih oči. Nihče ni stopil k njej Nihče ji ni ponudil roke Ob prvem svojem veselem vzkliku so vsi kakor obviseli In potem so ji vsi pokazali napol hrbte. Nihče se ji ni upal reči dobre besede. Zakaj ni bila nič pisala? Zakaj ni o vsem n>H z eno besedico omenila — da se misli.. Ah. ne. kaj — vidi s« ji — sram jo )*. — nikomur ne pogleda v obraz — samo spečala se je — vlačuga
Neizgovorjena beseda je visela v zraku Anka je stala pred domačimi kakor obsojenka Imela je občutek, da stoji pred njo en sam mogočen krvnik Stresla je glavo. Omotičnost ji je preMa Spoznala je da ji nihče ne bo ponudil stola Da za njo ni svetega večera — ni svete noči. Da se za njo rodil Kristus.
Tedaj je tiho voščila lahko noč in šla. Stekla je skozi vas. Pod nogami j' je osorno škrpa! srež Škripal ie in škripal in Anki se je vse bolj zdelo, da vpje za njo v tej sveti noči sam Herodež iz domače vasi:
»Dobim ga! Dobim ga! Prekleta!«
*
V daljavi je zazvonil farni zvon. Anka se je
vzdramila iz svojega obupa Globoki, svečani, znani ji g!a«ovi so preplavili sveto noč pomirili Anko. se dvonili in se razgrnili preko, zvezdnega
Kakor napeta povest se bere zgodba danske matere Ane Lauritsonove Mlada Ana je izgubila svojega moža, ki je umrl l. 1918. Ostal ji je pol leta stari otročiček. Sorodnikom se je smilila žalujoča vdova, zato so jo povabili k sebi, da bi med njimi vsaj malo pozabila svojo žalost. Ko je prišla z otrokom k njim, so ji dali na razpolago avto, s katerim so jo vozili, da bi se bolj raztre-sla. Na nekem izletu pa se je avto zaletel v drevo in ee docela razbil. Mlado ženo so močno poškodovano prepeljali v bližnjo bolnišnico. Njenemu otroku se ni nič zgodilo in je ležal tam na kraju nesreče sam, ker so se vsi brigali le za ubogo mater.
V istem času je privozil mimo drug avto. V njem sta sedela mož in žena. Videla sta, da bo mati ubogega otroka najbrže umrla in da bo deklica ostala sama na svetu. Zato 3ta otroka pobrala in ga vzela s seboj. V bolnišnici, kamor so odpeljali mater, sta oba zakonca pustila svoj naslov z naročilom, da mati, če ozdravi, dobi svojo hčerko pri njih. Dokler mati ne bo zdrava, bosta onadva skrbela za deklico.
Cez dalj časa se je zgodilo, da je mati res ozdravela. Zdaj bi bila rada šla po hčerko,
neba. Anka je pogledala kvišku. Zvezda pri zvezdi na temnem nebu. In Anki je bilo, da jo gledata i®med teh neštetih drobnih, daljših lučk dva majhni, svetli očeset, da se ji smehljajo drobca ne, od zdravja kipeče otroške ustne in da sliši od tam gori sladek otroški glasek: Mamica! Ma-mica!
Zamaknjena v to svojo misel, v kateri je ž« bila vsa neizmerna in nepopisna materina sreča, je šla dalje na pokopališče — na materin grob, prižgala na njem sveče — edino darilo za njo. ki
ji je d"!a življenje.
III.
V	okno se zaletava burja Zdaj pa zdaj za-zvenče šipe, zaškriplj« tramovje v strehi. Zunaj mete sneg Anka naklada v pečico drva. Mraz je. In n-ekod prihaja tenek. nestrpen glasek.
Anka že teče. V kotu izbe stoji preprosta zibelka Anka jo malo zagnga. zapoje s svojim zvonkim sočnim glasom uspavanko In otročiček potihne, zaspi.
*
Spet je sveti večer. Anka se spominja domač« vasi. spominja se matere, njenega groba A nocoj ne sme na pot. Nihče ne bo to sveto noč prižgal na materinem grobu lučk. Tam v kotu jo nekdo proseče milo kleče, maha z drobnimi ročicami. se ji smehlja, kakor je čutila lani na zasneženi cesti, ko so sijale nanjo svetonočtve zv«-zde.
•
Nikjer je nihče ne pričakuje. Morda se je tu pa tam spominjajo, a le spominja'o, kakor .e človek spominja davno poteklega doživljaja Tudi Anki je vse utonilo globoko v preteklost, se odelo v meglo pozabe Za Anko je le sedanjost — dete v zibki Ob njej sloni živa straža svoje krvi in misli na mater, na grob med grobovi sredi snežnih polj, ki bodo nekoč krili tudi njo in bo morda tedaj prav ta. nad katerim zdaj trudno bedi. prižigal sveče njej — svoji materi
Preko mesta valove glasovi zvonov Anka posluša Gleda skozi okence svoj-e podstrešne »zbs na mračne strehe, v nešteta razsvetljena okna, v svetlo božično noč
V	kotu sobe na nizki omarici so jaslice. Pred njimi gore lučke. A v njej, v Anki, gori spomin na mator. Zdaj pa zdaj ji uide pogled ns zibelko.
Preko mesta valove glasovi, polnočni glasovi zvonov. Skoraj sleherno okno ie razsvetljeno. Tudi Ankino sije v noč. A Anka 'anno dremlje kraj zibelke da se zdaj zdaj zbudi. Tiha straža svojemu detetu, da se mu kaj ne zgodi, da se ji nekoč nasmehne velik, od zdravja kipeč, poln življenja v velikem, s tisoč in s tisoč skrivnostmi obdanem vrtu ljudi.
Rudotf Krexal
toda naslov onih dveh zakoncev se je izgubil Nesrečna mati si je na vso moč prizadevala, da bi poizvedela, kje je njena hčerka. Vse zaman! Tako je minulo 15 let, polnih žalovanja za izgubljenim otrokom.
Pred kratkim pa je umrl v Texaau v Ze-dinjenih državah petrolejski bogatin. O njegovi smrti in oporoki so poročali listi. TI so tudi pisali, da je umrli bogatin vse svoje premoženje zapustil svoji pohčerjenki Mildredi. Pri tej priliki so časopisi na dolgo in široko popisovali, da je bogatin svojo dedično leta 1918. našel na Danskem, ko jo bila šele pol leta star otrok. Takrat se je otrokova mati ponesrečila z avtomobilom, zato sta mož in žena sklenila, da bosta dekletce vzela za svojo, ker nimata otrok. Otrokova mati da je najbrže umrla, ker ni bilo nobenega glasu več o njej.
Po naključju pa je te časopise brala tudi gospa Ana Lauritsonova. To je vnovifi ▼ njej obudilo upanje, da bo morda svojega otroka še našla. Ni se ustrašila ne stroškoT. - no truda in je nemudno odpotovala v Teiaa. In tu je čez 15 let res našla svojo hčerko.
Igubijeno hčerko je našla po 15 letih
»O!, poglej mamica«, je vzkliknil otrok, »poglej lepe pozlačene igračke, ki padajzo iz klade!«
Mati je prihitela, in se sklonila k tlom. To, kar je pobrala, je bil cekin! Takoj je vse ra« zumela: njen mož je skril zaklad v to klado, ki je bila izdolbena, in druge klade so mor« da tudi polne cekinov. Vrnila se je na ske« denj in se prepričala, da je bilo še v petih, šestih kladah enako bogastvo.
Kakšno presenečenje za ubogo mater! Njen otrok bo imel tudi Božička. Dobil bo belega konjička, ki si ga je že tako dolgo želel. Hitro je pogasila ogenj v peči in med mokrim pepelom pobrala zlatnike. Obilo jih je bilo. In sklenila je, da pojde takoj ob jutrnjem svitu na skedenj in jih pobere še tam.
Potem je rekla Jurčku:
»Zdaj moram iti za nekaj časa v mesto, da nakupim za večerjo. Ti pa pojdi k sosedi in me tam počakaj!«
Soseda je bila stara ženica, ki je imela Jurčka zelo rada.
»Le malo potrpi«,' je rekla mati, ko je odhajala, takoj se vrnem!«
»Kaj pa kolač?« je vprašal otrok.
»Pojedla ga bova, ko se vrnem«.
Zaupala je Jurčka svoji stari prijateljici in takoj šla. Ceste so bile vse razsvetljene, da so se kar iskrile v lučih. Povsod so stale stojnice, kjer so prodajali -slaščice in igrače. Samo izbirati je morala. Gospa Kocmurjeva je kupila velikega belega konja, čokolade, pi« Škotov, orehov in še vse polno drugih dobrot razen tega pa še marsikaj dobrega za večerjo. Kupila je tudi zavitek sveč. da bi razsvetli« la sobo. Nazadnje je imela košaro vso polno dobrot.
Ko se je vrnila, je skrila igrače in pripra« vila mizo za večerjo. Po vsej sobi je prižga« la sveče.
Ko je bilo vse pripravljeno, je šla isKat /určka k sosedi.
»No, Jurček, Ie pojdi«, mu je rekla, večer« jati bo treba. Pa tudi vi. soseda, pojdite z na« ma, da ne boste za božični večer sami doma. Pri nas boste večerjali«.
Dobra starka je z veseljem sprejela njeno povabilo.
Kako je bil Jurček presenečen, ko je sto« pil v sobo!
»Ali je bil Božiček pri nas, mamica?« jo je vprašal. »Ali je on prinesel to dobro večer« jo?«
»Usmilil se nas je«, je odvrnila mati, »ker si tako priden«.
»Ali bom lahko nastavil pred pečjo?«
»Da, otrok, da te Jezuček ne bo pozabil. Nedvomno ti bo prinesel to, kar si si želel«.
Drugo jutro, na vse zgodaj, se je Jurček zbudil. Pogledal je proti peči in res, tam je stal velik bel konj. In okoli njega vse polno lepih igrač, o katerih še sanjal ni. Še nikoli ni videl takšnega bogastva.
»O, kako je Božiček dober!« je vzklik« nil Jurček. »Uganil je, kaj sem si želel in mi prinesel še več! Ti ne jokaš, mamica?. Ali je tudi tebi prinesel kaj lepega?«
»Da, Jurček moj, povedal mi je. da ne sme človek nikoli obupati. Sreča pride k njemu, ko je niti malo ne pričakuje. Odslej naju bo prihajal vsako leto obiskovat!«
lože Bregar
Vsi prebivalci malega mesta so se priprav« ljali, da bodo veselo slavili božič. Povsod na cesti si srečaval samo ljudi, ki se jim je mu« dilo, in vsi so bili obloženi z zavitki.
V skromni podstrešni hišici pa je sedela za mizo gospa Kocmurjeva, stara vdova. Njen sedemletni Jurček je čepel zraven nje in jo molče gledal.
Vdova je jokala.
»Ne jokaj, mamica,« ji je rekel Jurček, »saj je nocoj tista noč, ko prinaša Božiček otro« kom dobrote. Čeveljčke bom položil za peč. Morda mi bo prinesel velikega belega konja, ki si ga že tako dolgo želim«.
Mati je pogledala otroka in se mu nežno, nasmehnila.
»Da, Jurček!« je odvrnila mati, »morda ce nas bo Božiček res usmilil. Da, nekoč nam je bilo bolje, toda takrat si bil še pre«
boljšega. Ko pa je njen mož umrl, niso dobili nikjer nič denarja. Kam je le dal svoje pri« hranke?
Vdova je morala začeti prodajati pohištvo, da je lahko živela. Toda počasi se je njeno stanovanje izpraznilo in v njem je ostalo le še to, kar je nujno potrebovala za gospodinj« stvo. Razen tega jo je še bolezen priklenila na posteljo. Bolehala je že več mesecev in danes je samo za nekaj časa vstala. Z zadnji« mi krajcarji je kupila jaica in moko, da bi pripravila svojemu Jurčku veselje s kola« čem.
Začela je mesiti. Jurček, ki ni vedel, kako dobro se drugim godi, jo je ves srečen opa« zoval pri delu. Kar oči so se mu iskrile, ko je videl, kako je mati pripravljala testo.
Mati pa je imela v kuhinji le še nekaj po« ' lene. Tedaj se je spomnila, da mora biti na
majhen, da bi se tega spominjal. Zdaj, ko pojdeš že v šolo, pa nimam ničesar«.
»Kaj, mamica, ali niti potice ne bomo ime« kza praznike?«
»O, da, otrok. Nekaj jajc sem kupila in malo moke. Kolač bova spekla«.
»O, kolač!«, se je razveselil otrok.
»Siromak, kako hudo ti bo, ko se boš zjutraj zbudil, pa ne boš ničesar dobil«, si je mislila mati. »Nocoj stoje otroci pred božičnimi drevesci, ti pa nimaš ničesar...«
Ko je premišljevala vse to, je le malo manj kalo, da se ji niso spet vlile solze. Toda pre« magala se je.
Njen mož, ki je umrl pred šestimi leti, je zaslužil s svojim delom obilo denarja, toda bil je nenavadno skop. Svoji ženi je dajal komaj toliko, da je živela. Toda gospa Koc« murjeva je vendar še našla kje kakšen belič, da je kupila svojemu malemu ljubljencu kaj
hlevu še nekaj klad, ki jih doslej še ni pri« nesla v kuhinjo, ker so bile pretežke.
»Pojdi, Jurček z menoj, da bova prinesla klade. Tako bova imela vsaj toplo za božič«.
Res sta šla, izbrala največjo in jo s te« žavo privlekla v kuhinjo.
»Čudno«, je rekla sama pri sebi, »kako je ta klada težka? Saj je vendar čisto suha«.
S težavo jo je potisnila v peč in pred njo naložila nekaj dračja, ki je s plamenom za« gorelo. In zdelo se ji je, kakor bi se bila ob soju tega ognja vrnila sreča v hišo.
Potem je naložila še nekaj vej, da je bil ogenj močnejši.
Jurček je sedel pred peč in gledal, kako je ogenj plapolal. Iznenada pa se je klada, ki jo je vročina razgnala, razpočila. Med pepel se je vsul dež zlatnikov, nekateri so padli ce« lo na tla.
(Deseto
OtroH v snegu
V siromašni koči, nedaleč od cerkve, je sedel stari Kosmač z družino. Se dobro uro je manjkalo do polnočnice. Kosmač je bil siromašen, zato svojima otrokoma. Tonetu in Nežict ni mogel pripraviti za božič dru» geg veselja, kakor to, da sta Ma lahko o pob noči k maHi ln ko so se vrni/l iz cerkve, so šli veseli spat, ne da bi bili kaj dobrega po* jedli.
Pri bogatih sosedih sta videla otroka vsako skozi okna same dobrote Bogato okrašena drevesca, vsa polna luči. vsa polna igrač in
slaščic, pri niih pa ni bilo ničesar. In vendar sta otroka upala, da jima bo Božiček kaj prinesel.
»Jaz bom nastavil pri postelji«, je dejal Tone svoji sestrici. »Upam. da se me bo Božiček spomnil, saj ve, da zmeraj moliva zani«.
•Vidiš, tudi lani sva oba molila, pa naju je vendar pozabil«, je tiho rekla Nežica. »Naša koča je tako majhna, da je v snegu ni« ti ne onazl In gre mimo nje«.
•Veš, kaj!« je vzkliknil Tone, »Storiva nekaj takega, da bo vedel, da misliva nani!«
»Kaj pa? Saj si ne moreva ničesar kupiti!«
»Ali nimamo doma pastirčkov in hlevčka, ki Ca je oče lani prinesel iz mesta?«
»Ha. saj res, jaslice! Čisto sem že pozabila nanie«.
»Vidiš, postavil jih bom v kot in imeli bomo take jaslice kakor v cerkvi«.
»Oh. saj n; mogoče!«
»Videla boš!«
»Oče. ali imate kakšno veliko desko?« je vprašal Tone očeta.
In oče je res prinesel s skednja močno desko in jo pribil v kot
Nanio sta postavila hlevček in ok.di nie pastirčke in ovce.
»Zdai morava še vse okrasiti«, je dejal Tone svoji sestri »Vidiš, vse imam, kar je
potrebno. »Nekaj vejic, dovolj mahu in kamnov, da je res kakor okoli pravega hlev« čka«
Vse je bilo že pripravljeno, ko so zvonov' v zvoniku začeli klicati k polnočnici. Moški ženske in otroci so hiteli proti cerkvi, ki je stala nedaleč od vasi na griču Vsi so bili zaviti v težke suknje in kožuhe, kajti hladna je bilo in med snegom je pihala burja. Kar gaziti so morali, toliko snega ie pado od večera.
Stari Kosmač 'n njegova družina so š,: za množico, ki je stopala proti cerk-ri Vse je zeblo, kajti slabo so bili oblečeni. Ma*< jc otrokoma komaj napravila za zimo dve tanki suknjiči.
Drugi otroci z vasi so vese'o parili p\> snegu in se kepali, Na glas so pr'.->ovedovali, kaj bodo dobili dobrega, ko se vrnejo domov.
»Pri nas smo spekli zajca!« je dejal prvi
. »Pri nas pa potice!«
»Pri nas pa pečejo klobase!«
.»Jaz upam, da mi bo prinesel Božiček mlin na veter!« ie pripovedoval mlinarjev sin,
»Jaz sem pa prosila punčko, ki govori, je dejala njegova sestrica.
In vsak je pripovedoval, kaj je prosil.
Tone in Nežica sta molčala tn se stiskala k očetu in materi, da bi ju manj zemo.
Po maši so se otroci hitro odpravili proti domu. Tako nestrpno so čakali, kaj jim bo Božiček prinesel.
Nežica se je ločila od staršev in brata. Ostala je še nekaj časa v cerkvi, toda nihče ni bil zaradi tega v skrbeh, saj niso bili da« leč od -'orna in Nežica je pogosto sama hodi« la v cerkev
Množica se je že razšla in Nežica je prav tedaj zapuščala cerkev. Iznenada pa je za« gledala pred cekvijo v kotu nedaleč od vrat drobnega otroka, oblečenega v tanko, raz« trgano obleko. Snežilo je na vso moč in otro« ček je jokal.
»Siromak mali!« fe vzkliknila Nežica. »Saj boš od mraza umrl! Čakaj malo. takoj poj« dem povedat staršem, kje sem te doh'Ia Po« tem pridejo in te vzamejo s seboj. Pri nas se boš vsaj lahko ogrel«.
Hitro je slekla plašček In zavila otroka van i.
»Tole imej, dokler se ne vrnem!«
Potem je odhitela proti domu. prosit po« mo*i za otroka.
Mati je bila zelo presenečena, ko ie vi« dela, da prihaja Nežica brez plašča. Saj ie bila v tem hudem mrazu komaj za silo oblečena.
»Kie pa imaš plašč?« ?o le vprašala mati.
Nežico so zalile solze in povedala je, kaj se " 5e primerilo.
»Poidimo b;«TO. pomagaimo ubogemu otro« ku.« ie vzkbknil st^ri Kosmač. »Saj bo rmrznil v tem mrazu!«
Kar so jih noge nesle, so hiteli proti e*>r« kvi, tod;* pred vrati so dobili samo Neži^in plašč. V sne^u.pa so b;li še zmeraj «'ed~vi. ki iih ie pustilo telesce ubogega otroka. Pre«e« nečeni so se vrnili domov ?n se vpraševali, kai se je ubogemu detetu pripetilo Bali so se zani »n v strahu premišljevali, kdo Pa ie vzel. Toda kako so se začudil?, ko so od da« leč zagledali, da je bila ni'hova sob* vsa svetla. Na sredi je stala miza. vsa obložena 7 dobrotami v dragocenih posodah
V kotu s zagledali veliko jelko in na nie j so bile privezane razpovrstne Igraje. tak*r>e Mikršnih nihče na va*i ni poznal. Z najvišje ^eie pa je visela debela mošnja, ko jo je Kosmač odprl, so se vsuli zlatniki iz nie r In ko so nresene*eno g'»"dali ta čudež, ie vstal mali Jemš^ek Iz j3«Hc. zrasel in se iz« premeni! v drobnega otroka, ki ga je Nežica videla pred cerkvijo. Niegova bela obleka se je lesketala kakor solnce in svetel soi ie obseval niegovo glavo.
»Nežica«. je dejal »in vi, prijatelji moji. poplača! sem vas za vaše dobrote Čeprav ste bili siromašni, ste vendar hoteli pomagati otroku, ki je ležal v snegu Bog vam vrača svoj dolg, kajti tisti, ki pomaga siromakom, poboja Bogu«.
Po teh besedah je otrok izgin'1. Kosmačev' so imeli to leto res srečen bož'č.
Tone Koren
(Prevarant sRopuh
Kušar je spadal med ljudi, ki poznajo sa« mo grablje, nimajo pa vil, da bi dajali dru« gjm. Bog ne daj, da bi bil pobral kdo kako jabolko na njegovem vrtu! To je bilo javka« nja, kadar ga je zadela kakanezgoda.
Ljudje so ga imeli za norca. Radi so mu ponagajali s kako nedolžno šalo. Včasih pa ga je kdo prav pošteno nasukal.
Nekoč je stiskač prodajal mesarju prašiča. Dolgo je trajalo, preden sta se pogodila. Dedec je skoro že omagal; mož, ki živi od izgube, pa je govoril, kakor bi sadil cvetlice. »Ne morem, pa ne morem. Davki, naprej ne gre in blaga je na izbiro«.
Kušar je odnehal. Dogovoril se je, da bo kupil nazaj slanino. »Za meso mi ni«, je re« kel, »brez zabele pa ne morem biti«.
Mesar je pristal na dogovor. Opozoril pa je prodajalca, da mu bo moral plačati slani« no po dnevni ceni.
»Seveda«, je pritrdil, »se bova že pomeni« la«.	-	.-.- ...
Prašiča so stehtali in mesar ga je pošteno plačal. Stiskač je hlastno spravil denar, me« neč: »Nekaj bo treba dati za slanino, a dru« go bo ostalo«. V duhu je že vedel, komu bo posodil in koliko bo obresti, ko poteče leto.
Račun, ki ga je prejel od mesarja, pa ga je skoro vrgel s tečajev. Za slanino je moral dati več, kakor je dobil za prašiča.
Kušar ni bil nikdar brez pijače. Na sodu je imel tako pipo, da jo je znal le sam od« . preti. Pozimi ni rad točil, vedoč, da bo po«
po N«
leti draže prodajal. Največ odjemalcev jo imel med vaško mladino. Kadar je ponoči kdo potrkal, tedaj je starec kar planil pokon« cu in odpri okno. In že je stal na mizi liter ali Štefan rumenega sadjevca Fantje so složno ravnali račun, kadar so imeli kaj denarja, ekoč pa so ga pustili na cedilu. Sejem je bil v sosednji občini in ljudje so se vračali domov proti večeru Po večerji so zapeli fantje pod vaiko lipo. Take pesmi pa so vse manj glasne, ako pridejo iz suhega grla.
»Malo zamočiti bi bilo treba«, je omenil vaški dobrovoljček.
»Jaz sem suh«, je odvrnil Brgačev Ivan.
»Jaz pa tudi«, je dostavil tovariš.
»Kušariu io dajmo zagosti«, se je spomnil Penetov Janko.
»Pa res«, so se strinjali vsi po vrsti. »Tema je; ne bo nas poznal po glasu«.
Zavili so jo proti skopuhu. Med potio so posnemali mukanjc živine in oponašali go« njače.
»Kušar je odprl okno. »Pazite, da ne po« derete ograje'« se je tresel, meneč, da že« neio živino s sejma.
Sivka, riavka!« so kričali in dirjali po cesti. Fant iz »Mvsedpie vasi pa je stopil pod okno in vpnšal skopuha, ali ima kaj mokrote.
»Sadjevec točim po pet dinariev«, je od« govori! »Koliko na i ga prinesem?«
»Kolikor ga bomo izpili...«
Praznili so liter za litrom in Kušar je za« dovolipo mencal z rokami Računal je. ko« liko bo dobi! za pi'ačo, obenem na je vpra« seva! po kupčiii in kam žcne'o živino.
»V mesto«, so mu lagali. »Vso noč bomo goni!'«.
»O. tedai ga pa It potegnite!«
»Odriniti bo treba«, sn začeli mandrati. »živina je že nemirna. Kdo jo bo polovil, ako nam uide?«	. ^
»Sivka, stoi!« ie vršalo okrog hiše. »Za njim. da ne uide!«
»Kai pa je?« je vprašal Kušar.
»Vol je ušel! Pa junc in teJica! Vse je iz« gubljeno! Kdaj jih bomo ujeli?«
Fant, ki je naročil pijačo. sc je pognal v beg in za niim so jo urezali vsi njegovi to« variši »Rjavka« je odmevalo po vasi. »Liska, na. na, na!«
Kušar je stal do jutra zaman oh odprtem oknu in čakal, kdaj se bodo vrnili z denar« jem.	Soteščan
IS* t Ga, tHffccc itt j^on-ly*oo zgodba t? Ctnu
Posluša, gleda teta Mija, ganljivo zgodba se razvia.
Na Mihca solz že potok teče, od solz že Mihca glava
Pa tetin dežnik brž odpre, na dežnik lahko potok vre.
■v
^Čarobna pišcalfca
(Pripovedka)
Sivo zidovje koširskega gradu so objemale večerne sence. Po dolini je legal mrak, iz ka« terega so švigale kletve in sovražni pogledi proti graščini na gričku sredi ravnine. Sto pesti se je krčilo in dvigalo v ugovor na kri« vice, pod katerimi se je zvijalo ubogo pre« bivalstvo.
Tisti dan se je vršila na Koširju krivična obsodba. Trpine iz Kotline je bil obsojen za« radi dejanj, ki jih ni zagrešil. Sodba se je glasila: »Zapor v grajskem stolpu«. Stolp na Koširju je bil prebivalcem v strah in grozo. [V njem so nekoč poginili zaprti roparji, čijih duhovi so strašili tam vsako noč med enajsto in dvanajsto uro. Kogar je objelo stolpovo vlažno zidovje. ta je bil zapisan neizbežni smrti.. Jetnik ni preživel niti prve strahotne nočne ure.
Trpine se je poslavljal od življenja. Ukle« njen je sedel v stolpu za kamenito mizo. iVdal se je usodi in začel moliti. »Ti, ki si mi dal življenje, veš, da sem nedolžen. Reši me, ali pa mi vsaj prikrajšaj muke, ki bodo skoro nastopile...«
Obšla ga je neka prijetna utrujenost. Nje* govo oko je obstalo na drobni zvezdici sredi močnega oboka. Zagledal je stene, tla in mizo v prečudni svetlobi.
Zdajci je stopila predenj čudovito lepa go« spa v beli obleki. Jetnik jo je hotel nagovori« ti, a prikazen se je nasmehnila in položila prst na usta. Nato je izpregovorila: »Jaz sem Valerija, ki sem bila pred davnimi leti tukaj umorjena. Moja vest je bila čista, brez naj« manjše krivde. Tudi ti si nedolžen«. To je iz« rekla in stopila bliže k jetniku.
»Umrl bom zaradi pravice,« je vzdihnil bolestno
»Ne boš umrl!« je rekla prikazen. »Ženo imaš in otroci iokajo za tebo.i.«
Jetnik je padel na kolena. »Varuj me, bla« ga žena!«
»Živel boš. ker si branil pravico,« je iz« rekla svečano.
»Kdo me bo rešil?«
»Tole!« Gospa je iztegnila roko in polo« žila predenj drobno piščalko. »Ko bo odbila enaista ura, se bo začulo votlo bobnenje. Tz tal bodo vstali duhovi nesrečnih razbojnikov
in pričeli svojo smrtno gostijo, Vabili te bo« do v svojo sredo, ti pa ostani na svojem me« stu in sviraj na piščalko. Njeni čarobni gla« 60vi ti bodo ohranili življenje« . ..
Prikazen je izginila. Ostala je samo še zve« zdica na oboku. Trpine se je vzdramil in ča« kal napovedane gostije.
Kar je zabobnelo in tla so se zamajala pod nogami. »Naprej!« je zagrmelo povelje in razbojnik z divjim obrazom je stal v soba« ni. Z močnim sunkom je izdrl meč ter ga dvignil do stropa. Medtem so prihajali duho« vi in posedli okrog mize, obložene z jedjo in s pijačo.
»Kdo pa si ti?« je poveljnik ošinil jetni« ka s srepim pogledom. »Nocoj se boš za« baval v naši družbi«.
Ponujali so mu jedi in pijače, a Trpine ni maral ničesar in se ni ganil z mesta. Prigo« varjanje je bilo čedalje silnejše. Prenehalo pa je na mah, ko je jetnik zasviral na piščal« ko. Glasovi piščalke so bili čisti in ubrani ka kor čarobna pesem. Duhovi so se zavrteli v divjem plesu.
Rajanje je trajalo dolgo časa. Kar je ob« stal poveljnik in naznanil, da je potekla pol« nočna ura. »Premotil si nas in se rešil,« ie dejal jetniku. »Tako si ubežal smrti in mi nimamo več moči do tebe. Pravica pa bo zahtevala drugo žrtev.«
Jetnika je spet objela tema. Začel je iska« ti piščalko okrog sebe, a je ni več našel. Ne« kaj mu je reklo, da mu ni več potrebna.
Tisto noč so imeli na Koširju hrupno ve« selico. Povabljeno plemstvo je popivalo in počelo razuzdanosti. Najhujši je bil gosti« tel j koširski graščak. Okrog polnoči pa je nenadno utihnil. Zadela ga je kap.
Na Koširju je zavladala zmešnjava. Ko je ječar na vse zgodaj odprl stolp, da bi od« stranil mrtvega Trpinca — nedolžno žrtev, ki ji je bil že izkopan grob, se je kar pre« strašil, ker ga je videl živega. Menil je, da je ponovno oživel.
»Bežita!« je rekel hlapcema in tekel v gra« ščino. Trpine pa se je vrnil v naročje svoje družine.
Soteščan.
ZLOGOVNICA
Iz zlogov:
ba, ca, ča, čol, e, er, i, i, kar, ko, ko, le, lel, ko, le, lel, Ii, me, na, na, na. nar. nik, no, o, on, rik, ruh, so, sto, ta, tje. va, val, vi, ži, se« stavi besede naslednjega pomena: 1. čuvaj; 2. moško ime; 3. reka na Primorskem; 4. žen« sko ime; 5. moško ime; 6. upravna enota v naši državi 7. bližina kraja; 8. živo bitje; 91 pravoslavna sveta podoba; 10. brodnik; 11. seznam; 12. postrežnik; 13. časovno razdob« ti dajo našo željo.
Vse prve in tretje črke od zgoraj navzdol ti dajo našo zemljo.
RAČUNSKA UGANKA
Kmetica je prinesla na trg enako število jabolk, hrušk in jajc. Hruške je prodajala po 20 par draže kakor jabolka, jajca pa po 30 par draže kakor hruške. Za vse skupaj je dobila 80 dinarjev. Koliko je prinesla vsake« ga na trg in po koliko je prodajala jabolka, hruške in jajca?
M A G IČ E N KVADRAT
A j A	A	A
A|A JA |K		
L | L	R	E
SIS	V	T
Iz črk v tem kvadratu sestavi naslednje besede: 1. del žitne bilke; 2 ognjeniški iz« meček; 3. prednika Madžarov; 4. židovsko žensko ime.
Besede se berejo enako v navpičnih in vo« doravnih vrstah.
Rešitve sprejemamo do novega leta. Imena tistih, ki bodo vsaj tri uganke prav rešili, bo« mo objavili v drugi številki prihodnjega le> ta.
Mleko * limono zdravilo /a otroke
Na veliki otroški bolnišnici v Newyor« ku preiskujejo že več let vpliv mleka z li« mono na otroško telo. Ugotovili so. da je mleko, pomešano z limonovim sokom, od« lično sredstvo za prehrano in da preprečuje tudi nekatere bolezenske pojave. Ugoden učinek takega mleka z limonovim sokom je čisto zanesljivo dognan in ga zato zdravniki priporočajo zlasti kot pijačo v letnem času.
Mleko z limono se pripravlja tako, da 6e doda mleku določena količina limonovega soka. Ako je treba uporabljati z vodo raz« redčeno mleko, potem ne devamo limonove« ga soka naravnost v mleko, temveč ga po« mešamo z vodo. s katero nato razredčimo mleko. Če pa uporabljamo nerazredčeno mleko, moramo dodajati limonov sok po kapljicah. Po vkapanju kapljic limonovega soka moramo mleko dobro premešati, ker se sicer sesiri.
Pri mešanju mleka z limonovim sokom je najboljše držati se naslednjega razmerja: na sedem decilitrov mleka vzamemo tri in pol decilitra vode, 15 gramov sladkorja in največ četrtinko decilitra limonovega soka. V vsakem primeru je najboljše držati se na« vedenega razmerja, ker je dognano. da je delovanje mleka v tej mešanici najuspeš« nejše.
Dognano jc. da se otroci, ki uživajo ta« ko mleko, dobro in pravilno razvijajo. čre» vesne bolezni, ki so pri otrocih zelo česte, skoro izostanejo čisto pri uživanju tega mle« ka. Razen tega se je izkazalo mleko z limono« vim sokom kot zelo dobro sredstvo v ob« rambi proti obolenju dihalnih organov. Isto« časno je tako mleko izvrstno sredstvo zc prehrano, ker s svojim sestavom ne povzro« ča odvratnosti proti mleku, kakor se to si« cer zelo često dogaja.
U&ANKARSKft KOT
REBUS
»

^ N fsf f H
N^i^TE-P MALČKI
U
IH
OT
= Stran 22 =
Program radia Ljubljane
Sobota, 4. januarja; 12.00: Plošča za ploščo (neprekinjena vrsta veselih glasbenih točk). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Na. poved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo (neprekinjena vrsta veselih glasbenih točk). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Za delo p ust (koncert radijskega
orkesit.ra). 18.40: Pereča zunanje politična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda/, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Čarobna leča — pesiter večer. 32.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročil«, objava sporeda. 22.15: Radijski jazz.
ZANIMIVOSTI
Bogate Abes nke imajo prjefno žvlerje
od 29. decembra do 5 januarja
Nedelja, 29. decembra: 8.00. Napoved časa, poročila, objava sporeda. 8.15: Telovadba (Ciril šoukail). 8.45: Udovičeva in Laušetova pojeta vesele narodne pesmi (na ploščah) 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45: Versko predavanje (dr. G vido Ranit) 10.00 Koncert radijskega orkestra, vmes Gorenjski trio Avgust Stanko — harmonika, Ahačič Rudolf — kitara, Dežman — citre). 1140: Mladinska ura: Manica Komanova bo kramljala z otroci. 12.00: Napoved časa, objava sporeda obvestila. 12.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 15.00: Fagot solo s spremi jevan jem klavirja. 16.00: Gospodinjska ura O prehrani (Anica La-zarjeva). 16.15: Razvoj slovenske drame: uvod-ng predavanje, Ogrinčeva »V Ljubljano jo dajmo« (veseloigra) 17.30- Polki za polko (plošče). 19.30: Nacionalno predavanje 20.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda. 2015: Prenos cerkvenega koncerta iz šentpetris»ke cerkve. 21.30: Koncert radijskega orkestra. 22 00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 2.15: Ura plesne glasbe (radijski jazz. (refrene bo pel Mirko Permelč).
Ponedeljek. 30. decembra: 12.00 Koračnice (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Iz raznih operet (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji 18.00: Zdravniška ura: O alkoholič-nih motnjah (dr. Bogomir Ma. gajna). 18.20: Saint Sanes: Živalski karneval (plošče). 18.40: Kulturna kronika. O letošnji prevodni literaturi (Ludvik Mrzel). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava spored«, obvestii'a 19.30: Nacionalna ura 30.00: Koncertne suite (radijski orkester) 21.00: Koncert komornega tria. 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15: Prenos plesne glasbe iz kavarne »Nebotičnika«.
Torek, 31 deoembra: 12.00: Z,a smeh in kra. tek čas (plašče). 12.45: Vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 20.15: Rihard Strauss: vestila. 13.15: Za ples in kratek čas (plošče). 14.00: Vremensko poročijo, borzni tečaji. 18.00: Nagovor lavantinskega škofa dr. Ivana Toma. žiča (prenos iz mariborske stolnice). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30' Nacionallua ura. 20.00: Valček za valčkom (plošče). 20 20: Zvočna šala 20.40: lesse Cra\vford igra na orglah (plošče). 21.00: Velik pester večer: Staremu letu v slovo (javna prireditev v dvorani Trgovskega doma). 34.00: Novoletni pozdrav vodstva postaje. 24.15: Piremos plesne godbe iz dvorane Trgovskega doma (radijski orkester in Ronnyjazz).
Sreda, 1. januarja: 9.30: Napoved časa, objava sporeda. 9.45: Versko predavanje. 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske sto'nice. 11.15: Novoletna budilka (koncert radijskega orkestra). 12.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 12.15: Kair želite to dobite (radijski orkester po željah) 15.00: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 15.30: Milčinski: Ptički brez gnezda (zvočna igra). 16.30: Iz naših logov in gajev (akademski pevski kvintet in radijski orkester). 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Napoved časa poročila, objava sporeda. 20.15: Rihova Strauss: Salone (prenos opere iz ljubljanskega gledališča); vmes napoved časa, napoved vremena in drugo.
Četrtek, 2 januarja: 12.00: Harmonike in citre po jo (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročiila. 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Sloviti tenoristi (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Radijski orkester. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionailna ura. 20.00: Prenos iz Beograda (koncert Panča Vladigerova, narodne pesmi, koncert radijskega orkestra) 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Radijski jazz.
Petek, 3. januarja: 12.00: Razni sinfonični orkestri (na ploščah). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa, objava sporeda, ■obvestila. 13.15: Solistične instrumentalne točke (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Ženska ura. 18.20: Polke (na ploščah). 18.40: Delavsko predavanje: O pomenu strokovne organizacije (Rudolf Smcrsu) 19.00: Napoved rasa. vremenska napoved, poroči'«, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Prenos iz Zagreba (koncert). 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročiila, objava sporeda. 22.15: Prenos plesne glasbe iz kavarne »Nebo. *ičnika«.
V Abesiniji je delo razdel eno po spolu. Možu je odmerjeno v splošnem drugačno delo kakor ženi, ki ima največ opraviti v kuhinji. Abe-sinka pa ne sme n. pr. molzti krav ali klati živine. Razen z donašan eiti vode iz vodnjakov, oddaljenih večkrat mnogo kiklmetrov, se pečajo Abesinke še z mletjem žita, kar je naporno delo. Žito meljejo v Abesiniji s pomočjo velikega ploščatega kamna, po katerem se premika manjši kamen, ki žito drobi. Ta preprosta naprava zahteva mnogo časa. razen tega pa moka še daleč ni tako drobno zmleta kakor pri" nas. Poleg tega žene predejo, skrbe za drva. delajo na pol u in hodijo k manjšim službam božjim. Nekateri opravki, kakor prodaia domačih izdelkov na trgu, posamezna domača dela in tudi beračenje so dovoljen; moškim in ženskam.
Ko šteje dekle 12 let, je sposobno za hujša dela in ie godno za možitev V rodbinah sred-n.i h slo.ev žene veljajo bolj za služkinje kakor za gospodinje. Njihovo delo se prav nič ne raz-likuie od dela suženj. Kakor sužnja mora dan za dnem pomagati tudi žena možu pri delu in navadno opravlja prav ona najhuiša dela. Kupna cena žene sužnje je pa višja od one moškega sužnja, zakaj z meno pomočjo si zagotovi gospodar lepe dohodke in s tem nakupi novih sužnjev. Zato so otroci sužniev že od rojstva last gospodarja njihovih mater. Rodbinske vezi tu ne prihaaio v pošte v in tudi sužnjeva rodbina se proda na sejmu.
' Drugače je pri Abesinkah, ki družabno ne stoje tako nizko. Te so svobodnejše, s služin-čad.io in sužnji ravnajo po svoji volji. Bogatejše žene pridno delajo doma in žive strogo ločene od javnosti. Na ulici se pokažejo samo, če jahajo na mezgih v cerkev ali v posete k svojim znancem. Zmerom jih pa spremVn slu-žinčad. Ob takh prilikah imajo glave zavite v bele halje, tako da se vidijo samo oči. Na glavah nosijo sive klobučevinaste klobuke z zeleno obrobljenimi krajci. Najljubše opravilo bogatejših žen ie predenje volne. Poleg tega ple-to košarce. Pri tem jim pomaga.o tudi otroci.
Ze pomladi se je pričela v ruskem tisku go-njanja proti ljudem, ki zlorabljajo ločitveni zakon v to, da se poroče večkrat iti odslove po vrsti vse žene. Ta akcija tiska je bila v oktobru zaključena z izpremembami v izvajanju zakona in navodili sodiščem, kako naj postopajo v takih primerih. V bistvu je bilo določeno, da se mož ne more več ločiti brez vednosti žene ali žena brez vednosti moža. Prej je pa lahko prišel zakonec v urad, kjer reg;strirajo zakonske zveze, in tam je povedal, da se hoče ločiti. Drugi zakonec je zvedel za ločitev šele iz uradnega dopisa. Zadostovalo" je pa tudi pismo, v katerem je en zakonec sporočil svoj sklep, da se hoče ločiti. Novi zakon določa, da je za ločitev neobhodno potrebna osebna navzočnost obeh zakoncev pri ločitvenem postopku. Kakor doslej je zakonska zveza svobodna v toliko, če se hoče ena stran ločiti, ii nihče tega ne brani, čeprav si druga stran ločitve ne želi Poziv drugega zakonca in če prebiva daleč, tudi z njegovim potovanjem združene stroške nosi tisti, ki zahteva ločitev zakona. Pri ločitvenem postopku se podrobno obravnavajo premoženjske razmere obeh zakoncev. Vsak
Bjgate žene imajo za zabavo še druga prijetna domača dela, siromašne morajo pa nositi svoje izdelke same na trg.
Odrasla dekleta prodajajo zgodaj in pogoji ženitve so v Abesiniji za dekleta ugodni. Fant plača za mladenko n enim staršem določeno kupnino, nji sami pa daruje po svojih premoženjskih razmerah perilo, obleko, razne domače živali, sužnje in druga darila Vse to ostane v primeru ločitve ženina last. V ločitvenih sporih zmagajo navadno žene. V novejšem času sta sedeli dve Abeslnki celo na prestolu. To sta bili cesarici Taitu in Zauditu. Obe sta veljali za zelo snosobni v'adarici. V Abesiniji ie cesar tudi vladar k državi spadajoč:h kneževin. če iih moremo tako imenovati. V podrejeni deželah se pogosto pr neti. da pride na vlado žena.
Abesinsko teto s trina s imi msseci
.Črna Abesinija je skoro dotovo edna država na svetu, katera ima še koledar s trinajstimi meseci. Takšnega koledarja bi se najbrž nikjer ne branili tisti, ki dobivajo mesečno plačo, saj bi edino tako prišli do stalne trinajste plače. To je prastara dedi« ščina od Egipčanov. Stari Egipčani so si bili namreč razdelili leto na 12 mesecev po 30 dni, ostalih pet dni so pa razdelili v ko« ledarju kot posebne praznike brez datuma. Ko je pred dobrimi 1500 leti Abesinija pre« vzela iz Egipta krščanstvo v koptičnem iz« rodku, je prevzela tudi egiptski koledar v glavnem zaradi praznikov Toda onih pet dni so vzeli skupaj in napravili iz njih kra« tek trinajsti mesec. Abesinsko leto se deli enako že od tistih časov. Novo leto se za« čenja v Abesiniji ob koncu deževne dobe, 12. septembra. Ce pomislimo še, da si slede notem meseci po 30 dni, res ni mogoče, da bi se Abesinci s svojim koledarjem ujemali s katerimkoli drugim narodom na svetu.
zakonec vzame nazaj premoženje, ki ga ie imel pred poroko, v zakonu pridobljeno premoženje se pa razdeli. To velja tudi za stanovale.
Kot novost je moskovsko sodišče nedavno odločilo, da se 1 ahko prisodi ena soba zakoncu, ki nima nobene, če ima drugi zakonec iz časov pred poroko stanovanje z več sobami.
Ruski tisk je opozoril javnost tudi na to, da je nepravilna sedanja praksa sodišč, ki so smatrala zakon in ločitev izključno za zadevo urada za registriranje zakonov, ki se sodišč ne tiče. Tisk je opozoril na to, da v mnogih primerih ne gre samo za ločitev, temveč za slab zgled, za nenravnostno življenje, za žalitev žene, torej za pogreške. ki se v Rusiji strogo kaznujejo. Obenem z novim ločitvenim zakonom so dobila sodišča navodila, naj po zakonu kaznujejo te pregreške in najbrž imajo tudi uradi za registriranje zakonskih zvez sami dolžnost opozoriti nanje sodišča, zakaj tudi tu je podlaga za sodno postopanje obtožba ali sporočilo državnemu tožilcu.
Ločitev je otežkočena še od drugih strani. Z novim zakonom so zvišane tudi takse za ločitev in druge postavke. Zdaj velja načelo,
Ločitev zakona v Rusiji ni več tako lahka
da se plačuje ločeni ženi preživnina samo tedaj, če je bolna ali tako stara, da se sama ne more preživljati. Za otroke se plačuje preživnina zmerom. Mnogi mož.,e so se izognili plačevanju preživnine s tem, da so se preselili v druge kraje in si preskrbeli ponarejene l:stine. Za take je določena zdaj stroga kazen. Sodišča lahko zasežejo ločenim možem plače in vodilne osebe podjetij so same odgovorne za to, da se za preživn no zaseženi zneski redno odtrgavajo od plač. Za prekrške v tem pogledu Je določena celo zaporna kazen.
Zanimiva je pravna praksa pri zakonih ruskih državlanov s tujimi državljani. Civilno sklenjen zakon s tujcem ne pomeni, da je ruski državljan izgubil rusko državljanstvo. Proste mora za brisanje iz državljanstva in šele potem lahko prosi za sprejem v novo državljanstvo. Države, v katerih je cerkev ločena od države, priznavajo civilno sklenene zakone za pravo-močne, ne priznavajo pa civilne ločitve zakona. Za ločitev je potrebno postopane pred sodiščem.
Časovna štetja so različna
V prvem trenutku se nam bo zazdelo toa.r žud~K>, da so danes še stotine milijonov ljudi, ki štejejo svoj čas drugače, kakor smo vajeni.
To dejstvo nam poštene razumljivo, če pomislimo, da sta časovno štetje in koledar pač nekaj samovoljnega in da različna Ijud-etva različno gledajo na važnost dogodkov, ki so jim bili osnova za začetek njihovega štetja. Poučen primer nam je v tem pogledu naše štetje samo. Tega štetja niso uvedli morda že v I. stoletju, temveč šele 1. 525. To je umljivo, kajti krščanstvo se je moralo boriti dolga stoletja, preden je zmagalo, a dokler ni zmagalo, poganskim in drugim ljudstvom seveda niti na um ni prišlo, da bi smatrali Kristusovo rojstvo za najvažnejši dogodek svetovne zgodovine, po katerem bi bilo * redno računati čas, kakor je to storil opat D;oniz, ko mu je papež Ivan I. 1. 525. naroči', naj sestavi razpored velikonočnih praznikov za bodoče čase. Dnoniz je za osnovo svojega razporeda vzel Kristusovo roistvo in je leta štel od tega dogodka dal je. Ta dogodek se je po njegovem mnenju zgodil 1. januarja L 754. po starem rimskem koledarju. Danes seveda vemo. da se je mož zmotil in da se je Kristus rodil v resnici v 5. ali celo 7. letu pred časom, ko so mu predpisali rojstvo.
A tudi tedaj, ko je opat Diomiz končal svojo nalogo, krščansko časovno štetje še davno mi zmagalo. Še dolgo se je moralo boriti za splošno priznan je in še'e okrog 1. 800. je začela pisarna Karla Velikega kdaj pa kdaj računati po njem. A še v oporoki Karla Velikega dobimo besede, ki navajajo skoro vse v njegovem kraljestvu običajne načine štetja.
Pozneje, ko je Dionizovo štetje že davno zmagalo, se je zgodila kakor znano še ta iz-prememba, da so stari julijanski koledar, po katerem so šteli tudi kristjani, nadomestili s popolnejšim gregorranskim. Vse pravoslavne cerkve pa štejejo še danes po starem koledarju in so zato zdaj za kakšna dva tedna za nami.
Rimljani so računali običajno po letu ustanovitve Rima. Po našem štetju se je moral
zgoditi ta dogodek 21. aprtfa 1. 753. pred Kristusom, a ta dan je seveda še veliko bolj dvomljiv od dneva Kristusove smrti.
Tak rojstni dan svetovne zgodovine je bil tudi 8. julija 1. 776., ko je Korebos zmagal pri olimpijskih igrah, največjih narodnih slavil ostih starih Grkov. Dotlej je vsak grški rod računal čas, kakor je vedel in znal, od tega dne pa so ga računali po olimpiadah, dobah štirih let med dvema olimpijskima prireditvama.
Dolga vrsta ljudstev naslanja svoje štetje na dan, »ko je Bog ustvaril prvega človeka«. Da gredo mnenja o tem dnevu zelo narazen, si lahko mislimo. Nekateri menijo, da se je prvi človek rodil 1. 6984. pred našim štetem, drugi 1. 3483. pred našim štetjem. Pravoslavna cerkev je dolgo časa računala s takšno dobo, ki se je začela 1. septembra 1. 5509. pred Kristusom. V Rusiji je Peter Veliki to časovno štetje odpravil 1. januarja 1. 1700. ŽitJie živijo danes kakor znano na podoben nae^n v 1. 5695., kajti po njihovem mn°n'u je Bog ustvaril človeka 7. oktobra 1. 3761. pred Kristusom.
Muslimani so si za osnovo vzeli Mohamedov beg fhedžro) iz Meke v Medino, ki se je zgodil 16. julija 1. 622. S tem dnevom se začenja njih štetje, ki so ga pa uved'i seveda do'sto po Mohamedovi smrti, namreč šele pod njegovim drugim naslednikom, kalifom Omar-jem.
Sploh bi bilo zelo težavno odgovoriti na vprašanje, kolikokrat se je svetovna zgodovina že začela s 1. letom. Samo v Indiji je v navadi preko 20 raznih časovnih štetij. A tudi visoko prosvetljena in urejena Evropa si ni čisto edina. Med francosko revolucijo so proglasili 22. september 1. 1792., dan, ko so oklicali republiko, za prvi dan v novi svetovni zgodovini. To štetje je izginilo, ko je po Napoleonovi zaslugi izginila tudi prva republika. Fašistični pohod na Rim 28. oktobra 1. 1922. naj bi bil tudi začetek novega štetja. Zato vodijo fašisti poleg običa^nf^a štetja tudi svoje posebno štetje.
325 (et so runih pes
Letošnjo precej hladno pomlad smo kar dobro razumeli, da ima solnce v svoji sicer tako lepi zlati obleki grde temne pege. Teh peg ljudje včasih seveda niso opazili, četudi so morda žc prej bile. Toda pred 325 leti je sloveči zvezdoslovec Galileo Galilei prvič zagledal v solncu temne pege, ki so se vsak dan spreminjale, se premikale po solnčni obli, izginile ter se čez nekaj dni znova po* kazale. Te pege so takorekoč prinesle živi je* nje in gibanje v dotlej negibno solnčno plo* skev, kakor se je ljudem zdelo. Poslej so pege na solncu vedno opazovali, kako so nastajale in izginjale ter so končno postale že nekaj vsakdanjega Vendar se zvezdo* slovci s temi pegami še vedno vneto peča* jo. Le redkokdo izmed Zemljanov si more misliti, kaj vse se dogaja na našem solncu. Temne pege so le sli, ali bolje priče skriv* nostnega dogajanja v solncu Solnce je go* reča krogla, ki ima kakih 10.000 stopini Celzija vročine V tej krogli vse vre, se kuha, šumi in sika, kakor v čarovniškem kotlu. Od časa do časa neznanska sila vrže iz ža*
ge. Takj so bile te pege 1. 1870*71 prav po* sebno velike. Mnogo solnčnih peg sc opa* zovali tid: v letih- 1882*83, 1894, 19')o.-6, 1917, 192f*29. Seveda znanstveniki t id: te» ga ne znajo razložiti, zakaj se solnčne pege kažojc v teh določenih razdobjih. Te«>a do* slej še roben učenjak ni mogel razlog.ti. Tudi vprašanje, hI so solnčne pega te. ob* stoj solnca nevarne, je seveda še ne-ešeno. L';i j a zveztloznaa.. vsako solnčno pe.ijo z vsemi modernimi pomožnimi sredstvi teme* Ijito in skrbno opazujejo, to si lahko misli*
reče notranjosti na površje velike množine žareče snovi. Nastajajo razpokline in jame, v katere bi lahko vrgel tako kroglo, kakršna je naša zemlja, pa bi jama še vedno ostala neizpolnjena. Na solncu, ki sicer tako mirno in jasno sije na našo zemljo, se dogajajo najsilnejši in najviharneiši prevrati Takrat vidimo solčne pege Zanstveniki seveda ne vedo povedati, kaj končno te pege po* menijo: Ali so silni izbruhi na solnčnem te* lesu, katere opazujemo že 325 let, dogodki, ki vedno znova razžarevajo svetlobno silo solnca? Ali pa so temne pege morda prvi znanilci, da je solnčni ogenj začel pojema* ti? Solnce je seveda že dovolj staro, da b Jepega dne lahko kar ugasnilo. Saj znanstve-*niki,'k: pa seveda niso nezmotljivi, sodij}. da je solnce že 300 milijonov let staro Dol* t/oletn; onazovari'a so dognala, da se so'n* čne pege bodisi po velikosti, bodisi po obli* ki vedno ^zlikujejc, da pa nastopi;) in se kažej-j z nekako pravilno pravočas i stje Zanimivo n pr. ie. da se v teku zadnjega stoletja pokažejo vsakih 11 let močnejše pe*
PraviiNni grad nad zlat m rudnikom.
Dolina smrti v Kaliforniji siovi že davno po svojih neštetih" pustolovskih zgodbah. Eden izmed junakov teh pustolovskih zgodb v Dolini smrti je kralj kopačev zlata Walter Soolt. To je potrdil danski konzul v Los Angelesu, ki je posetil Scotta v njegovem pravljičnem gradu v Dolini smrti.
S pomočjo starega prijatelja, ki sem se bil z njim po naključju seznanil, pripoveduje danski konzul, se mi je posrečilo dobiti priporočilo, da sem sploh mogel priti do plahega samotarja, kialja kopačev zlata. Pot do njegovega gradu ni lahka; mogoča je samo v zimskih mesecih, zakaj poleti v silni vročini pokajo pnevmatike na avtomobilskih kolesih. V Dolino smrti sem se napotil torej pozimi. Pot drži iz Los Angelesa preko divje Sierre Nevade v Dolino smrti, ležečo 100 metrov nad morsko gladino Noč je bila zelo topla in tako smo mogli prenočiti pod milim nebom. Vse je bilo tiho. Zgodaj zjutraj smo krenili naprej.
Kar sem zagledal v divji krajini proti nebu štrleči stolp. Ril je Scottov grad. skrit med skalami. Grad ima samo en vhod, ki ga zapirajo železna vrata. Na opetovano hupa-nje se je pojavil hlapec, ki nam je pa odprl šele po dolgem razgovora z gosnodar-em, ki je temeljito prečita 1 moje priporočilo. Pred seboj smo imeli pravo čudo v pustinii. Gradbeni stroški za grad so znašali 5 milijonov dolarjev Koliko bi stal tak grad nri nas, si niti misliti ne moremo Grad ima krasno elektrarno, kopališče, zerajeno v največjem razkošju, in druare moderne naprave.
Dva psa sta srdito lajala, pa sta takoj utihnila, ko se je pojavil za njima gospodar Walter Scott. Ustavil se je pred nami in nas premeril s svojimi jasnimi, modrimi očmi. Dvomim, da bi slab človek prenesel njegov pogled. Potein je nas odvedel v svoj pravljični grad. V sprejemnici žubori voda po stenah in ohlaja vso sobano. V glasbeni dvorani stoje električne orele V eni sobici smo videli redko zbirko orožja in sliko Buffala Billa, ki je bil prijatelj našega gostitelja, ko je bil še mlad Vse sobfc so oprembene z dragocenim, iz Evrope pripeljanim pohištvom, tla pokrivajo povsod krasne * perzijske preproge Oči niti ne morejo obirti vrp lepote, zbrane v gradu.
X Poživinjen krvnik je umoril in zažgal dva otroka. V Korneuburgu v Avstriji so obsodili na 10*letno iečo neko Mariio Fur* stovo, ženo Aloisa Fiirsta. ki je bil za sve* tovne vojne avstrijski voiaški krvnik. Furst ie pred nedavnim zvabil dva otroka, iu isto* časno z vsako roko priiel za vrat in dvignil v zrak. Tako ju je držal in stiskal z* grlo, dokler se n'sta zadušila Potem ie tnml^ od* nesel v podstrešje in zapovedal svoii ženi, naj zakuri ogenj Niegnva žena »* oledala ves prizor od začetka dr. konca Prečkava je dognala, da ie h?la v obeh žrtvah br*ko* ne še neka sled živlienia Vr> iu ie pozivi* nieni mo-ž vrgel v ogeni Fiirst se ie kazni odtegnil s tem. da se ie v preiskovalnem za* poru obesil. Pri razprav? ie izVtišpU pWo* va žena tai'ti. da bi bila nr!<wi<;tvovfila in sodelovala pri stranem zločinu pa «p je morala pod težo dokazov ninosled vdati
X Goreča gora v Avstraliji. Vzhodni del avstralske države Novega Južnega VValesa je sestavljen iz gorovja, ki se gromadi med pustinjami zahodne Avstralije in obalo Ti« hega morja. Najbolj znane so tako zvane Modre gore, ki niso nič manj lepe kakor na« še Alpe Tam v bližini stoji sloveča goreča gora, ki je pravi avstralski čudež. Kakih 15 km od gorovja Mururundija zagledaš sredi čudovito lenega gorovja osamljeno goro, ki ima čudno barvo Le pičlo rastlinje, ki klu« buje vročini, jo pokriva. Ko stopaš po nje« nem pobočju navkreber, zapaziš tu in tam, da se iz zemskih lukenj dviga dim in iz rjavkastih razpoklin švigne zdaj pa zdaj plamenček. Gorečo goro so odkrili 1. 1828. Takrat so mislili, da je ta gora kak ognje« nik, kakršnih je v sosedni Novi Zelandiji vse polno. Pozneje pa so ugotovili, da je prav za prav vsa gora en sam premogovni sklad. Zadnja leta je podzemski ogenj sicer ponehal, vendar pa v doglednem času ne bo še ugasnil. Učenjaki so izračunali, da gori gora že več tisoč let.
X Grob človeka, ki se ga je nekdaj bal ves svet Ob priliki prenovitve ccrkve Sante Marie v Viani v Španiji so odkrili na zgor« njem delu stopnišča star grob in v njem ostanke okostja in viteški oklep, ki izvira po mišljenju strokovnjakov iz 15. stoletja. Na kameniti plošči, ki je stala ob grobu, pa so stale besede: »Tukaj počiva tisti, ki se ga je nekoč bal ves svet.« Na plošči sta vklesa« na dva bika, ki sta bistven del grba rodbine Borgijev Še danes živijo namreč po nekate« rih španskih mestih rodbine Borgijev. med tem ko so Borgiii čisto izumrli v Italiji, kjer so nekoč zavzemali najvodilnejše po« ložaje. Takoi po odkritju omenienega gro« ba v cerkvi Santi Marii so začeli stikati no starih cerkvenih knjižnicah, iz katerih je bilo mogoče razbrati, da je to grob Cezaria Bor« gie zloglasnega sina papeža Aleksandra VI. in brata lepe Lukrecije Borgie. ki je s strupi pošiljal svoje neprijatelie na oni svet. Leta 1506. ie bil riregnan iz Ttaliie in ie na čelu unorn"i voiakov preti 5r>anskemu kralju pa« del v bitki pred vrati Viane Doslej so me« nili, d" ie treba prah Cezarja Borgie iska« ti v Pompobmi. Zdaj pa se je izkazalo, da ie Cfir Boru';) pokopan v mestu, kjer je padel v krvavi bitki.
X Glicerin je star 150 let. Ko je nekako pred 150 leti sloveič kemik Scheele odkril glicerin, je bila kemija še malo razvita. Za« to profesor Scheele ni mogel presoditi po« tovili pozneje šele drugi učenjaki. Od tiste« ga časa, odkar so glicerin našli, pa do ti« stega časa, ko so ga začeli uporabljati, je minilo mnogo let. Pred kakimi 100 leti šele so začeli izdelovati stearin. Pri tem izdelo« vanju je pa postal glicerin že zelo važen. Čimbolj je rasla uporaba glicerina, tem bolj« še načine so morali odkrivati za njegovo pridobivanje in čiščenje. Glicerin je sestav« ni del vseh masti in mastnih olj. Glicerin se veže z raznimi snovmi in tako nastajajo razne nove snovi, med katerimi je postal najbolj važen nitroglicerin, katerega so od« krili leta 1844. Toda tudi nitroglicerin spo« četka ni imel pravega pomena, dokler Alfred Nobel leta 1867 ni začel izdelovati dinami« ta, pri čemer je uporabljal nitroglicerin. Glicerin uporabljajo milarne, tvornice lepo« til, tvornice za živila in razna druga indu« strija. Tudi lekarne ga uporabljajo, čeprav nima nobene zdravilne moči. Uporabljajo ga pa delno zato, ker močno privlačuje vla« go, delno pa, ker se da rad razkrojiti. Tudi pri izdelovanju papirja )e glicerin postal neogibno potreben. Prav tako pri kopirnih črnilih in črnilih za žige. Zlasti pa potrebuje glicerin filmska industrija in pa industrija za izdelovanje barv. Enako je pri izdelovanju laka in firneža glicerin važen. Potem v tkaninski in usnjarski industriji. Uporablja« jo ga tvornice za izdelovanje gumija, ker zelo dobro ohranjuje gumi. Ker je zelo. od« poren proti mrazu, ga uporabljajo pri plin« skih urah. Dalje ga rabijo za mazila. S tem pa ni o glicerinu še vse povedano, zaradi česar lahko rečemo, da je najdba glicerina
med najvažnejšimi iznajdbami v zadnjih stoletjih.
X Lenoba in starost sta bolezni. Zdravniška veda zelo hitro napreduje in tako je uvrstila v svoj seznam dve novi bolezni. Prva je lenoba, eden izmed sedmih poglavitnih grehov Doslej smo mislili, da je lenoba bolj ali manj začasni odpor do dela. Zdaj se je pa izkazalo, da ni tako. Eden izmed najboljših angleških zdravnikov zatrjuje, da gre za stalno bolezen, izviraiočo iz lahkega možganskega in mišičnega razkrajanja. Če se bo znanosti posrečilo ugonobiti strup, ki ga izloča ta bolezen v človeškem telesu, bodo tudi največji lenuhi ozdravljivi, pravi angleški zdravnik. Druga bolezen je starost, kar pa v splošnem ni nič novega Nov je samo nač'n zdravljenja te bolezni, kakor ga predlaga dunajski zdravn;k dr. Porges Izguba prožnosti ožilja, ki je značiina za starost, baje ni posledica visokega števila let, temveč dednosti, posredne ali neposredne. Ta bolezen se da zdraviti s pravilno prehrano. Večina bolezni starega človeka je baje čisto pqs'edica debelosti, revmatizem oa zakrivi prevelika teža telesa. Poleg tega star človek rad misli na bolezni, o katerih je slišal, in strah je vzrok polagoma naraščajočega zla. Treba je torej paziti, da se človek preveč ne zredi, da ohrani duševno ravnotežje in da odganja od sebe strah, pa lahko dočaka visoko starost.
X Kamele pri italijanskih armadah v Afriki. Italijani imajo na abesinskih boji« ščih 10.000 kamel, ki so jih po večini naku« pili v velike mmestu Kartumu Poleg kamel prodajajo tam tudi leve, žirafe, tigre, ken« guruje in papige. Živalski sejmi v Kartumu trajajo po več tednov. V prvih tržnih dneh so živalske cene precej visoke. Ko pa gonja« či porabijo svoj denar za hrano, padejo ce« ne črez noč. Tedaj šele s.e pojavijo trgovci na trgu in pokupijo živali često za tretjin« sko prvotno ceno ali celo še niže Na trdih in hribovitih afriških tleh so se izkazale ka« mele poleg mul, katerih uporabljajo Itali« jani na desettisoče, kot najzanesljivejše in najodpornejše živali.
X Tekoča svila. Še pred nedavnim časom bi človek dejal, da o tekoči svili ni mogoče govoriti. Ti poskusi se vrše na Japonskem, v deželi najlepše svile. Japonski profesor H oš no v Tokiu, h je začel delati čudne poskuse s svilo-prejko, spočetka niti mislil ni na to, da bi povečal lepoto japonske svile ali pa da bi zman-šal stroške pri izdelovanju. Spočetka je hotel iz čisto znanstvenih razlogov poskusiti, ali ne bi mogel sviloprejke pripraviti do tega. da ne bi več spredla kokona kakor doslej, ampak da bi snov, iz katere nastane potem svilena nitka, iz-puščala v tekoči obliki. Hoštnu se je to posrečilo in izločeno sviloprejkino tekočino so na poseben način predelali v svilene nitke. Ker je za prejo in tkanje svilenih nitk na ta način treba manj časa kakor pa pri kokonih, katere je treba šele odviti, je iznaiditelj izračunal, da bo svila lahko za polovico cenejša. Poleg tega misli profesor Hošino, da bo mogel prav tako, kakor je vplival na svilopreiko, vplivati tudi na druge gosenice, da bodo izločale tekočino, katero bo mogel potem porabiti za nitke. Kakor že zdaj Japonska izdeluje pristne b'sere. tako upajo Japonci, da bedo poslej lahko izdelovali tudi pristno svilo.
Mrtvec zadel v loteriji dva milijona. Pred časom je umrl v bližini Turina posestn k Ettore Zamorra, ki ga ob njegovi smrti nihče ni objokoval, kajti mož ni živel samo s svojimi sorodniki, ampak z vsem svetom v prepiru. Njegovo posestvo je bilo vrhu tega zelo zadolženo. Kratko pred svojo smrtjo si je kupil srečko državne loterije. Po njegovi smrti bi ga tudi najbližji sorodniki kmalu pozabili, da se ni oglas'1 nekega dne pismonoša iz Turina s pismom zanj. Sinovi pokojnika so pismo odprli in so s presenečenjem čitali sporočilo neke banke, da" je oče s svojo srečko dobil dva milijona lir, ki jih lahko takoj dvigne. Dneve in dneve so iskali zdaj srečko, toda nikjer je niso mogli najti. Na zadnje so se začeli sorodniki pisano gledati med seboj, kajti drug je imel drugega na sumu, da se je polastil srečke. Najstarejši pokojnikov sin je svoje brate zavoljo tega celo
tožil. Skratka, prišlo je do prave vojne v družini, vse se je prepiralo in tožarilo. Ti prepiri so se na mah končali, ko ie stara dekla v neki omari našla listek, na katerega ie bil rajnki zapisal, da je srečko zašil v neko svojo srajco. Zdaj so začeli iskati po srajcah, toda to iskanje je bilo zaman Tedaj so Se spomn.li, da bi utegnila biti srečka v srajci, v kateri so Za-morro pokopali. Ker je župn k odklonil dovoljenje, da bi se grob odprl, so sinovi neke noči odšli sami na pokopališče, razkopali greb in odprli krsto. Srečko so res našli, toda ni jim bila v srečo. Navzlic temu. da so očetov grob spet skrbno zasuli, so namreč oblastva izvedela za zadevo in so vse Zamorrovo sorodstvo spravila pred sodnike zavoljo oskrumbe groba. Čaka jih huda kazen in bržkone bodo izgubili tudi pravico do dobitka.
x Električni prsti za slepce. Profesor Bro d s kolumbijskega vseučilišča v Ameriki preizkuša neko napravo, ki naj omogoči slepcem čitanje navadnega tiska. Gre za električno pripravo, ki se natakne na prste in poveča 20 krat vse vbokline in izbokline, ki jih slepec otipava. Vsaka črka je tudi pri navadnem tisku malo vtisnjena v papir in s pomočjo Broidcvega izuma bi bilo tedaj mogoče, da bi slepci spoznavali črke s tem, da bi sledili njihovim oblikam. Pisava za slepce bi postala na ta nlačin skoro povsem odveč. Vendar pa je treba še počakati, kako se bodo posrečili praktični poskusi, ki jih zdaj delajo.
x Med je zdravilo za rane. Ugleden zdravn k poroča, da že dolga 'eta uporablja čisti med kot mazilo za rane. Med mora biti v resnici est in naraven brez vsakega umetnega dodatka. Tudi najhujše rane se izlečijo pod plastjo nanje namazanega čistega medu. Naiboli pa opekline :n pa velike hude praske, ki nastanejo pri padcu. Na rano namazani med se posuši in pri tem iz-premeni v laku rodohno posebno prevleko ali tanko skorjo, pod katero se rana celi. Kako dolgo lahko ostane med brez klic, so pokarali številni staroegipčanski grobovi., ki so jih odprli v zadnlih desetletjih. V mnogo tisočih let sJar h grobovih so našli med. ki je bil s;cer čisto suh, toda nepokvarjen.
x Električno oko- Zadnja leta se je neštevilo izumiteljev pečalo z vprašanjem, kako bi bilo mogoče na ladjah preprečiti nesreče in požare. Naposled se je posrečilo sestaviti »elekfrčnega gasilca«. To je naprava. temel:eča na načelu »električnega očesa«. »Električno oko« obstoi z majhne steklene plošče z omrežjem občutljive kovinske žice. ki tu prevzame vlogo očesnih živcev. V trenutku, ko doseže stekleno ploščo svetlobni žarek, nastane v žičnem omrežil električni tok. S pomočjo podobnih ojačevalcev kakor pri radiu se izoremene električni valovi v glasove. Na ta način nastane dovolj močan in glasen ropot, ki ga ni moeoče presl sati.
X Nasveti pokojnega milijarderja Carnegieja mladini. Šestnajst let že trohni v zemlji ameriški milijarder Andrew Carnegie, eden izmed največjih, če ne največji dobrotnik človeštva. S svojo plemenitostjo si je postavil ta mož najlepši spomenik. Carnegieva mlada leta pa niso bila prijetna. Kot deček je moral trdo delati v neki tkalnici od ranega jutra do poznega večera. Njegova družina je živela v silni bedi. Deček je komaj zaslužil toliko, da se je skromno preživljal, toda bil je žilav, vnet za delo, vztrajen in marljiv. Ko pa ie prišel v Ameriko je šel od uspeha do uspeha. Iz siromašnega dečka je postal najbogatejši in najvplivnejši mož svetovne industrije. Ameriškemu novinar.u, ki ga je nekoč vprašal, kaj bi nasvietoval mladini, da bi dosegla v življenju uspehe, je odgovoril: »Najprej poštenost, potem marljivost in osredotočenost. Skrivnost uspeha je v tem, da veruješ, da ga boš naposled dosegel in da vidiš v vsaki oviri, v vsakem neuspehu pobudo za novo borbo«.	'•(
X Evropa ima deset kraljev. Zdaj ko je zasedel prestol grški kralj Jurij II., je dobila Evropa desetega kralja. V Angliji vlada Jurij V-, na Danskem Kristijan X., na Norveškem Haakon. na Holandskem Vilhelmina, v Belgiji Leopold III., v Rumuniji Kairol, v Jugoslaviji Peter H., v Bolgariji Boris, v Italiji
Vittorio Bmaiiuele in na Švedskem Gustav. Zaaiimivo je, da bo razen zadnjih dveh vsi drugi evropski kralji v tesnih prijateljskih, odnosno rodbinskih vezeh, zakaj v zadnjih dveh stoletjih so se sklepale medsebojne zakonske zveze v evropskih kraljevskih rodbinah. Večina sedanjih evropskih kraljev izvira od angleškega kralja Jurija H., nekateri pa od saškokoiboirsko3aalfeldskega vojvode Francisa. Štirje izmed njih imajo skupne prednike v obeh utemeljiteljih večine sedanjih evropskih kraljevskih rodov. Pa tudi ostala dva evropska kralja, italijanski in Šved. ski, sta v sorodstvu z rodbinami drugih evrop. skih kraljev, zakaj švedski prestolonaslednik se je poročil z vojvodlko Connaughtovo, princ Umberto italijanski ima pa za ženo sestro belgijskega kralja Leopolda HT.
X Ubijanje z zvokom. Mehika .ie bila v pradavnih časih domovina Majev, ki so bi® visoko prosvetljeni. Ta narod je pa nenadno in brez sledu izginil. Kljub temu nam je pa zapustil številne spomenike v razvalinah in dveh rokopisih. V teh spomenikih najdemo dva doslej še neznana načina ubijana ljudi. Prvi je s pomočjo svetlobe, drugi pa z zvočnimi valovi. Neka slika na polotoku Jukatanu predstavlja Maja, okrašenega s perjem in igrajo-čega na čuden instrument. Strune so napete na vrsti debelih buč, ki očitno sestavljajo re-sonančno skrinjico. Na nasprotni strani sta pa upodobljena dva vo ščaka. Držita se za glave in na obrazih se jima pozna, da grozno trpita. Niuno orožie leži na tleh. Maji. ki so bili glede preučevanja zvočnih va'ov daleč pr<»d nami, so znali ubijati ljudi tudi z zvoki. Načelo ie preprosto. Če je snrpjemahe zvočnih valov, ki udarjajo na naš ušesni bobenček. ki more le v omejenem obsegu sprejemati glasove toliko, da tega ne prenese, morata nastoočti otrp-nenie in smrt. Nemški inženjerji že delajo ^o-izkuse s posebnimi zvočnim' valovi, ki nai bi postali novo orože in pr°senečen;e bodoče voine.
x Dež zna delati. Poljski tisk piše zadnje dni mnogo o kmetu Ladislavu Skierszu iz Grudkowa. Skiersza je zbudil zanimanje javnosti s svojim poskusom, ki ga je napravil pred dobrim tednom. Bilo je lepo vr^me, nebo jasno, nikjer ni bilo nobenega oblačka, ko je kmet odmašil več steklenic in razlil tekoč no Iz njiih po tleh, češ: »Ko bo vse to izhlapelo, začne čez nekaj ur deževati«. Novinarji so bji priče, kako se je nebo čez nekaj ur pooblačilo in sledil je izdaten dež, čeprav so vremenske postaje napovedovale lepo vreme. »Nikoli ne bom izdal skrivnosti te zmesi«, je dejal kmet novinanem, »pač sem pa pripravien ponoviti svoj poskus pred strokovnjaki in ob vsakem času.
X Otrok, ki Ima štiri očete. Niso več osamljeni primeri, da plačujejo za enega otroka preživnino kar štirje očetje, ki pa navadno ne vedo drug za drugega. V bud:mpeš?anski bolnišnici bodo pa plačevali štirje očetje za enega otroka, samo s to izjemo, da bodo vedeli drug za drugega. Tam je našel vrtnar v travi nebogl enčka. in se je seveda zelo začudil, saj nismo še tako daleč, da bi poganjali otroci iz zemlje kakor gobe. Otroč ček je imel pri sebi listek, na katerem je bilo zapisano: »Moj oče ie eden izm< d zdravnikov notranjega oddelka«. Policija je dognala, da je otrokova mati mlada francoska vzgojiteljica, ki se je nedavno zdravila v bolnišnici. Zato je ravnatelj bolnišnice poklical štiri zdravnike, trdo jih je prijel in vsi štire so priznavali očetovstvo. Vsi so imeli ljubavno razmerje z lepo vzgojiteijnco. pri kateri so se učili fracoščine, in vsi trdijo, da bi mogli biti očetje njenega nezakonskega otroka. Strežnica v sobi, kjer je Francozinja ležala, je izpovedala, da je videla, kako se je bolnica vsak večer skrivaj splazila iz sobe in smukmla v sobo dežurnega zdravnika. Ta nočna služba bo imela za vse štiri zdravnike neprijetne posledice, da bodo morali plačevati preživnino. Prijetno to res ne bo, ker vedo drug za drugega in jih bo gotovo grizla tudi ljubosumnost.
Kako čistimo razna tla
Navadna lesena tla poribaj s krtačo. Tla zmoči s toplo vodo, malo namili in drgni s krtačo vedno po dolgosti deske. Ce so tla zelo umazana, vzemi mlačno vodo, a ne vre« lo. Ribati pa moraš hitro in ne preveč mo« čiti tla. Ko si tla zbrisala, jih je dobro še s suhimi krpami zbrisati, da se deske hitro posuše, ker le tedaj bodo lepo bele. Da je treba vodo za ribanje menjati za vsaki kvadratni meter, pa to itak ve vsaka gospo« din j a. Saj z umazano vodo poribana tla ne morejo biti čista in bela.
Tla, ki so napravljena iz opeke, se dajo zelo lepo umiti, če primešamo vodi malo solne kisline (en del kisline in 50 delov vode) in potem še s čisto vodo umijemo.
Pobarvana tla pa treba umiti z mlačno vo« do, in ko se posušijo, jih še s krpo, poškrop« Ijeno z lanenim oljem, zbrisati. Brisati treba po dolgem deske. Lahko tudi umita in suha tla namažemo s parketnim loščilom in po«
tem zdrgnemo s krtačo kakor parketna tla. To opravimo le enkrat na teden, vsak dan pa je treba pobarvana tla zbrisati z mehko suho krpo.
Tla, ki so napravljena iz cementa, umiva« mo z milnico in še s čisto vodo zbrišemo. Enkrat na mesec jih pa zbrišemo z lanenim oljem.
Cementna tla, ki pa morajo biti najmanj dve leti stara in lepo zglajena, lahko, pre« pleskamo z barvo in sicer najprej namaže« mo tla s firnežem, in ko se firnež posuši, po« barvamo še s primerno barvo. Barva na ce* mentu pa se počasneje suši, kakor na lese« nih tleh.
Cementna tla vedno izgledajo kakor da so prašna, če jih še toliko čistimo, zato je zelo priporočljivo, da jih prepleskamo. To, ne stane mnogo, a gospodinja bo vesela, ko bo videla, kako lepa so pobarvana cementna tla.
x Trileten mož. V Debrecinu so privedli te dni v bolnišnico triletnega Franca Kissa, ki je po izjavi profesorja Hiittla nenaravno razvit in popolnoma dozorel. To ni osamljen pri. mer v zdravniški praksi, a s tem triletnim Kissom je zadeva vendarle malo prehuda. Njegova lobanja se skoro nič ne razlikuje od lobanje kakšnega odraslega človeka in s tem se sklada tudi njegova duševna dozore-lost.Tako se otrok sploh ne zanima za druge otroke, živi samo v družbi odraslih, a če zagleda ženske, se za moške ne zanima več. Ne. kega dne je zavrnil otroško hramo in zahteval klobase in vina. poleg tega tudi ciganske godbe, torej same reči. ki jih uganjajo odrasli Madžari- Zdaj mu bo profesor Hiittl z majhno operacijo odpravil takšna poželenja in ga napravil spet otroka.
X Grda In lepa pisava. Pred kratkim je nekdo predaval v Stockholmu o pisavi in trdil, da je grda p:sava znak velikie razumske sposobnosti. Pri hitrem mišljenju, s kater m se odlikujejo ljudje velikega razuma, roka ne utegne lepo pisati. Tako nastane nečitljiva, površna in grda p:sava. Predavatelj je podprl svojo trditev z mnogimi dokazi na podlagi svoj:h opazovani. Po njegovem mnenju bi politiki, učenjaki. p:satelji, bančni in industrijski ma-gnati ne smeli sami zapisovati svojih m'sli, temveč iih samo diktirati drugim.
X Ruski zgodovinski samostan bo porušen. Na Puškinovem trgu v Moskvi stoji starodavni samostan Strastno; monastir. zgra en sredi 17. stoletja. Cerkev, posvečeno Materi bočji sedmih žalosti. car Aleksej M"'hajlov'č iz-premenil v ženski samostan, od katerega so se ohranila poslopja iz konca 18. stoleta. Po boljševiški revoluciji so porabili samostan za muzej protiverske propagande. To pa bohše-vikom še ni bilo dovoli Zdaj je namreč prišel moskovski sovjet do preprčania. da ovirajo samostanska poslop a promet in zapTa'0 pogled s Puškinovega trga na Petrovski bulvar Zato je bilo sklenjeno samostan poruš;ti Pro-tiverski muzei bo prenešen v Ha'ojevsko u''co v bivšo cerkev, preurejeno v uradno poslopje Moskovski sovjet pravi. da*Strastnoi monastir že davno nima več arhitektonsko zgodovinskega pomena in da ne bo nobene škode, če ga porušijo.
X Preprost recept za dolgo živliene. V Londonu .ie te dni umrla v starosti 110 let Neda Carollina M^rriotova. Vsi, ki bi radi dolgo živeli in morda dosegli njeno starost, nai si jemljejo k srcu njen recent za dolgo živbeme. ki ga vsebuje mena oooroka, v kateri pravi: »Skrivnost dolgega živl:enia je silno preprosta. Treba ie v°dno mnogo delati in se zmerom foolo oblačiti«
X 2000 let stara kaznilnica. V Cun^v^m na Kitajskem imaio kaznilhco, ki ie več kakor ?000 let stara. Zgrajena ie bila že 1 112 pr^d Kristusovim rojstvom B:'a :e tako velika, da !e bilo v niej prostora za .3000 ie brkov Ker ta kazrrlnica res n"' več ustr^za^ modernim zdravstvenim zahtevam ter je b:Ia zaradi se-
danjih razmer na Kitajskem tudi zmerom prenapolnjena, zaradi česar je mnogo bolnikov obolelo, je ta ieča postala pravi strah za vse hudodelce. Kitajska vlada je naposled sama spoznala, da je potrebna nova kazniln ca. ki so jo po modernlj načelih res tudi zgradili. Staro kaznilnico pa bodo knalu undrli.
* Južni Američan o boljševiški vladavini v Rusiji. Pod tem naslovom poroča švicarski list »Bund«, ki izhaja v B:jrnu. o stanju v Rusiji. To poročilo .e napisal raz;sko valeč Vitorio Larco Hefrera iz Peruja, ki je bil pre; zagovornik boljševiških naukov, a se je kasne e. ko je prepotoval Rusijo, izpremenil v nasprotnika sovjetske vladavine. Nekemu sotrudniku lista »La Cronica«. ki izhaja v Limi, je de al: »Kar dandanes vlada v Rusiji, je nekaj nemogočega^ sai to niti ni socializem ali kai sbčnega, marveč je vse eno samo nasilstvo. Do dna sem bil presenečen, kar sem videl v Rusiji. V Rus ji nisem dobil nob.nega človeka, ki bi se mogel od s-ca smejati. Vsi se samo pritožujejo in trpijo. Povsod je vse nezadovoljno. č°prav to nezadovoljstvo policija hudo zatira. Vsa država je v napetosti, ie ko bomba, ki se bo zdaj zdaj razpo-čila. Tistega dne. ko bo v Rusiji nastala nova revoluci.a. bo svet šele izvedel, kaj vse ie moralo rusko ljudstvo preirpet' Z ruskim načinom vladanja n' mogoče ohraniti kakega velikega naroda pri živlienu Blagostanje zmerom pomeni življenje in napredek in kdor uči sovraštvo zoper imetje in blagostan e. seje samo razdraženost. pogin in opustošene«
X 157 jezikov je v vsej Rusiji Poseo;n odbor, ki mu je poverila ruska vlada sestavo primernih abeced za jezike v Rusiji, ki še nimajo abecede, pravi v svojem poročilu, da je izmed 157 jezikov, kolikor jih govore narodi na ozemlju Rusije, še zmerom 47 takih, ki nimajo abecede. Glede jezikov je Kavkaz naj. bolj pester. Tam sestavlja često nekaj vasi jezikovne celote, ki pa še niso pi-eiskane. Kraj Ando.didoisk šteje 50.000 prebivalcev, ki govore svoj jezik Pleme Gumzoli v d°gesta nskib gorah šteje 122 pripadnikov pleme Ginikhi pa 120 Na Kamčatki žive zadnji ostanki plemena, ki je bilo nekoč zelo razširjeno in se je imenovalo Itelnem. Zanimivo je. da je bil jezik tega plemena zelo soroden kavkaškim jezikom. To je nov dokaz da so bih kavkaški jeziki nekoč razširjeni ne samo po Evropi in Mali Azji, temveč tudi tja do Vzhodne Azije. Pleme Itelnem ima zdai že svojo abecedo in tudi sicer zadnie čase lepo napreduje. Čeprav šteje samo 600 mipadni. kov, ima celo svojo znanstveno književnost. Zdaj prinravlja.io abecedo za Kumandine V zapadni Sibiriji, za Šungane, Iskane, Jagnobe, Berbere, ki štejejo 182 pripadnikov, in za ostanke indijskih plemen v srednji A.ziji.
X Deseta žrtev faraona Tutankamna. James Brendsted, znani ameriški učenjak, je te dni umrl na ladji med prevozom v Ameriko. Njegovo truplo so takoj po prihodu izročili neki bolnišnici v New Yorku zaradi preiskave. Zdravniki, ki so izvršili preiskalo pa
molčijo ko grob. Brendsted se je za svojega življenja večkrat norčeval iz pravljice, da se Tutankamen maščuje nad vsakomur, ki se »je prbližal skrivnostim, ki jih hram njegov grob v Egiptu- Tutankamen bi bil že davno izgi. nil iz spomina vsem, ki spremljajo dnevne dogodke- če bi se ne množili skrivnostni smrtni primeri onih, ki so raziskovali grobove faraonov v Dolini kraljev. Skoro namreč ne mi. ne leto dni brez takšne žrtve, ki tudi letos ni izostala. James Brendsted je bil eden najzve-stejših sodelavcev lorda Carnarnova in eden najboljših poznavalcev kulturne zgodovine časov, ki so že davno zatonili. Tudi njega je pobrala skrivnostna bolezen, ki je zahtevala pred njim že devet človeških življenj. Za to bolezen. zdravniki današnje dobe sploh nima. jo razlage. James Brendsted j« dolgo bolehal. Zdravniki so že davno obupali nad njim in zadnje čase je hodil po svetu le še kakor senca. Z njim je padla deseta Tutankamnova žr. tev. Prvi je odšel v večnost lord Carnarvon. odkritelj grobov v Luksorju. Pičila ga je strxmen<i muha v trenutku, ko je dvignil po
smeh m
rmola
Zdravn k: »Pol leta sem zdravil tistega tujca zaradi zlatence, zdaj pa mi je ta zlodej povedal. da je Japonec. . .«
ŠELE POTEM a: »Umreti moram, ti pa boš ostal, si izbral novo ženo in boš mene čisto pozabil«.
Mož: »Najprej umri, potem bomo pa na« prej govorili...«
PRI CAJU Klepetulja: »Pomislite, ta trgovčeva žena ima kar dva hišna zdravnika, enega starega in enega mladega. Starega pokliče, kadar je bolna, mladega pa, kadar je zdrava«.
PODOBNOST A: »Rekli ste, da sem podoben oslu V« B: »Ne, oprostite, ne vi. Zamenjal sem vas z nekim gospodom, ki vam je zelo pod o« ben.«
PREIZKUŠNJA PAMETI Dva bolna na umu hodita po vrtu blaznace. »To je strašna krivica. Čisto zdrav sem in vendar me imajo že pet let zaprtega«, reče prvi.
»Jaz pa sem tukaj že deset let. Pojdiva k ravnatelju, saj sva oba že zdrava. Sicer pa se lahko sama prepričava o tem!«
»Kaj imam v levioi?« vpraša prvi in skrije roko za hrbet. »Ljubljanski grad«, odgovori druga. »Ne velja, ti si ga videl«, odvrne prvi.
PRI FOTOGRAFU Poštama ženska fotografu: »Upam, da boste napravili dobro sliko!«
Fotograf: »Taka bo, da še sami sebe ne boste spoznali.«
krov zlate rakve, v kateri je ležal maščevalni faraon Tutankamen. Mumijo je potem fotografiral profesor Raleigh, ki je zbolel že na vožnji iz Egipta proti Londoniu. Umrl je čez dva tedna- Kot tretjega je doletela smrt francoskega zgodovinarja Leclerca, izvrstnega poznavalca egipčanskega verstva, ki je bil v usodnem času takisto v grobnici. Leclerc je preživel Raleigha samo za nekaj dni. Smrt je nastopila zaradi zastrupljanja, čeprav niso mogli ugotoviti značaja strupa niti pri raz. teleseniju mrliča. Malspero, ki spada med vodilne raziskovalce Egipta, pravi, da so visoki egipčanski svečeniki, ki so bili obenem zdravniki. sijajno poznali kemijo- Zato so znali varovati grobove in murni ie pred skrunilci in vsiljivci. Znali so prepojiti trupla in povoje za mrtve faraone s snovmi, ki niso v teku tisočletij prav nič izgubile strupene učinkovitosti. Osebe, ki pridejo v dotik s temi strupi, morajo svojo drznost plačati z življenjem. Verjetno je torej, da je učenjak, Brendsted napadel isti usodi, ki je zadela pred njim že devet mož.
cas
ŽENSKA MOLČEČNOST
Almira: »Karla mi je rekla, da si ji pove« dala, kar sem ti prepovedala povedati ji«.
Emilija: »Saj sem ti rekla, naj ti ne pove, kar sem ji povedala.«
Almira: »Ona mi je tudi rekla, naj ti ne povem, da mi je to povedala.«
PRAVILEN SKLEP
Bratec in sestrica imata zelo rada zajčke. Mamica jima je morala kupiti par mladih n očka jima je moral vse razložiti. Nekega dne pride k njim zelo stara teta in njuno prvo vprašanje je: »Teta, ali imaš otroke?«
»Nimam, draga otroka«, je rekla teta.
»Kaj ne boš nikoli imela otrok, teta?« sta vprašala otroka.
»Ne, nikoli*.
Bratec malo pomisli in zašepetu ses^ e.: »Ona bo najbrž samec«.
IZREKI 0 ŽENSKAH
Žena je upnik, ki ga nikoli ne zadovoljiš.
Ženska, kadar se resnično zaljubi, mora naprej izgubiti glavo in pamet.
Ljubezen lepe mlade žene je kakor sladka potica, ki se je nikoli ne naješ.
Stara devtica je izgubljen kapital, priletna ženska iz obtoka vzet denar, tašča pa neizogibna valuta.
Vsaka ženska hrepeni po takem idealu, da bi imela idealno življenje.
Najboljše sredstvo
Janez; »S čim se mažeš, da imaš tako bele roke?« Katrica: »Z lenobo«.
sta se Boltežar in Špela. Rada bi zato se skrila, sama sreče veselila.
v čolnu dostu bosta skrita, da soseda, sitna gosta, pasla več oči tie bosta.
»Glej. otoček«, fantič reče. »nama parad ž bo sreče«. Ves vesel se deklič smeje, solnce sije, vetrc veje.
K bregu čoln č brž pristane, groza parčku v srci plane: « | vani četvorica oči ko polnočni strah bolšči.
ZADNJE BESEDE
A: »Ali ima tudi tvoja žena zmerom zadnjo besedo?«
B: »Ne, pri nas jo imam iaz«.
A: »Kaj pa rečeš nazadnje?«
B: »Navadno pravm: Oprosti saj ircem tako mislil«.
V SOLI.
Učitelj: »Čuj, Tonček, nikar mi ne pravi, da se nisi ravsal, saj si vse opraskan.«
Tonček: »Nisem se ne. gospod učitelj. Včeraj smo se selili, pa sem moral držati mačko.«
PRI STARIN ARJU
Starinar (zakoncema): »Lahko vama jamčim, da izvirajo ti krožniki iiz leta 1476.«
Mož: »No, vidiš, ženica. Zdaj mi pa pojas. ni, kako to, da so pri nas krožniki celi kvečjemu 14 dni-..«
ČUDNA NEVESTA
Jerica; »Veš, da se bom na.brž poročila s policajem?«
Špelca: »Kako se pa piše?«
Jerica: »Še sama ne vem, ker ga poznam le po številki!«

Nesporazum
Vera: »Bog ve kaj počne Branko, da ima v žepu zmerom sušo«. Zora: »Kaj ,e hotel od tebe dena?r Vera: »Ne, jaz od n.ega«.
POSLANCI MED SEBOJ i"rvi poslanec: »Gospod tovariš, vas nisem še nikdar videl, da bi v narodrr skupščini odprli usta«.
Drugi poslanec: »To je res čudno, saj vselej zeham, kadar vi govorite«.
ŠE SREČA Mož: »Glej, ženca. ves mesec sem te prosil, da bi mi zašila žep na telovniku«.
Žena: Zakaj bi pa ne mogel nositi raztrganega žepa?«
Mož: »Vidiš, zato sem zdai izgubil poročni prstan«.
Le ob svečanih t enttkih
Jaka: »Piva sploh ne pijem drugače kakor ob svečanih trenutkih«.
Ožbolt: »A kdaj so tisti sv^č1"1 '^"u;ki?«
Jaka: »No, seveda, kada^	.«
NI MU DOBRO
Sinko: »Očka. ali bi smel ostati doma? Ni mi dobro«.
Očka: »Kie ti ni dobro?«
Sinko: »V šoli!«
NI ČUDNO
A: »Malo slabi ste Kje pa ste prebili svoj zimski dopust?«
B: »Deset ur v ledeniški razpoki in širna st dn' v bolnišnici«.
ZAUPANJE IN KONJAK
Svojega sluao ste odpustili? Ali ni več užival vašega zaupanja?«
B: »Ne. Edino, kar je ujival, je bil moj konjak«.
V ŠOLI
Katehet: »Torej v oč:našu prosimo za vsakdanji kruh Zakaj vsakdanji in zakai ne za ves teden?«
Učenec: »Ker nihče rad ne starega kruha«.
LJUDSKA SAMOPOMOČ
REG. POMOŽNA BLAGAJNA V MARIBORU, GRAJSKI TRG 7
POVERJENIŠTVO: Ljubljana, Tyrševa 34, naznanja smrtne slučaje «voiiL
članov v mesecu povembru 1935.
Kalan Marija, zasebnica, Ljubljana
Šetinc Marija prevžitkarica, Gaberje pri Brežicah
Gabrič Ivana vdova po sodnem ravnatelju, Ljubljana
Marinič Julijana, učiteljica, Sv. Urban pri Ptuju
Mlinaric Genovefa, prevžitkarica, Starešinci p Ivanici
Verčko Anton, splaval, Sv. Ožbald p Brezno
Trampuš Franc, delavec. Loke p. Trbovlje
Breznik Georg, obratovodja. Marenberg
DeCko Marija žena Cevlj mojstra, štore
Kanclet Elizabeta, zasebnica, Maribor
Kovač Ana prevžitkarica, Paka v Sav. dol.
Kriše Julijana, gospodinja, Smolnik
Lappi Ivan. prevžitkar. Murščak p. Sv. Jurij ob šč
Osojnik Marija viničarka, Maribor
Kajnih Marija, žena učitelja in pos„ Ptuj
Brenkovič Marija, delavka, Muretinci, Sv. Marjeta pri Ptuju
Natlačen Ivan, Bočna p Gornjigrad
Kežmah Matevž prevžitkar, št Ilj v SI. g.
Hrastnik Janez, prevžitkar. Sv Lenart nad Laškim
Šešerko Anton, prevžitkar, Maribor
L:vk Janez, posestnik Hom. Sv Rupert na Dol.
GerloviC Ivan hran ravnatelj v pok pos., Kostanjevica
(Jrek Anton, mizarski pomočnik Sela p. Kapele-Brežice
JanžekoviC Marjeti, šivilja. Samošanl. Sv Marjeta-Mofik.
Anderluh Jera prevžitkarica Lemberg
Jaušovec Matija, prevžitkai Kupetinci, Sv. Jurij ob SC.
FeguS Jožeta, posestnica, Gorišnica Sv Marjeta niže Pt.
Maček Jakob, viničai MaleCnik p. Sv Peter pri Mariboru
Podlunšek Marija prevžitkarica Maribor
Ogrinc Katarina, prevžitkarica, Starilog, Pragersko
Chlumsky Ana. vdova po strojevodji v pok. Petrovo selo
Zolner Barbara, zasebnica Studenci pri Mariboru
Fajs Frančiška, žena prog delavca, Studenice-PoljCane
Stavbej Kari., poštni služitelj, Vojnik
Doktoric Anton, davčni služitelj v pok., Ljubljana
Mauko Jožeta, zasebnica RabelCja vas
Hvaleč Barbara prevžitkarica Mali OkiC
škrabai Cecilija žena nadsprevodnika v pok., Maribor
KlajderiC Marija, posestnica. Popovci, Sv. Vid pri Ptuju
Zelenko Franc, prevžitkar Gomilce p. Sv. Urban pri Pt'
Hren Barbara, prevžitkarica, Zeče p Konjice
Kapus Franc, prevžitkar. Nova vas p Lesce
Pajtler Ana, prevžitkarica, Brežice
Dr Bezjak Janko višji šolski nadzornik v pok., Manboi Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku
Din 421.300,—
Kdor še ni član »Ljudske ss-plačno pristopno izjavo.
naj zahteva brezobvezno in brez-BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO.
SANJE O RESNIČNOSTI
A: »Moii ženi se je ponoči sanjalo, da sem milijonar«.
B: »Srečen človek, moji se pa isto zdi. ne ponoči, temveč podnevi«.
ON BI TUDI RA!)
A: »Gospod šef. jutri bi šel rad na pogreb svoje tašče«.
B: »Dragi prijatelj, kdo pa tega ne bi rad?«
Ne naveliča se
Magda: »To je nemogoče, da bi se zdaj pa zdaj ne naveličala ljubimkanja«.
Asta: »Res ne. P-^d°n se naveličam začnem na novo«.
Mladi zakonski mož se uči stenografijo. »Možiček«, ga vpraša žena. »ali že znaš tako hitro pisati, kot jaz govorim?«
»Tako hitro že, toda ne tako dolgo.«
£*zumll<vo
Zena: »Vsa srečna sem, da sem dobila moža, ki je zmerom doma«
Prijateljica: »Res je Tvoj mož ni bil nikdar vnet r\i prijetno družbo«
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem svojim gostom, prijateljem in znancem JOŠKO IN METKA HUBAD Gostilna pri »Sokolu«
Ljubljana
ZNA SI POMAGATI.
A: »Zakaj pa nosiš na rokavu žalni trak?« B: »Ker mi je na vlaku neka neroda 3 cigareto prežgala rokav.«
ŠE LAHKO SPI On: »Vera, kdaj boš napravljena za odhod?« Ona: »V petih minutah« On: »Dobro! Eno uro torej še lahko spim«.
TUDI RES
A: »Ali veš, da ne bom gledal pri nevesti ■3aino na denar, če se bom drugič oženil...«
B: »Kako to? Prej si pa zmerom trdil, da se boš oženil samo zaradi denarja, ker lepota hitro uvene.«
A: »Ze res, toda zdaj -sem se prepričal, da mine denar hitreje od lepote.«
DUHOVITOST
»Veš kaj, možiček, da so zvezde odkrili ni nič čudno. Čudno pa se mi zdi, da so izvedeli, kako jim je ime«.
ZGODAJ
Gospod: »2e 10 let ste vdova? Pa vam je mož zelo zgodaj umrl«.
Vdova: »Da, res je, ob treh zjutraj«.
MALI OGLASI
HUBERTCS
nepremočljiv 250.— Din, otroSkl s kapuco 145— Din, trench.coath, impergniran, samo 420. Din, pumparce od 48. _ naprej, dobite pri . PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14.
Svinjske kože, jajca, surovo in kuhano, maslo in vse poljske pridelke kupuje ter sončnice, buč-nice in rips vedno za prvovrstno olje zamenjuje. Najugodnejši nakup vseh potrebščin v trgovinah Senčar Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova.
Opozorilo
Podpisani opozarjam, da bom proti vsakomur, ki bi še nadalje širil o meni neresnične vesti, sodnlsko postopal. — Kumar Vladimir, Trbovlje — Retje 130.
Seveda bi jo radi meii. Saj bi se Vam lepo podala Prav radi Vam jo pošljemo.
Preberite božično številko »ŽENE IN DOMA«, ki Vam pove, kako pridete zastonj dj> tega krasnega darila. Ce hočete, Vam pošljemo božično številko brezplačno na ogled.
Odrežite spodnjo naročilnico in jo še danes od-pošljite v odprti kuverti!
Odrežite
»ŽENA IN DOM«, LJUBLJANA, DALMATINOVA UL. 101D
Rada bi dobila zastonj svileno ruto. Pošljite mi brezplačno na ogled božično šte> vilko »Žene i.n doma.«
Ko bom -»ŽENO in DOM« prebrala, Vam jo v osmih dneh nepoškodovano vrnem. Če si jo pa obdržim ta če Vam v določenem roku plačam za vse leto 1936. naročnino Din 68.— za 12 številk »Žene in doma« in za 10 priiog za kroje in ročna dela. mi pošljite zastonj svileno ovratno ruto.
Razločen naslov:
Bivališče:	hiš. štev.
Zadnja pošta:
Odrežite
Krize bo konec
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
nova posojila iz novih vlog
NOVOST
Zaupajte vaš denar
stni hr
ki izplačuje nove zneske, vložene po 1. 1933., neomejeno ter jih obrestuje po 4 do 5%. Vloge nad 400,000.000 Din. Rezerve 14,600.000 Din.
Samo Din 49*50
ji.tti.30U Aoker-oi* Pravi irlc&r. stroj Dobra kvaliteta, lep o okrov garancijo
31 5S.3U1 lata s osvetljenimi tazaJd ln Številčnico.
(Radtum)
Din 59 50
Zahtevajte cenik Id ga ram počlje ia. *icaj tu poštnin* prosto.
H. SUTTIIER
LJUBLJANA 6
Lastna protoko-lirana tovarna ur v Švici