Izhaja razen nedelj in praznikov ===== vsak dan opoldne. ===== Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ===== Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vrečajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. = Štev. 102. Glasil© jugoslovanske socialno demokratične stranke V ijubijani, torek dne 13. novembra li)17. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 750, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33-60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Leto I. Revolucija za mir. Velikega pomena je dogodek, ki se je izvršil v Rusiji- Peterburški delavci in vojaki so zaprli meščansko vlado in izdali zaporno povelje proti Kolenskemu, ter se polastili državne oblasti. Prvič po krvavem koncu pariške komune leta 1871 je evropsko' glavno mesto zopet v rokah proletariata. Od mairoevih dni je postajala razredna razlika v ruski družbi vedno večja. Zastopniki meščanskih strank in proletariata so hoteli rešiti Rusijo s koalicijsko vlado, toda obe struji sta postajali bolj in bolj nespravljivi. Ena stranka bi morala odnehati, ali pa naj odloči orožna sila. Meščanske stranke so napravile spočetka septembra prvi poskus z generalom Kornilo-vom. Polastili so se hotele državne oblasti ter ukrotiti demokracijo ter delavske in vojaške ^ svete. Naklep je ponesrečil, ker so Korailovu odpovedali kmetje in delavci v uniformi pokorščino. Zaradi tega dogodka so 'izjavili delavski in vojaški sveti, da »ne marajo imeti nikakršne skupnosti več z izdajalskimi meščani«. Stranke, ki so bile v koaliciji, med nijimi menj-ševiki in desno krilo socialističnih revolucionarjev, so izgubljale zaslombo med ljudstvom; večina delavcev in del vojakov so se pridružili radikalnejšima social ncdemok ratičnima strankama boljševikov. Boljševiki so dobili polagoma večino v mnogih delavskih in vojaških svetih po vsej Rusiji in so zahtevali splošni kongres, da odloči, ali naj ima državno oblast koalicija ali pa io prevzamejo delavski in vojaški sveti, lzvr-ševalni odbor demokracije kongresa ni hotel 'sklicati, sklical jp ea spočetka oktobra demokratično konferenco, na kateri niso bili zastopani samo delavski in vojaški, ter kmetiški sveti, marveč tudi občine in kmetiške zadruge. Na taki konferenci delavski in vojaški oObori niso imeli večine. Posledica te konference je bila nova koalicijska vlada, v kateri je bilo meščanstvo še bolje zastopano, demokracija pa slabeje kakor prej. Boljševiki niso bili zadovoljni s to rešitvijo. Zaradi naraščajoče bede in nadaljevanja vojne politike se je ljudstvo bolj in bolj oklepalo boljševikov. Pri občinskih volitvah so zmagali boljševiki po nekaterih večjih mestih. Tudi so dosegli, da se je sklical kongres delavskih in vojaških svetov, ki je pričel zborovati 6. novembra. Im ta trenutek se jim je zdel ugoden, da se polastil vse oblasti delavski in vojaški sveti. Hoteli so odpraviti Ker jenski jev o vlado, da izvoli kongres novo, v kateri mi ne Plemstva ne meščanstva. Meščanstvo se je zavedalo preteče nevarnosti, zato je nastopilo proti vojaški organizaciji in vrglo demokratičnega vojnega ministra Venhavskega, ker se je temu upiral. Toda peterburški delavski in vojaški svet je pa-riral korak vlade in je pod vodstvom Trockega ustanovili vojaški odbor, ki se je polastil poveljstva nad peterburško garnizijo. Vojaki so res odrekli pokorščino generalu, ki ga je bn en o Val Kerjenski kot naslednika Verhovske-mu ter so slepo ubogali Trockega. Sedaj so mogli boljševiki izvesti svoj načrt: revolucionarne čete, predvsem kronštadsiki mornarji im oboroženi delavci iz riborškega industrijskega dela mesta, &Q se p0|astjij mesta, zasedli vladna poslopja trn banke ter zaprli vladoi. Diktatura proletariata y Peterburgu sc je uresničila. In program, ki j.a raZgi|aša nova vlada, bo našel ugoden odmev, prvič vlada delavcev in vojakov, ki je jo izvo|j] zborujoči kongres delavskih in vojaških svetov, sklene, da se Skliče čimprej ustavni zbor; dr,Ugič takoj se izroči graščinska zemljišča kmetoim; tretjič pa in predvsem takoj se ponudi demokratičen mir Nemčiji in Avstriji! Zadnje se je že zgodilo. V Peterburgu je zmagala proletarka revolucija, toda Peterburg ni Rusija. Kako bo sodila o prevratu dežela, vojska? Ali Se bo meščanstvo, plemstvo, čaistmištvo podredijo demokratični vladi, to še ni gotovo. Dogodki utegnejo povzročiti krvavo meščansko vojno. Ali jo bojevitost boljševikov ali previdna bojazen proti nasilstvu, ki so jo gojili menjševiki, boljša metoda, o tern nas pouči bodočnost. 1 leiavstvo vseh dežela tesno pričakuje na-daijne dogodke iz' velike evropske dežele, ki ■je,?r,va poskusila odvzeti vlado meščanstvu. Iskre j o želimo, da bi ruski .proletariat rešil ta problem ugodno do konca. Če zmagajo preleni ci, Pot trn je nastala za ves proletariat nova doba v boji. za osvoboditev. V Rusiji jrre pa tudi za nas Predvsem za ruska !iU 'a r!asiala zara|di miru, ker je hi P.. - l s, p. "?st,vo- Z novo vlado do-hi Rus,ja svobodne reke; izniuza se ilZ angIe. ske m francoske odvisnosti it„ osrednjim državam se nudi s tem ugodna |>rili,ka ^ m časten mir. V parlamentu *, av,strijskj sianci ze odločno protestirali, da bi se med Avstrijo in Nemčijo sklepali dogovori glede 1 oljske, Litavije in Kurske, ki hi potem onemogočali sklenitev miru. Obe državi Se mo_ rata izjaviti bolj jasno za mir kakor kdaj prej; za mir brez aneksij in brez vojne odškodnine’ Cl Ka zahteva, razen imperialistov, ves svet. NAPREJ, it 102, 13. novembru 1817, Opozicija. »Vojna je le začetek velikih dogodkov, ki imajo priti«. I. Opozicija je v strankarskem življenju reden in nujen pojav razvoja. Vsaka velika politična stranka vseblja v bivstvu dve struji, ena kot rezultat preteklosti in postanka stranke, delovanja, ki. je stranko napravilo stalno, drugo, ki na podlagi pridobljene stalnosti stremi v bodočnost in k daljšim ciljem. Prvo strujo imenujemo konservativno, drugo imenujemo napredno. Obe struji ste prav za prav neločljivi ter prestavljati le pravilni razvoj vsake človeške činitve. Brez stalnosti sploh ni mogoče dela, brez stremljenja naprej pa ni mogoče tvoritve novih form, dobitve novih ciljev. Tako si toraj niti ne moremo predstavljati strankarskega življenja brez riikake opozicije. Opozicija mora nastati, kadar konservativna struja zaostaja za prirodniim razvojem, ali pa kadar napredna hoče prenagliti razvoj, in preti razrušiti stalnost. Radi tega je opozicija, ali konservativna ali napredna, vsegdar le pojav v pravilnem političnem življenju, .je prirodni regulator v ravnovesju političnega gibanja. Rabimo pa izraz opozicija navadno v drugem pomenu, t .j. v smeri razvoja naprej. Ker je opozicija odpor ali proti stalnosti ali proti razvoju, pomeni vsegdar boj. Ne moremo si misliti krepke zdrave politične stranke, ki bi ne imela v sebi bojev za oba predpogoja moči stranke, t. j. boja za stalnost in boja za napredek. Socialna demokracija, ki se zaveda, da je velika stranka, se ni nigdar in nikjer ogibala notranjim bojem, s vest si, da je rezultat teh bojev vedno le novo ravnotežje, pridobiev nove moči. Slovenska socialna demokracija se toraj ne' boji opozicije v svojih vrstah, marveč pričakuje od nje svežega vzduha in nove luči! Opozicija pa mora biti ros opozicija ter imeti ali novih bližnjih ciljev ali mora biti vsaj stremljenje po hitrejšem razvoju. •' Opoizioija se je javila med našimi vrstami ter dobila izraza v listu. Pripadniki iznašli so si v strankarskem gibanju precej navadno ime »mladi« ter imenujejo pripadnike stranke, ki stoje na dosedanjem stališču in vzdržujejo strankine cilje in taktiko neizpremenjene »starine«. Imenovanje bi bilo opravičilo v toliko, kolikor razlika med mladostjo in starostjo dejanski ni nič drugega kot razlika stalnosti in zastajanja proti rasti in gibanju. Iz nadetega 'imena že sledi, da mora opozicija »mladih«, ako sploh hoče predstavljati napredno gibanje, precizirati svoje posebne cilje, označiti novo taktiko v stranki sami. S tem je dana nujnost diskusije in razpravljanja med strujami v stranki. Kakor mora vsaka zdrava stranka (priznavati pomreti opozicije, ravno tako sledi iz tega, da mora dopuščati svobodno diskusijo. Ena glavnih nalog strankinega glasila mora biti, dajati mogočnost svobodne diskusije pripadnikov stranke o ciljih in taktiki strankarskega gibanja. Pozabiti pa ni, da je še važnejša in prva naloga glasila vsake stranke, vzdržavati enotnost mišljenja in gibanja v stranki. Diskusija je toraj omejena na ta okvir in ko lista prestopi te meje, postane nasprotna glavni nalogi glasila, t. j. vzdržavanje enotnosti. Po principu sebe obrane mora stranka diskusijo preko te meje ustaviti. Temelj socialdemiokratične stranke tvorita faktična ideja internacionale in razrednega boja v državi in proti državi. Ako odmislimo od teh dveh princip i j eln ih idej, potem socialdemokratčna stranka nima pravice obstoja. Diskusija in opozicija je toraj v stranki mogoča le tako daleč, dokler ne opusti teh principov in gre samo za način in ritem, kako naj se oba dva taktična principa izvajata. Kadar-prestopi opozicija te meje, postavi se izven ■stranke, ni več v smeri gibanja stranke, marveč izven nje. Kdor ne priznava temeljnih principov socialdemokracije iuternaciomalnoisti gibanja in razrednega boja v državi in proti državi, ta ni socialni demokrat, ni več tapetnem t v stranki, ampak je, »uskok«. Nobeno glasilo resno, ka-te resi koli bodi, politične stranke ne bo pripuščalo, da se izpodkopavajo temeljna načela lastne stranke! Ako pride idejolog s trditvijo: »vojna je P-i etn eni la vsa stremljenja posameznih strank !n, ° hidi naše, nacionalizem stopil je pred in i nacionalizem in razredni boj, najprej mo- • ramo izvojevati rešitev nacionalnega problema med b>l