Izhaja razen nedelj in praznikov
===== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ===== Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vrečajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. =
Štev. 102.
Glasil© jugoslovanske socialno demokratične stranke
V ijubijani, torek dne 13. novembra li)17.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 750, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33-60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Leto I.
Revolucija za mir.
Velikega pomena je dogodek, ki se je izvršil v Rusiji- Peterburški delavci in vojaki so zaprli meščansko vlado in izdali zaporno povelje proti Kolenskemu, ter se polastili državne oblasti. Prvič po krvavem koncu pariške komune leta 1871 je evropsko' glavno mesto zopet v rokah proletariata.
Od mairoevih dni je postajala razredna razlika v ruski družbi vedno večja. Zastopniki meščanskih strank in proletariata so hoteli rešiti Rusijo s koalicijsko vlado, toda obe struji sta postajali bolj in bolj nespravljivi. Ena stranka bi morala odnehati, ali pa naj odloči orožna sila.
Meščanske stranke so napravile spočetka septembra prvi poskus z generalom Kornilo-vom. Polastili so se hotele državne oblasti ter ukrotiti demokracijo ter delavske in vojaške ^ svete. Naklep je ponesrečil, ker so Korailovu odpovedali kmetje in delavci v uniformi pokorščino. Zaradi tega dogodka so 'izjavili delavski in vojaški sveti, da »ne marajo imeti nikakršne skupnosti več z izdajalskimi meščani«. Stranke, ki so bile v koaliciji, med nijimi menj-ševiki in desno krilo socialističnih revolucionarjev, so izgubljale zaslombo med ljudstvom; večina delavcev in del vojakov so se pridružili radikalnejšima	social ncdemok ratičnima
strankama boljševikov.
Boljševiki so dobili polagoma večino v mnogih delavskih in vojaških svetih po vsej Rusiji in so zahtevali splošni kongres, da odloči, ali naj ima državno oblast koalicija ali pa io prevzamejo delavski in vojaški sveti, lzvr-ševalni odbor demokracije kongresa ni hotel 'sklicati, sklical jp ea spočetka oktobra demokratično konferenco, na kateri niso bili zastopani samo delavski in vojaški, ter kmetiški sveti, marveč tudi občine in kmetiške zadruge. Na taki konferenci delavski in vojaški oObori niso imeli večine. Posledica te konference je bila nova koalicijska vlada, v kateri je bilo meščanstvo še bolje zastopano, demokracija pa slabeje kakor prej.
Boljševiki niso bili zadovoljni s to rešitvijo. Zaradi naraščajoče bede in nadaljevanja vojne politike se je ljudstvo bolj in bolj oklepalo boljševikov. Pri občinskih volitvah so zmagali boljševiki po nekaterih večjih mestih. Tudi so dosegli, da se je sklical kongres delavskih in vojaških svetov, ki je pričel zborovati 6. novembra. Im ta trenutek se jim je zdel ugoden, da se polastil vse oblasti delavski in vojaški sveti. Hoteli so odpraviti Ker jenski jev o vlado, da izvoli kongres novo, v kateri mi ne Plemstva ne meščanstva.
Meščanstvo se je zavedalo preteče nevarnosti, zato je nastopilo proti vojaški organizaciji in vrglo demokratičnega vojnega ministra Venhavskega, ker se je temu upiral. Toda peterburški delavski in vojaški svet je pa-riral korak vlade in je pod vodstvom Trockega ustanovili vojaški odbor, ki se je polastil poveljstva nad peterburško garnizijo. Vojaki so res odrekli pokorščino generalu, ki ga je bn en o Val Kerjenski kot naslednika Verhovske-mu ter so slepo ubogali Trockega. Sedaj so mogli boljševiki izvesti svoj načrt: revolucionarne čete, predvsem kronštadsiki mornarji im oboroženi delavci iz riborškega industrijskega dela mesta, &Q se p0|astjij mesta, zasedli vladna poslopja trn banke ter zaprli vladoi. Diktatura proletariata y Peterburgu sc je uresničila. In program, ki j.a raZgi|aša nova vlada, bo našel ugoden odmev, prvič vlada delavcev in vojakov, ki je jo izvo|j] zborujoči kongres delavskih in vojaških svetov, sklene, da se Skliče čimprej ustavni zbor; dr,Ugič takoj se izroči graščinska zemljišča kmetoim; tretjič pa in predvsem takoj se ponudi demokratičen mir Nemčiji in Avstriji! Zadnje se je že zgodilo.
V Peterburgu je zmagala proletarka revolucija, toda Peterburg ni Rusija. Kako bo sodila o prevratu dežela, vojska? Ali Se bo meščanstvo, plemstvo, čaistmištvo podredijo demokratični vladi, to še ni gotovo. Dogodki utegnejo povzročiti krvavo meščansko vojno.
Ali jo bojevitost boljševikov ali previdna bojazen proti nasilstvu, ki so jo gojili menjševiki, boljša metoda, o tern nas pouči bodočnost.
1 leiavstvo vseh dežela tesno pričakuje na-daijne dogodke iz' velike evropske dežele, ki ■je,?r,va poskusila odvzeti vlado meščanstvu. Iskre j o želimo, da bi ruski .proletariat rešil ta problem ugodno do konca. Če zmagajo preleni ci, Pot trn je nastala za ves proletariat nova doba v boji. za osvoboditev.
V Rusiji jrre pa tudi za nas Predvsem za
ruska	!iU 'a r!asiala zara|di miru, ker je
hi P.. - l s, p. "?st,vo- Z novo vlado do-hi Rus,ja svobodne reke; izniuza se ilZ angIe.
ske m francoske odvisnosti it„ osrednjim državam se nudi s tem ugodna |>rili,ka ^ m časten mir. V parlamentu *, av,strijskj sianci ze odločno protestirali, da bi se med Avstrijo in Nemčijo sklepali dogovori glede 1 oljske, Litavije in Kurske, ki hi potem onemogočali sklenitev miru. Obe državi Se mo_ rata izjaviti bolj jasno za mir kakor kdaj prej; za mir brez aneksij in brez vojne odškodnine’
Cl Ka zahteva, razen imperialistov, ves svet.
NAPREJ, it 102, 13. novembru 1817,
Opozicija.
»Vojna je le začetek velikih dogodkov, ki imajo priti«.
I.
Opozicija je v strankarskem življenju reden in nujen pojav razvoja. Vsaka velika politična stranka vseblja v bivstvu dve struji, ena kot rezultat preteklosti in postanka stranke, delovanja, ki. je stranko napravilo stalno, drugo, ki na podlagi pridobljene stalnosti stremi v bodočnost in k daljšim ciljem. Prvo strujo imenujemo konservativno, drugo imenujemo napredno. Obe struji ste prav za prav neločljivi ter prestavljati le pravilni razvoj vsake človeške činitve. Brez stalnosti sploh ni mogoče dela, brez stremljenja naprej pa ni mogoče tvoritve novih form, dobitve novih ciljev. Tako si toraj niti ne moremo predstavljati strankarskega življenja brez riikake opozicije. Opozicija mora nastati, kadar konservativna struja zaostaja za prirodniim razvojem, ali pa kadar napredna hoče prenagliti razvoj, in preti razrušiti stalnost. Radi tega je opozicija, ali konservativna ali napredna, vsegdar le pojav v pravilnem političnem življenju, .je prirodni regulator v ravnovesju političnega gibanja. Rabimo pa izraz opozicija navadno v drugem pomenu, t .j. v smeri razvoja naprej.
Ker je opozicija odpor ali proti stalnosti ali proti razvoju, pomeni vsegdar boj. Ne moremo si misliti krepke zdrave politične stranke, ki bi ne imela v sebi bojev za oba predpogoja moči stranke, t. j. boja za stalnost in boja za napredek.
Socialna demokracija, ki se zaveda, da je velika stranka, se ni nigdar in nikjer ogibala notranjim bojem, s vest si, da je rezultat teh bojev vedno le novo ravnotežje, pridobiev nove moči.
Slovenska socialna demokracija se toraj ne' boji opozicije v svojih vrstah, marveč pričakuje od nje svežega vzduha in nove luči!
Opozicija pa mora biti ros opozicija ter imeti ali novih bližnjih ciljev ali mora biti vsaj stremljenje po hitrejšem razvoju. •'
Opoizioija se je javila med našimi vrstami ter dobila izraza v listu. Pripadniki iznašli so si v strankarskem gibanju precej navadno ime »mladi« ter imenujejo pripadnike stranke, ki stoje na dosedanjem stališču in vzdržujejo strankine cilje in taktiko neizpremenjene »starine«. Imenovanje bi bilo opravičilo v toliko, kolikor razlika med mladostjo in starostjo dejanski ni nič drugega kot razlika stalnosti in zastajanja proti rasti in gibanju. Iz nadetega 'imena že sledi, da mora opozicija »mladih«, ako sploh hoče predstavljati napredno gibanje, precizirati svoje posebne cilje, označiti novo taktiko v stranki sami. S tem je dana nujnost diskusije in razpravljanja med strujami v stranki. Kakor mora vsaka zdrava stranka (priznavati pomreti opozicije, ravno tako sledi iz tega, da mora dopuščati svobodno diskusijo. Ena glavnih nalog strankinega glasila mora biti, dajati mogočnost svobodne diskusije pripadnikov stranke o ciljih in taktiki strankarskega gibanja. Pozabiti pa ni, da je še važnejša in prva naloga glasila vsake stranke, vzdržavati enotnost mišljenja in gibanja v stranki. Diskusija je toraj omejena na ta okvir in ko lista prestopi te meje, postane nasprotna glavni nalogi glasila, t. j. vzdržavanje enotnosti. Po principu sebe obrane mora stranka diskusijo preko te meje ustaviti. Temelj socialdemiokratične stranke tvorita faktična ideja internacionale in razrednega boja v državi in proti državi. Ako odmislimo od teh dveh princip i j eln ih idej, potem socialdemokratčna stranka nima pravice obstoja. Diskusija in opozicija je toraj v stranki mogoča le tako daleč, dokler ne opusti teh principov in gre samo za način in ritem, kako naj se oba dva taktična principa izvajata. Kadar-prestopi opozicija te meje, postavi se izven ■stranke, ni več v smeri gibanja stranke, marveč izven nje.
Kdor ne priznava temeljnih principov socialdemokracije iuternaciomalnoisti gibanja in razrednega boja v državi in proti državi, ta ni socialni demokrat, ni več tapetnem t v stranki, ampak je, »uskok«. Nobeno glasilo resno, ka-te resi koli bodi, politične stranke ne bo pripuščalo, da se izpodkopavajo temeljna načela lastne stranke!
Ako pride idejolog s trditvijo: »vojna je P-i etn eni la vsa stremljenja posameznih strank !n,	° hidi naše, nacionalizem stopil je pred
in i nacionalizem in razredni boj, najprej mo- • ramo izvojevati rešitev nacionalnega problema med b>l<wenci in potem šele zastopati ideje nacionalizma in razrednega boja«, je izrekel da m vec socialist ampak nacionalist in njegova opozicija ne gre v stranki, njegova diskusija ni več dopustna v strankinem glasilu in na strankinih zborih, marveč on sam spada v ono stranko, ki zastopa temeljno različne principe, njegova diskusija ima se vršiti v onem glasilu, katero zastopa dotična stranka.
Stališče, katero so zavzemali »mladi« v stranki, bilo je sprva precej nerazločno in megleno. Članek »narodna in mednarodna misel«, katerega je podpisa! Mi. Rule je uredništvo smatralo za posamezno izjavo zasebnika, le toliko godno za list, da naj bi provzročila in
■oživila diskusijo o ciljih in taktiki stranke v dobi, ko veliki svetovni dogodki kažejo, da bo v marsičem premakniti ene in druge. Jasno pa je postalo nevzdržljivo stališče »mladih« v člankih k vprašanju naše taktike« v št. 93 in 94 »Napreja«. V teh člankih je nedvojbena izražena misel, da »mladi« zatajujejo internacionalno' idejo iri razrednega boja sploh ter se postavljajo za narodno idejo kot predpogoj prve. »Mladi« trdijo, da je intemaciomalnost v škodo stranki in naroda, da je naša socialistična stranka suha veja na slovenskem narodnem telesu, to se pravi, da je popolnoma nepotrebna in da jo je treba kratko in malo odžagati. »Mladi« vidijo koncentrirano vso politiko slovenskega naroda v državnozborski deklaraciji od 30. maja 1917 in da more biti merodajen za strankino taktiko in programa edino, vidik deklaracije združenih slovenskih nacionalističnih strank. S to izjavo se je opozicija postavila toraj izven stranke, — člankar P. St. je ■odpadel	od slovenske so c ial d cm okratičn e
stranke.	Dr.	Henrik	Tuma.
(Konec jutri.)
-—■— ------———...................    ■"■—	m..'—i
K. Kautskv:
Avstrija in Srbija.
14. Ujedinjenje srbskega naroda.
Ko smo spoznali avstrijsko-srbsko na-sprotstvo v preteklosti, prihajamo do najvažnejšega, odločilnega vprašanja: Kaj sedaj? Kako se naj reši konflikt, ki je nastal, ko sta zadela drug ob drugega avstrijski imperializem in srbski nacionalizem? Kako se naj reši ta spor potom sporazumljenja, na način, ki o-mogoči takojšen sklep miru in zagotovi vendar trajen mir?
In predvsem: Ali je sploh mogoča taka rešitev v območju današnjega državnega in družabnega reda? Osvoboditi se moramo vere, kakor da je mogoče zadovoljivo rešiti v okvirju tega reda vsa nsatopajoča vprašanja in kakor da bi zadoščala le potrebna bistroumnost. Ce bi bilo tako, tedaj bi bil socializem, to se pravi premajganje obstoječega državnega in družabnega reda, nepotreben. Socialisti smo ravno zato, ker smatramo, da rešitev najvaž-
oo.zših vprašanj današnjega političnega in družabnega življenja ni mogoča v okvirju tega reda.
Za enkrat bomo morali biti zadovoljni že s tem, če se nam posreči najti rešitev, ki pri-' pelje do skorajšnjega miru in ki ne poslabša položaja pred vojno, na način, ki ne pušča takojšnjega nagona za novo vojno in ki zago-tovlja udeleženim narodom svobodo političnega in socialnega nadaijnega razvoja preko obstoječega reda. Le od takega razvoja pričakujemo lehko metodičnega, vsestranskega, resničnega napredka. Od, revolucije, a ne od vojne.
Ali iz tega, ker ne pričakujemo, da uresničimo lehko že v okvirju današnje družbe vse naše zahteve, še ne sledi, da nam ni treba že danes formulirati naših žalitev. Moramo to storiti zaradi praktičnih namenov, da danes uresničimg vsaj toliko, kolikor dopuščajo obstoječe razmere moči in da napravimo naše praktično delo enotno in smotreno; potem pa tudi za propagandistične namene, da dokažemo masam delovnega razreda, ki danes, še niso z nami, kako bi odstranili današnje tež-koče, če bi imeli potrebno moč, da pridobimo na ta način maso in moč, ki elži v masi, za naše ideje.
Najglobokejši nagon v srbskem konfliktu je stremljenje srbskega naroda po narodnem ujedinjenju, stremljenje, ki se pojavi na gotovi kulturni stopnji prav z enako nujnostjo kakor stremljenje po moderni demokraciji. V bivstvu je le ena izmed oblik stremljenja po demokraciji in je treba to stremljenje, v kolikor je v zvezi s tein, pospeševati tudi po mednarodni demokraciji. Nacionaleo stremljenije srbskega naroda ni v svojem bivstvu prav nič različno od onega, ki je razgibalo od začetka 19. stoletja nemški in italijanski narod, stremljenje, ki so se ga udeleževali naši predbotjevniki Marx in Engels, Lassalle, Liebknecht, Bebci z vso dušo. Nemški narod jg dosegel od leta 1866 in 1870 rešitev tega problema, čeprav ta rešitev še ni popolna.
Najbolj klasična oblika, da se uteši nacionalno hrepenenje, je narodna država. Nobenih naravnih zaprek ni, ki bi onemogočali, da se združijo narodi srbskega jezika — in z njimi vred njim po jeziku so rodi Slovenci — v posebno skupno tvorbo. Jedro njihovega naroda tvori nerazdeljeno jezikovno ozemlje, ki predstavlja lehko tudi prometno ozemlje z dobrim dohodom k morju in bogatim obrežjem. Tudi zgodovinske črte ločitve med posameznimi skupinami jezikovnega ozemlja ne tvorijo nobenih zaprek več. Največja zapreka, vera, že izginja v sv oj e j važnosti, čeprav je močna še dovelj, da izzove marsikatero neprijetnost, tako n. pr. v različnosti koledarja, pisave itd. A vse te zapreke se lehko odpravijo.
lje prih.)
Agitirajte za „Naprej!“ Pošiljajte ga vojakom!
Politični pregled.
=- Trocky — ruski ministrski predsednik.
Iz Petrograda poročajo, da je bil v nedeljo imenovan Trocky za ministrskega predsednika. Trocky bo takoj poslal vojskujočim se državam mirovne predloge. —- Lev Trocky, njegovo pravo ime je Lev Bronstein, je doma iz Nikolajeva, z južne Rusije. Star je 37 let. Ko je bil star 19 let, je bil že pregnan v Sibirijo zaradi svojega delovanja v delavskem gibanju. Iz Sibirije je ubežal in je živel potem dolgo časa v tujini. Prvotno je bil minimalist, pozneje se je odcepil od te struje in je setdaj boljše-vik. Pri revoluciji leta 1905 je bil predsednik petrograškega delavskega sovjeta. Judi sedaj je na čelu petrograškega sovjeta. Zadnja leta pred vojno je živel na Dunaju. Ko je izbruhnila vojna, je bil v Ameriki. Na povratku v Rusijo, so ga pridržali Angleži v Halifaxu. Vsled posredovanja sovjeta so ga izpustili Angleži. Trocky je bil tudi zelo marljiv sotrudnik Kauts-•kijeve »Neue Zeit«.
—	Kerjenskega načrti. Kerjenskij je baje na potu k četam, ki jih je bil sam poklical s front v Petrograd. Angleške vesti pripovedujejo, da hoče zatreti Kerjenskij s četami, ki šo mu ostale zveste, Ljendnovo vlado in se noče odreči nadaljevanju vojne. Prav tako poročalo tudi iz Angleškega, da je Amerika sklenila, da odtegne Rusiji vsako financiieino podporo in jo podeli odslej le Kerjenskemu .osebno.
= Konferenca poljsKih demokratov. Konferenca poljskih demokratov v Petrogradu je sklenila: 1.) Poljska demokracija izjavlja solidarnost z ruskim revolucionarnim gibanjem, ki je priznalo neodvisnost Poljske. 2.) Narodne manjšine v vsej ruski državi imajo pravico zahtevati kulturno avtonomijo. 3) Poljska demokracija pozdravlja oživljajočo se Ukrajino ter izraža upanje, da se ustanovi dobro razmerje med poljskim in ukrajinskim narodom na podlagi ravnopravnosti. 4.) Litavsko in belorusko ljudstvo naj dobi politično samostojnost in naj se združi zopet s Poljsko. 5.) Poljska demokracija izjavlja, da ima le vlada kraljevine pravico ustanoviti poljsko armado. 6.) Konferenca poljske demokracije protestira proti mirovnim pogojem holandsko-skandinavskega socialno demokratičnega odbora, ki omalovažuje pomen poljskega vprašanja.	*
= Anglija In prevrat v Rusiji. Iz Rotterdama poročajo: Poročila o prevratu v Rusiji in zmagi Lenjinovih pristašev so baje v Londonu povročila veliko osupnjenost, osupnjenost, ki je mnogo večja, kakor ona zaradi vojnih dogodkov v Italiji. Boje se, da je angleški poslanik ob ves svoj vpliv in da ne bo mogoče preprečiti posebnega miru med Rusijo in centralnimi državami. Tak poseben mir bi bil za Anglijo prava katastrofa, ker bi centralne države vsled tega razpolagale z veliko armado, ki je zbrana sedaj na ruski fronti, in ker bi se izpremenil ves politični položaj.
= Nikolaj Nikolajevič pri kozakih. Berlinskemu „Lokalanzeigerju“ se poroča od ruske meje: Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je baje pri kozakih. V Petrogradu se boje, da čaka le primernega trenotka, da se postavi na čelo kozakov in da obnovi monarhijo.
= Amerika In Rusija. Pariški „Temps“ poroča, da so dogodki v Rusiji napravili v Ameriki globok vtisk. Lansing bo v pomirenje javnosti izdal tozadevno izjavo.
= Nemški socializem in revolucijska ideja. Berlinski »Vorvvartts« piše pod naslovom »Nemčija in Rusija«: »Sedanji vodilni možje v Petrogradu so bližji socialističnim postranskim skupinam v Nemčiji kakor socialistični stranki. Toda vedo naj in gotovo jih ne bo puščala nobena stran o tem v dvomu, da njihova teorija za konec vojne ne najde v Nemčiji nobenih tal za uresničenje. Nobena socialistična skupina v Nemčiji ne misli resno na to, da bi uganjala politiko, ki bi zanesla krvavo morje svetovne vojne v notranjost dežele in bi služila zmagi tujega imperializma kot pniprega. Naj dokaže vlada H er tling-Kii hlmann-Payer Eriedberg domači .deželi in tujimi, da napravi tudi meščanska vlada lehko kaj pozitivnega za mir med narodi in ljudsko svobodo. Naj da izraza pravemu čuvstvovanju 'ljudstva s tem, da izjavi, da ne stremimo po tujem blagu, da nočemo podjarmiti nobenega naroda z zvijačo ali z nasiljem, temveč da smo pripravljeni, pomagati graditi družbo narodov, v katerej naj najdejo pravico vsi, veliki in majhni, in trajen mir z zmago duha, ki je po Napoleonovih besedah še vedno močnejša kakor zmaga topov«.
,	= O poljskem vprašanju razpravlja v za-
nimivem članku »Berliner Tageblatt* ter pravi, da bi naprednjakom moral pasti kamen s srca, če bi jim ne bilo treba vstopiti v Hertlingovo vlado in če bi se mogli otresti odgovornosti za projekte, o katerih se vrše sedaj pogajanja med Nemčijo in Avstro - Ogrsko. Znano je — pravi omenjeni list — za kaj gre pri teh pogajanjih: za popolno izpremembo v odgovoru na papeževo mirovno noto določene smeri, za novo, takorekoč končnoveljavno ureditev poljskega, litavskega in kurskega vprašanja, gre za ekstremno aneksioni-stično politiko, za popolno nasilno ločitev zasedenega ozemlja od Rusije, za preuredbo avstro-ogrske monarhije v trialistično avstro-ogrsko-polj-sko državo ter za tesnejšo zvezo Nemčije s to trodelno monarhijo, v kateri bo nemški element popolnoma udušen. O teh načrtih se razpravlja že več mesecev med Berlinom in Dunajem, a
Stran 2.
NAPREJ.
rajhstagu se o tem ne črhne besedice. Je - li hoče levica — konča „Tageblatt“ svoja izvajanja — postati mešetar za to državno barantijo, ki je v sedanjem trenutku popolnoma neumljiva, ki bi upanje na mir še poslabšala, ki bi bila v protislovju z javnimi izjavami nemške in avstro-ogr-ske vlade ter bi spominjala na najslabše čase kabinetne politike?
— »Proč od Avstrije!« Ogrski listi so zopet enkrat ogorčeni inad Avstrijo in napovedujejo Avstriji najhujši boj. »Az Est« piše: Obračunal borno s sovražniki v Avstriji in pričeli boj proti Avstriji. Nase geslo na avstrijsko vojno napoved je izraženo v dveh besedah: »Proč od Avstrije!« Drugi radikailni listi zatrjujejo, da je Avstrija še vedno sovražnik Ogrske.
= 17 zaveznikov. Reuteaijev urad poroča iz Londona z dne 10. novembra: Snoči je bila v londonski Guillthall slavnostna pojdeina, ki se je je udeležilo 800 oseb. Posalnike zaveznikov so toplo pozdravili, zlasti italijanskega poslanika. Lord Gurzon je napil zaveznikom. Dejal je, da se zavaruje zmaga in mir sveta le s skupnim delom aliirancev, z nesebičnostjo. Sedemnajst sedaj združenih držav je zedinilo prepričanje, da ni nobenega prostora, kjer bi lehko živeli svobodni narodi, če se ne uniči duha, ki preveva nemškega cesarja in nemški narod. O Ameriki je dejal, da je prispevala doslej, kolikor je mogla, in da bo to storila tudi še vnaprej. Potem je nadaljeval: Duh poguma v ruskem ljudstvu bo raztrgal temo, ki visi sedaj nad njegovo bodočnostjo. Italijansko ljudstvo in njegovi državniki stoje pred -težavami, a upamo, da jih premagajo. — Geddes je izjavil v imenu mornarice, da se je podmorska vojna centralnih držav ponesrečila. — Bonair Law je dejal, da je bodočnost Rusije knjiga s sedmimi pečati, a obupati ni treba, ker so Rusi velik narod. Edina pot k miru je dolga težavna pot k zmagi.
— Vojni cilji Bolgarije. Bolgarsko sobranje se je odgodilo po govoru ministrskega predsednika Radoslavova do 1. decembra. Ministrski predsednik je dejal, da so bolgarski vojni cilji znani: Hočemo Macedonijo, Dobrudžo in bolgarska ozemlja, ki so nam jih oropali Srbi, preden je biia vpostavljena bolgarska država.
= Nemčija ne namerava anektirati Lltav-ske. Dunajski dopisnik »Frankfurter Zeitung" poroča iz baje avtentičnega vira, da Nemčija ne namerava anektirati Litavske in Kurlandije.
Konsumentom Ljubljane in okolice!
Objavil sem v »Napneju« v minolem tednu sledeči poziv:
Hudo bo. 2ivil je čimdalje manj, čene pa se dvigajo tako, da se človeku zdi skoraj že vse skupaj neverjetno. Vsak, kdor prodaja ali izdeluje oz. prideluje, se izgovarja na vojno in izredne razmere. Konsument — to je delavec, uradnik, stalni nameščenec — pa naj vse prenese in prenaša?!
Kadar se odločajo važne reči, pokliče se zastopnike trgovine, obrti in kmetijstva — na konsumenta se pozabi redoma, kot da bi ta ne imel nič govoriti!
Krivda je seve na konsumentih samih, ker nimajo organizacije. Mnenja sem zato, da naj se osnuje svobodna, prosta organizacija kon-sunfentov, ki bo zastopala pri c. kr. deželni vladi kot pri mestni občini in drugod koristi konsumentov.
Poživljam s tem vse one, ki se strinjajo z menoj, da mi to na dopisnice sporoče. Če bo dovolj odziva, pridemo skupaj ter ukrenemo potrebne daljne korake.
*
Oglasilo se je do danes 97 konsumentov, ki so izjavili, da se strinjajo z menoj. To se mi zdi malo. Ponavljam danes ta poziv in čakam daljših prijav.
V	Ljubljani, 12. novembra 1917.
Anton Kristan,
Ljubljana — Šiška.
Dnevne beležke.
— Vzdrževalnina. Potom gospodarskega pomožnega deželnega urada v Ljubljani se je pritožila Josipina Fr. iz Ljubljane proti razsodbi komisije za odmero vzdrževalnine. Sin Josipine Fr. e odšel k vojakom 6. avgusta 1915, a komisija ej je odmerila vzdrževalnino šele s 1. januarjem 1917. Upravno sodišče je razveljavilo sedaj to razsodbo komisije.
— Kaj je z deželnim oblačilnim mestom v Ljubljani in z organizacijo po deželi ? Ali ne bo nič? Ljudje bi saj karte radi.
— 100. Sobotna številka našega dnevnika „Napreja“ ima št. 100 napisano, kar pravi, da je izšlo že 100 (reci in beri: sto) številk od njegovega početka. Ni veliko, ali pomembno je za nas v teh težkih čusih tudi to šrevilo. Smo uboga proletarska stranka. Večina naših somišljenikov, naših sodrugov, hude trpi vsled vojne. Nobenega ni, ki bi imel kaj od' vojne. Kdor je v rednih razmerah kaj prihranil, ta je že davno vse pozabil. Danes stoji praznih rok — In vendar so se ti nemaniči zbrali v obilnem števiiu krog dnevnika in gledajo danes na št 100, ki zanje pomeni 40.000—50.000 izvodov, ki so v teh 100 obseženi . .. Naprej — na daljše delo.
— Florijan Tarman. V nedeljo popoldne so odnesli iz Šiške na pokopališče moža poštenjaka, upokojenega žel. poduradnika Florijana Tarmana, ki je v petek 63 let star, zadnjikrat izdihnil. Tarman je bil član šišenskih delavskih društev, miren značaj, potrpežljiv, vzoren družinski oče. Posebno je bil delaven kot vodja zaba-vroča BWorishofen“ v šišenskem delu Ražnika. Bodi mu prijazen spomin med nami.
— Zopet nesreča z ročno granato. 65 letni čevljar Josip Rahar iz Ljubljane je našel na Dolenjski cesti leseni drog. Nesel ga je domov, da
ga porabi za kurjavo. Ko ga je dal na ogenj, je nastala hipoma silna eksplozija. Raharju je bil razmesarjen sredinec na levi roki. Leseni drog je bil namreč nasajena ročna granata.
— Železniški tatovi. Na progi Maribor-Ljub-ljana so opazovali že dlje časa vlome v plombirane železniške vozove, iz katerih so kradli neznanci sladkor, kavo, tobak, meso itd Tatove so sedaj dobili in sicer sta kradla sprevodnik Simon Bedneršek in vlakovodja Marko Šorn. Bednerška so aretirali ravno ko je jedel ukradeno prekajeno meso.
— Iz Celja. Z „Naprejem“ se je tudi v Celju pojavilo nekaj strankinega življenja. Med so-drugi se živo debatira o vprašanjih, ki jih razpravlja „Naprej“. Pojavila se je želja, da se čim preje skliče deželna konferenca spodnještajerskih sodrugov v Celje, da se pogovorimo o organizacijskem in agitacijskem delu Stanke. Mi smo mnenja, da bi bilo 2. decembra že to mogoče. — Tudi strankine brošure najdejo zelo veliko odjemalcev. — Strokovna organizacija se vzdiga: treba bo pa še precej dela, da se izvrši vse potrebno. Zlasti v Štoreh, v Velenju in v bližnji celjski okolici. »Delavca" prav radi bero. Le shodov manjka in zopet nekdanjega sistematičnega dela.
— Koroška dež. soc. dem. organizacija sklicuje na 8. in 9. decembra redno deželno konferenco v Celovec. Dnevni red: Delavstvo in mir
—	socialno politične zahteve delavstva — boj za deželno in občinsko volilno pravico — delavstvo in preskrba z živili. — Koroški ženski dež. agitacijski odsek sklicuje pa na 25. novembra konferenco žen v Celovec.
— Prepeljava padlih vojakov. Avstrijske državne železnice so znižale pristojbino za iprepe-ljavo padlih avstrijskih, ogrskih in nemških vojakov za 50 odstotkov.
1	I	I ■■ I ■■ II 1«M I	I ■	   —	■	—	——
Vojna.
Uradna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo. Italijansko bojišče: Ob dolnji Piavi so osvojile nemške čete mostišče Vidor na vzhodnem bregu reke. Divizije, ki prodirajo od Belluna se bližajo Fel-tru. Pri Longarone severnovzhodno od Belluna 'je bila odrezana zadnje dni s smotrenim sodelovanjem voditeljev in čet italijanska bojna skupina, močna eno divizijo. Dobiil smo enega generala in približno 10.000 mož, mnogo topov n vojnega orodja. Posebno je treba omenjati zopet delo 22. strelske divizije, pomnožene z nemškimi oddelki. Bojne sile feidmaršala von Conrada so potisnile sovražnika preko Castel Tesino in Grigno v Suganski dolini.
Na ostalih frontah je položaj neizpremen-jen. — Šef generalnega štaba.
Nemško vojno poročilo. Zapadno bojišče: Kratek ognjeni napad zgodaj zjutraj je vpeljal zgodaj zjutraj energičen delni napad, ki je začel severnozapadno od Passchendaele. Napad smo zavrnili. Cez dan je bilo omejeno bojno delovanje v Flandriji na motilni ogenj artHj^rije. Na večer je oživelo bojno delovanje v ozemlju Ysere. Na ostalih delih zapadne fronte nobenih posebnih dogodkov. — Na vzhodnem bojišču in v Macedoniji nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče. Smotreno delovanje virtemberških in avstro-ogrskih čet je odrezalo ob gornji Piavi umikajočega sovražnika pri Longarone. 10.000 Italijanov se je moralo vdati. Uplenili smo mnogo topovskega materiala in vojnega orodja. Cete, ki prodirajo od Belluna, stoje pred Feltre. Ob dolnji Piavi nič novega.
Sovražnik je izgubil v oktobru na naših frontah 9 balonov in 244 letal, mi smo izgubili v bojih 67 letal in 1 balon. — Ludendorff.
* \
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 12. novembra zvečer. V dolini Cordevole zapadno od Belluna simo ujeli 4000 Italijanov.
Bojna črta ob Adiži.
»Martin« poroča iz Milana: 80 kilometrov za črto Piave je napravljena široka italijanska obrambna pozicija, kamor so prišle francoske pomožne čete. Padova ni več sedež italijanskega glavnega stana.
Iz Berna poročajo: Italijanski vojaški pi-satnlji pripravljajo občinstvo na umikanje italijanskih čet za Adižo. — »Jouimal de Genove« poroča, da so že pričeli izpraznjevati Benetke.
Zmede na Ruskem.
O	zamotanem položaju na Ruskem, kjer je prišlo morda do odkrite meščanske vojne, podajajo dobro sliko sledeči oklici it tabora Ker-jenskega:
1. Vsem četam petrograškega vojaškega okraja! Jaz, ministski predsednik provizorične vlade, najvišji poveljnik oborožene sile ruske republike, sem prispel danes na čelu čet, ki so vdane domovini. Zapovedujem vsem četam vojaškega okraja petrograškega, ki so se vsled ne-sporazumljenja ali prisiljene se pridružile tolpi izdajalcev domovine in revolucije, da naj ne pomišljajo niti trenutek, da naj se vrnejo k svoji dolžnosti. To povelje je razglasiti vsem kompa-nijam eskadronom in stotnijam. Ministrski predsednik provizorične vlade in najvišji poveljnik Kerjenskij.
2. Petrograškim četam! Slavne, revoluciji in domovini zveste čete so prispele s fronte pred glavno mesto. Da ne bomo prelivali nedolžne krvi, aretirajte tiste, ki so vas ogoljufali, ki so domovino izdali in ki jo tirajo v pogubo. Da bomo vedeli, kateri polki so, zvesti svoji dolžnosti, pošljite odposlanstva bližajočim se četam s fronte. — Sovjet vseruskega odbora za rešitev domovine in revolucije. Komisar petrograškega vojaškega okraja Malevskij.
3. Čete, ki so ostale zveste svoji državi in revoluciji, v popolnem sporazumljenju s sovjetom armade kozakov in vsemi demokratičnimi orga-
nizacijami, so včeraj zasedle Carskoje Selo in glavno radio telegrafsko postajo. Uporniki se v neredu umikajo proti Petrogradu. Proti plemeni-teljem in nasilnikom se bo postopalo najodločneje z vsemi sredstvi. S plenom ujeti bodo ustreljeni takol na mestu, kjer so izvršili hudodelstvo. Oni, ki so zakrivili upor, se izroče vojaškemu revolucionarnemu sodišču.
4.	Armadnim organizacijam in komisarfem !
V Petrogradu narašča upor proti boljševikom. Danes je prišlo proti njim do javnih nastopov in na raznih krajih se je na nje streljaro. Junkerji so zasedli telefon ... je zaseden po splošnem armadnem odboiu, ki je prepodil straže boljševikov.
V Moskvi je razbita rdeča garda. Proti večeru dospe Kerenski pred Petrograd. Konec upora boljševikov je vprašanje dni ali ur. Za primerno likvidacijo upora je potrebno, da se strnejo vse moči demokracije in vseruskega odbora za rešitev omovine in revolucije. Komisar vrhovnega poveljnika.
Vse kaže, da se vrše v Petrogradu in okolici krvavi boji med obema strankama. Ruska mornarica in večji del čet na kopnem je s svojimi simpatijami na strani boljševikov.
Glasovi o dogodkih v Rusiji.
Amsterdam 12. novembra. „Times“ poročajo iz Petrograda dne 10. novembra: Kerjenskij je v četrtek dospel v Lugo. kjer je garnizija stopila na stran provizorične vlade. V petek je Kerjenskij prišej v Gačino, kjer se mu je pridružila tudi tamošnja posadka. Sliši se, da se nahajajo vladi zveste čete tudi v petrograški okolici in da hiti tudi divizija iz Finske proti Petrogradu. Član revolucionarnega vojaškega odbora, ki je naznanil to kongresu sovjetov, je izjavil: Ničesar ne bomo opustili, da se ognemo prelivanju krvi. Zveza železničarjev je prešla na stran odbora za javni blagor ter je izjavila, da se ne bo več pokorila ukazom ekstremistov, katerim so se odpovedali tudi brzojavni in poštni uradniki. Zveza državnih uradnikov je naročila svojim članom, da ustavijo delo, vsled česar je postal Lenjinov položaj težaven. Državni uradniki so se izjavili za odbor za javni blagor. Večji del moskovške garnizije je prestopil na stran provizorične vlade potem, ko je bilo v Kremlu prišlo do spopada s pristaši akstremistov. Kornjilov je pobegnil iz zapora ter je dospel v Moskvo. Sliši se, da bo Rodzianko sestavil v Moskvi novo vlado. Vsi zmerni socialisti so zapustili Šmolenski zavod ter so v mestni hiši pridružili odboru za javni blagor. Na čelu tega odboru je petrograški župan.
Koda n j 15. novembra. „Socialdemokraten“ poroča iz Stockholma: Svenska Telegrambyran izjavlja, da so brzojavne zveve z Rusijo prekinjene. „Politiken“ pa poroča, da je ponoči prišlo nekoliko privatnih brzojavk iz Rusije, od karerih ena naznanja, da namerava glavni odbor socialne demokracije sestaviti socialno demokratično ministrstvo, a brez boljševikov, ki so izjavili, da bodo proti takemu ministrstvu nastopili s skrajnimi sredstvi.
Aprovizacija.
Prejemnice za petrolej se izdajajo za zavode in druge obrate, ki so že vložili prošnje, od torka, dne 13. novembra, dalje v mestni posvetovalnici. Novih prošenj za petrolej za mesec oktober se več ne sprejema.
Prodaja kavine mešanice. Kavina mešanica se bo prodajala po sledečem redu: 1. V III. in IX. okraju dobi vsaka stranka kavino mešanico v oni trgovini, kjer dobi svoj sladkor za mesec november. Na vsako sladkorno izkaznico se dobi en zavitek kavine mešanice. Prinesti pa mora s seboj tudi toliko kart za kavo. 2. V VII. in VIII. okraju se prodaja kavina mešanica na rumene izkaznice za mast, katere je izdala mestna aprovizacija, in ki so veljavne za VII. oziroma VIII. okraj. Za vsako osebo, ki je izkazana na izkaznici za mast, se dobi en zavitek kavine mešanice. Predložiti pa se mora tudi toliko izkaznic za kavo. V teh dveh okrajih se dobi kavina mešanica v vseh trgovinah, kjer se prodaja sladkor (izvzete so 1 le trgovine v Zgornji Šiški in v občini Moste), ter konsumi ki dobe za svoje člane kavino mešanico od centrale. Vsak trgovec v VII. in VIII. okraju mora oddano kavino mešanico zaznamovati na zadnji strani izkaznice za mast.. 3. Kdor predloži več kart za kavo kakor je oddal sladkornih kart, oziroma kolikor je zaznamovanih oseb na izkaznici za mast, ne dobi vsled tega nič več zavitkov kavine mešanice, če pa predloži manj kart za kavo dobi le toliko za-.vitkov, kavine mešanice, kolikor je oddal kart za kavo. En zavitek kavine mešanice, ki tehta četrt kg stane 1 krono. — Dan pričetka prodaje se objavi v listih.
Nakazila za mast. Pri oddaji speha opaža mestna aprovizacija, da prihaja mnogo strank krivično po Špeh. fine imajo preveč nakazil, ene imajo nakazila za več okrajev, druge imajo zopet nakazila, ki jim po pravilih sploh ne gredo. Ker je s takim početjem razdelitev Špeha mod prebivalstvo nesorazmerna in nepravična, je odredila mestna aproviiziacija v tem pogledu strogo kontrolo. Zahteva se odslej dalje, da je vsako nakazilo pravilno podpisano s pravim imenom lastnika. Nakazila so neprenosljiva. Lastnik niiina pravice, da bi nakazilo komu poklonil. Ce ga ne rabi sam, je njegova dolžnost, da ga nemudoma vrne uradu mestne aprovizaeije. Kogar bodo zalotili, da je potvoril podpis, ali da ima nakazilo, ki mu ne gre, ali je komu svojevoljno podaril lastno nakazilo, vsakemu seodvzame tudi tisto nakazilo, ki mu po pravilih gre in vsakega se izroči državnemu pravdništvu zaradi goljufije.
Meso na rdeče izkaznice. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo meso v torek, dne 13. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Od 1. do pol 2. št.
1	do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. št. 601 do 800, od 3. do pol 4. št. 801 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četert kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in
četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane
2	kroni.
Meso na rdeče In rumene A izkaznice.
Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovani s črko A, prejmejo meso v torek, dne 13. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od pol 4. do 4.
Meso za uradniške skupine. Mestna aprovizacija bo oddajala uradniškim skupinam v torek, dne 13. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso. I. skupina: Od 4. do pol 5. št. I do 200, od pol 5. do 5. št. 201 do konca. II. in III. uradniška skupina od 5. do tri četrt na 6. IV. uradniška skupina od trd četrt na 6. do 6. — 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 o-sebe Jri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 im 8 oseb
1	in četrt kg, več oseb 1 in pol kg.
Sveža repa na rumene izkaznice št. 721 do 960. Stranke z rumenimi, izkaznicami C št. 721 do 960 prejmejo svežo repo na Poljanski cesti št. 15 v torek, dne 13. t. m. popoldne. Določa# je ta-le red: Od 2. do 3. št. 721 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 880, od 4. do 5. št. 881 do 960. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Špeh za III. okraj. Stranke 111. okraja prejmejo špeh v sredo, dne 14. t. m. in v četrtek, dne 15. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: V sredo, dne 14. t. m. popoldne od
1.	do 2. št. 1 do 200, od 2. do 3. št. 201 do 400 od 3. do 4. št. 401 do 600. V četrtek, dne 15! t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 800 od 9 do 10. št. SOI do 1000, od 10. do 11. št. 1001 do 1200, popoldne od 2. do 3. št. 1201 do 1400, od
3.	do 4. št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi pol kg. Kilogram stane 8 K 80 vin. Poleg nakazil za mast je treba prinesti tudi mesečne maščobne izkaznice.
Sveža repa za zavode in gostilničarje. Mestni aprovizacijski urad naznanja, da oddaja repe' zavodom, gostilničarjem in podobne v večjih množinah. V ta namen se je treba zglasiti takoj na Poljanski cesti.št. 13, I. nadstr. Pri večjih oddajnih množinah je cena sorazmerno manjša.
Kruh na izkaznice brez številk se dobiva od danes naprej v vojni prodajalni na Starem trgu. Moka se dobiva še nadalje v trgovini gosp. Sever, Sv. Jakoba trg.
Listnica uredništva.
Štefan K. v M. — Zelo bi ustregli naši upravi, ako nam pošljete naslove sodrugov po Štajerski. „Naprej“ se mora vse bolj razširiti. — Janko V. H. — Se strinjamo. Bodite tako prijazni in pošljite daljši dopis o tem. — H. V. Trbovlje. Kakor vidite, se je zgodilo. Nam je žal, da ni tako kot bi moralo biti.
Poziv.
Jugoslovanski klub potrebuje o persekucijah v vseh naših krajih izza početka vojne posebno o načinu postopanja proti našim ljudem točne informacije. Navesti je treba ne le dejstva, ampak tudi imena prizadetih ter priče. Splošno je potrebno, da se vsaka stvar more dokazati. Vsled tega se prosi, da se pošiljajo vsi podatki o persekucijah in krivicah na slovenskem jugu ali v priporočenem pismu ali pa potoin zaupnih oseb na: Predsedništvo Jugoslovanskega kluba na Dunaju, I. parlament. — Dunaj, 6. novembra 1917. — Načelnik.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan.
Tisk „ Učiteljske tiskarne" v Ljubljani,
■HHnHffSSBHffiaaiinHHBH
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
registrovana zadruga z omejeno zaveso.
Tiskovine za šole, Županstva In urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za iskanje listov, knjig, toro-Sur, muzikaiij itd.
Stereotipiia. Litografija.
f.batjel
Prej v Gorici. m«——
Ljubljana, Stari trg 28
HolH in žeB* ska dvokolesa
še s staro pnevmatiko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke.
Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za praprodajalee.
Mehanična delavnica
na Starem trgu it. 11.