FUBLionj5.u AHD DISTRIBUTED UNDES PERMIT (Wo. 886) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6. 1917, PIT FILE AT THE POST OFFICE OF HEW YORK. W. Y. By Orto 6f tEe Prw^ A. B. Bnrleson, P. M. gel
Največji iloveniki dnevnik v Združenih državah.
Velja sa vm leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... |7.00 Za icoxemrtvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavce? v Ameriki-
The largest Slovenian Doily
in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. IT* 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 283. — ŠTEV. 283.
JAPONCI PRIHAJAJO Z BARVO NA DAN
" GIBRALTAR PACIFIKA", KI PREDSTAVLJA UTRDBE COR-REGIDOR, JE PO MNENJU JA FONCEV VELIKO VEČJE VAŽNOSTI KOT PA ODNOSNO ŠTEVILO BOJNIH LADIJ. — POROČA JAMES CRAIG.
Washington. I). <;., 2. dec. — J undamentalno ali temeljno vpra-šanj«» pred razo rože val no konfe-r«'iico ni sedaj, <*e bi pristala »Ja-]M>nska v 5-5-3 razni -rje »rlftic velikih bojnih ladij. temveč fe bodo Združene države privolile v ra/.oroženje in unnieenje utrdb na otoku Corregidor.
Na to vpraAauje so Združene države najbrž pripravljene odgovorili /. "Da a z važnim pridržkom, <la priv.di .Japonska v to, <ia fit- bo utrdila Pescadores otoka in da bo pr> nehala z vsemi na-<'; ljriiuii utrjevanji ali fortifika-eijami, s katerimi je mogoče tajno že pričela.
Za Tokio predstavlja otok Cor-r« gidnr ameriški militarizem, za isto stvar v zadevah Daljnega iztoka, kar je Gibraltar v Sredo* 7« inskem morju
Za Washington pi pomenja o-t »k Pescadores to. kar je pomeri ja I Helgoland za Anglijo pred izbruhom svetovne vojne.
<'e se ozremo na ameriška obtoževanja na Corregidorju, vidi (•rijent v tem, kar je videla Evropa za v asa kraljice Viktorije v rnprle«ki nadvladi.
C V ne uzremo na otok Pescadores, vidi znpad v tem to. kar j< videla Evropa leta 1014 v Kiel-skem k a rial ti.
('orrefridor jie otočna trdnjava, kontrolira Manila ztJiv. Ori-j* »it je prepi lean, da je to mornariška postojanka, ki obvladu-ie v zvezi z m. goentm b rod o v jem trffovino v Pacifiku, važna v mirnih časih in vsemogočna v vojni.
Ta trdnjava je največje strašilo. a katerim strale japonski ml-l1. t a list i svoj narod, kadar prič-r>" godrnjati radi neznosnih davčnih bremen in visokih stroškov mornariškega oboroževanja.
Pescadores otočki t-o samiposebr neznatni. Kratek pregled kateregakoli zemljevida, ki nam kaže Orijent, p*- nam razkrije takoj strategieno vrednost iega otočja. To otočje leži ined obaljo Formd-z_ ter kitajsko provinco Fukien. Obvladuje vse trgovske poti med liongkongom in Sanghajern te>r
tudi dalje proti seve.u ležeče pristanišče Tiensm.
V času vojne bi narod, ki bi kontroliral to otočje, lahko prisili: ves pomorski promet, da gre iz-\en Formoze, to se pravi skozi r eštevilne otoke, ki predstavljajo tlel naravnega japonskega cesar-stva. _	« ii'lif
LF-GAR SE ŠIRI PO RUSIJI.
Moskva, Rusija, 2. decembra. Kpidemija lega rja se je zopet razširila po Rusiji s ponovljeno silo i'» prav posebno v pokrajinah Odese, Baku. 'furkestana in Volge. kjer je lakota prav posebno ostra. Več kot dva tisoč slučajev je zaznamovan v bolnicih v Moskvi.
Na legarju je zbolel Walter A. Hell, Član Ameriške pomožne administracije v Ufa okraju. Dr. Ilenry Beewkes, zdravniški ravnatelj pomožne administracije, je izjavil, da bo število smrtnih slučajev vsled te epidemije zelo visoko in sicer radi oslabljenega telesnega stanja stradajoč i h kmetov.
NAMERAVANO POTOVANJE LLOYD GEORGE A.
Lcndoi^, Anglija, 2. decembra. Danes popoldne se je izvedelo, da namerava ministrski predsednik Lloyd George definitivno dne 12. decembra zapustiti Anglijo ter se napotiti v Združene države, da prisostvuje ra^.oroževalni konfe-i renči v Washingtonu.
Atentat na nemškega socialističnega poslanca.
Iz Morakovega javljajo, da je na večinskega social, poslanca neznan zločinec ustrelil dvakrat iz revolverja, ko je poslanec šel iz hiše strokovne organizacije. — Strela zista zadela. Auer je poslednje dni dobil grozilna pisma, v katerih se mu je pretilo z isto usodo, ki je dohitela Kurta Eis-nerja.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
Icwtajcje pa afekt ceni. mesiji" In hitra. ?(enO m bile nate mm Mak:	i
JiCMkTiJt: mšm ln taplntej« "Kr. pultail čekovni nrad" In »Jmdnm*n Mn" v
300 kron ...... $ 1.35	1,000 kron ......$ 4.40
400 kron ......$ 1.80	5,000 kron ...... $21.50
500 kron.....$ 2.25 10,000 kron ...... $42.00
Glasom limfti nkilatrtra cn pošto In brzojar	t tfugosbrljl jo aodnj anite tmm nakuovntl sneoke potom po*to	edinole ▼ dinarjih; n tnfci Miri krone h« trplo/an on dinar;	razmerje med dinarjem to krono ootono to*aj nelsprtmenjcno.
Italija la —mfano osemlj«:
50 lir.....$ 2.70	500 lir......$23.00
100 lir......$ 4.80	1000 lir......$45.00
300 lir ...... $14.10
Nenukm Avstrija: »Ttffljt na safej* pošto fta iiplaAijo «A*toUeche Bank" aa
1,000 nem-avitr. kron $ 0.98 10,000 nem -antr. kron $6.00 5,000 nem.-av«tr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avstr. kron $25.00
mM rt
b taca naloga nam nI mogoše po*fl mtinhw cene vnaprej. Ml ■ finim na «nl lotom dno kal nam ■■■Ioni donar doono v
BANK, 82 Ctrtlandt Bt- Now York
m—mm
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 3. 1921. — SOBOTA, 3. DECEMBRA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
KAJ PRAVI OČE PROHIBICIJE
DR. RUSSELL PRAVI, DA BO ŠE DOŽIVEL ČAS. KO BODO VSI, KI SEDAJ KRŠIJO POST AVO, Z VESELJEM IZVRŠEVALI POSTAVO. — EVROPA BO BAJE SLEDILA NAŠEMI? VZGLEDU. — ANGLIJA JE NAZADNJAŠKA.
Ktr eo zadnji čas roparji nslt^t; vsi poštni vozovi napravljeni iz preti kot blagajno. Generalni po
STALIŠČE BRIANDA POSTAJA TRDNEJŠE
Pariško slabo razpoloženje radi govora lorda Curzona ter migljajev glede moratorija, izginja.
Lj at orepali po trie vozo/2, jc od r 1* l;"a tr moč??o ru\traž_ni. Tak t ar r pa s to s 7 o jo odreabo napra
VELIKE DEMONSTRACIJE V NEMŠKI AVSTRIJI
Hoteli, restavracije in prodajalne, kjer so prodajali luksurijozn^ predmete, so razbite.
cdil generalni poštar, naj bodo poštni voz jc istotako težko od-/iti konec nadaljnim ropom
Pariz, Francija. 2. decembra. Ministrski predsednik Briand boj zojet v Parizu danes pop.»ldne (»b štirih. Včeraj zvečer je več njegovih tovarišev v kabinetu odpotovalo v Havre, kjer so se sestai? s «?vojiin načelnikom, ^e predno bo dospel v francosko glavno mesto, bo vsled tega že v polni meri informiran glede najnovejših raz-vo.'ev v političnem položaju.
Včeraj je brezžična brzojavna postaja na 12iffel-stolpu dvakrat pojJlrusila stopiti v slik s parnl-l:om "Paris'', da pozdravi mini-sti-ake«a predsednika, a dosedaj brez uspeha.
Le malo dvoma je opaziti glede sprejema, katerega bo deležen ministrski predsednik od strani parlamenta in naroda. Čeprav je bilo opaziti tlo^ti nesporazumov ter sitnih dogodkov in čeprav ni imela Francija nobenih pozitivnih in neposrednih koristi od njegovega potovanja v "Washington, ji,- vendar splošno mnenje to, da je dobro služil interesom svoje dežele potom odkritosrčne obrambe njenega stalisča in potom taktnega postopanja v zadevi* ki ni popularna v Franciji, namreč v zadevi omejitve oboroževanja.
Tukajšni položaj se je precej iz-čistil in človek bi skoro domneval, da že samo raditega, ker se bbža Briand domači deželi in sla-bj razpoloženje, ki je prevladovalo tekom zadnjih par dni radi dogovora s Turu jo ter radi govora lcrda Curzona, neglede na poročilo. da namerava angleška vlada predlagati moratorij za Nemčijo.
jričelo izginjati. Oficijelni odgovor lorda Curzona glede Tur-e;je je bil sestavljen \ takih izrazih, da je odpravil veliko slabega utiša, katerega je bil napravil njegov povor in javno mnenje je bilo sedaj pomirjeno vsled informacije, da je poročilo glede moratorija prenagljeno in do gotovega obsega mogoče celo netočno.
V svojem pogovoru z nekim francoskim žurnalistom je S»r Bradbury včeraj v veliki men ugladil stvari, kajti zanikal je, da je poslal svoji vladi formalno poročilo, v katerem jc priporočil moratorij za Nemčijo in zanikal je nadalje tudi poročilo, da se je sestal s Stinnesom ali Rathe-cau-om. •
ffiSS EŠS S£§£

I'.Wii'.'^ii'.W
t . / 'h. i. ■ - M
Dunaj, Avstrija, 2. decembra. Notranje mesto Dunaja je danes izgledalo kot <!a j, bilo pozorišee divjanja tornada vsled včerajšnih velikanskih izgredov, ki so bili na.ihujši in najbolj obsežni izza padca monarhije. Vsi vodilni hoteli in restavranti prodajalne, v katerih so prodajal: lufcsurijoz-r.e predmete, so bil«' razbite in uničene.
Ne poroča se o nikakih smrtnih slučajih, a neki policijski uradnik je izjavil, da je bilo dosti ljudi poškodovanih, ko so izstradane mase delavcev vprizorile svojo orgijo uničevanja in plenjenja. Policisti so stali mimo na strani ter gledali, kako je ljudska množica vršila svoje delo uničevanja in nekateri poiicisti so dajali celo izraza svojim simpatijam z iz-gredniki.	so imeli).
Nemiri so se pričel i vsled neke demonstracije stavku.iočih delavcev iz Floridsdorfa, nel.ega dunajskega predmestja, pred parlamentom na Kingu. Delavci so poslali kancelarju zahteve, naj se J tc'koj zapre in odpravi borzo, da se ko«fiscira vse inozemske seku-ritete ter prične na bolj uspešen način kontrolirati dobavo živil. Njegov odgovor so smatrali delavci za nezadovoljiv in kmalu r.ato so se pričeli izgredi, ki so se kmalu razširili po vseh delih notranjega mesta.
Ljudske množice so napadle prazno borze, uničil ' deloma hotele ter oropale navzoče goste., d >"iin se je dobro oblečenim pešcem lia cesti odvzelo kožuliovino, nakit in denrr. Med onimtT ki so bili napadeni, je bilo precej Ame-rikaneev in v enem slučaju je rešila ameriška zastava nekega polkovnika Millerja in njegovo ženo pred lnpadom od strani razbes-nelih in la'-nih demonstrantov.
Nemiri, ki so se pojavili včeraj na Dunaju, so bili najbolj resni izza padca dvojne monarhije. Razširili so 3f po celem notranjem mestu in razbita so bila skoro vsa izložbena okna, pri katerih . niso lastniki pravočasno potegnili varnostnih zasiorov.
Nemire se opisuje kot izključno ekonomske radi vedno naraščajočega pomanjkanja ter visokih stroškov vseh življenskih potrebščin.
Izgredniki so se razdelili v več kolon in ena teh je napadla hotele, restavrac'je in prodajalne luksnrijoznih predmetov, druga
borze, dočim so se ostale razkro-• ✓
p:jt p > onem mestnem delu. kjer je največ prodajalcu ter napadale in plenile elobro-obleeene lju-♦'i na cestah.
Dunaj nudi danes žalosten pogled. Vse kavarne so zaprte. Oni, ki so živeli v hotelih in ki so sliši. 1 i. da nameravajo delavci obnoviti svoj napad, so pobegnili iz hotelov takoj popoldne ter ostalr skriti po vežah, kjer so prosili, naj se jih sprejme pod streho. Velike množice se se zbrale na Ringu tei se posvetovale o sredstvih, kako zavarovati same sebe in lastnino.
Neki visok policijski uradnik je izjavil, da policija ne bo ko> položaju, če bo prišlo do obnov-ljenja izgredov, ker ni vojaštva na razpolago. V slučaju obnov-ljenja izgredov se je bati napadov na privatna stanovanja odličnih uankii'jev in trgovcev ter na >:do.-ski mestni del.
Močna sila policije na konjih je tekom pretekle noči razpršila velike ljudske množice ter pognala neki oddelek delavcev nazaj v njih domači okraj.
ČUDEN PROTEST RUSOV.
Vancouver, li. C., 1. decembra. Trije člani ruske kolonije Duho-boreev, ki se nahaja v bližini Nelson, B. C., so se iznebili v neki čakalnici na postaji Canadian Pacific železnice vse svoje obleke ter vprizorili popolnoma nagi vo^-r.I protestni ples. ker se jim ni dovolilo vstopa v Združene drža-ve. Čudne baletke je nato aretirala policija \? Vaneouverja.
Priseljeniški komisar Združenih držav jih j«- zaslišal ter iznašel, da soglašajo njih nazori s sprejeto definicijo " filozof ične anarhije".
PIJAČA IZGINILA IZ CARINSKEGA URADA.
Plattsbnrg, N. Y., 2. dec. — Trideset zavojev žganja, ki so bili spravljeni v carinskem poslopju v Houses Point, so ukradli včeraj tatovi, ki so prišli v zvezno poslopja skozi oimo urada ter nato udrli v klet.
Malo predno je bila izvršena tatvina, so dobili uradniki anonimno sporočilo, da lahko najdejo avtomobil, poln vtihotapljene-ga žganja, na neki cesti, precej daleč od postaje. Vsi uradniki so bili odposlani, da preiščejo dotič-ni avtomobil ter pustili zvezno poslopje nezavarovano. Avtomobila seveda niso našli, pač pa prazno klet, ko so se vrnili s svojega po-nesi*ečenega lova na tihotapce.
Dr. Howard H. Russell, star 66	vpliva propaganda laži, katerf
let, ustanovitelj Antisalonske li-	trosi po svetu mednarodna sveža
ge ter predsednik Svetovne lige	prodajalcev opojnih pijač, kajti
proti alkoholizmu, pričakuje, ži-	t-govina z opojnimi pijačami je
veti še toliko čaia, da bo videl	sedaj mednarodno organizirana.
*erno slediti 18. amendmentu vse o: • • • \ -	... - --
, . , „ .	iMjajni uspehi (?, pronibieije
I one, ki ga sedaj krstjo.
Dr. Rusell se je ravnokar vrnil < daljšega potovanja po Evropi. Uspešno je prestal telesno preiskavo za življensko zavarovanje in zdravnik m:i je rekel, da bo živel še nadaljnih petnajst let, seveda če ne bo nikake nesreče ali nalezljivih bolezni.
l>r Russell je rekrl glede položaja v Evropi.
s., prisilili druge narode do spoznanja. da bodo morali slediti. Lloyd George sam je rekel, tla bo morala Anglija v desetih letih slediti Ameriki v tem oziru, če bo proliibicija v Ameriki v resnici uspešna. (Je že sedaj, kajti v vsaki družini imajo kotel.)
— Po mojem mnenju je Anglija dale«'- za drugimi deželami v Item oziru. Preveč konservativna
— Oči Evrope so danes obrnje ne proti Ameriki in inozemski!'- kar^ -'e razvuino iz teSa. da narodi so postali prepričani, da ' PrlPušča, da točijo lepe mlade de-bodo morali slediti našemu vzgle- kIiee °P°ine P^ače ter se opijajo dii ter se poslužiti prohibicije. — Tudi nameravajo čakati, da bomo dobili mi sami boljše izvede-nje postave. Nanje prav nič n^
z dedci vred v istem prostoru.
(To se dogaja tudi v Ameriki in še sedaj, le bolj po hinavsko in na skrivnem.)
STRASILO NOVE Y0JNE NA IRSKEM
SLUČAJ ARBUCKLA.
Načelniki vlade so napeli skrajne sile, da najdejo novo pot za nadaljevanje mirovnih pogajanj.
London, Anglija, 1. decembra. Strašilo obnovljen ja prelivanja krvi na Irskem zre vnovič v lice angleškim otokom in sicer radi dejanskega poloma mirovnih pogajanj, ki so be vršila na temelju premirja tekom zadnjih pet mesecev.
San Francisco, Cul., 2. dec. —-Možnost, da bo Roscoe Arbuekle danes še pred večerom vedel za svojo bodočo usodo na temelju pravoreka porote, ki ga bo sodila radi obdoJ/itve, da je povzročil smrt igralke Rappe, je obstajala danes zjutraj, ko je bila obnovljena . razprava.
Državni pravdnik je včeraj zaključil svoj prvi nagovor na jh>-roto ter obrazložil celo verigo dokazov, o katerih trdi, da spajajo obtoženca s smrtjo Virginije Kap-pr in tudi zagovorništvo je pričelo z edinim govorom, katerega
Sinnfeinei so vstrsjali trdno pri | namerava imeti v obrambo obto-svojo zahtevi vse-irskega parla- j lenega menta kot temelja vf-.nke uravna-
ve. a ob istem času tudi niso hoteli privoliti v to, da bi prisegli zvestobo angleški kroni.
Ulster je odločno odklonil zahtevo, da se odpove svojemu lastnemu parlamentu ter stopi v vse-irsko zakonodajo "pod sedanjimi pogoji'' in sicer na' temelju trditve, da bi prišel s tem direktno pod kontrolo numeriČno veliko močnejšega katoliškega juga.
Najnovejši načrt, soglasno s
O a vin MeNab, glavni zagovornik Arbuekla, je prekinil svoj zagovor. ko jc prišla ura za odgo-denje ter rekel, da bo končal svoj zagovor naslednjega dne.
Porotniki bodo dobili slučaj v roke najbrž kmalu popoldne.
POSKUSI S HELIUM PLINOM.
Norfolk, Va., 2. decembra. — Prvi oficijelni poskusi s helium plinom v velikih zračnih ladijah
katerim naj bi se ustanovilo vse-jso bili usrješno završeni včeraj, irski parlament, v katerem naj bi ko se je neki mornariški vodljivi
Ulster ohranil svoje dosedaj obstoječe pravice, dokler ne bi iz-premenil svojega nabiranja, se je izjalovil vsled javnega ugotovila sinnfeinske delegacije, da ne more razmišljati o takem naPrtu.
zrakoplov vrnil z dveh uspešnih daljših poletov.
Častniki so izjavili, da pomen-jajo te poskušnje pricetek nove dobe v aeronavtiki. Helium plin ima skoro isto dvigalno silo kot ^"xlik, a ne more eksplodirati.
Vsled tega se je dalo tako v vladnih kot irskih krogih svobod- JraNJEN NA LOVU NA TIHO-
no izraza naziranju, da more le j	TAPCE.
čudež preprečiti popolni polom j Malone. N'. Y., 2.decemra. _
pogajanj ter obnovljenje držav- j Državni konštabler Joseph Car-ljanske vojne na Irskem.	|roll je bil ranjen v nogo, ko je
Načelniki vlade so napeli vse^pomagal pri pogonu na butlegar-
si. ter skušajo najti kako novo pot za nadaljevanje pogajanj, vendar pa se domneva, da so bile vse možnosti uravnave izerpa-ne tekom dolgih pogajanj, o katerih se sedaj domneva, da se bližajo svojemu koncu
je, tekom katerga se je aretiralo štiri ljudi ter zaplenilo petdest zabojev žganja ter dva avtomobila v bližini forta Covington, v sredo ponoči.
Caroll je bil ranjen, ko je dr-vil za nekim avtomobilom, v katerem se je nahajal neki Kenne-
Nobenega znaka nt opaziti, ka- [ville iz Rochestra s svojo zeno m ko dolgo bo trajalo premirje (otrokom. V tem avtomobilu so vspričo sedanjega položaja. Sinn-|hašli 28 zabojev žganja, feinci so dali izraza naziranju, da
anonimno ovadbo, da spravijo
bruhi do novega požara. Č*e se bo pogajanja formalno prekinilo, bo dovedlo to brez dvoma do no-
ne bo prišlo do nobene formalne odpovedi clogovora niti s te, niti z one stram in to vbuja dom- ____________________________
nevo, da bo najmanjša iskra izno- j vega splošnega boja, ki je povzro-
va zanetila na Irskem požar, ki čil	že toliko trpljenja ter napra-je bil vstavljen, ko -se je sklenilo premirje ter pričelo s poga-
janji.
Zadnje izbruhe se je omalovaževalo, ker je še vedno obstaja-
Slednji so seveda poslali sami, lo upanje ,da bo mogoče uspeš-
no nadaljevati s pogaJanji, a se-
agente iz poslopja ter ukradejo daj. ko je to upanje skoro izgi-nato žganje.	zuic, bi dovedli nadaljni taki iz-
pljenja ter napra-vil angleškim državnikom že to-, liko sivih las."
K temu pa še pride, da bo ponovljeni boj srditejši tako s te kot z one strani, kajti strasti bodo še bolj razpaljenc vsled izja-lovljenja pogajanj, o Ičaterih se je domnevalo, da bodo do vedla do nove dobe v zgodovini Irske,
OTxAft NARODA. 3. DEO,.ld21
G L A Sj N A R 0 D A :
tLOV £N1AV4 DAILY - - 1 -1 - ■ II .	«»M< an« Pubi:«h«g fey	___ _ ..
____ H4TINIG PfBI.TKHrNG OOMPAHI _____
|H , Mrporatlonl
PRANK IAKIER, PrtaMant	LOUH BENEDIK, Trw irar
Plač« of BuslnaM of tha Corporation and Addraaaaa of Above Officers: m Cortlandt SUMt, Baroiish of Manhattan, Naw York City, N. Y.
"Glaa NaroOa" lixaja vaaki dan Isvxamti nodelj In praznikov.
Za iti* i««a valja lint ca Amerika	Za Now York *a calo lat«	UJM
1« Canada	M .M	u pol !«ta	tSJP
Za M teta . „	S3.00 Za tnoBomatvo za cw«o lata	I74C
Za iatrt lat«	"	11.5*	za pol laU	I3i*
• L A fl NAKOPA (Volo-i or Ito Paapta) ■vary Day	Zundaya and fealldaya.
•»oacr'ptkn yartr (Ml
Ananlumentt on Agrec.-nant.
Coplai brar podptaa U witirrt aa m prtoMJJOe. Danat aal aa btoaoroK pa-nj&a po MoMf Ordar. PW apeanaambl knUa naroeatto* praetaaa^ da aa wa tudi prajflajo blxaliUa nani.il. da bltrale nrjderao naaAomOta.
Q L A • NARODA Corttantft Stroat, Borough of Manhattan. Now Yor*, N. Y. Tk.aphono: Cortlandt 2876
OSEMURNI DELAVNIK.
V	poljedelskih delih dežele je bilo opaziti vedno narasea.jix'i* uazirauje, da se mora delaven na farmah goditi prav tako dobro kot indnstrijahiemn delavcu tako z Mzirom na ure njegovega dela kot z ozirom na ]>laeo.
Zakaj bi jaz delal p<» deset ali dvanajst ur na dan. doeim delaš li le osem ur? -— vprašuje poljedelski delavec svojega tovariša iz industrije. Z gotovimi varijaei-jami je tudi fanner, ki ima svojo lastno farmo ter opravlja sam svoje lastno delo, pripravljen staviti si isto vprašanje.
V	gotovih delih centralne Evrope, kjer skušajo ustvarili nova ekonomska nebesa in novo zemljo kot bivališče, ljudi, so skušali odgovoriti na to vprašanje z uveljavlja njeni postav.
Na < 'eli<»slovaškem so napriiner sprejeli postavo ki <loloča osemurni delavni dan in ta postava se je tikala tudi poljedelstva.
Postava je v veljavi že tri leta in sedaj imamo v rokah pororilo mednarodnega delavskega urada v Ženevi glede dedovanja te postave.
Zanimivo je študirati to poročilo ter sklepe, do katerih >o prišli oni, ki so bili prizadeti vsled uveljavljenja ter izedenja te postave.
Na kratko je mogoče obrazložiti to z besedami dr. Sin liy-ja, ki govori v imenu Poljedelskega sveta:
—	Novo postavo so uvaževali in vpoštevali le od p<M*etka. Tako delodajalci kot delavci pa so prišli do spoznanja. da ni mogoče izvesti z ozirom na poljedlestvo ter je dobro znano dejstvo, da se te postave v poljedelstvu v resnici ne izvaja.
Vznik tega je seveda povsem enostaven ter ga nam pojasnjuje inšpektor Kominek, ki pravi:
—	< V sc vzame <lan kot enoto, ni poljedelsko delo kot delo v tvornicah ter ga ni mogoče prilagoditi osem-lirncmu ali devetumemu delavnemu dnevu. < V1 je v kakem let 11 slabo vreme, ji* treba opraviti v teku treh tednov delo, katero bi se drugače opravilo v šestih tednih.
Vse kaže, da so postavo na uspešen način izvedli v gozdarstvu, pri izboljšanju zemlje, namenjene za poljedelstvo in pri javnih splošno koristnih napravah, "a v splošnem". — tako se glasi v poročilu, — "kažejo iz-kušnje. da je stroga izvedba principa osemurnega delavnika v jjoljedelstvu nemogoča. To je princip, katerega je treba modificirati ter napraviti elastičnim v namenu, da se ga prjlagodi krajevnim poljedelskim razmeram."
In vsega tega je razvidno, da osemurni delavnik ni na zadovoljiv na farmah v <'ehoslovaški. Čehoslova-ška je deeža, ki je seveda daleč proč od nas, a farmarji po celem svetu in v katerikoli deželi morajo vpoštevati sezijo ali letni čas, v katerem rastejo pridelki in predvsem tudi vreme, ki sedaj olajšuje, sedaj pa otežkoča delo na farmah.
Kar velja za ( ehoslovaško, kjer so vprizorili tozadevni poskus, velja tudi za Združene države, kjer je blagostanje naroda v večji meri odvisno od poljedelstva kot v katerikoli drugi deželi.
iz dežele pelina.
Anton J. Terbovec.
Čudovito j*-kjer najbolj ' ter in divji p jazno mestec«
. d 21 > tbrodi lin. nuj«!
v deželi, — kamenje, ve-tako pri-
kot je — Rock Springs. I*r.»<I dobrimi desetini! leti. ko sem hil prvii" tu. si nbNrn
na le kratka doba in cvetlice, ki dovolj pohite. komaj dobro pokažejo svoje cvetje, pa jih že — * slanca pomori". Vendar boljše jc- nekaj kot nič.
Mesto je v splošnem jako živo,
mogel misliti, da bi \/ mal^tra «rne kar človeka rt-s irnQnadi zdaj.
zda zraatlo tako mestece. Posebno novejši del mesta jc lep in moderen. Mesto >»« širi nn vse kraje in lične hišice rastejo tam. kjer j«> ie nedavno raste! peltn. Star izrek, da v Roek Springn ni drugega zelenja, kot "firnki" na oknih. bo izgubil svojo veljavo Posajena dre\ -sa in celo košček ti ate ali gredico za cvetlice se Yidi tuintam. Drevesnemu zelenju in vrtni trati je ticer dolofre-
ko je skoro jvivsod drugod opa-z»ti depresijo. Premogovi rovi — lTnion Pacifi«; f-'o.. obratujejo zadnje ease dovolj dobro in stalno. tako v bližini m» sta, oziroma v mestu samara, kot v sosednili naselbinah. Nedavno temu je o-menjena družba preselila svoj glavni urad v Rock Springs, kar bo napredku mesta mnogo pripomoglo.
Slovenci imajo tu, kot znano,
lep. razmeram odgovarjajoč Slovenski doto. kjer se. poleg felovefi-skih prireditev, vrše tudi mnoge ziba ve drugorodcev. Mnogi naši rojaki se pečajo s trgovino ali so zaposleni v tej ali oni obrti. — Največ sevedi jili jf zaposlenih v premogovih rovih. Zanimivo je da imajo skoro vsi svoje lastne hišice, mnogi pa ceio lepe. moderne domove.
Veste, kaj me je. poleg draže-sinih cvetk /a pa d a. najbolj zani-
in groniske pištole; pa ni res. — Tudi po tamkajšnjih hribih in dolinah žive dobre slovenske duši- in jaz sem se hitro vdomacii med njimi. Tudi tamkaj sem v žival pečlarsko gostoljubnost in dobrodošla mi je bila, kot aprilski dež cvetlicam. Je namreč tudi tamkaj precejšno pomanjkanje stanovanj. Tako čuti človek vsak dan večjo hvaležnost in spoštovanje do -enjenih pečlarskih sobratov. Zanimala me je tam po-malo v Kock Špringsu ? Tisti so- sehno klet ali zidanica, ki je — di. ki stoje na c« stilih križiščih: Pspurloss versenkt" v skalnatem
V velikih mestih stoje policaji, t p pa sodi. naloženi z razbitimi steklenicami, starimi čevlji in podkvami in s kamenjem, da jih veter ne odnese. Sprva sem mislil da hoče mestna uprava s tem pokazati. da je mesto trdnjava pro-hibicije. suho do kosti in mozga. Kmalu pa sem se prepričal, da kljub večjemu vetru in prahu, mesto ni ravno preveč ''suho", tisti sodi se pa dolgočasijo na križpotih radi tega. da vozniki avtomobilov delajo boljše in varnejše ovinke. Naravnost tragikomičen prizor pije. če se kak nepreviden avtomobil zaleti v sodček - policaja, ki se ne more umakniti in se drobovje raztrese po cesti! Noben afriški noj nima kaj t;.k*ega v želodcu!
Med slovenskimi pečlarji v — Rock Špringsu. ki so, mimogrede povedano, fantje in pol, pojavila s" je zadnje čase nevarna ženit-vanjska "flu". Čepa jo ven. kot jesenske muhe. v naročje lepih pečlarie. Proti tej '"flu" ne pomaga noben ' šnopsče ga prime. je po njem in konec argumentov. Zanimivo je, da radi te i in nihee ne leln okuli dohtarjev. Jaz bi tudi n.'. Dohiarice ja. t«) je nekaj drugega! Eno samo nedeljo so bile tli kar tri slovenske "ofeeti". Jaz r-em se mudit v slovenskih naselbinah in nisem mogel priti vogla rit, pa mi je žal. — Na ZahValni dan na sem hvalil bogove, ki so mi naklonili srečo, da sem bil pričujoč na "ofeeti". nr takozvani No. 2. kjer se je po-ročil rojak F. Jugovic s cvetko, ki je nedavno prišla iz sta. ^ domovine. Kar dve hiši sta polni veselih svatov in plesalci so s:- vrteli kar na enem mestu, — tak drenj je bil. Sreča moja, da nisem plesal"«•, sicer ne vem, kaj bi bilo z mojimi kurjimi očesi. —• Tisto veste, da naše Slovenke so najboljše kuharice pod solncem ir. da kalifornijskega grozdja kri razliva smeh, srečo in veselje božanske Califoi nije, kjerkoli se pojavi. Drugo si pa lahko misliti. . . ! Veliko srečo novoporoče-nim parčkom, katerih "ofeeti" sem zamudil, največ ]>a ženinu in nevesti, na katerih ženitovanju sem se tako iiiienitno zabaval do zgodnje jutranje ure. Bil je pravi Zahvalni dan in šc dober kos [noči za nameček.
Ne bilo bi prav, Če ne bi omeni; rockspringskih Slovencev še radi ene stvari. Prijazni in «rosto-ljubni so, da j»j res veselje bivati med njimi. Kjerkoli in kadarkoli sem prišel med nje, vedel sem. da se nahajam med prijatelji. — Četudi morda nišo tega povedali z besedo, kazali so z dejanji in to je veliko več. Naravnost obsipali ^so me z naklonjenost jo in nobena usluga ni bila prevelika, samo, da mi ustrežejo in mi napravijo bivanje med njimi prijetno. Kakor povsod, so rojaki tudi tu kolikor toliko razdelimi na stranke, ali kadar imajo opraviti s tujcem - potnikom, pustijo take malenkosti na strani in mu gredo na roke, kjer in kolikor morejo. Jaz sem jim in jim bom ostal hva It-žen. sami pa smejo biti ponosni na to lepo lastnost.
Druga večja slovenska naselbina v okrožju Rock fspringsa je Superior. Tudi tam se v splošnem precej stalno dela. ampak ljudstva je toliko, da je vse natlačeno. Marsikdo, ki je dobil delo. je že moral oditi, ker ni dobiti stanovanj. Jaz :;em imel srečo, da je postrežljiv pečlar delil svojo sobico z menoj za par dni. (Pečlar je, v širokem pomenu besede. — vsak, ki nima boljše polovice, pa naj že sam kuha ali ne"). Pečlar-flki raZred je malokje tako razširjen, kot ravno v Superior. Pa so tudi fantje, da delajo čast sveti peelarski idej*. Dasi nimajo organizirane države, imajo vendar pečlarskega kralja in predsednika (v eni osebi). namreč nad-pečlar.ia Matija 1., ki je za dober komolec višji od vseh drugih. — Naše "višje" pa je treba spoštovati in pečlarji znajo to in jaz tudi.
Človek, ki pride v naselbino Cun, bi mislil, da ga bodo tam pozdravile same puške, kanoni
hribu. Ko mi je pri jazen možakar pokazal to tajno svetišče vinskih duhov in me je obkrožil prijeten vonj kalifornijskih sladkosti, nisem si mogel kaj. da ne bi bil vzkliknil; "O. you Vion of a gun!' Seveda" nisem mislil reči nič slabega, samo zavidal sem srečnega posestnika. Nazaj, proti Rock Springsu sem, se vozi L v hudem snežnem viharju. Splašeni kojoti so dirjali preko pelinovih step. kot da so pobesneli. "O. son of a gun", mi je zopet ušlo, ko sem opazoval to pristno wvominsko idilo.
V Reliance, kjer so nekdaj rast le mesene klobase po pelinu, se je toliko obrnilo, da zdaj še lesnike ne rastejo. Kot sem slišal, morajo zdaj klobasice vzgajati umetnim potom. Bržkone je tamkaj prehud veter in mraz za tako južno sadje.
Boste že oprostili, da se še enkrat vrnem k Rock Springsu nazaj. Pravzaprav, oprostite mi. če hočete, vzroki so že taki. da bi se človek najrajše vrnil ves, kolikor ga je, ne sanjo na papirju. Da jih vidite, koliko jih je in kakšne so! Koga? Well, jaz ne vem, kako bi se izrazil. Ce bi ne vedel, da so slovenske deklice, pa ee je že kteri Minka ime ali ne. mislil bi, da so zakleti? prineezinje iz devete dežele! Zaklete med temi golimi, skalnatimi griči! Kdo bi si misiji, da more med samim kamenjem zrasti tako cvetje, ki bi bilo v ponos sami solnčni Cali-ferniji! Lepe s<>. prijazne so. slad kc glasove imajo, sladka črešnje-va usta, sladke oči . . Ce jo vidiš na cesti, že cddalee študiraš s pesnikom: "Jej, ali to niso uste-ca njena, njene oči. . . ?"" Polnočno zvezde v očeh in bisernobeli smeh, ki se vsuje iz teh ustee, te uveri, da se nisi motil. (O. usmiljenje, ljubljenec bogov! Ne trgaj n«fm srca, ki nam je bilo dane gledati razodetje tih očesc. . . Ti na divnem zapadu. med svojimi Nimfami, n mi. od Hada uro-čeni. v pustem New Yorku prikovani k svojim "linotypom", kakor Prometej na svojo skalo. .
—	Stavec).
Daleč, v drugo državo sem pobegnil, da bi nehal sanjati o tistih očeh. da bi pozabil na tista usteca, sladka, kot grahov cvet.
—	a kljub temu "še vedno brca krog mojega srca tista presneta. . well, imena vam pa ni tre-b? vedeti!
Madžarska propaganda.
Madžari se silno trudijo. jlr-ž.? madžarsko vprašanje na dnevnem redu evropske politike in da b"; bilo rešeno v njihovo korist. Predvsem razširjajo po Evropi r?.zne brošure; razširili so 24 brošur, pisanih v angleškem jeziku. 17 v francoskem in 8 v italijanskem. Število teh hrOšifr znaša nad 300.000! Ako dodamo še brošure. pisane v drugih jezikih, jih je nad pol milijona. Potem razširjajo razne albume z izvrstnimi slikami, pisane v vseli evropskih jezikih. Najvažnejši propagandni listi izhajajo v angleškem in fran coskem jeziku. Lansko leto so razposlali raznim evropskim politikom 2250 paketov rajnih — knjig in brošur. Na Madžarskem so ustanovili posebno lliro. ki stoji v zvezi z velikimi tvrdkami v Londonu. New Yorku. Parizu, Eernu, Ženevi in v Milanu, ki brezplačno razširjajo ligine brošure. Liga stoji v zvezi z različnimi časnikarji; tako nšprimer je napisal Amer'kanec # Roberts en članek (z ilustracijami) o severni Madžarski, dragega pa o razdelitvi Madžarske. Oba članka sta izšla v Tistu. ki ga tiskajo tri milijone izvodov. ,Za ' propagando so poslali v inostranstvo devet tajnikov, ki so delali z velikim uspehom v Švici, v Italiji, na — ITolandskem itd. Priredili so tudi več madžarskih . razstav. Vlada podpira v inozemstvu 18 dnevnikov, da pišejo ugodno za Madžare. Madžarska liga razpolaga s 1 <30.000 naslo.vi, na'katere pošilja svoje brošure.
Peter Zgaga
Skoraj -jvsak J jen. No. k pojavljajo.
štt^ajk je if^ib
sreči se vedno novi
Dosedaj še ni iznajden pravilen proces, kako bi bilo mogoče inozemce uspešn® amerikanizirati.
K<> bo pa ta protes ir.najden. naj se ga poskusi naprej na tukaj rojenih.
■2- * *
V	Ameriki jc umrl človek-ve-teran. ki se je bil vdeležil državljanske vojne. Vse časopisje piše <> njem. On je bil namreč tisti človek, ki je držal predsedniku Lincolnu klobuk, ko je govoril svoj slavni gettisburški govor.
Po mojem mnenju je bil kl»buk postranska, govor pn poglavitna stvar.
* * t ~
Če. imaš otroka, m če ti otrok
požre nikel, ne kliči zdravnika! 1 andlorda pokliči .On ga bo dobil. če ni zlodej. • * * *
Te dni je bila izdana statistika, iz katere je razvidno, koliko žensk kadi v Ameriki.
Statistika j" tudi dognala, da ogromno število žensk rajše skrivaj kadi cigare kot pa cigarete. * * *
Jugoslovanska vlada je sicer junaška toda popustljiva vlada. In če bo še nekaj časa popuščala. ni več daleč dan. ko bomo či-tali poročilo;
Lahi so zažgali Narodni dom v Ljubljani.
* * *
Kaj je brezuspešno delo? «
Brezuspešno delo jc iskati res-nu'o v "Edinosti" in v newyor-
škem italjanskem vinu.
* * *
iz neke naselbine poročajo, da bodo rojaki igrali igro "Ne kliči vraga".
Ne kliči vraga, dragi rojak. Ji- brez potrebe. Vrag je namreč
že zdavnaj tukaj.
* * *
Na vrata potrka potepuh:
—	Cujte, go.-podinja. ali bi mi napravili malo šivanja?
Gospodinja : — Kaj pa naj vam zašijem ?
Potepuh : — Tu imam dva gumba. Bodite tako prijazni in priši-
te nanju par hlač.
* * *
—	In še vprašaš, ee sem pošten — se je ščeperil rojak. —r Pošten pa. pošten. Prisegam ti. da ti bom vrnil vsak dolar, ki mi ga boš posodi!, mqgari, če ga imam ukrasti.
* * *
—	Vaš mali je kot punčka.
—	Saj je tudi.
—	Vidite, vidite, prisegel bi, da je fant.
' * *
Ker drugega ne morejo reči o Leninu, pravijo, da imam v svojem haremu trideset žensk.
Ni "prav lahko vladati stodvaj-set miljonskemu narodu, kot mu vlada on. Toda, to že še gre. Kdor \iada tridesetim ženskam, pa že
mora biti junak.
* * *
V	slovenščini je čudovita beseda "cepec". Beri jo od spredaj ali od zadaj, glej jo z leve proti desni ali z desne proti levi vedno je enaka.
Jaz sem slučajno poznal gospodično, ki ima isto ime in iste lastnosti. Povsod je enaka. S tem razločkom seveda, da ima spredaj
veliko začetnico.
* * *
NARODNA.
V časih je bilo hudo. včasih bilo je težko: škric cesarski ie prišel ter te je hudo ošte?, če ga nisi bil pozdravil, ko te je na cesti vstavil. Kmet voličke v jarek cestni je pognal, ko je ob jestni
*
mimo sel vladni gospod. No, sedaj je vse drugače, v naših krajih vsepovsod: kmet v jarek več vol i cev ne poganja, če biričev sto zavestno mimo gre. jZdaj mu lahko je srce Ne pogahja več voličev v jarek ni za sto hudičev, * če gre mimo tam vladar. Ne poganja več Voličev, ker jih — nima, revna stvar...
itagosimmtts&a
Ustanovljena L 1898
SCatttl. Srbturtu
Inlcorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni oAtornlki:
Predsednik: HTTDOLF PERDaN, 933 K 185th fcc, CieveknA. O. Podpredsednik; LOUIS E Ali A NX, Pax 100, Fearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH	Ely, 'iHtnB
Blagajnik: GEO. L. BPOUGH, Ft/. Minn.
Blagajnik netefftačanJfe c*rtata: JOHN HOVEHN, 824 PL 2nd Are* W. Dulath, Mina.
Vriwnd
Dr. JC8. V. GHAHEK. 80 BL Ohio St. N.B., Plttabcrgh, Pa
MOHOR MLADIC, ii603 So. La«ndal»	Ctdca««, IB.
FAAXK SKRABEC, 4822 Washington St, Denver, OMo.
Porotni etter:
IfccOKARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Mina, ttREGOR J. PORENTA, Bos 179, Black Diamond, Waah. FRANK ZORZCEL 6217 St Glair Ave* Cleveland, O.
Zdruie^slal odbcr: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Are., Rockdale, Joliet, HL PAULINE ERMENC, 639 - 3rd Street, La Salle, IX JOSIP STERLFJ, 40* E. Mean Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, I1L - Jednotino madno glasilo: 'Gla« Naroda". f
Yse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi Jenarn« poSllJa-tvo naj se pošilj&jo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se ooSilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novia članov in bolniška spričevala naj se pošilja n*. vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednotn se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se oglasi tajniku bijižaega društva J. S. K. J, Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vatanovi z 8 člani ali članicami.
,Iz Slovenije.
Za Sokolski dem v Mozirju.	ga fantje izposodili v Ivam-
I/. Mozirja poročajo: Za zgrad- »siku. Ko je pi-ugovni drlavee IV-i)o Sokolskega domin je daroval 1, r Vidmar iz Podgorja li-»tt*l Rudolf Pevec, župan in veletrgo-^P^-iti topič, vrsrlo zaklopko
vei- v Moziriu, /.nes^k 7000 K. iven- >-' »!»*» i ,i<- p<»r.-»n lirulmil Vid-
'-i i • inai-.jn v levo roko m mu j<> t:t-
Razne tatvine.	ili0	prekini o val, da s> <r:t
Nadzorniku ju&i^ železnice jo	odpeljali v holni^ničo.
l>ila ponoči med vožnjo iž ]\Iairi-
Zemiia g^a je podsula.
Anton (i:il»rovšek, pi>sestnikov -sin iz Horjula, je ko>i»al jamo. Med
bora ti o Ljubljane ukradena zlata ' žepna ura, vredna 8000 kron. Kozaškemu «renerailu Pavličen-
ku je bilo z dvorišča gostilne m-i ^''I'anjein se je nad njim vdrla ze-''No-vem svetu" v Ljubljani u-kra- »«>lj«ka plil^t. ill «ra počistila. Ca-
il^r, 1	L-rnn rrwlnft	.'»'(»VSek je dollil piM tlMIl težke JIO-
deno 1500 kron vredno sedlo. ( "•'»vsek rloDil pi
Brezposelni delavec Ivan Fra- t"anit kelj iz radovljiškega oikraja je u-kradel posestniku Juriju Pieveri-nii v Veračah pri l> rožic ah srebrno žepno uro. daljnogled, ženski pas i*, srebrnih kron in približno S00 kron gotovine. Za pobeglim tatom s** je izdala tiralica.
Konec stavke v Ljubljani.
Prod kratkim s-o zastavkali čev-
V znamenju demona alkohola.
Josip IVrovšek. tovarniški «Ie-lavec na Orosupl jem. se je v vi-njeimsti hotel znesti nad svojim bratom, kar pa je pruprečil j>isi!Hi». noša Ant. Omalieo. ki ga je zgrabil in hotel odpeljati domov. IV-rovšek je jio j>oti kričal in besnel ter zgrabil končno za nož. s kate-
, • . , - .	- -i • u !»"'n» mahal toliko čas:i naokoli,
ljarski m krojaški pomočniki. Se- ,	....
, - • , , , -	• • da je rrtni! ž njim svoutga siprem-
dai ie stavka koneana. Krojaški	, .	J
v. ., . i r - i- Ijevalea Omahna v hrbet, pomočniki so uosesr'i o->. čevljar-
ski pomočniki pa 40 z v i šan j a prejel likov.
odstot kuv
V oko se je z nožem sunil.
Frane Mar-et, posestnikov sin j iz Zado?brave, je hotel popraviti (uzdo. Ko je z nožem rezal jermen, 'mu je nož spodletel in *■.;» je pri tem sunil v levo oko.
ADVERTISEMENTS.
Ičcem svojega očeta JOSIPA AV1KDKRWOHL. Zadnjič sem čula o njem iz Abbeville, Ga., ali r^a. Prosim cenjene rojake, ee kdo vo za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svoji hčeri: Mrs. Gertrude P.ank, ;300D Orianna St., Philadelphia, Pa.
(30-11—3-12)
Uspeh zdravnikove pre : 1 iskušnje.
Požar na Štajerskem.
Dne 26. oktobra otkoli pol IS. ure sta pričela goreti viničarska kisa in hlev posestnika inženerja 'Harm a ima na Meljskem vrhu nasproti Sv. Petra. Hi.šo je zažgal loletni pobalin Lešnik, ki je že ponovno grozil s požigom. Živino in pohištvo se je posrečilo gasilcem spraviti na varno, dočim je poslopje zaradi pomanjkanja vode popolnoma zgorelo.
Pod voz je padel.
Vinko Zaplotnik, sin delavca iz Zgornje Kokre, je v šolo- grede prisedel na voz posestnikove tiee-re Alojzije Poyšner iz Zg. Kokre. Nasproti jima je nu-ipiTljal nek dritg voznik s polnim vozom hlodov. Ker je cesta na onem mestu zelo ozka, je Povšnarjeva za vozila v stran. Pri tem pa se ji je voz prevrnil in Zaplotmk je »padel pod 31- otkobra s« o. dobil i pismo iz voz in mu je šlo kolo čez peto des-iTennessee- Xeki zdravnik, ki je ne noge, da mu jo je odtrgajo. >.ta™ na »»bornem glasu, je preizkušal Trinerjev Liniment in nam
Elektrarna Zagrac.	[pišeTrinerjev Liniment sem
V	Višnji gori se snuje z glavni-;P.0skufWl1 na, npkem dečku, ki tr--0 6 miljonov kron delniška dru-'™ na Povečanih sklepih. Členek žba pod imenom "Elektrarna Za- f ™U J0 skoraj vodno ,zvi1' ka* grac". To podjetje lx, izkoriščalo^r^Z -3* ■ premaknil sklf>P-vodne sile reke Krke. Prva cenj] ®P°.h1 Trmerjevega Liniment a je
trala bo v kratkem dograjena ter1'''V /-fovoljiv Prosim po-
,	li-i 11+*" • ^ .sljite mi takoi C. O. T>. en pint.'*
bo preskrbovala z električnim to- a , v	1
t.	li i i ta i - i t* • , e poskusa te to zdravilo za iz-
Koin velik del Dolenj»ke. Pri pod-- ,, . ,..	.
- .. T ,	t* it t i ipanke, otekline, revmatizem ah
Jet ju sodelujeta Ljubljanska kre-	, ..	, ,	*.
^ Slovenska'neVra!glJO- Vas b°d° Pres<>netlh uspehi. Tmejte ga doma za take
slučaje. Pa tudi vaš lekarnar ali
_	.	jprodajalec zdravil naj ne bo brez
Pod voz je padel	,Trinerjevega Grenkega Vina. Stro
ni si pri -tem Sitrl desno nogo Ja- kovnajki v raznih delih dežele
Kob Ahačic. Peljal je hlode. Ker prerokujejo da bo to zimo več
se mu je voz na nekem ovinku ho-;Blučajev jnfi,lei,ee kot jih je bilo
iA\ prevrniti, ga j*> podprl in pri-)]}{nsko leto> Jj^ifigenje je najboli-
šel z desno nogo pod kolo.	|§a stvar. Pri prvem znamenju
„	. -	bolezni poglejte v medicinsko
Nesreča pn streljanju s topiči. j^hrambico, če fe na polici Triner^
V	Podgorju pri Kamniku so.jevo Grenko Vino ali ne. To zdra^ praznovali 23. o4ct. žegnanako ne-'vilo vas bo nemreč spraviloma deljo s streljanjem s topičem, ki'nevarnosti-
ditna banka m eskomptna banka.4
■
OI.AS NARODA. 3. DEC. 1921
Mutasti birič.
Spisal Fran Milčinski.
(Nadaljevanje.)	I Štrukelj se je razburil. Izjavil
Hrzojnv je nesel ul'-»z. ni traja- ; je. ee bodo ke dolgo vlekli preis-lo dolgo, in /e so prignali orožni- | kavo, pri tej hrani ne more ob-k. pred j»r«*isk<.»valm-«ru sodnika v stati. Kruha j<» premalo in kosi-l.jubljano ne le en«-ga. ampak 1 1« tudi in zabelo menda samo mi-kar dva strojarska lanta iz lepe j mo indijo mimo loneet^ za zaj-Poljanske doline. Bila sta pa o- trk; Dobro jutro! za večerjo: (»a silno ogorčena. Tako sta pove- I.ahko noč! in drugega nič — to dala. «la sta b la že v neštetih bo- je premalo.
jih in mnog »krat zaprta in da si Sodniku so presedale te besede, iz zaprtja ne bi storila ničesar — j— Če je za druge dobro, bo tudi dosti slab fan:, ki ni nikdar za- za vas.
pit! Ali tega se jima Se ni primerilo, da bi ju zaprli Cisto in očitno [h< nedolžnem kakor to pot. Prilike za boj, sta rekla, imata vendar dovolj doma na Poljanskem in lahko vsak ve. da se ne bosta hodila pretepat gori |K»d Cirintarce. — Prišla je natakarica iz Jezerskega, prišel j«* orožni-ški stražinojster Krfižman — in morali so izpustiti oba poljanska petelina, kajti priči sta na prvi pogled rekli, da pravega ni med njima.
Popis osumljenca jr prišel v li-st<i in se razširil jm» vsi deželi in preko njenih mej. Na Koroškem so prijeli drvarja Janeza Ovčni-ka, možaka / zelenilu klobukom in kosmatim li?em, ker se je dognalo, da je okoli svetega Florija-na drvaril p > gozdih pri Jezerskem. Bil je ponižen človek in je prosil odpuščanja /vstran zelenemu klobuka. neuk je in ni v^ del, da bi jra re smel nositi. Tri ilni so ga krmili v preiskovalnem zaporu, potem so tudi njega morali odsloviti in mu dati izpričevalo, da je nedolžen.
S«- dveiri, trem drugim se e-nako zgodilo. :ili vse so morali izpustiti.
\ato pa je orožni ski stražmoj-ster vjel v bližini < rož. kasarne človeka, ki j' otel |K>begniti. ko je zagledal orožnika. Njegov opis s« je natančno strinjal z opisom osumljenca, in orožnik bi bil prisegel. da je pravi. 1 kloni! ga je in tiral pred sodišče, glo biti dosti dvoma, da je pravi storilec pod ključem.
Ali čudno -r— storilec je tajil. Tajil je. »bi j.' storilec tajil celo.
Kako love zemtjiški agenti svoje koline.
PoToča Edward H. Smith.
da je bil tedaj ali sploh kdaj v Anžurjevi krčmi. Rekel je. da mu je ime Janez in se piše za Štruklja in da je sploh prvič prišel v one kraje, kjer so ga prijeli, zakaj drugače se drži bolj Dolenjske. Drugega ni krivičnega na njem. je rek- 1. kakor to. da n r /na ne pisati, ne brati in ni razločil napisa na o rožni šk i kasarni, sicer gotovo ne bi bil prišel se tja nastavljat. In s« je bridko pritožil, da mu v zaporu ne dajo nič zajtrka.
Sodnik si je domišljal, da pozna ljudi — in ta mu ni bil všeč. Ostro mu je pogledal v oči. Mrmraj«' jih je Štrukelj povesil. — dobre menda ni imel vesti. Očital mu je sodnik vzroke, zakaj da je nujno sumljiv, da je umoril hrošnjarja Fajdigo. .lanez Štrukelj je ne voljno krenil glavo v kraj in odgovoril, d t mu morajo vse to dokazat'. Sodnik mu je resnim poudarkom obljubil, da ve bo zgodilo, ;?i se je ta obljuba glasila kakor grožnja; do teda;-p;, da ostane Janez Štrukelj v zaporu. Dvignil je svoj glas in mu priporočil, naj opusti svojo zakrk njenost, ki najbolj pričuje zoper njega; priporoči se naj Bogn in si izpraša vest in ko bo spoznal da je pokoro treba vzeti nase. in bo pripravljen povedati resnico, raj se javi j"čarju. in ga bodo spet pripeljali preden j
Res. že drugo jutro ne je javil in so ga spremili v pisarno.
Svečana najntost je plavala po vzduhu, ki je dehtel po starikavl opravi, po ki-slikastem črnilu in po sipi.
— No, Štrukelj. — ga je ogovoril sodnik. — pričakoval sem vas. Vedel sem, da bo zmagala vest. All se mi boste zdaj izpove-d al i T
Štrukelj je bil pač že vajen takih zasliševanj; kar sam in brez poziva je sedel na sto! in poželjivo pogledal po mizi. Vzdihnil je in vprašal, č" sme vzeti tisti-le koneek smodke, ki leži med pepelom v skledici.
Sodnik je molče dovolil. Štrukelj je vzel konček, ga obrisal ob rokavu in ga porinil med čeljusti. Potem je vprašal, 5e bo preiskava še dolgo trajala.
Sodnik je pričakoval skesano izpoved in je bil nevoljen. čemu t• ovinki. Rezko je odgovoril, da tem dalj, čim dalj bo tajil; prišle bodo priče in mU b^do v zobe potrdile, da je pravi, potem ga bo pač minila trdovratnost.
Ali Štrukelj je odločno zavračal to stališče, češ. drugi nemara res še take hrane ne zaslužijo toda on je nedolžen in zato je stvar drugačna. Če hočejo, da jim bo še naprej tukaj sedel in pomagal peljati preiskavo, mu morajo boljše post reč i. In druga-tudi ne ostane, kakor da mu plačajo za vsak dan dva goldinar ja škode, toliko bi zlahka pribe račil. preveliko ima izgubo.
Sodnik ga je vprašal, ali nima ničesar pametnejšega povedati, in ko je Štrukelj odgovoril, da zanj ni bolj pametne stvari, kakor je ta, ga je kratko odpravil. In jezilo ga je, da mu ni branil onega končka smodke — ali bilo j- prepozno
Preteklo je par dni in prišle so povabljene priče: natakarica z Jfz.erskega in Anžurjevi — že v petič so imeli to pot. Ogledovali so si Štruklja od vseh strani, s klobukom na glavi in brez klobuka. in so zmigavali. dokler da jim ni sodnik povedal, da ga je orožnik Križman določno spoznal za sumljivega gosta i/ usodne noči. Potem si> .irug za drugim pritrjevali. da bo res pravi.
Stvar je slabo kazala za Štruklja — že so se mu v ne preveliki dalji ponujale vislice. Pa je dospel k sreči še pravi čas izpisek njegovih dotedanjih kazni in ta ga je rešil. Tam je stalo črno na belem, da je Janez Štrukelj na svetega Florijana dan tega leta in tri dni prej in tri dni poznej sedel v tesnih zaporih novomeškega sodišča, kamor so ga bili vteknili zaradi beračenja. Potemtakem pri najboljiS volji ni mogel na svetega Florijan^ večer tam nekod na Gorenjskem pobijati krošnja rje v. ropati in pri Anžurju popivati.
Morali so ga torej izpustiti. — Pa je bil siten človek, ta Stru-k« 1 j; zahteval je ona dva goldi narja za vsak dan in rekel, da n« gre drugače iz te hiše.
Sodnik mu je nevoljen očital, čemu ni koj sam povedal, da j« b-1 na svetega Florijana dan zaprt in kje. tako si j<: sam zakrivil zapor in pričam pota in državi stroške; Štrukelj je odgo varjal. da ni dohtar. da bi vse svo je kazni v glavi nosil, — in da se ga izlepa odkriža. mu je dal sodnik kar celo pmodko. lc prav malo je bila ob strani natrgana, gorela bi bila bolj slabo, ali Štru-kljevim namenom je ustrezala docela.
Potem so Do č i val i spisi. Drugega ni prišlo noveg i poleg, nego par nujnih prošenj Janeza Štruklja. pisanih od znane zakotne roke. V teh prošnjah je priganjal plačilo odškodnine dveh gol dinarjev na <lan, hkratu pa dovoljeval, da sc od dotične svo te odtegne vrednost smodke, ki jo je dobil na račun. Če deželna sodni ja sama ne bi mogla ali ho tela ugoditi tej prošnji, naj jo predloži višji sodniji.
Posvetna pravica je bila pri ki a ju, s svojo modrostjo in spisi so šli v registi aturo. Zapadel je prvi sneg. nikdo ni več govoril o umorejneni in oropanem njarju Fajdigi.
- (Dalje prihodnjič.)
Zemljiški slepar ali takozvani "lot shark" je menda najbolj podli med vsemi poJ.limi sleparji kar jih leta naokrog ter preži na
denar ljudi srednjega stanu. V mestu New Yorku in okolici je sedaj nič* manj kot dvajset iri tnogoče celo štirideset tvrdk, ki se pečajo s prodajanjem lotov in kojili edini vzrok za obstoj je v dejstvu da je vedno najti neumne ljudi, ki se dajo radi oskubsti. Poleg tega je seveda tudi veliko poštenih tvrdk, ki dobavljajo Xewyorčanom omejenih sredstev lote v predmestjih. Ti bodo brez dvoma veseli, če bodo čitali ta članek, kajti tudi oni trpe materijalno vsled lopovščin sleparjev ter bi najrajše videli, da bi vsi romali v ječo. Poštene tvrdke so mogoče nastanjene v istem poslopju kot sleparske ter prodajajo mogoče zemljišča v is*i okolici kot sleparji, a kako naj
računal najmanj osemdeset dolar jcv.Mi "pa računamo le"	—
Ali imate to svoto doma?
Po številnih prerekanjih je nato Mrs. Jones priznala, da nima toliko denarja in da ga tudi ne more dobiti pred koncem tedna, ko bo dobil njen mož denar. Mc-Gann ji je pojasnil, da bo izgubila lot. če ne plača na mestu dveh tretjin stroškov prepisa. Nesrečna ženska je nato oropala banko s\c.jega sina. si izposodila pri sosedih nekaj Sonarja ter spravila končno skupaj $3.5.
MeGann ji je dal nato natančna navodila, kje naj počaka v nedeljo s svojim možem in družino.
pozna žrtev razliko med obema Treba je že izurjenega duha ter MeGann je nato odšel ter se na-istrega očesa, da se razloči enegr. od drugega. t\>sledica tega pa je. <'a je bilo že na tisoče ubogih in nedolžnih ljudi v tem mestu ociga-njenih za svoje prihranke ter potisnjenih še dalje v revščino.
Neki mlad agent, ki je bil dopredkratkim zaposlen pri številnih takih sleparskih tvrdkah. ki pa je zapustil t« svoje delo, ker se ;nu je studilo, je dal piscu tega članka na razpolago potrebni materi jal. Namen naslednjih izvajanj posvariti občinstvo. Če ste kdaj mislili na to. da kupite lote kje v predmestjih, s? vam bo izplačalo prečitati naslednje ter si dobro zapomniti.
kros
Francozi o madžaf. vprašanju.
"Oeuvre" piše: Madžarsko via do ^e bilo trdaa prisiliti, da je sklenila odstaviti Ilabsburžane Morda bi bilo najboljše. dobiti od Madžarske jamstva v obliki viso ke denarne kazni, da bi bili goto v: pred eventuelnimi bodočimi — podjetji Habsburžanov. i— List "Cablegramme" povprašuje, ali bodo zavezniki, ki so se požurili da bi v Pragi in Belgradu pre prečili prenagljenost, sedaj tudi kakor bi bilo pravilno, nastopi" v Budimpešti, da bi se to vpra sanje rešilo, kakor to predvide vajo mirovne pogodbe
Nemško-madžarifco tV6fHičO finega sukna
Pred šestimi meseci se je odzval ta mladi agent. ki je bil brez dela in denarja, na neki oglas ene teh zemljiških kompanij. Manager ga je sprejel ter mu pojasnil delo ter celi načrt prodajanja, seveda ž gotovimi rezervacijami.
—	Kaj pa s plačo ? — je vprašal mladi mož, katerega hočemo da mu ni branil iraenova.t' MeGann, ker ni to njegovo pravo ime.
—	Cista komisija. — je reke! manager. — T . je siguren predlog li dajemo na razpolago naslove in vsakdo, ki sploh zna kaj prode/
proda lahko to. C'e potrebujete, vam hočemo dati nekaj denarja naprej za stroške.
MeGann je sprejel. Preveč dolgo je že iskal dela. tla bi bil po-ebno izbirčen. Takoj prvi dan je napravil več kot GO dolarjev za finega sebe. V prvem tednu je napravil $200. Drugi teden je bilo boljše. Enkrat pa je zaslužil skoro 4S00 v sedmih dneh. Nedelja - bila namreč njegov najbolj zaposleni dan. Njegov delodajalec je zaslužil pri vsakem flično svoto. Zaposlenih je imel petindvajset igentov ter se bahal. da so napravili oOOO dolarjev na teden. To pa je bilo konservativne.
Metoda prodajanja lotov, ehr najbolj prebrisanih, kar se jih je izmislilo v zadnjem času, ni bih; brez elementov žal o igre.
Kompanija je imela zaposlenih en ducat mladih deklic, proti edenski plači ali otl kosa. Te deklice so bile takozvane vodilne de-lice (lead girls). Odhajale so v gotove okraje velikega mesta, vedno one. kjer stanujejo revnejši ljudje, najrajši inozemei. Tam so odile od vrat do vrat. posebno v tenement hišah ter zvonile. Če se je kdo oglasil, so lvkte, da bi rade govorile s hišno gospodinjo. — Slednji so povedale, da nabira Marvel Home Builders Inc. (izmi-Ijeno imel imena pa-* sto ljudi v so.-eščini v namenu, da priredi žrebanje za Jot. Nobenega denarja r.i treba. Gospodinjo bo le prosi-naj podpiše svoje ime in naslov na karto. Mogoče bo ona ena izmed maloštevilnih srečnih. Če pa ne. ne bo škodilo. Priprosta žen-ka se je podpisala.
Ta imena in ti naslovi so predstavljali takozvane leads", kjer o agenti delali.
MeGann je sledil tem deklieam. Seznam imen, nabran v tem ali nem bloku, je ležal v pisarni en teden ali deset dni. Nato pa so pri-!i MeGann in drug: njegovi tovariši. Med njimi so bile tudi mlade ženske, kajti iznašlo se je, da lahke ženske boljše vplivajo na goto-e ljudi kot pa moški.
MeGann je razumel vso naravno in psihologično stran celega načrta tekom enega tedna, a je bil tako omočen od svojega uspeha ter velikega dobička, katerega je bil deležen, da je šele par mesecev pozneje čutil prva očitanja vsti. Vrgel se je na delo z značilno inte-igenco in gotovo nadarjenostjo za dramatične nastope. Ko je prišel r. veselo novico k lej ali oni ž**tvi. je zrral takoj od pričetka vzbuditi v srcu žrtve poželjenje ali boljše rečeno — pohlep.
To sleparslvo ni absolutno, n jc taki* blizu, da ni nikake moralne in tudi najbrž ne postavne zlike. Lote. ki se jih je prodajalo po 3.10 do f)00 dolarjev, se je izrezalo iz akrov, ki so vredni ftf) io 60 dolarjev. Resnična vrednost teb loto; j.- bila vsled tega
d'
va dolarja m pol jc. Ubogi tepec pa plačuju zanje velikanske svote in sicer po ver let. Ko j»' lot končno njegov, si ne more postaviti doma in vsi njegovi prilr-anki tiče v ničvrednem ki >su zemlje.
Ti sleparji pa izjavljajo, da ne delajo ničesar krivičnega, ker le prodajajo stvari za veliko višjo ceno kot je vredna.
! do tri dob
ADVERT!
(NTS.
Recimo, da se ,ie nekega lepega jutra znašel v kakem cenejšem delu Ilarleina. s pa- naslovi v svojih rokah. Zapazil je, da živi Mrs. ary Jones v najbližjem poslopju. Pozvonil je in ona jc odprla.
—	Dobro jutro, Mrs. Jones, — je rekel MeGann s sladkim glasom. — Jaz sem P MeGann, Marvel Home Builders. Ali lahko stopim noter? Imam novice za vas.
Mrs. Jones, ki j ? čitala številna svarila v listih, da n; varno spuščati v hišo neznanih ljudi, je kljub temu spustila McGanna v stanovanje. Odložil je svoj klobuk ter slekel suknjo kot star znanec.
—	Mrs. Jones, — je pričel zopet previdno in počasi, — jaz i-iram dobre novice '.a vas.
Ozrla se je van; y žalostnim pričakovanjem ženske, za katero so dobre novice redke in maloverjetne.
—	jZelo dobre novice. — je nadaljeval MeGar n ter napravil zopet uspešen odmor. — Vi ste podpisali to karto, kaj ne?
—	Da, — je rekla Mrs Jones enostavno.
—	Ali so vam povedali za kaj ?
—	Deklica je rekla, da je loterija z lotu Nisem posvečala stva r». dosti pozornosti.
—	Vidite, ravno v tem ste se motili, Mrs. Jones, — je rekel sladki agent. — Zamudili bi lahko največjo priliko svojega življe nja. Ali veste to?
Mrs. Jones ni vedela, kaj naj odgovori. Bila je zelo boječa ter ni rada zaupala ljudem.
—	Mrs. Jones, ali si niste vedno želeji svojega lastnega doma Kje izven mesta, z vrtom naokrog kokošmi in cvetlicami?
Mrs. Jones je priznala, da je to res.
—	No, — je rekel MeGann ter se našopiril kot petelin. _ to se
je sedaj posrečilo. Mrs. Jones, prišel sem vam povedat, da ste izžrebali enega naših lotov, ki so vredni po $400.	,
Mrs. Jones je buljila vanj. a ni rekla ničesar. Trenutek pozneje pa je omahnila na sto! ter se žalostno ozrla v McGanna, ki se je medtem neprestano smehljal.
—	To je lepo, — je rekla končno. — Henry bo vesel. Vedno si je želel kokoši.
—	Tukaj je vaša prilika, da ] rienete. —Je nadaljeval MeGann ter potegnil iz žepa velik zemljevid, na katerem je bilo videti posestvo Marvel Home Buildres v Nowhere, N. Y. — Tukaj je lot. _
ravno tukaj. Zelo krasen položaj. Kdaj pridete lihko ven ter si ga Ogledate ?
—	V nedeljo, — je rekla Mrs. •Jones.
—	Krasno, čudovito, — je vz-jkliknil MeGann. — Odvedli vas bomo tjakaj v našem privatnem avtomobilu, vam pokazali lot ter drugo zemljo. Na ta- način delamo mi biznes. Tako je, kakor- da ste kupili lot ter plačali zanj gotov denar.
Prenehal je, kajti Mrs. Jones
potil k Antoniju Romagnoli. kjer je ponovil celo stvar. V celem je obiskal šest družin v do-tični hiši ter v.iel dve. Nato se je napotil en blok naprej ter vjel starega Irca. vsega zlomljenega otl revmatizina. Par blokov proti severu je napravil neko črnko histerično s svojo izjavo, da je zadela lot. To je imenoval del enega dneva. Nabral je £130-00 ir. polovica j" bila njegova. Do govoril se je z žrtvami, da bodo plačale preostali denar v nedeljo ko bodo prišl" ogledat si lote. Na t:, način bi mu prinesli ti štirje zmagoslavni obiski dejanski — $97. a on ni štel neizvaljenih pi ščancev, kajti imel je le $60 1 svojem žepu. Druga polovica je pripadala tvrdk i.
V nedljo zjutraj ob enajstih so čakali MeGann. drugi agenti in glavar celega podjetja. Abe Glotzheimer. na tropo svojih žrtev, katere so privedli v New Jersey in od tam na lic* mesta.
Dotični loti so se nahajali na farmi nekega McElroya. — Abe Glotzheimer jc kupil od starega farmer ja dvajset akrov obsegajoč pašnik jm $55 akt r. kajti na tem travniku ni uspevalo nič dragega kot neke vrste kisla trava. Abe je nato razdelil pašnik v lote po dvajset čevljev na dolžino in sto čevljev v globino. Označil j » tudi ceste bodoče naselbine z naslednjimi imeni: Glotzheimer Avenue, Abraham Parkway, Harding Boulevard. Eno teh ulic je imenoval po svoji steriogtafki, -drugo pa po svojem dečku v pisarni. Vedel je vnaprej, cla dvajset akrov ne bo zadostovalo pri tej kupčiji ter je vzel v najem še več sosednega ozemlja.
Na to pusto in prazno zemljo je po vedel Abe svojo četo. V tej družhi se je nahajala boječa Mrs. Jones s svojim žalostnim možem nenrijem, ki je takoj spoznal, da bi segal njegov kokošnjak prav na zemljišče Glotzheimerja.- Prišel je tudi bolni Irec, ki pa ni mo-pel stopiti z voza ter je mogel lc
Premoženje ogrskih magnatov na Češkem zaplenjeno.
Vladne stranke so fcklenile staviti v zbornici prediog. naj vlada zapleni posestva ogrskih le-gitimistov, ležeča n t češkoslovaškem ozemlju, v prvi vrsti posestvo grofa Aiidrassvja in grofa Apponvja.
> Severova zd'av ila vzdržujejo v zdravje v družinah.
Kašelj in prehlad.
V tem letnem času vlada kašelj in prehlad pri odraslih in pri otrocih,
Ce se zanemari, se razvijeje iz njega komplikacije, ki se lahko nevarna. Izegr. te se zlim posledicam prehlada z vnetjem Severa'« Cold and Grip Tablets (Severjevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 30 centc v.— Hitro odpemoč preti* kašlju dobite, če vzamete
gevera's
Cough Balsam
(Severjev Balzam zoper kaSelj). Pomirjuje razdraier.ost. cmehča Izločevanje, ustavi kaše:j. povzroča laglje čihanje in pernata pr roHi povrniti normalne stanje. Verje steklenice 50 centov, manje 2čc.
SBS Egg 3S2 SSSS
Knjige!
POUČfcE KNJIGE.
Knjige!
1.5® 7
Slovenske angleški slovar ... Angleško-slovenski in Slovensko-angleški slovar, V. J. Kubelka $1.50
G. zv. Gozdarjev sin — Fiužgar,
povest ........................30
T. zv.: Triliajač. Zanimiva i»o-
*S5
vest ..........................GU
9. zv.: Br en cel j : Ki k o	sem	fee jaz likal, 1. zvezek 1.00
: 10. *v.: Brencelj : Kako	sem	se ■30 ja2 likal, 2. zvezek 1.00
11. zv. ■ lireticeU: Kak«	se«i	n« jaz likal, .".. zvezek 1.00
4M
Nemški aberdnik Nemško angleški tohncZ ..
Pravilo dostojnosti .......
Slovensko-nemški ilorar —
(Janeži? llartfl > Angleščina brez utttelja ... Cirilica. Navodilo za čit«nje in
pisanje srbščine v cirilici	.Sfl
uekletocd. Si»itai Anton it Jp^W iiU tiospotiinstvo — 1'urgaj. Praktična kujiga za naše gosjicJl-
nje. (Tnlo vezana.) ..........
Hitri računar. Priročne velikosti .50 Praktični računar .............
Knjiga o lepem vedenju Urban us, oPILMANCVE POVESTI.
(Trdo vezauo) ..............3 00
Mladeničem. Ant. B. Jeglič
I. zvezek, ...................00
II. svezek ....................60
Nasveti ze hišo in dom. Koritu a
knjiga za vsako hišo ........ 1.00
Pravila sa oliko. Dr. J. Dostojen .65 Varčna kuiiariea, za slabe iu dobre čase ......................1.06
^ 14. ar.: Brencelj: ljubljanske sline. (IVJobe ljubljanskega mesta) .........................
ISi. rv.: P. Poloma: Juan .MUerkt.
Povesti lz španskega življenja IG. /.v. Ne v Ameriki. py resničnih dogodbnb. ....................
RAZNE POVESTI IN ROMANI.
Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvet In sad.
Hči mestnega sodnika itd. .. Jo*. Jurčič, 5. zv: Sosedov kUl Sin
kmetskega cesarja itd. ..i.....
Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, roman. — Tugoraer, tragedija
Dve sliki — Ksatei MeMco......
Huda hrezdne. Ni vsa zlato, kar se
se sveti itd. ..................
P&tria, povest is irske junaške do-
& zv.: Maron, krfcinski deček Iz Liba^onn ....................
3.	zv.: Marijina stroka, povest la kavkaskih pora ..........•-...
4.	zv.: Praški Judck, povest, II, natis ........................
H. zv. nlY1 indijske povesti......
9. zv.: Kraljičin utn^ik. Zgodovin-' ska 7>ove^f iz Japonskega .... : 30. »v. rZve^ti sin, povest iz t^julo
Akbarja Velikega ............
11. sv.: IMeča in bela vrtnica, p*>-
,75 1 veai..........................
(12. zv.: Korejska brata. Ortica la
.75 miaijoaov v Koreji ............
13. zv.: Koj in zina^a, povest iz
»s Amar.a .......................
».j
.40 14. zv.: Prilega hurormkega glavarja, povest la zgodovine ka-
JJ51 nadske ......................
,15, zv.: Angelj sužr.jev — DraziT-
sk» piotest ..................
1(1. zv.: Zlat okopi. novePt ......
ali
Pod svobodnim solncem, Tgo< lov loška povest, 1. zv. ............1.25 !17- Prvič med Indijanci
od svobodnim eolnccm, zgodovin- 1	v Nikaraguo ..........
ska povest, 2. zv.............1.25 lt? TV ' P"g£"jan> indijskih ml-
ori(laleč občudovati krasoto zem- Povesti slovenskemu ljudstvu v
poduk ib zabava, Kalan ......
Komarica^ povest ..............
Si sto • Šesto, povest iz Abracev 3 like fe povesti, K saver Mefko Študent naj bc, — Naš vsakdanji kruh ......................
1 je. Antonio Romagnoli je prive* del s seboj svojo tašl-o. ženo. svaka in sedem otrok. Neki nadaljni mož s Sicilije je prišel z družino enajstih.
Agent je takoj povedel gospo-{Vesele povesti: Za znoiem, — V da in gospo Jones na ozek, niz-[ *»stiv je Sla. — Pravda med
sijonarjev ..................
.55	Mlada mornarja, jtorert
.60;
-30 SPISI ZA MLADINO.
'Bob za mlad! zob, premica.....
35
je osnovalo vet- nemških in ma- sc je pričela smehljati kljub nje-džarakih tvrdk v Budimpešti z 20 nI navadi.	__
miljoni mark delniške glavnice. * — Sevedfc hočete, da 8e lot ta-
koj prepieš na vaše ime. To morate storiti, predno je lot v resnici vaš. To je edina stvar, ki vas bo nekaj stala, Mrs. Jones. Vidite, to je cash denar ter ne pripada nam. Skoraj ne morete pričakovati, da vam damo lot zastonj in plačamo poleg tega še prepis. Ali hočete?
Mrs. Jones se je vdala.
— Vi veste seveda, — je nadaljeval agent, — da je prepis javna listina, katero je treba sesta viti. Če bi Sli k odvetniku, bi vam.
koležeč lot. ter jima rekel, da je to lot. katerega sta zadela. Oba sta bila razočarana. Kje je bito tu prostora za hišo, kokošnjak in vrt? Ali ni na razpolago kaj boljših lotov, višjih in širših? Gotovo, tu sta dva prav na vogalu ceste, ko jih vrednost bo seveda poskočila. Dobita ga lahko za — $1100. odštevši $400 in dva fina lota bi stala lc $700. To bi bila krasna kupci j»i!
Srce Henrv Jonesa je pričelo lezti v hlače. l:o je izvedel za ce-o onih dveh lotov. Kako bo mo-el plačati $700? Z zaslužkom ko-roaj izhaja. MeGann je bil takoj na mestu s pojasnilom. Lahko plačuje za oba lota po petnajst dolarjev ria niesec. Ko ju bo izplačal. mu bo postavila družba hi šo in vse potrebno. Veliko cenejše bo kot plačevati stanovanje v mestu. Henry je vzdihnil in podpisal. Tako se je zgodilo tudi verni ostalih.
Ob dveh popoldne je bilo delo opravljeno in vsi so se vrnili v New York. Abe Goltzheimer jih je zapustil na pomolu ter se odpeljal s svojim šesttisoč dolarjev vrednim avtomobilom k neki igralki, kateri je dal nekaj denarja, ki se je preje nahajal v žepu nesrečnih žrtev.
MeGann sam je bil lahko zadovoljen, Od samih dveh kupčij bo dobil v teku časa $375, ko bodo ti ubojli tragi plačevali svoje obroke. Šel je vsled tega k butle-garju ter plačal trideset dolarjev za dve steklenici dvomljivega — škotskega žganja. Zvečer se je slavno napit Čutil je, da je upravičen <lo tabave.
hratozca ..................... J55
/ojnlmfr ali poganstvo In krst,
povest .......................
Zvonar jeva ML Zanimiva povest
iz defele ....................
eter Zgaga ..................
Doli s orožjem ................
Knjige družbe Sv. Mohorja
Duhovni boj (StU str.) ......
Mesija (1. zv.1 ..............
Mesija (2. rv.) ..............
Podobe iz narave ............
Svetloba in senca ..........
Slov. večerniee, povesti kratek čas ..................
Trojka ......................
Zgodovina slov. naroda (P. zv.) Zgodovina s?ov. naroda (6. zv.) Mladim srcem (2. zv.)
Spisal K. MeSko Knjiga sa lahkomiselne ijndi,
Spisal I. Cankar..............
M tedtt^v v zrakoplovu ........
U&erilca In Amerik anti..........
Mala sanfska knjige
s podobami ................
Nova velika sanjska knjiga
s podobami ..................1.06
Dedek je pravil, pvavljlce
MOLITVENIKX
Skrbi za dušo:
v usnje vezano . v platno vezano
.40
!Rajski glasovi:
<50
.50
.30 M
J»0 J«
JO .30
1.75 2.00 5.00
.50
.75
.75
.15
.25
JC5 M
J3Q .25 .HO .80
.30
.25 .30
.30
.30 .M
.30 .4«
1.80 .90
.90 1.70 1.80
1.00
1.80 t
JO
.25
JUDSKA KNJIŽICA — POVESBL
1. zv. Znamenje štirih. Povest do tektiva Sherlock Holmes ....
2L zv. Darovana. Zgodovinska po-povest« ia dobe slovanskih apos-tolor« •••»•••«••••••••*•••***•
3.	zv.: Jentai Zmagovat, povest. — Plazovi, tirolska povest.
4.	mr. Malo i?vljeaje, povest ....
5.	zt. : Zadnja ItieMni vojska, zgod<>vlxiAa povest ..........
.60
,00
.61
.66
.75
v platno vezano ............
v kost vezano .............
v usnje vezano ............
Sveta ura:
v p?3tno lezano ............
Marija varbinja:
r usnje vezano ...........
Pot v nebes&:
zlata obreza, platno vezano Du neue Testament .......
ZEMWEVIDI.
Združenih držav ................ JB
Zemljevid Slovenije .......... .10
Zemljevid Evropo .............. Jf
Velika stenska »Rpa ..........ZM
Ze«nljevidi: Kew York. Illlnolu, Colorado, Kansas, Motana, Minnesota, \Vy0miD3 in Aiusk*. —
vsaki po .25
Pennslyvanla ................. JM
West Vlrginija ...............40
RAZGLEDNICE:
Božirne, različne, ducat	.20
Novoletne, različne, <lum t	.20
Zabavne, različne, ducat	.20
Newyorske, razlir-ne, ducat,	.20 Panorama mesta New York,
*25 slik	.20 Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ...............i 25e.
Opomba*
Naročilom Je prlloiitl denar, bodisi ▼ gotovini, money order ali pottne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni ▼ ee-nflm. Knjige poiOjaaa poštnine prost«.
Slevenic Publishing Go., 82 GoM St., New York
mmss
ci.as naroda, 3. dec. 1921
Vdova Leruž. Spjs"RG^,riw-
PrevedSl za "Glu Naroda" Q. P. Francoski detektivski rom^n.
79	(Nadaljevanje.)
—	Ali vain ni povedala o naročilu, ki ji je bilo poverjeno?
To vprašanje je presenetilo Leruža. Pričel je razmišljati o resničnosti reka, da ve pravica vse in da sliši vse.
—	Ne tedaj. — je odgovori1, — a čakajte malo. *)sem dni po-2ne;e je prinesel poštar pismo, v katerem se jo je prosilo, naj pride v Pariz po otroka Pismo je prišlo zvečer. — Dobro, odpotovala bom zjutraj, — je rekla. — Jaz nisem rekel takrat ničesar. Naslednjega jutra, ko ji- ravno hotela sesti v voz, pa sem izjavil, da se hočem peljati z njo. Ona ni bila videti prav nie jezna. Ravno nasprotno. Zdelo se mi jc. da ji to ugaja. V Parizu naj bi dobila otroka pri neki madami Gerdv. ki j* živela na bulevardu. Dogovorila -va se, da bo šla tjakaj saina in da bom čakal ja/. na njo v neki go-■ tilni. Ko pa je odšla, sem postal ljubosumen. Odšel sem iz gostilne ter sr pričel pražiti krog hiše madame Gerdv. Izpraševal sem slu-/abnikt* in ljudi v hiizini ter kerečno našel, da je ljubica grofa Commarina. Seveda sem se razsrdil in če bi bil jaz gospodar v hiši, bi se vrnila moja žei.a brez onega malega paglavca. Mislil sem si. da se bo zamotala v l< po stvar.
Sodnik se j«' pr.čei nemirno premikati na svojem stolu. — Ali ne bo tega nikdar konec, — si je mislil.
Na glas pa je rekel: — Prav imate, a pustite svoje misli na Mrs:ni. Le naprej.
—	Klavdina je bila bolj trmoglava kot kake mula. Po treh dneh burnega prerekanja Ur s pomočjo premišljenih poljubov in objemov je iztrgala iz njene privoljenje Nato mi je povedala, da se ne bova vrnila lomov s poštnim vozom. Gospa, ki se je bala za svojega otroka, odndi'a, da se bomo vozili v njeni kočiji in sicer s kratkim presi«'dki. Jaz sem bil tak esel, da sem se tega veselil, kajti mifctH ne 10 si, da si :>ora lahko mirne ogledal de/elo. Posadili so na-, ti, oba otroka, namieč najinega in onega drugega, v elegantno kopijo. Moja Žena	blazna od \«selja ter mi pokazala zlato, ka-t»-r«- dobila. Jaz 1 a sem bil jezen in ko je ona to zapazila, mi je 'klenila jiovedati čisto resnico.
LerTiž je prenehal ter rekel:
—	Ali razumete, da govori sedaj moja žena?
Seveda, le naprej.
—	Rt-kla mi je. ko je stresla mošnjiček: — Vidiš tukaj. Nik-lar več ne b< ruo trpeli pomanjkanja. Vzrok pa je naslednji: Grof,
l:i ima legitimnega dediča iste starosti kot. je ta, hoče da bo nosil ta ctrok tukaj njegovo ime in mesto onega drugega. To pa je le mogoče izvršiti / mojo pomočjo. Na poti se bomo v neki gostilni se-ftal: z Žermenom ter pestunjo, kateri se je poverilo pravega otroka. Ona in jaz bova *pali v isti sobi in ponoči bom zamenjala mala dva ker sta .-i zelo podobna. Grof bo dal zato osem tisoč* frankov in letno rento po tisoč frankov.
—	]n vi. — je vzkliknil so<Inik, — ki se imenujete poštenega moža, ste dovolili tako lopovščino, ko bi ena beseda iz vaših ust zadostovala, da se je preprečit
—	Oprostite mi gospod. — je rekel Leruž. — a pustite me končati
—	Dobro, le naprej.
—	Ni<"esar nisem mogel izpregovoriti. tako *jie je davila jeza. Ona pa se je pričela krohotati ter rekla: — Kakšen osel si ti! Po-f lušaj, predno so sk»sa* kot mleke. Grof je edini, ki hoče završiti to zamenjavo in on hoče tudi plačati zanjo .Njegova ljubica, mati tega malega, pa noče, čeprav je n«vdezno privolila v to, ker se noee prepirati s svojim ljuhčekoni in ker Ima svoj lastni načrt' Pokli-eala me je ni stran, ko sem se mudila v njeni sobi. Morala sem priseči na razpelo, nakar mi je zaupala svoj načrt. Rekla je, da ne more prenesti misli, da bi se morala za vedno ločiti od svojega otroka ter vzgojiti »mesto njega t njega. Vsled tega je pripravljena dati mi deset tisoč frankov r.r roko in letno rento kot jo daje grof, če bi ne zamenjal? otrok ter molčala o tem napram grofu. Izjavila je, dn bo lahko iznašla, če sem držala svojo besedo, ker je napravila na svojen. otroku neko znamenje. Ni mi pokazala tega znamenja in jaz ga ne morem najti, čeprav sem že iskala. Ali raz-\uneš sedaj? Meni je treba le paziti na tega malega ter reči grofu. da sem zamenjala otroka. Midva pa bova polnila žepe z obeh strani. Naš mali Jacpies bo bogat mož. Kaj misliš sedaj o svoji ženi! Ali ni prebrisana? — To so besede, katere mi je rekla Klavdina. gospod.
Stari mornar ji potegnil iz žepa velik moder robec tega se tako silo vseknii, da so sc stresla okna. To je bil njegov način jokanja.
Daburon je bil ves zmeden.
Od prvega pričetka te nesrečne afere je zadel na vedno večja presenečenja.
Komaj je spravil svoje misli v red glede ene točke, ko se je zopet pojavilo nekaj, kar jih je popolnoma porušilo.
Kaj je bila ta .iova in resna inforiracija ? Kaj je pomenjala?
Hotel jo je takoj preiskati. Videl pa je, da napreduje Leruž le počasi, da le s težavo ureja svoopomine ia da bi vsako vmešavanje raztrgalo nit. katere se je oklepal.
—	To, kar mi je predlagala Klavdina, — je nadaljeval mornar. — je bilo podlo in jaz sem bil pošten človek. Ona pa me je. pri dob la zase s tako l ihkoto kot zpnete pek testo v obliko, katero si želi. Premagala je moje srce. Pripravila me je do tega, da sem vi del belo kot sneg to, kar je bilo v resnici črno kot tinta. Kako zelo Kem jo ljubil Dokazaia mi je, da re delava nikomur krivice in le srečo za najinega malega Jacquesa in jaz sem molčal. Zvečer smo dospeli v neko vas m kočijaž se je ustavil pred neko gostilno ter rekel, da bomo tam prenočili. Vstopili smo ter našli tam onega lo pova Žermena in pestunjo, ki je imela otroka, tako sličnega onemu drugemu, da sem bit presenečen. Potovala ata ket mi, v kočiji grofa. Takrat pa se me je lotil sum. Kaj če si ni Klavdina le izmislila one druge povesti, da me pomiri? Tega je bila gotovo zmožna. Bil sem ves iz sebe. Privolil bi v eno zlobnost, a ne. v drugo. Sklenil sem, da ne bom izgubil izpred oči našega majhnega d^čka in da me ne bo nikdo osleparil. Vsled tega sem držal otroka celi večer na kolenih. Njih načrt je bil dobro zasnovan. Po večerji so pričeli govoriti. da pojdejo spat. Takrat pa je prišlo na dan, da sta le dve sobi na razpolago. Gostilničar je rekel, da lahko spita obe ženski v eni sobi, Žermen in jaz pa v drugi. Saj razumete, gospod? K temu pa je se prišlo, da sem večkrat ujel poglede med inojo ženo in onim lopovom, kar me je še bolj razkačilo. Bila je vest, ki je govorila in jaz sem jo rkušal zadušiti. Vedel sem,.da ne delam prav.
Edini odgovor Daburona je bil, da je udaril z vso bilo po mizi.
Leruž je hitreje nadaljeval:
— Nato sem napravil eeli igri konec z izjavo, da sem preveč ljubosumen, da bi pustil svojo ženo le eno minuto samo. Vse je Slo
kot sem želel. Ona pestunja je odšla prva v sobo. Klavdina in jaz | sva kmalu nato sledila. Moja žena je legla oblečena poleg pestunje j in njenega otroka, jaz pa sem sedel na neki stol v bližini postelje, 1 trden v sklepu, da pazim. Ugasnil sem svečo, da pustim ženske spati. Kar se tiče mene samega, sem mogel komaj misliti Moje ideje so odganjale spanje. Mislil sem na svojega očeta in kaj bi rekel, če bi kdaj izvedel, kaj počnem. Proti polnoči sem čul, kako se je Klavdina premaknila. Zadrževal sem sapo. Vstala je. Ali je hotela zamenjati otroka? V prvem trenutku sem mislil, da ne, a v naslednjem sem bil prepričan, da ju hoče zamenjati. Prijel sem jo radj-tega za roko, jo pričel pretepati ter kričati. Govoril sem glasno, kot na ladji, ob priliki kakega viharja. Klel sem kot peklenšček sam. Napravil sem strašen kraval. Ona druga ženska je kričala kot da ji režem vrat. Žermcii je prih,itel v sobo s prižgano svečo in takrat sem prenehal. Ne vedoč, kaj delam, sem potegnil iz žepa dolg španski nož, katerega sen*, vedno nos'd pri sebi, prijel nesrečno dete ter potegnil z nožem pr^ko njegove roke. Pri tem sem vzkliknil: — Tega otroka ne bo več mogoče zamenjati, ne da bi jas vedel za to. Zaznamovan je za življenje.
(Dalje prihodnjič.^
Pismo iz domovine.
ADVERTISEMENTS.
Izgoni iz Češke.
Češka vlada je izgnala nad 60 inostraneev (Madž.rov) preko — Bratislave tia Madžarsko, iz Uu-gvara pa 13 komunistov, ki so a-gitirali po državi^
V Bolgariji primanjkuje vagonov.
V zadnjem času vlada v Bolgariji oličutno pomanjkanje vagonov vsled tega. ker je morala Bolgarska odstopiti veliko število vagonov Jugoslaviji Rumunski in Grški. Vsled tega prirnaaijkaffija je neka francoska industrijska družba ponudila Bolgarski dobavo vagonov*. O pogojih, ki jih o-menjena družba stavi, se sedaj posvetuje bolgarsko prometno ministrstvo.
POZDRAVI IZ NEW YOBKA.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljava še enkrat Antona Kerzioh, njegovo ženo in otroke ter se zahvaljujeva vs<em, ki so naju spremili do Chicage. Kli-eeva vsem skupaj: Z Bogom! —
Joseph in Marv Kerzich.
♦ * *
Predno se podam na parnik President Wilson, pozdravljam vse znance in prijatelje tpo Ame-
riki, posebno pa svojega brata in bratrance v Kellettville, Pa. Srč-ao hvalo izrekam vsem onim, ki so me spremili do postaje Kane. Pa. Vsem rojakom in rojakinjam želim vesele praznike. — Anton Mihalič z družino, na potu v Pod-grad.
* * *
Predno se podam v svojo ljubljeno domovbm, lepo pozdravim svojo ljubo sestro Mary Šabec. njenega moža Luka Sabec in njune otroke, Mr. in Mr. .Tare, Mr. in Mrs. Janežič in njune otroke, Johna Kadunca in Johna Novaka, vsi v Denver, Colo. Iskren pozdrav tudi mojima prijateljima v Fox Parku. Wvo., Antonu Penca m Johnu Iskra, prijateljem in znancem v Clevelandu, Ohio, kakor tudi vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki. Na svidenje doma ali pa zopet v Ameriki! Jack Barak.
* * *
Predno odplujem v staro domovino s parnikom Presidejit Wilson, pozdravljam družine Turek, Tekavee in Centa * v Clevelandu, Ohio, kakor tudi vse druge ipnja-telje, kateri so me spremili na postajo. Vsem kličem: Na zdar in na zapetno svidenje v Uncle Samo vi deželi svobode! — John Pir-nat iz Zalesa.
Cenjeni gospod Sak^er!
BI o j brat Alois Rosman v Ameriki, 127 Maplewood Ave., Am-bridge, Pa., mi je pfjal 23. septem-bra 1921, Ca je potom Vaše banke odposlal 19. septembra 28,845 K.
Gora j navedeno pismo je podpisani 8. oktobra in nakazani denar v znesku 28,845 kron pa 10. oktobra potom kr. čekovnega u-rada v Ljubljani resnično prejel.
O prejemu denarja sem mojega brata Alojza takoj obvestil.
Ker me veseli, da je denar tako hitro in točno dospel na določeno mesto, Vara tem potom izražam mojo najvdanejso zahvalo.
Mojim bratom (imam tri tam) in drugim rojakom je toplo priporočati, da bi za po5ilja»tev denarja uporabili sedanji čas, ko ima dolar tako visoko ceno. Na prihrankih se tu veliko pozna in vsak bo poznejše čase hvaležen, ♦la je pravi čas izrabiL
Z odličnim spoštovanjem Vam vdani
Ivan Rozman, uradni sluga na kr. I. realni gimnaziji v Ljubljani.
Ljubljana, 18. oktobra 1921.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New Torka.
ARABIC	6	dec	— Genoe		ADRIATIC	28	de«.	-» Cherbourg
O. WA8HT0N	8	dec.	—	Bremen	RYNDAM	29	dec.	— Boulogne
SAXON 1A	8	dee.	—	Hamburg	CARMANIA	31	dec.	— Cherbourg
FINLAND	10	dec*		Che.bou.'J	POTOMAC	LI	dec.	— Bret/en
PR. S3ATOIKA	10	d-sc-	—	Bremen	LA LORRAINE		dec.	— Hnrre
OLYMPIC	10	4ec.	—	Ct.erbourg	OLYMP'C	31	dec.	— Cherbourg
flOTTFUDAM	10	dec.	—	Boulogne	AMERICA	3	Ja.>,	—* Bremen
ORDUMA	<0	dec.	—	h; a m burg	N. AMCTFRDAM	4	Jan.	— Bor'ogte
COLOMBO	10	dec.		- Genoa	LA TOURAINE	7	Jan.	— Havre
LA TOURAINE	10	dec,	— H avr*		OROPESA	7	Jan.	— K'tTiburg
SAXON r A	13	dec.	—	Cherbou.g 1 ARGENTINA		11	Jen.	— Tre«
AQUITANIA	1»	dec.	—	ChcrtMUPf	G.WASHINGTON	17	Jan.	— Bremen
PARIS	14	dec,	— Havre		ROCHAMBEAU	17	Jan.	— Havre
CEN TEN.ST ATE	15	fee.	—	Boulogne	PARIS	18	Jan.	— H i«re
M'NNFKAHOA	15	dec.	—	Hamburg	ORD JNA	21	J*n.	— Hamburg
LA SAVOSE	23	dec.		- H a vre	3AXONIA	21	J-n.	— Hamburg
ZTELAND	C4	d-ft	—	C^M'biuri	NGORD.AM	21	(an.	— Boulogne
ORBITA	2*	de-	—	Hamburg	PRES. WILSOT*	24	Ian.	— Tret
PANHANDLE 8.	t7	dec.	—	Boulogne	LA LORRAINE	29	J^n.	— Have
Glede een zn vozne Listke				in i7s® fkugtt pojasnila, obrnite se				na tndko:
FRANK 8AKSSB		STATE		BANa,	ff? Cortlat dt 8%			New York
SfrNTAt
CAPSUUS
MIDX
l.ihlw m mm« — hitro pomaga pri
VNETJU MEHURJA
Vaaln pilula (M!DY Mii ime
Varujte *epopsredh
ŽENA GA JE REŠILA.
ZASTAVE I
»mrttft ta vm
t*. Izdeluje pa
VICTOR MVINSEK, 331 6reeve St., C0NEMAU6H, PA.
To je zaprisežena izzjava E. M. Fried-mana. 526 Fourth Avenue. Pittsburgh. Mr. Friedman pravi: — Zelo sein bil rirehiajen. Grlo me je tako bolelo, da r.isem mogel govoriti, v |>rsih me je lx»-lc»o. da sem se bal pljuOn't-e. Moja i-i-je slišala, da je Bolgaiski Krvni Cr.j čudovito zdravilo za. prehlade, prinesla ga je domov zavoj ter jt.i ga rela .'a.?.. Naslednje Jutro rem bil t r znova r.n »lelu. Sedaj	jr pri
j y w.R ;em o Bolgarskem	ntn- Ca ju.
li- .pc-skl Krvni Č*aj p->rii«ge !j» cesi. 1:1 likajo bol^n želodec, jetra. l»-illce i>> kri. Ne varajte se s ponaredbami. Zagotovo vprašajte svojega lekarnarja za pristni Fiolgarbki Krvni Čaj, katerega iz-deljuje H. H- Von Schlick.
Bolnikom, živečim na farmah Jn kjer ni lekarna. Ja, bom z veseljem poslai *ioj velik družinaki zavoj, poštnina plačana in zavarovano, za. 91.28 ali S za $3r15 ali 6 za $5.25. Naslovite na H: H. Von Schlick, President Marvel Products Company, 5 Marvel Building, Pittsburgh. Pa.
Za bolezni In bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvorniiki znamka rag. v pat. nr. Z<lr. dr. &
Prijatelj v Potrebi
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1922
x
Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd.
Nad vse manimiv je članek "Proti delavska spijonaža v West Virginiji".
Ko bodo delsvci to prečitali, jim bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma imeli.
Koledar krasi cela vrsta krasnih slik.
_.. t
Čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda.
%
j Cena je 40 centov s poštnino vred..
Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in/ znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru. _ ,,_
v
Naročite ga Se danes!
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St,	New York
GROZDJE! GROZDJE!
PO ZNIŽANI CENI
Grško, male jagode $6.50 boksa 50
funtov.
Malaga, Velike Jagode $3.25 boksa 25 funtov.
Fige (reSte) letošnje 15c, funt, boksa po 14c. funt. ČešpIJe $2.50 boksa 25 funtov. Brinje 10c. funt, na debelo po 8c. Z naročilom, pošljite $2.00 za vanko bokso.
ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue. New York, N. Y.
GOSULICH ČRTA
Direktno potoTwnje v Iro-brovmk (Graven*) in Tiart.
PRESIDENT WILSON
24. januarja, 1922.
Cene za Tre« In Reke eo: Pre a. Wilson $114 in (t d a,k«. Argentina In Belvedere ,103 In $5 davke .
Potom lis'kuv Izdanih se vet kr*,-
je r Jufoelavtji In orblJL Raxkf>Sne ugodnosti prvega, tru-
gega In tretjeg* larreda. Potniki tretj<»*a mxreda. dobivajo bresplacno viao.
PHELPS B&0THE&S & Co.
Paaaenoer Oepartr.ient
2 West Street New York
je sedaj čas poslati svojcem t staro domovino sdi jugcslo-1	^ vanske krone, dinarje, ita-
ljanske lire ali Čeke v ameriških dolarjih. Vse te dohite po nizkih cenah in hitro postTežbo pri:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York
DR. LORENZ
644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO OOVOREil ZDRAVNIK iPECMAUST MCČKIH BOLEZNI.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje in lise po teiesu, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane; oslabelosti živčne in bolezni v mehu-Juledicah, jetrah, želodcu, rmenico revmatizem, katar, zlate žile, naduha itd Uradne ure: V ponedeljek: srt*do in petek txl 9. dopoldne do 5. popoldne; v torek, fetrtek in sobota od 8. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne.
FRANK SAKSER STATE RANK
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJibTJana, Maribor, MetkovlS, Sarajevo, Spi:\ Šlbenlk, Zagreb.
NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj.
ITALIJA Trst. Opatija. Zadar.
IZVRŠUJEMO hi/rp ta poceu icnanui izplafila ? Jugoslaviji, folUl in Kemiki AvatrijL
IZDAJAMO čeke v kronata« Urata ta dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski tam ki in vseh njcdita podruinleata.
PRODAJAMO parobrodne in ieleznlSke vozne liste na vse kraje Li za vse črte.
IZSTAVLJAMO tudi teke, plačljive v efektlmea slain pri Jadran, ski banki in njenih podru uilcah a pridržkom, da se izplačajo v napoleonib ali aneležkita Čteritaigib, aJi« ni na razpolago ameriških
dolarjev t thli.	'
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarj« ter plačamo začasno 4% obrestL Oddelek vlog smo vstanoviii nanovo na isljo mnogih rojakov čirom Amerike, ki wm poslužujejo eade banke. Po sprejema prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjita in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis na dal j nib vlog ali za dvig denarja je potrebno, 4m se nam pošlje v registriranem pimu
vedno tudi vložno knjlžieo.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa po New York Bank Draft.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorkn, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vredirve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstva naic banke v prvem nadstropju ~ brez ozira in to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali aU ga mogoče že kupili drugje.
Zajamcnčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ngodnl pogeji, ki bodo velike koristi za vso one, ki m le ali se bodo posluževal
■a— banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naša banke so vljudno na-proženi, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance is Hrvat* tke, Dalmacije, Istro, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in Grnegore.	--
Frank Sakser State Bank

rojaki, naročajte se ha "glas naroda". naj-v viftn ilovmm dhnvmik v sdk. dr&avasl
1IMM»MMMMHH»MMMHIMM»MMMHfMUtMm