■m Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 rzarittorsSzl Poštnina plačana » gotovlnt Leto Sl. (IX.), štev. 203 Maribor, četrtek 6. septembra 1928 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnam 6ak. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velia mesoino, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doitavljen na dom pa 16 Din UredniStvoinuprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarifu Oglasa aprejama tudi »gla*«! oddelek „Jutra“ v Ljubljani, Prošernor« utica žt.4 Predlagatelji amputacije TUDI DA VIDO VIC JE BIL MED NJIMI. — PRAZNI IZGOVORI. jpreokret ali razcep v radikalni stranki Vnkičevič zopet žonglira s četrto stranko. Te dni se vršijo v Beogradu seje glavnega odbora radikalne stranke, ki bodo za nadaljni razvoj političnih dogodkov vsekakor velikega pomena. Gre na eni strani za končno razčiščenje v borbi med glavnim odborom in Vukičevičem, in s tem v zvezi za to, ali bo ostala radikalna stranka enotna ali se bo razcepila, na drugi strani pa za to, ali se bo radikalna stranka odločila, da sprejme glavni pogoj KDK in pristane na nove volitve, ki se morajo izvršiti svobodno, nakar bi bilo možno sporazumevanje in ureditev države na novi podlagi. Prvi podpredsednik radikalne stranke g. Aca Stanojevič je te dni podal izjave, v katerih je povdaril potrebo složnega dela med Srbi in Hrvati ter je ostro obsodil one tretje, ki delajo prepad med istokrvnimi brati. Smatra, da je treba dati zadoščenje in reparacije Hrvatom in onim Srbom, ki obsojajo gnusni zločin od 20. junija, in ki so bili za to, da se j ustvari kombinacija, ki bi pomirila duhove in oživila v državljanih občutek rav-uopravnosti. Vko se mišljenje glavnega odbora radikalne stranke krije z izjavami g. Stanojeviča, bi bil to dokaz, da se v velikem delu stranke pripravlja znaten pre-okret v mišljenju. Današnje zagrebške >Novosti« tudi objavljajo izjavo enega izmed najmerodajnejših članov glavnega odbora NRS, ki podkreplja besede g. Sta nojeviča z izjavo, da glavni odbor smatra razpust sedajne Narodne skupščine in razpis svobodnih volitev za neobhod-no potreben in za edini izhod iz sedajne krize, ter da je treba po volitvah iskati takoj stikov s KDK glede revizije ustave radi nove preureditve države. V zvezi s tem se v glavnem odboru tretira vprašanje, ali se more še nadalje tolerirati razorno delo g. Vukičevtfa, ki ne le da je s svojo nesrečno politiko dovedel do strašne katastrofe politike se dajnega režima, ampak ki s snovanjem svojega posebnega strankinega tajništva in s tem, da pošilja aktivne ministre v deželo, ki s pomočjo policije in velikih županov ustanavljajo '»režimske« organizacije NRS, vedno bolj ruši edinstvo stranke. Glavni odbor stoji na stališču, da treba z g. Vukičevičem in njegovo politiko definitivno obračunati. V soboto dopoldne se bo vršila seja ožjega glavnega odbora, ki bo imela odločiti o tem, ali se naj g. Vukičevtf izključi iz stranke- Na drugi strani so pa tu izjave g. Vu- kičeviča oziroma njegove od njega inspi-rirane ožje okolice, da hoče javnost prepričati, kako je favno sedaj potrebno, da stoji NRS pod vodstvom g. VukiČevi^a, češ, da je njegova naloga, da proti Hrvatom organizira močno složno srbsko stranko, ki ne bo prisiljena, da radi oblasti paktira s KDK. Ako bo potrebno, se bo g. Vukičevič s svojimi ljudmi izdvojil iz radikalnega kluba in bo napravil z Davidovem, Korošcem in Spahom ožjo koalicijo ter bo skupno z njimi povedel ostro akcijo proti vsem ostalim skupinam, zlasti proti, glavnemu odboru in KDK. Ako bi glavni odbor izključil Vu-kičeviča, je pričakovati v najkrajšem ča su volitev, katere bi vodili — če že ne Vukičevi^ sam — njegovi ljudje po njegovih direktivah. V tem slučaju bi njegova koaliciia ustvarila enoten — tako- BEOGRAD, 6. septembra. Razkritja zagrebških listov o amputaških načrtih četvorne koalicije so še vedno predmet najživahnejših komentarjev vseh političnih krogov. Novinarji so se obrnili na razne vodilne člane4 vladne večine, da se informirajo o njihovem stališču. Vsi pa skušajo sedaj tajiti in povdarjajo svojo državotvornost, češ da stoje vladne stranke neomajno na programu državnega in narodnega edinstva. Splošno razpravljanje povzroča včerajšnja izjava Ljube Davi-doviča, ki priznava, da so hegemonisti res predlagali amputacijo. Danes so se obrnili novinarji v Zagrebu tudi na Pribičeviča, ki jim je dejal k tej zadevi: »G. Davidovič obrača stvari. On je eden izmed predlagateljev amputacije. Po vsem tem, kar je bilo meni sporočeno, so predlagali amputacijo vsi šefi četvorne koalicije v oni noči na dvoru. To pa se mene ne tiče, če se hoče g. Davidovič osmešiti. Smešno je, če sedaj trdijo, da je bila Predav-čeva izjava povod in razlog za ta pred log. Predavec ni govoril v imenu HSS, ki jo je takrat predstavljal Radič niti v imenu KDK, ki sva jo predstavljala z Radičem skupaj. Pa četudi bi bil govoril v imenu vseh organizacij, ne more in ne sme biti njegova izjava razlog, da so mogli predlagati amputacijo. Ta predlog je bil formalno stavljen. Jaz s šefi četvorhe koalicije nisem hotel imeti nobenih direktnih stikov in sem zato ono svoje znano poročilo dal kroni v svojem in Radičevem imenu. To je sporočilo, ki je bilo pozneje objavljeno in ki naglaša, da je KDK za državno celovitost, da pa za- i hteva spremembo sistema. očiščena državotvorna radikalna stranka bi bila za las enaka stranki pod vodstvom Vukičevičevega »političnega sekretariata«. S tem sekretarijatom se je sedanja komedija začela. Ker ni bilo uspeha, je šlo tako daleč, da se danes govori o razkolu v radikalni stranki z Aco Stanojevičem na eni in Veljo Vukičevičem na drugi strani. Računa se takole: KDK bo verjela v to »čiščenje« ter se oklenila prve »poštene« radikalske skupine, Ta bo natrosila nekaj obljub in ko bodo predstavniki KDK v Beogradu, se radikalija zopet združi v svoji stari strugi ter na dosedanji način odločuje pri vodstvu države. Račun ne bi bil slab, če ne bi bila radikalna družba razkrinkana in tako dobro znana. Radikali sami bi lahko videli, da so vsi poskusi prevare brez vsakega uspeha. Režimu bi boljše služilo, če bi prikrival svojo agonijo in onemoglo jezo. Stari pa ravno nasprotno. Dogajajo se slučaji blazne nadutosti in nasilja. Dr. Ribar, eden od trojice Hrvatov, ki proti volji 5 milijonskega hr-vatskega naroda podpira sedanji režim', je prišel v svoje domače kraje v Djako-vo, kjer so ga seveda slabo sprejeli Stvar je pravzaprav smešna in režim bi najboljše stori!, če bi svojim predstavnikom in zaupnikom priporočil, naj se ne vdajajo praznim nadam v narodno navdušenje ter naj se previdno gibljejo med svojimi volilci, da ne bo neprijetnih in smešnih dogpdkov in izkušenj. torej težkih pretresljajev v NRS, ako bota vztrajali obe skupini na svojih stališčih, pričakovati pa tudi popolnoma novih vidikov v nadaljnem razvoju političnih dogodkov, ako bi se iz koalicije Vukičevič—Davidovič—Korošec—Spaho res razvila nova — četrta stranka. Da v tem slučaju za dogledno dobo ni govora o sporazumu med KDK in režimskimi krogi, je na dlani. To bi velela pamet, a ker pameti ni, brani režim s kruto silo svoje maloštevilne pristaše v prečanskih krajih. Na Djakovo se je vsula vsa sila. Radi tu-cata gnilih jajc, ki so bila vržena proti nesrečnemu predstavniku hegemonije, se izvajajo najhujše represalije. Razpuščajo se občinski odbori, postavljajo komisarji in zapirajo se najuglednejši ljudje iz okraja. Izjeme niso napravili niti s policijskim komisarjem: takoj je bil odstavljen in aretiran. To je blaznost! Kdo bi se ji preveč čudil, ko so vendar z njo udarjeni v veliki meri vsi hegemonisti! Oni, ki so pripravljali razdelitev države, tudi ne molčijo sedaj po razkrinkanju. Zatekajo se k neizčrpni politični taktiki — k podtikanju. Vsega je kriva KDK in iz same dobrohotnosti in bratske naklonjenosti, da ne bi prišlo do kakih krvavih obračunov, so razmišljali o — amputaciji. Tako teče politični film zadnjih dni v dokaz, da se je režimu zgodilo najhujše, — da mu je vzeta vsa pamet. Uzncmirjenje rači akcije KDK BEOGRAD, (). septembra. Dočim se beograjski tisk za enkrat omejuja zgolj na objavo včerajšnje resolucije KDK, politični krogi prav živahno komentiral njeno vsebino. Režimski krogi ne prilir ■>'?.jo vznemirjenja, ki ga povzroča akcij." KDK med narodoma. Najbolj jih draži dejstvo, da KDK ne morejo nikjer do živega, ker se giblje vsa njena akcija v mejah zakona. Sesti rojstni čan prestolonaslednika BEOGRAD, 6. septembra. V prestolic! in po vsej državi je bil danes slovesno proslavljen šesti rojstni dan prestolonaslednika kraljeviča, Petra. Celokupna vlada z dr. Korošcem na čelu se je udeležila svečane službe božje v pravoslav* ni cerkvi, nakar so vsi ministri in diplo-matje šli na dvor ter se vpisali v dvorno knjigo. Radi te proslave je Vladalo danes v Beogradu popolno politično zatišje in ni zabeležiti nobenih važnih političnih dogodkov. UiTlika letalska tekme NOVI SAD, 6. septembra. V proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra se je vršila danes velika letalska tekma za kraljev pokal, Letalci so krenili na vse zgodaj iz Novega Sada preko Beograda in Skop!ja v Sarajevo ter dalje v Zagreb. Prvi je prispel v Zagreb ob 11.12 kapetan Cenčič. Vsi so nadaljevali polet v Novi Sad. Za izpraznitev Porenja ŽENEVA, 6. septembra. V ospredju razgovorov, ki se vršijo v Ženevi, je vpra šanje izpraznitve Porenja, ki ga Nemčija že delj časa forsira. Včeraj iti danes so se vršili tozadevni razgovori med Brian-dom in Miiller-Frankenom. Zavezniki izpraznitve načeloma ne odklanjajo, zahtevajo pa se temeljitve proučitve celega problema. Nemški krogi upajo, da pride do sporazuma vsaj v toliko, da bo izpraznjena druga cona, tako da bi ostala le še tretja cona formalno zasedena. fpomšssiaite te CMD Hesoametni režim BREZUSPEŠNI POSKUSI PREVARE. — BLAZNO NASILJE- Režimovci so izgubili pamet, kolikor so je še imeli. Režim je v agoniji. Državne blagajne so prazne. Bodočnost je zelo nejasna. Da bi se še nekaj časa obdržali na oblasti, poskušajo režimovci vse mogoče, a ne znajo pri tem presoditi, kaj jim zamore hasniti in kaj škodovati Posojilo se je izjalovilo. Posojilo je pa potrebno in režim je tako nespameten, da si domišljuje, da bodo tuji kapitalisti smatrali za posebno atrakcijo —~ veliko komunistično nevarnost, o kateri ve toliko povedati dr. Korošec kot notranji minister. Največja zmeda je nastala med radikali. Iz radikalskega tabora je zopet zadonela sirenska pesem o čiščenju, o pošteni struji, ki želi pravico in sporazum. S to pesnijo je prišel Vukičevič do oblasti, sedaj je pa ista melodija proti njemu. Mobilizirali so proti Vukičeviču pa-trijarha Aco Stanojeviča, češ, da je to mož, ki izhaja iz stare, čiste dobe radikalne stranke, da ni bil zapleten še v nobene afere in da je — kratko rečeno — njegova osebnost najboljši porok za čiščenje v radikalni stanki in za njeno novo politiko- Taka vaba pa že davno več ne zaleže. Radikalski veteran je lahko pravi idol, okrog njega na oblasti bi se pa le zbrali ljudje, ki so doslej kvas vseh slabih, protiljudskih režimov. Aco Stanojeviča uporabljajo ti ljudje kot iskono: sedaj ga kažejo, potem bi ga pa postavili v kot ter na vladi udejstvovali svoje stare metode po mili volji. Stanojevičeva zvani »državotvorni blok«. V tej smeri že delajo Vukičevičevi ministri v Južni Srbiji. Iz vsega je videti, da se obe strani v radikalni stranki pripravljata na odločilno borbo. Ako se Vukičevič odloči za svojo akcijo, pomeni to razcep radikalne stranke in ustanovitev takozvane četrte stranke, katero je Vukičevi* napovedoval že za lansko jesen. Pričakovati je Stran t. Mariborski V E C C K N i a juiia V jV. a r i b u r u, liue 0- IX. IX 3. Pelci In avtomobili C JUD JE NE ZNAJO HODITI. — TEŽKO DELO POLICIJSKIH STRAŽNIKOV. Ob tolikih prometnih nezgodah se vsa jeza izliva na avtomobile. To pa ni v redu. Dajmo besedo avtomobilu, da piše pešcem. Dragi pešec! Jaz sem ubog avto, gnan od zore do mraka po ulicah. Ti se lahko giblješ, kakor hočeš, jaz pa moram vedno in samo brzeti. Zakaj se toliko jeziš na mene? Z vlakom si se sprijaznil in celo z letali, nad menoj se pa huduješ, četudi ne zajdem nikdar v Tvoj revir — na ulične pločnike.. Tako in še marsikaj bi napisal avtomobil. Marsikaj pa ve povedati tudi avtomobilist. Evo, takole: Vsak dan imam priliko slišati in čitati pritožbe publike nad brezobzirnimi vozniki avtomobilov in motorjev. Moje mnenje je, da se najde na svetu res dovolj drznih in brezobzirnih voznikov. Večine nesreč in karainboiov je pa publika kriva sama. V interesu normalnega razvoja naj tudi pešci slišijo drugo plat zvona. Sem šofer in mehanik, ki sem se v teoriji in praksi udejstvoval v različnih avtošolah in imel priliko voziti se po malo večjih mestih kakor je naš lepi Maribor, pa moram na žalost priznati, da se tako nedisciplinirane in prometu tako malo važnosti polagajoče publike najde malo kje, kakor v Mariboru. Mnogo pešcev prihaja iz okolice v mesto, se obnaša ravno tako, kakor da je avtomobil ali motorno kolo šele en dan poprej zagledalo luč sveta. Po navadi prihajajo v gručah, pa gledajo na pločnike in pešpoti, kakor da so edinole za odtekanje vode. Naša mestna pešadija je pa celo na križiščih in ovinkih tako sigurna, da sploh ne polaga nobene važnosti na signale ti hupe, ki so baje tako visokotu-leče Ravno ko se ima pasirati kakšen ovfiek, pride takšen sigurnež, obstoji sredi ceste, gre še en korak naprej, dva pe nazaj. Če se ga opozori na cestni red, St dobi celo ploho različnih psovk. Ker se to dogaja skoraj vsakih petdeset me' trov, se ni čuditi, ako šoferji vsak mo rnent hupajo. Kje pa je potem sigurna vožnja, ako mora dajati z roko smer vožnje, hupati, prestave menjati in voditi vozilo? To razumejo samo vozniki in ne razni prenapeteži, koliko trpijo pri tem živci in zavore vozil. Mnogo se piše tudi o drznosti, hitri vožnji in preobilnem hupanju šoferjev mestnega avtobus-podjetja, kar pa ni res. Imel sem priliko kakor marsikate ri drugi voziti se z našimi omnibusi. Od kod to vedno hupanje in stresljaji cele ga vozila? Je isti odgovor. Samo radi nerodnosti in večkrat tudi radi hudobije mladih frkolinov, ki imajo očividno veselje ako se mora vozilo v naslednjem momentu ustaviti. Koliko se pri tem zamudi na času in koliko je pri tem materi-jelne škode, še tudi nobeden ni vprašal Vsa čast pa naši požrtvovalni policiji, ki je že mnogo nesreč in karambolov preprečila s tem, da odganja pešce in male vozičke na pločnike, kamor tud: spadajo. Priporočljivo bi bilo tudi, da se prepove vsako nepotrebno postajanje po kri žiščih, posebno pa v ozkih ulicah. V tem oziru so glavne postojanke Gosposka ulica, kjer se križa s Slovensko, Grajski trg, Glavni trg, kjer se prodaja perut nina in Vetrinjska s križiščem Tattenba' chove. Povrh razni vozniki še tako malomarno režejo ovinke. Samo pol ure opazO' vanja je treba, pa se bode vsak prepriča, pri Veliki kavarni, kako nedisciplinirani in nerodni so vozniki s vprežnimi vozili. Mnogo mladih življenj so že rešili šo ferji, katerim se lahko zahvalijo matere, ki puščajo otročad brez vsakega nadzorstva. Upam, da bodo moje skromne izjave vendar malo zalegle, kajti pri nas in po vrh še v teh časih je pač treba na vseh koncih podpirati red. Učitelji uojaki in 1. april Zadnjega aprila 1928 so jim dali črne »Vojničke isprave« v katerih stoji v državni cirilici: »preporuku zaslužnje — — prvenstveno* i. t. d. To pa velja pri nas v latinici: ti so prvenstveno brezposelni. Brezposelni od zdnjega aprila J.92S. do I. aprila 1929. Štiri mesece privij:: za te učitelje je dovolj mest, a ni kredita, čez štiri mesece so pa obrnili: dovolj kredita, a ni mest... Vkljub temu da bo služba do 1. junija, a ni nič do 31. Do počitnic bo; oni vedo, da je treba v počitnicah denarja! V počitnicah zopet ne morejo oškodovati države, da bi namestili učitelje vojake. Dobro vedo, da so počitnice!... - Od vojaščine s je treba odpočiti, zato so Štajercem dali še tretji mesec počitnic. — V celi državi da je tako; ni kredita. Samo »dole u Južnim krajevima ima kredita« in namestili so čez 100 učiteljev. Tudi Slovenci bi šli preko Sorie, ali »ne može to tako!« Vprašanje, kako bi bilo mesta in kredit: Treba počakati, da si kateri učitelj premisli s tem življenjem in umre, pa oboje: i mesto i kredit. Tovariši učitelji naj si torej v tem smislu lepo premislijo, lepo tovariško... Da bo počasi že šlo, pravijo. Če bi pomagal Puniša Račiči... Sicer pa da so jih v novem drž. proračunu upoštevali!... Od zadnjega letošnjega aprila torej do prvega prihodnjega aprila — vsakega prvega mesto plače — prvi april. \ __________ Nezgoda voznika. Franc Pošega, hlapec pri trgovcu Murku, je sinoči peljal z dvovprežnim praznim vozom s Slomškovega na Rotovški trg. Na vogalu obeh trgov pa je bogve iz kakega razloga tako nesrečno padel z voza na tla, da si je prizadejal težko poškodbo na glavi. Pasanti so ranjenca .spremili na biižnjo rešilno postajo, kjer je dobil prvo pomoč, nato pa so ga oddali v Splošno bolnico. Tečaji za konserviranje sadja, zelenjave in brezalkoholne sadne oijače. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okoliš priredi letošnjo jesen na obl. vinarski in sadjar ski šoli v Mariboru tri tečaje: 1. dne 17., 18. in 19. sept.: tridnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjave; 2. dne 20. sept.: enodnevni tečaj za izdelovanje sadnih sokov' (brezalkoholnih sadnih pijač). Oba tečaja sta namenjena predvsem gospodinjam in dekletom. 3. Dne 6. okt.: enodnevni tečaj za izdelovanje sadnih sokov (brezalkoholnih sadnih pijač). Namen tega tečaja je izobraziti voditelje (ljice),^ ki naj prirejajo nato slične tečaje po deželi. Vsi tečaji so brezplačni in se jih morejo udeležiti zanimanci(ka) i: cele oblasti. Pouk ie teoretičen in prak tičen ter traja vsak dan od 0. do 12. in 14. do 17. ure. Za prva dva tečaja se je prijaviti najkasneje do 15. septembra, za zadnji tečaj pa do 1. oktobra t. 1. na: Podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, Maribor, vinarska in sadj irska šola. Gostovanja ljubljanske opere v Mariboru se bodo vršila od časa do časa. Ker bo prišel vedno zelo velik aparat na gostovanje (solisti, zbor in orkester, deloma tudi ljubljanske dekoracije) bodo za ta gostovanja veljale povišane cene, ma-riborski gledališki abonenti pa bodo imeli popust. Prvo gostovanje se vrši rr.en-da že meseca oktobra Smetanova opera vsej priliki prekrasna Smetanova opera »D a 1 i b o r«. Tragikomična. Brzovlak je drdral mimo neznatne po-sta.ice. Potnik, ki je hotel le malo pogledati v božjo naravo, se nasloni na vrata vagona, ki so bila slabo zaprta in sfrči z vlaka — k sreči na kup mehkega svi-ža. Ko se po prvem strahu nesrečnež zopet zave, opazi poleg sebe postajena-čelnika, ki nagovori ponesrečenca: — Moj bog, kaj se je zgodilo...? — Vse je v redu, gospod načelnik, enkratna prekimba vožnje je vendar dovoljena...! «Vilar ib or ski in Zborouanje Kmetska-Demo-kratske Koalicije u mariboru se bo vršilo v soboto 15. septembra ob pol osmi uri zvečer v dvorani Narodnega doma. Govorili bodo narodni poslanci gg. dr. Kramer, Pucelj, dr. Pivko ter en hrvatski poslanec. Vsi somišljeniki in prijatelje KDK iz Maribora in okoliških občin se že danes opozarjajo na ta zbor, da se ga mnogobrojno udeleže! Zborovanje KDK v Št. Janžu na Dravskem polju in v Račah. V nedeljo, 16. septembra se vršita dva velika zbora KDK na Dravskem polju in sicer ob 8. zjutraj v prostorih g. Žela v Št. Janžu in popoldne ob 2. uri pri Jugoslovanu v Račah. Na obeh zborih poročata narodna poslanca gg. Pucelj in dr. Pivk o. Zaupniška zbora KDK v Murski Soboti « in Dolnji Lendavi. V nedeljo 9. septembra ob 10. dopoldne bo okrajni zaupniški zbor KDK v Murski Soboti, popoldne ob 2. pa istotako okrajni zbor zaupnikov za dol-njelendavski okraj v dvorani pri Kroni v Beltincih. Na obeh zborih poročajo nar. posl. dr. Pivko, min. v p., dr. K u k o v e c, obl. poslanec dr. O d i č in dru gi. Proslava prestolonaslednikovega rojst nega dne. V jutru današnjega dne so zaplapo lale raz mariborskih hiš državne in narodne trobojnice. Tudi hiše, ki niso običavale ob takih in podobnih prilikah razobešati razstav, so to sedaj storile. Okoli §. ure so hiteli otroci pod vodstvom svojega učiteljstva v razne cerkve. Ob 10. uri se je pela v stolnici slovesna maša, katero je celebri-ral lavantinski škof dr. Andrej Karlin ob številni asistenci duhovništva. Cerkvenemu opravilu so prisostvoval: predstavniki oblasti, oficirski zbor in še preoej občinstva. Zunaj^ cerkve so bile postirane častne čete domačega 45. pešpolka za proslavo izven cerkve. Primorski rojaki — pozor! Dne 16. trn. priredi bratsko društvo »Soča« pod vodstvom predsednika g. dr. Dinka Puc-a za svoje člane izlet v Maribor. Naša dolžnost je, da rojake iz Lju bljane dostojno sprejmemo ter jim omogočimo ugodno bivanje med nami. Zato se je sestavil odbor pod vodstvom pevskega društva »Jadran«, ki bo tega dne skrbel, da bo bratsko svidenje najlepše ter da se v marsičem pogovorimo. V pričakovanju, da se bodo rojaki zbrali polnoštevilno, bo natančen spored sestanka pravočasno objavljen. Prosimo pa tudi vse one rojake, ki bi hoteli od. boru tega dne pomagati, da se zglase pri društvu »Jadran« ali pri g. Franu Novaku, Aleksandrova cesta 22. Gostovanje Narod, gledališča. Po izvanrednem moralnem uspehu, ki so ga dosegli člani mariborskega gte dališče z zabavno in duhovito komedijo »Ognjenik«, o priliki Ferijalnega gostovanja po Sloveniji, bodo gostovali člani še v Ljutomeru, petek 7. septembra ob 20., v Poljčanah, soboto 8. septembra ob 20. in v Konjicah, nedeljo 9. septembra ob 20. uri. Mariborski podružnici Ciril-Metodove družbe pozivata vse člane in prijatelje naše šolske družbe, da se udeležijo družbine manifestacije dne 8. tm. ob pol 11. dop. v 3tuju. Jesenska porota >o razpravljala tudi še o naslednjih slučajih: v sredo 12. tm. o hudodelstvu sleparstva, ki ga je obtožen Anton Trpin iz ?anč ter o uboju, katerega je obtožen Rudolf Štalcer s Tezna. V sredo 13. tm. pa bodo sedeli na zatožni klopi v porotni dvorani Anton, Karl in Franc Vedlin ter Valentin Bezjak, ki se bodo zagovarjali radi hudodelstva sleparstva. Sestava porotne liste. Seznam oseb, ki se morejo v letu 1925 vpoklicati po določbah zakona kot porotniki, bo od 14. septembra naprej skozi 8 dni (do 22. septembra) razpoložen v konskripcijskem oddelku mestnega magistrata vsak delavnik od 8. do 12. ure. Vsakdo lahko v tem času seznam pogleda in zahteva pismeno ali ustmeno, da se to ali ono v njem popravi, posebno, da se črtajo osebe, ki niso sposobne za službo porotnikov, ki se ne smejo vpisati v seznam, ali pa, da se vpišejo osebe, ki niso vpisane in končno, da uveljavi razloge za svojo oprostitev. Sprememba posesti. Izidor in Roza Benko sta prodala Jakobu in Mariji Koren za 240.000 Din hišo št. 47 na Koroški cesti. — Ludvik Vudler je prodal posestnici Viktoriji An-drejek iz Studencev hišo št. 58 na Meljski cesti za 145.000 Din. Komisija radi zdravljenja raka. Ko se je že toliko prerekalo in pisalo o zdravljenju raka po metodi g. Alojzija Poljšaka, je bila za včeraj napovedana zadnja beseda zdravniške komisije. Bolniki v baraki, ki je bila prepuščena g. Poljšaku, so zadnji čas govorili samo o tej komisiji. Razumljivo, da so bili včeraj vsi zelo nervozni. Nabralo se je tudi precej njihovih sorodnikov, ki so pred barako čakali, kaj bo. Ob desetih se je pojavila zdravniška komisija, Katero so tvorili mariborski gospodje primariji, zdravniki gg. dr. Papež iz Logatca, dr. Harf iz Slovenjgradca, dr. TajnŠek iz St. Pavla in dr. Korenčan iz Maribora, od oblasti pa gg. predsednik dr. Leskovar, odbornik dr. Veble in ravnatelj oblastnih uradov Gračner. Na pregled so klicali enega bolnika za drugim in delo komisije je trajalo do dveh. Pričakovano se pa ni izpolnilo. Nobene izjave ni bilo. Komisija se še enkrat sestane prihodnjo sredo in za tedaj je obljubljena izjava tudi za tisk. S tem je torej vse odloženo za teden dni. v Tombola društva Invalidov. ,, , _ ivt enio Kakor smo ze poročali, priredi UdfU- ženje vojnih invalidov v jVIariboru dne 7. oktobra tl. ob 2. popoldne na Trgu Svobode veliko javno tombolo. Ker je prireditev v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam, se cenj. občinstvo naproša, da jo po svojih močeh podpira, kajti razven tega se nudi tudi prilika, da dobi za 3 Din moderno kompletno oprem lieno spalnico iz trdega lesa, vredno Din 8000—, moško kolo vredno Din 2000 , kuhinjsko opremo za Din 1500 , voz premoga za Din 1000.—, gramofon za Din 800— in druge razne dobitke. Srečke se dobijo v vseh tobačnih trafikah po Din 3.—. Vse šolske kn|!ge In potrebščine so dijakom in učencem vseh šol po najugodnejših cenah na razpolago v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti štev. 13. — Ubežna žena. Mariborskemu kočijažu g. R. Č, je že pondeljek 3. tm. pobegnila soproga Marija z dveletno hčerko in se napotila neznanokam. Ker ni izključen samomor, jo iščejo varnostna oblastva. Ubežna žena je 30 let stara, male postave, črnih as in oči, okroglega obraza in ima kot rečeno s seboj hčerkico blondinko. Pohlevno ljudstvo mariborsko privošči od časa do časa tudi upravite-ju naše »špehkamre« pri Grafu miru in počitka. Včerajšnji dan bo zapisan s posebnimi črkami v analih kriminalnega oddelka našega policijskega komisarija-ta. Pomislite, tekom celih 24 ur niso aretirali niti enega človeka, tako dostojno se je vse obnašalo po Mariboru! — Stražniki so spesnili le 16 prijav o raznih manjših prestopkih. O vlomu v Gornjem Cmureku doznavamo še to, da je odnesel dozdaj neznani vlomilec iz podružnice g. Lea Rataja razne manufakture in čevljev v vrednosti nad 30.000 Din. Upati je, da varnostno oblastvo v kratkem izsledi zločinca. 80 let raziskovanja IMA je bilo treba, da se odkrije pravi Schichtov način pranja, ki obstoji v tem, da se ŽENSKA HVALA vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi Schichtovo Terpentin milo Kdo je zloii- necT KAJ PRAVI RAVNATELJ VELIKE A MERIŠKE KAZNILNICE SING-SING? Eno je gotovo: Zločinec je nesocialno bitje. ki ne mara ali pa ne prenese družabne sfere- O njegovem bistvu se je že toliko razpravljalo, a se še ni nekaj splošnega ugotovilo. Samo to je, da se družba brani zločincev z vsemi sredstvi. Po Lombrosovi teoriji so zločinci že od rojstva obremenjeni nesrečneži, ki nosijo skozi življenje tudi gotove. fizionomične znake zločinstva, svoje krute dedščine; Ti znaki naj bi bili predvsem na glavi, zlasti v obli-. ki lobanje in brade, a tudi v obliki prstov in nohtov. Ravnatelj velike ne\vyorške jetniš-nice Sing-Sing, stari poznavalec zločinskih tipov vseh narodnosti in delov sveta Le\vis E. Lawes je velik nasprotnik te teorije. »Zločinec od rojstva, ki živi v domišljiji splošnosti, spada med bajke. V 24letni praksi nisem srečal zločincev s tipičnimi zločinskimi znaki. Kršilci zakonov so ravno tako normalni ali anormalni, kakor oni, ki zakone, spoštujejo,« pravi stari kaznilniški ravnatelj. Bajka o zločincih od rojstva živi le v fantaziji, širijo jo pa pesnitve, maske na odrih in peresa karikaturistov. — Če mu kdo pokaže Amerikanca — enakega karikaturi strica Sama ali pa Angleža kakor John.Bulla, potem bi biP Mr. Lawes pripravljen priznati možnost gotovih znakov prirojenega zločinstva. Zločince in zločine obravnave mož po enostavnem vidiku.: zločine določa zakon, brez zakonov ne bi bilo zločinov in narobe. Zločinec je, kdor nekaj stori, kar zakon prepoveduje, ali če nekaj ne stori, kar zakon zahteva. Zločinci pa niso samo oni, ki občutijo posledice zakona, temveč tudi oni, ki ostanejo nezasačeni in nekaznovani. »O tem vprašanju sem s stoterimi razpravljal — za in proti — in ve-fčina mi je priznala, da je ob gotovih pHlikah kršila razne zakone ter tako zagrešila zločine, radi katerih bi prišla v ječo, če bi bila obsojena. Drugi, ki še niso ničesar zagrešili, pa morajo priznati, da bi se lahko dogodilo, da v gotovih prilikah napravijo zlo-čta- Vso človeštvo je v posebnih okol-nostih in pod gotovimi pogoji jako kriminalistično. Večina ljudi se spod-takne, mnogo jih pade. Po vseh državah so ugledni ljudje, kojih blagostanje izhaja iz več ali manj ilegitimne igre. ki ima vse bistvene kriminalne znake. Toliko ugled nih finančnikov ima največje svoje uspehe od sleparskih manipulacij- V zmedi tolikih teorij o zločincih se kriminalistični problem samo kompli čira in tudi zločinci se vzgajajo na ta način. V svojo zaščito pred zločini ima družba sicer razne zakone, a ti so tako pomanjkljivi ali je pa toliko nedo-statkov pri izvajanju, da ni naroda in dežele brez pregovorov »o malih tatičih, ki jih obešajo in velikih, katere izpuščajo«. Pod streho Sing-Singa ie vedno okroglo 10,000 mož in sicer »težkih«, kajti za male grehe se ne pride v Sing-Sing, a stari ravnatelj pravi, da je tudi med najtežjimi našel ljudi, ki so po mnogih svojih lastnostih največje protislovje vsega tega, kar so storili ali kar si. svet pri takih zločinih misli in predstavlja. Mož pozna mnogo mehkosrčnih ubijalcev, skromnih roparjev in ponižnih tatov. V svobodni družbi se ti ljudje niso znašli, ločili so se od skupnosti, svojim sojetnikom pa radi nesebično pomagajo. Mnogi ponudijo svojo kri za transfuzije, ko ne morejo od tega pričakovati prav nobene koristi, niti boljše porcije pri kosilu. Jetnik, ki nekaj dobro zna ali razume ter koristi s tem tudi drugim, dobi takoj upliv in splošno priznanje. Najhujše se pa obsoja one, ki povzročajo drugim škodo. Tat, ki sojetnikom nekaj ukrade, je globoko zaničevan od drugih, ki so radi tatvine zaprti. Od kod to?— Enostavno: njihovi zločini niso podlosti po lastnem prepričanju. Mnogi pravijo, da je zločin le tedaj, če se človeku, nekaj ponesreči, če ga zasačijo. NaVajijo’ Tudi primere, da je eno in isto enkrfl? zasluga, drugič pa zločin. v \ .7 :- »Na vojno ščrh sčk da ubijam ljudi, ki mi niso ničesar storili, ki jih niti ne poznam. Dobil nŠfeni odlikovanje. Doma mi je lopov spravil sestro v nesrečo in ugonobil sem ga. Dobil sem 20 let,« pravi eden od »najtežjih«. Zaključna beseda starega kaznilniš-kega ravnatelja: »Krivda je vedno osebna zadeva. Odgovornost naj bi nosila tudi človeška družba, ko iz čednosti posameznikov črpa toliko koristi. « Sp0rr Mariborskim športnikom! Jutri v petek ob 13-53 se peljejo z br-zovlakom iz Prage v Ljubljano Igralke hazenske reprezentance CSR, ki odigrajo v soboto meddržavno tekmo z reprezentanco . Jugoslavije, oziroma igralke reprezentance Prage, ki odigrajo v nedeljo medmestno tekmo z Ljubljano. Med njimi je tudi več igralk SK Slavije, ki so bile nedavno gost našega mesta. Prijatelji športa so vabljeni, da se udeleže jutrišnjega sprejema Čehoslovakinj ob 13.53 na glavnem kolodvoru. MOLNP—službeno. Igralci, ki so bili pozvani v službenih objavah dne 3. trn., se ponovno opozarjajo, da nemudoma predložijo pismeno svoja opravičila. ISSK Maribor—nogometna sekcija. Jutri v petek zvečer ob pol 19. važen sestanek nogometašev I. moštva in lah-koatletov na igrišču. Udeležba obvezna. Pozivajo se Priveršek, Gajšek, Duh, Konič, da se sestanka sigurno udeležijo- Z lahkoatletskim mitingom se otvori, kakor smo že javili, v soboto novi športni prostor SK Rapida. Po daljšem presledku vzbuja ta lahkoatletska prireditev v Mariboru razumljivo veliko zanimanje, saj bodo sodelovali najboljši atleti Slovenije. Svoje prijave i so vposlali £e naslednji klubi: SK Ilirija (10 udeležencev), ASK Primorje (12), SKl Ptuj (16), Atletik SK, Celje (8), ISSK Maribor (10). Iz teh prijav je razvidno, da bo prireditev res prvovrstna in konkurenca v raznih disciplinah izredno ostra. Da pa bo tudi organizacija prvovrstna — kar je glavni predpogoj uspeha take prireditve — nam jamči ime SK Rapida, ki je dosiej še vse podobne prireditve izvedel brezhibno. — V nedeljo pa bodo nogometne tekme, v katerih se srečajo bivši dolgoletni prvak Slovenije SK Ilirija z Rapidom in po daljšem presledku prvak ISSK Maribor z Rapidom, bodo prave senzacije jesenske sezone. Zanimiv teniški turnir v Ptuju. Jutri v soboto dne 8. tm. popoldne in v nedeljo dne 9 tm. ves dan se bo vršil na igrišču pri »Mladiki« medklubski teniški turnir med Slov. teniškim klubom Ptuj in teniško sekcijo Zlatarskega šport nega kluba iz Zlatarja. Začetek v soboto dne 8. tm. ob 14. in v nedeljo ob 7. zjutraj. Postava »Zlatarja«: Gospodje: Feriic, Kallay I, Kal!ay II, Bičan, dr. Rukavina, dr. Sladovič. Postava »Ptuja«: Gospodje: Sakotnik, Honvery, Senčar, Jurko, Pavšič, Tobias. Grad3-anski v Ziinu. Na povratku iz Prage je gostoval naš državni prvak Gradjanski v Zlinu pri SK Batja, ki ga jb lahko premagal v razmerju 4:2 (1:1). 251etn?ca Haška. Radi narodnega žalovanja na Hrvat-skem izvrši zagrebški Hašk proslavo svoje 251etnice v čisto skromnem obsegu. V soboto in nedeljo se odigrajo nogometne tekme med vodečimi zagrebškimi klubi in splitskim Hajdukom. V soboto se srečata Viktorija in Hašk ter Gradjanski in Hajduk, v nedeljo pa Železničar in Croatia ter Hajduk in Hašk. Svetovni prvak dr. Peltzer suspendiran. Iz Berlina brzojavljajo, da se je bavila nemška vrhovna instanca za lahkoatle-tiko včeraj z zadevo svetovnega prvaka - tekača dr. Peltzerja, ki je pustil preteklo nedeljo na cedilu reprezentančno moštvo Nemčije, ki je tekmovalo z reprezentanco Francije. Sklenjeno je bilo, de se Peltzer do razjasnitve zadeve suspendira. Izostanek Peltzerja od meddržavne tekme je vzbudil v Nemčiji tem večje začudenje, ker je bil sprejet v reprezentančni team proti Franciji šele naknadno na lastno prošnjo in mu je bilo izjemoma dovoljeno teči na 800 m mesto na 1500 m. Izboljšan svetovni kolesarski rekord. V Parizu se je vršila te dni klasična kolesarska 24tirna dirka, v kateri jo zrna gal avstralski Nemec Hubert Opper-! mann, ki je prevozil 950.060 km! Dosegel je torej povprečno hitrost 40 km. Drugo mesto je dosegel Francoz Mou-ton, tretje Huot. Dosedanji prvak je bil Švicar Oskar Egg (936.925 km). Pod močno roko fašistovsko. Na povelje fašističnega športnega tajništva sta se v Milami fuzijonirala dva najstarejša kluba »Internazionale« in »U. S. Milanese«. To je že tretja taka fuzija v Italiji. »Priročnik SHS Bank«. Uradnika Jugoslovanske banke d. A, pddr. Subotica, gg. Draganič in Venier izdata »Priročnik SHS Banaka«, ki bo vseboval najobširnejše podatke o vseh državnih in privatnih bankah, ter kmetskih, poljedeljskih zadrugah. Razun tega bode vseboval ta »Priročnik« opis poslovanja vseh naših borz ter članke o zadrugah, sestavljene od najodličnejših naših zadrugarjev. Knjiga bo prvovrstno urejena in redigovana v vseh svetovnih jezikih. Ceua v predplačilu Din 180.— fraiiko. Začarana hiša Blizu malega nemškega mesta Crosscti ob Odri stoji samotna hiša, katero pozna prebivalsvo od daleč naokrog že dolga leta kot »začarano«. Vsi, ki so nekaj časa prebivali v tej hiši, so dobili čudno kožno bolezen. Začelo jih je najprej srbeti po rokah, potem so se na koži pojavile rdeče lise z mehurčki in to cs je razširilo navadno od rok po vsem telesu. Mnogi so dobili tudi neko vrsto očesnega vnetja. Tako ni čuda, da so ljudje trdili, da je hišo začaral njen prvotni lastnik, neki lekarnar, katerega se s4*-rejši ljudje še spominjajo kot velikega m čudaka, ki je samotno živel ter tako tudi umrl. Več mescev že ni hotel nihče prebivati v hiši. Sedaj je pa čarovnija, razkrita. Neki botanik se je zanimal za gosto živo mejo in zelenje okrog hiše. Na prvi pogled je menil, da je to divji trs, pozneje je pa spoznal neko strupeno divjemu trsu podobno rastlino iz Južne Amerike. Kdor za to rastlino prime, dobi prej opi-samo kožno bolezen. Stari lekarnar, ki je prišel iz Amerike, je rastlino gotovo zasadil, ker je rabil njen sad za poskuse. mmammsasmssm Kupujte železniške vezne karte v bSJJetarni,Potnika' v Mariboru, Afeks»tt*lr.5S Var$o**E? V F £ r f? ^ T £ 'MfS V Fnr!Si)'f«, t?ne i?. !*. fnif .v.-.;-: t Edgar VaUaota Žaba z masko (The Fellowship with the Frog.) Prekoračila sta temni vhod Scot-land-Yarda. ko je dejal Dick z obupnim glasom: »Seveda, njen glas je bil! Tega pa nisem vedel, da je bila pri gledališču. Ali je bil njen oče tudi gledališki igralec?« »Kolikor mi je znano — nima očeta,« je bil Elkov odgovor. Tedaj je pa Gordon obstal. »Ali ste blazni?« je zaklical. »Ela Bennet nima očeta?« »Saj ne govorim o Eli Bcnt je odvrnil Elk, »govorim vendar Loli Bassano.« Sledil je molk. »Ali mislite, da je Lola govorila?« je vprašal Dick v eni sapi. »Seveda jc bila Lola! Bila je sicer dobra imitacija glasu gospodične Bennet, a vsak imitator Vam lahko pove, da se mehki alt-glasovi prav lahko posnemajo.« »O nemarnež, nemarni,« je rekel Dick in kamen se mu je odvalil od srca. »Dobro ste vedeli, da sem menil Elo Bennet, a niste hoteli spregovoriti!« »Koliko je na uri?« je vprašal Elk suhoparno. Bilo je pol štirih, Elk je zbral nekaj policistov in deset minut pozneje je mala družba izstopila iz policijskega avtomobila pred Caverley-palačo. Zvo nec je poklical portirja, ki je Elka takoj spoznal. »Ali že zopet plinski napad?« je vprašal. »Seznam stanovalcev bi rad videl,« je dejal Elk, potem pa nekaj časa poslušal vratarja, ki mu je opisoval enega najemnika za drugim- »Čigave so te hiše?« »Hiše so last Združenih Maitlandov. Sedaj je Maitland kupil tudi prinčevo palačo na Berkeley-cesti in ...« »Prosim, ne trudite se s pripovedovanjem. Kdaj je prišla gospodična Bassano domov?« »Bila je doma zvečer od enajste naprej.« »Je bil kdo pri njej?« Mož se je malo obotavljal. »Gospod Maitland je prišel z njo, a je kmalu zopet odšel.« »Drugi nihče?« »Nihče razven gospoda Maitlanda.« »Dajte mi ključ!« Vratar se jc obotavljal. »Službo bi zgubil,« je prosil, »ali ne bi rajši trkali?« »Zakaj pa ne?« je menil Elk. »Težko mine dan, da ne bi koga potrkal po ra- mi, ko ga zaprem. Ključ bi pa le rad imel.« Elk je bil pripravljen, da bodo notranja vrata Lolinega stanovanja zaprta. Dolgo je zvonil, predno se je odprlo. Lola se je prikazala v nočni čepici in kimonu. »Kaj pa to pomeni, gospod inšpektor?« je vprašala- Niti poskušala ni, delati se iznenadeno. »Samo prijateljski obisk- Smem vstopiti?« Odprla je vrata in Elk z Gordonom in dvema detektivoma je vstopil v sta novanje. Lola je Dicka popolnoma ignorirala. »Dopoldne grem k policijskemu šefu,« je dejala, »in če mi ne da popolnega zadoščenja, spravim to stvar v vse liste. To je že preveč, da se vdere ponoči v stanovanje dekleta, ki je samo in brez varstva...« »Če so sploh časi, ko so dekleta sama in brez varstva, potem je to gotovo ponoči,« je dejal Elk prijazno. »Samo malo bi se rad razgledal v Vašem ljubkem, malem domu, Lola. Sporočilo se nam je, da so pri Vas vlomili. Mogoče se črni mož ravno sedaj skriva pod Vašo posteljo. Da bi bili kakemu divjaku prepuščeni na milost in nemilost, to ne dopušča naše viteštvo. Wil-liams, preiščite jedilnico! Jaz bom pa salon in spalnico.« »V spalnico ne boste stopili, če imate le količkaj čuta dostojnosti,« se je hudovala Lola. »Nimam ga,« je priznal Elk, »niti naj manjše iskrice. Izhajam pa iz velike rodbine: bilo nas je deset bratov in sester, in če kaj ne smem videti, potem takoj zamežim. Samo recite mi in takoj bom to storil.« Izglodalo je, kakor da ni ničesar, kar bi bilo le malo sumljiyo. Iz spalnic se je prišlo v kopalnico in tu je bilo okno odprto. Elk je posvetil s svojo svetilko po zunanjem zidovju in opa zil, da je pritrjeno na zid malo stekleno vreteno- »To pa izgleda popolnoma po izolatorju,« je mrmral- Vrnil se je v spalnico in začel stikati po radio-oddaji. Odprl je vrata velikanske omare iz mahagonija, v kateri so visele obleke vseh barv. Z roko je potipal stene in zadnja stran se mu je zdela nekako čudno tolpa. S prekrižanimi rokami in prezirljivim nasmehom na svojem lepem obrazu je stala Lola pred njim in ga opazovala. Elk je zaprl vrata omare in njegovi občutljivi prsti so iskali pero. Potreboval je precej časa, da je našel za-željeno, slednjič je pa le pritisnil na košček lesa, ki se je pod njegovim pritiskom vladal. Zaropotalo je in sprednja stran omare je začela padati. »Oh, omara in obenem postelja! To je pa praktična iznajdba!« To pa ni bila kaka postelja, kakor se je sedaj videlo, — in Elk bi bil gotovo jako razočaran, če bi bil kaj takega našel. Na okvirju so stale zapo-redom svetilke, transformatorji, celi aparat, ki je bil potreben za radio-po-stajo. Elk je gledal in občudoval. »Gotovo imate dovoljenje za to-le?« je vprašal. V resnici pa tega ni pričakoval, ker je vedel, da se licence za oddajne postaje izdajajo na Angleškem le redko. Lola je stopila k pisalni mizi in se vrnila z dokumenti. Elk je čital in zopet čital ter pokimal. »Vi ste res izvanredna oseba,« je dejal, ne brez rešpekta. — »Sedaj bi šc pa rad videl licence, ki Vam jih je izstavila žaba številka ena.« »In jaz bi rada vedela, če budite ljudi navadno zato, da jih vprašujete sredi noči po njihovih licencah?« »Vi ste se danes pOslužiii oddajne postaje v službi žab,« je dejal kratko Elk. »In mogoče boste tako prijazni in razložili gospodu kapetanu Gordonu, zakaj ste to storili.« Lola se je prvič obrnila proti Dicku-»Jaz aparata že več tednov nisem uporabljala, toda sestra enega od mojih prijateljev me je danes zvečer prosila, naj ji ga dam na razpolago. Pred eno uro je odšla.« »Vi mislite gospodično Bennet?« je vprašal Gordon. Lola je z izborno igra nim presenečenjem dvignila lepo oblikovane obrvi. »Odkod veste?« »Ljuba Lola. sedaj si se pa izdala,« se je smejal Elk prijazno. »Gospodična Bennet Je stala poleg mene, ko si začela v žabjem jeziku govoriti. Zalotili smo te, Lola, in najboljše. Var moreš storiti, je to, da lepo sedeš in nam poveš resnico- Mi smo številko sedem včeraj ujeli in vemo vse. Jutri bo nosila žaba okove in jaz sem prišel sem, da tl ponudim zadnjo šanso. Na skrivaj sem te namreč imel vedno EB/J&.'; j...—iS• rad. Nekaj na tebi me spominja na deklž, v katero sem bil nekdaj blazno zaljubljen.« »Zdaj Vam pa hočem jaz nekaj povedati, Elk,« je rekla Lola. »Vi niste nikogar ujeli in ne boste nikogar ujeli. Svojega nerodnega ovaduha in vohuna Balderja ste zaprli v Hage-novo celico, da bi doživeli triumf. Doživeli pa boste velike, velike neprijetnosti.« Ob kaki drugi priliki bi se Gordon zabaval nad vtisom, katero je napravilo to razodetje na Elka. kajti nesrečnemu detektivu se je povesila brada in žalostno je preko svojih očal strmel v Lolo. »Hagen ne bo priznal,« je nadaljevala, »kajti roka žabe bi ga dosegla, kakor je dosegla Millsa in Litnova in bo dosegla tudi Vas, če bo žaba sploh smatrala za vredno, pečati se z Vami. Sedaj me pa lahko zaprete, če hočete. Skozi diktafon ste vse slišali, kar sem pripovedovala Rayu Benne-tu. Zakaj me ne zaprete in mi ne napravite procesa?« Potrti Elk je dobro vedel, da nima dokazov za obtožbo in tudi Lola je vedela to. »Ali mislite, da nam boste utekli, Bassano?« To je rekel Gordon in ona ga je ošinila z jeznim pogledom. »Gospodična stoji pred mojim imenom,« je zaklicala. »Prej ali slej boste samo še številka,« je odvrnil Dick mirno. »Vi in Vam podobni živite brez skrbi in odgovornosti- Nekega dne Vas bomo pa le prijeli in je vseeno, ali storim to jaz ali moji nasledniki. V boju z zakoni ne morete zmagati, ker so zakoni večni.« »Hišne preiskave Vam ne morem zabraniti, pridige si pa lahko prepovem,« je dejala zaničljivo. />In če so gospodje gotovi, bi jih prosila, da mi privoščijo malo spanja, da ne bom zjutraj grda vstala.« (Dalie prihodnjič.) ftaaf. dovalM • a«c