■ 'Iv • Iv' : ■ ^ t*Wntoa platana ▼ gotovini. IZHAJA1 VSAK TOREK^ OETitlEK IN S(WBOTO» Cwa pOBftiuczui številki Din 1^. TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovlno, Industrlfo in obrt« Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za Vk leta 45 Dir), mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 17. septembra 1935. štev. 92. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Letni 7&oc doveMUe^a tcfywstva Dva asttOf/Ha to&dcai/ti&tia gospadacstva: f*c^oIm CMdcapcavHOst ha t/sek patfiU Ut dotea $&sp&dacska politika Sijajen potek občnega zbora Zveze trgovskih združenj — Popolna enotnost slovenskega trgovstva — Za zvezo Slovenije z morjem — Za naše denarne zavode — Proti privilegijem, proti krošnjarstvu in proti industrijskim prodajalnicam VMdUoHfoccMa ia dofco pospo-dacsko politiko. tako bi mogli najbolj natančno in na kratko označiti občni zbor Zveze trgovskih združenj. Vsak predlog, vsak govor, izrečen na tem občnem zboru je imel pred vsem ta cilj, da služi dobri gospodarski politiki, prav tako pa je bila tudi osnovna tendenca vsega zbora, da pripomore do tega, da se začne pri nas že enkrat izvajati dobra gospodarska politika. Gradiva za vodstvo taksne politike je dal občni zbor v izobilju in tudi vsestransko. O vseh vprašanjih, ki so danes za naše gospodarstvo najbolj aktualna, je spregovoril občni zbor Zveze in kdor s potrebno pazljivostjo analizira vse te resolucije, vidi, da ima pred seboj slovenski gospodarski program v okviru zdravega jugoslovanskega gospodarskega programa. Z drugimi besedami bi mogli reči, da ima pred seboj to, kar danes najbolj potrebujemo in od česar je naravnost odvisno, če bodo uspešni naši napori za premago krize. Zato pa je tudi v Ljutomeru zbrano slovensko trgovstvo z vso pravico zahtevalo, da se njegove zahteve in njegovi predlogi že enkrat upoštevajo, kajti doslej se je še vedno izkazalo, da je trpela država in vse pokrajine ter vsi stanovi, kadarkoli se je prezrl opomin gospodarskih krogov in zlasti trgovskih. Milijardna škoda bi bila prihranjena državi, če bi se upoštevala kritika gospodarskih krogov glede načina državnih dobav. Ne trpeli bi pod takšno brezposelnostjo, če bi se sledilo iniciativnim predlogom gospodarskih stanov glede javnih del in pospeševanja tujskega prometa. Pravična razdelitev davčnega bremena pa hi samo v Sloveniji ohranila držaji na tisoče davkoplačevalcev in vendar bi bile državne blagajne bolj polne. A kako vse drugače bi bilo z našim izvozom in s tem s cenami kmetskih pridelkov, če bi se upošteval glas gospodarskih stanov! Tudi gospodarska osamosvojitev bi bila danes že znatno bolj napredovala, če bi se poslušali opomini trgovskih krogov. In da omenimo še najbolj aktualna vprašanja. Iz demagogije porojena kmečka zaščita ne bi delala preglavice po vrsti vsem vladam, ki so prevzele to nesrečno dediščin no, če bi se pravočasno poslušali gospodarski krogi. Ne bil bi uničen kmetski kredit, ne bi bile zapisane mrtvilu kreditne zadruge, in ne bi bil mrtev ves denarni trg, če bi se izvajali predlogi gospodarskih krogov. Neizrečna škoda je nastala, ker ni bilo na vse proteste in na vse predloge gospodarskih krogov nobenega pravega odmeva in če smo danes v situaciji, iz katere skoraj ni izhoda, je krivda edinole v tem omalovaženju. Z vso pravico, da obvarujejo državo in njeno prebivalstvo pred novimi izgubami, »o zato morali trgovci zahtevati več upoštevanja svojih predlogov. In kdor hoče napredek države, ta mora tej zahtevi ustreči. Pa še drug dober nauk je dal občni zbor ■trgovcev v Ljutomeru vsem, ki sploh hočejo slišati. To je nauk, da je rešitev le v solidarnosti. Solidarni morajo biti trgovci, da se njih zahteve upoštevajo in solidarni morajo biti tudi vsi gospodarski stanovi, da se njih zahteve in predlogi medsebojno izpopolnjujejo. Ne dela za napredek gospodarstva, kdor hujska stan probi stanu, kdor z enostranskimi privilegiji škoduje drugim stanovom, ker s tem ubija harmoničen razvoj gospodarstvo, ke*- s tem slabi narodne sile. V harmoniji s'tanav, v njih složnem delu je rešitev iz stiske. Naj ne bo pozabljen ta opomin, ki je podlaga napredka. Prav posebni pomen pa je imel ljutomerski zbor za trgovstvo samo. Zbližal je borce za pravice slovenskega gospodarstva iz vseh krajev Slovenije, utrdil je njih požrtvovalnost in dvignil voljo za delo v stanovskih organizacijah. Obenem pa spravil na pravi tir tudi vprašanje socialnega zavarovanja trgovcev. Tem bolj potrebno je, Resno in stvarno delo je pomenila pred-konferenca, ki jo je otvoril ob 4. popoldne predsednik Zveze Josip Kavčič. Po kratkem pozdravu delegatov, ki so zastopali skoraj vsa združenja ter po kratkem opisu pomena ter nalog konference je prešel takoj na dnevni red: na predloge posameznih združenj. Predlogov je bilo vloženih nad 40 in večina teh predlogov je bila z obširnimi razlogi tako dobro podprta, da je bila njih upravičenost na dlani. Posebno združenja v Mariboru, Kranju, Ljubljani, Ljutomeru so se izkazala s svojimi predlogi. Nekatere teh predlogov bomo v prihodnjih številkah objavili tudi po možnosti v celoti. Pokazali pa so ti predlogi, da se v naših združenjih mnogo in intenzivno dela. Vrsto predlogov sta otvorila predloga združenj v Mariboru in Ljubljani glede socialnega zavarovanja trgovcev. Po prečita-nju obeh predlogov je podal predsednik Kavčič obširen historiat akcije za uvedbo socialnega zavarovanja trgovcev. Že leta 1933. je izdelala Zveza osnutek uredbe za socialno zavarovanje trgovcev. Zbornica je ta osnutek odobrila in ga poslala v ministrstvo, kjer pa je obležal. Centralno predstavništvo vsega jugoslovanskega trgovstva bo zato na svojem kongresu v letu 1930. obravnavalo to točko kot svojo glavno. V debato, ki se je razvila o tej točki, so posegli še gg. Pinter, zbornični predsednik Jelačin in tajnik dr. Pless, ki je podrobno tudi opisal ves problem soc. zavarovanja trgovcev, tajnik Šmuc in ponovno predsednik Kavčič. Na podlagi te debate se je sklenilo, da se zahteva uredba v smislu § 384. obrtnega zakona, da se izvede soc. zavarovanje trgovstva na načelu decentralizacije in da se stopi v stik s Pokojninskim zavodom zaradi potrebnih informacij. Nato je prišel v razpravo predlog združenja v Mariboru zaradi previsokih uvoz-nin. Te so se zlasti v Mariboru povišale do neznosne višine, ki dosega mestoma tudi 10 tisoč odstotkov. Z ozirom na padec prometa pa bi se morala uvoznina znižati. Po stvarni debati se je sklenilo, da bo Zveza intervenirala pri odločujočih činiteljih zaradi teh previsokih uvoznin. Kako silno nadlogo pomeni za trgovstvo krošnjarstvo, je pokazala cela vrsta predlogov, ki je bila glede krošnjarstva vložena od raznih združenj. Splošno se je kon-statiralo, da oblasti mnogo premalo zasledujejo krošnjarstvo, da se zakon, ki omejuje krošnjarstvo, deloma ga pa tudi naravnost prepoveduje, dosledno krši. Ugotovilo se je, da je najboljša pomoč proti kroš-njarstvu samopomoč in mnoga združenja so dosegla tako tudi popoln uspeh. Glede davčnih odborov so vložila razne predloge združenja v Ljubljani, Kranju in Celju-okolici. Obširno pa je poročal o tej zadevi tudi predsednik Kavčič, ki je tudi da vsi trgovci sedaj, ko gre za njih najbolj osebne interese, tem bolj delajo za dvig svojih organizacij in svojega tiska. Popoln moralni uspeh je Ml zbor v Ljutomeru in k njemu je treba čestitati tako trgovstvu ko vodstvu Zveze. Naprej po lej poti, do končne in popolne zmage, dokler ne bodo načela dobre gospodarske politike vseobvladujoča načela naše državne in samoupravne politike. Nobenega kolebanja, dokler ta cilj ni dosežen! podrobno utemeljil resolucijo, ki bo v nedeljo predlagana na občnem zboru. Združenje v Ljutomeru je zahtevalo, da se zahteva znižanje blagovnih tarif na železnicah in znižanje kavcije. Krajša debata se je razvila tudi glede predloga nekaterih združenj o ustanovitvi stanovskega tednika. Na predlog predsednika Kavčiča bo o tem sklepala prihodnja seja predsedstva. Zbornični predsednik Jelačin pa je izrazil željo, da se naj kot službeno glasilo proglasi »Trgovski list« in potem ni nobene potrebe za novo glasilo. — Kvarno pa bi bilo, če bi imeli mesto lista, ki izhaja trikrat na teden, le tedensko glasilo. Trgovci bi morali imeti prav že svoj dnevnik. Zaradi prodaje koruze po občinah se bo interveniralo v smislu predloga združenja v Gornjem gradu. Obširnejša debata se je razvila radi predloga mariborskega združenja glede zakonskega načrta o javnih hranilnicah. Sklenilo se je, da trgovstvo popolnoma odobrava sklepe konference zbornipe v Ljubljani, kar se bo poudarilo tudi v resolucijah občnega zbora. Sledila je nato vrsta predlogov združenj glede pridobnine, moralnega pouka na strokovno-nadaljevalnih šolah, imenovanja občinskih svetnikov ter glede pomočniških izpitov iin naobrazbe naraščaja. K slednji točki je pripomnil predsednik Kavčič, da je Zveza že izdelala pravilnik o naobrazbi naraščaja, ki bo te dni poslan Zbornici, da ga priporoči ministrstvu. Na predlog ljubljanskega združenja se zahteva, da mora biti v upravnem odboru in v nadzorstvenem svetu Drž. hip. banke vedno tudi najmanj en Slovenec. Zlasti se je za ta predlog zavzel predsednik Jelačin, ki je naglasil, da je ta zahteva utemeljena že zaradi stomilijonskih vlog iz Slovenije v tej banki. Splošno odobravanje je žel predlog mariborskega združenja glede nezadostnih trgovinskih zvez s Francijo. Toplo sta priporočala predlog zbor. predsednik Jelačin in g- Senčar. Prvi je omenil, da naši izvozniki živine zaradi nizkih uvoznih kontingentov, ki nam jih je dala Francija, sploh ne morejo direktno izvažati živine v Francijo, temveč le s posredovanjem Milana, ki ima potem od naše živine večji dobiček, ko naš producent in izvoznik. Drugi pa je predlagal, da se na te nedostatke naše trgovine s Francijo opozore tudi vsi poslanci in senatorji in da se jim pove, kako se izigrava naše prijateljstvo s Francijo. Z odobravanjem je bil sprejet predlog Združenja v Kranju, da naj ostanejo v veljavi stare določbe glede učne dobe vajencev. Isto združenje je nastopilo tudi proti tolmačenju zakona, da ne sme biti obč. svetovalec noben trgovec, če le proda kakšno malenkost občini, ker da je potem že občinski dobavitelj. Pri prodajah iz roke v roko ni obč. dobaviteljstva. Več združenj je tudi zahtevalo odpravo obveznosti izdaje kolkovanih računov za predaje izpod 100 Din. Te takse naj se plačujejo le za prodaje nad 100 Din. Je to že stara zahteva zveze, ki jo bo zveza stalno ponavljala, dokler ne bo tudi uslišana. Zahteva po odpravi privilegijev nabav-ljalnih zadrug, kar predlaga mariborsko združenje,, bo poudarjena posebej še v re- solucijah. Prav tako tudi zahteva Združenja v Dol. Lendavi, da se odpravijo, odnosno pravilno obdačijo prodajalne industrijskih podjetij. Isto združenje je še stavilo več drugih predlogov, tako glede učne dobe vajencev ter kmečke zaščite. Glede slednje je zahtevalo, da se blagovni krediti trgovcev in obrtnikov izvzamejo iz te zaščite. Pri predlogu glede previsokih poštnih tarif, je opozoril g. Stane Vidmar, da prihajajo iz juga odprta pisma, ki jih pošiljatelji označujejo kot poslovne listine in ki se frankirajo le kot tiskovine. Pošte v Sloveniji pa takšnih poslovnih listin ne priznavajo in slovenski trgovec mora vedno plačevati polno poštno pristojbino. Tudi tej neenakosti treba napraviti konec. Sledila je še cela vrsta drugih predlogov združenj, ki so bili deloma obravnavani že v drugih predlogih, deloma pa je že Zveza pripravila resolucije za te predloge. S posebnim odobravanjem je bil sprejet p/edlog združenja v Kranju, ki predlaga, da se vsa obvezna združenja v enem kraju združijo v posebno gospodarsko predstavništvo, ki naj potem skupno nastopa v vseh javnih gospodarskih vprašanjih. Predlog toplo pozdravlja tudi zbornični predsednik Jelačin, ker bi tak predlog močno utrdil oni solidarizem gospodarskih stanov, ki je podlaga za gospodarski napredek dežele. Ker so bili s tem vsi predlogi združenj izčrpani, je predsednik Kavčič reasumiral vso debato ter navedel vse resolucije, ki bodo predložene občnemu zboru, oziroma glede katerih bo intervenirala Zveza. Končno priporoča apel združenja trgovcev v Mariboru, naj imajo vsi trgovci svoje vajence po izučitvi najmanj Še šest mesecev v trgovini, da se jim s tem nudi prilika, da s-i najdejo v tem času novo službo. Na ta način bo tudi učinkovito poudarjena misel stanovske solidarnosti. Predsednik Jelačin je nato predlagal še več dodatnih resolucij, ki so bile vse z odobravanjem sprejete, zlasti pa predlogi za državno pomoč denarnim zavodom, da postanejo ti zopet likvidni, za zvezo Slovenije z morjem, modernizacijo vseh cest, pospeševanje lesne izvozne trgovine, boljše in gospodarsko bolj pravilne uprave bednost-nega fonda, ki naj bi se imenoval zaposlitveni fond. Razpored razprav pred davčnim odborom razgrnjen Davčna uprava Ljubljana mesto razglasa, da se bodo nadaljevale razprave pred strokovnimi davčnimi odbori o predlogih davčne uprave za te pridobninske stroke: Dne 30. 9. 1935: Sodavičarji, trgovci z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, kisarne, trgovine z železnino in lončeno posodo, deželnimi pridelki, menjalnice, kino podjetja; dne 2. 10. 1935: Lekarne, kavarne, vsakovrstna obrtna podjetja, časopisi-revije, razna obrtna podjetja ('A), ki prodajajo tudi drugod nabavljeno blago; dne 3. 10. 1935: Prevozništvo, špedicije, drogerije, razna podjetja, nar. zdravja, trgovske agenture; dne 4. 10. 1935: Trgovine z mešanim blagom črka A—P; dne 5. 10. 1935: Trgovine z mešanim blagom črka R—Z, trgovin« s stroji ia rosili, tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti. Stran 2. TRGOVSKI LIST, 17. septembra* 4933. štev, #2. ijem je bil sprejet tudi pred-lentfAfja, di,se ziliiteVa pra-' viftu razdelitev železniških pfeid likovnih dobav: K(yl||^ je bili* še r^oluclj^ združenja v Kranju, da se že enkrat uredi praznovanje narodnih praznikov in da jih bodo praznovale tudi in>diustr*jd. Po kratkem pozdravnem govoru domači-Vilarja, ki jg $|3al t8®| ,4es PrW3edfiiik Jftdtp Kavčič s tetni be- Otvarjam 15. redni letni žtiar Zveze trgovskih združenj. Kojistatirain njegovo sftlŠjtjčnM, saj zastopajo rid zboru žbraiii delegati nad 8000 slovenskih trgovcev. — Imenujem za overovatelje zapisnika gg. Sossa in Verbiča ter pozdravljam vse delegate, vkfef gostoljubne gosfe iz Ljutomera ter všd zastopnike oblasti in naših stanovskih organizacij. Nato je imenoma pozdravil: sreskega načelnika in zastopnika banske uprava dr. Farčnika, . narodnega poslanca ljutomerskega okraja Lukačiča, predsednika Zbornice za TOI Irana Jelačina ter tajnika dr. Plessa, župana meistne občine Ljutomer Kuhariči, župana radgonske občine Sušca, zastopnika Trgovsko-obrtniškega društva Itajha, šefa davčne uprave ZupamčiSa, predfeednlka Društva iridustnijcev in ve-letrgdvcev Staneta Vidmarja, podpredsednika Trgovskega društva Merkur Albina Smerkolja, domačina in predsednika iljutomerskega »druženja VenčesJiva Vilarja, predsednika Društva ttgevskih potnikov Kreka ter zastopnike tiska, urednike »Trg. Lista«;, »Slovenca« im »Jutra«. Nato se je v globoko občutenih besedah spominjal 'tragične snrirti našega velikega roditelja Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je za srečo domovine in za (napredek naše države položil svoje življenje na oltar domovine. Večha slava Njegovemu spomiinu. Zborovalci so sloje in ■v pietelni tišini poslušali govor predse d-nika fc&^&l&t, nato pa zaklicali spominu blagopokojnega ktalja 'trikratni »Slava I« V imenu ■vseli zborovalcev je nato izjavil predsednik Kavčič, da bo slovensko trgovstvo vedno ohranil« neomajno zvestobo mlademu kralju i*etru II. Z glasni-imli živio-kliei je zbor odobril njegov predlog, tdia se pošlje z zbora vdanostna brzo-javka Nj. Vel. kralju Petru II. ter knezu namestniku Pavlu. Prav tako je odobril zbor, idia se pošljejo pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr, Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, minfetru za trgovino in industrijo dr. Vrbaniču, ministru dr. Štihi Kreku in banu dravske ba-noviine dr. Natlačenu. Pozdravi jjostov Koit prvi ae je zahvalil za .pozdrav sreski načelnik dr. FarČnik, ki je med drugim dejal: Prijetna dolžost ;ihi je, dla pozdravim, v imenu bana reprezentanco slovenskega trgovstva, ki je zbrana na današnjem, zboru. Trgovstvo je element miru in zato je tako trgovstvo interesirano na tein, da vlada v državi red in mir, ko tudi država, da je trgovstvo močno. Pa tudi zato, ker se v trgovstvu zrcali gospodarska in finančna moč države, ki je za presojo njene veljave prav tako važna ko njena oborožena sila. Štedljivost, delavnost in smisel za organizacijo so bile od nekdaj odlika slovenskega trgovstva in njegova tra-diicija. Te njegove visoke lastnosti so tudi povzdignile slovensko trgovstvo. Želi, da bi današnji občni zbor pomenili za slovensko trgovstvo nov napredek ter želi zboru čim večji uspeh. (Odobravanje.) Ljutomerski Župan Kuharič; Ljutomer se veseli, da si je izbrala Zveza za svoj občni zbor baš Ljutomer. Da pokaže Ljutomer, da se zaveda časti, ki mu je bila s tem ilz-kazana, je tudi razobesil zastave. Želi, da bi se vsi počutili v Ljutomeru čim bolje 'in da bi imel občni zbor čim večje uspehe. Nafrod&i pelslanee Lukačič: Kot tukajšnji poslanec pozdravlja zbor kair najpriisrč-neje. Pni nas se mnogo preveč politizira, a mnogo premalo rodi gospodarska politika. A samo z dobro gospodarsko politi-kd je inogoče preprečiti dogodke, kakor so se ttr odigrali pred 14 dnevi. Naš narod je sicer konservativen, toda če vidi, da se mu ne pomaga piti v najvažnejših gospodarskih vprašanjih, petem ližgubi vero’ in postane žrtev tudi nevarnih hujskanj1,. Včeraj je vaš govornik naglasil, da je enakopravnost prva nujnost. Ponavljam z njim, dt ri je zaradi grožečih todukcij premogofrMui d3bav delavstvd v nevirdosti; da pride žkrkdi teh redaftčlj ob krilil. Tuai trgovstvo jd iutere-sirauo na tem, da se že enkrat to vznemirjanje javnosti neha in da se železniške do-bilve prem6ga dele pravično po načelu enakopravnosti za vse pokrajine. (Ploskanje.) _ it> _ _ _ ....... MnogO sle govori pri nas tudi o svobodi tiska. Zahtevamo popolno svobodo za naše cletiaile o gospodarskih stvareh. Prejšnji finančni minister nam je to tudi obljubil in priznati moramo, da je svojo obljubo tudi držal, v kolikor je bilo odvisno le od njega. Sicer pa niti ni treba stoHti mnojjo, da je švobddri tiska omogočena. Ni treba vnesti v tiskovni zakon nič drugega, kakor da je proti zaplembam dopustna pritožba ■id šoaiilSe id da se mdra škoda, ki je nastala zaradi zaplembe, listom povrniti, če sbdišče zaplembo razveljavi. To je naša zahteva, tem bolj, ker se z zaplembami povzroča listom tudi težka gospodarska škoda. (Odobravanje.) Kakšen je naš gospodarski položaj, o tem ste dovolj čitalli v »Trgovskem lisitu«. Da se zboljša gospodarski položaj, zahtevamo v ptvi vrsti gospodarski svet, ki pa naj se ne sestavi s politično-strankarakih vidikov! Prepričani smo, da se bo Šele z gospodarskim svetom začela voditi prava gospodarska politika. Apeliramo na vlado, da Čim prej uresniči to našo zahtevo. Glede zakona d hranilnicah smo na pred-konferenti sklenili, da se popolnoma strinjamo s sklepi konference gospodarskih zbornic v Ljubljani. Zahteya:ro pa tudi, da se reši vprašanje našega denarništva. Dosedaj se še ni upala nobena vlada lotiti tega vprašanja. (Tako je.) A to v. rašanje se mora rešiti, ker leži stalno od S00 do 1000 milijonov Diii v blagajnah neplbdonoSiio, mesto da bi ta denar oplajal gospodarstvo. Že pred 3 ali 4 lesti sem zahteval, da se izda zakon o bankah Ponovno zahtevamo, da se ta zakon izda, a ne samo ta zakon, temveč tudi vsi drugi potrebni zakoni glede našega denarništva, da bi se že enkrat rešil ves kompleks teh vprašanj. Na ta način bi bil storjen prvi pozitivni korak za odpravo krize zaupanja, ki je osnovni vzrok zastoja v poslovanju denarnih zavodov. Delamo v stalnem stiku s Centralnim predstavništvom trgovstva Jugoslavije, ki je bilo ustanovljeno lansko leto v Skoplju. To centralno predstavništvo še-ni izdelano popolnoma in tudi ne more biti, ker imamo ponekod stanovske organizacije komaj šele eno leto. Le pri nas je organizacija izvedena do konca in zato moramo pomagati, da se ista stopnja v organizaciji stanovskih organizacij doseže tudi drugod. A še pri nas se pogosto sliši, zakaj so nam združenja, zakaj Zveza in Zbornica. Proti takšnim dokazom nezavednosti je treba nastopiti z vso silo! Po pravici je dejal včeraj predsednik zbornice Jelačin, da smo bili že 17 let neprestano le r defenziri in da je čas, da preidemo r ofenzivo! Toda Če ni stanovske zavesti, če nimamo močnih stanovskih organizacij, je Vsaka ofenziva nemogoča. (Odobravanje.) Lani smo se izjavili za stanovsko demokracijo, ker smo mnenja, da bi se stanovi najlaže dogovorili med seboj in da bi tako najhitreje prišlo do notranje ureditve države. Preko stanovske politike bi bil ves politični razvoj v državi lažji in zato se še nadalje izrekamo za stanovsko demokracijo. Cas pa je tudi, da začnemo skrbeti ža šebe in za svoje družine! Zato moramo gledati na to, da pride tudi trgovstvo do svojega socialnega zavarovanja. Zagrebški kongres Centralnega predstavništva v letu 1936. bo predvsem posvečen tudi temu vprašanju. Na kongresu bomo zahtevali, da se v okviru zakona o obrtih uredi najprej bolniško zavarovanje trgovcev, nato pa še nezgodno in starostno. Hočemo glede zavarovanja ustvariti nekaj trajnega. Zahteve po socialnem zavarovanju trgovstva so vedno bolj pogoste, kar dokazuje, da je položaj trgovstva vedno težji. Danes trgovec že s strahom gleda v bodočnost, ker ne ve, če je zagotovljena eksistenca njegove rodbine. To je dok^z* da ni več tistega blagostanja, kakor je bilo nekoč. (Številni klici: Tako je.) Zaključujem. Z veseljem morem konsta-tirati, da delamo vsi trgovci s lož no in prav tako složno tudi vse naše organizacije. Ta solidarnost mora biti v celoti ohranjena in z njo moramo prednjačiti drugim. Z apelom na vse, da v tej sinerl delujejo vsi, da vedno krepko drže vsi skupaj, je zaključil predsednik Kavčič med glašhim odobrava- Štev. 9E. Stran 8. it iiniliii nje ih vseh svoj govor, ki je bil ponovno in na vseh važnejših mestih prekinjen od odobravanja delegatov, Nato je povzel besedo predsednik Združenja trgovcev v Mariboru Ferdo Pinter. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo njegov govor prihodnjič. Tajniško poročilo g. Kaiserja se zaradi njegove obširnosti ni prečitalo, temveč se bo objavilo v »Trgovskem listu« in nato poslalo vsem združenjem. Sledilo je poročilo blagajnika Zveze g. Pavla Fabianija o računskem zaključku za preteklo leto. Vseh dohodkov je. bilo 200 tisoč 242 Din in prav toliko stroškov. Zaostanek na neplačani članarini, ki je znašal koncem 1. 1934. še 90.000 se je tekom leta znižal ivi f>'oJ()(]$ Dih’. Pr^dšjednik KrtVČič je pri tej priliki toplo spetirai na vsa združenja, da v redu plačujejo syoje prispevke, ker drugače Zveza tudi pri najboljši volji ne more uspešno vršiti svoje naloge. V imenu nadzorstva je poročal predsednik združenja Ljubljana-okolica g. Loger, ki je predlagal razrešnico upravi. Soglasno je nato občni zbor sprejel tako računski zaključek ko predlog nadzorstVa in prav tako proračun, ki izkazuje 174.000 Din izdatkov. Nato Je prečital tajnik Šmuc resolucije, ki so bile soglasno in mestoma z navdušenim odobravartjem sprejete, m ki se glase: cesotudfc Za socialno zavarovanje trgovstva Z obrtnim zakonom, ki je stopil v veljavo 9. marca 1932, Je bilo s čl. 384. uvedeno tudi socialno zavarovanje trgovstva, če to sklenejo 'njihove organizacije. GG. ministroma trgovine in industrije ter socialne politike je bilo naloženo izda-nje tozadevne uredbe z rokom dveh let. — Ker smatramo naše sdcialno zavarovanje za eno naših najnujnejših zahtev, prosimo imenovana gospoda ministra, da izdasta potrebno okvirno uredbo. S to okvirno uredbo naj se določijo potrebne smernice tako, da bodo združenja mogla po banovinah osnovati potrebne socialne institucije po potrebah in razmerah, prilikah in stanju v posameznih gospodarskih področjih samostojno in decentralizirano, da bodo lahko po ovojem razvoju takoj ali kesneje izvedle to socialno zavarovanje. Vsako centralno ureditev odločno odklanjamo. Zveza trgovskih združenj Dravske banovine je po ZT0I v Ljubljani že leta 1933. predložila ministru za trgovino in industrijo osnutek take okvirne uredbe, ki najejo vzame v pretres in reši. Davčni nabori se fttOrajo reformirati V zakonu o proračunskih dvanajstinah za leto 1935.-36. je bil s § 32. izpremenjen čl. 113. zakona o neposrednih davkih v škodo davkoplačevalcev. Davčni odbori so bili sestavljeni dosedaj iz predsednika in štirih članov. Od teh sta bila predsedinik in eden člah predstavnika davčne uprave, trije člani pa so bili predstavniki davkoplačevalcev. Z letošnjo izpremerabb pa postavlja davčna oblast dva člana,. dva pa izvolijo pristojne Zbornice iz vrst davčnih zavezancev. Tako ima sedaj davčna oblast večino v davčnih odborih. Na teritorijih posameznih davčnih uprav so dosedaj poslovali davčni odbori za vsako občino posebej, po novem zakonu se pa bo za vse občine obširnega področja davčnih uprav upostavil eden sam davčni odbor. S temi novimi zakonskimi odredbami so bile v škodo davkoplačevalcev znatno okrnjene njih dosedanje pravice. Zato zahtevamo, da se zopet uveljavi stari či. 113. davčnega zakona, da se imenujejo iz vtst davkoplačevalcev po tri člani v davčne odbor© za vsako občino posebej in da se ta stari člen tako izpremeni, da ne bo volil te tri člane in namestnike odbor dbtične občin© izmed davčnih zavezancev, nego pristojno Združenje trgovcev in obrtnikov. Dokler pa ostanejo v veljavi sedanji zakonski predpisi, pa prosimo finančnega ministra, da izpremeni člen 23. pravilnika o izmenjavi in dopolnilu zakona o neposrednih davkih, ki ga je izdal 30. julija 1935 in ki je bil v »Službenih riovinah« objavljen 10. septembra t. 1. V tem pravilniku se predpisuje, da je treba člane davčnih odborov, ki jih postavlja davčna oblast II. stopnje, vzeti prvenstveno iz vrst starejših upokojenih ali aktivnih državnih uradnikov. Potemtakem bi bila v davčnem odboru dva zastopnika davkoplačevalcev, dva zastopnika davčne uprave in kot predsednik šef davčne uprave. Po poročilih je finančni minister obljubil, da bodo davčne uprave II. stopnje imenovale v davčne odbore kot svoje zastopnike po enega člana iz vrst davčnih zavezancev in po enega iz vrst državnih uradnikov. Letos je po poročilih, ki jih imamo, finančni minister tudi izpolnil svojo obljubo. Omenjeni pravilnik pa izrečno nalaga, da imenuje davčna oblast oba člana prvenstveno z vrst uradnikov in šele če teh ni, iz vrst davčnih zavezancev. Davčna praksa zadnjih let narti kaže, da se obljube mnogokrat pozabijo in da se rigorozno izvajajo zakoni in pravilniki in prosimo zato g. ministra financ, da v skladu s svojo obljubo in letošnjo prakso izpremeni omenjeni člen pravilnika tako, da morajo davčne oblasti II. stopnje imenovati enega člana iz vrst davčnih zavezancev in enega iz vrst uradništva. Osnutek novega, zakona o javnih hranilnicah Zvezni občni zbor v polni meri uSvaja zadevno predstavko Zbornice za TOI v Ljubljani, kakor tudi zaključke zadnje konference trgovskih in industrijskih zbornic v Ljubljani z dne 4. in 5. septembra t. 1. in posebno podčrtava, da je treba veliki razvoj in napredek naših hranilnic v Dravski banovini, ki so bile in so tako koristen in važen činitelj v našem denarnem gospodarstvu, razumeti, upoštevati in podpirati tor zahtevamo, da nikakor ne bo s kakim novim splošnim zakonom »račli enotnosti« ubito to veliko delo, odnosno razvoj okrnjen in zaviran. Proti prod&jalft&rii industrijskih podjetij V Vddnb VeČjeirt ž&eV&ii so se pričele snovati prd&ajhlne irtduštrtijekih podjetij. Te prodajalne, davčno neobremenjene, škodujejo trgovini, ker prodajajo po konkurenčnih černah. Zahteva trgovstva je: da se čimpreje zabrani otvarjanje industrijskih prodajaln in podružnic na veHko in na malo; a že obstoječe morajo likvidirati najdalj v dveh l^tih; 'da se obdačijo po davčnih odborih kraja, v katerem poslujejo, prav tako kot leš galna trgovina. Istotako je potrebno, da se ihdustrijskii in trgovska [todjetja ha deffliiški podlag obdačijo po oceni davčnih odborov, a ne po bilancah. Kmečka zaščita PrikljuČujemd se glede ureditve kmečkih dolgov v polnem obsegu predlogom in resolucijam, ki šo kile sprejele v Ljubljani na konferenci trgovinskih ih industrijskih zborhic glede ureditve te zaščite dne 4. in 5. Septembra t. 1. iProti privilegijem zadrug in konzumov Trgovstvo zahteva: da se nabavljalne in konzumne zadruge obremene z istimi davščinam! kakor jih plačuje legalna trgovina; zahteva nadalje, da rnbrajo imeti zadruge strokovno izobraženega poslovodjo. Ni pa nasprotja proti proizvajalnemu zadružništvu. Proti veleblagovnicam Trgovstvo je razpravljalo o veleblagovnicah in izrazilo zahtevo: da se z ozirom na težke prilike v naši državi v nobenem primeru ne sme dovoliti otvoritev veleblagovnic (Warenhfiuser) in pod nobeno obliko. V tem pravcu je treba uredbo o prepovedi otvarjanja takih hiš podaljšati vse dotlej, dokler gospodarske prilike ne bodo krenile na bolje. Škoda takih skladišč in sličnih velikih podjetij — kakor je bil »Ta-ta« — je oči-vidna, ker ona spravlja v propadanje male trgovce. Za sklicanje gospodarskega sveta Trgovstvo zahteva: da se v skladu ušthvhe Odredbe rtajnuj*-rteje skliče gospodarski svet, čigar člani pa naj se ne postavijo od zgoraj, temveč jih imenujejo naše gospodarske organizacije. Da se čimpreje razpišejo volitve v gospodarske zbornice. Ža večji uvoz v Francijo Z ozirom ha za nas neugodne trgovinske zveze S Franciju na osnovi nam dodeljenih kontingentov apelira skupščina Zveze trgovskih združenj Dravske banovine na kr. vlado, da zahteva* da se dodele naši državi Od Francije oni izvozni kontingenti, ki od-gOvarjajo naši izvozni kapaciteti. Uprava Državne hipotekarne banke Državna hipotekarna banka upravlja tudi ogromne zneske denarja, ki pritekajo iz naših krajev. V upravnem svetu ph nimamo nikakega zastopnika. Zaradi tega zahtevamo, da morajo biti v upravnem in nadzornem odboru te državne ustanove tudi Slovenci. Državne dobave premoga Zahtevamo, da se pri dobavljanju premoga za potrebe državnih železnic upoštevajo v interesu našega narodnega gospodarstva naši premogovniki pravično in v pravem razmerju. Proti krošnjarski nadlPgi Trgovstvo se je mnoge borilo pfoti kroš-njarštvu in ugotavlja, da brez uspehov. Zato zahteva, da z ozirom na to, da je krošnjarjenje in brezpravno delo zavzelo jako velik obse« v škodo legalnih trgovcev, pristojne oblast! najstrože izvršujejo predpise zakona o obrtih. Pregon in kaznovanje krošnjarjev je treba v notranjosti države prenesti na občinske uprave tako, da imajo občinske uprave pravico o tl vzeti krošnjarjem blago in jih kaznovati i denarno globo. dodatni pccdtoqi zpredsednika Ivana K besedi se je oglasil zbornični predsednik Jelačin ter med drugim dejal: Najstrožje izvajanje centralizma ter dosledno odvajanje denarnih sredstev iz naše banovine nas sili, da moramo sklepati, da Se to dogaja namerno. Zato predlagam, da se sprejme tudi resolucija, s katero z vso odločnostjo zahtevamo, da se začne decentralizacija že enkrat izvajati. Enaka resolucija je potrebna tudi glede pomoči našemu denarništvu. Končno pa moramo iz-pregovoriti odločno besedo tudi glede večje skrbi za tujski promet, modernizacije cest ter izvoza našega lesa v Italijo. Nato je predlagal predsednik Jelačin te resolucije, ki jih je zbor dpfejčl z glasnim odobravanjem in ki se glase: 1. Posojilnicam in hranilnicam v Sloveniji, ki so po sili izrednih, po drugih čini-teljih povzročenih razmer postale imobilne, naj se stavijo na razpolago potrebna denarna sredstva, ker s samimi uredbami tem dpnarnim zavodom ne bo pomagano. Kraljevska vlada naj čimpreje pristopi k rešitvi tega stanja. j;(2. Slovenija naj dobi čim preje železniško zvezo z morjem ter naj se započefo delo z gradbo transverzalne železniške pro-g0 SeVnfca—Št. janž nadaljuje ž izgradbo okatega dela železniške proge preko Ko- 1 čpvja do Šušaka, kakor je bila ta železniška proga že uzakonjena. 3. Kraljevska vlada naj odobri gradnjo moderne avtoceste Ljubljana—Sušak ter naj še obstoječa slaba in zanemarjena državna cesta, od Št. lija skozi Maribor, Gefje do Ljubljane modernizira in rtapravi enakovredna inozemskim avtomobilskim cestam, ker sicer odvračamo inozemske avtomobiliste od vožnje v našo državo in onemogočamo pravilen razvoj domačega avtomobilizma. Pravtakp naj se modernizira državna cesta od Podkorena preko Jesenic, Ljubljane, Novega mesta ftroti Zagrebu do Beograda, da dobimo končno po 17 letih obstoja Jugoslavije moderno avtomobilsko cesto iz Slovenije v našo prestolnico. Investicijski kredit zk javila dela, ki ga je kraljevška vlhda namenila ža Slovenijo, je mnogo premajhen in nezadosten ter ne odgovarja niti po številu prebivalstva Slovenije niti po njeni gospodarski in davčni hioŽi Oni tangenti, ki jo upravičeno sme zahtevati. 4. Tujski ‘promet naj še pospešuje z večjo brižnostjo kakor dosedaj. Kraljevska Vlada naj skrbi za sklenitev pravočasnih sporazumov o tujskem prometu, da se ne bodo ponavljale podobne motnje ob času glavne tujske sezone, kakor je to bilo v tekočem letu. Gostinstvo v Sloveniji je vsled takih zakesnelih sporazumov o tujskem prometu utrpelo ogromno materialno škodo, zato apeliramo na vlado, da prepreči ponavljanje sličnih dogodkov. 5. Kraljevska vlada se naproša, da čim preje izposluje obnovitev trgovinskih pogajanj z Italijo glede ureditve našega lesnega izvoza, ki je za Slovenijo žjvljehske važnosti in od katerega ima v Sloveniji sto-tisoče oseb svoj zaslužek. 6. Kraljevska vlada naj čim preje izvrši decentralizacijo potom najširše samouprave, kj pa mora bib izvedena tudi v pogledu dodeljevanja pravičnih tangent finančnih sredstev, ker Slovenija dosedaj letno mnogo več Plačuje v centralno finančno blagajno, kakor pa se ji daje na razpolago za nujne Investicije v javne gradbe In za izpopolnjevanje raznih kulturnih in gospodarskih naprav^ ki jih zahteva tok časa. Decentralizacija mera imeti svoj izraz ne samo v upravnih uradno-poslovalnih razmerah, temveč v prvi vrsti v decentralizaciji finančnih sredstev, ki naj se dajo tudi Sloveniji na razpolago v dni pravični meri, kakor to odgovarja njeni davčni obremenitvi. Pri tem nujno zahtevamo, da sb pretirana in škodljiva centraHzacIja slovenskega denarja v Beogradu čim preje ustavi, ker bo sicer postopna pavperizacfja Slovenije v doglednem času neizogibna. Prav tako zahtevamo decentralizacijo državnih dobav ter smatramo, da je nb samo v interesu zasebnih podjetij, temveč tudi v interesu države, da se pritegne čim Večje število podjetij k državnim licitacijam. Zbog velike oddaljenosti in velikih stroškov pa se veliko število podjetij državnih licitacij ne more udeleževati. 7. Kraljevska banska uprava v Ljubljani naj sredstva iz banovinskega bednosthega sklada, ki bi se moral pravilno imrtnovati zaposlitveni sklad, uporablja v bodoče izključno v produktivne investicije in gradbena dela, pri katerih bo mogoče zaposliti znatno število nezaposlenega prebivalstva Slovenije. Za tfVig fefette trgovine je riato nastopil v Učinkovitem ift tempera’-mfentnem govoru predsednik lesftfe sekcije g. Škrbec. Opozarjhl je, da je tesna trgovina prvi faktor v našem gospodarstvu in da propadanje te trgovine usodno vpliva na vse naše gospodarstvo. Drugod se trudijo, kakb bi dvignili lesno trgovino z večjo uporabo lesa doma, pri nas pa še ha to ne gleda. V Parizu so ulice tlakovane z lesofn, V Nemčiji pospešuje država uporabo avtomobilov, ki dobe svojo pogonsko silo od lesnega kuriva, a Tudi ž /drugimi sredstvi se pospešuje konzum lesa domp. Vidimo pa tudi, kako se premog in koks uvažath iz tujine v slepih, doma pa so rudarji zaradi redukcij v pVemogOVhiMn Wež oelh?. Pri nas pa se ne le ne pospešuje pomaka lesa, temveč se ovira čelo lesni iz^bz, Kdor ni dokazal, da je plačal vseh davkov, tji sploh ne sme izvažati! Kaj podobnega n! nikjer na svetu! Kliring sam je v siVhO škodo trgovini in vrhu vsega izrabljajo tuji uvozniki še negotov valutni položaj. — Vsako ceno mora sprejeti naš izvdznik, da Vsaj nekaj doki ža svoje blago. Danes se je reklo, da treba iz defenzive preiti v ofenzivo. Da, potrebno je to, a ofertžiVa še 'ne strte vršiti le s papirnatimi resolucijami. Predlaga zato, da občni zbor sprejme od njega predlagane resolucije, ki jih nate prečita predsednik Kavčič in ki jih zbor soglasno odobri. Na predlog delegata Škrbca so bili sprejeti ti predlogi: ^ Revizijo prevoznih tarif, ki naj se prilagodijo današnjim razmeram in predvsem pri tarifi rezanega in tesanega lesa, pri čemer je relacija prevoznih stroškov večkrat večja, nego vrednost lesa. Najemnine ležarinskih prostorov na železniških postajah naj se prilagodijo sedanjemu položaju. Previsoke najemnine so povzročile, da so ležarinski prostOči prazni, kar je v škodo dohodkom železnice. Zahtevamo, da se od merodajnih činite-ljev uvažujejo predlogi Centralnega odbora lesnega^ gospodarstva kr. Jugoslavije v vseh težkočah, ki tarejo lesno trgovino in industrijo. Zahtevamo, da se imenu jota bdi lesnega predstavništva v upravo razlaščenih gozdov tudi po en- zastopnik lesne trgovine in eden t miiH Stran 4. TftGOVŠKI LIST, 17. septembra 1935. mmk. šffev. 92: lesne industrije, katera bodo predlagale lesne organizacije. Pri ministrstvu za šume in rudnike naj so osnuje poseben propagandni odsek za pospeševanje večjega konzuma lesnih proizvodov v državi sami. Pospešijo naj se trgovinska pogajanja z vsemi državami uvoznicami našega lesa1, zlasti z Italijo in Francijo, ob sodelovanju gospodarskih strokovnjakov po predlogih naših legitimnih organizacij. Država naj pospešuje uvoz in daje ugodnosti onim avtomobilom, ki uporabljajo pogon z bukovimi drvmi ali ogljem. Zaključek občnega zbora Končno se je sklenilo, da je prihodnji občni zbor Zveze v Brežicah. Dnevni red je bil s tem izčrpan in pri slučajnostih se je zahvalil predsednik ljubljanskega združenja Karl Soss domačinu Vilarju in vsem Ljutomerčanom za nadvse gostoljubni sprejem in za odlični aranžma vseli prireditev, da bo ostal ljutomerski občni zbor vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Delegat Verbič pa je predlagal še brzojavno pozdravko udeležencem jubilejne skupščine CMD, ki praznuje letos 501etnico. Predlog je zbor takoj usvojil in obenem se je zbrala tudi lepa vsota za našo potrebno obrambno organizacijo. Predsednik Kavčič je nato zaključil občni zbor ter se zahvalil delegatom za njih živo pozornost za vse predmete, ki so se obravnali na predkon-ferenci in na občnem zboru. Na svidenje prihodnje leto v Brežicah! S temi besedami je zaključil predsednik Kavčič 15. občni zbor Zveze. Popoldne so se delegati odzvali povabilu dr. Stanjka ter v njegovi zidanici na I*re-siki se enkrat spoznali veliko gostoljubje Ljutomerčanov. Njegova ljubezniva gospa soproga Je postregla vsem gostom z izvrstno kapljico in enako odličnim prigrizkom ter Še z domačo »gubanico«. Bilo je vse tako solnčno; vesela pesem je odmevala v krasni okolici, da je bilo slovo res težko. V nepozabnem spominu ostaneta vsem lepa ljutomerska dneva, ko je Človek vsaj za nekaj časa pozabil na vse &rbi. Prijateljski večer Naše poročilo o ljutomerskem občnem zboru bi bilo nepopolno, če ne bi vsaj na kratko poročali tudi o prijateljskem večeru, ki so ga priredili Ljutomerčani trgovcem. Naravnost odlično je bilo pripravljeno vse, da je zavladalo pravo razpoloženje in da je ves večer potekel nad vse animirano. Pri tem pa je bilo izgovorjenih tudi mnogo zdravic, ki so s svojo resnostjo in globoko vsebino dvignile ves večer na nivd, ki se na prijateljskih večerih sicer dosega le redko. Tako je pri vsej družabnosti bil tudi prijateljski večer v skladu z občnim zborom Zveze. Večer je otvoril orkester, ki je pod vodstvom g. Zacherla zaigral več koncertnih točk z dovršenostjo, ki je presenetila in ki je izzvala glasen aplavz. Prav tako tudi pevski zbor pod vodstvom g. Cibiea. Oba sta dokazala, da je glasbeno življenje v Ljutomeru na višku. Serijo zdravic je otvoril domačin predsednik Vilar, ki je toplo pozdravil vse goste. Posebno navdušenje je Izzval govor zborničnega predsednika Jelačina, ki je govoril o osnovnih pogojih, da nastane splošno zadovoljstvo v Jugoslaviji. Bil je to govor, ki bi ga bilo treba ujeti na gramofonske plošče, kakor je dejal neki udeleženec. Velikansko odobravanje je žel tudi predsednik Kavčič za svoj bolj humorističen govor, ki je bil poln ostrih dovtipov in ostroumnih pripomb. Z velikim odobravanjem je bil sprejet tudi govor domačina, staroste Sokola gosp. dr. Stanjka. Bil je lep večer, da je bila celo v poznih zgodnjih urah ločitev težka. Že v 24 urah S SS* iZ klobake Itd. Skrobl In •▼etlolika srajce, ovratnike In maniete. Pere, suši, manga in lika doma!« perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenbnrgova ul. • Teletoo it 22-72. GRADBENI MATERIJAL: Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izola-. cijo. Aresit specijalna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike! Gradaika ulica 22-Tetefon 2513 JOS. R. PUH, LJUBLJANA, S Mtičnevesli V nedeljo je bil v Beogradu velik shod Hmlžerove stranke, ki se ga je po časopisnih vesteh udeležilo 30 000 ljudi. Na shodu je nastopil Hodžera v modri srajci ter se ostro izjavil proti federalizmu, ker bi ta oslabil državo na zunaj. Na plenarni seji Društva narodov je pre-čital naš pariški poslanik dr. Purič izjavo držav Male antante gledle sedanjega položaja. V izjavi se poudarja, da je Mala antanta absolutno za Društvo narodov in da bo podpirala vsako akcijo za sklenitev pokrajinskih paktov. Mala antanta je globoko vdana miru in upa, da bo mogoče ohraniti avtoriteto Društva narodov. Podobno izjavo je podal za Balkansko zvezo grški delegat Maksimos. Lavalov govor v Ženevi je skušal ustreči na vse strani in je sicer nekoliko olajšal situacijo, a le trenotno. Ko so prišla poročila iz Abesinije in Italije, je bilo razvidno, idia je ostala situacija prav tako napeta, kakor je bila, če se ni še poostrila, ker je mirna rešitev spora vedno težja. Italijanski konzul v Džibutiju je sporočil 14 belgijskim častnikom, ki so se peljali skozi Džibuti v Abesiniijo, da bo italijanska vojska takoj ustrelila vsakega Evropejca, ki bi ga ujela kot vojaka v abesinski vojski. Belgijski oficirji pa so nato mirno nadaljevali svojo vožnjo. Mussolini je na seji ministrskega sveta izjavil, da je vsaka kompromisna ureditev spora z Abesinijo nemogoča, ker se je prepričal, da se okoli italijansko-abesinskega spora zbirajo vse protifašistične sile v Evropi. Pa tudi zaradi velikih finančnih žr- Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Ivan Jelam Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Toina in solidna postrežba! Zahtevajte ceniki ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega srčno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, deda, tasta itd., gospoda DRAGOTINA HRIBARJA veleindustrijalca, častnega predsednika Ljubljanske borze, častnega predsednika Zveze industrijcev itd. itd. kakor za številne krasne vence in cvetje, — se tem potoni najiskreneje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo ministru g. dr. Antonu Korošcu, senatorju g. Ivanu Hribarju za topli poslovilni govor pred hišo in enako predsedniku Zveze industrijcev za Dravsko banovino g. Antonu Krejčiju. — Nadalje zastopniku bana g. pomočniku dr. Otmarju Pirkmajerju, predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. Vladi miru Ravniharju, zdravniku g. dr. Hausu za prijateljsko požrtvovalnost, čč. duhovščini, vsem številnim zastopnikom raznih oblasti, gospodarskih, kulturnih in stanovskih korporacij in društev, industrijskih, denarnih, trgovskih in obrtniških podjetij, zastopnikom Univerze, raznih zbornic in uradov, gg. občinskim svetovalcem ljubljanskim, pevskemu zboru Glasbene Matice za prelepo žalno petje, Gasilnemu in reševalnemu društvu, šolski mladini, čč. sestram, domačim uslužbencem in končno vsem številnim prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. _ . Prav iskrena hvala tudi predsedniku Zbornice TOI g. Ivanu Jelačinu in predsedniku Ljublj. borze za blago in vrednote g. dr. Ivanu Slokarju za tolažilne govore ob odprtem grobu. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana — Zagreb, dne 16. septembra 1935. Žalujoča rodbina DRAGOTINA HRIBARJA te v Italije mora ta izvesti svoje načrte v Afriki do konca. Agenzia Stefani demantira vest angleških listov, da namerava italijanska vlada proglasiti moratorij za italijanske trgovske dolgove. Vatikan je bil dioSedaj prepričan, da bo mogoče zbog francoskega posredovanja preprečiti vojno med Italijo in Abesinijo. Ker pa je sedaj sv. oče prepričan, da je vojna nevarnost vedno bolj resna, zato bo skušal posredovati, če bi bila ženevska pogajanja brezuspešna. Italijanska delegacija v Ženevi se pripravlja na odhod in čaka samo na sklepe odbora petorice. Takoj po odhodu delegacije bo abesinski cesar proglasil splošno mobilizacijo. V Niirnbergu je bila seja rajhstaga, na kateri je govoril Hitler. Med drugim je dejal, da Nemčija nikogar ne ograža in da služi, nemška vojska samo Nemčiji. Nato je ostro govoril Hitler proti Litvi, ki da uničuje avtonomijo Klajpede ter proti komunističnemu rovarenju ter proti Židom. Nato je napovedal tri nove zakone, ki jih je rajhstag takoj nato tudi soglasno sprejel. S prvim zakonom se določa, da je državna zastava črno-belo-rdeča s kljukastim križem. Drugi zakon je zakon o nemškem državljanstvu, tretji pa je protižidovski zakon, s katerim se Židje izločajo iz nemškega naroda ter postanejo narodna manjšina. Doma in po svetu Bivša ban dr, Puc je bil odlikovan z redom sv. Save I. stopnje. Bivši ban dir. Puc se jc poslovil od urad-ništva v soboto. V svojem poslovilnem govoru je naglasil, da se je ves čas njegovega banovanja postopalo objektivno in nepristransko. Novi ban dr. Natlačen je v svojem nastopnem govoru uradništvu naglasili zlasti: da se mora vse delo vršiti po geslu: z narodom za narod! Uredništvo mora ostati v stalnem kontaktu z ljudstvom. V zadnjih letih je padla državna avtoriteta in naloga uradništva je, da se ta napaka popravi. Za bana Vardarske banovine je bil imenovan Ranko Trifunovič, dosedaj državni podtajnik v pokoju. Prejšnji ban Dragoslav Djoridijevič je bil upokojen. Za našega poslanika v republiki čile je bil imenovan Franjo Cvetiša, dosedaj naš generalni konzul v Bratislavi. Volitve v okrožne urade za zavarovanje delavcev so odložene ter je minister za socialno politiko v celoti usvojil predlog konference Zbornic v Ljubljani. Smrtno se je ponesrečil framski industrialec Miroslav Pučelik. S svojim avtomobilom se je zaletel v obcestni k&men, da ga je vrglo daleč ven ;iz avtomobila in da je bil takoj mrtev. Obvestilo Obveščamo vse gg. trgovce, da g. Hinko Bravničar že več mesecev ni naš potnik iin zaradi toga nima pravice sprejemati za nas naročila ali denar. Pri tej priliki sporočamo Aisem svojim poslovnim prijateljem, da še vedno obratujemo v polnem obsegu in so vse temu nasprotujoče govorice nekih oseb zlobne izmišljotine. Tovarna hranil in pražama ADRIA* L. & M. Kr®,beU> d. z o. z.. Ljubljana-Glince. fladio^ Sreda, dne 18. septembra. 12.00: Pesmi donskih kozakov na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, obvestila. — 13.15: Napitnice na ploščah. — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Otroška ura (ge. Ga-brijelčičeva in Juvanova). — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: Prenos iz Turina: Zandonai »Romeo in Julija' (opera). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. Čtev. 8885/11. Nabava. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 2. oktobra 1935 neposredno pismeno pogodbo za dobavo žel. cevi in to 50 kom. 90 mm, po 3 m in 50 kom. 100 mm, 3 m dolž. za Prometno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 12. septembra 1935. Ureja ALEKSAKDER ZELEZNIKAR. - Z» Trrovsk®-lndu«trlJ*ko d. d »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja. O. MIHALEK. Ljubljana.