Pol trti na plačana v golovinl Posamezna štetnika 8 Nori dvorani« v Kočevju. Razpravlja]g j« 0 gospodarskih nalogah in osnovnih smernicah za sestavo predvidenega gospodarskega na-ČTta za okraj Kočevje. Poročilo o delu Gospodarskega sveta pri OLO priča, da je postavljena komisija za izdelavo gospodarskega načrta nakazala bodoči gospodarski razvoj kočevskega okraja v vseh sektorjih gospodarske dejavnosti. Osnova za uspešen rastvoj gospodarstva — izvajanje družbenega plana, ki je močno povezan s proračunom OLO, ne poteka po načrtu. ,Letni družbeni prispevek je HI meseca junija uresničen z 27%. Na slabo odvajanje družbenega prispevka delno vpliva tudi način plačevanja delovne sile nekaterih podjetij. Kmetijsko gozdno gospodarstvo plačuje svaje delavce le 80% in bo zaključni obračun »a/pravilo šele ob koncu leta. -Zanimanje delovnih kolektivov za izboljšanje proizvodnje se je na splošno dvignilo, akumulacija pa j« Razglas Letalske šole v Novem mestu PREBIVALCEM DOLENJSKE Letalska šola v Novem mestu poziva vse Dolenjce, da pomagajo pri izgradnji letalstva na Dolenjskem. To letalstvo bo naš ponos in pričevanje, da tudi Dolenjci željno čakajo čas, ko bodo imeli v svoji sredi sto in sto mladih, neustrašenih letalcev in padalcev. Prispevajte za dolenjsko letalstvo. Pokažite znova, da dolenjsko ljudstvo leži za vsem, kar je napredno in da hoče zato tudi kaj žrtvovati! MLADINA DOLENJSKE Ali si ne želiš tudi ti pilotirati jadralna in motorna letala, letati nad prelepo Dolenjsko in se uvrstiti med tisoče mladih letalcev in padalcev Jugoslavije? Zdaj lahko uresničiš sanje davnih prednikov, samo voljo pokaži! Izpričaj, da nočeš zaostajati za mladino ostalih krajev Jugoslavije, vstopaj V članstvo letalskih organizacij, ustanavljaj letalske krožke, prijavljaj se na tečaje v letalsko šolo pri Novem mestu! SINDIKALNE PODRUŽNICE Podprite nas z denarnimi prispevki in omogočite, da bo čimprej zgrajena letalska šola in dani vsi pogoji za nemoteno šolanje mladih letalcev in padalcev na Dolenjskem. Priporočamo se vam v imenu vse dolenjske mladine, podprite naše letalstvo, da se bo čimprej razvilo tudi v tem predelu Slovenije in dvignilo Dolenjsko v napredno pokrajino! DELAVSKI SVETI IN UPRAVNI ODBORI TOVARN IN PODJETIJ V rokah imate tovarne, podjetja in proizvodna sredstva, kar priča, da ima naše državno in politično vodstvo v vas popolno zaupanje. Vemo, da boste pravilno razumeli tuoi nujno potrebo razvoja letalstva na Dolenjskem ter pravilne in koristne vzgoje naše mladine. Močno razvito letalstvo na Dolenjskem bodi tudi vaša zasluga in ponos! Prispevajte za zgraditev letalske šole, za nabavo letal in drugih potrebnih pripomočkov! MNOŽIČNE ORGANIZACIJE Podprite akcijo za razvoj letalstva na Dolenjskem. S tem boste pripomogli zdravi vzgoji dolenjske mladin r. ki jo letalstvo zanima. Pomagajte, kjer koli bo treba! Zbirajte denarna sredstva, ki bodo dragocena pomoč za razvoj in utrditev letalstva v tem delu Slovenije. Propagirajte letalstvo med svojimi člani in jih vključujte v organizacijo Letalske zveze, ker je tudi to ena vaših osnovnih vzgojnih nalog. O razvoju letalstva na vašem področju, o ustanavljanju letalskih organizacij in o organiziranju letalskih tečajev razpravljajte na svojih sejah, sestankih in konferencah. Vedite, da ste moralno odgovorni za razvoj vsega, kar je napredno in kar služi pravilni in zdravi vzgoji naše »ladine! Vse prijave, obvestila in drugo pošiljajte na naslov: LETALSKA ŠOLA JVOVO MESTO, POSTNI PREDAL ?. Na isti naslov pošiljajte denarne prispevke po postnih položnicah; lahko jih pa pošljete tudi naravnost po* dmžnici Narodne banke v Novem mestu, računska knjižica Letalske šole št 656-4192. Vremenska napoved 15., 16. ter 22. m 25. 'avg. bo lepo vreme, med 17. in 21. avg. nestalno s pogostimi padavinami, okrj»g 24. avg. ponoven dež. v nekaterih podjetjih odmerjena previsoko, ker se ne ravna po proizvodnih zmogljivosti posameznih podjetij. »Tekstilana<, tovarna sukna v Kočevju, ima na primer zelo stare izrabljene stroje in je zaradi tega proizvodna cena višja, kakor v ostalih tovarnah Slovenije, ki ima novejše stroje. Stopnja akumnlacije pa je za vse tovarne, ki proizvajajo volneno blago, enaka. Zaradi previsokih cen tovarna ne more prodati svojih izdelkov in zaloge se stalno večajo, kar hromi obratovanje. Trenutno ima vezanih sredstev za 165 milijonov dinarjev. Po sklepu Sveta je bila napravljena revizija, ki je ugotovila, da se kopiči blago zaradi visokih cen. Svet je mnenja, da bo blago možno prodati le, če se znižajo prodajne cene, kar bi bilo mogoče doseči z znižanjem akumulacije. Sicer bo tovarna morala prenehati z obratovanjem. Drugi del dohodkov proračuna — udeležba na dohodnini, je tudi pereč. Treba je bilo najeti kredit za nujne izdatke OLO. Tak' kredit pa zopet bremeni proračun, ker je treba plačevati obresti. Tudi davke v okraju Kočevje zelo slabo plačujejo in je zaostankov približno 8 milijonov dinarjev. Krivdo za neizterjane davke nosijo občinski ljudski odbori, ki do iztirjevanja nimajo pravega odnosa. V Loškem potoku na primer odborniki niso hoteli razdeliti tretje akontacije, češ da je previsoka, ne da bi se prej prepričali o zmogljivosti posameznih gospodarstev. Podobno je pri privatnih obrtnikih, ki se branijo plačevati dohodnino in celo davek na promet proizvodov. V okraju je tudi močno razpaseno šušmarstvo. kar občutno zmanjšuje javne dajatve. Investicijska dela pa potekajo zadovoljivo. Tlakovanje ceste v Kočevju, za kar je bilo določenih 5,600.000 din, bo v kratkem končano. Po načrtu izkoriščajo tudi kredit za obnovo ali popravilo javnih stavb. Že popravljena ali v delu so poslopja: šola v Stari cerkvi in Ribnici, gimnazija v Ribnici, internat v Fari, šola v Papežih, občinsko poslopje v Dolenji vasi, šola v Kočevju, občinsko poslopje v Mozlju. kinodvorana v Kočevju ter Še nekaj stanovanjskih poslopij in lokalov. Za tlakovanje ceste v Ribnici je. kredit že izkoriščen, vendar bi pa potrebovali za gradnjo še najmanj 5 milijonov. Gospodarski svet je posvetil mnogo pozornosti tudi uničevanju raznih škodljivcev, predvsem koloradskega hrošča, ki se je v okraju močno razpasel. Svet je izposloval še nekaj škropilnic in za-prašilcev, ker jih doslej ni bilo dovolj. Vsak malomaren odnos do koloradarja bi lahko imel katastrofalne posledice, ker je krompir glavni poljski pridelek v okraju. Po sprostitvi obvezne oddaje v gozdarstvu se je zadnji čas opazilo, da so nekateri lastniki začeli močno izkoriščati gozdove. Ker pa so naši gozdovi že tako močno izsekani, bo OLO to sekanje odločno zajezil. V letošnjem letu so na kočevskem spet naredili veliko škode divji prašiči. Kmetje se pritožujejo, da se nihče ne zmeni za povračilo škode. Okrajni ljudski odbor je pred- lagal, da se zviša lovska zakupnina, kar je bilo tudi sprejeto. O dosedanjem delu komisije za sestavo bodočega gospodarskega načrta je poročal predsednik Jože Žagar. Komisija je pregledala vse pogoje gospodarskega razvoja v okraju. V glavnem so pogoji za razvoj živinoreje, gozdarstva in lesue industrije, v manjši meri pa za poljedelstvo in sadjarstvo. Treba bo izboljšati zaraščene površine, ki so mrtve in ne prinašajo nobene koristi. Nadah na dejavnost v kočevskem okraju je še rudarstvo in tekstilna industrija, ki pa se mora modernizirati, ter opekarska in keramična industrija. Vse naravne pogoje za razvoj ima tudi turizem in obrtništvo. Vendar pa je treba za razvoj teh gospodarskih panog resiti vprašanje elektrifikacije, vodne preskrbe in prometa. Za povečanje krmske baze za živinorejo bo treba očistiti zaraščene ko-šenice in pašnike. Glavni namen živinoreje mora postati predelava mleka in mesa. V kostelski, in osilniški občini pa imajo še pogoje za razvoj sadjarstva, čebelarstva in perutninarstva. Po površini je v okraju najbolj zastopano gozdarstvo, ki je v teh letin zaradi obnove precej utrpelo. Za vzgojo nego in izkoriščanje gozdov bo treba izdelati poseben načrt. Meliorirati. bo treba skupno še približno 6 tisoč hektarov površine. Obrtništvo še ni dovolj razvito, treba bo dvigniti tradicionalno suho-robarstvo, lončarstvo, sodarstvo itd Tudi kovinarstvo bo treba bolj razviti. Za razvoj turizma bo treba urediti prometne žile in sredstva, ki so v okraju prav slaba. Enako gostišča. Končno bu treba še modernizirati cesto Ljubi jana-Delnice. Kočevski predel je od morja oddaljen le približno 75 km, mesta ob Jadranu, Reka, Opatija, Crikvenica in drugi pa nimajo pravega zaledja glede dobave kmetijskih pridelkov. Z modernizacijo te ceste na morje bi bila vsej Dolenjski odprta pot na to tržišče. V tej zvezi bo treba misliti tudi na železniško zvezo, oziroma spoj tega predela z morjem. V razpravi so odborniki okrajnega ljudskega odbora pokazali predvsem-na težave, ki ovirajo hitrejši gospodarski razvoj. V posameznih krajih težijo za čimprejšnjo elektrifikacijo, sušni kraji za izboljšanje vodne preskrbe, v Ribnici za regulacijo potoka Bistrica, v Kočevju za ureditev Rinže. Kostelei bi radi cesto Fara—Stari trg ob Kolpi. Dobrepoljci pa nekaj kreditov, da bi obdržali vzorno živinorejo na sedanj! višini. Državno posestvo v Kočevju bo letos žrtvovalo 20 milijonov dinarjev za elektrifikacijo svojih predelov. Draga je pripravljena prispevati pri tem vsa težaška dela. Okrajna skupščina je predlagala okrajno volilno komisijo s predsednikom Rajkom Zupancem na čelu ter komisijo za volilne imenike. Izvoljen je bil predsednik disciplinskega sodiš--a ter posvetovalni odbor pri podružnic; Narodne banke v Kočevju in v Ribnici. X0Z 6^5348 62 I DELOM ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA lenimi <: o na Dvora v časi VI. Kongresa IfPJ O Dvoru, oziroma razmerah na Dvoru smo že večkrat pisali v našem Usru. Največkrat o nezdravih razmerah r bivšem KLO. v podjetjih in o ljudeh, k( so nekaj časa vedrili in oblačili v tem kraju, dokler se niso končno znašli tam, kamor spadajo. Ob branju raznih sodnih razprav o prejšnjem gospodarjenju na Dvoru, so si bralci skoraj ustvarili prepričanje, da je tam vse gnilo in ni nič pozitivnega. Pa je prav nasprotno. Že to, da so domačini sami opazili in odkrili vse nepravilnosti, jasno priča, da je na Dvoru do^ volj poštenih ljudi, ki jim ni vseeno, kako se gospodari z ljudskim premoženjem. Znali so razkrinkati vse škodljivce ter danes že krepko usmerjajo gospodarsko življenje kraja v napredno smer. Partija je, pobudnik vsega gospodarskega in političnega življenja Ko je partijska organizacija očistila lastne vrste, je postala vodilna sila vsega življenja na Dvoru in v okolici. Odprti partijski sestanki in drugi so redni, na njih razpravljajo o vsem, kar se tiče političnega, gospodarskega in kulturnn-prosvetnega življenja občine. Nepartijci so že zdavnaj spoznali prav rz dela in prizadevanja partijcev, da so to najbolj požrtvovalni ljudje, zato jim v tem prizadevanju radi sledijo in pomagajo. Tako točnega pregleda nad svojim članstvom nimajo organizacije nikjer v okraju, kakor na Dvoru. Kot Ftovsod je tudi v tej občini se nekaj judi izven organizacij, toda tudi zanje se množične organizacije zanimajo in ni dvoma, da se bodo še ti v kratkem priključili veliki večini prebivalstva ter Šli po poti, po kateri jih vodi Partija v borbo za gospodarski napredek kraja in v korist vsakega prebivalca. Pet mesecev gospodarjenja poštenih ljudi na prejšnjem KLO in sedaj na vodstvu občine z 2200 prebivalci, že kaže prve gospodarske uspehe. Krajevna žaga je vsa leta obstoja dala le 18.000 din dohodka, sedaj pa v petih mesecih 84.000 din! Prej so bili večkrat v zadregi za plače delavcem, sedaj tega ni. Seveda, žago so vodili in nadzirali ljudje, o katerih smo že pisali v sodnih procesih iz Dvora, zato ni moglo drugače biti. V dveh stavbah na žagi. ki sta po svoji velikosti' podobni graščini, so imele vsa leta po vojni glavni štab podgane vsega Dvora, stanovanj pa je prav tako primanjkovalo, kot drugod. Sedaj je tam šest udobnih stanovanj. Prav tako je bil grad vsa leta po vojni neizkoriščen. Lastninsko roko nad njim je držalo Gozdno gospodarstvo Novo mesto, redno pobiralo najemnino, za popravilo pa ni nihče skrbel. Ko so si množične organizacije na Dvoru 1949 postavile za nalogo zgraditi zadr. dom in so se dela že lotile, je nadaljnjo gradnjo zavrlo prav trdovratno vztrajanje gozdnega gospodarstva na lastnini gradu čeprav ni imelo nobenega razloga za to. Sedaj je grad že drugačen. V preurejenih spodnjih prostorih ima dostojne prostore občinski ljudski odbor, v prvem nadstropju so udobna stanovanja, stranski trakt pa bo urejen za obrtne delavnice. Zraven gradu bo drugo leto stal zadružni dom. To je sedaj sklep občinskega ljudskega odbora in vseh organizacij. Sedaj so se lotili še odstranjevanja ruševin od bomb podrte cerkve, kjer bodo prido- DnSan Zupančič, predsednik občine Dvor Vpisovanje v šolo za učence v trgovini NOVO MESTO Vpisovanje in pričetek pouka za L, II. in III. razred bo v ponedeljek, dne 8. septembra t. 1. od 10. ure dalje v pisarni šole. bili lep prostor za šolski vrt in igrišče. Postopoma bodo premestili tudi pokopališče, ki prav gotovo ne spada k šoli. Svet za gospodarstvo ima redne seje ob polni udeležbi Kjer ie delo občinskega odbora in množičnih organizacij razgibano, tam tudi občinski sveti niso samo na papirju. Gospodarski svet na Dvoru ima redne seje, s polno udeležbo članov. Kot najnujnejše gospodarske naloge je svet predvidel elektrifikacijo vasi in metk r bo z. vodo višje ležečih vasi. Transformator na Jami že stoji od leta 1947, toda električne napeljave nima nobena vas. Pomagajo si trenutno z lastno električno centralo na Krki. ki pa ne zadostuje niti za sam Dvor. Prebivalci so žesami zbrali precej denarja in drogov za napeljavo elektrike, nekaj pa bo prispevala iz svojega letnega dobička še kmetijska zadruga. Zagrizli so se, da mora biti električna luč čimprej v vsaki vasi. Preskrba z vodo je najbolj kritična v Malem Lipovcu. Ker imajo v bližini vasi tri izvire, ki pa v sušnih mesecih usahnejo, je svet sklenil, da še to jesen zgradijo vodne rezervarje. Denarna sredstva bo dal prodani les. ki ga bodo pridobili pri čiščenju pašnika. Prizadevnost gospodarsko razgledanih in poštenih ljudi na Dvoru se čuti tudi v kmetijski zadrugi. Kot vse naše zadruge, je tudi ta imela do nedavnega kot glavno nalogo samo trgovino, zraven tega pa še samo dokaj revno kovačijo. Novi upravni odbor se s tem ni zadovoljil. Imajo že zidarski in tesarski odsek, ki imata polne roke dela in naročil, razvija se dobro strojni odsek, ustanovljen pa je tudi — gotovo najvažnejši — živinorejski odsek. Prva plemenska živina je že v hlevu. V kratkem bodo nakupili še več plemenske živine z rodovnikom. Krme imajo že dovolj, ker so dobili od Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo T,RS v najem precejšnje površine travnikov na Kočevskem. Za hleve je kot nalašč primerna velika zidana stavba ob Krki, ki bo lahko sprejela do 80 glav goveje živine. To je začetek napredne živinoreje v Suhi krajini. Še preden pa bodo napolnili te hleve z živino, morajo zavarovati levi brec Krke pri gornjem jezn. sicer bi se lahko ob povodnji razlila Krka na to stran in uničil« hleve. Breg bodo zavarovali še to jesen. Gospodarska bodočnost kraja je d živinoreji in obrtništvu Suha krajina s svojo skopo zemljo za obdelavo, toda s številnimi pašniki in travniki, je najbolj primerna za napredno živinorejo. To je bil tudi pred vojno glavni vir dohodkov suhokrajn-skega Kmetovalca. Pojavlja se vprašanje odvisne delovne sile, ki jo bo treba nekje zaposliti. Velik del. posebno ženske, bi lahko zaposlile dobro organizirane obrtne delavnice, zlasti izdelovanje predmetov domače obrti. V tem oziru so suhokranjčani dosedaj pokazali premalo vneme. Vse preveč so se zanašali na pomoč države ffl stricev ter tet iz Amerike, pa tudi na neke spremembe, ki so jih tako trdovratno napovedovali nekronani cesarji Suhe krajine doma in v inozemstvu tipa Gnidovec in drugi. V Suhi krajini je tudi dovolj dobre železne rude. ki so jo enkrat že topili na Dvoru. Nikjer ni rečeno, da se rudna bogastva ne bodo še izkoriščala za potrebe našega socialističnega gospodarstva. Tako je sedaj občinski ljudski od organizacij zastavil delo za gospodarski procvit kraja. Do VI. kongresa KPJ, kateremu na čast tekmujejo vsi delovni ljudje v občini, bodo že lahko pokazali vrsto doseženih uspehov. Dvorčani in okoličani ter vsi, ki pridejo v ta kraj, pa že danes vidijo najbolj požrtvovalnega človeka, ki se resnično trudi za dvig občine, sedanjega predsednika občinskega ljudskega odbora in člana okrajnega komiteja KPS tovariša Dušana Zupančiča, rezervnega kapetana in nosilca partizanske spomenice iz leta 1941. Neumoren pri delu, bodisi pri političnem ali gospodarskem, poln zdravih načrtov in pobud za napredek kraja, bo ob podpori vseh poštenih in delovnih ljudi občine prav gotovo pripeljal gospodarstvo dvorske občine po poti nenehnega napredka v korist vsakega občana in celotne socialističnega skupnosti. R Tabora v Črnomlju se je udeležilo nad 2000 ljudi Kulturnega tabora na prostem v Kanižariei pri Črnomlju se je udeležilo v nedeljo 10. avgusta nad 2000 ljudi. Na sporedu je bil nastop narodnih noš iz Črnomlja in Adlešičev ter ljudska igra Miklova Zala, ki so jo predvajali člani KLTD Šmarje pri Jelšah ob sodelovanju konjenikov črnomaljske garnizije JLA. Hud naliv je prekinil spored za nekaj ur in se je nadaljeval šele jiozno popoldne ob ne-nekoliko manjši udeležbi. Travnih pred desetimi leti in danes Marsikateremu partizanu je poznana vas Travnik v Loškem potoku. Že leta 1941. so tu ustanovili Osvobodilno fronto. Organizirati jo je začel profesor Jože š<..!.o. V to veliko delo je prvega povezal tov. Ladota Vrtačnika, učitelja v Loškem potoku, ki je potem povezal ožje prijatelje in sodelavce v bivših liberalnih Organizacijah. Prvi pristaši OF so bli predvsem delavci, kmečki fantje in delovna inteligenca iz Travnika. Tudi iz drugih sosednih vasi so bili v manjšem številu zastopani. Že. leta 1041 je bilo aretiranih več fantov zaradi trganja italijanskih zastav. Tudi večkratnega pretepanja v Kapčevi gostilni ne bodo Travničanj nikoli pozabili. Odpor do okupatorja, pa je vedno bolj rastel. Kljub raznim ofenzivam so Travničanj vstopali v partizane. Med prvim iso bili: Karol Miku 1 ič, Anton Miku lic, Franc Krže, Lado Vrtačnik, Ferdo Skok, Polde Bencina, Karol Rus, Ludvik Bencina, Jože Levstik, Filip Pajnič, Niko Pajnič, Rude Mikulič, Slavko Mohar ter drugi zavedni va-ščani. Dekleta in žene o pridno obveščale ter zbirale hrano in sanitetni material. Življenje se je mirno razvijalo 24. julija 1042 sta v Belci nad Borovcem padla učitelj Lado Vrtačnik in Franc Krže iz Travnika. Prišla je Roška ofenziva. Vseokoli se je slišalo grmenje topov. Formirale so se manjše partizanske skupine. 27. julija 1042 so Italijani pridrli v Loški potok. Med potjo so zažigali seno, ki je bilo zloženo v kopicah. Za informacije so se obrnili na občino. Tajnik Košmrlj in župan Bartolj sta bila dobra informatorja. 28. julija 1942 so Italijani aretirali učitelje osnovne šole: Ladislava Čuka, Janka Benedičiča, Pavla Silovinaca in Dolenjske toplice se pripravljalo na praznih slovenshth brigad V Dolenjskih Toplicah so vsa leta po vojni govorili, da bi bilo treba urediti to in ono, ostalo je pa vse pri starem, do letos, ko Topličani svoje zamisli in načrte vneto uresničujejo. Dolenjske Toplice naglo spreminjajo pohabljeno in zanemarjeno podobo. S pomočjo ljudske oblasti izginjajo sledovi vojne, hkrati pa se izboljšujejo nekatere komunalne naprave, ki so bile resna ovira za napredek tega znanega kopališkega in partizanskega kraja. Stanovanjska stiska je tudi v Dolenjskih Toplicah huda. Primer z žup-niščem pa -priča, da je še zmerom najti neizkoriščenih prostorov. Z delno prezidavo župnišča je občinski ljudski odbor dobil v prvem nadstropju štiri lepe prostore za svoje pisarne in dve sobi za matični urad- v pritličju pa udoben prostor za pošto. Vsi ti prostori so bili po vojni neizkoriščeni. Vodovod je bil predmet nešteiih razpravljanj in ugibanj, kako bi ga izboljšali. Sedaj je to pereče vprašanje malone rešeno. Na novo so zajeli vodo na izviru v Podturnu, gradijo nov večji 'zbiralnik na višjem kraju, obenem pa tudi izmenjavajo cevi. Doslej so bile železne cevi, zdaj bodo pa položili azbestne domačega izdelka in z večjim premerom. Hkrati z vodovodom urejujejo tudi kanalizacijo in regulirajo potok Sušico, ki teče skozi vas. Vsa ta dela je prevzelo novomeško okrajno gradbeno podjetje >Krka«, Topličani pa s prostovoljnim delom pomagajo, da delo poteka hitreje. Topličani radi prihajajo na prostovoljno delo, saj vidijo, da gre zares. Na skupnem sestanku so sklenili, da bo sleherni, za delo sposobni domačin opravil vsaj 16 prostovoljnih delovnih ur. Mnogi med njimi, kot na primer Lovro Zupane, so to obvezo že presegli. Seveda je tudi nekaj takih, ki nočejo zraven, pa tudi brez njih so Topličani s prostovoljnim delom že očistili strugo Sušice in bodo pomagali vse dotlej, da bodo Toplice res urejene. Hkrati z obnovo vodovoda, uredi- bor na Dvoru ob podpori množičnih ' tvijo kanalizacije in regulacijo Sušice čutili kar najbolje gradijo nov most in pripravljajo tlakovanje ceste skozi trg. Dela je prevzelo republiško gradbeno podjetje >Pionir«. Pozivu Občinskega ljudskega odbora in posebnega gradbenega odbora, ki v imenu občine vodi vsa dela, so se sedaj odzvali tudi posamezni privatni gospodarji, pa začeli popravljati in beliti svoje hiše. šola je tudi že popravljena in pobeljena. Tako je vsestransko poskrbljeno, da bodo Toplice dobile lepo podobo in se olepšale za praznik slovenskih brigad. Moti le okruše-na cerkev sredi trga z italijanskim napisom še iz časa okupacije. Kaže, kakor da se v splošni vnemi za prenovitev Toplic s tem napisom roga prizadevnim Topličanom, kakor se župnik roga Občinskemu odboru, misleč, da mu ta ne bo mogel izterjati 126 tisočakov, ki jih dolguje za davke! Dokaj čudna zadeva je z ureditvijo pokopališča. Urejati so ga začeli že lani, pa je nastal spor med člani gradbenega odbora, ki se niso mogli zedi-niti. koliki odstotek cementa naj se primeša betonu, in delo je zaspalo, cement so pa baje prodali privatnikom. Tako je sedaj ureditev pokopališča padla v breme občinskega gradbenega odbora; ta si prizadeva, da bo pokopališče dokončno urejeno še letos. Z začetimi deli, ki bodo končana do prvega septembra, bodo Dolenjske Toplice dobile povsem novo lice, dani pa bodo tudi pogoji za nadaljno ureditev in razširitev tega pomembnega kopališkega in letoviškega kraja. Z regulacijo potoka Sušice bo zatrto leglo komarjev, zbirališče smradu in žabjih mlak. Na tlakovani cesti ne bo več toliko blata in prahu, na mesto starega vodovoda z majhno zmogljivostjo in nezdravo vodo, bo sedaj trg preskrbljen z dobro pitno vodo in v zadostni količini. Tako bodo Dolenjske Toplice prenovljene in pripravljene sprejele svoje drage znance iz časa narodnoosvobodilne vojne, borce slovenskih brigad. Tn upajo, da se bodo med Topličani no- R Dbrerja, učitelja v Krvavi peči, ki je pribezal pred Italijani. 29. julija 1042 so zažgali Belo vodo (i ravnik) — 17 hiš in gospodarskih poslopij. Zahtevali so Rudolfa Mikuliča in Antona Debeljaka, imena katerih so imeli napisana na listku. Ker pa ju niso < i o b i I i doma, so jima zažgali hiše in odpeljal s seboj po tri brate od vsakega. Gregčeve sinove so odpeljali v gozd Debeli vrh, Valentinove pa v Muš-njevec. Ustavili so se sredi gozda in pričeli kopati jame. Starejši Valentinov sin Ivan je takoj uvidel, da so jame namenjene njim. Namignil je bratoma, da naj zbeže. Sa.a je takoj skočil globlje v gozd in izginil Italijanom izpred oči. Za njim so metali bombe, dobil je več ran; kljub temu se mu je posrečilo uiti. Skril se je na košato smreko, kjer je prebil dva dni, brez vsake hrane. Brata je našel potem ustreljena na istem kraju. Kje pa trohnijo mučeniška trupla Gregčevih sinov, ni znano nikomur. Istega dne so pri Mrtalozu ustrelili štiri učitelje. 30. VIL 1942 je na Griču rešila življenje dvema partizanoma mladinka Kristina. 31. VII. so Italijani ponovno obkolili Travnik. Odbrali so moške do 45 let stare, jih suvali s puškinimi kopiti ter jih kot živino odgnali na Opal-darjev vrt. Tako so jih odbrali 24 ter jih delili v dve grupi. Odbrali so 11 domačinov iz zavednega Travnika — očetov in sinov. Med njimi je bilo tudi šest nepoznanih tovarišev. Ko se je popolnoma zmračilo, so jih mučili in nato ustrelili. V skupnem plitvem grobu počiva 17 mučenikov. Obenem so zažgali Travnik na več mestih. Pihal je močan veter, ki je kmalu razširil ogenj. Bilo je grozno. Po vasi je mukalo govedo, cvilili prašiči, otroci jokali; od odraslih pa ni nihče jokal, vsak je stiskal pesti in klical v srcu po maščevanju. Zgorelo je 105 hiš in 140 gospodarskih poslopij. Vas je dobila čudno lice: ožgani dimniki so samevali in se dvigali proti nebu, po tleh so tleli še zadnji ogorki. Travničani pa niso klonili, temveč so postajali vse bolj uporni; ogenj ni uničil volje do zmage in svobode. Okupatorjev raz besneli teror se je nadaljeval. Vrstile so se aretacije.* Nekaj partizanov se je javilo. Bili so internirani. Ostali pa so vzdržali in se borili naprej do zmage. 8. in 9. avgusta 1042 so zajeli in ustrelili pet partizanov in terencev: Bobnarjevega Kor-leta, Juresovega Korleta. špelčevega Rudolfa, Dednarjevega Mirka, Žnider-je\ega Antona. Nekaj dni pozneje pa so mučili in ustrelili v cerkvi sv. Barbare prvega upornika — sodelavca za OF, kmeta Franca Barlota iz Travnika. Tabor je pil kri svojih faranov. Italijani so se utaborili na Taboru. Ustanovili so Be-ga. Župnik Pravhar, kaplan Puhar in orožnih Pikel so bili prvi izdajalci slovenske*« nnrori*. Travničani pa so vztrajali. Množično so vstopili v partizanske vrste, 61 Trav-ničanov je dalo svoja življenja za našo lepšo bodočnost. Med njimi sta bili tudi tovarišici 'Angela Zbačnik. partizanka, in Tilka Lavrič, terenska delavka. Po osvoboditvi niso držali križem rok. Do danes so obnovljene skoraj vse hiše in gospodarska poslopja. Množične organizacije so delovne. V letošnjem letu je vaška organizacija Osvobodilne fronte Travnik lahko za vzgled vsem ostalim. Uspela je zgraditi napajališče za živino, kar se je v stari Juogoslaviji obljubljalo 30 let. Opravili so tudi veliko raznega drugega dela. kot popravila potov, Čiščenje pašnikov, dvig deleža v KZ, sprejem novih Članov v KZ. Vse to in še marsikaj so napravili. Zavedajo se, da je bila svoboda plačana s krvjo, zato pridno pomagajo pri izgradnji naše domovine. Č. B. GOSTILNA VRHOVNIK PREJ FABJAN v Dilančevi ulici št. 4, NOVO MESTO, ponovno odprta. Topla in mrzla jedila in pijače! Se priporoča! Italijanska zasedba Žužemberka je naletela med duhovniki na topel sprejem. Bele niti, ki so vodile iz Škofije v 2adnje podeželsko župnišče, so se lahko trdneje pletle. Belogardistične sanje o »svobodnem belem ozemlju« v Suhi krajini so vneto poizkušali uresničevati župniki, kaplani in župani z italijansko pomočjo. Uresničiti pa jih niso mogli zaradi partizanskih brigad, ki so z ofenzivami gonile fašiste in njihove domače plačance. Kaplan Janez Jenko, ki se je z žu-žemberškim organizatorjem bele garde Jožetom Lavričem pravočasno umaknil v Ljubljano, se je s svojim begom rešil zasliševanja pred partizanskim sodiščem, ki je v juliju 1942 raziskovalo binkoštno mobilizacijo. Toliko lažje je osumljeni dekan Gnidovec partizanskemu sodišču tajil svojo udeležbo v nečednem izdajalskem poslu. Priznal pa jo je — in še marsikaj več — »svojemu dragemu gospodu Janezu« v dolgem pismu, ki ga je poslal 14. septembra 1942 pobeglemu kaplanu Jenku v Ljubljano. DEKAN GNIDOVEC SE RAZKRIVA SVOJEMU KAPLANU Zanimivo Gnidovčevo pismo slika Ozadje tega, okoli česar se je vrtela preiskava partizanskega sodišča. Začel ga je z besedami: »... Tako vesel sem vsakega glasu od Vas! Ker vsebujeta obe pismi toliko vprašanj in naročil, sem moral vzeti kar cele tri pole, pa še ne vem, če bom spravil vse gori.* Gnidovec na tri pole ni »spravil vsfiga gori*. Celih devet strani je pora- Ob razvalinah Žužemberka krinka \i;kk»\am:c\ cesarja suhe krajine je padla bil, da je podrejenemu kaplanu od začetka do konca opisal — svoje izdajstvo nad Zužemberčani in Suho krajino. V pismu je dal duška svojim čustvom; ničesar ni skrival pred dragim kaplanom, s katerim sta pred pobegom zadnjega v Ljubljano vneto kovala načrte proti partizanom in vlekla v nesrečo nešteto lahkovernih in preveč vernih Suhokranjcev. če bi partizansko sodišče dobilo v roke to njegovo septembrsko pismo, bi za svoje zločine odgovarjal dekan Gnidovec slovenskemu ljudstvu že pred 10 leti. Tako pa se njegovo vojno hudodelstvo odkriva šele sedaj. Primero o počasnih, a zanesljivih mlinih, ki jo je dekan Gnidovec tolikokrat dajal z žužemberške lece, ju suho-kranjski nekronani cesar tudi sam dočakal. Svoj »krščanski človekoljubni« obraz začenja odkrivati Gnidovec s popisovanjem julijske osvoboditve Žužemberka in pravi: »... Torej najprvo naj vam popišem avtentično zgodovino naše republike in sedanjega interregna. V ponedeljek po našem žegnanju 18. julija je vojaška posadka nepričakovano zapustila Žužemberk. V soboto prej sem se bil po mnogih prošnjah dogovoril s komandantom (italijanskim — seveda, op. uređaj #» dovolil jutranjo službo božjo v farni cerkvi In dveurno izpostavitev sv. Rt. za vedno češčenje. Ob 11. uri pa bi bila služba božja na trgu, ravno tako tudi popoldne. Toda proti večeru je odšla iz Novega mesta nova, še močnejša četa pod vodstvom kolo-nella in ta me pokliče k sebi ter prepove sploh vsako službo božjo v farni cerkvi na dan našega žegnanja. Lahko si mislite, kako mi Je bilo pri srcu. To so izvedli v Smihelu, pa so tam za dve uri Izpostavili sv. Rt. in molili ob polni cerkvi. Cez nedeljo so vojaki likvidirali vse blagajne v trgu, ter povabili vse učiteljstvo in uradništvo. naj se z njimi vred umakne iz Žužemberka. Mi smo imeli nad 60 vojakov v hiši, pa nam ni nobeden niti črhnil, da se nameravajo umakniti. V ponedeljek smo jih začudeno gledalf odhajati. Na našo hranilnico se niso spomnili, mi pa smo imeli notri nad 50.000— gotovine! Ravno preje so Ogibovi ves dolg plačali, mi pa denarja nismo mogli več odpo-slati. Z vojaki je moralo tudi nad 20 civilnih voz iz trga voziti razno zaplenjeno blago, radioaparate in karabi-nersko opremo v Novo mesto ... Ze popoldne so začeli partizani prihajati v trg. Sedaj mi g. Janež pove, da je že pred par dnevi dobil iz Dobrniča naročilo, naj meni pove, da sem v nevarnosti in naj se umaknem iz fare. Hitro sem v hranilnici uredil tako, kot da smo ves denar odposlali že pred časom Zadružni zvezi, v resnici pa sem ga spravil v župnišču (kakor je delal vsa leta pred vojno, tako je s hranilničnim denarjem Gnidovec postopal tudi med okupacijo! — op. ur.)... Kmalu popoldne so začeli prihajati razni komisarji, intendanti itd. v župnišče. Želeli so le raznih pojasnil..., zagotavljali so mi, da... se bomo' najboljše razumeli-• • Drugi dan sem imel že 4 krat preiskavo, vselej s predidočim ljubeznivim naročilom, da se vsaka zataja kaznuje s smrtjo. Intendant Tilen z Jesenic je imel revizijo v hranilnici. Z obžalovanjem je vzel na znanje, da naš zavod ne more okrepiti financ osvobojenega ozemlja (po zaslugi lažnjivih vknjižb dekana Gnidovca — op. ur.)... Ta dan so tudi imeli prvo zborovanje srečnih, osvobojenih tržanov -— v trgu pod lipo. Pripeljali so se v krasni limuzini trije od višje komande iz Starega loga. Eden se je predstavil kot krščanski socialist, eden Sokol in eden komunist. Oboroženi partizani so nagnali ves trg skupaj, a nas v župnišče niso prišli iskat. G. Hrovat pa je iz radovednosti šel zraven. Klobasali so veliko o osvobojenju in raju, ki bo nastal... Četrti dan me je ob spremstvu dveh oboroženih tovarišev počastil z obiskom komandant mesta... »Mirko«, t. j. bivši učitelj iz Poloma Račič, in me prvič dobro uro zasliševal. Gnjavil me je najbolj zaradi Vas: Kaj ste počeli, kdo je zahajal k Vam, kje se nahajajo Vaše stvari itd. Nato je bila zopet preiskava, zaplenili so mi daljnogled in italijansko zastavo. Eden od oboroženih je surovo grozil, če bom še kdaj tako pridigoval kot sem prejšnji teden pri Sv. Antonu, kjer sem rekel, da iz vsakega grma preti morilna cev... Dne 21. julija pride komandant z enim samim oboro-iencem zopet v pisarno ter me vnovič na dolgo in široko zaslišuje o Vas in vašem premoženju,... V četrtek 30. julija sem bil po kosilu v vinogradu, kjer sem privezoval trte, ko me kličejo, češ da me partizani čakajo. Grem v župnišče in dobim v kuhinji enega elegantnega partizana in tovarišico partizanko v hlačah. Prosila sta vode in sadja... Ko pridem, zahtevata, naj grem v pisarno in dam na razpolago pisalni stroj in več pol papirja. Potem povesta, da sta od Vrhovnega vojnega sodišča ... Najprej zaslišujejo mene, in sicer 2 uri in pol... Zasliševanje se je vrstilo zopet okoli vas, kdo je hodil v župnišče, s kom ste občevali, če ste res organizirali mobilizacijo »bele garde«. Junaško sem tajil vse, sklicujoč se na zaposlenost v pisarni zaradi rojstnih potrdil za legitimacije (podčrtalo ur.). Gnidovec opisuje nato kaplanu Jenku, da so »tovariši dobili v roke pismo, ki mu ga je pisal«, v katerem pa »sem se k sreči zelo previdno izražal na obe strani, ker sem računal s tem, da pride pismo lahko enim kakor drugim v roke«, kar nam prepričljivo govori o tem, da se je dekan Gnidovec Že takrat dobro zavedal svoje krivde pred ljudstvom in se je bal, da bi partizani zvedeli za njegove skrivnosti. Štev. 33. DOLENJSKI LIST Stran 3 IZ flASlH $C£AJ£V Kočevje Ker 3«» bilo letos pretežno vroče vreme, «o rdeče maline že zrele, v gozdu je vedno veliko nabiralcev, ki naberejo tudi po 25 Utrov malin. Ker so cene ugodne, jih prt-neseio velike količine v odkupno trgovino. Ostalih zdravilnih zelišč pa je letos bolj malo, ker Jih Je zamorila velika suša, ki je bila tudi po gozdovih precej občutna. Veliko &kode je povzročila tudi spomladanska slana, ki ,ie pomorila predvsem lipovo cvetje in borovnice. * Za strokovno Izobrazbo In izpopolnitev kadrov je v načrtu več poučnih potovanj. Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov bo za svoje člane priredilo izlet na Pohorje, kler si bodo ogledali tamkajšnji način vzgoje in Izkoriščanja gozdov. Gostinci nameravajo obiskati razne turistične kraje na Gorenjskem in Primorskem, da bodo videli, kako se posluje, ker je v našem okraju turizem zelo slabo razvit. Člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov pa so že obiskali več državnih posestev na Štajerskem, kjer so se predvsem zanimali za živinorejo, -ko Živilski trg v Kočevju Navzlic temu, da se je že v časopisih Veliko pisalo, opozarjalo na sestankih in tudi osebno, se prodaji živil v Kočevju še vedno ne posveča dovolj pozornosti. Sadja Pride na trg razmeroma zelo malo ln Se tega prinesejo po večini okoliški kmetje. To sadje pa je kakovostno zrlo slabo, često Je nezrelo, obtnlčeno, nagnito itd. Značilno je to, da imamo na trgu tržnico, ki pa Jo- zelo malo uporabljajo. Prodajalci sadja imajo svoje košare kar na tleh ali na kakih zabojih ob cesti, kjer se nabira po sadju vsa mogoča nesnaga in prah. Tudi cene so zelo visoke, pretirane. Čudimo se, cTa te prodaje nihče ne nadzira iz higienskega ali tržnega razloga. Ce pa je že kdaj kakšna kontrola, ( OBVESTILA ) RAZPIS Enoletna kmetijsko-gospodinjska šola v Mali Loki pošta Velika Loka. 0L0 Novo mesto sporoča, da se bo pričel redni pouk L oktober 1952. leta. Dekleta, ki žele obiskovati to solo, posebno se članic-* zadrug, naj vlože prošnjo na upravo sol« do 15. septembra. Pro&nji naj Prilože: 1. zadnje šo'iko spričevalo (najmanj dovršena oHinv.ia šolal, 2. prepis rojstnega lista (etaroet od 17 do 30 let), 3. kratek življenjepis. 4. zdravniško spričevalo 5. potrdilo staršev oziroma zadrug o red-dnem vzdrževanju. 6. izpisek iz volilnejra imenika. Mesečna oskrhovalnma znaAa 2000 din. Vs* ostala po.jasmla daje uprava šole. Prošnja s« kolkuje s 30 din vsaka priloga pa 25 din. Uprav* kmeti Jsko-gospodlnjtke fiole Mala Loka — p. Velika Loka c__JCjlko- KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 15 do I", avgusta: ameriški film v barvah »Bagdadski tati««. Od 19 do 21. avgusta: jugoslovanski film »Dokumenti dobe«. Od 22 do 35. avgusta: angleški film »Larlv Hamilton«. KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: lfi. in 17. avgusta: ameriški film »Dom soTraštva«. 20. in 21. avgusta:: angleški film »Zasebno življenje Henrika VIII«. OgžasL Prekliru.lem os«bno izkaznico It 12837 na ime Fink Vera. Brod 4. Prodam ali zamenjam žago venicianko. Naslov v upravi usta Prodam moško kolo. Jankelj Franc, Krka U pri Novem m«*tu- . . Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje Prireja dne 24. avgusta 1952 sejem delovnih konj in žrebat starih 1—3 let. Pohitite m na« obiščite! Obeta se vam ugoden nakup-Zveze z vlaki ugodne. Vse informacije daje prireditelj. Telefon — Kočevje 27 ali 32. ZAHVALA Vsem- ki sta pomagali lajšati bolčine naši ljubljeni mami Pepci Medveekovi, rojeni Jordan: šefu internega oddelka okrajne bol ni6n.ee dr Koscu, bolničarju Mirku in Pepci vsem organizacijam političnim in oblastnim organom, Slovenski izseljenski marini v Ljubljani in vsem znancem z* darovano cvetje, pevskemu društvu »Dušan Jereb* za zapete žalosrinke. tovarišem Ka-atelieu, Tonetu SelUkarju Romaniču in Ko-betovi za ganljive govore, vsem. ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, se tem potom najlepše zahvaljujemo. Ludvik Medvešek starejši in Medveškovi je tako površna, da je vseeno, če bi bila ali ne. Vse prehitro smo pozabili, da smo v preteklem letu imeli velike stroške in borbo z epidemijo tifusa in to prav v teh mesecih, povrtnine tudi stalno primanjkuje. Potrošniki se v zadnjem času precej pritožujejo nad kakovostjo belega kruha, ki ne odgovarja cenam V Ribnici dobiš za isto ceno popolnoma bel kruh, v Kočevju pa Je skoraj črn. V neki trgovini so prodajali sladkor, pomešan z moko. Tako se je pri vkuhavanju sadje pokvarilo, ker se kozarci niso hoteli zapreti, po vrhu sadja pa Je plavala plast moknate mase. Kako je prišlo do takega sladkorja, sedaj ni mogoče ugotoviti, trdijo pa, da je trgovina takega že prejela. Po gostilnah se je pojavilo pivo zelo slabe kakovosti, tako v vrčkih in steklenicah. V nekaterih steklenicah in sodčkih Je kalno pivo, gosto in motno ter kiselkastega okusa. Potrošniki ga po večini odklanjajo, saj Je poleg tega šc draž.ie kot v drugih krajih. Tudi kisle vode že precej časa nismo videli. Sifon ln pokahce pa imajo dokaj visoko ceno. V splošnem so vse cene višje kot v drugih krajih. Zboljšala pa se Je preskrba z mlekom in mlečnimi Izdelki, v kar je krepko posegla nova mlekarna kmetijsko-gozdarskega podjetja. Tudi preskrba z mesom Je dobro urejena, za kar skrbe tri sodobno urejene mesnice. Kaj je novega v Ribnici Zadnjič sem bil v Ribnici, pa sem vprašal tega in onega, kaj Je novega? No. pa so mi pokazali hišo, ki je bila spredaj obdana z zidarskimi odri. J^ivedali so mi, da taki odri zdaj kar romajo po Ribnici od hiše do hiše. No da, sem rekel, to Je že lepo, kajti če pride v Ribnico tujec, bo' vsaj videl lepe hiše. Ce pa se bo za dalj časa ustavil v Ribnici, zlasti ob deževnem času (zdaj imamo k sreči suho vreme), ga bodo precej zmočili curki vode, kt tečejo iz preluknjanih žlebov. Se lepšo podobo pa bi videl v notranjosti hiš, ki se nikakor ne morejo otresti spomina na mimflo vojno, kajti marsikje se vidi iz sob naravnost na podstrešje. Popravljenega torej v glavnem še ni veliko in ni čudno, da Je v Ribnici hujša stanovanjska stiska kot v LJubljani. Da si stranke grozijo s pištolami ob vselitvah v kakšno »boljše« stanovanje (to je takšno stanovanje, ki Ima vse štiri stene, strop in okna), to ni nobena izjema v Ribnici. Nekaj novega pa je le v Ribnici. Podrli so ruševine bivše Hranilnice ln zdaj kopljelo na tem mestu temelje novi veliki zadružni stavbi. Zakaj ne nadaljujejo z gradnjo zadružnega doma blizu Ribnice, ki ima že vzidane temelje, to vedo le Ribni-čani in tega ne sme nihče zvedeti. Včasih so veljali Ribničani za bnhtne in zelo preračunljive ljudi. V tem primeru pa so se močno urezall, kajti zavrgli so menda že precej tisočakov. Pa to nič ne de, da Je le zmagala trmal V Ribnici pa imajo res zelo lepo urejeno kavarno. Človek je tega kar vesel. V začetku si lahko ob vsakem času dobil dobro turško kavo. Zda1 pa kavarna že precej časa »štrajka« in kuha kavo samo, kadar se njej zljubl ali kadar gost to zahteva. Se ne izplača, pravijo, da bi stregli vsakemu gostu posebej. Dobro, prihodnjič bo treba zasesti vso kavarno in naročiti naenkrat vsaj sto turških kav. Bomo videli, kje bo potem zmešnjaval —hk Iz Velike Loke Delo občinskega ljudskega odbora v Veliki Loki je v polnem razmahu, v nedeljo 3. avgusta so imeli kar dve seji, ln sicer Sveta za ljudsko zdravstvo, socialno skrbstvo in prosveto ter Sveta za gospodarstvo. Ob pričetku je predsednik občinskega odbora tov. Cirili Bukovec pojasnil članom važnost dela v teh svetih ter jih povabil k vztrajnemu in vestnemu opravljanju nalog. Svet za ljudsko zdravstvo,, socialno skrbstvo ln prosveto Je podrobno razpravljal o sanitarno-higienskih razmerah po vaseh občine, zlasti o potrebi asanacije vodnjakov. Ob tej priliki Je predsednik Sveta poročal o veliki hvaležnostt prebivalcev vasi Raz-borje, ki si s pomočjo ljudske oblasti grade skupen, po vseh higienskih predpisih urejen vodnjak. Ta vas, ki je bila doslej ob vsaki večji suši brez vode, bo sedaj preskrbljena z zdravo pitno vodo za ljudi in živino. Dovolj velik vodnjak pa bo nudil vodo tudi gasilcem ob morebitni požarni nesreči.' Ze ta zavest blagodejno vpliva na Razborce. ki Jim Je med vojno dvakrat pogorela vas. Svet je pretehtal tudi navodila za pode-Uevanje podpor Iz sredstev splošnega skrbstva, ki Jih Je pred kratkim izdala vlada LRS, predvsem tisti del, ki obravnava podpore iz občinskih proračunov. Pri tem je rešil nekaj konkretnih primerov. Pri razmotrivanju prosvetnih ln kulturnih zadev, je Svet razpravljal največ o pre-potrebni čimprejšnji zgraditvi šolskega po-slopla v Čatežu. Sprejet je bil sklep, da skličejo poseben sestanek gospodarjev ln staršev iz vseh okoliških vasi Čateža, na katerem naj se izvoli pripravljalni odbor, ki naj bi takoj začel delati. Zbirati bo moral sredstva, stavbni les, kamen itd. Svet Je prepričan, da bo tudi ljudska oblast to akcijo podprla. Gospodarski svet je obravnaval razna važna vprašanja kmetijstva, zlasti živinoreje. Med drugimi > stavljenimi predlogi je bil sprejet tudi sklep o ustanovitvi selekcijske postaje za plemensko živino v Veliki Loki. Nekdanji sloves plemenske in druge živine lz okolice Velike Loke bi se tako zopet dvignil. M. M. Predgrad ob Kolpi Pred kratkim Je bil skupni občni zbor gasilske čete in kulturno-umetnlškega društva Predgrad, katera bosta v bodoče pod enim upravnim odborom. Za predsednika Je bil Izvoljen Peter Staudohar, za tajnika Rudi Brajdič, za blagajnika Jože Smaljcelj ml., za poveljnika Peter Koprivec in za prosvetarja Jože Smaljcelj st. Prostovoljna gasilska četa v Predgrađu bo čez dve leti praznovala 60-Ietnieo svojega obstoja. Letošnja suša Je zlasti prizadela pridelek krme. Živinorejci kosijo povsod, kjer se da kaj nakoslti, samo da bodo lahko pre-krmili živino. Na državno posestvo v Knežji lipi prihaja dnevno na stotine kmetovalcev iz vse Bele Krajine z željo za najem košnje. Takemu številu prosilcev seveda ni mogoče ustreči in se mnogi vračajo razočarani. Strokovnjaki podjetja Elektro-Ljubljana so začeli z količenjem trase za električne vode od transformatorja do posameznih vasi. Ker imamo že drogove in na nekaterih postavljenih tudi napise: »Visoka napetost, smrtno nevarno!«, upamo, da bodo sedaj ti napisi v resnici potrebni, kajti do sedaj so bili samo v posmeh, ker ni bilo toka. Posebna strokovna komisija Je pregledala novozgrajeni zadružni dom v Predgrađu in odobrila en milijon kredita za dokončno ureditev vseh prostorov. Poleg drugih bo imel tu svoje pisarniške prostore občinski ljudski odbor. j. s. Lovski blagor Divje svinje letos spet delajo hudo Škodo na poljskih pridelkih, zlasti na suhokranj-sklh poljih. Člani lovske družine Novo mesto so zato Izkoristili prve mesečne noči za čakanje pod Kuzarjevlm kalom, kjer se mrcine kaj rade sprehajajo. Dve noči so zastonj čakali, tretje Jutro pa je prišel pred puško lovca Alojzija Jarca okrog 120 kg težak merjasec, ki je seveda takoj zaključil svoje pohajkovaško življenje. Kot se Je ženil ponoči črni samotar, je najbolj razvidno lz vsebine njegovega želodca, ki Je bil napolnjen s surovim krompirjem. Novomeškim lovcem želimo še več takega plena. Podturenčoni nočejo zaostati V prizadevanju za ureditev vasi, Sol, potov, komunalnih naprav in podobno, vse na čast VT. kongresu KPJ in 2a čim lepši sprejem partizanskih brigad, tekmujejo posamezne vasi med seboj, kdo bo več napravil. Poleg Novega mesta ln Dolenjskih Toplic obnavljajo stavbe ln grade nove gospodarske objekte še v Žužemberku, Dvoru ln drugod. Se v Meniški vasi s prostovoljnim delom razširjajo cesto nad vasjo Ta delovna vnema po vseh vaseh, zlasti topllške doline, je vzpodbudila tudi Podturenčane. Gradnja gasilskega doma je v njihovi vasi predmet razpravljanja že nekaj iet. S pomočjo množičnih organizacij so že lani pripravili nekaj gradiva in zbrali nekaj denarnih sredstev, sedaj pa so se odločili, da mora dom stati že letos. Moti se. kdor misli, da bo to navadna gasilska orodjarna. To bo velika zidana stavba z 12 metrov dolgo in 8 metrov široko dvorano za prireditve, z orodjarno v pritličju, manjšim lokalom in ostalimi prt-ttkllnamt. Poleg doma bo lep zravnan prostor s parkom za športne prireditve na prostem. Z gradnjo so že pričeli in pravijo, da mora biti do partizanskega slavja pod streho, do VI. kongresa KPj pa popolnoma dograjen. Domačini, zlasti ciani ZB, gasilci in tudi drugi pridno pomagajo s prostovoljnim delom, vozniki pa dovažajo gradivo. Da, tudi Podturenčani se hočejo postaviti, ko pridejo v septembru k njim start znanci iz partizanskih brigad. r. Mladostno lice Novega mesta Balzac pravi, da ima sleherna hiša v mestih svojo fiziognomijo, svoj >osehni< zunanji izraz in obraz. Hiše v Novem mestu, zlasti na trgu, pa so bile že kar brez svojih obrazov, oziroma so bile tako napuhane, uvele in kosmate, da si jim pravo lice pravzaprav težko uganil. Pravim: so bile. kajti danes se ličijo in brijejo in ma-žejo, da je veselje, v kolikor niso že docela olepšane in pomlajene. Krepke Hoze ometa in ličila v podobi apna so starim, shiranim obrazom vrnile čilnst in barvo v lica. Grda čarovnica postaja brhko dekle. Sploh je Novo mesto sedaj podobno tistemu mlinu, ki požira starke, ven pa iztresa zapeljiva dekleta, in lahko spet govorimo, po Balzacu, o fiziognomiji novomeških hiš. Kar kmalu bo spet veljala stara resnica, da je novomeški trg najlepši na Kranjskem, če že ne v Sloveniji, in Novo-meščanom ne bo treba gledati v tla ... Ko bo urejeno še slavno >grlo< na Vratih in bo novotlakovana cesta lnhko počiščena, bo Novo mesto res dostojno imena dolenjska metropola in bo primeren okras prelepe pokrajine, ki ga obdaja. Hkrati bo pa tudi spodobno pripravljeno in opravljeno za slovesne septembrske dni — praznovanje ustanovitve slovenskih brigad. Tako pomlajeno Novo mesto bo tudi vaba za turizem. Trenutno je taka vaba. Novomeščanom pa veselje in ponos, novo kopališče na Lokj,, ki je res elegantno in moderno. Do 15. septembra bo enako moderno in elegantno urejena in odprta nova kavarna (bivši Splihal). Kako je potrebna, posebno za tujski promet, pričajo številni ino-zemci, ki se sedaj sleherni dan vozijo skozi Novo mesto in ustavljajo — Belgijci, Francozi, Avstrijci. Amerikanci in drugi, in za katere v tujsko-promet-nem oziru res ni primerne kavarne. Slišimo, da bodo tudi cesto pred kavarno tlakovali, kar je edino pravilno. Noben gost nima rad prahu. Tipamo, da bodo takoj po odprtju nove kavarne prenovili tudi staro na Glavnem trgu. hkrati ji pa dali prepotrehni napis, saj tujec ne more vohati, kje diši po >tury ški*. Nemara bi ne bilo napak, če bi dali tudi dve tabli z napisom: H kopališču. Eno nekje pri Maloviču, drugo pri mostn. Pozabljati ne smemo niti na take malenkosti, ker so zelo važne za tujski promet, hkrati pa pričajo o pozornosti Novomeščanov. Saj je splošno znano, da dober gospodar... (Se dvoje nasvetov v oklepaj: ome-tovalei in belilci hiš naj navzlic naglici, s katero delajo, pazijo, da ne bo na stenah lis: to hi bilo slabo spričevalo zanje. Prebivalci prenovljenih hiš pa naj nikar ne pozabijo takoj po končanih delih temeljito počistiti apno z vrat, okenskih okvirjev, žlebov in podobno. Tako čiščenje se strašansko rado pozabi ali pa malomarno opravi!) Izpred sodišča OBSOJENI DOLARSKI PODJETNEZl IZ METLIKE Nikolaj Badovuiac in Branko Skof iz Metlike st« se lotila nečednega posla. Nakupovala in prodajala sta, seveda z dobičkom, ameriške dolarje. Poleg nakupovanja pa sta se pri tem poslu posluževala goljufivih trikov. Tako sta letos Januarja v novomeški kavarni nameravala kupiti od Antona Jur-kaša iz Brigave 120 dolarjev, od Nikolaja .Turkaša iz Jurjevskega broda pa 30 dolarjev ln ček za ion dolarjev. Skof se je baje izdajal tudi za zastopnika države za nakup dolarjev. Se pred sestankom v kavarni s prodajalci deviz sta se podjetna nakupoval-ca dogovorila za svojevrsten trik. Takoj ko bodo imeli v rokah devize, naj Badovinec odide za nekaj časa, z izgovorom, da gre dolarje zamenjat. Nenadoma pa naj se vrne ln pove, da so ga pri tem dobili varnostni organi ln devize zaplenili. Tako sta tudi naredila in oba Jurkaša sta se znašla brez dolarjev in brez dinarjev. Ker Jima prodajalca tega nista verjela, Je prišlo do prepira, nato pa cela stvar zares v roke varnostnih organov. Podobnih trikov sta se posluževala verjetno večkrat, samo da oškodovanci rale molčijo, kot da bi stvar prijavili. Badovinec in Skof sta se na veliko ukvarjala s to nedovoljeno kupčijo. Tudi od Janka Juršaka iz Jurjevskega broda je Skof kupil «0 dolarjev pa 640 din. skupno pa Je nakupil ln prodal najmanj 1000 dolarjev. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu Je obsodil Branka Škofa na tri leta strogega zapora, Nikolaja Badovinca na dve leti zapora, vse tri Jurkaše, ki so njima prodajali dolarje, pa vsakega na trt mesece zapora: vsi bodo pa tudi ostah" brez dolarjev. — Vrhovno kot prizivno sodišče je kazen štirih obtožencev potrdilo, Branku Škofu pa 1e kazen znižalo na dve leti strogega zapora, upoštevajoč njegovo mladost in dej- stvo, da je invalid NOV brez desne roke in da je bil borec-partizan. Prane Jordan, kovač ln posestnik iz Dobrave, znan iz Časopisov pod imenom »Strah Gorjancev«, se Je pritožil proti obsodbi okrajnega sodišča, ki ga je obsodilo na dve leti zapora. Proti obsodbi se je pritožil tudi okrožni javni tožilec, in sicer zaradi prenizke kazni. Okrožno kot pritožbeno sodišče je delno ugodilo obema. Oprostilo Je Jordana kazni po točki 3 obtožnice, celotno kazen pa mu je zvišalo na 2 leti ln 6 mesecev zapora. V utemeljitvi okrožnega sodišča Je rečeno, da se Je Jordan na veliko pečal s prekupčevanjem lesa. hoteč priti do lahkega zaslužka, prt tem pa uničeval gozdove in kršil vse predpise in uredbe. V nadaljnjem navajanju pritožbeno sodišče še pripominja, da Jordan ni tega počenjal iz nujne potrebe aH pomanjkanja sredstev za preživljanje, saj je po poklicu kovač in ima poleg tega še štiri hektarje veliko posestvo. * Jožeta Zupančiča, posestnika lz Rumanje vasi, je okrajno 6odlšče letos obsodilo zaradi neizpolnitve obvezne oddaje lesa, v količini 56 kubičnih metrov, na 10.000 din denarne kazni. Proti prenizki kazni se je pritožil okrožni Javni tožilec. Okrožno sodišče Je pritožbi ugodilo in kazen zvišalo na 15.000 dinarjev. Zupančič namreč kljub temu, da ima lep gozd, ni Izpolnil predpisa obvezne oddaje lesa. les pa je vseeno sekal in ga prodajal privatnikom. Ker Je, baje »pomotoma«, predrag« prodajala vino. je bila obsojena na 7000 din denarne kazni Alojzija Drenik iz Gotne vasi. Proti sodbi okrajnega sodišča se je pritožila na okrožno sodišče, ki ji je kazen znižalo na 3000 din. Invalidsko pletarsko podjetje v Mokronogu Podjetje so ustanovili 1940. leta na pobudo krajevne organizacije vojnih invalidov. Začeli so z velikimi težavami, tak ore. koč iz nič, toda s trdno voljo so uspeli in danes imajo invalidi v Mokronogu podjetje, ki daje zaslužka 22 ljudem. Težave so hile zlasti v tem, da ni bilo kvalificiranih delavcev in potre.b-nih strojev. Toda delavci so se v zadnjih letih izurili, pomaga jim pa tudi stroj za beljenje vrbovih protic. Sloves izdelkov, ki so se boljšali iz leta v leto, je odjeknil tudi v tujini. Ople-tene steklenice imajo stalne kupce na avstrijskih tržiščih. Košarice, ple-tilni stoli in ostala pletena garnitura je našla na letošnjem vzorčnem sejmu y Zagrebu številne odjemalce iz Srbite. V izdelovanju košaric je delovni kolektiv že tako spreten, da dobivajo naročila celo iz Amerike. Da pridno delajo in dobro gospodarijo, povedo številke. Tako so imeli lani 100.000 dinarjev dobička. K. O. »...V trgu so medtem likvidirali vse urade, pobrali pečate in raztrgali vse slike, dvojezične akte in tiskovine,« nadaljuje Gnidovec v pismu Jenku in pravi: »... Sedaj sem jaz edina oblast v Žužemberku in moram farni pečat pritiskati na vsa mogoča dovoljenja in izjave. V ponedeljek 24. avg. so naenkrat začeli tovariši letati sem in tja, češ vojaštvo se bliža... V sredo nato so pričeli prihajati vojaki, kmalu jih je bilo toliko, da jih Žužemberk gotovo še nikdar ni videl. Divizija modrih in rdečih z vsemi mogočimi edinicami. Na hribu pri nas smo imeli obojih kot listja in trave. Okoli cerkve in žup-nišča so razpostavili topove. Mul je bilo na farovškem svetu 160... Vojaštvo je ostalo tu pet dni. Ves ta čas sem v permanentni službi kot posredovalec ... Dosegel sem tudi, da niso v trgu nič požgali. Na prošnjo tržanov sem šel tudi k generalu a prošnjo, da bi pustil kak oddelek vojaštva tu, ker se bojimo partizanskega maščevanja. Rekel je ,da sam tega ne more, pač pa bo to zagovarjal pri armadnem poveljstvu ...« V avgustu 1942 je dekan Gnidovec moledoval pri italijanskem generalu za fašistično postojanko. Čeprav je dobil le zagotovilo, da bo do tega prišlo, v pismu ni mogel skriti svojega vidnega veselja, da je njegovo in kapla-novo seme medtem že vzklilo. »...V ponedeljek 31. avg. je vse vojaštvo odšlo, med potoma je pobralo vse moške iz Zalisca in jih odpeljalo na Veliko Loko na kolodvor. Nekaj jih je prišlo od tam nazaj, seznam vseh Vam pošiljam po Mačetu. Popoldne 1 Istega dne so že trije partizani hodili okoli cerkve. Sedaj se v manjših skupinah večkrat vidimo, pa se jih podnevi ne bojimo, ampak noči so hude. Po vaseh so začeli možje prositi "za orožje. Dobivajo pa navadno le bombe. Pa že to je dalo ljudem korajžo, da so odločno začeli nastopati proti partizanom in loviti jih (podčrt. ur.). Tako so jih Orelčani iz Fare Sela že 18 po-lovili in odpeljali h komandantu v Zagradec. Podobno tudi Valičanje (Za-gradec). Ti so nekega dne tudi prišli na Vrhovo in odpeljali Praznika in njegovega sina. Budganci (Žužemberk) so tudi tiči pod vodstvom Turkovega Franceta. Prijeli so jih že več, med njimi tudi dva višja komandanta. To nedeljo zvečer pa so prišli v trg in tam zgrabili nekega Vidica, ki ima baje osem grdih umorov na vesti, med njimi tudi Eggerjevega iz Baragovega semenišča in ki je baje zadnji čas snoval napad name. Sneli so njega in njegovo priležnico. Komandant v Zagradu je kar poskočil od veselja, ko jih Je zagledal. France ima sedaj velik kredit ...« Gnidovec ni bil slab psiholog: vedel je, da mora biti oboroževanje domačinov za borbo proti partizanom postopno. Cim je zapeljani verni suho-kranjski kmečki fant ali možakar vrgel danes po naročilu svojega duhovnega gospoda na partizana bombo, bo jutri hotel puško in mitraljez. Seme je šlo hitro v klasje, izdajstvo farovžev je pognalo bujne korenine in liste. Navzlic vsem škofovim navodilom in lastnemu prepričanju, da je za zmago božje časti na tem svetu vse dovoljeno, pa se .le dekan Gnidovec vendarle tre- sel kakor vsi Izdajalci ln se bal pravične kazni. Lepo po domače je napisal kaplanu Jenku: »ZRAVEN POSTELJE IMAM SEKIRO...« »... A meni se zdi vsa ta akcija zelo nevarna. V dobrniški fari so partizani eno vas, ki je šla po orožje (k Italijanom — op. ur.) obkolili ter ubili tri može in dve hiši zažgali, orožje pa pobrali. Zato je edina rešitev legija v okraju. Radi tega sva šla s Hrovatom v Novo mesto k poveljstvu. Povedali so, da je suhokrajniški bataljon v pricipu sklenjen, treba je le da pošljemo seznam kakih 150, ki so zanjo pripravljeni, p^ dobimo v 48 urah bataljon. Poslal sem jim seznam za več kot 500, a o bataljonu ni ne duha ne sluha. Vedeti pa morate, da smo pri tem jaz in moji zaupniki vedno v smrtni nevarnosti. Kakor sem rekel, noči se bojim. Sama z g- Hafnerjem sva v hiši, g. kaplana ne moreva pregovoriti, da bi spal v župnišču. Od živčne napetosti prav malo spim. Vsako uro slišim biti. Kadar zalajajo v trgu psi, grem k oknu in opazujem, od katere strani bodo tovariši prišli. Zraven postelje imam sekiro. Kateri bo prvi pokazal {glavo skozi vrata ali okno, ga bom ohladil za vedno... TJpam, da bo v sedanjih razmerah to moral odobriti tudi vaš prijatelj dr. Lenček (škofijski tajnik — op. ur.), čeprav se ta način ne strinja kaj prida z evangelijem...« Življenje in izdajstvo dekana Gni-dovca se v celoti res ni nič kaj prida strinjalo z evangelijem, za katerega razlago je bil nekoč posvečen. En greh več ali manj se v njegovi kosmati vesti že nI vec poznal. Kakor belogardistlčni voditelji v Novem mestu — Kek, dr. Benedičič, Debeljak in vsi ostali — je tudi Gnidovec sveto upal, da bo zavoženi položaj bele garde rešila legija. Medtem ko so na ponovno Gnidovčevo moledovanje in romanje k Italijanom v Novo mesto zahtevali Lahi seznam 150 pripravljencev, ki naj bi stopili v oboroženi bataljon, je dekan poslal seznam 500 ljudi, ki so bili po njegovi zaslugi in prizadevanju ostalih duhovnikov zapeljani v narodno izdajstvo in bratomorno vojno. Ni čudno, da se je dekan upravičeno bal kaznovalne roke partizanov; božji mož si je prislonil k posteljni končnici sekiro in čakal z njo na partizane ... Ne sprašujmo se torej več, kje so krivci za gorje, ki ga je prestalo suho-kranjsko ljudstvo v zadnji vojni. Iz farovžev je izhajalo vse zlo, tam so se pletla izdajstva, sestavljali spiski mo-bilizlrancev za belo gardo in seznami nevarnih ljudi, potrebnih zaporov in internacij. Preko cerkvenih pevk in svojcev, ki so zahajali v cerkev, je pošiljal Gnidovec vabila v gozd in skušal izvabljati partizane domov. Župnišče in spovednica sta mu pri tem pomagala. Obljubljal je slabičem, da se jim po vrnitvi ne bo nič zgodilo, ko pa so prišli nekateri domov, jih je postavljal pred izbiro: v internacijo — ali v belo gardo... Tistim, ki jih ni mogel pridobiti na lep način v belo gardo, p« je v žužemberških zaporih zvito govoril: »Nič ne bo hudega v internaciji, bo čisto lepo, malo boste pasove stisnili, pa bo kar dobro*« Ko so Italijani po 26. septembru zasedli Žužemberk in pobrali vse moške, da bi jih odpeljali v internacijo, jih je »rešil« dekan Gnidovec. Posredoval je namreč in izjavil Italijanom, da so »vsi moški pripravljeni stopiti v belo gardo«, nakar so jih Italijani seveda spustili. Cez kratek čas so priredili v trgu komedijo z naborom »prostovoljcev«, pri katerem je seveda sodeloval kot nepogrešljivi svetovalec Italijanov gospod dekan Gnidovec, »edina oblast« v Žužemberku, na katero so se fašisti lahko iskreno zanesli... Ker se je pri naboru »prostovoljcev« le malo ljudi javilo k belim hlapcem, so Italijani ponovno zagrozili ljudstvu z internacijo. 29. septembra 1942 so Italijani nezanesljive ljudi, za katere so podali odločilno mnenje domači belogardistlčni krogi, aretirali, 30. julija pa je, kakor to povedo arhivi 105. fašistične legije črnih srajc, »dekan, star duhovnik, prišel k poveljniku legije črnih srajc na njegovo poveljstvo in v svojem kot tudi v imenu vsega prebivalstva vztrajno prosil, naj italijanska posadka ostane v Žužemberku« (Saje, Belogardizem, str. 609), O tem Gnidovec kaplanu Jenku seveda ni pisal, ker je pokazal kaplanu svojo moralno legitimacijo le do dne 14. septembra 1942. Izdajstvo pa se v njegovem življenju nadaljuje. 5. oktobra so organizatorji narodnega izdajstva v Žužemberku dočakali svoj veliki cilj — ustanovitev bele čete. Seme kaplana Jenka in dekana Gnidovca. zalivano iz spovednice in farovža, je pokazalo svoj plod. Vtisi s potovanja na Dansko Preprečujmo požare! 6. maja \9~2 je odšla naša zadružna delegacija iz bele Ljubljane proti Danski. To je bilo moje prvo daljše potovanje in nekako tesno mi je bilo pri srcu, ko sem sedla na vlak. Vožnja po Gorenjski me je prepričala, da smo Dolenjci še precej zaostali v pogledu podjetnosti in iznajdljivosti Gorenjcev. Pogled na Zilsko dolino me je navdušil, pa tudi zabolel. Krasna je naša domovina in del nje, odtrgan od nas po krivično postavljenih mejah Koroške, je še posebno lep! Povsod vidiš izkoriščen in obdelan vsak košček zemlje, prelepa polja, urejene sadovnjake in zunaj na paši živino. Avstrijske domačije so vzorne, hiše majhne, obkrožajo jih okusno urejeni vrtovi. Vasi in mesta so gosto naseljena, tovarn je zelo veliko. Vsak čas se slika menja. Predeli visokih planin so še pokriti s snegom. Vidiš ogromno vodnih padcev, ki jih izkoriščajo za umetno namakanje. Domačije so postavljene tako visoko v gorah, da se ti zdi nemogoče, dn bi kdo tam mogel stalno živeti. Povsod lepi pašniki in "Tromne površine gozdn. Ob robu gozdov pa se pasejo srne. Nemčija je tudi gosto naseljena, ^ive ruševine in neobnovljene hiše pričajo o grozotah prestane vojne. Pokrajina je ravninska in zelo prikladna za strojno obdelavo. Velikanske površine so posejane z oljno repico, deteljo, ržjo. 7. maja smo prispeli v Fredericio. ki je bila naša izhodiščna točka za ekskurzijo po Danski. Danska je nižinska dežela z najvišjo nadmorsko višino 178 m. Sestavlja jo polotok Ivlland z otokom Funen in Seelnnd. Poleg tega obsega še sto manjših naseljenih in ^fl"* nenaseljenih otokov. Vsa površina meri 44..000 kvadratnih kilometrov in šteje 4,n0.000 prebivalcev. Danska je kmetijsko in zadružno zelo razvita dežela. Nima pa nobenih rud ne drugega bogastva. Trna pa močno trgovsko mornarico, ki daje državi ?.0 odstotkov vsega prispevka. Kmetijstvo daje Danski ^0 odstotkov devizne akumulacije in je udeleženo v izvozu s f»3 odst. ter omogoča večino uvoza premoga, kovin, nafte, lesa in drugih surovin. Na Danskem je vsega 208.000 vaških gospodarstev, v zadrugah pa je včlanjenih preko 2 milijona članov, Eno ■rospodarstvo je hkrati član več zadrug. Dansko kmetijstvo se je razvilo v treh obdobjih po "Ml do 40 let. Leta 1«70 so imeli prav mnln krav. raznih pasem, malo pridelka hranilnih krmil, mnogo konj. malo živine, precej perutnine, ovac in mnlo prašičev, pa še te slabe pasme. V drugem obdobju leta 1900 so imeli že več krav in manj konj, v tretjem obdobju od leta f9>9 naprej pa beležijo mnogo krav. kvalitetnih pasem, zelo malo konj. mnoco perutnine mnogo prašičev najboljših pasem, veliko krmnih rastlin in v orni zemlji že uveden plodored Pri njih je bila z zakonom uvedena arondacija in komasacija zemlje že v 18. stoletju, kar je silno ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj kmetijstva. Dansko kmetijstvo je v Evropi na tretjem mestu glede mehanizacije in strojne obdelave. Živinoreja je oskrbovana na najmodernejši način. Skozi vse leto imajo živino na prostem, v pregonskih pašnikih, kar vpliva na zdravje in odpornost živine ter »a boljšo prodnkeijn. Fina oseba, zaposlena v kmetijski proizvodnji, proizvaja letno povprečno: 9400 kg žita, ">000 kg krompirja, 11.^00 kg mleka. 400 kg masla, IhO kg sira., tisoč kilogramov mesa. "500 kg jajc itd. Niso pa v tem vštete ostale rastline, kot: živilska krma, sladkorna pesa. povrtnine itd. Na en hektar se porabi letno, poleg ogromnih količin hlevskega gnoja, še 234 kg umetnih gnojil. Petdeset odstotkov površine uporabljajo za proizvodnjo živinske krme. Na 100 hektarov površine ima Danska okrog 20 konj in 120 govedi. Redkost so gnezda prašičev izpod devet mladičev. Ena krava daje letno povprečno 4080 kg nrleka, 484 kg masla. So pa primeri proizvodnje mleka, da pride na eno kravo tudi po 11.200 kg mleka in 592 kg masla. Na Danskem je 4B> odstotkov vseh prebivalcev v zadrugah. Tnvajo živinorejske, strojne, mlekarske zadruge, izvozne zadruge za surovo maslo, jajca, krmila, umetna gnojila, semena itd. Vse te so gospodarsko zelo močne in imajo celo vrsto pospeševalnih odsekov in ustanov, kakor semenske poizkusne postaje, postaje zoper sadne škodljivce itd. V mestih in na deželi imajo zadruge svoje pekarne z lastnimi mlini, mlekarne, pivovarne, gradbene odseke, industrijska in obrtna podjetja, zadruge z gorivom, pralnice za splošne in svoje potrebe. En primer zadružne mlekarne bi vam opisala: V kraju Rnile zbere zadruga dnevno od 220 članov 17.000 kg mleka Od tega predela 11.000 kg. 6000 kilogramov pa razdeli med potrošnike. Mlekarna ima zelo dobro organizirano odkupno mrežo in jemlje mleko le s kvalitetno tolščo. Obstoja že od leta 180". Ustanovilo jo je 17 kmetov. Trna "članski upravni odbor, ki organizira delo na zadružnih sestankih vsakih 14 dni. Zadruga zaposluje šest uslužbencev, ki imajo deseturni delavnik. Nad poslovanjem zadruge imajo redno kontrolo in revizijo. Člani so. večinoma mali kmetje, ki imajo do 10 hektarjev zemlje, na kateri redijo najmanj po 10 glav. \flekarna vrača sirotko zadružnikom za rejo prašičev. Zadrn/ne pralnice tudi niso redkost. Obiskali smo eno večjih, v kateri je zaposlenih 40 delavcev. Zadruga ima 1600 članov, delež znaša 150 kron, za jamstvo pa se plača "S00 kron. Kapaciteta je 100 kg dnevno, ker tam se kosi perila ne štejejo, temveč tehtajo. V glavnem delajo vse s stroji. Mnogo je tudi zadružnih klavnic. Ogledali smo si eno z zelo veliko kapaciteto. Trikrat na teden zakolje vsaj 2700 prašičev, tako imenovanih >be- V Z/HMJDJU PRED DESETIM IETI Zapudje je vasica, ki - šteje 25 hišnih številk. Stoji na dokaj položni rebri med DragatuŠcm in Sinjim vrhom. Je prav lepa razgledna točka in pogled sega tja do Črnomlja, preko Beleč vrha do Bojane in tja do viniškiga Zežlja. Nad vasjo se pričenja gozd, na ostalih straneh pa se raztezajo z leskovim grmičjem poraščeni travniki, med katerimi zelenijo s krompirjem in koruzo zasajene njivice, ki navzlic skrbni obdelavi dajo kaj pičel pridelek. Zemlja je skopa. Po kamniti, precej strmi poti, sem v popoldanski vročini potiskal kolo proti vasi. Košat oreh pred vasjo me je /vabil v svojo senco. Misli so segle nazaj v dobo pred desetimi leti. Bilo je 19. avgusta 1942. Jutranje sonce je pravkar skušalo prodreti tanke meglice, ki so se dvigale nad vasjo, ribo vaško jutranjo idilo so naenkrat pretresli streli na gorenjem koncu vasi. V strelski vrsti se je bližala skupina italijanskih vojakov, verjetno z namenom, da obkoli vas, v kateri so -luČajno bili partizani. Ti so takoj, ko so zaslutili bližajočo se nevarnost, odhiteli v bližnji gozd. ker tolikšni vojski niso bili kos. Začasno oblast v vasi je prevzela soldateska, vzgojena in preporojena z duhom dva-lisočletne kulture. Pričeli so s svojim delom. Huronsko vpitje, neprestano >treljanje. ropanje pretepanje ljudi, prasketanje ognja, gost dim. ki se je dvigal više in više, dokler se ni raz-plamtel v požar — vse to je govorilo dovolj jasno. Polovili so vse moške ter 11 Ti med suvanjem, pretepanjem in preklinjanjem odgnali na sredo vasi. Sledile so jim ženske in otroci s solzami v očeh. z grozo v srcih, z neizrečeno kletvijo na ustih. Ogenj je divjal vedno bolj, groza je bila vedno večja, bes oldateske se je stopnjeval do onemoglosti. Enaindvajset hiš z gospodarskimi poslopji je v kratkem času uničil požar. Zastraženi očetje in sinovi so z grozo v očeh gledali vse to V nje naperjeni bajoneti so obljubljali smrt. Nastopili so najstrašnejši trenntki. Vsi moški so morali korakati mimo izda-jalke Bare, ki je bila privedla vojake v vas. Ona in samo ona je odločala o njihovi usodi. Molče, s sovraštvom v očeh in z zakrknjenostjo v duši je motrila nesrečnike. Skoraj neopaženo. s sadističnim nasmehom morilca je prikimnla. Vojaki so nesrečnika odvedli na levo. S težkimi koraki je pri-drsal mimo nje starček. »Saj ne vem. kaj sem tedaj mislil. Bil sem kakor brez glave. Videl sem le to, kako je ž glavo odkimala. Vojaki so me potegnili na desno stran.< pripoveduje že prileten očanec. Mimohod se je nadaljeval. Glava izdajalke je prikimavala in odkimavala. Vojaki so vlačili ene na levo, druge na desno stran. Kakor krvi-željne hijene so posamezne skupine vojakov naskočile one na levi. Odvedli so jih nekaj korakov stran, jih za~ srnmovali in suvali, pretepali in zba-dali z noži in ko so se naveličali tega sadističnega trpinčenja, so sprožili puške in njihovo zmagoslavje je bilo na višku. Z vatikanskim blagoslovom >po-žegnane« krogle so prerešetale trupla, ki so se še dolgo časa zvijala v krčeviti smrtni borbi — njihove ugašajoče oči so sipale prokletstvo. Izmučeni, razmesarjeni in prestreljeni so na poteh in bližnjih sadovnjakih obležali Peter Tlenir. I eopold Mihelič, brata Franc in Peter Lasič, Jože BrajdtČ, Peter Stefanič. Štefan Gorše in Lojze Žalec. Za njimi je zajokalo sedemnajst osirotelih otrok, zaplakalo je pet mladih vdov. Ostalih trinajst vaščanov so odgnali v taborišče na Rab. Izdajalka Bara je prejela zasluženo plačilo. Vasica je danes obnovljena. Na dan desete obletnice groznega pokolja bo v vasi prvič zasvetila električna Inč. Vračal sem se. Prevzela me je globoka žalost. Človek človeku — volk! Rimska volkulja je tu, v tej odmaknjeni vasici zasadila svoje zobe in mrcvarila naše ljudstvo. Pomagal in blagoslavljal je Vatikan. Domači iz-rodki so bili zvesti oprode I Tiho sem stopal skozi vas. Zavedal sem se, da stopam po zemlji, ki je prepojena s krvjo umorjenih, lci je prepojena s solzami osirotelih otrok in žena. In iz te krvi. iz teh solza se je porodila zmaga, ki nam je prinesla novo življenje. Z. T. p0350r ! Ne pozabite, da bo že 18. avgusta žrebanje loterije FLRJ v Kranju, a 23. avgusta na Jesenicah. — Premije od 500.000 din, 400.000 din, 250.1100 din in 200.000 din in mnogo manjših dobitkov. Nabavite si srečke takoj! konov«, ki so stari 7 mesecev in morajo s posebno nego doseči 90 kg teže. Cele vlake teh »bekonov« pošiljajo v Anglijo, pa tudi drugam. Tu je zaposlenih 700 delavcev, ki imajo 10-urni delavnik. Nobena stvar ne gre v odpad brez koristi. Kar se ne da porabiti za klobase, salame in hrenovke, se pošlje v tovarne za predelavo v umetna gnojila, krmno moko itd. Posebno pozornost posvečaj« Dan-ci-zadružniki — svojim zadružnim šolam. Vsak državljan mora obvezno narediti osem razredov šole. V kmetijske strokovne šole pa jemljejo mladino od 22. do 27. leta. Šole imajo več oddelkov za razne specializacije: za poslovodje, potrošniških zadrug, za poslovodje večjih zadružnih obratov — klavnic, mlekarn, pralnic, sušilnic in odbiralnic ter razkuževalnic semen itd. Poleg strokovnih predavanj iz posameznih panog, poslušajo učenci tudi predavanja zadružnih voditeljev o vprašanjih utrjevanja zadružništva. Njihove šole so bile nstannvljene že leta !7cTV Ustanovil jih je veliki Danski preporoditelj Ghnndring, ki je zatrjeval, >da morajo Danci ustvariti tako državo, kjer bo malo takih, ki imajo preveč, še manj pa takih, ki nimajo nič*. Cilj teh šol je vzgajati zadružno mladino v ljubezni do svoje zemlje in v sposobnosti za dvig kmetijske proizvodnje. Tako visoko raven danskega zadružništva so omogočili ngodni pogoji plasiranja kmetijskih proizvodov na tnja tržišča, zlasti v Anglijo, ki je zahtevala vedno samo najkvalitetnejšo robo. Jugoslovanska delegacija 'je bila povsod lepo sprejeta. Sodelujemo z Mednarodno rvezo zadružnikov, katere kolektivni člani smo tudi mi. Povezanost z, zadružniki drugih držav je v naših srcih prijetno odjeknila. Kjerkoli smo se mudili, smo izmenjavali misli v cilju mednarodnega zadružnega sodelovanja in v želji po- j večati zaupanje in prijateljstvo med vsemi delovnimi ljudmi, ki se borijo za sožitje med narodi in za mir v svetu. Ana FlorjančiČ, članica KDZ Oiocec Rame stroge požarno-varnostne odredbe naših oblasti in pa vedno večja budnost, našega gasilstva so v zadnjem tasti preprečile marsikak na videz majhen požarček, ki pa bi se ntegnil razširiti in postati usoden za večjo okolico. ■ Novomešeant so se v leto 1951 upravičeno čudili, da so tako redko kedaj slišali požarno sireno, na novomeške gasilce so pa kar porabili, ko Jih niso videli drveti s svojim avtomobilom na kraj požarnih nesreč. To Je vsekakor razveseljivo dejstvo. Ne le, da danes gasilstvo vse drugače razume in izpolnjuje svojo nalogo, tudi ljudstvo samo bolje razumeva smisel gasilstva in tudi samo sodeluje prt preprečevanju požarov. Pri tem Ima poleg gasilstva veliko zaslug tudi organizacija PAZ, ki z raznimi tečaji, pri katerih seveda sodelujejo tudi gasilci* seznanja ljudi s problemom gasilstva. Ce vzamemo v obzir dejstvo, da Je novomeško gasilno društvo interveniralo le dvakrat v pretečenem letu ln da so posamezni gasilci le parkrat preprečili na svojo roko nekatere požare, ki so se pojavili v mestu, s pravočasnim in pravilnim nastopom, potem lahko mirno rečemo, da smo prisil v tej smeri zelo daleč. To pa nas ne sme uspavati. Vsa budnost gasilcev, kakor tudi ostalega prebivalstva se mora se povečati. Treba je storiti vse, da se odstranijo kjerkoli vse možnosti požara. Nevarnosti požara se morajo v prvi vrsti zavedati vsi hišni lastniki enega naselja, zlasti se v mestu, kjer so bloki hiš strnjeni in je nxi/nost razširitve mnogo večja kot na primer na vasi, kjer so hlSe daleč vsaksebi in obdane z vrtovi in drevjem. I>a hi imeli hi sni lastniki Novega mesta zelo velik del krivde, če bi se nekje pojavil požar, Je pokazala revizija podstrešij. Res imamo v mestu zidane in z opeko krite hiše, toda najdena navlaka, gorljivih predmetov, slabo urejeni dohodi na podstrešja, slabo zaprti dimniki itd., lahko dajo najmanjši iskri, ki švistne iz slabo zaprtega alt celo odprtega dimnika, možnost požara, ki bi se lahko razplamtel do skrajnih mej. Zapiski o pregledu podstrešij, ki ga je izvedla posebna požarno-varnostna komisija, so polni grajp o neurejenih podstrešjih in navlaki ter polni strahu pred veliko požarno nesrečo, ki lahko zajame naše mesto. Zato Je treba grajati vse tiste hišne lastnike, ki imajo na podstrešjih svojih hiš razne zaboje, papir, drva, suhe fižolove luščlne, koruznico in drugo lahko vnetljivo šaro In to celo poleg dimnikov s pokvarjenimi ali manjkajočimi vratca-mi Itd., In vse tiste, ki imajo Izpeljane pločevinaste dimne revi skozi lesene strope in opaže, pa nimajo tega po predpisih zavarovano, oziroma pravilno urejeno. Član! požarnih komisij so ugotoviM nekatere zelo težke primere prekrškov požarne varnosti. Izkazalo se Je, da je skoro najmanj pažnje v hišah, ki so last narodne imovine, pa tudi v trgovinah ter tovarnah zlasti v tovarni igrač in delno v tekstilni. TUdI podstrešje osnovne šole ne odgovarja tem predpisom popolnoma. Velika nevarnost požara obstoja zlasti v obeh novomeških pekarnah, v bivši Mehorovt hiši ln Pavčlčevl hiši. Komisija Je na podstrešjih imenovanih hiš nasla vse Ohrožno prvenslvo v plavantn Preteklo nedeljo se je po razpisu Okrožnega odbora »Partizan« Novo mesto izvršilo okrožno prvenstvo v plavanju na novozgrajenem kopališču na Loki. Pred samim prt-četkom tekmovanja je tekmovalce, 73 po številu, ter maloštevilne gledalce nagovoril predsednik Okrožnega odbora dr. Tone Hočevar ln poudaril pomen plavalnega športa. Nato je načelnik Romih pojasnil tekmovalcem tehnično stran tekmovanja, nakar se je pričelo tekmovanje samo z obveznimi skoki v vodo na glavo. Nekaterim tekmovalcem se skoki niso posrečili, opaziti pa je bilo tudi nekaj prav lepih, izvedb. Številno najmočnejšo ekipo Je postavilo Trebnje, namreč 33, nato sledi Novo mesto z 19 ter Ootočec (St. Peter) z 11 tekmovalci. Pohvaliti Je tudi frprr>lT.on JLA Novo mesto, ki je na to tekmovanje postavilo 20 tekmovalcev. Med gledalci je bilo opaziti nekai Novomeščahov ln NovomešČank, članov TVD »Partizana«, ki se Jim ni ljubilo tekmovati, nekaj Jih je ostalo doma ali pa so morali na »nujno potovanje«. Vsi naj se svoje nezavednosti sramujejo! V bodoče se kaj takega ne sme več zgoditi! Na prvenstvo bo potrebno pritegniti še ostala društva in moramo s tega mesta grajati Mimo in Smihel. Tehnični rezultati: Mm prsno, mladinke: 1. Grtnovšek Mija (Trebnje) 52,1; 50 m prsno, mladinci: 1. Berger Rudi (Novo mesto) 4R.2; ' 50 m prosto, mladinke: 1. Robar Erna (Novo mesto) 40,0; 50 m prosto, mladinci: 1. Sonc Marjan (Novo mesto) 30,2; 50 m prsno, članice: 1. Florjane Pavla I (Otočec) S9.7; ioom prsno, člani: 1, Romih Robert (Novo mesto) 1:40,7; I * 50 m prosto, člani: 1. Ronta Jože (.TLA) 38,7; 50 m metuljček, mladinci: 1. Lenart Marjan (Novo mesto) 39,9; Štafeta 3 x 50 m prosto, mladinke: 1. Trebnje; Štafeta 3 X 50 m prosto, mladmei: 1. Novo mesto; Štafeta 3 x 50 m prosto, članiee: 1. Otoeec; Štafeta 3 x 50 m prosto, člani: 1. JLA. V skupni oceni je zmagala ekipa Novega mesta z 61.5 točke pred Trebnjem z 31,1 točke in Otočcem z 14,9 točke. Ekipa JLA pa je zbrala 15,5 točke. Tekmovanje Je motil dež. Po tekmovanju v plavanju so izvajali propagandne skoke: prof. Smerdu, brata Lapajne, Colarlč ml. ln Lenart. Celotno tekmovanje Je bilo dobro organizirano. StodnlSkl zbor, v kater«m so sodelovali prof. Jankovičeva. prof. Dobovšek, prof. Smerdu MIlan, prof. Smerrhi Nuša in ostali je pod vodstvom tov. Celariča st. v redu opravil svoje delo. K, J. Kronika nesreč SEMIČ. Voz naložen z lesom se Je prevrnil na voznika Pavla Krasno ln mu poškodoval desno nogo v kolenu. DtJL pri Velikem Gabru. Pri postavljanju ostrešja Je padel in obležal s težjimi poškodbami na glavi in hrbtu tesar Jože Krizman. ! ČRNOMELJ. Doma na hodniku je padla ln si zlomila levo nogo žena pekovskega mojstra Katica Stonič. CRMOSNJICE. Avto Je podrl na cesti v Novem mestu prevžltkarioo Frančiško Kos. rma poškodbe na glavi, desni roki in levi nogi. DOL. TESKA VODA. Od naboda se je zastrupila leva noga hčerki kovača Mariji Staniša. pelno gorljivih predmetov, kakor papir}«* cunj, fižolovih luščin ln podobno, nasla p« Je tudi v raznih lesnih zabojih ter košarah in peharjih pepel in pokvarjena dimna vratca. Nič boljše ni na podstrešju Okrajnega magazina v Medicovi hiši. Poročilo komisij« za pregled podstrešij pravi, da Je tu obupno stanje: okoli dimnika so naložena drva, povsod polno embalaže, papirja in druge gorljive ln lahko vnetljive navlake, dimna pra-tica pa pokvarjena. Na tak način je podana vsa možnost hudega požara, ki bi ga bilo celo dobro Izurjenim gasilcem težko pogasiti in ki bi mogel Imeti zaradi strnjenih blokov hiš neslutene posledice. To je le par primerov skrajne nepazljivosti pred požarom, ki bi utegnila narediti na ljudskem premožen.in ogromno škodo. Oblast bi tu morala podvzetl najstrožje mere. Drugo, pri čemer moramo tudi biti skrajno previdni, Je požiganje stihe trave ob robu naših gozdov ter požiganje suhljadi na vrtovih sredi mesta. Tudi iz takega, na videz nedolžnega ognja se lahko razvije katastrofa. V kratkem času sta Izbruhnila že dva gozdna požara. Eden prav iz nepazljivosti ljudi, ki so požlgali suho travo, ln so morali pri obeh intervenirati poleg domačih tudi gasilci Iz Novega mesta. Zato še enkrat: Očistite takoj In pošteno vsa hišna podstrešja, popravite dimne cevi, zlasti tiste, ki gredo skozi lesene strope in opaže, ter Jih zavarujte, popravite in naredite nova dimna vratca na dimnikih ln za vsak primer posujte okrog dimnika nekaj peska, posebno če Je pod lesen. Vso navlako pa spravite s podstrešij ter uredite dovolj dostopne dohode na podstrešja. Na letnem občnem zboru prostovoljnega gasilnega društva je bilo tudi v tej smeri sprejetih več sklepov, ki jih bo društvo striktno Izvajalo in bo z vso strogostjo postopalo v vsakem količkaj nevarnem primeru, In ob vsakem neupoštevanju požarnovarnostnih predpisov. Čuvajmo ljudsko premoženje s tem, da že vnaprej preprečujemo požare: —r— Gasilski dan v Novem mestu Novomeški gasilci so v nedeljo 10. avgusta proslavili pomemben dan. Okrajna gasilska zveza je podelila 33 gasilcem priznanja za njih dolgoletno in naporno delo v službi človeštva. Značko za 50 letno službovanje v prostovoljnem gasilstvu sta prejela zaslužna gasilca Suhi Karol in Lupert Franc. Za 45 letno delo v gasilstvu je prejel priznanje Košlček Tone, za 40 letno pa Ferllč Tvan in Petrič Martin. Ostala priznanja so bila razdeljena gasilcem še za 35, 30 , 25, 20, 15 in 10 letno službovanje. Spominske značke ln odločbe je odli kovancem izročil predsednik OGZ Mirtič Lojze ob prisostvo-vanju gasilcev iz Stopič, Prečne, Smthela in Tovarne igrač. Čestitkam predsednika OGZ se pridružujemo tudi z željo, naj bi se mlajši odlikovane! oprijeli svetlih vzgledov starih gasilskih veteranov ter strumno in v najlepši harmoniji in tovarištvu delali naprej v gasilski organizaciji. Da je dobila ta proslava širši pomen, je bila organizirana na Glavnem trgu gasilska vaja, pri kateri so nekateri mlajši gasilci pokazali veliko spretnosti, čeravno je vaja v celoti bila nekako trda in okorna. Članstvo novomeškega društva je včasih pokazalo že kaj boljšega, pa smo zato po pravici pričakovali precej več. Gasilci morajo biti izurjeni tudi v reševanju predmetov in ljudi iz gorečih poslopij. Pred kratkim so v manjšem obsegu pokazali pri vaji v splošni bolnišnici v Kandiji, da so kos tudi tej nalogi-Zakaj niso prikazali reševanja še na na nedeljski vaji, da bi to videla vsa javnost, saj je vajo gledalo veliko ljudi, zlasti pa bi bilo to koristilo okoliškim društvom, ki so z zanimanjem sledili vaji novomeškega društva. Pri vaji smo pogrešali tudi žensko gasilsko ekipo, o kateri smo že pisali v našem listu-Alt bt ta četa ne moRla pokazati tudi novo-me»kt invnnstl, kal se 1* ■..,. n- i la w gasilskem tečaju in kar je izvajala na raznin državnih in zadružnih ekonomijah? To bi bilo vsekakor zelo dobro vabilo vsem mladincem za vstop v gasilno društvo. Vemo sicer, da je bila v nedeljo le vaja, vemo tudi, da so novomeški gasilci priznano zelo spretni in sposobni pri resničnem požaru, kar so že neštetokrat dokazali, vendar bi se prt gledalcih zelo zvišal občutek varnosti, pa tudi ugled društva, če bi gledali res dobro opravljeno gasilsko vajo ln bi tako odpadle razne neumestne šale na račun posameznih gasilcev, oziroma na račun gasilstva. Po končani vaji novomeškega društva je društvo Stopiče pokazalo šolsko vajo trodel-nega napada, ki pa gledalcem ni bila razumljiva in bi bila pri taki vaji nujno potrebna razlaga. Gasilski dan je bil zaključen z vrtno veselico pri Košaku Ker je v novomeškem gasilskem društvu mnogo starejših članov, ki so, ali bodo kmalu stopiH v rezervo, vabimo mladino, naj stopi v vrste gasilstva in nadaljuje plemenito delo svojih prednikov. —r— robtine iz dolenjske popotne malhe \ Vem, da me mnogi bralci Dolenjskega lista pogrešajo in mislijo, da sem morda kje končal svoje potepuško življenje. Nekateri pa so bili celo prepričani, da sem že odšel k peklenščku po plačilo za svoj strupeni Jezik ln so se baje od samega veselja na gasilski veselici v Smihelu tako napili, da so pozabil! vrniti steklenice ln Je ta pozabljivost veljala gasilsko društvo »samo« 3500 din. O, pa ni res ne eno ne drugo. Tudi gradiva mi ni zmanjkalo, saj je malha veliko bolj polna, kot Je bila dvorana v Novem mestu ob priliki mladinskega brigadnega festivala. Le urednik mi ni privoščil skromnega kotička v listu. Raje kot mojim drobtlnam. Je dal prostor debelim ribam, kot so nekronani cesar Suhe krajine, razni stari župani, ki bi bili spet radi novi, in podobnim asom, ki pa so danes Se manj kot sedmice. Se vidi, da je tudi on bolj udarjen na velike kose. drob-tine pa prezira. »Bog ti se nedaj izgizdati« je rekel cigan svojemu kolegu, ki je kradel samo odrasle kokoši, piske pa puščal, tako bi rekel tudi Jaz. K sreči je sedaj urednika odneslo na dopust tn sem jaz prišel do besede, da al vsaj malo izpraznim prepolno malho. Predno sem se podal na pot, sem si dal zaflikati gumo pri Okapu v Novem mestu. »Samo« 226 din so mi zaračunali za prllep-ljenje majhne krpice. Na Intervencijo so mi znižali za 100 din in smo še ugotovili, da so za deset minut dela računali 50 din, kar pomeni 300 din na uro. Dobro da Je bila guma samo za rezervo, ker Je po flikanju še vedno imela dve luknji. So rekli, da so take cene zaradi akumulacije, zakaj bo ostale še dve luknji, pa ne vem. Morda tudi zaradi akumulacije. Premišljevati nisem utegnil — kar odplavilo me je. ko sem zaslišal slovenščino novomeške razglasne postaje. V Stemburjevi ulici so se ml pritožili prebivalci nad nekimi državljani, ki poteg cuckov skrbijo s svojimi motornimi vozili v nočnih urah za budnost počitka potrebnih ljudi. Kako da bi to preprečili, so me vprašali. Cuckom prostost s kanto na repu. motoristom pa odločbo MLO o kaljenju nočnega miru, v skrajnem primeru pa še pest cvekov na pot ln tuš lz nočne posode od zgoraj. Tako sem jim svetoval ln že hitel skozi Grm. Tu pa sem naletel na zasedo v obliki Jezikave ženske, ki me nikakor nI pustila skozi, češ, da tam nI poti. Ker mi je grozila še z nekim globokim jarkom ln mi dajala zelo ljubeznive priimke, sem moral nazaj, kaj sem hotel. Ko sem plentačil proti Straži so se mi v srce zasmilili invalidi v Vavtl vasi. Nikjer niso mogli dobiti prostora za sestanek. Dom ljudske proevete je bojda stalno zaseden od podgan in r. ajkov in zato za Invalide ni prostora, drugod pa tudi ne. Kot Izgubljene ovce so reveži hodili sera in tja po vasi. So mliljenj* nekateri »rodoljubi« v Vavtl vasi, rla so se Invalidi boril! v gozdovih m naj imajo sedaj še sestanke kje na gmajni, kdo jim pa brani. V Straži sem čestital tovarišu Fabjanu, ki Ima velik smisel za javno moralo. Ob priliki obiska partizanske patrulje je strogo ločil ženske od moških pred spomenikom na dobrih 100 metrov narazen. Najbrž, da ne bi prišlo do kakšnega pohujšanja, ali pa da ne bi ženske slišale, kar se je govorilo. Morda bi se še katera ženska zaljubila v katerega stasltega partizana. Z ločitveno taktiko je vse take stvari že v naprej preprečil. — Na Dvoru to pot nisem imeli veliko opravka. Le tri afežejevke Ančko, Ano in Micko sem vtaknil v malho. Iz sestanka grede so pridno obirale mlade ljudi in jim podtikale stvari, ki njim samim niso tuje. Posebno Ančka je znala veliko povedati in rabila pri tem krepko zabeljene besede. Pa je bilo tisto VBe izmišljeno, razen če so pri tem mislile na kako osebno dogodivščino. Sem Jim priporočil, naj bi se raje kaj drugega pogovarjale, mlade ljudi pa pustile na miru. Prav tako sem priporočil gasilcem, naj bi se vsaj v enaki meri udeleževali državnih proslav kot se udeležujejo cerkvenih. S kovači v zadro*" ni kovačnici, ali kovaški podrtiji, nisem nikakor mogel priti na čisto. Za izdelavo 20 drvarskih zagozd so porabili skoraj 400 kg oglja ali točno 396 kg. To mora biti strahovito trd material, lz katerega so jih kovali, saj je tudi cena zrasla na 650 din za komad, toliko kot stane zelo dobra drvarska sekira, samo ne na Dvoru. Pozabil sem vprašati, če so s to količino oglja tudi topili rudo za to jeklo, ker potem bi se račun nekako ujemal. Ker se nismo mogli sporazumeti sem jim priporočil zdravilo »K1K«, ki se po naše Imenuje Konkurenca ln Kontrola. V Dohrniču sem prisluhnil pogovoru dveh ženic, ki sta takole razpravljali: »Si brala, kaj vse piše v Dolenjskem Ustu o gaspudu iz 2užemberka«, Je momljala prva. »I, seveda sem. pa papir Je zelo potrpežljiv« Je menila druga. »Ljudje pa se bolj, ker so te svinjarije toliko časa trpeli.« sem jim zabrusil in odpeketal dalje. Se mi Je mudilo na sejo upravnega In nadzornega odbora KZ Velika Loka, na katero sta povabila odbornike tn mene predsednik in tajnik. Pa smo se res polnoštevilno zbrali v pisarni, le tajnik in predsednik sta manjkala. Predsednik si je baje pred sejo poravnal rebra pri padcu s kozolca, tajnik pa je menil, da nima časa iti na sejo ln da naj pridemo drugi dan. Stare znance vedno rad obiščem in tako sem tudi to pot spet posetil »Potnika« v Trebnjem. Kakor je bilo že večkrat povedano, temu gostišču Ime Okrajno res pripada. Mislim po tem. da ima za »boljše« ljudi, ki imajo kaj opravka z oblastjo vedno pripravljeno boljšo kapljico. Upravnik pokliče v takem primeru skladiščnika in da nalog. da prinese tistega iz posebne steklenice, ki je samo za boljše goste, kot se je sam upravnik Izrazil. Za navadne smrtnike je dobra žlobudra, ki jo imenujejo vino. Ne vem, ali imam samo Jaz tako srečo v tem gostišču ali jo imajo turil drugI. V pol litra vina sta plavali samo dve muhi, ko sem ga dobil na mizo. Natakarica se 1e samo namrdnila, češ, to pa ni taka reC in mi je kot v zasmeh prinesla še črvivo salamo. Menda mi je hotela dokazati naravni razvoj muhe. To pa je brez potrebe, ker mi je že profesor prtrodoslovja dovolj zabil te stvari v glavo pred izpitom. Za nameček sem dobil v koščku kruha še šop čvrstih las. Adio draga postrežba ln apetit, ne vidimo se zlepa v gostilni, pač pa morda spet v moji malhi. Ce je tisto pri razvalinah mokronoškega gradu res otroško Igrišče, kot zatrjujejo, potem tudi Jaz nisem več Janez Popotni, am-nak najmanj Gregorij XII. Osem klopi, zelo pripravnih sicer za zaljubljence, razmeščenih v krogu poleg starega kostanja med stotinami dober ped visokih štorov, do nedavnega s trnjem zaraščene gmajne, to naj bi bilo otroško igTišče. Se Indijski fakir bi se prav gotovo nabodel, če bi se prevrnil na tla. Pa brez zamere ljube afežejevke, tudi pot do »igrišča« je s trnjem posuta in koprivami obraščena. Sicer pa se mi tisti pro-prostor zelo dopade: za igrišče odraslih pri mesečeni ali brez nje, je jako pripraven. Glstilnlčarka Vida Karlovšek. ki menda na mene nekaj rilček kuha, je ponovno dokazala, da ima smisel samo za boljše goste in da ne spada v Smarjeto, kjer je takih gostov malo. Štirikrat smo naročili pol litra vina ln ga dobili po eni uri. Pa je prisedel k nam ljubljanski gost šmarjeških toplic in ker so ga povabili na partijo biljarda je naroČil liter vina Skoraj smo omedleli. V trenutku je bilo vino na mizi. In kakšno vino, madonca takega še nismo pili v tej gostilni ne preje, ne pozneje. Ali ni škoda talenta, ki se trošt med temi zamazanimi kmeti, mar bi Je premestili med »gospodo« morda v Vatikan, v Smarjeti pa dali gostilniško koncesijo manj lepemu človeku. Tako, sedaj sem malo izpraznil malho, vse pa še ne. Na dnu imani še vodovodarja iz Metlike, ki Je postal angro dobavitelj in se na drobno dobavo več ne spozna pa je zato med gospodinjami in njim v Metliki vojno stanje, dalje imam notri še nekaj pobožnih komunistov lz Dobrnlča, Bele cerkve in drugod, pa še vrsto pozabljivih davčnih zavezancev-dušebrižnikov, cel kup obrtnih revežev in več pisem iz raznih krajev, posebno lz Bele krajine, o veliki vljudnosti na veselici gasilske čete Kot pri Semiču in še tn še- tTpam, da vam bom lahko prihodnjič predstavil vse te Junake, kolikor me ne bo prehitel Pavlih«, ki tudi vztrajno vohlja po terenu. pozdravlja vas Janez Popotn.4