Ptuj, torek, 18. januarja 2011
letnik LXIV • št. 5 odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

Strelstvo •
Športna drama na turnirju v Rušah
Kmetijstvo Kog® Ob Antonu čas za praznovanje in razmislek
O Stran 3
Po mestni občini
Ptuj • Poslej televizijski prenosi sej mestnega sveta?
O Stran 6
Turizem
Ptuj • Zabava s trubači in starograd-skimi pesmimi
O Stran 24
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Športno plezanje
• Markovičeva in Bečan lani najuspešnejša
O Stran 12
Žiga Bedenik •
Tudi gluhi so lahko vrhunski športniki O Stran 12
Ptuj • Uspešno leto za Mestno gledališče
Žabe gredo tudi v Sarajevo
Za Mestnim gledališčem Ptuj je izjemno uspešno leto, eno najuspešnejših, če že ne najuspešnejše v dosedanjem delovanju.
Najuspešnejša ptujska predstava v režiji Jerneja Lorencija Žabe z glavnimi protagonisti Igorjem Samoborjem, Rad-kom Poličem - Racem in Pio Žemljic, ki je bila na Borštnikovem srečanju 2010 izbrana za najboljšo predstavo sezone, si je pot utrla tudi na prestižni mednarodni festival Sarajevska zima, ki bo februarja v Sarajevu, je te dni z velikim zadovoljstvom povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič. Na Borštnikovem srečanju je z Žabami slavila tudi Pia Žemljic, Žabe pa so bile izbrane tudi v tekmovalni program Tedna slovenske drame, ki bo marca. Niti leto dni po prvi izvedbi, ki je bila marca 2010, je bera uspehov resnično izjemna.
Vse bolj pa odmeva tudi najnovejša predstava Picasso; zvesto ptujsko občinstvo jo je nagradilo z aplavzom, kakršnega doslej še ni bilo. S Ptujem pa je vse bolj zadovoljen tudi Radko Polič - Rac, ki vse bolj postaja naš, ptujski igralec.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • S seje sveta Doma upokojencev
Ptuj • Igrače bodo zamenjali
Revizija: nepravilnosti ni Nikomur ni moč
O Stran 15 Ekonomist Franc Kodela že nekaj časa poskuša dokazati, da so dobički Doma upokojencev na Ptuju med drugim posledica nepravilno oblikovanih cen in zaračunavanja storitev; na njegovo zahtevo je prišlo tudi do revizije poslovanja. A mu revizijsko poročilo ne daje prav.
V letih 2006 do 2008 je Dom upokojencev ustvaril od 847
tisoč do 4,8 milijona evrov dobička. Brez pripomb so na seji sveta zavoda, ki je bila 5. januarja letos, sprejeli delno revizijsko poročilo o poslovanju Doma upokojencev v obdobju
2006-2009, v katerem revizorji ne ugotavljajo nepravilnosti, prav tako niso razpravljali o poslovanju tega ptujskega socialnega zavoda, zavrnili pa so tudi vse argumente iz pritožbe Franca Kodele.
Na seji sveta Doma upoko-
Foto: Črtomir Goznik
jencev članov sveta ni zanimalo, koliko stanejo načrtovane naložbe in od kod domu denar zanje., bolj so se zanimali za to, ali je v kratkem kje v okolici Ptuja pričakovati še kakšno tovrstno naložbo. Še manj pa jih je zanimalo revizijsko poročilo, ki ga je pripravila revizijska hiša Audit-in, ki v delnem poročilu ne navaja nepravilnosti.
V zvezi z revizijo je Kodela povedal, da bi bilo iluzorno pričakovati, da se bodo revizorji izjasnili zdaj, če se niso že doslej, saj za nič ne odgovarjajo. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa tudi ni bilo v interesu, da bi revizijo poslovanja opravila notranja revizijska služba ministrstva, saj bi morali prevzeti odgovornost za morebitne neustrezne ugotovitve.
O Stran 5
več zaupati
Sredi decembra lani objavljeno obvestilo Zdravstvenega inšpektorata RS, da so belgijski organi za nadzor varnosti igrač prepovedali trženje nekaterih sestavljivih otroških igralnih podlog zaradi vsebnosti formamida, je tudi v Sloveniji povzročil veliko zaskrbljenost.
Po zadnjih podatkih oziroma opravljenih analizah ta blazina ne vsebuje spornega forma-mida, a bodo igračo zamenjali zaradi dobrega občutka, pravi Bratuževa. Starše bodo preko medijev, spletnih strani in info točkah v Vrtcu Ptuj obvestili, kje in v katerih dneh bodo v novoletnem paketu sprejeto igračo lahko zamenjali; pogoj za zamenjavo je, da vrnejo staro igračo. Nova igrača ni blazina, gre za igro človek ne jezi se oziroma drugo družabno igro.
»Pri vsaki naslednji dobavi kakršnekoli igrače bomo zahtevali podrobne podatke o tem, kaj jih sestavlja, zlasti še pri
plastiki. Zahtevali bomo tudi dokazila o tem, katere barve in laki so bili uporabljeni pri izdelavi igrač, ker očitno ni več mogoče nikomur zaupati na besedo,« je povedala Bratuževa.
O Stran 5
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Prekinitev zbiranja podpisov
Za referenduma o malem delu in pokojninah več deset tisoč podpisov
Gibanje za dostojno delo je zbralo več kot 30.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu o malem delu, sindikati pa za pokojninski referendum več kot 42.000 podpisov. Zbiranje podpisov za ta referendum je bilo sicer minuli četrtek ustavljeno. Premier Borut Pahor ne namerava vezati zaupnice njemu kot premieru na morebitna referendumska odločanja o reformah.
Kot je pojasnil na novinarski konferenci po seji vlade, ljudje v tem primeru ne bi več odločali o predmetu referenduma, pač pa o podpori vladi. »Ne spremenimo referenduma v volitve,« je poudaril.
Vnovič je opozoril, da je pred državo odločilno leto, ko se bo odločalo o strukturnih reformah, morda tudi na referendumih. Ob tem pa je dejal, da so rezultati referendumov v zadnjih 18 letih dober kazalec, da »usoda referenduma ni odvisna od popularnosti vlade«.
Kljub vsemu se lahko zgodi, da bodo referendumi uspeli in da bodo reforme padle. »Mene ni strah za vlado, lahko me je kvečjemu strah za ljudi,« je poudaril premier. Kdor koli bi v tem trenutku opravljal njegovo nalogo, bi po besedah Pahorja imel pred seboj nalogo z nepopularnimi ukrepi dolgoročno izvleči državo iz krize in jo postaviti
Uvodnik
na varno stran »radarja fiskalne stabilnosti, zaposlenosti in pravne urejenosti v Evropski uniji«.
V zvezi z referendumsko zakonodajo je sicer ponovil, da je slaba, saj ne določa kvoruma udeležbe. Poudaril je, da je več referendumov z nizko udeležbo že pokazalo, da ljudje ne želijo, da politiki nanje prelagajo odgovornost. Ta vlada je to odgovornost pripravljena prevzeti, če pa bo prišlo do referendumov, se bo tudi trudila prepričati ljudi o nujnosti reform, je še povedal premier.
Minister za delo Ivan Sve-tlik pravi, da ga ni strah volje ljudstva ob referendumih o malem delu in o pokojninski reformi. »Strah pa me je za posledice odločitev, ki bi morda pomenile, da se pokojninska reforma ne bo začela uvajati, strah me je za sedanje in bodoče upokojence,« je dejal Sve-
Po glavi in po žepu
V zadnjem mesecu se je tako na državni kot tudi na lokalni ravni neverjetno veliko govorilo o odpadkih. Smo se morda začeli zavedati, da ljudje v vse več koncih sveta dobesedno živijo na smeteh in da je problem odpadkov tudi pred našim pragom realen ali pa nas je le strah finančnih posledic, kijih to prinaša?
Nesmiselnost proizvajanja tako velikih količin odpadkov najlepše vidimo pri obisku lokala s hitro prehrano, kjer nekaj krompirčkov, pijačo in hamburger dalj časa odvijamo iz folij in papirja, kot ga potem porabimo, da nezdravi obrok pojemo. Podobno funkcionira vse naše življenje. V neskončno veliko embalaže zaviti izdelki. Ste kdaj pomislili, koliko vrečk dnevno porabite samo za nakup sadja in zelenjave ter da vsaka porabi več sto let, da se razkroji.
Odpadke bo treba na nek način zmanjšati, po drugi strani pa občane vzgojiti, ne le da bodo pospravili za sabo, ampak da bodo pospravili tudi na pravo mesto. Razmišljanja v tej smeri smo slišali celo na več občinskih svetih. Z vzgojo in osveščanjem je sicer res nekaj mogoče narediti, a pretiranih utvar si ne gre delati. In ker ljudstvo zares razume le dve govorici: če ga udariš po denarnici ali po glavi, je najbolje uporabiti obe. Zadevo je treba nesramno podražiti ali prepovedati. Prva je drastičen korak popolne prepovedi plastičnih vrečk leta 2008 naredila Kitajska, sledilo ji je več neevropskih držav. Kupi odpadkov v Evropi so sicer zloženi lepše in so vestno sortirani, a se tudi nezadržno večajo. Z novim letom so se tako od plastičnih vrečk ločili tudi Italijani, ki pridelajo 25 % vseh vrečk v EU. Druge evropske države skušajo omejiti porabo plastičnih vrečk zlasti z davki.
Tudi v Sloveniji se pripravlja sprejetje zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk, saj baje letno porabimo od 250 do 300plastičnih vrečk na osebo, za kar je potrebnih več kot 50.000 sodčkov nafte. Vrečko v povprečju uporabljamo 20 minut, hkrati pa menda vsako minuto v Sloveniji odvržemo okoli 900 vrečk. Ste opazili, da imajo v vedno manj trgovinah zastonjske plastične vrečke? Razvoj dogodkov mi je všeč, čeprav bom najbrž nekaj časa še redno bentila pred blagajno, ker bom spet in spet pozabila nakupovalno košaro v avtu.
Viki Ivanuša
tlik na novinarski konferenci po seji vlade.
Opozoril je, da tako sedanji kot bodoči upokojenci v primeru neuveljavitve pokojninske reforme v prihodnosti ne bi več redno dobivali pokojnin oz. bi bile te nižje kot po novem zakonu. »Pri malem delu mi bo, če bi prišlo do ne-uveljavitve zakona, resnično žal, da se nadaljuje s sedanjo prakso študentskega dela, kakršno imamo danes, in da tem trem skupinam, katerim je zakon namenjen, ne zagotovimo možnosti povečanja socialne varnosti,« je dodal minister.
Komentiral je tudi zbiranje podpisov podpore predlogu za razpis referenduma o zakonu o malem delu. Poudaril je, da se bosta tako vlada kot ministrstvo za delo »aktivno vključila v to, da prepričamo državljane, da gre za zakon, ki je za državljane povsem ne-
Prejeli smo
škodljiv in neproblematičen ter ljudem prinaša kvečjemu koristi«.
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo je več kot 30.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu o malem delu zbralo v osmih dneh s pomočjo zveze svobodnih sindikatov, študentskih ter drugih organizacij.
Opozorilo je tudi na nekaj nevšečnosti pri zbiranju podpisov v preteklih dneh, ki so bile povezane predvsem z napotki ministrstva za javno upravo. Na ministrstvu so namreč načelnike upravnih enot - čeprav je to v pristojnosti načelnikov - pozvali, da ni potrebe po obratovalnem času ob sobotah. Prav tako je bilo v minulem tednu veliko težav z oddajo elektronskih podpisov, saj nekaj časa ta storitev sploh ni bila na voljo, so pojasnili.
Zbiranje podpisov za refe-
Podražitve kruha
Nekateri dobavitelji kruha so napovedali podražitve, tako da so se nekateri njihovi izdelki že podražili, so pojasnili v največji slovenski trgovski družbi Mercator in dodali, da se z nekaterimi dobavitelji še pogajajo. Ob tem poudarjajo, da Mercatorjeva Pekarna Grosuplje cen kruha ne bo zviševala.
Po poročanju medijev je denimo največje slovensko pekarsko podjetje Žito cene nekaterih vrst kruha ter peciva zvišalo v povprečju za od štiri do 11 odstotkov. Peki so podražitve sicer napovedovali že avgusta lani, ko so pojasnjevali, da razlog za to tiči v občutno višjih cenah pšenice na svetovnih trgih pa tudi v višjih stroških dela in surovin. Pred tem Žito cen ni spreminjalo od septembra 2007.
Mlinotest je kruh in pekovske izdelke s 1. januarjem podražil za 10 do 12 odstotkov, testenine malenkostno. Izdelki Pekarne Blatnik so dražji do 12 odstotkov, zamrznjeni izdelki Pekarne Pečjak bodo od 7. februarja dražji za sedem odstotkov, v roku enega meseca pa naj bi kruh podražil murskosoboški Mlinopek, podražitve pa napovedujejo tudi Koroške pekarne, je danes poročala Televizija Slovenija. (sta)
rendum o pokojninski reformi pa so zaradi odločitve državnega zbora za ustavno presojo referendumske pobude prekinili. Iz državnega zbora so namreč v sredo na ustavno sodišče posredovali zahtevo za presojo, ali bi z odložitvijo uveljavitve novega pokojninskega zakona oz. zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.
Iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so sporočili, da je od 6. januarja do srede zvečer svoj podpis za referendum o pokojninski reformi oddalo več kot 42.000 ljudi. Zakonski rok za zbiranje podpisov je sicer 35 dni.
Bojan Bugarič s katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani meni, da je odločitev državnega zbora za ustavno presojo problematična. Zdi se namreč, da niso podani ustrezni pravni argumenti. »Iz predstavljenih argumentov ni razvidno, da bi res obstajale podlage za to, da se referendum prepove,« pravi Bugarič. Zatrjevanje, da bi bile zaradi neuveljavitve pokojninskega zakona lahko kršene socialne pravice iz ustave, se mu zdi »na trhlih nogah«.
Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi ustavno sodišče o zahtevi za ustavno presojo odloči v 30 dneh.
STA (pripravlja: SM)
Zupan preklical veto na NO (3.) (Odgovor na pismo Sonje Golc)
Verjetno je veliko ljudi opazilo sestavek Sonje Golc v Štajerskem tedniku, ki je izšel 7. 1. 2011, in čeprav na to najprej nisem mislil reagirati, sem se po premisleku vendarle odločil za odgovor. Zato, ker se ne blati le mene osebno, ampak celotno občino Cirkulane ter zaposlene na občinski upravi, pa čeprav deloma le med vrsticami.
Ljudje naj vedo, da ni bilo nobenega kršenja zakonov poslovnika ali statuta. To nam očita nekdo, ki naj bi želel županu in občini pomagati, kot Sonja Golc navaja v svojem pismu. Torej lahko sklepam, za kakšno pomoč gre ... Člen statuta, ki govori o imenovanju NO, gre za 39. člen, pravi, da mora biti NO imenovan 45 dan po svoji prvi seji. Iz sklepa, ki je bil objavljen v uradnem glasilu slovenskih občin, dne 9. decembra lani, je razvidno, da roka nismo zamudili, saj je bil sklep o imenovanju NO objavljen 42 dan, kljub vetu, ki je bil dan in umaknjen. Nobenega kršenja statuta torej ni bilo, ampak je kršitev naredila in zavajala bralce menda bodoča, sicer zaenkrat samooklicana predsednica NO Sonja Golc.
Časovnega roka, do kdaj mora župan sklicati prvo sejo NO, ni in tudi ni nikjer zapisan. Šele na prvi seji se lahko NO konstituira in si izmed članov izvoli predsednika. Doslej še NO ni imel seje, kdaj jo bom sklical, pa ne morem reči, saj je to odvisno tudi od številnih drugih obveznosti, ki jih moram opravljati. Tako
da tudi o kakršnihkoli nezakonitostih v zvezi s tem ni govora, vse doslej je bilo izpeljano v skladu z zakoni.
Iz članka je razbrati, iz kako demokratičnega, zakonitega in poštenega kraja prihaja gospa Sonja. Nekako bi naj bil prepričan, da jo je Bog poslal v naše kraje s poslanstvom, da nas te demokracije nauči, pa tudi spoštovanja zakonov in človekovih pravic. Namreč, vidim, da imajo nekateri še vedno občutek večvrednosti in imajo nas, Halo-žane, za neumne, nepoučene, ki ne spoštujejo zakonov in jih oz. nas je torej potrebno še marsikaj naučiti! Kot bodoči samooklicani predsednici NO ji želim, da bi vse podučila teh dobrih vrednot, ki jih je prinesla s seboj, želim ji seveda veliko uspešnega in dobrega dela ter uspehov, kajti osnovni uspeh bo že ta, da bo vedno imela članke ali kaj drugega o županovih napakah, nezakonitem delu ali drugih nečednih početjih kot jih sama razume, sama pa je očitno ideal tega sveta! Kot kaže bo podučila naše ljudi, kaj je zakon, demokracija in spoštovanje samo zato, da
bo cilj dosežen. Kljub vsemu občina s podjetjem, v katerem gospa opravlja vodstvene funkcije, ne bo poslovala. Po njenem mnenju bo najboljša občina takrat, ko bo namesto sedanjega župana izvoljen nekdo, s katerim ne bo težav in bo poslovanje več kot odlično; to bo pa s tistimi, za katere pripravlja volilno tekmo in s tistimi, ki pri tem sodelujejo, saj se bo z njimi očitno lahko manipuliralo kolikor se bo komu zahotelo. Sedaj, ko to ne gre tako, je pa vse narobe, še preden je NO sploh začel delati in že pred delom NO se objavljajo članki.
Že pred volitvami je bilo veliko povedanega o nadaljnjem konstruktivnem delu vseh izvoljenih v občini. Že po prvih dneh novega mandata pa ugotavljam, da bo vse prej kot to. Žal pa se bo to odražalo predvsem v odnosih med ljudmi, ne sme pa se to odražati na razvoju občine, za katerega se bom zavzemal še naprej. Takšne zadeve mi volje ne bodo zbile, prav nasprotno, dobivam nov zagon za delo, pa tudi za doseganje rezultatov, ki bodo vidni, v prid vsem v Cirkulanah.
Zanimivo je še, da se v članku navaja primanjkljaj v občini Cirkulane. Nobenega primanjkljaja ni v občini, občina ni zadolžena, res pa je, da nastaja primanjkljaj pri primerni porabi, predvsem zaradi visoke stopnje nezaposlenih občanov in posledično nižje dohodnine. Vendar to nadomeščamo s finančno izravnavo. To pa ni v nobenem primeru odvisno od poslovanja občine in nima s poslovanjem občine čisto nič.
Najbolj pa me jezi dejstvo, da se veliko ljudi obreguje ob moje delo v šoli na način, ki ni korekten. Namreč na delo šole politika nima nobenega vpliva, posebej ne na delo z otroki. Politika v šolo ne sodi, ne sodi k otrokom, zato bi že bil čas opustiti takšne zadeve in namigovanja, da zaradi lastne politične usmeritve obravnavam otroke staršev drugačnih političnih prepričanj drugače. To ne drži in tega se nikoli nisem posluževal! Mislim, da je tega natolcevanja zdaj res dovolj in bom moral narediti konec s tem tudi na sodišču. Janez Jurgec, župan občine Cirkulane
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kog • Ob Antonu čas za praznovanje in razmislek
Antonovanje in dan prašičereje
Že drugo leto zapored na Kogu prirejajo Antonovanje in dneve prašičerejcev. V ta namen so ustanovili društvo Antonovanje, ki združuje kulturne, turistične, kulinarične in verske vsebine. Organizatorji želijo ob antonovem obuditi tudi romarsko pot.
Foto: Viki Ivanuša
Ministra za kmetijstvo Dejana Židana je na Kogu pričakal zaželel župan Alojz Sok v spremstvu kogo-vske vinske kraljice Aleksandre Kelemina.
To jim je letos nedvomno uspelo, saj so v njihov mali in lepi kraj priromali številni gostje, ki jih je privabila večdnevna prireditev, svojo pozornost pa ji je s častnim pokroviteljstvom podelil tudi kmetijski minister Dejan Židan. Goste je na prireditvi pozdravil predsednik Združenja rejcev prašičev Slavko Perc, ki je povedal, da slovensko kmetijstvo ne zagotavlja le poseljenosti podeželja in urejenosti krajine, ampak skrbi tudi za zdravo hrano. Iz nezavidljivega položaja prašičerejcem po njegovem mnenju ne bo pomagal nihče, pomagati si bodo morali sami. „Vprašanje je, ali bodo kmetije, na katerih živi le ena generacija, preživele, saj je kmetija večinoma sozvočje vsaj dveh generacij," je razmišljal Perc.
Podobno je župan občine Ormož Alojz Sok prepričan, da bomo vse težave kmetijstva nekako še rešili, največja grožnja okolju se mu zdi, da je na Kogu vedno manj prebivalcev, ker se izseljujejo in ker imajo tisti, ki ostajajo, le malo otrok. Lani so na Kogu dobili le tri novorojenčke. Občina prireditev Antonovanje podpira, saj so vprašanja kmetijstva za ormoško občino zelo pomembna, prireditev pa s »čurkijado« obuja tradicijo domačih kolin.
Slovenski potrošnik mora biti varen
Dejan Židan je že na začetku izpostavil, da v slovenski prašičereji ni bilo nikoli kakšne klo-ramfenikolske, dioksinske ali podobne afere, ker slovenski rejci ne sprejemajo tako eks-tremnih tehnoloških praks kot v tujini. Pa tudi zato, ker imajo prašičerejci v tujini inšpekcijski obisk morda enkrat v štirih letih, v Sloveniji pa štirikrat v
enem letu. „Kar je obremenitev za kmeta, je dobro za potrošnike, saj gre za prehransko varnost. Samo za analize, ki jih izvaja država, smo v letu 2009 namenila 1,7, lani 2,1, letos pa bomo 2,4 milijona evrov. Toliko analiz na glavo prašiča ni nikjer v Evropi. Prvi v Evropi smo uvedli najstrožje standarde za varovanje okolja in najstrožje standarde za dobro počutje živali. Na koncu pa mora imeti slovenski prašič enako nizko ceno kot v tujini. Zato slovenski prašičerejec ekonomsko ne more biti uspešen.
Po drugi strani pa moramo slovenskemu potrošniku dopovedati, da je v njegovem interesu, da kupuje slovensko hrano, ker je slovenska hrana varna, ker imata potem slovenski kmet in delavec delo, ker se polni domači proračun," je bil nazoren minister Židan.
Slovenci smo prašičejedci
Na prireditvi so podelili licence vzrejnim središčem, vzorčnim kmetijam, rejcem kr-škopoljskega prašiča, razmnoževalnim in pitovnim farmam ter osemenjevalnim središčem in izmenjali mnenja na okrogli mizi. Večina zbranih se je strinjala s Slavkom Černelom, predsednikom Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije, ki je ugotavljal, da prašičereja nazaduje, da se število prašiče-rejcev manjša, vendar se mu je spodbudno zdelo že to, da je letošnjo prireditev obiskovalo bistveno več rejcev kot lani.
Milena Kovač z Biotehniške fakultete je povedala, da težava prašičereje ni v porabi, ker Slovenci radi posegamo po svinjini, problem je, da trg ni oskrbovan z mesom slovenskega porekla. Svinjina se uvaža po dampinških ce-
nah. Pokritizirala pa je tudi slovenske prašičerejce, ki bi si morali urediti proizvodnjo in organizacijo. „Naši prašičerej-ci odstavijo 10 pujsov letno na svinjo, v Evropi je ta številka preko 20. Tudi krme se porabi preveč, proizvodnja je predraga. Morali bi organizirati možnost izobraževanja na kmetiji. Združiti moramo koristno znanje naših prednikov in ga oplemenititi s spoznanji sosedov. Prav tako moramo naš izdelek standardizirati, ne pa kot je sedaj, ko imamo kar 800 genotipov raznih vrst pitancev," je bila jasna Kovačeva.
Okroglo mizo je vodil Peter Pribožič s Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Ptuj, ki je nanizal nekaj zanimivih podatkov. Od leta 2004 do danes je število prašičev padlo s 620.000 na okrog 400.000. Pred leti je zakol znašal 30.000 ton, v prvih 10 mesecih lani pa le 22.000 ton. Leta 2007 je bilo število
plemenskih prašičev 48.000, lani pa je padlo pod 30.000. Pribožič ocenjuje, da se je v zadnjih 10 letih obseg prašičereje zmanjšal za 37 %. K temu je treba dodati še, da je bilo v zadnjih petih letih zanemarljivo malo število investicij v izgradnjo hlevov ter da se prodajna cena svinjine v mesnicah giblje med 73 do 80 % povprečne evropske cene.
Svetovalne službe se vračajo na teren
Minister Židan je prepričan, da je takšno stanje nevzdržno, da kmet ne more kmetovati skoraj zastonj. Rešitev vidi v tem, da vzpostavi neposreden stik med kmeti in potrošniki, saj potem trgovina ne bo več mogla izsiljevati proizvajalcev: „Odpade izsiljevanje, ki smo mu danes priča, ko kmetom zagrozijo, da bodo pripeljali hrano od drugod, če je ne bodo dali po predlagani ceni."
Ministrstvo bo rednejše tudi pri svojih izplačilih. Konec lanskega leta so sprovedli veliko nakazil, preostalih 90 milijonov pa bodo v januarju
in februarju, je napovedal minister. Država financira tudi strokovne institucije, ki so rejcem v korist, za kar porabi kar 60 milijonov evrov letno, samo v KGZ gre med 17 in 18 milijoni evrov. Tudi zato bodo od letošnjega leta bolj gledali pod prste svetovalnim službam, udarili pa so jih tudi po žepu, saj so jim vzeli 5 % denarja. Nov način dela vrača svetovalne službe na kmetije, vendar mora od njihovega dela biti konkretna korist. Delo na terenu ne sme biti le klepet ob kavi ali šunki. Korist službe za kmeta se mora pokazati preko nasveta, ki mora biti po novem pisni in gre tudi v arhiv svetovalne službe. Na kmetijah, kjer strokovnih nasvetov ne bodo upoštevali in je trud svetovalcev nesmiseln, jih ne bo več.
Minister si zlasti prizadeva doseči pravičnost v trgovski verigi: „Za proizvodnjo hrane država namenja 410 milijonov evrov letno skozi neposredna plačila, program razvoja podeželja in svetovalne službe. Pri tem pa kmetje komaj preživijo, potrošnik pa tudi nima poceni hrane. Hkrati imamo največ tr-
govskih centrov v EU.
Hrano, ki se v trgovini proda takoj naprej, dobijo proizvajalci plačano čez 50 ali 90 dni. Tako revež financira bogataša. Nepomembno je, po kakšni ceni prodate pšenico, ker to absolutno ne vpliva na ceno kruha. V ceni kruha znaša pšenica le 5 do 8 %. Posamezni proizvajalci hrane plačajo za bonitete več, kot je strošek dela v posameznih gospodarskih družbah na letni ravni.
Slovenski kmet je v nemogočem položaju, izginja pa tudi predelovalna industrija. Trgovina je neločljivi člen verige, a izdelati bo treba pošten kodeks, po katerem bo moral ostati dobiček pri vseh v verigi, ne le pri enem."
Ponesrečena zgodba z zeleno energijo
Spomnil je tudi na ponesrečeno zgodbo z zeleno energijo. Na Bavarski so res v zeleni energiji in fotovoltaiki našli način preživetja kmetij. S solarnimi celicami na hlevih je imel kmet soliden dodaten dohodek. Pri nas pa se je sistem izrodil tako, da solarne sisteme postavljajo vsi drugi razen kmetov. Enako so se v Sloveniji izrodile bioplinarne, ker država ni jasno vedela, kaj hoče, je povedal minister, ki že pripravlja novo strategijo, kako uporabiti zeleno energijo, da bo koristila slovenskemu kmetu.
Izrazito pogreša tudi neposredno prodajo. Napačno se mu zdi, da večina mesa do kupcev pride preko velikih trgovskih sistemov. Pri tem se je spotaknil tudi ob zadružni sistem: „V zadružnih trgovinah so povsem enaki oderuški pogoji. Namesto da bi organizirali slovenske kmete, prav zadruge največ kupujejo pujse v tujini."
Pozitivna je tudi pobuda, da naj bo hrana v javnih zavodih domača. Okrog 10 % šol in vrtcev že naroča hrano iz svoje bližine.
Pripravlja se tudi nov zakon o kmetijskih zemljiščih, ki bo določil trajna kmetijska zemljišča.
Prireditev je bilo za tri dni in vsak je lahko izbral kaj po svojem okusu. Otroci vrtcev, osnovnih in srednjih šol so se spet izkazali na likovnem in fotografskem natečaju. V posameznih kategorijah so prva mesta zasedli Tanja Veldin, Matjaž Plavec, Sara Munda in Monika Ivanuša. Upokojenci so se srečali na tradicionalnem Antonovem kegljanju, mladi pomerili na Antonovem kvizu, na Antonovem koncertu pa je nastopila skupina Musica Sacra Wien.
In še najvažnejše z ocenjevanja čurk: najboljše črne čurke (krvavice) delajo na kmetiji Ozmec v Cvetkovci, najboljše bele na kmetiji Luci-Kelemina s Koga, najboljše sive čurke pa je komisij a prisodila kar dvema izdelkoma, ki sta jih naredila Miran Medved s kmetije Horvat iz Lačevesi in Anton Kola-rič iz Obreža. Treba se bo navaditi, da Kog poleg odličnega vina odlikuje tudi nepozabna kulinarika.
Viki Ivanuša
Prašičerejci so znali na privlačen način predstaviti številne dobrote, mimo katerih tudi minister ni	Foto viki ivanuša
mogel. Mesene in sirove izdelke sta mu ponudila tudi Slavko Perc, predsednik Združenja rejcev pra- Okoliške osnovne in srednje šole so sodelovale na likovnem in
šičev Ormož, in njegova žena Romana.
fotografskem natečaju.
Trnovska vas • Jubilejno leto za PGD Biš
135 let delovanja gasilskega društva
Prostovoljno gasilsko društvo Biš v občini Trnovska vas letos proslavlja kar 135 let delovanja, kar biške gasilce uvršča med eno najstarejših gasilskih društev v državi. Osrednja slovesnost ob visokem jubileju bo junija, ko bo PGD Biš uradno prevzelo povsem novo, dolgo pričakovano gasilsko vozilo GVC 16/25.
„Seveda smo vsi izjemno ponosni na tako dolgo kontinuiteto delovanja našega prostovoljnega gasilskega društva, kar bomo primerno proslavili. S spoštovanjem in hvaležnostjo se moramo spomniti številnih ljudi, ki so v zgodovini društva vztrajno in požrtvovalno ter vedno pripravljeni, prezirajoč tudi smrtno nevarnost, pogumno hiteli na pomoč in reševali imetje ter življenja ljudi ob vsaki uri in vsakem vremenu," je ob robu občnega zbora minuli konec tedna najprej povedal predsednik PGD Biš Sandi Lah.
PGD Biš je bilo ustanovljeno davnega leta 1976 in uradno velja za 14. najstarejše društvo v Sloveniji, nastalo pa je v tedaj najmanjšem kraju, ki je štel le 53 domačij. Pobudnik ustanovitve je bil Jožef Muršec. Desetletje kasneje je društvo zgradilo eno prvih orodjarn v državi, leta 1906 je dobilo svoj žig in se organizacijsko ločilo od takratne občine ter prešlo pod slovensko poveljevanje.
Prva velika preizkušnja je biške gasilce pričakala v letu 1915, ko so gasili velikanski požar, ki je zajel štiri velike kmetije. Leta 1943 so biški gasilci kupili prvo motorno brizgal-no, 1956. leta prvi avtomobil, dve leti kasneje so kupili tudi
Predsednik PGD Biš Sandi Lah: „Osrednji dogodek letošnjega leta bo proslava ob visokem jubileju društva, ko bomo hkrati v društvu prevzeli dolgo pričakovano novo vozilo GVC 16/25."
sireno, leta 1959 pa odprli prvi gasilski dom. Nato so skozi naslednja leta posodobili svoj vozni park najprej z nakupom orodnega vozila Mercedes Benz, nato še rabljene avtoci-sterne, motorne brizgalne, leta 1980 je sledil nakup nove avto-cisterne itd.
Takratni člani so se izkazali tudi s prvimi velikimi uspehi na tekmovanjih; tako sta leta 1988 ekipi članic in članov osvojili prvo in drugi mesto na tekmovanju v Avstriji, dve leti kasneje so se z drugim mestom iz Avstrije vrnili tudi mladinci. Vmes, leta 1989, so slovesno
odprli nov gasilski dom. Dve leti kasneje, 1991., pa so biški gasilci kot prvi v širšem okolju postavili presmec-velikan, ki je meril kar 25 metrov.
PGD Biš se ponaša tudi s posebnim odlikovanjem občine za nesebično pomoč po hudem neurju leta 2008, ko je bilo v občini poškodovanih kar 812 objektov.
Danes šteje PGD Biš kar 302 člana, kar je za približno 1200-glavo občino zelo velika številka. Društvu poveljuje Mitja Štumberger, včlanjeno pa je Gasilsko zvezo Trnovska vas-Vitomarci.
PGD Biš letos proslavlja kar 135 let kontinuiranega delovanja, kar ga uvršča med najstarejše v državi.
„Kot vsako leto smo si tudi leto na občnem zboru ob pregledu uspešnosti lanskega dela zadali program dela za leto 2011. Gotovo bo osrednji dogodek letošnjega leta proslava ob 135-letnici PGD Biš, ki je načrtovana 11. junija, takrat pa bomo tudi uradno prevzeli nov avtomobil z ustrezno nadgradnjo, ki ga v 60-odsto-tnem deležu financira občina, razliko pa pokrivamo gasilci s pomočjo naših občanov. Bo pa
potrebno v prihodnje k našemu gasilskemu domu dograditi primerno garažo.
Sicer pa med vidnejše naloge letošnjega leta spada še obvezna tradicionalna postavitev velikega presmeca, petje 'florjanovce', srečanje naših veteranov in piknik gasilcev, tudi že tradicionalna postavitev novoletne jelke ipd. Na področju operativnih nalog pa bomo izvajali redno vzdrževanje opreme, orodja in vozil,
izobraževanje članstva, redne vaje operativnih članov enkrat mesečno, dopolnjevanje orodja in opreme, zavarovanje naših članov, opreme in gasilskega doma, sodelovanje z društvom mladi gasilec, ki deluje na naši OŠ v Trnovski vasi, pa seveda udeležba na tekmovanjih in na taboru gasilske mladine," je še povedal predsednik PGD Biš Sandi Lah.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Tretja redna seja sveta ČS Spuhlja
Tudi v Spuhlji letos športni park
Člani sveta četrtne skupnosti Spuhlja so se 13. januarja sestali na tretji redni seji. . Govorili so o programu dela ČS Spuhlja v obdobju 2010-2014, predlogih za postavitev ločene zbiralnice frakcij, spremembi hišnega reda večnamenske dvorane Spuhlja, nekaterih pobudah in vprašanjih, seznanili pa so se tudi s poročilom o izvedbi prireditve Veseli december v Spuhlji in srečanju starejših občanov.
Seje so se udeležili Franc Bolcar, ki v novem mandatu predsednikuje svetu, Dušan Kralj, Alojz Toplak in Ana Strelec Bombek, iz MO Ptuj pa Dalibor Markež in Boris Emeršič.
Predsednik Franc Bolcar je člane sveta seznanil, da so za novo lokacijo zbiralnice ločenih frakciji določili območje zaselka Koče (novi športni park Spuhlja), tako da bodo po novem imeli Spuhljani na voljo za ločeno odlaganje odpadkov dve zbiralnici. Največji problem pri novih zbiralnicah so ravno lokacije: občinskih je premalo, zasebni lastniki pa se jih otepajo in ne želijo odstopiti zemljišč za njihovo postavitev, čeprav so nujno potrebne.
Program dela ČS Spuhlja v mandatu 2010-2014 temelji na šestih glavnih točkah: seje četrti, sprejemanje odločitev, nadzor nad delovanjem CERO Gajke in izpolnjevanje pogojev iz pogodbe CERO, upravljanje s premoženjem četrti, prire-
ditve četrti, ki zajemajo obisk starejših na domu, starih 85 in več let, srečanje starejših od 70
let, krajevni praznik, ki ga tradicionalno praznujejo zadnjo soboto v avgustu, in sodelova-
nje sveta z županom MO Ptuj ter strokovnimi službami MO Ptuj, pa tudi z vsemi društvi
Foto: Črtomir Goznik
Člani sveta ČS Spuhlja (od leve) Dušan Kralj, Alojz Toplak, Ana Strelec Bombek in Franc Bolcar
iz ČS Spuhlja: Etnografskim društvom Korant, Društvom upokojencev Spuhlja, Društvom gospodinj Marjetica, PGD Spuhlja, Šahovsko sekcijo Spuhlja in Športno-turistično-rekreacijskim društvom Spu-hlja. Svet ČS Spuhlja bo imel letno največ deset sej, te so tudi plačane. Za člane sveta znaša sejnina okrog 25 evrov neto po seji, za predsednika pa okrog 45 evrov neto oziroma 7 in 14 odstotkov sejnine mestnega svetnika.
V letošnjem letu naj bi iz pogodbe za CERO Gajke tudi na območju ČS Spuhlja, kjer so izglasovali referendum za ureditev odlagališča na njihovem območju, zrasel športni park. Gradbeno dovoljenje je bilo že izdano, v kratkem bo znan izvajalec del. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi dela začeli in končali v letu 2011. Izgovorili so si ureditev asfaltiranega igrišča za košarko, ki bo služilo tudi za potrebe rokometa in malega nodometa, objekt s sanitarijami in slaščilnicami ter parkirišča. Na novo naj bi uredili tudi igrišče za odbojko na mivki, ki je že v funkciji, sredstva pa naj bi pridobili tudi iz fundacije za šport. Kot je povedala direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, se trudijo, da bi tudi za ostale projekte iz CERO Gajke pridobili državna sredstva.
Na območju četrti Spuhlja tudi v tem letu nadaljujejo polaganje zračnih vodov v zemljo, nadaljuje se projekt plinske oskrbe, pa tudi preostali projekti pri preplastitvi cest in gradnji kanalizacije. Pripravljeni so tudi projekti za gradnjo pločnika Spuhlja-Ptuj.
Na seji so nekoliko spremenili hišni red večnamenske dvorane Spuhlja. Zadovoljni so z njeno uporabo: od ponedeljka do petka je v celoti pokrita s termini oddaje različnim uporabnikom, za uporabo v soboto in nedeljo pa jo bodo poslej oddajali v paketu s kulturno dvorano. V času letošnjih zimskih počitnic jo bodo po sklepu sveta lahko v dopoldanskem času za vadbo uporabljale tudi članice Twirling kluba Ptuj, ki se pripravljajo na državno prvenstvo aprila v Slovenski Bistrici. Vadbo imajo sicer dvakrat tedensko v OŠ Mladika, kjer pa ne morejo vaditi ob koncu tedna in med počitnicami, za državno prvenstvo pa bi se rade čim bolj pripravile. S prenosnim računalnikom bodo pomagali Šahovski sekciji Spuhlja, ki uspešno deluje že polnih 25 let, potrebujejo pa ga za izvedbo turnirjev, a nimajo denarja za nakup. Edini njihov prihodek je članarina.
MG
Ptuj • Novoletne igrače bodo zamenjali z drugimi
Nikomur ni več mogoče zaupati na besedo
Sredi decembra lani objavljeno obvestilo Zdravstvenega inšpektorata RS, ki je od Evropske komisije prejel informacijo, da so belgijski organi za nadzor varnosti igrač prepovedali trženje nekaterih sestavljivih otroških igralnih podlog, ker so pri večini od testiranih 36 izdelkov ugotovili neskladnosti z zakonodajo, predvsem zaradi vsebnosti formamida, je tudi v Sloveniji povzročil veliko zaskrbljenost. Še posebej pa v MO Ptuj, ker je 1108 predšolskih otrok v okviru Veselega decembra dobilo v dar te vrste sestavljive preproge, ki naj bi bile domnevno nevarne za zdravje otrok.
Formamid je kemijska snov, ki se pri proizvodnji sestavljivih podlog uporablja kot topilo oziroma mehčalec pene, a ji otroci po mnenju strokovnjakov ne bi smeli biti izpostavljeni. Zdravstveni inšpektorat je zato takoj gospodarske subjekte, ki tržijo te igrače, obvestil o ukrepih belgijskih nadzornih organov, in pričakoval, da bodo prostovoljno umaknili iz prodaje izdelke, ki lahko škodujejo zdravju in varnosti otrok. Reagirali so tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije: staršem so svetovali, naj se nakupom teh izdelkov odpovedo, pri nakupu pa naj bodo še posebej pozorni na varnostne standarde.
V Vrtcu Ptuj so že po prvem obvestilu o tem, da naj bi preproge sestavljanke vsebovale škodljivo snov formamid, naredili vse potrebno ter od prodajalca igrač nemudoma zahtevali potrebne dokumente o ustreznosti izdelka, ta pa od dobavitelja. Upali so, da novoletno darilo MO Ptuj otrokom ne vsebuje te rakotvorne snovi. Izdelek, ki so ga dobili ptujski otroci, ustreza evropskemu standardu EN 71, ni pa bilo podatkov o tem, ali je izdelek
varen ali ne glede na vsebnost formamida, ker že omenjeni evropski standard v analizi ne zahteva podatkov za forma-mid. V Vrtcu Ptuj so ne glede na vse zahtevali, da se pridobijo tudi analize na formamid. Sprejeli pa so še druge varnostne ukrepe oziroma upoštevali navodila Zdravstvenega inšpektorata RS, ki je predlagal,
da naj starše obvestijo o tem, da naj iz preventivnih razlogov novega izdelka ne uporabljajo, čeprav takrat še ni bilo natančnih podatkov o tem, v katerih izdelkih je formamid prisoten v koncentraciji, ki bi lahko pomenila nevarnost za zdravje otrok. Hkrati so v inšpektoratu pozvali uvoznike, proizvajalce in distributerje, da predložijo
dokazila o varnosti sestavljivih podlog, ki jih tržijo, da se v proizvodnji omenjenih igrač ne uporabljajo nekatera topila, med njimi tudi formamid. Če teh dokazil nimajo, morajo gospodarski subjekti predložiti analize, izvide oziroma oceno tveganja, ki dokazuje, da so omenjene substance prisotne v takšnih količinah,
da ne predstavljajo tveganje za zdravje. Ocena tveganja za zdravje otrok je po mnenju Zdravstvenega inšpektorata potrebna, ker po veljavni slovenski zakonodaji in stadardih še ni mejnih vrednosti za for-mamid tako v potrošniških izdelkih kot tudi v igračah.
Božena Bratuž je že decembra napovedala možnost, da bodo omenjene domnevno sporne podloge zamenjali z drugimi igračami, še posebej pa potem, ko jih je dobavitelj obvestil o možnostih, da tudi te podloge vsebujejo formamid. Po zadnjih podatkih oziroma opravljenih analizah ta blazina ne vsebuje spornega forma-mida, a bodo igračo zamenjali zaradi dobrega občutka, pravi Bratuževa. Starše bodo preko medijev, spletnih strani in info točkah v Vrtcu Ptuj obvestili, kje in v katerih dneh bodo v novoletnem paketu sprejeto igračo lahko zamenjali; pogoj za zamenjavo je, da vrnejo staro igračo. Nova igrača ni blazina, gre za igro človek ne jezi se oziroma drugo družabno igro.
»Pri vsaki naslednji dobavi kakršnekoli igrače bomo zahtevali podrobne podatke o tem, kaj jih sestavlja, zlasti še
pri plastiki. Najkvalitetnejša plastika, to je mehka plastika, vsebuje ravno ta sporni forma-mid, so nam pojasnili. Pri ostalih igračah, kot so na primer lesene, pa bomo zahtevali tudi dokazila o tem, katere barve in laki so bili uporabljeni pri njihovi izdelavi, ker očitno ni več mogoče nikomur zaupati na besedo.
Iz tega primera smo se v bistvu vsi nekaj naučili: uvozniki in naši dobavitelji oziroma prodajalci, končni potrošniki in starši. Kljub temu da nismo krivi za nastalo situacijo, se opravičujemo za nenamerno povzročeno skrb, to ni bil naš namen. Naš namen je bil dober: razveseliti otroke. Vse od prvega obvestila o domnevno spornih igračah smo se trudili, da bi čimprej prišli do podatkov, ali so igrače, ki smo jih otrokom namenili v Veselem decembru, zdrave ali ne. Čeprav se je na koncu potrdilo, da ne vsebujejo nevarnega formamida, smo se odločili za zamenjavo igrač, ker je bilo medtem že narejene veliko nepotrebne škode,« je povedala Bratuževa.
MG
Ptuj • S seje sveta Doma upokojencev
Po revizijskem poročilu nepravilnosti ni
Ekonomist Franc Kodela že nekaj časa poskuša dokazati, da so dobički Doma upokojencev na Ptuju med drugim posledica nepravilno oblikovanih cen in zaračunavanja storitev; na njegovo zahtevo je prišlo tudi do revizije poslovanja. A mu revizijsko poročilo ne daje prav.
V letih 2006 do 2008 je Dom upokojencev ustvaril od 847 tisoč do 4,8 milijona evrov dobička. Brez pripomb so na seji sveta zavoda, ki je bila 5. januarja letos, sprejeli delno revizijsko poročilo o poslovanju Doma upokojencev v obdobju 2006-2009, v katerem revizorji ne ugotavljajo nepravilnosti, prav tako niso razpravljali o poslovanju tega ptujskega socialnega zavoda, zavrnili pa so tudi vse argumente iz pritožbe Franca Kodele. Verjetno bi glede pritožbe ostalo pri dopisni seji, ker so se o njej izjasnjevali na dopisni seji, če vmes ne bi stopil varuh človekovih pravic, je povedal Kodela.
Ker država nima denarja, bo domova upokojencev v Juršin-cih, ki je ocenjen na 1,5 milijona evrov, in v Kopru, kjer bo stal šest milijonov evrov, zanj pa bo lokalna skupnost zagotovila zemljišče, zgradil kar sam Dom upokojencev Ptuj.
Na seji sveta zavoda doma, ki je bila 5. januarja, članov sveta ni zanimalo, koliko stanejo načrtovane naložbe in od kod
domu denar zanje., bolj so se zanimali za to, ali je v kratkem kje v okolici Ptuja pričakovati še kakšno tovrstno naložbo. Še manj pa jih je zanimalo revizijsko poročilo, ki ga je pripravila revizijska hiša Audit-in, ki od leta 2005 opravlja notranje revizije v ptujskem domu upokojencev in v delnem poročilu ne navaja nepravilnosti. Zavrnili so tudi pritožbo na cene storitev Franca Kodele.
V zvezi z revizijo je Kodela povedal, da bi bilo iluzorno pričakovati, da se bodo revizorji izjasnili zdaj, če se niso že doslej, saj tudi za nič ne odgovarjajo. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa tudi ni bilo v interesu, da bi revizijo poslovanja opravila notranja revizijska služba ministrstva, saj bi morali prevzeti odgovornost za morebitne neustrezne ugotovitve, kar je predlagal Kodela. Kljub temu da nastopa z argumenti, mu odgovarjajo v stilu prostega spisa, pravi. Čudi se tudi, da se o tem, ali za oskrbo svojih občanov v resnici plačujejo več, po njegovih izračunih celo za 30
odstotkov več, doslej ni vprašala nobena lokalna skupnost, postavke v njihovih proračunih pa so za socialno oskrbo visoke. Po vsem tem, kar se dogaja, se mu
po malem že vse skupaj upira, da nihče noče ali ne želi slišati glasu argumenta, zagotovo pa bo čas pokazal, kdo ima prav. Nič pa ga ne bo zaustavilo pri
pripravi analize revizije; poročilo o tem bo dostavil poslancu državnega zbora Tadeju Slapni-ku. Morda pa se bo kdo končno le zganil?
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski dom ima toliko dobička, da bo gradil domova upokojencev v Juršincih in tudi v Kopru; prva naložba je ocenjena na 1,5 milijona evrov, druga na šest milijonov evrov.
Glede na dosedanjo prakso je za Franca Kodelo nerazumljivo, da dom v tem času še ne razpolaga s »celovitim« revizijskim poročilom glede na prakso prejšnjih let, temveč le z delnim.
Svet zavoda mu v nasprotju s poslovnikom na seji 5. januarja ni dovolil sodelovati v razpravi. Na novinarsko vprašanje o tem, kako so oblikovali ceno šest evrov na mesec za lastni tv-sprejemnik, ktv-naročnino, vzdrževanje in elektriko, direktorica mag. Kristina Dokl na seji 5. januarja ni dala odgovora, ker bo zadevo preverila in takrat tudi odgovorila. Lani junija se je v pisnem odgovoru na isto vprašanje sklicevala na pravilnik in svet zavoda.
Niti ministrstva za delo, niti članov sveta zavoda ne zanimajo podatki o tem, da ima ptujski dom upokojencev precej manj zaposlenih v primerjavi z domom DEOS. V Domu upokojencev na Ptuju za 470 starostnikov skrbi le 158 zaposlenih, v DEO-SU, kjer jesen življenja preživlja 507 starostnikov, pa imajo kar 242 zaposlenih. Za slabih osem odstotkov več oskrbovancev ima zasebni koncesionar, katerega v interesu je dobiček, kar 53 odstotkov več zaposlenih. Analize o pokritosti kadrovskih normativov glede na število in zdravstveno stanje oskrbovancev pa ptujski dom upokojencev nima.
MG
Ptuj • Svetniške ponude in vprašanja
Poslej televizijski prenosi sej mestnega sveta?
Tudi v novem mandatnem obdobju imajo mestni svetniki veliko pobud in vprašanj. To je bilo pričakovati, ker je v novi sestavi sveta kar 14 novih svetnikov. Že doslej so veliko spraševali v svetniški skupini Zeleni Ptuja (Vlado Čuš), ki v mandatu 2010-14 deluje skupaj z Milanom Trolom z liste Mladi in upokojenci za nova delovna mesta.
Na drugi redni seji mestnega sveta sta svetnika skupaj podala pobudo, da se mestnemu svetu predložijo podatki o zaposlenih v občinski upravi in Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, kakršni so bili 1. januarja 2003, 1. januarja 2007 in decembra lani, pa tudi podatki o zaposlenih v javnih zavodih, kjer je ustanoviteljica ali soustanoviteljica MO Ptuj. Gre za podatke, ki jih potrebujejo, da bodo lahko aktivno in tvorno sodelovali pri realizaciji nalog, ki jih ima mestni svet.
V svetniški skupini so si zadali nalogo, da po najboljših močeh pomagajo pri hitrejšem gospodarskem razvoju mesta in odpiranju novih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo. Po njihovem prepričanju morajo zaposleni v občinski in Skupni občinski upravi, prav tako pa tudi javni zavodi in strokovna telesa pri tem od-
igrati pomembnejšo in aktivnejšo vlogo kot doslej.
In odgovor?
1. januarja 2003 je bilo v upravi MO Ptuj, vključno z županom, javnimi uslužbenci za določen in nedoločen čas ter pripravniki, zaposlenih 55 ljudi, 2007. leta 57 in decembra 2010 68 ljudi. V Skupni občinski upravi je bilo 1. januarja 2003 12 zaposlenih, leta 2007 17, decembra 2010 27. Podatkov o tem, kako je s stanjem zaposlenosti v javnih zavodih, kjer je ustanoviteljica ali soustanoviteljica MO Ptuj, svetnika s poslanim gradivom za januarsko sejo mestnega sveta še nista dobila, kot tudi ne dodatnih obrazložitev o tem, zakaj se je tako povečevalo število zaposlenih v omenjenjem obdobju, torej v prvih dveh mandatih župana Štefana Čelana.
Da bi pospešili pretok informacij, ker po oceni svetnika Zelenih Ptuja ta zastaja, pa
Foto: Črtomir Goznik
Novi mandat so mestni svetniki pričeli z novimi vprašanji in pobudami. Za zdaj so jih imeli največ v svetniški skupini Zeleni Ptuja ter Mladi in upokojenci za nova delovna mesta.
tudi ankete govorijo o tem, naj PeTV začne z januarjem 2011 redno prenašati seje mestne-
ga sveta. Podobne predloge so imeli že svetniki prejšnjega mandata (med tistimi, ki si je
za to najbolj prizadeval, je bil svetnik SNS Miroslav Letonja), vendar s pobudami takrat niso
uspeli. V odgovoru strokovnih služb MO Ptuj je zapisano, da je prenos seje mestnega sveta zadeva poslovne odločitve mestnega sveta, ki pa je vezana za ustrezna finančna sredstva za ureditev povezave in tudi na sredstva za stroške dela.
Vlado Čuš in Milan Trol sta podala tudi pobudo za ustanovitev odbora za turizem. O pobudi so 12. januarja razpravljali na seji kolegija župana z vodji svetniških skupin, ki odločitve o pobudi za ustanovitev novega odbora niso podprli, predlagali pa so, da naj o njej razpravlja komisija za statut in poslovnik. Področje razvoja turizma in problematiko, povezano s prireditvami, promocijo mesta, utrjevanjem blagovnih znamk mesta, oživitvijo starega mestnega jedra in drugim, je namreč tudi delovno področje odbora za gospodarstvo.
MG
Ptuj • 22. razstava Dobrote slovenskih kmetij	Dornava • Akcija zbiranja slovenskih knjig
Prijave do 16. februarja	Zbrali preko 400 knjig
Letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij bo že 22.. Prvo so organizirali leta 1990,	V celotni Sloveniji se je konec leta začela akcija zbiranja slovenskih knjig za dijada bi pospešili razvoj dopolnilnih dejavnosti na slovenskih kmetijah in kmetijam omo-	ke v Italiji. Akcijo na državni ravni vodi Dijaška organizacija Slovenije, priključili gočili dodaten vir zaslužka, s tem pa ohranili poseljenost slovenskega podeželja.	pa so se ji tudi člani Kluba mladih občine Dornava (KMOD).
Razpis za letošnjo razstavo in ocenjevanje kmečkih izdelkov je odprt in bo trajal do 16. februarja. V tem času organizatorji vsakoletne razstave, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijska svetovalna služba, MO Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, pričakujejo, da bo prijave oddalo čim več slovenskih kmetic in kmetov, ki svojo osnovno kmetijsko proizvodnjo nadgrajujejo z dobrotami s kmetij, te pa s svojo kakovostjo vsako leto pritegnejo več obiskovalcev in tudi kupcev, ki cenijo kakovost in tradicijo. Razstava je izziv za kmetije, ki se usmerjajo v trženje doma pridelanih izdelkov.
Lanska razstava je bila ena največjih doslej, ocenili so kar 1178 izdelkov. 952 jih je prejelo priznanja, podelili pa so tudi 49 znakov kakovosti.
Organizacija letošnje razsta-
ve je še posebej pomembna zaradi 23. razstave v letu 2012, ko naj bi na njej videli tudi izdelke iz držav članic EU, je bilo slišati ob lanski razstavi.
V minoritskem samostanu na Ptuju bo od 19. do 22. maja na ogled najboljše, kar pridelajo slovenske kmetije. Priznanja za kakovost v zlati, srebrni in bronasti izdaji ter znake za kakovost za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje bodo podelili najbolje ocenjenim izdelkom v trinajstih skupinah izdelkov. Nagradili bodo najboljše mlečne, krušne in mesne izdelke, domača olja, kise, sokove, žganja, suho sadje, vino, sadjevec, marmelade, kompote in konzervirane vrtnine, je povedala Terezija Meško, koordi-natorica za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v Podravju s Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.
Na razstavi lahko sodelujejo le kmetje in kmetice iz kmetij, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS oziroma imajo trajne nasade, ki so prav tako vpisani v omenjeni register. Izdelki, ki jih prijavljajo na razstavo Dobrote slovenskih kmetij, morajo biti izdelani iz surovin, pridelanih na lastnih kmetijah, del pa jih je lahko tudi iz lokalnega okolja; pri izdelkih iz žit lastna surovina ni pogoj za sodelovanje. Za sodelovanje na razstavi se kmetice in kmetje prijavijo na lokalnih enotah kmetijske svetovalne službe. Prispevek za ocenjevanje znaša 20 evrov po izdelku. Vsak izdelek mora biti opremljen z deklaracijo, iz katere so razvidni podatki o tem, za kakšen izdelek gre, odstotki posameznih sestavin, vsi dodatki, datum izdelave in datum, do katerega je izdelek uporaben. Pri ekoloških izdelkih je potrebno priložiti še fotokopijo veljavnega cerftifikata. Vzorcev, ki bodo prerezani ali jih ne bo dovolj oziroma bodo prepozno dostavljeni, ne bodo ocenili, je povedala Meškova.
Tudi letos vabijo k sodelovanju vse, ki želijo na stojnicah v času razstave tržiti svoje izdelke, da se prav tako čimprej prijavijo. Njihove prijave zbirajo svetovalke in svetovalci za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
MG
Razloga za tovrstno akcijo sta dva; prvi je dejstvo, da edina slovenska knjižnica za vse šole v Trstu ne razpolaga več kot s sto knjigami v slovenskem jeziku, pri čemer so med njimi tudi takšne, ki so stare 100 let ali več. Z letošnjim letom pa je v Italiji začela veljati še (nepriljubljena) reforma višjih srednjih šol, po kateri bo sredstev za šolstvo še manj, še posebej pa za dijake in študente narodnih manjšin.
Akciji zbiranja knjig v slovenskem jeziku so se v začetku januarja priključili tudi Dor-navčani, na pobudo članov KMOD. Kot je povedal idejni vodja Stanislav Ciglar, so občane o nameri najprej obvestili, nato pa so mladi en dan posvetili zbiranju knjig po posameznih domovih, darovalci pa so jih lahko prinesli tudi v gasilki dom v Mezgovcih. „Mo-ram priznati, da smo bili nad odzivom naših občanov več
kot presenečeni in se jim za vse podarjene knjige iskreno zahvaljujemo. Osebno sem pričakoval, da bomo zbrali okoli 100 knjig, zdaj pa se jih je nabralo kar 400 in še kakšna čez, vseh zvrsti, od slovenskih učbenikov do leposlovja Zbrane knjige smo že zapakirali in jih bomo v teh dneh odpeljali na zbirni center, najverjetneje v Ljubljano," je po končani akciji povedal Ciglar.
SM
Foto: Črtomir Goznik
22. razstava Dobrote slovenskih kmetij bo potekala od 19. do 22. maja.
Kog • Zanimiva aktivnost na turistični kmetiji Hlebec
Ugotavljali sožitje hrane in vina
Priznana turistična kmetija Hlebec s Koga v ormoški občini je gostila zanimiv kulinarični dogodek, poimenovan Vanjin vinski mnogoboj.
Ljubiteljica dobre hrane in vrhunskih vin Vanja Mramor iz Ljubljane po raznih slovenskih krajih pripravlja ta prav posebni kulinarični dogodek, na katerem se udeleženci najprej preizkusijo v kuhanju hrane, nato pa ob obloženi mizi izbirajo najprimernejša vina, ki se podajajo k tej hrani.
Za tokratni mnogoboj si je Mramorjeva izbrala kmetijo Hlebec, kjer je udeležence, ki so tokrat prišli iz vseh koncev Slo-
venije, s skrivnostmi izvrstne prleške kuhinje seznanila Vera Hlebec. Tako so se med drugim lotili kuhanja kisle juhe, pečenja nadevanih svinjskih rebrc, krvavic in klobas, na koncu pa so ob Verini pomoči spekli tudi prleško gibanico - sirovo pogačo, kot ji rečejo domačini. »Prleška hrana je fantastična. Vedno uživam v teh okusih,« je dejala Mramorjeva, ki se je z vrhunskimi prleškimi vini, med katere sodi tudi vinska kaplji-
ca, ki jo pridela Milan Hlebec, srečala na Salonu Jeruzalem, kjer se vsako leto predstavijo najboljši prleški vinarji.
Ko so bile jedi pripravljene, se je pričel Vanjin vinski mnogoboj. »Gostje so glede na meni, znan že vnaprej, poiskali vina, ki po njihovem mnenju najbolje dopolnjujejo pripravljene jedi. K vsaki jedi smo postregli po štiri vzorce vina, katerih identiteta je bila skrita. Gostje so nato z okušanjem
Udeleženci so v pripravljenih jedeh in izbranih vinih zares uživali.
hrane in vina določali vrstni red vin glede na njihovo ujemanje s hrano. Najprej so določili ocene vsak zase, nato pa je sledil sproščen pogovor o občut-
kih, ugotovitvah, vinu, hrani in še marsičem. Na koncu vsakega hoda se iz zbranih ocen ugotovi odločitev omizja in razkrije identiteta vin,« nas je s podrob-
nosti mnogoboja seznanila Vanja Mramor. In udeleženci so v pripravljenih jedeh in izbranih vinih zares uživali.
NŠ
Foto: NS
Stoperce • Veselo ob antonovem
Klobase, zelje in krompir
Za drugi rojstni dan so se stoperški folklorniki sv. Antonu Puščavniku priporočili na poseben način - s plesom. Ob godovanju župnijskega zavetnika so pripravili prireditev, nanjo pa povabili folklorni skupini s Hajdine in iz Makol.
Za veselim, glasnim in pisanim decembrom vsako leto znova nastopi streznitev. V dobesednem in prenesenem pomenu. Slednjega zaznamujejo odločitve o spremembah, ki pa pogosto skupaj z norim decem-
brom ugasnejo. Vsakdan teče po ustaljenih tirnicah naprej.
Včasih so v tem delu leta veliko veljali tepešnica, koledovanje in svečnica, ki se bliža. Nihče ni godrnjal nad dolgim januarjem, kmet je zimo izkoristil za tisto,
Foto: Fotografska sekcija KPD Stoperce
Ksenija in Boris Habijanič sta z ljudsko pesmijo pozdravila zbrane.
česar je bilo poleti zaradi dela manj - za druženje, k druženju pa sodi ples. Ples in januarsko godovanje župnijskega zavetnika sv. Antona so v Stopercah že drugo leto združili v eno. Gostitelji, folklorna skupina Kulturno-prosvetnega društva iz Stoperc, so medse povabili folklorno skupino Prosvetnega društva Anice Černejeve iz Ma-kol, kjer kot Stoperčani častijo sv. Antona in so že nekdaj na Antonovo »žegnanje« prihajali v stoperško cerkev. Sv. Anton pa je nekoč vabil tudi najbolj verne s Ptujskega in Dravskega polja. Tokrat jih je zvabila folklora, in sicer Folklorno društvo sv. Martina iz občine Hajdina.
Ljudsko iztočilo, videno na odru, se ne ohranja samo po sebi, potrebni so posamezniki, ki to počnejo načrtno. In za
stoperško dediščino se ne gre bati. Vsake toliko se srečujejo s starejšimi občani, zapisujejo pesmi in plesne korake in jih ponovno prikazujejo. Da je zagotovljena strokovnost, je nujno sodelovanje z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, ki njihovo delo spremlja in jim pogosto svetuje.
Stoperški folklorniki so uradni del prireditve končali s
Vsi nastopajoči na stoperškem odru
Foto: Fotografska sekcija KPD Stoperce
spletom, ki jim je lansko leto zagotovil nastop na državni reviji odraslih folklornih skupin v Beltincih. Pri naštevanju nastopov je številka šla čez trideset, kar ob omenjenem uspehu kaže na resnost in marljivost ekipe. Neuradno pa so prire-
ditev končali s klobasami, kot se za antonovo spodobi. Pa ne kakršnih koli - te so bile izpod folklornih rok: sami so namreč klobase izdelali, prekadili in jih gostujočim postregli z zeljem in krompirjem.
Natalija Gajšek
Ptuj • Koncert pevskih zborov OŠ Mladika
Nostalgija z mladimi pevci
V četrtek, 13. januarja, je potekal v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj koncert z naslovom Nostalgija. Pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne sta se predstavila otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Mladika.
To pa ste zamudili, če na antonovo niste bili v Stopercah. Mi smo bili ...
Foto: Fotografska sekcija KPD Stoperce
Otroški pevski zbor nam je predstavil del načrtovanega musicala Pravo prijateljstvo, ki nam ga bodo v celoti prvič prikazali v maju. Še posebej je treba poudariti, da ga je napisala učiteljica glasbene vzgoje Jasna Drobne. Koncert so nadaljevali s starimi večno zelenimi slovenskimi popevkami. Nekaj pesmi sta nam zapela oba zbora skupaj.
Mladinski pevski zbor nam je v drugem delu koncerta predstavil pregled razvoja zabavne glasbe v svetu. Prisluhnili smo slovenskim popevkam, črnskim duhovnim, različnim pesmim v ritmu bluesa, swinga, popa, di-sca, rocka, vključili pa so tudi keltsko glasbo.
Petje so pevke in pevci popestrili z različno koreografijo in igranjem na djembe in do-nunbo. Poseben aplavz pa si je prislužila tudi pianistka Katja Sevšek, ki z zborom sodeluje že
dalj časa. Za spojitev instrumentalnega dela glasbe z vokalnim je poskrbel gospod Silvester Arnečič.
Trenutki ob poslušanju petja so minili, kot bi trenil. Zadnji dve pesmi, ki jih je prepevala nekoč skupina Abba, sta bili kot češnjica na smetano.
Sledil je pozdrav gospe ravnateljice mag. Sonje Purgaj, ki
je pevce spodbudila za delo naprej.
Gledalci so svoje navdušenje nad petjem mladih pevk in pevcev ves čas koncerta izkazovali z bučnimi aplavzi, še posebej na koncu. Mladinski pevski zbor pa jim je v zahvalo zapel še dodatno pesem.
Oscar Križanec
Foto: arhiv OŠ Mladika
Pevska zbora OS Mladika, ki ju vodi Jasna Drobne, sodita med najuspešnejša šolska zbora v Sloveniji.
Baku • Južni plinski koridor
Podpisan sporazum za dolgoročno dobavo plina EU
Azerbajdžanski predsednik llham Alijev in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta v četrtek v Bakuju podpisala sporazum, s katerim se Foto iondon.inetgiant.co.uk Baku obvezuje, da bo državam Evropske unije dolgoročno zagotavljal dobavo plina.
»Gre za pomemben preboj,« je po podpisu skupne deklaracije po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Barroso. Dodal je, da gre za pomemben korak pri vzpostavitvi Južnega plinskega koridorja.
Gre za projekt, ki predvideva gradnjo plinovodov, ki bodo povezali Kaspijsko morje in Bližnji vzhod z Evropo. Na tak način naj bi se tudi zmanjšala odvisnost od ruskih virov energije. Azerbajdžan naj bi v okviru Južnega plinskega koridorja postal »bistven dobavitelj«, vendar pa podpisan sporazum ne navaja obsega dobave pline.
»Ta nova dobavna pot bo evropskim potrošnikom in podjetjem zagotovila energetsko varnost,« je še dejal predsednik Evropske komisije. Danes naj bi bil Barroso v Turkmenistanu, ki ima prav tako velike zaloge pline in je drugi potencialni vir za predlagano novo tranzitno pot kuriva do Evrope.
Alijev je po podpisu deklaracije dejal, da ima Azerbajdžan za 2200 milijard kubičnih metrov plinskih rezerv, potrebuje pa stabilna, dolgoročna tržišča, ki bodo pripomogla, da bo država lahko povečala proizvodnjo. »Prepričan sem, da bomo v prihodnjih nekaj mesecih priče pomembnim dogodkov pri uresničitvi te deklaracije,« je še dejal azerbajdžanski predsednik.
Podpis sporazuma je pozdravil tudi evropski komisar za energijo Günther Oettinger, ki je Barrosa spremljal na obisku v Bakuju.
Plinovodi, ki naj bi bili vključeni v Južni plinski koridor, vključujejo Interconector Turčija-Grčija-Italija (ITGI) , Beli tok, Trans-Jadranski plinovod (TAP) in Nabucco ter nov 3300 kilometrov dolg plinovod med Turčijo in Avstrijo. Najbolj znan je Nabucco in velja za tekmeca Južnemu toku, ki ga podpira Rusija. Z Južnim tokom naj bi ruski plin iz Črnega morja dobavili Bolgariji in drugim evropskim državam.
Po poročanju spletnega biltena EurActiv, naj bi v četrtek podpisan sporazum Evropi vsako leto prinesel deset milijard kubičnih metrov plina, v zameno pa naj bi Azerbajdžanci lahko računali na vizumske olajšave.
Barroso je ob podpisu deklaracije tako napovedal, da naj bi se v bližnji prihodnosti začela pogajanja med Brusljem in Ba-kujem o vizumskih olajšavah. »To bo Azerbajdžancem olajšalo potovanja v EU,« je še dejal.
V zadnjih letih so dogovori o vizumskih olajšavah odprli vrata v schengenski prostor vseh državah Zahodnega Balkana z izjemo Kosova. Podoben proces zdaj poteka tudi z Rusijo in Ukrajino. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Luxembourg • Države v območju evra so decembra na letni ravni zabeležile 2,2-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, je v drugi oceni danes potrdil evropski statistični urad Eurostat. V Eu je bila inflacija decembra na letni ravni 2,6-odstotna, v Sloveniji pa so se cene decembra 2010 v primerjavi z decembrom 2009 zvišale za 2,2 odstotka. Novembra je območje evra na letni ravni zabeležilo
1.9-odstotno	rast cen, v celotni EU pa je bila inflacija v enajstem mesecu lani na letni ravni 2,3-odstotna. Na mesečni ravni so se cene tako v območju evra kot v celotni uniji decembra zvišale za 0,6 odstotka. Decembra se je inflacija na letni ravni zvišala v vseh 25 državah članicah EU, za katere ima Eurostat podatke. V zadnjem lanskem mesecu so sicer najnižjo stopnjo inflacije zabeležili na Slovaškem (+1,3 odstotka), na Nizozemskem (+1,8 odstotka) ter v Nemčiji in na Cipru (obe državi +1,9 odstotka). Najvišjo stopnjo inflacije pa so v dvanajstem mesecu zaznale Romunija (+7,9 odstotka), Estonija (+5,4 odstotka) in Grčija (+5,2 odstotka). V Sloveniji je inflacija decembra na letni ravni znašala 2,2 odstotka.
Mew York • Podjetje, ki zbira podatke o nepremičninah in hipotekah RealtyTrack ocenjuje, da bo letos v ZDA zaplenjenih 1,2 milijona hiš in stanovanj, katerih lastniki ne bodo odplačevali obrokov hipotekarnih posojil. To naj bi cene stanovanj in hiš letos znižalo še za pet odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Lani so v ZDA zaplenili milijon hiš in stanovanj, kar je bilo največ od začetka nepremičninske krize leta 2006. Trenutno v ZDA najmanj pet milijonov najemnikov hipotekarnih posojil zamuja s plačilom obroka najmanj dva meseca. Lani je vsako 45. gospodinjstvo v ZDA dobilo obvestilo o začetku postopka zaplembe, kar je skupaj 2,9 milijona oziroma za 1,67 odstotka več, kot leta 2009. Kar polovica vseh obvestil oziroma skupaj 1,5 milijona, so dobila gospodinjstva v petih zveznih državah. To so Kalifornija, Florida, Arizona, Illinois in Michigan. Položaj je najslabši v Nevadi, kjer je decembra obvestilo dobilo vsako enajsto gospodinjstvo.
Bruselj • Evropska komisija je danes v Bruslju objavila poročilo o obetih za kmetijske prihodke, v katerem ocenjuje, da naj bi se ti do leta 2020 zvišali za 20 odstotkov v primerjavi s povprečjem v obdobju 2005-2009. Poročilo vključuje tudi obete za kmetijske trge, na primer da naj bi Evropska unija v prihodnjih letih postala neto uvoznica perutnine. Za porastom prihodkov se po navedbah komisije skriva neenakomeren razvoj prihodkov petnajsterice starih članic unije in dvanajsterice novih. V prvi skupini naj bi se zvišali za 10 odstotkov, v drugi pa za 45 odstotkov, tako da naj bi novinke počasi začele dohajati povprečje EU, čeprav naj bi razlike med prihodki starih in novih članic ostale bistvene. Povečanje subvencij za kmetijske proizvajalce v 12 novih članicah bi moralo po mnenju komisije ostati »ključno gonilo rasti prihodka«. Tudi sicer v komisiji menijo, da je evropske kmete treba podpirati še naprej, predvsem zaradi nestabilnosti cen. Nestanovitnost na trgu je namreč posledica problema na strani dobave, ne povpraševanja.
Washington • Ameriški primanjkljaj v zunanji trgovini je novembra nazadoval na najnižjo raven v zadnjih 10 mesecih, predvsem zaradi najvišje izvoza po avgustu 2008. Cene na ravni proizvajalcev so se medtem decembra zaradi dražjih energije in hrane dvignile največ v zadnjem letu dni. Ministrstvo za trgovino je poročalo, da je zunanjetrgovinski primanjkljaj novembra padel na 38,3 milijarde dolarjev, kar je za 0,3 odstotka manj od oktobra. Izvoz se je novembra na mesečni povečal za 0,8 odstotka na 159,6 milijarde dolarjev, kar je največ od avgusta 2008. Uvoz je prav tako porasel, vendar le za 0,6 odstotka na 198 milijarde dolarjev. ZDA so novembra povečale izvoz potniških in tovornih letal, računalnikov in kmetijskih pridelkov. Na strani uvoza pa je k primanjkljaju najbolj prispevala nafta. Uvoz nafte in derivatov je znašal 27,2 milijarde dolarjev, in to v mesecu, ko je bila povprečna cena soda nafte 76,81 dolarja.
Frankfurt • Druga največja nemška banka Commerzbank bo povečala svoj kapital, in sicer za deset odstotkov, so sporočili iz banke. Dodali so, da bo država tudi po izvedeni dokapitalizaciji v banki obdržala delež v višini 25 odstotkov in ena delnica. V Commerzbank so ob tem pojasnili, da so dosegli dogovor s švicarskim bančnim velikanom Credit Suisse, v skladu s katerim bodo Švicarji poskrbeli za preobrazbo hibridnih instrumentov, ki so mešanica lastniškega in dolžniškega kapitala.
Na ta način bo lahko nemška banka izdala 118 milijonov novih delnic, ki bi bile danes vredne 645 milijonov evrov (tečaj delnic nemške banke je sicer danes na borzi v Frankfurtu doslej zabeležil
3.10-odstotni	padec), švicarska banka pa se bo vpisala med njene lastnike. (sta)
Brisbane •
Katastrofalne poplave v Avstraliji
Začeli odpravljati posledice uničujočih poplav
V avstralskem mestu Brisbane so začeli odpravljati posledice najhujših poplav v zadnjih desetletjih. Avstralska premierka Julia Gillard je podvojila število vojakov, ki bodo pomagali odstranjevati posledice ujme, na 12.000, kar je največje število vojakov, ki bodo pomagali ob kakšni naravni katastrofi po letu 1974.
»Veliko je bolečine in žalosti, ko ljudje prvič vidijo, kaj se je zgodilo z njihovimi domovi in ulicami,« je dan po tem, ko je upadla gladina reke Brisbane, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala premi-erka avstralske zvezne dežele Queensland Anna Bligh.
Dodala je, da obstajajo ulice, v katerih je bila prav vsaka hiša
poplavljena vse do strehe in da je prizadetih na tisoče ljudi. Bli-ghova je tudi pozvala meščane, naj si pomagajo med seboj.
V	Brisbaneu je poplavljenih 26.000 domov, od tega 11.900 v celoti, njihovi lastniki pa so ostali brez strehe nad glavo za več tednov, morda celo mesecev. Brez elektrike je še vedno 66.000 gospodinjstev, številne ceste pa so še vedno neprevozne.
V	zadnjih dveh tednih je v poplavah po uradnih podatkih umrlo 15 ljudi, 55 pa jih še pogrešajo.
Tokratno izredno silovito deževje v Avstraliji - pa tudi v Braziliji, na Šrilanki, Filipinih in v Južni Afriki - je neposredna posledica pojava La Nina, ki vpliva na vreme po vsej južni polobli. Po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa je bila namreč La Nina konec minulega leta izredno močna, najmočnejša po letu 1973-1974.
Periodične oscilacije med segrevanjem (El Nino) in ohlajanjem (La Nina) površinskih voda v osrednjem in vzhodnem Pacifiku vplivajo na kroženje zračnih mas in porazdelitev padavin. Z nižjimi temperaturami in višjim zračnim pritiskom se običajno močna kondenzacija nad tropskim in subtropskim Pacifikom zmanjša. Namesto da bi deževalo nad morjem, zato dežuje na kopnem, in sicer na območjih blizu oceanom.
Mnenja o tem, ali na moč La Nine vplivajo tudi podnebne
spremembe, so po pisanju Financial Timesa različna. Nekateri klimatologi tako menijo, da je letošnje dogajanje le del običajne spremenjlivosti narave, drugi pa opozarjajo, da so posledice La Nine zaradi globalnega segrevanja hujše.
Srednjeročne napovedi sicer niso najboljše, saj bo močna La Nina po mnenju strokovnjakov verjetno vztrajala še vsaj do marca in bo torej še nekaj časa prinašala nadpovprečne količine dežja. (sta)
Brazilija • Po
hudem neurju
Zemeljski plazovi zahtevali več kot 500 žrtev
V	bližini Ria de Janeira je ta teden v zemeljskih plazovih in poplavah umrlo več kot 500 ljudi, reševalci pa se bojijo, da bi se lahko število žrtev še povečalo, ko bodo dosegli nekatera najhuje prizadeta območja. To je po navedbah tamkajšnjih predstavnikov najhujša naravna nesreča v zgodovini Brazilije.
Najhuje so zemeljski plazovi, ki so posledica sredinega neurja, prizadeli mesta Teresopolis, Nova Friburgo in Petropolis, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V	Teresopolisu je v sredo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa samo v eni uro padlo okoli 160 milimetrov dežja, kar je več, kot ga običajno pade ves mesec januar. Vremenoslov-ci za prihodnje dni sicer napovedujejo še več dežja.
»Gre za zelo dramatičen trenutek. Podobe so pretresljive. Trpljenje ljudi je očitno,« je na četrtkovi novinarski konferenci, potem ko je obiskala mesto Nova Friburgo, dejala brazilska predsednica Dilma Rousseff. Napovedala je, da bo država za žrtve v Riu in sosednjem Sao Paulu, kjer je v ponedeljek umrlo 13 ljudi, namenila okoli 460 milijonov dolarjev. (sta)
Salzburg • Bivši hrvaški premier v priporu
Sanader se je pritožil na pripor
Bivši hrvaški premier Ivo Sanader se je na višje deželno sodišče v Linzu pritožil na pripor, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedala tiskovna predstavnica državnega tožilstva v Salz-burgu Barbara Feichtinger. S pritožbo se je njegov pripor avtomatično podaljšal za mesec dni, je povedal njegov odvetnik Werner Su-ppan.
Kot je dodal, želi Sanader na ta način doseči, da bi postopek za izročitev Hrvaški »dočakal na prostosti« in pojasnil, da je
pritožbo vložil 30. decembra lani. Sodišče je pritožbo prejelo v sredo.
Odvetnik je prepričan, da ne obstaja nevarnost bega ali prikrivanja dokazov s strani Sana-derja. Sodišče v Linzu pa bi po njegovi oceni odločitev lahko sprejelo v desetih do 14 dneh.
Zaradi avtomatičnega podaljšanju pripora za štiri tedne bo odpadla za 27. januar predvidena obravnava o morebitnem podaljšanju pripora, je še povedal Sanaderjev avstrijski odvetnik.
Suppan je dodal, da Sanader-jevi hrvaški odvetniki še nimajo vpogleda v dokumente primera in da se zato Sanader ni strinjal s poenostavljenim postopkom izročitve Hrvaški.
Bivši hrvaški premier je v priporu v Salzburgu od 10. decembra lani, ko so ga prijeli v Avstriji na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je za njim razpisala Hrvaška zaradi suma vpletenosti v korupcijo. Osumljen je, da je z drugimi storilci oškodoval državni proračun za najmanj šest milijonov evrov. Sanader je vse obtožbe zanikal že pred aretacijo. (sta)
Pariz • Posledice naravnih in industrijskih nesreč
100.000 mrtvih v desetih letih
Naravne in industrijske nesreče so med letoma 1998 in 2009 v Evropi terjale skoraj 100.000 smrtnih žrtev, stale pa so približno 150 milijard evrov, izhaja iz poročila, ki ga je objavila Evropska agencija za okolje.
»Čeprav ni mogoče oceniti, koliko človeških žrtev so terjale podnebne spremembe, bodo njihove posledice v prihodnosti zaradi pogostosti in silovitosti izjemnih vremenskih dogodkov verjetno še porasle,« med drugim poudarja agencija.
Največ žrtev so zabeležili med vročino leta 2003, ko je v Evropi umrlo 70.000 ljudi več kot sicer, ugotavlja agencija. Sicer pa navaja, da največ stanejo poplave in nevihte. V omenjenem obdobju so te naravne nesreče stale 96 milijard evrov. Posledice potresov pa so stale 29 milijard evrov.
Med najhujše industrijske ali tehnološke nesreče agencija šteje izlitje nafte s tankerja Erika leta 1999 in Prestige leta 2002, pa tudi onesnaženje leta 1998 v španskem Aznalcollarju in leta 2000 v kraju Baia Mare v Romuniji.
Agencije s sedežem v Koe-benhavnu ima 32 članic. Poleg vseh 27 članic EU so to še Islandija, Liechtenstein, Norveška, Švica in Turčija. (sta)
Berlin • Afera dioksin
Nekaj okužene nemške svinjine je bilo prodane
Nekaj nemške svinjine, okužene z dioksinom, je bilo verjetno prodane in zaužite, je danes potrdilo kmetijsko ministrstvo nemške zvezne dežele Spodnja Saška. Kot ocenjujejo, obstaja možnost, da je meso,
preden so odkrili povišane stopnje dioksina, prišlo na prodajne police supermar-ketov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Še v torek je sicer spodnje-saški kmetijski minister Friedrich-Otto Ripke zatrjeval, da okuženo meso ni zašlo v trgovine, danes pa je tiskovni predstavnik ministrstva to možnost dopustil, saj so vmes prišli do novih ugotovitev.
Na neki kmetiji so namreč v torek preventivno zaklali 140 svinj in vsaj za eno je bilo potrjeno, da je imela v telesu več dioksina, kot je zgornja dovoljena meja. Lastnik omenjene kmetije pa je še v začetku leta svinje klal za prodajo.
Svinje na omenjeni kmetiji so hranili s krmo podjetja Harles&Jentzsch, ki se vsebova-
la povišane vrednosti dioksina. Omenjeno podjetje je že lani spomladi odkrilo povečane vrednosti dioksina v maščobi, ki se dodaja krmi, a o tem niso obvestili pristojnih.
Škandal je tako izbruhnil šele konec lanskega leta, doslej pa so potrdili, da so bili z dioksinom okuženi jajca ter svinjina in perutnina.
Podjetje Harles&Jentzsch, ki ga zaradi afere z dioksinom preiskujejo kriminalisti, je danes razglasilo insolventnost. Kot je za nemško tiskovno agencijo dpa potrdila tiskovna predstavnica deželnega sodišča v mestu Itzehoe Julia Gärtner, je podjetje s sedežem v Ueter-senu v nemški zvezni deželi Schleswig-Holsten pri sodišču vložilo zahtevo za zaščito pred upniki. (sta)
Foto: stuff.co.nz
Ptuj • Predstavitev knjige Geopolitika Larisa Gaiserja
Foto: Črtomir Goznik
Vabilo vsem, ki imajo svoje mnenje
V Mestnem gledališču na Ptuju v petek, 21. januarja, ob 19.30 uri na odru ne bodo stala znana gledališka imena. Tokrat si ga bosta delila Ptujčan Laris Gaiser, slovenski geopolitični analitik, ki je avgusta 2010 pri založbi Didakta izdal svojo tretjo knjigo, in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, ki bo vodil niti pogovora. Kdor pozna oba, ve, da bo pogovor potekal brez dlake na jeziku.
Za Larisa Gaiserja je to prva knjiga, ki jo je izdal v Sloveniji, sicer pa ga poznamo kot svetovalca različnim tujim vladam in političnim organizacijam, predava na Univerzi v Georgii, že nekaj let pa je tudi kolumnist Štajerskega tednika. Gre za prvo knjigo v Sloveniji o geopolitiki kot stroki, o strategiji nasploh v Sloveniji. Knjiga je izšla brez uvoda, ker so vsi, ki jim je bil ponujen, ostali brez besed in se niso več oglasili, potem ko so knjigo prebrali. »Vzrok je v tem, ker govorim resnico o poteku svetovne politike in tudi slovenske politike. Resnice pa nihče ne želi podpreti ne tako ne drugače,« pove avtor Laris Gaiser. Kandidatov za pisanje uvoda je bilo resnično veliko - od ministrov do intelektualcev.
Ptujska predstavitev knjige je peta po vrsti - po Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici in Dunaju, po besedah avtorja pa zanj najpomembnejša. Vabljeni vsi, ki želijo nekaj povedati in imajo svoje mnenje. Ljudje se na knjigo pozitivno odzivajo, je ena najbolj prodajanih v zadnjih letih v Sloveniji, čeprav v založbi tega ne obešajo na veliki zvon, Laris pa še vedno čaka na odmeve politike, saj jih doslej, začuda, še ni bilo. V knjigi pomembno mesto zavzema Slovenija.
Pred izdajo Geopolitike v Sloveniji je Laris izdal dve knjigi v Italiji; v eni piše o državnem interesu, v drugi o demokraciji. Ob tem je napisal tudi veliko strokovnih člankov. Naslednja knjiga, ki jo bo napisal, bo zagotovo v angleškem jeziku; ker predava v ZDA, se to od njega pričakuje.
Peter Srpčič pravi, da knjiga in avtor ponujata izjemno priložnost za odprto debato na temo zunanje oziroma svetovne politike. To je tema, ki se je
Laris Gaiser, slovenski geopolitični analitik, in Peter Srpčič vabita v petek, 21. januarja, ob 19.30 uri v MG Ptuj, na pogovor ob izidu nove Larisove knjige Geopolika.
ljudje pogosto lotevajo tudi v gostilniških pogovorih. Laris Gaiser je to temo v svoji knjigi obdelal na nivoju, na način, ki ga v Sloveniji še ne poznamo. Po svojem duhovnem ustroju je svetovljan, o zunanji politiki, svetovni politiki razmišlja s širino duha, tega pa Slovenci, zaprti vase, ne znamo. Zaradi tega vidi našo slovensko zunanjo politiko z neke popolnoma druge perspektive.
»Pričakujem, da se bova zapletla v zanimiv dialog o tem, kam pluje ta naš planet, naš svet, kdo so gospodarji tega sveta, kje so centri moči, kako pravzaprav ta igra poteka, kdo so tisti pravi igralci in kakšne igre nam ob tem predstavljajo. Dotaknila se bova tudi našega malega slovenskega vrtička. Začela bova globalno, preko Evrope pa prešla na Slovenijo in tudi na lokalno okolje. Mislim, da bo zelo zanimivo. Z Larisem bova skušala dognati tudi to, zakaj smo Slovenci skozi zgodovino kljub svoji majhnosti uspeli
preživeti in kaj so tiste naše kvalitete, tisti atributi, zaradi katerih lahko preživimo tudi v prihodnje, kje se skrivajo naše priložnosti in kje so naši problemi, naše težave,« poudarja Srpčič.
»O vsem tem želiva govoriti v odprti debati z občinstvom. Želim si, da bi prišlo čim več ljudi. Mislim, da bomo vsi na nek način del te predstavitve. Z velikim veseljem sem sprejel povabilo za sodelovanje na pogovoru v Mestnem gledališču Ptuj,« pravi Laris Gaiser.
Na predstavitvi v petek bosta Peter in Laris odprla tudi poglavje o Ptuju, o njegovi perspektivi. V času rimskega cesarstva je bilo drugo mesto, kje smo danes, je zanimiva iztočnica za pogovor o tem, zakaj je tako, je zgodovina Ptuj postavila nekam na obrobje in ali obstaja možnost, da se lahko znova pomaknemo v ospredje, proti svetu. Laris pripravlja tudi majhno presenečenje: po pripovedovanjih njegovega dedka je bila dru-
žina Gaiser v sorodu z von Tegetthoffom - njegova mama je bila Ptujčanka. V svojih potovanjih po svetu je videl, da se mnogi vedno bolj ukvarjajo z njegovo strategijo, zato se je začel spraševati zakaj, začel ga je študirati, se poglobil v številna njegova pisma. Ugotovil je, da je »videl sto in več let naprej«. Ptuj ima Vespazia-na, Viktorina Ptujskega, veliko zgodovinskih osebnosti, ki so vezane na Ptuj, med njim je tudi von Tegetthoff. Njegova pisma razkrivajo vizijo, kako naprej v mednarodni politiki. Tudi Ptujčani lahko dajo svoj prispevek mednarodni politiki, pravi Gaiser. Neverjetno, za kakšne vse povezave gre. Morda bomo Ptujčani nekoč ponovno dobili priložnost imeti vladarja. Ptuj je neverjetno mesto tako na lokalni kot državni ravni, tega se skoraj nihče zaveda, poudarja Laris. Zato želi ob svoji predstavitvi knjige poudariti ta njegov pomen.
MG
Ptuj • 201. Viktorinov večer
600 let svetišča na Ptujski Gori
Na Viktorinovem večeru v petek, 21. januarja, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju bodo gostje predstavili novo monografijo bazilike na Ptujski Gori, odprli pa bodo tudi razstavo izbranih fotografij iz monografije.
Monografijo je izdala Založba Družina, ki skrbno spremlja svetišče na Gori, saj je izdala že predhodno Zadnikarjevo monografijo.
Tokrat bo Viktorinov večer zares pester, saj bodo sodelovali vsi avtorji in odgovorni sodelavci: dr. Robert Peskar, pisec teksta; Matjaž Učakar, fotografija in oblikovanje, Tone
Rode, direktor Založbe Družina, in rektor bazilike p. Janez Šamperl.
Za glasbeni utrinek pa bo poskrbel zbor Magnifikat s Ptujske Gore pod vodstvom Doroteje Dolšak.
Na samostanskem hodniku ob refektoriju bodo razstavljene izjemne fotografije velikega formata (50 x 40) na trdi pod-
lagi in jih bo možno tudi kupiti (naročiti). Če pa boste imeli srečo in bo Vaš sedež na Vikto-rinovem večeru izžreban, boste prejeli monografijo zastonj. Sicer pa bodo na Viktorinov večer monografije na razpolago z znatnim popustom.
Ptujčani in okoličani velikokrat poromamo na našo Ptujsko Goro v baziliko Marije
Zavetnice.
Tokrat Ptujska Gora in bazilika vračata obisk in prihajata k nam. Vsi ste lepo povabljeni; uživali boste v lepotah bazilike v besedi in sliki. Monografija je dragocena priča 600-letnice svetišča na Ptujski Gori in razglasitve cerkve Marije Zavetni-ce za baziliko.
Božena Čačkovič
Pa brez zamere
Nevarnost pozabe
Dolgost spomina našega je kratka
Skoraj neverjetno se zdi, da bi dandanes obstajal še kdo, ki bi prostodušno verjel, da prav vsi tisti, ki bi naj skrbeli za naše skupnosti, države in svetovno ureditev nasploh, delajo z dobrimi nameni in se trudijo za dobrobit nas vseh. Najbrž je takih res malo. A če gledamo zgolj na občutek, na ravnanje, na stopnjo zavedanja ljudi glede teh zadev, potem se vseeno zdi, kot da večina ljudi živi v takem prepričanju. Zakaj? En izmed bolj relevantnih odgovorov se glasi, da svoj davek, kar se tiče zavedanja in pozornosti glede tega, kar počnejo tisti, ki imajo takšno ali drugačno moč, vsekakor vzame "navadno življenje", se pravi, stvari in skrbi, s katerimi se moramo ukvarjati v vsakodnevnem življenju; te delujejo kot "distraction", kot rečejo v angleško govorečem svetu, torej kot nekaj, kar odvrača pozornost in koncentracijo stran od stvari, jo spelj(uj)e drugam, kot motnja pri spremljanju, zavedanju. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na tisto psihološko stran človekovega značaja, ki pri njem povzroča, da njegov spomin in pozornost na posamezne dogodke, dejstva in informacije plahnita z vsakim dnem, ko se le-ti oddaljujejo v preteklost. To s pridom izkoriščajo prav tisti, na katerih delovanja bi morali biti najbolj pozorni, jih najbolj spremljati ter si jih najbolj zapomniti in jih upoštevati pri naših dejanjih in razmišljanjih, pa jih ne.
Tako se dandanes veliko ljudi ne spomni prav pogosto na spletno stran Wikileaks, ki je pred skoraj dvema mesecema svetu predstavila zajeten kup ameriških depeš, ki razkrivajo način delovanja in umazane podrobnosti tega, kako v resnici deluje ta naš svet oziroma mehanizmi, ki ga vodijo. Ti mehanizmi in ljudje so že sami po sebi nevarni, še bolj nevarno pa je, če spomin na to, kar počnejo in kako počnejo, zbledi. Če se temu pridruži še prepričanje "ah, saj oni najbrž vedo, kaj počnejo", pa sploh. Zato si velja v spomin priklicati in tam obdržati vsaj nekaj stvari, ki jih je osvetlila in razgalila omenjena spletna stran; zelo smelo jih je povzel Greg Mitchell, kolumnist najstarejšega ameriškega tednika The Nation (kolumna je dosegljiva na spletnem naslovu http://www.thenation. com/article/157729/why-wikileaks-matters); večina njegovih povzetkov se nanaša na ZDA (kipa so kot svetovna super sila itak vpletene v dogajanja po vsem svetu), karje razumljivo, saj je Američan in piše za ameriški časopis. Pa poglejmo:
-	Savdijci, ameriški zavezniki, financirajo mednarodni terorizem;
-	Stopnja korupcije v Afganistanu presega celo največje pesimistične ocene. Predsednik Hamid Karzaj redno oprošča/spušča na svobodo trgovce z drogami, če imajo ti politične povezave. Polbrat predsednika Karzaja je eden pomembnejših akterjev v prometu z drogami;
-	Britanska vlada je ameriški administraciji že vnaprej zagotovila, da bodo interesi Washingtona v "neodvisni" preiskavi vojne v Iraku, ki jo bo opravila britanska vlada, ostali zaščiteni;
-	Ameriška administracija (State Department) je svojim odposlancem v OZN naročila, naj vohunijo za drugimi diplomati in odposlanci, vključno s predsednikom OZN;
-	Papež Benedikt XVI. je oviral preiskavo obtožbpedofi-lije v vrstah katoliške cerkve na Irskem;
-	Ambasada ZDA v Parizu je svetovala svojim šefom v Washingtonu, naj ZDA nemudoma napovejo gospodarsko vojno v povsem vojaškem stilu vsaki državi EU, ki se je/bi se drznila nasprotovati genetsko spremenjenim organizmom (GSO) in njihovi prodaji na trgu;
-	Britanci so usposabljali bangladeškeparavojaške enote, ki jih organizacije za človekove pravice vse po vrsti označujejo kot vladne odrede smrti.
In za konec še nam vsem najbolj znano razkritje (le zakaj?):
-	Ameriški diplomati so iskali države, ki bi bile pripravljene sprejeti kakega zapornika iz Guantanama - za to so bile ZDA pripravljene ponuditi srečanje s predsednikom Obamo ali katerim drugim "mogočnikom".
Da, potrebno se je ves čas truditi zavedati se, v kakšnem svetu živimo in kako le-ta deluje. Seveda, mnogo lažje in manj boleče je na vse skupaj pozabiti in reči kaj v stilu "ah, samo da nam gre tako, kot nam gre zaenkrat, in ne slabše, ostalo pa nas ne briga", a to je najbolj zgrešena pozicija; kajti dragi moji, tudi na to, kako vam gre zaenkrat, ne vplivate sami - na to vplivajo tudi tile, na katere se nanašajo razkrite depeše Wikileaksa. V znanju je moč, pravijo, in znanje so tudi informacije. Informacije, ki jih ne gre spregledati, saj nam pomagajo tvoriti celotno sliko in nam služijo pri zavzemanju našega stališča. In včasih je naše stališče edino, kar nam še preostane in je zares še naše.
Gregor Alič
Božidar Flegerič (* 30.1.1841, Vodranci, f 9. 6.1907, Vodranci) -1. del
Večni popotnik Slovenskih goric
Na knjižni polici
Konec januarja se spominjamo 170. obletnice rojstva danes bolj ali manj pozabljenega pesnika in popotnika Slovenskih goric. Božidar Flegerič (v krstni knjigi Mathias Phlege-ritsch) se je rodil 30. januarja 1841 v Vodrancih v župniji sv. Bolfenka pri Središču. Oče Štefan je bil kmet, mati Jera Luk-manova je bila kmečka hči. Poročila sta se 1. marca 1840.
Božidarjev dedek Leopold Flegerič je prišel v Medžimurje iz Slavonije v drugi polovici 18. stoletja in je v Šantovcih (Štri-gova) služil kot pastir. Na paši v gozdu je v drevesa vrezoval črke. Ko je oskrbnik to izvedel, ga je vprašal, ali zna čitati in pisati, kar pa je pastir zatajil. Vendar so ga ujeli pri čitanju in od takrat so se njegove razmere obrnile na bolje. Toliko si je prihranil, da je lahko na Štajerskem kupil posestvo in se oženil. In ker je bil prebrisane glave, je postal župan nemškega reda ter ostal v tej službi do smrti.
Božidarjev oče se je rodil 20. decembra 1818, umrl pa 11. septembra 1896. Z dobrim uspehom je končal nižjo gimnazijo, ko je vstopil v peti razred, je ob smrti očeta opustil šolo. V Vodrancih je bil petnajst let župan. Bil je blaga duša in izvrsten gospodar, ki je pri sedemdesetih letih opravljal še vsa kmečka opravila. Njegova posebnost je bila, da je vedno hodil gologlav.
Ob rojstvu edinca Božidarja so se Flegeričevi preselili na večjo kmetijo, na kateri je danes spominska plošča in je
Foto: L. Muzek
Flegeričeva rojstna hiša
torej Flegeričev dom, ne pa rojstna hiša; ta leži vzhodneje ob stranski cesti. Ko je Božidar vstopil v ljudsko šolo, je znal že čitati in pisati, ker se je tega naučil pri očetu. Prvi učitelj je bil Martin Repič, veroučitelj pa župnik Vatroslav Pirker. Božidar je bil odličen učenec, tako on kot učitelj sta želela, da bi šolanje nadaljeval. Oče se je temu sprva upiral, saj je bil Božidar edinec in namenjen za naslednika na kmetiji. Vendar je le napotil sina na šolanje v Varaždin (1857-1860). Peti, šesti in sedmi razred je opravil na gimnaziji v Mariboru (1860-1863), kjer pa je izgubil zaradi slabšega uspeha šolnino in je gimnazijo zaključil 1865 v Varaždinu. V Varaždinu so ga

Božidar Flegerič
kot tretje- in četrtošolca navdušili za hrvaščino in slovenščino slovenski rojaki in profesorji Mandelc, Valjavec in Žepič, ki je ob nedeljah privatno poučeval slovenščino in ga literarno seznanil s Prešernom. Po gimnaziji se je vpisal na univerzo v Gradcu, kjer je študiral modro-slovje (filozofijo), slavistiko in staroklasično jezikoslovje. Po končanem študiju je bil imenovan za profesorja v Osijeku. Toda pesnik se je vdal pijači, nevestno je opravljal službene dolžnosti, zato so ga odpustili. Bivši gimnazijski profesor se je zatekel domov v Vodrance. Da bi ne bil brez dela, ga je v Ptuju zaposlil dr. Gregorič v svoji pisarni. Flegerič je vzdržal v novi službi le nekaj tednov in spet je bil doma. Od takrat se je začela njegova žalostna usoda in zanj ni bilo več pomoči. Kot večni popotnik Slovenskih goric se je preživljal pri očetu, bivših sošolcih in znancih. Utapljal je svojo dušo in usodo v kozarcu vina ali frakeljcu slivovke. Bil je na pol kmet, na pol gospod z debelo palico cestnega postopača in z originalnim Byro-nom in Dantejem v raztrganem žepu. Posmehovali so se mu v župniščih in mu delili moralne nauke. Kljub vsemu je presenečal župnike s citati iz rimskih klasikov in s pregovori v angleščini, italijanščini in francoščini. V krčmah se je prerekal z va-ščani in kmečko gospodo. Bil je boem Slovenskih goric, kot Jurčičev deseti brat je pogosto sledil svoji volji in beli cesti pred sabo. Usoda mu je določila vlogo Ahasverja med vinskimi griči, cerkvami, kapelicami in zidanicami pod lipovo ali kostanjevo senco. Poznale so ga vse hiše ob cesti, pogosto je prenočeval v kopicah sena pod zvezdnatim nebom. Njegova tragika je bila, da ni našel razumevanja za svoje boemsko življenje in je bil podobno kot Baudelaire brat oblakov in tovariš ptičev.
Flegerič je že kot pastir zložil nekaj pesmi, kot dijak na gimnaziji v Mariboru je prejel dvakrat Schillerjevo ustanovo. Prvič se je kot pesnik predstavil v mariborskem dijaškem almana-
hu Lada (1864) c ciklom Potoč-nic. Kot osmošolec je objavljal v Glasniku in Jadranski zarji, leta 1871 je v Pomladanskem cvetju objavil zbirko pesmic Jek iz goric. Pesmi so zbudile pozornost, sam Davorin Trste-njak ga je pohvalil in opozoril na Flegeričev pesniški talent. Kakih 30 let pozneje je Flegeri-ču pisal prof. dr. Fran Ilešič: »Ti si velik talent, ki pa se ni mogel razviti niti na pesniškem niti na znanstvenem polju, ker so Te razmere vrgle v zelo majhen svet, kjer mora zamreti največji duh.« Tudi ostali kritiki so priznavali Flegeriču pesniški talent, hkrati pa opozarjali, da njegova poezija ne zadostuje strogim pesniškim pravilom, v njih pa ne izraža nekih visokih idej.
Flegerič je bil srednje postave, prej velik kot majhen. Zaradi neurejenega življenja je bil bolj šibak. Imel je mehke, kostanjeve, nekoliko daljše in neurejene lase. Njegov pogled je bil truden in kalen. Ni veliko govoril, razen če ga je imel »preveč«. V prijetni družbi je bil vesel, rad je tudi kakšno zapel, saj je imel v mladosti lep, visok tenor. Njegova obleka je bila zanemarjena kot pri ljudeh, ki se čutijo zapostavljene in preganjane. Imel pa je čudovit spomin, saj je govoril sedem jezikov. V mladosti se je učil angleščine, francoščine in italijanščine, iz teh jezikov je tudi prevajal, rad je citiral grške in rimske klasike. Globoko ljubezen je gojil do staršev, še posebej do očeta, ki je zanj veliko gmotno žrtvoval in se odpovedoval, da je lahko študiral. Po izgubi službe pa je ostal Božidar brez eksistence, ni bil ne gospod in ne kmet. Samo enkrat ga je oče ostreje »prijel« zaradi lahkomiselnosti in takrat sta se oba razjokala. Če je le mogel, si je Božidar za očeta izprosil kakšno sadje.
Do svojega 66. leta Flegerič skoraj ni bil bolan, vendar ga duhovna čilost do zadnjih ur ni zapustila. Bolehal je samo tri tedne in kakor je bilo nemirno njegovo življenje, je 9. junija 1907 ob 10. uri zvečer mirno umrl.
Nadaljevanje prihodnjič
Jakob EMERŠIČ
Pozabljena spominjanja
Jakob Emeršič
Pozabljena spominjanja: izbrane pesmi
Ptuj. Samozaložba, 2010
Upokojeni višji bibliotekar, bibliograf, literarni in lokalni zgodovinar, pesnik in prevajalec Jakob Emeršič se je s pesniško zbirko Pozabljena spominjanja predstavil v decembru leta 2010 na Ptuju v Knjižnici Ivana Potrča. Pesniška zbirka je izšla ob avtorjevi sedemdesetletnici in prinaša izbor več kot dvestotih objavljenih in neobjavljenih pesmi.
Jakob Emeršič je eden poslednjih eruditov na Ptujskem in v slovenskem prostoru. Rodil se je 30. junija 1940 v haloški vasici Gradišče v Leskovcu ali Sv. Andražu v Halozah staroselcu Antonu Emeršiču in nepismeni zagorski Hrvatici Veroniki Kralj oziroma Svržnjak. Ker so bili doma viničarji, je preživljal svojo mladost vse od Kicarja, Trnovske vasi, Ločkega Vrha, Biša. Prvih pet let osnovne šole je obiskoval v Trnovski vasi, že v gimnazijskih dneh na Ptuju se je preživljal z raznimi deli pri najrazličnejših družinah. Pesnikoval je že v gimnaziji, vendar je šele ob študiju svetovne književnosti in literarne teorije na ljubljanski filozofski fakulteti začel objavljati, še bolj pa od 1967 naprej, ko je zlasti kot domoznanstvenik služboval praktično vse do upokojitve v ptujski študijski knjižnici. Objavljal je v Novi Mladiki, idrijskih Kapljah, koroški Naši mavrici, Slovencu, Topolovčevem Oznanjenju, Med nami, Brezmadežni, Delu, Večeru, Tribuni, Družini in drugje. Ob študiju in branju si je v študentskih letih širil obzorje s počitniškimi deli v Franciji in Nemčiji, korektorskim delom pri Ljubljanskem in Nedeljskem dnevniku in bi-ljeterskimi deli v operi in podobno. V študentskih letih se spominja profesorja Dušana Pirjevca, njegovi sošolci so bili med drugimi Niko Grafenauer, Dimitrij Rupel, Alenka Puhar. Emeršičevo obsežno pisanje sega od bibliografskega gradiva Ptuja, Ormoža, Haloz, Žetal, Trnovske vasi, Velike Nedelje, preko del o šolstvu, župnijah, literarne zgodovine, osebnosti, pa vse do proze in poezije, prevodov in velikega števila objavljenih samostojnih del. Samostojna monografska dela: Proštijska cerkev sv. Jurija (1980), Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice (1985), Dragocenosti ptujske knjižnice (1988), Manjši in ponižani bratje (1989), Minoritska knjižnica na Ptuju (1089), Kolbe - vitez Brezmadežne (1994), Sto let cerkve na Selah (2004) in drugo. Prevodi: iz francoščine General mrtve armade (1976), Udarci usode (1978), Assoka ali poslednji dnevi Kumbija (1980); iz angleščine Zgodbe iz Narnije 3-7 (1997); iz hrvaščine Večni zaljubljenec (1977, 2005), Sveta Elizabeta Ogrska (2007), Sveta ma-šna daritev (2006) in še neobjavljeni rokopisi, med njimi prevod iz nemščine Wittula, A.: Strojarska hiša. Prejel je Čopovo diplomo (1987) in ptujsko veliko oljenko (1990). Kot upokojenec je uredil in vnesel v COBISS Provincij-sko knjižnico minoritskega reda na Ptuju, sedaj je sredi vnašanja starih dragocenih knjig minoritske knjižnice v COBISS. Jakob Emeršič živi z ženo na Ptuju, v zakonu se jima je rodilo šest, danes zelo uspešnih otrok.
Pesniško zbirko Pozabljena spominjanja sestavljajo cikli, ki so vezani na življenjska obdobja pesnika: Jecljanja, Iskanja, Spoznanja, Spraševanja, Pričakovanja, Srečevanja, Zlivanja, Žalovanja, Sloveniziranja, Evropeziranja, Odhajanja, Vzpenjanja, Utrinjanja. Zbirko je ilustriral avtorjev sin Anton Martin Emeršič.
Pesnik je najmočnejši v osebnoizpovedni liriki, ki je motivno vezana na svet otroštva in odraščanja. V spominskih pesmih iz sedemdesetih let se vrača v pokrajino, ki je ni ali je spremenjena in ne bo nikoli več takšna. Iz nje je odšla mama, otroci so se raztepli, ostajajo reči, predmeti, molitvenik, skleda. Predmetni svet izginule pokrajine no-stalgično kliče in nagovarja svet otroštva, družine, doma, slovenske navezanosti na izgubljene kraje bivanja. Izbor prinaša tudi avantgardno poezijo z literarnimi odmevi na študentske dogodke, ki so zaznamovali in spremenili človeško skupnost v sedemdesetih letih minulega stoletja tako pri nas kot v svetu. (Spominja se, da sta ga v študentski sobi nekega dne obiskala Tomaž Šalamun in Braco Rotar, ker sta slišala, da piše. V roke jima je dal nekaj svojih pesmi, ki sta jih prebrala in molče odšla.) Pesmi zrelega obdobja so nastale med drugim na vlaku, v bolnišnici, v katerih se sprašuje ali odgovarja na bivanjska vprašanja, v njih je že našel odgovore, ki mu jih je zaupal stvarnik ljudi in univerzuma. Kot vesten bibliotekar je pesmi časovno datiral za kasnejše lažje iskanje in razumevanje.
Vladimir Kajzovar
Foto: arhiv
Športno plezanje
Markovičeva najboljša športna plezalka 2010 Stran 12
Žiga Bedenik
Tudi gluhi so lahko vrhunski športniki
Strani 12
Rokomet
Dravo bo odslej vodil Ladislav Sabo
Strani 13 Namizni tenis
Teniški živžav v Centru
Stran 13
Strelstvo
Drama med Raušlovo ter olimpijsko in svetovno prvakinjo
Stran 15
Nogomet
Ljubec na klopi Podvinc Stran 14
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • V Celju turnir All Star
Naslov Primorju, Aluminij do četrtfinala
Nogomet • Prijateljska tekma
Avstrijski prvoligaš slavil na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Po le treh treningih so se nogometaši Laboda Drave odlično upirali avstrijskemu prvoligašu (na fotografiji Gozard Gorinšek).
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Minuli petek in soboto je v Celju potekal turnir v malem nogometu, poimenovan All Star. Gre za turnir na umetni travi, kjer se igra na odboj. To naj bi bil uraden uvod v novo tekmovalno sezono prvoli-gašev, ki so praviloma pričeli priprave na spomladanski del prvenstva. Organizatorji so bili letos Celjani, ki so lani v Velenju osvojili prvo mesto. Nastopile naj bi vse prvoligaške ekipe, vendar je ekipa lendavske Nafte zaradi velikih finančnih, očitno pa tudi organizacijskih težav nastop odpovedala. Organizatorji so povabili tudi vodeče moštvo v drugi ligi, ljubljanski Interblock, a je odklonil nastopanje. Namesto njih so v zadnjem trenutku, le dan pred turnirjem, poziv sprejeli v Kidričevem.
Imeti organizatorja in športno dvorano pa je očitno premalo, saj tokrat v Celju razen pred samim vhodom ni bilo zaznati, da se bo tukaj res nekaj dogajalo. Ni bilo kakšnega reklamnega panoja ali smerokaza, ki bi na to opozarjal. Temu primerno je bilo tudi vzdušje v dvorani. Pričakovali bi več gledalcev vsaj v drugem delu tekmovanja in v zaključku, vendar je ostalo vse tako, kot se je pričelo - povprečno. Očitno so celjski, velenjski in tudi mariborski navijači v januarju pozabili na nogomet ...
Veliko ekip je nastopilo brez svojih najboljših nogometašev,
priložnost so dobili mladi. S tem se niža vrednost tega turnirja. Lepo pa je bilo videti kar nekaj nogometašev, ki so iz Drave ali Aluminija okrepili pr-voligaške klube: Kelenca, Kraj-cerja, Rotmana in Firerja.
Nogometaši Aluminija so nastopili s kombinirano ekipo in se dobro kosali s tekmeci. V predtekmovalni skupini so najprej izgubili proti Celjanom, nato pa na kolena spravili Triglav. S tem so se precej opogumili in se nato enakovredno upirali Rudarju, vendar žal tesno izgubili. Za napredovanje v četrtfinale so se v zadnjem srečanju pomerili z Mariborom. Le malokdo je mislil, da bodo Kidričani zmagali, a so zaigrali odlično in povedli s 4:1, na koncu pa minimalno slavili (5:4). Ta zmaga jim je v četrtfinalu prinesla dvoboj s Primorjem. Prvi polčas so Ki-dričani dobili s 3:2, v drugem pa so bili Ajdovci razigrani in so se uvrstili v polfinale. Sicer pa so nogometaši Primorja postali celo končni zmagovalci turnirja - povsem zasluženo: v
Aluminij je nastopil v postavi: Uroš Poljanec, Denis Zajc, Gregor Režonja, Denis Rešek, Alen Romih, Matej Vračko, Aljaž Medved, Andraž Bajlec, Timotej Petek, Primož Potočnik; kot gosta sta nastopila David Lugonjič in Almir Umihanic.
finalu so bili boljši od Rudarja iz Velenja. V tekmi za 3. mesto so Celjani po streljanju kazenskih strelov ugnali Maribor.
Športni direktor Aluminija Marko Kmetec, ki je v Celju vodil ekipo, nam je dejal: »S svojimi igrami smo zadovoljni. To je bila nekakšna popestritev po prvem tednu priprav. Sedaj so vse naše misli usmerjene k nadaljevanju priprav. Včeraj so fantje že vadili pod vodstvom trenerja Bojana Flisa.«
Danilo Klajnšek
Rezultati:
Skupina A: CM Celje - Aluminij 4:1, Maribor - Triglav 3:3, Triglav -CM Celje 3:3, Rudar Velenje - Maribor 1:5, Aluminij - Triglav 4:1, CM Celje - Rudar Velenje 2:3, Rudar Velenje - Aluminij 3:1, Maribor - CM Celje 0:2, Aluminij - Maribor 5:4, Triglav - Rudar Velenje 0:3.
Skupina B: Olimpija - HIT Gorica 1:3, Primorje - Domžale 5:3, HIT Gorica - Primorje 1:6, Koper - Olimpija 5:3, Primorje - Koper 2:3, Domžale - HIT Gorica 5:6, Koper - Domžale 3:3, Olimpija - Primorje 1:2, Domžale - Olimpija 3:2, HIT Gorica - Koper 2:3.
Četrtinalna srečanja: Aluminij -Primorje 3:7 (3:2), Rudar Velenje -Domžale 4:2, CM Celje - HIT Gorica 5:3, Maribor - Koper 5:4 (po kazenskih strelih).
Polfinale: Rudar Velenje - CM Celje 6:5, Primorje - Maribor 5:4.
Tekma za 3. mesto: CM Celje -Maribor 12:11 po kazenskih strelih.
Tekma za 1. mesto: Primorje -Rudar Velenje 8:6.
Labod Drava -Kapfenberg 0:3 (0:0)
LABOD DRAVA: Vrečko, Perger, Toplak, Gorinšek, Spahič, Kurež, Du-golin, Veselič, Kulčar, Bakovic, Kom-pan. Igrali so še: Simonič, Pečnik, Podgajski, Rakovec, Kajtazi, Ljubec, Wagner, Štrukelj. Trener: Bojan Špe-honja.
Na prvi pripravljalni tekmi pred nadaljevanjem prvenstva so se nogometaši Laboda Drave na ptujskem igrišču z umetno travo pomerili z avstrijskim prvoligašem Superfundom Ka-pfenbergom. Ta je bil namreč pretekli teden na pripravah v Sloveniji in je že v rednem »tre-nažnem« procesu, medtem ko so Ptujčani pred petkovo tekmo opravili le tri treninge. Kljub vsemu je bil predvsem prvi polčas z vidika nogometašev Laboda Drave spodbuden; igra je namreč po večini potekala med obema kazenskima prostoroma. Rahlo terensko pobudo so sicer imeli gostje, ki so pretili predvsem s streli od daleč, toda vselej je bil na mestu vratar Laboda Drave Vrečko. Najlepšo priložnost za Kapfenberg je imel v 25. minuti slovenski re-prezentant Matej Mavrič Rožič, ki od lanskega poletja nastopa za ta avstrijski klub. Na nasprotni strani velja izpostaviti predvsem »vole« udarec Kristjana Kulčarja, toda gostujoči vratar Wolf je bil na mestu.
V drugem delu igre sta oba trenerja zamenjala dobršen del igralcev začetne enajsterice, na igrišče so prišli rezervisti in gostje so kmalu povedli. V 50. minuti je zadel Lučic, že tri minute kasneje je bilo 0:2 - iz bližine je po lepi akciji zadel Wieger. Avstrijci so v drugem polčasu po pričakovanjih prevladovali, toda tudi domači nogometaši so pokazali nekaj lepih akcij. Solidno je v petek nastopil predvsem novinec iz Maribora
Spahič, kakšnim 50 gledalcem pa sta se v toplem januarskem soncu predstavila tudi Tilen Kompan in Boštjan Podgaj-ski, ki sta na Ptuju na preizkušnji. Prvi je nazadnje branil barve Šmartnega 1928, medtem ko drugi prihaja z Obale, gre pa za nekdanjega mladinca Kopra. V končnici tekme so Avstrijci zadeli še enkrat, v 80. minuti je bil iz enajstmetrovke natančen Erkinger.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so po odpovedi lendavske Nafte »pet pred dvanajsto« sprejeli povabilo na All Star turnir v Celju, kjer so zapustili dober vtis.
Nogomet • NK Labod Drava
Andelkovič že igra za Palermo
Siniša Andelkovič si verjetno niti v najlepših sanjah ni mogel predstavljati, kako se bo razvijala njegova nogometna kariera. Ko je po koncu jesenskega dela prvenstva 2009/10 iz Laboda Drave prestopil k Mariboru, se je tudi pri vijoličastih hitro uveljavil in postal standardni član prve enajsterice. Manj kot leto pozneje je član italijanskega prvoligaša Paler-ma! Ne samo da je njihov član, pač pa je preteklo sredo že zaigral na pokalni, v nedeljo pa tudi na prvi prvenstveni tekmi.
Nekdaj nepogrešljivega člana obrambe ptujskega pr-voligaša je na Ptuj zvabil Robert Furjan, potem ko ga je v živo spremljal le na eni tekmi. Postavni branilec ga je takoj prepričal, čeprav so temu prestopu mnogi nasprotovali. Podobne potenciale je v njem kasneje prepoznal tudi Zlatko Zahovič in zadel v polno ... Za-
gotovo bi ptujska nogometna prvoligaška zgodba še vedno trajala, če bi le en podoben prestop uspeli izpeljati Ptujča-ni; potencialov je bilo v ekipi očitno dovolj. Še igra številk:
finančni dolg ptujskega kluba je po prisilni poravnavi manjši, kot je bila tretjinska vrednost prestopa enega nekdanjega igralca Drave .
JM
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Andelkovič je zadnjo tekmo za Labod Dravo odigral decembra 2009, januarja 2011 nastopa v italijanski Serie A.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
1. A SRL (ž)
Kljub slabi igri blizu točke
Celje Celjske mesnine - Mercator Tenzor 29:28 (15:11)
ŽRK MERCATOR TENZOR: Križa nčeva, Mateša 2, Majcnova 2, Korotajeva, Prapotnikova 6, Ciora 6, Močnikova, Strmškova 7, Bolcarjeva 3, Erhatičeva, Sivka 2, Neubauerje-va, Kovačičeva, Žunčeva. Trener: Nikola Bistrovič.
Rokometašice Mercatorja Tenzorja so v 12. krogu 1. lige z igralkami 'z dežele' doživele hladno prho na gostovanju v Celju. Domačinke, ki sicer niso nastopile v najmočnejši sestavi, so slavile za gol, gostjam pa v soboto ni uspevalo praktično nič. Medtem ko smo lahko pohvalili njihovo igro v prejšnjem
krogu, ko so na kolena spravile ljubljansko Olimpijo, pa so tokrat po besedah glavnega trenerja Nikola Bistroviča pokazale povsem drugačen obraz, tistega slabšega, in poraz proti ekipi Celja, proti kateri se je sicer pričakovala zmaga, je bil neizbežen.
Domačinke so srečanje začele agresivno in pogumno in plod tega je bil izid 6:2. Gostje iz Ptuja se v takšni igri nikakor niso znašle, v njihovi ekipi praktično ni bilo razpoložene igralke, svojega dne pa nista imeli niti vratarki. V prvem polčasu so rokometašice Mer-catorja Tenzorja ves čas zaostajale, prednost v korist Celja je praviloma znašala varne štiri zadetke in šele končnica prvega polčasa je bila nekoliko
bolj napeta. Dve minuti pred koncem tega dela igre so se gostje namreč približale le na zadetek razlike, toda nekaj nespametnih potez je povzročilo, da so Celjanke na odmor odšel s štirimi goli prednosti (15:11).
Tudi v drugem polčasu so domačinke ves čas narekovale tempo, vodile tudi s šestimi zadetki razlike, gostje pa so pravi obraz pokazale šele v sami končnici, ko je bilo na žalost prepozno za kaj več kot minimalen poraz. Še nekaj minut pred koncem so Celjanke vodile s petimi zadetki, toda Ptuj-čankam je v samo treh minutah uspelo narediti delni izid 0:5, kar je pomenilo, da sta bili ekipi v 59. minuti poravnani na 28:28. 15 sekund pred koncem tekme so Celjanke povedle za
REZULTATI 12. KROGA: Celje Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 29:28 (15:11), Veplas Velenje -Piran Vrtovi Istre 26:25 (13:9), Olim-pija - Casino Izola 29:30 (13:14), Žalec - Zagorje GEN-I 23:32 (10:16); vnaprej odigrano srečanje 13. kroga: Krka - Mlinotest Ajdovščina 30:19 (17:11).
1.	KRIM MERCATOR 13 13 0 0 26
2.	ZAGORJE GEN -I 11 8 2 1 18
3.	OLIMPIJA 11 7 1 2 15
4.	MER. TENZOR PTUJ 12 7 0 5 14
5.	KRKA	11 6 1 4 13
6.	VEPLAS VELENJE 12 5 0 7 10
7.	CELJE C. MESNINE 11 5 0 6 10
8.	CASINO IZOLA 11 4 0 7 8
9.	MLIN. AJDOVŠČINA 11 3 0 8 6
10.	PIRAN	10 2 0 8 4
11.	ŽALEC	11 0 0 11 0
gol, zadnji napad za izenačenje pa je zapravila Strmškova, ki je zadela okvir vrat. Tako je ostalo pri minimalni, a zasluženi zmagi domače ekipe, pri kateri je bila najboljša Pia Hren, ki je dosegla 8 zadetkov.
tp
Rokomet • Turnir v Ormožu
Zmaga in poraz Jeruzalema
Rokometni klub Jeruzalem Ormož je bil organizator mednarodnega turnirja, na katerem sta poleg gostiteljev sodelovala še avstrijski in hrvaški prvoligaš Bernbach Koflach ter Medimurje iz Čakovca. Tekme so trajale 2 x 25 minut.
Ormožani so proti avstrijskemu predstavniku, ki zaseda 10. mesto v elitnem rokometnem
razredu in ki ga vodi trener Ivan Hrupič, dosegli gladko zmago 27:16. Proti četrtouvr-ščeni ekipi hrvaške elitne premier lige pa so Ormožani doživeli poraz 18:20. Ormožani so tudi tokrat nastopili v okrnjeni zasedbi brez Ivanuše, Melnja-ka, Rajšpa, Hebarja, Šišmanovi-ča in Gorenška. Usoda Goren-ška je zaenkrat še uganka, in
Rezultati: Jeruzalem - Medimurje Čakovec 18:20 (10:10), Jeruzalem - Bernbach Koflach 27:16 (15:9), Medimurje Čakovec - Bernbach Kofla-ch 22:21 (12:11).
Jeruzalem - Bernbach Koflach 27:16 (15:9)
Jeruzalem: G. Čudič, S. Žuran, Belec; Korpar 7, Krabonja 1, Bogadi 2, Radujkovic 2, B. Čudič 3 (1), Sok 6 (1), Kljajič 1, R. Žuran 5. Trener: Aleš Filipčič.
Jeruzalem - Medimurje 18:20 (10:10)
Jeruzalem: G. Čudič, S. Žuran, Belec; Korpar 1, Krabonja 1, Bogadi, Radujkovic, B. Čudič 7 (2), Sok 2, Kljajič 1, R. Žuran 6. Trener: Aleš Filipčič.
kot kaže, Celjan najbrž več ne bo igral za Jeruzalem. V sredo, 19. januarja, ob
19.15 uri na Hardeku gostuje Varteks iz Varaždina.
Uroš Krstič
Rokomet • Žiga Bedenik, MRK Drava
Tudi gluhi so lahko vrhunski športniki
Malo je športnikov, ki so gluhi, a vendar nastopajo na vrhunski ravni. Najbolj znan primer uspešnega športnika pri nas je Miha Zupan, slovenski košarkarski reprezentant, ki je pred kratkim celo prejel nagrado za najboljšega mednarodnega gluhonemega športnika. Tudi mladi in perspektivni vratar rokometnega kluba Drava iz Ptuja Žiga Bedenik je gluh, toda kljub temu je velik ljubitelj športa nasploh, pred rokometom pa se je ukvarjal s tenisom, jahanjem, smučanjem in nogometom. Nazadnje ga je pot zanesla na rokometno igrišče, kjer je najprej zabijal zadetke kot igralec v polju, nato pa je predvsem zaradi svoje hibe s sluhom postal vratar. Bralcem Štajerskega tednika je simpatični in vedno nasmejan Žiga, s katerim smo se pogovarjali s pomočjo njegovega očeta Daliborja, najprej zaupal, kako se je sploh znašel v rokometu: »Kljub svoji hibi sem se želel vseskozi ukvarjati s športom. Poskusil sem tudi z nogometom in ostalimi športi, toda na koncu sem se odločil za rokomet tudi na očetovo pobudo, saj je sam v svoji mladosti igral rokomet za ptujsko Dravo, tako kot sedaj jaz.«
Letos nastopaš tako za mladino kot za člane Drave, kar je prav gotovo napor tako psihično kot fizično. Kako pa s soigralci vse skupaj prenašate?
Ž. Bedenik: »Vse skupaj je precej zahtevno; vsak dan namreč treniramo, poleg tega pa konec tedna sledita še dve tekmi. Kot sem že dejal, je za-
Foto: Črtomir Goznik
Žiga Bedenik, MRK Drava Ptuj: »Veliko več moram pač spremljati samo igro in gledati sodnike, saj sodniške piščalke ne slišim, njihova telesna mimika pa ni vedno pravilna.«
deva precej naporna, toda če jo delaš s srcem in imaš šport dejansko rad, potem ni nobenih težav. Poleg tega sem v dobri in zdravi sredini, igralci smo med seboj vrstniki in tudi zato nam je lažje.«
Glede na to, da obiskuješ šolo v Mariboru, je to zate še dodaten težava. Kako sploh usklajuješ vse skupaj?
Ž. Bedenik: »Vse se da, če le hočeš. Prostega časa mi resnično ostane zelo malo, večina ga posvetim šoli in rokometu, tako da trenutno nimam ka-šnih drugih aktivnosti. Kar pa mi redkih prostih trenutkov ostane, se zadržujem v društvu gluhih na Ptuju, kjer se s prijatelji srečujemo in družimo.«
V rokometu si že od leta 2004, sprva kot igralec,
nato si postal vratar. Kakšne so tvoje rokometne ambicije?
Ž. Bedenik: »Najprej želim dobro braniti doma, za ptujski klub. Tukaj želim postati čim boljši, kajti treba se je zavedati, da sem vratar šele pet let in zaradi tega se moram še veliko naučiti in nadgraditi svoje znanje. Sicer pa menim, da sta za moj napredek med vratarji najbolj zaslužna Ladislav Sabo in Andrej Matjašič. V prihodnosti pa si želim oditi tudi v tujino, če se bo le ponudila priložnost za to.«
Glede na to, da si gluh: koliko te ta hiba ovira pri rokometu. Je to velika težava ali si se z leti na to že navadil? Kako se sporazumevaš s soigralci, sodniki ...?
Ž. Bedenik: »Včasih me je to kar precej oviralo, sedaj pa ne več tako. Veliko več moram pač spremljati samo igro in gledati sodnike, saj sodniške piščalke ne slišim, njihova telesna mimika pa ni vedno pravilna. Zelo dobro sem sodeloval in se sporazumeval s trenerjem Milanom Baklanom, saj so tudi njegovi straši gluhi. Tudi s soigralci je komunikacija zgledna, saj mi pomagajo in so se na mojo hibo že dodobra navadili, tako da nam je vsem skupaj lažje. Bilo pa bi mi lažje, če bi lahko branil z zaščitno kapo, kot jo ima nogometni vratar angleškega Chelseaja Petr Cech. Vendar pa je to stvar, ki jo je zelo težko dobiti. V tem primeru bi namreč lahko imel tudi aparat, kar bi mi precej olajšalo delo na parketu.«
tp
Športno plezanje
Markovičeva in
■t v	■	v IV
Bečan najuspešnejša v letu 2010
Prejšnji četrtek je bila v kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah razglasitev najuspešnejših športnih plezalcev v preteklem letu. Prireditev je bila prvič izvedena skupaj s Komisijo za alpinizem, ki je prav tako podelila priznanja za najuspešnejše alpiniste.
Pri športnih plezalcih sta si laskavi naslov priborila Mina Markovič in Klemen Bečan. Priznanja za vrhunske dosežke so šla v roke Nataliji Gros, Jerneju Krudru, Domnu Škoficu in Maji Vidmar.
Tomo Česen, Komisija za športno plezanje: »Statistično gledano je bila sezona 2010 nekoliko slabša, kot smo jih bili vajeni zadnjih nekaj let, brez dvoma pa jo še vedno lahko ocenimo kot zelo uspešno. V času, ko si je slovensko športno plezanje utiralo pot proti svetovnemu vrhu, smo še kako radi zabeležili vsako uvrstitev v najboljšo deseterico. Zdaj že nekaj časa tega ne delamo več iz preprostega razloga - bilo bi jih enostavno preveč. Tako večinoma beseda teče le še o zmagovalnih stopničkah, pričakovanja in želje športne javnosti pa so čedalje večji. S tem sicer ni nič narobe, vseeno pa ne smemo pozabiti, da je tudi uvrstitev med deseterico vsega spoštovanja vredna. Teh je bilo v minuli sezoni kar 46, tistih z leskom medalje pa 9. Tako se je skupno število uvrstitev na stopničke na največjih mednarodnih tekmah povzpelo na zavidljivo številko 135!
Mina Markovič
Njeni vrhunski rezultati, predvsem pa čedalje večja zanesljivost se vztrajno izboljšujejo iz leta v leto. Nastopala je v obeh disciplinah in se povsod uvrščala v finale. Z najpomembnejše tekme sezone, evropskega prvenstva, se je vrnila z zlato kolajno v kombinaciji. Kasneje je še trikrat stala na zmagovalnih stopničkah. Nazadnje si je z drugim mestom na finalu svetovnega pokala težavnosti v Kranju priborila končno srebrno kolajno v skupnem seštevku. Tem rezultatom je dodala še prvi naslov državne prvakinje v težavnosti, kar v Sloveniji ob izredni konkurenci reprezentančnih kolegic vsekakor ni samo po sebi umevno.
Reprezentanca je na Evropsko prvenstvo upravičeno odhajala z načrti po medalji. Domov se je vrnila s tremi, med temi je bila tudi najžlahtnejša -naslov evropske prvakinje je v kombinaciji osvojila Mina Mar-kovič. Tudi ostali dve srebrni v kombinaciji (Natalija Gros in Klemen Bečan) na nek način dokazujeta, da imamo tekmovalce, ki so odlični v obeh glavnih disciplinah - težavnosti in balvanih.«
Prav zaradi omenjenega naslova in 2. mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti je bila Mina Markovič razglašena za najuspešnejšo športno plezalko lanskega leta.
UR
Foto: Bor Šumrada
Mina Markovič in Klemen Bečan, najuspešnejša športna plezalca lanske sezone.
Namizni tenis • Pro tour v Velenju
Od 18. do 22. januarja bo Velenje ponovno center namiznoteniške-ga dogajanja, saj bo tam potekal že dvanajsti turnir Pro toour - MOPS 2012, na katerem se zberejo skorajda vsi najboljši igralci iz vsega sveta. V moški konkurenci naj bi letos nastopilo šest igralcev iz prve deseterice svetovne jakostne lestvice, pri dekletih pa kar devet, kar obeta zelo kvaliteten turnir. Nagradni sklad znaša 122.000 dolarjev.
Slovenijo bo zastopalo 41 igralcev in igralk v članski konkurenci in tekmovanju U-21, med njimi bodo tudi Gregor Zafoštnik, Vesna Rojko in Ivana Zera. Za dekleti bo tekmovanje zelo naporno, saj bosta obe nastopili v obeh konkurencah. O pričakovanjih nam je Vesna Rojko dejala: »Ta turnir je zelo kvaliteten. Seveda bom poizkušala igrati najbolje, kako pa se bo na koncu izšlo, bomo videli. Turnir je obenem izjemna priložnost za nabiranje prepotrebnih izkušenj.«
Gregor Zafoštnik je pred turnirjem dejal: »Cilji na domačem Pro tou-ru so odigrati čim bolje, uspešno braniti slovenske barve in mogoče katero tekmo zmagati. To bi bil že zelo lep dosežek, saj je to eden izmed šestih najmočnejših turnirjev na svetu, ki se ga udeleži vsa svetovna smetana tega športa.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • Drava Ptuj
Dravo bo odslej vodil Ladislav Sabo
Rokometaši Drave so se kmalu po koncu novoletnih praznikov pričeli pripravljati na nadaljevanja prvenstva, ko se bodo 29. januarja v 12. krogu doma pomerili z ekipo iz Brežic. Na tej tekmi pa ekipe ne bo več vodil dosedanji trener Milan Baklan, ki je na enajstih odigranih tekmah z ekipo osvojil 7 točk. To za zelo mlado ekipo, ki jo ima v tem trenutku ptujski rokometni klub, sploh ni slab dosežek. V klubu so se kljub temu odločili za spremembo na klopi, tako da bo odslej ptujske mladeniče vodil dosedanji pomočnik Ladislav Sabo.
Zakaj so se odločili za to spremembo, pojasnjuje predsednik RK Drava Ptuj Marko Žiher: »Petčlanski strokovni odbor v našem klubu je že pred novim letom predlagal resen pogovor o tem. Z g. Ba-klanom smo še vedno želeli sodelovati, toda on se v tej situaciji zaradi nekih dogodkov, ki so se pred kratkim zgodili, ni videl več v tej vlogi in se je raje umaknil. Razlog za odhod
trenerja vsekakor niso bili slabi rezultati, kot je slišati. Menim pa, da je v tem trenutku še pomembnejše, da smo se na seji upravnega odbora usedli skupaj in pogledali predvsem v prihodnost kluba. Začasno je naloge prvega trenerja prevzel dosedanji pomočnik Ladislav Sabo, obenem pa je dobil pomoč v Robertu Bezjaku, ki bo odslej njegov pomočnik, poleg tega pa bo še vedno igral.«
Ptujska javnost je v času, ko Drava ni imela trenerja, špekulirala z mnogimi imeni, med najbolj vročimi kandidati pa je bil po nekaterih podatkih nekdanji trener Jeruzalema iz Ormoža Saša Prapotnik. »Govoric javnosti nimam namena zanikati. Pogovori tečejo na različnih nivojih, ko pa bodo znana nekatera dejstva, pa bomo javnost obvestili o tem, za katerega stratega smo se odločili. Ta bo šele v novi sezoni 2011/12 prevzel vodenje članske ekipe RK Drava Ptuj,« je krajši pogovor zaključil predsednik ptujskega kluba.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Ladislav Sabo in Milan Baklan - novi in stari trener RK Drava Ptuj
Kegljanje
Neugodna poraza
Ptujski kegljači in kegljavke so si na začetku drugega dela prvenstva želeli zmage, vendar se jim želje niso uresničile. Ženske so gostovale pri Litiji in visoko izgubile, podobno usodo pa so doživele tudi igralke vodečega Rudarja. Liga je izjemno izenačena, tako da lahko na 1. mesto realno računa še pet ekip.
Tudi moška ekipa ni bila uspešna, vendar so imeli pri tem kar nekaj smole, saj je Boris Premzl izgubil le za osem kegljev, Janez Podgoršek pa je bil slabših v nizih (1:3), čeprav je skupno podrl več kegljev.
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 10. KROGA: Litija -Drava Deta center 7:1, Ceršak - Rudar 6:2, Komcel - Gašper Korotan 6:2, Lanteks III - Nafta 6:2.
va 547, Fridlova 512, Kozoderčeva 496, Plajnškova 516, Kolarjeva 539, Bombekova 553.
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 10. KROGA: Piramida - Drava Deta center 6:2, Prepolje - Žalec Petrol 6:2, Litija - Gašper Korotan 5:3, Rile Servis -Nafta 2:6, Radenska - Lokomotiva 5,5:2,5.
1 GAŠPER KOROTAN 10 7 0 3 14
2.	NAFTA
3.	LITIJA
4.	PREPOLJE
5.	LOKOMOTIVA
6.	RADENSKA
7.	ŽALEC PRETROL 10 4 0 6
8.	DRAVA DETA CENTER10 4 0 6
9.	PIRAMIDA 10 3 0 7
10.	RILE SERVIS 10 3 0 7
10	6	1	3 13
10	6	1	3 13
1O	6	O	4 1O
1O	5	O	5
1O	5	O	5
1O 1O S
5
6 6
1. RUDAR 9	7	O	2	14
2.CERŠAK 9	6	O	3	12
3. DRAVA DETA CENTER9	6	O	3	12
4. LITIJA 9	5	1	3	11
5. LANTEKS III 9	5	1	3	11
6. NAFTA 9	4	O	5	S
7. GAŠPER KOROTAN 9	4	O	5	S
8. KOMCEL 9	2	O	7	4
9. ŠOŠTANJ II 8	O	O	S	O
LITIJA - DRAVA DETA CENTER 7:1 (3307 - 3165)
DRAVA DETA CENTER: Krušiče-
PIRAMIDA - DRAVA DETA CENTER 6:2 (3252 - 3217)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš
523, Podgoršek 555, Čuš 544, Pre-mzl 530, Kozoderc 540, Čeh 516
PREPOLJE - ŽALEC PETROL 6:2 (3153 - 3101)
PREPOLJE: Ogrizek 545, M. Kir-biš 515, Brezner 122, F. Kirbiš 552, Dremelj 579, Ornik 218, Gerečnik 379, K. Kirbiš 243.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis m 1. SNTL (m, ž)
Dekleta hitro strla odpor gostij iz Mute
Enajsti krog v 1. slovenski namiznoteniški ligi ni prinesel nobenega presenečenja. Po njem je sicer »dišalo« v Murski Soboti, kjer so se morali igralci vodeče Finee iz Maribora močno potruditi, da so prišli do novih, sicer pričakovanih točk v borbi za naslov prvaka. V Novem mestu je tretjeuvr-ščena Krka gostila ekipo NTK Ptuj. Dolenjci so sicer zmagali, vendar jim ni šlo prav po načrtih (manjkal je Hrvat Neven Krkovič) in igralci iz Ptuja so jim resno zapretili ter dobili tri posamične dvoboje. Pohvalno je, da je v ptujski ekipi ponovno dobil priložnost mladi Luka Krušič. Dvoboj proti Petrov-čiču je sicer izgubil, vendar je zanj pomembno predvsem nabiranje izkušenj v igranju z močnimi tekmeci v članski konkurenci.
Bojan Pavič, igralec in vodja ekipe NTK Ptuj: »Proti Krki smo odigrali dobro. Domačini so res nastopili oslablje-
ni, vendar to nič ne spremeni naših treh posamičnih točk. Pohvalil bi predvsem Piljaka, ki je dobil dve partiji, in mladega Krušiča, ki je sicer izgubil, vendar je odigral dober, tesen dvoboj. Ocenjujem, da je naša forma v vzponu, kar je pomembno pred srečanji s Soboto in Tempom iz Velenja.«
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v ženski ligi. Ptujčan-ke so se z visoko zmago proti tekmicam z Mute ponovno skočile na tretje mesto, na drugo pa igralke Arrigonija iz Izole, ki so v derbiju odpravile ekipo Ljubljane in jo zamenjale na drugem mestu. Jana Ludvik in Kristin Fatorič sta bili znova (podobno kot prejšnji teden na Ptuju) jeziček na tehtnici v derbiju. Malo težje so do zmage prišle vodeče Korošice, ki so gostovale v Logatcu, saj je njihova tretja igralka Katja Ša-pek izgubila vse dvoboje.
V dvorani Center na Ptuju (po turnirju mladih je bil v isti
dvorani odigran še redni krog prvenstva v ženski ligi) so domače igralke gladko odpravile svoje tekmice z Mute. Vesna Terbuc je z odlično igro sanjsko »odprla« dvoboj, saj je v treh nizih ugnala prvo igralko Mute Melito Verhnjak, kar je bila odlična osnova za končno zmago. Svoj delež sta dodali še Vesna Rojko in Ivana Zera, saj sta vodstvo hitro povišali na 3:0. Do konca sta dodali vsaka še po eno zmago in v slabi uri je bil dvoboj odločen.
KRKA - PTUJ 5:3
Novak - Pavič 0:3, Slatinšek -Ovčar 3:0, Petrovčič - Piljak 2:3, Slatinšek - Pavič 3:0, Novak - Piljak 0:3, Petrovčič - Krušič 3:0, Slatinšek - Piljak 3:1, Petrovčič - Pavič 3:0.
1. SNTL (ž)
REZULTATI 11. KROGA: Ptuj -Muta 5:1, Logatec - Fužinar Interdiskont 3:5, Arrigoni Izola - Ljubljana 5:3.
1 FUŽINAR INTERDISKONT 11
1. SNTL (m)
REZULTATI 11. KROGA: Krka - Ptuj 5:3, Tempo Velenje - Kema Puconci 1:5, Sobota - Finea Maribor 3:5.
2.	ARRIGONI IZOLA
3.	PTUJ
4.	LJUBLJANA
5.	LOGATEC
6.	MUTA
11	O
5	3 7	4 7	4
6	5
4 7 S
PTUJ - MUTA 5:1
1. FINEA MARIBOR	11	11	O	22	Terbučeva - Verhnjakova 3:0, Ze-
2. KEMA PUCONCI	11	1O	1	2O	rova - Garmutova 3:0, Rojkova - Mi-
3. KRKA	11	9	2	1S	klavčeva 3:0, Zerova - Verhnjakova
4. TEMPO VELENJE	11	6	5	12	3:0, Terbučeva - Miklavčeva 1:3,
5. SOBOTA	11	5	6	1O	Rojkova - Garmutova 3:1.
6. PTUJ	11	4	7	S	Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 2. OP za mlajše kadete in kadetinje
Teniški živžav v Centru
V	soboto je na Ptuju potekal 2. odprti turnir sezone za mlajše kadete in kadetinje, na katerem so lahko sodelovali igralci in igralke, ki še niso dopolnili 13 let. Turnir je bil izjemno dobro zaseden, saj je v konkurenci dečkov in deklic skupaj nastopalo skoraj 120 igralcev in igralk (72 + 44). »Toliko prijav doslej še nismo imeli, zato je bilo kar naporno cel dan voditi vse skupaj. Na srečo smo imeli dovolj prostovoljcev in sodnikov, ki so skrbeli za nemoteno tekmovanje, učenci iz srednješolskega Centra pa so poskrbeli za računalniško obdelavo podatkov, brez česar si danes ni moč zamisliti sodobnega turnirja,« je povedal Bojan Terbuc, vodja tekmovanja.
Tekmovanje se je odvijalo na 14 mizah v dvorani Center, nastopili pa so tekmovalci iz kar 26 slovenskih klubov (Ed-igs, Hrastnik. Sobota, Merkur, Isa, Kajuh Slovan, Arrigoni Izola, Cirkovce, Škofje Loka, Vrhnika, Muta, Krka, Križe, Rakek, Kema Puconci, Ljubno, Preserje, Vesna Zalog, Fužinar, ŽNTK, Škofije, Radlje, Jesenice, Logatec, Ljutomer in Ptuj). V predtekmovanju so bili igralci razporejeni v skupine po štiri, vsak pa se je pomeril z vsakim. Najboljša dva sta se uvrstila v finalni del žreba, druga dva pa v tolažilno skupino (tudi v tej starostni kategoriji so bili na koncu podeljeni pokali in medalje). NTK Ptuj je imel na tekmovanju 10 predstavnikov, 4 dekleta in 6 fantov. Na »domačem« tekmovanju so bili zelo uspešni, saj se jih je kar pet uvrstilo v finalni del tekmovanja: Katja Krajnc, Marsel Šegula, Jernej Toplak Masten, Aljaž Mohorič in Aljaž Bojnec. Prav slednji je bil na koncu tisti, ki si je za uvrstitev na mesta od 9. do 16. prislužil največje število točk. Eno stopnjo prej so tekmovanje končali Katja, Jernej, Aljaž M. in Marsel ter s tem osvojili mesta od 17. do 24.
V	tolažilnem delu so nastope nadaljevali Daniela Butko-vski Tomanič, Eva Gojkovič,
Sara Štumberger, Sašo Ma-lovič in Miha Štumberger
(zadnjim trem je le malo, kakšna točka ali dve, zmanjkalo za preboj v finalni del), vendar se
tokrat niso uvrstili med dobitnike medalj. Posebej je potrebno zapisati, da bodo nekateri člani NTK Ptuj v tej starostni kategoriji nastopali še tri leta (najmlajša, Daniela, šteje šele 8 let, Marsel, Miha in Jernej pa 9 let). Zagotovo bo kateri od prej
Daniela, Sara, Katja in Eva (vse NTK Ptuj)
Aljaž B. (stoji), Jernej, Marsel, Sašo, Aljaž M. in Miha (vsi NTK Ptuj)
naštetih stopil po poti Piljaka ali Rojkove, ki sedaj uspešno predstavljajo NTK Ptuj v Sloveniji in tudi širše (Vesna Rojko v okviru članske, Luka Krušič pa mladinske reprezentance).
»Z nastopi naših mladih članov smo lahko zelo zadovoljni; pokazali so, da so lahko konkurenčni vsem tekmecem. Od turnirja do turnirja opažamo napredek v njihovi igri in v nekaterih segmentih smo že zelo blizu najboljšim klubom, med katere štejemo Muto, Kemo, Soboto, Krko, Hrastnik, Arri-goni ... Prepričan sem, da smo na pravi poti, le vztrajati je potrebno na njej. Imamo izjemno talentiran rod mladih igralk in igralcev, ki pa mora za preskok med najboljše nadaljevati zastavljeno delo,« je po koncu tekmovanja povedal Tomo Džan-kic, strokovni vodja NTK Ptuj.
V tej starostni kategoriji je kvaliteta igralcev že na zavidljivi ravni, vrh pa je zaradi dobrega dela z mladimi izjemno širok. Prav zato se lahko vsaka uvrstitev med najboljših 20 šteje za lep uspeh, saj je potrebno za takšno uvrstitev na podobnem turnirju premagati vsaj tri ali celo štiri tekmece. Vsi nastopajoči si želijo na turnirjih te kategorije premagati Jorgiča, Paulina, Cvetka, Nor-čiča ali Jamška v konkurenci dečkov ter npr. Paučnikovo, Paradiževo ali Soldatovo v konkurenci deklet. Uspe pa le redkim . Tako je bilo tudi tokrat, ko sta prva nosilca, Darko Jorgič in Tamara Paučnik (oba Hrastnik), upravičila ta naziv in si priborila naziv zmagovalcev ptujskega turnirja.
Jože Mohorič
Najboljši štirje med fanti: zmagovalec Darko Jorgič, Erik Paulin (2.), Tilen Cvetko in Aljaž Šmajcelj ter maskota - žabon Poncho
Končni vrstni red, mlajši kadeti: 1. Darko Jorgič (Hrastnik), 2. Erik Paulin (Arrigoni Izola), 3. - 4.: Tilen Cvetko (Muta) in Aljaž Šmajcelj (Krka); 5. - 8.: Luka Norčič (Kema), Aljaž Frelih (Ljubno), Damjan Zeljko (Kema), Peter Hribah (Krka).
Mlajše kadetinje: 1. Tamara Paučnik (Hrastnik), 2. Simona Soldat (Rakek), 3. - 4.: Katarina Sterch (Arrigoni Izola), Gaja Paradiž (Muta).
Foto: JM
Foto: JM
Foto: JM
Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj, ZLMN Ormož, ONL Videm
Lige MNZ Ptuj:
Boj za 3. mesto
1. LIGA
REZULTATI 7. KROGA: Poetovio Linde plin - Hobit pub Apače 3:0 (b. b.), Mitmau - KMN Majolka 7:1, ŠD Rim - Bar Saš 2:5. 8. KROG: ŠD Juršinci - Poetovio Linde plin 2:2, KMN Majolka - Hobit pub Apače neodigrano, Mitmau - ŠD Rim 1:11, Bar Saš - Mogg 5:4, ŠD Vitomarci -Mark 69 Agencija AS 1:8.
1.	BAR SAŠ	8	7	1 0	34:13	22
2.	POETOVIO L. P.	8	5	3	0	21:11	18
3.	ŠD RIM	8	4	2	2	31:16	14
4.	MOGG	8	4	2	2	31:18	14
5.	MARK 69 AS	8	4	2	2	25:15	14
6.	KMN MAJOLKA 7	3	0 4	13:19	9
7.	MITMAU	8	3	0 5	16:25	9
8.	ŠD VITOMARCI	8	1	1 6	8:36	4
9.	ŠD JURŠINCI	8	0	3	5	18:30	3
10.	HOBIT APAČE 7 1 0 6 6:20 3
2. liga - skupina A
REZULTATI 7. KROGA: ŠD Kenguru - SGD in Slikopleskarstvo Goričan 1:3, Club 13 - Apolon 11 3:2, ŠD Pobrežje - ŠD Draženci 2:2, O Sole mio - KMN Draženci prekinjeno v 26. minuti pri rezultatu 2:3 (nogometaši ekipe O Sole mio so zapustili igrišče).
1. APOLON 11	7	4	2	1	26:12	14
2. ŠD DRAŽENCI	7	4	2	1	19:14	14
3. S. GORICAN	7	4	0	3	19:21	12
4. CLUB 13	7	4	0	3	23:21	12
5. ŠD POBREŽJE	7	3	2	2	26:20	11
6. KMN DRAŽENCI 7		3	0	4	18:23	9
7. 0 SOLE MIO	7	1	3	3	20:22	6
8. SD KENGURU	7	0	1	6	8:26	1
2. liga - skupina B
REZULTATI 7. KROGA: Klub ptujskih študentov - Super Team 3:1, Sport club M - ŠD Polenšak 3:0 (b. b.), ŠD Ptujska Gora - NK Bistrica 3:3, Bar Gloria - ŠD As Evroavto 2:1.
1.	KPŠ	7	6	0	1	20:8	18
2.	AS EVROAVTO	7	5	0	2	21:10	15
3.	BAR GLORIA	7	4	0	3	19:13	12
4.	SUPER TEAM	7	4	0	3	19:16	12
5.	PTUJSKA GORA	7	3	1	3	13:15	10
6.	SPORT CLUB M	7	3	0	4	14:19	9
7.	NK BISTRICA	7	115	17:26	4
8.	ŠD POLENŠAK	7	1	0	6 8:24	3
Danilo Klajnšek
ZLMN Ormož:
Jerebič Črni ribič stari/novi prvak
REZULTATI 10. KROGA: Mladost Miklavž - Fiposor Aries IT 6:3, Bar Gaja Ivanjkovci - KOŠ 2:7, Jerebič Črni ribič - Akord bar 6:0, Inox ograje Maj-
Nogomet
Miran Ljubec - novi trener Podvincev
V jesenskem delu prvenstva v štajerski nogometni ligi so nogometaši iz Podvincev z enajstimi osvojenimi točkami zasedli enajsto mesto. Pričakovanja so bila pred pričetkom prvenstva višja. Po jesenskem delu sezone so se sporazumno razšli s trenerjem Damjanom Bezjakom, v spomladanski del prvenstva pa jih bo popeljal Miran Ljubec, nekdaj odlični nogometaš Stojncev in Drave. Miran je bil po končani igral-
ski karieri šest let trener mlajših selekcij v NŠ Poli Drava. »V Podvinci sem se dogovoril za sodelovanje, saj vem, da gre za zelo dobro organiziran klub. Do prvenstva je sicer še daleč, a bomo priprave pričeli 31. januarja. Vadili bomo 4-krat tedensko, ob tem pa do pričet-ka prvenstva odigrali osem pripravljalnih srečanj,« je povedal novi trener Podvincev Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Predstavniki treh prvouvrščenih ekip v ZLMN Ormož
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa KMN Poetovio Linde plin trdno drži 2. mesto v 1. ligi.
cen - Furija 2:0, Portal Cvetkovci.net - Bar Maček Ormož 4:4, Beno Udrih Team - Vičanci Transport Vičar 1:0.
REZULTATI 11. KROGA: Furija -Beno Udrih Team 0:9, KOŠ - Portal Cvetkovci.net 1:6, Vičanci Transport Vičar - Jerebič Črni ribič 2:4, Mladost Miklavž - Inox ograje Majcen 1:4, Bar Maček Ormož - Fiposor Aries IT 3:3, Akord bar - Bar Gaja Ivanjkovci 5:2.
1.	JEREBIČ Č. R. 11	10	0	1	48:12	30
2.	B.U. TEAM 11	9	0	2	40:19	27
3.	INOX O. MAJCEN 11	8	1	2	28:15	25
4.	AKORD BAR 11	7	1	3	22:19	22
5.	CVETKOVCI.NET 11	6	1	4	36:24	19
6.	KOŠ 11	4	3	4	23:29	15
7.	VIČANCI VIČAR 11	4	2	5	26:19	14
8.	MAČEK ORMOŽ 11	3	3	5	32:38 12
9.	G. IVANJKOVCI 11	3	2	6	25:37	11
10.	MLADOST 11 3 1 7 22:31 10
11.	FIPOSOR ARIES 11 1 2 8 21:47 5
12.	FURIJA 11 0 0 11 8:41 0
Naj vratar: Davorin Šnajder (Jerebič Črni ribič). Naj strelec: Marko Ko-vačec (B. U. Team) - 19 zadetkov. Naj fair ekipa: Vičanci Transport Vičar.
UK
ONL Videm
Člani
REZULTATI 7. KROGA: ŠD Zg. Pristava - ŠD Pobrežje 2:3, ŠD Selan
Krovstvo Petrovič - ŠD Lancova vas 3:3, NK Tržec Bar Osmica - Strmec 3:6, Joe Fernandes - KMN Majolka 1:7, Bar Leska - NK Videm 0:3 (b. b.), ŠD AS Evroavto - ŠD Majski Vrh 6:3.
1.	AS EVROAVTO 7 6 0 1 49:19 18
2.	ŠD MAJSKI VRH 7 5 1 1 29:17 16
3.	ŠD POBREŽJE 7 5 0 2 33:25 15
4.	ŠD SELAN 7 4 2 1 26:16 14
5.	STRMEC 7 4 0 3 28:30 12
6.	ZG. PRISTAVA (-1)7 4 0 3 19:19 11
7.	LANCOVA VAS 7 3 1 3 26:20 10
8.	TRŽEC OSMICA 7 3 1 3 26:24 10
9.	NK VIDEM 7 3 0 4 16:19 8
10.	KMN MAJOLKA 7 1 1 5 18:28 4
11.	J. FERNANDES 7 0 1 6 11:37 1
12.	BAR LESKA 7 0 1 6 6:33 0 (-1)
Veterani
REZULTATI 5. KROGA: NK Videm - NK Tržec 2:0, KMN Majolka - ŠD Pobrežje 8:5, ŠD Lancova vas - ŠD Zg. Pristava 8:3. Prosta je bila ekipa NK Leskovec.
1.	LANCOVA VAS	4
2.	NK VIDEM	5
3.	KMN MAJOLKA	4
4.	ŠD POBREŽJE	4
5.	NK TRŽEC	4
6.	NK LESKOVEC	4 5. ZG. PRISTAVA	5
4	0	0
3	1	1
2	1	1 23
2	0	2 20
1	0	3
1	0	3
1	0	4
6 12 7 10
5 22 12 19 16:31
Darko Lah
Miran Ljubec
Futsal • 2. SFL
Prva zmaga Tomaža v tem prvenstvu
2. SFL
REZULTATI 11. KROGA: Maribor Branik - KMN Slovenske Gorice 1:6 (0:1), KMN Tomaž - Kix Ajdovščina 5:1 (2:0), Viktorbit eBlagajna - KMN Velike Lašče 5:4 (2:2), Zavrh Selce Masind - KMN Nazarje Glin 3:4 (1:2).
1.	KEBELJ MIBUS 10 7 1 2 50:37 22
2.	VIKTORBIT 10 7 0 3 49:40 21
3.	NAZARJE GLIN 10 5 3 2 40:24 18
4.	BENEDIKT (-1) 9 6 1 2 37:31 18
5.	SLOV. GORICE 10 5 0 5 52:51 15
6.	VELIKE LAŠČE 10 4 2 4 37:39 14
7.	AJDOVŠČINA 10 4 1 5 30:34 13
8.	MARIBOR BR. 10 2 3 5 33:38 9
9.	ZAVRH SELCE 10 3 0 7 34:45 9
10.	WEBER 9 2 2 5 33:39 8
11.	KMN TOMAŽ 10 1 3 6 33:50 6
Tomaž - Kix Ajdovščina 5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Mar (19.), 2:0 Rob (19. - 10-m), 3:0 Rob (23.), 4:0 Bel-šak (29.), 5:0 Mar (35.), 5:1 Vidmar (39.).
TOMAŽ: Vrbanič, Marin; S. Majcen, Strmšek, Miklašič, R. Majcen, Plohl, Rob, Mar, Belšak, Janžekovič, Krajnc. Trener: Marjan Magdič.
IGRALEC TEKME: Jani Belšak (Tomaž).
Šele v 11. krogu so malono-gometaši Tomaža dosegli prvo prvenstveno zmago. Pot do nje
je bila precej težja, kot kaže končni izid.
V	1. polčasu so gostje bili boljši in več pri žogi, vendar si niso ustvarili resnejše priložnosti. Gostiteljem sta se potrpežljiva igra in prežanje na protinapade izplačala v zaključku prvega dela, ko sta zadela Mar in Rob. Zadetek Roba je padel po 10-metrovki, po šestem prekršku Primorcev. Dosežena zadetka sta To-maževčanom dala polet in v 2. polčasu je okrog 100 gledalcev videlo najboljšo njihovo predstavo v tem prvenstvu. Pri tem so jim 'pomagali' Ajdovci, ki so prejeli dva rdeča kartona (Markovic, Djukic). Igralca več v polju so domačini obakrat hitro izkoristili in povišali prednost na nedosegljivih 4:0. V zaključku so kixi zaigrali z vratarjem v polju, kar so s petim zadetkom izkoristili igralci Tomaža. Častni zadetek je za goste v 39. minuti prispeval Vidmar. Zmaga Tomaževčanom proti ekipi Kix ima še dodatno težo, saj je bila izbojevana kljub okrnjeni zasedbi.
V	12. krogu Tomaž v športni dvorani v Veliki Nedelji gosti močno zasedbo Nazarij.
uk
Športni napovednik
Rokomet • Turnir v Gorišnica
RD Moškanjci-Gorišnica bo v soboto, 22. januarja, organizator 6. memorialnega turnirja v spomin na njihovega tragično preminulega igralca Alena Kesarja. Ob domači ekipi bodo nastopili še Slovenj Gradec, Ribnica in Zubri (češki podprvak 2010). Program turnirja: 13.00: Gorišnica - Slovenj Gradec 14.00: otvoritev in pozdrav 14.30: Zubri - Ribnica 16.00: tekma za 3. mesto 17.30: tekma za 1. mesto 19.00: podelitev pokalov
Danilo Klajnšek
Atletika • Tatjana M. Ljubič
Cilj: izboljšanje osebnih rekordov
Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Tatjana Majcen Ljubič je v petek z brniškega letališča odpotovala na svetovno atletsko prvenstvo športnikov invalidov v Christc-hurch na Novo Zelandijo. Tekmovanje bo potekalo med 21. in 30. januarjem, naša parao-limpijka pa bo nastopila v suvanju krogle, metu diska in kopja.
Majcen-Ljubičeva je v zadnjem obdobju pred odhodom trenirala od 27. decembra do 12. januarja na Krku, kjer je lahko vse mete izvajala na prostem. Njen trener Gorazd Rajher je nadzoroval trenažni sistem pri metalki, ocenjuje pa, da je Majcen-Ljubičeva delala zelo dobro in da je odlično pripravljena. Po njegovih besedah naj bi se to pokazalo z dolgimi meti prav na svetovnem prvenstvu. Na Hrvaškem je pri delu priprav pomagal Tatjanin mož Gregor Ljubič, v nekaterih delih pa je bila na treningih prisotna tudi Ina Purg.
Tatjana Majcen Ljubič je o
pripravah in ciljih povedala: »Priprave so bile zelo naporne, tako da sem pred začetkom svetovnega prvenstva vidno utrujena. Po svojem občutku mislim, da sem se v redu pripravila. V bistvu sem trenirala vse tri discipline, moj cilj pa je znan: želim si izboljšati vse osebne rekorde.« Ti rekordi trenutno znašajo v suvanje krogle 6,56 m, v metu diska 15,35 m in v metu kopja 14,04 m. V primeru, da zares izboljša te najboljše znamke, lahko na tiho računa tudi na uvrstitev čisto pri vrhu.
Tatjana Majcen Ljubič bo svoje nastope v Novi Zelandiji začela 25. januarja, ko bo tekmovala v metu diska, 27. januarja bo metala kopje in predzadnji dan prvenstva, 29. januarja, nastopila še v svoji najmočnejši disciplini, suvanju krogle. Ob Tatjani Majcen Ljubič bodo Slovenijo na tem tekmovanju predstavljali še trije atleti: Tanja Cerkvenik, Jože Flere in Henrik Plank.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Majcen Ljubič
Tenis • 2. zimska liga
Rezultati 5. kroga: VETERANI - PSS PTUJ 1:2 (Šebela - Čeh 3:9, Merc - Belšak 9:3, Merc/Mazera - Čeh/Belšak 4:9; TK ŠTRAF - TK SKORBA 2:1 (Korošec - Zebec 9:8, Krajnc - Hazimali 9:4, Korošec/ Krajnc - Hazimali/Zebec 2:6; TK SKORBA GAD - CIVIS PTUJ 3:0 (Janžekovič - Kralj 9:0, Šlamberger - Kiseljak 9:4, Janžekovič/Mohorko -Bezjak/Kiseljak 9:4).
V derbiju kroga je ekipa PSS tesno premagala ekipo Veteranov, o zmagovalcu je odločala igra dvojic. Veterani so kljub porazu vodilna ekipa po polovici prvenstva. Ekipa TK Štraf je v boju za tretje mesto ugnala TK Skorbo. Civis je tokrat oddal točke ekipi TK Skorba gad, ki se je približala ostalim ekipam pred seboj.
	igre	gemi
1. VETERANI	11	117
2. PSS PTUJ	10	114
3. TK ŠTRAF	9	106
4. TK SKORBA	8	102
5. TK SKORBA GAD	7	101
6. CIVIS PTUJ	0	23
1. liga
Pari 6. kroga, 22. 1.: 8.30: TK Gorišnica - Hiša Kager, Hortikultura - TK Šumari; 11.45: TC Goja - Trgovine Jager.
JM
Foto: SH
Šolski šport • Nogomet
Strelstvo • Mednarodni turnir Ruse 2011
Drama med Raušlovo, olimpijsko in svetovno prvakinjo
Foto: Simeon Gčnc
Ptujčanka Majda Raušl si je v Rušah z dvema odličnima nastopoma v kvalifikacijah, obakrat s 4. rezultatom, pristreljala dvojni finale, v katerem je prvi dan izgubila eno mesto, drugi dan pa je poskrbela za preboj mesto višje in osvojila bronasto medaljo! Premoč sta ji morali priznati tako svetovna prvakinja Zorana Arunovič (na Majdini levi) kot najboljša strelka vseh časov Jasna Šekarič (skrajno levo); v sredini Bobana Veličkovič.
Ekipa deklic OŠ De-strnik-Trnovska vas ponovno po poteh stare slave
OŠ Destrnik-Trnovska vas je z veliko željo po dokazovanju in dobrem rezultatu sprejela organizacijo področnega finala v nogometu za starejše deklice, letnik 1996 in mlajše. Sodelovalo je pet najboljših ekip z medobčinskih tekmovanj iz širše regije. Domača ekipa je s srčno voljo in borbenostjo prikazala najboljšo igro in opravila s tekmicami. Nobena od deklet v ekipi ni v trenažnem procesu, v kraju ni niti nogometnega kluba, zato je zmaga še toliko bolj spoštovanja vredna. Ekipi čestitamo in ji želimo veliko športne sreče v pol-finalu državnega tekmovanja.
Mali nogomet
Na mednarodnem malonogome-tnem turnirju v Čakovcu na Hrvaškem je v veteranski konkurenci slavila ekipa Metal Makoter (na posnetku), za
katero je nastopilo tudi sedem igralcev ljutomerskega Meteorplasta (Robert Žuman, Sebastijan Starovasnik,
Destrnik-Trnovska vas: Barbara Petrovič, Patricija Hameršak, Nina Milošič, Nina Sluga, Nika Matjašič, Monika Hameršak, Larisa Mahorič, kap. ekipe Anja Fladung, Lidija Ko-rent. Mentor: Gorazd Voglar.
Rezultati:
skupina A: Destrnik-Trnovska vas - Breg 5:0, Kebelj - Breg 2:1, Destr-nik-Trnovska vas - Kebelj 4:2;
skupina B: Cirkulane-Zavrč - Pohorskega bataljona Oplotnica 7:1.
Tekma za 3. mesto: Kebelj - Pohorskega bataljona Oplotnica 5:2.
Tekma za 1. mesto: Destrnik-Tr-novska vas - Cirkulane-Zavrč 2:1.
Vrstni red:
1.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
2.	OŠ Cirkulane-Zavrč
3.	OŠ Kebelj
4.	OŠ Poh. bataljona Oplotnica
5.	OŠ Breg
UR
Damjan Vozlič, Mario Hošpel, Boštjan Zemljič, Saša Novak in Kristjan Stoj-ko). V finalu je Metal Makoter z 2:0 premagal Podravino iz hrvaškega Ludbrega. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Mario Hošpel.
NŠ
V	Rušah je minuli konec tedna potekalo tradicionalno dvodnevno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, na katerem se kot običajno zbere kompletna 36-članska slovenska reprezentanca, saj želi doseči kriterije za nastop na marčevskem EP, ki ga v letu 2011 gosti lombard-ska Brascia v Italiji. Slovenska reprezentanca se je javnosti v letu 2011 predstavila sveže, razigrano in uspešno, kot tega že dolgo nismo videli.
Slovenski strelci so nastopali v močni in zahtevni konkurenci, kjer so se kosali z reprezentancami iz Srbije, Slovaške, Madžarske in Hrvaške, ki so v Slovenijo pripotovale s svojimi najmočnejšimi zasedbami, s samimi zvenečimi imeni svetovnega formata, kot so Zlatic, Mi-kec, Šekariceva, Maksimovic, Tuzinsky, Pejčic, Arunoviceva, Kopp, Sidi, Mihajlovic in še številnimi drugimi. Slovenci so v obeh dnevih skupaj dosegli 10 uvrstitev med najboljših osem finalistov, piko na i pa dodali še s tremi uvrstitvami na oder za zmagovalce, kar v zadnjih letih ni bila pogosta praksa.
Slovenci s petimi uvrstitvami v finale, Dvoršakova do medalje z novim DR
Že prvi dan tekmovanja članic z zračno pištolo je dobro nastopila tudi Ptujčanka Majda Raušl, prvo ime slovenske reprezentance z zračno pištolo, ko se je s 379 krogi v kvalifikacijah in četrtim rezultatom uvrstila v popoldanski finale, kjer jo je sicer prehitela še Madžarka Renata Sike (pred kratkim poročena Tobai), vendar kljub temu osvojila zelo dobro 5. mesto. Zmagala je Srb-kinja Jasna Šekarič, dobitnica petih olimpijskih medalj, skupaj z najžlahtnejšim odličjem, trikratna svetovna prvakinja, petkratna evropska prvakinja, zmagovalka 37 tekem svetovnega pokala, lastnica številnih rekordov, in če strnemo na kratko, največje ime strelskega športa s pištolo vseh časov! Jasna je v kvalifikacijah dosegla izreden rezultat 388 krogov, za njo pa sta zaostali njeni kolegici iz reprezentance, aktualna evropska prvakinja iz Meraker-ja 2010, Bobana Veličkovič in aktualna svetovna prvakinja iz Munchna Zorana Arunovič!
Med članicami s puško nas je z bronastim odličjem in s 397 krogi najbolj razveselila Živa Dvoršak, ki je v finalu pokazala pravo »grozljivko«, ko je iz rugega mesta po kvalifikacijah zdrsnila povsem na začelje, in ko je bilo že vse skupaj videti povsem izgubljeno, se je znova vzpela in pristala na odru za zmagovalce! Z dosežkom 499,4 kroga pa je Dvoršakova izboljšala še slovenski finalni državni rekord mladink. Podoben dosežek pa se je celotni slovenski ekipi članic, za katero sta nastopili še Saša Marija Ra-tnik in Jelica Majstorovič, izmuznil le za 1 krog.
V	kategoriji članic s puško je nastopila tudi kidričevska strelka Klavdija Pufič in s 385 krogi osvojila 31. mesto. Med člani s puško sta Rajmond Debevec in Robert Markoja osvojila 7. in 8. mesto.
Dobro streljanje pa so v ab-
solutni kategoriji pokazali tudi mladinci, med katerimi je prvi rezultat dosegel Ormožan Jan Šumak s 587 krogi na 11. mestu. Kidričan Uroš Mohorko je s 580 krogi končal na 26. mestu, ostala ormoška strelca, Tadej Horvat in Boris Her-gula, sta s 581 ter 567 krogi osvojila 23. in 42. mesto.
Raušlova na stopničkah šele po 11. strelu
Po dobrih občutkih med strelci prvega dne, odličnem vzdušju in prespani noči so tekmovanje drugi dan nadaljevali strelci s pištolo, kjer je odlično začela Majda Raušl in se s 380 krogi v finale znova prebila s četrtim rezultatom iz kvalifikacij. V finalu je Hrvatica Vlatka Pervan s 385 krogi in finalom 100,1 kroga ohranila suvereno vodstvo, drugo mesto si je pristreljala evropska prvakinja Bobana Veličk-ovič, v ozadju pa se je odvijal ogorčen boj za preostalo mesto na stopničkah med našo najboljšo Majdo Raušl, aktualno svetovno prvakinjo Zorano Arunovič, Jasno Šekarič in Madžarko Sikejevo. Po tretjem strelu v finalu, ko je Rau-šlova zadela še drugo osmico, iz ozadja pa se je neobremenjeno in z velikimi koraki naprej prebijala svetovna prvakinja Arunoviceva, se je za trenutek zdelo, da Raušlova počasi izgublja tla pod nogami, vendar je v nadaljevanju tudi sama močno pospešila, v naslednjih šestih strelih pa zadela po tri desetice in tri dobre devetke. Prednost pred zadnjim strelom je bila pred Arunovicevo, ki je skočila s 6. mesta, le še neznatna za 0,3 kroge, medtem ko je Še-kariceva bila v lepi prednosti dobrega kroga. Ko so gledalci z nestrpnostjo pričakovali, kaj se bo zgodilo v zadnjem strelu, je po svoji rutini v finalu s hitrim strelom prva zaključila Raušlo-va in z zadetkom 10,6 »izzvala« svoji konkurentki. Izziv je sprejela aktualna svetovna prvakinja in se v desetem strelu z 10,3 povsem izenačila z Raušlovo, v finalu pa nadoknadila kar 3 kroge zaostanka. V zadnjem strelu pa je pritisku podlegla Jasna Šekaric in se z zadetkom 8,7 izločila iz boja za stopničke! Ker smo dobili v finalu izenačenje za uvrstitev na edino preostalo mesto na stopničkah (po novih pravilih se za ostala
mesta v finalu dodatno ne strelja več), je sledil še dodatni, 11. strel, v katerem je hrabri Ptuj-čanki po olimpijski podlegla tudi svetovna prvakinja! Zorana Arunovic je s ponesrečenim zadetkom z 8,8 kroga morala priznati premoč Raušlovi, ki je v finalni seriji še šestič zadela desetico, tokrat 10,0, in se veselila bronaste medalje z dvema velikima skalpoma!
S tem dosežkom je Raušlovi še drugič zapored uspelo preseči rezultatsko normo članic s pištolo in posledično že trka na vrata EP v Brescii, za dokončno potrditev pa bo svojo dobro formo poskušala potrditi tudi konec januarja na mednarodnem turnirju v Munchnu, ki velja za največji svetovni turnir tega ranga na svetu.
Zlatic podira meje mogočega
Med člani s pištolo, ki je v drugem dnevu bila edina kategorija brez slovenskega predstavnika v finalu, sta še najboljše streljanje pokazala Ptujčan, ki strelja za ekipo iz Miklavža, Simon Simonič, s 574 krogi na 9. mestu in Srečko Vidmar, ki je tokrat s 572 krogi ostal brez finala na 10. mestu. Med mladinci s pištolo je znova dobro nastopil Klemen Ju-van s 564 krogi na 17. mestu, lepo in konstantno streljanje pa je pokazal tudi Ormožan Kevin Venta in s 560 krogi osvojil 25. mesto.
Tudi drugi dan je zmago slavil »nenormalni« Srb Andrija Zlatič z izjemnimi 588 krogi (po serijah 100, 100, 96, 97, 97 in 98!!!) ter finalom 102,1 kroga!
Absolutno najboljši slovenski nastop v obeh dnevih je s tretjo slovensko medaljo med člani s puško s 594 krogi dosegel Robert Markoja, ki je v finalu premoč priznal le večkratnemu svetovnemu strelcu leta, Madžaru Petru Sidiju, ki je bil nepremagljiv s 598 krogi in finalom 103,6 kroga. V finale pa sta se od slovenskih strelcev prebila tudi Željko Moičevič s 593 krogi na 6. mestu in Matic Barič s 588 krogi na 8. mestu, šele zaradi manjšega števila notranjih desetic (razmerje 41:39:38) pa sta brez finala ostala finalista prvega dne Raj-mond Debevec in zmagovalec Marko Živič iz Srbije. Mitja Černi je s 585 krogi osvojil 14. mesto, Tadej Horvat je s 582 krogi 18., Jan Šumak in Uroš Mohorko pa sta s 579 in 575 krogi pristala na 26. in 31. mestu. Med članicami je v finalu ponovno nastopila tudi Živa Dvoršak in ponovila rezultat prvega dne s 397 krogi, vendar tokrat zaradi slabšega finala s 101,5 krogi osvojila 5. mesto. Klavdija Pufič je s 388 krogi zasedla 29. mesto.
Slovenski strelci bodo naslednji konec tedna nastopali v Ormožu na 3. turnirju državnih lig.
Simeon Gonc
Šahovski kotiček
Posamezno prvenstvo osnovnih šol:
Alja Janžekovič najuspešnejša med udeleženci s ptujskega področja
Prejšnji konec tedna je v Šmarju pri Jelšah potekalo posamezno državno prvenstvo v šahu za osnovne šole. Skupaj je v štirih kategorijah nastopilo 185 mladih šahistk in šahistov iz šestnajstih slovenskih regij, med njimi tudi šest iz osnovnih šol ptujskega območja. Najboljša med njimi je bila Alja Janžekovič iz OŠ Gorišnica, sicer pa tudi članica šahovske šole Šahovskega društva Tehcenter Ptuj.
Alja je v konkurenci 47 deklet do 12 let s 5,5 točke iz devetih partij osvojila odlično 9. mesto (po začetnem ratingu je bila uvrščena na 16. mesto). Začela je z zmago proti nekoliko slabši Lei Petrečič, nakar je v drugem kolu remizirala s tretje postavljeno Hano Nemec, najboljšo udeleženko mednarodnega turnirja Ptuj Open 2010. Sledile so tri zmage, med drugim je Alja premagala tudi prvo postavljeno Moniko Rozman in vse možnosti za osvojitev medalje so bile še odprte. Žal ji je v zadnjih štirih kolih uspelo zmagati samo enkrat, trikrat pa je morala priznati premoč tekmicam, ki so bile vse boljše tako po ratingu, kot v končni uvrstitvi. Ponovno pa je dokazala svoj bogat šahovski talent, ki jo bo ob resnem delu in treningih v prihodnosti gotovo pripeljal med najboljše v Sloveniji. Sara Čagran iz OŠ Gorišnica je s štirimi točkami osvojila 33. mesto.
Starejša od sester Janžekovič, Nives, je v konkurenci deklet do 15 let s štirimi točkami osvojila 22., Karmen Kolarič, prav tako iz OŠ Gorišnica, pa z enakim številom osvojenih točk 26. mesto. Solidno je v konkurenci 49 fantov do 15 let nastopil Niko Zemljarič iz OŠ Mladika in tudi član šahovske šole Tehcenter Ptuj, saj je s petimi točkami zasedel 22. mesto, čeprav je bil po začetnem ratingu šele 45. Nekoliko slabši je bil Alen Muhič iz OŠ Gorišnica, ki je zbral tri točke in bil uvrščen na 45. mesto.
Mlade šahiste in šahistke čakajo sedaj zahtevne regijske kvalifikacije za nastop na mladinskem državnem prvenstvu v kategorijah U8, U10, U12 in U14. Prav gotovo bo kar nekaj mladim s Ptujskega uspela uvrstitev na to prvenstvo, ki je kvalifikacijsko za nastop na evropskih in svetovnih prvenstvih. Posebej zanimivo bo v konkurenci U16 in U18, kjer so za državno prvenstvo proste prijave in tu si lahko obetamo največ od treh perspektivnih mladih članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj: Lare Carli in Klemna Janžekoviča v U16 ter Žana Belšaka v U18. Državno prvenstvo bo od 19. do 25. februarja v Rogaški Slatini.
Silva Razlag
Rezultatski pregled: l.dan			2. dan	
kvalifikacije in finale - člani, pištola:			Člani - pištola, velika nagrada:	
1. Andrija Zlatic, SRB	5S5 t 101,3 =	6S6,3	1. Andrija Zlatic, SRB 588 + 102,1	= 690,1
2. Damir Mikec, SRB	5S3 t 99,2 =	6S2,2	2. Juraj Tuzinsky, SVK 582 + 100,7	= 6S2,7
3. Juraj Tuzinsky, SVK	5S1 t 99,6 =	6S0,6	3. Pavol Kopp, SVK 580 + 100,2	= 6S0,2
6. Srečko Vidmar, SLO	576 t 9S,1 =	674,1	4. Damir Mikec, SRB 579 + 98,6	= 677,6
S. Andras Czizmadia, MAD 570 t 99,6 =		669,6	8. Saša Špirelja, HRV 575 + 96,0	= 671,0
9. Simon Simonič, SLO	570 krogov		9. Simon Simonič, SLO 574 krogov	
10. Klemen Juvan, SLO-m		569	10. Srečko Vidmar, SLO	572
11. Boštjan Simonič, SLO		567	12. Boštjan Simonič, SLO	571
13. Peter Tkalec, SLO		566	14. Peter Tkalec, SLO	570
18. Ludvik Pšajd, JUR		560	16. Ludvik Pšajd, JUR	565
20. Aleksander Ciglarič, JKM		559	17. Klemen Juvan, SLO-m	564
21. Rožle Repič, SLO-m		55S	22. Aleksander Ciglarič, JKM	562
24. Kevin Venta, SLO-m		553	25. Kevin Venta, SLO-m	560
Članice - pištola:			Članice - pištola, velika nagrada:	
1. Jasna Šekarič, SRB	3SS t 97,1 =	4S5,1	1. Vlatka Pervan, HRV 385 + 100,1	= 4S5,1
2. Zorana Arunovič, SRB	379 t 101,3 =	4S0,3	2. Bobana Veličkovič, SRB 382 + 101,1	= 4S3,1
3. Bobana Veličkovič, SRB	3S2 t 94,6 =	476,6	3. Majda Raušl, SLO 380 + 98,1	= 47S,1
4. Renata Tobai-Sike, MAD	377 t 9S,7 =	475,7	4. Zorana Arunovič, SRB 377 + 101,3	= 47S,1
5. Majda Raušl, SLO	379 t 92,6 =	471,6	5. Jasna Šekarič, SRB 381 + 96,4	= 477,4
6. Jelena Arunovič, SRB	370 t 100,5 =	470,5	6. Renata Tobai-Sike, MAD 379 + 97,8	= 476,S
7. Sara Babics, MAD	373 t 97,5 =	470,5	7. Marija Marovič, HRV 377 + 95,8	= 472,S
8. Sanela Babič, HRV	371 t 0,0 =	371,0	8. Kristina Vrbek, HRV 376 + 88,0 :	= 464,0
9. Staša Simonič, SLO-m	366 krogov		14. Mojca Kolman, SLO-m 371 krogov	
10. Katja Vodeb, SLO-m		364	16. Valerija Kufner, SLO	36S
11. Petra Dobravec, SLO		363	24. Staša Simonič, SLO-m	359
Ljutomerski igralci uspešni v Čakovcu
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (9. del)
Moje mesto Sheboygan Falls
Sheboygan Falls je mesto, kjer se odlično prepletata preteklost in sedanjost z mislijo na prihodnost.
Izkazuje moč in odločnost nadaljevanja tradicije ter se mu dobro poda nova podoba novih načinov gradnje in ureditve okolja.
Pa poglejmo, od kod izvira ime Sheboygan Falls. V dobesednem prevodu pomeni Sheboyganski slapovi, ker se na tem prostoru reka Shebo-ygan hitro, po slapovih, spušča proti jezeru. Izvor imena je bilo mnogo težje razvozlati. Povprašal sem tukajšnje prebivalce ter pogledal tudi v knjige za odgovor. Vendar točnega odgovora nisem našel. Prišel sem do dveh najbolj verjetnih možnosti za izvor imena:
1. Prvi, ki je naselil to ob-
močje, je bil v 19. stoletju Silas Stedman. Na tem območju je kupil zemljo, da bi ustanovil mesto in industrijsko razvil to področje. Naselbino je imenoval Rochester. Postaviti je dal prvo žago, ki jo je poganjala reka. V naslednjih letih se je kraj razvijal, zato so postavili še nekaj novih mlinov. Nato so želeli spremeniti ime kraja ter se po nekaj poskusih leta 1850 odločili za ime Sheboygan Falls - po slapovih na reki She-boygan.
2. Druga različica govori o tem, da je ime prišlo iz indijanske legende. Indijanci so verjeli, da se poleti sliši globok zvok, če prisloniš uho k zemlji
v bližini reke in poslušaš. Ta zvok naj bi spominjal na zvok deročih podvodnih voda. Beseda Sheboygan naj bi pomenila kraj pod zemljo, kjer ta vode teče, ali pa se je nanašala na zvok skrite deroče vode.
Iz zgodovinskih virov sem ugotovil, da je mesto imelo že v 40. letih 19. stoletja hotel, mlin, pisarno, zadruge in druge pomembne objekte. Pomembno vlogo v mestu so imeli bratje Cole. Ti možje so postavili dolgoročno konstrukcijo mesta Sheboygan Falls. To se je začelo graditi na severovzhodu ter se nato preko reke širilo v smeri zahoda. V mestu sedaj ohranjajo zgodovino mesta z
Obnovljene stare stavbe v središču mesta
Foto: Aljaž Jelen
nekaj muzeji ter prireditvami. Stavbe v samem centru mesta so restavrirane. Obnovljene so v prvotnem stilu. Za to je bilo mesto v preteklosti že nagrajeno. Morda se vam zdi mesto precej »mlado« glede na starost slovenskih mest, vendar spada med starejša v zvezni državi. To je povezano z dokaj poznim odkritjem Amerike.
Američani se radi družijo
Danes je Sheboygan Falls dobro razvit. Ima okrog 7500 prebivalcev. V centru mesta je veliko trgovin in restavracij. Tam je tudi občinska stavba, ki si jo delita občina in policijska postaja. Neposredno zraven je tudi gasilski dom. Opazil sem, da je tukaj ogromno bank. Banke so vsaka v svoji zgradbi. Skoraj večina pa jih ima ob zgradbi postavljene banko-mate. Ampak to niso običajni bankomati, temveč takšni, da se pripelješ neposredno do njih z avtomobilom in opraviš transakcije kar iz avtomobila. Obstajajo tudi »mobilni« bankomati.
Večji nakupovalni centri so v sosednjem mestu Sheboygan, oddaljeni le nekaj minut vožnje. Mesto se počasi, a konstantno širi in razvija z gradnjo novih stanovanjskih sosesk v predmestjih.
V mestu je kar pet šol - dve javni osnovni šoli (1.-4. razred
Zemljevid Sheboygan Fallsa
Foto: Aljaž Jelen
Slapovi na reki Sheboygan
in 5.-8. razred), dve zasebni osnovni šoli ter srednja šola, ki jo obiskujem. Vsega skupaj je v osnovnih in srednji šoli okrog 1800 otrok. Za izobrazbo je zelo dobro poskrbljeno.
Veliko je tudi različnih cerkva. Prevladuje protestanti-zem, sledi mu krščanska vera, nekaj pa je tudi drugih ver. V dokaj majhnem mestu deluje kar osem cerkva. Vera je za
Ptuj • Stene CID dobile igrivo podobo
Nova toplina v CID-ovih prostorih
12. januarja so v ptujskem Centru interesnih dejavnosti (CID) odprli poslikave sten tamkajšnjega klubskega prostora. Nova podoba, ki je rezultat tridnevne slikarske akcije učencev Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, vsebuje igrivo figuraliko ter sončne, pozitivne in tople barve. Prav takšna je bila tudi njena predstavitev, na kateri sta izstopali sreča mladih umetnikov, ki so lahko ustvarjali na tako prijeten način, ter veselje drugih učencev, ponosnih na svoje prijatelje.
Začetek novega koledarskega leta se je za peščico likovno ustvarjalnih učencev v oddelkih vzgoje in izobra-
ževanja na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka začel pestro, saj se jim je ponudil izziv, ki so ga odprto in z veseljem
sprejeli. Iz CID je namreč prišla želja, da bi učenci barvno osvežili njihov osrednji klubski prostor, ki širokemu
Pred na novo poslikanimi stenami so mladi ustvarjalci uprizorili še glasbeno točko.
krogu mladih in mladih po srcu služi kot kulturni hram mladostne energije.
5. januarja se je tako ekipa otrok, ki sta jo izbrali likovni pedagoginji Alenka Kosem in Jasna Veber Zazula, lotila barvite slikarske akcije, ki so jo uspešno zaključili pred nekaj dnevi.
Koncept stenske poslikave sta mentorici skupaj z učenci zastavili ob neposrednem stiku s samo materijo zidu in tamkajšnjo energijo prostora. Motivno so se usmerili v figurativno upodobitev različnih umetniških dejavnosti (plesa, glasbe ...). Horizontalni pas mladostne figuralike so ovili v sončno paleto toplih barv, ki prijazno in toplo vabijo ter zaobjamejo v prostor vstopajoče. V ponavljajočih se barvnih formah so začrtali
igrarijo dinamičnega odnosa figura-ozadje.
Ustvarjali so učenci Primož Antolič, Leon Jeza, Rajko Bučar, Andrej Gjorek, Janko Gjorek, Aleksandra Bračko, Darinka Furek in Anja Košir, ki jim je izkušnja razširila pogled na svet kulture in kulturno dejavnost. Obenem pa je pomembno nadgradila in obogatila notranjo bit učencev in jim s preprosto gesto dala vedeti, da so pomemben in potreben člen sodobne družbe.
Na predstavitvi se je za izkazano zaupanje in vero vanje CID zahvalila tudi ravnateljica Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič, otroci pa so se med drugim predstavili še z zanimivim glasbenim nastopom.
Polona Ambrožič
Foto: Aljaž Jelen
Američane zelo pomembna, zato tudi redno obiskujejo nedeljske maše. Sam obiskujem luteransko cerkev, kjer tudi igram kitaro v skupini pri maši. To je največja cerkev v mestu. Šteje preko 2600 članov.
Ljudje se po napornih službah radi sprostijo in zabavajo. Za to je dobro poskrbljeno z raznimi lokali, v mestu je bowling center, bazen, fitnes center, nedaleč je kino, skozi vse leto je tudi veliko prireditev v mestu.
Sprehod po parku je tudi ena izmed možnosti. V treh mestnih parkih je možno najeti pokriti prostor za zasebno zabavo, otroci se zabavajo na igralih ali pa preprosto gredo na sprehod po parku. Največji park se imenuje River Park. Skozenj teče reka Sheboygan, ki pozimi po navadi zamrzne. Mnogo mladih izkoristi to priložnost za igranje hokeja na ledu. Nekateri tudi lovijo ribe. Zgrajenih je več golf igrišč, kamor zelo radi zahajajo tukajšnji prebivalci. Ta šport imajo radi tako moški kot ženske. Veliko jih je včlanjenih v klube, kjer se prav tako radi družijo.
Mesto ima svoj lokalni časopis, ki izhaja enkrat tedensko. V njem lokalno prebivalstvo obveščajo o vseh dogodkih, prireditvah, športnih prireditvah in drugih zanimivostih. Novinarka tega časopisa me je pred kratkim obiskala ter z mano opravila intervju. Od mnogih ljudi sem prejel odlične komentarje na članek.
Sheboygan Falls je manjše mesto, ki pa nikakor ni majhno po srcu. Ljudje so zelo prijazni, se spoštujejo med seboj in si radi pomagajo. Vesel sem, da bivam tukaj.
Aljaž Jelen,
Sheboygan Falls - Podlehnik
Okoli sveta (63.) • Filip Kovačič
Neverjetna perzijska gostoljubnost
Vedno ko na televiziji slišim poročila in je omenjeno ime Iran, se zdrznem. Spomin me vrže nekaj let nazaj med čudovite ljudi, prijazne in gostoljubne. Država, ki je doživela toliko preobratov in tragedij, bi morala biti nevarna in ne-gostoljubna za popotnika. Pa ni! Veliko več je od tega, kar povprečen Evropejec ali Američan sliši v medijih. Žal pa sliši največkrat samo slabe stvari, ki se ponavljajo v neskončnost. Nikoli ali zelo redko pa o preprostih ljudeh, ki te vabijo domov na čaj in piškote, o ljudeh, ki te na ulici veselo pozdravijo in v polomljeni angleščini zaželijo dobrodošlico, o ljudeh, ki se radi smejijo in veselijo, pa čeprav brez alkohola.
Perzija (do leta 1936) - ime, na katerega nas spomnijo pravljice iz otroštva. Dežela, ki je priznana kot ena izmed najstarejših civilizacij. A tudi dežela, ki je doživela veliko gorja in
katastrof v zadnjem stoletju ... Od uničujočih potresov, osemletne vojne z Irakom in milijoni žrtev, do islamske revolucije in velikega zatiranja drugače mislečih in posledično groženj, izolacije in blokade Zahoda. Če k temu prištejem še številne letalske nesreče in veliko verjetnost prometne nezgode, če se slučajno nahajaš kje na cesti v Iranu, potem je ta država resnično rojena pod nesrečno zvezdo. Ampak vsega tega popotnik ne vidi, pravzaprav niti ne sluti. Samo plašč predsodkov o nevarnem Iranu in Irancih je potrebno sleči in ga pustiti doma. Potem pa lahko uživaš ...
Ko sem si jo, še preden sem se odločil, ogledoval na zemljevidu, me je nekako spominjala na rajnko Jugoslavijo. Po obliki seveda, čeprav je vsaj šestkrat večja. Kmalu zatem se je porodila nora ideja; smučanje v Iranu. Pravzaprav je idejo dobil
prijatelj, ki mi jo je povedal in me navdušil. Kdo bi se lahko odrekel temu, najprej smučanju in nato kopanju v isti državi, v mesecu februarju. Ko sva o tem razglabljala, se nama je pridružil še tretji in vsi skupaj smo bili trdno odločeni, da bo to kmalu naš nov cilj.
Ko smo se peljali proti nemškemu letališču, smo veselo razglabljali, kako bo v Iranu. Že obisk iranske ambasade na Dunaju in čakanje na vizo je bil dogodek. Kako še le bo, smo se spraševali.
Največ vprašanj uslužbencev se je nanašalo na Izrael, o tem, ali je kdo že bil tam, ali ima
koga poznanega v Sveti deželi in podobno. Če bi imel kdo od nas izraelski žig v potnem listu, bi bil seveda takoj izločen kot prosilec za vizum.
Evropa se je od nas poslovila z močnim sneženjem. Po nekajdnevnem postanku v Dubaju smo že komaj čakali na pravo stvar. Po precej trdem pristanku na glavnem teheranskem letališču nam je osebje dejalo, da moramo še malce počakati v letalu. Po dobre pol ure presedanja na stoječem jeklenem ptiču nas je nenadoma šokiral oglušujoč zvok. Ko smo se počasi, v vrsti odpravljali skozi jekleni trup proti stopnicam in nato peš proti letališki stavbi, smo zagledali v zraku dve vojaški letali, ki sta se nam približevali z veliko hitrostjo. Ponovno močan hrup in takoj zatem nič. Pravkar sta nas ponovno preletela dva miga 29. Ni kaj, začetek je bil buren. Malce v šoku smo se opotekli v letališko preddverje, kjer so nas že opazovali strogi obrazi. S pogledom sem iskal kakšen prijazen obraz, mogoče kakšnega tujca. V daljavi sem zagledal v Lufthansin kombinezon oblečenega moškega evropskega izgleda, ki se nam je počasi približeval. Še preden se je odpravil mimo, sem ga potegnil za rokav in povprašal, če je bil že večkrat v Iranu in ali nam lahko dogovori na nekaj vprašanj. Medtem ko je moški molče opazoval, se mi je zdelo, da nas malce premerja, ali smo iz pravega testa ali ne ...
Nadaljevanje prihodnjič
Poslovno svetovanje • Kaj pomeni svetovanje?
Pristop malo drugače
Svetovati pomeni izraziti svoje mnenje o tem, kaj naj nekdo, zlasti v neprijetnem in neugodnem položaju, naredi, kako naj deluje, se odzove.
Kot je v navadi, ljudje po naravi izredno radi delimo nasvete in svoja mnenja, saj s tem pridobimo neko odobravanje in spoštovanje druge osebe, nekaj, po čemer vsi hrepenimo globoko v sebi. Ni dvoma - panoga svetovanje ima prihodnost, zadeva se izjemno razvija. Vprašanje pa je, kdaj res potrebujemo svetovalca, še pomembneje pa je, kdo so primerni svetovalci za našo situacijo.
Zakaj so svetovalci res potrebni?
Kaj je največja dodana vrednost svetovanja, ne glede na področje svetovanja; torej tako na osebnem kot tudi poslovnem področju?
Vsak izmed nas individualno gleda na svet in si ga interpretira po svoje glede na seznam svojih vrednot, glede na lasten zemljevid. Ta seznam pa se po-
gosto spreminja iz različnih razlogov.
Čustva so tista, ki povzročijo to, da se naš pogled na svet spreminja.
Prioritetna naloga svetovalca je, da nevtralizira ta naša čustva in nam čim bolj realno predstavi situacijo in kako lahko posamezne odločitve vplivajo na spremembo našega stališča. Prav tako nas mora prepričati, da se ne odzivamo impulzivno, temveč na podlagi dejstev. To je velikokrat najtežji del svetovanja, a hkrati najpomembnejši.
Svetovalec mora imeti določeno specifično znanje. To znanje je lahko teoretično, lahko praktično, najboljša pa je kombinacija obojega. Kmalu nam postane jasno, da je ključnega pomena praktično znanje. V praktičnem znanju je prava moč.
Nekdo lahko velikokrat prebere, da je ogenj vroč. A dokler se ga sam ne dotakne, ne bo vedel, kaj pomeni opeči se. Gremo še naprej. Tudi ko poznamo ta občutek, lahko drugim le svetujemo, da ogenj preveč peče; vprašanje pa je, če nas bodo poslušali in slišali. V praksi je velikokrat tako, da mora vsak sam poskusiti, kako vroč je ogenj, da verjame. Lahko še nadaljujemo. Glede na to, da smo sami že neštetokrat prejeli za ogenj, lahko razvijemo veščine, kako omiliti bolečine, poškodbe in priti čim prej do okrevanja. To je torej pomembno znanje za svetovanje.
Dodana vrednost svetovalca je prav gotovo v tem, da ima svetovalec drugačen pogled in drugačno perspektivo na samo situacijo.
Izjemno velik problem pri
večini ljudi nastane, ko postanejo toliko prepričani sami vase, da jih preveva misel, da ne potrebujejo drugih ljudi za pomoč pri svoji rasti, razvoju in sprejemanju odločitev.
Nihče ne more uspeti sam; informacije in mreža ljudi, ki nas podpira in nam pomaga, so ključnega pomena pri tem, kako uspešno bomo vozili skozi življenje.
Vsak izmed nas pozna občutek, kako je, ko nas nekaj muči in najdemo nekoga, ki nas razume, ki ima podobno izkušnjo kot mi sami. Podpora in razumevanje našega dejanskega stanja sta najboljše, kar lahko dobimo od svetovalca v obliki dodane vrednosti.
Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved GSM: 031 708 026
Na valovih časa
Torek, 18. januar
Danes goduje Marjetka.
1778 je britanski raziskovalec James Cook odkril Havajske otoke. 1863 se je rodil sovjetski gledališki režiser in igralec Konstantin Sergejevič Stanislavski, ustanovitelj in direktor slavnega Moskovskega hudoženstvene-ga teatra.
1871 je bilo med francosko-prusko vojno razglašeno Nemško cesarstvo. Wil-helma I. so razglasili za cesarja.
1912	je angleški raziskovalec Robert Falcon Scott dosegel južni tečaj, na poti nazaj pa je skupaj s štirimi tovariši umrl. Rodil se je 6. 6. 1868.
1913	se je rodil rusko-ameriški igralec Danny Kaye.
1919 se je začela v Versaillesu Pariška mirovna konferenca. Zahteve ameriškega predsednika Wilsona so povzročile razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek nekaterih novih držav, kot so na primer Češkoslovaška, Madžarska in tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je kasneje združila s Srbijo in Črno goro. Sreda, 19. januar Danes goduje Marij. Danes je svetovni dan edinosti Cerkve.
1736 se je rodil škotski inženir James Watt, ki je leta 1765 izumil prvi zares uporabni parni stroj. Leta 1782 pa je v Sohu pri Birminghamu osnoval prvo tovarno parnih strojev.
1809 se je rodil Edgar Allan Poe, najpomembnejši ameriški lirik, novelist in literarni teoretik.
1813 se je rodil Henry Bessemer, britanski izumitelj. Po njem so imenovali postopek za pridobivanje jekla. 839 se je rodil francoski slikar Paul Cezanne. 1874 je umrl nemški domoljubni pesnik, jezikoslovec in literarni zgodovinar August Heinrich Hoffmann von Fallersleben. Med drugim je napisal pesem Deutschland, Deutschland über alles, ki je po 1. svetovni vojni postala nemška himna.
1943 se je rodila ameriška pevka bluesa Janis Joplin.
1995 so po zagrizenih tritedenskih bojih zavzele ruske čete predsedniško
palačo v mestu Grozni, prestolnici odpadniške republike Čečenije.
Četrtek, 20. januar
Danes goduje Boštjan.
1667 se je končala 13-letna vojna med Rusijo in Poljsko. Poljska je bila prisiljena odstopiti Kijev, Smolensk in del Ukrajine na levem delu Dnjepra.
1775	se je rodil francoski fizik in matematik Andre-Marie Ampere, ki je opredelil in poimenoval elektromagnetizem.
1831 so na londonski konferenci Velika Britanija, Rusija, Prusija in Francija priznale neodvisnost Belgije od Nizozemske. 2009 je nastopil mandat 44. predsednik ZDA Barack Obama. Prvi temnopolti predsednik države je zmagal na volitvah 4. novembra 2008. Petek, 21. januar Danes goduje Neža.
1506 je prispela v Vatikan prva skupina papeških švicarskih gardistov. 1521 je papež Leon X. izobčil nemškega teologa Martina Lutra.
1895	se je rodil španski modni kreator Cristobal Balenciaga, ki je oblikoval linijo spuščenih ramen, preščipnjenega pasu in zaobljenih bokov ter z njo napovedal slog new look.
1905 se je rodil francoski modni ustvarjalec Christian Dior. 1919 so v Dublinu sprejeli resolucijo o neodvisnosti Irske. Sobota 22. januar Danes goduje Cene.
1729 se je rodil nemški dramatik Gotthold Ephraim Lessing. 1788 se je rodil največjih angleških pesnikov lord Byron. 1849 se je rodil August Strindberg, eden največjih švedskih dramatikov. 1901 je po 63 letih vladanja umrla britanska kraljica Viktorija. 1903 sta sklenili ZDA in Kolumbija pogodbo o gradnji panamskega prekopa.
1924je dobila Velika Britanija prvič v zgodovini laburistično vlado. 1972 so sprejeli v evropsko v skupnost Britanijo, Irsko, Dansko in Norveško. Nedelja, 23. januar Danes goduje Rajko.
1783 se je rodil eden največjih francoskih književnikov Marie Henri Beyle Stendhal, prvi veliki predstavnik kritičnega in psihološkega realizma. 1857 se je rodil hrvaški geolog Andrija Mohorovičic, po katerem je imenovana mejna površina med zemeljsko skorjo in plaščem - moho in tudi krater na Luni.
1896	je imel nemški fizik Wilhelm Konrad Röntgen prvo javno predavaje o svojem odkritju neznanih žarkov, ki jim je dal ime žarki X. Žarke so kasneje poimenovali po njem - rentgenski žarki. Röntgen je bil prvi fizik, ki je dobil leta 1901 Nobelovo nagrado.
1950 je izraelski parlament kljub protestom mednarodne skupnosti razglasil Jeruzalem za glavno mesto Izraela. Ponedeljek, 24. januar Danes goduje Felicijan.
1705 se je rodil Farinelli, s pravim imenom Carlo Broschi. Bil je eden najslavnejših pevcev kastratov v italijanski glasbi in eden največjih pevcev v zgodovini opere.
1712 se je rodil pruski kralj Friderik II. Veliki. Z vrsto zmag je zagotovil Prusiji položaj evropske velesile.
1776	se je rodil nemški pisatelj in glasbenik Ernst Theodor Hoffman. 1851 je umrl italijanski skladatelj in dirigent Gaspare Spontini. Največji uspeh je dosegel z opero Vestalka.
1946 je Generalna skupščina OZN sprejela svojo prvo resolucijo, v kateri se je zavzela za miroljubno uporabo atomske energije in odpravo jedrskega in drugega orožja.
1960 je prišlo v takrat še francoski Alžiriji do odkritega upora francoskih priseljencev, ker je predsednik de Gaulle odstavil junaka »črnonožcev« generala Massuja.
1965 je umrl v starosti 90 let veliki britanski državnik Winston Churchill.
AvtottSOM
Doblo cargo je dostavnik letošnjega leta
Novi doblo je od svojega predhodnika nekaj večji in zato prostornejši, saj je v kompaktnem dostavniku prostora za dve evro paleti, nosilnost je povečana na do 1000 kilogramov, hkrati pa so na račun porabe in nižjih stroškov vzdrževanja okleščeni tudi obratovalni stroški. Ker govorimo o dostav-niku, so v ospredju nosilnost, prostornost, robustnost ter praktičnost. Motorji euro 5 so serijsko opremljeni s sistemom start&stop ter dizli še s filtrom trdih delcev.
Med slovenske kupce in avtomobilsko konkurenco je zapeljal novo okronani dostavnik leta 2011 fiat doblo, ki zamenjuje prvo generacijo iz leta 2000, s katero so Italijani dosegli zavidljiv tržni delež na trgu lahkih gospodarskih vozil. Naslov „mednarodni dostavnik leta" je tokrat pripadel Fiatu, mednarodna žirija štiriindvajsetih novinarjev specializiranih za lahka dostavna vozila, pa je svojo odločitev utemeljila s tem, da doblo ponuja največji obseg platform in karoserijskih različic v tem razredu. Paleto namreč sestavlja kar pet karoserijskih različic; od furgona z dolgo ali kratko medosno razdaljo, furgona z visoko streho, do kombija s petimi sedeži, s kratko ali dolgo medosno razdaljo. Notranje razdalje med blatnikoma
je zdaj za tri centimetre več, kar pomeni, da lahko v tovornem prostoru prepeljemo do dve evro paleti, in ker je cargo gospodarska različica, je treba izpostaviti, da ima tovorni del od 3, 4 do 4,2 kubična metra prostornine, nosilnost od 750 do 1000 kilogramov, 1,8 do 3,4 metra notranje dolžine in dvižna oziroma dvokrilna zadnja vrata, ki se tudi v primeru višje strehe odpirajo po celotni višini tovornega prostora. Drsna stranska vrata in velika zadnja vrata omogočajo lažje natovarjanje in raztovarjanje, pri čemer so načrtovalci na dostavni fiat vgra-
dili kljuke, ki se odpirajo z levo ali desno roko, tudi v rokavicah. Za kombi izvedbo s kratko medosno razdaljo je na voljo tudi trd pokrov prtljažnega prostora, ki ga je mogoče namestiti na dve višini, z nosilnostjo do 70 kilogramov. Naj še omenim, da se v tovornem prostoru nahaja šest pregibnih kavljev za pritrditev tovora in da ga od potniškega prostora loči zaprta ali zastekljena zvočno izolirana stena oziroma dvokrilna nihajna mreža, ki v kombinaciji z zložljivim sovoznikovim sedežem omogoča prilagajanje velikosti potniškega prostora.
Potniški prostor sledi bolj osebnim avtomobilom kot dostavnikom, armaturna plošča je dodobra predelana in oblikovana v nezamenljivem Fiatovem stilu. Ne gre mimo številnih odlagalnih mest, ki jih najdemo kamor koli pogledamo, izstopata pa polica pod stropom ter predal v sovoznikovem sedežu.
Novi doblo cargo je na voljo s pet- oziroma šeststopenjskim menjalnikom in z 1,4-litrskim bencinskim motorjem (95 KM) ter tremi turbo-dizli: 1,3 multijet druge generacije (90 KM), 1,6 (105 KM) in 2,0 (135 KM). Dostavnik letošnjega leta je opremljen tudi s prikazovalnikom najprimernejše prestave, ki vozniku predlaga pretikanje in s tem skrbi za manjšo porabo goriva in nižje izpuste.
Podjetniki bodo posebej veseli podaljšanih intervalov vzdrževalnih posegov, saj je na primer obvezni servis pri prejšnjem motorju 1,3 multijet potekal na 20.000 prevoženih kilometrov, po novem pa mora enak agregat, ki sicer izpolnjuje okoljske standarde euro 5 na servis na vsakih 35.000 kilometrov, kar preračunano pomeni 34-odstotni prihranek pri rednih vzdrževalnih stroških pri 120.000 prevoženih kilometrih!
Vozilo premore tudi nekatere elektronske sisteme za dinamični nadzor nad zaviranjem in krmiljenjem, kot so zavorni dodatek ABS z elektronsko distribucijo zavorne sile EBD in elektronska stabilizacija ESP, s tako imenovanim hill holderjem, ki pomaga pri speljevanju v klanec. Za izdatno varnost skrbi zavorni sistem, kije prilagojen pnevmatikam in vpetju obes. Doblo ima namreč spredaj posamično vpetje vrste McPherson in zadaj posamično vpete obese bi-link s stabilizacijsko prečko, kar se je zgodilo prvič v tem segmentu vozil. Take obese skrbijo tako za udobje kot boljšo vodljivost, omogočajo večjo nosilnost ter nastavitve glede na značilnosti in namen vozila.
K nam je Fiatov doblo cargo prispel z rahlo zamudo, a z laskavim naslovom in visoko letečimi prodajnimi cilji, saj uvoznik želi že letos prodati 170 dostavnikov.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Medsebojno delovanje zdravil (1.)
Medsebojno delovanje zdravil (uporablja se tudi izraz součinkovanje, še pogosteje pa interakcije) je pojav pri sočasnem jemanju več zdravil hkrati. Po navadi je neželen pojav in se mu med zdravljenjem želimo izogniti. V redkih primerih je součinkovanje dveh ali več zdravil zaželeno, saj se zdravila dopolnjujejo in s tem je pričakovani učinek večji. Posledica interakcij je lahko zmanjšan, povečan, hitrejši, zapozneli, počasnejši ali sploh drugačen učinek zdravila.
Interakcije med zdravili lahko nastopijo na različnih nivojih, in sicer pri prehodu zdravilnih učinkovin v kri, porazdelitvi učinkovin po telesu, pri razgradnji, presna-vljanju in izločanju zdravil iz telesa. Pogosto so interakcije posledica medsebojnega vpliva zdravilnih učinkovin na mehanizem delovanja. V splošnem je klinično pomembnih interakcij med zdravili relativ-
no malo. Najpogosteje gre za interakcije, ki nimajo bistvenega vpliva na delovanje drugega zdravila. Takrat rečemo, da interakcije niso klinično pomembne oziroma je kljub medsebojnemu delovanju, ob določeni previdnosti in rednem spremljanju bolnikov, ki ga izvajamo zdravniki in farmacevti, sočasna uporaba zdravila varna. Interakcije pa lahko izrazito vplivajo na delovanje zdravil in učinkovitost zdravljenja, zato je pomembno, da pri sočasni uporabi več zdravil pomislimo tudi na možnost medsebojnega delovanja zdravil. Večje kot je število zdravil, ki jih pacient prejema, večje je tveganje za pojav interakcij in težje je predvideti obnašanje posameznega zdravila v telesu. Ugotovljeno je, da se lahko interakcije različno izrazijo pri vsakem posamezniku. Nekatere interakcije so take, da se zdravila kljub temu lahko sočasno uporabljajo, pri neka-
Foto: Črtomir Goznik
Jelena Vuletič, mag. farm.
terih je potrebna previdnost, določenih zdravil pa se ne sme sočasno uporabljati. Večja pozornost je potrebna ob uvajanju novih zdravil, tudi tistih, ki jih ob dolgotrajnem zdravljenju z drugimi zdravili bolnik prejme le za krajši čas (npr. zdravila za zdravljenje bolečine, antibiotik ...). Medsebojno delovanje z drugimi zdravili je navedeno pri vsakem zdravilu v priloženem navodilu za uporabo v poglavju »Kaj morate vedeti, preden boste uporabljali zdravilo«.
Pogosto pacienti poleg zdravil, ki jih prejemate na recept, uporabljate tudi zdravila, ki se izdajajo brez recepta,
prehranska dopolnila in tradicionalna zdravila rastlinskega izvora in druge zeliščne pripravke. Pri tem se ne zavedate morebitnih nevarnosti kombinacij z ostalimi zdravili. Zato je pomembno, da farmacevta obvestite tudi o teh zdravilih ali prehranskih dopolnilih, ki jih jemljete. Naj navedem nekaj pogostih primerov.
Kapsule iz ekstrakta lista ginka, ki jih uporabljamo pri motnjah pomnjenja, Alzhei-merjevi bolezni in pri različnih motnjah cirkulacije, ne priporočamo, če stalno uživate zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi (acetilsalicilna kislina, varfarin (Marevan), nekatera protivnetna zdravila ...). S sočasno uporabo teh zdravil se lahko poveča možnost krvavitve. Odsvetujemo tudi hkratno uživanje koenci-ma Q10 in zdravila, ki vsebuje varfarin, zaradi možnega vpliva na zmanjšano delovanje varfarina. Pri sladkornih bolnikih jemanje koencima Q10 lahko izboljša delovanje inzu-lina na tkiva, zato svetujemo pozorno spremljanje krvnih koncentracij glukoze. Nadaljevanje prihodnjič
Jelena Vuletič, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Zime še ni konec
Pretoplo vreme, ki ni značilno za januar, je mnoge že zvabilo na vrtove. Vendar zdaj še ni primeren čas za brskanje po zemlji. Pustimo jo še počivati.
Je pa zdaj primeren čas za razmišljanje, kaj bomo sadili v novem letu, ki se je že začelo. Čas je za brskanje po spletu, starih in morda novih revijah ali kakšnih knjigah in risanje skic. Najprej pa moramo poskrbeti za to, kar imamo.
Mnogo potaknjencev je zimo dokaj dobro prestalo, ker pa se je vreme otoplilo, dan pa že podaljšal, se bodo zdaj prebudili v novo življenje. Nekateri jih imajo v pretoplem prostoru, tam so prav gotovo že preveliki in jih je nujno potrebno porezati, pokrajšati. Le tako bodo spomladi nastale močne sadike z več vrhovi in cvetovi. Če so porezani vrhovi dovolj čvrsti, močni, jih lahko poskusite še enkrat ukoreniniti. Zelo pomembno pa je, da prostore redno in temeljito prezračite vsaj enkrat na teden. V tako toplih dnevih, kot so bili pretekli teden, pa je to smiselno narediti vsak dan.
Načrtovanje v vrtu
Planiranje na okrasnem vrtu lahko delimo v dva dela. Nekateri imajo povsem novo hišo, želijo zasnovati nove gredice. Tisti imajo zdaj čas, da vrt dobro opazujejo in si zamislijo, kaj želijo na njem početi. Narišejo si skico svojega vrta, vrišejo vse, kar v njem že obstaja, potem pa si na njem vrišejo, kje se bo kaj dogajalo. Nekaj nasvetov: zelenjavni in zeliščni vrt naj bosta tam, kjer sta hitro dostopna iz hiše, okrasne gredice pa tam, kjer jih bomo lahko opazovali tudi iz dnevne sobe. Okrasne gredice si zamislimo tudi tam, kjer je pogled z našega vrta neprijeten, kjer ga hočemo zakriti. Pa še eno navodilo: visoke ograje ali žive meje ne vzbujajo dobrega, prijetnega občutka. Zato se ne zapirajte povsem pred svetom razen tam, od koder prihaja hrup, prah ali kaj podobnega; običajno so to prometne ceste. Poleg tega svetujem, da ohranite čim več že obstoječih dreves, mogoče jih porežete, če so prevelika, ravno za to je zdaj čas. Neumno je stara drevesa posekati, potem pa kar 10 in več let čakati, da zrastejo nova.
Kako planirati zasaditev na gredici? Sama naredim tako:
1. Najprej si izpišem rastline, ki jih želim imeti. Te rastline lahko poiščete v revijah, knjigah, še bolje pa je, če ste jih videli v parkih ali na kakšnem vrtu. Potem se o njih pozanimajte tudi glede njihovih zahtev, predvsem pa tudi, kako velike in široke zrastejo;
Foto: Miša Pušenjak
2.	Nato si na načrt vrišemo gredice, na njih pa vse obstoječe rastline , ki jih želimo obdržati. Načrt dopolnimo najprej z drevesi, ki jih želimo imeti. Ne pozabite: visoke rastline pridejo vedno v ozadje gredice. Obenem upoštevajte, da naj bodo najvišje rastline le 1,5-krat višje od širine grede. Le tako boste dosegli ravnotežje, s tem pa tudi dobro počutje na vrtu. Danes to ni tako težko, saj imajo številne visoke vrste dreves ali grmov že svoje nižje različice, le nekoliko bolj iskati jih je potrebno;
3.	Pri izboru rastlin upoštevajte to, da bo greda zanimiva vse letne čase. Izberite nekaj takih rastlin, ki bodo cvetele spomladi; to je najlažje, saj jih je največ. Nekatere pa vendarle cvetijo tudi poleti, poletni videz grede pa popestrimo tudi z rastlinami, ki imajo pisano listje. Te postavite pred take, ki imajo temno zelene liste. Ne pozabite pa na jesen, ki je najbolj barvit čas na vrtu, zato naj bo vsaj ena rastlina taka, ki je najlepša v jeseni. Tudi zimski čas na vrtu je lahko lep. K temu prispevajo ne samo zimzeleni iglavci, teh mora biti na Štajerskem čim manj, saj niso del našega naravnega okolja, ampak tudi grmičevje in drevesa z zanimivo oblikovanimi vejami ali lepo obarvanim, zanimivim lubjem. Tudi izbor takih dreves in grmov je danes že velik. Lepo pa je tudi, če ima katera od rastlin še lepe plodove;
4.	Vsaka greda mora imeti tisto točko, ki bo pritegnila pogled. To je lahko kakšen kip, lepa senčnica, lok, pogosto na manjših gredah načrtovalci v tujini planirajo v ta namen tudi ptičje kopeli. Lahko pa je tudi kakšen vodomet, če smo spre-tnejši pri ravnanju s tehniko;
5.	Okoli te točke zasadimo najbolj cvetoče ali najbolj pisano listne rastline, da pritegnemo pogled k tej točki. Takšne princip velja tako za velike kakor za majhne gredice;
6.	Poleg dreves, grmovnic in trajnic, ki zapolnijo prostor na gredici, pustimo še nekaj mesta za enoletnice. Te poskrbijo za cvetočo gredo poleti.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm scene
To je to
Katy Perry
Foto: wordpress.com
Čakalnica
On dan sem se namenil v k zdravniku. Pa ne zaradi sebe; samo en list za sestro sem potreboval. Izpis iz kartoteke, če sem natančen. Dobro, si mislim, to ne more trajati posebej dolgo ... Pa glej ga, zlomka, sem se še kako uštel. Človek se namreč zmeraj znova lahko samo čudi, česa je sposobna birokracija, sploh pa v kombinaciji z državnim kadrom. Čuda se godijo.
Namreč, bilo je nekako takole. Pridem tja, na okencu oddam tisti en list papirja, ki ga je bilo treba izpolniti, in se naslonim na radiator. "Saj bo hitro, kaj bi sedal ..." Čakam petnajst minut. To je verjetno meja, ko začne človek pogledovati na uro. Iz žepa izvlečem mobitel in gledam na uro. In gledam k okencu. Pa nazaj na uro. Nič, nič se ne premakne, nič se ne zgodi. Samo nadležen otrok tam na koncu hodnika neznosno vrešči, tisti ob meni vsake toliko časa izkašlja nekaj milijonov bacilov. Čas mineva, meni postaja vroče in noge me pričenjajo boleti. Grem in se bolj ali manj udobno namestim na stol. Loteva se me obup, kajti vse od predaje tistega lista se ni zgodilo še prav nič. Nada, niente. Otrok tam doli še zmerom tuli, čas pa še kar mineva.
Samo predstavljajte si (pa to verjetno niti ni tako težko ...), kako je človeku po eni uri, ko čaka samo na en list, ki ga je treba izpolniti. Vendar tu se še nikakor ne konča ... Kaj drugegaa pa bi vendar človek lahko počel na torkov večer. Učenje kemije za jutrišnji test še zdaleč ni tako zabavno kot zabijanje časa v čakalnici, med samimi bolniki. V glavnem, minili sta dve celi uri, sto dvajset minut, preden sem lahko odšel. V zadnjih desetih minutah sem šele v roke dobil kartoteko, s katero sem odšel k zdravnici, in edino, kar je bilo treba storiti, je bilo kopirati eno stran kartoteke. In to strojno! Za tako banalno zadevo sem čakal celo večnost, kajti tega vsekakor ne gre napraviti prej kot v dveh urah ... Razumem, da je vrstni red pač vrstni red, ampak za božjo voljo! Saj gre vendar samo za eno fotokopijo! Mar to res lahko stori samo zdravnik, ne pa medicinska sestra? To so verjetno spet neki nesmiselni paragrafi, ki skrbijo, da nikomur ni dolgčas.
Ampak ne gre samo za zdravstvo. Tudi, ko potrebuješ žig in podpis kakšne uradne osebe, se velikokrat zgodi, da te sprehajajo od uprave do uprave in od uradnika do uradnika, pri tem pa ti vsak pove, da ni pooblaščen za zadevo, ki jo potrebuješ, pač pa samo za neko določeno stvar 192. člena nekega zakona in ga na leto obiščeta dve stranki. Vsa birokratska administracija je kot kanalizacija. Smrdi in polna je sranja. Vendar razlika je, da smo se kanalizacijo že naučili čistiti .
Matic Hriberšek
Po podatkih ameriške agencije Nielsen SoundScan je ameriška pevka Taylor Swift na vrhu lestvice najbolje prodajanih albumov v ZDA v letu 2010. Ta mlada country pop izvajalka je v prejšnjem letu prodala kar 4,470,000 kopij svojih izdaj. S tem je uspela premagati tudi favorizirane izvajalce, kot so Eminem, Lady Gaga in Justin Bieber. Eminem je na drugem mestu s 4,317,000 izvodi, tretja je ameriška zasedba Lady Ante-
bellum ( 3,848,000), četrti pa je Justin Bieber s 3,728,000 prodanih izvodov na ameriškem tržišču. V letu 2009 je bil na vrhu omenjene lestvice Michael Jackson, ki je bil prepričljivo boljši od letošnjih zmagovalcev, saj je prodal kar 8,286,000 kopij. Tudi v leti 2010 je kljub smrti Jackson še vedno na visokem osmem mestu z 2,118,000 prodanih izdaj.
®@® Pred dnevi so podeli-
li nagrade People's Choice Awards, glavne nagrade občinstva, ki jih podeljujejo za največje filmske, televizijske in glasbene dosežke. Kar se tiče glasbenih dosežkov, sta velika zmagovalca Katy Perry in Eminem. Eminemu je z albumom Recovery uspela zelo uspešna vrnitev na glasbeno sceno, saj je na veliki svečanosti v Los Angelesu zmagal skoraj v vseh glasbenih kategorijah. Osvojil je štiri nagrade, vključno z nagrado za najboljšega moškega izvajalca. V ženski konkurenci je Katy Perry premagala tudi favorizirani Lady Gaga in Taylor Swift. Med ostalimi nagrajenimi najdemo še Rihanno, ki je bila proglašena za najboljšo pop izvajalko. Paramore, Usher in Taylor Swift pa so zmagali v kategoriji najboljšega rock,
R&B in country izvajalca.
®®®
Britanska ženska pop skupina Sugababes, ki je v zadnjih treh letih kar trikrat zamenjala svojo zasedbo, že za naslednji mesec napoveduje izid novega albuma. Album, na katerem so zbrane največje uspešnice te skupine v zadnjih 10 letih, bo nosil ime Push The Button: The Collection. Zbirka uspešnic bo v Veliki Britaniji izšla 28. februarja. To bo po letu 2006, ko so izdale album Overloaded: The Singles Collection že njihova druga zbirka največjih uspešnic. Skupina Sugababes je v dosedanji 12-letni karieri objavila sedem studijskih albumov, iz katerih je kar 18 skladbam uspela uvrstitev na Top 10.
®®®
Nekdanja britanska zasedba Oasis, na čelu katere je po odhodu Noela Gallaghe-ra njegov brat Liam, bo pod novim imenom Beady Eye 28. februarja izdala svoj debi-tantski album, ki bo nosil ime Different Gear, Still Speeding. Album so ob koncu prejšnjega leta predstavili s prvim na-povednim singlom Bring The Light, ki pa ga publika in kritiki niso dobro sprejeli. Slab vtis bodo skušali popraviti z novim singlom, ki bo nosil naslov ime The Roller in bo
izšel 21. februarja.
®@®
Pred vrati so Brit Awards 2011, v javnost pa že curljajo prve informacije, povezane z letošnjo prireditvijo. V naslednjih tednih bodo objavljene nominacije za te britanske glasbene nagrade, ki jih bodo podelili 15. februarja na veliki svečanosti v Londonu. Kljub temu da nominiranci še uradno niso znani, se ugiba, da bodo med njimi glasbena imena, ki so s svojim delom zaznamovala prejšnje leto. Prva imena, ki jih povezujejo z letošnjimi Britsi, so Take That, Cheryl Cole, Tinie Tempah, Plan B, Kate Perry, Mumford & Sons in Rihanna. Kot vsako leto lahko tudi letos pričakujemo, da bodo na svečani prireditvi nastopili nekateri veliki zvezdniki svetovne glasbene scene. Med njimi že omenjajo Jessie J, mlado kan-tavtorko iz Essexa, ki je dobitnica letošnje posebne nagrade Critics' Choice Award.
®®®
Ameriška rock skupina Good Charlotte, na čelu katere sta brata Madden, je obja-
vila svojo prvo Greatest Hits kolekcijo, ki ji bo sledila tudi velike turneja. Good Charlotte je ena izmed najpopularnejših punk-pop bendov v ZDA v zadnjih 10 letih. Samo v Veliki Britaniji so prodali več kot 750,000 albumov, štirim njihovim skladbam pa je uspel preboj v top 10 uradne britanske glasbene lestvice. Njihovi največji uspešnici sta skladbi Girls and Boys in Lifestyles of the Rich and Famous. Njihova kariera traja že 10 let, na zbirko uspešnic pa so uvrstili skladbe iz svojih prvih štirih albumov.
Novi singel z albuma Progress britanske pop skupine Take That bo skladba z naslovom SOS in bo naslednik hit singla The Flood. Glavna vokala v skladbi SOS sta prispevala Mark Owen in Robbie Williams. Zanimivo je tudi to, da se je skladba kljub temu, da še ni uradno objavljena, že uvrstila na 93. mesto britanske lestvice. Album Progress je najbolje prodajan album v letu 2010 v Veliki Britaniji, saj so v lanskem letu prodali več kot milijon izvodov.
Janko Bezjak
Eminem
Foto: wordpress.com
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	FIREWORK - KATY PERRY
3.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
2.	WHEN WE COLLIDE - MATT CARDLE
3.	THE TIME (DIRTY BIT) - BLACK EYED PEAS
NEMČIJA
1.	THE TIME (DIRTY BIT) - BLACK EYED PEAS
2.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
3.	WE ARE THE PEOPLE - EMPIRE OF THE SUN
Le s t v i v NAJ
1.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
2.	FIREWORK - KATY PERRY
3.	BORN FREE - KID ROCK
4.	GOOD LIFE - ONE REPUBLIC
5.	HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON/AKON
6.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
7.	STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT
8.	WHAT DO YOU GOT - BON JOVI
9.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
10.THE	FLOOD - TAKE THAT
11.	RAISE YOUR GLAS - PINK
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 18. januarja 2011
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
A**«, : >¿/\ ./: « (K " A. > y
.	- * <	"	l	. 4	'''i •
t
J
■¿rt - \ ¥
t ,
Foto: ASV
TOREK
testenine s pršutom*, solata SREDA
gobova juha, ajdovi žganci ČETRTEK
krompirjeva omaka, hrenovke PETEK
štruklji v juhi** SOBOTA
telečja obara z zdrobovimi žličniki NEDELJA
zelenjavna juha, pečen piščanec, široki rezanci, solata PONEDELJEK matevž, kisla repa
*Testenine s pršutom
Sestavine (za 2 osebi): 300 g testenin (uporabite lahko makarone, fusile, fuže ...), 80 g pršuta, pol zelene paprike, pol rdeče paprike, 2 dl smetane, 1 strok česna, peteršilj, bazilika, lahko malo paprike v prahu, olivno olje, sol.
Zavrite vodo, ki ste ji dodali manjšo pest soli in malo olja, in v njej skuhajte testenine. Od vrste testenin je odvisno, koliko časa jih boste kuhali. Medtem pripravite omako. Na majhne kvadratke narežite papriko, sesekljajte česen, pršut pa narežite na ozke kratke trakove. V večji ponvi segrejte malo olivnega
olja in na srednji temperaturi najprej malo popražite papriko, nekaj minut kasneje pa v ponev dajte še pršut ter vse skupaj med mešanjem pražite samo toliko časa, da pršut malo spremeni barvo (največ 3 minute). Dodajte ščepec moke, premešajte in dodajte približno deciliter vode. Potem dodajte še česen, še kakšno minuto kuhajte (lahko dodaste še malo vode, če je že povrela), dodajte smetano, in ko zavre, še zelišča (peteršilj, bazilika, če želite, papriko v prahu). Soliti vam ne bo treba, saj je že pršut dovolj slan, vseeno pa omako pokusi-te. Dodajte odcejene in splaknjene testenine in jed je pripravljena.
**Štruklji v juhi
Sestavine: za testo: 20 dag moke, 1 jajce, sol, malo olja, mlačna voda; za nadev: 50 dag skute, 2 jajci, sol, smetana, 2 l vode.
Iz sestavin zamesimo vlečeno testo in ga pustimo počivati 30 min. Na tanko ga razvalja-mo, razvlečemo in potresemo z nadevom. Za nadev je najboljša gosta domača smetana, ki jo poberemo s kuhanega mleka. Če je skuta bolj kisla, dodamo malo sladke smetane, in obratno. Zvijemo v tanjši svaljek ter ga z robom krožnika narežemo na 5 cm dolge štruklje (z robom krožnika zato, da štruklje zapremo in nam nadev med kuhanjem ne izhaja). Štruklje nato kuhamo 15 min v slanem kropu, kateremu dodamo malo smetane. Juho, v kateri smo kuhali štruklje, takoj postrežemo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
Moški je edini samec, ki tepe svojo samico. To pa je za nekatere dokaz, kako nemogoče so lahko včasih ženske.
-k-k-k
Bolečina je najboljši človekov prijatelj. Ko te vsi zapustijo, ona ostane! •k-k-k
Toliko lepih je stvari, pa ne veš zanje. Toliko lepih trenutkov, pa so le sanje. Toliko lepih dni, ki gredo neznano kam, toliko ljudi, pa si vedno sam! -k-k-k
Čeprav je življenje kruto, je še vedno resnično! -k-k-k
Sloves marsikatere ženske temelji na molku mnogih moških.
-k-k-k
Živi razkošno, sicer bodo tako živeli tvoji dediči!
-k-k-k
Denar je dober služabnik, vendar slab gospodar.
-k-k-k
Ljubezen ne poganja sveta, vendar je tisto, zaradi česar se vožnja splača. -k-k-k
Prijetno je biti pomemben, vendar je pomembneje biti prijazen.
Blondinka z novim BMW-jem izsili tovornjakarja. Jezen tovornja-kar ji sledi do parkirišča, izstopi, s kredo nariše krog in reče mični blondinki: »Stoj v krogu in se ne premakni, dokler ti jaz ne dovolim!«
Potem vzame ključ in ji spraska njenega novega BMW-ja. Pogleda blondinko in vidi, da se mu smeji. Ves jezen vzame nož in ji prereže vse gume.
Ko pogleda blondinko, je ta že vsa rdeča od smejanja. Tovornja-kar jo ima zadosti, gre do nje ter jo vpraša: »Kaj se tako butasto smejiš, koza?«
Ona pa: »Vsakič, ko me nisi gledal, sem majčkeno stopila ven iz kroga!«
©©©
Podjetnik se je predčasno vrnil s službenega potovanja in odkril ženo v postelji s svojim namestnikom.
"Milan, kaj pa delaš v postelji z mojo ženo?" je presenečeno vzkliknil.
"Isto kot v podjetju!" se je oglasila žena. "Popravlja tvoje napake!" ©©©
Po petih milijonih letih se srečata dva planeta. Prvi vpraša drugega: »Kako si kaj?«
Drugi odvrne: »Ah, zelo slabo,
Homo sapiensa sem staknil.« ©©©
Motorist divja po magistralki in vanj se zaleti vrabec. Odbije ga od motorja, pade na tla, se še nekajkrat prekucne in obleži nezavesten.
Motorist, ves iz sebe, ker je zbil nebogljeno živalco, ga previdno odpelje domov. Tam ga da v kletko, mu da košček kruha in vodo,
SESTAVIL
EDI KLASINC
DELEC MATERIJE
RANOCELNIK, PADAR
FILM JOHNA WAYNEA
I PEVKA (EDDA)
Štajerski TEDNIK
SPITOST
DELAVKA PRI MLAČVI
NASA IGRALKA SARDOČ
OČE
PREHOD DNEVA V NOČ
NOBELIJ
VAS PRI SK.
LOKI
RAZGRAJANJE, NEMIR
NAS IGRALEC (ALEŠ)
LETOPIS, KRONIKA
NANOSENA PLAST SNEGA
TRISTOP
TONE ANDERLIČ
OVADEN PRESTOPNIK
KLANO POLENO
NEMSKI FILOZOF KANT
ČAR, PRELEST
NIŽJI TURSKI PLEMIČ
OTOK NA JADRANU
KRANJ
POPOLNA SPOJENOST
KULTURNA RASTLINA
MESTO V POMURJU
MESTO V ITALIJI
PESNIK SANTIC
VROČI VODNI HLAPI
VRSTA JEDKANJA
DOLŽINSKA MERA
OBRI
NASA IGRALKA RINA
ZELENA RASTLINA
DVOREC V MOSTAH
SLED SEKIRE V LESU
NAPOVED ČESA
TITAN
1. IZRAELSKI KRALJ
ŽUPAN POD FRANCOZI
KRALJ ŽIVALI
ŽILE DOVO-DNICE
NESKOPLJEN KOZEL
PIKAJOČA ŽUŽELKA
IZUMRLO LJUDSTVO V MEHIKI
MERJASEC (PREKMURSKO)
KONJ SIVE BARVE
VEDEŽEVAL-SKE KARTE
IZ BESEDE TORTA
MLADIČ OVCE, OVČICA
IZ BESEDE VOKAČ
NASA IGRALKA VEBLE
ALES LEVC
da bo vrabček hitreje okreval.
Vrabček se naslednji dan res zbudi iz nezavesti in začudeno pogleda okoli sebe. Vidi rešetke, kruh in vodo in vzklikne: »No, pa smo tam! Sem vedel, da se bo to zgodilo. Ubil sem motorista, zdaj
bom pa sedel!«
©©©
"Imate že kaj pripravljenega za večerjo?"
"Ja, turški golaž."
"Zakaj pa turški?"
"Ker je bilo psu ime Sultan." ©©©
V manjšo vas pride trgovski potnik, ki prodaja sesalce za prah. Potrka pri prvi hiši in gospodinja ga povabi naprej. Potnik brez besed prime koš za smeti in ga izprazni na preprogo na tleh v dnevni sobi.
Gospodinja ga začudeno gleda, on pa zmagoslavno reče: »Če naš novi sesalec ne počisti teh smeti tako, da se ne bo poznala niti sled, jih bom jaz osebno pojedel! Lahko me držite za besedo.«Gospodinja gre v kuhinjo in prinese sol, poper, kis in olje ter začne z njimi posipa-vati in polivati smeti sredi sobe. Trgovski potnik jo vpraša, kaj vendar počne, gospodinja pa se nasmehne: »Smeti vam bom malo začinila, preden jih pojeste, v naši vasi še
namreč nimamo elektrike.« ©©©
Zakaj petelin med seksom s kljunom kljuva kokoš po glavi?
Zato, da ji iz glave izbije misli na poroko.
©©©
Star zakonski par se je sprehajal po parku in nenadoma je rekla žena: "Poglej tisto klop! Tam si mi prvič ukradel poljub!"
"Spominjam se. Zaradi te tatvine sem še danes v zaporu!" ©©©
Kakšna je razlika med taščo in mrhovinarjem?
Mrhovinar te do smrti pusti pri miru!
Ugankarski slovarček: ALAMO = film Johna Waynea iz leta 1960, GEIGER = nemški fizik, po katerem se imenuje Geigerjev števec (Hans, 1882-1945), INJA = naša etnologinja Smerdel, KE-MIGRAFIJA = jedkanje pri izdelovanju klišejev, NEREST = merjasec (prekmursko), PRČ = neskopljen kozel, RE-TEČE = naselje pri Skofji Loki, TAROT = vedeževalske karte.
■eojuv 'e^DAO 'jojej 'oejes 'jsajau 'ia|a>js '¡ueoioj |>jsd|e '|>|aw|o 'U9AO 'auaA '|8Aes 'II 'epe 'e§9| 'e>noo| 'ej| 'iv 'ei^ej§!uje>j 'ejed 'eAepuai '>jew 'jsojiiz '>joio ®na '|enuewuj| 'Aeinejuj 'je|!A 'oiueiv 'Jeuej 'jueA>j :0NAVH0a0A '»Iubzuji 9( A9HS9U
íPoíHulajtz naí na iue.touns.rn it
ßCRADIOPTUJ
ko, ¿filetee
Govori se ...
... da letošnje zimsko vreme res ni naklonjeno obljubam videmskega župana. Obljubil je namreč, da bodo ob prvem suhem vremenu narisali črte na cesti, ki so jo predvolilno poasfaltirali - na, pa ga je šlo vreme zafrknit in je res suho. Ubogi župan pa si bo sedaj moral izmisliti nov izgovor, zakaj ni črt, kar nikakor ni enostavno. Kajti da bodo črte kmalu na svojem mestu, skoraj ne verjamemo, saj je do katerihkoli volitev še doooolga doba.
... da ni res, da naj bi haloški poslanec »odnesel« urednico enega od lokalnih časopisov. Sama je odšla. Ker ni več mogla prenašati njegovega pisanja. Ima nova trdnejšo kožo?
... da v Kidričevem vsi še zmeraj intenzivno berejo male oglase po vseh bližnjih in daljnih časopisih, ker ne bi radi spregledali, kdaj se bo na tržišču pojavilo 100 kilogramov brona po ugodni ceni.
. da smo se včasih šalili,
da je najhitreje rastoče podjetje Borza dela. Sedaj pa se ne bomo več šalili, ker imamo na Ptuju dve najhitreje zaposlova-lujoči podjetji: Mestno občino in Skupno občinsko upravo.
... da bodo najbrž v mestni občini morali zaposliti kakšnega stilista, kajti seje mestnega sveta naj bi začeli prenašati po televiziji. In seveda se ne spodobi, da bi svetniki izgledali neurejeni. Še dobro, da je svetnic samo za vzorec - ženske so, kar se tiče občutljivosti za to, kako zgledajo na kakšni sliki, še
bolj občutljive. Samo vprašajte našega fotografa, kolikokrat mora skakati okrog katere od predstavnic mestne hiše.
Vidi se ...
... da je intenzivnost priprav na dan, ko bo tudi Ptuj evropska kulturna soprestolnica, zelo opazna: nekaj cvetličnih korit je že prestolnično obarvanih. Ni vrag, da nam v naslednjih 350 dneh ne bi uspelo polepša ti vsaj še kako korito, če ne kaj drugega.
Za ostre oči • Najeli razlike
-ÄL2C12
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Vera Kopše
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Vera Kopše iz Stoperc, prikazuje pa zimsko pokrajino pri sv. Ani v Halozah. Posneta je bila 2. januarja.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
								
		5	2		6	7		
2		1		S		5		e
	6	2				S	4	
4	1						s	7
	7	S				e	5	
6		7		e		s		S
		4	7		i	2		
								
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	CC	ooo
Bik	vvv	©©	C	oo
Dvojčka	v	©©	CCC	o
Rai	vv	©©©	CC	o
Lev	vvv	©	CC	oo
Devica	v	©©©	CCC	o
Tehtnica	vv	©©	C	ooo
Škorpijon	v	©©©	CC	ooo
Strelec	vv	©	CCC	oo
Kozorog	vvv	©©	CC	ooo
Vodnar	vv	©	CCC	o
Rièi	vvv	©©	C	oo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 11. januarja do 17. januarja 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 24. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrado prejme: Martina Krušič, Dobrina 22 a, 2287 ŽETALE.
Anekdote slavnih
Slovenski pesnik Oton Župančič se je pod svoje prve pesmi podpisoval kot Zupančič, to je brez strešice na prvi črki priimka. Ko jo je pozneje dodal, ga je Cankar zbodel: »Župančič, si zdaj bolj imeniten pesnik, ko si si prilepil strešico na začetnico?«
Župančič ga je odpravil na kratko: »Veš kaj, Cankar, pa si še ti privošči strešico, če si upaš!« (Pojasnilo: čankar je spolna bolezen.)
***
Pruski kralj Friderik II. je zelo rad obiskoval igralnice in igral s svojimi podložniki. Ko sta nekoč on in neki čevljar izgubila pri igri precej denarja, je bil kralj obupan. Čevljar ga je potolažil z besedami: »Se ne da pomagati, veličanstvo! Jaz bom še naprej pribijal podplate, vi pa boste... no, naložili boste nove davke!«
***
V začetku je Seviljskega brivca občinstvo vsak večer izžvi-žgalo. Francoski dramatik Beaumarchais je to komentiral z besedami: »Dioniz je umrl zaradi veselja, ko je bila nagrajena njegova komedija. Mene občinstvo vse preveč ceni, da bi mi naklonilo enako usodo.«
***
Ker se je angleški politik in diplomat William Temple potegoval za mesto poslanca v parlamentu, se je vrnil iz Indije in nastopil na volilnem zborovanju z besedami: »Gospodje, pomislite, da sem prepotoval osem tisoč milj in se odpovedal plači pet tisoč funtov samo zato, da bi v parlamentu častno predstavljal tukaj navzoče volivce.« - Te besede so vidno vplivale na udeležence zborovanja, vendar se je čez čas zaslišalo iz ozadja dvorane: »Ti cepec, ti!« - Dvorano je stresel glasen krohot.
Eden največjih švedskih dramatikov August Strindberg je srečal znanca, ki mu je rekel: »Dobro, da sem te srečal. Ali mi lahko vrneš petdeset frankov, ki sem ti jih posodil?»
Strindberg: »Kdaj si mi jih posodil? Ne morem se spomniti.«
Maribor • 47. Zlata lisica prekinjena
Sonce prepodilo lisičke
Kljub izrednim prizadevanjem so mariborski organizatorji žal izgubili boj z vremenom, saj so sobotno veleslalomsko tekmo zaradi zmehčane proge pri 7 stopinjah morali prekiniti po nastopu prvih 25 tekmovalk, nedeljska slalomska tekma za 47. pohorsko zlato lisico pa je bila v celoti odpovedana.
Lepo in sončno vreme je v soboto, 15. januarja, na smučarski stadion pod Mariborskim Pohorjem pritegnilo večtisoč-glavo množico. Na častni tribuni so poleg nekaterih vidnih Slovencev za naše smučarke navijali tudi šolski in okoljski minister Igor Lukšič in Roko Žar-nič ter predsednik olimpijskega komiteja Janez Kocjančič.
Kljub negotovosti zaradi zimskega sonca in sedmih stopinj celzija se je tekmovanje v veleslalomu pričelo z velikim optimizmom. Tekmovalna žirija je pred tekmo dala zeleno luč za izvedbo veleslaloma, a je bila tekma nato po startni številki 25 prekinjena. Pomladne temperature so predvsem v srednjem delu proge preveč načele snežno podlago in žirija je odločila, da izvedba tekme v takšnih razmerah ni mogoča. Ob prekinitvi je vodila Nemka Viktoria Rebensburg pred odlično domačinko Tino Maze in še eno Nemko, Mario Riesch.
Direktor ženskega dela svetovnega smučarskega pokala Atle Skaardal je o razlogih za odpoved veleslalomske tekme v novinarskem središču pojasnil:
»Organizatorji so naredili vse, da bi pripravili dobro podlago. Ob desetih smo se odločili, da začnemo tekmo in vidimo, kako se bodo razmere odvijale. Ko je izza oblakov posijalo sonce, se je stanje začelo slabšati. Predvsem v sredini proge, okoli slalomskega starta, je bilo najslabše. Glede na dejstvo, da je bilo na startu še 50 tekmovalk in druga vožnja, je bilo tekmo nemogoče izpeljati.
Na srečo je jutri slalom, čeprav bo tudi izvedba te tekme zelo težavna. Še danes bomo
postavili progo in delali neposredno na liniji smučanja, ki jo bomo skušali čim bolj utrditi. Potrebno bo videti, kako bo sneg reagiral. Upam, da nam bo uspelo. A pred nami je težek izziv, saj je stanje snega takšno, da ga je težko obdelovati. Vsi se bomo trudili za uspeh, a zagotovil ni nobenih.«
Odpovedana še nedeljska tekma
Da organizatorji svetovnega pokala alpskih smučark Audi FIS v Mariboru letos resnično niso imeli sreče z vremenom, se je pokazalo naslednji dan, v nedeljo, 16. januarja. Po prekinitvi in odpovedi sobotnega veleslaloma je tekmovalna žirija v nedeljo zjutraj ob 7.45 odpovedala tudi tekmo v slalomu. Ob tem je vodja tekmovanja za 47. zlato lisico Gorazd Bedrač s težkim srcem povedal:
»Vsa naša prizadevanja zadnjih dni niso obrodila sadov. Že ob petih zjutraj smo pregledali progo in se odločili za dodatne ukrepe, ki bi izboljšali snežno strukturo. Žal ti niso prinesli želenega učinka. Struktura snega, ki smo jo čez noč vzpostavili, ni bila dovolj kompaktna, da bi omogočila približno enake razmere za tekmovanje. Logična posledica je odpoved tekme. Včeraj je proga pred tekmo omogočala tekmovanje, razvoj dogodkov je nato žal pokazal, da ni mogoče zagotoviti varnih nastopov. Danes je zgodba drugačna. Preparacija je bila takšna, da ni omogočala tekme.«
Tudi direktor svetovnega pokala za ženske Atle Skaardal razočaranja ni skrival, kljub temu pa je organizatorje
y -----S

A 1
pohvalil:
»Žal ni šlo. Organizatorji so se zelo trudili, toda proga je bila v takšnem stanju, da ni bilo mogoče izvesti tekmovanja. Snežni kristali so tako veliki, da je površina sicer trda, toda spodaj je mehek sneg. Zelo sem žalosten, saj je bilo vloženega veliko napora, vendar se tokrat narave ni dalo premagati. Po prvem jutranjem ogledu smo še poskušali popravke na progi, a ni pomagalo. Danes res ni bilo nobenih možnosti, da bi izpeljali slalom. Uporabili smo ogromno vode, toda struktura snega je takšna, da je praktično mrtev. Tudi sam sem zelo žalosten. Opravljeno je bilo ogromno delo, a tokrat zaman. Čestitke organizatorjem, naredili so vse, kar se je v danih razmerah dalo.«
Žalosten in utrujen je bil tudi generalni sekretar organizacijskega obora Srečko Vilar:
»Žirija tekmovanja se je po prvem jutranjem ogledu ob peti uri odločila še za dodatna dela na progi. Malo pred sedmo so si progo ponovno ogledali in žal ugotovili, da tudi dodatna dela niso pomagala, da prepa-racija ni uspela, saj je sneg trd in poledenel le v zgornjih 15 centimetrih, to pa ne bi bilo dovolj za izvedbo tekmovanja. Morda bi proga zdržala petnajst tekmovalk, več pa ne. Zato se je žirija odločila za odpoved in mi moramo to sprejeti. Naredili smo vse, toda nismo imeli sreče. Vse, kar smo poskusili, se je izkazalo v takšnem toplem vremenu za neučinkovito. Žalostni smo, utrujeni, razočarani, toda vemo vsaj, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči.«
Vidno razočarana je bila tudi naša najboljša alpska smučarka Tina Maze, saj je bilo očitno,
Foto: M. Ozmec
V soboto dopoldne je snežni stadion pod Mariborskim Pohorjem po oceni organizatorjev napolnila okoli pettisočglava množica.
da je prišlo do odpovedi Zlate lisice zanjo ob neustreznem času:
»Škoda, zelo mi je žal za današnjo odpoved. Prišla je zelo hitro, ponavadi nas kar nekaj časa pustijo čakati na odločitev. Po včerajšnjem nastopu v veleslalomu sem bila prepričana, da lahko uspešno nastopim tudi na slalomu. V Mariboru me je občinstvo zmeraj 'vleklo' v cilj. Zelo mi je žal tistih, ki so se tako trudili pripraviti progo, ki živijo za Zlato lisico. Odpoved obeh tekem je zanje verjetno velik udarec. Potrebno je gledati naprej, ponujajo se nove možnosti in potrebno jih bo izkoristiti. Maribor je zame zmeraj pomenil prelomnico in zmeraj sem tukaj dobro smučala. Veseli me tudi, ker sem dobila potrditev, da sem na dobri poti in da dobro vozim tako veleslalom kot tudi slalom. Dovolj časa
Foto: M. Ozmec
Generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Vilar: »Zal se je zgodilo, kar se je, imamo moralni dolg do ljudi, ki so kupili vstopnice, zato se jim opravičujemo, denar pa bodo dobili vrnjen.«
smo imeli za usklajevanje z novim serviserjem. Zagotovo sem bolj sproščena, saj negotovosti ni več in se lahko osredotočim le na smučanje!«
Naj dodamo, da je Tina Maze na pohorski strmini dosegala odlične rezultate. Na Zlati lisici je bila prva leta 2005 in 2009, medtem ko je leta 2002 osvojila drugo mesto. Na lanski Zlati lisici je prvi dan v veleslalomu osvojila 13. mesto, naslednji dan pa je bila odlič-
na druga v slalomu in si tako v skupnem točkovanju priborila odlično tretje mesto. Napovedi poznavalcev, da s tem kaže svojo odlično formo, je potrdila z dvema srebrnima olimpijskima kolajnama v Vancouvru, očitno pa je imela velike možnosti za dobro uvrstitev tudi na 47. Zlati lisici. Sicer pa je z dvignjeno glavo izjavila, da je to ni zlomilo in da gre naprej s prenovljeno ekipo, največ pa šteje to, da se tudi sama dobro počuti!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Tina Maze: »Kljub odpovedi obeh tekem sem v Mariboru dobila potrditev, da sem na dobri poti in da dobro vozim tako veleslalom kot tudi slalom.«
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SiP
TV
Foto: M. Ozmec
Med gosti na slavnostni tribuni je poleg predsednika olimpijskega komiteja Janeza Kocjančiča (v sredini) za slovenske smučarke navijal tudi šolski minister Igor Lukšič (levo).
Foto: M. Ozmec
Sobotno veleslalomsko tekmo si je v prijetni ženski družbi ogledal tudi nekdaj zelo uspešen smučar Jure Košir.
SPORED ODDAJ
TOREK 18.1.
8.00 Oddaja iz občine Destrnik 9.30 Polka In majolka 18.00 ŠKL
19.00 Polka in majolka 20.00 Oddaja občine Destrnik 21.05 Ptujska kronika 22.10 Mozaik kulture 22.40 Glasbeni utrinki 23.00 Vldeo strani
SREDA 19.1.
8.00 Hajdina - S pesmijo v novo leto 9.15 Ptujska kronika 18.00 Polka in majolka 20.00 Hajdina - Štajerska frajtonarlca 21.30 Glasbena oddaja - arhiv 22.30 Mozaik kulture 23.00 Video strani
ČETRTEK 20.1.
8.00 Mladinski cerkveni zbori na Polenšaku 9.00 Polka In majolka 16.00 Seja sveta Občine Lenart - V ŽIVO 20.00 Kronika Občine Dornava 21.10 Ptujska kronika 21.30 Povabilo na kavo 23.00 Video strani
PETEK 21.1.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.0010 let Twirling Lenart 9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Dan OŠ Benedikt 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 Polka In majolka 23.00 Video strani
Prireditvenik
Torek, 18. januar
19.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, potopisno predavanje Bolivija - Peru, z
vami bodo Diraž Roschmann, žena Luz Soto Bravo in sin Ošo 20.00 Maribor, SNG, drama, Kar hočete, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven
-	Maribor, pri kinu Kolosej, brezplačno drsališče
-	Ptuj, Termalni park, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sreda, 19. januar
16.00 17.00
18.00
19.00
19.30 20.00
Ormož, knjižnica, Pravljična urica
Cirkulane, pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni, organizira Društvo gospodinj Cirkulane
Videm, pred športno dvorano, pohod ob polni luni, organizira ŠD Videm
Ormož, viteška dvorana ormoškega gradu , potopisno predavanje »Skalno gorovje Kanade«, predavala bo Petra Draškovič, vabi Mladinski center Ormož
Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant, za izven Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za izven
Četrtek, 20. januar
18.00 Ormož, zelena dvorana glasbene šole, Koncert učencev Glasbene šole Ormož
19.30 Maribor, SNG, balet, 4. koncert Plus - glas preteklosti, KazDvo, za
abonma Cikel plus in izven 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant, za izven
Petek, 21. januar
19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, 600 let
svetišča na Ptujski Gori, predstavitev monografije in odprtje razstave 19.00 Videm, telovadnica Osnovne šole, veliki dobrodelni koncert, nastopajo: Modrijani, Iskrice, Petra Stopar ... 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Geopolitika - dinamika mednarodnih odnosov 21. stoletja, pogovor z Larisom Gaiserjem 19.30 Maribor, SNG, balet, Bajadera, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Kar hočete, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven
20.30 Jeruzalem, v hotelu, Stand up predstava - Vid Valič
Kino Ptuj
Petek, 21. januar, ob 16.00 Družinski art program: Max v zadregi - družinska komedija. Ob 17.50 Draga, počakaj, sem na poti - komedija. Ob 19.30 Njuna družina - komedija. Ob 21.15 Art program: Adžami -kriminalna drama.
Bila si sonce, ki posije v vsak kotiček srca, bila si pesem, ki napolni vsako dušo.
SPOMIN
Danes, 18. januarja, je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila najdražja žena, mama, oma, tašča in sestra
Ivana Veselic
IZ VIDMA PRI PTUJU 1931-2010
Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečina in nikoli ne zbledi.
Draga naša oma, pogrešamo te vsi.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem zadnjem domu, prinašate cvetje in sveče.
Njem najdražji
Naši sodelavki v akciji Iščete svoj stil Minki Feguš in partnerju Andreju čestitamo ob rojstvu tretjega sina. Mladi družinici želimo vse lepo. Uredništvo Štajerskega tednika
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva, možnost razreza na 25 ali 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
NESNICE, RJAVE, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu: 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAMO dva 120 kg prašiča ter več prašičev od 30 do 40 kg. Tel. 02 764 51 81.
IT četrtek ob 20.00 vri
Orfejcek
* t
PRODAM svinje od 130 do 170 kg, domače kuhana hrana. Tel. 781 03 71 ali 031 295 075.
PRODAM odojke od 22 do 60 kg. Tel. 041 484 648.
PRODAM svinjo domače reje, težko 180 kg. Tel. 751 42 91.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Tel. 031 233 264.
IŠČEM hišo v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041/218-761.
NA LEPI MIRNI lokaciji z dobrim dostopom prodam brunarico z vinogradom. Tel. 041 779 755.
MOTORNA VOZILA
DO 50 % ZNIZANJE zimskih in letnih avtoplaščev (do odprodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
PRODAM AVTO Renault talia, letnik 2005, dizel, 1,5, za 3.900 €. Tel. 041 601 678.
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
RAZNO
IŠČEM občasno varstvo za dva otroka (Vitomarci). Tel. 031 512 509.
SKI
VEDNO VEČJI?
Komaj shafate s prihodki?
Za vas imamo ml REŠITEV Zagotovite si svojo 13. pokojnino-Čim prej pokličite na tel. 02 720 12 61,
od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. BKM Narava, d. o. o., Zg. Porčič 48,2235 Sv. Trojica
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
S teboj se nikoli ne pogovarjamo tam, kjer ležiš, le svečo prižgemo. Stojimo in molčimo in te pustimo počivati v miru. Ker vemo, da si nekje, blizu ali daleč, nismo nikoli, res nikoli povsem sami.
SPOMIN
16. januarja je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča in babica
Matilda Pihler
MOSTJE 7
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in njej v spomin prižgete svečko.
Mož Janez, hčerka Janja in sin Janko z družinama
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
V torek, 18. januarja, mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Marija Kozel
IZ DOBRINE 58
Hvala za vsako lepo misel ob njenem grobu, prižgano svečko in podarjen cvet.
Žalujoči: mož Janko ter otroci z družinami
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica
Justina Satler
IZ PODLEHNIKA 104
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 18. januarja 2011, ob 13. uri iz cerkve na pokopališče na Gorci pri Sv. Trojici v Podlehniku.
Žara bo pripeljana v cerkev danes ob 10. uri.
Žalujoči: hčerka Justina, sin Jožef in snaha Marija z družinami ter ostali sorodniki
Pomlad na vrt naš bo prišla in čakala, da prideš tudi ti. Sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in tasta
Matevža
Šteinbergerja st.
11. 09. 1942 + 07. 01. 2011 IZ NARAPELJ 18 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala g. župniku Janku Frangežu, ge. Hedviki za tolažilne besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, gospema Hedviki in Gelici hvala za opravljene molitve.
Hvala predstavnikom Občine Žetale, mejni policiji Gruškovje, Vulkanizerstvu Tomanič in Stojnemu krožniku Žetalanec. Hvala vsem, ki ste nam karkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Branko, Matevž z družino
in Izidor z družino
■
ODKUPUJEMO različne sortimenle hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreko ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični los, drva, goli. Kontakt: 041 751 201 in 041 665 373, C-LES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče.
iPoitulajte. nai. na iuztoumm izletu!
RADIOPTUJ
tut, djUettc
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
Ptuj • Srbsko novo leto v Termah Ptuj
Zabava s trubaci in starogradskimi pesmimi
Teden dni po pravoslavnem božiču (ta je trinajst dni za katoliškim) je v Klubu Gemina XIII. hotela Primus na Ptuju 13. januarja prvič potekalo organizirano praznovanje srbskega novega leta.
Foto: Črtomir Goznik
Brez dobre hrane tudi srbskega novega leta ni.
V manjšem obsegu so praznovanje srbskega novega leta ponovili v soboto, 15. januarja, dva dni po prvi prireditvi, ki so jo pripravili zgolj za hotelske goste.
Kot so povedali v Termah Ptuj, bo praznovanje srbskega novega leta poslej pri njih tradicionalno, saj imajo med svojimi gosti v zadnjem letu več gostov iz Srbije. Na povečan obisk je zagotovo vplivala odprava vizumov v letu 2009, veliko srbskih gostov pa v zimski sezoni prihaja na mariborsko Pohorje, s katerim se zadnje čase Terme Ptuj vse bolj povezujejo.
Glede na odmevnost prve in druge prireditve ob srbskem novem letu so prepričani, da bo že v letu 2012 Gemina premajhna za vse tiste, ki bi želeli pri njih praznovati »po srbsko«. »Potrudili smo se po najboljših močeh,« je povedal Matija Brodnjak iz marketinga Term. V goste so pripeljali skupino trubačev
iz Vranja v južni Srbiji z glasbeno skupino Jagori. S staro-gradskimi pesmimi je navdušila vokalno-instrumentalna skupina Gemaj iz Makol; ne pojejo pa samo starograd-skih, tremveč tudi ljudske pesmi - ruske, slovaške in še nekatere druge.
Za kulinarične dobrote je poskrbela kuharska ekipa Primusa pod vodstvom Aleksandra Šorija v sodelovanju z beograjsko restavracijo Mala Slavija. Na mizo so prišle številne mesne in druge dobrote, ni šlo brez pečene jagnjetine in sarme.
Vsi, ki so prišli letos prvič na praznovanje srbskega novega leta na Ptuj, se bodo na podobne prireditve še vračali, očarali so jih glasba tru-bačev, starogradske pesmi in odlična hrana ter odlično vzdušje. Škoda le, da so se mnogi izmed njih že kmalu po zabavi morali vrniti na delo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Trubači iz Vranja
Foto: Črtomir Goznik
Vokalno-instrumentalna skupina Gemaj iz Makol je med drugim navdušila s starogradskimi pesmimi.
Radenci • 15. slovenska vinsko kraljico
Na prestol sedla Simona Zugelj
V radenskem hotelu Radin je bila minuli petek slovesno okronana 15. slovenska vinska kraljica. Poslovila se je Andreja Erzetič iz Goriških brd, nasledila pa jo je 21-letna Simona Zugelj iz Čuril pri Metliki. Krono sta ji nadela kmetijski minister Dejan Zidan in direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Žugljeva je tretja izbranka, ki prihaja iz Bele krajine, pred njo sta bili z metliškega območja na prestolu prva in deseta slovenska vinska kraljica. Študentka zadnjega letnika ljubljanske ekonomske fakultete - smer turizem
je za obdobje 2009/10 bila okronana za kraljico metliške črnine. Odraščala je v petčlanski vinogradniški in trsničarski družini, v slavnostnem nagovoru pa je Simona Žugelj obljubila nadaljevanje poslanstva širjenja vinske kulture med mladimi. Študijska usmeritev ji bo zagotovo omogočila še tesnejšo navezo vina s turizmom. Njen izbor vina za letošnje leto je modra frankinja, letnik 2008, vinorodnega okoliša Bela krajina, pokroviteljsko osebno vozilo pa francoska znamka Peugeot.
NŠ
Osebna kronika
Rodile so: Minka Feguš, Repišče 9 a, Zgornji Lesko-vec - deček Samuel; Barije Cvetko, Prvomajska 13, Rogaška Slatina - deček Anej in deček Aleks; Adrijana Pulko, Podlože 84, Ptujska Gora - deklica Ines; Petra Vidovič, Gorišnica 168 - deček Jaka; Lidija Rožmarin, Markovci 33 a - deklica Leila; Florie Karameta, Vinarski trg 7, Ptuj - deklica Suela; Suzana Šmigoc, Sp. Le-skovec 21 a - deček Jakob; Jana Ungerova, Sp. Hajdina 22 d - deček Taj; Mirjana Kocmut Pistotnik, Peršo-nova ul. 17 a, Ptuj - deklica Kaja; Sanije Dobra, Sp. Hajdina 143 - deček Arion; Maja Grošek, Pot k ribniku 7, Rogatec - deklica Alina; Maja Vaupotič, Hardek 20, Ormož - deklica Lana; Nina Miglič, Ul. Ruške čete 5, Ruše - deček Alex; Alenka Šuman, Irgolič, Gorišnica 39 - deklica Nela in deček Neo; Polona Krajnc, Dvorjane 47, Spodnji Duplek - deček Liam; Brigita Hriberšek, Prešernova ul. 21, Ptuj -deklica Sara; Simona Borko, Obrež 49, Središče ob Dravi - deček Filip; Majda Moravec, Podgorci 119 a, Podgorci - deček Rok. Umrli so: Franc Plejnšek, Gradišče 8, rojen 1945 -umrl 27. decembra 2010; Cirilika Lampret, rojena Žu-mer, Stoperce 15, rojena 1933 - umrla 8. januarja 2011; Alois Tolic, Medrib-nik 3, rojen 1924 - umrl 31. decembra 2010; Vinko Delopst, Dravinjski Vrh 66, rojen 1935 - umrl 4. januarja 2011; Terezija Milošič, rojena Gnilšek, Slatina 52, rojena 1922 - umrla 4. januarja 2011; Anton Pavlič, Vičava 2, Ptuj, rojen 1923
-	umrl 31. decembra 2010; Franc Krajnc, Kicar 83 b, Ptuj, rojen 1962 - umrl 3. januarja 2011; Bruno Pod-hostnik, Kraigherjeva ulica 17, Ptuj, rojen 1944 - umrl 9. januarja 2011; Milan Strgar, Štuki 38, Ptuj, rojen 1949 - umrl 6. januarja 2011; Matevž Šteinberger, Naraplje 18 a rojen 1942
-	umrl 7. januarja 2011; Jožefa Zagoršek, rojena Lašič, Na postajo 59, Ptuj, rojena 1931 - umrla 10. januarja 2011; Marija Pal, rojena Kokol, Šturmovci 29, rojena 1936 - umrla 10. januarja 2011; Franc Muzek, Vespa-zianova ul. 1, Ptuj, rojen 1942 - umrl 11. januarja 2011.
Napoved vremena za Slovenijo
Na dan Neže (21.) ■ kuram, rit odveže.
Novi vinski kraljici Simoni Zugelj sta krono nadela minister Dejan Zidan in direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Danes bo precej jasno. Zjutraj in deloma dopoldne bo ponekod po nižinah in predvsem ob morju megla ali nizka oblačnost, ki se bo zlasti ob morju zadržala večino dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, ob morju okoli 4, najvišje dnevne danes od 8 do 14, jutri od 8 do 12 stopinj C.
V sredo bo pretežno oblačno in hladneje. Proti večeru se bodo od severa razširile padavine, po nižinah sprva kot dež, ki bo v noči na četrtek prešel v sneg. V četrtek bo snežilo. Na Primorskem bo zapihala burja.
Foto: NS