SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551		Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. ;	1 NAROČNINA: Za Ameriko in sa cel« leto ? arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Dirección y Administración: GR AK CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. |i		AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 1 DE FEBRERO (FEBRUARJA) DE 1941 Núm. (Štev.) 2	POSAMEZEN IZVOD; 10 ctVB.
GRČIJA
Grška država, ki se junaško bori za svojo neodvisnost, je v sredo pretrpela hud udarec. Mož, ki je znal z odločno roko vzpostaviti v Grčiji red in ki je deželo pripravil do tega, da je bila zmožna seči po orožju v obrambi svoje neodvisnosti, general Ivan Metaxas, je izdihnil na bolniški postelji.
Delo tega sposobnega državnika in njegov pomen za Grčijo moremo pravilno presoditi le, če se ozremo na novejšo zgodovino te starodavne dežele, kjer se strastno politično življenje naroda odraža v njegovi razburkani politični zgodovini na prostoru, nad katerim se križajo viharji imperialističnih aokov, ki drug na drugega grmeče zadevajo na Sredozemskem morju. Ni je države na evropski celini, ki bi bila svoj politični režim tolikokrat in tako radikalno menjavala, tolikokrat in tako radikalno spreminjala svoje zunanjepolitične težne.
Ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, je Grčija izjavila, da bo ostala izven vojne, nevtralna. Vročekrvni mož s Krete, Venizelos, je takrat, preganjan od opojnega sna o veliki Grčiji, hotel deželo spraviti v vojno, ker je ob prvem njenem strašnem dihu zaslutil, kakšen bo njen konec. Toda kralj Konstantin, tujerodec in tuj strastem, ki se prelivajo v grški duši, je zmagal in vojno preprečil. Toda leta 1916 je neugnani Venizelos v Solunu ustanovil svojo lastno revolucionarno vlado, ki je Bolgariji, Nemčiji in Av-stro-Ogrski napovedala vojno. V poletju 1917 se je moral kralj Konstantin ukloniti Venizelosovcmu ultimatu in je odstopil, vsa Grčija pa je šla v vojno. Eno leto pozneje je Venizelos že sedel v Parizu na mirovni konferenci med zmagovalci. Njegov politični instinkt je leta 1914 imel prav.
. .Mirovna pogodba, podpisana v Neullyju pri Parizu, je Grčiji prisodila velike predele bolgarske in turške države. Grčija je stopila na maloazijska tla. Venizelosov sen se je začel uresničevati. Toda, ko je ste-gal roke po Carigradu, po nekdanji slavni prestolnici grških cesarjev, je prišel polom. Tako temeljito kot je prej grško ljudstvo Venizelosa oboževalo, tako hitro in tako temeljito ga je osovražilo. Moral je bežati in kralj Konstantin se je vrnil, oglušujoče pozdravljen in ovriskan od grškega ljudstva. Toda 1. 1922 so bili Grki od Turkov v Mali Aziji poraženi in dobesedno uničeni. V Grčiji je izbruhnila revolucija pod vodstvom generala Plastirasa, ki je kralja Konstantina spet pregnal in poklical na prestol kralja Jurija. Tur-ško-grški mir v Mudaniji je Grkom vzel vzhodno Trači j o in jih prisilil, da so morali poldrugi miljon svojih rojakov preseliti iz Turčije, na Malo Azijo pa s krvavečim srcem pozabiti. ..Grško ljudstvo je po tem razočaranju spet seglo po revoluciji, kraljevsko hišo sploh odstavilo, dalo postreliti 6 ministrov prejšnje vlade in oklicalo republiko. V ozadju nove grške republike se je nevarno premikala senca Venizelosova. Toda tudi republika ni mogla takoj prinesti sreče. Neprestani nemiri, posebno pa neuspeh pogajanj med Grčijo in Jugoslavijo za sklenitev zavezniške pogodbe, so dali leta 1925 generalu Pangalosu in njegovim pristašem pogum, da so oklicali vojaško diktaturo. Toda že prihodnje leto so ga Grki vrgli in internirali.
Vodstvo države je prevzel bivši predsednik republike Konduriotis in nastopila je na zunaj nekoliko bolj mirna doba, ki je trajala do leta 1933, a je bila na notranjepolitičnem polju prenapolnjena s srditimi političnimi borbami med taborom veni-
Italijanski afriški imperij v nevarnosti
BRITANSKE ČETE PRODIRAJO PROTI BENGASIJU — ZAJELE SO DOSLEJ 140.000 MOŽ GRA-ZIANIJEVE VOJSKE — ITALIJANI SE UMIKAJO IZ ABESINIJE — GENERAL CAVALLERO SI NA VSO MOČ PRIZADEVA ZADRŽATI GRKE, KI SE BLIŽAJO VALONI — VESTI O KRVAVIH
NEMIRIH V ITALIJI
Temelji italijanskega afriškega imperija so se začeli tresti pod hudimi udarci, ki mu jih je začela dajati britanska vojska. Čete generala Wawella so po zavzetju Tobruka prodrle do Derne, jo zavzele in pripravljajo ze napad na Bengasi, važnemu pristanišču italijanske Libije. Doslej so Angleži zajeli 140.000 mož vojske, s katero je maršal Graziani nameraval prodreti do Sueza in pomendrati Angleže v Egiptu. Njegovi načrti so se kaj žalostno izjalovili po toliko slavljenem začetnem uspehu, ki je italijansko vojsko dovedel do, Marsa Matruha. Ko so se Italijani utaborili na egiptovskem ozemlju ter se počasi pripravljali r.a nadaljnjo ofenzivo, so Angleži, izkoristili dragoceni odmor na zelo spreten način. Ojačeni s četami, ki so prispele v Egipt iz raznih krajev imperija, so Angleži prešli v protinapad in Gra-zijanijeva vojska ni mogla doslej vzdržati niti enega njihovih udarcev. Po tako občutnih zgubah, ki jih je doslej pretrpela, je prav malo verjetno, da bi mogla spet priti do sape. Po mnenju vojaških izvedencev je njena usoda zapečatena, ker iz I-talije ne more dobiti zadostnih oja-eenj. “Mare Nostrum” je namreč še zmerom, pod k.ontrolo angleške vojne mornarice, ki krepko sodeluje z Wawellovo armado.
Položaj Italijanov v Libiji je postal v zadnjih dneh še težji, ker so z juga začeli prodirati oddelki afriške vojske “Svobodne Francije”, ki je odpovedala pokorščino vladi v Vi-chyju. Ti oddelki sicer ne štejejo več ko 35.000 mož, vendar pa je verjetno, da bodo Grazianiju jmvzroča-li hude skrbi, ker se bo morala njegova oslabljena vojska boriti na dveh frontah.
V Abesinijo so Angleži vdrli z za-pada in z juga. Upor domačinov proti Italijanom se širi in pregnani abesinski cesar Ilajle Selasije je že spet na domačih tleh in je prevzel vodstvo upora. Italijani se drže, kakor zagotavljajo zadnja poročila, le še v
važnejših naselbinah in prometnih središčih, vendar pa je verjetno, da se bodo popolnoma umaknili iz Abe-sinije v Eritrejo ter skušali tam kljubovati britanski vojski. Angleži so vdrli tudi v italijansko Somalijo in dosegli v par dneh že znatne uspehe.
Imperij, za katerega je Italija toliko žrtvovala — in ne samo tekom svojih afariških vojn, marveč tudi v mirnem času, ko je morala pokrivati deficite svoje kolonijalne uprave —• se maje in ni izključeno, da ga' bodo Angleži popolnoma zrušili.
Boji v Albaniji
. .General Cavallero, novi vodja italijanske vojske v Albaniji, si hudo prizadeva zadržati Grke, ki vkljub vedno večjim oviram napredujejo in se bližajo Valoni. Cavallero je spravil v Albanijo nekoliko svežih divizij, ki jih sedaj poganja proti grškim postojankam. V Rimu se že veselijo, da se je položaj v Albaniji “stabiliziral” in upajo, da se bo Ca-valleru končno posrečilo preiti v uspešno ofenzivo. Grki so menda začeli čutiti naraščajoči odpor italijanske vojske ter so AngRže zaprosiii za ojačenja. Zaradi te zadeve je bil te dni v Atenah general Wawell. Verjetno je, da bodo Angleži storili vse, kar je v njihovih močeh, da o-krepijo fronto v Albaniji. Morebitni uspehi Cavallera bi demoralizirane Italijane spet spravili h korajži in bi tudi vplivali na politični položaj Balkana.
V sedanjem trenutku, ki utegne biti odločilen za usodo Grčije, je grški narod zadela huda zguba s smrtjo njenega voditelja generala Meta-xasa. V Rimu nič ne prikrivajo svojega veselja zaradi Metaxasove smrti. Pravijo, da jih je usoda rešila “odločnega in sposobnega” sovražnika, in mislijo, da je to znamenje, ki napoveduje boljšo srečo italijanski vojski.
V Milanu, Turinu in drugod so baje izbruhnili nemiri
zelistov in pristašev bivšega kralja Jurija. Leta 1933 je prišla na oblast ljudska stranka pod Caldarisem, ki jo je leta 1935 hotel Venizelos strmoglaviti z revolucijo levičarskih krogov, a jo je zadušil general Kon-dylis. Venizelos je moral zbežati nazaj v Pariz. Vlada je objavila napol diktatorsko oblast in se mimo pripravljala na uvedbo konservativne ustave, ko je general Kondylis nekega dne kar nepričakovano vlado Cal-darisa s pomočjo genialnega državnega udara podrl, ministre zaprl in samega sebe imenoval za predsednika vlade. V oktobru 1935 je bil kralj Jurij poklican nazaj iz pregnanstva, toda ni se maral vezati na politične načrte svojega “osvoboditelja;’ generala Kondylisa, ampak ga je prisilil, da je moral odstopiti. Že v aprilu 1936 je poklical na vlado generala Metaksasa, ki je takoj uvedel avtoritarni režim. S političnega vidika je srečen slučaj hotel, da so v razdobju nekaj mesecev zaporedno pomrli vsi vidnejši grški politiki in generali.
Od leta 1936 dalje je bil Mfetaksa-sov režim nemoteno na vladi in je Grčija na znotraj preživljala dobo mirnejših razvojev in tvornega napredka. Toda, kakor so ob priliki vseh prejšnjih prevratov igrali vodilno in pogostokrat tudi odločilno vlogo zunanje-politični prepihi, ki
I jim je Grčija zaradi svoje zemljepis-j ne lege vedno izpostavljena, tako je tudi Metaksasova vlada pieživljala mrzlico in vročino, odkar sta se na sredozemski pozornici začela pojavljati strogo obrisana tabora Anglije in Francije na eni, Nemčije in Italije na drugi strani. Položaj je postal usoden, kakor hitro je morala Grčija, ki po svojem nezmotljivem instinktu želi, da bi se hkrati oslanja-la na Anglijo in na Italijo, Balkanu in ostali Evropi pa izkazovala stoično nezanimanje, odločiti, da izbira med njima in se postavi ob stran enega proti drugemu, ko je njen življenjski obstoj vendar odvisen od tega, da se naslanja na oba. Notranja radvojenost, ki se sicer na zunaj zaradi diktatorskega režima ni odražala, je v Grčiji vzplamtela in so se, odkar je Italija vstopila v vojno, križali po grških dušah strašni dvomi in strašne krize. Nenadni izbruh vojne je morda preprečil novo revolucijo, v kateri bi bil grški narod v neljubi izbiri, pred katero ga je postavila evropska vojna, poiskal drugo rešitev. Toda vojna je nesoglasja pokrila.
Razburjena zgodovina zadnjih 25 let nam pravi, da grška duša še ni našla svoje politične ustaljenosti, ki so jo pred davnimi časi priporočali njeni filozofi.
Slaba sreča, ki preganja italijansko vojsko tako v Albaniji kakor v Afriki, je povečala nezadovoljstvo i-talijanskega ljudstva, čigar velika večina gotovo ni hotela vojne. Mussolinijeve zgrešene kalkulacije, da je nemška zmaga že zagotovljena z zlomom Francije, kalkulacije, ki so ga zapeljale, da je napovedal vojno, so Italiji prinesle sramoto vojaških porazov ter hude neprilike zaradi pomanjkanja živil in sirovin. Nič čudnega ni, če se večina italijanskega ljudstva sprašuje: Kaj je Italiji tega treba bilo? Ali ne bi bilo bolj pametno, da je ostala nevtralna, da je dobičkanosno kupčevala z vsem svetom in se gospodarsko krepila? Tudi pomanjkanje bi človek prenesel, ko bi videl, da je vojska slavna in zmagovita, stvari pa se tako razvijajo, da bomo ¿zgubili še ono, kar smo v Afriki tako težko pridobili.
Tako mislijo danes vsaj oni Italijani, ki niso fašisti. In teh je gotovo prav mnogo. Ni torej čudno., če svet, vkljub zanikanjem rimske vlade, verjame vestem, da so v Milanu, Turinu, Veroni in drugih mestih izbruhnili krvavi izgredi; da so v teh izgredih sodelovale tudi nemške čete, ki jih je sedaj v Italiji nekoliko divizij; da je nezadovoljstvo v vojski prišlo do izraza v uporih, tekom katerih so bili ubiti trije italijanski generali; da so se v Trstu miličniki uprli svojim predstojnikom tako, da je nastal hud pretep; da so ženske in otroci v istem mestu priredili demonstracijo, tekom katere so kričali : Dajte nam kruha; da se v Milanu, Turinu in drugod vsako jutro ponavljajo, vkljub policijskemu nadzorstvu, pod Mussolinijevimi slikami na stenah lepaki z nasvetom: Sam sebi konec stori!
Maršal Badoglio je interniran v svoji vili blizu Rima in je ne sme zapustiti. V nemilost so padli tudi general Soddu, ki je bil poveljnik čet v Albaniji, general de Vecchi, bivši guverner Dodekaneza, in drugi. Tudi glede Grazianija se širijo vesti, da bo odstavljen, ker je prišel z Mussolinijem v navzkrižje.
Zaradi teh in podobnih vesti se fašistični tisk hudo razburja in trdi, da so izmišljene. V Milanu in Turinu so fašistične organizacije priredile manifestacije, ki naj bi svetu dokazale , da so v Italiji vsi zadovoljni z Mussolinijem in s fašističnim režimom. Dokazujejo pa s tem samo to, da se je fašistični policiji takrat posrečilo zatreti javni izbruh nezadovljstva.
danske dinastije Schleswig Holstein-Glücksburg-Sonderburg. Toda general Metaxas je imel, kakor njegov tovariš Antonescu v Romuniji, -vsa pooblastila, ki so mu dajala skoraj neomejeno vladarstvo nad narodom Helenov.
Življenjski potek tega izrednega moža, ki je bil rojen na zapadnem grškemu otoku Kefaloniji v Jonskem morju, je mogoče razumeti samo v zvezi z revolucijami, na katerih je grška zemlja tako bogata po ponesrečenem vojaškem pohodu v Mali Aziji in popolnem uničenju takratne vojne sile. Ta ponesrečeni pohod, kateremu je v svetovni zgodovini komaj najti kaj enakega, je grško notranjo politiko spravil v tako strašno zmedo in je tako močno prizadejal celotno grško življenje, da je nastopila prava zlata doba za vso mogočo sodrgo, pustolovce in zločince. Toda tudi za veiike politike in borce za enotno in združeno Grčijo.
Konstantin, ki ga je po drugi balkanski vojni Venizelos pognal s prestola, je prišel leta 1920 spet nazaj in je poskušal z vojsko proti Turčiji osvojiti one predele Male Azije, ki so bili obljudeni od Grkov. Uspeh
General Metaxas
Metaxas je umrl
Preteklo sredo je nenadoma umrl v Atenah' vodja nove Grčije, general Ivan Metaxas. Bolehal je še delj časa v grlu in je svojo bolezen zaradi državnih poslov zanemaril. Zdravniška intervencija je prišla prepozno; operacija, kateri se je podvrgel, in transfuzija krvi niso mu mogle več pomagati.
*
Grčija je že poznala diktatorje, ko v Srednji Evropi s tem pojmom še niso imeli kaj početi. Grčijo z njenimi okroglo 7 milijoni prebivalci formalno vlada kralj Jurij II
iz
je bil strahoten poraz, ki smo ga pravkar omenili in ki je pahnil v brezmejno revščino veliko milijonov ljudi. To je bil vzrok, da se je leta 1922 moral Konstantin spet odreči prestolu. Ker pa je maloazijska pustolovščina ugled monarhije omajala v temeljih, je bil tudi njegov sin Jurij II. prisiljen, da se je leto kasneje odpovedal prestolu. Grčija je postala republika. Zdaj so sledila leta, v katerih je revolucija sledila revoluciji. Tedaj so trdili, da ima Gr-čka več generalov kakor, vojakov. Upori so bili na dnevnem redu in vojaki so že kar prezirali višjega častnika, ki ni vsaj enkrat poizkusil z državnim prevratom. Tedaj je svet zvedel za imena Condyllisa, Panga-llosa, Caldarisa in jih je kmalu zopet pozabil.
V tisti dobi se je Metaxas izredno živahno udeleževal strankarskih bojev v Atenah. Metaxas je bil častihlepen častnik, ki pa si je kmalu pred drugimi pridobil to prednost, da se je svojega posla temeljito priučil. še mlad se Metaxas ni omejil le na sodelovanje pri vojaških zarotah, temveč je pridno proučeval tudi politične razmere. Znal si je pridobiti zaupanje predpostavljenih in je bil tako poslan v kadetsko šolo v Potsdam. To mu je omogočilo višjo izobrazbo in širši razgled po svetu. Leta 1905 je stopil v diplomatično službo in je v naslednjih letih služboval na Dunaju, v Londonu, Pari-je zastopal svojo državo v Rimu kot zu in Varšavi. Od leta 1931 dalje pa poslanik.
že med balkansko vojsko v letih 1912 in 1913 je dokazal, da ni neuk v vojaških poslih. Kot 40-Ietnik je bil postavljen za šefa generalnega štaba. Grki so pod njegovim povelj-

Arg eni in s k e Ves t i
STRANKE V HUDEM BOJU
Spor med strankami radi‘volitev v Mendozi-i,ii Shnta Fe se je'zanesel tudi v zbornico, čigar posledica je bila odstop finanšnega ministra Pineda in ministra za zunanje zadeve dr. Roke, sé še ni polegel in zavzema še večje dimenzije. Govori se namreč, da bo odstopilo še nekaj ministrov.
Nesoglasje pa nima same te posledice, da sta ministra odstopila in bodo mogoče še drugi, ampak tudi zbornica ne more poslovati, kakor bi v nasprotnem slučaju, če bi bili složni. Vzrok nedelovanja pa leži v tem, ker hočejo radikali na vsak način, da se v zbornici razpravlja o volitvah v omenjenih provincah, ter pošlje interventor j a, čemur pa se demokrati z vso silo upirajo. Bodo li svojo namero radikali dosegli, bodo pokazala zasedanja, ki so se v tej zadevi začela v sredo. Oni sami sicer ne tvorijo zadostnega števila, toda računajo na nekatere antiper-sonaliste, lenciste in socialiste.
Sploh je spor jako resen in je kriza vsak dan občutnejša.
Mesto zunanjega ministra, ki ga je prej zavzemal dr. Roca, je zasedel dr. Rothe.
______
NAKUP LETOŠNJE KORUZE
Vlada bo pokupila letošnji pridelek koruze. S tem bo marsikaterega kmetovalca rešila skrbi.
KONFERENCA V MONTEVIDEU
V Montevideu so pričeli v pon-deljek, pod predsedstvom uruguay-skega zunanjega ministra dr. Guani-ja, razpravljati bolivijski, paraguay-ski, uruguayski, brazilski in argentinski zastopniki o zadevah, ki se tičejo republik ob La Plati.
Tej konferenci pripisujejo veliko važnost ter z gotovostjo pričakujejo, da se bo prišlo do popolnega sporazuma v vseh točkah.
Argentinsko delegacijo vodi dr. José Evaristo Uriburu.
- IThISv Vi ISPi GIBANJE PARNIKOV
Dne 9. 'februarja dospe španski parnik “Cabo de Buena Espejianza. Na potu sem’je tudi še “Cabo de Hornos ’ ’.
Poleg teh dveh španskih sta na poti tudi dva angleška parnika.
Francoski parniki se nahajajo še vedno v tukajšnjem pristanišču. “Mendoza” pa je najbrže na Mal-vinah, kamor so jo Angleži zavlekli.
Neobičajno' mnogo parnikov prihaja iz Sev. Amerike in Japonske.
PONAREJENI BANKOVCI
Po provinci Salta krožijo že nekaj tednov ponarejeni bankovci po 5 pesov.
Oblasti se zelo trudijo, da bi prišle na sled ponarejevalcem in raz-pečavalcem, toda do sedaj še brezuspešno.
Bankovci so zelo dobro ponarejeni ter jih je težko ločiti od pravih.
ANGLEŠKA KRIŽARKA V BUE-
NOSAIREŠKEM PRISTANIŠČU
V	ponedeljek je priplula v tukajšnje pristanišče angleška križarka “Cumberland;’ pod vodstvom kapitana križarke Rusella in kontraadmirala Pegrama, komandanta morske divizije, ki posluje v Južnem Atlantiku.
Vojna ladja je na svojem potu krenila v buenosaireško pristanišče, da se založi z živežem, v prvi vrsti z mesom, katerega so argentinski živinorejci brezplačno poklonili Angliji.
Kakor ob prihodu drugih vojnih ladij, so bili tudi mornarji te križarke od svojih sorojakov lepo sprejeti in pogoščeni.
V	sredo je “Cumberland” zopet odplula na svojo službo.
POMOČ ZADRUŽNIKOM
Ravnateljstvo Banco de la Nacion Argentina je odločila ustanoviti v nekaterih krajih Argentine “CA-JAS REGIONALES”, kar bi po na-
stvom osvojili severno obalo Egejskega morja. Ko pa je bila razglašena republika, se je Metaxas, pa čeprav je bil sicer pristaš Konstantina, vseeno živahno udeleževal novega republikanskega gibanja. Da ne bi zaostal za drugimi vidnejšimi grškimi politiki, je tudi Metaxas leta 1923 poizkusil z državnim prevratom, s katerim je hotel strmoglaviti vlado Pangallosa. Toda stvar ni uspela. Metaxas je moral oditi v Meko vseh političnih izgnancev, to je v Pariz. Tu je poizkušal, da bi zbral okrog sebe večji krog tam živečih grških izseljencev in emigrantov, kar pa se mu ni posrečilo. Kajti tisti, ki so ga poslušali, so mogli prav tako malo vedeti, kaj prav za prav namerava, kakor malo si je bil tudi sam o svoji bodočnosti na jasnem. Pozneje je prišla pomilostitev in Me-taxas se je spet lahko vrnil v Atene. Zdaj se je poizkusil kot časnikar in je tudi pridno hodil kot govornik na razne politične sestanke. To mu je prineslo poslanski mandat in mesto v poslanski zbornici. Venizelos je bil poražen na volitvah 1932—333 in je bil na svoja stara leta pregnan iz dežele. Umrl je v Parizu leta 1935. V tisti dobi Metaxas sploh ni bil na Grškem, ampak je iz Rima v primerni razdalji motril dogodke v svoji domovini. Pozneje so začeli monarhisti pod vodstvom generala Condyllisa spet zagovarjati obnovo kraljestva. Prinedili so ljudsko glasovanje in njegov uspeh je bil, da je kralj Jurij II. v mesecu aprilu 1935 spet lahko zasedel prestol svojih očetov. Komaj pa se je to zgodilo, je nenadoma umrl Condyllis in takoj za njim drugi voditelj monarhistov Caldaris v dokaj skrivnostnih okoliščinah. Zdaj je od stare garde ostal samo še Metaxas, kateremu je vladar kazal očitne simpatije. Pravijo, da je bil nekoč Metaxas v avdi-jenci pri kralju, ki ga je ob tej priliki vprašal, kaj bi najprej storil, ko bi njemu bila zaupana sestava nove vlade. Metaxas je malo pomislil, nato pa baje odgovoril: “Nekaj stotin ljudi bi poslal na otoke sredi morja,
razpustil bi poslansko zbornico, potem pa bi skušal skleniti z Italijani trgovsko pogodbo.” Kralj mu je baje nato odgovoril, da ga sicer ne more imenovati za ministrskega predsednika, da pa mu.lahko svetuje, naj napravi državni udar in naj na ta način pride do položaja, ki ga sicer zakonito ne more doseči.
Naj že bo kakor hoče, dejstvo je, da je 4. avgusta 1936 Metaxas v resnici postal ministrski predsednik. Kot voditelj države je res tudi postopal nekako v takem smislu, kakor naj bi bil njegov razgovor s kraljem. Takoj je razpustil zbornico, svoje politične nasprotnike je dal poloviti in jih poslati na otoke, potem pa je nemudoma sklenil trgovske pogodbe z Italijo, Jugoslavijo, Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo.
Zadnja štiri leta, kar je Grčija živela pod malim, a neumornim diktatorjem, je uživala dežela mir, kakor ga sicer nikdar ni bila vajena. O nobeni revoluciji ni bilo slišati. Koliko stotin svojih prijateljev in sovražnikov je Metaxas poslal na otoke in koliko jih je poslal na Karonov čoln, ni mogoče natančno zvedeti. Toda splošno sodijo, da je njih število dosti manjše, kakor pa bi bilo število žrtev, ki bi jih upori in prevrati zahtevali, ako bi se njegovim sovražnikom posrečili njihovi načrti.
Dne 28. oktobra je Grčijo napadla Italija. Svet, ki ni poznal velikega dela, ki ga je Metaxas izvršil na tihem za obnovo Grčije in njene vojske, je bil prepričan, da bo Grčija morala kloniti. Metaxasovo delo pa je obrodilo uspehe, katerim smo se morali vsi čuditi. Grčka vojska je reagirala tako, da je ne samo vzdržala začetni naval Italijanov, marveč jih je kaj kmalu potisnila iz Grčije v Albanijo ter jih doslej tolkla v vseh spopadih, šele tedaj je svet postal bolj pozoren na Metaxasa, moža, ki je iz razburkane Grčije znal u-stvariti organizirano in disciplinirani) državo, ki si je mogla čelo privoščiti, da velesili Italiji uspešno pokaže zobe v borbi za svojo neodvisnost.
’	‘V	'vC '	*	■( Y ■%
še pomenilo “HRANILNICE IN POSOJILNICE”.
S tem hoče Banco de la Nación pomagati v prvi vrsti poljedelcem v tistih krajih, kjer ne obstojajo še njene podružnice in kmetje radi tega ne morejo dobiti cenega posojila, kar jih prisili, da si izposodijo od ljudi - oderuhov, katerih pa po kampu kar mrgoli.
Da bo ta svoj jako hvalevreden namen, čim boljše vršila, je Banco de la Nación poverila nalogo dajanja posojil že obstoječim zadrugam, ker smatra, da iste najbolj poznajo svoje članstvo, kateremu iahko zaupajo. Vsak član bo lahko za svoje
potrebe dobil do višine $ 3000_za
dobo 360 dni, torej eno leto. Koliko in komu se bo dalo posojilo, bodo odločali odbori zadrug, torej člani sami. Obresti bodo najnižje in v nobenem slučaju me smejo biti višje kakor pri banki sami. Banka si pridrži pravico nadzorstva nad tem poslovanjem s tem, da bo postavila po potrebi uradnika, ki bo vse knjige in druge stvari uredil, oziroma pregledal, ako jih sama zadruga ne more.
Na ta način je Banco de la Nación priznala, da upošteva zadruge,
■ in da jim hoče, oziroma njihovim članom, pomagati. To pa ne bo samo razveselilo zadružnike, ampak bo dalo več vspodbude omahljivcem in takim, ki do sedaj še niso vstopili v zadružne vrste. Radi pomanjkanja čuta skupnosti, je trpljenje zemlje-delcev, kakor industrijskih delavcev, z raztresanjem moči, še bolj otežkočeno. Sedaj pa jim največji argentinski bančni zavod, kateremu je tudi na tem, da bi argentinski kmet dobro živel, ponovno dokazuje, da bo pomagal le tistim, ki so se med seboj povezali v zadruge, ker smatra te vrste organizacije “kot najsolidnejše in za obrambo delavskih pravic najprimernejše”. To je ponovno dokaz, da smo imeli prav, ko smo zagovarjali zadružništvo in pisali, da je prihodu j ost v zadružništvu.	A. Š.
GRADIŠČE - BUENOS AIRES, 1. februarja 1941.
Naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem j | in znancem, da nam je 29. decembra na Gradišču pri Prvačini umrl naš ljubljeni oče, brat in stric
Ivan Krševan
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil 30. decembra 1940 na domačem pokopališču.
ŽALUJOČI:
Gizela, hči, in Viktor, brat in sorodniki v Argentini — soproga, hčeri, sinovi in ostali sorodniki v domovini.

DOMAČE VESTI
ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE
Iz Črnič na Vipavskem smo z veliko zamudo prejeli vest, da je na Ravneh umrl v 68 letu starosti, Leopold Ušaj.
Pokojni je bil blagega značaja in skrben gospodar in oče. Zapušča v domovini soprogo in pet otrok, od katerih eden se nahaja pri vojakih, tu v Argentini pa hčer Slavico, poročeno Peljhan.
Naj mu bo lahka domača gruda. Preostalim pa naše iskreno sožalje!
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs, Aires
U. T. 54 - 3588
VRAČANJE IZSELJENCEV V DOMOVINO
Jugoslovansko kr. poslaništvo v Madridu javlja, da so pogosti slučaji, da jugoslovanski izseljenci dospejo v Portugalsko in Španijo, z namenom, da gredo domov. Niso si pa preskrbeli tranzitne vizume zemelj, preko katerih jim je dospeti v domovino.
Ker tedaj teh vizumov nimajo, jili tamošnje oblasti zadrže in preteče mnogo časa, da ti potniki dobijo potrebne listine, da zamorejo pot nadaljevati. Razen tega jih doleti še’ kazen, ker se niso držali predpisov. Zelo neprijetno je posebno za tiste, ki nimajo dovolj denarja za se vzdr-žavati, dokler ne pride dovoljenje.
Radi tega kr. poslaništvo opozarja vse -one izseljence, ki potujejo v domovino, da si že v državi, v kateri bivajo preskrbe potrebne listine od vseh držav preko katerih imajo potovati.

OBJAVE POSLANIŠTVA
NOV GROB V DOMOVINI
V nedeljo 29. decembra je umrl v Gradišču pri Prvačini Ivan Krševan po domače Splacev, star 67 let.
Krševan, večletni cerkveni ključar, je bil pošten, priden in skrben gospodar in oče, ter je svoje številne otroke tudi dobro vzgojil. Bil je drugače vedno zdrav, pred šestimi meseci pa ga je napadla bolezen, kateri je podlegel.
Da je bdi pokojnik spoštovan, je pokazal pogreb, ki se je vršil naslednji dan 30. deecmbra, katerega so se udeležili ljudje, ne le iz Gradišča, ampak z vse tamkajšnje okolice.
Pokojni Krševan zapušča v domačem kraju žalostno soprogo, dve hčeri in enega sina. V Jugoslaviji dva sina, tukaj v Argentini pa brata Viktorja in hčer Gizelo, ki je zvesta naročnica Slovenskega lista.
Blagemu pokojniku naj bo lahka domača gruda. Preostalim doma, sinovoma v Jugoslaviji ter bratu Viktorju in hčeri Gizeli tu med nami pa naše iskreno sožalje!
Avda. de Mayo 1370/111.
U. T. 37 - 4551
Kr. jugoslovansko poslaništvo išče ter poziva, da se mu javijo sledeči izseljenci ¡
Erceg Jožo iz sela Duzine, občina Vrgorac. Javljal se je do leta 1929 iz Rosaría.
Grilc Ofelija. Nahaja se menda v mestu Donadeu F.C.C.C.
Krešo Juso. Pred 4 leti se je zglasil iz Rosaría.
Ivanac Miro, iz sela Ugljane. Pred 8 leti, ko se je zadnjikrat zglasil, je bil zaposlen pri družbi Mihailovič kot mornar.
J
( Soba v najem j
j SLOVENSKA DRUŽINA ODDA j
| V NAJEM ENO SOBO n. BREZ j I	*
f KUJINJE ZA $ 30 MESEČNO. J
IPASCO 1336 dep. 1 —- B. Aires j
I	t
..•«•»•«•..•..•..•»i

Marsa Matruh. vrata v Egipt
Na sredi poti med egiptovsko-li-bi.jsko mejo in med Aleksandrijo leži na sredozemski obali Marsa Ma-t-rph. V tej trdnjavi sede angleške čete in varujejo vdor proti Aleksandriji od zahoda prav tako, kot straži pristaniško mesto Abukir Aleksanrrijo od vzhoda. Kdor hoče imeti Aleksandrijo, mora prisiliti k padcu eno od omenjenih dveh utrjenih postojank.
Boj za pot v Indijo in za Egipt, ki je ključ do te poti, se v zgodovini ni spremenil. Napoleon je hotel Angleže zadeti v Egiptu. Napadel je Abukir. Njegova mornarica je bila premagana, njegova suhozemna vojska pa je zmagovala. Francozi so bitko dobili, niso pa mogli pobrati sadov svoje zmage. Kar je delal Napoleon pri Abukiru je poskušal sedaj Graziani pri Marsa Matruhu, pa ni imel sreče. Podobnost med sedanjo in tedanjo vojno ni velika. Tudi takrat je Napoleon prepričeval pašo v Kairu, da se ne bori proti Mamelukom, ampak da hoče le iztrgati Angležem pot v Indijo.
Francoski pisatelj, ki je pred leti obiskal Marsa Matruh, je zapisal o tem mestu: da je pod zemljo razrito od samih betoniranih trdnjav. Življenje je tam pusto in prazno, maloštevilne stotine ljudi morajo prenašati hudo žejo. Industrija, obrt in poljedelstvo so brez pomena. Nad zidovi in stolpi štrle topovske cevi. “Marsa Matruh je”, pravi Paul Mo-rand, “kakor da bi bila sredi vojne; le sovražnik manjka”. No, sedaj je prišel tudi on.
Kakor že znano so bili Italijani pregnani iz Egipta ter jih Angleži gonijo še dalje ter obstoja še nevarnost, da Italijani izgube vse afriške kolonije z Abesinijo vred.
Nič ni novega na svetu. Kdor brani Marso Matruh, ve tudi, kam mora usmeriti svojo obrambo. Če pride napad proti Aleksandriji po morju, mora računati s to trdnjavo, ki s svojimi topovi obvlada velik del morja. Če pride napad od zahoda, naleti na Marso Matruh, Ako se pri-bližuje Aleksandriji globlje v notranjost, se bo težko izognil območ-i ju topovskega ognja iz Marše Ma-truha, ki sega 3 km globoko. Velja pa: kdor ima Marso Matruh, ima Aleksandrijo in kdor ima Aleksandrijo, ima Sueški prekop.
: mm mmmm: ; ¡¡m ; mm >am. -mm. mm mm mm mm mm 'mm mm : mm mm. 'mm mm 'mm
»
%
“SLOVENSKI DOM”
i! Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
PROSTORI:	odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer
naprej; ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti-od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se pre-./t/čita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženskem otroke.
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
«n« mmmm 'mm:, mmmm >am mm mmmm mm mm.. mm; mm mmmm
■
V?
1
V*
i
Sg
1
I
■
«5
V
S?
$
i i¿
v?
'i
mm

Vesti iz organizacij
Pik-Nik
SLOVENSKI DOM bo priredil v NEDELJO 9. FEBRUARJA v SAN ISIDRO R. s postajališčem v RECREO BOQUERON
VELIK PIK NIK
Recreo “BOQUERON” se nahaja tri kvadre od železniške postaje.
Od postaje do prostora, kjer bomo imeli pik-nik, bodo kažipoti, po katerih se bo lahko vsak ravnal, in nas ne bo mogel zgrešiti.
Vršile se bodo razne tekme za moške, ženske in za otroke: skok v daljavo, tek na daljavo, itd. Zmagal-cem bodo izročene lepe nagrade.
Pridite vsi rojaki in rojakinje, ter družine s svojimi otroci, da se v prosti naravi poveselimo in naužijemo svežega zraka in sonca.
IGRALA BO ČEŠKA GODBA.
ZA PIJAČO BO TUDI DOVOLJ PRESKRBLJENO.
Torej na svidenje v nedeljo 9. februarja!
Odbor Slov. doma
Prireditve “Sloven-doma”
NA PUSTNI TOREK: ples in co-riandoli.
V SOBOTO 1. MARCA pa tudi ples in coriandoli.
Pri vseh prireditvah bo sviral znan in priljubljen “ČEŠKI ORKESTER”.
Rojaki in rojakinje udeležite se v čim več jem številu teh naših prireditev.
DRUŠTVO “SLOVENSKA KRAJINA”
bo imelo v soboto 15. februarja ob 9 uri zvečer
Veliko kulturno
prireditev
V	nedeljo 9. februarja zlet v San Isidro.
V	Soboto 22. februarja, v torek
25.	februarja in v soboto 1. marca pustne zabave v Slovenskem domu, ulica Gral. César Díaz 1657.
Na Belo nedeljo 20. aprila velika prireditev v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832.
Poziv
Odbor “Slovenskega doma” poživlja svoje članstvo, da opravi svojo dolžnost pri blagajniku.
Bliža se namreč občni zbor, pa je treba radi tega zadevo urediti. Kdor ne bo do občnega zbora v redu s članarino, ta ne bo imel pravice glasovati, niti ne bo mogel biti voljen v odbor.
Občni zbor “Sloven-
ske Krajine”
v dvorani Avda. Galicia 357 na Pi-neyru (tri kvadre od avenide Pa-von) s sledečim sporedom:
1.	Petje — mešan zbor.
2.	‘ ‘ LAŽIZDRAVNIK ’ ’, — burka v dveh dejanjih.
Na prireditvi bo tudi bogat srečo-lov, šaljiva pošta in ples do jutra.
Do dvorane iz mesta se mere s sledečimi vozili:	Omnibus 1 in 59,
tramvaj 28. in 29. Od mosta Barra-cas omnibus 5, 11, 15 in pultnan 151.
Rojaki in rojakinje ne zamudite prilike posetiti to prireditev.
ODBOR
Obvestilo društvom
Razna društva iz provinc, mesta in izven Argentine, so nam poslala prireditvene oglase v objavo. Objaviti jih pa žal nismo mogli, ker ‘ ‘ Slovenski list” radi stavke tiskarniškega osobja ni izšel. Drugače bi to storili radevolje.
Prosimo pa društva, ki so imela med tem prireditev, da nam pošljejo svoja poročila.
SLOVENSKA GLASBENA UMETNOST
(Nadaljevanje in konec)
Društvo “Slovenska Krajina” bo imelo v nedeljo 9. februarja ob 4 uri in pol popoldne svoj II. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo tajnika, blagajnika in drugih funkcijonarjev.
2.	Volitev odbora.
' 3. Slučajnosti.
Vse člane se poživlja, da se tega občnega zbora udeleže.
Odbor.
Pustne zabave
“Slovenski dom” bo imel v svojih društvenih prostorih ulica Gral. César Déaz 1657, pustne zabave naslednje dni:
V SOBOTO 22. FEBRUARJA:
Igra,petje, ples in coriandoli.
VAŠA BANKA PRIJATELJICA
To izročilo se je vzdržalo še tudi po francoskih vojnah, ko so začeli v posvetno glasbo prodirati romantični vplivi, medtem ko se je v cerkvah, ki so bile v tej dobi povečini že spremljane z orglami, še vedno vzdrževal italijanski klasicizem. Njegov zadnji pomembni zastopnik je bil plodoviti Gr. Rihar (1796— 1863), ki je uglasbil nad 350 pesmi in vzgojil dolgo vrsto učencev. Ti so potem med ljudstvom visoko dvignili cerkveno petje in glasbo. Razen Riharja, ki si je zelo prizadeval izgnati iz cerkve stare “piskače“ in njih poskočne “viže” ter jih nadomestiti z lepimi cerkvenimi skladbami, so iz te dobe pomebbni še B. Potočnik, G. Mašek in J. Mihevc.
Proti Riharjevi rokokojski glasbi je polagoma nastal odpor med mlajšim rodom, ki je zastopal cecilijan-sko smer. Na čelu te nove religiozne j še smeri je korakal glasbeno visoko'naobraženi A. Foester (1837— 1926), rojen Čeh, ki pa je deloval nad 60 let med Slovenci ter pripomogel k ustanovitvi orglarske šole “Cecilijanskega društva” in k ustanovitvi “Cerkvenega glasbenika”
čigar glasbene priloge je urejeval 31 let. Poleg mnogih cerkvenih in posvetnih skladb, (vseh skupaj je skomponiral nad 800), je uglasbil tudi prvo slovensko res umetniško opero “Gorenjski slavček” )prvič igrana 1872) in opero “Dom in rod”. Njegova stremljenja so vneto podpirala A. Hribar in H. Satt-ner, a v začetku tekočega stoletja je dobila slovenska glasba še novih pobud od dr. Fr. Kimovca in izredno plodovitega St. Premrla. Tudi iz njiju šole je izšlo mnogo nadarjenih glasbenikov (Tomc, Mav in dr.). Vsi so dali cerkveni glasbi resen značaj, jo poglobili in tudi formalno visoko dvignili.	0;-..;..<
Sredi preteklega stoletja se je začela z nastopom romantike visoko in naglo dvigati tudi slovenska posvetna glasba z izrazito narodno smerjo. Pa je ustvarila nepregledno množico zborov, kantat, koračnic, več oper itd. Njena prva pobornika sta bila J. Fleišman in K. Mašek, a potrebam po narodnih, družabnih in političnih manifestacijah so s primernimi skladbami ustrezali Haj-drih, Nedved, A. Leban, M. Vilhar in dr. Ti so prebili led slovenski posvetni umetni glasbi, nakar se je po kakovosti in obsegu hitro dvigala. Med najodličnejše preporoditelje spada tudi tukaj Anton Foerster, za njim pa bratje Josip, Gustav in Benjamin Ipavec. Poslednji je uglasbil opereto “Tičnik”, ki je časovno druga slovenska opereta in lirsko opero “Teharski plemiči” (prvič izvajana 1892). Dalje iz te dobe so D. Jenko, Fr. Gerbič, Volarič, Fr. S. Vilhar, H. Satner in dr. Vsi ti so ustvarili slovenski glasbi trdne in trajne temelje, tako da je odslej vzporedno korakala z vsem ostalim umetnostnim gibanjem m razvojem.
Z nastopom impresionizma v literaturi in likovni umetnosti še je že tudi v glasbi pojavila moderna, ki se je učila v sodobni evropski glasbi, a je vendar temeljila z ■vsem svojim bistvom v domači slovenski zemlji. Nastopila je 1. 1901. Z veliko glasbeno revijo “Novi akordi”, ki jo je urejeval prof. G. Krek, a najizrazitejša osebnost med njimi je A. Lajovic, ki je uglasbil mnogo samospevov s spremljanjem klavirja ali orkestra zborov in razna orkestralna dela. Eden najplodovitejših in najpriljubljenejših novejših slovenskih skladateljev je pa E. Adamič, ki se je naslonil zlasti na narodne tekste, •i ritmiko in melodiko. Poleg navedenih treh vodilnih zastopnikov moderne so se zbrali okoli “Novih akordov” še O. Dev, Pavčič, Vodopivec, Premrl, Schwab, V. Parma, R. Savin in dr. Zadnja dva sta napisala tudi več oper.
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
CASA CENTRAL.:	25 DE MAYO SI
AGENCIA N ®	1:	CORRIENTES 1900
DIRECCION GENERAL: CURASAO
Veliki zavod
“RAMOS MEHA” Venereas
Po vojni so pa nastopile seveda najmodernejše struje, ki streme za poglobitvijo muzike in potenciranjem izrazitosti, ne oziraje se na zvok. Zlasti vokalna glasba je doživela nov zalet, medtem ko se pojavlja instrumentalna močneje šele v zadnjih letih. Na splošno pa tiči v slovenski glasbi izredna notranja življenjska moč, ki čaka na ugodne razmere, da se utelesi. Uveljavili so se posebno Škrjanc, Ravnik, Kogoj, Tomc, Osterc, Arnič, Ukmar, Bravničar, Šivic in dr.
Enako naglo je napredovala in se visoko razvila tudi reproduktivna glasbena umetnost. Od 1. 1701. deluje že omenjeno “Filharmonično društvo”, 1. 1872. je bila ustanovljena “Glasbena Matica” (nje duša je bil dolgo let M. Hubad) s slovečim pevskim zborom, z glasbeno šolo, s konservatorijem in z glasbenim založništvom. L. 1877. ji je sledilo “Cecili-jansko društvo”, posvečeno pospeševanju cerkvene glasbe, od 1. 1892. imamo stalno slovensko opero in 1. 1939. je bila končno ustanovljena še “Glasbena akademija”. Slovenci i-mamo celo vrsto odličnih pevskih zborov (zadnja leta slovi najbolj “Akademski pevski zbor”, vodja Marolt), z lokalnimi pevskimi zbori, godbenimi društvi itd. so pa vse slovenske pokrajine že več desetletij naravnost poplavljene. Za vzgojo podeželskih organistov in voditeljev zborov si je pridobila mnogo zaslug orglarska šola ki jo vodi St. Premrl. Veselje do umetnega petja celo med priprostejšim ljudstvom ni morda nikjer na svetu tako razvito kot pri nas Slovencih in številni slovenski solisti so se uspešno uveljavljali po velikih evropskih odrih.
MOHORJEVE KNJIGE
Mohorjeve knjige iz Jugoslavije so že dospele. Vsak naročnik, ki je knjige naročil in seveda tudi plačal, jih prejme pri Franc Laknerju, v banki Germánico, ali pa Warnes 2215 na Paternalu.
Naročniki na deželi jih bodo pa dobili prihodnji teden.
Letopis
Koledar, kateri obsega zanimive in koristne članke naših rojakov-strokovnjakov je že davno izšel, vendar je še veliko rojakov in rojakinj, ki si ga še niso nabavili.
Rojaki, preskrbite si ga čimprej, saj mu je cena samo $ 1— in to vsoto lahko vsak zmore. Sploh pa je koledar mnogo več vreden, ker obsega nekatere članke, kateri zamo-rejo marsikateremu veliko koristiti.
V	UREDNIŠTVU SE NAHAJA
PISMO
V	uredništvu Slovenskega lista ima priporočeno pismo iz Ljubljane gosp. Franc Cerkvenik, katero more sprejeti od 8 ure zjutraj do 9 ure zvečer.
NAROČNIKI!
Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino poravnati, ko Vas obišče naš inkasant na Vašem domu.
Naročnino nam lahko nakažete tudi potom Giro Postal, ali Bonos Postales, naslovljene na “Slovenski List”.
POMAGAJTE NAM IZBOLJŠA-
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi naprava-, mi in z izvrtanimi SPECIJALTSTI je| edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-plačevanje.
Z glasbeno zgodovino so se bavili zlasti dr. Čerin, dr. Mantuani in Fr. Marolt, z glasbeno sistematiko pa dr. St. Vurnik in V. Ukmar.
Iz knjige “Slovenija in Slovenci” ter “Slovenski možje”.
MATRIMONIO
Dobi sobo brezplačno, skrbeti za otroka, in nekaj malega dola v kuhinji.
Informacije:	Caning-Soler 44,34,
dto. 2.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
Slovenski stavbenik ¡
Za načrte, betonske preračune! | in Firmo, r
-obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 I
TI LIST S TEM, DA IMATE VEDNO VNAPREJ PLAČANO NAROČNINO !
NAŠO RADIO-URO MORATE POSLUŠATI OB SOBOTAH ZVEČER
Jugoslovanska radio-ura se ne prenaša od 18. januarja več ob nedeljah od 10.15 dalje, marveč ob sobotah zvečer, od 7.15 do 8. ure, in sicer po isti oddajni postaji kakor doslej : LS2 Radio Prieto.
Na ta način bo ustreženo tudi mnogim rojakom v notranjosti dežele, ki podnevi niso mogli slišati Radio Prieto, dočim se ta postaja sliši ob večernih urah po vsej repu-blikiv . ,
9V<


DELO DOBI
zakonski par Visti.
Pl n ¿n rlnUvn
brez otrok v Bella
>a*c mmmmm&mm rm& ÿam. ¿srk ¿sbk ssbk ym;mmmx:.wm mamam
»
I
Kv
t
y
p
y
R
Slovenci doma in po svetu
»
55
»
9
I
55

VESTI IZ PRIMORSKE IN JUGOSLAVIJE
18 POROK HKRATU PRED ENIM OLTARJEM
V Podkraju na Vipavskem je nastanjen bataljon črnih srajc “Tre-visso’;; moštvo tega bataljona sestavljajo črnosrajčniki iz furlanskega mesta Tre viša in njegove okolice. Zadnjo soboto, 12. oktobra, je ta bataljon obhajal izredno slavje: 2 častnika in 16 mož so se ta dan istočasno poročili. Neveste, same Trevi-žanke, so se pripeljale s svojci, pričami in svati v treh avtobusih naravnost iz Trevisa v Podkraj, kjer so jih nestrpno čakali ženini. Kmalu po njih dohodu je bila poroka. Poročni obred je izvršil višji vojaški duhovnik msgr. Rubino pred oltarjem, ki so ga nalašč za to slovesnost postavili na prostem. Po priložnostnem duhovnikovem nagovoru je vseh 36 zaročencev zapovrstno, bolj ali manj krepko izreklo svoj “da” in je bilo vseh 18 parov ^apored povezanih. Velika svojevrstna poročna slavnost je vzbudila v vsej deželi in tudi v državi radostno pozornost. Udeležili so se je tudi številni vojaški in civilni odličniki.
CENE MESA V GORICI
Za nadrobno prodajo .mesa so v Gorici določene sledeče cene: volovsko meso v zadnjem delu brez kosti stane 1 kg 14.80 lir, v sprednjem delu s kostmi 8.80 lir, kravje meso te vrste se prodaja kg po 13.80 in 7.80 lir, petra, jezik, možgani stanejo po 11 do 13 lir kg.
LABINJSKI PREMOGOVNIK RAZŠIRJEN
Pred kratkim je bil slovesno o-tvorjen nov rov v labinjskem premogovnem ležišču. Vhod v novo jamo je na labinjski ravni, dobrih 5 km oddaljen od naselja Arna. kjer je središče istrskega rudokopnega podjetja. Novi rov je 600 m globok in pelje do še nedotaknjenih osrednjih bogatih žil. Po novem rovu bo prevoz dragocenega podzemeljskega bogastva zelo olajšan in pospešen.
NAGRADA ZA DVOPČKE
Nagrade za dvojčke še vedno dele. Tako je oktobra meseca podelil v imenu Mussolinija goriški prefekt Mariji Volk iz Dobravelj na Vipavskem nagrado 800 lir, ker .je rodila zdrave dvojčke.
PRI KASACIJSKEM SODIŠČU OPROŠČEN
Dne 29. maja 1.1939 se je v bližini Gorice pri mostu, ki pelje čez Sočo proti Ločniku, pripetila strašna avtomobilska nesreča. Na ovinku, ki pelje na most, je težko naloženi priklopni voz velika tovornika zdrknil s ceste in ubil 4 vojake, ki so stali ob kraju. Šoferja Ivana Jereba Iz Idrije, ki je vozil za firmo Giannini iz Idrije, so zaprli in v avgustu ga je goriški tribunal obsodil na 2 leti ječe. Ubogi mož se je smatral za nekrivega; grozne nesreče ni zagrešil on, ampak nesrečen slučaj. Pritožil se je zato proti obsodbi in višje sodišče v Trstu mu znižalo kazen na 14 mesecev. Jereba, ki je tc kazen že odsedel, je pa krivica bolela, njegova vest mu je pravila, da je nedolžen. Pritožil se je zato še na kasači jsko sodišče v Rimu. To je sedaj njegov vklic sprejelo in odredilo novo razpravo pri apelacijskem sodišču v Benetkah, kjer je bil Jereb 8. novembra oproščen.
ZARADI UBOJA 17 LET JEČE
Dne 5. februarja se je v Sedlu v Kobaridskem kotu prigodil za naše razmere nenavaden krvav zločin. Neki 23 letni Josip Baloh je z nožem do smrti pobil sovaščana Franca Kozmančiča. Vzrok je bila ljubosumnost Ubijalec je prišel pred poroto v Gorici. Razprava je trajala tri dni. Zaslišanih je bilo 17 prič, ki so jasno dokazale polno obtoženee-vo krivdo. Državni-pravdnik je zahteval najstrožjo kazen. Sodišče mu je prisodilo 17 let težke ječe. Pri tem je upoštevalo še olajševalne o-koliščine, da je bil ubijalec izzvan in da ni prav pri zdravi pameti.
Aleksander Štoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
SMRTNA KOSA
V Podsabotinu pri Gorici je v torek 8. oktobra mirno v Gospodu zaspal g. Anton Obid, oče tamošnjega župnika. Rajni je bil doma iz Slovenske Benečije. Bil je skrben, pošten, pravi krščanski oče in mož. Po poklicu mizar je vso svojo številno družino — 11 otrok je bilo _ s svojo izredno delavnostjo spravil do dobrega kruha. Po svetovni vojni se je preselil na Goriško, kamor si je vedno želel; kupil si je skromen dom v Biljah pri Gorici. Ko so sedaj v vsokih letih — dosegel je 78 let — začele njegove telesne moči pešati, ga je povabil sin župnik k sebi v Podsabotin, kjer je v torek ob strani svoje zveste življenjske družice po kratki bolezni umrl. V četrtek 10. oktobra dopoldne so ga ob spremstvu številnega ljudstva slovesno pokopali. Naj mirno počiva •v naši goriški zemlji, katero je iskreno ljubil.
GOBE
Na Goriškem so gobe priljubljena jed, zato jih tudi vedno dobite na goriškem sadnem trgu. Navadno začnejo v maju. Na goriški trg pridejo iz najbližje goriške okolice: iz znanega državnega gozda Panovca in iz njegove okolice tja do Šempasa, prinašajo jih pa tudi Brici in Kraševci. Sedaj v jeseni, ko se pogosto menjajo topli dnevi z deževnimi, je za gobe zelo ugodno vre-
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah» obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
me, je za gobe najboljša letina. Letos, ko je z marsičem treba štediti in se marsikaj že težko dobi, je povpraševanje po gobah naraslo. Od maja do septembra je prišio na goriški trg preko 10.000 kg gob, samo v septembru preko 6000 kg. Cena gre od 3—12 lir za kg, že dobre in okusne se dobi po 6 lir kg. Prodaja se vrši pod strogim nadzorstvom. Tržni komisar podrobno pregleda vse na trg prineseno blago, preden se ga sme dati v prodajo.
PRESTOLONASLEDNIK PRINC HUMBERT V NAŠIH KRAJIH
V petek, dne 11. oktobra, je prestolonaslednik princ Humbert iz Po-stojnščine preko Hrušice in Črnega vrha dospel v Idrijo Najprej je nadziral vojaške vaje obmejnih čet, potem je posetil tudi mesto, kjer so se mu poklonili predstavniki civilnih oblastev. Iz Idrije je odšel v Cerkno. Na vsem njegovem potu ga je domače prebivalstvo pozdravljalo.
Dijaki povabljeni h kralju na dvor
120 najodličnejših dijakov, malih maturantov, je povabil za praznike na dvor mladi kralj Peter II. Izbrani so bili najboljši dijaki iz vseh srednjih šol v državi, ter so bili sedem dni gostje na dvoru.
DIVJAČINA V JUGOSLAVIJI
Posredne posledice.bojev na albanskem bojišču trpi tudi jugoslovansko prebivalstvo ob albanski meji. Zaradi neprestanih eksplozij topovskih in letalskih granat in drugega streljanja so iz albanskih gozdov pobegnile skoro vse zveri in se zatekle v naše kraje. Še nikoli niso prebivalci videli tolikšne skupine volkov, kakor prav to zimo. Pojavile pa so se tudi cele jate divjih ptic, ki so se prav tako preselile iz ogroženih in nemirnih albanskih krajev k nam. Jasno je, da dela ta
RESTAVRACIJA
“PRI ŽIVCU”
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Oprava in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Patemal
Š fotografija!
| “LA MODERNA” |
I VELIK POPUST PRI
FOTOGRAFIRANJU g * Ne pozabite
I FOTO “LA MODERNA”
|	S. SASLAVSKY
| Av. SAN MARTIN 2579 A % Telefon; 59-0522 - Bs. Aires ^
¡p	gg
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
nadlega samo škodo obmejnemu prebivalstvu, kajti sestradani volkovi napdajo vse živo, na kar zadenejo.
PORTAL ZNAMENITE TROGIR-SKE KATEDRALE SO ZAČELI ČISTITI
V tku stoletij se je na kamenitem portalu nabrala nesnaga in posledice razjedajoče vode in zato bodo za 700-letnico obstoja katedrale portal tako prenovili, da se bo jasno videla vsa velika umetniška stvariteljska moč mojstra Radovana, ki je portal izdelal. Hrvaški listi pravijo, da krasni portal dokazuje, da je bila hrvaška umetnost pred 700 leti enakovredna evropski upodabljajoči umetnosti.
KAZNOVAN INDUSTRIJALEC
15 milijonov din. denarne kazni je naložilo finančno ministrstvo vele-industrijalcu Beutschu iz Kule v Vojvodini, ki je državo ogoljufal na davkih za 10 mili j. din. Šofer to varneje goljufije prijavil, nakar je posebna preiskovalna komisija ugotovila, da se šoferjeva prijava ujeina z resnico. Našli so namreč v posebni zazidani blagajni prave trgovske knjige, iz katerih se je točno videlo, da je‘judovska tovarna usnja državo temeljito goljufala. Šofer bo dobil za svojo prijavo 10%, namreč poldrug milijon dinarjev.
izjemo južnih obmorskih krajev, kjer takšnega mraza ni bilo, čeprav je bila tudi tam temperatura takšna, da so jo ljudje smatrali za mraz. Drava je že nekaj dni zmrzovala in so po njej plavale ledene plošče. Sedaj pa je nagici začela zmrzovati tudi Donava. Oblasti so zato morale ustaviti vso plovbo po reki. Le Sava je še čista. Pa tudi ta bo bržkone kmalu začela zmrzovati. Pojavile se bodo zopet ledene plošče in z njimi vse velike nevšečnosti, ki jih delajo ogromne skladovnice ledu v ozki tesni Donave pri Djeparu. Hud mraz ■vlada tudi v Bosni. Zameti so otež-koČili promet.
PRIJATELJSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO
Madžarsko časopisje še naprej razpravlja o sklenitvi prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko in opozarja javnost na bližajoči se dan obiska jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Mar-kovica v Budimpešti. Zunanji minister Cincar-Markovič bo prišel v madžarsko prestolico v družbi večjega števila jugoslovanskih časnikarjev.
Knez Pavle na slavi bojevnikov
Knez namestnik Pavle seje udeležil vBeograd u slave Društva nosilcev Karagjorgjevezvezde z meči, največjega odlikovanja za junaštvo na bojnem polju. Razenkneza je bil navzočen tudi srbski pravoslavni pa-trijarh in zastopniki več ministrov. Predsednik Blagojevič je podčrtal vdanost starih bojevnikov svojemu kralju, kraljevskemu domu in domovini. Med drugim je povedal, da se je doslej moglo ugotoviti, da je bilo za svoje junaštvo odlikovanih 3948 bojevnikov, od katerih je bila večina kmetov. Danes še živi 1701 odli-konanec. Vsi ti prejemajo za svoje zasluge v boju za domovino skromno podporo od države in nekatere druge olajšave. Po končanem obredu rezanja slavskega kolača je spregovoril knez Pavle in izrazil veselje, da se je mogel udeležiti slave starih bojevnikov, katerih junaštvo naj bi bilo bodrilo za mlajši rod v službi domovine in kralja.
HUD MRAZ V JUGOSLAVIJI
Mrzlival je zajel vso državo. Ni ga skoro kraja v državi, kjer ne bi imeli za 10 do 18 stopinj mraza, z
Sezonski delavci iz Nemčije doma
Te dni je prispel iz Nemčije zadnji transport sezonskih delavcev, ki je bil obenem tudi največji, štel je namreč 929 oseb. S tem transportom se je zaključilo organizirano vračanje naših sezonskih delavcev v domovino s posebnimi transportnimi vlaki ter bodo za naprej prihajali le že posamezniki ali manjše skupine, veliko pa jih bo sploh ostalo v Nemčiji, ker so sprejeli čez zimo delo. Letos je bilo vsega skupaj 5 transportov in 4 večje skupine do 100 delavcev, s katerimi se je vrnilo v domovino 5501 oseba. V Nemčijo pa je na pomlad odpotovalo 11.461 sezonskih delavcev, tako da jih je ostalo tam za enkrat okrog 6.000. Računa se, da bo še približno polovica od tega števila prišla nazaj, o-stali pa so se vdinjali že sedaj za tekoče leto. V zadnjem transportu so bili delavci iz obeh prekmurskih okrajev ter iz krajev Imotski in Lučani v banovini Hrvatski, nekaj pa je bilo tudi delavcev iz Banata. Do-čim so prejšnja leta tvorili največji del sezoncev v Nemčiji naši Prekmurci, so pa imeli letos večino delavci iz banovine Hrvatske, iz njenih najbolj pasivnih krajev, ki so zaslužka še bolj potrebni kakor naši v Prekmurju. Med letošnjimi povratniki je bik» tudi nekaj takih, ki so ostali v Nemčiji že po več let ter so služili tam kot hlapci in dekle. Kakšen je bil letos zaslužek sezoncev? Bil je razmeroma dober, saj so nekateri poslali domov po 500 in 600 mark. Povprečno pa je znašal prihranek 250—300 mark. Kjer pa so delale skupaj cele družine — mož, žena in še kak otrok, pa so poslali domov tudi do 1000 mark. S seboj so imeli vsi po nekaj mark drobiža, katerega so pri Putniku po 9 din za marko zamenjavali, dočim pa jim je Putnik čeke, katerih pa žal vsi niso imeli, kei jih ali niso pravočasno dobili, ali pa niso zanje vedeli, zamenjal po 15.50 din. za marko.


POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
SLJIVOVICA
ŽGANJE
PELINKOVEC
VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
Dnevno povelje štvu za božične praznike
vop-
za voj-
Dnevno povelje ministra sko in mornarico:
Vojaki! Zaradi razmer, ki vladajo v svetu, sta kralj in domovina v letošnjem letu zahtevala od vas veliko naporov, ki ste jih prenašali moško in dostojanstveno. Izvršujoč svojo vojaško dolžnost, so mnogi od vas ločeni od svojih družin in svojih rednih poslov in bodo tudi nastopajoče praznike prebili v tej odgovorni službi. Prepričan, da boste tudi v bodoče, kakor doslej, stali krepko na braniku domovine, kakor so to delali tudi naši predniki v preteklosti, katerih svetal primer nam mora biti še vedno pred očmi, vam ob tej priliki izrekam zasluženo priznanje vsem častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom, kaplarjem in vojakom katoliške in pravoslavne vere. K nastopajočim praznikom Kristusovega rojstva kličem: Kristus se rodi — srečen božič! Prav tako želim častnikom, vojaškim u-radnikom, kaplarjem in vojakom muslimanske veroizpovedi praznik kurban bajram. — Vojni minister, častni adjutant Nj. Vel. kralja Petra II, armadni general Peter Pešič.
pa so zlasti srečni, da se tudi pri takih akcijah vedn bolj učvršča in razširja duh medsebojne povezanosti in vzajemnosti naših obmejnih in osamelih okolišev z našimi osrednjimi predeli. Letošnja družbina božična darila so po količini dosti obilnejša v primeri z onimi izprejšnjih let. Razposlanega je bilo poleg manjših količin rokavic, nogavic, perila in čepic, 500 jopic in puloverjev, nad 2300 m hlačevine, nad 10.000 m fla-nele in barhenta ter 550 parov čevljev.
ZANIMIVOSTI
LESNA INST^IJA V BOSNI V STISKI
V težki stiski je lesna industrija v Bosni. Ves izvoz lesa v tujino je prenehal in tako so ostale številne žage in industrije brez odjemalcev, ki so bili doslej najboljši kupci bosanskega lesa in lesnih izdelkov. Velike žage so prenehale obratovati, delavstvo pa je ostalo brez dela. Preden je Italija stopila v vojno, je kupčija še nekam šla, potem pa je popolnoma zamrla. Izvoz v Grčijo je zelo omejen, odpadla pa je kot kupec Madžarska, ki je z zasedbo dela Erdelja dobila velike gozdne površine, iz katerih se bo sama lahko preskrbovala.
OBČNI ZBOR ZADRUŽNE ZVEZE V BEOGRADU
Občni zbor glavne zadružne zveze je bil v soboto 21. dec. v Beogradu pod vodstvom prvega podpredsednika inž. Voja Gjorgjeviča. Navzoči so bili, zastopniki vseh zadružnih zvez, pa tudi zastopnik kralja in zastopnik vlade. Podpretsednik Gjorgje-vič je imel daljši spominski govor za pokojnim predsednikom glavne zadružne zveze dr. Antonom Korošcem in našteval vsa njegova velika dela i na vseh področjih, posebno pa podčrtal njegove zasluge za zadružni-« štvo in za širjenje zadružniške misli. Po govoru so vsi navzoči z enominutnim molkom izkazali spoštovanje pokojnemu dr. Antonu Korošcu. Po poročilih so bile volitve enega dela odbora, kajti več članov je po žrebu izpadlo. Med rugim sta bila izvoljena v odbor tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in senator dr. Fran Kulovec, čigar namestnik v odboru je minister dr. Krek. Od Slovencev je vo dboru še ravnatelj Zadružne zveze dr. Jože Basa j, njegov namestnik je ravnatelj g. Bogomil Remec, dalje Miloš Štibler, Ivan Deržič in Milan Role. V nadzornem odboru pa je od Slovencev ravnatelj Zadružne zveze g. Franc Gabrovšek.
Ciril in Metodova družba za šole ob meji
Družba sv. Cirila in Metoda je obdarila 158 šol na severni meji, v Prekmurju in na Kočevskem z darili v skupni vrednosti 380.000 din. Letos je Družba sv. Cirila in Metoda razposlala darila za božičevanje šolam v 158 krajih. Obdarovane šole ležijo na mežiškem področju, na Ko-banskem, na severnem vznožju Pohorja v Slovenskih goricah, predvsem v njih severnem delu vzdolž Mure, v Halozah, v vsem obmejnem pasu Prekmurja od Cankove do tromeje in nato na vzhod in jugovzhod do vznožja Lendavskih goric ter končno še na krševitem kočevskem okraju. Navedenim okolišem posveča CMD stalno pozornost, njeno članstvo in sodelavci ter podporniki
afriko vprašnje zopet nastopa vna uvoz. Meso morajo sploh vse u-
TRGOVINSKI DOGOVOR MED JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO
Nov trgovinski sporazum sta sklenili naša država in Romunija. Stari sporazum je konec novembra potekel, novi sporazum pa je moral upoštevati tudi nove razmere, v katerih se bo razvijala trgovinska izmenjava med obema državama. Jugoslavija bo pošiljala v Romunijo več svo-jih izdelkov, nazaj pa bo dobivala večinoma petrolejske proizvode. Za naš dolg po prejšnjem kliringu pa je bilo sklenjeno, da se bo 70 odstotkov porabilo za plačevanja našega izvoza v Romunijo, 30 odstotkov pa bo ostalo za izplačilo prihrankov naših sezonskih delavcev, ki so delali v Romuniji.
!?
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RAD ALJ
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Bodočnost Afrike
Pred dvemi, tremi leti, ko so bile skupščine Društva narodov v Ženevi, je bila v tej veliki, čeprav ne popolni družini narodov zastopana tudi Afrika. Tri države so dokazovale, da Afrika ni le sestav samih kolonij, protektoratov in mandatov: na jugu zemeljske oble ležeča Južnoafriška Unija, ki pa po svoji zgodovini in kulturi ni predstavnica črne, ampak bele rase. Kot domini j je Južnoafriška Unija setavni člen angleškega imperija, mednarodnopravno pa je samostojna; drugi samostojni afriški člen Zveze narodov je republika Liberija, majhna, nerazvita, kulturno zaostala država. V prejšnjem stoletju so jo ustanovili ameriški filantropi, da bi dali “domovino” ameriškim črncem ter je zato gospodarsko odvisna od USA. Tretja afriška država, zastopana v Društvu narodov, je kraljevina E-gipt, ki od leta 1936. ni več pod an gleškim protektoratom. V Društvo narodov je bil sprejet Egipt leta 1937. in je tako rekoč nadomestil prejšnjo tretjo samostojno afriško državo, Abesinijo, ki je prenehala obstojati in s tem seveda tudi prenehala biti članica Zveze narodov.
Ostali del afriškega ozemlja pripada evropskim državam: Angliji, Franciji, Italiji, Španiji, Portugalski in Belgiji. To veliko ozemlje je redko naseljeno, deloma še ne raziskano, gospodarsko nepovezano, po večini še neobdelano in primitivno, vsebujoče v sebi velika bogastva, kot zlato in diamante v Južni Afriki, volno in tobak v Egiptu, fosfor v Tunisu in kavo v Abesiniji. Vse to bogastvo že izkoriščajo. Ni pa še izkoriščan baker in cin v Katangi, kakao v Kongu, les v Nigru in Sudanu, prilika za nasade sladkorne pese v Tanganiki. Kaj se bo z vsem tem zgodilo?
Za industrializacijo ne zadoščajo zgolj človeške delovne sile in industrijske naprave, ampak pred vsem drugim denar. Treba je graditi ceste in železnice, postavljati šole in bolnišnice, namakati pustinje, osu-ševati močvirja — vse to zahteva velike množine denarja. V tem tiči vzrok, zakaj so angleške in francoske kolonije mnogo bolj kolonizira-|ne, kot one, ki pripadajo manjšim in gospodarsko slabšim državam.
O afriškem vprašanju je razvil i-talijanski državni tajnik v kolonialnem ministrstvu te-le misli: Afrika je evropsko vpraanje, Evropa trpi na preobljudenosti in prekipevajočih energijah, ki ostanejo neizrabljene. Afrika je prazna, še ni kultivirana ter je edina zemlja, v katero je še možno večje ljudsko preseljevanje iz Evrope. Afrika mora postati Evropskim narodom druga “Evropa” brez ozira na narodnostne razlike. Ustanoviti je treba interesno skupnost evropskih držav; te naj poneso v Afriko svoj denar, svoje industrijske naprave, podjetniške sposobnosti ter svoje kulturno poslanstvo. Ni važna nova razdelitev kolonij ali sprememba meja, temveč udeležba vseh z ljudstvom prenapolnjenih industrializiranih evropskih držav pri skupni ureditvi A-frike. To je bilo pred dvemi leti na “afriškem kongresu” v Rimu. Načrta takrat niso izvedli. Glavna ovira je bil obstoj samostojnih drža\ v Afriki. Južnoafriške Unije in Egipta. Medtem je izbruhnila vojna in
prenovljeni obliki. Ali bodo sedaj Afriko na nvo razdelili, ali mislijo na ustanvoitve Panafrike pod nadzorstvom “nove Evrope”?
Pravega konca -še nihče ne vidi. Vse je odvisno od položaja na ev-ropiskih in afriških bojiščih. Končna odločitev bo padla po končani vojni, toda kakor sedaj kaže, ne bo odločitev padla tako, kakor si jo žele v Rimu.
važati. Nekaj je v tej vojni Malte-žanom prihranjeno, kar povzroča drugod veliko žalost in potrtost. Na Malti ni videti po vsakem letalskem napadu rdečega neba nad mesti in vasmi. Vžigalne bombe nimajo na Malti nobenega učinka, ker so vse hiše zgrajene iz kamna. Te stavbe so tako močne, da jih lahko poškoduje le bomba, ki udari naravnost nanje.

AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH EN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
že' ske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANG4LL0 1542
mmmz. 'lomm
Položaj na Malti
La Valetta. — Od italijanskega vstopa v vojno pa do danes je doživela Malta že čez 250 letalskih napadov. Tristo ljudi je bilo pri tem ubitih, nad 600 ranjenih, da ne govorimo o 900 brezdomcih s porušenimi stanovanji. Njim so zelo prav prišle votline, katere so izdolbli nekoč' malteški vitezi v živo skalo. Cesto pribrenči nad MaltQ, skalnato trdnjavo z 250.000 prebivalci na 233 kvadratnih kilometrih, preko 60 italijanskih, sedaj tqdi nemških, letal. Lete navadno v višini 5500 metrov, tako da se šum njihovih motorjev skoro ne sliši več. Le redko se spuste v strmoglavih poletih.
Največ škode so prizadejali revnejšim mestnim delom, kjer so lepe, nove, iz velikih malteških kvadrov zgrajene hiše in lahko stoletja dolgo kljubujejo zobu časa. Poročevalec, ki je sestavil to poročilo, pravi, da je hodil med podrtinami in je povsod naletel na ljudi , ki so odstranjevali italijanske ulične napise in jih nadomestovali z angleškimi. Mnogi so brskali po svojih nekdanjih hišah in iskali, kar so bombe pustile nepoškodovanega. Na vozičke z oslovsko vprego so nakladali postelje, žimnice, lonce in ponve. Blizu stolnice sv. Janeza sta padli dve bombi, ki nista eksplodirali. Maltežani smatrajo to za čudež.
V času, ko je napisano to poročilo, živi v podzemeljskih hodnikih in votlinah 700 ljudi. Nič preveč niso pobiti, čeprav so nekatere žc po trikrat pregnale bombe iz stanovanj. Hodil sem po kilometer dolgi v živo skalo vsekani votlini. Razsvetljena je z elektriko, na obeh straneh pa so razvrščene postelje. Potem sem prišel v železniški tunel, kjer je bilo še pred kratkim 350 ljudi. Sedaj ni več nikogar tam. Končno sem obiskal že veliko zaklonišče pred zračnimi napadi. To zaklonišče ima prostora za 2000 ljudi. Prej so imeli na tem mestu malteški vitezi veliko skladišče.
Malta, “dragulj Sredozemlja”, se pripravlja za obrambo pred -vpadom na otok. Na otoku je bilo okoli 200 Italijanov. Vse so prepeljali v Egipt. Italijanke, ki so ostale na otoku, so internirane. Po vseh ulicah in izven mesta so po otoku napeljane žične ovire. Kamenite stavbe so povezane v bloke za boj proti padalcem. Civilna zaščita, ki ima na skrbi obrambo pred padalci, je takoj nastopila, ko se je moral neki italijanski letalec spustiti s padalom. Zatemnitev je brezpogojno zaukazana. Kino posluje še naprej. Ulice glavnega mesta La Valette so polne ljudi. Že v začetku vojne je prišlo v mesto veliko beguncev z dežele. Pomanjkanje hrane še ni nastopilo, čeprav je Malta v tem pogledu zelo navezana
ano: o
Ö
©
301
I0E30
Prva slovenska radio-tehnična delavnica
Naznanjam cenj. rojakom, da se nahajam s svojo radio-teh-nično delavnico v ulici MAURE 3571 — U. T. 54-4650
(prej Andrés Arguibel 14.68), kjer sem na razpolago cenj. kli-jenteli.
Konstrukcija prvovrstnih aparatov lastne znamke “ Iliri a ”
J. KREBELJ
saoBor 1 ;aoaoi--------—
Egiptovski kralj Faruk I.
Mladi kralj Egipta, suveren Nubije, Sudana, Kordofa in Darfurja — Faruk I. — je star 20 let in vlada že od 16. leta. Vendar pa ne smemo uporablati za vzhod evropskih pojmov: človek prej dozori pod vročim afriškim soncem kot v evropskem hladu. Na vzhodu gleda vsakdo v 20-letnem mladeniču odraslega, zrelega, polnovrednega moža. Kralj Faruk vlada brez varuha, brez kronskega sveta, da celo brez svetovalcev. Njegovo okroglo, polno lice ne dobi resnega videza šele takrat, ko je na kraljevem čelu temni fes. Bister opazovalec namreč kaj kmalu opazi, da mu je v temnih sencah pod očmi skrita čudovito resna in zrela poteza. Njegovo ponašanje, geste, besede in dejanja so polna jasnega občutja zavesti velike odgovornosti mladega kralja.
Faruk je nastopil težko dediščino. Njegov oče Fuad, veliki monarh, u-stanovitelj modernega Egipta, je bil zelo delaven na vseh področjih, posebno še na kulturno-političnem. Vedel je, da bo njegova država le tedaj lahko tekmovala z evropskimi kulturnimi državami, če bo dosegla njihovo kulturno stopnjo. Ko je to dosegel, je hotel doseči na diploma-tičnem polju popolno suverenost E-gipta. Sredi teh priprav ga je doletela smrt, delo je ostalo na pol pota, toda pot je bila mlademu nasledniku jasno nakazana. Mladi Faruk je očetove niti razplel do konca.
Prestol faraonov je zasedel pomladi leta 1936. Avgusta meseca istega leta je bila podpisana pogodba z Anglijo. Anglija opušča nad Egiptom protektorat in ga pripoz-nava za suvereno državo. Maja meseca 1937 so bile na posvetu v Mon-treauxu odpravljene “kapitulacije”, predpravice evropskih velesil v Egiptu: odpravili so posebna konzularna sodišča za Evropejce, prav tako davčne svoboščine, mešana sodišča za spore med Evropejci in domačini. Malo kasneje je bil Egipt sprejet v Zvezo narodov.
Naslednjega leta se je 19-letni kralj Faruk poročil. Za nevesto si je izbral arabsko plemenitašinjo Fa-rido Zulficar, čez eno leto je bil že oče male hčerke Forial — rodbinsko izročilo egiptovskega kraljevskega doma zahteva, da se morajo v kraljevski rodbini začeti vsa imena na F, kar je spomin na slavne faraone. Danes stoji mladi kralj pred težavno nalogo, kako obvarovati svojo domovino pred požarom, ki že divja okrog in nekaj časa je divjal celo v njegovi državi sami.
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIC de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
| kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo.
Rojakom se priporoča
PETER FILIPČIČ
WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295
La Paternal	Bs. Aires
Zobozdravnica
BERTA KURLAT SCHIFFRIN
Sprejema vsak dan od 2 popoldne do 8 ure zvečer.
Kdor si želi zdraviti ali staviti zobe naj se dogovori za čas. Delo trpežno — Cene zmerne. RODRIGUEZ PENA 594 Prvo nadstropje Bs. Aires	U. T. 35-3594
Kroj
acnica
Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne.
Rojakom se priporoča
Peter Capuder
AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 Buenos Aires
ŽA POUK IN ZABAVO
?"<*	*■*' «Mll/Oil	'	( > I i ; t
NAŠI MOŽJE - .....
Matija Čop
Matija Čop je izšel iz stare kmečke rodbine, ki je morebiti prišla v 16 stoletju iz Švice in dala Slovencem več znamenitih mož. Oče njegov, Matija, poljedelec in voznik, po domače Brancljev, je prišel s Koroške Bele in se priženil v Žirovnico v Brezniški, tedaj še Rodinjski župniji, kjer se mu je rodil 26. januarja 1797. prvi sin Matija. Bila je tedaj viharna doba, v marsičem podobna sedanjim razmeram po svetu. Valovi francoske revolucije so pljuskali čez celo Evropo. Tem razmeram treba pripisati, da je začelo ljudstvo bolj skrbeti za izobrazbo. Prvi pouk je dobil mali 'Matija od upokojenega duhovnika Pogačarja; 1807 pa ga je peljal oče v Ljubljano, kjer se je sinčku tako dopadlo, da je rekel očetu: “Kar tukaj bom ostal in v šolo hodil!’; Po dovršenih treh razredih glavne šole jc prestopil Čop v gimnazijo (1809—1816, bil je v vseh razredih odličnjak, študiral zadnje leto na Dunaju, se vrnil nato v Ljubljano in se posvetil bogoslovnim naukom (1817—1820). Bogoslovja pa Čop ni dovršil, že 1819. leta je napravil potrebni izpit za profesorja nemščine ter za stalno o-pustil bogoslovje, ko je postal 1820. leta na Reki profesor humani tete, to je petega in šestega gimnazijskega razreda. Iz Reke je odšel v gališko mesto Lvov (1822—1827), kjer je bil zadnji dve leti prideljen tudi univerzi, nato se vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval do 1831. leta. Profesorska služba pa ga ni več zadovoljevala, 1828 je pričel opravljati bi-bliotečno službo na licejski knjižnici in postal 1830. njen bibliotekar, jo v par letih na novo uredil in se zlasti trudil, da bi ji pridobil manjkajoče slovenske knjige. Že pet let pozneje, še preden je mogel izvršiti svoje načrte, je utonil 6. julija 1835. v Savi, ko se je kopal blizu Tomačevega pri Ljubljani.
Izmed Čopovih ljubljanskih učiteljev naj omenimo Val. Vodnika in slovničarja Fr. S. Metelka, ki mu je bil učitelj slovenščine (1818—1819). Vplivu teh mož in Napoleonove Ilirije, je pripisati, da je bil Čop med redkimi izobraženci one dobe, ki so se zavedali, da so Slovenci; bil je svobodnega mišljenja ter je sovražil politično suženjstvo.
Želja po znanju je bila pri Čopu izredno silna. Da ji je zadostil, je ob počitnicah potoval in si nakupoval knjige — in v knjigah je 1ičal Čop, kakor pravi Prešeren, “noč m dan’’ ter si nabral ogromno znanje. Imel je poseben dar za jezike, razen slovenščine je obvladal še nemščino, latinščino, grščino, francoščino, la-ščino in hebrejščino, ki si jih je deloma priučil že v šoli, sam se je pozneje bavil še s petnajsterinn drugimi jeziki, predvsem s španskim, pro-vensalskim, portugalskim in angleškim jezikom. Izmed slovanskih je razen slovenščine popolnoma obvladal tudi poljski jezik (doba v Lvovu), a temeljito se je bavil z vsemi ostalimi severo- in jugoslovanskimi jeziki. Učil se je večinoma o-nih jezikov, ki so tudi imeli bogato književnost; ni mu šlo torej za primerjanje jezikov, šlo mu je predvsem, da spozna vse duševne proizvode, napisane v tujih jezikih. Uka-željnost ter hrepenenje poznati vse, kar so ustvarili razni narodi, ga je tako prevzelo, da ni čutil potrebe in
ni imel niti veselja podati že v mlajših letih plodove svojega znanja javnosti in tako koristiti znanstvu, predvsem pa slovenski književnosti. Treba je bilo prigovarjanja in močnih zunnajih sunkov, preden je stopil Čop s svojim peresom v javnost. Bil je torej precej drugačen, kakor so mnogi naši rojaki živeči po Južni Ameriki.
Znanci, ki so cenili Čopove zmožnosti, so ga že rano nagovarjali, naj kaj napiše; tako že leta 1823 ljubljanski trgovec in ljubitelj slovenskih knjig Andrej Smole ga je povpraševal v Lvov, ali je že začel kaj “kranjskega pisat”, pozneje Fr. Prešeren in Jernej Kopitar, kateremu se je posrečilo pridobiti ga kot sotrudnika za zgodovino slovanskih književnsti, katero je sestavljal češki učenjak J. Šafarik. Po daljšem obotavljanju je Čop res napisal v nemškem jeziku zgodovino slovenskega slovstva (dovršil 1831) in z njo prekosil vse dotedanje poskuse. Slovenska predelava, radi katere se je Čop razgovarjal z ljubljanskim založnikom Kleinmayerom, ni nikdar izšla. K novemu javnemu nastopu sta ga spodbudili “Kranjske Čbeli-ce” in “Abecedna vojska”.
Leta 1829 je sprožil M. Kastelic misel, izdajati “Kranjsko ('belico” in prosil Čopa podpore; res je kmalu nato začela tudi izhajati in izšla v petih drobnih knjižicah (1830—1822, 1848), a bilo se-je treba bojevati za njen obstoj. Ta boj je vodil Čop
zik požlahtiti, da ne zadošča rabiti j vžigom svetovnegg,ppžq.Fq,, t,oda ka-
ga samo za vsakdanje; knjižne potrebe, temveč treba tudi v slovenskem jeziku ustvarjati višjo književnost stalne vrednosti. Med pesniki-čbeličarji pa je bil samo eden, ki je mogel radi svojega pesniškega daru slediti Čopovim mislim in uresničiti njegove zahteve: Čopovo ogromno znanje in njegova zasnova potov in ciljev slovenskega pesništva sta ustvarili našega največjega pesnika Franceta Prešerna.
Franjo Paternost, Brazil:
Evropska vojna v luči prerokov
Večkrat vidimo in slišimo razne “preroke” ukvarjati se s tajnostjo našega življenja. Nekateri “čitajo” iz zvezd, drugi iz kart, tretji iz potez rok, ali skoro v vseh slučajih teh prerokov je navadno izrabljena naša lahkovernost; žal da ti preroki diskreditirajo prave preroke, navdahnjene z resničnim darom prerokovanja. Imamo vse polno starih prerokb o bodočnosti in usodi naše zemlje in njenih narodov. Svetopi-
j fastrofalna vojna bo izbruhnila šele leta 1940, ki bo trajala do leta 1944 ; prinesja Jjp.,¡propast vsem evropskim narodom, zlasti pa Franciji...
Kapitan Velike Nemčije bo ponesel vojno preko meja, ne da bi meril sredstva... Napadel bo Francijo preko Flanderske (Belgije) in preko Alp. Mesta Paris, Tours, Orleans in druga bodo ponižana vsled hitre izpremembe, okrog njih bodo postavljeni taborji od narodov tujega jezika; velikanski ptiči (aeroplani) bodo sejali ogenj in pogin iz neba, da se bo tresla zemlja in morje... vse naokrog sami požari in Francija bo čutila nož na svojem vratu...
Tedaj bodo zasedena po Veliki Nemčiji: Flanders, Bruxelles, Gand, Bruggers, Boulogne in celo Lyon, in francoska vlada bo pobegnila iz Pariza. .. tedaj bo “starec” (Petain) na vladi, napravil bo z Nemčijo premirje ter kraljeval bo dve leti kot diktator, ali bo slab diktator...
Angleška se prvo leto skoro ne bo udeležila vojne, še le drugo leto bo začela dejansko pomagati Franciji... Tista dva otoka (Anglija), več časa podvržena ognju nemškega dežja iz francoskih gora, bosta pro-
semska Danijelova prerokba o šti- - izve(Jla tako silno moč proti sovraž
proti vsem onim, ki so bili mnenja, naj tudi “Čbelica;’ ne prestopi ozkega kroga dotedanje slovenske književnosti, obsegajoče skoro samo nabožno slovstvo in poučne knjige za kmete. Zlasti so nasprotovali “Čbelici” tesnosrčni janzenisti, ki so videli v vsaki odkriti besedi nevarnost za vero in nravnost, ter vlada, ki je z nezaupanjem gledala vsak nov književni pojav in je zato vzdrževala veliko število cenzorjev, da bi se ne vtihotapila kakšna svobodna beseda ali misel. Med najsrditejšimi sovražniki “čbelice” sta bila ljubljanski revizor knjig kanonik Pavček ter dunajski cenzor, jezikoslovec Jernej Kopitar, ki je očital čbeličar-jem, da kmetje ne bodo razumeli njih pesmi (...“Le čevlje sodi naj kopitar”... - Prešernov odgovor) in zahteval, naj posnemajo srbsko narodno pesem. Temu ozkosrčnemu naziranju je nasprotovala “Čbelica” in zato so jo hoteli njeni nasprotni-! ki zatreti, a kljubovala jim je in je v treh letih štirikrat rojila. Čop jo je branil uradni kot ljubljanski cenzor, javno s pohvalnim priznanjem in je tudi pesnike, ki so se zbirali krog nje, - seznanil s sodobnimi slovstvi, njihovimi oblikami in idejami ter jim tako pokazal “pot pravo v deželo duhov”. “Čbelica’; je postala naša prva leposlovna knjiga, namenjena izobražencem, ki je s Prešernovimi pesmimi dosegla višino tedanje književnosti tujih narodov in na mah razširila ozki krog dotedanje slovenske književnosti.
Boju za obstoj “Čbelice” se je kmalu pridružila “abecedna vojska”. Šlo je za ureditev slovenske abecede, za vprašanje, s katerimi črkami zaznamovati slovenske glasove, kar je skušal Fr. S. Metelko rešiti tako, da je vpeljal med latinske še posebne cirilske znake. Tej mešanici so se uprli zlasti cbeličar-ji in so v tem boju tudi zmagali. Čop je posegel s tehtnim spisom v abe-
je
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Ißlb
Trgovina čevljev
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
čedni prepir; raba “metelčice’ bila v šoli prepovedana in je kmalu izginila iz slovenske knjige.
Čop je po svoji izobrazbi prednjačil .med Slovenci,njegovo poznanje tujih slovstev mu je pridobilo med slovenskimi pisci vodilno vlogo in postal učitelj pesnikom-čbeličarjem. Spoznal je, da je treba slovenski je-
rih zvereh (o 4 kraljestvih) m pri hodu Odrešenikovem, je gotovo vsem znana.
Tudi o današnjih evropskih dogodkih ima vse polno starih in novejših prerokovanj, in da bi vse našteval in razlagal bi bilo treba napisati celo enciklopedijo, zato se bomo ozirali le na pomembnejše in bolj poznane.
I.
NOSTRADAMUS
Kdo je bil Nostradamus, bo gotovo znano večini izmed nas. Bil je francoski astrolog in zdravnik, ki je živel v Lyonu v Franciji za časa kralja Franca I. in Katarine de Me-dicis. Ko je ta zvedela za njegov dar prorokovanja, ga je poklicala v Pariš in na dvor, da ji je prerokoval usodo njenih trih sinov, ki se je na vseh izpolnila. Leta 1565, torej pred 375 letmi, je Nostradamus napisal svoje prerokbe v takozvanih “cen-turijah” v poetični obliki, v stihih, ki so se rimali. V početku niso dali veliko na te njegove “stihe”, ali v teku stoletij, ko so videli, da se njegova prerokovanja uresničujejo, so postale njegove • ¡centurije” slavne.
V teh stihih je pisana skoro vsa -francoska zgodovina za cela stoletja naprej. Prerokoval je francosko re-volcijo, obglavljenje Luiza XVI in kraljice Marije Antoniete, prihod Napoleona, njegove zmagoslavne, pohode in njegov končni poraz, itd. Prerokoval je svetovno vojno 1914— 1918 ter poraz Nemčije in Avstro-Ogrske, in napovedal, da po tej vojni bo svet razdeljen v dva tabora (demokratizem in totalitarizem). Pri prerokovanjih Nostradamusa je zelo čudovito, kar se pri drugih prerokih navadno ne najde, da se dajo skoro vse njegove prerokbe z matematično natančnostjo razložiti, ke-daj da se bodo izvršili napovedani dogodki.
Po najboljših poznavalcih in razlagalcih Nostradamusovih “centu-rij”, napoveduje Nostradamus za sedanji čas sledeče dogodke:
“V letu 1933 pojavila se bo v Nemčiji nova sekta, ki se bo približala poganstvu; novi modrijani bodo prezirali vse in se ne bodo zadovoljili z gorami Nemčije, zanašali se bodo na pomoč ene države južne Evrope (Italije)...
Nesrečni nemški republiki bodo ponovno zadane rane po njenem glavarju (Hitlerju), zrastel bo iz nizke krvi in se povspel do najvišje oblasti, iztira! bo iz Nemčije “arabijske” tujce (Jude)...
V letu 1938 bo svet trepetal pred
j nikom, da bodo, hoteč njim (Angle žem) zadati smrt z lakoto, oni sami (Nemci) obsojeni na tako veliko lakoto, kakoršne še nikoli poznali niso... ”
Besede “ognju nemškega dežja iz francoskih gora” je-lahko razlagati in-razumeti tako, da bodo Nemci bombardirali Angleško s topovi ih aeroplani iz francoskega ozemlja, kar se tudi v resnici godi. In Nostradamus nadaljuje:
“Rimska moč bode ponižana, naš veliki sosed (Italija) bo šel po sledu (Nemčije)... tajna sovraštva ih politična maščevanja bodo zrušila bedaste namene “ošabnežev”... V letu 1941 poskusili bodo pretrgati morski obroč (angleška blokada) in vnela se bo velika pomorska bitka v Sredozemskem morju, ki bo pokopališče italjanskega brodovja... Nehi-čija bo zasedla “pozicije” v Italiji... In zrastla bo revolucija iz naroda in napravila konec izrednim političnim kombinacijam “gobezdavih ošabnežev”. . Njen glavar bo umrl v neki cerkvi... Barbarski narod iz Vzhoda (?) bo udrl v Italijo in prišel do rimskih vrat, papež bo pobegnil preko trupel svojih svečenikov iz Rima. ..
Franciji!)
“Armenski kapetan (Stalin?) bo-tedaj okužil z idejo “enakosti” (komunizma) : Panonijo, Nemčijo, Italijo in niti Španiji ne bo prizanesel; v Panoniji (današnja donavska kotlina) bo strašno klanje, velika reka Donava bo tekla krvava in polna mrličev... V Parizu bo strašnejše klanje kot je bilo v noči sv. Jerneja... In tako bo hotel “zjednačiti” (komunizirati) vso Evropo in Azijo, ali naposled bo opustil ta namen, ki bo njegova poguba...; ljudje bodo napadeni od strasne bolezni (kuge?), ki jo bodo zanesli v Nemčijo in tudi Francija in Belgija bodo trpele..., ta bolezen ne bo prizanesla, ne mladim in ne starim in niti živalim, in pomorila bo, kar je vojska pustila... ”.
“Tretja francoska republika se bo zrušila meseca aprila leta 1944, tedaj bo zasedel francoski prestol nov kralj Henrik VI. rojen leta 1894 in izhajajoč iz stare francoske kraljevske rodbine; ta kralj bo poiskal svetega Očeta v pregnanstvu in ga povedel na prestol sv. Petra v Rim; in papež ga bo kronal kot kralja Francije, Španije in Italije, tako bo kraljeval nad tremi narodi... In končno se bo temu velikemu kralju posrečilo ojunačiti in rešiti Nemčijo iz njene bratomorne in krvave revolucije ter razširil bo meje Francije preko Rena. . . ”
“Nemčija bo prešla zopet v monarhijo pod mladim “vernim” (katoliškim) monarhom in postala bo pravo “sveto cesarstvo”, vrata se bodo odprla vsem in tudi Izraelitom (Judom), vse utrdbe bodo pokopane in zjednačene s zemljo. . . ; zemlja in morje bosta pokrivala orožje; cesarstvo bo miroljubno in zopet ljubljeno od vseh narodov, ljudje bodo živeli v miru od svojega dela in uspeha... in nikdar več ne bodo trošili bajnih svot za bedasto orožje in bratomorne vojne... ”
“V letih 1940 in 1941 strašni potresi bodo porušili dele vzhodne Evrope. (V Romuniji je že bil!).”
Nostradamus napoveduje v daljni bodočnosti še strašnejšo vojno z besedami: “Leta 1999 pridrl bo iz neba (severa) strašni monarha, ki ga bodo spremljale sibirske lisice (re-nas)... govoril bo tuj jezik, ki ne bo ne latinskega in ne germanskega izvora..., zanetil bo požar, ki se bo razširil po vsej Evropi, in nikogar ne bo tedaj, da bi mogel ta po-
j žar ustaviti in ga pogasiti (nobena Za časa premirja z Francijo, bo j država se mu ne bo mogla zopersta-Nemčija napadena na vzhodu od ar- ¡viti)..., veliko mesto (Pariz) bo pomenskega Velikega Vojvode, ki bo ipolnoma porušeno in ostal ne bo živ
zasedel Dunaj in prodrl do Kolna. ” Kdo je armenski Veliki Vojvoda? Nekateri razlagalci trde, da bo kak turški glavar, drugi da bo kak arabski glavar, ali jaz najdem v tem popolnoma novo razlago. Armenija je v 16 stoletju, ko je Nostradamus pisal svoje proroške “centurije”, obsegala pzemlje današnjega Kavkaza in Georgije. In kdo izmed današnjih glavarjev na vzhodu se je rodil v Georgiji? Gotovo je vsem znano, da Jože Stalin! Torej Stalin odnosno Velika Rusija bo napadla Nemčijo. In ker Nostradamus predvideva da bo “starec” (t. j. Petain) diktatiral dvel eti, bo Nemčija napadena od strano Rusije približno v prvi polovici leta 1942. In Nostradamus nadaljuje:
“Tedaj se bo Francija zbudila iz svojega ponižanja, zagrabila bo zopet za orožje ter s pomočjo “otočanov” (Angležev) izgnala Nemce iz svojega ozemlja... In kapetan Velike Nemčije, ki ne bo nemškega porekla, bo upropastil nemško republiko, umrl bo v Franciji, in se ne bo povrnil pit vode, od koder je pri-
■xoq

f ?
I
:
?
Krojačniea ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191
Nasproti postaje
Bs. Aires
La Paternal
TALLER DE CARROCERIAS
“EL RAPIDO”
IVAN CERKVENIK
Barvanje sistema “Duco” —-Tapeciranj e — Prevlaka — Kabine — Karoserije — Popravljanje blatnikov
ENTRE RIOS 310 QUILMES
U. T. 203 - 1298 Quilmes
šel.
(Torej Plitler bo umrl
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici te?:y tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionjstke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
niti eden njenih prebivalcev... In kot tat bo prišel ta kralj Evrope, in pridrl bo iz Aqiullona (Moskva, Rusija)... In tedaj se bo dovršila tudi žaloigra z velikim levom (propast Vel. Britanije), ki bo raztrgan in zmanjšan na onega starih časov... ” Torej veliki monarha, odnosno kralj Evrope, ki ga Nostradamus-napoveduje za leto 2000 p. Kr., bo slovanskega plemena, iz Rusije. Napad in poplava vse Evrope po Slovanih.
Naši mlajši otroci, odnosno naših otrok otroci, bodo doživeli tisti veliki čas, da bodo videli slovanskega kralja, ki bo vladal nad vso Evropo L
(Sledi prerokovanje sv. Janeza K. Vianey, župnika iz Arsa, umrlega 1859.).
RESNA ŽENITNA PONUDBA
Želim znanja z vdovo v starosti od 40 do 50 let brez otrok v svrho ženitve, ki naj bi mi bila v tolažbo in nadomestilo za pokojno ženo.
Jaz nisem v mladostnih letih, a za delo še vedno sposoben. Sem stavbarski mizar in delam v Mar del Plati. Radi te zadeve se začasno nahajam v bližini Buenos Airesa.
Ponudbe poslati na sledeči naslov: Francisco Simčič, Muniz - F.C.P. -Poste Restantp.
Krojačniea
Kjer se izdeluje obleke po. naj-novejši modi in zmernih cenah.
Rojakom se priporoča
MARTIN TURK 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires
Sreča
na
:' Irt s
i Oni dan ■sem- hodil lam po La Plati.	j; 1
Predno pride; vlak v La Plato zdr-či skozi v^čje, naselje Toloza, ki pa menda spada že v mesto La Plata. Toloza je na svoj način značilna za življenje Argentinca. Ne zato, ker bi se tam drugače živelo kot drugod. Tudi tam se za velike denarje veliko kupi, zastonj se pa nič ne dobi. Tudi tam je grdih luž in debelega blata, kadar je dež, ki me je prav tam že parkrat zasačil in je bilo menda oni dan pi’vič, ko se mi je sonce smejalo in sem po trdih tleh stopal. Sedaj je tudi v Tolozi že nekaj ulic tlakanih. Tisto kar je .značilno argentinskega v Tolozi so “konjski hlevi”... Pa ne za ona kljuseta, s katerimi vozijo zelenjadarji na trg korenje in peteršilj! Tamkaj imajo namreč velike hleve za dirkalne konje, ki nastopajo v hipodromu.
La Plata se ponaša z najimenitnejšim hipodromom v Južni Ameriki. Prav blizu postaje leži ogromen prostor, ki je določen temu namenu. Ob neki priliki sem si mimogrede o-gledal tudi ta hipodrom. Če bi bilo pri tem le vprašanje tehnike in ar-hitektonike, bi tiste naprave gotovo bile vredne priznanja. Velikanske tribune na katerih je prostora za 200.000 oseb če ne še več, in vse ostale pritikline z restavracijo in bufeti, s prostori za dirkalne konje kjer se sklepajo vpričo živali stave na bajne vsote, ki gredo v mnoge miljone, vse to je nekaj zglednega in je La Plata na vse tisto lahko ponosna.
Toda nič pa ni zgledno tisto, kar se tamkaj dogaja. Saj je znano, da je prav to najusodnejša slabost te dežele. Če je med Slovenci nesrečna pijača uničila že marsikatero cvetočo domačijo in pognala v pogubo marsikatero življenje, nešteto družin pa spravila v bedo in zasejala razdor v družine, v tej deželi vrši podobno razdiralno delo -— konjsko kopito. Za naše navade se nam zdi nekaj nesmiselnega. Morda se je tudi že kak naš rojak ujel v tiste zanke, kamor so ga zhvlekli njegovi stanovski tovariši, a na splošno ni med našimi ljudmi nikake skušnjave, da bi tiščali v hipodrome.
Nekaj bridkega pa je, kaj se dogaja med tukajšnjimi mestnimi družinami radi' konjskih kopit. Neštetokrat že sem imel opravka z materami'-k^erih-MlloV?1'so zapravili vsp -druži rišbWKihietj e z lahkomišljenfmi stavami na konjske dirke. Koliko družinskih Očetov ih ‘drtl^aČ^dčlav-nih in skrbnih mož je že zgubilo dobro službo, ker so jim upniki iz tega konjskega športa zasegli njihove službene prejemke. Koliko je takih, ki imajo za dolge mesece naprej zaigran ves svoj zasluoek. . . To je ena najbolj usodnih slabosti tukajšnjega prebivalstva ne le med moškimi temveč tudi med ženskimi.
Zares čuden je človek. Saj je vendar tako jasno na dlani, da vsak o-trok lahko uvidi nesmiselnost takega strastnega ravnanja. In kolikokrat so že bili storjeni “nespremenljivi” sklepi, da nikoli več... potem pa spet spremenjeni: “še danes, in to zadnjič. Morda se mi pa danes nasmehne sreča...” Pa je vendar tako malo tistih, katerim se sreča “nasmehne”, tisoči pa se vračajo besni domov, toda. . . Čez teden dni bodo poskusili znova in znova prav tako žalostno razočarani odhajali... Tak je nevzgojeni človek 20 stoletja, ki se ponaša s “civilizacijo in kulturo”, pa ni prišel do tega, da bi razumel najbolj osnovno postavo civilizacije in kulture, ki mota najprej v red spraviti človekovo srce znotraj in potem bo lahko premostiti vse težave, ki so okoli človeka... Tako je pa človek tega stoletja kot oni ki koplje z motiko z zlomljenim — držajem. ..
Med našimi ljudmi res ni tistih, ki bi svoj denar metali v tiste konjske dirke. Prav gotovo pa nam ni treba iskati z “lučjo” tistih modernih sinov sedanjega veka, ki se ponašajo z najmodernejšo zunanostjo v svoji obleki in noši, znotraj pa so grdo “iztirili”, ker so prezrli ali naravnost zavrgli veliko dolžnost, ki jo ima človek: da v svojih lastnih nagnjenjih napravi red in svoje življenje tako uravnava, da nikogar ne zlorablja, nikogar ne ponižuje, nikomur življenja ne greni, nikogar ne zavaja na pot pohujšanja, sam v sebi pa zatre vse, kar je v nasprotju z življenjem, ki je vredno razumnega človeka in kristjana ustvarjenega po božji podobi.
Seveda gredo take pridige mimo ušes in tudi mimo oči, če so zapisa-
ne in nekateri še nevoljno zagodrnja: “farške marnje”! “Vedno ženejo isto”...
Ko bi posledice svojega razvratnega ravnanja nosil vsak (sam,ko ne bPš^Vojb-hešrečo potegmf v.propast tudi drugih nedolžnih:	svojo
lasfrfo družino, svoje otroke, saj bi rbs ne imelo smisla, da bi človek giial šunder s tem. Toda toliko bridkih izkušenj, ki vsak dan potrjujejo, kako drago je treba plačevati take zablode in kako boleče je, kadar jih morajo prenašati nedolžne žrtve, je vendarle nujno, da se zopet in zopet ponovi svarilni klic. Komu pa le vtegne vest vzdramiti in še večje nesreče preprečiti...
Človek 20 stoletja! človek napredka ! Podvrgel si je elektriko in vetrove... svojega lastnega poželenja pa ni ukrotil in uredil tako, da bi služilo njegovemu blagru in sreči njegovih, . .
Taka je s konjskimi dirkami, taka je s pijančevanjem, taka je s kartanjem, taka je z razuzdanostjo...
Država je pa le nekaj modrega ukrenila. Čisti dobiček konjskih dirk gre za dobrodelne namene. Ne le na vstopnino v hipodrom je nabit ta davek, temveč tudi stave, katere so sklenjene, morajo plačati svoj del skladu dobrodelnosti, ki vzdržuje mnoge bolnice in druge dobrodelne ustanove v republiki. Seveda se sklene še več stav, katere so — tajne. Seveda prav z namenom, da se odtegne prispevek javni blagajni.
Začel sem pripovedovati o Tolozi in namenil, da kaj o Slovencih tam povem, pa je prišla iz tega zgodba o — konjskih kopitih...
Tam pa zares žive tudi naši rojaki. Nimajo ,pa kar nič opravka s konjskimi mrhami, razen onih, kateri so “zelenjadarji”, ki s konji vozijo svoje blago. V Tolozi sta dva naša rojaka, ki imata ta posel. Tam
pa živi kakih 10 naših družin, ki sem jih oni dan tudi obiskal in zvedel tudi njihove novice.
Berdon si je postavil prijazen. dom'._Pa sem; ga doslej: videl let iodi. zunaj, ker gospodarja ni bilo tisti čas doma, ko je mene pot mijno vodila. Ta dan sva vš| rmvno na. pragu njegove hiše srečala in kaj bi si mislili, kaj mi je povedal?
Na svadbo me je povabil.
Naslednjo soboto je bila namreč napovedana njegova poroka, ki se je med tem seveda že tudi izvršila.
Pri Barbišu sem zvedel pa drugačno novico. Oni dan se je peljal s kolesom na delo. Pa ga je zalotila nesreča. Prišel je pod kolesa kamijonu in pravo čudo: kolo je šlo čez njega, pa vendar je ostal brez notranjih poškodb in je po nekaj dnevih že mogel zopet na delo.
Dober je bil, da jo je tako poce-ruh je moral malo privzdigniti, ker ni unesel, pa tudi njegov angel j va-drugače bi stvar imela bolj žalosten konec.
CERKVENI VESTNIK
V nedeljo 2. februarja: Maša na Avda. del Čampo 1653 na Paternalu ob 10 uri, ob 12 uri pa bo maša v cerkvi sv. Rose na ulici Pasce 431 za Franca Škabar.
Molitve tudi na Avda. del Čampo ob 4 uri in pol.
Janez Kladnik
Naš izseljenski du-
/;iiLf i>»i t «i
hovmk se je
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
Izvenredna prilika
ZA POLOVIČNO VREDNOSTNO CENO PRODAM GLASOVIR. GLAS O VIR JE V POPOLNOMA DOBREM STANJU.
LUGONES 4809 (SAAVEDRA) — BS. AIRES
preselil
Slovenski izseljenski duhovnik Janez Hladnik se je 24 nov. preselil v novo župnijo. Nastopil je mesto kaplana v cerkvi Sv. Roze, ulica Pasco 431. Cerkev se nahaja na vogalu ulice Belgrano.
i
Letos kakor prejšnja leta KROJ AČNICA
LEOPOLD UŠAJ
vam nudi najmodernejša blaga znanih tovaren CAMPER in SAINFIELD.
Vedno kakor vam je znano delo prvovrstno in cene nepretirane!
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 212
Moram, — nikakor ne smem kljubovati predstojničinem ukazu?
Kaj ? Ti se nameravaš vrniti v samostan? — Oh, ne, ostani, edina moja, življenje moje! — Raje pobegniva !
Ne smem, ljubljeni, — ne smem! — zakliče Rosvita vsa v solzah. Že radi tebe ne morem! Ti si tujec v tej državi, — samostan je zelo u-gleden, — zasledovali bi naju in če bi naju ujeli, sva izgubljena!
Naj propadem, — samo da si ti moja!
Ko se je Rosvita še branila, jo je začel ponovno poljubljati, dokler mu ni ona naposled zašepetala:
Naj bo, ne bom izvršila predstoj-ničinega ukaza do jutri zjutraj! — To noč bom ostala pri tebi!
168. POGLAVJE .
Prepovedana ljubezen
Drugo jutro se je Rosvita vrnila v samostan. S seboj pa je odnesla prepričanje, da ni več vredna in dostojna obleke, ki jo je doslej nosila.
Toda njen namen je bil, da odide iz samostana in da osreči moža, ki ga je ljubila.
Dogovorila se je s svojim ljubljencem, da bo predstojnici odkritosrčno priznala svojo ljubezen. Mladi zdravnik ni niti trenutek dvomil o tem, da bo častita mati brez daljnje-ga dovolila njen izstop iz samostana.
Nikakor ne bi smel biti namen te pobožne hiše, da s silo zadrži nekoga med svojim zidovjem.
Rosviti je sicer bilo tesno pri gr-‘ cii, kij'je pomislila na to, da bo molila predstojnici vse priznati, da ji bo povedala, da je sprejela njegov poljub in da je pripravljena postati
njegova žena. -— Toda vedela je, da ji ničesar drugega ne preostane, če ji je ležeče na tem, da mirno odide iz samostana.
Rosvita je obljubila Viljemu, da bo ostala v samostanu samo osem dni, da bo uredila vse svoje stvari.
Sicer pa je pričakovala, da jo bodo v samostanu radostno sprejeli, da jo bodo odlikovali radi njene požrtvovalnosti. S svojo požrtvovalnostjo ni počastila samo samostana, temveč je storila tudi mestu Moskvi veliko uslugo.
Ko se je po dolgem poljubljanju poslovila od Viljema, je odšla iz ko-libice. V očeh so se ji svetile solze, ko je od njega odhajala. On je še dolgo stal na hišnem pragu in gle- j dal za njo.
Oh, kako je bila srečna na onem prostoru, katerega so se vsi ljudje izogibali! — Ali bo še kdaj v svojem življenju tako srečna?
Ravno se je danilo, ko je odhajala. Hitela je, da bi čim preje dospela v samostan, po možnosti še pred jutranjo sveto mašo.
Korakala je po obali Moskve. Ni pa še hodila niti dvesto korakov, ko naenkrat stopita iz gostega grmovja dve temni postavi pred njo.
To sta bili dve redovnici iz njenega samostana, ki ju je Rosvita dobro poznala. Obe sestri pozdravita in gresta z Rosvito proti samostanu.
Rosvita je hotela začeti z njimi pogovor,, dobivala pa je popolnoma kratke odgovore. Spraševala je o vsem, kar jo je zanimalo, toda sestri sta mesto odgovora le zmajali z rameni.
Nista je niti pogledali in ko ju je hotela Rosvita prijeti za roko, sta skrili roke pod svojci kilho. ':>-:
; • Kako sta neumni, — pomisli Ro-skita /D-3P vedno se bojita gobavosti.’*0"'	" »k
Naposled so dospele v samostan.
Sestra Rosvita, — reče ena izmed spremljevalk, — predstojnica nama
je ukazala, da vas takoj odvedeva k njej.
Oh, — pomisli Rosvita, — gotovo ■¿o mi priredili svečan sprejem. Naj brž me bodo odlikovali.
Sestri odvedeta Rosvito v pred-stojničino celico.
Ko je Rosvita stopila v njo, je predstojnica klečala in molila. Vstala je še le, ko je končala svojo molitev. Nato se polagoma obrne k mladi sestri.
Rosvita se umakne nekaj korakov nazaj. Ko je zagledala hladni in strogi obraz predstopnice, je takoj vedela, da je ne čaka ljubeznjiv sprejem.
Sestra, vendar si se vrnila? — reče starka in stopi počasi k Rosviti.
Da, častita mati, poslušala sem vaš ukaz.
Kolikor vem, —• reče predstojnica, — je glasil moj ukaz, da se moraš takoj vrniti.
Da, častita mati, tako je glasil nalog. Toda gobavec me je še potreboval in zato sem ostala do jutra. — Smatrala sem to za svojo dolžnost.
Ni več dolžnosti, če nasprotuje mojemu ukazu, — vzklikne pred- j stojnica. — Povej mi pa, sestra Rosvita, ali si bila med tem časom sama v gobavčevi kolibi?
Nisem bila sama, častita mati! Z menoj se je še nahajal zdravnik, ki je bolnika negoval in ga rešil pred smrtjo!
Zdravnik? — Seveda stari, sivo-bradi gospod?
Ni bil star, častita mati, temveč mladenič!
In ti si ostala z njim, nesrečnica? — vzklikne starka strogo in jezno. —Ostala si pod isto streho z moškim, kljub temu, da si vedela, da ti to prepoveduje tvoja prisega? Ti nisi pobegnil a.( ko .je ta človek udrl v tvojo kolibo, ne, živela si osem cini pri njemu?
Častita mati, — se drzne Rosvita omeniti, — bolnik ga je potrebo-
val. Kako bi ga smela odpraviti? On tudi tako ne bi odšel, če bi tudi poskušala.
Potem je bila tvoja dolžnost, da ti greš, — vzklikne predstojnica. — Rekla pa ti bom, zakaj si ostala:
Prišla si v skušnjavo! Nisi mogla ukrotiti v svojem srcu poželjenja, ko si začutila moškega v svoji bližini. — Oh, vse vem, čeprav sta bila popolnoma sama. Čitam ti priznanje v tvojih očeh, — na kolena grešni-ca! Vrnila si se kot velika grešnica v naš samostan!
Sedaj se Rosvita ni mogla več premagovati. Jeza jo prevzame in ona zakliče:
— Kot grešnica? — Ali je ljubezen, ki nam jo je Bog vsadil v srce, greh? Predstojnica, če je tako, potem poslušajte, kaj vam hočem povedati. Povedala bi vam tako ali tako čez nekoliko dni. Nisem več vredna, da nosim to obleko. V svojem srcu sem se vas že odrekla. Ljubim človeka, ki mi ga je božja previdnost poslala v kolibico. Njegova usta so se dotaknila mojih, njegove roke so me objemale, jaz sem njegova zaročenka, — postala bom njegova žena!
Predstojnica se zaničljivo nasmeje.
Žena? — vzklikne ona. — Oh, to je tvoja otroška lahkomiselnost! Ali misliš, da smeš prisego položiti in jo čez nekoliko let zopet prelomiti? Ne, sestra Rosvita. Ti ne boš postala žena onega mladega zdravnika. Ostala boš v samostanu, izgubila pa boš čast, da te smatramo za svojo sestro. —.. Ti boš naša jetnica in boš s kesanjem popravila ono, kar si zagrešila.
Predstojnica pozvoni, v Jelico pa stopita dve visoki, suhi redovnici, ki
te besede, planeta sestri na Rosvito. Zastonj se je branila. Šiloma sta jo odvlekli iz celice, toda ko se je ta še vedno branila, sta jo pograbili za roke in noge in naravnost odnesli iz sobe.
Nosili sta jo po stopnicah v samostansko klet.
Rosvita še nikoli ni bila tu. Vedno pa se je bala teh podzemnih prostorov. Večkrat je že ponoči slišala, ko je vse bilo tiho, da je prihajalo odtod ihtenje in stokanje. Sestre so ji takrat dejale, da tako stokajo in ihtijo mlade sestre, ki so bile kaznovane za svoje pregrehe.
Sedaj so tudi njo pripeljali sem. Oh, Bog, kaj bo sedaj doživela?
Rosvita je slutila strašne stvari. In res, njena slutnja je prekosila vsako njeno pričakovanje.
Obe redovnici sta jo prinesli v podzemno celico. Na sredini je stal velik črn križ.
Redovnici ji slečeta obleko, privežeta ob križ in jo zančneta pretepati z bičem.
Zastonj je Rosvita rotila sestri, naj ji prizaneseta, naj se je usmilita. Toda prej bi bila omehčala kamen, kakor pa ti dve ženi, ki jima je mučenje in bičanje te mlade žene priredilo užitek.
Na vseh mestih njenega telesa je pokala njena nežna rožnata koža. Kri je tekla po telesu, po obrazu. Obe furiji nista prenehali z bičanjem, dokler ni nesrečnici klonila glava na prša, dokler je še kazala znake življenja.
Sedaj je dovolj! — reče ena izmed obeh. — Sedaj je padla v nezavest !
Naj torej ostane privezana na križu in naj trpi lakoto!	— zakliče
druga. — Potem pa — potem bova | rjadaljevali! —
Ko se jč Rosvita zopet zavedla^ je bila sama.
Še vedno je bila privezana na . križ. Čutila je tako slabost, da je
so se ju vsi v samostanu bali. - , j.
Sestri, — zakliče pžedSM)jfucj* —■-izročam vama to grešnico. Odvedita jo in postopajta po naših zakonih. Jedva je predstojnica izgovorila
List izdajata: '‘SLOVENSKI DOM” in KONSOECIJ
ZAMORSKI KRALJ
Živel je kralj, ki je imel tri hčerke. Nekega dne je poklical k sebi prvo hčerko in jo vprašal:
“Ljuba hčerka, ali me imaš kaj rada ?’ ’
“Kakor zlato!” je odgovorila.
“Prav je tako”, je zadovoljno pokimal kralj.
Poklical je k sebi drugo hčerko in jo vprašal:
“Ljuba hčerka, ali me imaš kaj rada?”
“Kakor diamante!” je dejala.
“Lepo je to”, jo je pohvalil.
Poklical je k sebi tretjo hčerko in jo vprašal:
“ln kako me imaš rada ti?”
Ta mu je odgovorila:
“Kakor sol!”
Kralj se je razjezil in zakričal:
“Proč od mene! Nisi več moja hčerka. ’ ’
Deklica je šla in se napotila v širni svet. Prišla je do hiše nekega drugega kralja. Stopila je v hišo in zaprosila :
“Sprejmite me v službo, dobri ljudje!”
“Pa kaj bi delala pri nas?” so jo vprašali kraljevi ljudje.
“Posodo bom pomivala”, je odgovorila.
“Dobro”, so rekli.
In so jo odvedli v kuhinjo in deklica je začela pomivati kuhinjsko posodo. Pomivala je in se učila kuhanja tako dolgo, da je postala kuharica.
Nekega dne je kralj priredil veliko svečanost. Povabil je nanjo tudi prvega kralja, očeta mlade kuharice.
Ko je deklica zvedela, da je povabljeni gost prišel, je rekla:
“Za njega bom skuhala kosilo sama.”
Nihče ji ni branil.
Deklica se je lotila kuhe. Kosilo je bilo kmalu skuhano in bi bilo prav dobro in okusno, če bi vrgla vanj vsaj ščepec soli. Pa je ni.
Preden so kosilo odnesli kraljevemu gostu na mizo je deklica naskrivaj vrgla svoj prstan v jed, potem pa je odšla iz kuhinje.
Ko so postavili kosilo pred kralj a-gosta, je ta rekel:
I-----------------:--------------*--
mislila, da mora umreti. Toda misel na Viljema ji je dajala novih moči.
Dogovorila se je z ljubljenim, da bo čez osem dni pri njemu. Če pa čez osem dni ne bo svobodna, bo prišel on v samostan in zahteval, da jo puste v svobodo. Če ga bodo zavrnili, ni dvomila, da bo on našel pravo pot in jo osvobodil.
To je bila sladka tolažba za Ro-svito. Trpela pa je strašno, •— tako da ji tudi ta tolažba ni mogla olajšati bolečin.
Oseminštirideset ur je ostala brez hrane in pijače. Noge so ji otrpnile, ramena so jo tako hudo bolela, da je neprestano stokala.
Lakota jo je mučila, — od žeje je skoraj zblaznela.
Nihče ni prišel, — vrata so ostala zaprta.
Naposled, — naposled so se odprla.
V celico stopi predstojnica. Z neusmiljenimi pogledi je motrila sestro na križu.
—	Ali si se že dovolj spokorila? — vpraša ona Rosvito.
—Odvežite me! — odvrne Rosvi-ta hitro. — Ne morem več prenašati teh muk! — Če nočete, da umrem, me osvobodite!
—	Vprašam te, ali priznaš, da si se pregrešila, da si onečastila naše zakone, vprašam te, če si pripravljena odreči se svoje grešne ljubezni in se vrniti v okrilje neba.
Rosvita ne odgovori. — Srce ji je burno utripalo, grudi so ji od razburjenja valovale.
—	Ali boš prisegla, da boš pozabila onega človeka, ki te je zapeljal?
—	Da bi ga pozabila? — vklikne Rosvita in dvigne svojo glavo z dolgimi svilenimi lasmi. — Ne morem ga pozabiti, ker ga ljubim!
—	Ha, prokletnica, potem je tvoja usoda zapečatena! — Odvežite jo!
Miadinski ko
“Pa začnimo v božjem imenu!” j
Poskusil je in takoj spoznal, da je j jed neslana. Začudil se je in majal z glavo. Potem je jed premešal in našel v njej prstan. Ostrmel je in zaklical :
“Privedite mi deklico, ki je skuhala to jed!”
In so jo poiskali in privedli. Kralj jo je prižel nase, jo objel okoli vratu, jo poljubil in vzel s seboj domov. Spoznal je, da je sol včasih več vred-, na kot zlato in diamanti.
MIŠKA IN MUCA
Očka Pokljukar je našel v kleti med pajčevino stekleničko žganja-. Bil je tega odkritja tako vesel, da je zavriskal na ves glas in poskočil visoko od tal. Pri tem pa mu je steklenica padla iz rok in se ubila. “Žlahtna” pijačica se je razlila po tleh. Očka Pokljukar je bil na vso moč potrt zaradi te nesreče, ker ljubi žganje nad vse. Grdo preklinjajoč je odhlačal iz kleti...
Takrat je smuknila iz neke luknje majhna miška. Ko je zagledala lužo na! tleh, se je spomnila, da je hudo žejna, ker se je bila malo prej najedla dobrega sira. Privoščila si je zato nekaj kapljic tiste “vode” in smuknila nazaj v luknjo.
Čez nekaj časa so jo znova obšle skomine po “dišeči” mlakuži. Skočila je iz luknje in srknila še par kapljic politega žganja. —- “Mm!” je rekla, si zadovoljno obrisala brčice, se blaženo potrepljala po trebuščku in smuknila nazaj v skrivališče.
Pa je ni dolgo strpelo v temni luknji. Čedalje boljše se ji je zdela pijača. Stekla je še v tretjič k njej in se ga pošteno nasrkala. Toda zdaj ni šla več nazaj v svoje domovanje. Skočila je na star zaboj, sredi kleti, sedla na zadnji nožiči, si junaško zavihala brčice in zakričala;
“No, zdaj mi pa le dajte sem tisto mačko! ’ ’
' Staro muco je ropotanje pijane
j miške prebudilo iz spanja. V tre-! nutku je bila v kleti. .Miška, vsa omotena od “dobre pijače” ni vedela, kaj naj stori. Iskala je poti v svoj domek, pa je ni našla. Muca se je obliznila okrog ust in urno segla po pijani miški. Še trenutek — in junaštva male miške je bilo za zmerom konec.
KO VSE ŽE SPI
Ob oknu nem slonim, ko vse že sladko spi, poslušam pesem vetra, ki v vejah se lovi.
S prečudnim hrepenenjem zrem svetlih zvezdic pot in si želim, da mogla kot one bi — od tod.
Ko vse že spi, mi v duši rodi se sto želja, a vse pobere slana, ko dan se nov zazna.
Olga Kuretova, Beograd
MATERINA LJUBEZEN
Gora h gori se zaganja, hrepenenje silno sanja.
Grom na grom podnebje stresa, trže se neba zavesa.
Nista gori hrepeneči, reka ne, ne grom bučeči;
matere je bolečina, ki v ljubezni išče sina.
Gre čez gore — pa jih- zgane, v tok bučeče reke plane.
Zastore nebeške trže, pred Boga se s prošnjo vrže:
zase ne, za sina moli ob nebeškem tam prestoli...
Fran Žgur
tiček
MATI IN HČEČRKA
Bila je deklica, ki se nikoli ni hotela pošteno umiti. Raje je umazana hodila okrog. Kadar je zjutraj vstala in jo je mati napodila k umivalniku, se je cmergala na ves glas. In ko ji je mati z mokro brisačo obrisala obraz, se je držala tako obupno, kakor da bi morala trpeti najhujše muke tega sveta.
Nekega dne se je deklica spet drla na vsa usta, mati jo je odvedla v izbo, kjer je na stolu sedela domača mačka. Pravkar se je bila prebudila iz lepih sanj in si je z jezikom skrbno lizala gobček, tačice in vse telo. Kjerkoli je bila njena dlaka razmr-šena, si jo je s tačico lepo pogladila.
“Ali vidiš”, je rekla mati, “kako snažna je mačka! Ko zleze s svojega ležišča, se umije. Na sebi ne trpi najmanjše nesnage. Ali te ni nič sram pred njo? Mačka je žival, pa tako skrbi za snago. Ti si pa človeško bitje, ki ga je ustvaril Bog, pa se tako vode bojiš! Najraje bi umazana kot dimnikar hodila okrog.. . ”
Za nikrno hčerko je res postalo sram, ko je videla, kako skrbno si muca snaži telo. To je bolj zaleglo kot vse materine karajoče besede in njena šiba. Poslej je k ar tekmovala z muco, kdo izmed njiju bo bolj marljiv pri umivanju.
SONCE KLIČE
“Vstani, vstani, lena Anka, zbudi se zaspanka!
Tudi ti se vzdrami, Tonček ! ” — zjutraj kliče sonček.
“Ni lepo tak dolgo spati, treba bode V3tati: šolo bosta zamudila — sedem je že bila!
Jaz sem že visoko, glejta, nič se mi ne smejta.
Le kdor zgodaj je pokonci — so mu polni lonci...”
Jože Mihelčič Dobrava pri Kropi
ZVEZDICA
Zvezdica svetla na nebu miglja, kakor briljant se leskeče, in ob pogledu na njo iz srca želje privro mi goreče:
O,	da bi duša kristalna tako kakor ta zvezdica bila,
zmeraj svetila se kakor zlato, bleska nikdar izgubila!
Da ne premami nobena je stvar, ki le trenutno se sveti: zvezdica, bodi za vzgled mi vsekdarr zmeraj tak jasno mi sveti!
Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi.
MATERINA LJUBEZEN
Gora h gori se zaganja, hrepenenje silno sanja.
K vzgonu raste reka, sama pot si v daljo seka.
Grom na grom podnebje stresa, trže se neba zavesa.
Nista gori hrepeneči, reka ne, ne grom bučeči;
matere je bolečina, ki v ljubezni išče sina.
Gre čez gore — pa jih zgane, v tok bučeče reke plane.
Zastore nebeške trže, pred Boga se s prošnjo vrže:
zase ne, za sina moli ob nebeškem tam prestoli...
Fran Žgur
NAŠ DAN
Grenka ura trepetanja,
trpkega pričakovanja,
nam je zdaj vsak dan, vsak dam
Daljna groza v duše lega, smrtni dih nam v misli sega, pesem kraka kakor vran.
V dalji — tam bobne topovi... Niso naši več domovi radostni, kot prejšnje dni.
Kaj nam bo polnoč prinesla, kam, o kam nas bo zanesla?
Dalja kakor grob molči. . .
Marija Pučko, Ljubljana.
K vzgonu raste reka, sama pot si v daljo seka.
Zopet se pojavita dve suhi redovnici. Odvežeta jo in jo odvlečeta v temnico, kjer se Rosita nezavestna zgrudi na kup napol gnile slame.
Prinašali so ji sicer hrane, ki pa je bila tako slaba, da je Rosvita kljub veliki lakoti z veliko muko požirala grižljaje. Silila se je jesti, ker ni hotela umreti.
Ne, hotela je živeti za Viljema, — upala je, da bo že čez nekoliko dni z njim združena.
Štirje dnevi so že minuli. Preživela bo tudi ostale štiri dni. Bog ji bo dal moči, da vzdrži tudi v bodoče muke in trpljenje.
Tako je nesrečnica ležala v svoji temnici in ni vedela, kdaj na svetu si.je solnce in kdaj je noč. V njeno ječo ni prihajala dnevna svetloba. Ječa ni imela okna, ampak samo mala vrata.
Viljem je medtem preživel osem dni v kolibici z gobavcem in ni niti za trenutek pozabil ljubljene žene.
Jedva je ostal sam, se je kesal, da je dovolil, da je Rosvita odšla. Ni pa seveda niti slutil, kaj jo čaka v samostanu. Kljub temu pa ni zaupal redovnicam in zato se je bal, da bo prišlo do prepirov in razburljivih scen.
Moral bi oditi z njo, —■ pomisli on. —r- Ko bi me predstojnica videla, bi vedela, da je stvar resna in ne bi pokušala zadržati Rosvito v samostanu.
Gobavec je smel medtem zapustiti kolibo. Odpeljali so ga v bolnico. V začetku svoje bolezni je on okužil nekoliko ljudi v Moskvi, toda sedaj se zdravniki niso več branili prevzeti zdravljenje, ker so imeli tako lep vzgled pri svojem mladem tovarišu doktorju Steinu.
Viljemu se je v sanjah večkrat zdelo, da sliši Rosvitin glas, neko? pa se mu je celo sanjalo, da je videl njen obraz za rešetkami in da je sli-. šal, kako kliče na pomoč. Ni pa mo-
gel priti do nje.
Naposled je napočil dan, ko bi se po dogovoru Rosvita morala vrniti.
Viljem si je postavil pred kolibo stol in je tako sedel, da je lahko pregledal celo okolico, kljub temu, da je vlada strahovita zima.
Gledal je proti obali, kjer bi se morala Rosvita po javiti.
Hotel ji je pohiteti naproti in jo objeti. Ničesar ga ne bo odvrnilo od tega, da je ne bi odvedel v svojo domovino.
Bil je sin premožne obitelji. Vedel je, da bo njegova mati radostno sprejela Rosvito za svojo hčerko. Takrat bo popolnoma srečen in bo blagoslovil trenutek, ko je stopil v gobavčevo kolibo.
Sedel je, dokler se ni začelo mra-čiti. Toda Rosvita ni prišla.
Čakal je cel večer. Vsak hip je mislil, da sliši njene korake, toda bila je le domišljija, — Rosvita ni prišla.
Drugo jutro se hitro napoti v Moskvo.
Svoje korake je nameril proti samostanu, pozvoni in prosi vratarico, da ga odvede k predstojnici.
Zelo je bil začuden, da so ga takoj pustili v samostan. Pripravljen je bil, da ga ne bodo pustili v samostan. Videl pa je, da so se vrata pred njim takoj odrpla in je naenkrat stal pred samo predstojnico samostana.
—	Kaj želite gospod? — ga vpraša ta ljubeznjivo, — S čem vam lahko poslužim?
Viljem pride v zadrego. Kmalu pa zbere prisotnost duha in odvrne:
Častita mati, prišel sem, da povzročim vašemu samostanu veliko izgubo. Seznanil sem se s sestro Rosvito. Bog naju je združil, v najinih srcih se je porodila ljubezen in sestra Rosvita je zato sklenila, da bo zapustila samostan.
—	Tako? Sklenila je? — vpraša
predstojnica zaničljivo.
—	Premoženje ostane seveda lastnina samostana, — nadaljuje Viljem. — Rosvitina želja je. da se mirno loči od vseh, ki jih je srčno ljubila.
—	Zato vas prosim, častita mati, da pokličete Rosvito in ji dovolite, da odide z menoj. Slekla bo pobožno kuto in jo zamenjala z obleko marljive gospodinje. Prisegam vam, da bo ona tudi v bodoče ostala pobožna, kakor je bila doslej!
Viljem je govoril z mehkim, ginjenim glasom in je pri tem odkritosrčno gledal predstojnico.
Okrog ustnice stare predstojnice se pojavi porogljiv smehljaj.
—Dobro torej, tujec , — reče ona,
—	če ste res sklenili, da ugrabite sestro Rosvito samostanu in če se ne bojite, da boste storili težek greh na Bogu in Odrešeniku, Vam ne bom delala nobenih zaprek.
—	Ne odobravam sicer vašega namena in vi, gospod doktor, boste sami morali priznati, da to, kar delate, ni ničesar drugega, kakor prelom svete prisege, ki jo je Rosvita položila pred oltarjem. Toda jaz vem, da ničesar ne koristi, če je v srcu že vzplamtela grešna ljubezen.
—	Vi ste torej sklenili, vzeti Rosvito za ženo?
—	To sem sklenil, — vzklikne mladi zdravnik. — To je edina moja želja, edini cilj mojega življenja!
—	Oh, častita mati, ne oklevajte več! Pokličite Rosvito in ona naj vam sama pove, če je pripravljena biti celo življenje pri meni.
—	Rosvita je že priznala, — odvrne predstojnica dostojanstveno, — ni pa mi bilo mogoče, odpustiti jo brez daljnega iz samostana.
Predpisi mi ukazujejo, da redovnica, ki želi zapustiti samostan, mora preživeti osem dni v samoti. Tu se mora sama izpraševati brez vsakega tujega vpliva.
Te besede so Viljema pomirile. Sedaj je vedel, zakaj se Rosvita ni pravočasno vrnila. Sedaj se mu ni bilo treba bati, da so ji storili ka.i žalega.
Zaprli so jo menda za osem dni v kako celico, kjer ji ne bo ničesar manjkalo. — Ta čas bo jutri minil, nato pa jo bo lahko objel in odvedel odtod, — lahko jo bo odvedel v svojo domovino, kjer bo postala njegova ljubljena žena.
Oh, nesrečnežu se ni niti sanjalo, da se Rosvita v tem trenutku nahaja v ostudnem zaporu, da leži na plesnivi slami, da je njeno telo pokrito s krvavimi podplutbami in sle-I dovi težkih udarcev. Niti slutil ni,
I da njegova ljubljena zaročnica sedaj bridko ihti, ker so jo zaprli in ker je obupovala, sluteč, da se ne bo nikoli združila z njim.
—Toda kdaj bo končal osmi dan? — vpraša mladi tujec.
—Nocoj! — odvrne predstojnica.
—	Potem jo bom videl in objel!
Predstojnica je nekaj časa molčala. Zdelo se je, da premišljuje. Z velikimi koraki se je sprehajala po svoji celici, naenkrat pa se ustavi pred Viljemom, ga lokavo pogleda in reče:
—	Poslušajte, gospod, kaj vam hočem povedati! Kakor sem vam dejala, no odobravam vašega naklepa. Vendar pa mi je drago, da boste Rosvito vzeli za ženo, po vsem tem, kar se je med vama zgodilo.
Viljem Stein pordeči. Spomnil se je zadnje noči, ki jo je pieživel z Rosvito v kolibici.
—	Dovolila sem torej licsviti da izstopi iz samostana, — nadaljuje predstojnica, — toda pod enim pogojem.
—	Pod enim pogojem? — vpraša Viljem presenečeno. — Častita mati, kakšen je ta pogoj?
(Dalje prihodnjič)