Jc5Ctti$Ha Straža.
Priloga „Gorenjcu" štev. 32 z dne 11. avgusta 1906.
Nova železnica skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. oaije
Predolgo bi bilo navajati vse izprehode. Izlete in ture, lahke in težke, ki jih moreš napraviti v Bohinju. Saj je bil o tem prekrasnem svetu že govor na drugih mestih "V našem listu. Bohinj je podložen kralju Tri-.glavu in ne manj vrednim mu drugom in •družicam: Kanjavcu, Bogatinu, Kolku, Škr-bini. Rodici, Črni prsti. Možicu i. t. d., in to izadostuje gotovo hribolazcem, da vedo, kaki »užitki jih čakajo v tem kraju. Letoviščarji pa -se lahko naslajajo z lepotami jezera in zani-)mivostmi dolin, spodnje in gornje Srednje 'vasi. Naj še posebej omenim Savice, slapov Bistrice, tesni pri Starih fužinah i. t. d. Res, •ako odpre kje nova železnica širnemu svetu take posebnosti, velja to obiloma za biser Sohinj!
Na kratki vožnji od kolodvora do vhoda TT 6339 m dolgi Bohinjski predor se nudi <pogled na gospodarja slovenskih planin, na !snežni Triglav. A jedva si ga zagledal, že izgine za robom predora. Bil je le kratek jiozdrav! —	•	.
In zopet nam sveti samo lučica v vozu ^skozi črno tmino velikega prekopa dolgih •osem minut.
Rove so začeli v Bohinjskem predoru "vrtati od obeh strani konec leta 1900, pro-drU pa so 18. maja 1904. leta. Na severu :so delali električni vrtalni stroji, na jugu pa ■so vrtale le roke. Sveta je nad tiri 1000 m pod vrhom Kolbe. Potrebno silo za razne :stroje so zajeli iz potoka Bistrice ter je deloma spravili po žicah črez hribovje v Pod-ibrdo na goriško stran. Zelo je nagajalo tukaj Tebro hriba pri vhodu, ker se tam zemlja v opolzlih skladih rada udira. Da so zgradili portal, so morali podpreti brdo z orjaškim zidovjem 6000 m' vsebine. Zelo neprijetna pa je bila pri gradnji severnega dela rova lin zidovja množina in mrzlota vode v gori. Izlivalo se je pri vhodu večkrat do 1300 litrov v vsaki sekundi, kakor je bilo ravno vreme na planem, nikoli pa je ni bilo manj nego nekaj sto sekundnih litrov. Toplota vode in zato tudi skale je znašala le 6*5" G. Kakor vemo, je bilo ravno narobe v Simplonu; torej povsod kaj novega! Zidovje predora je bilo gotovo februarja meseca 1905. leta, 1. marca pa je prevozila prva lokomotiva podzemeljsko pot na Primorsko.
^Zopet smo pod milim nebom! Prekop, ki smo ga ravnokar prevozili, ne loči samo Kranjske od Goriške, ampak tudi sever od juga v podnebnem in zemljepisnem oziru. Tudi prodira razvodje dveh morij, daljnega črnega, proti kateremu teče bistra Sava, in bližnjega Jadranskega, ki spremlja vodovje zelene Soče. Poslavlja se tudi od visokih pla-
nin, ker vlak hiti sedaj v hribovje, planjavo in k sinji Adriji.
V Baški dolini, ki je bila za gradnjo radi polzkega in udirajoče gase sveta zelo neugodna, vodi proga od postaje v Podbrdu, ležeče na visokem, iz Bohinjskega predora vzetem nasipu, zelo strmo navzdol. Črez dva kamenita mosta, dolga 74 in 44 m, s šestimi, oziroma tremi loki, potem skozi kratek predor in dve galeriji dospe vlak na kolodvor v Hudi južini, na katerega gledajo Črna prst, Porezen in drugi hribi v okolici. Za postajo so morali na 500 m dolžine narediti strmo rebro ob hribu v dveh stopnicah, da so napravili progi prostora. Treba je bilo tudi podpreti svet z zidovjem in ga osušiti z globoko v zemljo izvrtanimi rovi. Za 312 m dolgim prekopom se vrsti potem večje število mostov, s katerimi menjava železnica večkrat breg Bače. Med mostovi so kratki predori — saj tukaj res ni 5 m proge brez večje gradbe! Takoj potem izgine vlak v 939 m dolgem Bukov-skem prekopu. Grozen pritisk v njem je bil pri delu velika zapreka, tako da je bilo vrtanje skoraj vsak tretji dan pretrgano in da so morali oporno lesovje do šestkrat zaporedoma menjati, ker je bilo vsak pot docela zmečkano. Blizu izhoda iz Bukovskega predora je 140 m dolg železen most, za njim drugi. 150 m mereč črez Bačo, zgrajen iz kamena in železa. Z njega vidimo v dolino Koritnice in na Novi vrh v ozadju. Za malo minut zropota vlak zopet na levi breg Bače na postajo Grahovo, 47 km daleč od Jesenic. Železen, 60 m dolg most nese vlak na ono stran potoka v 207 m dolg prekop skori stari gorski usad na desnem bregu vode. Vzhodni konec prekopa je bil na neugodnem terenu zelo v nevarnosti; morali so ga slednjič nasloniti s 15 m globokim temeljem na varno skalo. Ko prevozimo še dva predora, dolga 374 in 170 m, in most med njimi, držeč črez potok Knežo, dospemo po drugem, 60 m dolgem mostu na kolodvor v Podmelcu.
Dalje prih.
Jfovičar.
Nova železnica je takorekoč odprla pot v bohinjsko dolino. Sicer so ta idilični kraj tudi poprej radi obiskovali turisti in izletniki, ali tega še primerjati ni z velikanskim navalom ljudstva, ki ga je prinesla nova železnica. Zadnjo nedeljo je bilo nebroj ljudi v Bohinju, s Kranjskega in Koroškega, Primorskega in iz Italije. V Bohinju — se lahko reče — je zavladalo novo življenje, za Bohinj se je začela nova doba.
Javna telovadba in veselica jeseniškega Sokola se je minulo nedeljo prav po-voljno obnesla. Občinstvo je izražalo nekaterim telovadcem na orodju glasno priznanje. Manj pohvalno so se izvajale proste vaje. Naročena godba iz Krope je meni nič tebi nič izostala. Tako postopanje je vse graje
vredno in brezobzirno. Obisk od občinstva bi lahko bil boljši, marsikaterega bi bila naravnost dolžnost udeležiti se te sokolske priredbe. Člani Sokola iz obmejne Kranjske gore bi pri javni telovadbi marsikaj pridobili, posebno pa pojem za vztrajnost in delo sokolsko. Pa ni bilo nikogar.
Kranjska indastrijska dražba je na mesto nedavno umrlega podnačelnika g. Josipa Lukmana izvolila podnačelnikom g. Julija Deusch£u'^y upravni svet je izvoljen siit pokojnega g. J.^ Lukmana g. Josip Lukman^ Trgovskim ravnateljem kranjske industrijske diužbe na Jesenicah je imenovan g. Karel Noot, sedaj tovarniški ravnatelj na Dunaju.
V Kranjski gori ima hotel «Razor» samo <Fremdenbuch». Na hišnih voglih se blestijo j naznanila nemškega 'Planinskega društva*. Slovenski kmet pozdravlja turista: «Gut Mor-gen!> Žalostno!
Nesreča. Na črni prsti je dne 5. t. m. padel kakih 20 m globoko neki g. Martela-nec iz Trsta. Pobil se je hudo, vendar je velika sreča, da je sploh ostal pri življenju.
* * m
Nad sto otrok je nmorila neka žena v Gobjju v Južni Afriki. Izdal jo je zadnji umor. V nekem tolmunu so našli nad 50 otročjih okostnic. Sama pravi, da je še polno žen, ki isto počenjajo.
Kongres v srajcah. V BeroUnu se je sešel te dni neki kongres. Vročina je bila silna. Zato je slekel najprej neki nemški poslanec svojo suknjo, kar so potem vsi navzoči hvaležno ponovili in zborovali goloroki dalje.
Bankovcev za 48.000 kron je vrgd skozi okno v Budimpešti neki umobolni zasebnik. Bankovce je pobral operni pevec Molitori ter jih vrnil ženi umobolnega.
Vnlkani brahajo. Na Savajskem otoku vulkani delujejo. Otok postaja vedno večji. Na površju, kjer ni bilo prej sploh sledu o vodi, je nastalo več novih studencev.
AA KathretnerJ«va Knelppova ^ sladna kava
I« f* K>thrabMr|«vmi iiiBn« )•(* prelivijuja okuuM, x4n«)a * IB poctfli, hM tort) napncM. I|<vt ^radneilln vwtm ca«podtalit*«l
PcatoKIto pri Rslnpovula [■■gin hM KathraliMr ia uhto-
ZiMev/ajt® ,GireDjer i
vseh kavarnah in gostilnah!
Qnbl)aii8 (Kolizej)
na Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva viake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
M od rod Iz žlčna-tega omrežja, afrl-danske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Zalagatel} društva kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. ■ Špecijaliteta; Gostilniški stoli.
130-6
I
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
......
Špecljalitete v	ne-
vestinih balah.	Ve-
liki prostori.	prl-
tllčno In v 1.	nad-
stropju.	
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.


tO
_ ♦

Rezervna zaklada: K 66.277.
Denarni promet v 1. 1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
S podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
^11 01 ~ l2 10
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V47o, na menice pa po 6®/o. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
>
161-2